' li*£ v >j a JJi leL/fax: 324 310 KSERT d.e.o, Šegovaia Novo mesto ®2> DOLENJSKI L DOLENJSKI LIST %\ DOLENJSKI LIST j DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ig DOLENJSKI LIST ost med Avstralijo in Slovenijo Na likovni razstavi, ki bo gostovala po Sloveniji in zamejstvu, v petek pa jo bodo odprli tudi v TVebnjem, sodeluje 16 priznanih avtralskih Slovencev in 2 domorodca TREBNJE - Izseljenski ^vet za Slovence po svetu, novo telo Slovenske izseljenske matice, v Avstraliji predstavljajo štirje člani: Lojze Košorok, kije v “deželo kengurujev” odšel z doma v Lončarjevem Dolu pri Sevnici in je zadolžen za Novi Južni Wales in Canberro, Ivo Leber za Viktorijo in Tasmanijo, Vida Končina za južno in zahodno Avstralijo in Mirko Cuderman za Queensland in Severni teritorij. Na Izseljenskem svetu pa počiva tudi največje breme izvedbe projekta Bridge - most med Avstralijo in Slovenijo. Gre za likovno razstavo 16 umetnikov iz vseh predelov pete celine, vključena pa so tudi dela dyeh domorodskih umetnikov (Aborginov). 15. DELAVSKO SREČANJE NA DEBENCU NOVO MESTO - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, OO za Dolenjsko iz Novega mesta vabi na že tradicionalno 15. delavsko srečanje 1. maja na Debenec pri Mirni. Program srečanja, ki se prične ob 11. uri, je naslednji: koncert občinskega pihalnega orkestra Trebnje, pozdravni govor, nastop Jerice Mrzel, podelitev priznanj, Mala klinika cinizma in družabno srečanje. 4|H MOLEK Avtoservis - prodaja vozil -a viodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) 'el. 068/322-366 Razstavo so odprli 16. aprila v Narodnem muzeju Ljubljani, v petek, 26. aprila, pa se bo preselila še na Dolenjsko, saj je ob 19. uri • Šestero sodelujočih likovnih umetnikov je že razstavljalo po Evropi, Joseph Zbukvič pa bo letos samostojno razstavljal v Londonu. Okrog 30.000 avstralskih Slovencev bo ob tej priložnosti predstavilo še drugo razvejeno kulturno dejavnost “pod Južnimi zvezdami”. Knjižničarka Slovenskega društva v Melbournu Milena Brgoč je tako pripravila bibliografijo slovenskega tiska v Avstraliji od začetka priseljevanja do danes. predvidena otvoritev še v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Pripravili so jo v sodelovanju s slovenskimi organizacijami v Avstraliji in ob podpori Slovenske V TOPLICAH ODPRLI ZUNANJE BAZENE TOPLICE - Pomlad je v slabem tednu dni dokončno premagala zimo. Prišla je tako na hitro in tako mogočno, da diši že kar po poletju. Z lepo in toplo pomladjo pa v Krkinih Zdraviliščih odpro tudi zunanje bazene. Tako v Dolenjskih kot v Šmarjeških Toplicah jih bodo odprli danes. V Dolenjskih Toplicah bo zunanji olimpijski bazen odprla slovenska plavalna reprezentanca, ki je te dni tam na pripravah. im • j ■ m* Čestitamo \za 27. april, dan upora, Un 1. maj, praznili dela! t-ESTO OBNAVIJAJO - Magistralna cesta Jesenice-Obrežjeje bila >,a nekaterih odsekih na Dolenjskem in v Posavju v zadnjem obdobju v njemno slabem stanju. Cestno podjetje Novo mesto je lani preplašiilo °dsek od Bele Cerkve do Dobruške vasi, letos pa nadaljuje tlela in bo J®kako do I. maja po doslej sklenjeni pogodbi položilo asfalt med ‘jobruško vasjo in odcepom za Krško. Tudi od tam naprej proti ( aležu 0 ntugistralka dobila novo dvojno plast asfalta, verjetno nekje do tam, 'j koder bodo zgraditi v naslednjih letih novo avtomobilsko cesto unrežje-Krška vas. Cestno podjetje je na novo asfaltiralo tudi nekate-f<’ druge cestne odseke, med drugim več delov regionalne ceste Novo ^sto-Šentjernej. Na sliki: Cestno podjetje Novo mesto je pred dnevi potilo asfalt na gotovo najslabšem odseku magistralke med °bruško vasjo m odcepom za Kako. (Colo: M. Luzar) izseljenske matice, ministrstva za kulturo in urada za Slovence po svetu. Koordinator projekta Ivo Leber pojasnjuje, da se je zamisel o avstralsko-umetniški razstavi porodila marca 1994 v Adelaidi, ko so si poleg številnih obiskovalcev ogledali predstavitev umetniških del tamkajšnjih Slovencev tudi ugledni gostje iz Slovenije, med njimi tudi minister za kulturo. V projekt “Most med Avstralijo in Slovenijo” so se vključili umetniki Zorka Černjak Semec, Liliana Eggelston Tomažič, Draga Gelt, Ron Gomboc, Stephanie Ja-kovac, Dimirij John Kodrič, Daniel Leš, Maria Pia Ognibebe, Maria Ann Oppeli, Marie J. Plut, Sadra Slavec, Mateja Šimenko, Metka Škrobar, Nataša Škof, Romana Favier - Zoržut in Joseph Zbukvič. Med njimi je 9 akademskih umetnikov, profesor na univerzi, učiteljica in voditeljica dveh umetniških šol idr. Predstavljajo se z različnimi tehnikami oz. izdelki, od lesoreza, grafike in akvarela do kiparstva. P. PERC KITAJSKA DELEGACIJA V NOVEM MESTU - Enajstčlanska kitajska delegacija, ki jo je vodil predsednik kitajskega združenje za prijateljstvo s tujimi državami Chen Haosu (na sliki poleg župana Francija Koncilije), se je v torek popoldan mudila v novomeški občini. Najprej jo je sprejel župan mestne občine Novo mesto in jim predstavil možnosti za sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju. Novomeščani so že dodobra navezali stike s provinco Jiangsu, kitajska delegacija pa vidi možnosti sodelo-va-nja še za tovarno Labod, Trimo, Kolpa san in Saturnus. Po ogledu Novega mesta so bili kitajski gostje na kosilu v kitajski restavraciji v Hotelu Krka, si ogledali proizvodnjo v Krki in Revozu, bili na obisku v kartuziji Pleterje in pozno popoldne odšli na obisk v Zagreb. (Foto. J. Pavlin) Koroški Slovenci v Beli krajini V tednu dni se je v belokranjskih občinah zvrstila vrsta prireditev, na katerih so se predstavili koroški Slovenci in se dogovorili za tesnejše sodelovanje Na Javorovici bo govoril Milan Kučan Na prvomajskem srečanju tudi otvoritev ceste JAVOROVICA - Občina Šentjernej, KS Šentjernej, borci Cankarjeve brigade, občinski odbor ZB Novo mesto in območna organizacija ZB Šentjernej pripravljajo veliko prvomajsko srečanje na Javorovici, ki bo v sredo, 1. maja, pri spominskem hramu na Javorovici v počastitev spomina na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade, na ustanovitev gorjanskega bataljona, v počastitev dneva upora proti okupatorju in ob mednarodnemu prazniku dela. Letos bo na Javorovici še posebej slovesno, saj bo ob tej priložnosti tudi otvoritev asfaltirane ceste na Javorovico, častni gost pa bo predsednik države Milan Kučan. Na proslavi pri spominskem hramu bodo nastopali pihalni orkester iz Šentjerneja, mešani pevski zbor Ajda iz Orehovice in Šentjerneja, učenci osnovne šole in glasbene šole iz Šentjerneja; prireditev bo povezoval Lojze Bojane, spregovorila pa bosta tudi Milan Kučan in Franc Hudoklin. Tega dne bo v Šentjerneju ob 6. uri zjutraj tradicionalna budnica pihalnega orkestra. Na proslavo in druženje na Javorovici se lahko odpravite peš: na daljši pohod ob 6. uri izpred spomenika v Vrhpolju, na krajšega pa ob 7. uri iz Pleterij. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz od 10. uri iz Šentjerneja preko Mokrega Polja, Orehovice, Cerovega Loga in Vrhpolja na Javorovico, kjer bo prireditev ob vsakem vremenu, saj bo vojska poskrbela tudi za streho. VAŠA ZLATARNA VREDNA ZAUPANJA VELIKA IZBIRA UGODNE CENE 7j7ieUa\na & duitpOfatna KA$AT Novo mc*to. Glavni trg 1 (oes ) n 2-rev Delovni čas od 8.30 do 19 ure, sobota od 8.30 do 12.30 DARILNI BON • 5% popusta ob gotovinskem plačilu velja do 9. 5.1996 Slovenija, kam? Gregor Miklič, Miloš Pavlica in Rina Klinarjeva na javni tribuni v ribniški občini RIBNICA -17. aprila je območna organizacija ZLŠD, kamor spada novoustanovljena občinska organizacija (OO) iz Loškega Potoka in bodoča krajevna organizacija iz Sodražice, izvolila svoje vodstvo. Delo in načrte je predstavil Lado Orel, ki je postal tudi predsednik te območne organizacije, podpredsednik je Franc Petek, tajnica pa Nada Blatnik. Sprejeli so sklep, da bo OO iz Loškega Potoka združevala člane iz KS Draga, ki je nekoč spadala v občino Kočevje. Po končani konferenci je bila javna tribuna, na kateri so sodelovali poslanec Miloš Pavlica, Gregor Miklič, član predsedstva Svobodnih sindikatov, in Rina Klinar, bivša ministrica. Govorili so predvsem o problemih zaposlovanja, o napačnem vlaganju in vse večji liberalizaciji oblasti. Bohoti se črna ekonomija, pravna varnost je na ničli. V izredno težkem položaju so delavci nad 40. letom in mladi, čakalna doba na zaposlitev pa je vse daljša. Pavlica je poudaril, da je družba zelo razslojena, kar nekatere stranke zagovarjajo. Gregor Miklič je opozoril na kršenje zakonov, kar novih kapitalistov ne moti. A. KOŠMERL BELA KRAJINA - Pretekli teden je v vseh treh belokranjskih občinah potekal teden koroških Slovencev, ki sta ga pripravila Narodni svet koroških Slovencev in regionalni odbor Šlovenskih krščanskih demokratov Bela krajina. Koroški Slovenci se zavedajo, da morajo, če hočejo preživeti kot slovenska narodna skupnost, gojiti tesne stike s slovenskim narodom in njegovo suvereno državo. Koroški Slovenci so Belokranj- imela Avstrija pred vstopom v EU ce seznanili z manjšinskim šolstvom, gospodarstvom, delovanjem občin, kmetijstvom ob vstopu v Evropsko unijo. Pripravili so tudi več kulturnih prireditev. V Ganglovem razstavišču v Metliki so odprli razstavo o ziljski noši, v župnijski cerkvi v Semiču so nastopili mešani pevski zbor Peca slovenskega kulturnega društva iz Globasnice, moški pevski zbor Franc Leder-Lesičjak slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Štebna pri Globasnici ter moški pevski zbor sv. Štefan iz Semiča. V Črnomlju so imeli skupno mašo, Drašičani pa so jim predstavili sosesko zidanico. Najbolj odmevna je bila okrogla miza o kmetijstvu in Evropski uniji. Belokranjci so izvedeli, daje OBVESTILO BRALCEM. Prihodnja številka Dolenjskega lista bo izšla v petek, 3. maja. zaščiten agrarni trg. Ob vstopu v EU so se cene kmetijskih pridelkov v Avstriji znižale za 30 do 40 odst. Vendar so kmetje v pogajanjih dosegli, da tisti z izgubo prejemajo denarne podpore, ker pa bo dohodek na kmetijah v nekaj letih še padel, so si za štiri leta izborili tudi premije za poljščine, prašiče in govejo živino. Belokranjski kmetje so slišali nasvet, da bodo morali biti z ostalimi kmeti ob pogajanjih Slovenije za pridruženo članstvo k Evropski uniji strnjeni in močni, da bodo dosegli večji delež nacionalne podpore za podeželje. ,_______ , 1 J \f. BEZEK-JAKŠE VREME Do konca tedna bo prevladovalo oblačno in toplo vreme, zu prvomajske praznike pa se obeta poslabšanje s pu-daviuaini. O KME TIJSTVU - Okroglo mizo je vodil Jože Nemanič z Božakovega pri Metliki (na sliki levo), na njej pa slu sodelovala zbornični svetnik v koroški kmetijski zbornici in predsednik skupnosti južnokoroškili kmetov Štefan Domej (desno) ter predsednik kmečke izobraževalne skupnosti llanzej Miki. Atletu IGORJU PRIMCU čestitamo za dosežen državni rekord 62,72 m in normo za letošnje olimpijske igre v Atlanti! BRAIN, KRKA, MESTNA OBČINA NOVO MESTO, AVTOSLAK TREBNJE, AGENCIJA ZA ŠPORT, ENIGMA, NIKE in vsi člani njegovega tekmovalnega teama. Smo odpadkovno razviti Dan Zemlje, ki ga 23. aprila po svetu in pri nas praznujemo že več kot dve desetletji, je za naše razmere časovno presenetljivo dobro izbran. To je čas, ko zima neha mahati z repom in se Vesna prijazno smehlja s toplim, cvetja polnim nasmehom ter v srcih prebuja blaga počutja in naklonjenost do narave. To pa je tudi čas, ko je narava brez prizanesljive snežne odeje razgaljena in nam, predno se zagrne v zelenje, kaže rane, ki jih tako brezbrižno sekamo vanjo. Če že ne vidimo stanjšane ozonske plasti, izsekanih tropskih gozdov, izginjajočih rastlinskih in živalskih vrst, z vsem mogočim onesnaženega zraka, onesnaženih podtalnic in uničene plodne zemlje, pa se našim očem r tem času za gotovo ne morejo skrili odpadki, ki se kopičijo ob bregovih rek in potokov, po gozdnih vrtačah in grapah ter ob poteh in cestah. To je le vrh ledene gore, ki obsega strahovito količino 8,7 milijona ton odpadkov, ki jih na leto pridela Slovenija. Ce po drugem ne, smo po tem že dosegli razvili svet. A da ne bi videli stvari le r slabi luči, je treba povedali, da smo na letošnji dan Zemlje končno le dobiti osnutek strategije ravnanja z odpadki i> naši državi, ki obljublja r tem pogledu okoljsko sodobnejšo in prijaznejšo Slovenijo. Da ne bo ostal mrtva črka na papirju, so prav tako na letošnji dan Zemlje pokazali tisoči in tisoči slovenskih državljanov, ki so se kot še nobeno leto doslej lotili čiščenja odpadkov r svoji okolici, in tako dokazali, da okoljska osveščenost javnosti rasle. Upajmo, da ne prepozno. MILAN MARKELJ I Sprejem španskega predloga Države, ki so se pravočasno ločile od skupnega balkanskega kotla, in dežele, ki so se znebile pretesnega plašča ljudskih demokracij, bi rade v Evropo. Slovenija je med temi v skupini, ki napreduje sorazmerno počasi. Evropski vratarji gonijo svojo, slovenski diplomati imajo svoj prav in zadeve nekako stojijo. Kot korak naprej naj bi Slovenci razumeli zadnjo evropsko ponudbo s komercialnim imenom španski predlog. S sprejetjem Španskega predloga se je Slovenija obvezala, da bo svoje zakone o prodaji in nakupu nepremičnin v določenem ji času uskladila z evropskimi predpisi. Mlada država, ki je na pol poti od balkanskih absolutističnih državnih tvorb in enako daleč, če ne še dlje, od razvitih srednjeevropskih držav, pač nima dosti izbire. >tem iloven- Sprcjeia bo evropske pogoje v zvezi z nepremičninami, pot pa bo vse odvisno od tega, kako si bo vladala. Bržčas so Slov ci le nekaj let po plebiscitarni odločitvi za zamostojno Slovenijo zadosti pametni, da bodo na svojem dvorišču delali red sami in da tega početja ne bodo prepuščali drugim. Alije parlament s sprejemom omenjene španske pobude tovrstni slovenski pameti omejil prostor delovanja ali pa je s sprejemom ravnal pravilno? Mnenja o tem so v današnji anketi. ŠTEfKA KEŠE, upokojenka z Malkovca: “2. avgusta 1942 so na Malkovcu Italijani požgali tudi našo domačijo, naš oče pa je padel v partizanih na Primorskem. Zakaj neki smo delali in zakaj smo se borili? Gotovo ne zato, da bi zdaj tako zlahka razprodajali slovensko zemljo in da bi se je polastili celo nekdanji okupatorji, ki je niso dobili s silo.” SLAVKO ŽELEZNIK, prodajalec v Trebnjem, doma s Trebelnega: “Prepričan sem, da poslanci državnega zbora, ki so glasovali za t.i. španski predlog, ki naj bi nam odprl vrata v Evropsko unijo, predvsem pa odvzel izsiljevalskim Italijanom adut za njihovo nepokrito lakomnost po naši zemlji, niso spoštovali volje večine vo-lilcev. Slovencev je malo, še manj pa zemlje za razprodajo.” MARTIN ŠKRINJAR, delavec s Črešnjevca pri Semiču: “Sem proti prodaji kakršnih koli nepremičnin tujcem, sicer bomo izgubili vso Slovenijo. Menim, da smo se za vstop v Evropsko unijo žšenkali’. Če bo tuje plemstvo dobilo denacionalizirano zemljo in gozdove, bodo tujci lahko pokupili hiše, kaj pa bo ostalo Slovencem? Ogorčen sem, da so sprejeli španski kompromisni predlog.” MARIJA ŠKOF, samostojna podjetnica iz Metlike: “Vstop v Evropsko unijo bomo še drago plačali. Mnogi se niti ne zavedajo, kakšni reveži bomo, ko bomo v njej, najbrž pa bodo druge države poleg španskega kompromisnega predloga od nas zahtevale še marsikaj oz. nas izsiljevale, preden nam bodo dovolile stopiti v Evropsko unijo. A mi bi morali najprej zagotoviti evropske plače.” JOŽE PACEK, prodajalec gradbenega materiala v IGM Šava Krško, doma iz Jelš: “Če smo se osamosvojili, imamo svojo državo, in zemlja naj bo naša! Tbjci, ki so postali Slovenci, že zdaj kupujejo zemljo in hiše, a to dajo ali prodajo naprej. Da je treba spremeniti naše zakone o nepremičninah, pritiskajo tujci. Če bomo popustili enim, bodo pritiskali drugi. Slovenci so res ogroženi.” JOŽE ŽMAVC, kmet z Bojsnega: “Človek se sprašuje, ali mora Slovenija res sprejeti vse pogoje, ki jih naši državi postavljajo za vstop v Evropo. Prav pravijo, da ni vse zlato, kar se sveti. Našemu kmetijstvu bo vstop v Evropo škodil. Kar se govori o prodaji nepremičnin tujcem, ne vem, ali ja taka prodaja najboljša stvar. No, tudi naši politiki se o tem še prepirajo.” IVANKA MESTNIK, pisateljica iz Novega mesta: “Našparlament ravna strašno neodgovorno pri sprejemanju zakonov. Za vsako ceno nam res ni treba iti v Evropo, saj smo že danes del nje! Z zakoni moramo zaščititi svoje ozemlje pred tujci, če hočemo, da lx>do tudi zanamci živeli v Sloveniji. Kar se ta čas dogaja v parlamentu, ljudi razburja, parlamentarci pa si nabirajo predvolilne točke.” FRANC MARINČIČ, upokojenec iz Kočevja: “Nisem toliko poučen, da bi lahko zanesljivo rekel, ali je bila odločitev parlamenta o sprejemu španskega predloga pravilna. Eni pravijo tako, drugi drugače, nihče pa mi še ni zadovoljivo odgovoril na vprašanje, katere prednosti in katere slabosti nam bo prinesla vključitev v Evropo. Ne glede na vse to pa sem proti prodaji zemlje tujcem.” I ANDREJ MATE, direktor Itpp, d.d., iz Ribnice: “Sklep državnega zbora podpiram. Za španskim predlogom stoji vsa EU in ne gre več le za pogajanja z Italijo. Za Slovenijo to ni bil prehud kompromis in bo imela od tega več koristi kot morebitnih žrtev. To je bil nujen pogoj za podpis pridruženega članstva EU, ki bo našim podjetjem omogočilo normalno konkuriranje na evropskih trgih.” “Zmagali bomo in pospravili vse, karje slabega” Napoved Angelce Likovič in Iva Hvalice iz SDS LOŠKI POTOK - Na nedavnem javnem zborovanju Socialdemokratov Slovenije je po uvodu predsednika podružnice Loški Potok Metoda Knavsa, ki je poudaril, da kraj glede na svoj geopolitični položaj nujno potrebuje pomoč države, je besedo povzela ravnateljica in učiteljica Angelca Likovič, ki v stranki vodi resor šolstva. “Podpiram stranke slovenske pomladi. Menim, da bomo po volitvah, ki se naglo bližajo, prevzeli oblast in pospravili vse, kar je slabega. Stranka ima sposobne ljudi, naši načrti so izdelani do potankosti in vemo, kaj potrebujejo Slovenci. Ta trenutek lahko trdim, da imamo enopartijski sistem. Pričakujem, da bomo po teh volitvah Slovenijo postavili v tir, ki ga je zasnoval DEMOS,” je dejala in nadaljevala, daje potrebno otroke vzgajati v duhu slovenstva in evropske kulture. O sedanjem zakonu, ki ureja šolstvo, je menila, da je tak, če ne še bolj škodljiv, kot zakon o usmerjenem šolstvu. Poslanec SDS Ivo Hvalica je v uvodu opisal zgodovino stranke. “Ko smo začeli svoj mandat, smo bili v poziciji. Nagibamo se pač tja, kjer se deli pravičnost. Žal težko prodremo s svojimi predlogi, tistimi prav enostavnimi in tistimi, ki jih Slovenci nujno potrebujejo. Nikdar si nisem mislil, da bom kdaj delal z ljudmi, ki so pripravljeni glasovati, da je belo, črno,” je rekel poslanec, ki je med drugim zatrdil, “daje liberalizacija slabša od katerekoli diktatorske države.” A. KOŠMERL NAG ROBNIK ZA MSGR. ALOJZIJA TURKA - V četrtek, 18. aprila, je bila na ločenskem pokopališču v Nov mestu obletna maša za pok. beograjskim nadškofom dr. Alojzijem Turkom, ki je umrl 20. aprila lani v Nove1 •' mestu. Mašo je vodi! sedanji beograjski nadškof dr. Franc Turk, somaševala pa sta novomeški prošt Jožef Lap <*!' šmihelski župnik Ciril Plešec. Po maši je dr. Perko blagoslovil novi nagrobnik na zadnjem počivališču dr. Turk J Po načrtu Mateje Pelko ga je izklesal novomeški kamnosek Marjan Stepan. Nagrobnik sestavljata bloka izafriškei črnega in grškega belega marmorja, ki v stiku tvorita mandelo, v nji pa je zemlja in okrasno cvetje. Simbolih ^ nagrobnika s kontrastom belega in črnega marmornega bloka ter mandele v obliki semena, ki mora umreti, d J rodi, lepo povzema življenjsko pot in duhovno poslanstvo pok. dr. Turka. Večino svojega življenja je namreč katoliški duhovnik pastirsko deloval v okolju pravoslavne cerkve v Makedoniji in Srbiji. (Foto: M. Markelj) Prizidek k metliški šoli? Nova metliška šola postala premajhna - Največja želja v jubilejnem letu: temeljni kamen ZAPOSLENOST SE PADA NOVO MESTO - Po podatkih METLIKA - Jeseni 1965 je na Drobantovem vrtu pod metliškim gričem Veselico takratni republiški poslanec Niko Belopavlovič zasadil prvo lopato za gradnjo osnovne šole, ki je bila ena od sto novih ošnovnih šol, zgrajenih ob 200-letnici obveznega osnovnega šolstva na Slovenskem. Le 11 mesecev pozneje so se šolarji in učitelji, ki so se prej stiskali v šestih učilnicah stare šole in štirih v območne enote za zaposlovanje se je število zaposlenih oseb v dolenjskem in belokranjskem gospodarstvu konec leta 1995 v primerjavi z decembrom 1994 zmanjšalo za 8 odstotkov, medtem ko je v negospodarstvu ostalo na isti ravni. Večje bilo samozaposlenih (za 11 odst.) in kar za 24 odstotkov je bilo več zaposlenih pri zasebnikih. V letošnjem februarju so delodajalci iskali 473 delavcev, kar je celo za polovico manj kot v istem mesecu lanskega leta. Več kot polovico potreb je bilo za določen čas. V metliški šoli niso pozabili na 30. rojstni dan svoje ustanove. Na sobotni prireditvi, ki je bila hkrati odprti dan šole, so obudili spomine na pretekla desetletja, predstavili današnje delo, pripravili svečano prireditev ter spregovorili o načrtih. Kljub trem desetletjem in okrog 700 učencem, ki jo obiskujejo, je šola zelo dobro ohranjena in vzdrževana, kar je po besedah ravnatelja Jožeta Mozetiča zasluga učencev in učiteljev v vseh teh letih. Ker pa šoli manjka SNS o težavah v občinah SEMIČ - Konec preteklega tedna so se v Semiču zbrali na 3. seji pokrajinskega odbora SNS za 6. volilno enoto predsedniki območnih odborov Semič, Metlika, Trbovlje, I Irastnik, Radeče in Novo mesto. Beseda je tekla o problemih v občinah, o pripravah na državnozborovske volitve, poslanec v državnem zboru Rafael Kužnik pa je govoril o delu poslanske skupine SNS. Razpravljala niso bili zadovoljni z delom občinskih svetov, ker po njihovem mnenju prihajajo preveč do izraza osebni interesi, zalo ni pravih razvojnih načrtov. Opozorili so, da imajo v občinah velik vpliv južnjaki, pereča pa je tudi romska problematika, ki je ni uspelo rešiti ne v semiški ne v novomeški občini. V Novem mestu nergajo nad 9 učilnic za enoizmenski pouk in prehod na 9-letno šolanje, je ravnatelj prepričan, da bi bile sedanje in prihodnje generacije zelo hvaležne, če bi v jubilejnem letu položili temeljni kamen za dozidavo šole. gradu, preselili v sodobno šolo s 24 učilnicami. Na razširitev šole je odgovorne z ministrstva za šolstvo spomnil tudi župan Branko Matkovič, saj Metličani zalogaja sami ne bodo zmogli. Državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport mag. Tea Valenčič je dejala, da so se prav zato, da bi vsem otrokom in učiteljem v Sloveniji omogočili približno enake možnosti v šolah, lotili sprememb v šolskem sistemu. Ob tem je izrazila upanje, da se bodo Metličanom v dveh do treh letih uresničile želje o enoizmenskem pouku. Ob jubileju je v imenu ministrstva za šolstvo in šport šoli poklonila računalnik iz rednega programa računalniškega opismenjevanja. Na slovesnosti so se z grafikami, ki so jih izdelali učenci, zahvalili Ivanu Želetu, ki je bil gonilna sila pri gradnji šole in dveh telovadnic, v novi šoli pa je ravnateljeval od leta 1966 do 1987, nekdanjemu pomočniku ravnatelja Francu Branclju in županu Branku Matkoviču ter s tem simbolično tudi vsem prejšnjim predsednikom občinske skupščine in izvršnega M. BEZEK-JAKŠE 1“ 'sc in GOSPODARSKI FORUM V ŠKOCJANU f ŠKOCJAN - V ponedeljek £ se je na sedežu škocjanske Sp občine drugič letos sestal „. območni dolenjski gospodar- d( ski forum, katerega seje so se gE udeležili tudi župani novome- ' ške, šentjernejske in škocjanske občine ter nekaj uglednih Pi dolenjskih gospodarstvenikov Ki zasebnih podjetnikov. Župa-1° ni so prestavili načrtovane investicije za letos, predvsem v komunalno in cestno infrastrukturo ter šolstvo in kulturo. Podjetje Vialit iz Ljubljane je predstavilo svoj program asfaltiranja, obnove i» vzdrževanja asfaltnih površin ter izolacije vlažnih zidov-Gospodarski forum Dolenj' ske bo vsak mesec organiziral posvete z gospodarstveniki in se vključeval tudi v posredni; j( ški marketing. Zainteresiram se lahko oglasijo na sedeža foruma v Ulici talcev 12 ah pokličejo na telefon 322-716. 9. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA GORNJA RADGONA torka do sobote se je na tradic'“ nalncm Radgonskem sejmu 1 razstavljalcev iz 19 držav predst** Ijajo več kot 20.000 obiskovalca1* Na sejmu so lovala tudi vsa večja dolenjsH podjetja. ŠOLA TUDI KOT DELA VNICA - V JO letih je metliško šolo zapustilo več kot IS.000 učencev. Mnogi od njih kot tudi številni nekdanji delavci šole, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije, so si ogledali prikaz pestrega tlela na šoli. V številnih učilnicah so otroci ustvarjali skupaj s svojimi starši. Med drugim so izdelovali tudi rože iz papirja (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Mariborsko pismo Stečaj Tama je postal neizbežen čedalje večjo socialno napetost-Sindikati v Tamu namreč zahte; vajo, da Tamova uprava najpre' prerazporedi delavce v nove družbe in šele nato pošlje Ta1" v stečaj (Čeprav natančne števil' ke še niso znane, se šušlja, da ba v novih družbah dobilo dd° okoli 1450 delavcev. V teh) primeru prerazporejeni delava' ne bi prekinili delovnega ra*' ■ ■ , -- V Semiču s« se zbrali predsedniki območnih odborov Slovenske nacionalne stranke Dolenjske in Zasavja Od nekdanjih 8.000 delavcev jih bo delo imelo le še okrog 1450 - Novi spori zeleno mafijo in nad slovenskimi lastniki stojnic na tržnici, ki jih dajejo v najem tujcem. Bojijo se, kaj se bo zgodilo z delavci Revoza, ko bodo ukinili proizvodnjo R 5, zaskrbljeni pa so tudi zaradi prihodnosti v Novotermu in Pionirju. Iz Trbovelj so potarnali, da jim hočejo vzeli bolnico in pustiti le ambulanto. Težave z zdravstvom imajo tudi v Semiču, a ne vidijo prave rešitve. I/ Metlike je prišla pripomba o nedoslednostih v stanovanjski politiki. Belokranjce moti tudi, da nekateri preveč poudarjajo vlogo splošnega kmetijstva. Strinjajo se, da je zemljo potrebno obdelati, vendar ni možnosti za dostojno preživetje na kmetiji. Zato bi morali več pozornosti posvetiti razvoju vinogradništva, obrti, industrije in turizma. M. B.-J. MARIBOR - V Mariboru se je zgodilo, kar so mnogi pričakovali in česar so se vsi bali. Skupščina delničarjev lama je po burni in mučni razpravi sprejela predlog za uvedbo stečajnega postopka /a to največje mariborsko podjetje, ki še vedno daje kruh 3 tisoč delavcem in številnim koope ra n tom Štirinajst novih družb, ki naj bi zrasle na zdravih temeljih propadlega lama, bo za dokapitalizacijo potrebovalo več kot 6 milijonov mark, poleg lega pa še blizu 25 milijonov mark obratnih sredstev. V vodstvu Tama pričakujejo, da bodo nove družbe registrirane do konca maja. Do takrat pa imajo vsi socialni partnerji še čas, da uskladijo različna stališča, ki v Tamu in celotnem Mariboru povzročajo merja in bi bili zaposleni v no' družbah za nedoločen čas, k® bi jim zagotovilo večji obse! pravic iz delovnega razmerj3' Republiški razvojni sklad pa ** zavzema za to, da bi šel Tat" najprej v stečaj, vsi Tamovci P* .na zavod za zaposlovanje. N*,'j družbe pa bi nato delavce začel*' ponovno zaposlovati za določe? čas. Samo ob takšnih pogoJjS sklad delavcem jamči, da bod v novih družbah za svoje de1, plačani po kolektivni pogodb*] Tamovi sindikalisti tudi terjan da vsi delavci, ki bodo ob stečsr Tama izgubili delo, dobijo odškodnino. Predstavniki skladi in ministrstva za gospodarskih dejavnosti pa trdijo, da za izp*' |v čilo odškodnin ni ne denarja11 fc zakonske osnove. ., 1 V mariborski regiji je trene no že 32 tisoč delavcev, ki nit"'! jo dela in potemtakem tudi IL majo kaj izgubiti. Jih bo sre maja že 35 tisoč? Ali pa moN' 36 tisoč, saj je tik pred prop® dom tudi mariborska llidf, montaža? TOMAŽ KŠE^ 2 DOLENJSKI LIST St. 17 (2437). 25. aprila jjovomeška kronika j II |fcfrA| | Z NAŠIH OBČIM Pl Cl/TD II/ A Č,» A^U^.. A.' I ------------------------------— .......................— ------------ ----------------—-----------—— Elektrika - še dobro, da tepa, ki je dobila račun za elek-jjko, dela v Krkinih Zdraviliščih. Gospa je sicer zelo mirne in pri-Wne narave, a pri takem računu '« ni odveč, če je strokovna POmoč pri roki. Račun, ki naj bi ga S°spa plačala do 20. aprila, znaša j^i in piši - 232.924,00 tolarjev. "S te kap! Sicer pa pri tej hiši fcčajo za elektriko največ do 6 Psočakov na mesec. Sedaj pa v {|tem mesecu za pet let! Morda so Pa kabli preluknjani in elektrika leče ven? ZAPORA - O prometni nesre-^ ki se je prejšnji četrtek zgodila Pted Kosovo gostilno v Ločni, se *ed ljudmi precej govori. Kakor *°li že, za to, da ugotovijo, kaj in Jako se je zgodilo, kdo je kriv in [do žrtev, so pristojni drugi, ne pa judski jeziki in babje čenče. Vse-| *akor pa ne bi bilo treba, da je bila toradi te nesreče cesta zaprta dve ■i #h in pol. Če bi ob vsaki promet-9 nesreči za toliko časa zaprli ce-«s«o, bi promet po celi naši domo-b [Jni povsem zastal in tako ne bi “O nobenih nesreč... „ KANJA - Brumni Rafael Kuž-J?jk, poslanec Jelinčičeve SNS in 'lan zmajarskega in jadralno-Malskega kluba Kanja iz Dolenjcih Toplic, trdi, da gre pri izvajanja občinskega poslanca in prednika Planinskega društva Novo (besto Jožeta Peršeta o črni sečnji btčrni gradnji članov tega kluba v I ™gu nad Pogorelcem za golo nadevanje. “Gozd, ki ga je priza-“el snegolom, so posekali in postavili gozdarji, za vse, kar smo Naredili člani kluba, pa imamo “ovoljenje. Tisti strašni objekt, ki te po Peršetovem gradimo na [[to, pa naj bi bilo leseno zaveti-seveda postavljeno z vsemi [oirebnimi dovoljenji,” pravi kbžnik. Ob tem pa navrže še svoji? razlago Peršetove svete jeze. fanta Peršetove hčere smo zara-neplačila članarine in drugih Slvari izključili iz kluba.” Eti« gospa je rekla, da je kani-Qlizem to, če imajo na občini za polico kokoš. sodobnejša telefonija V MIRNI PEČI Mirna peč - v skladu z us-jpfitvijo Telekoma Slovenije v Ml J1 fjtalizacijo telefonskega om-.Vi» bodo v Mirni Peči prihod-mesec zamenjali sedanjo Jalogno telefonsko centralo z k°vo digitalno. S tem bodo |[r°čnikom omogočili boljši a' a . nski promet in vrsto novih 't* c°ritev. Postopke za zamenjavo JJtrale so pričeli lani, novo 5|i ijtralo pa so začeli montirati l”‘ aprila letos, montaža bo j0bčana do konca tega meseca. ^Prvomajskih praznikih bodo Jbjo priključili vse sedanje IJočnike, nove pa do konca v *• Celotna naložba bo veljala kot 27 milijonov tolarjev. IjuKokranjski drobiž) ^OČISTIMO NA SVOJEM jORlŠČU - V akcijo čiščenja . »lice se bodo vključili tudi kradi111 Dvora in okolice. Plavž z j^lico čaka na lepšo ureditev Jbebno bo tudi počistiti prire ^ni prostor ob 200-letnici žele-rstva. Akcij;« bo na dan upora ( J' okupatorju, 27. aprila, pri-d ob S. uri. RuŽNO NA CESTO - Va-j^bi Stavče vasi ne držijo rok hjfni. Skupno so se lotili po-makadamske ceste proti Po besedah Antona Legana ku(kcije niso lotili prvič pa tudi Jmjič ne. Komaj čakajo še na „aa»no prevleko, na katero raču-ij['v letošnjem letu. Stavčani so čjl redkimi občani, ki so v pre-. k'in letu financirali s svojim de-Ljfm občinsko cesto proti Žu->erku. ^PORTNA NOVICA - Franc V UT vodja proizvodnje vozičkov j. ovolesovi tovarni na Du''r" ki8[«a športne novice v " Ker je bil v nedeljo ; dela v službi, si žal ni mogel Pd )volesovi tovarni na Dvoru, "'“'a športne novice v "Dro-%!r ' *^vr je bil v nedeljo zaradi Oj,«* dela v službi, si žal ni mo Ijn Jhjii občinske nogometne linj' m so bili doseženi nasled-hj jAtltati: Daha : Keragrad 6:2, Ijj [rIja Oaza : Podljuben 2:2, pji ha vas: Žužemberk 2:4, Dim-l^rstvo Mihelčič : Viva Šmihel * rem so “igralci’ veliko streljal' P sicer s čeladami na glavah. P«1 la valka Gribelj, kjer je v glav« 3: brnela kamera, je jadikovt j “Med drugo vojno sem to'je vedela, kdo je sovražnik in kdo ^ danes pa bi te pred puško 1» j, postavil vsak, ki ima malo ' prostega časa.” ANDREJ FABJAN, CRN ' M AUSKI ŽUPAN, bo v krati J* odletel v Združene države An1 * ke. Tam bo imel poslovne poffl “ re, da pa mu ne bi kdo očital P< piranja v ozke občinske mej« P< na pot čez veliko lužo vzel'*« plošči Tonija Verderberja in«jfe liske folklorne skupine Ivani fei vratil ter malce večji fotog" la Branka Matkoviča, metlišk j; župana, in Janka Bukovca, s* Sl, škega župana. Plošči mu b< la skega župana. Plošči mu o> prišli prav pri radijskih intervjt (. ki jih bo imel menda v glavtj, ameriškem mestu, kaj bo po* slikama, pa ostaja majhna sl >( nost. Jr: Črnomaljski drobi n GODBA - Črnomaljski g<^ niki na pihala so drugi del svO| IR petkovega slavnostnega kon" Ji ob visokem jubileju pričeli z® shvvinovo skladbo Amerikanka, Parizu. Obiskovalci priredij ib, zvedeli, da dirigent godbe A« ta| Kralj sicer ni Amerikanec,k lo, prišel v Pariz, je pa zato pril* , Metlike v Črnomelj. Na koti" j metliške godbe na pihala ob l« j njem kulturnem prazniku j6, . morist Janez Vraničar-Luigj jal, da so metliški godbeniki tj, li novega kapelnika povsotv 1 - bogjim odpusti greh - v Črn* '* lju. Črnomaljci pa se gotov* 'f počutijo nikakršne grešnik«’ imajo za kapelnika Metličan* * to žg deset let. A ne le to, od P >1 še živečih nekdanjih dirig«11 aj črnomaljske godbe sta bil* > dva iz Metlike.! . k FLORJANOVO - Niso ir lanti samo črnomaljski godb"’ h ampak tudi gasilci. Slednji n*T ravajo svoj jubilej proslav" ^ florjanovo, 4. maja, ko bo"" ^ prenovljenem in dograjF’ , gasilskem domu pripravil' ^ veselico. Obljubljajo, da bo* )f na, kot je Črnomaljci ne p01".*. Črnomaljci ne po"" Morda pa bodo s praznova” llorjanovega, ki so ga Črnomlju že praznovali, sp"" dili še koga k obujanju s™ običajev. ( Semiške tropM l PROSPEKT - Semičani s" lj davno izdali prospekt ali zlag9’ tj; kot radi rečejo v Semiču," ^ nrembnejših znamenitosti")r čini, ki bi utegnile zanima", turiste. V njem je moč preb«3, j kdaj bodo v občini pomen'" . prireditve, kam si gredo lahk" je gasit žejo in tešit lakoto t«’ , naj se napotijo, če se jim ^ |f; planinarjenja, smučanja a" . nja. Semiški župan je kmalu L ^ du prospekta dejal, da so l*j V( izdali enega, pa so jim očital'; dober, vendar se mu zdi leto- slabši. Kakšna jc razlika m«** ( ma. ne moremo reči, ker nafj N ga niso pokazali. Zagotovo F; |> letošnjem vsaj ena napaka' tu jem besedila sc jc zapisal"’ :y; Mirna gora najvišji bclokt". >|( vrh. Danes že marsikaj«'1 t( lokranjec ve, da je najvišja * |jj krajini Kopa, ki pa se - če g*(;J t( iz Bele krajine - sramežljiv" za Mirno goro, zato si sledn)11'' In, sikdaj lasti primat. j k GOZDOVI - TVetjino f občine prekrivajo državni 8% V| vendar jc veliko vprašanje.^ s, iviiviui jv v vunv> ,j|jj ^ vzdrževal gozdne ceste, k'l |( la občini več kot sto kiloro« (r0j Občina namreč nima d«"A država Semičani p? «a n izvedeli, da Cio/a" »| podarslvo Novo mesto (j državi velike denarje, ker L dari z njenimi gozdovi. Z"1 Semičani odločili, da h" . (. drj* države zahtevali rento za " ir,. gozdove v njihovi občin*’ 'J k znano, da država rada vZ-1. 'h, težko da, bodo Semičani. 11 uspelo, svoj patent /agoU’v t|, no skrivali. Jc .i'1 &t. 17 (2437). 25. aprila IjjVi 4 DOLENJSKI LIST Drobne iz Kočevja ) j PLAKATI - Če še vedno kdo j |rdi, da se v Kočevju nič ne doga-j Ja. potem ali ta ne stopi iz svojega j Manovanja ali pa hodi po mestu z J Zavezanimi očmi. Če nič drugega, prejšnji teden moral opaziti Plakate, ki so vabili na državno 'fvenstvo v rock and rollu, ki je “slo v Kočevju minulo soboto v telovadnici osnovne šole Zbora °dposlancev. Bili so namreč po zsem mestu in v tolikšnem številu, “a jih ni bilo moč zgrešiti. Kozlerjeva razstava - Razstavo “Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja", L so ga v prostorih muzeja Kočevje odprli 15. februarja, si je do začetka tega tedna samostojno ali 'od strokovnim vodstvom delavcev muzeja (opravili so skupno '2 strokovnih vodstev) ogledalo 1128 obiskovalcev, med katerimi Je bila dobra polovica šolske mladine. Razstava bo na ogled še do 15. maja, in sicer vsak dan od Ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, za večje skupine pa tudi Po dogovoru. Ob razstavi je vod-«vo muzeja kot spremljajoče pri-teditve pripravilo dve javni vodstvi P° razstavi in dve predavanji, dve Pa nameravajo izpeljati še pred 'Zaključkom razstave. Eno bo | danes ob 18. uri z naslovom “Koz-' :Crjevi na Ortneškem”, zadnje, na laterem bo Borivoj Repe iz Ljub-! rne govoril o pivovarstvu na ( slovenskem, pa bo na dan zaključ-, 'a razstave. Potem bo gostovala , "ajprej v KIC Križanke, kjer bo na j ?6led od 23. maja do konca juni-p, nato pa še v Radovljici, kjer bo I’Sivčevi hiši ves julij. na jSivi H Dibniški zobotrebci : v HROVAČI PROTI ZABOJNIKOM - V ribniških vaseh •, povača, Goriča vas, Nemška vas, golenja vas in v Rakitnici so v hčetku tega meseca potekali jdtori vaščanov, ki sojih organizi- j dle matične krajevne skupnosti v Izdelovanju s podjetjem Komuna-;('Ribnica. Na njih so predstavnici Komunale vaščanom predstavi- • osnutek programa uvajanja ;i 'tajnikov za odpadke, ki bi po ii penjenih vaseh nadomestili sc-,1 'nje odprte kontejnerje. V poli' Ptečju naj bi en 900- do 1.200- ,fski zaprti zabojnik prišel na pet :, Pspodinjstev, v osnutku pred-'* Oljenega programa pa so komu-P pci tudi že določili lokacije, kjer '•f 'j bi zabojniki stali. Medtem ko 3 'se po ostalih vaseh strinjali z • 'ajanjem novih zabojnikov, s l "ter bodo začeli v začetku no-j! '"ibra, pa so v Hrovači program |,i Zeloti zavrnili. Razlog za to je, |0 tr predstavitev osnutka progra-,p 18 uvajanja novih zabojnikov - ti jt *so pravzaprav ekološka nuj-tl “st, saj pomenijo začetno fazo iil 'hiranega zbiranja odpadkov -iti tavno sovpada za začetkom iz-;dj Janja decembra lani sprejetega td finskega odloka, ki zadeva zbi-!! d j e in odvažanje odpadkov. Po *m namreč morajo za odvoz ^ 'eti plačevati tudi po vaseh, g *ar do sedaj ni bilo in nad čemer J 'djc po vaseh niso ravno navduši di. Kot vse kaže, še posebno ne a( Hrovači, kjer so to tudi odkrito ' 'znali ob negodovanju, da jim še 'dno smrdi s smetišča v Mali l 'h. OBČAN SPRAŠUJE -p:i)VED ODGOVARJA |> ' Zakaj je medved v ribniški |( Ptol/ napadel 70-letnika ? jt ’ Eve je v dogovoru z vlado, ki jji 'Če privarčevali pri pokojninah i,() "eč, kot je te. J dobrepoljski krompirčki) RADF.L MEDVED - Pred krat-j lije lovec Pugelj iz Potiskavca v .,1 '|irju Lovske družine Struge fi ''"žil na dlako 130 kg težkega vl ‘dveda. 15. maja je mrcino na ,jj Pi do preparatorja pokazal tudi jjl 'd občinsko stavbo na Vidmu. ,lt ToČNIK GRADE - Sneg je dčno le izginil in takoj so začeli ,ii]i 'dih pločnik v Prcdstrugah. 'J TEČAJI ZA GASILCE - Ne-'nega tečaja za izprašane gasil-:j|i 'uje udeležilo kar 65 gasilcev. c|l '"j načrtujejo tečaj za gasilske [djnike in druge tečaje. Lani sla [ji 11 na območju občine dva poža-„01 if*odpcČ, Struge). ,iji Tečaj prve pomoči - Na gi» dinu poteka 70-urni tečaj za a* 'de in članice ekip prve mcdicin-,J<) 'pomoči. Trajal bo še ves april. ji Čaj obiskujejo člani štirih šest gl 'dskih ekip, tri občinske in še iz ,,ifi 'dta Iskre, ki je edino podjetje .ji< 'bčini s preko 100 zaposlenimi, (iil 'tri ekipe bo organizirano še dat no usposabljanje, ker bodo delovale pri sprejemu papeža. MU i z H ASI H O B Č I N Mi* Iz nič bodo ustanavljali gozdno zadrugo Računajo na lesno industrijo Smreka, ki je v stečaju LOŠKI POTOK - Te dni je bilo v sklopu okroglih miz, ki potekajo v občini Loški Potok, posvetovanje in predavanje lastnikom gozdov. Inž. Čahuk je prisotnim razložil stanje v gozdovih in način gospodarjenja do konca desetletnega načrta, ki se izteče prihodnje leto. Plan posekov ne dovoljuje sečnje vseprek, nasprotno, gozdarsko enoto in lastnike postavlja pred negotovost, kako gospodariti z dokaj majhnim etatom, ki ga plan še dovoljuje. Vsekakor - tako je razvidno iz podatkov - je bil posek v preteklih nekaj letih prevelik, pritiski pa so vse večji, ker jih povzroča vse večja nezaposlenost. Ko je govoril o vse bolj racionalni sečnji, pa je omenjal tudi škodo, ki nastaja zaradi napada podlubnikov. Lastniki, ki ne bodo odstranili napadenega drevja, bodo prikrajšani tudi pri odkazilu. Drugi sklop predavanja pa se je nanašal na ustanovitev zadruge. Sedanji dokaj krizni časi so primerni, da se ljudje združujejo in tako dosežejo napredek. Zadruga naj bi delovala kot podjetje, ki trguje s tem, kar je kraju danega, in si krajani le tako lahko izboljšajo gmotne razmere. Bodoča zadruga naj bi zajela vse sedanje območje občine, zato bo nujno priti do delitve premoženja tako z ribniško kot s kočevsko zadrugo, ki sedaj pokrivata ta območja, malo ali skoraj nič pa ne vlagati. A. KOŠMERL KOZLERJI NA ORTNEŠKEM KOČEVJE - Danes ob 18. uri bo v prostorih muzeja v Kočevju predavanje z naslovom Kozlerji na Ortneškem. Predavala bo Lucija Kos iz Žlebiča. Predsednik občinske turistične zveze Kočevje Andrej Smole Ustanovili občinsko turistično zvezo Predsednik Andrej Smole KOČEVJE - Prejšnji torek so v Kočevju ustanovili občinsko turistično zvezo. S tem so naredili pomemben korak k ustanovitvi medobčinske zveze, ki naj bi povezovala vsa turistična društva na območju od Turjaka do Kolpe. Turistična društva Kočevje, Kočevar, Dol in turistično-športno društvo Kostel so podpisala pristopne izjave k ustanovitvi zveze že v letu 1995. Lani so namreč vsa društva razen TŠD Kostel, ki je dejavno že vrsto let, oživila svojo dejavnost, pri tem pa ugotovila, da bi lahko storila še veliko več, če bi bila povezana in bi delovala usklajeno. Zato so se odločili za ustanovitev krovne organizacije od Turjaka do Kolpe, ki bo imela pregled nad vsemi programi in aktivnostmi. Ob izvolitvi organov zveze so za predsednika upravnega odbora, kije hkrati tudi predsednik občinske turistične zveze, soglasno izvolili Andreja Smoleta in za tajnika Tatjano Brine. M. L.