Vreme NAROČNIK Str. 5 - Proslavili 60. obletnico ustanovitve Prekmurske brigade Sodelovanje v zgodovinskih bojih Str. 7 - Arcont, Sava in BSH Hišni aparati Najvišja priznanja učečim se Radgonsko podjetje med tremi najuspešnejšimi v Sloveniji Str. 11 - Kultura Z velikim uspehom končan letošnji festival PAC-a Str. 12-O tem, kako je Miran Druscovlch prišel v Lendavo In postal veliki Kdo ga bo izkoreninil Mura zaprla obrat in za halo pobrala razvojni denar j/ fetor se Medarda zdani, We še 40 dni trpi. Murska Sobota, 2. junij 2005, leto IVU, št, 22, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Stari sosedje, Slovi partnerji Občini Gornja Radgona in Halbenrain sodelujeta pri izgradnji pohodniško-kolesarskega mostu Halbenrain- Gornja Radgona čez mejno reko Muro Intercom trading lani začel s proizvodnjo biodizla Letne zmogljivosti tovarne so pet tisoč ton Zmogljivosti bodo še povečali, vložili pa so tudi zahtevek za pridobitev koncesije za predelavo odpadnih olj in masti Direktor MIP Nova Gorica S skupnim nastopom uspešnejši na tujih trgih $ Alfred Jermaniš, športni direktor Mure: »Telo mrtveca je še vroče. Pogreba še ni bilo, je pa zelo blizu in dovolite nam, da kakšen dan najprej tudi žalujemo.« AKTUALNO 2, junij 2005 - VEflll Koprski inšpektor pregledal hotiškl brod Denar za popravilo iz občinskega proračuna Minister za promet Janez Božič obiskal Hotizo Pogovori ministra z lendavskim županom Antonom Ba-lažkom in predstavniki krajevne skupnosti so potekali za zaprtimi vrati, novinarji pa potem tudi nismo dočakali izjave za javnost, ker da bodo informacijo posredovali iz urada. Molčečni so po dogovoru z gosti ostali tudi predstavniki krajevne skupnosti. Kljub temu se je izvedelo, da je ministra spremljala predstavnica Darsa, po čemer je mogoče sklepati, da so se pogovarjali o gradnji mostu na Muri. Znano je, da sta Janša in Sanader incident s hotiškim brodom želela poravnati z dogovorom o skupni gradnji mostu na Muri, za kar se je pozneje izkazalo, da je dogovor vsaka stran spet razumela po svoje. Po slovenskem razumevanju naj bi Janša mislil na skupni most tu, kjer ga hrvaška že gradi in za katerega so se domačini Hotize m Sv. Martina na Muri dogovorili leta 2002. sosednja stran pa naj bi govorila o novem skupnem mostu na mejno nespornem ozemlju. Glede na znano mnenje Hotižanov, to pa je, da ni smiselno graditi še enega mostu tam. kjer ni ljudi in prometnih povezav, v bistvu pa le kak kilometer in pol višje od sedanjega gradbišča, lahko sklepamo, da so to prenesli tudi ministru Po njihovem naj bi torej most stal na mestu, kjer ga je Hrvaška že začela graditi, saj je tu tudi najkrajša pot do državne ceste na Hotizi Prometnega ministra brod ni zanimal, je pa v torek plovilo pregledal inšpektor za plovbo iz Kopra, ki bo pripravil zapisnik s seznamom potrebnih vzdrževalnih del. Lendavski občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da bo potrebna sredstva zagotovil občinski proračun. M. H. Zveza Slovencev na Madžarskem je pripravila v nedeljo v Slovenski vesi Pora-bski dan. Dopoldne so prišli na svoj račun predvsem najmiajši, ki so ob pomoči vzgojiteljic iz Murske Sobote izdelovali lutke in se nato zabavali na napihljivih igralih. Nogometaši so se pomerili na turnirju veteranov, na katerem se je najbolj odrezala ekipa z Gornjega Senika. Popoldne so se v okviru osrednjega, kulturnega dela programa predstavile folklorne skupine, glasbeniki in ljudski godci tako iz Porabja kot Slovenije, Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnokje podelil tudi priznanja, imenovana za Porabje, ki so jih prejeli: Aranka Schwarcziz Monoštra (na fotografiji) terzakonca Margit in Jože G/eček z Gornjega Senika. Porabski dan seje nadaljeval s kuhanjem golaža. Izmed osmih ekip so se med kotfi najbolje znašli kuharji iz Budimpešte, za njimi pa sta se zvrstili ekipi z Gornjega Senika in Gornjih Petrovec. S. Edry VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.. M. Sobota Položen temeljni kamen Stari sosedje, novi partnerji Investicija težka 613 tisoč evrov Najprej so temeljni kamen za nov pohod mško-kolesarski most Halberein-Gornja Radgona položili na avstrijski (na fotografiji) in nato še na slovenski strani. Občina Gornja Radgona in občina Halbenrain sodelujeta pri izgradnji po-hodniško-kolesarskega mostu Halbenrain- Gornja Radgona čez mejno reko Muro. Most naj bi povezoval sosednji občini, predvsem pa sosednji in prijateljski državi - Slovenijo in Avstrijo. Namenjen bo samo kolesarjem in pešcem, torej v turistične namene, in bo za Pomurje in avstrijsko Štajersko izredno pomembna pridobitev. Ideja za pohod niško-kolesarski most Hal-benrein-Gornja Radgona je prišla pred dobrim letom z avstrijske strani. »In na naši strani smo jo z veseljem sprejeli,« pravi Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona. »Uspelo nam je pridobiti vsa soglasja, gradbena dovoljenja in položen je temeljni kamen.« 151 metrov dolg most naj bi avstrijsko podjetje Granit iz Gradca zgradilo že letos. »Veselimo se tega, ker nam most prinaša veliko novih priložnostih. Z njim pa bo zaživelo tudi Apaško polje,« je prepričan Kampuš. »Apaško polje ne sme biti le dolina, v kateri je veliko neurejenih gramoznih jam, kjer se veliko škropi in odlaga gnojnica, ampak mora biti tudi turistično območje, ker imamo za to odlične možnosti « In govo- rice, da naj bi na obeh straneh mostu uredili igrišča za golf? »Veliko je projektov in idej na eni in drugi strani. A jih imamo zaenkrat še pod mizo, saj še niso za javnost. Res pa je, da je ena od možnosti tudi ta.« Pohodniško-kolesarski most naj bi bil po šeststo letih prvi zgrajeni most med Slovenijo in sosednjo Avstrijo. Na tem mestu bo zgrajen zaradi tega, ker bo tako skoraj na polovici poti med avstrijsko Radgono in Cmurekom, pa tudi zaradi tega, ker je ravno na tem mestu dolga leta vozil brod. Skupna vrednost projekta je 613 tisoč evrov. Evropska unija je zagotovila približno 60 odstotkov sredstev, 38 odstotkov občina Haibenrein s sosednjimi občinami, občina Gornja Radgona pa le dva odstotka. Projektirala ga je avstrijska organizacija, namenjen pa bo izključno kolesarjem in pešcem. Most bo zgrajen tako, da bo imel v sredini zaporo, ki se bo lahko ob morebitnih elementarnih nesrečah odstranila in ga bodo lahko prečkala reševalna ali manjša gasilska vozila. Dogovorili pa so se že tudi za mejni režim. »Ko se zasvetli, se rampa odpre in mejni prehod bo nadzorovan le s policijskimi patruljami. Zvečer pa se bo spet zaprl,« je še povedal Kampuš. Sicer pa je bilo na položit- 0G1-3 tudi s Fouerejem Predstavnika civilnih pobud, Stair ko Sakovič in Robert Letnar, sta c koristila obisk veleposlanikaeW| ske komisije v Sloveniji, Ewana f uereja, ki seje udeležil postavitve^ meljnega kamna za pohodniška lesarski most čez Muro, in mu la prometno problematiko«^ občanov ob cesti G1-3 P°vS^ Slovenije v Evropsko unijo. Fr* vila sta število tovornjakov in * menitev občanov v zvezi s '■; vomim prometom, kotso hrup-nje nočnega počitka, škodah jektih in podobno. Povedala#' di, da civilna pobuda s 5,0 vlado konstruktivno soc)elllje’d'. postaja položaj kljub temu ce nevzdrznejši. Hkrati sta gala, da bi težave občanovo . G1-3 predstavil tudi na se^ ropske unije v Bruslju, s Fouere strinjal in obljubil, reznim organom v Brusijo nastale težave. CBS, ti projekti se počasi Iztekaj0 ta program Interekt 3 A, katerega f seli me, daje ravno Slovenija ’ vljeni sodelovati in razvijati inW programe v novih državah čM°ic ?. ■ ie j°k<^ vi temeljnega kamna, k> vrcip^f j udeležil tudi veleposla0^ sije v Sloveniji Erwan if da je most simbol ter da povezuje bregove-Slovenija in Avstrija s svoj dober vzgled drugim dr?3'- tudi Hrvaški. Vani3 V Murski Soboti predstavili portal pomembnih podatkov o o^.. Tudi investitorji jih bodo lažje Predvčerajšnjim so v uradu župana mestne občine M. Sobota predstavili spletni portal Občinski geografski informacijski sistem (gis.kaliopa.si). Gre za spletni portal, ki omogoča brezplačen dostop do katastrskih načrtov, zemljiškega katastra, registra prostorskih enot, katastra stavb in drugih podatkov o občinah. M. Sobota je ena od 36, katerih podatke je mogoče najti na njem. Kot je uvodoma povedal mestni župan Anton Štihec, so podatki, ki jih sicer zbirajo občina in druge državne institucije, tukaj zbrani na enem mestu, kar zelo olajša delo občinskim upravam, občanom in tu^i drugim po svetu, ki bi se lahko zanimali za te podatke, Konkretne koristi portala je župan razložil s primeri. Tako naj bi na hiter Igor Dimnik, direktor podjetja Kaliopa iz Ljubljane in enostaven način prišli do podatkov o primernih zemljiščih med drugim potencialni investitorji iz drugih držav. Lažje pa je tudi načrtovanje kakršnihkoli komunalnih in drugih infrastrukturnih pridobitev, saj program na portalu zelo poenostavi iskanje podatkov. Veliko koristi pa vidi tudi za občane, saj jim za določene podatke, kot je npr. katastrski načrt, ne bo več treba čakati v vrsti na občinski upravi, ki bo tako tudi razbremenjena. Predlaga, da bi ta portal zajemal občine celotne pomurske regije (trenutno so na njem podatki o osmih pomurskih občinah), in to prav zaradi preglednosti podatkov za morebitne investitorje. Vse naš- tete ' mnenju odre •• - vzpostavitev'-tisoč tolatleV / datne Jcu* X portala pred’ Ljubljane k' Z dehprostotsk^^ir tudipripZ ' ra je poudaril, roti nadgra)^3 ,. |f tudi podatkov, Ki l'1 / varstvu (n drugi, |t, C IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nona Rituper Rodei, Bernarda Bala žic Peček, Jože Graj. Majda Horvat, jo, 5# (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Some n (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: M.Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba),■ , tu)H*l '**'«1^ stoika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina»tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina la narocni Raiffe^en • ' ( naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11,100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za Internetno lzda|o je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR, Transakcijski račun za narod" Ino i j 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25, člena Zakona o davku na dodano vrednost Uradni list 23. ■ 5tran:11 proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003. Uradni list 17.12.2001. št. 103. Naktada: 15.400 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.sl, Venera: venera@p• inf,si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-i•• ftSTHK ~ 2, junij 2005 AKTUALNO 3 Vojteh Volk, direktor MIP Nova Gorica S skupnim nastopom uspešnejši na tujih trgih ^večinski lasti MlP-a bo Pomurka Mesna industrija status samostojne delniške družbe 1'Prav pogovort nud AIM J"*« bit«national in Gorka U- niso kon-i >taj ze skorajda z go-mogoče zapisati, da * ’ ' । ta soboška družba ./jP^liukega lastnika. J^tai lastnik ABC P°-ki jehk-f odstotni lastnik -j.,'1 industrije, MIP Nova Gori-*fJ 'Obosko mesno in-^/‘1° tanina žv dalj časa. o takšni odločitvi L ^Wal I Vojteha Vol-hetk J* ta Posl°vna ik’ ^"r^1 poslov-• skupnih sinergij v za zmanjševa-n•. ' -skupne logistike in U tj.41 Ropanja na tujih tr-.. '" mbna usoda je doletela m NK Zagone Vntrijeklubi ’ '":'t"it 2005/2006 ne bodo "4 , konkurenci. Prav nihče 1'v.^' ^'rnih trrii »grešnikov« v . roku ni ‘izpolnil finančnega kri- "XJ^itev Ih met Ti klubi bodo X'™ ''‘^‘»pili v 1 SNL, kjer ne '^■-^'^'^hf-ncnt vnu riji. Imetniki ^'Cfcnr bi kV - znani sredi junija. druščine jr -»tt >, J., u katastrofa za pomurski no-Da ”**1 bhl naslednja po-? :- ■■ r ’ delano-, upravnegaodbo-■ -'ul W’”ntlJ M 'c u 1 ^’9”tipak tudi za nogomet v 1 lino, ki bo p'1 5U^xw-bcV>’ Sestavljali naj ,'V p, BomUle, Publikum, Pri-v Mat’bor- »da krajina, Koper, 'X J1 le K-tazen, da l rml.v dokler ne h« zgrajen -‘‘ 'I- v ,l4li'1W1 ne b »di ■ mogli igra-Utr., '' V tem pnn'e™ prldel a v 1 ■ "-1 ‘.inčih in Murski Soboti. Milan Jerše Od šestindvajsetih pomurskih županov, se jih je zadnje koordinacije v GornjiTlad-goni, na kateri ie bila glavna tema ponovno oskrba Pomurja s pitno vodo, udeležilo le sedemnajst Ključne težave, s katerimi se pri oskrbi z vodo srečuje Pomurje, so no študiji, ki jo je zbranim predstavila magistra Irena Kopač z Inštituta za ekološki inženiring v Mariboru, mikrobiološka oporečnost vode, onesnaženje vode z nitrati in pesticidi, pomanjkanje zadostnih količin vode na Goričkem in v delu Prlekije (predvsem v občini Sveti Jurij ob Ščavnici) ter strokovno in kadrovsko ne povsem zadovoljiva organizacija upravljanja javnih vodovodnih sistemov, V študiji ki so jo pripravili, so predvideli zagotovitev ustreznih količin vode za plansko obdobje do leta 2030 in 2050 in na podlagi ocen norme porabe vode določili, da ena oseba porabi 150 litrov vode na dan Tako je treba z vodnimi viri izgotoviti od 660 do 805 litrov vode na • »kundo in v Pomurju te zaloge po besedah Kopačeve so Glavna vodna zajetja naj bi tako hil na območju Kroga, Dokležovja in Gaberja na prekmurski ter na območju Mote, Lukavec in Vučje vasi na prleški strani. Sekretarka ministrstva za okolje in prostor večinski lasti MlP-a? »Če bo prišlo do realizacije projekta, bo njen status Pomurka Mesna industrija, d. d., Murska Sobota.« Ostaja proizvodni program nespremenjen? Kakšen bo obseg proizvodnje? Kaj bo s številom zaposlenih? »Po naših ocenah je proizvodni program pravilno naravnan, treba je povečati proizvodnjo in razpoložljive kapacitete izkoristiti vsaj 80-odstotno. S tem bi dosegli ekonomsko pozitivno poslovanje. S tako zastavljenim projektom ne bi bilo treba v Pomurki Mesni industriji zmanjševati števila zaposlenih.« V primarni proizvodnji (govedoreji) MIP že zdaj sodeluje z rejci na našem območju. Kakšen je ta obseg sodelovanja zdaj in kako ga načrtujete v prihodnje. Za kakšno obliko sodelovanje gre (storitveno pitanje)? »MIP že do sedaj pogodbeno kupi v Prekmurju in na štajerskem okrog 90 odstotkov vseh prašičev. Nekatere proizvodnje so tudi namenske in določeni rejci že danes redijo prašiče, ki so primerni za kakovostne izdelke, ki so v projektih obeh mesnih industrij, zato pričakujemo še intenzivnejše povezovanje s proizvajalci. Možni so dogovori o delitvi dela tudi z drugimi mesnimi industrijami na tem območju. V tej regiji je bila uspešna reja živine - kakovostno govedo pasme Simental in križanci je bilo na tem območju prepoznavno že pred 30,40 leti. Kakovostna živina s tega območja je bila prepoznavna tudi v EGS in prav Pomurka Mesna industrija je bila največji lider med proizvajalci svežega mesa v letih 1970-1980. Prepoznavna'je bila predvsem na italijanskem trgu, saj so za to meso italijanski kupci »čakali v vrstah«, in prav za italijanskega kupca je bila posebna protekcija, če je meso prevzemal v Pomurki-ni klavnici. To pomeni, da bomo v sodelovanju z dobrimi, kakovostnimi rejci in ustreznim pasemskim sestavom vrnili ugled na ta nivo. Trg je velik, predvsem v Italiji je povpraševanje po kakovostnem mesu velikorzato ne vidimo zadržkov, da Pomurki Mesni industriji ne vrnemo ugleda, ki ji je in ji mora pripadati, seveda s pomočjo dobre in zveste primarne proizvodnje.« Ludvik Kovač, foto: Finance Na koordinaciji ponovno o oskrbi z vodo Brez sodelovanja ne bo projekta Glavna vodna zajetja: Krog, Dokležovje, Gabeije, Mota, Lukavci, Vučja vas Bernarda Podlipnik je med drugi povedala, da študija govori o variantnih rešitvah: »Pričakujemo še revizijo projekta in odgovore na vprašalnike, ki jih bomo poslali vsem občinam, da dopolnijo morebitne manjkajoče podatke. Na podlagi tega bomo predlagali rešitev Brez sodelovanja pomurskih županov pa tega projekta ni mogoče uresničiti« Razpis za glavni projekt ter aktivnosti za primemo organizacijsko obliko za upravljanje vodovodnega sistema in izdelavo državnega lokacijskega načrta načrtujejo jeseni. »Praktično imamo samo leto in pol časa, da dobimo gradbeno dovoljenje. Če bo šlo vse tako kot mora iti, potem bo posredovana dokumentacija za projekt v Bruselj v letu 2007, ko se prične črpanje sredstev,« pravi Podlipnikova. Gradnja sistema bo po njenih ocenah trajala tri ali štiri leta: »Istočasno bodo občine s svojimi proračunskimi in državnimi sredstvi gradile tako imenovana sekundarna omrežja skladno z generalno študijo.