-S. Kočevarji niso več nezaželeni Na pobudo domačega turističnega društva so se v Kočevju srečali Kočevarji staroselci _______-Prvič uradno doma ■ Srečanje naj bi postalo tradicionalno KOČEVJE - Prejšnji četrtek so se v hotelu Valetin v Kočevju srečali Kočevarji staroselci in njihovi potomci, ki živijo v Sloveniji. Namen srečanja je bil dogovor o organiziranju enotnega združenja, ki bi povezovalo vse še živeče nekdanje prebivalce Kočevske in njihove potomce iz celotne Slovenije, pritegnilo pa naj bi tudi ostale Kočevarje, ki živijo drugod po svetu. Poleg Kočevarjev staroselcev, ki še vedno živijo na Kočevskem, članov društva kočevarjev staroselcev iz Novega mesta in Kočevarskega društva Peter Kozler iz Ljubljane so se kot vabljeni gostje srečanja udeležili tudi predstavniki društva Kočevarjev iz Celovca, prisostvoval pa mu je tudi kočevski župan Janko Veber. O tem, da je bilo to hkrati tudi prvo uradno srečanje nekdanjih in sedanjih prebivalcev Kočevske, čeprav so v času vojne izseljeni Kočevarji s sedanjimi prebivalci Kočevske sodelovali že pred desetimi leti pri obnovi cerkve na Trati, je spregovoril podjetnik iz Grosuplja Avgust Gril. Povedal je, da je po vsem svetu okoli 20 kočevarskih društev, ki združujejo okoli 50 tisoč ljudi, ter da so do sedaj Kočevarji pomaga- PRIZNANJE V KOČEVJE BLED, KOČEVJE - Na prvem slovenskem kongresu o hrani in prehrani, ki poteka od 21. do 25. aprila na Bledu je posebna komisija ocenjevala tudi posterje, ki so jih izdelali šolarji. Kot enim najkakovostnejših posterjev z ozirom na posebno vzgojno naravnanost je prejel priznanje poster “Vlak trdnega zdravja”, ki so ga izdelali učenci 8. razreda osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja, na kongresu pa gaje predstavila mentorica Mirjana Lilič- Južnič. PRVOMAJSKO KRESOVANJE BO V DRAGI LOŠKI POTOK - Osrednja prireditev pred praznikom 1. maja bo kresovanje v Dragi, ki bo hkrati osrednje slavje v občini. Glavni organizatorji in pobudniki so tokrat izredno delavni planinci. Kresovanje bo na večer pred praznikom. 1. maja pa bo pri lovski koči pod Jazbino tradicionalno družabno srečanje, ki bo trajalo ves dan. Tudi tega pripravljajo planinci, ki bodo organizirali pohod in turistično društvo. Na sam kraj prireditve ni mogoče priti z osebnim avtom, možno pa je priti z avtomobilom preko Urške pod Račno goro, sicer pa je kratka peš pot iz Šegove vasi, ki je tudi markirana, enkratno doživetje. V RIBNICI USTANOVILI ODBOR VETERANOV - Po ustanovitvi območnega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo pred dobrim mesecem v Kočevju so minulbčetrtek svoj odbor ustanovili tudi ribniški veterani. Gost na ustanovnem zboru je bil generalni sekretar zveze veteranov Drago Bitenc. Zupan občine Ribnica v času priprav na vojno in med njo, Franc Mihelič, je v nagovoru številnim zbranim veteranom dejal, da ob ve-liki brezposelnosti nihče ne more biti zadovoljen s sedanjim stanjem kot "rezultatom ” tistega, za kar so se borili. Zato se bodo morali v okviru novoustanovljenega odbora veteranov še naprej boriti za dosego tistih ciljev in idealov, za katere so bili pred petimi leti pripravljeni umreti in so nekateri zanje tudi padli. Če nam je uspelo takrat, ko se nismo poznali, nam mora uspeti tudi sedaj, "je k temu še dodal Mihelič. Ko je pojasnjeval namen ustanovitve združenja veteranov, je Drago Bitenc dejal, da so združenje ustanovili leta 1993, ker so se takrat začeli kazati pr\'i znaki izkrivljanja dejstev o dogodkih iz let 1990 in 1991. Združenje je civilno in ima danes že okoli 9.000 članov, ki pripadajo različnim političnim usmeritvam, združuje pa jih skupen interes, da si izborijo legitimen status in priznanje. Dobrepoljci sprejeli proračun Prednost prenovitvi vodovoda - Potrebna bo zadolžitev - Pokojniki bodo še doma DOBREPOIJE - Predlog občinskega proračuna za letos, ki predvideva okoli 248,5 milijona tolarjev dohodkov in za 5,65 milijona tolarjev več izdatkov (za ta znesek se bo občina zadolžila), je bil na zadiyi seji občinskega sveta sprejet. Še prej pa so svetniki izglasovali 8 dopolnitev predloga proračuna. Najpomembnejši dopolnitvi sta, daje potrebno zagotoviti denar za prenovo vodovoda in daje potrebno zagotoviti nekaj denarja za sorinanciranje prevoza učencev male šole in 1. razreda, ki so oddaljeni od šole manj kot 4 km. Svet je potrdil tudi družbeno pogodbo Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, s katero je postala občina Dobrepolje 10 odstotni lastnik tega podjetja. Nadalje je občinski svet imenoval kot predstavnike lokalne skupnosti v svet Javnega vzgojnega izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dobrepolje Marka Marolta (Zdenska vas), Janeza Šuštarja (Podgorica) in Nevenko Novak (Kompolje). V lem svetu pa so še po trije predstavniki staršev in zaposlenih. Na predlog enega izmed svetnikov je bil sprejet tudi sklep, naj se posebni prispevki občanov za infrastrukturne in druge objekte obravnavajo kot samoprispevki in naj se to objavi v Uradnem listu. Ni pa bil sprejet predlog treh svetnikov, naj bi pokojniki do izgradnje mrliške vežice ležali doma ali pa v spodnjih prostorih župnišča. Veljavni predpis namreč določa, da pokojniki lahko leže doma ali v mrliški vežici, ne pa tudi kje drugje. Svetniki so zastavili še nekaj vprašanj. Na dve je župan Anton Jakopič odgovoril tako: Zabojniki za odpadke so kupljeni in je njihovo postavitev zavrl sneg; ob- ljubo vaškemu svetu Predstruge o izvedbi meritev bo na svoje stroške • IZBRAN OSNUTEK GRBA -Občinski svet Dobrepolje je na zadnji seji izbral osnutek grba, po katerem bo grb tak: Na levem delu bo rumen klas na zeleni podlagi, ki bo simboliziral rodovitnost in bogastvo struške in dobrepoljske doline; na desni polovici pa bo na modri podlagi rumen zvon z nakazanim križcem, kar bo predstavljalo pevsko tradicijo občine, pa tudi veselje, žalost in cerkve, s katerimi je središče občine obkroženo. Ta osnutek bodo dokončno oblikovali v predlog grba v društvu lleraldica, nato pa bo o njem ponovno glasovanje na seji občinskega sveta. izvedel kamnolom, za kar se je tudi pisno zavezal. M. STEKLASA li tudi pri obnovi cerkva v Stari Cerkvi, Kočevskih Poljanah, Gorici pri Dolenjskih Toplicah, na Planini in v Črmošnjicah, sodelovali pa so tudi pri oživljanju spominskega parka na Gačah in pri urejanju kočevarskega muzeja v Kočevskih Poljanah. V imenu Turističnega društva Kočevje, ki je organiziralo srečanje, je po nagovoru predsednika društva Janeza Žlindre Tatjana Brine povedala, da si želijo, da bi tovrstna druženja postala tradicionalna. “Želimo si, da bi v Kočevje PRVIČ URADNO V SVOJI DOMOVINI - Na srečanju Kočevarjev staroselcev v Kočevju, ki mu je pri-sotvoval tudi kočevski župan Janko Veber, je razgovor potekal v slovenščini ob občasnemh prevajanju v nemščino, moč pa je bilo slišati tudi tipično kočevarsko govorico nekdanjih prebivalcev Kočevske. SREČANJA KULTURNIKOV VELIKE LAŠČE - Spet se potrjuje, da je območje občine Velike Lašče slovenski Parnas. Sredi aprila se je namreč tu zvrstila vrsta kulturnih prireditev in srečanj, ki jih je organizirala Zveza kulturnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik. Najprej je bilo 12. aprila na Robu srečanje gledaliških skupin z območja bivše občine Ljubljana Vič-Rudnik. 12. aprila je v Levstikovi dvorani v Velikih Laščah gostovala Mala drama SNG iz Ljubljane s komedijo “Prva klasa”. Obisk je bil primeren. 16. aprila je KUD Marij Kogoj s Turjaka v svoji prenovljeni dvorani imel v gosteh lutkovne skupine z območja bivše občine Ljubljana Vič-Rudnik. Srečanja lutkovnikov se je udeležilo pet skupin. Za zaključek srečanja pa je spet prosvetno društvo iz Horjula nastopilo z igro “Hodi de bodi”. Minulo soboto, 20. aprila, pa je bilo v Velikih Laščah še srečanje folklornih skupin. OCENJEVANJE DOMAČIH SALAM VELIKE LAŠČE - V gostišču Škrabec v Robu v občini Velike Lašče bo jutri ob 16. uri ocenjevanje domačih salam. Udeleženci morajo predložiti salame na ocenitev do 15. ure. Razglasitev najboljših salam in podelitev nagrad bo ob 20. uri, sledila pa bo degustacija. Ocenjevanje salam organizirata kmetijski svetovalni službi iz Velikih Lašč in Ribnice. POTREBNO NOVO ODLAGALIŠČE DOBREPOLJE, GROSUPLJE - Družbeno pogodbo o ustanovitvi in solastništvu Javnega komunalnega podjetja (JKP) Grosuplje bo predvidoma te dni podpisala tudi občina Dobrepolje, ki bo imela v tem podjetju 10-odstot-ni delež. JKP pa se že išče lokacijo za novo odlagališče komunalnih odpadkov, saj ima za sedanje odlagališče dovoljenje lastnikov zemljišč le do leta 1997. Do konca leta bodo tako odkupili nova zemljišča za odlagališče in uredili vse potrebno, da bo odlagališče lahko sprejemalo odpadke. V občini Dobrepolje je tudi več črnih odlagališč odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti. prenesli vsakoletna srečanja Kočevarjev iz vsega sveta, ki so sedaj vsako prvo nedeljo v septembru v Celovcu,” je povedala Brinčeva in dodala, da so vse možnosti za to sedaj dane, saj Kočevarji niso več nezaželeni, kot je bilo v preteklo- S“ M. LESKOVŠEK-SVETE ŠIRITEV CESTE SKOZI MALI LOG LOŠKI POTOK - Cesta, ki je bila skozi naselje Mali Log grajena pretežno s samoprispevkom in prispevkom vaščanov, ne ustreza več prometu. Po sklepu pristojnih organih v teh dneh merijo zemljišča, v letošnjem letu bodo napeljali nasipni material, ki naj bi se utrdil, prihodnje leto pa bodo položili nov asfalt v širini štirih metrov. Hkrati nameravajo po končani gradnji prepovedati tranzitni tovorni promet in omejiti osni pritisk vozil. KAŽE, DA BO GASILSKA ZVEZA LE ZAŽIVELA LOŠKI POTOK - V nedeljo, 14. aprila, je vseh šest gasilskih društev, ki delujejo v občini, ponovno sprejelo sklep o ustanovitvi gasilske zveze. Vsa društva so izvolila po pet predstavnikov, ki bodo skupaj predstavljali ustanovno skupščino, ki bo 27. aprila. V nedeljo smo obiskali kar tri zbore, in sicer na Hribu, v Malem Logu in Retjah, na katerih so sodelovali tudi predstavniki občine in civilne zaščite, ki so tolmačili novo organiziranost in še posebej pomen gasilstva kot sestavnega in najpomembnejšega člena v delu civilne zaščite. Za vsa društva velja, da je bilo njihovo delo vsaj v zadnjem času prepuščeno le lastni zagnanosti. Načrti za proslavitev dveh praznikov 29. junija spet Petruvo OSILNICA - Na nedavni letni konferenci Turističnega društva Osilnica je o delu društva v minulem letu in načrtih za letos poročal predsednik Mladen Žagar, župan Anton Kovač pa je prisotne seznanil z načrti občine letos. V načrt dela za letos so med drugim zapisali, da bodo s prebivalstvom sosednje Hrvaške izvedli čistilno akcijo, kar so opravili že 20. aprila. 1. maja, na občinski praznik, bodo izvedli kulturni program; 4. (n 5. maja pa bodo izvedli tekmovanje v kajakih in kanujih na divjih vodah. Drugi praznik občine bo 29. junija, ko bodo spet izveli prireditev “Petruvo v deželi Petra Klepca”. Največ razprave je bilo posvečene “Petruvu v deželi Petra Klepca”, ki ga je treba letos bolje organizirati. Zato naj bi po enem predlogu sodelovale pri organizaciji in izvedbi vse domače organizacije in društva, po drugem predlogu pa naj bi to zaupali skupini ljudi, ki se spoznajo na tako organizacijo in delo. Civilno gibanje pa je dolžno pripraviti kulturni program. Župan Anton Kovač je prisotne obvestil še, da se naravovarstveniki prizadevajo, da ne bi prišlo do gradnje cestnega odseka Dragarji-Čačič, se pravi, da bi padla v vodo povezava Osilnice s Kočevsko Reko. Opozoril je predvsem prebivalce spodnjega dela občine, naj ne podpisujejo brez vednosti občine listin, ki bi imele za posledico širitev obkolpske ceste. J. PRIMC MNfat IZ NAŠIH OBČIN MMU 70 LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA RADEČE - Številnim čestitkam radeškim čebelarjem ob njihovem visokem jubileju se je poleg predsednika ZČD Slovenije Marjana Skoka na drugo soboto aprila v OŠ Marjana Nemca v Radečah pridružil tudi župan Janez Zaltrastnik. Pohvalil je ČD kot eno najboljših društev v občini, posebej pa so ponosni na aktualne mlade državne prvake, katerih mentor je Franci Marolt. Po bogatem kulturnem sporedu, ogledu razstave in podelitvi priznanj (najvišje priznanje Antona Janše 1. stopnje je prejel Ludvik Racman z Vrhovega, posebno pisno društveno priznanje pa so Radečani izmenjali tudi s pobratenim ČD Mir-na-Sentrupert), so domačini in gostje odšli k obnovljenemu čebelnjaku, ki so ga prestavili bliže šoli. (Foto: P. P.) SPRAVA OB REHABILITACIJI BELOGARDIZMA NESMISELNA -Pri spomeniku žrtvam fašizma na Malkovcu je bil v soboto zaključek spominskega srečanje borcev 1. dolenjskega bataljona, ki so aprila 1942 organizirano stopili v NOV in bili pozneje zvečine borci Gubčeve brigade. Ob dnevu upora proti okupatorju in v spomin na 27. april, 55-letnico ustanovitve OF slovenskega naroda, so borci obiskali spominske kraje od Ljubljane do Malkovca, tudi Dob in Šentrupert. Na Malkovcu so kulturni spored izvedli učenci tržiškešole, govori! pa je Alojz Lenič, komisar istrskega odreda. Poudaril je, da so se “partizani - borci že zdavnaj spravili, sedanji politiki pa so dosegli, da slovenski narod ni bil nikoli tako razdvojen kot je danes. Nesmiselno je toliko besed o spravi, hkrati pa vztrajati pri rehabilitaciji škofa Rožmana, belo- in plavogardizma. ” Prvi komandant I. dolenjskega bataljona Dušan Švara - Dule je zatem podelil spominske medalje bataljona Čirilu Vidmarju in Zlatku Repšetu - Čatu. (Foto: P. P) KAJ VELIKEGA NAREDITI? - Poteg predstavnikov ministrstva za okolje in prostor so se na celodnevnem delovnem posvetu v gostišču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju pojavili še nekateri drugi gostje. V imenu sevniške občine jih je pozdravil župan Jože Peternel (na posnetku). Razpravljala so se spraševali, kako temu prostoru, ki ima vsaj nekaj, če že ne kar veliko skupnega, narediti kaj velikega in lepega? (Foto: P. P) Iz Livarja ni fenolov v okolju Z odkritega ponedeljkovega pogovora predstavnikov Zelene alternative z vodstvom IMP Livarja v Ivančni Gorici - Nekaznovano odlaganje tudi nevarnih odpadkov IVANČNA GORICA - Ravno v ponedeljek na dan Zemlje si je vodstvo IMP Livarja v Ivančni Gorici vzelo čas za izčrpen in iskren pogovor s predstavniki Zelene alternative o vseh vprašanjih, ki zadevajo varstvo okolja, v skrbi za zdravje krajanov in zaposlenih v tem 380-član-skem kolektivu. Predsednik ivanške Zelene alternative Franc Hegler je nanizal vrsto vprašanj v zvezi z ekologijo oz. vplivi Livarja na okolje, zlasti v luči lanske otvoritve filtrirnih naprav za kupolne peči, t.i. kupol-ke, ki so pred sanacijo zaradi izpustov prahu in plinov povzročale največ ogorčenja in skrbi Ivanča-nov. Novi direktor tehničnega sektorja, diplomirani inž. metalurgije Alojz Kozan, je dejal, da fil-trirne naprave sjcer niso tehnično prevzete, da pa tudi zadnji inšpekcijski pregled potrjuje, da pravilno delujejo. Kot je povedal Kozanov predhodnik inž. Tomaž Trobiš, ki zdaj dela v razvoju Livarja, je bilo še nekaj težav zavoljo “neresnega podjetja, ki je izvajalo montažna dela, to pa je ITEO Krško”. S prerazporeditvami so se odzvali tudi ob ugotovljenih pomanjkljivostih t.i. subjektivnega faktorja, se pravi delavca pri filtrirni napravi. V Livarju bodo priključili na vodni filter elektropeči, čeravno te ne bi smele biti problematične kot onesnaževalke okolja. Po besedah inž. Kozana bel dim, ki občasno še uhaja iz tovarne in skrbi krajane, ni strupen, saj gre po njegovem za cinkov oksid. Pri kupolkah so zmanjšali porabo koksa od 24 na 17 odstotkov na tono taline. To porabo koksa pa naj bi še zmanjšali na 14 do 15 odstotkov, saj v svetu obratujejo kupolke že z 12- VOLITVE NOVIH SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI TREBNJE - Trebanjski občinski svet je na svoji zadimi seji sprejel odlok o določitvi volilnih enot in številu članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine TVe-bnje. Župan Ciril Pungartnik je v skladu z zakonom o lokalnih volitvah določil, da bodo volitve v nedeljo, 23. junija, za začetek volilnih postopkov pa je določil 15. april. Občinsko volilno komisijo vodi namestnik predsednika Mitja Prijatelj, kajti dosedanji predsednik Miran Kovič je podal pisno odpoved. Komisija poziva dosedanje svete krajevnih skupnosti, politične stranke in občane, da se takoj lotijo volilnih postopkov, ker so rokovniki za posamezne volilne postopke zelo kratki. Kako kadrovati za nove člane svetov, so objavili v posebni številki občinskega časopisa “Glasilo občanov.” Posavje ni dovolj razpoznavno S posveta regionalne planerske delavnice - Posavja ni v nacionalnih medijih • Prednosti obmejne regije - Z izjemo Term Čatež Posavje turistično zastaja VRH PRI BOŠTANJU - V Sloveniji se zamenjuje razvojna politika na račun politike urejanja. V 70 letih se v Sloveniji pojavijo t.i. plan-sko-funkcijske regije, ki so služile predvsem prostorskemu planiru-nju. Med 12 regijami, nastalimi pred 15 leti, je bila takrat sporna tudi regija Spodnje Posavje, predvsem zaradi šibkosti mestnih središč in majhnosti. V Brežicah, denimo, živi na 5 do 6 odst. teritorija 40 do 50 odst. prebivalstva, v sevniški občini pa na 6 odjt. ozemlja živi 42 odst. prebivalcev. Na polovici Posavja je prebivalstvo za tretjino upadlo, na okrog 5 do 6 odst. ozemlja pa se je povečalo za polovico. Te in podobno bolj ali manj zanimive podatke smo slišali na delovnem posvetu izvajalcev regionalne planerske delavnice v Posavju na Vrhu pri Boštanju, na kateri je bil govor predvsem o celostnem razvoju in razpoznavnosti Posavja v slovenskem prostoru. Vsi sprejemamo načelo sonaravnega, skladnega razvoja, žal pa ima o tem vsak svojo predstavo. Angelca Rus z Inštituta za geografijo, ki je osvetlila Posavje kot obrobno, obmejno regijo, je menila, da se ta regija ne pojavlja v nacionalnih medijih. “Slišimo samo o Nuklearni elektrarni Krško, kar daje negativen prizvok, morda še kaj o Catcških toplicah...” Zato je vprašanje, kako spraviti regijo v nacionalne medije,” je dejala Rusova. Kot problematičen je omenila ustroj obstoječe gospodarske dejavnosti s prevladujočo tekstilno industrijo. “Sele če spoznamo, kakšen je ima-ge te regije, se lahko lotimo razvojnih programov,” je dodala. Po besedah Darje Uranjek, ki se je s svojimi kolegi ubadala s turizmom, so Terme Čatež po nočitvah takoj za Portorožem, kar presene- ča, drugače pa Posavje turistično zaostaja. Lisca in Bohor sta bili tradicionalni izletniški točki Zagrebčanov. Kako območje odpreti, turistično uveljaviti, je eno osrednjih vprašanj. Veliko možnosti ponujajo gradovi. Kaj bi lahko bila posavska turistična blagovna znamka, kaj je z letališčem Cerklje? Bo postalo tudi športno in turistično? Je gramoznica v Borštu primerna za vodne športe? Bruno Bensa je kot slabost so-mestja Brežicc-Krško omenil tudi javni prevoz oz. potniški promet s premajhno frekvenco. Pavel Mihevc vidi možnost razvoja podeželja tudi v poselitvi ob robu ravnine, to pa prepustiti kmetom. Franc Jenič iz Krškega pa je vprašal, zakaj se ne bi Posavje širilo in ali niso podobni interesi tudi v Radečah. Sevnica bi se lahko naučila, kako bi obvladovali gradnjo dveh hidroelektrarn. P. PERC do 14-odstotno porabo koksa. Odpravili naj bi tudi t.i. mrtvi hod. Kot čisto naložbo v ekologijo v letošnjem letu štejejo v Livarju 500.000 mark za nabavo brusnega avtomata (njegovo dobavo pričakujejo v zadnjem letošnjem četrtletju), saj ne bodo z njegovo pomočjo povečevali zmogljivosti. Sekretar Zelene alternative Slovenije Damjan Skubic je spomnil, da so bili nekoč velik problem IMP Livarja njegovi izpusti v kanalizacijo, s čimer so prenehali. Glavni direktor mag. Izidor Derganc je, kot je povedal v ponedeljek, že kar “alergičen na fenole”, če mora namreč poslušati očitke, da IMP Livar tudi s temi onesnažuje okolje. “Trdim, da fenolov iz Livarja ni! Na naši deponiji na Suhem mostu, kamor so nam že večkrat vdrli oz. zlomili rampo, pa smo že našli škatle zdravil; zdaj so tam spet šasije in karoserije avtomobilov. Ne vem, zakaj policija oz. Izidor Derganc PRVOMAJSKA BUDNICA V TREBNJEM TREBNJE - Občinski pihalni orkester Trebnje in trebanjske mažoretke bodo z glasbo zakorakali v praznični maj. Prvomajska budnica bo v Trebnjem, na Mirni, v Šentrupertu in Mokronogu. V Silexu stavka traja že več kot mesec dni Delavci nemočno pričakujejo odločitev sodišča o stečaju podjetja BLANCA - V teh časih vse večje socialne negotovosti za delavce velikih gospodarskih sistemov oz. podjetij, kot je TAM in še kakšen podoben naš mastodont, ki sta ga povozila čas in liberalistična ekonomska politika, je očitno malokomu mar, da v neki vasi z lepim imenom Blanca (nekateri ti^Jci, tudi prišleki iz drugih slovenskih krajev, jo radi prekrstijo kar v Blanko!), že dober mesec zaradi stavke večine izmed 52 delavcev Silexa stoji proizvodnja v Sevniški industriji lato-flcksa. Delavci, pravzaprav zvečine delavke, prihajajo vsak dan pred tovarno in nemočno čakajo na stečaj. Pravijo, da je sodišče za en teden preložilo obravnavo o tem. Medtem pa prihajajo upniki, ki bi rudi še pravočasno v naturi pobrali, kar je vrednega. Prejšnji teden je popoldne pred tovarno na Kludju kar s tovornjakom prišel brestaniški oštir Polile. Kurjač v funkciji vratarja mu je le stežka dopovedal, da nima kiy iskati v tovarni, čeprav mu je ta dolžna okrog milijon tolurjev. Gostilničar Mojmir Puhle ni hotel povedati, po kaj je prišel v Silex oz. kaj bi rad odpeljal iz tovarne. Modroval pa je, da je Silex sociološki in ekonomski problem. P. P. • TUDI ZAŠČITA ZAPOSLENIH - Za okrog 150 delavcev od skupno 380 zaposlenih v IMP Livarju v Ivančni Gorici namenja podjetje za zaščito pri delu milijon do poldrugi milijon tolarjev. Letos in lani niso zabeležili nobenih delovnih nezgod. Glavni direktor mag. Izidor Derganc pravi, da bodo ob letošnjem dnevu odprtih vrat predstavili tudi program naložb v vrednosti 6 milijonov mark! drugi pristojni sploh ne ukrepajo!” P. PERC PONOVNI JAVNI RAZPIS TREBNJE - Občina Trebnje dodatno obvešča vse zainteresirane, da bo v eni naslednjih številk Uradnega lista Republike Slovenije objavljen ponovni javni razpis za izbiro izvajalca turistične dejavnosti v Turistično-infor-mativnem centru Trebnje. Rok za oddajo ponudb v skladu z razpisom bo štirinajst dni po objavi. 504 KRVODAJALCI V SEVNICI SEVNICA - Za dvodnevno krvodajalsko akcijo v sevniškem TVD Partizanu se je prijavilo 530 občanov, kri pa so darovali 504 krvodajalci. Od teh je prvič darovalo kri 35 krvodajalcev. 12 občanom, ki so se odločili za posmrtno darovanje človeških organov, je prejelo izkaznice “darovalec”. Po besedah sekretarja sevniške območne organizacije Rdečega križa Zdravka Stoparja je darovanje krvi že skoraj 20 let potekalo v prostorih TVD Partizana. Vmes pa je bila ta humanitarna akcija izvedena v prostorih sevniškega zdravstvenega doma in enkrat v prostorih Srednje tekstilne šole. Kje bodo v bodoče krvodajalske akcije, pa je še nerešeno vprašanje. Območna organizacija Rdečega križa Sevnica se vsem krvodajalcem zahvaljuje za solidarnost in human odnos do ljudi, zahvala pa velja tudi njihovim delodajalcem, ki so jim omogočili vsaj en prost dan za darovanje krvi. Največ štipendij za poklicne in srednje šole V Posavju 127 kadrovskih štipendij KRŠKO - V Posavju so za šolsko leto 1996/97 razpisali 127 kadrovskih štipendij. Med novinci se pojavlja podjetje Videm papir Krško, in sicer z 12 štipendijami. Največ kadrovskih štipendij za omenjeno šolsko leto je razpisala sevniška Lisca, in sicer 28, Nuklearna elektrarna Krško jih je razpisala 25. Več kot tri četrtine vseh kadrovskih štipendij so razpisali za poklicno in srednje izobraževanje, tako da je za študente le 31 štipendij, Po podatkih sevniške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki jih je posredoval na nedavni tiskovni konferenci Andrej Mihelin, so podjetja razpisala največ štipendij, in sicer 57, za 3-letni izobraževalni program. Za visokošolski študij je na voljo 31 štipendij, za štiriletne šole 29 in za dveletni program 10. Statistika kaže, da so za dveletni program razpisali največ štipendij za gradbeništvo, za tri- in štiriletne šole največ za tekstilne poklice, največ študentskih štipendij pa je za ekonomijo in elektrotehniko. Število razpisanih štipendij se v zadnjih letih stalno zmanjšuje, zato bodo še naprej pomembne republiške štipendije. Teh prejema v Posavju v tekočem šolskem letu 2.238 dijakov in študentov. 1 L. M. Krjavljeve iskrice CENA SEJE IN ŽUPANOV DEVETNAJSTKA DRUGIČ-2 ! voljo pomanjkanja prostora jc bil * prejšnji številki DL v Krjavljev! Ji iskricah izpuščen zadnji stave s rokopisa, ki daje podrobnejšo pod ( bo, kolikšna je dejanska seja zas 1 danja ivanškega občinskega svet ? Županstvo je postreglo s podatkot tt da jc 15. seja s 4 odbori in komisi tl za mandatna in kadrovska vprašat t| stala več kot 638.000 tolarjev. Prc t sednik sveta mag. Jurij Gorišt je (SKD) jc nanizal podatke: tako ® samo to zasedanje sveta z 267.0 )l tolarji za sejnine in z dohodnino!; prometnim davkom stalo 361.8: tolarjev. Tisti svetniki, ki so nas op K zorili na to pomanjkljivost, žclijS; izrecno poudariti, da toliko sta! th seja le enkrat na leto, ob sprejem lil nju občinskega proračuna. ir: VROČA KRI V VRHU SDS Na zadnjem sestanku občinske! vodstva ivanških socialdemokrat Iji sc* jc bilo precej vroče krvi. Prcdsi niku stranke in županu Jernc i|| Lampretu so nekateri svetniki Sl |j očitali, da jc kot župan prema!lo strankarsko obarvan in da pač ne! ij( smel pozabiti, kje jc njegova volil* ie baza. Lampretu, ki poudarja,*^ hoče in mora biti župan vseh obt n( nov ivanške občine, ne le tistih, kij te, zanj glasovali na lokalnih volitva j, so ti in podobni očitki tako moč* ie dvignili pulz, da je zagrozil, da * k, odstopil kot predsednik ivanš js SDS, in razburjen zapustil sejo. O jj, na žerjavico je na istem sestani i; prilil še podpredsednik stranjo Nikolaj Erjavec, ko je dejal,* zaradi nezdružljivosti poklicne] * dela (kot upravnik KPD Dob.tf? poslen na Ministrstvu za pf ; vosodje, ie delavec s posebni' (, pooblastili) stopa iz stranke. I Trebanjske iveri 7 TREBANJCI PROTI, SUHi, tedaj pa bodoči lastnik sira H,t0volj odločno reče prodajalki: j. tehtajte brez papirja!” Kaj hoče d Podajalka, ustreže mu. Kupec je •i alkra|j- ^ PETAN IN DRUGI - Bojan ti «?an’ občinski svetnik, si je spet J Nužil nekaj črnih pik, tokrat pri j, poljanskih škricih. “Sem proti p ‘"ju, da bi kompleks v Slovenski j Ji obrambno ministrstvo mimo I‘čine oddalo SKB,” je rekel ,jl^'an. No, podobno so proti ob-.. čtibnemu ministrstvu nastopili j, pC nekateri, vendar pravijo, da planov glas v Brežicah še vedno ji ."dičevo veliko pomeni. Baje vsaj f “‘>ko kot županov. „ Kamen - Pred dnevi so se raz-,ge govorice, da je omenje j lska novogradnja že večja, in si-;> ^ da je narasla za en kamen. (J •nvoricam so prišli do dna: novi-kji’da šola počasi le raste proti ijyr‘lti, je sporočil mestni dobro-'š' i?i.dek, ko se je izza bližnjega i'. "ka vračal mimo opuščenega d ?®dbišča šole in se mu je iz enega f J;!alo dvoje. Tudi drugi Brežičani jt’ (j“J.2ato začno piti, če hočejo vi-jj !1 Ktjj več kot le temeljni kamen. 3° Zibret bi temu ugovarjal in j. l‘l kaj bolj spodbudnega, ven-Brežičani ne bodo nikomur ,‘verjeli, dokler ne bodo videli šolske strehe. ^Kostanjeviškc ¥£udežna inštalacija - )3°stanjevici so krajani že pred |JJ Ugotovili, da je njihova elek-■ K^ta inštalacija čudežna. Če na v "Ucr v Krškem letno zabeležijo tl^vprečju 10 do 20 izpadov jijktričnc energije, jih v kosta-£v'ci kar 130, čeprav je ta turi-DjjUi biser le slabih 20 kilometrov j w jedrske elektrarne. Iskanje '■ Jukov je električarjem povzro-kar nekaj sivih las, a do odgo-lo'® so se le prebili. Razlog za to j j0btič hudega sluteči ptiči, ki scdc-• w,®a kovinske konstrukcije in Pa n'ke, zaradi prekratke razdalje pride do izpada električne .JkUO JlM BO PRISLUHNIL? t0sfanjevičanom kaj malo polk h,“8ajo parole o turističnem hise-{ pj'1" o dolenjskih Benetkah, ko Ol ut o raj o krajani - predvsem J lobanj - prenašati gost promet F k.Ufnjakov, ki ni načel le cest, r lr(,c Pa sc zaradi njega celo hiše hn I"- Na nedavnem zboru kra-je bilo zato slišali kar nekaj (jJPkih tudi na račun občinske ^sti, saj nekateri Kostanjevico pjjUtthljivo (žal tudi upravičeno) .jUcrjajo z drugim Vukovarjem. |,?AMO ZA ZDRAVE - Ker si i,. tur l^.mristični biser” ogleda največ bj| tov prav med vikendom, bi iič1 Priporočljivo, da bi na vpadaš'' nteslo namestili table zopo-pjuutt, naj po mestu hodijo samo uPuliioma zdravi obiskovalci. V m ijunjcvici sc namreč zdravste-Lu"ni zapre v petek ob 13. uri. t|J> "e daj, da se kakšnemu turi-d, ‘Kodi kaj nepredvidenega! Ah ^“Kače povedano - naj živijo i,v' turisti! Voda na podstrešju Rezervoar, ki je na šoli Kapele, bodo odstranili KAPELE - Na podstrešju osnovne šole v Kapelah so pred leti postavili rezervoar za vodo. Potem ko je šola pred časom že zastavila vprašanje, ali je stavba dovolj trdna, sta na nedavni seji občinskega sveta Brežice dr. Zvonimir Škof-ljanec in Franc Vranetič postavila nekaj vprašanj v zvezi z vodovodnim rezervoarjem na šolskem podstrešju. Kot sta menila, vodohran ne sodi na šolsko podstrešje. Po napovedih komunalnega podjetja iz Brežic bodo omenjeni sporni vodohran v Kapelah opustili, mogoče še letos. Da vode v Kapelah ne bo manjkalo, ko bodo ukinili rezervoar na šoli, bodo vgradili v obstoječi vodovod dodatne naprave. Tako bodo lahko pošiljali porabnikom vodo iz rezervoarja, ki je v zelenici zraven šole. Ta zunanji rezervoarje nizko in brez dodatnih črpalk, voda iz njega ne teče v vse kapelske hiše, zato so v preteklosti tudi postavili vodohran na šolskem podstrešju, kije med najvišje ležečimi točkami v Kapelah. Na omenjeni seji občinskega sveta je dr. Skofljanec vprašal, ali je šolska stavba v Kapelah dovolj trdna, da je na njej lahko vodovodni rezervoar. Taka vprašanja so v Brežicah prisiljeni upoštevati. Strokovnega izračuna v prid temu, da šolski temelji lahko nosijo poleg drugega tudi omenjeno vodno breme, namreč ni, zato se zanašajo na to, da so strokovnjaki temeljito razmislili, preden so sezidali omenjeni vodohran. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH DEDKOV IN BABIC VELIKA DOLINA - V avli tukajšnje osnovne šole bodo jutri ob 16. uri predstavili projektno delo in razstavo z naslovom Iz življenja naših dedkov in babic. Projekt in razstavo so ob pomoči staršev, starih staršev, sorodnikov, sovaščanov in svoje učiteljice pripravili učenci 4. razreda OS Velika Dolina. TURISTIČNI KROŽEK RAZISKUJE REPNICE BIZELJSKO - Turistični krožek na osnovni šoli Bizeljsko pripravlja projektno nalogo o repnicah. Učenci bodo pod tem naslovom nanizali podatke in zanimivosti o jamah, značilnih za te kraje. Gre za prostore, skopane v peščen hrib, v katerih so domačini shranjevali sprva repo - od tod naziv repnice - zdaj pa jih uporabljajo tudi za skladiščenje česa drugega. Turistični krožek sicer obdeluje vsakršne zanimivosti s širšega območja Bizeljskega. Šola s tako dejavnostjo želi javnost opozoriti na obstoj Bizeljskega ter njegovih ljudi in posebnosti, obenem pa člane krožka naučili, da bodo kot domačini znali predstaviti obiskovalcem svoje kraje. Med vidnejšimi projektnimi nalogami, ki sojih v OŠ Bizeljsko izvedli pred sedanjim projektom o repnicah, je Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes. Franc Jurečič Romantični otočki na Krki bodo oživeli Turistično društvo Krška vas po prejemu zlate vrtnice KRŠKA VAS - Potem ko je Krška vas doslej že dobila zlato vrtnico, občinsko priznanje za najbolj urejen kraj v brežiški občini, bo letos nastopila prvič v medobčinskem tekmovanju Posavja v urejenosti krajev. “Skušali bomo biti dobri, da ne bomo razočarali,” obljublja Franc Jurečič, predsednik Turističnega društva Krška vas. Tekmovalci verjetno držijo adute skrite, tako tudi Krška vas, vendar se za slednjo vsaj približno ve, kako se bo polepšala v naslednjih tednih in mesecih. “Mi v Krški vasi bi radi uredili breg Krke, na ograji na mostu mislimo posaditi rože, v načrtu imamo tudi ureditev prostora pred trgovino in pošto,” našteva Jurečič. Posebno zanimanje zasluži njihova namera, da uredijo kopališče in dajo na otočke v Krki klopi in mize in tako uredijo prijetno hladen kotiček za pobeg pred poletno vročino. Iz preteklih uresničenih načrtov imajo še živo v spominu, da so lani osvetlili cerkev sv. Mohorja. Turistično društvo Krška vas kot prvoustanovljeno v občini obeležuje letos 30 let delovanja. Za to obletnico bo skupaj z občinsko turistično zvezo pripravilo v svojem kraju 14. julija občinsko prireditev. Znana so tudi imena ljudi, ki so nekako v ospredju, ko se pripravlja vse potrebno za to praznovanje. Predsednik delovnega odbora za pripravo omenjene proslave je Vlado Deržič, predsednik Občinske turistične zveze Brežice. Predsednik častnega odbora je domačin Stane Ilc. M. LUZAR “Veterani nismo najbolj zaželeni” Zbor posavskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo - D- Bitenc: dokazovati moramo, da sifto sploh bili - Krivična zakonodaja - Za več sodelovanja vseh udeležencev KRŠKO - Posavski pokrajinski odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo je organiziral 17. aprila v Krškem zbor. Razpravljalci na tem shodu so poudarili, da Združenje v Sloveniji uživa manjši ugled in podporo, kot bi ga lahko glede na svoj prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Zavzeli so se tudi za enoten nastop Združenja veteranov vojne za Slovenijo in združenja Sever, tj. veteranske policijske organizacije. Kot je dejal navzoči Drago bomo vse bolj dvigali glas - da Bitenc, generalni sekretar Združenja, ta organizacija še ni povsem shodila. “Danes moramo že izgubljati po nepotrebnem energijo za dokazovanje, da smo sploh bili. Leta 1993 so se že začeli dogodki, ki zmanjšujejo pomen vojne za Slovenijo,” je rekel Bitenc. Kot je tudi poudaril, se ta trenutek pozna, da Združenje v Sloveniji ni najbolj zaželeno. “Boli nas - zato nam nekdo skuša dopovedati na vsak način, da se leta 1990 ni dogajalo nič, da se je vse začelo dogajati 26. junija 1991 in se vse končalo 28. julija 1991. Prej in potem - DAN SOLE V LESKOVCU LESKOVEC PRI KRŠKEM - V okviru dneva šole bosta danes od 13. do 17. ure osnovna šola Leskovec pri Krškem in vrtec predstavila obsežen projekt Za zdravo življenje vrtca in šole, v katerem so sodelovali otroci in učenci različnih razredov in oddelkov ter zaposleni, vzgojiteljice, učiteljice in učitelji. V projekt so pritgnili tudi starše, zunanje sodelavce in strokovnjake. Današnji dan šole bodo zaključili z igro z žogo, v kateri se bosta pomerili ekipi učencev in staršev. VETERANI OSAMOSVOJITVENE VOJNE - Izmed 9.000 članov Združenja veteranov vojne za Slovenijo jih 328 vključuje pokrajinski odbor za Posavje, ki vključuje občine Brežice, Krško in Sevnica. Člani izkazujejo pripadnost združenju tudi z izkaznicami in te so podeljevali tudi na nedavnem zboru posavskega odbora v Krškem, kar kaže fotografija. (Foto: L. M.) Koliko ovir še za obvoznico Tripartitna pogodba sklenjena - Kostanjevičani bi morali vodo ves čas prekuhavati - Omrežje kot sito nič! Tako pravi zakon,” je dejal Bitenc in poudaril, da se veteranska organizacija s tako zakonodajo ne strinja. Andrej Bobek, predsednik posavskega pokrajinskega odbora združenja Sever, je opozoril na težave, ki jih imajo s povojnim dokazovanjem svojega (pred)voj-nega delovanja člani tega združenja. Obžaloval je, da so nekateri objavili pričevanja v zvezi z vojno za Slovenijo. Tako kot Bitenc se je zavzel za sodelovanje vseh udeležencev vojne za Slovenijo. Ernest Breznikar, predsednik posavskega pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo, je tudi poudaril, da Združenje še nima pravega mesta v družbi. Ob predstavitvi od-borovega poročila je med drugim napovedal odkritje nekaterih obeležij v spomin na dogodke iz slovenske osamosvojitvene vojne, ureditev prostorov za delovanje združenja v Posavju in boljše organiziranje članstva. Glede nekaterih nesporazumov, češ da posavski odbor vabi na posamezna srečanja samo nekatere veterane, je Breznikar rekel, da nekatere enote iz junijske vojne pač organizirajo srečanja, druge pa ne. L. M. • V Evropski zvezi je določeno tudi to, pod kakšnim kotom morajo biti ukrivljene banane. S tega vidika vam želim, da ne bi bili nikoli član Evropske zveze. (Ros-ler) RIBIŠKI PRAZNIK BRESTANICA - Pri ribniku v Brestanici bo 4. maja ribiško srečanje, ki se bo začelo ob 8. uri z odprtim ribiškim tekmovanjem za Racoonov pokal Brestanica 96. Temu bo sledilo tekmovanje v pripravi ribjih jedi, natečaj za najboljšo ribiško šalo, razstava slik in predstavitev ribiške knjige. KOSTANJEVICA - Ena od najbolj perečih težav v KS Kostanjevica je oporečna voda, saj bi jo morali krajani ves čas prekuhavati. Podzemno vodno omrežje je živo rešeto, skozi katero se izgubi veliko vode, in pravi čudež je, da sistem sploh še stoji skupaj. Prav zato so se že pričele raziskave novih virov vode, narejene so bile vrtine v Orehovcu in v Črešnjevcu, projekti za povezavo s črpališčem v Orehovcu pa so v izdelavi. Prav neurejen podzemni kataster je ovira za preplastitev ceste na otoku, ki je nevzdržna, in krajani grozijo celo z zaprtjem, saj jo mnogoštevilni in težki tovornjaki vedno znova načenjajo, sledi pa puščajo tudi na hišah. Tako krajanom ostaja tolažba, naj ob takšni cesti zdržijo še (vsaj) eno leto. Letos naj bi bila namreč narejena dokumentacija za podzemni kataster. Ko bodo torej pod zemljo urejeni vodni, kanalizacijski in električni sistemi, bo mogoče cesto preplastiti, in to z državnim denarjem, saj gre za regionalno cesto. Ker ni (samo za krajane?) težko pričakovane obvoznice, se zaradi nejasnosti, kje bo obvoznica, tudi odseki cest obnavljajo v manjšem obsegu, kot bi se lahko. Kot je na nedeljskem zboru krajanov po- vedal državni poslanec Franc Černelič, je v podpisu pogodba med ministrstvom, občino in izvajalcem lokacijskega načrta za obvoznico, da pa se lahko spet zatakne na državnem nivoju pri naravovarstvenikih ali kakšnih drugih “varstvenikih”, ni nič novega, čeprav je • V krajevni skupnosti je kar 28 kilometrov makadamskih cest ali cest v zelo kritičnem stanju, zato so krajani tej problematiki posvetiti največ časa. Po besedah tajnika občine Vinka Baha je v letošnjem občinskem proračunu od skupaj 200 milijonov tolarjev za ceste v občini za to KS zagotovljenih 22,3 milijona in še dodatnih 4,5 milijona za reševanje plazu na Globočicah, zaradi katerega poka bližnja hiša. bil denar za most že zdavnaj na razpolago, v dolgi dobi prerekanj o kostanjeviški obvoznici pa so bile v Sloveniji narejene že številne manj pomembne obvoznice. T. GAZVODA ODPADKI - Na Krškem polju je nedaleč od Krškega smetišče. Tam se je nabralo precej različnih odpadkov. Nekdo je prinesel - kako noro -tudi živalski hrbet, ki bi lahko bil tudi kravji. Sredi odpadkov stoji tabla, ki jo prikazuje fotografija. Nedaleč od smetišča je vodovodni rezervoar. (Foto: L. M.) Sedanje in nove prometne zagate Sedanja razporeditev enosmernih in dvosmernih ulic v mestu še povzroča nezadovoljstvo - Skupščinski odlok