« Projekt bo stal približno 13 milijard tolarjev. Šestdeset odstotkov finančnih sredstev naj bi prispevala Evropska unija, preostalih 40 pa morajo zagotoviti država in občine, od tega morajo prispevati občine najmanj 10 odstotkov Vanja Poljanec Komentar Pomurski župani so ponovno zasedati, tokrat v Gornji Radgoni. Zasedanje je potekalo skupaj s poslanci. Poročila pravijo, daje razprava tekla o tekočih projektih in razvojnih problemih glede tega, kaj potrebujemo od države, kako se bodo delile karte, če denar seveda bo. Vse lepo in prav, toda od teh ljudi bi človek upravičeno pričakoval, da enkrat razgrnejo svojega duha in v svojih diskusijah odprejo dimenzijo nacionalne biti in kulture tega prostora. Brez tega ne bo šlo. Zaman razprave o kilometrih cest, o vodi, o šolskih zidovih, če vse to nima svoje duhovne podstati in širine. Na simbolni ravni srečanje v Gornji Radgoni sovpada z vladnim predlogom o novih državnih praznikih. V tem predlogu je ponovno izpostavljena anomalija, ko se poskuša priključitev Prekmurja povezati s praznikom priključitve Štajerske k matici, ki jo je dosegel general Maister. Maister ima zasluge za radgonski kot in s tega vidika ter tudi širšega slovenskega vidika ima brez dvoma svoje mesto in tudi težo priprazner vanju, predvsem z vidika ohranitve celovitosti slovenskega ozemlja. Neko povsem drago dimenzijo pa ima priključitev Prekmurja k matici. Ne gre za tehtanje, ampak zgolj za opozorilo, da gre za dve povsem različni stvari, ki imata v lokalni in državni zgodovini svojo težo in sta s tega vidika vredni vsaka svojega spominjanja. Ni mogoče spregledati, daje bilo Prekmurje priključeno k takratni Jugoslaviji in s tem tudi k Sloveniji v povsem drugačnih okoliščinah. Ne gre samo za to, da so prekmurski Slovenci, ki so jih premetavali na različne konce tudi znotraj slovanske skupnosti, končno pristali tam, kamor so sodili - k slovenski matici. Spomin na priključitev ne pomeni samo praznovanja tega ključnega dne, ko je s podpisom Trianonske pogodbe do tega tudi formalno prišlo, ampak za priznanje identitete tega prostora in visoke zavesti v njegovi dolgoletni zgodovini pod tujo oblastjo. Navsezadnje seje odzival na vsa ključna zgodovin- Okopavanje In praznovanje sko prelomna obdobja in prispeval pomembna imena k ustvarjanju slovenske zgodovine, in to od protestantizma naprej. Hkrati s tem praznovanjem dobiva svojo prvobitno dimenzijo tudi obmurski ali pomurski prostor. Namreč brez prepletenosti in sodelovanja intelektualcev levega in desnega brega Mure tega ne bi bilo. Drži sicer, da brez notranjih razkolov nosilcev in uresničevalcev ideje o priključitvi Prekmurja ni šlo, vendar razhajanja kljub vsemu niso odločilno vplivala na to, da Prekmurcem ob pomoči Prlekov ne bi uspelo, čeprav je ta razkol vplival na to, da sočasno s priključitvijo ni dobilo škofije, za katero se poteguje danes. Na tej ravni so tudi brezpredmetni pomisleki, ki so se pojavljali pred poldrugim desetletjem, ko so se pojavljali očitki, da ni Šlo za priključitev k Sloveniji, ampak Srbiji. Gre pa za še eno dimenzijo tega praznika. S tem bi dobili svoje mesto tudi tisti, ki imajo največ zaslug, da je do priključitve prišlo. Na desnem bregu so na lokalni ravni nekaj le storili za osvetlitev Slavičevega pomena za priključitev, in to na pobudo zdaj že pokojnega Ludvika Bratuše, ki mu kljub njegovi politični svojeglavosti ni mogoče oporekati širine duha in občutka za preteklost ter pomena za sedanjost. V Prekmurju pajih je kar nekaj, ki so v tej zgodbi potisnjeni na stranski tir, in to iz preprostega razloga, ker s svojo širino ter slovansko in socialdemokratsko usmeritvijo niso našli mesta med svojimi, torej kleriki, in tudi znotraj partijskega sistema, ker so bili zaradi svoje karizme in nacionalnega pon osa moteči. Pomurje ima razlog, da se zavzame za Maistrov in prekmurski praznik in ju mora razumeti kot ključna za svojo zgodovino in prihodnost. Na tej točki bi človek pričakoval, da pomurski župani premorejo nekaj več širine svojega duha in se lotijo tudi teh tem ter zavzamejo svoje stališče in postavijo svoje zahteve. Če ne poznajo zgodovinskih dejstev, ne bi škodilo, da bi se o tem dali poučiti in si vzeli uro ali dve časa, da bi jim strokovno kompetentni ljudje predstavili zgodovino tega prostora ne samo zaradi praznovanja, ampak tudi zaradi tega, da bi lažje shajali med sabo in nekoliko širše gledali na prostor, v katerem obdelujejo svoje vrtičke. Ne glede na to pa vseeno pričakujem, da bodo tokrat vsaj poslanci nastopili enotno in bodo vsi podprli spremembo zakona, ki bo določila samostojni datum za praznovanje priključitve Prekmurja, saj s tem v ničemer ne bo zmanjšana teža »Maistrovega praznika«. J. V. Včeraj je lastnik s pomočjo policije ustavil delavce Pomgiada, ki so kopali jarke za položitev električnega kabla od transformatorske postaje do čistilne naprave na Petanjcih. Obana Tišina delavcev ni obvestila, da za kopanje po zemljišču domačije na Petanjcih 50 nima vseh dovoljenj niti soglasja lastnika. Na kraj dogodka je poleg policije prišel tudi odvetnik oškodovanca. B. B. P., foto: N. J. Marjan Maučec primorski veleposestnik V svojem poročilu o delu Sklada kmetijskih zemljišč RS, objavljenem v Financah, je član NO Milan Kuster povzel domnevne nepravilnosti, ki se dogajajo v prometu s kmetijskimi zemljišči pri Skladu, ki naj bi pro teži ral vplivne člane SLS-a, med drugimi tudi Marjana Maučeca, o katerem piše: »Trenutno g. Maučec kupuje najboljša zemljišča v Semedeli, Oltri - Ankaran in Lazaretu, gre za okrog 190 tisoč kvadratnih metrov zemljišč ob morju.« 4 LOKALNA SCENA 2. junij 2005 - Na kratko Bistrica Občina Črenšovci skupaj s Krajevno skupnostjo Bistrica končuje zadnjo (osmo) gradbeno fazo kanalizacijskega omrežja na območju vseh treh Bi-stric, ki vključuje poleg gradnje kanalizacijskega omrežja na Dolnji in Gornji Bistrici tudi preplastitev 1000 metrov cestišča med Gornjo in Srednjo Bistrico. Naložba je ocenjena na 130 milijonov tolarjev. Občina Črenšovci je za izvedbo gradnje v letih 2003-2006 zaprosila za državni denar, in sicer za dve gradbeni fazi kanalizacije. Z ministrstva za okolje in prostor so dobili negativen odgovor Občina računa, da bo po sprejetju državnega rebalansa za ostanek vloge le dobila nekaj državnega denarja za to naložbo. J. Ž. Občina Veržej Za lepši videz občinskega središča V občini Veržej so že doslej veliko naredili pri uresničevanju smelo začrtane naložbene politike. Tako je tudi letos, ko želijo med drugim urediti občinsko središče. Tako nameravajo v središču Veržeja, kjer še vedno stoji stara zgradba v lasti občine, že junija ali julija letos začeti graditi nov objekt. V njem naj bi bili dve ambulanti, in sicer za zobozdravnika in splošnega zdravnika, ter šest stanovanj. Slednja je pripravljen sofinancirati Republiški stanovanjski sklad. Težje bo z zagotavljanjem zdravstvenega osebja, saj se v Zdravstvenem domu Ljutomer, katerega soustanovitelj je tudi veržejska občina, ubadajo s problemom pomanjkanja zdravnikov. Poleg tega so morali zaradi zahtev Zavoda za varovanje kulturne dediščine iz Maribora precej spremeniti prvotne načrte in jih prilagoditi tipični trški arhitekturi spomeniško zaščitenega starega veržejskega jedra. Na tem mestu namreč nameravajo zgraditi novo večnamensko stavbo, ki bo prispevala k lepšemu videzu središča občine Veržej. Milan Jerše Evangeličanska cerkev za aparat za merjenje bilirubina J Na binkoštnem pikniku zbrali j 400 tisoč tolarji Aparat pomemben za zdravstveno varstvo novorojen^ Govoreče nokie za slepe in slabovidne Enaindvajset članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota je prejelo GSM-aparate Nokia 3650 z govorno možnostjo talk. Družba Mobitel je namreč Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije podarila 350 mobilnih aparatov, ki zaradi govorne indikacije slepim in slabovidnim omogoča neovirano komunikacijo in stem vključevanje v mobilno omrežje in okolje. Vrednost posameznega aparata je 160 tisoč tolarjev, članom društva pa jih je izročil predsednik Zveze prof. Stane Padežnik. Ob tem je dejal, da so aparati zanje zelo pomembni, saj jim omogočajo svobodo in samostojnost - M. H. Zavrnjene pritožbe v občini Tišina Vsa vas »nezazidano stavbno zemljišče« Po objavi članka z naslovom Je rešitev enotni davek na nepremičnine? so se oglasili občani občine Tišina in opozorili na nerazumljivo početje njihove občine Predstavniki evangeličanske cerkve v Murski Soboti so Zdravstvenemu domu Murska Sobota izročili Ček v vrednosti 400 tisoč tolarjev za nakup aparata za neinvaziv-no, neboleče merjenje koncentracije bilirubina v krvi novorojenčkov. »Z aparatom bomo lahko svoje delo opravljali še strokovneje, mamice z novorojenčki pa bodo varnejše,« je ob tem izjavila vodja patronažne službe Martina Horvat. Zaradi skrajševanja bivanja matere z novorojenčkom v porodnišnici in možnosti naraščanja bilirubina v krvi tudi po tem, ko mati z otrokom pride domov, bo lahko patronažna sestra z aparatom pravočasno izmerila nje- govo vrednost in otroka napotila nazaj v bolnišnico. Zvišan bilirubin je zelo nevaren za otroka, saj lahko povzroči trajno okvaro možganov. Patronažne medicinske sestre namreč novorojenčka in mater obiščejo naslednji dan po odpustu iz porodnišnice, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko dežurnih zdravnikov ni na pretek, pediatrov pa še manj. »Zato smo pogosto v dilemi, s kom se posvetovati, ali naj otroka pošljemo nazaj v bolnišnico ali ne. Aparat nam bo res v veliko oporo in korak naprej pri zdravstveni negi,« je povedala Martina Horvat Aprila se je število novorojenčkov, ogroženih zaradi zvišanega bilirubina, tako povzpelo, da so se v murskosoboškem zdravstvenem domu odločili, da začnejo z akcijo zbiranj i# aparata, ki nuliu-n mu. .e' je takoj odzvali e P cerkvena obcmJ' jim je obljubil11} / ' Murska Sobota.11“ bo dovolj, bo f^11 jetos stvenidom, ki 1 mu pozitivnemu s du ze nekaj časa b nimi težavami- jt'^ , -- J« dstva zbrala na ।: binkoštnem Murski^ so, tako evang^ ’^i .pl “ nik Leon namenjali otr^,^” in zadnji dve 1 a murskosobo^e P Občina Tišina je ena tistih, ki nima »zanesljivih virov« polnjenja občinskega proračuna, zato je še kako zainteresirana, da čim več zemljišča spremeni v stavbo zemljišče in si s pobiranjem nadomestila zagotovi polnjenje proračuna. $ tem početjem so očitno nekoliko pretiravali. S početjem tišinske občine se ni strinjalo kar precej občanov. Ni se jim zdelo prav, da bi prav vsa zemljišča znotraj vasi spremenili v nezazidana stavbna zemljišča, na primer tudi sadovnjake, travnike, vrtove in nasploh parcele, na katerih že stoji hiša in kjer po vsej logiki ni prostora še za eno stavbo. Napisali so pritožbe, toda brez uspeha. Razmišljanje občinskih organov (ali njihovih svetovalcev) je naslednje: sami so krivi, če ne bodo gradili, njihovo zemljišče je pač določeno kot nezazidano stavbno zemljišče, ker ima za to vse pogoje. Čeprav je imel vsak občan svoje razloge, zakaj je napi sal pritožbo, so vsi prejeli popolnoma enake odgovore: ... V skladu z določili Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je pritožbo obravnavala komisija za pritožbe za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (pritožbe bi moral obravnavati občinski svet!) in predlagala, da se zavezancu ne ugodi... Parcela xx je po 218. členu Zakona o graditvi objektov nezazidano stavbno zemljišče, za katero je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njej dopustna gradnja določene vrste objektov iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, torej če je za to parcelo zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odstranjevanje odpadkov, dostop na javno cesto ter odvajanje odplak oziroma dovoljena gradnja greznic...« Podpisani je župan občine Tišina Jožef Poredoš Po njegovem mnenju je mogoče skoraj vsako parcelo v vasi spremeniti v nezazidano stavbno zemljišče, ljudem pa so zaposleni na občini ze ustno svetovali, da se sicer lahko pritožijo, vendar njihovih pritožb ne bodo upoštevali. Mnogi pa vseeno dvomijo, da občina res lahko prekategorizira kmetijsko zemljišče brez soglasja lastnika -vsako zemljišče je namreč vpisano tudi v zemljiško knjigo, kataster, tega pa brez soglasja lastnika vseeno ni mogoče spreminjati. Ali pač? Potem nekaj v tej državi ne deluje več tako kot bi motalo v sodobni demokratični družbi. Ali pa morebiti občina napačno razume svoje pristojnosti? Vse to se da preveriti. Občani imajo možnost pritožbe na Ustavno sodišče R Slovenije, prav tako pa jim priporočajo (tudi na Ministrstvu za okolje in prostor), da sprožijo spor na Upravnem sodišču, saj celoten postopek, kot vse kaže, ni potekal pravilno. Bernarda B. Peček Reka lučk na Ledavskem jezeru e Prva prireditev, ki seje minuli konec tedna zgodila v okviru prvega občinskega praznika na reditev v Kraščih ob Ledavskem jezeru. Večji del programa je minil v znamenju pesmi m P|p?a J cankovske osnovne šole in drugi pevski zbori iz občine. Kot gostje so sodelovali še člani Lov*: s-' £ ^uP n” q r ske Sobote. Obiskovalci, zbralo se jih je zelo veliko, pa so lahko prisluhnili tudi domači si ogledali plese cankovskega romskega društva. ust ’ V drugem delu programa pa so organizatorji izkoristili mirno vodno gladino jezera za nepozat’en , so bile ulite v prazne jajčne lupine. Ob pomoči župana Draga Vogrinčiča sojih po ježem sp ' i lučk je simboliziralo število vseh gospodinjstev v občini Cankova. - C. K. | IBIHIK 7 2. M 2005 LOKALNA SCENA 5 ^slavili 60. obletnico ustanovitve Prekmurske brigade Sodelovanje v zgodovinskih boji HijJ* m*la 1915. Prekmurje je bilo že ' MO +' aprila osvobodili ° »kupaj z borci Prektnur-konec 4-letne madžar-' dru8°d P° SI°Ven^^ se nemška okupatorska •^Itu ''’’"ud odloki fa orožja. 7. maja I'rJ'',Q d" ustanovitve najmlajše, a 'U Slivenske brigade, Prekmur-r 'a?'11" °krog 1.700 borcev), ki >rr ^fl' M' v^)uči v sklepne ope- ■»Oosvobodilnega boja. )aCe|s pesmi in glasbi z naslovom Spomini, ki gaje zasnoval Jože Vild, seje $ hlj himno, končal pa s pesmijo V našem kraji je lipau, ki sta jo skupno M. Sobota in Krog. V kulturnem programu so nastopili še moški zbor Odranci, komorni mešani pevski zbor Vladimirja Moča na, učenci OŠ . .. dramsko-recitatorske skupine DU M. Sobota. V spomin na 60. obletnico njene ustanovitve so pripravili minulo soboto v dvorani gostišča Bogdan v Odrancih srečanje borcev z recitalom v besedi, pesmi in glasbi. Predsednik pripravljalnega odbora Miroslav Hajdinjak je v uvodnem pozdravu posebej čestital vsem preživelem borcem Prekmurske brigade in omenil, da so proslavo nekoliko preložili zaradi državne proslave 60. obletnice zmage nad fašizmom v Ajdovščini. Za njim naj bi stopil na oder slavnostni govornik nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, vendar je opravičil Lado Kocjan, Član glavnega odbora ZZB NOV Slovenije: »Prekmurska četa je sodelovala v končnih, zgodovinskih bojih z okupatorji.« svojo odsotnost in udeležencem proslave poslal pisno sporočilo, v katerem je poudaril pomemben delež, ki ga je odigrala Prekmurska brigada v sklepnih bojih proti fašizmu. Predvsem pa sta se s tem potrdili slovenskost in povezava Prekmurja z matično Slovenijo. Član glavnega odbora ZZB NOV Slovenije general Lado Kocjan, ki je »nadomestil« Milana Kučana, pa je v slavnostnem govoru najprej opisal začetek 2. svetovne vojne in cilje okupatorjev, med katerimi je bil tudi cilj, fizično uničiti narode. Ob tem je dejal, da so bili slovenski domobranci edini v Evropi, ki so prisegli Hitlerju. Tudi madžarski okupatorji Prekmurja so izvajali teror. Tako so izgnali v taborišče 121 zavednih slovenskih družin in vse Žide. Poleg tega so izvajali mobilizacijo naših ljudi in jih pošiljali na vzhodno fronto, od koder se nekateri nikoli niso vrnili. Poudaril je tudi pomen delovanja Prekmurske čete, ki je bila ustanovljena januarja leta 1945 v Voglerjevi koči. Njen prvi komandant Filip Korošec - Bor je padel v spopadu z madžarskimi vojaki pri Bodoncih, njegov naslednik Alojz Škerjanec -Mirko pa v porabskih Sakalovcih. Prekmurska brigada, ki je bila najmlajša, a po številu najmočnejša, pa je sodelovala v zgodovinskih bojih z okupatorjem ob koncu 2. svetovne vojne. Besedilo in foto: J. G. Rudi Cipot, direktor OE Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti: »Pomurci moramo biti ponosni, da imamo v sorazmerno gospodarsko manj razviti regiji velika imena. Zdi pa se mi, da ljudje, ki danes de lajo v gospodarstvu, premalo razumejo moč no povezanost športnega z gospodarskim življenjem. Predvsem zato, ker menim, da ljudje živimo za tako imenovane prostočasne dejavnosti, da se tam družimo, se spoznavamo in tam tudi tkemo medmrežja. Prav športniki pa lahko po drugi strani promovirajo gospodarske subjekte. Kvalitetno promocijo blagovnih znamk naših firm pa podjetja brez dvoma potrebujejo.« * * * ta v pokrajini ob Marika Kardinar, najboljša pomurska športnica vseh časov, ob 30-letnici aktivnega kegljanja in dveh desetletjih nastopanja na svetovnih prvenstvih, se je kritično opredelila do razvoja tega špor-duri. »V Radencih, kjer pogosto treniram, bodo, vsaj tako kaže, zaradi prodaje objekta ob koncu leta ostali brez edinega pomurskega kegljišča, V njem bo menda igralnica, kar bi bilo za kegljanje v tem delu Slovenije prava katastrofa!