ne velja, čeprav je veljaven - Izboljšanje po obnovi mostov? BREŽICE • Med Brežičani niso redki, ki menijo, da bi moralo mesto drugače urediti promet. Pred časom so krožile govorice o zbiranju podpisov nezadovoljnih meščanov za spremembo prometnega reda v nekaterih predelih, o takem nezadovoljstvu je bil govor tudi v občinskem svetu. Ali so Brežice uredile promet najbolje, ali imajo v tein pogledu še “notranje rezerve”? Za pomanjkljivost nekateri štejejo že dejstvo, da mora nepoznavalec- zaradi nekaterih enosmernih ulic dejansko prevoziti celo mesto, če bi rad prispel z avtom do, denimo, občinske stavbe, potem ko je pripeljal v Brežice po Černelčevi ulici mimo bolnice. Pred leti so pripravili urbanistično ureditev mesta Brežice. V začetku 1994. leta je takratna občinska skupščina sprejela odlok o ureditvi mestnega jedra, s katerim je uredila tudi promet. Ta predpis je dopuščal promet avtomobilov po Cesti prvih borcev v obe smeri. Izvršni svet je po tistem pridobil študijo, pd kateri so na hitro, ne da bi spremenili omenjeni skupščinski odlok, zaprli Cesto prvih borcev v smeri od pošte proti občini in v eno smer zaprli tudi del Cernelčeve eeste. Ta “vladni” ukrep je povzročil Brežicam precej prometnih zamaškov. Kot lahko povzamemo nekatere izjave ljudi iz vodstva brežiške krajevne skupnosti, Brežičani naspro- tujejo omenjeni prometni ureditvi mesta, ki jo je vpeljal izvršni svet. Slednji naj bi bil po teh mnenjih s svojim ukrepom naredil v nekaterih mestnih predelih gnečo in v prometu ničesar spremenil na boljše. Vendar pa vsem prometnim težavam navkljub Brežičani skušajo ohraniti kolikor toliko mirno kri. Tolažijo se s prepričanjem in zagotovili, da bo mesto lahko bolje urejeno, ko bosta brežiška mostova čez Savo in Krko spet trdna in ju bodo znova spustili v promet. Všprašanje pa je, ali ne bo taka vključitev mostov nasula v Brežice novih prometnih neznank in nesoglasij glede najboljše prometne ureditve mesta. M. LUZAR P1ŠEČKI VEČER Z LUČKO LAM Al- Četrti pišečki večer v Pleteršnikovi hiši e Pišecali, ki je bil 18. aprila, so namenili pogovoru z Lučko Lamai, akademsko slikarko, ki se je rodila v Ljubljani in diplomirala v Beogradu in ki zdaj živi na Sremiču nad Krškim. Umetnica se dosti ukvarja z ilustracijami - ilustratorstvo ji je najljubša slikarska dejavnost. Doslej je razstavljala v domačih galerijah in v tujini. V Pišecali je v pogovoru z učenkama in v komunikaciji z obiskovalci zagotovila poslušalstvu precej možnosti za razmislek o sebi, o svoji in slehernikovi ujetosti v železni vsakdanjik, o poteh za odrešilni pobeg h komurkoli ali kamorkoli, osvobodi, o lučki in lemi. (Foto: M. Luzar) 17 (2437), 25. aprila 1996 DOLENJSKI LIST 7 v Cez leto dni prvi vidni rezultati mreže Regijska mreža bo v Novem mestu - TVi lokalne mreže Kratke domače STANOVANJA - Po besedah direktorja Stanovanjskega sklada Edvarda Ovna sklad razpolaga s kapitalom 16,4 milijarde tolarjev. V stanovanjskih posojilih ima že več kot 13 milijard tolarjev in je tako postal ena največjih slovenskih ustanov, ki daje dolgoročna stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero. ZA RAZVOJ - Kot je nedavno-povedal novomeški župan Franci Koncilija, mestna občina Novo mesto namenja letno okrog 50 milijonov tolarjev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. KLUBI PODJETNIKOV - Po Dolenjskem se vrstijo ustanovitve klubov podjetnikov in obrtnikov. Prvima dvema v Škocjanu in Šentjerneju se bo menda v kratkem pridružil še podoben klub za Semič, saj so že imenovali iniciativni odbor za ustanovitev. OBRTNIKI - V Sloveniji deluje okrog 50.000 obrtnih obratovalnic, ki dajejo delo 65.000 ljudem, na območju Območne zbornice Novo mesto pa je v čez 1500 obratovalnicah zaposlenih 1800 delavcev. VINO JE USPESNO S SCHWEPPESOM BREŽICE - Podjetje Vino Brežice začenja s polnjenjem novih Shtveppesovih pijač, kar dokazuje, da se je podpis pogodbe s tem svetovno znanim proizvajalcem brezalkoholnih pijač, po kateri je Vino edini proizvajalec in prodajalec te znamke v Sloveniji in na Hrvaškem, dobro obnesel. Kljub majhnosti in tudi brez prave razvojne službe je podjetje Vino z inovativnostjo in s stalnim izobraževanjem razvilo vrsto lastnih blagovnih znamk. NOVO MESTO - Kot je nedavno povedala Hermina Kastelic, strokovna delavka novomeške občinske uprave za področje malega gospodarstva, bo Novo mesto kandidiralo za pridobitev državnega denarja za vzpostavitev centra za pospeševanje malega gospodarstva. Po prvem predlogu naj bi ustanovili regijski pospeševalni center, ki bi združeval tri lokalne centre (novomeškega, trebanjskega in belokranjskega). Ustanovitelji novomeškega lokalnega centra bodo: mestna občina Novo mesto ter občini Šentjernej in Škocjan, obrtna in gospodarska zbornica, Združenje podjetnikov, Upravna enota, Kmetij-sko-svetovalna služba, Območna enota Zavoda za zaposlovanje in zainteresirani zasebni svetovalci. Center bo javni zavod ali pa gospodarsko interesno združenje s tremi zaposlenimi, ki bi skrbeli za svetovanje in izobraževanje na različnih področjih, ki zanimajo male podjetnike in obrtnike, še posebej pa na finančnem. Med njihovimi nalogami bosta še promocija dolenjskega malega gospodarstva in informiranje (vsak bo lahko na enem mestu dobil informacije iz različnih podatkovnih baz na enem mestu in pomoč pri iskanju informacij). Projekt ima za zdaj vsaj še eno veliko pomanjkljivost - ni še dorečeno financiranje, saj bodo za pridobitev državnega denarja morale poseči globoko v žep tudi lokalne skupnosti. Kastelčeva napoveduje, da bodo prvi rezultati vidni v začetku prihodnjega leta. Kako kaže na borzi? Bolj ali manj padajoči tečaji delnic so na borzni trg že pritegnili nekatere nove vlagatelje, ki pa še niso prepričani, če je pravi čas za nakup. Družbe, katerih delnice so uvrščene na A, B ali C borzni trg so po eni strani zabeležile dobre poslovne rezultate, po drugi pa bomo imeli možnost trgovati z vse večjim številom delnic iz naslova privatizacije. Poleg tega so pred nami še dopusti, ki trgovanje bolj zavrejo kot pospešijo. V praksi se je že potrdilo, da so tisti, ki ne verjamejo in ne zaupajo naložbam v vrednostne papirje, pohiteli s prodajo delnic, zato njihove cene še vedno nihajo tudi do 20 odst. na dan. Ta nihanja bodo vse manjša, vrednost delnic pa bo začela počasi naraščati, še posebej, če bo podjetje dobro poslovalo. Trenutno so borzni tečaji delnic glede na njihovo knjigovodsko vrednost zelo nizki, saj nekateri dosegajo komaj 20 do 30 odst. knjigovodske vrednosti (Mercator). Izredno malo se trguje z nebančnimi delnicami. Njihovi tečaji so iz dneva v dan nižji, na kar imajo prav gotovo vpliv zapleti Z Dadasom. Tu pa tam zasledimo kak večji posel, ki ga borzna družba izvede kot aplikacijo, kar pomeni, da proda in kupi za svo- jo stranko. Nekoliko večjo promet-nost beležijo bančne delnice, ki jim vrednost še vedno pada, čeprav so nekatere banke že opravile revizijo poslovanja, napovedale izplačilo dividende ter tudi že določile datume skupščin. (Običajno imajo delnce nekoliko višjo vrednost pred izplačilom dividend.) Tudi trgovanje z obveznicami je postalo prava redkost, ker se večina med njimi glasi na nemško marko, katere tečaj že nekaj časa zaostaja za rastjo inflacije. Državne obveznice so še vedno zanimive za fizične osebe, če nimajo drugih davčnih olajšav, terparafinančne ustanove, ki morajo imeti določena sredstva naložena v državne obveznice (zavarovalnice). Trgovanje z delnicami bo doživelo svoj pravi razmah po 30. 9. 1996, oz. po končani privatizaciji, saj naj bi se z vsemi delnicami, ki so bile javno ponujene, trgovalo preko organiziranega trga. To naj bi preprečilo vse večje špekulacije, ki so se že začele pojavljati. Ponovno opozarjamo: ne kupujte ali prodajajte delnic, preden se ne seznanite, kakšna je njihova tržna cena! LJUDMILA BAJEC, DBD, d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5 Tel. 0681323-553.323-554, Fai. 0681323-552 ZE DVA MILIJONA STOLOV TRIPP-TRAPP KOČEVJE - Kočevska družba LIK STOLIK, ki je sestavni del holdinga LIK, je v dveh desetletjih naredila že skoraj dva milijona otroških lesenih stolov znamke Tripp-trapp za norveško podjetje Stokke. Proizvodnja iz leta v leto narašča, in tako so samo lani izdelali okrog 200.000, kar je dvakrat več kot leta 1989. Letos naj bi jih izdelali še za 10.000 več. LIVAR BO LETOS PODVOJIL IZVOZ IVANČNA GORICA - Podjetje Livar v tem letu računa na 100-odstotno povečanje izvoza. Lani je izvozilo za 11 milijonov mark odlitkov, medtem ko naj bi jih letos kar za 25 milijonov. Lani je podjetje že poslovalo brez izgube, v drugi polovici letošnjega leta pa si direktor Izidor Derganc obeta normalno poslovanje. Tretjina podjetij je trgovskih PODJETJA Z UGLEDOM Posavje poleg trgovine in storitvenih dejavnosti potrebuje tudi industrijo • TVi velika trgovska podjetja in množica malih trgovinic - Mala podjetja niso dovolj LJUBLJANA - Na pravkar končanem finančnem sejmu Kapital je agencija Kline & Kline opravila raziskavo. 799 anketiranih je ocenjevalo, kako je katero izmed 300 najuspešnejših (že olastninjenih) slovenskih podjetij poznano, ugledno in privlačno za naložbe. Vprašani obiskovalci sejma so za najbolj ugledno razglasili Pivovarno Union, med najboljšo dvajseterico pa so se znašla tudi podjetja iz našega območja: na 6. mestu družba Krka Zdravilišča, na 7. Terme Čatež, na 8. Krka, tovarna zdravil, in na 15. mestu še Revoz. KRŠKO - V Posavju se je v zadnjih letih število podjetij več kot podvojilo. Tako je lani regija premogla 1.314 podjetij, med temi jih je bilo kar 28 odst. trgovskih, v brežiški občini pa je med vsemi podjetji kar tretjina trgovskih. Nekateri se zato že sprašujejo, ali je mogoče gradili razvoj regije na trgovini in ali ne bo zmanjkalo kupcev, še posebej, če trgovine ne bodo več privlačne za Hrvate. menzionirana. Na drugi strani pa Na eni strani s svojo močjo in razvejeno trgovino na debelo še prevladujejo tri velika podjetja: v Brežicah Posavje, v Krškem Mercator Preskrba in v Sevnici Mercator Sevnica. Značilno pa je, da sta letos obe Mercatorjevi trgovski podjetji izgubili samostojnost in sta del sistema s sedežem v Ljubljani. Po nekaterih ocenah je trgovina na debelo v regiji predi- MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Na Ljubljanski borzi kotirajo vrednostni papirji v kotaciji A ali B, pri čemer velja, da so merila za uvrstitev v kotacijo A zahtevnejša, torej so za vlagatelje vrednostni papirji v tej kotaciji bolj zanesljivi. Poleg obeh omenjenih kotaeij je pri nas zadnje čase vse bolj živ tudi izvenborzni organizirani trg C ali skrajšano trg OTC. Kaj je OTC? Gre za trgovanje na odprtem trgu, ki je z elektronskim trgovanjem doživelo precej sprememb. Prej je namreč označevalo v glavnem trgovanje po telefonu, pri katerem so borzni posredniki izpolnjevali naročila strank tako, da so poklicali nekaj kolegov in jih povprašali, ali so nek vrednostni papir pripravljeni kupiti oziroma prodati. Največja slabost takšnega trga OTC je bila, daje bil precej manj pregleden, saj vlagatelj ni mogel spremljati dogajanja in ni bil prepričan, ali je posrednik res dosegel najugodnejšo ceno. Vse pa kaže, daje uvedba elektronskega trgovanja odpravila nekatere nepravilnosti dosedanjega trga vrednostnih papirjev, tudi na trgu OTC. Elektronski sistem namreč omogoča preglednejše trgovanje, ki pote- ka enako kot z vrednostnimi papirji iz kotacije A ali B. Razlika je v merilih, ki jih morata izdajatelj in papir izpolnjevati za uvrstitev na en ali drugi trg. Poleg tega gibanje tečajev papirjev na OTC trgu ni tako omejeno, vrednostni papirji pa so lahko uvrščeni na ta trg, ne da bi za to zaprosil izdajatelj - na predlog delničarjev ali tudi Agencije za trg vrednostnih papirjev. V kratkem se obeta tako, da bo na trg OTC uvrščena cela vrsta privatizacijskih delnic, ki se bodo pridružile znanim in pred kratkim uvrščenim delnicam Mercatorja ali Tovarne sladkorja Ormož. Poleg organiziranega trgovanja sc v Sloveniji uspešno širi tudi neorganizirani trg, na katerem sc trguje z vrednostnimi papirji, ki še niso uvrščeni na en ali drugi trg Ljubljanske borze. Pri tem pridejo na račun tudi tisti, ki ne morejo dočakati konca privatizacije, kot tudi tisti, ki bi radi to dobro izkoristili, dobro kupili in tudi zaslužili. Na ta trg očitno precej računajo tudi borznoposredniške hiše, ki so začele objavljati oglase, da odkupujejo take delnice (npr. Droge, Pivovarne Laško) in tudi, koliko so zanje pripravljene odšteti. so številna mala trgovska podjetja, ki so razdrobljena in imajo zaposlenih le malo ljudi. Za Brežice je še posebej značilno, daje kar dve tretjini vseh podjetij registriranih za storitvene dejavnosti. V krški občini kljub velikim pretresom in izgubi nekaterih velikih podjetij še prevladuje kapitalno močna industrija. Nekatera zasebna podjetja s področja kovinske industrije nadaljujejo tradicijo in izdelke, ki zahtevajo veliko natančnosti in znanja, tudi izvažajo, predvsem na češki, madžarski in nemški trg. Za razliko od Krškega je za Sevnico značilna delovno intenzivna industrija (Jutranjka, Lisca, Kopitarna itd.). Čeprav se je število podjetij od POZIV K SOCIALNEMU SPORAZUMU NOVO MESTO - Območna organizacija Svobodnin sindikatov za Dolenjsko je v začetku preteklega tedna na letni konferenci pozvala ministrstvo za delo, Zavod za zaposlovanje in Gospodarsko zbornico ter vse ostale pristojne, naj takoj sprejmejo separat socialnega sporazuma na področju zaposlovanja in prav tako tudi ukrepe za izboljšanje stanja na področju zaposlovanju. Sindikati so opozorili, da samo administrativno zmanjševanje brezposelnosti ne bo izboljšalo socialnih razmer. Po analizi poslovanja gospodarstva v regiji, zaposlovanja in brezposelnosti so na konferenci ugotavljali, da se bodo tudi letos nadaljevala negativna gibanja iz lanskega leta (stečaji, odpuščanje presežnih delavcev, pomanjkanje alternativnih programov). Tečaji V torek, 23. aprila, je bil povprečni nakupni tečaj za nemško marko v menjalnicah 89.59, povprečni prodajni pa 90.87 tolarja. Šiling so menjalnice prodajale povprečno po 12.90 in kupovale po 12.61 tolarja, medtem ko ste za 100 lir povprečno dobili 8.48 tolarja, na nakup pa ste morali odšteti 8.86 tolarja. Srednji tečaji banke Slovenije se niso dosti razlikovali od menjalniških: 100 šilingov 1286.1419, 100 kun 2450.4631, 100 mark 9045.8707, 100 lir 8.8161, 1 ameriški dolar 137.1535 in 1 eku 169.8588 tolarja. • Kjer delata dva, tretji dobiček ima. (Kvas) • Vse stvari se zgodijo iz nujnosti. V naravi ni ne dobrega ne slabega. (Spinoza) DOBREPOLJSKI KRUH Zzf KOČEVJE - V nekdanji kuhinji rest »vrt je Nama v Kočevju je odprl 15. decembra pekarno dobrepoljski pek Tot Blatnik iz Predstrug. V kočevskem obratu spečejo na dan okoli 450 ko raznih kruhov in okoli 900 kosov peciva. Pek Jože Zrnec (na fotografiji povedal, da v Kočevju pečejo kruh le za trgovino Nama in da je bilo včt K največ povpraševanja po belem kruhu, zdaj pa je po črnem domačem, f lov, nozrnatem, čebulnem, sončničnem, ajdovem, koruznem in sorškem. Zat iun bližine šol gre dobro v prodajo tudi pecivo, in sicer najbolj sirove št rut >ds nato pa žemlje in razne bio bombete. Peka poteka v dveh izmenah in v dt >ro leta 1991 povečalo za 112 odst., pa sc je v istem času število zaposlenih zmanjšalo za 17 odst., največ v Sevnici (23 odst.) in v Krškem (20 odst.), medtem ko se je v občini Brežice zaposlenost zmanjšala le za 4 odst. Leta 1991 je eno posavsko podjetje povprečno zaposlovalo 34 delavcev, lani samo še '13. Regija kot celota je imela lani izgubo, ustvarila je skoraj pol manj čistega dobička kot leto prej, a hkrati skoraj za trikrat povečala čisto izgubo. Ob tem zaskrbljujoče malo denarja namenja za amor-tiaicijo (lani le 5,5 milijarde tolarjev, od tega pa celo 2,5 milijarde odpade na nuklearko). Tako tudi podatki dokazujejo, da mala in razdrobljena podjetja sicer prispevajo k razvoju in blažijo težave z brezposelnostjo, žal pa manjka večjih podjetij, s katerimi bi se dopolnjevala in skupno razvijala. B. D. G. dela Anton Maležič. (Foto: J. Primc) ŠTUKUEV "NAJ" A VTOBUS - Tisti, ki so se v teh dneh že peljali z not avtobusom Volvo, ugibajo, ali bo lastnik Miran Štukelj nanj napisal Mi in tourali Maksitour. Vsekakor je njegov avtobus edini takšen na Dolenjsk p0; in je med najsodobneje opremljenimi, pripravljen za še tako visok turi-1 lil) V avtobusu je vse od klimatičnih naprav do hladilnika in televizorjev, se* pa novi avtobus odlikujejo nadvse udobni sedeži. (Foto: J. P.) egv] Na podlagi 31. člena Statuta TPV, d.d., sklicujem v soboto, 25. maja 19$ ij ob 15. uri v avli Osnovne šole Grm, Novo mesto, Trdinova 7 SKUPŠČINO DELNIČARJEV DELNIŠKE DRUŽBE TOVARNA POSEBNIH VOZIL NOVO MESTO, di' DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev njenih organov Predlog sklepa: Izvolijo se organi skupščine ter imenujeta zapisnika1 k, in notar po predlogu sklicatelja Letno poročilo o poslovanju TPV, d.d., v letu 1995 Predlog sklepa: Sprejme se predlagano letno poročilo o poslovanju ( TPV, d.d., v letu 1995 Predlog delitve čistega dobička Predlog sklepa: Sprejme se predlog delitve čistega dobička in preč Jat lagana višina dividende Plan razvoja družbe za leto 1996 Predlog sklepa: sprejme se plan razvoja družbe za leto 1996 Sprejem sprememb Statuta TPV, d.d. Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe Statuta TPV, d-Č Delničarji se lahko udeležijo seje skupščine in uresničijo svojo glasoval^ pravico, če so vpisani v delniško knjigo in se vsaj tri dni pred zasedanje1' L prijavijo generalnemu direktorju Gradivo in predlog sprememb statuta bodo na vpogled na sedežu družb® Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje 25.5.1996 ob ' uri na istem mestu. Delničar, ki se skupščine ne bo mogel udeležiti osebno, bo lahko * udeležbo in uresničevale glasovalne pravice določil pooblaščenca s p" nim pooblastilom. Vljudno vabljeni! •5 I POJASNILO V prejšnji številki časopisa smo zapisali, da je avtocesta med Zagrebom in Beogradom že odprta. Odgovorni so se resda o tem dogovorili, vendar, kot nam je iz Zagreba sporočila dobra poznavalka tamkajšnjih razmer, novinarka in naša rojakinja Hinka Todorovski, cesta v resnici še ni odprta za promet. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27. aprila, bodo odprte nasledke prodajalne živil: ’ Novo mesto: od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: la, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Aaalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16, ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija V nedeljo, 28. aprila, bodo odprte nasledke prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure Mercator-Kz Krka, Piodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7.30 do 21. ure trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Daga, L|ubljansM od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka GruffA n; od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarek ki od 8.30 do 20. ure: trgovina Bnn, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna" od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusi" od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure. trgovina Pod lipo, Smoleja $ od 8. do It. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šempeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovmba Marks, Vavta vas od 7. do 12, ure: pekarna Malka Žužemberk, r jalna Glavni trg , . od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, r jalna Kandija • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market , . od 8. do 12. ure: trpna Klas, Šmarje pn Šenlp* • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8 do 11. ure: Samopostrežba W niča Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: SamopostreM • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Marka*^ Semit: od 7.30 do 10.30: Market Metlika: od 7. do 21. ure: Plima ( k Grozljivka, bolezen norih krav (2) S predavanja mag. Juntezove in mag. Kovača v Novem mestu - Ni dokaza, da se prenaša na človeka, in je vsa orjaška akcija Evropske zveze le preprečevalnega značaja NOVO MESTO - O najnovejših dognanjih o bolezni norih krav, ki se strokovno pravilno imenuje goveja (bovina) spongiformna encefalopatija (BSE), sta v izobraževalnem centru v hotelu Krka prejšnji četrtek predavala mag. Polona Juntez z veterinarske fakultete in mag. Zoran Kovač, pomočnik direktorja slovenske veterinarske uprave. Z njunimi izvajanji dopolnjujemo zapis, kije bil prejšnji teden objavljen na tem mestu pod enakim naslovom. ren prion, bolezenski peptid (be- f PRIDELOVALCEM I JAGOD “ Ko bo odprtih 2 do 5 odst. cve-/ °v, moramo nasad poškropiti s "'Umilexom ali ronilanom (0,1- II >dst.). Oba pripravka delujeta ^ 'roti botritisu. Priporočamo tudi, ‘a sredstvom za varstvo rastlin todate kalcijev pripravek calcio-ireen v količini 8 do 9 dkg na Ul'el. Kalcij dobro vpliva na čvr-'ost in odpornost plodov, kar je jagodah še posebej zaželjeno. -alciogreen imajo v trgovini Jura-'av Mariboru, Valvasorjeva 76, od ;°der po potrebi pripravek poš-Ijjo tudi po pošti. V času cvetela poskrbite za zračnost tunelov. Najprimernejša temperatura za 'Plodnjo je od 20 do 25° C. V '°čeh, ko temperatura ne pade 'od 10° C, pustite tunele odprte udi ponoči. Če dnevna temperama presega 30° C, je potrebno fo-ijo dvigniti tudi ob straneh tuneli !0v- Bolj ko je gojitelj jagod skrben i 'n pazljiv pri zračenju, manj bo 1 Poškodovanih, izmaličenih in gni-z, 'h plodov. '* Inž. A. BRENCE Tron, d.o.o., Krško Mag. Juntezova je poudarila, da bolezen strokovno še zdaleč ni povsem raziskana in da jo pri govedu poznajo od leta 1986, pri ovcah pa že nad 250 let pod imenom praskavec. Ovce zavoljo nje niso huje prizadete (praskanje je bolezenski znak) in njihovo meso kljub bolezni ljudje že stoletja uživajo, ne da bi se zavoljo tega kaj zgodilo. Kako je preskočila na govedo, obstaja več teorij, po vsej verjetnosti pa ima pri tem svojo vlogo mesno-kostna moka, s katero so v intenzivni reji v vsem večjem obsegu začeli krmiti živali, ki veliko dajejo. Kot je bilo obrazloženo na tem mestu že prejšnji teden, je povzročitelj BSE proti vročini zelo odpo- ljakovina), ki je brez nukleinske kisline in imunskega odziva in ki povzroča deformacije živčnih celic v centralnem živčnem sistemu (možgani, hrbtenjača). V njih se pojavijo značilne luknjice (vakuo-le), po katerih je bolezen dokaj lahko ugotoviti. Inkubacijska doba traja vsaj štiri leta. Ker ni imunskega odziva, tudi ni protiteles, kar pomeni, da bolezen napreduje do žalostnega konca, to je pogina. Zdravila ni. Vse okužene živali je treba pobiti in sežgati, to se je v Veliki Britaniji zgodilo že z nad 160.000 živalmi. Klinični znaki bolezni so dokaj lahko prepoznavni. Zbolela žival postane preobčutljiva, brca, se Pohitimo s setvijo vrtnin Kako nadomestiti zaostanek zaradi mraza in snega Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Y tem spomladanskem času Judje največ kupujejo semenje, in °v mericah po 100 tolarjev. Merilu motovilca in regrata velja 100 ,i °larjev, ostale cene pa so nasled-vej jajca 22 - 25, smetana 600, Slrček 400, domače žganje 650, j[Jed 550, jabolka 120, redkev in s 200, krhlji 150 tolarjev. Pri adju in zelenjavi so: banane 168, c ^ehi 850, špinača 368, kumare "3, mladi krompir 168, paradiž-. 'K 357, ohrovt 190, cvetača 295 in td’ Jabolka 126 tolarjev. BREŽICE - Na sobotnem sejmu , (“'meli naprodaj 180 do 3 mesece ef ."rih in 45 starejših prašičev. fodali so 150 mlajših po 290 do D« ,5° in 20 starejših po 210 do 230 .< °larjev kilo žive teže. • Toplotno občutljivejše vrtnine, kot so paradižnik, paprika, bučke in kumarice bomo presajali in sejali pod folijo, na prosto pa šele v drugi polovici maja, ko ne bo več nevarnosti pozeb. • Od solatnic bomo sejali endivijo za pozno poletno rabo. Zelo dobra je rumena eskariol, ki jo bomo sejali še vse do konca julija za sprotno uporabo. • Od radičev lahko posejemo tržaški solatnik. • Maj je še primeren čas za setev znane ljubljanske ledenke in ostalih ledenk ter mehkolistne glavnate solate. Sejemo lahko že tudi solato sorte Great lakes, ki je odporna proti uhajanju v cvet in jo sejemo vse do srede avgusta. • V maju lahko še posejemo rdečo peso (ne prenese hlevskega gnoja!), korenček in peteršilj tako za sprotno rabo kot za skladiščenje, kasnejše junijske setve pa se slabše skladiščijo. • V maju sadimo tudi sadike zelja, cvetače in brstičnega ohrovta v vrstni in medvrstni razdalji 50 cm, medvrstne prostore pa zapolnimo s solato ali zelišči, kot so koper, koriander ali kumina. • Za pozne jesenske pridelke lahko zelje, cvetačo, brokole in brstični ohrovt (ki so hvaležne za gnojenje s hlevskim gnojem) še vedno sejemo, setvenico pa pokri- kmetijski nasveti Herbicid po vzniku koruze I* Pesticidi, ubijalci življenja, kot jih v naslovu imenuje razvpita 0|batova knjiga, so v nemilosti, ker bolj ali manj zastrupljajo polje. Med najbolj nevšečne ekologi štejejo herbicide za zatiranje P Cvelnih rastlin v posevku koruze, ki so narejeni na osnovi Sličnih snovi triazinov (atrazin, cianazin idr.). Ti namreč dolgo Rajajo v tleh nerazgrajeni in učinkoviti, kar je za zatiranje ple-|*a sicer zaželjeno, ni pa dobro z ekološkega stališča. Pridelovalci ^Bize lahko pričakujejo, da ti, sicer učinkoviti herbicidi pri nas bodo več dolgo dovoljeni in da bo treba uporabljati naravi manj 1 * rnc pripravke. biro k a že ima odgovore in rešitve za naravi prijaznejše ‘delovanje koruze, le naše daleč najpomembnejše poljščine. Ze Puščanje uporabe herbicidov pred vznikom koruze bo pomenil jj ecejšen napredek. Med njimi je namreč največ ekološko Purečnih, poleg tega pa jih poljedelci običajno uporabljajo v bCJ'h količinah, ker računajo na njihovo preventivno delovanje, ek i i.cidi uporabo po vzniku so večinoma manj nevarni, zalo ta.° ,° primernejši, žal pa tudi dražji. In kar je najvažnejše: ob j, “ranju plevelov po vzniku je moč občutno zmanjšati količine prrbieidov, saj škropimo le po potrebi, ne pa preventivno, za vsak vc'.mer- Seveda pa zahteva uporaba herbicida po vzniku koruze ^znanja, poznavanje plcvclnih rastlin in njihovih razvojnih faz. $ bj| V|0l*m° o integralnem pridelovanju hrane, ko smemo upora-1 'c najnujnejše količine pesticidov, in še ti naj bodo ekološko >ak n‘|jrnanj oporečni, da ne rečemo povsem neškodljivi. Ali je o sodobno že tudi pri nas mogoče pridelovati koruzo? Vitrs Mar‘« Lešnik s fakultete za kmetijstvo v Mariboru odgo-jllrja.v obsežnem sestavku v reviji Kmetovalec, da je to mogoče, r/a katero pa se izplača potrudili. Izplača se tudi ila lV| ninti agrotehničnimi ukrepi omogočiti koruznemu posevku, Ujc 0 sam sposoben tekmovati s pleveli in da bodo herbicidi le Pripomoček pri (predvsem v začetku rasli) njegovem nc- boju. Inž. M. L jemo z vlakninasto folijo, kar bo pospešilo vznik in začetni razvoj sadik. • V maju sadimo tako nizki kot visoki fižol. Fižol v senci slabo uspeva in kasneje dozori, ne sme pa delati sence drugim rastlinam. Pred saditvijo fižolovo zrnje lahko namočimo v mlačni vodi (18° C), vendar v mrzli zemlji fižol ne vz-kali dobro, strohni, zato sadimo v dvolj ogreto zemljo. • Paradižnik posadimo tako, da korenino in večji del stebla položimo v zemljo skoraj vodoravno nekaj centimetrov globoko, tako bo paradižnik pognal iz stebla nadomestne korenine in lahko izdatno črpal hranila iz zemlje. • Paradižnik in paprika zahtevata veliko toplote in vlage, zato ju posadimo na sončno lego in rodovitno zemljišče. Pridelek paradižnika in paprike je dosti večji in kakovostnejši v plastenjakih. Za večji pridelek pa lahko posamezne rastline paradižnika pokrijemo z že omenjeno vlakninasto folijo, tako da je vsaka rastlina do tal ovita s to folijo skozi celo poletje. • Tudi kumare in bučke potrebujejo za rast veliko toplote, zato jih sejemo v drugi polovici maja na sončne zavetne lege in tla, bogata s humusom. • Pri vseh toplotno zahtevnejših vrtninah bo pridelek zgodnejši in dosti večji, če zemljo pod njimi pokrijemo s črno PVC folijo ali tla zastremo s slamo in pokošeno travo. • Posejano in posajeno zelenjavo pa moramo varovati tudi pred boleznimi in škodljivci, dognojiti moramo marca in aprila sejano zelenjavo in jo ob sušnem vremenu zalivati. Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino oblizuje, pri hoji jo zanaša in nazadnje v velikih mukah pogine. Bolezen se prenaša le prek hrane in nikakor ne z dotikom ali kako drugače. Vsa stvar je poznana že deset let in ne bi zbudila tolikšnega preplaha, če ne bi britansko zdravstveno ministrstvo 22. marca letos objavilo, daje BSE morebiti povezana z že dalj časa znano Creutzfeldt-Jacobovo živčno boleznijo pri ljudeh. Da je možen prenos z goveda na človeka, nikakor ni dokazano in je vsa orjaška akcija, ki je stekla v okviru Evropske zveze, le preprečevalnega značaja. Mag. Kovač je na predavanju zbrane veterinarje seznanil z ukrepi slovenske veterinarske uprave. Uvedene bodo dodatne preiskave, monitoring, zgrajen krematorij, uvedeno bo oštevilčenje • BOLEZEN ŽALOSTNIH KRAV - Na predavanju so prikazali tudi kratek film o bolezenskih znakih in obnašanju zbolelih živali. Pokazalo se je, da imajo prav tisti, ki opozarjajo na nepravilno in krivično poimenovanje bolezni za širšo, nestrokovno javnost. Obolele živali so videti predvsem potrte in žalostne, nikakor pa ne nore, kot pravi prevod iz angleščine in pod kakršnim imenom jo je razširilo tudi slovensko novinarstvo. živali idr., vse z namenom, da bi že na začetku obvladali bolezen, če bi se pojavila tudi pri nas. Vnovič je poudaril, da pri nas te bolezni ni in daje po njegovem mnenju tudi ne bo. Preventivni ukrepi v Evropski zvezi so koreniti in vseobsegajoči. Daje mogoče že s prepovedjo prodaje mesno-kostne moke, verjetno edinega vira infekcije, zelo omejiti bolezen, dokazuje že angleški primer. Odkar so tam odpravili ta vir in odkar plačujejo farmarjem celotno vrednost zbolelih živali, ki jih potem uničijo, se je obseg novih obolelosti zmanjšal na tretjino in vse kaže, da bolezen za govedorejo vendarle ne bo tako katastrofalna, kot je sprva grozilo. Na mesec tam zboli še 1.000 živali v primerjavi s 3.000 v letu 1993, kar pa je seveda še vedno velikanska gospodarska škoda. M. LEGAN HRANA ESKIMOV ZASTRUPLJENA S KLORI Ostanke kemije s klorovimi spojinami najdemo že v najbolj oddaljenih predelih sveta. Glede na način prehranjevanja je zaskrbljujoča celo prehrana Eskimov. Pri tem so glede na dosedanja spoznanja problematične predvsem organske klorove spojine iz pesticidov in drugih zdravju škodljivih proizvodov kemije klora. Ostanki teh spojin se kopičijo v hrani, predvsem v maščobah morskih živali. Priredila: META VRHUNC EN HRIBČEK KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Sonce je naš najboljši zaveznik Nekaj napotkov za sajenje vinske trte Neprimerno bolje je temeljilo in pravilno pripraviti vse za obnovo vinograda, kot v naglici delati napake. Naj na kratko ponovim odločilne dejavnike: rigolanje je treba opraviti, ko so tla dovolj suha; organsko snov enakomerno vdelati globlje v tla; posejati rastline, ki z navpično rastjo močnih korenin naredijo vertikalno drenažo; paziti, da ob sajenju ne gazimo mokrih tal; nabaviti legi in tlem ustrezno sorto in primerno podlago. Nadaljnja pomembna stvar je razdalja sajenja. Najustreznejše je sajenje v kvadrat na razdaljo do 1,4 x 1,4 m. V praksi vsak določa razdaljo med vrstami mimo potrebe trte (na primer zaradi strojne obdelave) in mora pri tem računati na izgube pridelka, ker na račun večje razdalje med vrstami ni možno saditi bolj gosto v vrsti, ne da bi povzročili medsebojnega zasen-čevanja poganjkov oz. listov in s tem različnih težav. Zato je potrebno razdaljo med trsi v vrsti prilagoditi rodovitnosti tal. Tako bo na revnih peščenih tleh brez dovolj humusa razdalja lahko le 0,7 m in na rodovitnih, zadosti vlažnih tleh do 1,4 m. Največkrat v eni sami vrsti razdalja med trsi ne more biti enaka, ker so tla tudi na manjših razdaljah različna, zlasti na vrhu in dnu vertikalne smeri sajenja. Ne smemo se pustiti zavesti, da so nekatere sorte bolj bujne in nekatere manj, ker je vse odvisno od tal, načina gnojenja in obremenjevanja trte s pridelkom grozdja. Tudi na uporabo mineralnih gnojil ne smemo računati, kvečjemu na organska gnojila in seveda obvezno ozelenitev tal, takoj ko po sajenju zrahljamo zemljo. Tudi pravilna priprava cepljenke pred sajenjem je velikega pomena. Najprej preverimo, če so bile cepljenke pravilno skladiščene in če se niso preveč izsušile. Vsekakor je zaželeno namakanje korenin v vodi, in sicer 12 do 24 ur. Naslednje, kar omogoči dober stik korenin z zemljo in kompostom, je namakanje korenin v zmes enakih delov kravjaka, ilovice in vode; ta masa pa mora biti zadosti gosta, da se na debelo oprime korenin. S tem omogočimo obilno rast in razvejenje korenin, kajti te se dobro razraščajo samo v letih, ko še ni trta v polni rodnosti, to pa je osnovni pogoj za zadosten in kakovosten pridelek. Ker je v sadilno jamo potrebno dodati samo lopato mešanice komposta in sipke zemlje (v razmerju 1:4), ni potrebno kopati široke jame; treba pa je saditi dovolj globoko, toliko, kolikor omogoča dolžina podlage, tako daje cepljeno mesto tik nad tlemi (na vznožju parcele nekoliko višje). S svedrom zvrtano jamo je potrebno zlasti na mokrih ilovnatih tleh ročno popraviti, da ne bo stena zaglajena, kajti če se zasuši, bo velika ovira razraščanju korenin izven jame. Če ugotovite, da je zemlja zbita in se voda ne odceja iz nje, je potrebno na dno dati pesek za drenažo. Priporoča se, če kompost in zemlja nista zadosti vlažna, zaliti s 4-51 vode, ko smo jamo zasuli do polovice globine. V tem primeru bo v sušnem letu mlada trta zelo dobro rasla. Zapomnite si: na isti parceli je pravilno, da vsak samo enkrat sadi vinograd! Ne delajte napak po nepotrebnem, ker je popravljanje nemogoče in ponovno sajenje zelo drago! Zaradi zahtevnosti in obsega delaje prav, da v posameznem letu ne obnavljate več kot 1/4 ha. Inž. JOŽE MALJEVIC PRAVNA svetovaInžca Srt tuje odvetnica Marta Jelačin Čakanje na soglasje VPRAŠANJE: V kolikem času morajo odgovoriti na dopis pri zbiranju soglasij za lokacijsko dovoljenje: Komunala, elektro, sosedje itd.? ODGOVOR: Organ, čigar soglasje je potrebno za odločbo, mora po čl. 204 Zakona o upravnem postopku dati soglasje v enem mesecu po prejemu zahtevka za soglasje. Če ga v tem roku ne izda oz. ne odreče soglasja, se šteje, da ga je dal. Vsekakor velja, da up- ravni orga ne more izdati lokacijskega dovoljenja, če nima izrečenega ali molče danega soglasja drugega organa. PET ZVEZDIC ST. 4 LJUBLJANA - Aprilska številka revije za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači je bogatejša za obsežen katalog gostinske opreme. Poleg tega ima objavljenih več zanimivih sestavkov (Gaubetov rulandec, Lačen človek je jezen človek, Jedilnik za varovalno prehrano, Turška kuhinja, Divjačinska pojedina pri Blažunu idr.). PRVA SLOVENSKA VINSKI VEČERNICA - Že naši predniki so se najraje srečevali v gostilnah. Tam je človek našel prijatelja in marsikaj novega izvedel. Za marsikoga je bila gostilna eelo življenje. To staro navado bi v času, ko so si ljudje vedno bolj vsaksebi pri slovenski reviji Verilas radi z vinskimi večernieami priklicali nazaj. Sodobne vinske večernice bi radi posvetili vinu in trti. Prve večernice so pripravili v gostilni Žolnir v Kostanjevici in jili posvetili izidu drobne knjižice In vino verilas, v kateri je avtorica Voduškovu zbrala 330 pregovorov o vinu. Kar precej znanih Slovencev je la večer ob izdelkih Perutnine Ptuj pokušalo cviček in izbrana vina iz kleli Kmečke zadruge Leskovec. Na sliki: (od leve proti desni) avtorica knjižice, gostitelj Otto Sevšek, vinska kraljica Lidija Mavretič in župan občine Metlika Pratiko Matkovič. (Eoto: J. Pavlin) \helena mrzlikar\ gospodinjski kotiček Praznični majski mlaj Prvi dan velikega travna že od nekdaj preveva praznično vzdušje. Prazniku na čast se postavljajo mlaji. To šego pozna vsa Evropa in je starejša od krščanstva. Na Dolenjskem je bila navada, da so “furmani” okitili svoje konje in vozove s cvetjem in zelenjem ter ob tem glasno vriskali. Na večer pred prvim majem so po slovenskih vaseh dvigali majske mlaje. To so bile okleščene smreke, ki so segale tudi do 40 m visoko. Vrh smreke so pustili zelen in pod veje so obešali cvetlične vence. Prvi maj je postal mednarodni delavski praznik leta 1890 v spomin in solidarnost na veliko delavsko stavko 1. maja leta 1886 v Chicagu. Od takrat do danes se je delavski praznik utrdil s shodi, predvsem pa z družinskimi izleti in raznimi prireditvami. Ze od nekdaj se je prvemu maju prilagajala tudi hrana. V starejših časih, ko so ljudje še verjeli v čarovnice, so na tako imenovano Valpurgino noč uživali posebno začinjene jedi in okusne jedi. Do danes se je pri nas ohranila praznična jed BELOKRANJSKI NADEV, ki ga pripravimo iz 1 kg kuhane prekajene svinine, 1,5 kg belega kruha, 10 dag suhe slanine, 12 jajc, soli, popra, malo mesne juhe, 1 m govejega črevesa in 20 dag masti za pečenje. Kuhano svinino in kruh zrežemo na kocke, prelijemo z mesno juho in dodamo stepena jajca. Nadev posolimo, popopramo, dobro premešamo, nadevamo v črevo in položimo v pekač. Prelijemo ga z vročo mastjo in primerno zapečemo. Ponudimo h kuhani polenti. Po prvotnem navodilu za pripravo je jed mastna in težko prebavljiva, zato ji raje nekoliko zmanjšajmo količino maščobe in jajc. Praznične jedi so znane tudi v drugih krajih: v Prekmurju gibanica, na Gorenjskem nadevano jagnje in ajdov “šmorn” ali peče-njak, za Goriško pa je značilna ribja juha s testeno ali ribano kašo. ■L17 (2437). 25. aprila 1996 DOLENJSKI LIST 9 DRI Ob večerni zarji Temna zarja V gostišču Kos pripravili predstavitev najnovejše pesniške zbirke rojaka Toneta Pavčka Temna zarja - Gostja gledališka in fdmska igralka ter pesnica Mila Kačič KONCERT“ZNAMO TUDI DRUGAČE” BREŽICE - Včeraj, 23. aprila, je v okviru 50-letnice delovanja Glasbene šole Brežice šola v tamkajšnjem prosvetnem domu priredila koncert “Znamo tudi drugače”, na katerem so s petjem in igranjem na inštrumente nastopili učenci in učitelji šole. NOVO MESTO - Prav dobrodošli so lokali in gostišča, ki ne nudijo “le” pravo pijačo in hrano, pač pa poskrbijo tudi za t.i. duševno hrano. Za slednje se pri nas trudi Gostišče Kos v Ločni, ki je v soboto, 20. aprila, zvečer poskrbelo za zanimivo srečanje z dolenjskim rojakom Tonetom Pavčkom in njegovo novo pesniško zbirko Temna zarja. Žal se predstavitve nista udeležila napovedana gosta akademik Ciril Zlobec in gledališka igralka Saša Pavček, je pa zato k toplemu vzdušju na sobotnem večeru veliko prispevala Mila Kačič, naša gledališka in filmska igralka pa tudi pesnica. V kulturnem programu so nastopili: pesnik Smiljan TVobiš in Lojze Jožef, na Pavčkovo željo pa so za prijetne glasbene trenutke poskrbeli štirje učenci Glasbene šole Marjana Kozine. Programje ne preveč posrečeno vodil Rudi Škof. Da se Tone Pavček vedno rad vrača v rodno Dolenjsko, vemo vsi. “Še vedno sem kot majhen mlad poba, ki se je v življenju postaral, toda je v sebi ostal otročji in ljubek. In ko sem danes potoval na Dolenjsko, sem nekje videl strašno križpotje, pred katerim je stal majhen deček in ni vedel, kam bi: ali na travnik, ali čez vodo, ali v GLASBENA SOLA VABI NOVO MESTO - Ta teden se zaključujejo prireditve ob praznovanju 50-letnice delovanja glasbene šole Marjana Kozine. Danes, 25. aprila, bo bo 20. uri v dvorani Marjana Kozine koncertni večer dijakov in študentov glasbe, ki so tukaj obiskovali nižjo glasbeno šolo. Nastopili bodo: Maja Bevc - violina, Irena Yebuah - solopetje, duet saksofonov: Tadej Božič in Mitja TUrk. V petek, 26. aprila, pa bo ob 20. uri v avli KC Janeza Trdine zaključni koncert. Nastopila bosta mlajši godalni orkester in novomeški simfonični orkester. PESNIŠKI VEČER S PAVČKOM IN KAČIČEVO - Pavčkove pesmi je poleg avtorja prebiral Smiljan Trobiš (zadaj v sredini), ki mu je podaril svojo prvo pesniško zbirko. Pavček (na desni) pa mu ni ostal dolžan in je Trobiša razveselil s svojo zadnjo. Na sliki še Mila Kačič in Rudi Škof (v sredini). (Foto: L. M.) Ne le z očmi, tudi z dotikom Do 3. junija je v galeriji Dolenjskega muzeja na ogled razstava bronastih in keramičnih skulptur ter risb akad. kiparja prof. Draga TVšarja - Domiselna predstavitev del na lesu NOVO MESTO - Po enomesečni likovni razstavi z naslovom Skupina treh so v Dolenjskem muzeju pripravili nekaj čisto drugačnega. Tamkajšnjo galerijo sedaj polnijo dela akademskega kiparja in člana SAZU, prof. Draga TVšarja. Do 3. junija je na ogled njegovih 34 bronastih in 15 keramičnih skulptur ter 12 risb, nekatere od njih celo prvič. Razstava je nekaj posebnega tudi zaradi zanimive predstavitve TVšarjevih del, ki stojijo na surovem lesu, kar daje navdih domačnosti, naravnosti in preprostosti. “Za to gre v prvi vrsti zahvala Mizarstvu Gazvoda iz Novega mesta in naši tehnični ekipi ter ostalim sponzorjem: Mestni občini Novo mesto, Dolenjski banki in Krki, tovarni zdravil, p.o., iz Novega mesta,” je dejal Zdenko Picelj, ravnatelj Dolenjskega muzeja, v uvodu na otvoritvi razstave v petek, 19. aprila. O življenju in delu Draga Tršarja, enega najuglednejših slovenskih kiparjev, ki pa se ukvarja tudi z risbo, grafiko in keramiko, je govoril Jožef Matijevič, kustos Dolenjskega muzeja. Tršar, ki se je rodil v Planini pri Rakeku, se je po končani srednji šoli nekaj časa izpopolnjeval v Goršetovi risarski šoli, kiparil pa je pri Borisu Kalinu. To ga je tako prevzelo, da se je odločil za študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani in ga leta 1951 uspešno zaključil. Leta 1957 je umetnik doživel preobrat v svojem kiparskem ustvarjanju - začel seje ukvarjati z množično pojmovano skulpturo in tako izvirno stopil v svet svetovnega kiparstva. Priznanje njegovemu ustvarjanju je tudi sodelovanje na mnogih najpomembnejših svetovnih razstavah KIPARSKA RAZSTAVA DRAGA TRŠARJA - Na otvoritvi razstave od leve proti desni: Zdenko Picelj, Jožef Matijevič in umetnik Drago Tršar. (Foto: L. Murn) likovne umetnosti, na primer na Beneškem bienalu, v Middelhei-mu v Antvverpnu, v Guggenhei-movem muzeju v Nevv Yorku itd. Tršar pa ostaja tudi pedagog - od leta 1978 je redni profesor in predstojnik kiparskega oddelka na ALU v Ljubljani. Največje priznanje je doživel pred petimi leti, ko je postal član SAZU. Pričujoča razstava v Dolenjskem muzeju, ob kateri bo muzej izdal tudi spremljajoči katalog, kaže celovito podobo ustvarjalca, ki na svojstven način izkazuje osebne izkušnje. Radost ob svobodi izražanja se kaže tudi v izvirni in nekonvencionalni postavitvi razstavljenih skulptur - na lesenih plohih. Matijevič je Tršarja označil za izvrstnega oblikovalca, kot stalnica pa se pri njem pojavlja človeška figura v različnih kompozicijskih strukturah. Male keramike so estetske in prepričljive ter kažejo kiparjev čutni in čustven odnos do motiva. Kot je dejal Matijevič: “Tršarjevih del ne beremo le z očmi, ampak tudi z dotikom.” To lahko storimo do 3. junija. L. MURN ŠTEFKA KUČAN IN SILVO TERŠEK - Drugi gost v okviru prireditev Pogovori z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki ga ob letošnjem srebrnem jubileju pripravlja KUD Krka, je bila Štefka Kučan, soproga predsednika države. Tudi tokrat jo je znani novinar Silvo Teršek “zaslišal" z vseh možnih strani, kurje gostja uspešno prestala. Prijetno je bilo prisluhnili sproščenemu in simpatičnemu enournemu pogovoru, v katerem je Kučanova povedala marsikaj: da si je želela postati učiteljica, študirala pa je književnost, da ljubi glasbo in da kdaj za svojo dušo zaigra tudi na klavir, da jim je v družini kljub prisotnosti politike uspelo obdržali pristne medsebojne odnose, da je kljub temu, da živi v “vrhu", ostala občutljiva za stiske in težave soljudi, da bi politika morala biti skupek znanja in volje za ustvarjanje materialne, socialne in duhovne kulture življenja... Poudarila pa je predvsem odgovornost javne besede, kar velju tako za politike in novinarje kot za ostale. Sredino večerno druženje je z glasbo polepša! Dominik Krt za klavirjem. (Foto: L. Murn) ujetost, ali v učenost knjig, ali v svobodo. Čez polje je priletel metulj cekin in deček je skočil za njim v neskončno prostost. Izbral je življenje po metulju,” je na svojstveno pesniški način povedal Pavček. Pravi pa, da človek ni doma le tam, “kjer so ga rojenice položile materi v naročje, ampak tudi tam, kjer ga zadene, kjer ga prešine ali Amorjeva strelica, ali usoda, ali udarec krute smrti. Iz obojih korenin človek raste”. Sicer pa je bil večer v glavnem posvečen pogovoru o pesniški zbirki Temna zarja, katere spremno besedilo je prispeval akademik Ciril Zlobec, prebral pa gaje Lojze Jožef. Zlobec pravi, da je naslov zbirke zavestno zavajajoč samo toliko, da diskretno opozarja bralca na bistvo poezije, na pesnikov pogled na svet in življenje, na prastaro usodno sprijenost zvestobe in teme, smisla v nesmislu, na premagovanje malodušja in celo obupa v življenju, ki jima pogosto daje razvidnost šele pesniška beseda, še posebej, če je to Pavčkova vsebeseda. Zato je ta pesniška stvaritev še posebej pomembna v tisti vrsti slovenske sodobne poezije, kjer je v ospredju lirski subjekt. Zanimivo je bilo pripovedovanje druge gostje Mile Kačič, ki je Pavčkova prijateljica že vrsto let. Pavček je v šali dejal, da je ona “kriva”, daje popustil in je hčerka Saša postala igralka. Kačičeva je obiskovalce razveselila z zanimivim utrinkom iz gledališkega življenja, ponudila pa jim je tudi vpogled v svojo poezijo, predvsem v zadnjo pesniško zbirko Okus po grenkem, kije njena četrta knjiga. Razveseljiva je novica, da bo kmalu izšla njena peta knjiga, morda pa bo posebej zbrala tudi svoje šaljive pesmice iz let nazaj, ki jih je pisala svojim prijateljem ob najrazličnejših priložnostih. Tudi zaradi tega prijetnega večera se človek lahko strinja s Pavčkom: “Tisoč vzrokov je, da imaš rad to življenje!” OTROŠKA IN MLADINSKA PEVSKA MEDOBČINSKA REVIJA - M Trebnje je letos organizator medobčinskih revij pevskih zborov Dolenj 1 in Bele krajine. V sredo, 17. aprila, je bilo v domu kulture v Trebnf | medobčinsko srečanje 11 otroških in mladinskih pevskih zborov, ki so predstavili s po tremi pesmicami. Nastopili so zbori iz naslednjih osnov* šol: Trebnje - podružnična šota Dolenja Nemška vas, Vavta vas, Dr. Fd* Lunačka Šentrupert, Grm Novo mesto, Louis Adamič Grosuplje (na sl toi zborovodja Stane Fux prejema čestitke Igorja Tršarja z ZKO Trebnf lis, Stična, Vavta vas, Vinica, Dobrepolje, Loka Črnomelj in Trebnje. Ob k* sle cit revije je strokovno ocenil petje prof. Janez Bole, ki je dejal, da je kv* *tr teta petja vsako leto višja. Program prireditve je povezovala Zvonka Falk* |n (Foto: L. Murn) Risb ne bo treba vrnit Jakčeve risbe v veliki dvorani Šeškovega doma LIDIJA MURN KOČEVJE - Kočevski odbor za kulturo in šport je podprl predlog Muzeja Kočevje o postavitvi stalne razstave risb akademskega slikarja Božidarja Jakca. Če se bodo s tem strinjali tudi občinski svetniki, bo muzej še letos postavil stalno razstavo Jakčevih del v veliki dvorani Šeškovega doma. Božidar Jakac je občini Kočevje in kočevski kulturni skupnosti leta 1987 podaril originalno knjigo podpisov udeležencev zbora odposlancev slovenskega naroda in 37 risb, ki so nastale ob tem dogodku. Z darilno pogodbo je Jakac na obe ustanovi prenesel tudi avtorske pravice, predstavniki občine pa so mu obljubili, da bodo za zbirko skrbeli in ji zagotovili stalno postavitev. Po letu 1992, ko so v Kočevju pripravili občasno razstavo Jakčevih risb, je slikarjeva vdova Tatjana Jakac ob različnih priložnostih občini podarila še nadaljnjih 46 risb. Tako imajo danes skupno že 80 Jakčevih & tr ki, spravljena v trezorju kočevsl na ga muzeja, čakajo, da bodo zal Pa našli primeren razstavni prosto nil Prav v zvezi s tem pa se poj* a> Tajo vedno novi zapleti. Tako; N uenimo, lani muzej dobil sogla* r< sveta občine Kočevje za postavi' Jakčevih risb v sejni sobi Šeško* ga doma, vendar pa je vse skuf j “padlo v vodo” zaradi nerazči$ ij nih razmerij med muzeje® občino. Ker se je neuradno šušti q£ lo, da nekaterim svetnikom’na prav, da bi bile Jakčeve risbe, k'1 to tematsko vezane na NOB, razst* ljene v sejni sobi, kjer so tudi * na Stanki občinskega sveta, je n®* ni Kočevje letos predlagal, da bi ri**1 "c postavili v veliki dvorani Šeško'1 tv ga doma. Denar za postavi'1 razstave muzej že ima in po pril* . bljenem soglasju odbora za k" j’ turo sedaj čaka le še na potrdi” 'et občinskega sveta. Ob tem V2 ravnatelj muzeja Ivan Kordiš W aj novih zapletov, saj bi lahko k“ rekel, da risbe motijo druge k* ijf turne prireditve v dvorani. V 'e ^ primeru pa bi bilo morda res (J nj bolje, kot pravijo nekateri občin.' zil M. V., je odbilo v levo, v ko-j hsko odbojno ograjo, voznico pa i °dncslo v desno ograjo, nato pa c,'vzemeljski usek. 23-lelna vozni-^ 'L S. s Puščave, ki je vozila za tudi ni bilo potrebno iz množice prejetih zadev izločati tistih, ki zahtevajo prednostno reševanje, kot morajo to početi tam, kjer jim zadev ne uspe reševati sproti. Daleč največ predlogov za uvedbo postopka o prekršku so dali organi za notranje zadeve. Od skupno 1915 jih je bilo kar 1626 s področja varnosti prometa, preostalo pa s področja javnega reda in miru ter javne varnosti. Med inšpekcijskimi organi, ki so dali skupno 240 predlogov, jih je nekaj manj kot polovico posredovala davčna inšpekcija. Med temi so bili tudi predlogi za uvedbo postopka zoper občane, ki niso vložili ali so prepozno vložili napovedi za dohodnino. Posebnih težav lani z Romi v Ribnici ni bilo, je pa bilo v postopkih o prekršku obravnavano 248 mladoletnikov, katerim je sodnica za prekrške v večini primerov izrekla le vzgojni ukrep ukor. Ne ravno številčno velik, pa vendar poseben problem, ki bi ga bilo po mnenju Orlove potrebno razrešiti, so bili tudi obrtniki in podjetniki, katerim se denarna kazen za prekršek, storjen na področju njihove dejavnosti, ne more spremeniti v zaporno. Izterjave denarnih kazni, ki jih ob dobrem sodelovanju z izpostavo RUJP-a izterjajo več kot dve tretjini, so zato pri obrtnikih in podjetnikih nekoliko slabše. “Kar v 32,5 odst. primerov kaznovani plačajo kazen po izvršljivosti odločbe o prekršku, stroške postopka pa plačajo takoj, ko so kaznovani, kar skoraj v 43 odstotkih primerov. To nas postavlja daleč nad republiško povprečje,” pravi Orlova. Velika večina tistih, ki ne plačajo takoj, pa zaprosi za obročno odplačevanje kazni. “Zaradi težkega gospodarskega stanja in velike brezposelnosti v občini je plačevanje denarne kazni v predpisanem roku velik problem. Veliko ljudi zato zaprosi za obročno odplačevanje in v večini primerov jim tudi ustreženo.” Med pogoji, ki vplivajo na njihovo delo, navaja Orlova razmišljanja o preselitvi iz sedanjih prostorov, ki jih imajo v preko sto let stari hiši, vendar primernih drugih prostorov v Ribnici za zdaj še niso našli. M. LESKOVŠEK-SVETE POSVET O PONAREJENEM DENARJU GOTENICA-V vadbeno-oskrbnem centru slovenske policije v Gotenici se je v ponedeljek začel petdnevni mednarodni posvet o ponarejanju denarja, na katerem so prisotni predstavniki sodišč, tožilstev, banke, ministrstev za notranje zadeve Slovenije in Hrvaške, predstavniki Papirnice iz Radeč in grafičnega podjetja Cetis. Navzoči so tudi uveljavljeni mednarodni izvedenci iz Italije in ZDA ter Bavarske. Ponarejanje denarja je kaznivo dejanje in je tesno povezano s prekupčevanjem orožja in mamil. Odkar je Slovenija samostojna država, se je povečalo razpečevanje ponarejenega denarja. V prvih treh mesecih letos so policisti in kriminalisti na terenu v 181 primerih zasegli 292 ponarjenih bankovcev, pri Mariboru in Slovenj Gradcu pa so se pojavile fotokopije bankovcev po 5000 tolarjev. Kurjenje ni dovoljeno! V vsej državi velika požarna ogroženost Začela so se spomladanska dela in lastniki vinogradov ter travnikov čistijo okolico. Na območju UNZ Novo mesto so policisti od 15. do 23. aprila obravnavali 10 požarov z večjo materialno škodo prav zaradi nenadzorovanega požiga, beležijo pa tudi nesreče, v katerih so bile osebe hudo poškodovane ali so celo izgubile življenje. Zato Uprava za notranje zadeve Novo mestp opozarja občane, da je zažiganje suhe trave, grmičevja in živih meja na prostem po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju prepovedano. V zadnjih dneh se je število požarov močno povečalo v celi Sloveniji, zato je Urava RS za zaščito in reševanje z 22. aprilom razširila območje velike požarne ogroženosti naravnega okolja s submediteranskega dela Slovenije na vso državo. Sončno, toplo in vetrovno vreme bo prevladovalo tudi v tem tednu, zato se bo požarna ogroženost naravnega okolja v prihodnjih dneh povsod še naprej povečevala. Tako je do preklica v vsej državi prepovedano kuriti, sežigati ali uporabiti odprt ogenj v naravnem okolju ter puščati, odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročajo požar. Inšpekcijske službe bodo v tem času poostrile nadzor. Če v naravi opazite požar, o tem takoj obestite center za obveščanje na telefon 985 ali gasilce na tel. 93! DENARJA NI IMEL NOVO MESTO - 44-letni M. P. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja izdaje nekritih čekov, ker je v drugi polovici leta 1992 in v začetku leta 1993 napisal in dal v promet 16 čekov, za katere ni imel kritja, in si tako na škodo SKB Banke protipravno prilastil nekaj več kot 291 tisoč tolarjev. Osumljenec je banki z obrestmi vred dolžan 814.000 tolarjev. po dolenjski deželi • Alkohol dela svoje. To so lahko prejšnji teden spoznali tudi v vasi blizu Studenca, ko se je v mraku s kolesom z motorjem domov vrnil 28-let-ni N. F. Na dvorišču je bil v napoto sosedov avto, ki ga mladeniču ni uspelo obiti, pač pa je trčil vanj. Zaradi tega se je med lastnikom avta in neprevidnim motoristom vnel prepir. Na srečo so vmes kmalu skočili policisti, čeprav se mladi mož ni veliko zmenil zanje, saj je s kričanjem in grožnjami tako sosedu kot staršem kar nadaljeval. Ko je opazil, da zadeva postaja le preveč vroča, je skušal pobegniti v bližnji gozd, a so ga policisti prijeli in ga odpeljali na treznjenje. Pravzaprav njegovo početje ni bilo nič kaj presenetljivo, saj je pojoča travica pokazala kar 3,09 promila alkohola. • 25-letni M. B. izApnenika pri Velikem Trnu je očitno mislil združiti prijetno s “koristnim ", ko se je pred kratkim odpravil gasit žejo v lokal v Vrbino. Lastnik ga je najprej postregel, a je moral za trenutek skočiti ven, ta trenutek pa je izkoristil gost, posegel v blagajno in iz nje vzel 30 tisočakov. Na opozorila čistilke, naj denar vrne, se ni oziral, svojega početja pa se je hitro zavedel, saj ga je policijska patrulja kaj kmalu našla. Brežiški policisti so ubili kar dve muhi na en mah: mladenič povrhu sploh ni imel vozniškega izpita. • Izsesali ste nam kri, sedaj nam jemljete še dostojanstvo. (Napis demonstrantov TAM) u Y je trčila v odtrgano kolo Vitice. V nesreči sta se hudo poškodovala M. V. in D. S. ZBILA MOTORISTA - V četrtek, 18. aprila, ob 19.10 sc je 36-letna D. J. iz Novega mesta z osebnim avtom s parkirnega prostora pred stanovanjsko hišo na Šmarješki cesti vključevala na cesto proti Novemu mestu. Ko je zapeljala na sredino vozišča, je iz novomeške smeri pripeljal 16-lelni voznik motornega kolesa G. B. iz Novega mesta, ki se je umikal, a trčenja ni mogel preprečili. G. B. je z glavo udaril v vetrobransko steklo, nato pa p je vrglo preko avta in je hudo poškodovan obležal na vozišču. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Medsosedskemu sporu ni videti konca Na Jarčjem Vrhu pri Bučki je pokojni Rudolf zapustil dom in zemljo mladi družini, ki je sedaj žrtev pogostegah nagajanja Rudolfove sestre - Pretresljivi zapisi pokojnika . BUČKA - Ko seje danes 28-letni Slavko Rodič z Marinko in malo Klavdijo pred štirimi leti na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju preselil v hišo Rudolfa Posedela na Jarčji Vrh pri Bučki, si ni niti v sanjah zamišljal, kaj ga čaka. Danes se upravičeno sprašuje, zakaj je Rudolf Posedel tudi preko oglasa iskal druge - tuje ljudi, da jim izroči svoje premoženje, in zakaj je iskal pomoč po socialnem skrbstvu, čeprav je 20 metrov stran njegova sestra Rozalija Plut z družino, ki jim je Rudolf leta 1977 podaril hišo, v kateri bivajo. V zadnjih letih je bilo med Plutovimi in Slavkom Rodičem ter njegovo izvenzakonsko partnerico Marinko Bukovec mnogo sporov, srečanj na sodiščih, tudi fizičnih obračunov. Najhujši je bil 8. aprila letos, ko jo je Slavko dobil po roki in jo ima sedaj v mavcu. Prizadela pa ga je tudi zgodba v Slovenskih novicah, ki prikazuje le Plutovo zgodbo. Ob obisku novinarke in fotografa namreč pri njih ni bilo nikogar doma. Slavko je bil zaradi poškodovane roke še v bolnišnici. Zgodbi obeh sosedov sta kot dan in noč, večina vaščanov pozna spor in podpira Slavka. Sicer je težko soditi, kaj je res in kaj ne, a mnogo resnice je odkril sedaj že pokojni Rudolf, ki je vse svoje hude izkušnje z družino lastne sestre beležil na papir. Mnogo hudega odkrivajo ti zapisi. Tako je na primer 11. junija leta 1993 zapisal: “Alije pošteno, da me okupirajo že 14 let, prikazujejo neresnico in me zmerjajo? Alije pošteno, da me mečejo ob tla (Rudolf je bil invalid; op. p.) in ob zid, ker nisem priznal nečaku dela pri gradnji hiše leta 1958 in 1959, ker se je on rodil leta 1961? Ali je pošteno zapiranje vode, odklapljanje elektrike ali to, da me klofutajo, polivajo z vodo in onemogočijo izhod iz hiše... To je razlog, da sem, vzel mlado družino k sebi, ker nisem šel ne na drevo ne v grmovje, kakor je izjavil nečak v bifeju na Bučki Kdaj bo mlada družina nu podedovani zemlji mirno živela? svojim krajanom. Naj bo to v premislek sodišču, kajti mene je Plut psihično uničil, sedaj dovolite uničiti še mlado družino...” V njegovih zapisih je opisano njegovo življenje, preden je dal sestri hišo poleg njegove. Ko je Rezkinemu možu uprava Rudnika Kanižarica iz Črnomlja, kjer je bil prej v službi, leta 1966 terjala stanovanje nazaj, je na pomoč priskočil Rudolf. Ker hiša še ni bila za vselitev, jima je pripravil stanovanje v Dolenjih Raduljah, kjer so stanovali 14 mesecev, do ureditve hiše na Jarčjem Vrhu. Pogosti konflikti Takoj ko se je Slavko z družino preselil k Rudolfu, je začel prihajati v spore s sosedi, z družino Rozalije Plut, ki si lasti vso zemljo okrog Rudijeve hiše in si na vse možne načine trudi, da bi sosede pregnala. Ena izmed rešitev spora bi bila ureditev meje, saj sta zaradi neurejene katastrske meje dejansko zemljškoknjižna lastnika zemlje okrog Posedelove hiše, katere pa do prihoda Slavka Rodiča nista uživala in si je nista lastila, prav nasprotno, okolica hiše je bila zaraščena in potrebna temeljite očiščevalne akcije, mejnik, ki je stal dolga leta med obema hišama, pa je bil kmalu po Rudolfovi smrti odstranjen, češ da ta meja nima nobenega pomena več. Postopoma pa je sosed Plut odstranil tudi manjše leseno gospodarsko poslopje z 10 kubiki drv vred. Slavko ima spravljene cele kupe dokumentov, v katerih so meja in katasterske številke zemlje, ki jo je Rudolf kupil leta 1959, točno določene. Tudi iz pogodbe iz leta 1977, ko je dal polovico zemlje sestri in svaku z družino, je po starem katastrskem izpisu vse jasno, zadeva pa se zamegli po spremembi katastrskih mej, zaradi česar je mla- - ' Al*, “B Na Jarčjem Vrhu sta sedaj dva lastnika, hišo na desni je s pogodbo o dosmrtnem preživljanju dobil Slavko Rodič z družino, vendar pa so spori s sosedi Pluti pogosti, saj si slednji prisvajajo zemljo okoli hiše. da družina (celo njihovi obiskovalci) tarča pogostih napadov z gumijasto cevjo, s koso, sekiro. Sosed jim je požagal 6 sliv, podrl bezeg, pred kratkim jim je celo zaoral en meter stran od hiše, čeprav je dal konec leta 1988 Rudolf Posedel preklic, s katerim je Vilku in Rozaliji Plut ter njunemu sinu Vilku prepovedal vsako vožnjo in hojo preko parcele št. 533. Sedaj očitno ta prepoved ne velja več, o posegih Pluta na Rodičevo pa vedo povedati tudi okoliški krajani. Na Rodičev travnik, ki ga je Slavko namreraval zaorati, je Plut postavil celo star avto, da bi tako preprečil oranje. ' Zgodbo o sporih 8. in 10. aprila oba soseda prikazujeta po svoje, vmes so posegli tudi policisti. Kaj se je res dogajalo, na Jarčjem Vrhu dobro vedo ne glede na to, kako kdo slika dogodka. Res pa je, da jo je Slavko pred svojo hišo z “venkom” dobil po roki, zar>idi presekane kite je bil tri dni v bolnišnici, sedaj pa ima na roki mavec. Edina rešitev za dvome o tem, na čigavi zemlji stoji Rodičeva hiša, je ureditev katastrske meje, čeprav je znano, da je pokojni Rudolf mladi družini zapustil hišo, dve njivi in vinograd. Do ureditve tega pa bodo verjetno morali vmes še kdaj poseči policisti. IKQVAČ M. 17 (2437), 25. aprila 1996 DOLENJSKI LIST 11 Igor Primc je izpolnil obljubo! Državni rekord in krepko presežena norma za olimpijske igre v metu diska - Mladinski rekord Kozmusove - Zmage Sevničanov in Auerspergerjeve na Dnevnikovem krosu Eržen po dolgem času spet zmagal Začetek domače sezone v Novi Gorici NOVO MESTO - Na prvi letošnji domači kolesarski dirki se je po dveh sušnih letih spet izkazal kapetan novomeškega moštva Milan Eržen, ki je na kriteriju v Novi gorici dobil kar polovico od 12 sprintov, dva sprinta je dobil Boštjan Mervar, po enega pa Brane Ugrenovič (vsi Krka) in Gorazd Stangelj, ki letos vozi za italijanski Fior. V kronometru Novomeščani niso bili tako uspešni, saj sta prvi mesti pripadli rogovcema Pintariču in Premužiču, takoj za njima pa seje uvrstila skoraj celotna Krkina ekipa - Branko Filip je bil tretji, Brane Ugrenovič četrti, Sandi Papež peti in Martin Derganc šesti. Med starejšimi mladinci je bil Andrej Filip tretji. V naslednjih dneh bosta med slovenskimi kandidati za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti na dirkah Tour de Ven-dee in Vendee Classic v Franciji nastopila tudi novomeška kolesarja Boštjan Mervar in Gorazd Stangelj. I. V. Le malokdo je na začetku letošnje sezone verjel, da bo novomeški metalec diska Igor Primc izpolnil obljubo, ki jo je dal pokroviteljem in javnosti ter orodje zalučal dlje od 62 metrov, zato je bil njegov met, dolg 62,72 metra, na otvoritvenem mitingu poletne sezone v Ljubljani toliko večje presenečenje tudi za strokovnjake. Če so si v Igorjevem taboru po tihem želeli, da bi na enem izmed prvih tekmovanj popravil 22 let stari državni rekord ameriškega študenta Zdravka Pečarja, so sedaj lahko več kot zadovoljni, saj je rekord presegel za dva metra in obenem za 72 cm presegel normo za nastop na olimpijskih igrah, česar pa, kot kaže, slovenski olimpijski komite ne bo upošteval, ker tekmo-va-nje ni ustrezalo njegovim kriterijem. Igor se za tekmovanje v Ljubjani ni posebej pripravljal in ves čas normalno trenira, boljšo formo pa s trenerjem Gačnikom načrtujeta za kasneje. Odlični izid je posledica tehnično dovršenega meta. Tokrat je namreč Igorju prvič v popolnosti uspelo izvesti izmet iz skoka, kar seje pred tremi leti začel učiti s tedanjim trenerjem Slavkom Malnarjem, v zadnjih dveh letih pa sta začet« dokončala z Gačnikom. Poleg rekordnega meta je Igor v Ljubljani še dvakrat presegel 61 metrov in prestopil, dvakrat pa je njegov disk letel 59,5 metra. Čeprav je bil nov rekord v metu diska nedvomno prvi dogodek otvoritvenega mitinga, so tudi drugi tekmovalci dosegli nekaj odličnih izi- dov, popravljeni pa so bili še trije državni rekordi. Med mladinkami je nov državni rekord v metu kladiva (39,92 m) dosegla Brežičanka Simona Kozmus in dosegla drugo mesto, Vlado kevo je zmagal v metu kladiva z zanj povprečnim izidom 65,68 m. Med ostalimi boljšimi uvrstitvami dolenjskih in posavskih atletov velja omeniti druga mesta Novomeščanov Tašiča na 400 m, Gradišarja na 1.000 m in Ašičeve v skoku v daljino ter Brežičanov Kostevca v skoku ob palici, Grubiča v metu kladiva in Lajko-vičeve na 400 m. Tretja mesta so dosegli: Novomeščana Tomažin na 100 m in 400 m ter Finkova v skoku v daljino in Brežičan Čurčič v skoku ob palici. V mlajših kategorijah so mladi šentjernejski atleti dosegli štiri DOBOVA POVEDLA Rokometaši AFP Dobove so dobi-li prvo tekmo za tretje mesto v državi. V gosteh so s 30:28 premagali Primorske novice Pro mak. Krško, ki se poteguje za 7. mesto, je doma s 27:25 premagalo AM Cosmos Slovana, Trebanjci pa so v Litiji po nepotrebnem z 21:24 izgubili z Inženiringom Sarbkom, obstanek v prvi ligi pa so dokončno poskusili zagotoviti sinoči, ko so se doma pomerili s Kodeljevim. Interier danes drugič za prvaka Drevi ob osmih namerava krški Interier v Leskovcu v boju za naslov državnega prvaka še tretjič na domačih tleh premagati Smelt Olimpijo - Napovedi nehvaležne KRŠKO - S prvo tekmo finala slovenskega košarkarskega prvenstva v ljubljanskem Tivoliju med Smeltom Olimpijo in krškim Interierjem seje začel končni obračun med v letošnji sezoni daleč najboljšima slovenskim košarkarskima moštvoma. Medtem ko so Ljubljančani osvojili naslov slovenskega državnega prvaka že štirikrat oziroma vedno do sedaj, so Krčani veliko presenečenje, saj so v A-l-ligi zaigrali prvič in na tak razplet prvenstva najbrž nihče ni resno računal. Prvi del sezone sreča ni bila naklonjena Interierju, saj so zaradi poškodbe gležnja kmalu ostali brez odličnega centra Maria Kraljeviča, ostali del moštva pa ni bil dovolj uigran, tako da so izgubili nekaj prvenstvenih tekem pa tudi iz pokalnega tekmovanja so prehitro in prepoceni izpadli. V drugem delu sezone je Krški voz krenil strmo navzgor. Posrečeno sestavljena prva postava z Ivom Nakičem, Mariom Kraljevičem, Arielom McDonaldom, Habi-bom Ademijem in Mišelom Krajcarjem je pod taktirko mladega, a izvrstnega trenerja Toma Mahoriča rušila vse pred seboj in celo za Smelt Olimpijo so bila vrata do zmage v leskov-ški telovadnici trdno zaklenjena. Tudi polfinalna nasprotnica Krčanov Kovinotehna Savinjska Polzela je bila za sanjsko moštvo Draga Radeja prešibka, čeprav je, ko so drugo tekmo Krčani dobili v gosteh, nekoliko odločala tudi sreča. Čeprav so napovedi pred finalom prvenstva hudo nehvaležne, pa imajo košarkarji Interierja v rokah kar nekaj adutov, ki bi tehtnico lahko prevesili na njihovo stran: že do sedaj so dosegli več, kot je kdorkoli od njih zahteval, in pričakoval; fantje, ki sestavljajo prvo peterko, so neobremenjeni s kompleksom Olimpija pa tudi po košarkarskem znanju in moči so krepkejši od Ljubljančanov, ki pa imajo boljšo izbiro rezervnih igralcev in tekmo več na domačem igrišču. Kakorkoli žc, jedro lntericr-jevega moštva sestavljajo profesionalci, ki natanko vedo, kaj je njihova naloga in ki se v nobenem primeru nc mislijo žc vnaprej predati. Interier se je skozi celo prvenstvo izkazal kot duševno stabilno moštvo, kar bi v boju za naslov prvaka lahko veliko pomagalo, Ljubljančani pa so letošnjo sezono ponavadi zatajili prav na najpomembnejših tekmah. Upajmo, da se v finalni obračun med dvema odličnima moštvoma ne bo vpletla košarkarska mafija, kije nedvomno na ljubljanski strani, in da bo sojenje pošteno, kot se za finale spodobi. 1. VIDMAR PRVENSTVO DOLENJSKE ZMAGA IN PORAZ ZA KONEC NOVO MESTO - Odbojkarji novomeške Krke so si prejšnjo sredo z zmago nad Ljutomerom s 3:1 zagotovili obstanek v prvi odbojkarski ligi, tako da tudi poraz v zadnjem krogu v gosteh pri Fužinarju ni odločal o ničemer. ZMAGA ELANA VITA LIS NARED ZA REGATO - Minuli konec ledna so člani novomeškega jadralnega kluba v marini v Luciji temeljilo očistili in prebarvali klubsko jadrnico Vilalis, ki se je v nedeljo že spel zibala na svojem privezu v piranskem Mandraču, pripravljena na srečanje novomeških bark, posadk ter članov kluba, ki bo I. maja v Nerezinah na Lošinju, ko bodo novomeški jadrala nastopili tudi na regali. (Folo: I. Vidmar) NOVO MESTO, METLIKA -Nogometaši novomeškega Elana so v 19. krogu v gosteh s 3:1 premagali Litjo. Vse tri zadetke za Elan je dosegel Sandi Bracovič. Plctisa Kolpa je z Brdi v gosteh igrala 1:1. Novomeščani so na lestvici tretje lige četrti, Podzemeljčani pa osmi. Igor Primc med metom zmage: Drobež in Koligarjeva v skoku v višino, Nosetova na 100 m in dekliška štafeta 4 X 100 m. V Velenju so tekači na dolge proge nastopili na državnem prvenstvu v teku na 10.000 m, kjer na startu ni bilo lanskega državnega prvaka Novomeščana Matjaža Fabjana, kljub temu pa atleti krke niso ostali brez medalje. S časom 31:37,26 in tretjim mestom jo je osvojil Robert Dragan, medtem ko je bil Borut Retelj z 32:58,7 deseti. V teku na 800 m je mladinec Aleš Tomič z osebnim rekordom 1:53,27 osvojil drugo mesto. TABORNIKI NA OTOČCU - V počastitev 22. aprila, dneva tabornikov, je Rod gorjanskih tabornikov na jasi na Otočcu predstavil dejavnost svoje organizacije. Peš je iz Novega mesta na Otočec prišlo 110 članov, kjer si je predstavitveni tabor ogledalo še približno toliko staršev in drugih obiskovalcev, med katerimi so bili tildi varovanci Vzgojno-delovnega centra iz Novega mesta, vsi skupaj pa so se potem pomerili v lovu na lisico, se vozili s čolni po Krki in si zvečer ob pagodi (posebna oblika tabornega ognja) ogledali program, ki so ga pripravili posamezni vodi. Grče, najstarejši člani taborniške organizacije, pa so že podnevi pred šotorom skupaj s popotnicami zapeli ob spremljavi kitare. (Foto: I. V.) Največ mladih športnikov, kar 1.500. pa je nastopilo na 11. Dnevnikovem krosu, kjer so Borut Veber, Robin Papež in Robert Grojzdek iz Sevnice in Irena Auersperge.r iz Novega mesta zmagali, med ekipami pa sta se izkazali tekaški vrsti osnovne šole Šentjernej in Sava Kladnika iz Sevnice. i.y. TPV V PIRANU IZENAČENI SAHISTI Razočaranje za konec zgodbe? ?( Zamislite si športnika, ki si je pred leti zastavil najvišji cilj - nastop na olimpijskih igrah med najboljšimi športniki sveta. Njegova pot je dolga, negotova, polna trdega dela, odrekanja, upanja. Ko vse to preživi in je pripravljen na veliki boj, dobi še zadnje poleno pod noge: za nastop je treba doseči normo, ki ti jo postavljajo od športa in življenja precej oddaljeni birokrati. Ko normo preseže, mu postavijo novo ali pa kratko malo rečejo: “Ponovi!” Igor Primc je letos dopolnil 30 let, kar dve tretjini življenja pa hodi po poti, katere cilj bo Atlanta. Marsikatero grenko je že moral požreti, marsikatero pa bo očitno še moral. Ko so slovenski športni birokrati postavili mejo, ki jo mora premagati metalec diska, če hoče videti največjo športno prireditev na svetu, si najbrž nihče, tudi Igor sam ne, ni mislil, da bo tako hitro in navidez tako zlahka presežena. Ko je prvega zares toplega pomladanskega dne svoje orodje zalučal krepko čez skoraj četrt stoletja stari rekord Zdravka Pečarja in je pošteno presegel tudi postavljeno mejo za polet čez veliko lužo, smo se šele zares zavedeli, kako daleč lahko seže moč birokracije. Ni namreč dovolj, da atlet krepko preseže postavljeno normo, ampak mora to storiti tudi na natanko določenem tekmovanju. Izgovor, da mora biti to močno mednarodno tekmovanje, kjer našemu športniku stojijo nasproti vsaj nekateri iz družbe najboljših, h ton tilji tde stal kor še; »s n tezi 'gi klu! trik ad še nekako zdrži, če tisti, ki športnikom postavljajo meje, vedo in lahko tudi povedo, katero tekmovanje je to. Zal je Igor Primc olimpijsko normo presegel prej, preden mu lahko kdorkoli pove, kje bi to lahko storil, da bi zadovoljil tudi želje birokratov. Ve se le nekaj - da na slovenskih tekmah lahko to storijo atleti le na Siki-jevem memorialu v Ljubljani, C tam pa v programu ni meta di- Q ska. Do kdaj bo moral Igor čaka- jon ti, da zve, kje lahko kupi vstopnico za Atlanto? Priprava športnika na veliko tekmovanje je zapleten in občutljiv proces, saj zares vrhunska forma lahko traja le nekaj dni. Običajno naj bi ta vrh prišel na največjem tekmovanju, vendar kadar je treba prej doseči normo, . fj” ni vedno tako. Kolikokrat se je že zgodilo, da so se naši športniki do zadnjega trenutka borili, da so dosegli normo, potem pa so, utrujeni in zunaj prave forme, na velikem tekmovanju razočarali. Igor- ipn jev državni rekord velja, in zakaj ga sedaj, ko je jasno, da je sposoben vreči dovolj daleč, da v Atlanti ne bo osramotil slovenskega tai športa, ne bi odgovorni potrepljali po rami in rekli: “Dobro je. Sel boš na olimpijske igre. Ne skrbi za norme. Ti le pridno treniraj, da boš v Atlanti čimbolje nastopil. ” Pa mu do sedaj tega ni še nihče rekel. Vse skupaj smrdi po zgodbi z razočaranjem na koncu. Zal Igor ni edini, s katerim se in se še bo igrala slovenska športna birokracija. IGOR VIDMAR »sn tud Kri itlo len; kz, t Sliv kni lice šoli «a tuje itn; la; e n tal NOVO MESTO - Kadetska vrsta ženskega odbojkarskega kluba TPV Novo mesto je v soboto, 20. aprila, sodelovala na turnirju v Piranu in z 2:1 premagala domačinke, z 2:0 koprski Cimos in z enakim izidom še Izolo ter tako osvojila prvo mesto in si prislužila nagradni dvodnevni izlet v Benetke. Igralka TPV-ja Tanja Todič je bila proglašena za najboljšo igralko turnirja, njena klubska tovarišica 14-letna Alma Coraličpa je bila proglašena najobetavnejšo udeleženko turnirja. Metalcu diska IGORJU PRIMCU čestitamo za vrhunski dosežek 62,72 m, državni rekord in normo za letošnje olimpijske igre v Atlanti! BRAIN, KRKA, DIETETIKA, MESTNA OBČINA NOVO MESTO, AVTOSLAK TREBNJE, AGENCIJA ZA ŠPORT, ENIGMA, NIKE in vsi člani njegovega tekmovalnega teama. ŠE NAPREJ MU ŽELIMO VRHUNSKO TEKMOVALNO SEZONO 1996! NOVO MESTO - Na aprilskem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je med 18 tekmovalci zmagal tretje-kategornik Marjan Stokanovič, drugo mesto je zasedel prvokategornik Robert Rudman, tretji pa je bil mojstrski kandidat Emil Luzar. Vsi trije so dosegli po sedem točk in pol, vrstni red pa so določili šele dodatni kriteriji. 1 \ A VTO ZA REKORDERJA - Podjetje za računalniški inženiring i že dve leti kot glavni pokrovitelj stoji ob strani novopečenemu državneJ* r rekorderju v metu diska, je Igorju Primcu za nedoločen čas dalo na Mp , rabo nov osebni avtomobil Seat Cordoba, pri tem pa so mu na Porf>u priskočili še Avto Slak, uradni prodajalec in serviser te španske znat" i avtomobilov, in zavarovalnica Tiha, kije vozilo brezplačno zavarovala■ ‘ ■ n sliki: Igor Primc sedi za volanom, ob vozilo pa od leve proti desne stojr ak Igorjev trener Karel Gačnik, predstavnik Braina Matej Zoran, IgaH R manedier Primož Žižek in lastnik podjetja Avto Slak. Gerhard je razsvetlil krško noc Nekdaj najhitrejši krški poštar Gerhard Lekše letos v speedwaju ne pozna poraza' Prvi mož kvalifikacij za svetovno prvenstvo - Odlično je tekmoval tudi Šantej^ NOVO MESTO - Jutri, v petek, ob 15. uri bo kolesarsko društvo Krka na štadionu pri osnovni šoli Bršljin pripravilo dolenjsko prvenstvo v kolesarstvu za učence 5., 6., 7. in 8. razredov. Poleg medalj in pokalov in drugih praktičnih nagrad bodo zmagovalci v vsaki starostni skupini dobili gorsko kolo. KRŠKO - Gerhard Lekše je letos nepremagljiv, kar je z mojstrskimi vožnjami in lepimi zmagami v soboto zvečer dokazal več kot pet tisoč gledalcem pod žarometi štadiona Matije Gubca v Krškem, kjer je kot za šalo opravil z vsemi tekmeci iz Italije, Francije, Naničije, Avstrije, Nizozemske, Romunije in Hrvaške, zelo dobro pa so bili razpoloženi tudi ostali slovenski reprezentanti. drugo mesto pa so se v dodatni vo: Da bo sobotni večer slovenski, je bilo slutiti že po prvem krogu, ko jc Ljubljančan Gregor Pintar dobil prvo vožnjo, Gerhard Lekše pa je bil prvi in Izak Šantej drugi v tretji vožnji. Fantje so blesteli tudi v nadaljevanju tekmovanja, saj je Lekše prvi prevozil ciljno črto še trikrat, Sanlej je bil še dvakrat drugi in dvakrat pivi, pa tudi Pintarje zmagi v prvi vožnji dodal še tri zmage, le v svojem četrtem nastopu,'ko je bil Šantej drugi in rezervni voznik Denis Štojs tretji, je bil zadnji in je ostal brez točke. Prav Pintar in Lekše sta tokrat pokazala največ znanja in poguma, zato so gledalci nestrpno pričakovali zadnjo, dvajseto vožnjo, v kateri sta se pomerila med sabo. Medtem ko si je Krčan zagotovil uvrstitev v naslednji krog kvalifikacij za svetovno prvenstvo že z zmagami v pivih štirih nastopih, je Pintarju v zadnjem nastopu Šlo za nohte, saj je moral osvojiti vsaj točko in ni smel veliko tvegali. Na startu jc bil najhitrejši Pintar takoj za njim pa je v prvi zavoj pripeljal Lekše, ki je s spretno vožnjo uspešno zaprl Nemca Maika Erbensinga, in vse je bilo odločeno - Pintar si je z zmago zago-tovil nastop v naslednjem krogu kvalifikacij, Lekše pa je z drugim mestom le še potrdil svojo drugo letošnjo zmago. Dve zmagi in tri druga mesta drugega Krčana Izaka Šanteja na petih nastopih potrjujejo, da so v Krškem letošnjo zimo dobro delali in da so krški dirkači izvrstno pripravljeni na sezono, Šantej pa je dozorel v tekmovalca, ki tvori sam vrh slovenskega speedwaya. Vse kaže, da se bosta najboljšim kmalu pridružila tudi rezervna tekmovalca na sobotni dirki Srečko Škoberne, ki je bil dvakrat drugi, in Denis Štojs, kije v njegovem prvem nastopu v tako močni konkurenci v deseti vožnji celo zmagal. Skupno zmago si je tako s 14 točkami priboril Gerhard Lekše, za pomerili tekmovalci, ki so dosegi'P*! 