« * * * Branko Šeruga, tehnični direktor Elrada International: »Tehnično in tehnološko smo ta trenutek pripravljeni na spajkanje s kositrom namesto s svincem. Opravili smo že vzorčno spajkanje za nekatere naše kupce, od poletja dalje pa bomo imeli tudi fiksno postavljeno linijo, s katero bomo prešli na serijsko proizvodnjo. Od leta 2006bo svinec kot odpadek v tej industriji prepovedan in na to evropsko direktivo smo pripravljeni.« Prvi občinski praznik Cankove Župniku Antonu Fakinu listina častnega občana Z dnevom odprtih vrat Osnovne šole Cankova, kjer so z delavnicami prikazali svojo bogato dejavnost, slavnostno sejo občinskega sveta na turistični kmetiji Fe-rencovih v Kraščih in z obširno kulturno prireditvijo v tem kraju ob Ledavskem jezeru se je v petek začelo slavje ob 1. občinskem prazniku občine Cankova. Praznujejo ga 25. maja, ko na tem območju razširjena rastlinska vrsta v občinski zastavi in grbu. Z osmimi listi stilizirana narcisa predstavlja osem vasi cankovske občine. Številne prireditve ob občinskem prazniku so se nadaljevale v soboto, ko so pripravili več športnih (o njih podrobneje na športni strani), rekreativnih in razvedrilnih prireditev. Med drugim so prikazali tudi dejavnost in opremo Gasilske zveze Cankova in GD Murska s jia ivtnlcMev ul reševalna blazina Izvedli v. tudi koncert mlade nadebudne skupine Silence no more, zabavo pa končali z nastopom glasbene skupine Plamen. Nedeljsko dopoldne so začeli z nastopom pihalne Prekmurske godbe Bakovci, ki je zaigrala po sveti maši v cerkvi sv. Jožefa na Cankovi. Osrednja proslava - med gosti je bil Zlatko Erlih, direktor podjetja Sun Iz Gornje Radgone: »Zagovorniki z nacionalnega vidika niso uspeli najti dokončne formule za resnično širitev projekta podjetniških krožkov. Nedorečena sta ostala dolgoročno financiranje in dolgoročna organizacijska forma programa. Vsakoletno krčenje sredstev na enoto izvedbe, predvsem tistih za usposabljanje mentorjev ter za izvedbo podjetniških forumov, nas je prisililo, da ob jubilejnem desetem letu izvajanja krožkov napovemo konec programa in s tem umik programa iz osnovnih šol« * * * Jožef Ropoša, predsednik krajevne skupnosti Gaberje: »Vglavnem so mešane družine, čeprav še velja, da sta Kolonija in Marof bolj slovenska, v zgornjem delu vasi in okoli pokopališča pa živijo Madžari.« * * * Anton Fakin, častni občan Cankove. Foto: J. Z. tudi poslanec DZ Geza Džuban - pa ] je bila malce pred poldnevom pred < občinsko zgradbo v srediscu Canko- < ve. O dosežkih v preteklosti in načr- ' »h za prihodnost |t spregovoril žu- j pan Drago Vogrinčič, Ta je poddJ : r / iln al-ul li-iin .>11 /1!i.i nom, podjetjem in ustanovam, ki so i prispevali pomemben delež k hitrej- j šemu razvoju te občine. N a j viš je p rizn a n j e o bč i ne Can ko-va, listino častnega občana, so izroči- i li nekdanjemu dolgoletnemu canko- 1 vskemu župniku Antonu Fakinu. Kot piše v obrazložitvi, je bil »neposreden, pravi ljudski pastir, ki se je s svojo odprtostjo in prijaznostjo vživel v navade in posebnosti naših krajev. Njegovo ime bo neizbrisno zapisano v župniji in občini Cankova kot ime človeka dialoga, poznavalca in osebnosti, ki je znala navdušiti slehernega človeka.« Po 32 letih službovanja sedaj biva v Domu starejših v Rakičanu, kjer je tudi zelo priljubljen. Po proslavi so v bližnjem parku posadili lipo Milan Jerše Miran Mišo Hochstat-ter, fotograf: »Vem, da je mojemu očetu starost prejkone breme. Vem, da je pogosto sam sebi odveč in da neprestano jamra. Malo zato, ker ga res muči to in ono, malo pa preprosto zato, ker je iz Murske Sobote. Prekmurci pa so, kot vemo, neprekosljivi jamrarji, ki so panonsko melanholijo razvili do vrhunca. V širni ravnici, na dnu davnega morja, so med rokavi reke Mure - kot črnci v delti Mississipija -razvili svoj blues. V glasbi, likovni umetnosti in poeziji.« s GOSPODARSTVO zjunym-H^ । Na borznem parketu Pesimistično Nad preteklimi tedni investitorji vsekakor ne morejo biti zadovoljni, kajti pri večini delnic smo bili priča v povprečju kar precejšnjim znižanjem tečajev. Tudi v zadnjem tednu je bil trgovalni promet skromen in večina poslov se je sklenila v obliki svežnjev. Pred nami pa so poletni meseci, ko je na splošno znano, da se promet zelo zmanjša oziroma dobesedno usahne. Osrednji borzni indeks je na tedenskem nivoju ohranil vrednost in se je trenutno ustavil pri vrednosti 4.627 indeksnih točk Zaenkrat ni na obzorju nobenega znaka, ki bi dajal upanje, da bomo pri trgovanju z vrednostnimi papirji kmalu priča obratnemu trendu. Še pred nekaj meseci, v obdobju popolnega optimizma, smo lahko zasledili veliko izjav analitikov, ki so napovedovali za konec koledarskega leta borzni indeks SBI 20 pri vrednosti 5.500 točk. Marsikdo pa je tudi opozarjal na previdnost pri investicijskih odločitvah. In sedaj so najbolj aktualna ugibanja, ki se nanašajo na gibanje osrednjega borznega indeksa v prihodnje. Nobeno presenečenje ne bo, če bomo še priča nadaljnjemu drsenju tečajev. Zadnji teden so bile po padcu tečaja v ospredju delnice družbe Luke Koper, ki so zdrsnile za 1,73 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 7.650 tolarjev. Naj samo omenimo, da so te delnice v istem obdobju lanskega leta že dosegale ceno dobrih 8.600 tolarjev. Torej od takrat beležijo izgubo dobrih 11 odstotkov tržne kapitalizacije. Po krepkem padanju vrednosti cene delnic družbe Intereurope so se le-te zadnji teden uspele podražiti za 3 odstotka pri tržnem tečaju 6.450 tolarjev. Na prostem trgu beležimo pri večini delnic ravno tako pocenitve. Naj omenim samo delnice družbe Belinka, ki so pred letom dni kotirale pri vrednosti 8.500 tolarjev, trenutna tržna vrednost pa je samo 5.706 tolarjev Podobna zgodba velja tudi za delnice družbe Juteks, ki so pred Časom kotirale pri vrednosti 35.000 tolarjev, sedaj pa jih lahko kupite po tržnem tečaju 27.445 tolarjev. Torej kar soliden diskont Zadnje obdobje je opaziti nekaj več živahnosti pri trgovanju z investicijskimi družbami, kjer so cene večine družb tudi upadle, vendar pa moramo upoštevali, da omenjene družbe zagotavljajo nadpovprečne dividendne donosnosti. Te se pri določenih investicijskih družbah gibljejo tudi okrog 8 odstotkov. Na zahodnih, tradicionalnih delniških trgih pa beležimo v zadnjem obdobju precqšnje rasti vrednosti delnic. Nemški osrednji borzni indeks DAX 30 je pridobil na nivoju zadnjega tedna 1,45 odstotka pri trenutni vrednosti 4.460. Na tedenskem nivoju so največ pridobile delnice družbe Commerzbank, ki so se okrepile za 7 odstotkov, sledita farmacevtska družba Altana, ki je pridobila 5 odstotkov, in pozavarovalnica Muenche-ner Rueck, ki je pridobila 4,4 odstotka. Med razočaranji zadnjega tedna so vsekakor delnice tehnološke družbe Infineon, ki so zdrsnile za 2,6 odstotka, in letalskega prevoznika Lufthansa z izgubo v višini 2,4 odstotka. Na trgih južneje od nas v zadnjem obdobju tečaji vrednostnih papirjev tudi precej padajo. Torej, kdor se je odločil investirati ravno v nepravem trenutku, je lahko izgubil 20 do 40 odstotkov sredstev. Zatorej naj še enkrat velja nasvet, da preden se odločite vstopiti na kapitalski trg, poskušajte pridobiti čim več informacij o vaši izbrani naložbi. Pa vseeno ostane v »enačbi* še precej spremenljivk in neznank Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi podjetja, v katerem je zaposlen. Članek ne daje nakupnih in prodajnih priporočil. Štefan Kerčmar Deset let se je podjetje Sun trudilo vzbuditi zanimanje za podjetništvo pri mladih in ravno s tem namenom začelo po slovenskih šolah širiti podjetniške krožke. V desetih letih dela je bilo v program v Sloveniji vključenih 6956 učencev in v podjetju Sun pravijo, da se je tudi slovenska politika z njim rada pohvalila in ga zelo rada predstavljala tujcem, da bi s tem pokazala širino svojih ukrepov za razvoj podjetništva in pozitivne podjetniške klime. A ravno ta slovenska politika jim je pred Časom obrnila hrbet, saj je sredstev za projekt kar naenkrat zmanjkalo. Prvi eksperimentalni program podjetniškega krožka je bil izveden pred enajstimi leti v osnovni šoli Gornja Radgona. Program so dopolnili s priročnikom za delo mentorjev podjetniških krožkov in delovnim zvezkom za učence udeležence krožkov in končno tudi s posebnim specialnim Programom usposabljanj mentorjev podjetniških krožkov. In v desetih letih je program deloval na 123 slovenskih šolah. 0 lesu ob tednu gozdov Domač, tradicionalen in obnovljiv vir Zaloge lesa se v Sloveniji nenehno večajo, sečnja dreves in uporaba lesa pa sta kljub temu čedalje manjši Osrednja pomurska prireditev ob tednu gozdov je bila otvoritev razstave in delavnica v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti v sredo, 25. maja, z naslovom Gozd in les zares - promocija rabe lesa. Pri Zavodu za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota so si osrednjo prireditev zamislili kot predstavitev vsestranske rabe lesa, zato so na delavnico ali okroglo mizo kot referente povabili gozdnega strokovnjaka, arhitekta, strokovnjake za les in uspešne proizvajalce lesenih izdelkov (Riko hiše Ribnica, Lego les Škofja Loka in Murales Ljutomer). Branko Vajndorfer je svoj referat naslovil Sekati ni greh in z njim opozoril na nenehno povečevanje gozda in lesnih zalog v Sloveniji. 1875. leta je bilo v Sloveniji 35 do 37 odstotkov površin pokritih z gozdom, v letu 2003 pa jih je bilo že 60 odstotkov, v obdobju od 1947. do 2003. leta pa se je količina lesnih zalog povečala za 136 %. Najmanj dreves, in sicer le 2/3 od možnega, se poseka v zasebnih gozdovih, vendar pa trajno izkoriščanje gozda ne pomeni, da ga uničujemo, je opozoril g. Vajndorfer. Res pa je, da se je posek nekoliko zvišal v zadnjih letih, kar je posledica vse višjih cen nafte. Vsekakor bi potrebovali več znanja (tudi v vsakdanjem življenju) o gozdu in uporabi lesa; v Sloveniji poznamo 71 domačih vrst lesa, v Pomurju pa je avtohtonih kar 35 vrst. Les ima nadvse ugodno energetsko razmerje, uporaba lesa pa prispeva k lepši podobi vasi in podeželja ter ohranja tradicijo, zato je les ne le domač in tradicionalen, ampak tudi obnovljiv vir energije. Res pa je, da smo v zadnjih desetletjih pozabili na njegovo vsestransko uporabnost v arhitekturi, Čeprav je bil to prvi gradbeni material vsega človeštva, je poudaril arhitekt Andrej Kalamar. V zgodovini je bil princip rabe gradbenih materialov lokalen - tiste materiale, ki so bili najbližji in najugodnejši, so uporabljali pri gradnjah; tudi prekmurske hiše so bile lesene. Toda na žalost pri nas les kot tradicionalni material ni uspel v konkurenci z betonom in jeklom. Danes pa je zapostavljen tudi zato, ker z njim ne znamo več delati, primanjkuje nam strokovnega znanja o njegovi uporabnosti in obdelavi. Na primer v Švici so prav zavestno ohranjali tesarsko znanje, vsekakor največje uporabnice lesa v arhitekturi v Evropi pa so skandinavske države. Zaradi globalizacije in vse večje mobilnosti ljudi, materialov in idej ni nič presenetljivega, da tudi v Pomurju najdemo »finske« ali »kanadske« hiše. Na pomanjkljivo sodelovanje gradbene in biotehniške fakultete je opozoril dr. Bruno Dujlč (strokovnjak za potresno inženirstvo in uporabo lesenih konstrukcij). Les bi projektanti večkrat vključili v svoje projekte, če bi poznali njegove fizikalne in mehanske lastnosti, ki so odvisne od vrste lesa, kar je nujno za natančen izračun statike. Ker pa takšnega znanja v splošni uporabi v gradbeništvu ni, je projektiranje z lesom in »posebno« izračunavanje zelo drago, ker podraži celotno gradnjo. Bernarda B. Peček Podjetje Sun ukinja podjetniške krožke Konec deset let trajajočega projekta Jih bo podprlo ministrstvo za finance? Finančne težave programa so se začele v šolskem letu 2003/ 2004 in zaradi tega marsikje niso uspeli zagnati programa tudi v lanskem letu. »Še večji padec izvedb je bil v Šolskem letu 2004'2005. Krožke so izvajali v 41 osnovnih Šolah po Sloveniji v 43 delovnih skupinah. Letos smo ob omejenem obsegu izvedb uspeli pritegniti h krožku 454 učencev. Tako kot lansko leto, smo tudi letos zavestno zmanjšali število vključenih osnovnih šol,« nadaljuje Erlih. Sicer pa so po besedah Eriiha do sedaj program uspeli predstaviti na Ministrstvu za šolstvo in šport, državni sekretarki Alenki Šverc, Ministrstvu za gospodarstvo, direktorju direktorata za podjetništvo in konkurenčnost Andreju Kitanovskemu, v Uradu vlade za regionalni razvoj pri ministru dr. Ivanu Žagarju in predstavniku Vlade Republike Slovenije gospodu Antonu Rou-su. »Vsi sogovorniki so z zanimanjem sprejeli informacijo o programu, saj programa nedvomno nihče do sedaj ni poznal Partnerji v razgovorih so menili, da gre za zanimiv in po njihovih prvih vtisih dober program, vendar znotraj resorjev, ki jih pokrivajo, ne vidijo možnosti, da bi program v tekočem šolskem letu finančno podprli. Edina predstavitev, ki morda obeta nekaj optimizma, je bila na Ministrstvu za gospodarstvo. Direktor direktorata je ocenil, da Zlatko Erlih, direktor podjetja Sun: »Ob deset^ venskem podjetniškem forumu in po desetih le sa širjenja podjetniških krožkov v slovenske g šole v podjetju Sun predvidoma končuješ projektom. Mi kot podjetje smo enostavno sprejeti to odločitev, ker vtem trenutku ne vidio*”' iz nastale situacije in zaradi projekta postavlja varnost celotno podjetje.« je projekt zanimiv in se v bistvu popolnoma sklada s strategijo razvoja podjetništva, ki ga pripravlja pristojni direktorat Ta naj bi predvidoma za tovrstne programe razpisal koncesije, kljub temu pa trenutno ni pravih možnosti za sofinanciranje izvedb krožkov in forumov,« je še povedal Erlih. Zaradi finančnih težav so tako letos ukinili regionalne forume in skrčili obseg vsesplošnega slovenskega podjetniškega foruma, ki bo potekal ta konec tedna na osnovni šoli v Gornji Rad- goni. Med 43 P^’1 nimi načrti je komisija izbrala|e ših, ki bodo lab*10, skem forumuir L M11; poslovne kot^| nalistovso*^,-^-^' J šole Beltinci. Trnovo, Ilir^^'l Radgona, Kri^ ob Pr'TJ ru, Mala NedeJ’” p^ežiti0 Slovenske Ei-ldlL gače. * Voranca 1 n f no pri Litiji in' ven j Gradcu- Druga konferenca Evropske zveze embaliranih Slovenec s 60 litri na 1* nje rešitev in’' lflr " poznavanju te 1 / Po besedah u Torbena Fnisa higienskih / Z idejo o vzpostavitvi enotne evropske federacije, ki bi zastopala interese sektor ja embaliranih voda, so evropski proizvajalci mineralnih voda leta 2003 v Parizu ustanovili Evropsko zvezo embaliranih voda s sedežem v Bruslju. Vanjo je povezanih 18 nacionalnih združenj iz Evropske unije'in zunaj nje. V Zvezo spada tudi Združenje embaliranih voda Slovenije, ki ga sestavlja osem podjetij. Radenska, Kolinska, Plastenka, Pivovarna Laško, Dana, Fructal, Pivovarna Union in Vino Brežice. Zveza povezuje proizvajalce mineralnih voda, izvirskih voda, namiznih voda in dobavitelje tako imenovanih »Coolerjev*. Njen namen je, prepoznavanje problemov v tej industriji, iska- Največ vode porabijo v Italiji, Belgiji in Nemčiji, kjer spijejo letno več kot 100 litrov na prebivalca, medtem ko povprečni Slovenec na leto popije 60 litrov vode, kar uvršča Slovenijo po porabi na enajsto mesto. ski ravni- . Na drugi Radencih so' nove članice-ter Srbijo in< ^ vljali soo«0 (ipldjjft pr. H rop' ‘"P ških vprašanj*^ romarecifla^j^ temakonfete«f£d tru vode- Po mnenju mineralne ^j^^ pijač ,Dj^ j bile naravne^ j I IBIR t 2. junij 2005 GOSPODARSTVO International Maratonci in ne muha enodnevnica Ustanovitev podjetja Elrad Serbia Spoved ustanovitve obrata na Riškem res le razbremenjevanje Jeklenih in lokacije v Gornji Radgoni? V Elradu je zaposlenih 282 delavcev; vodstvo bi rado obdržalo podjetje v Gornji Radgoni, toda., firma! spada Js? nalU5PeSne jših H’l dve 'riS^knipono-po-’■hlin ' 'Prihodekna Poveča- »Naša največja konkurenčna prednost je izredna fleksibilnost,« sta poudarila sogovornika, komercialni direktor Iztok Lipnik in tehnični direktor Branko Šeruga. Cena v tej dejavnosti že dolgo ni več najpomembnejša, čeprav morajo vedno znova iskati čim ugodnejše dobavitelje. Tudi kakovost, ki mora biti prvovrstna, ni tako pomembna kot prilagodljivost na spremem- . ^sitra namesto svincaje v elektronski indu-^jZ"'1813 revolucija,« je povedal tehnični direktor Rational Branko Šeruga. 1 ""lan Hom, u M „,M|, t * f I I ! 1 I ^stu t?. Nei 'n, Trpa bi postaie K? 111 d»bi ^^alnih kl i,h za’ k ^fe1*** S PoNt J' največja ■ i.. ‘tonalnih *zv’rske . ,.n*ineralne VNhrin ;j’a,tudi nov NS'S SSES** ■:i. °hsega y Sth ’ard litrov • " državah .