12 točk: najhitrejši je bil Nizozeii^ Steman, drugi in v skupnerh tretjU bil Pintar, Šantej pa je bil na koflc,- . četrti. Poleg njih sta se v nasledi j j krog uvrstila še Italijana Valeni"1 Furlanctto in Simone Tadiello. I. vidM^ _ iž"j' DOLENJSKI LIST Gerhard Lekše med četrto St. 17 (2437), 25. aprila 199£ Uvrstitev v A-l ligo se ji je izmuznila le za las - Imajo daleč najmanj denarja - Vse gradijo na domačih igralcih - Drugo leto morajo priti med najboljše NOVO MESTO - V košarkarskem klubu Krka so pred letošn ' se-»no, ko so postali novi člani A-2 lige, rezmišljali o povsem drugačnih tiljih, kot so si jih zadali tik pred koncem. Medtem ko se je še jeseni idel njihov nastop v končnici le tiha želja, je ob začetku pomladi po-Jtala cilj kar uvrstitev v A-l ligo, kar glede na razvoj dogodkov nikakor niso bile le sanje. Na koncu se je izkazalo, da jim je za vstop v izdano družbo najboljši slovenskih košarkarskih moštev manjkal le lanček sreče, ki je niso imeli na treh tekmah končnice, ki so jih na lomačem terenu izgubili le za pol koša razlike. Cas košarkarjev Krke šele prihaja Morda pa ni šlo le za srečo, ampak le za kaj povsem drugega. Izmed •smih moštev, ki so se v končnici 'ezone potegovala za 4 mesta v A-l igi, je bila Krka daleč najbolj reven tlub, saj je njen letni proračun znašal rikrat manj od klubov, ki sta zased-3 dno lestvice osmerice brez možno-ti za A-l ligo, večina drugih moštev 'smerice pa je imela na razpolago todi do desetkrat več denarja od tke. Uspeh v košarki sicer ni prešo sorazmeren z vloženim denar-*m, a vendar je med tema dvema ipremenljivkama precej močna po-teava. [ Krka je v kakovostni košarki v Sloveniji svojstven fenomen, saj igra Ioni na dveh najmlajših doma vzgojnih igralcih prve peterke, pa tudi >cer bi težko našli slovenski klub v kolektivnih športnih panogah, ki si >a taki ravni tako malo pomaga s kujci oziroma kupljenimi igralci. Se-rtnajstletni Matjaž Smodiš je bil še 'a začetku sezone precej nebogljen, e nekaj mesecev kasneje pa je portal steber novomeškega moštva, se enakovredno kosal z najboljšimi centri lige in z atraktivnimi potezami spravljal na noge nabito polno novomeško športno dvorano. Simon Petrov je postal eden najboljših organizatorjev igre, po njegovi poti pa že uspešno stopa njegov brat Miha. Predvsem Matjaž in Simon že dobivata ponudbe iz drugih veliko bogatejših klubov. Ju bodo Novomeščani lahko zadržali? Po besedah predsednika kluba Sama Plantana naj bi naslednjo sezono Krka nastopala v enaki postavi in glede na pogovore s ključnimi igralci naj ne bi prišlo do večjih sprememb, saj tudi "tujca” Samar in Stipaničev želita ostati še eno sezono v Novem mestu. Morda se bo v klub vrnil še kateri izmed novomeških igralcev, ki greje klop v katerem izmed prvoligaških klubov (Bor-delius, ZaRiroski, Lučev ali celo Plevnik). Z nekaterimi izmed njih se Krka resno dogovarja. Naslednjo sezono bo šlo zares, kajti če se novomeški košarkarji, ki že sedaj na tri- \pollo najboljši na državnem mladinskem prvenstvu faketnih modelarjev - Prvaka tudi Crnoja in Stricelj .. LJUBLJANA - Za presenečenje ^ ' mladinskega državnega prvenstva f šketnih modelarjev, ki je potekalo f soboto, 20. aprila, v Ljubljani, so "krat poskrbeli temovalci astronavt-ko-raketarskega kluba Apollo iz Wega mesta. Člani najmlajšega ^venskega kluba so dokazali, da je •dobro organizacijo kluba in priza-kvnim delom posameznikov mogo-e premagati tekmovalce iz najmočnejših slovenskih klubov. Novomeščani so namreč osvojili eno prvo, drugo in tretje mesto. ,. faradi pomanjkanja denarja v ARK t)1 “ega se je tega prvenstva med Sev-'Ičani udeležil le Igor Stricelj, ki je KRKNZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • V SOBOTO, 27. aprila, bo v teniškem centru Otočec prvi izmed petih mesečnih turnirjev za posameznike na zunanjih igriščih. Prijavijo se lahko vsi rekreativni igralci in tisti, ki so na računalniški lestvici teniške zveze Slovenije uvrščeni nad 150. mestom. Igra se po sistemu izpadanja in s tolažilno skupino. /.a prvi turnir se lahko prijavite Še do petka, 26. aprila, do 21. ure, po telefonu 322 607. • ZMAGOVALEC masters turnirja dvojic teniškega centru Otočec sta Lovko in Stokanovič, drugo mesto sta osvojila /.dene Lavrič in Kranjc, tretje mesto pa Špiler in Kastelic. • ZUNANJA IGRIŠČA teniškega centru Otočec so že dobro obiskana, zanje pa velja tudi letna članska izkaznica, ki za odrasle stanc 2.000 lolarjav, za otroke in študente pa 150(1 tolarjev. S člansko izkaznico imujo tenisarji 30 odstotkov popustu na teniških igriščih v Šmarjeških Toplicah, na Otočcu in pod Portovalom ter 10-odst. popust v restavraciji Tango na Otočcu. • LETNI ZAKUP zunanjih teniških igrišč teniškega centra Otočec je možen od ponedeljka do četrtka od IH. ure naprej, namenjen pa je tako podjetjem kot tudi posameznikom ali družbam. bune športne dvorane Marof privabijo največ ljudi, ne bodo uvrstili v A-1 ligo, bi to najverjetneje pomenilo začetek konca novomeške košarke, ki smo se mu pred nekaj leti le za las • Po izboru športnega časnika Ekipa je bil trener Krke Slavko Seničar izbran za najboljšega trenerja, saj je bil največkrat izbran za trenerja kroga, med igralci pa je na lestvici najvišje Matjaž Smodiš, ki seje uvrstil za Čižmičem in Tovornikom na tretje mesto. Smodiš je bil izbran tudi v "naj” peterko 14., zadnjega kroga in za najboljšega igralca 14. kroga. izognili. Precej je odvisno tudi od tistih, ki so obljubili denar in katerih ime ponosno nosi novomeški košarkarski klub. 1. VIDMAR MOTOKROS NOVO MESTO - Motoklub Mel iz Novega mesta bo tudi letos 1. maja na stezi pri Dolenjskih Toplicah pripravil tradicionalno tekmovanje v motokrosu, ki bo štelo tudi za državno prvenstvo. Tekmovanje se bo začelo ob 13. uri,.za točke državnega prvenstva pa se bodo pomerili tek: movalci v vseh treh kategorijah, svoje znanje pa bodo pokazali tudi najmlajši v obeh kategorijah podmladka. Po končani dirki bodo na Goriškovi skakalnici pripravili še tekmovanje v skokih z motorjem. Organizatorji obljubljajo, da bodo, če pred prireditvijo ne bo večjega deževja, progo temeljito polili z vodo in tako preprečili, da bi dirko oviral prah. NOGOMETNI TURNIR STRAŽA - Malonogometni klub Straža bo v sredo, 1. maja, ob 9. uri na igrišču v Vavti vasi pripravil tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko do začetka turnirja. VELODROM DOBIVA KONČNO PODOBO, saj so pred kratkim že asfaltirali oval kolesarskega štadiona v Češči vasi, te dni pa Omorika iz Občic postavlja leseno konstrukcijo, na katero bodo še pred 1. majem začeli polagati parket iz afriškega lesa afzelia. Dela nadzira nemški arhitekt Schiirman, Krčani in Ninja Državno prvenstvo v ju jitsu duo ČRNOMELJ - Na drugem državnem prvenstvu v borilni veščini jujit-su duo, ki so ga v soboto, 20. aprila, pripravili prizadevni člani Ninje iz Črnomlja, so največ medalj in tudi ekipno prvo mesto osvojili mladi športniki iz športnega društva Policist iz Krškega, ekipno drugo mesto pa je pripadlo Ninji. V kategoriji do 15. leta sta med moškimi pari zmagala Krčana Gorazd Kostevc in Marko Radanovič, Črnomaljca Patrit Izairi in Simon Tomec pa sta si delila tretje mesto. Med mešanimi pari sta zmagala Črnomaljca Tina Nemanič in Marko Šikonja, Krčana Jure Preskar in Vita Preskar sta bila druga, Mojca Škof in Marko Radanovič pa sta si delila tretje mesto.V kategoriji nad 15. letom sta medženskimi pari zmagali Vanja Preskar in Anita Strgar, drugi sta bili Maja Hotko in Mojca Škof (vse Krško), tretji pa Marta Ivanušič in Alenka Pavšič (Ninja). Med mešanimi pari sta zmagala Vanja Preskar in Gorazd Kostevc iz Krškega, druga sta bila Franc Kovač in Alenka Keser iz Črnomlja, medtem ko sta bila Črnomaljca Darko Kastelic in Stanislav Galovec med moškimi pari tretja. •4 " J '___ — iDNJI KOŠI - Košarkarji novomeške Krke so minulo sezono zaključili dolenjskim derbijem, vendar srečanje z litijsko Iskro Litusom po porazu I-te proti Heliosu ni imelo odločilnega pomena, kljub temu pa je bila tek-f« zanimiva, saj so košarkarji obeh moštev zaigrali pošteno, vodja igre tovomeščanov Simon Petrov (na sliki med metom) pa se je skupaj s so-tčalci z atraktivnimi potezami navijačem oddolžil za pomoč s tribun, ki jo fdo že jeseni še bolj potrebovali. [ovomeški raketarji na vrhu brez težav opravil s konkurenco v kategoriji raket s trakom in osvojil že svoj drugi naslov državnega prvaka, tokrat prvič med mladinci. Rezultati: kategorija raket s padalom - l. Ivan Turk (Logatec), 2. Gregor Šterk, 3. Danijel Platan (Apollo), 4. Igor Štricelj (Sevnica); raketoplani - 1. Kristijan Crnoja (Apollo); rakete s padali: L Igor Stricelj (ARK Vega). Kot je povedal Drago Perc, se člani sevniškega in novomeškega kluba zahvaljujejo Modusu, d.o.o., in Mizarstvu Tuhtar iz Sevnice ter Eminentu iz Novega mesta, ki so jim omogočili nastop. P. P. DOM IA DA ZA POL SLOVENIJE - Dijaški dom v Šmihelu je bil v petek in soboto organizator tradicionalnega srečanja mladih iz dolenjske, celjske, mariborske in murskosoboško-ptujske regije. Skoraj 200 mladih se je pomerilo v športnih in kulturnih dejavnostih: fantje r malem nogometu (na sliki ekipi Murske Sobote in Novega mesta) in košarki, dekleta v odbojki; skupaj pa še v šahu, strelstvu in maniznem tenisu. Na vseslovenski domitt-di bodo dolenjsko regijo zastopali šaliisti in kulturniki. Srečanje bo 24. in 25. maja v Tolminu. (Foto: J. Pavlin) ir Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - Tudi v drugi tekmi končnice državnega prvenstva druge rokometne lige je Inles izgubil proti Šeširju in se tako poslovil od možnosti, da sc spet uvrsti v prvo ligo. Ribničani so razočarali z igro in neborbenost-jo. Gostje so ves čas tekme vodili, gostitelji v prvem polčasu niso izkoristili dveh sedemmetrovk, pri prenosu žoge so naredili številne napake, obrambe kot da ni bilo. V nadaljevanju tekme so gostje povedli z desetimi zadetki 8:18 in upov Ribničanov je bilo konec. KOČEVJE - Odbojkarice Lik Tilie so v zadnji tekmi prvenstva imele v gosteh ljubljanski Krim in tudi to tekmo izgubile z rezultatom 1:3. Tekma ni o ničemer odločala, saj so si Ljubljančanke že prej zagotovile obstanek v ligi. Kočevke pa so že izpadle v prvo B-ligo. RIBNICA - Košarkarski klub Ribnica je pripravil dobrodelno tekmo, v kateri so se pomerili Ribničani in slovenski direktorji. Izkupiček s tekme bodo namenili za nakup aparata za oživljanje, ki je potreben za nujno zdravniško pomoč zdravstvenem domu Ribnica. Odziv med sponzorji je bil še kar zadovoljiv. Tekmo st>odigrali po pravilih NBA lige, vmes je bil zabavni program, v katerem sta nastopili plesna skupina Dl iz Ribnice in godba na pihala. Tekma je bila do konca negotova, zmagali pa so direktorji s košem, ki ga je v zadnji sekundi dosegla košarkarica ljubljanske Ježice Rankica Šarenac. Končni rezultat je bil 79:77. Največ košev za Ribničane je dosegel Janez Nosan, in sicer 24. Pred tekmo so bili na enotedenskih pripravah v Zadru. RIBNICA - Kegljači Ribnice so z nastopi v drugi državni ligi zadovoljni, čeprav so morali vse prvenstvene tekme igrati v Kočevju, ker v Ribnici nimajo kegljišča. Še zdaj se ne morejo sprijazniti z malomarnostjo občine, ki je dovolila, da so kegljišče v nekdanjem domu JLA ter), preuredili KAMNIK - V finalu neuradnega državnega prvenstva za rokometne veterane so igralci Inlesa ponovili lanski uspeh in vnovič osvojili prvo mesto. Na odločilni tekmi so premagali ekipo Šoštanja z rezultatom 12:8. Na turnirju so igrale še ekipe: Zasavja, Mokreča, Kamnika in Ivančne Gorice. M. GLAVONJ1Č DOGODKI V SLIKI IN BESEDI DEŽELE KOT ZGODOVINSKE SKUPNOSTI - Od sobote smo v Sloveniji “bogatejši” še za eno politično stranko. Na združitvenem kongresu Zveze za Primorsko, Zveze za Ljubljano, Zveze za Gorenjsko in Deželne stranke Štajerske so predsedniki štirih strank Lucijan Vuga, Maks Sedej mlajši, Emil Milan Pintar in Albert Erjavčnik podpisali koalicijsko pogodbo in ustanovili Zvezo deželnih strank. Niso slučajno izbrali Trubarjeve domačje za pomembno dejanje saj se dobro zavedajo njegovih prizadevanj za slovenstvo in tolerantnosti do različnosti pokrajin in dežel. Nova stranka pričakuje ugodne rezultate na državnozborskih volitvah, saj se, kot so dejali, v marsičem razlikuje od drugih. LETNA KONFERENCA SŽZ - V soboto je bila v Šeškovem domu letna konferenca Slovenske ženske zveze pri SKD, ki se je je udeležilo 70 članic iz 19 odborov. Predsednica zveze Lidija Drobnič je še posebej poudarila mednarodno sodelovanje, saj je bila zveza leta 1993 sprejeta v Evropsko žensko unijo, štiri članice pa so imenovane v odbore. Pričakujejo, da jih bodo kmalu sprejeli tudi v Evropsko unijo krščanskih demokratov. Pogrešajo več žensk v politiki, zato bodo zelo dejavne v pripravah na državnozborske volitve, saj hočejo o sebi same odločati. Podpresednica zveze, sicer predsednica OO SŽZ Kočevje Meta Prelesnik, je dejala, da je treba v prihodnje več delati pri vzgoji mladih. (Foto: Milan Glavonjič) USPEŠNO OPRAVUEN PRVI DEL ZAKUUČNEGA IZPITA - Gradbeni tehniki 4. b razreda srednje tehniške in zdravstvene šole v Novem mestu so v soboto na maturantskem plesu v restavraciji Tango dokazali, da so pravi gradbinci. Njihov povsem samostojni in do zadnje malenkosti naštudirani program, ki so ga pripravili staršem in profesorjem, bi lahko primerjali z gradnjo zahtevnega večstanovanjske hiše. Nič lepšega ni kot taki generaciji dijakov na zaključnih izpitih in r življenju zaželeti čimveč odličnih ocen. (Foto: Majda Luzar) V ŠMARJEŠKIH SO SE KOPALI VSO ZIMO - Že v začetku 18. stoletja ■ je bilo tam, kjer je danes leseni bazen, majhno jezercc, v katerem so bile [ lesene klopi in mivka. Leta 1924 je vse tri izvire odkupil Novomeščan dr. Gregorič in na tem mestu zgradil pr\’i leseni bazen. Poimenoval ga je Mari-* ji na kopel. Bazen je v prvotni obliki zdržal do današnjih dni. Večkrat so mu zamenjali les, minuli teden pa so Fabjanovi fantje nad njim zgradili še mostiček, ki bo povečal lepotni videz in povezal obe steni bazena. Hotelski gostje zelo cenijo kopanje v lesenem bazenu. Najbolj korajžni so se r njem namakali tudi sredi mraza in snega. Kopalna sezona v odprtem bazenu se bo uradno pričela 27. aprila. (Foto: J. Pavlin) SPET NAJBOIJŠE - Na nedavnem državnem prvenstvu v gimnastiki za 1 šolsko mludino sta spet dosegli izjemen uspeh obe ekipi iz Velikih Lašč. I Starejše deklice (Lidija Pečnik, Sabina Virant, Tjaša Pečnik, Snežana Nje-nič, Šimona Purkart in Mateja Centa) so postale državne pr\’akinje; mlajše deklice (Maja Škulj, Mateja Sivec, Maja Šivec, Tanja Papež, Nuša Hočevar in Mateja Jaklič) pa so v svoji skupini zasedle drugo mesto. Med posameznicami je bila pri starejših Sabina Virant tretja, Lidija Pečnik četrta; pri mlajših pa Mateja Sivec druga, Maja Sivec pela. Na fotografiji so tekmovalke s pokaloma, ki so siju priborile. Manjkata tekmovalka Mateja Centa in mentorica Ana Peček. (Foto: J. Primc) $t. 17 (2437), 25. aprila 1996 DOLENJSKI LIST 13 Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9.. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka ie objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki'po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Pionirja MKO nismo oškodovali Dol. list št. 16, 18. aprila Namen mojega odgovora na prvo pismo Iva Kuljaja je bil samo eden. Želela sem povedati, da ne dovolim, da mi kdorkoli predpisuje, o čem bom pisala in na kakšen način, pa četudi je to novinar, ki si pripisuje velike zasluge pri bojevanju za svobodo novinarske besede. Moj vid in sluh je za zdaj še kar v redu, hvala, vendar se, vsaj pri meni, o tem, kaj je od videnega in slišanega pomembnejše, odloča še kje drugje. V odgovoru (DL 4. aprila) sem navedla razloge, ki so me vodili k moji odločitvi, zato ne bom ponavljala. Zelo me je veselilo, da sem ob tej priliki lahko zapisala tudi svoje poglede na dogodke v Pionirju MKO, česar si v skopem poročilu z novinarske konference nisem mogla privoščiti. Na Kuljajevo ponavljanje očitkov ne mislim odgovarjati, ker predobro poznam potek takega dopisovanja dveh, od katerih ima vsak svojo resnico. Blatotlačenje mi ni pri srcu, še manj pa me mika braniti dejanja nekega direktorja. Če ga nisem kritizirala, to še ne pomeni, da ga moram braniti. Se to. Novinar je kar pogosto tudi kronist, še posebej, kadar poroča s tiskovnih konferenc, kar je profesionalno čisto v redu in po svoje tudi v prid objektivni obveščenosti ljudi. Kdaj in o čem pa bo novinar pisal kritično, je stvar njegove presoje. BREDA DUŠIČ GORNIK (označena z BDG) Strasti spet razgrele Drgančevje Dol. list št. 16, 18. aprila V kratkem se bo odvila strokovna obravnava osnutka urbanistične zasnove Novega mesta. Gre za krovni prostorski dokument vsakega mesta, ki je po obstoječi zakonodaji sestavni del dolgoročnega plana občine, v njem pa so opredeljene: 1. usmeritve za varovanje in razvoj naravnih z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, 2. razvoj dejavnosti v prostoru in njihova prostorska organizacija, 3. podrobnejša zasnova namenske rabe prostora. Pri snovanju prostorskega dokumenta, ki obravnava mestni prostor na tako globalen in celovit način kot urbanistična zasnova, pride še posebej do izraza tesna prepletenost dejavnosti, ki tvorijo to obliko zgoščene poselitve, ki ji pravimo mesto ter strategija njihove organizacije in razvoja. Imenovati mesto organizem, kjer so posamezni deli v ravno tako tesni soodvisnosti kot pri človeškem telesu, je povsem primerno. Poudarjanje tega aspekta urbanističnega načrtovanja se nam zdi v današnjem trenutku, ko smo priča najrazličnejšim kratkovidnim posegom v prostor, katerih vzrok tiči v ozkih interesih nekaterih posameznikov, še posebej pomembno. Nanj ne bi smeli tisti, ki imajo pri odločanju o posegih v prostor zadnjo besedo, nikdar pozabiti. V tem prostoru navsezadnje živijo tudi oni. Na svoji zadnji seji 11. aprila je namreč Občinski svet mestne občine Novo mesto na podlagi tajnega glasovanja sprejel vrsto sklepov o tem, da je treba v najkrajšem času pričeti z izdelavo prostorskih dokumentov za vme-stitev kovinskopredelovalne, far- macevtske, lahke predelovalne, elektroindustrije in vrste drugih proizvodnih dejavnosti v Žabji vasi, v predelu Drgančevja. Dokazovanja pristojne urbanistične službe o tem, da je za razvoj mesta ključnega pomena ohraniti predel ob Vzhodni cesti za drugačne dejavnosti, in da je za proizvodno dejavnost v Novem mestu dovolj drugih lokacij, med katerimi je tista na Cikavi infrastrukturno že opremljena, so pri večjem delu svetnikov naletela na gluha ušesa. Ravno tako jih ni dosti pretreslo dejstvo, da so obrtniki, najemniki vojaških objektov na Drgančevju, ki so vso zadevo tudi sprožili, ob najemu podpisali pogodbe, ki jim niso dovoljevale dozidave obstoječih objektov, gradnje novih stavb in infrastrukturne opreme zemljišča, kasneje pa so te pogodbe prekršili in gradili na črno. Obrtniki so si sami želeli za določen čas najeti dotrajane, infrastrukturno neopremljene objekte ter podpisali pogodbe, ki jim niso omogočale razvoja proizvodnje, kljub temu da so imeli nekaj korakov stran infrastrukturno povsem opremljeno obrtno cono na Cikavi, takoj zatem pa so se začeli močno' razburjati, ker tam niso smeli graditi, ker je v pogovorih o strategiji razvoja mesta območje Drgančevja namenjeno drugačnim dejavnostim, in tako naprej. Javnost se na žalost pri odločanju o prostorski vmestitvi ekološko tako obremenjujočih dejavnosti, kot so nekatere proizvodnje, pogosto premalo angažira in se prebudi šele takrat, ko obrati že stojijo in je za kakršnokoli učinkovito rešitev prepozno. Kasneje se seveda pojavljajo velike težave, ki so plod nezdružljivosti stanovanjske mestne funkcije z industrijsko. Lep dokaz o tem so konflikti med prebivalci Žabje vasi in Revozom ali tisti med tovarno Krka in ljudmi, ki tam stanujejo. Pravi trenutek za to, da občani povedo, ali je neka dejavnost zanje sprejemljiva ali ne, pa je čas, ko se šele odloča o vmeščanju neke nove dejavnosti v prostor. Strokovnjake tako ali tako v tem predvolilnem obdobju, v katerem je pri vseh političnih strankah v ospredju pridobivanje čim večjega števila volilnih glasov, le redkokdo posluša. Prostorski dokumenti kot strokovne rešitve pa ob takem načinu sprejemanja odločitev o posegih v prostor, kot ga je zadnjič pokazal Občinski svet, ravno tako nimajo nobene teže. Ne glede na to, kako kruto se zadeve slišijo, je bilo po izidu tajnega glasovanja občinskega sveta v četrtek, 11. aprila, doseženo naslednje: Sprožil se je postopek izdelave ureditvenega načrta za obsežno območje črnih gradenj, kjer graditelji niso niti lastniki zemljišč, in hkrati sprožil postopek izgradnje nove industrijske cone kljub opozorilom urbanist 'v. Povrhu vsega se bodo stroški iz lelave prostorskih dokumentov krili iz občinskega proračuna. V kratkem bomo razpravljali o osnutku urbanistične zasnove. V krogu ljudi različnih strok. Po tem, kar se je zgodilo na Občinskem svetu Mestne občine Novo mesto, pa se postavi povsem umestno vprašanje: Čemu naj sploh razpravljamo in čemu naj sploh pripravljamo strokovno preverjene dokumente, ko pa lahko večji del svetnikov popolnoma zapre ušesa in oči, kadar gre za politične interese! BOGDANA DRAŽIČ Krško le ni v Černobil Dol. list št. 15, 11. aprila Misli in zmerjaški besednjak gospoda Frbežarja iz Grosuplja, ki v Pismih bralcev piše: "Kdo sploh je Radko Istenič, ki v vseh slovenskih časopisih...”, “Brez morale ste...” itd., so glas iz časa, ko so lahko samo določeni ljudje javno razpravljali o nekaterih zadevah, npr. Kardelj o ustavi. Maček o pravosodju, Vidmar o literaturi itd. Očitno ni dojel mojega pisma, v katerem se ne strinjam, da zbiranje podpisov za nacionalni referendum poteka v stilu “Podarim -dobim” z žrebanji in nagradami. Če država prizna legitimnost takega početja, bodo že letošnje volitve potekale v stilu “Catch the Cash”. Ker mi ni vseeno, kakšni bosta vsebina in izvajanje demokratičnih institucij v Sloveniji, ponovno pozivam prvopodpisnike (Katarina Breznik, Brigita Bukovce, Evgen Bavčar, Pavel Grašič, Urška Hrovat, Ivan Jančar, Jure Košir, Andrej Miklavc, dr. Dušan Mlin-šek, dr. Alojz Križman, Janez Hočevar, dr. Evita Leskošek, Tomaž Popit) ter ustrezne institucije Republike Slovenije, da se javno opredelijo do spornega zbiranja referendumskih podpisov. RADKO ISTENIČ Zrinjskega 7 Ljubljana Zakaj je kormoran na zatožni klopi Dol. list št. 16, 18. aprila Ko sem prebral nov odmev na nanizanko: “Zakaj je kormoran na zatožni klopi”, sem se spomnil zgovornega grafita, ki pravi: “Vse nasilneže je potrebno zaklat!”. Sicer pa, če pogledamo na zadevo nekoliko bolj ribogledno, lahko zaključimo, da se tako kormorani kot tudi ribiči prehranjujejo z ribami. V borbi za obstanek je važno le, kdo bo sedel na vrhu prehranjevalne piramide: ali požrešni razbojnik kormoran ali vsemogočni vladar narave - človek. Odgovor je seveda jasen. V zagovor kormoranov sem si drznil sposoditi prispevek inž. Igorja Jugoviča v zadnjem Dolenjskem listu, zamenjal sem le vloge ribičev in i^ormoranov, vse ostalo ostaja nespremenjeno. In če bi kormorani lahko pisali v Dolenjski list in zagovarjali svoja stališča, bi njihova zgodba morda zvenela takole: “Klic Inido zaskrbljenega novomeškega kormorana ni in ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, saj se o ribiški nevarnosti govori in piše tako v Sloveniji kakor tudi v Evropi, le pravega ukrepa še ni. Število ribičev je v zadnjih petnajstih letih skokovito poraslo od 30 tisoč na sedanjih 650 tisoč. Njihov dnevni obrok je 0,5 kg rib, kar pomeni dnevno 325 ton rib manj v evropskih rekah in jezerih. Ker pa rib že zmanjkuje v njihovem prvotnem okolju, ribiči zimo preživijo v naših krajih in na naših rekah Krki, Kolpi, Savi in Dravi ter delajo škodo na ribjem življu. Če na Krki ribari 400 ribičev, tedaj v 100 dneh iz reke izgine 20 tisoč kg rib raznih vrst in velikosti, tako da je ob skromni ceni 500 tolarjev za kilogram skupna škoda na ribah 10 milijonov tolarjev! Tudi v Beli krajini je bilo podobno število ribičev in gmotna škoda je tam prav tako velika. V zgornjih tokovih rek, kjer bivajo plemenite ribe, postrvi in lipani in so, pravijo, že zdesetkane, je škoda na enoto še večja. Na invazijo ribičev so kormorani že lansko leto opozarjali, vendar ni nihče ukrepal. To zimo jih je bilo še več, pa spet ni bilo nič. Moramo se resno vprašati, kako dolgo bo šlo to tako. Samo stokanje kormoranov prav nič ne pomaga, kaže celo, da je kormoranska populacija, od kor-moranske jate do republiške zveze, nesposobna postaviti konkretne zahteve pri pristojnih ministrstvih ali državi. Ni več časa za pogovore, okrogle mize, učene razprave, dodatne raziskave in podobno, kajti postavlja se najresnejše vprašanje, ali bomo vsi skupaj dovolili nadaljnje ropanje naših rek neavtohtonim, tujim razbojniškim ribičem ter uničevanje našega naravnega okolja in ekosistema. Napisal bom odkrito. Nujna je takojšnja deribičizacija, kar pomeni uničevanje teh ljudi do take mere, ko ne bodo več ogrožali naših rek, rib in narave. Ker drugega načina ni, bo potreben množičen odstrel ribičev, naj se sliši še tako kruto! Za odobritev in organizacijo tega mora celotna populacija kormoranov posredovati državi zahtevo, naj začasno prekliče ali oznani moratorij na zaščito ribičev, kajti nacionalni interes Slovenije je nad zaščitno odredbo, ki jo je tudi v Evropi ogromno ribičev že povozilo. Tako bi lahko pisal kormoran šc naprej... Nauk te poredne zrcalne zgodbe je: kar je dovoljeno kormoranom, ni dovoljeno ribičem! Takšna bi lahko bila druga plat medalje in zdi se, da je v njej kar nekaj resnice. Z zamenjavo vlog sem poskusil omajati antropocentrično zaverovan pogled na naravo ter vlogo živih bitij in človeka v njej. V naravi pač ni vse tako preprosto, ko vse prevečkrat mislimo. Izpostavljena veriga riba - kormoran - človek ima nedvomno lahko tudi drugačne razlage resnice in njeno reševanje. Seveda poskušam razumeti strah in gnev ribičev, vendar pričakujem od njih tudi bolj razsodna razmišljanja pri reševanju nakopičenih problemov v naših rečnih ekosistemih. ANDREJ HUDOKLIN Od utripa Avstralije do utripa KS Stopiče Dol. list št. 10, 7. marca Sedmega marca je bil v Dolenjskem listu objavljen kratek članek, da bo 8. marca ob 19. uri v družbenem domu v Stopičah pod naslovom “Utrip Avstralije” potopisno predavanje, predaval pa bo pater Ciril Božič. Predavanje je bilo zanimivo, spremljano s filmom in diapozitivi, poleg patra Cirila sta sodelovala še dva njegova sodelavca iz Avstralije. Toda 7.3.1996 smo dobili samo v vasi Stopiče vabilo, da bo 8. 3. 1996 ob 19. uri zbor krajanov krajevne skupnosti Stopiče, ravno tako v družbenem domu Stopiče, to je v istem prostoru, istega dne in ob isti uri. Predavanje patra Cirila Božiča je trajalo do 20. ure, nato pa so hoteli predstavniki krajevne skupnosti po hitrem postopku speljati zbor krajanov z dnevnim redom: 1. Finančno poročilo KS Stopiče za leto 1995, 2. razno. Ne vem, ali je za predstavnike KS Stopiče samo vas Stopiče, krajani drugih vasi, iz KS Stopiče namreč vabil za zbor krajanov niso prejeli, kakor da njih sploh ne zanima, kaj vse se je delalo in kakšna je finančna situacija v KS Stopiče. Na zboru krajanov sem predsednika KS Stopiče vprašal, zakaj niso vabil za zbor krajanov dobili vsi krajani KS Stopiče. Predsednik mi je odgovoril: “Kam pa naj dam okoli 700 ljudi v dvorano družbenega doma?” Odgovoril sem mu, naj bi se za take stvari pogovoril z Umrl za posledicami nesreče Dol. list št. 15, 11. aprila Lani smo v občini Trebnje obravnavali 6,2 odst. več prometnih nesreč kot v letu 1994, tako 64 nezgod s hujšimi posledicami, leto prej 60, 36 hudo poškodovanih, leto prej 22. Ceste v občini so lani zahtevale 9 smrtnih žrtev, predlani 5. Zaradi opaznega povečanja prometnih nesreč smo lani poostrili ukrepe za izboljšanje prometne varnosti v okviru strategije, ki je začrtana na ravni ministstva. Poostrili smo kontrolo vinjenosti, hitrosti in dali poudarek vsem tistim kršitvam, ki so bile najpogostejši vzrok nesreč. Tako smo število nezgod s hujšimi nesrečami v letošnjem trimesečju od lanskih 12 zmanjšali na 4 nezgode. Lani se je na magistralki v prvih treh mesecih zgodilo 6 nesreč s hujšimi posledicami, letos 2, na regionalnih in lokalnih cestah sta se letos zgodili 2 nesreči, lani pa 6. Lani je bilo v tem času 5 smrtnih žrtev, letos ena, ko je bil na regionalni cesti R 326 povožen otrok, vzrok pa sta bila neprimerna hitrost in nenaden skok pešca na vozišče. Že pred nezgodo smo poostrili kontrolo v središču Trebnjega. Tako smo na primer samo v eni akciji v nekaj urah kaznovali kar 50 prehitrih voznikov na kritičnem delu, saj tudi sami opravljamo kontrolo tam, kjer je prometna varnost najslabša. Žal tudi sami ugotavljamo, da tistih voznikov, ki največkrat prekoračijo hitrost, ne dobimo, čemur so krivi tudi ostali vozniki, ki nasproti vozeče voznike opozarjajo na kontrolo hitrosti, 1 lil!! 1 U 1 1 1® tf C 1 ! 1 11 ! ! J\N \\ ravnateljem šole Stopiče, kjer je dovolj velika dvorana za vse krajane KS Stopiče, če bi bilo to res v interesu krajevnih predstavnikov. Večina prisotnih na tem zboru, s finančnim poročilom ni bila zadovoljna. Poročilo je bilo nato dano na glasovanje in prisotni so ga v večini zavrnili, češ da naj nazorneje in temeljito prikažejo finančno poslovanje, in naj nato ponovno skličejo zbor krajanov vseh vasi. Takrat je predsednik KS dejal: “Zbora krajanov ne bom ponovno sklical, naj ga skliče kdor ga hoče, zame je končano!” Iz obvestila KS Stopiče je razvidno, daje finančno poročilo pregledala tričlanska komisija in ugotovila, da je vse v skladu s predpisi in nepravilnosti ni. Prav, vendar zbor krajanov bi moral biti ponovno, da se ljudem pove in prikaže razčlenjeno finančno stanje KS Stopiče. Najbolj neodgovorno pa je to, da je bil navedeni zbor že 8.3.1996, do 21.4. šc ni bil napisan zapisnik o zboru. Ker sem bil namreč na zboru krajanov določen za overovatelja zapisnika sem ga 21.4.1996 v KS Stopiče pri predsedniku hotel podpisati, vendar ga še ni imel. Klical je po telefonu tajnico ob inoji prisotnosti, pa je dejala, da ga nima doma, temveč v službi. Po 42 dneh ni mogla napisati zapisnika, ker, kot kaže, zanjo to ni pomembno, važno pa je, da je za svoje delo v letu 1995 prejela 274.397 SIT. Nadalje menim, da bi vsi dokumenti, ki se nanašajo na delo KS, morali biti v pisarni KS. v LUDVIK HOČEVAR Stopiče čeprav ni želja policistov čimveč kazovati, ampak iz prometa izločiti tiste, ki ogrožajo prometno varnost. Velik poudarek smo dali tudi aktivnostim v osnovnih šolah v trebanjskih občini tako lani pred zaključkom šole kot letos, saj smo šole že večkrat obiskali z namenom poučiti otroke o kulturi obnašanja v cestnem prometu, vse z namenom, da bi povečali varnost na cestah. Naš trud se je v prvem trimesečju v primerjavi z lanskim že pokazal, saj nam je uspel«; zmanjšati posledice, žal pa je prav j ta nezgoda z otrokom stanje po- j slabšala, saj lani nismo obravnava- j li nobene nesreče, v kateri bi umrl I otrok ali mladoletnik. Kontrolo na kritičnih mestih bomo še bolj poostrili, tako glede prehitre vožnje kot nepravilnega parkiranja v središču Trebnjega-hkrati pa apeliramo na voznike in pešce, da upoštevajo prometne predpise, saj lahko za svojo varnost največ stori vsak sam. JANEZ KUKEC Komandir policijske postaj*: Trebnji APLAVZ NI OBVEZEN Tolar m oltarju Mlada razmišljajoča Metličanka Tatjana Žele je postala glupača samo zato, ker je že davnega septembra 1995. leta napisala v Dolenjski list pohvalo prireditvenemu odboru poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad. Da je glupača, ji je sporočil anonimnež s pismom, ki ima metliški pečat. Zraven je dopisal, da pripravljalei grajskih fešt počnejo to samo zaradi debelega “novca”. Odpošiljatelj pisma ne zasluži niti sekunde pozornosti, kvečjemu prezir. Pa vseeno. Preko Tatjane Zete mi je odprl oči. In sicer v tej smeri, da bi bilo res treba delati vse za debeli “novac”. V tem primeru bi bil človek spoštovan in cenjen. V današnjem času je težko verjeti, da še kdo dela kaj zastonj. Če pa že to počne, mora biti z njim nekaj hudo narobe. Vsaj to, da ne sodi v ta čas. V ta prostor, kjer je tolar postavljen na oltar. To sem že nič kolikokrat občutil na lastni koži. Vaščani, ki sem jim leta pripravljal odmevno turistično zabavno prireditev, so mi zaračunali celo vstopnino, češ saj ima denar, saj pripravlja prireditve in se mora kopati v cekinih. Štirinajsto leto že skrbim za kul-turno-zabavni program Vinske vigredi, pa boste zaman iskali pri blagajniku te prireditve en samcat račun, s katerim bi se odebelila moja denarnica. . Tolaži me to, da pri delu i nisem osamljen, da je v Metliki še nekaj takšnih. Za plačilo največkrat dobimo “od stare kalile dno ”. Tolaži me le spoznanje, da nam dajejo takšno “plačilo ’’ napol pismeni primi' tivci, katerih največji doseg je žaljenje, ogovarjanje in natolcevanje. To je njihovo življenje in njihov svet, v katerem ne bi hotel biti dlje od sekunde. , TONI GAŠPERlC • Kdor zlorablja človeka, še bol izgublja kot zlorabljeni. (Kovoo Peršin) • Živim srečno, ker je sreča sl° nje duha. (Kovačič Peršin) • Kdor je pravičen, mora velik0 trpeti. (Psalm 34) • Ob hudih bolečinah delujrf besede kot muhe na ranah. (Ffa coski pregovor) Zapostavljene pravice živali 24. april, svetovni dan laboratorijskih živali 24. april je svetovni dan laboratorijskih živali, živali, ki so za zaprtimi vrati različnih ustanov v bolj ali manj trivialnih poskusih žrtvovane pod etiketo “znanstvene raziskave", ki se arogantno otepajo etičnih, v zadnjem času pa tudi vse močnejših znanstvenih ugovorov. Število poskusnih živali gre v- desetine milijonov letno. Žal je v Sloveniji zaradi vplivnih ekonomsko interesnih skupin prisotna informacijska praznina o tem, kaj poskusi na živalih so, r kakšne namene se izvajajo in kateri so izdelki, ki so bili testirani na živalih. Do danes na nobeni slovenski televizijski postaji ni bila predvajana niti minula slikovnih informacij o animalnih eksperimentih in sprožena nobena resna javna razpra- va. Zaskrbljujoče je, da se y nobenemu slovenskemu morite nemil filozofu ni zdelo vredn° sprožili vprašanje pravic Živah; podobno je pravu, kjer imajo vali status nezaščitenega objektu ter so kulturni spomeniki bolj rova ni kot življenje ali dobrobt živali. Povezanost med abstinent, moralno-filozofske aktivnosti po vprašanju uporabe živali \‘poskU sili in odsotnostjo informacij oio' janski uporabi je več kol očittUj-Za slovenski prostorni natančtU podatkov, kje se eksperimenti /A'** 1 2 3 jajo, kakšne vrste so, katere žb'a se uporabljajo, v kakšnih raztjd’ rali živijo ter kdo in na podloS kakšnih kriterijev podeljuje lice"*-za izvajanje poskusov. B DUŠAN GRAJFOND* Sedemstoletnica šmihelske fare Do Mihelovega bo še vrsta prireditev ŠMIHEL - Odbor za proslavitev sedemstoletnice šmihelske fare -spomnimo se, da je bila uvodna prireditev v slavnostno cerkveno leto lani jeseni - se je pred kratkim sestal in določil datume prireditev v letošnjem letu, Te naj bi se vrstile tja do letošnjega godu sv. Mihaela, patrona šmihelske fare. Prva taka prireditev bo žeg-njanje na Cerovcu, in sicer 5. maja. Ob 9.30 tega dne bo krenila povorka od gasilskega doma na Lakovnicah proti eerkvi na Cerovcu, kjer bo ob 10.30 maša, po njej pa kulturni program. 2. junija ob 15. uri bo žeg-nanje v Stranski vasi, po cerkvenem obredu bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali učenci osnovne šole iz Birčne vasi. 16. junija, na Vidovo, bo ob 14. uri žeg-nanje pri cerkvi sv. Vida na Ljubnu . Nekako v teh junijskih dneh bo tudi šmihelska slikarska kolonija. 13. julija bo ob 16. uri pri osnovni šoli Šmihel družabno srečanje faranov ob sodelovanju šmihelskih gasilcev, ki bodo pripravili vrtno veselico 1 bogatim kulturnim programom. 28. 9. ob 19.30 bo sklepni koncert praznovanja sedemstoletnice šmihelske fare. Nastopila bosta jubilejni pevski zbor, ki je bil ob sedemsto-letnici, in kulturno društvo Nove arkade v sodelovanju z glasbeno skupino Korenine, SREČA V NESREČI Te dni najbolj ‘'srečni” po Kočevju in drugod spet prejemajo skoraj vsak teden pisma, ki jih pošilja nekdo, ‘‘ki ti želi srečo”, saj te bo sreča doletela že v štirih dneh po prejemu pisma, ki pa ga moraš razmnožiti in dvajset kopij poslati svojim prijateljem in znancem. Ce tega ne boš storil, te bo doletela nesreča. Že preprost račun pa pove, da bi ves svet doletela velika nesreča, če bi vsi prejemniki pisma odposlali naprej pismo na 20 naslovov. Zaradi poplave pisem bi že v petem krogu moralo prejeti pismo 3,2 milijona ljudi, v osmem krogu preko 25 milijard ljudi. Brez posebnih računov lahko ugotovimo, da bi zelo hitro zmanjkalo na vsem svetu znamk za pisma, pisemskega papirja in kuvert ter gozdov. Sreča je torej za ves svet, da mnogi ne ubogajo navodila iz pisma. J. P. Novo mamilo - kupljene diplome Vse legalne “proizvajalce” diplom tja do univerze si drznem pozvati, naj se pridružijo mojemu klicu politikom ali pa naj ponudijo diplome po dosedanjih cenah Sem povprečen Slovenec, ki sem z ženo glasoval za slovensko samostojnost, ukinitev enopartijske diktature in pravno državo. Doživel pa sem samostojnost, vzpostavitev oblasti nezamenljive politične elite, v kateri imajo večino 50-letni zavetniki delavstva - ZLSD (in njih nasledniki, LDS ter njihovi imitatorji SKD), ki so “sestopili” in pri tem na delavstvo pozabili. Doživel pa sem tudi pravno državo nove elite tako, da sem postal brezposeln, materialno oškodovan in čakam na razsodbo našega delavnega sodstva. Po navodilih oblasti - pomagaj si sam in postani samostojni podjetnik - in po večinskem vzorcu sem hotel postati podjetnik trgovec. Ker imam poklicno izobrazbo, so mi povedali, da moram zato najprej opraviti tečaj in izpite za poslovodjo. Zbral sem ves privarčevani denar in se lotil študija, ki me je do sedaj stal 1000 DEM. Ko sem se prebijal skozi predpisano učno gradivo, ki ga je sestavil Zavod za šolstvo in potrdila kot pogoj naša Gospodarska zbornica, sem prišel do prepričanja, da bi bilo dobro, če bi to učno gradivo obvladovali tudi menedžerji “družbenega” podjetja, ki so me odpustili. Od izobraženih znancev sem dodatno izvedel, da razne zbornice sofinancirajo izobraževanje tem menedžerjev, medtem ko si moramo mi brezposelni sami plačevati tečaj in izpite za poslovodje- Ker pa sem že v letih in si moram za preživetje družine pomagati z občasnim priložnostim celodnevnim delom, žal nisem ravno uspešen pri opravljanju predpisanih izpitov. Tako se mi sen in rešitev, postati poslovodja, do sedaj izmikata. Moje psihofizično stanje seveda obremenjujejo moji trije še šoloobvezni otroci, katerim s svojimi šolskimi uspehi nisem ravno vzor. Najbolj pa je nad menoj seveda razočarana V Sentjemejski proračun z napakami Predvolilne obljube o podpori kmetijstvu so bile očitno lažne PLAKATIRANJE PRED POKOPALIŠČEM ŠENTJERNEJ - Zakaj leplje-"Je plakatov pred šentjernejskim Pokopališčem, ko to zelo kazi 0gled kraja? Pred vhodom na Pokopališče stoji nekaj starih peves, toda na vsakem je nalep-Kn plakat z nastopom pevca (trezno za nastop Vilija Resnika), •šakšen je ta človek, ki si je za Oglaševanje izbral prav to mesto? 