%? l4|nn-’''n -’Š,5 Nl.Sl.h ’"''M«- hL‘"“ “i"« ,|’i|'«enjak be, zmožnost celotno proizvodnjo v čim krajšem času prilagoditi novim zahtevam. Tega je zmožna le dobro uigrana ekipa strokovnjakov in zaposlenih, kar je 282 delavcev v Gornji Radgoni prav gotovo. To je podjetje »s pedigrejem« v elektronski industriji, ni od včeraj, zato si vodilni tudi prizadevajo, da bi proizvodnjo v Gornji Radgoni obdržali, čeprav so pod nenehnim pritiskom tujih partnerjev, naj vendarle že preselijo firmo tja, kamor se ta čas najbolj spla- ča, kamor se selijo vsi - na Kitajsko. Delno jim bodo ugodili, saj imajo dovolj veliko naročil, da lahko manj zahtevne proizvode izdelujejo drugje. Tako so zaradi razbremenitve radgonskih zaposlenih lani poleti ustanovili srbsko podjetje Elrad Serbia. »Mi zagotavljamo stabilnost, mi smo dolgoročna firma,« poudarja Lipnik in dodaja, da so med podjetji maratonci in ne muha enodnevnica. Njihovi izdelki (elektronika), ki so večinoma plod lastnega znanja, so namenjeni znanim svetovnim podjetjem, ki izdelujejo male gospodinjske aparate, električna orodja, belo tehniko, avtomobile in druge podobne izdelke. Poleg Gorenja so v zadnjih letih pridobili kar nekaj pomembnih kupcev, npr. Miele, Electrolux, Bauknecht, Aquis (vodne armature), Metro-na (prenos podatkov na daljavo po principu oddajnikov in sprejemnikov npr. za ogrevanje stanovanj), Hilti, Simon (kodirne ključavnice) idr. Seveda je tudi ta dejavnost nenehno pod udarom Kitajske oziroma vzhodnoazijske konkurence, kar slabi prodajo njihovih stalnih kupcev, zato sta razvojna dejavnost in nenehno uvajanje novih projektov nujnost. Tudi lansko 40-odstotno povečanje je posledica zagona novih projektov in kosovnega povečevanja prejšnjih novih projektov. Letos bo prihodkov nekaj manj kot lani, ker spet vpeljujejo nekaj novih projektov, poleg tega pa bo celotna proizvodnja preusmerjena na spajkanje brez svinca, na kar so se pripravljali nekaj let. Na novi material so prešli tako zgodaj zaradi zahtev kupcev in prvi, ki je zahteval ekološko sprejemljivejše spajkanje, je bil Miele. Konec lanskega leta so tudi pridobili okoljevarstveni certifikat 14001. Bernarda 8. Peček Čeprav sta bili leti 2002 in 2003 v primerjavi s prejšnjimi letnimi porasti in velikimi prihodki poslovno manj uspešni (nekakšna leta stagnacije), so lani vseeno vse proizvodne hale klimatizirali in stem omogočili delavcem boljše delovne razmere., Arcont, Sava in BSH Hišni aparati Najvisja priznanja učečim se Radgonsko podjetje med tremi najuspešnejšimi v Sloveniji Med 7. mednarodnim simpozijem sredi minulega tedna (24. in 25. maja) na temo Pot v družbo znanja na primeru Finske podelili certifikate notranjim in zunanjim presojevalcem ter priznanja za največje dosežke v raziskavi Na poti k USP. Inštitut USP iz Ljubljane je priredil že tradicionalni 7. mednarodni simpozij, katerega rdeča nit je bila letos Finska kot najuspešnejša evropska na znanju temelječa država. Na predvečer simpozija 24. maja so v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani podelili certifikate notranjim in zunanjim presojevalcem standarda učečega se podjetja USP S 10. Gostji iz Finske Satu Vainio in Kaiso Nikkinen sta poudarili pomen vrednot, ki so marsikje v Sloveniji danes odrinjene na stran, npr. skrb za enakost in vključenost ljudi v dogajanje, zaupanje, kooperativnost, ustvarjalnost, pogum za spremembe in vizionarstvo. Priznanja za največje dosežke v raziskavi Na poti k USP so letos prejeli Arcont iz Gornje Radgone, BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje in Sava, d. d., iz Kranja. Radgonsko podjetje je bilo^zbrano zaradi uspešnega internega izobraževanja za vse zaposlene, na vseh nivojih; v povezavi s timskim delom, kar zagotavlja vključevanje vseh zaposlenih v reševanje problemov, ter zaradi uvajanja koncepta USP, za katerega je odgovorno vodstvo podjetja, ki je oblikovalo tudi poseben TIM za USP, ki po sestavi pokriva vsa strokovna področja. Bernarda B. Peček Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. VESTNIK na internetu: www.D-inf.si Mrtl* ra Informiranje. rt, d.. Ul- h- HirnM i * 3<>lf ’ KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! 080 1208 ‘ BRfWCl-NKtK www,Hn«ncnii ‘točkast rr=5t*ln pogodbeni: 8 (IZ)BRANO 2. junij 2005 7 VB® Barometer Občina premalo storila za razbremenitev s tovornim prometom Anton Slana, župan Sv. Jurija ob Ščavnici, je začel z obnovo nekaterih lokalnih cest, čeprav mu gradbinci avtoceste s težkimi tovornjaki uničujejo cesto od Jurija do Žihlave. Jože Baša, dvaindvajsetletni študent Fakultete za matematiko in fiziko, je po kratkometražnem filmu Sreča še ni ljubezen posnel še celovečerni film z naslovom Voda v očeh ter se izkazal kot režiser, scenarist, producent in kot igralec v glavni vlogi. Milan Koblencer s prvo ekipo Nafte (Mure) spet ni vzdržal do konca. Po dveh neodločenih izidih, ki sta Nafto porinila na drugo mesto, se je sporazumno poslovil. Slavko Suklar, umetniški vodja festivala PAC, je utrdil priljubljenost resne glasbe v pokrajini ob Muri, kar se vidi po čedalje širšem krogu poslušalstva. Jože Hirnok, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, z organizacijo pora-bskega dneva tudi na mani-festativni ravni dokazuje, da slovenska narodnost na Madžarskem živi in se vse bolj utrjuje. Hrvaški most na Muri sporen Hotiška čistilna naprava ni sporna Danes objavljamo še tretji sklop vprašanj, ki smo jih postavljali prebivalcem v Lendavi in njeni okolici. Za-nimalo nas je, ali je po vašem mnenju občina Lendava naredila dovolj za omejitev transportnega prometa skozi najbolj obremenjene vasi, ali Čistilna naprava na Hotizi ogroža okolje in prostor ter kakšno je vaše mnenje glede tega, da bo Hrvaška ob gradnji mostu čez Muro pri Hotizi gradbeni material in potrebno opremo vozila po slovenskem ozemlju. Mnenje smo dobili od 328 vprašanih. Velika večina vas je menila, da je glede omejitve prometa skozi najbolj obremenjene vasi v občini Lendava občina storila premalo, tako vas meni kar 85 odstotkov. Da je čistilna naprava na Hotizi nenevarna za okolje, vas je mnenja več kot polovica vprašanih, 55 odstotkov, četrtina pa vas meni, da ogroža okolje in prostor. Na zadnje vprašanje vas je prav tako večina proti temu, da bi Hrvati za gradnjo mostu uporabljali slovensko ozemlje. Tako vas meni 56 odstotkov sodelujočih, tretjina pa nima nič proti temu. Sodelujočim smo tudi tokrat v zameno za sodelovanje ponudili, da lahko v svoji brezplačni številki časopisa Vestnik preberete rezultate raziskave. Poleg rezultatov ste tako lahko pobli-že spoznali časopis, saj ste prejeli tri brezplačne številke. V dogovoru z operaterjem Klicnega centra slepih iz škofje Loke vas bomo po prejemu zadnje številke ponovno poklicali in poprosili Še za vaše mnenje o časopisu. Zadovoljnim bralcem, ki bi se želeli naročiti na časopis, bomo ponudili tudi lepo nagrado, deležni pa boste tudi vseh drugih naročniških ugodnosti, hkrati pa boste tudi vi pripomogli k nadaljnjem razvoju Klicnega centra slepih. V Klicni center slepih in slabovidnih nas lahko pokličete tudi sami in se naročite na časopis. Skoraj vas čas smo dosegljivi po tel. Št. 04/517 00 00. Veseli bomo vsakega klica iz vašega dela Slovenije. Ali delovanje čistilne naprave Hotiza ogroža oko^e in prostor? DA 25% LEVEM 20% LE 55% *>3» Ali je občina Lendava naredila dovolj za omejitev transportnega prometa skozi najbolj obremenjene vasi? da, vse kar je lahko 9% ne vem 6% Prejeli smo »Da bi bil« ugodno s Geriča in Kreslina« v prejšnji štev^' cenjenega cas°l1 članku znadovo®1 lo ugodno za G«* - slina pojavib^^ ma točna trditev, “ . rič in Kreslin v »P fc .. nimam navade rkoli v sporu, m1 g kani jasna srzp^^ dovolite, da n® snim, za kaj . _p Lansko jesen sc® ga gospodarstva1®^ ščeno poslopje t Gornji Bistric^ zemljiščem ^ Stanko Gerič n« 7 stvu požagal 1^1 njimi 85 let’^. Jd smreko. Ker" ■ prišel na parcelo, večjo smreko, se®' prijavil policiji, ' reznoovadbo»P , ■' tev lastnine, saj je,p" tudi odpeljal. Samsemvlo®1 zaradi škode, k« Čil g. Stanko Ger*, nik sosednje kar precej run zeli vzpono” Jr rizemvpnll^® parku Murac fl stem obmocF f |t Sspošto^^* N-328 LEVEM 14% DA 30% Se strinjate, da bo lahko Hrvaška, ki gradi pri Hotizi most na Muri, vozila čez slovensko ozemlje? ne, lahko ti več 85% NE 56% Štirinajsto mednarodno srečanje in tekmovanje starodobnih vozil v Prekmurju Pričakujejo udeležbo iz sedmih držav Nekateri zanesenjaki iz ' Moto kluba Veterani Murska Sobota so se začeli sestajati in udeleževati različnih prireditev že pred več kot dvajsetimi leti.Klub pa deluje v sedanji organizacijski obliki štirinajsto leto. V vseh teh letih je klub organiziral tradicionalne mednarodne rallyje veteranov po Prekmurju. Kot pravijo v klubu, je namen obstoja kluba in prirejanja tovrstnih prireditev poleg druženja tudi ozaveščanje Širšega kroga ljudi in ohranjanje tehniške kulturne dediščine. Klub trenutno šteje okrog PO aktivnih članov z okrog 220 motornimi kolesi in približno 75 avtomobili, med katerimi nekatera vozila štejejo tudi blizu osemdeset let. Že nekaj let je klub pridružen Zvezi društev ljubiteljev starodobnih vozil Slovenije (SVS) in Mednarodni organizaciji starodobnikov. Člani so se že od vsega začetka začeli udeleževati različnih tekmovanj in srečanj tako doma kot v tujini ter pri tem dosegali lepe uspehe. Predvsem so znani po organizaciji prireditev, med katere prav gotovo spada že omenjeni rally. Gre za tekmovanje, ki poteka po pravilih Ne gre le za tekmovanje, ampak tudi za druženje in sprostitev. zveze SVS in se tudi točkuje za prvenstvo zveze. Kljub temu je tudi tukaj tekmovalnost drugotnega pomena. Poudarek je predvsem na originalnosti vozil, spretnosti, upoštevanju cestnoprometnih predpisov ipd. Vožnje pa se lahko udeležijo tudi ljubitelji starodobnikov, ki ne tekmujejo za točke. Na letošnjem tokrat že štirinajstem rallyju, katerega start bo to soboto ob deseti uri izpred BTC-ja v Murski Soboti, pričakujejo okrog dvesto vozil. Ljubitelji starih avtomobilov in motorjev naj bi prispeli iz kar sedmih držav. Okrog osemdeset kilometrov dolga pot jih bo tokrat vodila predvsem po ravninskem delu Prekmurja. Že pred startom in tudi po njem, to naj bi bilo okrog petih popoldne prav tako ob BTC-ju, pa si bodo lahko obiskovalci tudi ogledali in izvedeli kaj več o starodobnih vozilih. c. K., foto: S. P. N-328 Bograči jada v središču Sobot® V soboto je v središču Murske Sobote *P ; graču. Pred restavracijo Zvezda je pripe3^1'. ^^' ./ da - Diana deveto BograČijado, na kateri * ^0^.,^ pomerijo mojstri kuhanja te znamenite p & j o Kuhanja bograča se je udeležilo 40 ekip121 " nije, zato je tudi letos potekalo v dveh izmen*11’ pH* 13.30. Največ ekip je bilo sicer iz Pomurja 03 ‘ in ljubitelji te jedi, pa so dokazali tudi kuharji P M in drugih krajev Slovenije, sodelovale pa so 'L za obrambo. Komisija je za najboljšega ■11 c-1 g skuhala Matjaž Marko in Mirko Matečko iz p H pi0”^X lišča Radenci. Zlate medalje so dobili še k r' 1 . drej Potočar iz Šalamenec, Zdenko Vrenko 1 Vojnika ter Sonja Jereb in Rajko Rebernak '. p' Obenem je potekalo tudi ocenjevanje z gibanic, kjer je bila med Šestnajstimi so »,/1'^ ocenjena gibanica, ki so jo spekli v < tustilm v Jt®1 j Prireditev so popestrili s predstavitvijo iz, J pripravili pa so tudi delavnice za otroke. Množičen obisk ob lepem vremenu je 1 ’.jA prireditev čedalje večji pomen in postaja P'' ‘ gostinski dogodek v pokrajini ob Muri. 11 bograča, imenovano Bogračijada, ki se je ■ 1 motelom Čarda v Martjancih, pa je druži f! Ji (■ zaščitila na uradu za intelektualno lastnino nizatorji poudarili, da »je bograč znamen / združuje najžlahtnejše prvine ljudske kul ।1 p njej zmeraj zaznati tudi znanje in navdih so ^rilA zaradi tega priprava bograča m le mojstrs svojevrsten obred in praznik.« BffNlK 12. junij 2005 (IZ)BRANO Stereom trading v Gančanih lani začel s proizvodnjo biodizla letne zmogljivosti so pet tisoč ton 'ezniog|jjvosti bodo še povečali, vložili pa so tudi zahtevek ^obitev koncesije za predelavo odpadnih olj in masti "^Izvom^70 milKrab ^IlonovlJ" več ^J,l'?ne°bnovlji- P“ h°d" i^^kksnihSOlet. onesnažuje h । je vedn<> več akti- v pridobi- Jbltl v kratkem 11 h' dstei' ^L^lpajevtem, ’Mb??: Sicef pa upo-,v ni nOvo od v ^ih l|^ ^sa> saJ s0 nl>a Glp-i *"8<>rivo upora- ^asu So opravili Hi™ ^'"Porabe olj v di-1 pred dobrimi v letu 2000 je *odizla v svetu ze Edi špilak: Pridelava oljne ogrščice je zahtevna predvsem za organizatorja proizvodnje. ZKD, ki organizira tovrstno proizvodnjo, saj mora za vsak hektar oljne ogrščice, ki je zasejana za proizvodnjo biodizla, položiti 250 evrov varščine. To je zagotovilo, da bo seme oljne ogrščice namenjeno za biodizel. I ^javnost firme Intercom trading, kije bila ustanovljena pred desetimi leti, je Carstvo in to dejavnost je firma obdržala do danes. Začeli so s petimi zaposle-'Zaposlujejo že dvanajst delavcev, ki letno ustvarijo dobro milijardo tolarjev fe^t^C°rn proizvodno 'n dodelavno semenarsko podjetje, ki na osnovi sodelovanja z različnimi poslovnimi partnerji zagotavlja pridelovalcem ■Xn^. in kakovostno pridelavo in je prepoznavno z blagovnima znamkama 11 ^Ur° Garden. S prvo so na tržišču Slovenije, Euro Garden pa je njihova lastna kije usmerjena na širši trg. Euro Garden Agro profije semenarski pro-^ian?Ve7-n na profesionalno kmetijsko pridelavo, medtem ko je program hobi na-; ^vsem vrtičkarjem. ^merski svetniki ponovno proti gradnji Riškega servisa v Ormoški ulici OUIVIOCI V VMIIU^na 0L ima vse papirje županu, če ne bo rešitve, odškodnina ob Okteti hel°’na kater' ^Sje^'^ser- na ’’ ■L Ml s, " ptostoru " sog'asje, Si^Hro 'h 'latlovalcih S>a''P^ id "“Ha za- j1 , ' seje tim ''Pri l. ’ ^nza n,.. ■fJd solastnic o odkupu njenega deleža junija 2004 vložila predlog za obnovo postopka, saj so bile v denacionalizacijskem postopku vrnjene parcele, na del katerih segata deponija odpadkov in pokopališče. Do tega je prišlo zaradi •papirnatega« reševanja denacionalizacijskih vlog na upravni enoti, in ker občina v začetku devetdesetih ni poskrbela, da bi bila ta zemljišča zaradi lokalnega interesa vpisano v zemljiško knjigo kot občinsko premoženje. Ob reševanju vloge so namreč knjige kazale, da gre za travnik v lasti Sklada kmetijskih zemljišč, zato občina tudi ni bila stranka v postopku. Odločba o obnovi postopka, ki ga je sprožila ljutomerska občina, pa Še ni pravnomočna, •n ko bo, bo to zavedeno v zemljiški knjigi, zaradi česar bodo vsi pravni posli s to nepremičnino do rešitve zadeve nični, postopki pa bodo potem spet te-tjali svoj čas. Formalno da, ce Jožef Jerič: Iz ene tone semena je mogoče pridobiti 300 litrov biodizla in še nekaj stranskih proizvodov. Najpomembnejše so sončnične pogače, ki vsebujejo do 15 odstotkov olja. Kupci pogač so živinorejci in mešal-nice. občina in pritožbena stranka ne bosta umaknilyrravnih dejanj. Poznavalci namreč pravijo, da so temelj reševanja takih sporov poslovni dogovori, katerim je potem v pravnih okvirih vedno mogoče najti ustrezno ogrinjalo. Skratka, poslovni dogovor med občino, stranko in morda še z družbo MOL bi zaplet na novi lokaciji lahko rešil v zelo kratkem času, upravna enota pa bi potem zelo hitro speljala tudi vse procesne postopke. Toda v gradivu za sejo občinskega sveta piše, da Če bi občina odstopila od obnove postopka, bi pri tem lahko vztrajal kateri od drugih solastnikov, in še, da solastnice spornega zemljišča zamenjava parcele ne zanima, ampak zgolj prodaja. Zakaj bi preostalim solastnikom glede na atraktivnost zemljišča, ki ga po odločbi že imajo v lasti, bilo v interesu, da obnovijo postopek, pa ni povsem jasno. Občinska uprava je svet- dosegla milijon ton, do leto 2020 pa naj bi biogoriva in vodik nadomestila že petino potrebnih pogonskih goriv. Uporabo biodizla spodbuja tudi Direktiva Evropskega parlamenta, ki določa, da mora biti po 31. decembru letos v dizelskih gorivih in motornih bencinih najmanj en odstotek bioloških goriv, konec prihodnjega leta dva odstotka teh goriv, po 31- decembru 2010 pa mora znašati delež bioloških goriv v vseh pogonskih gorivih najmanj 5,75 odstotka. Aktivnosti za proizvodnjo biodizla v Sloveniji potekajo že nekaj časa, ledino na tem področju pa so zaorali v Pomurju, kjer podjetje Intercor trading iz Gan-čan že izdeluje biodizel. Razmišljanja o tovrstni proizvodnji segajo v leto 2000, ko sta se družba Intercom trading in Zadružna kmetijska družba dogovorili o organizirani pridelavi oljne ogrščice, ki je surovina za proizvodnjo biodizla. Edi Špilak iz Zadružne kmetijske družbe pravi, da je njihova družba prevzela organizacijo pridelave oljne ogrščice pri kmetih in na kmetijskih gospodarstvih. V letu 2000, ko so začeli s tovrstno pridelavo, so jo zasejali na 200 hektarjih, zdaj pa oljna ogr-ščica že raste' na 2.700 hektarjih slovenskih polj. Oljarna v Gančanih je prva v Sloveniji začela s proizvodnjo biodizla iz oljne ogrščice, po besedah Jožefa Jeriča, direktorja podjetja Intercom trading, pa so se za to odločili v razmeroma kratkem Času. Odločitev o usposobitvi oljarne je bila sprejeta v lanskem maju, 1. septembra pa je že stekla proizvodnja biodizla. Do konca letošnjega januarja so predelali 1.700 ton semena oljne ogrščice in pridobili 550 tisoč li- nikom na zadnji seji tudi predlagala, da naj glede na to, da ima MOL vse pravne osnove, da lahko že jutri na upravni enoti vloži zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenje in da ni ovir, da mu tega tudi ne bi izdala, vendarle