7*arne čuti nobenega spoštovanja 1 mrtvih? E. L. Ko sem pred letom dni pisal o nepravilno sestavljenih posameznih postavkah lanskega proračuna, sem imel še kako prav, letošnji proračun pa je še nekoliko slabši. Letos znaša skoraj 278 milijonov tolarjev. Da je za nekatere postavke namenjenih preveč sredstev, za druge pa premalo, je povsem očitno. Skoraj 47,5 milijona tolarjev je za delovanje občine in uprave, od tega 23,5 milijona tolarjev za plače in prispevke petih zaposlenih in še pc-sebej za regres za prehrano, prevoze na delo in izobraževanje še 300 tisoč na zaposlenega, je več kot preveč. Občinski časopis v štirih izvodih bo stal kar cel milijon tolarjev. Največja postavka je otroško varstvo; za 250 otrok je namenjenih kar 63 milijonov tolarjev, od tega za plače ter druge prejemke vzgojiteljic kar 48 milijonov tolarjev. Za cestno infrastrukturo je predvidenih 38 milijonov tolarjev. Malo čudno se zdi, da je 1,5 milijona tolarjev predvidenih za dokončanje ceste Šentjernej - Za-meško, saj je bila ta investicija v celoti poravnana v lanskem proračunu. Čudno je tudi, da se je v proračunu znašel cest tudi most v Dolenji Stari vasi z 10 milijoni tolarjev, ko pa je bil že v lanskem proračunu. Realna postavka je izobraževanje, malo smešno pa je, da se otroci v Šentjernej vozijo iz drugih občin, medtem ko naši, pa tudi če so oddaljeni več kot 4 kilometre, hodijo peš. Sprašujem pristojne, koliko čez milijon mark bo stala mrliška “džamija”. Očitno nihče ne ve ali pa se to dela mirno, da se lahko izgubi kak tolar v proračunu. Zakaj šentjernejska policija še ni prijela tistega, ki je ukradel okna v mrliški vežici - diši namreč po mafiji? Za kulturo je namenjenega 8,5 milijona tolarjev, od tega največ (2,5 milijona) za oživitev enodnevnega srečanja oktetov, torej bo za to srečanje v proračunu namenjenega pol toliko denarja kot za vse kmetijstvo. Naši občani morajo biti tudi kulturno izobraženi, vendar verjetno ne bodo živeli od enodnevnega petja, ampak od hrane. Svetnik Ognjeslav Prah je izjavil, da kmetje ne bi smeli dobiti nič občinskega denarja za regrese v kmetijstvu, saj nosijo debele in Rumeni sl leč ■ nod leorsl ka znamenitost Prvo nahajališče te rastline pri nas so odkrili pod Gorjanci - Cveti maja . Pred 42 leti je v reviji Proteus Ršel članek vrtnarskega strokovnjaka inž. Mihe Ogorevca z Naslovom Pontska azaleja pod gorjanci. Za poznavalce in ljubitelje slovenske flore je bilo njegovo sporočilo, da je pod gorjanci med Brusnicami in Gabrjem odkril nahajališče rumenega sleča (Rhododen- Ker je rumeni sleč redka in Pfivlačna rastlina, je tudi toliko bolj ogrožen. Zato je že 20 let Zavarovan z republiškim predponi, njegova nahajališča so v 10 v e n t a rj u n a j p o m c m h n cj š e naravne dediščine Slovenije, Uvrščen je tudi med sto znamenitih rastlin slovenske flore. Nahajališča rumenega sleča so Zlasti v času njegovega cvetenja privlačen izletni cilj. I.epo 'n prav. Vendar: približajte se n*u z ljubeznijo in spoštovanjem do njegove lepote, redko-stf dragocenosti ter z zavestjo ” njegovi ogroženosti! luteum), izjemno presene- Slcči sicer spadajo med z vrbami zelo bogate rodove, saj je n^d sleči znanih že okoli 1.300 Vrsl. Vse to bogastvo pa je, kot P'Se strokovnjak Tone VVraber v knjigi Sto znamenitih rastlin na Slovenskem, doma predvsem v ^ziji in Severni Ameriki. V F.v-'°pi je domačih le 6 vrsl. Od ,8a imamo 3 v Sloveniji, med njimi je le nekaj nahajališč listopadnega rumenovenenega sle-C:i- ki je prava rastlinska drago-Ccnost Dolenjske “in v vseh po- gledih zelo imenitna rastlina”, kot trdi strokovnjak. Domovina rumenega sleča sta Mala Azija in Kavkaz - zato mu pravijo tudi pontska azaleja - v Sloveniji pa so ga razen pod Gorjanci našli še v okolici Sev-nice, na južni, dolenjski strani Save, pri Mokronogu ter v okolici Tržišča. Edino nedolenjsko nahajališče rumenega sleča so odkrili na Murovici nad Dolskim, tako rekoč na pragu Ljubljane, vendar je tam rasel en sam grm, ki pa ga je najditelj prenesel v župnijski vrt, kjer je dobro uspeval in tudi cvetel. Tako je sedaj rumeni sleč sicer še redka, a ne več povsem izjemna rastlina dolenjske in slovenske Bore. Med strokovnjaki je obveljalo mnenje, da je rumeni sleč v Sloveniji avtohton, ne morejo pa dokazati, ali se je pri nas ohranil iz terciarja, torej je pri nas preživel ledeno dobo, ali pa je prišel k nam pozneje. Večina strokovnjakov pa se le nagiba k temu, da je predledenodobni relikt, torej res častitljiva rastlina. Na vseh doslej znanih nahajališčih rastejo skupaj z rumenim slečem vedno bukev, domači kostanj in hrast, in to na kislih tleh brez apnenca. V gozdni senci hira ali sploh ne cveti, bujno pa se razraste na poseki ali odprtem gozdnem robu. Rumeni sleč je 1 do 3 metre visok grm. Prvi cvetovi se odpro kmalu na začetku maja, cveti pa do začetka junija in zelo prijetno diši. A. B. .TU S ImK Socvetje rumenega sleča polne denarnice ter se vozijo v luksuznih avtomobilih. Sprašujem se, zakaj je tako hitro zapustil kmetijstvo, če pa je ta panoga tako donosna? Da gre vsak tolar za kmetijstvo v nos večini svetnikov z županom in upravo vred, je jasno, čudno pa je, da so vsi svetniki tako rekoč rojeni na kmetijah. Torej je res, da so janičarji najhujši sovražniki kmetijstva. Zakaj ni v letošnjem proračunu namenjenega niti tolarja za regrese semen, privez telet kakor tudi za oddano mleko oziroma meso? Glede na to, koliko pomeni kmetijstvu 5,5 milijona tolarjev v primerjavi z novomeško občino, v kateri je za to dejavnost namenjenih 90 milijonov tolarjev, lahko vsak kmet v šent-jernejski občini hitro izračuna, za koliko je opeharjen. Gospod župan, kje so obljube, ki si jih dal, kako boš podpiral kmetijstvo? To je bila očitno le lažna obljuba, ko si potreboval kmete volilce za podporo kandidature. Človek bi težko verjel, da si elan SLS. JOŽE RANGUS DRAMA žena, delavka v ribniškem podjetju, ki je sedaj sama steber družinskega proračuna. Sodu je izbila dno no' ica, ki jo je domov prinesla žsr a in so jo kasneje potrdili tuoi otroci in znanci, da bi si lahko kupil srednje- ali visokošolsko diplomo po ugodni ceni 800 do 1500 DEM, kot so storili številni samostojni podjetniki v Ribnici in Kočevju ter verjetno po celotni Sloveniji. Jaz pa sem moralno in podjetniško nerazvit in zaostal zakrknjen fosil, ki še sanja, da sta poštenost in znanje najboljša popotnica za usoešno in srečno življenje. Tej ugotovitvi so najbolj pritrdili otroci in mi prepovedali vsako nadaljnje pridiganje in skrb za njihov šolski uspeh. Prepoved mi je bila izrečena s takim zanosom, da sem spoznal, da so moji dijaki pod vplivom novega prepričanja -mamila, to je: “če nam bo šlo v šoli slabo, si bomo oziroma nam boste kot drugim starši kupili diplome”. Ta družinska ugotovitev me je postavila v obupen precep, tako da sem prekinil učenje in razmišljam, kako in kje bi zaslužil marke za družinski nakup diplom. Predlagam, da politiki in uradniki v svojih državnih in občinskih uradih, kjer v delovne knjižice vpisujejo dokončano izobrazbo, preverijo, koliko je naša država dobila na novo srednje in visoko izobraženih državljanov z diplomo, in predvsem poreklo diplom, ki se naj bi ujemalo z uradno izdanimi. Prosim, da nas naprošeni in pristojni javno obvestijo o svojih ugotovitvah. JANEZ VESEL Kočevje SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE RATEČE - PLANICA - Letošnje tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije bo 12. junija v Planici, sovpada pa s 50-letnico delovanja upokojenskih organizacij, ki so pod geslom Dodajamo življenje letom spodbujale pestro udejstvovanje starejše delegacije. Pričakujejo več kot 22000 udeležencev. Veliko nas je, ki se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da lahko zahrbtna bolezen načne in tudi izpije življenjsko moč takšni korenini, kot je bil inž. Martin Sever, človek, ki je svoje življenje podaril drugim, kije vedno iskal in tudi našel pomoč za sočloveka, je omahnil in tiho odšel. Že kot deček, ko se mu vojna in domače možnosti 'J-,zele mladostno razposajenost, se je mora! spoprijeti s trdim delom in odgovornostjo, kar je vtisnilo pečat njegovi osebnosti. Uspešno je končal idasično gimnazijo in študij na strojni fakulteti v Ljubljani. Znanje tujih jezikov mu je omogočilo, da je bil vedno seznanjen z razvojem in napredkom svoje stroke v svetu, kar je skušal kar najbolje uporabljati pri svojem delu. Njegovo vodilo, da je tudi nemogoče mogoče, le hoteti je treba, se je vedno znova potrjevalo. Še posebej smo to znali izkoristiti v IMV -ju, kjer je direktor Levičnik vedel, kje in pri komu iskati ideje. Zamisel njegovega dostavnega avtomobila in prikolici, ki je najboljša v Evropi, sta le dva kamenčka v njegovem bogatem mozaiku del. Za svoje ideje je znal navdušiti in povezati ljudi tako v podjetju kot zunaj njega. Bil pa je tudi sposoben poslušati. Dragi, spopštovani inženir Sever, vzornik, učitelj, prijatelj, sodelavec, manager! Naj se vam zahvalim za vse, kar ste velikega naredili za IMV, za Novo mesto in Dolenjsko, za vaše ambasadarstvo in uspešno predstavitev IMV -ja in Dolenjske v Evropi, za vaše nesebično prenašanje znanja in plemenitih idej.Vam, draga gospa Sever, Janja in Samo, pa izrekamo ob hudi izgubi iskreno sožalje. Žalostni smo ob slovesu velikega človeka, vendar potešeni, ker smo lahko delili z njim delo in čas. Slava inženirju Severju! V času od 10. do 18. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Metka Kastrevec iz Hrušice -Tjašo, Bojana Luzar iz Gabrske gore - Blaža, Suzana Gašperšič iz Straže - Saro, Irena Plut iz Kota pri Semiču - Leo, Nataša Miklič z Mirne - Sebastijana, Vesna Mihalič iz Bratovancev - Denisa, Milena Černič z Dolge Rake - Anamarijo, Jožica Gorše iz Črmošnjic -Suzano, Irena Sudac iz Metlike -Mateja, Brigita Judež iz Gabrja pri Tržišču - Klavdijo, Mojca Medvešek iz Zameškega - deklico, Jelka Mesarko iz Čateške Gore - Nino, Monja Palajsa s Stražnjega Vrha -dečka, Dunja Kočevar iz Dobru-ške vasi - Julijo, Stanka Palka z Lešnice - Žiga, Ivanka Miketič iz Črnomlja - Nino, Gordana First iz Dol. Brezovice - Sama in Matjaža, Aleksandra Tomažin iz Krškega -Laro in Vesna Bratkovič z Apneni-ka - deklico. Iz Novega mesta: Martina Rožič, Pod Trško goro 45 - Petro, Suzana Knap, Volčičeva 4 - Alekseja. Mojca Stibrič, Paderšičeva 19 -Miha, Mirjana Simič, Jerebova 16 - Mateja. Čestitamo! PLANINE VABIJO NOVO MESTO - Planinsko društvo N(ivo mesto organizira v soboto, 4. maja, zanimiv izlet v malo znani planinski svet Storži-čeve skupine, na Javorov vrh, Srednji vrh in Mali Grintovec. Pot ni zahtevna, vendar bo zaradi dolžine ture (7 - 8 ur) kar naporna. Izlet bo vodila Rozi Skobe, vodnik PZS. Odhod avtobusa bo iz Novega mesta ob 6. uri, cena izleta pa je za odrasle 1.400 tolarjev, za dijake in študente pa 1.000 tolarjev. Prijave na tel. št. 068/21 - 446 ali 49 - 040. 12. aprila smo se na Plečnikovih Žalah poslovili od učiteljice in kulturne delavke Minke Gale. Bila je četrta hči v družini, rojena 3. 8. 1905. Za njo sta se Galetovim rodila še učiteljica in pesnica Ana ter režisar Jože. Družina je živela v Grosuplju. Oče.kretničar in mati kmetica sta vzorno skrbela za številno družino. Minka je začela svojo pot učiteljice v Grosuplju, nato pa jo nadaljevala vse do upokojitve v Sevnici. Ko se je odločala za poklic učiteljice, jo je vodila podobna misel kot sestro Ano, ki je zapisala: “Na vas pojdem. Tam so otroci. Me že čakajo. Prevarim jih, da mi bodo gledali mimo obraza v dušo. Tam bom poleg najlepšega, kar morem in znam, še slikar, režiser, baletni mojster.” In t ko smo Minko poznali. Kaj naj rečem ob odhodu Minke Gale, bardinje sevniške kulture v najširšem pomenu besede, ki je nekoč bila in je ni več.' “Trška” Minka nam je dala sebe, dala nam je lepoto tistega čutenja pravljice, kjer dobro premaguje zlo, kjer delo prinaša moč preživetja - velikega tudi v svoji skromnosti, v pravljice, kjer smo srečni. Verjeti je treba v pravljico o človeku. Kolikor nas je njenih malčkov. danes že tudi babic in dedkov, nosimo njen zlat pečat naukov, ki jih je spontano s srcem in ljubeznijo vlila v naše življenje. To je njeno neizbrisno delo, ki ga s hvaležnostjo nosimo, in ne vem, če smo se ji za to kdaj zahvalili, česar tudi ni pričakovala. Danes ljudje ne derejo več množično v dvorane in ne ploskajo recitatorjem in igralcem: ni več hotenj, ni več želja - te so zaprte znotraj posameznika - ni več širine kulturnega komuniciranja. Tega nas Minka ni učila. Povozil nas je čas nekih drugih kvalitet, stare pa so ostale zaprte v spomin in kdaj pa kdaj najdejo pot do malčkov in vnukov, da se čuti slast srca. Zbrani okoli nje 1945 in 1946 smo stopili na pot življenja ob modrostih učenja, za katere smo dobivali ocene, delali smo še nekaj več, igrali v igrah - recitirali na proslavah. Ni res, da je bil to ideološki dril, bilo je nošenje in čutenje srca. Minka nas je spremljala vse življenje. Zaradi nje nekateri danes živimo tako preprosto lepo, polni življenja. Nad dvajset let je pripravljala prireditve v Sevnici, proti koncu svojih moči pa v Boštanju; prene-katere mrzle zimske večere smo prebili na vajah in ohranjali tiste ideale, ki ne poznajo časa kot v Bedaku Pavleku, kjer je mrtvi vran nosil življenje ne samo tu v Sevnici, pač pa na številnih gostovanjih po Dolenjski in Zasavju. V Kraljici palčkov sem nosil mrtvo in živo vodo za princesko, da je ostala. Gospa Minka nam je odšla z mrtvo vodo, z živo pa zadolžila nas za življenje. Z njo smo pokopali še eno izmed pravih ljudskih učiteljic, za katere je veljal Gregorčičev verz: “Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.” Za vse to ji hvala in naj bo večna v naših srcih. RUDI STOPAR ANICA PIPAN 17 (2437), 25. aprila 1996 DOLENJSKI LIST 15 gradila progo Brčko - Banoviči in Samac - Sarajevo. “Kje gora je kamen tako trd, da ga zbiti, spremeniti ne bi mogli v vrt!” Tako je slovenski pesnik F. Kosmač naslovil te besede slovenski mladini leta, ki je v letih 1945 do 1955 spreminjala podobo naše dežele. Takrat je bil prisoten nepopisen idealizem, da nam bo nekoč lepše, da bomo gospodarji na svojem. Prav zato so slovenske brigade skupaj z drugimi prve zasadile krampe, da si zgradimo Novo Gorico, ker so nam matično vzeli tujci. Takrat smo graditelji neskončno ljubili slovensko zemljo, ko smo bili navzoči na gori-škem Lijaku, v Železnikih, Litostroju, na Kozjanskem, v Kidričevem, Velenju itd. Brigade so nosile imena naših mest in znanih slovenskih mož. Ne bi govoril veliko o socializmu. Raje mislim na graditelje in mlade, ki smo bili prepričani, da bomo enkrat_ dokončno osvobojeni sužnosti. Žal iz dneva v dan vidim, da veliki upi izginjajo tudi svedaj, ko smo se osamosvojili. Želim si, da se oglasil še kdo od nekdanjih brigadirjev, ki jih je bilo v Sloveniji veliko. Upam, da ne bom koga užalil, toda takratna mladina je nosila največje breme obnove. Njen moto je bil delo in še enkrat delo. Alkoholizma, mamil in še marsičesa škodljivega mladina takrat ni poznala. Delu je dala čast! Nasvidenje 25. maja ob 11. uri v Semiču in brigadirski pozdrav HORUK! TONE VIRANT Soteska Cici vesela šola Obisk prvonagrajencev iz OŠ Brežice in drugo-nagrajencev OŠ Metlika Cici vesela šola je tematska priloga, ki jo v Cicibanu objavljamo že tretje leto z namenom, da lahko otroci na bolj vesel način spoznavajo zanimivosti iz našega življenja. Vsako leto smo organizirali tudi ciciveselošolsko tekmovanje, na katerem vsi prejmejo priznanje. Iz vsebine sedmih tem letošnjega leta smo v osmi številki pripravili cici ponavljanje in vprašalnike za ciciveselošolsko tekmovanje, ki je letos v Sloveniji potekalo v petek, 19. apri-’ ' ' ‘500 la. Tekmovalo je 43.500 veselošolcev, med katerimi so bili tudi otroci, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom. Mlade je med letom vodilo in spodbujalo 505 mentorjev. Na dan tekmovanja smo obiskali prvonagrajence, učence na OŠ Brežice, in jim podarili razigrani cicive-selošolski hula - hop. Drugo nagrado so prejeli veselošolci z osnovne šole v Metliki. Jutri, v petek, 26. aprila, jih bodo ob 11. uri v metliškem kulturnem domu razveselili mladi plesalci iz Celja s predstavo Škrat sanjavec. V imenu uredništva bo veseloŠolce pozdravil Mavricij Cici-strclus Cie, maskota Cicibana. Sreča se je pri žrebanju nasmehnila še nekaterim otrokom osnovnih šol in vrtcev, ki so prejeli 15 velikih lego kock in 10 knjig Žaložbe Mladinska knjiga. Naše ciciveselošolsko popotovanje se v maju nadaljuje še s temo travniške cvetlice in v juniju s temo otroške igre. STEN VILAR Urednik Cici vesele šole OBISK NOVE PEKARNE PIŠKOTOV - Žužemberski drugošolci smo i\ pred kratkim skupaj z našo učiteljico Magdo ogledali novo piškotarno it Grajskem trgu. Pekarna Grad je v prostorih nekdanje telovadnice. V V U stavbi je tudi prenovljena trgovina obutve. Prostore sta nam prijazno ra'-' 13 kazali kuharica Zvonka in gospa Ida, mamica naše sošolke Helene, kij '3 zaposlena v Kmetijski zadrugi in bo skrbela za uspešno prodajo pekarskil izdelkov. Videli smo velikanske stroje za stepanje, mešanjem, mesenje K oblivanje piškotov, peči in hladilnike, delovne pulte. Najbolj imenitno p1 ,. se nam je zdelo dvigalo. Spodaj v skladišču so pripravljene police, ki čab' .! jo, da jih obložijo s sladkimi dobrotami. Imena zanje smo izbirali sami' dobrote iz grajske kašče imajo zanimiva imena: žužki, cepetajčki, poljubiti |^ ipd. Seveda smo ob koncu našega obiska nekaj dobrot tudi poskusili. KV jj teknile so nam. Se tudi vam kaj cedijo sline? (Tekst: Lavra Hočevar - 15 OŠ Žužemberk, foto: učiteljica Magda) MLADI RAČUNALNIČARJI - Ob 50-letnici tehnične kulture je bilo R osnovni šoli Šmihel pod okriljem Zveze organizacij za tehnično kultvK j tradicionalno občinsko in regijsko tekmovanje računalničarjev osnovniH S šol, ki se ga je udeležilo 150 mladih iz Dolenjske, Bele krajine in Posavfi ^ Na državno tekmovanje, ki bo meseca maja v Ljubljani, so se uvrstili: ft’, Kikelj, Miha Nagelj, Andraž Repar, Blaž Bratanič, Primož Bratanič, Gortd| 7 Kovačič in Mitja Gros (vsi iz Grosuplja) ter Dane Šoba in Jure Šoba iz @ j; Center, Igor Vizec iz Šentjerneja, Uroš Jurglič iz Šentruperta, Egon Kocjt>1' / iz Krškega in Silvester Markovič iz Bršljina. (Foto: J. Pavlin) MLAD! POHODNIKI S STARŠI NA TRŠKO GORO - Otrocjf. Novoteksovega vrtca Videk iz Novega mesta, njihovi starši in učittr, Majda in Brigita so lepo četrtkovo popoldne 18. aprila izkoristili za poti0, Izpred kmetijske šole so odšli na Trškogoro, kjer so si ogledali cerkev, ^ culi, se zabavali ob družabnih igrah in žigosali planinske dnevnike, ki imajo določeno število pohodov, pa so podelili priznanja. Ob vrnitvi ^ jim dijakinji srednje kmetijske šole razkazali še posestvo šole. (Fot0, Gazvoda) ENAJST SREBRNIH VEGOVCEV KOČEVJE - Na področnem tekmovanju za srebrno Vegovo priznanje, kije bilo minuli vikend v Kočevju, je tekmovalo 64 učencev iz štirih osnovnih šol, srebrno Vegovo priznanje pa jih je osvojilo 11, in sicer: 8. razred: Tanja Čebin (OŠ Ob Rinži), Mateja Oberstar (OŠ ZO), Boštjan Obra-novič (OS ZO), Anja Žnidaršič (OŠ OR) - ti štirje so se uvrstili na tekmovanje za zlato Vegovo priznanje - in Jana Rupnik (OŠ Stara cerkev). Iz sedmega razredaje osvojil srebrno priznanje le Žarko Nanjara (OŠ ZO) in uvrstil tudi na tekmovanje za zlato priznanje, ki bo maja v Ljubljani. Iz šestih razredov pa so osvojili srebro: Erik Štrumbelj (OŠ ZO)t Alen Jakovac (OŠ OR), Janez Stefanič (OŠ ŽO), Simon Grabrovec (OŠ OR) in Gregor Košir (OŠ ZO). OBELEŽILI SMO DAN SLOVENSKE KNJIGE V torek, 23. aprila, smo v Sloveniji praznovali prvi slovenski dan knjige - praznik vseh, ki nam knjiga še kaj pomeni. Na prvi dan smo organizirali srečanje z dolenjskim pesnikom Ivanom Zoranom. Njegovemu obisku so prisostvovali najboljši bralci šole: učenci bralne značke in ostali najpogostejši obiskovalci knjižnice. Na ta dan smo pripravili tudi brezplačno obdarovanje knjig med sejjoj preko naše knjižnice. V tej akciji so sodelovali učenci in učitelji naše šole. Akcijo obdarovanja smo začeli s kratkim kulturnim programom, kjer smo predstavili Ivana Zorana, prebrali nekaj njegovih pesmi, nato pa je pesnik podpisoval svojo pesniško zbirko Vtisi tesnobe vsem najboljšim in najpogostejšim obiskovalcem knjižnice. Tako smo podarili sto knjig prijateljem knjige. Ta dan je bil in bo ostal lep kulturni utrinek v našem življenju, saj kdor rad bere, ve, da je knjiga najboljša prijateljica. In kdor je še ni spoznal, je ta dan naredil korak bliže k temu spoznanju. Pa še to bi radi povedali: s tem dnem se je začela pomembna novost za našo šolo, in sicer računalniška izposoja knjig. BARBARA MALI IN MATEJA PEČJAK knjižničarsko - novinarski krožek OŠ Vavta vas • V stiski ljudje stopnjujejo svoje dobre in slabe lastnosti. (Graff) • Živimo v nevarnem času. Človek gospodari naravi, preden seje navadi! gospodariti sebi. (Sch-vveitzer) • Ljudi je treba objokovati ob njihovem rojstvu, ne ob njihovi smrti. (Montesquieu) • ž mislijo, da bomo nekoč vsi umrli, je lažje živeti. (Jurič) Očitki o zaostalem župniku Nekaterim “rešiteljem” Bučke vsi verjamejo, v resnici pa uničujejo celoten kraj z okolico vred KGZ Gabrovka razprodaja KZG Dole? DOLE PRI LITIJI - Kmetijska zadruga Dole je bila ustanovljena leta 1946, leta 1960 pa je bila prisilno združena s Kmetijsko zadrugo Gabrovka s sedežem na Dolah. Leta 1973 so sedež zadruge premaknili v Gabrovko. Ko je leta 1972 izšel Zakon o zadrugah, sta bila sklicana sestanka s Kmečko zvezo in vodstvom obrata Presad v Gabrovki. Želja vodstva KZ Gabrovka Dole je bila razdelitev zadruge zaradi brezizhodnega položaja na štiri dele, želja krajanov na Dolah pa, da se dolska zadruga osamosvoji in uspešno nadaljuje z delom. Septembra 1993 je bil na izrednem občnem zboru v Gabrovki izglasovan predlog o razdružitvi v dve samostojni zadrugi. Združene nepremičnine iz KS Dole se priključijo novous- tanovljeni KGZ Dole, ostalo pa ostane KZ Gabrovka. 14 dni zatem so ljudje, ki se z razdružitvijo niso strinjali in so še danes na vodilnih mestih v KGZ Gabrovka, najeli za obrat Presad hipotečni kredit v znesku 25 milijonov tolarjev za zadružno zemljo in 7 milijonov tolarjev za upravno stavbo, vse last KGŽ Dole, to pa namerava KGZ Gabrovka kmalu prodati. Danes je v KGZ Dole včlanjenih 150 članov, svoje delo pa združuje 27 zaposlenih delavcev v obratu papirne konfekcije Dolka, trgovini z živili in repromateria-lom. Organiziran imajo tudi redni odkup mleka (1.400.000 litov letno) in živine (10.000 kg letno). Kakšen bo razplet bomo, še poročali, najprej pa ima besedo sodile- M. ŠUŠTERŠIČ Zaplet z nepremičninami MI ADI USI VARJALI OB KRKI - Mladi likovniki osnovnih šol iz Mokronoga, Škocjana, Šmarjete, Žužeinb1 Črnomlja, Stopič, Šmihela, Dobrepolj, Krškega, Brežic, Rake, Sevnice, Leskovca in Kostanjevice so sončni bolno dopoldne izkoristili za ustvarjanje v Kostanjevici, kjer je v okviru praznovanja dneva šole potekal °4 U\ stempore v organizaciji osnovne šole Jože Gorjup iz Kostanjevice in Galerije Božidar Jakac. Mladi so svoj P0* j. na Kostanjevico na papir prenesli z akvareli in temperami, kaj so ustvarili, pa bo mogoče videti v petek, 26-la, v Lamutovem likovnem salonu, kjer bo ob 19. uri slovesna otvoritev razstave s podelitvijo priznanj in ti11 nim programom. (Foto: T. Gazvoda) povedali, da so nekateri vaščani samovoljno naredili prav nasprotno, kot smo se dogovorili. Na levo stran pokopališča so na zelenico navozili gramoz. Smetnjak hočejo postaviti na osrednje mesto, da bo viden z vseh koncev. Proti dogovoru z župniščem so na cerkveni zemlji po svoje ukrepali. Odšel sem na pogovor z odgovornimi. Takoj so me napadli, da sem zaostal župnik in sem proti ljudem. Sploh niso hoteli poslušati, da smetišče ne spada pred cerkev. “Duhovniki delate vse samo za denar,” je bilo slišati. Eden mi je celo zagrozil, da se mi bo zgodilo kaj hudega, če jim bom nasprotoval. Pred 2.000 leti je nekaj hujskačev nahujskalo ljudi proti Jezusu. Čeprav so ljudje doživeli Jezusovo dobroto, so jim verjeli. Govorili so, da je Jezus nevaren narodu. Jezusa so obsodili na sramotno smrt na križu. In kam so pripeljali ti hujskači judovski narod? Glede očitka, da duhovniki vse delamo za denar: pet let s kaplanom poučujeva verouk na Bučki. Letos imamo tudi mladinsko skupino. Še posebej mladince moram pohvaliti. Pridno prihajajo in lepo sodelujejo. Pa za to še nisem dobil tolarja plačila in ga tudi ne pričakujem. In glede grožnje, da se mi lahko zgodi kaj hudega. Jezus je rekel: “Ce so mene pregnali, bodo tudi vas”. Torej, če se mi bo kaj zgodilo, bo pomenilo, da sem pravi Jezusov učenec. . FRANC BREČKO Župnik v Škocjanu in na Bučki Letos praznujemo 50-letnico mladinskih delovnih brigad - Akcije doma in širom po takratni Jugoslaviji - Graditelje vodila ljubezen do domovine in idealizem v lepšo prihodnost DOLENJE RADULJE PRI BUČKI - Cerkev sv. Mihaela v Dolenjih Raduljah (župnija Bučka) stoji na lepi vzpetini. Ima osrednje mesto v vasi, okrog cerkve pa je pokopališče. Gospod Jože Peterlin v mojem imenu upravlja župnijo. V petek, 12. aprila, meje povabil, da smo si ogledali, kako bi se dalo najbolje urediti okolico. Z nekaterimi odgovornimi vaščani smo ugotovili, daje potrebno urediti okolico in da kontejner za smeti ne spada pred cerkev. Pogled na cerkev in pokopališče bi bil namreč s tem uničen. Tudi sam prostor okrog smetnjaka verjetno ne bi bil nikoli urejen. Presenečen sem bil, ko so mi ŠE KONTEJNER PRED CERKVIJO - V začetku tedna je pred pokopališčem sredi vasi še stal kontejner. Kot smo izvedeli v vasi, so se vaščani dogovorili, da bi ta kontejner odstranili, nov - manjši pa naj bi dobil svoj prostor ob cerkvi, tako da bo manj bode! v oči. Mladina kot nosilka obnove domovine BILO JE PRED STO LETI Nasveti kmetu Izbral Miloš Likar 1. Kmetje, ne hodite po trgih in semnjih iz same navade, če nimate kaj drugega delati. Mesto, da bi kmet doma delal, pa Bogu čas krade tam med meše-tarji in živino. Kaj dela tak potepuh - zapravlja denar po gostilnah. 2. Kmet ne lotuj se vožje od mesta do mesta, od vasi do vasi, kar tako. Dosti je tacili, ki jim bolj diši tako življenje kot pa delo. Ce se voziš s svojim konjem brez kakiga načrta, vedi, da se ti kola razdrapajo in konji zdelajo. 3. Kedar je treba denarja iskati, ne izposojaj si pri oderuhih, ki zahtevajo od siromaka velike obresti. A ko moreš, išči si posojila pri posojilnici, ki ti pomore za male obresti. 4. Kmet, delaj raje pridno doma, nego da bi hodil v Ameriko trpet pri trdem delu. Tamo marsikdo težko zasluži denar; pošilja ga ženi domov, a ta ga veselo zapravlja za vince obleko in druge neumnosti. Tacili je na Dolenjskem dosti. 5. Neki kmetje so tako nespametni, da si hočejo pomoči s tihotapstvom (švercanjem). Začeli so ta posel zadnji čas posebno s svinjami, ktere je prepovedano spravljati s Hr-vatskega na Kranjsko. Žandar-ji so že zasačili take ljudi in jih mnoge pbzaprli. 6. Kmetje bodite vestni samo pri svojem delu in bolje bo. Dolenjske novice, april 1896 Letos mineva 50 let, odkar so nastale prve slovenske delovne brigade, ki so v drugi svetovni vojni začele prostovoljno obnavljati porušene objekte. To se je začelo porajati že med vojno na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in tudi drugje. Mladina seje množično vključevala in to je bilo zaznati kot materialno in moralno pomoč partizanom. Ta neizmerni delovni polet se je pri mladini ohranil še po koncu vojne in brigade so bile organizirane prostovoljno. Če bi gledali zgodovinske sledi, nikjer v svetu ni bilo tako množičnega odziva za prostovoljno ali udarniško delo.Letos je 50 let, odkai so mladi začeli graditi železniško progo Otovac - Bubnjarci v Beli krajini. Kako prisrčno je Bela krajina sprejela svoje brigadirje, tako kot nekoč partizane! Po graditvi te proge se je začelo v Sloveniji množično gibanje ustanavljanja delovnih brigad, ki so odhajale na zvezne delovne akcije takratne Jugoslavije. Da si postal član brigade, si moral biti star 15 let in močan za vse napore, zato nekateri niso bili sprejeti. Življenje v takratnih delovnih brigadah je bilo organizirano “po vojaško”. Razlika je bila v tem, da brigadir ni imel puške ampak kramp, lopato in samokolnico. Vse delo pa je bilo organizirano kolektivno. Skupaj smo prenašali težave, napore in uspehe dela in nikjer več nisem slišal toliko pesmi in zapetih tako od srca. V brigadah so se mnogi usmerjali in izobraževali za poklice. Brigadirji so bili zaradi svojih delovnih uspehov kmalu opaženi tudi v tujini in tudi tam so začeli svoje pošiljati v Jugoslavijo. Med prvimi so bile Anglija, Bolgarija, Češkoslovaška, Italija, Kanada, Romunija, Trst, Grčija, Norveška, Danska, Poljska, Francija, Švica, Avstrija, Amerika, Avstralija, Južna Afrika, Palestina, Iran itd. Zato sem z veliko bolečine spremljal potek vojnih zadnjih grozot v Bosni, kjer je nekoč tudi slovenska mladina SREČANJE SLOVENSKIH BRIGADIRJEV V SEMIČU SEMIČ - Letos poteka pol stoletja od graditve železniške proge Otovac-Bubnjarci v Beli krajini, kije bila začetek večjega prostovoljnega dela mladine in odraslih za obnovo v vojni porušene domovine. Klubi brigadirjev MDB Dolenjske in Bele krajine pripravljajo v počastitev in spomin na to obletnico hkrati z borčevskimi organizacijami in belokranjskimi občinami srečanje brigadirjev v Semiču, ki bo 25. maja ob 11. uri. Dolenjski pobudi so se pridružile tudi borčevske organizacije po Sloveniji, ki bodo skupaj s svojimi člani in z nekdanjimi brigadirji zveznih. republiških in lokalnih akcij sodelovale na tem srečanju. 16 DOLENJSKI LIST St. 17 (2437), 25. aprila t99* TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do ■norebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 25. IV. SLOVENIJA 1 ^5-0.20 TELETEKST 100 VIDEO STRANI l0'b OTROŠKI PROGRAM OTROŠKA ODDAJA .. 10.30 BATM AN, amer. naniz., 28/32 10-55 TEDENSKI IZBOR 1J' RIBJE POTI, Šved. poljudnoznan. serija, 5/5 11.25 PO DOMAČE s« 3.00 POROČILA !f -!-05 KOLO SREČE, ponov. jt b.10 TEDENSKI IZBOR V LETALIŠČE 21. STOLETJA, angl. dok. i> serija, 3/3 pi ,, 16.00 TV KONFERENCA t '•00 T\'DNEVNIKI i- 1'TO OTROŠKI PROGRAM ‘ki ŽIVŽAV '0 ®-00 FALLERJEVI, nem. naniz., 5/36 i, «0 KOLO SREČE, TV IGRICA TO RISANKA 130 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT £05 SEINFELD, amer. naniz., 2/22 r°-35 TEDNIK -L35 ZUTA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE • NOSTALGIJA Z RAFKOM , IRGOLIČEM, 5. oddaja 2* DNEVNIK 3, VREME. ŠPORT fr-00 POSLOVNA BORZA -3-15 SEAQUEST. amer. naniz., 11/21 Slovenija 2 100 Euronews • 10.45 Tedenski izbor: Slovenci v ^kanu danes, 1. oddaja; 11.15 V žarišču; 11.45 • Mbe iz Amerike, dok. potop, serija, 6/6; 13.05 15.10 Gospodar muh, angl. film (ČB); 16.40 jnfeld, amer. naniz., 1/22; 17.05 Vera, angl. na-a>4/4 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Svetovni poslov-1,1 utrip . 19.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za Mladostnike - 20.05 V žarišču - 20.35 Dr. Finlay, ol- naniz., 6/7 - 21.25 Povečava -22.15 Igrani film kanala LMTV prodaja • 15.45 Risanka -16.15 Tropska -! |o°!?'ca (P°nov. 9. dela) -17.10 Dance sesion • » nSplošna praksa (37. del. avstral. naniz.) • 19.30 - 20.00 Pot flamingov (3 del. amer. na-j 3) • 21.00 Skriti na čistini (amer. film) - 22.45 ^ praksa (ponov. 37. dela) - 0.00 CNN poroča # HTV i S / 'OTV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara ; ue"ia|-RT5 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 if ?*faTevalni program -11.30 Program za otroke mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (seri-L ''2-45 Barretti iz ulice Wimpole (amer. film) -r: . -35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška attes ; 17 45 Kristalno cesarstvo (serija, 106/120) , j, °T5 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja -19.30 g J'evn'L šport, vreme • 20.10 Ruska mafija (dok. I „rW -21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik -4JS S sliko na sliko - 23.05 Triler - 0.05 Poročila HTV 2 pT3 Videostrani-16.00 TV koledar-16.10 Ekran /'okvirja -17.10 Šopek dolarjev (ponov.) -17.40 7~P°,k federacije -18.10 Skrivnostno življenje jv]™(dok. oddaja) -19.00 Hugo, tv igra -19.30 i 'Rsitik. vreme, šport - 20.15 Izenačevalec (seri-/f 2) - 21.05 Rešitev 911 (dok. serija) - 22.00 Od “°24 - 22.30 Izgubljeni rojstni kraj (hrv aški film) FETEK, 26. IV. i! J Slovenija i •' n^-UO TELETEKST ..39 VIDEOSTRANI 00 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 8/52 l„.. 10.15 DENIS POKORA, amer. naniz., 1/13 40 TEDENSKI IZBOR ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE popevke U ^ R30 KONGRES PINGVINOV, švic. film l4(ln SREČE, ponov. |t | TERRAX,nem.poljudnoznanslv.serija,6/10 15 a ENIGMA GALLUS, BALET U Kam VODIJO NAŠE STEZICE, odda- 5» KS, OTROŠKI PROGRAM )8(iti ^U^A IDEJA, nizoz. naniz., 5/20 FALLERJEVI, nam. naniz., 6/36 Hi ir.A T\/ir2Dir’A (g 7” HUGO,TV IGRICA i»'s 10 Han UPORA PROROKUPATORJU, SANKA EVNIK 2, VREME, ŠPORT J.Prenos iz CD jr' ; POGLEJ IN ZADENI 23^ dnevnik 3, vreme, šport ■3” SllADOW l.OPERS, nizoz. film JJ°VENUA2 p^. Euroncws -11.35 Tedenski izbor: Svetovni J,VOn' utrip, ponov.; 12.00 V žarišču; 12.30 |j,anosi °d blizu, ponov.; 13.00 Povečava; 13.50 film |'Int; 15.30 Rada se te spominjam, angl. VC||, 7 60 Ris, fin. poljudnoznan. oddaja -17.25 l v, ‘‘ Dosežki sloven. kirurgije - 18.1KI Po Slo-j JJi1' 18.45 Spin -19.25 Denis pokora, 2/13 -f' »C5 v žarišču • 20.20 Forum - 20.35 Angel Falls, lo^».d.lj„ 5/6 - 21.25 Studio Cily - 22.25 r |j j obratov • 23.15 Novice iz sveta razvedri-A|j/ Zavrtimo stare kolute, I. oddaja - 0.10 ■evropski kulturni magazin KANALA 8.00 Ts proddaja -16.15 Risanka -15.55 Pot flamingov (ponov.) -18.00 Splošna praksa (38. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka - 20.00 Dežurna lekarna (3. del Špan. hum. naniz.) - 20.30 Hudičevo seme (amer. film) - 22.05 Splošna praksa (ponov.) - 23.00 Skrili na čistini (ponov. filma) -1.10 Erotični film - 2.40 CNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila; 12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Človek ;wd železno masko (brit. film) -15.10 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 107/120) - 18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Vietnamski sindrom (dok. oddaja) -22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 “Lost Worlds” (dok. film) - 23.45 Poročila HTV 2 16.05 TV koledar -16.15 Triler-17.15 Turbo limach shovv -18.30 Besede, besede, besede -19.00 Hugo, tv igrica -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Korak za korakom (hum. serija) - 20.45 Ameriški film - 22.25 Latinica - 23.40 “Blood and Sand” amer. film SOBOTA, 27. IV. SLOVENIJA 1 7.15-0.50 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI - 7.55 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.15 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 16/24 8.30 MALE SIVE CELICE, kviz 9.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.45 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, francoščina, 6/11 10.05 NE JOČI PETER, sloven. film 11.35 VELIKI DOSEŽKI SLOVEN. KIRURGIJE, 14. oddaja 12.05 POTOVANJE V BENETKE, 6. del 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.55 TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 7/10 14.40 TEDNIK, ponov. 15.30 CHRISTY, amer. nadalj., 12/21 16.20 VRHUNEC, švic. dok. serija, 1/3 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM MOJ OČE ŽIVI V RIU, nizoz. nadalj., 3/5 17.35 TIRI SKOZI ČAS, ponov. dok. oddaje, 4/8 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN 18.25 OZARE 18.30 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 TEATER PARADIŽNIK 21.15 ZGODOVINA VATIKANA 22.10 TURISTIČNA ODDAJA 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 MURDER AT THE SAVOY, Šved. film SLOVENIJA 2 Opomba: Dunaj: Hokej (ZDA: Slovaška) 15.55 do 18.30 9.00 Euronetvs- II. lOHokej, posnetek Riusija: Kanada-12.55 Poglej in zadeni, ponov,- 14.25 HorseFeat-her. amer. film (ČB) -15.30 Znanost od blizu. kan. znansl. nadalj, 9/20 • 15.55 Športna sobota -18.30 Karaoke - 19.30 4 s 4, oddaja o ljudeh in živalih • 20.05 Fanny in Alexander, Šved. film - 23.05 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -10.50 Dance sesion -17.10 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 2. dela) -18.45 Šolska košarkarska liga • 19.30 Risanka - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz, 10. del) - 21.00 Umazanih dvanajst dobi novo nalogo (amer, film) - 22.35 Hudičevo seme (ponov. amer. filma) - 0.35 CNN poroča HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Srčno vaši (ddk. oddaja)-14.20 Briljanten -15.10 Svetovni reporterji -16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji -16.35 Sinovi Nevihte -18.00 Turbo limach shovv -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Zabavna oddaja - 21.15 “Looker” (amer. film) - 22.45 Dnevnik - 23.05 Nočna premiera: Frostov pristop HTV 2 I6.15TV spored-16.30 Bcvcrly Hills(serija 10/31) -17.20 Meltose plače (serija, 10/31) -18.05 Dok. oddaja -19.00 Vaterpolo - 20.25 Lepa naša (dok. oddaja) - 21.00 Vidikon - 21.45 Izobraževalna oddaja • 22.35 Največji zločini in sojenja 20. stoletja (dok. oddaja) - 23.05 Hr top 20 NEDELJA, 28. IV. SLOVENIJA 1 8.15-1.05 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM JEKLENI JEZDECI, avstral nadalj., 5/8 KUKI FINALE 24. MEDNARODNEGA TEK MOVANJA MLADIH PLESALCEV LAUSANNE96, L del 11.00 MOJ PRVI VIDEOO.„izobr.oddaja,7/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMIJA I3JKI POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica 13.35 KARAOKE, ponov. 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.05 DLAN V DLANI 15.20 POVEST O DOBRIH LJUDEH, sloven. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZA TV KAMERO 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 POMLADNI 3X3 21.45 PEKOVSKI MOJSTRI, franc, nadalj., 1/6 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: KAČA V NEDRIH, Špan. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs -12.10 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 13.00 Videošpon; 13.45 V vrtincu; 14.30 Tok, tok; 15.15 Spin; 15.55 4x4, oddaja o ljudeh in živalih - 16.25 Vaterpolo: Slovenija: Turčija, prenos -17.25 Košarka - finale končnice (m) -19.00 Nogomet -19.30 Športni film - 20.05 Izgubljene civilizacije, 8/10 - 20.55 Očetje in sinovi - 21.55 Tiri skozi čas, dok. oddaja, 5/8-22.10 Lovci na glave, angl. drama, 2/3 - 23.00 Športni pregled KANALA 8.30 Risanka - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) - 10.00 Muppet shovv (33. del) -10.30 Jeleni z zahoda (ponov. 4. delaj -11.20 Tropska vročica (ponov. 10. dela) -15.45 Šolska košarkarska liga (ponov.) - 16.30 Muppet shovv (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (risanka) -17.30 Račje zgodbe (6. del sinhron. risane serije) -18.00 Ti otroci preveč vedo (1. del amer. mlad. filma) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Risanka - 20.00 Jeleni z zahoda (5. del amer. nadalj,) - 20.50 Kako je bil osvojen divji zahod (3. del amer. nadalj.) - 22.30 Siam (ponov.) - 23.00 Umazanih dvanajst dobi novo nalogo (ponov. amer. filma) - 0.40 CNN poroča PONEDELJEK, 29. IV. SLOVENIJA 1 8.15-0.35 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM KUŽEK POSTRUŽEK NA OBISKU, lutkovna igrica 9.25 ČISTO PRAVI GUSAR, mlad. tv nadalj, 1/5 10.15 SESTTA PRAVIH IN VESELICA, nem. naniz, 1/6 10.45 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 8/26 11.15 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: KAČA V NEDRIH, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.05 ZRCALO TEDNA 14.20 ZA TV KAMERO 14.35 FORUM 14.50 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 OČETJE IN SINOVI 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 TV OKO, angl. dok. serija, 8/13 18.00 SIMPSONOVI, amer. naniz, 30/48 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 OMIZJE 21.25 TIBETANSKE ZGODBE DRUŽINA DANDZ1N, 1/3 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SEAOUEST, amer. naniz, 12/21 SLOVENIJA 2 9.1X1 Euronews -10.35 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, franeiščina, 6/11; 11.00 Turistična oddaja; 11.15 V žarišču; 11.30 Policisti s srcem, avstral. naniz.; 12.15 Teater Pradižnik; 14.15 Sobotna noč; 15.15 Studio Cily; 16.15 Športni pregled; 17.00 Muen-chenčana v Hamburgu, nem. nadalj, 4/14 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Sedma sleza -19.15 Angleška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Pretrgana zavesa, amer. film - 22.45 Brane Rončel izza odra KANALA 8.1X1 Tv prodaja -16.10 Risanka • 16.40 Dežurna lekarna (ponov. 3. dela Špan. naniz.) -17.10 Siam (ponov.) -18.00 Splošna praksa (39. del avstral. naniz.) • 19.30 Risanka - 20.00 Zlata dekleta (33. del amer. hum. naniz.) - 20.30Točaj (amer. film) - 22.15 Splošna praksa (ponov. 39. dela) - 0.00 CNN poroča TOREK, 30. IV. SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM ČAROVNIK IZ OZA, predstava SNG Celje 10.05 RISANKA 10.20 ČISTO PRAVI GUSAR, mlad. tv nadalj, 2/5 11.05 ŠESTTA PRAVIH IN BANJA, nem. naniz, 2/6 11.30 NE JOČI PETER, (tonov, sloven. filma 13.00 POROČILA 13.05 LINGO,TV IGRICA 14.30 TEDENSKI IZBOR MOJ PRVI VIDEO 0,„ izobraž, oddaja 7/12 15.00 OBZORJE DUHA 15.30 LOVCI NA GLAVE, angl. drama. 2/3 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 17/25 17.25 AFRIŠKE ŽIVALI, 9/13 17.35 JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj, 6/8 18.00 FALLERJEVI, nem. nadalj, 7/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVN1K2, VREME, ŠPORT 20.05 BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz, 8/19 20.40 DOSJE 21.30 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ’ 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SEAOUEST, amer. naniz, 13/21 SLOVENIJA 2 8.00 Euronevvs - 9.05 Tedenski izbor: Sedma steza; 9.35 Osmi dan; 10.05 Vrhunec, švic. dok. serija, 1/3; 10.35 Slovenski magazin; 11.05 Pomladni 3x3; 12.35 Koncert ob 50-letnici koncertne posred. Maribor; 13.40 Balet; 14.25 Aliča, evropski kulturni magazin; 15.15 10.000 obratov; 16.05 Analitična mehanika, 16/52; 16.35 Brez žensk ne gre (7/19); 17.05 Dr. Finlay, Škot. naniz, 6/7 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Kamelja ježa v Suakin, nem. dok. oddaja -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadalj, 5/14 - 21.25 Stoletje filma, 3. del angl. nadalj. KANALA 8.00 Tv prodaja -17.10 Risanka -18.00 Splošna praksa (ponov. 40. dela) -19.30 Risanka -20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Živeti danes - 21.40 Tropska vročica (11. del amer. naniz.) - 21.50 Poslovna tveganja - 22.20 Splošna praksa (ponov. 40. dela) - 23.35 CNN poroča SREDA, 1. V. SLOVENIJA 1 8.15-0.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 OTROŠKI PROGRAM PIKA NOGAVIČKA, posnetek 9.35 ČISTO PRAVI GUSAR, mlad. tv nadalj, 3/5 10.20SESTTA PRAVIH IN NOVI MOŽ, nem. naniz, 3/6 10.45 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.35 IZGUBUENE CIVILIZACIJE, 8. del angl. dok. serije 12.25 AFS, FRANCE MAROLT, 1. del 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 15.15 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.30 DOSJE 16.20 UUDJE IN ZEMUA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 FALLERJEVI, nem. naniz, 8/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOSPOD BEAN, angl. naniz, 10/13 20.30 FILM TEDNA IDEALIST, sloven. film 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SEAOUEST, amer. naniz, 14/21 23.50 ZAUUBUENCA, dan. nadalj, 4/4 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs - 10.25 Kamelja ježa v Suakin - 10.55 Evropski koncert, prenos -13.25 Tedenski izbor: V žarišču; 13.55 Stoletje filma, 3. del angl. nadalj.; 15.10 Povest odobrih ljudeh, sloven. film; 16.40 Gospod Bcan. angl. naniz, 9/13; 17.05 Angel Falls, amer. nadalj, 5/6 -18.00 Po Sloveniji - 18.45 Slovenci v Vatikanu danes, 2. oddaja -19.25 V vrtincu - 20.10 Nogomet - 22.05 Posnetek opere KANALA 8.00 Tv prodaja -15.20 Risanka -15.50 Tropska vročica (ponov. 11. dela) -16.40 Poslovna tveganja (ponov.) -16.30 Živeti danes -18.00 Splošna praksa (41. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka -20.00Tropska vročica (12. del amer. naniz.) - 21.00 Dance session (oddaja o plesu) - 21.30 Splošna praksa (ponov. 41. dela) - 0.00 CNN poroča ČETRTEK, 2. V. SLOVENIJA 1 8.15- 23.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM PIKA NOGAVIČKA, 2 del 8.25 ČISTO PRAVI GUSAR, mlad. tv nadalj, 4/5 19.10 ŠEST TA PRAVIH IN ROJSTNI DAN, nem. naniz, 4/6 10.35 TEDENSKI IZBOR BATMAN, amer. naniz, 29/32 11.00 RIS, finska poljudnoznan. oddaja 11.25 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.00 TEDENSKI IZBOR TIBETANSKE ZGODBE; Družina Dandzin, 1/3 15.30 OMIZJE 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV 18.00 FALLERJEVI, nem. naniz, 9/36 18.30 KOLO SREČE, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 SEINFELD, amer. naniz, 3/22 20.30 TEDNIK 21.20 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE - NOSTALGIJA Z MAJDO SEPE, 6. oddaja 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SEAOUEST, amer. naniz, 15/21 SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -11.45 Tedenski izbor: Slovenci v Vatikanu danes, 2. oddaja; 12.25 Zgodovina Vatikana; 13.15 Footloose, amer. film; 15.00 Nogomet; 16.40 Seinfeld, amer. naniz, 2/22; 17.05 Pekovski mojstri, franc, nadalj, 1/6 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izziv, poslovna oddaja -19.