soglašajo z gradnjo bencinskega servisa na prvotni lokaciji, s tem da bi investitorju postavili določene pogoje. Svetniki so to zavrnili. Pri tem so se sklicevali na voljo krajanov in zagotavljali, da bodo kljub terjanju odškodnine za svojo odločitvijo tudi stali. Investitorju so nataknili novo zanko s sklepom, da ne dovolijo izhoda z bencinskega servisa na Kranjčevo ulico, s čimer bi ga omejili pri gradnji, občinska uprava pa naj bi sklicala izredno sejo občinskega sveta v primeru, da bo upravna enota pri izdaji gradbenega dovoljenja občino zaprosila za projektne pogoje. MOL pa izgublja potrpljenje, saj na rešitev zapleta čaka že več kot pol leta. Na upravi družbe pravijo, da so imeli poštene namene, zaradi Česar so se z občino tudi pogovarjali o drugi, za vse sprejemljivi lokaciji. Pred dnevi so zato s sedeža družbe na urad župana naslovili dopis, v katerem so občini določili dan, do kdaj jim mora sporočiti, kako namerava postopati v prihodnje, saj bodo sicer poiskali pravne poti za vračilo poslovne Škode. Majda Horvat S setvijo oljne ogrščice je Slovenija rešila problem obvezne prahe. Pridelovalci pa dobijo za vsak hektar 71.000 tolarjev subvencije, za površine, ki so zasejane z ogrščico za biodizel, pa Še dodatnih 6.000 tolarjev. Pridelava te poljščine je postala tako tudi ekonomsko zanimiva, saj se pridelek giblje od 2,5 do 3 tone na hektar, za kilogram oljne ogrščice pa je mogoče dobiti od 40 do 42 tolarjev. trov biodizla. Tega prevzema Petrol, ki ga meša z dizelskim gorivom mineralnega izvora. Naložba v proizvodnjo biodiz-ia je znašala 700.000 evrov, letno lahko predelajo 9.000 ton oljne ogrščice in pridobijo 5.000 ton biodizla. To je edina slovenska tovarna, ki je usposobljena za proizvodnjo biodizla iz oljaric, zato načrtujejo, da bodo njene zmogljivosti še povečali, napoveduje direktor Jožef Jerič. Če bo Slovenija želela izpolniti zahteve Evropske direktive, bo morala do leta 2010 zagotoviti pridelavo 100.000 ton oljne ogrščice, sedanje zmogljivosti rafinerije v Gančanih pa zagotavljajo predelavo desetine teh količin. Vložili pa so tudi zahtevo za pridobitev koncesije za predelavo odpadnih olj in masti, iz katerih je prav tako mogoče pridobiti biodizel. Ludvik Kovač Fotografije: Nataša Juhnov Zavod Art center v mednarodnem projektu ECF Zavod za kulturo, umetnost in razvoj Art center s sedežem v nekdanji karavli, ki se nahaja med Središčem in Domanjše-vci, pripravlja od začetka junija do decembra letos vrsto projektov, ki so dobili zeleno luč tudi pri mednarodni skupnosti. Omenjeni program Art centra bo namreč sofinancirala tudi Evropska kulturna fundacija (European Cultural Foundation). Ta program je bil poleg še enega iz Ljubljane kot edini iz Slovenije izbran med 370 prijavljenimi iz vse Evrope, skupno pa je fundacija izbrala le 38 projektov. Art center pripravlja prvo razstavo že ta petek, 3- junija, ob 17. uri v Vinogradniškem domu v Ivanovcih, kjer bo otvoritev razstave Steklenica za šnops - oblikovanje avtorice Kaje Avberšek, ki je oblikovala steklenice za osem različnih vrst žganja iz Žgane in glazirane gline. Na razstavi bo možno oblikovane steklenice tudi kupiti. Zavod Art center pripravlja v naslednjih mesecih med drugim tudi razstavi fotografij Uokvirjeno Goričko ter Ženske/telo/zgodbe, multime-dijsko razstavo Conected '05, kiparski festival Metamorfoze, izmenjavo Mejart in zaključno razstavo kulturnega programa Gibanica, kakor so ga sami poimenovali Namen celotnega kulturnega programa je sodelovanje ter širitev umetnosti in kulture med prebivalce lokalne skupnosti. T. K. Barometer . Vinko in Slavica Lapoša sta s svojim podjetjem uspela preživeti in se tudi razvijata v navidezno odmaknjenem kraju. Jože Poredoš, župan Tišine, želi odebeliti občinski proračun z obdavčitvijo stavbnih zemljišč, v katera je prekategoriziral kmetijska zemljišča v naseljih, ne glede na to, ali so funkcionalno primerna za gradnjo ali ne. Vojteh Volk, direktor uprave MIP, ki prevzema soboško Pomurko, med drugim poudarja, da so se za ta korak odločili tudi zaradi kakovostne prireje govejega mesa, ki ga visoko cenijo italijanski kupci. Zanimivo, da se v Pomurki tega niso zavedli in izkoristili že prej. Štefan Sobočan, predsednik KS Hotiza, je kljub nasprotovanju hrvaških mejnih oblasti uspel spraviti slovenskega pomorskega inšpektorja do hotiškega broda, ki je sedaj na levem bregu Mure. Franc škrobar, direktor Radgonskih goric, še ni povedal, kako daleč so jih »pokrila« Vina Koper. 10 OSEBNI PEČAT 2. junij 2005 -VElS Dorina - glasbenica »Kar zmorejo drugi doseči, to zmorem doseči še jaz!« Dorino Gujt zaznamuje glasba, piše ji note življenja in v njenem zorenju ji piše besedila za njene pesmi Dorinina besedila in pesmi zaznamujejo melanholična melodija, bivanjska problematika prekmurski melos. V Dorini se prepleta preteklost, v zunanjosti pa se kaže moderen pogled na svet in ljudi, je umetniška duša, ki zna z glasbo izraziti sebe, svoja čustva in veselje. - Dorina, poznam teže od otroštva, zmeraj si bila zanimiva, drugačna, umetniška duša, spominjam se te s kodrastimi svetlimi lasmi in kitaro v rokah. Kako se Spominjaš logarovec, babice (moje šivilje) in dedka? Logarovci so in bodo zame najlepši kraj, kjer stoji moja rojstna hiša in kjer sem dobila svoje korenine in navdihe. Čeprav »mame« in »ateka« ni več, me ob vsakem obisku še vedno spremljata njun glas in toplina ki sem jo prejemala vsa leta mojega otroštva. Rada se vračam in pripovedujem hčerkici, kako me je »pujcek* vrgel z gugalnice, in kako se nas je ves razred s kolesi peljal k učiteljici Nadi k »mlinu« gledat udomačeno vrano... -Kakšne spomine imaš na vrtec in osnovno šolo? Kdaj se je pri tebi pojavil glasbeni talent in kdaj si začela prepevati? Koliko let si hodita v glasbeno šolo? Nekaj časa sem živela pri babici in dedku in tam obiskovala 2. razred OŠ, zato so mnogi zgodnji spomini vezani na Logarovce. Od tu »verjetno* izhaja tudi moje zanimanje za glasbo, saj je babica igrala citre, dedek harmoniko, jaz pa sem dan za dnem prepevala na gugalnici pred hišo. Logarovci so sloveli po »muzikah« - veselicah, ki so jih prirejali v gozdu poleg naše hiše. Glasbeniki so puščali inštrumente vedno pri nas, tako da sem zaigrala prav na vsak inštrument, ki me je mikal, seveda brez njihove vednosti. Nato sem se preselila v Mursko Soboto, kjer sem takoj našla veliko novih prijateljev. V vrtcu sem »slovela« kot glavni pretepač, saj si nisem dovolila zmerjanja zaradi očal, ki sem jih nosila od ranega otroštva. Vedno sem se počutila bolj »fant« kot dekle, se vozila s kolesom in kotalkala ter se sukala v fantovski družbi. Glasbeno šolo sem obiskovala Šest let: dve leti klarineta in štiri klavirja. Ko so mi v glasbeni šoli povedali, da se bom pridružila šolskemu orkestru, in sem z grozo ugotovila, da le-ta igra tudi na pogrebnih slovesnostih, sem takoj pustila klarinet z mislijo, da »klavirja pa že ne bodo vlekli s seboj*. Pozneje sem se ob pomoči Erne Lukač začela učiti igrati na flavto in si izpolnila dolgoletno željo. - Kako je na tvoje dozorevanje v srednji šoli in kasneje na fakulteti vplivala glasba? Kdaj si posnela svojo prvo ploščo? Ob koncu OŠ sem spoznala Janeza in Romija, ki sta me navdušila z idejo, da ustanovimo glasbeno skupino. Trije vokali, dve kitari in ena flavta - to je bila DOROJA (DOrina, ROmi, JAnez). Prepevali smo po soboškem parku (v grapi pri gradu), na strelišču, imeli samostojne koncerte in se udeleževali festivalov. Kar nekaj let smo prepevali glasbo, ki mi je Še vedno najbolj pri srcu - Joe Cocker, Mamas & Papas ... Nastali so tudi prvi glasbeni posnetki in začeli smo se pojavljati na radijskih valovih. Takrat sem napisala tudi svojo prvo avtorsko pesem Strah pred ljudmi, na katero sem nekako najbolj ponosna, s katero sem začela predstavljati sebe. Med študijem sem utrjevala svoje »pevske sposobnosti« na žurkah, ki jih je bilo kar nekaj, in spoznala nove glasbenike. Še zdaj se spomnim, kako je nekdo na Tyrševi (v študentskem domu) ob polnoči igral na trobento Tišino .... Glas se mi je začel spreminjati in zdi se mi, da je z leti postal zrelejši in ostrejši. Spoznavati sem začela tudi druge zvrsti glasbe in jo začela POSLUŠATI - le redko kdo posluša v pesmih besedilo in sprejme pesem kot celoto, meni je to uspelo. Na svoji glasbeni poti sem sodelovala z mnogimi glasbeniki različnih zvrsti in pristala v tej, za katero menim, da se lahko z njo najbolj izrazim oz. lahko najbolj izrazim svoja čustva. Del moje glasbe je zagotovo Dejan Berden - pianist, ki z igranjem na klavir spremlja moje petje. Sva sorodni duši, ki ob izvajanju izbranih pesmi ne potrebujeva ne not ne očesnega stika. - Za nas so veljali vrstniki, ki so igrali na kitaro, kot nekaj zaželenega, veselega, kotfrajerji. Si imela tudi ti zaradi kitare in lepega glasu hitrejši vstop v družbo? Vsekakor! V »študentu« so me zvlekli na vsako zabavo, kjer se je prepevalo. Veljali smo za »žuriste«, veseljake Kot sedaj ugotavljam, se me dejansko večina ljudi iz tega in onega obdobja mojega življenja res spominja ravno po glasbi in veseljaštvu. - Marjan je ljubezen tvojega življenja, poznata se že več kot dvajset let. Kako se je začela vajina ljubezen in kako je zorela? Kajje zate dobro partnerstvo? Oh, to pa je dolga zgodba. Spoznala sva se na terasi stare Diane in od takrat neprekinjeno tičala skupaj. Najbolj me je pritegnilo to, da sva si bila tako različna, a vseeno zelo podobna. Bi rekla, da se nasprotja privlačijo. Dobro partnerstvo je bistvo za obstoj tako trajne zveze. Kot vemo, zaljubljenost kar hitro mine, a ljubezen ostane Je, če jo neguješ in izpopolnjuješ. Marjan je bil zame skrivnosten in ravno zaradi tega zanimiv človek. V nasprotju z mano, ki me lahko bereš kot knjigo, ni izdajal svojih misli in Čustev. Čeprav imava povsem različne hobije (on ljubi močne in hitre stroje ter je med drugim akrobatski pilot, jaz pa se bojim višine), se vedno znova dopolnjujeva. To se kaže tudi v tem, da imava družinsko firmo in se še nisva sprla. Sva pa med poslovanjem spoznala nekaj resničnih prijateljev, mnogo dobrih ljudi in žal tudi peščico zavrženih značajev. - Hčerko si rodila pred kratkim, kako ti je spremenila življenje in kakšna manta si? Za mojo Anjo se mi zdi, da je že dolgo ob meni in jo poznam že celo večnost. Zdi se mi, da je del naju, ki je zorel vsa ta skupna leta, in brez nje si težko predstavljam vsak naslednji dan. Res je s seboj prinesla nekaj sprememb - Še eno bitje, ki mu lahko dajem. - Kaj te v življenju še zanima, kaj je zate notranji mir in kako ga dosežeš? Zelo rada potujem in spoznavam druge kulture, njihove rituale, glasbo ... Neskončno me privlačita Daljni vzhod in morje. Ob besedi morje pa me vedno znova preveva »dejavu* z občutkom, da sem nanj nekako vezana. Vlakec - inovativno učilo V okviru akcije Inovativni učitelj leta, ki jo že dalj časa izvaja Založba Rokus iz Ljubljane, je komisija, ki jo sestavljajo znani slovenski strokovnjaki za vzgojno-izobraževalno področje dr. Srečo Zakrajšek, dr. Peter Krečič, dr. Ljubica Marjanovič- Umek in Rok Kvaternik, podelila priznanje in nagrado inovativna učiteljica leta tudi učiteljici Moniki BedokizOŠ Beltinci. Izdelala in predstavila je inovativni didaktični pripomoček za pouk vi. triletju devetletke. Gre za lesen vlakec, kije v »voznem stanju«, ob katerem se lahko otroci učijo to in ono ter se obenem igrajo. Po številnih zlatih in srebrnih priznanjih, ki prihajajo na šolo prav v teh dneh za vrhunske dosežke učencev beltinske osnovne šole na raznih tekmovanjih, in po predstavitvah projektov dobre prakse na državnem nivoju (Inkluzija Romov, projekt izobraževanja za dvig občutka lastne vrednosti - dr. Reasoner) so dobili beltinski učitelji in učiteljice (navkljub poskusu nekaterih, da očrnijo ugled šole) novo priznanje za kakovost in ustvarjalnost pri delu. - J. G„ foto: A. L. Nova priložnost za varno naložbo KD MM vzajemni sklad denarnega trga Visoka likvidnost, kratkoročne naložbe v izjemno zanesljive finančne instrumente. Dokler sva bila z Marjah01 I sva veliko potovala (Tajska., ju1' Sredozemlje...), zat -nkrai F le za krajše počitnice- 'r' J® kakor ni jasno, kaj lahku P ■' dni na svetilniku, sam oa' vem ti, da ni lepšega k^J^nf nem otoku, opazovati rjpi vih in poslušati šuin^i' jelo " Anja malo starejša, b* )l j,# •u', pokazala vsaj delček ^^jdji f|!'* živela na potovanjih neko osebno zadovolji I■*' dosežem s poslušan' pač »polnim baterije« W y racije za kakšne nove P^^p »ur - Vem, da si zelo kaj ti pomenijo p^r '! te naučili? V svoji preteklosti s£1B la iz kraja v kraj: Log^ J ptef Noršinci pri Ljutomer" e študij v Mariboru. " jjtH> spoznala mnogo ra&,L' J j^Lr teljstvo je takoj zag^*j duše in »modrosti« ’°11 ,; jjn' 4 ob kavi mi vselej P0^,z nekdaj sem se rada .^ip ljudmi - barva kože, drugačna prepričanji, j nost; vse to je bil xam<’ °‘, sem črpala življenjsk1’ ■ stala taka, kot pac sprejemljiva za razhčm'* - Kakšenpregovd^^ t/ nate prenesla j V življenju me ressF ?(iljI0’, moje mame, ki mivefl š 'df me bodri in mi zauPJ,.^)ji pregovor pomaga tako v svetlih ko1 te življenja. . Na poti v življenju 1 & do si ukaz: »Kar zmore)0 zmorem doseči še )»■ ^<3 BBowawi । BffllUr 2. junij 2005 KULTURA 11 Z velikim uspehom končan letošnji festival PAC-a •(Ha n'se je končal '* lStD':sla T Murski resne ^•rju m j j v I ^dnjuflH kOD-' J""1'""-" : name-" Spolnjeno ce- Jevšek, Gorjan Jasminka Sevšek. Sle-a Slovenskega or-■".?U ie v uvodu s % So/ 0,0 Per^ zaigra) B a-' c e-molu za flavto 'v' Sledila sta vio-''''.n. ko$uta in pianist '.j.'Straussovo Impro-' zvoki pašo pri-t^P^tov naslednje Stančul, kije C,.' '.Valčka op. ? op' Posta-molin s^^^eapandopula. Svoje j .^kolonija mojstrstvo na violini je pokazala tudi violinistka Kristina Šuklar ob izvedbi Sonate za violino solo op. 27, št. 3 »Ballade« avtorja Eugena Ysayeja, koncert pa je končal organist Tomaž Sevšek, ki je odigral Transports de joie za orgle iz suite L’Ascension. Dobrodelni nastop udeležencev festivala se je končal z velikimi ovacijami, pianist Janko Šetinc pa se je v imenu izvajalcev zahvalil duhovnemu očetu festivala Slavku Šuklarju in poudaril, da si pravzaprav on zasluži aplavz. Njegove besede Je potrdilo dejstvo o še večji uveljavitvi festivala v Sloveniji, saj ga je prenašal tudi nacionalni radijski program Ars. Na letošnjem festivalu je publika tako slišala trinajst koncertov na šestih prizoriščih v petih pomurskih krajih in enem hrvaškem, saj se je tokrat k sodelovanju pridružilo tudi hrvaško mesto Čakovec. t r T. K., foto: N. J. Živahna dejavnost ljubiteljskih gledaliških skupin se za letos končuje Medobmočno srečanje bo v Gornji Radgoni in Radencih Sfcniza^ vino “ art iz ‘-hj. nW.dnflrrwIrt'i Nebo nad Ženavljami odhaja na medobmočno srečanje v Gornjo Radgono. vS^nije. H ... u goricah, se - .'r' Giq 3'-JP1 priznanih ■ ^tt'i Vlasta Ar-^^nfL Efldrr Go« Ka- .'^Razboršek, Otn° Vojnovič. H-V^tva^-^^vanje S 'stvarjanjem ’VSi C'nastala na ^J’^r^izdalitudi ^s^dod-ia7Dobrov' ' ' 'sr,,|. Postavili IwmLui. namene, J- Ga, V Murski Soboti so na primer morali imeti kar gledališki maraton, saj se je na srečanje prijavilo šest skupin, tako da so se predstave zvrstile v treh večerih, odpadla pa je predstava gledališča Nin-driklndrik. Sobočanom so se predstavili: skupina Romani Union z igro Dedek Jožeta Horvata - Muca, avtorja in režiserja, vrsto skečev pod naslovom Kozlovska sodba v Pu-žincih so pripravili Pucončani v režiji Aleša Nadaia, Slikepaprij-like so nastopile z muzikalom Ne- in pisateljica Marija Sreš predstavila svojo knjigo ženski tudi v Radencih Radin '‘“"'enifu predvsem k ’n-, ‘ 1 velikim zani- Mari?’" “^jonskega 'Ss? r'fn AmaU*a Prel°8 KUZ’ 'hjJ1^ iemunil priv tako st '' ?. ’1(1 ic v 'ndijski C' Preživela več kot Sani!gost’ain tudi ta večer ” nJenem življenju in delu v tej deželi. To je bilo lepo, naporno in večkrat tudi nevarno, je povedala, saj indijska vlada sploh ni naklonjena delovanju krščanskih misijonarjev in jim postavlja vse mogoče ovire. Zaradi tega mora živeti po! leta v Indiji in po! leta v Sloveniji saj mora vsakih šest mesecev zaprositi za vizum imamo pa vsaj mi priložnost, da se srečujemo z njo in ji lahko vsaj malo pomagamo pri njenem poslanstvu: bodisi s prispevki, bodisi z n'.Up.Pi k ""K IJbrXOvalu p., hi m IjIiL ) ogledali tudi priložnostno razstavo fotografij, ki stajo pri-nravili Amalija Prelog in Elena Zechner. 