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike - 20.05 Svatovska pesem žive vode, dok. oddaja - 20.35 Dr. Finlay, Škot. naniz, 7/7 - 21.25 Umetniški večer - 23.25 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljubezen (serija) -12.45 “Bel ami” (nem. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 111/120) -18.15 Kolo sreče -18.50 Moč denarja -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ruska mafija (dok. serija) - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Theatron -1.35 Poročila KANAL A 8.00 Tv prodaja -15.45 Risanka -16.15 Tropska vroičica (ponov. 12. dela) -17.10 Dance sesion - 18.00 Splošna praksa (42. del. avstral. naniz.) - 19.30 Risanka - 20.00 Pot flamingov (4 del. amer. nadalj.) - 21.00 Bančni ropar (amer. film) - 22.45 Splošna praksa (ponov. 42. dela) - 0.00 CNN poroča fr .............--......... ji DOLtNJSKt (J BELE KR^kJINL j j ■ ■ .1 003.0 AAM2T JI ^ D KABELSKA TV BO, ČE BO DENAR ZA TELEFON LOŠKI POTOK - Ta predpostavka je odvisna od tega, če bo država prispevala sredstva, ki jih občina ne zmore. Od tega so odvisne možnosti pridobitve ugodnih kreditov na račun demografsko ogroženih in nerazvitih območij. V teh dneh prebivalci KS Loški Potok prejemajo obvestila ali pristopnice o prijavi in možnostih plačila priključka kabelske TV, ki naj bi jo gradili vzporedno s primarnimi vodi telefonske napeljave. “Finančni pogoji plačila priključka so dokaj ugodni. Če bo šlo vse po načrtih, lahko pričakujemo, da bo sistem KTV začel delovati že konec tega leta,” pravijo člani komisije, ki je dolžna skrbeti za izvajanje del na kabelskem TV sistemu, in menijo, da je tokrat edinstvena priložnost. Toda le, če se obljube o gradnji telefonije ne bodo samo ponavljale. HTV 2 12.45 Video strani -13.00 TV koledar -13.10 Kulturna krajina -14.10 In to je življenje (serija za mladino) -15.00Tenis -17.40 Razpotje federacije O SJ» Slab obisk Nastop skupine The Drinkers NOVO MESTO - Novo mesto je kraj, ki si ga tu nastopajoče skupine gotovo zapomnijo. Doživijo lahko veličasten ali pa nikakršen sprejem. Slednje se je 19. aprila zgodilo bendu The Drinkers. Začetek koncerta so prestavili za poldrugo uro, saj je bila ob določeni uri picerija skoraj prazna. Ob pol polnoči se je bend vendarle ojunačil in šel na oder. Kljub komornemu vzušju se Drinkersi niso dali, začeli so s priredbami najbolj znanih rock’n’roll ter blues komadov, in to v odličnih izvedbah, kar je zelo razveselilo kakih petnajst gledalcev. Okoli polnoči se je nabralo še nekaj ljudi in razpoloženje je počasi raslo. Nakup vstopnice se je le izplačal. Vsakotedensko koncertiranje, ki ga pripravlja DNŠ v Piceriji Tratnik, je sicer odlična zadeva, ima pa tudi drugo plat medalje - novomeška mladina je postala zahtevnejša pri izbiri bend0V- J. GORENC IZVRSTEN JAZZ PRI SLONU - Novomeški ljubitelji jazza, vsaj tisti, ki niso zamudili priložnosti in so bili v četrtek, 18. aprila, zvečer v lokalu Pri slonu, najbrž ne bodo kar tako pozabili nastopa Jazz tria. Ansambel, ki ga sestavljajo Ratko Divjak (bobni), Primož Grašič (kitara) in Blaž Jurjevič (klaviature), je pripravil izreden jazzovski večer, ki je navdušil številne obiskovalce. Odigrali so jazzovske standarde in se v nekaj ur dolgem nastopu in pravem vzdušju dodobra razživeli. Ob odličnem bobnarju sta blestela tako kitarist kot klaviaturist, ki sta izmenjaje nastopala kot solista na svojem inštrumentu in kot spremljevalna in solo basista, tako da bi lahko rekli, da smo pravzaprav poslušali kar kvintet. (Foto: M. Markelj) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tadeju Hočevarju iz Mačkovca. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta 1 (2) Veseli fantje nti, Dolenjci - ANS. J. KUPLENKA IN DOLENJCI 2(1) Naša “ta mlada" - ANS. SLAVČEK 3 (3) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI 4 (9) Vabim te na ples - ANS. FRANCA POTOČARJA 5 (8) Sto cvetov - ANS. RUDIJA JEVŠKA 6 (4) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV 7 (6) Vanč vegetarijanec - ANS. IGOR IN ZLATI ZVOKI 8 (5) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET 9 (7) Balada o cestni svetilki - ANS. VRISK 10 (-) Kukavica - ANS. STOPAR Predlog za prihodnji teden: Sanja - ANS. PETRA FINKA K-------------------------------------------------------H KUPON ŠT. 17 Glasujem za:_______________________________________________ Moj naslov: ______________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 68000 Novo mesto 17 (2437), 25. aprila 1996 DOLENJSKI LIST NOVOTEHM ZELO UGODNO VEČJA IZBIRA MODELOV CITROEN AX JlC ya 16.000 dem! FVASION 200.000 Sii pAihAanJca! 2X BRAKE 9zAedna cena! Nakup na kredit, leasing, staro za novo. Nudimo posebno ugodnost. Pokličite! AVTOSALON NOVO MESTO, KANDUSKA 13, TEL.: 068 322 066 r “ ” " Albomma, d.o.o. “ “ ’ PEKARNA MALKA ŽUŽEMBERK Domača pekarna z največjo izbiro domačih kruhov, peciv, piškotov, potic, pit, kolačkov, zavitkov in krofov peče vse vrste sladkih dobrot tudi po vaših željah. Kruh in peciva iz naše pekarne lahko kupite v prodajalni na Glavnem trgu in v Kandiji ter v vseh trgovinah Mercatorja in Dolenjke. Tel. 068/87-059, 321-260 Trgovini na Glavnem trgu in v Kandiji bosta za praznike odprti od 7. do 12. ure. Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo lepe prvomajske praznike! VIZIJA je na 5. javni dražbi postala delničar PIVOVARNE UNION, RADENSKE IN TISKARNE NOVO MESTO VIZIJA ima v svojem premoženju že delnice KRKE, LEKA, TERM ČATEŽ, KOLINSKE, KOMETA IGM STREŠNIKA, LESOKOVA, AUREE, INTEREVROPE, LISCE, PETROLA, MELAMINA, ISTRABENZA, HRASTA ŠENTLOVRENC, INTEGRALA STOJNE KOČEVJE IN PAVLIHE. Za delnice in deleže podjetij je zamenjala že 65 % zbranih certifikatov prvega sklada. VIZIJA vpisuje certifikate še do 21. junija 1 996. Vsi delničarji VIZIJE bodo sodelovali v novi nagradni igri. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Not trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mes to, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in 2 svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpi imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pool) lastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiska nimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA rjurj zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije OBVEŠČA zavarovance, upokojence in poslovne partnerje, da bo posloval od ponedeljka, 6. maja v prostorih na Novem trgu 2, etaža D, Novo mesto, kjer bodo lahko v prihodnje urejali zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE razpisuje JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo rabljene opreme: 1. TOVORNJAK MAGIRUS 256 z nakl. napravo in polprikolico, vozen in registriran, najnižja cena 2.700.000 SIT. 2. TOVORNJAK TAM 190 T 15B z nakl. napravo in polprikolico (karamboliran), najnižja cena 2.300.000 SIT. Pismene ponudbe pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE, Bratov Cerjakov 42, 8250 Brežice. Opremo si je možno ogledati po predhodni najavi na telefon (0608) 61-145 ali 62-405. Kupoprodajno pogodbo mora kupec skleniti s prodajalcem in plačati akontacijo v višini 10% od cene v objavi v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri. Opremo prevzame v last in posest po plačilu celotne kupnine. Vse stroške, povezane s prodajo, prometni davek in druge dajatve plača kupec. Prodaja se po načelu “VIDENO - KUPLJENO". Prodajalec ni zavezan skleniti pogodbo z najboljšim ponudnikom. ■ : .O ____________________________________________________________________, ČE STE V GRADNJI ALI V FAZI OBNOVE, POKLIČITE NAS! Izdelujemo: Alu - okna, vrata, vetrolove, fasade, zimske vrtove, protipožarna vrata, žaluzije, komarnike... d.o.o Iskra piO Proizvodnja ind oprema Trubarjeva cesta 5 93to šantjemej__________ mn iz NC 68 SUPERTERMIK atestiranega profila s trojnim tesnenjem, odporen na vremenske vplive in brez vsakršnega vzdrževanja. Možna izdelava iz neprebojnega profila. tel.: 068 81-216 068 81-220 fax: 068 81-710 li : J-' ' L:,. T .;;;;; ;:;y y ■/::;:M#; j TOM Oprema, tovarna tekstilno-avtomobilske opreme, d.o.o., Mirna vabi k sodelovanju sodelavca za VODENJE PROIZVODNJE za domačega in tujega partnerja v okviru proizvodnje Renault. Od kandidatov pričakujemo višješolsko izobrazbo organizacijske ali tehnične smeri. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Kandidati naj pisne prijave s podatki o izobrazbi in ostalih znanjih ter delovnih izkušnjah posredujejo v roku 15 dni kadrovski službi TOM Mirna, Cesta III. bat. VDV 41, Mirna. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. TEKSTIL KONFEKCIJA ADLEŠIČI, d.o.o. -v stečaju - razpisuje JAVNO DRAŽBO ki bo dne 15.5.1996 ob 12. uri na sedežu stečajnega dolžniki Predmet dražbe je TEKSTIL, konfekcija Adlešiči, ki obsega: poslovni objekt v izmeri 1400 m2 tlorisne površine s pripada jočim dvoriščem in zemljiščem, ki je vpisan v zemljiško knjig1 Okrajnega sodišča v Črnomlju pod vi. št. 737, k.o. Adlešiči. Izklicna cena v kompletu (objekt in pripadajoče zemljišče) j* 220.000,00 DEM, plačljivo po srednjem tečaju BS na dan plačila Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež ni območju R Slovenije in fizične osebe, če se izkažejo s potrdilom da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb moraj« pred začetkom javne dražbe predložiti pooblastilo za licitiranje. Vsak ponudnik mora najmanj eno uro pred začetkom javne dražb« položiti oz. vplačati kavcijo - varščino v višini 10% izklicne vrednosi na žiro račun št. 52110-690-68312 pri Agenciji za plačilni prom«! Črnomelj, kar dokažejo z overjenim potrdilom eno uro pre«l začetkom dražbe, ali enak znesek sredstev deponirati na blag# družbe. Neuspešnemu ponudniku se kavcija vrne brezobrestno v roku d 5 dni po javni dražbi. Uspešnemu kupcu se kavcija ne vrača, pa pa se upošteva kot kupnina in zadrži. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu najpozneje 1 dni po javni dražbi in plačati preostali del kupnine v celoti v roM 45 dni po podpisu pogodbe, sicer se bo prodaja razveljavili varščina pa zadržala. Uspešni ponudnik lahko dobi v last in posea kupljene stvari šele po dokončanem plačilu celotne kupnine 1 morebitnimi pripadki. Prometni davek in vse druge dajatve ter stroške s prenosob lastništva plača kupec. Informacije o dražbi - ogled je možen eno uro pred začetkoif dražbe oziroma po dogovoru - na tel. št. (068) 25-100 v popoldan skem času. IZBERITE SAMI Avtomobili Hyundai so vedno boljši, vedno zmogljivejši in cenovno vedno ugodnejši Lantra Sedan m Lantra Wagon sta prostorna in zanesljiva avtomobila. Na voljo sta z zmogljivima motoijema prostornine 1,61 s 114KM ali 1,81 s 130KM. Garancija velja 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov. Na seznamu opreme je tako rekoč vse, kar si lahko zaželite za bolj udobno in varnejšo vožnjo. VEDNO NA DOBRI POTI EMINENT d.o.o., Kandijska 14, Novo mesto, tel.:068 28 950, 323 902 EMINENT d.o.o., Cesta Krških žrtev 51, Krško, tel.: 0608 22 950 BARLOG d.o.o., Obrtniška 18, Trebnje, tel.: 068 44 627 HYunoni .J Št. 17 (2437), 25. aprila DOLENJSKI LIST 4950.- Hilde: sandal s klinasto peto, iz kakovostnega usnja, z usnjenim notranjim podplatom ter usnjenim robom podplata Bel. St.: 36-42 ~~ v.,.„ ■■ ' " Dunja: klasičen salonar z odprto peto (sling), iz sintetičnega nubuka, s 55 mm peto, oblečeno v folijo ter s sintetičnim podplatom. Plav, bez. St.: 36-41. Ekskluzivno v trgovini TurboSchuh Lisa: lep usnjen sandal, z mehkim sintetičnim podplatom Bel. St.: 27-35 Panache: športni copat, komb. nylon/mesh, ojačan z velurjem, z EVA-vmesnim podplatom, s trpežnim gumijastim podplatom MC 5000 (teza: 284 g). Bel. St.: 37-41 - 7700.- Rccbok 2^ v ;■•••• RADIO 104.5 A l\ A 105.9 nfMlr »07.3 V/ UH U 107.5 91.2 OGNJIŠČE . '8| 152-11-26 f«x. 152-13-62 ! PARKETARSTVO HYunoni VAS VABI NA DAN ODPRTIH VRAT V PETEK, 26, IN SOBOTO, 27. APRILA 1996 — PREIZKUS VOZIL — PREDSTAVITEV: * OPTIMA LEASING, d.d. * SKB — KREDITI Ob smrti svojega očeta se zahvaljujem za denarno pomoč sodelavcem skupnih služb ter učiteljem šolskih delavnic iz Srednje tehniške in zdravstvene šole Novo mesto. Hčerka Seka Ostojič Svet Vzgojno-varstvenega zavoda Brežice Šolska ulica 5,8250 Brežice razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS 12/96). Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov VVZ Brežice z oznako “ZA RAZPIS”. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Se priporočamo! LUKY Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 ■■pnr *" Prodaja avtomobilov LADA na gotovo najugodnejši kredit! Nudimo kredite in leasing tudi za rabljena vozila. MDCCCLXXXIV Q SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. |S> AGENCIJA LAHINJA ton Partizanski trg 5,8330 Metlika Vljudno vas vabimo na otvoritev nove agencije, ZAVAROVALNIŠKE HIŠE d.d. Ljubljana, ki bo v petek, 26. 4. 1996, ob 12. uri v Metliki na Partizanskem trgu 5. Direktor agencije Janez Molek ' ASTHOLOfil.lA Vedeževanje 09042 47 090 42 48 : • •' 1 't.TKJ /d Si ’ JU s ec Pooblatičtm ifittopnik svetovanje, montažo in servis mobitel. ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tel.: 068/81-118, »•*: 068/81-119 P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 • BTC tel.. 068/323-000 Smo uspešna ekipa v Krškem, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek med 8. in 12. uro po telefonu (061)161-32-66! Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšimi KIMAVFC d o o Lj PREROK ZRNO RAKA TRGOVINA NA RANČU Najugodnejše akcijske cene kmetijskega in gradbenega materiala — cement 1 vreča = 635,00 SIT — apno 1 vreča = 429,00 SIT — fasadni material — — Thermoputz = 779 SIT — Thermo extra = 975 SIT ' — končni sloj za fasado m2 = 255,00 SIT — možne fasade v različnih barvah — vodovodni material, centralna napeljava — enoročne pipe iz uvoza 1 kom = 7.000 SIT — ves ostali gradbeni material UMETNA GNOJILA: — NPK 15-15-15 = 1.468,00 SIT vreča — NPK 7-20-30 = 1.665,00 SIT vreča — NPK 8-26-26 = 1.790,00 SIT vreča — KAN = 1.165,00 SIT vreča — UREA = 1.482,00 SIT vreča — MAP — superfosfat 12-57-0 = 2.650,00 SIT , SEMENSKI KROMPIR — KENEBECE = 129,90 SIT/kg — JERLA = 118,00 SIT/kg — DESIRE E = 120,00 SIT/kg SEMENSKA KORUZA PIONIR (EVA, DEA, HELGA, STIRA, MIR) — VREČA = 3.399,00 SIT — BC 318 kg = 436 SIT — ETA 272 kg = 387 SIT Na zalogi so vse vrste žit — koruza, oves, pesni rezanci, sojine tropine, sončnične tropine in krmila za vse kategorije živali — govedo, konje, perutnino in svinje. V Zrnu omogočajo prevoz na dom. Cene za kmetijske izdelke so za kmete in so brez p.d. ODPRTO VSAK DAN od 8. — 17. ure SOBOTA od 7. — 12. ure Tel.: 0608/75-086 ali 75-410 Družbeno podjetje GOSTINSTVO BELA KRAJINA ČRNOMELJ, p.o. Kolodvorska 62 8340 Črnomelj objavlja razpis za delovno mesto DIREKTORJA s 4-letnim mandatom Pogoji: srednja ali višja izobrazba splošne ali gostinsko-turistične smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj Kandidati morajo prošnjo z zahtevanimi dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj poslati v roku 8 dni na naslov podjetja z oznako »ZA RAZPIS«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izbiri. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 MARUTI y Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov Na zalogi omejena količina vozil SUZUKI BALENO 1,3 GL ECO z zračno blazino že za 18.990 DEM, ter ostaljh terenskih vozil SAMURAI in VITARA VELIKA AKCIJSKA PRODAJA AVTOMOBILOV BALENO Ugodni krediti! a. a. i juh i. Jana ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, rdečega bora in topole, debeline od 8 cm naprej, ter žamanje brez lubja. Odkupujemo tudi siabši^ les, sušice in les dreves, poškodovanih od žleda ali snegoloma. VSE INFORMACIJE NA TEL.: (0608) 21-110 (g. Matjaž Jakše) < * ✓ mt J d HRANILNICA IN POSOJILNICA TILIA, d.o.o. Hranilnica in posojilnica Tilia, d.o.o., Novo mesto, Seidlova cesta 5, na podlagi sklepa upravnega odbora in 35. člena Statuta HIPO TILIA razpisuje delovno mesto • direktorja Hranilnice in posojilnice TILIA, d.o.o., Novo mesto. Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba ustrezne smeri (ekonomska, pravna), - 5 let delovnih izkušenj v finančni organizaciji, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - praktična znanja za delo z osebnim računalnikom. Mandat traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti kuveri na naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA TILIA, d.o.o., Novo mesto, Seidlova cesta 5, z oznako “ZA RAZPIS”. anno Seidlova 4 Tel./fax: 068/325-153 POOBLAŠČENI PRODAJALEC anna [ BRAVO 8 BRAVA SERIJSKA OPREMA: I AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stekla, po višini nastavljiv ^ voznikov sedež, tretja zavorna luč... PUNTO že od 16.900 DEM R+(j • UGODNI KREDITI • MENJAVA STARO ZA NOVO UNO za 12.850 DEH dostavi dostavni program DUCATti 2.P.B. d.o.o. Poslovalnica Novo mesto, Seidlova 4 M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, KNAFELČEVA NOVO MESTO, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo nedeljo, 28.4.1996, objavfja javno licitacijo poškodovanih! rabljenih naslednjih vozil: izkl. cena 1.000.000,00 Sj izkl. cena 900.000,001 izkl. cena 350.000,00 Sj izkl. cena 250.000,00 S izkl. cena 200.000,00 S izkl. cena 1.170.000,00 S izkl. cena 1.250.000,00 S1 1. AUD1100 2.0 E letnik 1992 2. R MEGANE 2.0116V letnik 1996 3. R EXPRES 1.9 D letnik 1995 4. R 5 CAMPUS PLUS letnik 1992 5. R 5 CAMPUS letnik 1991 6. AUDI 80 TD letnik 1990 7- R 25 V 6 letnik 1990 8. R310T vlačilec z prikl. letnik 1986 izkl. cena 2.200.000,00 S Vplačila bomo sprejemali od 8. do 9. ure. Licitacija bo v nedeljo, 28.4.1996, ob 9. uri v prostorih PE Agroservi* Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 26.4.1996, od 8-d 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Na zlicitirano vrednost^ plača 5% PD. Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto -i ri 1 SKB BANKA D.D. SKB BANKA, d.d., širi obseg svojega poslovanja in želi pridobiti sPosobne, mlajše in ambiciozne sodelavce v upravi PE Kočevje. Zato vabi k sodelovanju: '■ diplomiranega ekonomista ~ z delovnimi izkušnjami v bančništvu na področju zbiranja in plasmaja sredstev oz. v gospodarstvu na področju investicijske dejavnosti in planiranja ter poznavanje uporabe računalnika (IVIN okolje) Z diplomiranega ekonomista oz. ekonomista pripravnika s VII. oz. VI. stopnjo s poznavanjem uporabe računalnika (WIN okolje) Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo v PE Kočevje, tel: (061) 855-201. ki jih naša ponudba zanima, vabimo, da svoje prijave s kratim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v S dneh po objavi na naslov: SKB BANKA, D. D., Kadrovska služba, Ljubljana, Slovenska cesta 55 ZAHVALA Dotrpela je naša ljuba mamica, žena, sestra, stara mama, teta in tašča NEŽKA VRANIČAR roj. Rataj iz Mačkovca 4 pri Novem mestu Ob boleči izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno sosedom Zupančičevim in Danici Vidmar, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Veliko zahvalo za nesebično in srčno pomoč pri zdravljenju snio dolžni Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala g. župniku iz Otočca Blažu Gregorcu za lep °bred, pevcem cerkvenega zbora za zapete pesmi in vaškim možem, ki so našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz, hčerke Anica, Neži z Markom in Almira, sinova Ivan in Marjan z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo \ ? / d M ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, stric in svak RADE VRLINIČ iz Bojancev 34 pb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cvetje in Sveče ter izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo družicama Vrlinič in Vukčevič, patronažni sestri ge. Marici iz Vinice, govorniku g. Šimu za poslovilne besede, OOS Belt vrnomclj, OOS Petrol Brežice, osebju Petrola Črnomelj II, Gnomclj, Metlika, Vinica in Semič, g. Petru Vrliniču in g. ■'ožetu Maleriču za organizacijo in pomoč ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi GOTOVINSKA POSOJILA ZA OBČANE GARANCIJA ČEKI TR Novo mesto, ® (068) 26-749 Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure. I NTARA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D. MERCATORJEVO DELNICO VAM LAHKO PRODAMO NA LJUBLJANSKI BORZI. INTARA — PRAVA IZBIRA Tel.: (061)137-73-73, 137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061)173-44-80 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš dolgoletni sodelavec VIKTOR UREK hišnik v pokoju Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV OSNOVNE ŠOLE ADAMA BOHORIČA, BRESTANICA ZAHVALA Še predenje dopolnil 22 let življenja, nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec JOŽKO GUŠTIN iz Trnovca 18 pri Metliki Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo mladincem, govornikom Antonu Pezdircu, Katarini Petrič in Vidu Fajdigi, sodelavcem Kolpa san, osebju Doma počitka, pevkam in gospodu župniku Albinu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre ANE ŠKRBEC iz Češenc pri Mirni Peči, že nekaj let oskrbovanke Doma ostarelih v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, osebju Doma starejših občanov Novo mesto za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo vaščanom in sosedom iz. Češenc za vso pomoč, darovano cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni m VtVtVt m NOVOTEKS objavlja prosto delovno mesto TKANINA, izdelovanje preje in tkanin, p.o., Novo mesto Foersterjeva 10 8000 Novo mesto ORGANIZATORJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA V SLUŽBI AOP Pogoji za zasedbo: — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe računalniške ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj na področju računalništva, in sicer: — poznavanje programskega jezika COBOL — obvladovanje dela na PC-ju (Word, Windows) — pasivno znanje angleškega jezika — 5-mesečno poskusno delo Z izbranim kandidatom bomo*sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Na razpis se lahko prijavi tudi pripravnik s VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe računalniške ali organizacijske smeri, s katerim bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, za čas opravljanja pripravništva in s kasnejšo možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov s pripisom »Za razpis«. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 0 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. V SPOMIN 29. aprila bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami dragi mož, oči, dedi ALOJZ FEMC z Muhaberja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA V 67. letu starosti nas je 12. aprila nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast, stric, bratranec in boter - AVGUST SKUBIC z Gornje Prekope, živel v Zg. Gorjah pri Bledu Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste dragega Gusteljna v tako velikem številu pospremili na zadnji poti na pokopališče v Zgornjih Gorjah. Imeli smo ga radi in za vedno bo ostal v naših srcih. Žalujoči: žena Anica in sorodstvo ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustila naša draga MILKA BAMBIČ iz Bršljina Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, ji podarili toliko lepega cvetja. Se posebej pa se zahvaljujemo g. Rudiju Mrazu za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni [7 (2437), 25. aprila 1996 DOLENJSKI LIST m ti s ia /A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODA lr-\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVAL: tedenski koledar Četrtek, 25. aprila - Marko Petek, 26. aprila - Marcelin Sobota, 27. aprila - dan upora Nedelja, 28. aprila - Pavel Ponedeljek, 29. aprila - Robert Torek, 30. aprila - Katarina Sreda, 1. maj - praznik dela Četrtek, 2. maja - Boris LUNINE MENE 25. aprila ob 22.04 - prvi krajec KOSTANJEVICA: 28. in 29.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Zmeda na poštnem vlaku. KRŠKO: 25.4. (ob 19. uri) in 28.4. (ob 18. uri) ameriški triler Plitvi grob. METLIKA: 26.4. (ob 19. uri) in 28.4. (ob 19. in 21. uri) ameriški film Košarkarjev dnevnik. 27.4. (ob 21. uri) ameriška melodrama Karing-tonovi. kino BREŽICE: Od 25. do 28.4. (ob 18.30) lutkovni film Svet igrač. Od 25. do 29.4. (ob 18. uri) akcijski triler Manekenka in detektiv. Od 25. do 29.4. (ob 20. uri) drama Zbogom La» Vegas. 2.5. (ob 18.30) komedija Ženska za umret. ČRNOMELJ; 27.4. (ob 19. in 24. uri) ameriški film Košarkarjev dnevnik. 28.4. (ob 19. in 21. uri) ameriška melodrama Karingtonovi. 1.5. (ob 21Turi) ter 2.5. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Zmeda na poštnem vlaku. NOVO MESTO: Od 25. do 28.4. (ob 17. uri) risani film Svet igrač. Od 25. do 30.4. (ob 18.30) drama Zbogom Las Vegas. Od 25. do 30.4. (ob 20.15) drama Razsodnost in rahločutnost. 2.5. (ob 17.30 in 20.15) pustolovski film Jumanji. SEMIČ: 27.4. (ob 20. uri) in 28.4. (ob 19. uri) ameriški pustolovski film Ace Ventura - klic divjine. STRAŽA: 25.4. (ob 19. uri) in 26.4. (ob 20. uri) film Plitvi grob. 27.4. (ob 20. uri) in 28.4. (ob 19. uri) zgodovinski film Jezus. ŠENTJERNEJ: 26.4. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Zmeda na poštnem vlaku. 3.5. (ob 19. in 21. uri) triler Vročina. • KAZINO, gangsteriada (Casino, ZDA, 1995,170 minul, režija: Martin Scorsese) Kadar se gangsterjev loti Scorsese, eden najbojših poznavalcev ameriške cose nostre, smo navdušeni. S Kazinom je postavil spomenik, Taj Mahal igralništvu, ki je svoj magični razcvet doživljalo v sedemdesetih, v času ko so “mutna posla ” še bila v domeni tradicionalne mafije, zdaj, v devetdesetih, pa je z romantiko konec. Kako so “fantje” iz ilegale prešli v neoseben korporativizem, v Marijo, d.o.o., je v Botru 3 lepo pokazal Coppola še en odličen gangsterofil. V Kazinu prepoznavamo nadaljevanje Scorsesejevih Dobrih fantov (Good Fellas), le da je zdaj v večni dvojici oblast -denar v ospredju slednje. Preden so “fantje” odšli po svojo goro kesa - kam drugam kot v Las Vegas! - so si morali priboriti nekaj oblasti, moči, poligon je seveda Vzhodna obala, New York. Nadzor nad Las Vegasom je potemtakem identičen pohodu iskalcev zlate žile in osvajanju mitskega Divjega zahoda. Skratka, gre za uresničevanje ameriškega sna, pravice do uspeha. Način? Koga to briga. Scorsese je posnel vizualno izjemno atraktiven in vsebinsko do- mišljen film, veliko menjava pripovedne tehnike v subtilni govorici slike in glasbe. Zaželjeno je zelo natančno gledanje in poslušanje. Kljub epski dolžini skoraj treh ur ni nikjer praznih mest. Marty si je takoj v prvi sekundi filma privoščil cele tri četrt ure samega offa, ki nas uvede v biznis, in razloži predzgodbo. Zmaga plus prečudovita najavna špica, narejena v duhu “sintetike”, spsihodeličnimi barvami sedemdesetih, mojstrski prehodi med kadri, ki zaznamujejo različno vsebino,-kaj šele pomenljiva in vsezkozi na moč prikladna glasba tistega časa. Mojster. Robert de Niro je genialen hazarder Sam Rothstein, umirjeni Zid s protestantsko etiko, ki ga kot zlato kokoš postavijo za šefa največje tamkajšnje igralnice Tangiers. Zanima ga izključno le razmnoževanje denarja. Nikoli se mu ne “strga ”, vse je pod popolnim nadzorom njegovega voyer-skega očesa in kamer. Posli opešajo, ko v mesto pride po svoj kos torte Joe Pešci, impulzivni in kruti Nicky Santoro. Vloga je precej podobna tisti iz “Fantov" in idealnega za malega kolerika. Oba sta pretendenta za prevlado, prvi z avtoriteto denarja, drugi z avtoriteto grobe sile. V trikotniku intrig na življenje in smrt je še Sha-ron Stone, vagabundska Ginger, v katero se Sam zaljubi, dobi pa jo le z veliko gotovine. Slonova se je z vlogo oportunistične in zafik-sane luzerke izkazala kot igralka tudi resnih vlog. TOMAŽ BRATOŽ čestitke ISKRENA HVALA g. Francu Avguštinu i/ Meniške vasi za pošteno vrnitev najdenih čekov! Rebernikovi. 4742 TRAKTORSKI OBRAČALNIK Sip 220 prodam. ® (068)61-846. 4684 PRIKLJUČEK (frezo) za Mio Standard Honda, model F 600, prodam. ® (0608) 84-497. 46g7 KOSILNICO Moto poceni prodam ali zamenjam za frezo. ® (068)23-170. 4702 kmetijski stroji TRAKTOR FERGUSON, 42 KM, obnovljen, in gozdni kamion Johnson Magi-rus, s hiapom, prodam. V račun vzamem viličar ali hlodovino. ® (068)42-482, zvečer. 4663 OBRAČALNIK z.a BCS ali z. malo dodelave za TV, brezhibem, prodam ® (068)81-116. 4666 PRODAM ali menjam za traktor ali osebni avto kombajn Zmaj 133. Perpar ® (068)40-742. 4712 SLAMOREZNICO na električni pogon skupaj z motorjem prodam. ® (068)40-226. 4729 KOSILNICO BCS, petrolej, starejši letnik, ugodno prodam. ® (068)84-009, po 16. uri. 4735 IMT 539, letnik 1988, prodam ® (068)81-748. 4740 n DOLENJSKI LIST r\ IZDAJA TELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca l.eskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za I. polletje 4.6S0 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS. 720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.S00 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.S00 tolarjev. 'Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52l00-620-l07-970-27620-4405l9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, S000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (06S)J23-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zalivale 324-006; lelefax (06S)322-S9S Elektronska pošla: dl@insert.si Internet http://www.insert.si/dlist Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenju (št. 23-02) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometu proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TRAKTOR IMT 542, 750 delovnih ur, samonakladalko, 17 m3, prodam ® (068)40-170, zvečer. 4761 KOSILNICO BCS 127, samonakladalko Novi Pionir 26, traktorski obračalnik tip 2.20 m, prodam. Anton Brezovar, Repče 9, Trebnje. 4776 MULTIKULTIVATOR D, 15 KM, prikolica na pogon z volanom, vsi priključki, dobro ohranjen, prodam. ® (068)83-597. 4799 MLATILNICO s popolnim čiščenjem prodam. ® (068)89-050. 4818 MULČER (mulčnik), širine 125 cm, lažje izvedbe, malo rabljen, prodam. ® (068)21-793. 4866 UDARNI puhalnik z razmetovalno napravo. 18 m, primerno za suho ali sveže seno, prodam. ® (068)68-223. 4870 RADIALNI VENTILATOR zadosuše-vanje sena, velikost sušilnice 80 do 120 m2, prodam. ® (068)44-339. 4872 SADILEC za krompir in dvobrazdni plug, 12 col, prodam. ® (068)76-291. 4885 TRAKTORSKO kiper prikolico, zgrab-Ijalnik za travo in silažno samonakladalko prodam. ® (068)21-143. 4910 SAMONAKLADALKO Mengele in rotacijsko kosilnico, malo rabljeno, prodam. ® (068)42-527. 4912 SORTIRNIK KROMPIRJA in eno-brazdni plug prodam. ® (068)83-556. 4916 NAKLADAČ hlevskega gnoja Leon in krožne brane prodam. ® (068)73-208. 4925 ŽITNI KOMBAJN Class Cosmos, 2.20 m, prodam. ® (0608)67-638, po 20. uri. 4942 SAMONAKLADALKO, balirko, trak za bale in silažo, pajka in prevozni hladilni bazen za mleko prodam. ® (0608)75-411. 4946 IMT 539. Same Delfino. zetor ali Štore 404. ohranjen, kupim. Prodam pa nerabljeno kabino za IMT 533 ali 139. ® (0609)637-277, 4949 LAHEK GUMI VOZ za manjši traktor ali živinsko vprego prodam. ® (068)81-654. 4956 KOSILNICO BCS. bencin-petrolej, širine 110 cm. staro 10 let, z vozičkom, za 2400 DEM in BCS D. širine 127 cm. staro 10 let. z vozičkom, za 3300 DEM prodam. ® (068)68-209. 4960 KMETOVALCI. POZOR! Traktorji Tomo Vinkovič TT 826 zopet v prodaji s takojšnjo dobavo. Količina omejena! Cena samo 7800 DEM v protivrednosti SIT. S popusti tudi vsi tipi traktorjev Univerzah Torpedo. Zetor. Same 35 4 \4. Staro za novo! Rabljeni: IMT 533, 539, 549, Same 35 4 x 4. Univarzal 55 DT. Vse to dobite pri Agroavtu Kranj. Ljubljanska 30. ® (064)332-111. od 8. do 16. ure. 4972 kupim GROBO domače platno za rjuhe kupim. Modrijan, Celovška 26, Ljubljana. 4880 10 DO 14 DNI starega telička kupim. ® (068)68-051. 4965 motorna vozila GOLF JGL D, S paket, letnik 1985. 145.000 km, bel, soildno ohranjen, prodam za 4800 DEM. ® (068)44-408. 4650 Z. 128 CL, letnik 1986, radio, nikoli ka-rambolirano. prodam za 1200 DEM. ® (068)59-613. 4659 JUGO KORAL 55, letnik 1990, ugodno prodam. ® (068)85-605. " 4664 CLIO 1.2 RL, letnik 7/94, kovinsko siv, prodam. ® (068)42-161. 4665 Z 128 SKALA 55, letnik 1988, prevoženih 89.000 km. belo, lepo ohranjeno, prodam. ® (068)325-162. 4670 R IRAFIC 1.4 D, letnik 1991, carinsko opremljen, prodam. ® (068)42-259. 4671 JUGO 45 A. rdeč, letnik 1987, 70.000 km, registriran do 4/97, redno vzdrževan, ugodno prodam ® (068)45-142. 4674 NOV MOPED APN 6 prodam po zelo ugodni ceni. ® (068)44-816. 4679 R I9CHAMADEGTS 1.4, letnik 1992, ohranjen, kovinsko siv, centralno zaklepanje, električni dvig stekel, registriran do 3/97, prodam. FRanc Klevišar, Kanižarica 6, Črnomelj. 4680 Z 101 GX, letnik 12/87, prodam. ® (0608)79-718. 4681 R 4 GTL, letnik 1992, rdeč, prodam. ® (068)60-038 ali 59-301. 4683 R 4, letnik 1986, registriran do 4/97, redno servisiran, dobro ohranjen, prodam. ® (068)42-392 ali 42-626. 4690 Z 750, letnik 1984, registriran do 14.12.1996, prodam ® (068)21-268. 4693 LADO SAMARO, rivo karavan ali alc-ko in moskvich kupim. Plačilo takoj ® (061)1263-400 ali (0609)614-484, 4694 BT SOS, letnik 1990/91,dodan spojlcr. lita platišča, obnovljen, rdeč, nujno prodam ® (068)73-613. 4697 R 4, letnik 1988, moder, registriran do 2/97, prodam. ® (0608)87-477. 4699 VW HROŠČ 1200, letnik 1970, registriran do 10/96, prodam. ® (068)25-893. 4700 R 5 FIVE, letnik 1994, 3V, prodam. ® (068)23-894, po 16. uri. 4701 VECTRO 2000 GL1, letnik 1991/92, registrirano do 3/97, belo, servisna knjižica, maksimalna dodatna oprema, prodam. ® (068)51-774. 4707 Z 750 LE, letnik 1982, prodam. ® (068)22-918. 4708 126 PGL ugodno prodam ali menjam. Ucman, Dol. Težka Voda 13. 4715 R 5, francoski, lepo opremljen, letnik 1987, registriran do 10/96, ugodno prodam. ® (0608)78-103. 4724 FORD ESCORT 1.6 D. letnik 1986, rdeč, prodam. Franc Blatnik, Stranska vas 19, Novo mesto. 4727 126 P. letnik 1990, registriran do 11/96, bel, prodam za 1500 DEM. ® (068)21-970. 4730 Z 750, letnik 1985,inZ 101,letnik 1983, neregistrirano, prodam. ® (068)81-013. , 4732 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prodam. ®(068)27-903. 4733 OPEL ASTRO 1.6 GLS, letnik 1993, prevoženih 36.000 km, prodam. ® (068) 24-572. 4734 R 4 GTL, letnik 1990. rdeč, garažiran, registriran do 7/96, prodam. ® (068)20-464. 4736 VW PASSAT CL D prodam. V račun vzamem manjši avto do 6000 DEM. ® (068)325-198. 4737 R4, letnik 11/85, in uno45, letnik 1/91, prodam. ® (068)89-265. 4738 R 4, letnik 1985, prodam. ® (068)81-748. 4739 R 5 CAMPUS, letnik 1993, 36.000 km, servisna knjižica, prodam. ® (068)24-435. 4741 R 4 GTL, letnik 1989. dobro ohranjen, registriran do 8/96, prodam. Tone Bele, Draga 7, Šmarješke Toplice. 4745 TVVINGO. letnik 1994, platnena streha, radio, verige, prodam za 14.000 DEM. Lobetova 24, Novo mesto., ® 20-378. Z 101, letnik 1987, registrirano do 11.3.1997 in kravo po izbiri prodam. ® (068)23-834. 4747 R 5 FIVE, 5V. star 16 mesecev, prodam. ® (068)65-638, po 17. uri. 4749 UNO 45. letnik 1990. registriran do 5/97, 50.000 km, nov model, prodam. ® (068)23-679. 4751 R 4 GTL. letnik 1983, obnovljen, moder, registriran do 30.3.1997, ugodno prodam. Martin Turk, Dolž. Greben 19. 4752 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® (068)65-391. 4753 R 5 FIVE plus, 5V, kovinsko moder, prodam. ® (068)323-656. 4754 Z 128, letnik 1988. prodam. ® (068)83-372. popoldan. 4755 KAMION MAN 19.361, letnik 1985 in prikolico ltas. 6 in 8 m, prodam. ® (068)44-682 ali (0609)627-667. 4759 V IT ARO 3. letnik 1993. z veliko dodatne opreme, prodam. ® (068)44-682 ali (0609)627-667. 4760 OPEL KADETT 1.3 LS, karavan, registriran do 4/97. drugi lastnik, lepo ohranjen, prodam. ® (068)52-246. 4763 llirto i. toni ___ .o. JUGO 45. letnik 1991, registriran do 10.4.1997, ugodno prodam. ® (068)42-362. 4764 Z 101. starejši letnik, ohranjeno, prodam. S (068)24-589. 4773 CLIO 1.2 RN. letnik 191, odlično ohranjen, prvi lastnik. 5V. 44.000 km. prodam. ® (068) 24-456. 4765 JUGO 45, letnik 1985. rdeč, brezhiben, puški risanici. 8 x 57 JS, malo rabljeno in rusko MK prodam. ® (068)76-497. 4767 GOLF JX D, letnik 12/89. 135.000 km, moder, prodam za 10.000 DEM. Zraven dam tudi gume in radio. ® (068)24-860. JUGO KORAL 45, bel. letnik 1989, prodam za 2200 DEM. ® (068)48-354. 4780 F1ČA - Z 750 prodam za 23.000 SIT. ® (068)57-145. 4781 Z, 128 55. letnik 1990, registrirano do 2/97, prodam. ® (068)78-170. 4782 PEUGEOT 104 GL. letnik 1984, in otroško hojico prodam. ® (068)81-653. GOLF' D, S paket, letnik 11/84, registriran do 9.11.1996, prodam. ® (068)76-JKI. 4785 1‘Ol.F JX D, letitik 1989 registriran do 4/97, prodam. COŽ 60, Šentjernej ® (068)81-674. '4787 126 P, letnik 1988. prodam. OT (068)22-822. 4789 GOLF JGL, S paket, letpik 1985, 5V, registriran do 6/96, prodam. ® (068)27-276. 4790 VVV GOLF CL D, letnik 1991, dobro ohranjen, kovinske barve, 5 prestav prodam » (068)27-020. '4791 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 7/90, 69.000 km, olivno Zeleno, prodam za 4900 DEM. ® (068)341-250, do 17. ure ali (061 )777-658, zvečer. 4792 Z 101, rdečo, letnik 1990, dobro ohranjeno. prodam. W (068)45-380, popoldan. 4794 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in kraj:............................ Pošla: ................................ Naročniška številka:............... Podpis: Datum: ... PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLA V S prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem lahko sebi že dani zagotovite dodatno pokojnino, ki jo boste prejemali od upokojiti/ do konca življenja, kar je še posebej pomembno sedaj, k tr pričakujemo spremembo sistema obveznega pokojninskeg (o zavarovanja. Zavarovalnica TRIGLA V želi omogočiti čim širšem K krogu ljudi sklenitev prostovoljnega pokojninskega zavarovanjulr: zato smo pripravili SKUPINSKO in INDIVIDUALNO obliko. POKOJNINSKI PROGRAM Zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja na podlagi svojih zahtevi želja in potreb izbere končno obliko pokojninskega programi », Pokojninski program vsebuje: — starostno pokojnino — zavarovalno vsoto za primer smrti — družinsko pokojnino VALORIZACIJA IN DOBIČEK Zavarovalnica TRIGLA V bo posebej skrbela, da se bodo sredstvi j pokojninskega fonda valorizirala j temeljno obrestno met m (TOM). Zavarovalnica deli med svoje zavarovance tudi dobiček, ki nastal kot razlika med zagotovljeno in doseženo obrestno mero. ■ tv' sistemom: zagotovljeni donos + dobiček dosežemo, da je konci 0tj' donos pri dolgoročnem zavarovanju višji kot pri klasičnei varčevanju. SKLENITE PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAfr ROV ANJ E in zagotovili si boste enak standard in kvalitet \ življenja, kot ste jo imeli pred upokojitvijo! =5° ip zavarovalnica triglav območna enota novo mesto NATEČAJ ZA IZBOR NAJSTAREJŠE ZAVAROVALNE POLIC* NA PODROČJU DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN KOČEVJA OBJAVA KOMISIJE ZA IZBOR Tričlanska komisija v sestavi: Predsednik: g. ZDENKO PICEL.I — Dolenjski muzej Nov'11 mesto Član: ga. MARJETA MATIJEVIČ — Zgodovinski arh Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Član: g. IZTOK PEKOLJ — Zavarovalnica Triglav, d.d Območna enota Novo mesto je na seji dne 22. 4. 1996 ugotovila: — Do sedaj je prispelo na natečaj 40 zavarovalnih polic Komisija posebej opozarja na pogoje natečaja in sporo$ prinesiteljem polic, da preverijo izvor police — teritorialnfl področje delovanja Zavarovalnice Triglav, d.d., Območn* enote Novo mesto. — Trenutno najstarejša prinesena zavarovalna polica, ustreza pogojem natečaja,je iz leta 1916. . — NATEČAJ se razširi tifdi na izbor TREf NAJZANIMiVEJŠIH zavarovalnih polic z nagradami P11 10.000,00 SIT. Komisij* 50 LET zavarovalstva ESCORT 1.3 CLX, letnik 8/92,45.01X1 km, 5V, kovinske barve, garažiran, prodam za 14.600 DEM. ® (061)344-976. 4802 R 4, letnik 1989, rdeč. ugodno prodam. * (068)57-247. 4804 GOLF JX D. letnik 1988, rdeč. prvi lastnik, prodam. ® (0608)87-389, po 14. Uri. 4805 R 5 CAMPUS, 5V, rdeč, letnik 1991, 58.001) km, prodam za 7900 DEM. ® (068)44-373, dopoldan. 44-467, popoldan. 