1 B. b. L. Udeleženci dobrodelnega koncerta so navdušili občinstvo v cerkvi sv. Nikolaja, na internetu: www.p-inf.sl (’dijrtjsga d. UL fr Krnska 13. Ut Sd&ttt bo nad Ženavljami, porabske Slovence je tokrat zastopala gledališka skupina iz Števanovec Veseli pajdaši s komedijo Irene Barber Šaula včeraj, šaula gnes v režiji Ladislava Kovača, gledališčniki iz Ižakovec pa so predstavili buraške običaje v komediji Slamnati mož, ki jo je napisal Franc Horvat, režirala^a Marija Matko. Ocenjevalec Janez Vencelj, ki je na vseh štirih območjih izbiral predstave za medobmočno srečanje, se je odločil za naslednje: z območja ljutomerskega sklada so se uvrstile kot najboljša predstava dijakov ljutomerske gimnazije Nekega jutra, ko se zdani, predstava Šoferji v politiki Kuda Ivana Kaučiča iz Ljutomera, pa Križevci pri Ljutomeru s komedijo Mama je umrla dvakrat in Sveti Jurij ob Ščavnici z dramo slovitega rojaka Bratka Krefta Celjski grofje, s soboškega srečanja pa je selektor izbral Nebo nad Ženavljami avtorja Milana Vincetiča in režiserke Simone Zadravec. Gotovo je pri tovrstni dejavnosti od skupine do skupine opaziti nihanje kvalitete, mogoče napačno izbiro večkrat pretežkega ali preveč arhaičnega besedila - a pomen je gotovo drugje, v veselju do gledališča, igranja druženja, publike, ki'pa ravno pri takih nastopili včasih ne opravi »svoje dolžnosti« in verjetno bi se tu dalo še kaj narediti. MedobmoČna, regijska in na koncu državna Linhartova srečanja pa vendarle opozarjajo, da tudi z večletnim delom, dobrim besedilom in režiserji včasih meja med amaterskim in profesionalnim gledališčem tudi ni več tako ostro zarisana. Vsekakor pa bi morali tudi na našem območju s Čim večjim veseljem sprejemati gostovanja porabskih gledaliških skupin ~ tudi zaradi lepega narečja, ki nam zveni že malo oddaljeno, pa vendarle domače. B. B. L., foto: J. Z. Fotografija Jožefa Hochstatterja Iz cikla Svet ob Muri, nastala med letoma 1975-1980. Pesmi za pokušino Hčerina Odslej si nisva več na vsi odslej sva na ostali in bog so veliki oni ki gleda nas postrani odtlej si nismo več na mi niti kdorsibodi odtlej smo pike samih pik in časi iz predčasja in temu je poslej tako do greha in spoznanja Milan Vincetič (iz zbirke Raster) Prekmurski blues Jožefa Hochstatterja V galeriji mojstrov Hochstater v Vetrinjski ulici 30 v Mariboru so odprli ob 80-letnJci fotografskega mojstra razstavo fotografij z naslovom Jožef Hochstatter Prekmurski blues in s podnaslovom Najboljše med letoma 1942-1980. Razstavo so odprli ob glasbenem nastopu Marka Groblerja in Simona Šimata, ogledate pa si jo lahko do konca poletja od ponedeljka do petka med 9.00 in 14.00 ter 15.00 in 17.30 ter ob sobotah med 9.00 in 12.00. Ob tem je njegov sin in prav tako priznani fotograf Miran Mišo Hochstatter zapisal: »Vem, da je mojemu očetu starost prejkone breme. Vem, da je pogosto sam sebi odveč in da neprestano jamra. Malo zato, ker ga res muči to in ono, malo pa preprosto zato, ker je iz Mur- ske Sobote. Prekmurci pa so, kot vemo, neprekosljivi jamra-rjl, ki so panonsko melanholijo razvili do vrhunca. V širni ravnici, na dnu davnega morja, so med rokavi reke Mure - kot črnci v delti Mississippija - razvili svoj blues. V glasbi, likovni umetnosti in poeziji.« To panonsko svetobolje pa pri Jožefu ne privre nenadoma in strastno na plan: »Tiho, počasi, a neustavljivo se bo izvilo iz njega in se nezadržno razlilo kot voda čez bregove široke reke, ob kateri je odraščal.« Priznava pa: »Toda je nekaj, kar očetu pri njegovi starosti odkrito in nesramno zavidam. To, da je ubežal digitalni fotografiji. Da je svoje poklicno življenje začel in končal pod pritajeno rdečo svetlobo v temnici z blagim vonjem po svežem fiksirju . J. Ga. Ostercev večer Vsakoletni Ostercev večer v Veržeju pripravljajo že od leta 1963. Še posebej slavnosten je bil to leto, ko se spominjamo 110-letnice rojstva velikega rojaka, glasbenega pedagoga in skladatelja. Na njem se vsako leto predstavljajo slovenski glasbeniki. Tokrat so izvajali dela Slavka Osterca in njegovih učencev profesorji in učenci glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer in študentje Akademije za glasbo iz Ljubljane. Slavnostni večer sta pripravila Kulturno društvo Slavka Osterca Veržej in Zveza kulturnih društev Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje. - V. P., foto J. Z. SPOMIN 2. junij 2005-Hfll 0 tem, kako je Miran Druscovich prišel v Lendavo in postal veliki Kdo ga bo izkoreninil Mura zaprla obrat in za halo pobrala razvojni denar Ker je Mura v procesu prestrukturiranja zaprla obrat v Lendavi, kjer je bilo zaposlenih 217 delavcev, je vlada zaradi zgubljenih delovnih mest Lendavi namenila 500 milijonov tolarjev pomoči. S tem denarjem bi v obliki dokapitalizacije podprli razvojni sklad. Potem pa se je zalomilo. Zaradi precenjenosti Murinih proizvodnih prostorov glede na stanje na nepremičninskem trgu in zaradi oškodovanja ustanoviteljic lendavskega razvojnega sklada $ predvideno dokapitalizacijo sta občini Čren-šovci in Odranci to potezo zavrnili in slednja je pri tem tudi vztrajala ter pred letom izstopila iz Razvojnega javnega sklada. Meh, Balažek in Pozsončeva o tem, kako se bo Mura vrnila v Lendavo Mura, ki je v Lendavi zaprta obrat oziroma prezaposlila 196 delavcev, je Lendavi ostala dolinica, zato Sta Maria Pozsonec in župan Anton Balažek konec julija 2003 pri Borutu Mehu dosegla dogovor o skupnem projektu, po katerem bi Mura s tretjim partnerjem v Lendavi ustanovila manjše tekstilno podjetje. Po takratnih izjavah bi vložila Mura v partnerjevo podjetje v obliki opreme 15 odstotkov vrednosti družbe, 30 delavcem pa tudi dolgoročno zagotovila naročila. Več posla bi si ob določenih omejitvah glede izdelovanja enakih oblačil moral zagotoviti partner sam. Maria Pozsonec je bila z dogovorom zadovoljna, Anton Balažek pa manj, saj je pričakoval vrnitev vseh delavcev, kajti Mura je tiste dni ponovno odpirala obrat v Gornjih Petrovcih. Na razpis o poslovnem sodelovanju z Muro so se prijavili štirje, po priporočilu Mure izbran Lebar z Druscovichem In Magyarjevo V prvi polovici septembra je potem lendavski razvojni sklad razpisal javni poziv za najemnika Murine hale in poslovno sodelovanje z Muro, na katerega so se prijavili štirje kandidati, Efing tekstil, d. o. 0 tem, da lokalna skupnost išče rezervne scenarije za delovna mesta brez Dru-scovicha, je postalo jasno, ko je Balažek ustanovil komisijo za iskanje rešitev. Meh ni postal njen član, ampak je vanjo imenoval svojega ožjega sodelavca, čeprav je jasno, da občina in država pri reševanju delovnih mest šivilj pač na strokovno pomoč koga drugega kot Mure skorajda ne moreta računati. Anton Balažek in Maria Pozsonec pa celo kličeta po dolžnosti. V informaciji občinskim svetnikom na zadnji seji v zvezi s težavami v podjetju Koncept Optimum sta zapisala:»... saj kljub naši pomoči Muri, d. d. ni na enak način pristopila k odpiranju ali ohranjanju delovnih mest kot v G. Radgoni in G. Petrovcih.« o., Prosenjakovci, Sanacije, reinženiring, prevzemi, d. o. o., Beltinci, in sicer za velikopolansko podjetje V Paul - Anna. Andreja Magyar in Modno šiviljstvo Terezija Tkalec iz Odranec. Borut Meh je konec oktobra za Delo izjavil, da se o tem, s kom bodo v Lendavi sodelovali, še niso odločili, dva od štirih partnerjev pa da morata še predstavili poslovni načrt sodelovanja z Muro. Ponovil je, da bo Mura v novo podjetje vložila kapital, vendar ne 15, ampak 10 odstotkov vrednosti podjetja, in to v obliki strojev in opreme, s partnerjem pa naj bt podpisali pogodbo o polovičnem polnjenju proizvodnih zmogljivosti, s tem da bi slednji prevzel 30 Murinih delavcev, ki so prej delali v Lendavi. Šestega januarja je bil na občini pogovor z vsemi kandidati, katerega se je udeležil tudi Borut Meh, z Igorjem Lebarjem kot direktorjem Efing textila iz Prosenjakovce pa je prišel tudi njegov partner Miran Druscovich. Slednjima se je v želji, da bi skupaj izpeljali projekt, pridružila tudi Andreja Magyar, prej tehnologinja, zaposlena v podjetju Mura V Lendavo so potem iz Mure dobili priporočilo, da bi sodelovali z Lebarjem in Druscovichem, Mura pa bi zakupila njihove proizvodne zmogljivosti v vrednosti milijon minut na leto. V Muri so o tem pripravili predlog pogodbe, ki pa ni bila podpisana, saj izbrani partnerji nanjo sploh ni odgovorili. Maria Pozsonec in Ciril Pucko na seji nadzornega sveta lendavskega razvojnega sklada, ko je ta odločal o (brezplačnem) najemu Pogodba o najemu proizvodnih prostorov je bila sklenjena 15. junija. 2004, pred tem ali konec aprila pa sta Anton Balažek in Igor Lebar, takrat še direktor podjetja Koncept Optimim, podpisala pogodbo o sodelovanju. Lebar je takrat tudi izjavil, da bo s partnerjem za Lendavo zagotovil zadosten obseg poslov in da ta proizvodnja ne predstavlja konkurence podjetju Efing v Prosenjakovcih, kjer šivajo športna oblačila. Efing je že takrat šival po Druscovi- lada Lendava, v katerem sta sodelovala tudi poslanca Maria Pozsonec in Ciril Pucko, je 9. februarja 2003 sklenil, da se da Murina hala za tri leta v brezplačen najem podjetju Koncept Optimum, ki sta ga ustanovili podjetji Efing textil in Sadego, za katerega je Druscovich dolgo časa trdil, daje njegovo podjetje, v bistvu pa je vpisano na hčerkino ime. Preko koprskega podjetja so tekli tudi finančni posli za lendavsko podjetje in bili pripeljani stroji, kijih je konec lanskega ali v začetku tega leta podjetje Koncept Optimum odkupilo za 70 milijonov tolarjev, čeprav naj ne bi bili vredni več kot 20 milijonov. chevem naročilu za Elan, ki pa potem ni prevzel blaga Zaradi spora med Elanom in Sadegom je slednji ostal dolžan šivalnicam v Italiji in Srbiji, zaradi propadlega posla je ostalo brez plačila tudi več slovenskih podjetij, med njimi tudi Efing textil iz Prosenjakovce. Lebar ga je zato lani spomladi poslal v stečaj. Pri Staši Baloh Plahutnik Zavodu predala seznam potreb po delavcih Zavod za zaposlovanje je junija začel z načrtnim iskanjem delavcev za podjetje Koncept Optimum Na pogovoru pri državni sekretarki Staši Baloh Plahutnik so se srečali Balažek, Feher, Druscovich in Batičeva z Zavoda za zaposlovanje, nanj pa je bila povabljena tudi Cvetka Sreš, direktorica murskosoboške enote Zavoda. Izročili so ji seznam potreb po delavcih, ki ga je podjetje sicer naslovilo na lendavski razvojni sklad. Obsegal je 39 delavcev različnih poklicev in 150 do 200 šivilj. Ker brezposelnih Šivilj skorajda ni bilo, so v podjetje pošiljali delavce z izkušnjami $ šivanjem, saj se je v tistem času zgodil stečaj Planike in podjetja Konsi v Kobilju, hkrati pa so izkoristili možnost podeljevanja subvencij, saj je v tistem času potekal program prestrukturiranja tekstilne in usnjarske industrije, ki je za zaposlovanje teh delavcev delodajalcem omogočal prejemanje državne podpore O tem, katere vse dokumente morajo predložiti za pridobitev subvencije, so lendavskemu podjetju svetovali tudi v Muri, Meh pa je prve dni junija z Lebarjem podpisal tudi dogovor o soglasju za prehod 30 Murinih delavk v novo podjetje. Čeprav je zavod pri odobravanju subvencij za lendavskega delodajalca glede jamstev ravnal enako kot pri drugih prejemnikih, mu je zaradi posebne naklonjenosti, ki jo je imel v lokalni skupnosti in državnem vrhu, dajal prednost. Tisti Čas je nekaj delavk po stečaju Planike zaposlil tudi delodajalec, vendar so na uradu za delo njegovo prošnjo za subvencijo zavrnili, ker da je denar rezerviran za večje projekte. Lokalne in državne službe so mrzlično iskale delavce, Druscovich pa je napovedal, da bo delavke pripeljal iz Madžarske Podjetje Koncept Optimum se je za državno podporo za nove zaposlitve potegovalo neposredno v Ljubljani tudi ob pomoči Lokalno zaposlitvenega programa, s čimer se je avgusta lani na tiskovni konferenci v hotelu Elizabeta v Lendavi, sklicani pred občinskim praznikom, pohvalila tudi Staša Baloh Plahutnik, zasluge za nova delovna mesta pa si je $ posredovanjem pri dokapitalizaciji lendavskega razvojnega sklada pripisal tudi Ciril Pucko. Drusco-vichu je takrat Še verjela tudi Maria Pozsonec in zavračala novinarske opazke o propadlem podjetju Efing textil v Prosenjakovcih ter nezaupanju med ljudmi, Stašo Baloh Plahutnik pa je tik pred odhodom vznejevoljilo vprašanje, kako je z jamstvom za dani denar. Zavrnila ga je rekoč, da država ima instrumente, s katerimi v primeru kršenja pogodbe od delodajalca izterja dani denar Kljub zavzetosti lokalnih in državnih služb pri iskanju delavcev za podjetje Koncept Optimum je Druscovich že avgusta javno napovedal, da če ne bo dobil dovolj delavk pri nas - do septembra 350 do 400 -, jih bo šel iskat v soseščino. Z izjavami o tem, da ne dobi delavcev, in to ob tolikšni pomurski brezposelnosti, pa je že nekaj časa polnil tudi slovenske medije in s tem v Ljubljani žel še večjo naklonjenost. Ob otvoritvi obrata zahvala najprej Mehu Doma pa je začelo vreti že pred slavnostno otvoritvijo obrata, ki je bila 25. septembra, saj so delavci plačo prejeli le dan prej, morali pa bi jo 18. v mesecu, takrat pa so se mediji že tudi razpisali o aferi Sa-dega z Elanom. Kljub temu je Koncept Optimum v javnosti moral ohraniti sloves uspešnega državnega in lokalnega projekta, zato je na otvoritev prišel sam minister dr. Vlado Dimovski. Miran Druscovich se je na slovesnosti najprej zahvalil predsedniku uprave Borutu Mehu, ki da jih je spodbujal in z nasveti pomagal pri ustanovitvi podjetja, potem pa še vsem drugim Po tistem se je odnos med Mehom in Druscovichem začel ohlajati, saj Meh Druscovichu ni hotel začasno posoditi sto do sto.petdeset delavcev niti preseliti dela dveh brigad v Lendavo, kot je predlagal Anton Balažek, s čimer je dal vedeti, da za obstoj podjetja Koncept Optimum sam ne namerava tvegati. Zavod za zaposlovanje pa je zanj še naprej zavzeto iskal delavce, čeprav so jih od 409, kolikor jih je prišlo do srede novembra v podjetje na pogovor, na Po iqavah nekaterih vpletenih je •' sodelavec predsednika vlade novska trdil daje nedopustno, davo kar tako*oropaIi« za toliko mest, vendar naj bi po tem P® P®5 vanju Boruta Meha v Ljubljani p spremembe vladnega sklepa ; novembra ga je dopolnila tako.1 • gotovila dodatnih 100 milijonov^ vendar tako, kot lahko beremo gradivu, da se»... usmerjajo na ' , objekta Mura, d. d., v poslovni c« j dava.« To pa je pomenilo, d® lendavski razvojni sklad pn J®. ■ du RS za regionalni razvoj ročno posojilo, s katerim je Mure odkupil prazne proizv6^^ re, to posojilo pa je bilo dao° da ribniški sklad ta denar;"'!’ talski delež lendavskega ra^ ^ostm1 da. Zaradi zahteve, da lf/aiz' pohitijo, ker Mura potrebuj6* jyain plačilo plač, sta bila najem j$ti podpis nakupne pogodbe izP' dan, 15. novembra 2002. _ --------------------------------- usposabljanje sprejeli le 153, 23 je do tedaj zaposlilo le 60 delavc^ tem in izjav nezadovoljnih odšlo konec novembra delavke Koncep : cale tiskovno konferenco in »s pravo resnico branile ugled P je bila tudi.ložefa Žerdin, sedaj P1^ IrJ vnega odbora Toda zadovoljstvi J jrSjc no. Zaradi zamude pri izplačil*1 P') delavci, ki so v podjetju usuno31 1 .< sedemnajsti marec napovedali sta• k . tem zaradi izplačila preložili je dala država za usposabljanje ' milijonov tolarjev, je namreč z3' „p ••r" i" banki zastavil fakture, novinarje«1 F ^it1 ' no zatrdil, da iz Lendave ne je tudi najavil, da Igor Lebar zap 1 njegovo mesto pa stopa milJi3lW 1 ||£ff bo v Lendavi razvijal logistic1111 ‘ Stavka Je razkrila poltt^0 projekta delovnih mest ,4' Zaradi neizplačila februarske J slenih v podjetju, od tega 60 začelo s stavko. Ob upravičen1 r $ delodajalca, da izpolni svoje o . , n0* , razkrila političnost projekta o-P j:fir nih mest v Lendavi, struje m ob pi nem diodu ‘•F |Hi*l’\f^r vse skupaj pa so se zaradi mwr m«3! stnih interesov prilepili & 1° ^r' politikanti. jr Ob vsej razvpitosti jtrj in,|f ,,0^ koncu ostal zgolj odnos med " ■ j 3 In obljube, čeprav je vsem j350' F (pr nost zgolj z dodelavnimi pos ’• * scovichem ali ne, tudi v । brezposelnosti nima ; Kljub prepričanju mnogm, ,n r>' cha odnesla iz Lendave, se |c' i 'j Neštetokrat je namreč merava oditi, pa čeprav o i*?3 y p • Ji pred časom - celo Kdo ali kaj bi ga potem I3*1 IpBlNlK- 2. junij 2005 KMETIJSTVO 13 enota Zavoda za gozdove Slovenije v Marl-Stjoy, v okviru tedna gozdov izbira dobre gospo-R ik? gospodarja gozdov za letošnje leto črnika iz Ledinka 20, v občini Sveta Ana. ^ivis svojima staršema, ženo in trilet-' ‘' srei,, ■ ‘:| Imel । vsako-uro možnost sodelovati v nagradni zanimive nagrade: semena, zemljo, gnojila, bak- i uagrauc: semena, zcuiyu, gnuju a, dak- ; priboljške za kosmatince, naročnine na re-j "‘■n.i-, i''1’"1 izbor nagrad so poskrbeli tudi nekateri po-l 1^’i' ll 1 sc izkoristili tudi za predstavitev svoje v - 'i.j>e' P°^etui vrtni program (zahvalni sistemi, vrtne '>i M lTtl1n dekoracijasemena in sadike, drevni-x ■ ■ i k ^kurativni izdelki, lončnice in lonci, zemlje, Hetty 4' "rana in oprema za male živali, živali... lih 2 , kluba KAHA so še dodatno poskrbeli. Prese-unim bonom v vrednosti 1.000 tolarjev. .