4808 FORD ŠIFRA, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)67-559. GOEF JX D, letnik 1987, registriran do 9/96, zelo lep, prodam za 7600 DEM ® (068)67-603, 48|2 KAMION Z 35 8 A, letnik 1989, registriran za eno leto, z aluminijastem kuso-nont in ccrado, vozen / B kategorijo, prodam. ® (068)67-119. 4835 AX 14 IG D, 48.000 km, letnik 1991, prodam za 9300 DEM. ® (068)75-180. JUGO 45, letnik 1989, ugodno prodam ® (068)85-757 ali 85-912. 4838 R 4 GTL, letnik 1982, 98.000 km, bel, dobro ohranjen, prodam. ® (068)24-269. KOMPLETEN MOTOR MAN ljen, 240 KM, po delih, in menjali1'*,*01 AK 6 prodam. * (0608)56-228. Z POLY, letnik 1990, 71.000 kh1 dam za n.r, teiniK ivutt, /i.uuu m1": o 3500 DEM. * (068)24-075^ K HIUNDAY PONY 1.3, letnik 1^1 ■" 8800 DEM, in jadralno padalo Polj dam. W (0608)81-009. * R 9 GTE, letnik 1983, re| 23.12.199«, in audi 80 CC, letnik 1 »'T gistriran do 28.4.1997, prodam. 9 ^ 81-022, po 19. uri. JUGO, letnik 1989, prodam J ^ DEM. «(068)83-619. Z 101 GTL, letnik 1985/86, v stanju, registrirano do M.7.1996, prt jj ^ Avsec, Mali Slatnik 26, * 20-205- * FORD ESCORT CLX 1.4. bel. 12/90, 68.000 km, 3V, garažiran. wj • * ...... .1,» lA/O*. ...v. . !*ll ran do 12/96, dodatna oprema, e f to streha, alarm, centralno /aklcpahJ .j ^ dam za 13.(MK) DEM ali menjam /;l ^ J avto, letnik 1994/95, / mojim dop^ ^ .» •zr (068)22-907. . ,r ] KAMION TAM 162-11 I B* ^ J nov. Hc neregistriran, / dodatnoDpr|’^ ® enoletno garancijo, prodam. ^ 1 ji 119. 22 DOLENJSKI LIST St. 17 (2437). 25. aprila l^| fSGTL. letnik 1986. 130.000 km, in corso, letnik 1990, prodam. ® 051-781 4840 UGO 45, letnik 89, prodam. ® p)321-186, po 20. uri. popolnoma novo OPEL VECTRO 1,6 CD (nov "'odel) ugodno prodam. __Tel, 0609/623-116. R 4 GTL, letnik 1991, prodam. « 8)78-177. 48 42 J0GO KORAL 60, letnik 8/90, 60.000 'Mehiško moder, prodam. ® (068)26-; 4845 GOLFJGL 1.3 bencinar, letnik 11/80, ’ registriran, do 11/96, ugodno prodam. rJctka Žnidaršič, Šmalčja vas 18, Šent-*J- 4846 JGGO KORAL 45, letnik 1990, rdeč, 'striran do 1/97, ugodno prodam. ® 8)50-272. 4848 GLIO 1.4 RT, letnik 1991, francoski, '■nske temno zelene barve, prodam. ® «)78-235 . 4849 ALLURE, letnik 8/92, registriran ;^6,40.000 km, rdeč, nepoškodovan, ‘eno ohranjen, prodam za 10.200 (068)26-198. 4850 K 5 CAMPUS, letnik 1992, 57.000 km, odani. ® (068)67-263. 4853 M 8^ GTL, letnik 1991, prva barva, pro-n " *(068)73-766. 4855 k G°LF JGL bencinar, letnik 1983, re-'iran do 4/97, prodam za 3200 DEM. n (068)51-823. 4856 ""RS CAMPUS, letnik 1993, 5V, rdeč, j®'n"a stekla, prodam. ® (068)25-344. 4858 P, letnik 1987, registriran do 11/96, ^ohranjen, prodam, « (068)22-205. PNO Super Fire, letnik 1987, črn, ga-■J®n* dobro ohranjen, prodam. ® jJto-578. 4860 c '50, letnik 11/84, registrirano za celo 7" °' Baražirano, dobro ohranjeno, pro-*13 »0 DEM. ® (068)78-440. 4874 819 R [ 1.4, letnik 1994, registriran do Prvi lastnik, prodam za 18.500 71- ® (068)85-662. 4876 GOLF D, letnik 1984, zelo ohranjen, ® (068)45-393. 4877 feftUGEOT 405 GL 1.6, letnik 1989. eP° ohranjen, ugodno prodam. ® “*)42-534 4878 VI G°LFJX D, jetnik 12/89, rdeč. garaži-’ dobro ohranjen, prvi lastnik, pro-1J1, »(068)321-694. 4883 ' G°LF JX D, letnik 1989/90, prodam. (068)342-329. 4886 ! "ORD SIERRO 2.0 i CL, letnik 1991, 71 '’°ženih 62.000 km, servisna knjižica, °dam. ® <0609)635-326. 4891 GGO 55 Koral, letnik 1990, prva bar-■Prvi lastnik, kot nov, 58.000 km, regis-/r roj1 do 7/96, prodam za 4200 DEM. ® ,/j '»H2-395 4893 POLTOVORNI AVTO Fiat 615, v ^ oari. primeren za predelavo v traktor-Prikolico, in kolesa za tračno žago l)dam. ® (0608)82-831. 4894 .A P, letnik 1988, ugodno prodam. « ”"3-537. • 4896 letnik 11/87, prevoženih 62.500 ■Prodam, ® (068)51-785. 4898 GLTCIT, letnik 1991,48.000 km, prvi garažiran, prodam. « ,(068)68-e 4899 S) letnik 1986, 115.000 km, drugi 'fkmo dobro ohranjen, prodam. « On48 4900 OLF D, letnik 1985, dobro ohranjen, , atn. Brane Jakše, Vaška cesta 92, jS «la. 4902 ( ( 6 DCampus, letnik 1991, grafitno d Prodam za 8200 DEM. ® (068)44- », 4907 "4CTL, letnik 1985, 115.000 km, re->(ikando4/97' prodam za 120.000SIT. 1/68)45-303. 4908 S CAMPUS, letnik 191, 99.000 km, . PsRo siv, tonirana stekla, registriran 'j "kta v' m ^ zimski gumi prodam za ^ “EM. « (068)22-999, popoldan. K "a stekla, pr PlOf.u^MPUS, letnik 10/92, prodam. Ic’’ 6 5q Prodam. Bogomir Verbič, K Ro V, , 4ljii1"Vo me»lo. 4951 '"»tj,*1 8«, letnik 1989, 113.(KH) km, re- ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1994, 45.000 km, prodam za 9600 DEM. ® (0608)82-461. 4957 R 5 CAMPUS D, letnik 1991, registriran do 3/97, kovinsko siv, tonirana stekla, 5V, prvi lastnik, prodam ali menjam za R 4 ® (068)49-426. 4959 OBNOVLJENO Z 101, prebarvano, nove gume, akumulator, prvi lastnik, prodam za 1.050 DEM. ® (068)25-713. 4961 ŠKODO FAVORIT GLX, letnik 1993, rdečo, redno servisirano, prodam. ® (068)27-260. 4962 JUGO KORAL 55, letnik 1990, 50.000 km, prodam. ® (068)65-095, po 17. uri. 4963 JUGO, letnik 1986, rdeč, prodam za 1600 DEM. © (068)44-340. 4966 GOLF JX D, letnik 12/88, rdeč, 107.000 km, kljuka, prodam za 9800 DEM. © (068)40-759. 4969 JUGO KORAL 55, letnik 1988, 84.000 km, prodam. Karol Kmet, Gor. Sušice 37, Uršna sela, ® 65-271. 4971 FORD ORION 1.3 CL, letnik 1990, registriran do 4/97, prevoženih 80.000 km, prodam. ® (068)322-022. 4973 R 4, letnik 1982, prodam. ® (068)83-188. 4974 BREZHIBNO ASTRO KARAVAN, letnik 8/95, ABS, pomična streha, radio, srvo, 2 airbaga, imobilizator, prodam za 31.000 DEM. © (068)24-777. 4976 R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5V, rdeč, 66.000 km, prodam. ® (068)23-679. prodam obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 2989 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, bele, rjave in grahaste, in za purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, © (0608)89-038 ali (0608) 89-311. 3150 PURANE, težke pasme (3 kg), prodajamo. © (068)44-867 ali 57-105. 4757 RJAVE in grahaste jarkice ter bele piščance bomo prodajali od 3. maja dalje. © (068)48-366, Prevoišek, Čatež. 4821 6-TEDENSKE PURANE, kilogramske piščance ter 18- tedenske grahaste jarkice prodajamo. Jože Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, © 42-524. 4823 NESNICE, rjave in grahaste, stare 3 mesece, dobite vsak dan. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje. © (068)44-389. 4947 preklici PREKLICUJEM vse neresnične besede, ki sem jih izrekel o Barbari Bartol iz Dobravice 24, Šentjernej, in se ji javno opravičujem. 4651 MARIJA ROJC, Lašče 14, Dvor, preneham z delovanjem 18.6.1996. 4667 PETAR JELIC preklicujem zaključno spričevalo Industrijsko kovinske šole Maribor za šolsko leto 1967/68. 4705 JOŽE KASTELIC, Dečja vas 7, prekli-cujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel o Tereziji Grm, Dečja vas 12, in o Jožetu Krncu iz Šmavra. 4817 posest 0 j . ~ UMIIIHIUI MkKlil, icj;nimiiii ’ prvi lastnik, prodam za 7500 F|. *(0608)75-314. 4909 ist7D0 NIVO 1600 L, letnik 1993, re-1 ^Man° 2/97, prodam za 10.500 Gl* (068)21-038. 4918 Ua GFI), letnik 1990, bel, 3V, prodam. HiT^28'771’ popoldan. 4922 tjja ^TL, letnik 1989,87.000 km, regis-11 do 7/96, bež barve, nove zavore, iz- «___________________.. ■ ^ROŠč, letnik 74, reg. do 1/97, 10 Prodam. ® 23-192. 1(1 l'6CL'letnik l99°’ KAT'toni' tovarniško strešno okno, 5 j) rcgistriran do 4/97, prodam H vi D j /25. P“ I?. uri. 4929 3cii CAMPUS, 62.000 km, prva regis-l99». prodam. ® (068)323-167. h,p 4930 If(j,. (°tnik 1987,47.500 km, prodam. P>4-I13. 4934 i-OOo i L8 i, letnik 1992, prevoženih šlttrjf centralno zaklepanje, cr,a stekla, prodam «(068)75-014. 4936 ' HS.?'MpUS, V, letnik 5/91, sive ko ^)27 9rVe. Prodam za 6900 DEM S il Sod?* " I), letnik 1985, S paket, zelo s ."Prodam. « 1068)81-080 4979 i,J kvi,jr ”E, 3V, rdeč, letnik 1994, redno ( odlično ohranjen, prodam ® J*'4)32. H 4940 ji %1-t,1'* 55, letnik 6/89, siv, prodam ® G;^9 4943 $ rirj,nU| L, letnik 1990, prva barva, regts-^ I5 celo leto, prodani © (068)42- {KADETT GSI 2,0, letnik 11/87, . i nicniam /a motorno kolo © 1 &73 4945 o ^7 C) 45 |ctnik 1990, registriran do ^ ^li(Tvdani- * (068)22-161 4951 J 9|/97° 4S koral’lctnik l989’ registriran 15.700 4953 ■TOl a do 1/97, prodam ■’i Ih,* (0608)56-183. 'J Ji k K()«AL 55, letnik 1988, 62.0(8) r° ohranjen, prodam. © (0608) 4‘G4 lSPrQnk AMADE 1.4 TSE, letnik 3/91, Vi ^riJnjcn, prodam • (068)26-442. 4955 VINOGRAD s sadovnjakom, 32 a, zidanico in nov objekt na Zdolah pri Krškem prodam. © (064)715-858. 4630 DVE GRADBENI PARCELI, 13 a in 7 a, v Gorenju pri Kočevju prodam. © (061)854-060. 4652 VINOGRAD na Trški gori prodam. © (068)25-305. 4654 V TRNJU pri Berčicah oddamo v na- jem travnik, 26 a. Drago Zupanc, Globočice 4, Krška vas. 4658 V METLIKI prodam gradbeno parce- lo, 1000 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter načrti. Začetek gradnje možen takoj. © (061)556-790. 4672 V TRIBUČAH prodam več njiv ter gozd po zelo ugodni ceni © (068)60-158. 4675 VINOGRAD, 14 a, 1000 trt, v Okrogih pri Šentrupertu, asfalt nad in pod vinogradom, ugodno prodam. © (068)40-358. 4682 TRAVNIK med Šmarjeto in Vinico, 190 a,- prodam ali oddam za košnjo. © (068)73-213. 4691 V NAJEM damo opremljeno stano- vanjsko hišo, oddaljeno iz Novega mesta 8 km. © (068)43-647. 4695 ZEMLJIŠČE, primerno za sadovnjak -vinograd, 1400 m2, v vasi Podulc, Raka pri Krškem © (061)554-608, po 17. uri razen sobote in nedelje. 4698 SEVNICA, Florjanska ul., prodam parcelo, 740 m2, komunalno urejeno © (0608)82-321. 4704 ZAZIDLJIVO PARCELO ob gozdu, na sončni legi v Vel. Mrašcvcm, prodam. © (061)131-90-48, od 19. do 22. ure. 4713 LOKACIJSKO gradbeno parcelo v Vel. MraŠevem, 700 m2, elctrika, voda in telefon čez parcelo, prodam. Cena 11 DEM/m2. © (0608)78-283. 4717 NA ZELO LEPI LOKACIJI na Mirni ugodno prodam starejšo stanovanjsko hišo © (068)27-466. 4748 VINOGRAD na terase v Mcvcah prodani. © (068)73-751. 4774 PARCELO za vikend. 20 a. na Riglu v bližini Dolenjskih Toplic, elektrika na parceli, prodam. © (068)65-012. 4777 HIŠO na Puščavi pri Mokronogu, z vv-tom, prodam. © (061)374-992. 4779 V MRZLAVI VASI pri Brežicah blizu Čatcških Toplic prodam novo stanovanjsko hišo z urejeno okolico. Leži og blavni cesti pri avtobusnem postajališču. Primerna je za obrtno dejavnost. © (0608) 59-026. 4793 TREBNJE - Štefan, na lepi legi prodamo nedograjeno hišo, © (068)322-282. 4887 V SREDIŠČU ŠENTJERNEJA pro- damo hišo, primerno za poslovno dejavnost. © (068)342-470. 4888 NOVEJŠO HIŠO z vrtom na lepi legi v Novem mestu prodam. Ivan Založnik, Na Lazu 2, Novo mesto. 4904 GOZD v okolici Žužemberka prodam * (068)87-569. 4970 ZIDANO GARAŽO v Kočevju, v Kolodvorski ul., prodam. © (061)781-417. 4648 PLINSKI BOJLER prodam. © (068) 78-284. 4653 INVALIDSKA VOZIČKA, električnega in navadnega, oba lepo ohranjena, ugodno prodam. © (068)47-522. 4655 SENO prodam. © (068)81-746. 4656 100 kg KORUZE v storžih, telico simentalko, brejo 8 mesecev, plug Batuje in nakladalko Šip, 19 m3, prodam. © (0608)75-400. 4657 OBHAJILNO OBLEKO, kombinirano pepita - črno, ugodno prodam za 7000 SIT. Zdenka Kodrič, Stanka Škalerja 17, Brežice, © (0608)64-365. 4662 DVE KRAVI, breji, prodam. © (068) 85-738. 4669 PRALNI STROJ Candy 133, starejši letnik, poceni prodam. ® (068)25-909. 4673 AGREGAT, moči 2 KW, malo rabljen, prodam. © (068)49-680. 4685 DEKLIŠKO OBLEKO za prvo obhaji-lo prodam. ® (068)68-015. 4686 VKLJUČNO KUHINJO s hladilnikom in štedilnikom prodam. ® (0608)84-235. .SENO in hrastov skedenj, 9 x 5 m, prodam. © (068)81-507. 4689 USNJEN VOLAN Walter Wolf za clio prodam. ® (0608)70-236. 4692 KOZI, dobri mlekarici, z mladiči ali brez, prodam. Peter Rozman, Gor. Glo-bodol 19, Mirna Peč. 4696 AGREGAT Kawasaki in žrebička, starega 7 mesecev, črno-bele barve, prodam. ©(068)57-364. 4703 JADRNICO Match 4 prodam. © (068)322-055 ali 73-003, zvečer. 4706 KOSILO ZELJE in jedilni krompir sante prodam. ® (068)42-926. 4709 KOPALNO KAD. nerabljeno, in strešno opeko prodam. ® (068)23-597. 4710 SEMENSKI in jedilni krompir frizija, lanski uvoz, prodam. Šentvid pri Stični, ©(0609)635-616. 4711 VLEČNO KLJUKO in dve platišči z gumami za R 5 prodam. ® (068)323-466. ŽVEPLENO - apneno brizgo dobite v Semiču. ©(068)68-158. 4718 SENO prodam. © (0608)22-061. TISKARNO, kompletno postrojenje v obratovanju, za offset tisk, prodam © (061)59-380. 4720 OBHAJILNO belo obleko, čevlje in jopico ugodno prodam. ® (068)83-791. TELICO SIMENTALKO, brejo 6, mesecev in sivko, brejo 8 mesecev, prodam. © 22-222 NOV pomivalni stroj prodam. ® (068)21-091. 4725 SENO ugodno prodam. ® (068)83-371. 4731 STAREJŠI SKEDENJ, pod, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)24-055. 4743 7 M bukovih drv prodam. ® (068)76-554. 4750 JEDILNI KROMPIR in suhe jesenove deske prodam © (064)631-683, zvečer. 4756 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Pavel Kuplenik, Dol. Kartcljevo 14. © 23-267. 4758 2 M3 javorjevih in 7 m3 češnjevih plohov. 5 cm, prodam. © (068)65-624. 4762 TRGOVCI, POZOR! Prodam trgovsko opremo, stalaže. konzole za trgovino. Možno na več čekov. © (069)65-510. 4770 PEKI, POZOR! Prodamo rotacijsko, nemško peč, star oleto in pol, kapacitete 120 kg/h. Nakup je možen tudi na kredit. © (069)65-510. 4771 KRAVO za zakol prodam. Alojz Šime, Rajnovišče 5, Novo mesto. 4772 13 SMREKOVIH špirovcev, dolžine 5 m, in I m3 smrekovih suhih plohov, debeline 5 cm, prodam. © (068)24-127. 4775 VEZANO OKNO s steklom in roleto, 150 x 190, 2 radiatorja 1800 prodam ® (068)24-458. 4786 MLADIČE nemške ovčarje, z rodovnikom. prodam. © (0608)79-270. • 4795 KOŠNJO, 2.5 ha, v Dragi pri Šmarjeških Toplicah oddam. © (068)24-310, zvečer. 4801 BIKCA, starega 10 dni, prodam © (068)25-846. 4803 RDEČE domače vino prodam. © (068)23-088. 4809 JEDILNI KROMPIR po 18SlTin kvalitetno seno prodam po ugodni ceni © (068)40-334. 4813 TELIČKO, rjavo, staro 9 tednov, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. © (068)49-191. 4819 300 KG ovsa prodam. © (0608)78-202. MALE. PUJSKE, do 30 kg, prodani. © (068)43-640. 4822 JEDILNI KROMPIR in namočeno sadje za žganjekuho prodam. © (0608)82-169, zvečer. 4g26 SINTHESYZER Casio, 4 oktavc.% adapterjem, prodam. © (068)49-371 KRAVO prodam ali meniam za dele ali ovce. ©(068)89-513. 4843 CISTERNO, 3200 I. prodam. © (068)324-556. 4844 BETONSKE REŠETKE, 28 m2. dolžine 4 m, prodam. © (068)42-457. 4851 NERABLJEN TROSE!) m 2 fotelja ugodno prdani, © (068)22-534. 4852 500 KG koruze v strokih prodamo. © (068)75-407. 4854 KOSTANJEVO KOLJE, dolžine 2.5 m. in telička, starega 14 dni, prodam. © (068)78-086. 4863 DIATONIČNO HARMONIKO, primerno /n učenje, c. f, b, in tomos avtomatih A 355 prodam. ® (068)25-278. 4865 500 L belokranjskega belega vina in 400 i črnine prodam po 200 SIT/i. 7? (068)58-168. 4867 NOV italijanski cirkular za rezanje keramike prodam. Stroj je hlajen z vodo, premer žage 30 cm. Prodam tudi nov stroj za ravnanje talnih ploičic OT (068)324-244 alt 28-721, popoldan. 4868 MONTAŽNO DRVARNICO, primerno tudi za ovce, kokoši ali kunce, prodam. Ogled vsako popoldne, naslov: Požcs, Kamni Potok 17, Trebnje. 4869 MLADIČE DOBERMANE, stare 8 tednov, prodam po 150 DEM. * (0608) 75-307. 4873 100 L kompresor s trifaznim motorjem prodam ali menjam za les. « (0608)87-422. 4879 KORUZO, jedilni kormpir in žganje ugodno prodam. 77 (068)321-957. 4881 4 SONČNE KOLEKTORJF.IMP 190 x 90 50 % ceneje kot v trgovini ter bojler (200 l) zakonsko posteljo Novoles, belo, brez jogija, prodam. 77 (068)20-481. 4882 RABLJENO POHIŠTVO poceni prodamo. ® (0609)633-553. 4890 BIKA za zakol, telico za nadaljnjo rejo in osebni avto Golf JX, letnik 1985, prodam. Jože Pavlin, Gor. Mokro Polje 3, Šentjernej. 4897 5 M3 suhih hrastovih plohov, 5 cm, prodam. © (0608)57-060. 4901 KOZE Z MLADIČI za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Zofka Bradač, Podgorje 41, Piščecc. 4903 10 AŽ PANJEV čebel prodam. © (061)805-007. 4905 MLADO PSIČKO (terier - jazbečar) podarim. © (068)20-367. 4911 NEKAJ PUNTOV in gradbeno barako zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4913 VEČ TELIC, težkih 50 do 550 kg, pro-dam. Golob, Volčje N.njive 11, Mirna. 4914 DOLENJSKO BELO VINO, cviček, tudi v manjših količinah, ter otroško kolo BMX prodam. © (068)22-308. 4915 STAR SKEDENJ, primeren za brunarico, in gumi voz, 16 col, prodam. ® (068)78-036. 4917 OKNO JELOVICA, novo, trojna zasteklitev, 120x 140, in gradbeno barako, 3 x 4 m, prodam. ® (068)48-542, zvečer. 4919 SENO in šrotar za žito in ruženje prodam. © (068)89-364. 4921 KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, prodam. Selak, Dolenja vas 1, Otočec. 4924 KVALITETNO vrtno seno, ročno spravljeno, ugodno prodam. ® (068)24-712. 4926 PO IZBIRI prodam kravo sivko ali telico. © (068)76-395. 4927 LEDOMAT Icematic N 30 ter pletene vrtne garniture ugodno prodam. ® (0609) 622-268. 4928 2000 KOM. strešne opeke Strešnik, druge klase, ugodno prodam ® (068)81-188. 4931 OTROŠKO SOBO. naravni hrast, za 20.000 SIT, prodam in kupim čebele v AŽ panjih. ©(068)65-517. 4933 PŠENICO, oves in koruzo v zrnju ter koruzo v storžih prodani. ® (068)47-694. 4938 KUHINJO GORENJE, francosko posteljo v dvojnim vzmetenjem, klubsko mizico, kotno sedežno garnituro in kopalniško pohištvo prodam ® (068)45-666, zvečer. 4948 BIKA SIMENTALCA. 250 kg, in teličko sivko, težko 250 kg, prodam © (068)85-922. 4950 INDUSTRIJSKE šivalne stroje: 5 - ni-tni overlock, 4 šteparice, dvoigelno s po-krivnim šivom in krojilni nož prodani © (068)28-210. 4964 razno GRADBENI ENGINEERING, PGD in PZI projekti, promet z nepremičninami, upravni postopki, legalizacija ter izvedba vseh gradbenih del! ® (0609)630-883. 4416 PEČARSKO- KERAMIČARSKA DE- LA opravljamo. Garancija za opravljeno delo'© (0609)630-883. v 4417 ANGLEŠČINO inštruiram v Črnomlju. © (068)51-736. 4661 MATEMATIKO za osnovno šolo in prvi letnik srednje šole inštruiram. Pridem na dom. Darja, Sela 68. Dolenjske Toplice. 4678 V BREŽICAH oddam v najem poslovne prostore, 48 m2. © (0608)61-623. PREROKUJEM iz intuicije in svetujem, zdravljenje z miselnimi vzorci. Vaša sreča v bodoče je odvisna od vas! Jožica Tavčar, Gorenja Dobrava 21,4224 Gorenja vas. © (064)681-097. 4807 KMETIJA KOŠAK iz Maharovca vam nudi vsak konec tedna sveže domače goveje meso. © (068)42-366. 4828 OBNAVLJAMO FASADE, napušče, žlebove hitro in kvalitetno! © (061)853-331, int. 290, dopoldan ali (061)855-229, po 14. uri. 4857 NA OTOČCU zraven črpalke na avtocesti oddam poslovni prostor. Prednost neživilstvo. © (068)75-171 ali (0609)643-707. 4864 42-LETNA ŽENSKA gre gospodinjit družini ali starejši osebi © (068)76-489, po 20. uri. 4884 INŠTRUKCIJE za nemški in anglešči jezik zelo ugodno nudim. ® (068)85-682. 4906 ENGLISH COMPOSITION - eseji in pisma, maturitetna priprava. © (068)22-106, zvečer. 4941 V BREŽICAH oddam v najem poslovni prostor z urejeno dokumantacijo na zelo pomembnem kraju. ® (0608)61-172. 4958 MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-714, Darja. 4968 službo dobi TAKOJ ZAPOSLIMO delavce za pri-učitev v kamnoseški stroki in vzdrževalca strojev, lahko tudi delavca s poklicem. Hrana in stanovanje zagotovljena. ® (064)47-845. 4647 TRGOVINA ROSINI v Novem mestu zaposli urejeno, prikupno dekle. Prijave sprejemamo na naslov: Trgovina Rosini, Rozmanova 16, Novo mesto, ali na ® (0609)628-949. 4649 STROJNIKA TGM z večletnimi izkušnjami zaposlim. ® (0609)612-487. 4668 ČE ŽELITE delati v gostinskem lokalu, pokličite takoj! OD 1000 DEM ali po dogovoru. ® (0608)31-435. 4676 DELAVCA kovinske stroke iščem. ® (061)778-092. 4677 TAKOJ ZAPOSLIMO dekle za delo v strežbi. ® (0608)87-018, dopoldan. 4723 REDNO ali honorarno zaposlimo natakarico in kuharico za delo v gostilni blizu Novega mesta. ® (061)724-380, popoldan ali zvečer. 4726 NATAKARICO v kava- baru v centru mesta zaposlim. Delo je samo dopoldansko. © (068)21-036. 4744 V OKREPČEVALNICI zaposlimo de-klc za delo v strežbi. Nudimo hrano in stanovanje ter dober OD. ® (068)52-530. 4768 V LESNI DEJAVNOSTI zaposlim 2 delavca. © (068)78-066. 4783 PRIDNO DEKLE za delo v slaščičarni zaposlim. ® (068)81-860. 4788 TAKOJ zaposlimo natakarico ali kuharico. Možnost prekvalificiranja. Nudimo brezplačno stanovanje v hiši. ® (068)44-824. 4797 NATAKARICO in čistilko zaposlimo v piceriji v Novem mestu. © (0609)637-352. 4798 PRODAJALCE avtoličarskega materiala iščemo. Možnost zaposlitve. ® (067) 31-861. 4800 REDNO ZAPOSLIMO voznika z lastnim vozilom (kombi). ® (068)323-915, od 10. do 12. ure. 4806 REDNO ZAPOSLIMO natakarico ali pomočnico v gospodinjstvu. Stanovanje preskrbljeno! ® (0608)82-422, od 20. do 21. ure. 4810 ZAPOSLIMO večje število slikoples-karjev ® (068)321-028. 4837 MLADO simpatično dekle z izkušnjami in veseljem do dela honorarno zaposlimo za delo na gostinskem vrtu ® (068) 342-240, popoldan. 4861 ZA PRODAJO NAKITA zaposlimo prijazno, urejeno, razgledano osebo, staro nad 25 let. © (068)322-160, od 15 do 16. ure. 4862 TRGOVCA zaposlimo v trgovini s talnimi oblogami. ® (068)341-923 ali 323-343. 4875 DELAVCA za delo v ročni avtopralnici honorarno zaposlimo. ® (068)323-035. 4892 TAKOJ HONORARNO ZAPOSLIMO simpatično natakarico za delo v bistroju. ® (068)81-188. 4932 IŠČEMO partnerja za prodajo in montažo motornih pogonov za dvorišča vrata in zapornic. SEZAMY tel./fax: 063/411-042 • Za delo na računalniku 1 zaposlimo sodelavca s | poznavanjem naslednjih , programov: COREL . DRAW, PHOTOSHOP itd. i Telefon: 0609/634-672. KRAVE, dobre molznice, A kontrola, sive in črno-bele, prodam. Informacije: DULC, Stranje 9, 8275 Škocjan, tel. 41-115. 1 V| • v v službo išče REDNO ali honorarno delo iščem. Sprejmem tudi delo na domu. ® (0608) 82-783v 4660 LAŽJE DELO na domu, lahko tudi varstvo otrok, sprejmem ® (068)48-526. 4967 stanovanja PODJETJE iz Novega mesta najame enosobno stanovanje, garsonjero ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe sporočite na ® (068)322-315, 322 234 direktorju, vodji komerciale ali vodji ekonomskega sektorja. 4716 V NOVEM MESTU oddam enosobno stanovanje s posebnim vhodom. ® (068) 341-013. 4728 DVOSOBNO STANOVANJE v Straži oddam. Predplačilo za 1 leto. ® (068)27-891. 4766 ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu oddam. ® (068)27-134. 4824 DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, na Seidlovi c. v Novem mestu prodam. ® (068)20-583. 4825 V NAJEM VZAMEM enosobno stano- vanje v Novem mestu. Mesečno plačilo. Šifra: »MAJ". 4847 SOBO s kuhinjo in kopalnico ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici, do 10 km, najamem. ® (068)28-918, po 16. uri. 4871 V NOVEM MESTU, na Ulici Slavka Gruma, prodamo dvoinpolsobno stanovanje. © (068)322-282. 4889 V CENTRU Novega mesta prodam stanovanje, 78 m2, z vso opremo. Cena 950 DEM/m2. © (068)26-589 ali (0609) 637-106. 4920 ženitne ponudbe SAMSKI MOŠKI, 58 let, brez obveznosti, upokojen, želi spoznati sebi primerno partnerico za življenje v skupnem gospodinjstvu. Šifra: »POMLAD«. 4831 VDOVEC, upokojen, star 70 let, s svojo hišo, vrtom in avtom, želim spoznati gospo za skupno življenje na mojem domu. Šifra: »SREČA«. 4895 STAREJŠI VODVEC želi spoznati žensko, ki bi bila pripravljena pri njem živeti in gospodinjiti. Možnost dedovanja. Šifra: »POŠTENA«. 4975 vašem kanalu v soboto ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30! VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto po ^ 068/323-610 ali 0609/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p. Od 8. do 14. ure, 0 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474 RAČUNALNISKG IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na 0 (068) 321-926, g. Zaenko POTOČAR. COLOR SERVIS ZVONE GABRON, s.p. Ragovska 16 NOVO MESTO FINANČNI CENTER 0 061/133-94-32 GOSTINCI TRGOVCI Slikopleskarstvo in montaža gips elementov. Armstrong spuščeni stropi, knauf predelne stene, spuščeni stropi in obloge. Vse vrste slikopleskarskih storitev z najnovejšimi materiali. . Ragovska 16, Novo mesto, 0 /fax (068) 24-383 Certifikatne delnice odkupimo za gotovino brez provizije (KRKA, LEK, PIVOVARNA UNION, PIVOVARNA LAŠKO, ET0L, SAVA, MIT0L, MERCATOR, FRUCTAL, RADENSKA...). R S. Pridemo tudi na dom! Register blagajne in računalniški sistemi. Za gostinsko in trgovinsko poslovanje. Biro elektronik, Kandijska 31, Novo mesto. Informacije po tel. 068/321-090, Bojan Osolnik. >7 (2437), 25. aprila 19‘>6 DOLENJSKI LIST PORTRET TECjA TEclNA Ivan Starešinič Včeraj, na jurjevo, je bilo v belokranjski Vinici veselo kot le kaj. Sredi trga so se zbrali viniški osmošolci in ob spremljavi tamburic zapeli in zaplesali. Potem so s polnimi naročji brezovih vejic odšli po Vinici in okoliških vaseh od hiše do hiše, od vrat do vrat. Zapeli so jurjevanjske pesmi, zaželeli gospodinji in gospodarju srečo in zdravje ter podarili brezovo vejico, za dobre želje pa v dar dobili jajca, klobase, sadje, denar. Navada je, da darila vnovčijo, denar pa porabijo za končni izlet. Viničani so edini v Beli krajini, ki še ohranjajo ta lepi jurjevanjski običaj. Med tistimi, ki so pred osemindvajsetimi leti tekali od hiše do hiše, je bil tudi Ivan Starešinič, kije pozneje dolga leta na jurjevo sredi Vinice brenkal na tamburico ter letos pripravil mlade tamburaše, da so prvič prevzeli to vlogo od starejših. Ivan, ki mu je zibelka stekla na bližnji Pretoki, je imel srečo, da je odraščal prav v času, ko je bilo delo tamkajšnje vaške folklore na vrhuncu. Pri dvanajstih letih je že pel v folklorni skupini, ko pa je še nekoliko zrasel, je začel plesati. Sodelovanje v folklorni skupini je bilo v njihovi hiši nekaj samoumevnega. Oče je igral bugarijo, odkar Ivan pomni. Prav tako je igral brat, medtem ko so Ivan, sestra in mlajši brat plesali. Mama pa je prala in likala noše in skrbela za kmetijo, ko je pet Starešiničev odšlo na nastope. Tako živo se še spominja, kako je jur-jeval! Otroci so se razdelili v skupine in preloški so šli po vaseh od Zilj do Žuničev. “Skupine so med seboj tekmovale, katera bo dobila več daril, zato smo morali zelo peti. Nekatera vrata so ostala kljub glasnemu petju zaprta. A ko gredo danes otroci po hišah, so ljudje užaljeni, če se slučajno zgodi, da katere ne obiščejo. Brezova ve jica potem počaka v veži do naslednjega jurjevega, ” pravi Ivan. Letos so pred jurjevim odšli že devetič predstavit Belo krajino in m ne običaje tudi Ljubi; nčanom ter predsedniku Kučanu. Starešinič se je po dvanajstih letih plesanja na Preloki preselil v Vinico, a je še vedno hodil plesat v rojstno vas, medtem ko je začel v viniški folklorni skupini igrati na tamburico. Skoraj dvajset let, kar igra bugarijo in hkrati vodi viniške tamburaše, predstavlja gonilno silo tambu-raške skupine, ki redno vadi. Njegova vetika zasluga je, da je postalo igranje kvalitetnejše in da je razširil program. A ne le to, skrbi tudi, da tamburice v Vinici ne bodo utihnile, kajti na osnovni šoli vodi skupino mladih tamburašev. To je že tretja generacija mladih pod njegovim vodstvom, svoj ognjeni krst pa so doživeli na nedavnem srečanju belokranjskih otroških folklornih skupin. Program jim je uspelo naštudirati v pičlih nekaj mesecih. Ivan je spoznal tudi, da ne morejo več igrati na tamburice, kupljene še pred njegovim prihodom v Vinico. Zato so člani folklorne skupine zadnje čase ves denar od nastopov hranili za nakup novih inštrumentov, na pomoč pa sta priskočili tudi črnomaljska ZKO in viniška osnovna šola. Slednja jim je dala na voljo še prostore za vaje. Starešinič je letos za svoje bogato delo v kulturi prejel Zupančičevo diplomo. Ivan verjame, da se zgodovina ponavlja. Če so nekdaj igrali in plesali skoraj vsi Starešiniči s Preloke, sedaj to počno Starešiniči iz Vinice. Ivanova žena Marija vodi pri folklorni skupini plesalce, tako otroke kot odrasle. Pleše tudi hčerka Mojca, medtem ko sin Robert igra. “Pri naši hiši je pač tako, da ženske plešemo, kakor moški igrajo, ” se nasmehne Marija. MIRJAM BEZEK-JAKŠE “Slutnja device” ostala v Sloveniji Anton in Marija Uršič zakonita lastnika PORTOROŽ - Prejšnji teden je koprsko okrožno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek Republike Francije, ki je od piranskih zakoncev Antona in Marije Uršič zahtevala, da ji izročita sliko Charlesa Landelia “Slutnja device”. Oba sta povezana z Dolenjsko - Anton je doma iz Krmelja, Marija pa izhaja iz Ro-salnic pri Metliki. Pisali smo že, da gre za dragoceno sliko, ki jo je leta 1866 kupil Napoleon III., shranjena pa je bila v pariškem muzeju Luxem-bourg; leta 1920 sojo izročili francoskemu veleposlaništvu v Beogradu, med drugo svetovno vojno pa je izginila. Uršičeva sta dokazala, da sta sliko kupila leta 1987 od Siniša Modreca za 24 tisoč nemških mark in sodišče je tako potrdilo, da sta zakonita lastnika in poštena posestnika slike. S to razsodbo seje strinjala tudi Francka. Anton Uršič je bil zaradi slike tudi v kazenskem postopku. Po razsodbi je povedal, da slika nikoli ne bo naprodaj in da bo sedaj kulturna dobrina Slovenije v zasebni lasti. L. M. GLUHI V ODBOJKI NOVO MESTO - Medobčinsko društvo slušno prizadetih Novo mesto je v soboto, 20. aprila, v Novem mestu pripravilo državno prvenstvo gluhih in naglušnih v odbojki, ki se ga je udeležilo 11. slovenskih društev. Med moškimi je zmagalo Celje nad Kranjem, Ljubljano in Novim mestom, med ženskami pa Ljubljana nad Kranjem, Mariborom in Novim mestom. Organizatorji se vsem pokroviteljem za pomoč iskreno zahvaljujejo. ZAGREBŠKI KOJOTI V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v soboto, 27. aprila, ob 22. uri nastopila ena vodilnih hrvaških rock skupin Kojoti iz Zagreba. Kot predskupina se bo predstavila koprska ženska rock zasedba Fregatura. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Nace je brez službe in sam dela traktorje - Andreja hoče imena slaščic - Ponoči naj jih privežejo - Pravkar je nekdo povozil otroka - Franc se ne strinja Klici bralcev Dolenjskega lista, kakršnega smo dobili prejšnji četrtek iz Dobrniča, smo novinarji vedno veseli. Poklical nas je Nace Trunkelj, ki je brez službe, a vseeno ne sedi križemrok. Povedal nam je, da v domači delavnici sem ter tja naredi kakšen traktor. Zadnji, ki še stoji pred njegovo novo hišo, bo oral v okolici Dolenjskih Toplic, a še preden ga bodo odpeljali, bo Naceta obiskal naš novinar, ki pokriva ta del Dolenjske, Pavel Perc, saj ljudje traktorjev ne delajo kar za vsakim vogalom in bi veljalo kaj takega našim bralcem tudi nekoliko bolj obširno predstaviti. Andreja je klicala že prejšnji teden, a dežurni novinar ni razumel, kaj je hotela povedati. Še enkrat je razložila, da imajo v novomeškem gostišču na trgu r Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše 1 vprašanje. Čakamo vas vsak I četrtek med 20. in 21. uro na te-I lefonski številki (068)323-606. I I Dežurni novinar vam bo rad I | prisluhnil. odlične slaščice in da rada zahaja tja, slaščičarkam pa predlaga, naj v vitrini razstavljene slaščice označijo z imenom in ceno, saj bi tako precej pomagali strankam pri naročanju, da jim ne bi bilo treba kazati s prstom. Tisto o straniščih pa ni zraslo na njenem zelniku, pa tudi snažilki se po njeno ne bi bilo treba preživljati iz prispevkov gostov. Marjana iz Dolenjega Gradišča pri Šentjerneju je potožila, da se v njihovi okolici potika ogromno psov. Ko je šla v četrtek iz službe, jo je sosedov napadel, zato prosi sosede in sovaščane, naj pse vsaj ponoči privežejo. Za Marjano nas je vsa razburjena poklicala Ana Bele iz Ločne in povedala, daje v njeni soseščini na regionalni cesti pri gostilni Kos nekdo pravkar povozil otroka. To se ni zgodilo prvič, saj je prav cestni odsek med čistilnimi napravami in priključkom na avtocesto izredno nevaren, na njem pa je preteklo že precej krvi in izgubilo življenje že veliko ljudi. Ana prosi pristojne, naj vendar nekaj storijo, da se bo ločenska cestna kalvarija končala. Kasneje smo izvedeli, da ponesrečeni otrok ni bil v življenjski nevarnosti, voznike pa pozivamo, naj bodo na tej cesti skrajno previdni in prijazni do ostalih udeležencev prometa. Franca, bivšega delavca Obrti in Tergusa, motita naslov in vsebina članka Uspešna in prepoznavna banka. Sam se ne strinja predvsem s tistim delom, kjer piše, da Dolenjska banka rešuje podjetja iz Sklada za razvoj. Ponovil je tudi nekaj vprašanj, ki so jih delavci Obrti in Tergusa zastavili Dolenj- ski banki, ko so protestirali pred njenim poslopjem, in povedal, da je sramota, da v pravni državi vladajo banke na račun delavcev. I. V. KLAVIRSKI VEČER TREBNJE - Glasbena šola Trebnje je v ponedeljek, 22. aprila, v predavalnici trebanjske osnovne šole pripravila prijeten klavirski večer štiriročnih skladb učencev Glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. ZA VEGOVO PRIZNANJE ŠMIHEL - Na osnovni šoli jc bilo v soboto, 20. aprila, regijsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje, ki se ga je udeležilo 138 učencev iz 15 osnovnih šol. Učenci 6., 7. in 8. razredov so reševali naloge po sistemu Kengeru, ki se je zadnja leta že uveljavil v vseh evropskih deželah. V skupini 6. razredov je največ točk nabrala Jerneja Pavlin iz OŠ Šentjernej, drugi je bil Slobodan Malič iz OS Šmihel, tretji pa David Iskra iz OŠ Žužemberk. Med sedmošolci so si prvo mesto razdelili Andrej Muhič iz OŠ Mirna Peč, Vojko Kocojevič iz OŠ Šmihel in Domen Plut ter Matej Kocjan iz OŠ Grm. Med osmošolci je zmagal Miha Jukič iz OŠ Center, Tjaša Bajuk iz OŠ Šmihel je bila druga, Špela Progar in Matej Bobnar pa sta si delila tretje mesto. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 5 scdmošolcev in 8 osmošolcev. medved Medvedka hudo ranila tesarj Nedaleč od domače hiše je medvedka z mladičema hudo ranila po obrazu tesarja Stanislava Grudna, ki so mu v Kliničnem centru komaj rešili življenje ORTNEK - V gozdu med Pod-poljananmi in Zlatim Repom je 16. aprila medvedka z mladičema napadla 70-letnega tesarja Stanislava Grudna iz Zlatega Repa pri Ortneku v ribniški občini. Hudo mu je poškodovala glavo, mu odtrgala nos in uho ter iztaknila oko. Hudo poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v Klinični center, kjer so opravili nekaj zahtevnih operacij. 70-letni Stanislav se je zvečer ob 20. uri vračal iz Velikih Lašč. Na poti domov ga je v bližini domače hiše napadla medvedka z mladičema. Mrcina ga je poškodovala ob cesti, ga porinila po strmini do potoka in ga pustila. Da se nekaj nenavadnega dogaja 500 metrov od hiše, je čutil pes čuvaj, ki je dobre pol ure “opozarjal” na nevarnost. Stanislav je kljub hudim poškodbam zmogel še toliko moči, da je prišel domov, naravnost v hlev, kjer se je pokazal ženi. Z otožnim glasom je zaječal: “Poglej, kaj mi je naredila zverina!” Ker doma - so edina hiša na samem, “utesnjena” med gozdom ob potoku Zastava -nimajo telefona, je žena Terezija objokana tekla 20 minut hoje oddaljenemu sosedu in reševalna akcija je stekla. Stanislav je imel raztrgan in s krvjo namočen suknjič, brezrokavnik in debelo srajco. Če bi bil samo v srajci, bi mu mrcina iznakazila telo. Tako pa mu je le glavo, kar je REŠILNI SUKNJIČ - Stanislav je imel srečo, da je bil dobro oblečen. Njegova žena Terezija z raztrganim in s krvjo namočenim suknjičem. (Foto: M. Glavonjič) najbolj prizadelo ženo Terezijo in druge svojce. “Medvedka ni šla daleč, lahko kadarkoli zopet napade. Tudi otroka, ki se igra na dvorišču, ali koga ki skozi gozd hodi v službo. Žival je treba pokončati, druge rešitve ni! Mi si bomo to priza- PRVEGA MAJA S PLOVILI PO KOLPI KOSTELSKO - Kajak, kanu in rafting tekmovalni in rekreativni spust po Kolpi od Srobotnika do Potoka pri Fari (11 km) bo 1. maja ob 11. uri. Start bo na Kolpi pri Srebotniku. Prireditev sodi v okvir tekmovanj “Slovenske reke 96”. Glavni pokrovitelj tekmovanja jc podjetje Lesdog, organizator pa Turistično-športno društvo Kostel. devali,” razburjena pojasnjuje Terezija. Grudnovi so se doslej že večkrat srečali z medvedi. Ponesrečeni Stanislav se je že trikrat izmuznil objemu medvedjih šap. Medvedje nekajkrat prišel v bližino hiše, napadalen pa ni bil kot tokrat. Na kraju dogodka je bil navzoč tudi Janez Klun, član lovske družine Velike Poljane (območje na katerem je prišlo do napada je LD Velike Lašče). Dejal, je da ni res, daje šlo za ranjenenega medveda, katerega so lovili pred dnevi ti obstreljena žival je prav nevarna oziroma nap mladimi), ampak za mladičema. Dan po dogodku so javit spregovorili tudi predstavi-Lovske zveze Slovenije. Pove so, da morajo biti ljudje v go ] previdni, saj tudi medvedje zb jo, če se jim približa človek, ii , napadejo, razen če niso poško , vani in v nevarnosti. MILAN G L AVON tc.ir.KC.isi v Klinji VASI PRI KOČEVJU-Jutri bodo Oberčevi ko. stari natančno štiri tedne. Konec marca je povrgla koza Pavleta Obet Klinje vasi pri Kočevju pet kozličkov, lani štiri, predlanskim tri, skupni io v sedmih letih 21. Gospodinja Pavla pa je povedala, da so imeli v teh15 tednih več obiskov.kot prej v treh letih. Koza je stara osem let - kupili s1^ pri Janežičevih v Podgorski ulici v Kočevju - in je to njena sedma kot rt) Najprej je imela poxdva ali tri. Tokrat so jo parili z raznimi kozli v oki^' Zadnja tri leta - kopajo paril jz domačim kozlom, ki so ga kupili pred ;er mi leti, letos pa že prodali v Črni Potok - pa jih je povrgla skupaj kartar (Foto: J. Primc) Jurjevanje kot ga še ni bili Letos v Zdolah dvodnevno praznovanje s konjskimi vpregali zelenim Jurijem, budnico, veselico ZDOLE - Jurjevanje na Zdolah je sicer tradicionalno, a letošnje bo, kot kaže, preseglo okvire dosedanje prireditve. Drugo leto zapored bo prireditev potekala pod okriljem Turističnega hortikulturnega društva in krajevne skupnosti. Začelo se bo v soboto, 27. aprila, ko bo od 17. ure dalje zeleni Jurij s spremstvom, ki ga bodo sestavljale konjske vprege, pobiral jajca in klobase po vseh vaseh. To je novost, saj je bila v preteklosti navada, da so jajca krajani sami med tednom nosili na določeno mesto. Ob 20. uri bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, saj je 24. april tudi praznik krajevne skupnosti Zdole. V nedeljo, 28. aprila, se bo začelo že ob 5. uri z budnico pihalnega orkestra, kurjenjem kresa in pečenjem cvrtja. Med 9. in 10. uro bo na igrišču na Zdolah nastop ljudskih harmonikarjev, pevcev in šaljivcev, na prizorišče pa bo prišel tudi zeleni Jurij s spremstvom. Od 11.30 ure bosta nastopala folklorna skupina s Senovega in moški pevski zbor iz Brestanice, ob 15. uri pa se bodo predstavili mladi harmoniki pod vodstvom Tonija Sotoška j 16.30 dalje bo veselica z ansaC lom Zasavci. Posebnost letošnjega jurjev^ bo tudi oživljen Jurijev sejen1^ • Vsem, ki jim ne manjka d^V vitosti, domiselnosti, idej, us”j jalnosti in kulinaričnih sposts nosti, je namenjeno nedeljsko'ji movanje za “naj” jajce, ki jihlj ko prinesete v nedeljo do 14.1 na igrišče na Zdolah. Če M prinesli najmanjše, največ najlažje, najtežje jajce, če ga H najbolj domiselno predstavili] najlepše okrasili, morda pafj. okusneje pripravili, potem I** pričakujete nagrado. bo v nedeljo. Nekoč so d o ni ah na Jurijevo soboto pripeljali (I no, tokrat pa se bodo predsta' kmetijskimi pridelki, proi2v" domače obrti, suhomesna"" izdelki, žganjem in še čim. (Dolenjske Novice. €1 I V Cj>jL ■v I IM 18S5-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Iz sporeda živinorejske razstave Ob 10. uri: Dohod goveje živine. Ob 11. uri: Sprejem gostov. Ob 12. uri: Skupno kosilo. Izgovor Sodnik: “Vi ste vrgli tej priči pri prepiru jajce v obraz; to je bilo surovo!" Obtoženec: “Ne! Kuhano je bilo!" Občutljiv Zdravnik preiskuje bolnika in pravi: “Nič se mi ne dopadete!" Bolnik nevoljno: "Pa me pustite v miru in si poiščite lepšega bolnika!" Razloček Kuharica (mladi gospe, ko ji je le-ta popravila slovniške napake v njenih kuharskih bukvah): “To je ravno razloček med nama, milostljiva gospa! Vi veste, kako se piše, jaz pa kako se kuha. ” Različno so naredili A: “Kako je s tožbo vinskega trgovca?" B: “Njega so zaprli, vino pa izpustili!" Tl dl 1E POE Šale izbira Bojan Ajd Jbi Neprepustna “In kako mi jamčite, da j£ ura na vodo neprepustna?” “Zanesljivo vem, kajti koc pride kapljica vode v tole ur°' bo nikoli več odšla iz nje.” Nemogoči so Dva ptiča opazujeta kmeta, seje, pa pravi eden: , “Nemogoči so ti kmetje! L£ kaj vtikajo seme v zemljo, d'^ moramo ptice tako mučiti in tir!l ti iz zemlje semena?” Zaradi parkiranja “Če bi moral tulili na osa"’! otok daleč tul civilizacije, kaj b' s seboj?" "Avtomobil! um “Avtomobil? Saj jc otok nHl," in ne bi mogel vozili po nje'1” ^