^gradnike ViHska trta uživa na soncu se je prva resna inkubacijska doba za pojav primarnih okužb zaradi padavin končala že 18. in 19. maja £ *3 i"«1. i-J %7'Proti^ ^os >4? »ni? ^»vinm mienih ’'’‘in, L Jhk" "•h"i >11™, ^'-ki o, izhefc. evidenco razvojnih faz, predvsem, kdaj je zrasel posamezen list. Po nekaterih novejših tujih poskusih »učinkujejo« škropiva nekje do prirasta dveh ali treh listov, in ko je prirast listne površine na posamezno mladiko 200-300 cm2. Ta prirast je v toplem vlažnem vremenu in pre-gnojenem vinogradu zelo hiter (2-5 dni), v hladnem pa traja tudi do 14 dni. Pomemben podatek je tudi količina padavin, ki sperejo preventivno fungicid-no oblogo, Če jih je več kot 40 litrov na m2, zato svetujemo, da spremljate količino dežja na po- Razpredelnica: Količine padavin “ različnih lokacijah In za M. Soboto za nekaj let nazaj_ Lokacija dežja maj 2005 maj 2004 maj 2003 maj 2002 maj 2001 maj 2000 M. Sobota 61 67,8 41,4 82,4 31,9 43,9 Pince 79 1 . Hodoš 46 ■ Vaneča _ Selo_ 88 58,0 56 — — Ocenjevanje kakovosti v okviru kmetijskega sejma v Gornji Radgoni Prispevek k rasti kakovosti izdelkov Z ocenjevanjem svežega mesa se je začelo 19. maja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani tradicionalno ocenjevanje kakovosti izdelkov v okviru letošnjega 43. mednarodnega kmetijsko-živilske-ga sejma, ki bo med 27. avgustom in 2. septembrom v Gornji Radgoni. Na Letošnjem ocenjevanju so sodelovali vsi vodilni slovenski in hrvaški proizvajalci presnega mesa, ki so poslali v ocenitev 90 posameznih vzorcev in kolekcij izdelkov. Po besedah prof. dr. Božidarja Žlenderja, predsednika ocenjevalne komisije, so bile na tekmovanju najbolje zastopane komercialno najzanimivejše vrste mesa: govedina, teletina, svinjina, perutnina (piščančje in puranje meso) pa tudi kunčje meso in jagnjetina. Opazil je tudi rast števila izdelkov iz človeku, živalim in naravi prijaznejše sonaravne prireje. Večina izdelkov, ki so jih ocenili, je bila s področja mikro-konfekcioniranega mesa, namenjenega družinski ali individualni uporabi. To meso je odbrano, oblikovano in začinjeno ter ga je v večini primerov ob priloženih navodilih treba le še toplotno obdelati. sameznih območjih, in se šele potem odločate*o presledkih med škropljenji Listi, ki so se razvili po dežju, do naslednjih padavin niso v nevarnosti, razen zaradi sekundarnih okužb, ki so mogoče takrat, ko imamo na spodnji strani »oljnih peg« že belkasto prevleko. Trenutno je večja nevarnost pojav oidija, saj je bila zadnje dni zjutraj kar močna rosa. Listje je bilo oroše-no nekaj ur, kar so idealni pogoji za razvoj oidija, predvsem na legah, kjer ni vetra. Oidij opazimo kot pepelkasto prevleko na mladiki. Za oidij velja čas od Razveseljivo je, da so podjetja začela pošiljati na ocenjevanje tudi zorjeno meso, ki pa ga je tako na ocenjevanju kot v trgovinski ponudbi še vedno premalo. Razlog za to je višja cena tovrstnih izdelkov, saj mora meso v brezhibnih higienskih in temperaturnih razmerah, glede na vrsto in namen, zoreti od enega tedna do dveh mesecev. Po Žlenderjevih besedah opaža komisija iz leta v leto večjo rast kakovosti izdelkov. Ko so člani komisije delali primerjave z državami EU, so ugotovili, da smo Slovenci v tehnologiji mesa na ravni najbolj razvitih držav. Z odlično kakovostjo predvsem perutninskega mesa pa se je na ocenjevanju predstavila tudi sosednja Hrvaška. Zasluga za stalno rast kakovosti izdelkov gre po besedah prof. dr. Žlenderja tudi ocenam, ki jih komisija poda v opisni obliki in so tehnologom dobra usmeritev za delo v prihodnje Po njegovem mnenju ima ravno kategorija presnega mesa na slovenskem tržišču še veliko perspektivo, saj poteka vedno več prodaje v velikih nakupovalnih središčih in manj preko pulta. Drugi del ocenjevanja mesnih izdelkov bo med 21. in 24. junijem, prav zdaj pa v Gornji Ra- okužbe do vidnih simptomov in je pri temperaturi 27 stopinj C 5 dni, pri 15 stopinjah 11 dni in pri 10 stopinjah 25 dni. Optimalna temperatura za kalitev spor je od 25 do 28 stopinj Celzija, čeprav je spodnji prag 6 stopinj in zgornji 33 stopinj C. Če so trosi deset ur izpostavljeni temperaturi 34 stopinj, propadejo.Za učinkovitost posameznih sredstev (Škropiv) je pomembna tudi aktivna snov, zato tudi te primerjajte z uporabljenimi v prejšnjih letih, kajti z večkratnim škropljenjem z isto »sisfenaično aktivno snovjo« se razvije odpornost glivice. Podrobnejše informacije o varstvu vinogradov pred boleznimi in škodljivci lahko dobite na telefonskem odzivniku KGZ M. Sobota, številka 090 03 9819. Odzivnik posreduje nove podatke vsak teden od petka dalje KGZ M. Sobota Ernest Novak, univ. dipl. inž. kmet. dgoni ocenjujejo mleko in mlečne izdelke. Na letošnjem mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov se v kakovosti in okusih meri več kot 200 vzorcev 22 proizvajalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije Mednarodni komisiji so poslali v ocenitev svoje izdelke vsi najpomembnejši slovenski mlekarji, za to ocenjevanje pa je vedno več zanimanja tudi med manjšimi mlekarnami in sirarji ter proizvajalci iz sosednjih dežel Danes ?e je ocenjevanjem pridružilo še mednarodno ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, od 25. do 29- julija bo 31. odprto državno ocenjevanje vin, ocenjevanje pa bodo sklenili 25. avgusta z jubilejnim 25. mednarodnim ocenjevanjem kmetijske mehanizacije. Ludvik Kovač Radgonske gorice Dopolnitev blagovne znamke V delniški družbi Rad gonske gorice iz Gornje Radgone, kjer imajo 300 ha vinogradov in 55 ha jablano-vlh nasadov, so dopolnili svojo blagovno znamko. Z dopolnjeno blagovno znamko so namenili posebno pozornost majhnim serijam svojih vin. Milko Škrobar, univ. dipl. inž. kmetijstva, ki je glavni avtor novosti, je novost predstavil številnim predstavnikom podjetij iz Slovenije, ki se ukvarjajo s prodajo vin delniške družbe Radgonske gorice. Novi blagovni znamki so poimenovali Radgona in Ciconia. V okviru prve ponujajo laški rizling, rulandec, ranino, muškatni silvanec in cuvee rdeče, vse letnik 2004. V blagovni znamki Ciconia (štorklja) pa ponujajo traminec, cuvee belo, ranino in modri pinot, vse letnik 2003. Za obe blagovni znamki so izdelali tudi posebne lične kartonske škatle s po 6 steklenicami. Družba Radgonske gorice pa tudi spreminja svojo spletno stran. Z novima blagovnima znamkama so v Radgonskih goricah dopolnili svoje blagovne znamke zlate in srebrne penine, traminec s črno etiketo in janževec. Na predstavitvi je bilo poudarjeno, da slovenski pivci čedalje bolj posegajo po kvalitetnejših vinih in da postaja uživanje vin kulturnej-Še Prav zato so se v tukajšnji družbi, kjer imajo na razpolago 4,2 milijona litrov posode za shranjevanje vin, odločili za nadgradnjo svoje blagovne znamke. Obljubljajo, da se bodo skušali v prihodnje še bolj prilagajati povpraševanju slovenskih kupcev. Največ svojih vin namreč prodajo na domačem trgu. Franci Klemenčič Cene sredstev za varstvo rastlin Zadružna kmetijska družba, prodajalna Turnišče Fungicidi Pakiranje Cena v sit quadris 0,21 3.890,00 topasEC 100 ml 1.495,00 antracol WP 1/1 1.720,00 bravo 500 sc 1/1 2.070,00 dlthaneM-45 1/1 1.395,00 (Oiicur ew 250 0,11 2.017,00 cuprablau Z ultra 1/1 1.220,00 chorus 75 WG 15 g 1.085,00 eclair 100 g 3.420,00 delan 0,1 1.790,00 euparen multi 1/1 4.870.00 euparen multi ’100 g 790,00 pepeli n 1/1 580,00 sphere ec 1/1 11.920,00 ride mi l go Id pepit 1/1 4.120,00 ridomil gold pepit 250g 1.440,00 artea330EC 1/1 12.650,00 eminent 1/1 7.070,00 eminent 0,2 1.770,00 melody combi 1/1 4.610,00 melody combi 100 g 740,00 mikal 1/1 4.350,00 verita 1/1 5.390,00 verita 250 g 1.680,00 teldorscSOO 0,11 2.800,00 karathaneEC 0,1 824,00 folpan 80 wdg 1/1 2.715,00 archer 1/1 6.980,00 opus team 1/1 7.569,00 previcur 607 30 ml 1.220,00 antracol combi 100 g 680,00 antracol combi 1/1 4.045,00 aliette flash 35 g 645,00 Insekticidi acta ra 40 g 1.810,00 actara 4g 550,00 karate zeon 1/1 10.020,00 I karatizeon 50 ml 760,00 decis 2,5 EC 0,21 2.280,00 orthus 0,1 1.720,00 fastac 0,1 1.300,00 basudln600 0,251 1.615,00 actellic 0,1 1.350,00 mesurol granule polži 250 g 750,00 mesurol granule polži 1/1 2.420,00 reldan 40 EC 0,2 1.550,00 zolone llquide 200 ml 1.075,00 calipsosc 0,0031 562,00 confidor 0,0051 650,00 confldor 0,05 1.850,00 chromo re l-p 1/1 790,00 diazinon 20 0,1 350,00 mospilan20SP 100 g 3.140,00 volatong-5 1/1 865,00 Herbicidi dual gold 0,11 1.150,00 goltix 1 kg 6.650,00 pri mextra goldTZ II 2.750,00 pyramin turbo II 5.070,00 aramo 1/1 6.290,00 calisto 1/1 25.592,00 calisto 0,251 7.447,00 betanal ekspert ■ II 9.920,00 stomp330E It 2.150,00 frontier 1/1 6.180,00 herbocid 1/1 1-200,00 basagran 600 1/1 6.455,00 equip 1/f 7.085,00 equip” 5/1 6.190,00 Močila nu-film_____________ 0,1 705.00 pin ovit N________ 1/1 1.660,00 pinovitK 1/1 1.480,00 Follarna gnojila protifert (proti stresom) 1/1 1.535,00 drin 0,1 1.055,00 foliar 1/1 630,00 foliar 201 7.672,00 foilarbor 1/1 1.340,00 | foliar kalcij 1/1 1.275,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 2. junij 2005 — Zlatoporočenca Horvat iz Črenšovec Minilo je 50 let, odkar sta se poročila Jožef in Rozalija Horvat (dekliško Škerget) iz črenšovec. Jozef, ki ima že 80 križev, je bil matičar na matičnih uradih v Lendavi, Dobrovniku, Turnišču in Črenšovcih in v tej funkciji poročil več kot 2000 zakonskih parov. Ob tem je bil aktiven v gasilskem društvu Črenšovci, kjer je bil dolga leta tajnik, sodeloval pa je tudi pri gradnji gasilskega doma. Sedaj je gasilski veteran. Dejaven je bil tudi v KS Črenšovci, v nekdanji SZDL in Rdečem križu. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je rad pel v črenšovskem pevskem zboru. Žena Rozalija (stara 82 let) je opravljala različna tajniška in administrativna dela, nazadnje v Kmetijski zadrugi Črenšovci. Je aktivna pevka v mešanem cerkvenem pevskem zboru župnije Črenšovci, poje pa tudi med pevkami pri Društvu upokojencev Črenšovci. Bila je med ustanovitelji društva pred 25 leti, pri čemer je prejela za svoje aktivno in plodno delo številna priznanja. Za delo na kulturnem področju sta oba prejela bronasto Gallusovo značko. V zakonu sta se jima rodila sinova Drago in Bojan, ponosna pa sta tudi na vnuka Aljošo in Miša. J. Ž. Zlatoporočenca Mesarič iz Lipovec Pred petdesetimi leti sta se poročila Alojz in Katica Mesarič iz Lipovec. Ta jubilej sta proslavila v krogu sorodnikov, prijateljev in znancev, zahvalna maša ob zlati poroki pa je bila v beltinski cerkvi. Na Mesaričeva so se spomnili tudi v Krajevni skupnosti Lipovci, saj so jima izročili manjše spominsko darilo. Jubilanta sta se domala vse dosedanje življenje posvečala kmetovanju. Alojz pa je občasno še delal pri zidarjih. Katica je aktivna v kulturnem in turističnem društvu Lipovci, saj že vrsto let poje pri lipovskih ljudskih pevkah. Ob jubileju soju obiskale ljudske pevke in slavljencema zapele pesem Ko se možila bom. J. Ž. Zlatoporočenca Rous iz Črenšovec Leta 1955 sta se poročila Marija (rojena Gabor) in Marko Rous iz Črenšovec. V družini so se jima rodile hčerke Katica, Trezika in Marinka. Danes imata zakonca Rous vnuke Damjana, Valentina, Jureja in Luko. Markoje več kot 20 let delal v Avstriji, Marija pa je bila gospodinja in vodila kmetijo. V posebno veselje je bil Marku vinograd v Lendavskih goricah, kamor še danes z veseljem odhaja opravljat vsa vinogradniška deta. Ob praznovanju zlate poroke so se zbrali in jima čestitali domači, sorodniki, znanci in prijatelji, v Kleklovem domu v Črenšovcih jih je sprejel župan Občine Črenšovci Anton TOmar, kije zlatoporočencema izročil poročno listino, zahvalna maša pa je bila v župnijskem domu Svete družine v Črenšovcih. J. Ž. Beltinci Konec lanskega leta je bil ustanovljen medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Velika Polana s sedežem v Beltincih. Inšpektorat je začel z delom prvega aprila letos. Gre za nadzor javnih in drugih površin, varovanih pasov, traktorskih in kolesarskih stez, odmetavanja odpadkov, zalivanja odpadne vode in drugih tekočih odpadkov, varovanja pitne vode, odvajanja in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, varovanja pred hrupom, ravnanja z opuščenimi vozili, črnih odlagališč odpadkov idr. Nova inšpektorica je postala Alenka Maroša. J. Ž. Je v Pordašincih kaj novega? Rože cvetijo na drogovih tudi let V Pordašincih po nenapisanem pravilu vse domačije skrbijo za zalivanje rož v lončkih, ki so jih namestili na drogove za javno razsvetljavo. Svojčas, ko smo obiskali Pordašince, eno najmanjših vasi v našem okolju, kjer živijo Slovenci in Madžari, smo najprej postali pozorni na drogove za javno razsvetljavo, saj so bili na vseh lončki s cvetočimi rožami. Zanimalo nas je, ali je tudi letos tako in ali je tamkaj novega. V obeh primerih je odgovor pritrdilen. Postavljenih je dvaindvajset drogov za javno razsvetljavo in na vseh tudi letos cvetijo rože; enako še v šestih lončkih pri vaškem domu. Sadike surfinij in pelargonij so dobili v cvetličarni Floriana v Nemčavcih, zanje pa skrbijo domačini, in sicer po nenapisanem pravilu vsaka hiša v svoji okolici. Včasih lahko vidite tudi kakšnega moškega, kako vneto jih zaliva. Bravo, bi jih lahko pohvalili Dobrotnik Jožef se je spet izkazal In novosti? Potem ko so lani začeli razmišljati, da bi bilo dobro zgraditi mrliško vežico pri vaškem pokopališču, so zdaj tako daleč, da je zemljišče, ki jim ga je poklonil Jožef Antalič (živi v Avstriji, v Pordašincih pa ima obnovljeno hišo svojih staršev), že pripravljeno. Še prej je zamenjal to zemljišče s svojim na drugem koncu. Lani pa se je gospod Antalič izkazal tudi s prispevkom za električni zvon v pordašinskem vaškem zvoniku. Ko bi bilo več takšnih dobrotnikov! No, predsednik vaškega odbora Štefan Grabar nam je povedal, da je tudi večina domačinov pripravljena prispevati potreben les za gradnjo vežice in tudi denarna sredstva, če bodo zmanjkala (okrog 1,2 milijo- na tolarjev imajo že zagotovljenih), poleg tega bodo pomagali s prostovoljnim delom. Ce bo šlo po načrtih, bodo letos začeli z deli, prihodnje leto pa bodo vežico dokončali, tako da bi jo lahko začeli tudi uporabljati za slovo od pokojnikov. Na srečo že dve leti v vasi nihče ni umrl in želijo si, da bi bilo še dolgo tako. Žal že dve leti tudi niso dobili novorojenčka. Imajo pa 29 traktorjev, tako da pride eden na dva prebivalca. Prav tako imajo šest mladeničev, ki so dobri nogometaši pri klubih v drugih krajih. In imajo tudi dve stari ročni gasilski brizgalni, ki ju nameravajo restavrirati in postaviti na ogled pred vaškim domom. Zdi se, da je življenje v Pordašincih dokaj idilično, vendar dobimo drugačno podobo, če ga pogledamo še z drugč plati Odkar so zaprli tekstilno nov bližnjih Proseni^ ostalo več domači’101' be in lastnih pri* ki jo imajo, paše^ dovolj kruha za ' majhnosti ntmaiovr'o"’ nobenega sat*** štva, ne trgovine id * . Za vse je torej t^^ Predsednik; odbora Šteta11 končno lahko bo uspelo zgra^' y vežico pri vašk*^ pališču. Prihod^ predvidena ob sodelovanj01* nikovtreh^1^ nosti - kato^' ličanskein!> Gornja Radgona »Sopi lopi« Odranski in beltinski »pastirji« so tudi letos na binkoštno nedeljo vstali zelo zgodaj zjutraj in obudili ljudski običaj »sopi lopi«. Še pred dvajsetimi leti je bilo na travnikih in jasah ob potoku Črncu v Odrancih in Beltincih mogoče srečati pisano druščino pastirjev, ki so pasli krave, v začetku binkoštnih praznikov pa so zakurili ogenj, si pripravljali različne jedi, denimo »pajali« kruh, pekli krompir in se igrali različne pastirske igre Živino, ki seje pasla, pa so $ pastirskimi biči opozarjali, če je bilo kaj narobe. Tisti, ki je zadnji prišel na pašo, je moral paziti živino, zato so, mu rekli »sopi lopi«. J. Ž. Gasilci Radgon .X Minulo nedeljo^.jh^sX članov proštov « e m štev Gornje R . Radgone ter nji saAX na 13. skupno obrobju Apas^^ , so se ustavil’ PGDLesane .gaCiA Po vrnitvi v 6° a$iis C6V. Člani Radgone so no druženje le« strani. F- W- Radgonski ribiči so pripravili ob svojem ribniku v Lisjakovi strugi še eno tekmovanje, na katerem se je zbralo tudi lepo število »kibicer-jev«, ki so uživali v naravi in druženju. Končni vrstni red: 1. Damjan Tomažič iz Črešnjevec (5.250 kg), 2. Franjo Fekonja iz G. Radgone (3.940 kg), 3 Alen Praprotnik iz Boračeve (3.800 kg) itd. O. B. Zacetek gobarske sezone Stanko Tubola iz Mačkovec, ki ga zaradi uspešnega nabiranja gob imenujejo kar čarovnik, je prinesel na ogled na Vestnik čisto pravega jurčka. Našel ga je v Pečarovcih oz. v Zdravih vodah. Z gobarstvom se ukvarja že skoraj pol stoletja, to, kar najde, ima zase, nekaj malega pa tudi proda. Sicer je še povedal, da je malce zgodaj za gobe in da bi bile letos lahko ugodne razmere za obilno »letino«. Ni kaj, sezona nabiranja gob se je očitno že začela. A. B. Hm IZ NAŠIH KRAJEV junij 2005 Gaberje Ob šoli in vrtcu je podružnična cerkev, posvečena karmelski Materi božji s prelepo notranjščino Pn dr| u zmotili ^nko 'vec 'Prava v Apačah čaka na priklop ■ ki šteje nekaj manj Poteka oskrba s pit- prebivalci slovenske in madžarske narodnosti. »V glavnem so mešane družine, čeprav še velja, da sta Kolonija in Marof bolj slovenska, v zgornjem delu vasi in okoli pokopališča pa živijo Madžari,« je dejal sogovornik. Domačini so ponosni na sožitje med narodoma, ki postaja z leti čedalje pristnejše in zaradi česar zmorejo živeti in ustvarjati bogato kulturno in društveno življenje. Urejenost vasi in novogradnje kažejo na živost kraja, v katerem so tudi vrtec in štirje razredi osnovne šole, ki jo obiskujejo še otroci iz Kapce, v višje razrede pa potem hodijo v Len- davo. Ob šoli in vrtcu stoji podružnična cerkev, posvečena karmelski Materi božji, s prelepo notranjščino. Med pomembnejšimi objekti kraja so tudi mrliška vežica, gasilski in vaški dom, nogometno igrišče s spremnimi objekti, trgovina in galerija s stalno razstavo. novili in v celoti preplastili vaške ceste, ki so v zelo slabem stanju, in v najbolj prometni ulici uredili pločnik, krajevna skupnost pa bo z lastnim denarjem obnovila ulično razsvetljavo, in sicer nekaj v tem letu, preostalo pa v prihodnjem. Za slabe ceste so krivi predvsem domači prevozniki s težkimi tovornjaki. Velik problem so tudi divja odlagališča, saj nekateri s smetmi zasipavajo zasebne gramoznice, iz katerih so prej vozili in na Črno prodajali gramoz. V krajevni skupnosti pa se lotevajo tudi manjših del. S solastniki živinske tehtnice se dogovarjajo, da bi jo zaradi manjše potrebe premestili, za mlade športnike pa bodo za vaškim domom do jeseni uredili asfaltirano večnamensko igrišče za košarko in rokomet več kot to, da opozarjajo na problem tako občino kot državo in da se pridružujejo vsem akcijam, ki jih na lokalni ravni pripravljajo v podporo hitrejši ureditvi razmer, v krajevni skupnosti ne morejo narediti. Ker Ga-berčani že nekaj časa plačujejo tudi prispevek za ureditev kanalizacije, z deli pa sploh še niso začeli, jih zanima, kdaj se bo kaj premaknilo, »Župan me je pred kratkim seznanil, da bodo začeli z drugo fazo gradnje kanalizacije,« je izjavil Jožef Ropoša in napovedal, da bodo pogodbo z izvajalci kmalu podpisali prav v gaberskem vaškem domu. Z gradnjo kanalizacije pa bodo hkrati obnovili tudi vodovodno omrežje. Zaradi oblog po ceveh, ki so jih položili ob gradnji vodovoda leta 1967 in zajemanja vode iz podtalnice, saj je vaški vodnjak globok le šest metrov, voda ni najboljše kakovosti. »Levji delež bo k temu prispevala občina, v primeru pomanjkanja sredstev pa bi manjši Na Dolinskem ob prometnici Murska Sobota-Lendava leži vas Gaberje, ki v južnem delu sledi mrtvemu rokavu Mure, z naseljem Kolonija pa se približa njenemu živemu toku. Po katastru meji s Hrvaško, vendar zaradi tega, kot pravi predsednik krajevne skupnosti Jožef Ropoša, vaščani nimajo večjih problemov. Za nasipom imajo sicer še nekaj njiv oziroma parcel, vendar so dostop s sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju rešili s prehodnimi točkami. V vasi je 180 domačij s 635 Vsako leto se športniki paraplegiki Prekmurja in Prlekije srečujejo z madžarskimi invalidi iz športnega kluba RODATA v Budimpešti. Naiorej se srečajo v Sloveniji, letos je bilo to v Dobrovniku, zatem pa odpotujejo na Madžarsko. Tudi letos je bilo tako Odpotovali so v Arpas, vasico oddaljeno 25 kilometrov od Gybra, kjer so se srečah in pomerili v šahu m pikadu. Kot po tradiciji so bili ekipno v šahu boljši Madžari, ki so goste premagali z rezultatom 3:2, posamezno pa je prijetno presenetil Andrej Klemenčič, saj Je zasedel odlično drugo mesto. V pikadu so prav tako zmagali gostitelji z minimalno prednostjo v ekipni tekmi, posamezno je Janez Farič zasedel drugo mesto. Domov so se vračali z dobrimi občutki, še posebej uspešni športniki, vsi skupaj pa se že veselijo prihodnjega športnega srečanja. A. K. del prispevali krajani sami, vendar ne s posebnim plačilom, ampak z doplačilom k porabljeni vodi,« je pojasnil sogovornik. Z dokončanjem vaškega vodovodnega omrežja pa se bodo priključili tudi na novo občinsko črpališče vode v Gaberju, ki ima zelo bogato zajetje in kakovostno pitno vodo. »Zupan meje pred kratkim seznanil, da bodo začeli z drugo fazo gradnje kanalizacije,« je izjavil Jožef Ropoša in napovedal, da bodo pogodbo z izvajalci kmalu podpisali prav v gaberskem vaškem domu. S,h , 1 z veliko dv„«" Jurijob Ščavnici ie bilo v letu 1928 ustanovljeno prostovoljno gasilsko dru-:'«o .o '!?’''h* 650 kvadratnih metov strehe, so tukajšnji gasilci gradili v letih med H- ^računs^ V"200 Jadralnih metrov strehe nad dvorano, preostali del ostrešja pa bodo n°stmi in a ^dnost letošnje obnove je 3 5 milijona sit. Gasilci so večino sredstev že zagoto-^nzorstvom. F. KI. Hkrati bodo gradili kanalizacijo in vodovod Krajani, ki živijo ob najbolj prometni cesti v državi, vam bodo med težavami, ki jih žulijo, omenili tovorni promet. Toda |ft - itev, Na čistilno na ki Je načrte-h o audl’ Priključila na- EU .- " a vključitev go- k gospodinjstev se odpravili v nJ :-: za naj... do-I ^hja Poljanec Ul1l^r20gn0ji'L" prisPeva kmetijstvo, ki nadzora, z k Hsn r"1' gnoP|L Dru§’ones“ ki upora-■ ’ •’*. 7^ ^mogoče kemikalije, J *4n t+lriki J L^aniu 113 vrata tbite^^NiČnesk-: grhemo>le t jotJ vsak- ^XaSamo in Jeseni večnamensko igrišče za mlade Po končanih delih bodo ob- REPORTAŽA 2. junij 2005-VE Kumrovec: dan mladosti - 25 let kasneje Josip Broz dobar skroz Tito je Še vedno naš Sam sem bil ob smrti Tita star tri leta, tako da se ga ne spomnim najbolje. Lahko bi dejal, da spadam v generacijo iz pesmi Računajte na nas: »Ne spominjem prostost ni bitke daleke, jer roden sam tek posije njih.« Se pa spomnim zavijanja siren vsakega četrtega maja malo po tretji uri popoldan. In drže mirno. Spomnim se še, kako sem kot šolar v drugem razredu »moral« kupiti knjigo z rumenimi platnicami in več sto stranmi, ki so pisale o maršalu Titu Prav hudičevo težko mi je bilo, ko sem jo nesel domov v nahrbtniku, saj je knjiga tehtala celo desetino moje teže. Moram priznati, da sem jo velikokrat prebral in da sem nekatere stvari znal na pamet. In še pred kratkim sem se zalotil pri listanju. Spomnim se tudi, da nikoli nisem napredoval iz Titovega pionirja v mladinca. Pa ne zato, ker bi bil slab pionir. Povrh vsega sem nosil še kurirčkovo pošto. In čuval državo, tako nam je naročil Tito, kot zenico svojega očesa. Takrat sta se namreč na slovenskih tleh zgodili nova država in vojna. In takrat smo bolj ali manj opravili $ preteklostjo Pač, selektivna izguba spomina No, vsaj pri nekaterih. Sam še zmeraj pravim, da narod, ki negira zgodovino, ni narod. Dejstvo je, da smo vsi nekako povezani s Titom. Tudi tisti, ki so rojeni po njegovi smrti Za nekatere je »bad guy«, za druge •good gay«. Plemeniti poslanec trdi, da je bil Tito eden največjih frajerjev v naši zgodovini. Drugi spet ne želijo slišati ničesar o njem in pravijo, da je bil zločinec. Dejstvo je tudi, da je bil Tito pravi »macho « Torej bi bil lahko idol moškega. Znal je z ženskami in menda jih je imel več hkrati. Takrat so to seveda vedeli le njegovi najožji sodelavci. In še zelo trdoživ je bil, saj je preživel več deset atentatov in poskusov napadov. Zanimivo, lani, ko smo vstopali v težko pričakovano Evropo, je bdel napis Naš Tito nad zbrano množico slovenskih in evropskih politikov v Novi Gorici. In ko se srečamo, denimo v Veijetno vasje kar nekaj, ki ste se kdaj dali ovekovečiti pred legendarnim kipom in ki ste tam položili nagelj. Spomenik je lansko leto poškodovala podtaknjena eksplozija. Nekdo je zato dejal, da se spomeniki lahko rušijo, ne morejo pa zrušiti Titovega dela. Na fotografiji je v ozadju Titova domačija, ki ni več »v prvem planu«. Kumrovec je po novem turistična destinacija, ki kaže, kako se je nekoč živelo v hrvaškem Zagorju. Na dan mladosti so se po vasi valile kolone šolarjev, ki so bili na ekskurziji. V soboto, 21. maja, pa se je v Kumrovcu zbralo več tisoč ljudi, ki so prišli iz vseh delov nekdanje Jugoslavije - največ iz Bosne in Slovenije - in ki še častijo maršalov lik. Plesalo se je kolo in pelo Oj, Kozaro. V nekdanji partijski šoli, ki izstopa po svoji mogočnosti, se je najbrž kalil tudi pomurski partijski kader. Sedaj je šola zapuščena, nazadnje je bila v njej hrvaška vojska. Podobno usodo je doživel še hotel Kumrovec, kjer so bili med vojno nastanjeni begunci. Po Titu Tito 1. Po materi Slovenec iz Podsrede. 2. Oklican za dosmrtnega predsednika. 3. Njegovega pogreba se je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav. 4. Revija Ume ga je uvrstila med 100 naj osebnosti 20. stoletja. 5. Še zmeraj na vrhu jav-nomnejskih anket na Balkanu. nogometu z zahodnimi sosedi, se nemalokrat sliši navdušeno vzklikanje njegovega imena. Še pripis: Skupina Sarajevčanov je 25. maja razglasila Republiko Titoslavijo. Republika ima zastavo, grb, potni list, himno in ustavo. Na spletni strani www. titoslavija.com lahko zaprosite za državljanstvo. Andrej Bedek, Vanja Poljanec, foto: Nataša Juhnov Pozdrav pionirja Mihe iz Komende Domačin Ivan Mikša prideluje Titovo vino. Vinograd jedi Po letu 1990 so hrvaške oblasti vinograd zapustile. n«' lenica belega in rdeča vina stane 25 kun. Vinograd leti 0&ute"® šolo. Teren je tako strm, da ima Mikša pri delu v vinogr30' čevlje. Sicer pa je imel Tito najraje cviček. 2KQ Najbolj iskan artikel je majica z likom Tita. Stane 45 kun. Dobite lahko še knjige, potrete m minjajo na nekdanje (boljše?) čase. Tako lahko nato doma pijete kavo Iz skodelice, s ka največji frajerv naši zgodovini. KRONIKA I^RIK^ljiin^ Zjasnilo St pznran jc o kri ti mrež ■ tonovskega igrišča, s st odzvali člani nogomet-thoibafWiiBei Zmot V ■' t Ut vr.o gh omenili kot d Ju morda lahko odne- 4 wže. Napisali so še, da če ■'"’■■lir za obstanek, se ne bnt da h.idopti okol-csd' Okradli mreže z golov. Njihov protest smo sprejeli, •idibi le doda t, jw ženskih G^a. ”,e^ V^’lci 'anu- *1 T G Polna luna in igralci v kroniki Spolni organ nad organ pregona Rajši hujšate Zgodilo se je Kar nekaj stvari je, ki jih možje postave ne marajo. Ena bi bila lahko tudi polna luna. Takrat imajo ponavadi več dela kot »običajne« dni, pa še večkrat se srečujejo s korenjaki v stilu, kdo mi kaj more, delam, kar hočem. Kot je znano, tako tudi pišejo na spletnih straneh, ki razlagajo naša »lunina« početja, smo ob času polne lune ali ščipa - poznamo še mlaj ali prazno luno ter prvi in zadnji krajec - dojemlji-vejši in občutljivejši. Takrat si stojita Sonce in Luna nasproti in drug drugemu kažeta svoj pravi obraz. Zato menda močno čustvujemo in nepredvidljivo reagiramo na izzive iz okolja. In zato možje postave, ko nam vlada polna luna, Še posebej, če le-ta nastopi ob koncih tedna, ■ Nasvet 1: sicer pa lunine mene rajši izkoristite, denimo, za hujšanje kot pa za razgrajanje. Če boste hujšali po menah, boste izgubili kilogram ali dva. Od dneva in ure, ko se začne lunina mena, pa do naslednjega dne, torej 24 ur, ne smete pojesti ničesar, lahko pa pijete vodo, kavo in čaj, seveda brez sladkorja in dodatkov. Če boste vztrajni, vam. bo uspelo. I j--------------------------------------------------------------------— beležijo več prometnih nesreč in hujših kaznivih dejanj ter nenavadnih kršitev javnega reda in miru. Polna luna, ponedeljek, 23. maja ... V maju je nastopila polna luna v ponedeljek, 23. maja. Iz policijskih poročil smo izbrskali tri dogodke, na katere bi lahko vplivalo delovanje lune. Vse tri pojave so zabeležili gornjeradgonski možje postave. Najprej sta se v Radencih sprla izvenzakonska partnerja. Med prepirom in pretepom sta začela še razbijati po stanovanju. Za nameček pa sta skozi okno vrgla DVD-predvajalnik, računalnik in Med 24. majem in 1. junijem se je zgodilo na pomurskih cestah 30 prometnih nesreč, v katerih sta se 2 osebi težje in 13 lažje telesno poškodovalo, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 34-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 14-krat na javnih krajih in 20-krat v zasebnih prostorih. Pridržali so 4 osebe. Kaznivih dejanj je bilo 24, med njimi 8 tatvin, 5 vlomov, 5 poškodovanj tuje stvari, 4 ponarejanja, povzročitev hude telesne poškodbe in napad na uradno osebo. Na mejnih prehodih so zavrnili 75 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Požara z milijonsko škodo Policijski preiskovalci so raziskali dva požara, ki sta bila v petek. V Mali Polani je iz nepojasnjenega vzroka zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše Na travniku v Mlajtincih pa je izbruhnil ogenj na traktorju. Ognjeni zublji so v obeh primerih povzročili za milijon sit Škode. kopico drugih (svojih) predmetov. Ker se:nista pomirila, sta morala prespati na policiji. Ne vemo, ali v isti sobi, vemo le, da Nasvet 2: med polno luno se izogibajte kirurškim posegom in puljenju zob ter ne sklepajte pomembnih dogovorov. L________—________________ Sobotni nesreči V soboto zjutraj sta se pripetili dve nesreči. Približno ob sedmi uri je voznica, ker je peljala prehitro, v Dobrovniku izgubila oblast nad avtom. Vozilo je pričelo bočno drseti prek ceste in trčilo v jarek. Voznica se je hudo ranila. Škode je bilo za 800 tisočakov. Ob osmi uri je voznik v Šalamencih zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v brežino. Avto je nato odbilo nazaj na cesto. Sopotnica na zadnjem sedežu je padla iz avtomobila. Pri tem se je težje poškodovala. Sopotnik na sprednjem sedežu pa je utrpel lažjo poškodbo. Škode je za 800.000 tolarjev. Carji so Tisti, ki so v Ropoči s trdim predmetom poškodovali osebni avto, v Radencih popraskali parkiran avto, v Mačkovcih razbili štiri stekla na oknih delavnice, v Radgoni preluknjali dve gumi na avtu in v Dolgi vasi ponaredili potni list, so carji. Spet ena nogometna Nepridipravi so minuli konec tedna kar dvakrat vlomili v prostor s točilnim pultom na igrišču v Odrancih. V soboto so odnesli oz. najbrž bolje popili za 20 tisočakov pijače, v nedeljo pa za pet tisočakov manj. Možje v modrem za nepridipravi marljivo oprezajo. ju čaka redni sodni postopek. Dan kasneje je nekdo poklical na gornjeradgonsko policijo in dejal, da se po mestu sprehaja moški, ki razkazuje svoje premoženje (spolni organ). Organ pregona ga je hitro izsledil in ugotovil, da gre za 30-letnega tujca, ki je povrh vsega Še pijan. Tujec se ni dal zmesti in je organu pregona pokazal svoj organ. Posledici tega sta bili pridržanje in kazen sodišča. Ne vemo, kolikšna je bila kazen niti kolikšen je bil organ. V nedeljo je policijska patrulja opazila, da se pretepajo na terasi lokala v Radencih. Patrulja je nastalo situacijo (pretepala sta se 21- in 24-letnik) razrešila. Vendar se je umiril le en korenjak, drugi je bil Še naprej razborit, saj $ * Brezovcih . „ „ <*,- u S'rwiQbli dUMwn. kako se Je P ^odnevno dogajajo v p o ’'W.tifa pa $p nato pokazali realne situacije, K je razbil kozarec. Patrulja se je zaradi tega z njim želela pogovoriti. To je razjezilo drugega korenjaka, ki se je obregnil ob patruljo, tako da ga je ta morala vkleniti. Množica ljudi, ki je bila zbrana na terasi, se s tem ni strinjala in je jasno pokazala svoje negodovanje.'Najprej je patrulji s pretepom zagrozil 24-letnik, a je končal v strokovnem prijemu. Podobno usodo je doživel naslednji, ki je stopil iz množice. Vsi trije, ki so na lastni koži občutili prisilne prijeme in sredstva, so noč preživeli na policiji. Ne vemo, kako so se gledali s patruljo, vemo pa, da je slednji primer lahko dokaz, da razgrajači zmeraj potegnejo kratko in da s policijo ni dobro zobati češenj. Pa čeprav ste pod vplivom lune. Andrej Bedek Vse jim pride prav Bi lahko dejali za vlomilce, ki radi obiščejo naša domovanja. Tokrat so vzeli s seboj: hrano iz Črešnjevcev, bančno kartico iz Odra-nec, prenosni žar, šest cvetličnih lončkov, mobilni telefon in prenosno slušalko stacionarnega telefona iz M. Sobote, 200 litrov nafte iz Domanjševcev, cev namakalnega sistema z Ivanec, denarnico s 40 tisočaki s Petan j cev, registrske tablice iz M. Toplic, kosilnico na nitko in brusilnik iz Ivanovec ter pol milijona tolarjev iz Fokovcev. A. 8. Vidno je varno Gornjepetrovski policisti so pred kratkim izvedli preventivno akcijo Vidnost je varnost. Med akcijo so delili preventivno gradivo in kresničke kolesarjem in pešcem ter tudi drugim udeležencem v prometu. Spotoma so bili pozorni na njihove kršitve. Tako so spisali 32 glob in podali šest obdolžiinih predlogov. - A. B. 26 mesecev zapora zaradi nesreče Poročali smo o nesreči (na fotografiji), ki se je zgodila 21. decembra lani na glavni cesti med Mariborom in Lendavo v Spodnji Ščavnici Povzročil jo je beloruski tovornjakar Slarhei Markevich, kije nenadoma zavil na nasprotni vozni pas Pri tem je oplazil tovornjak lenarškega Saubermacherja. Slednjega je zaneslo v levo, kjer je v njega trčil osebni avtomobil, v katerem so bili štirje ljudje. V nesreči sta umrla Jože Tisel in Niko Kratipner, njuni zem pa sta bih huje ranjeni. Belorus, kije bil tudi poškodovan, pa je zapeljal s ceste na njivo. Prejšnji teden so mu sodili na soboškem sodišču. Obtožnica ga je bremenila storitve prometne nesreče iz malomarnosti. Sodni senat je spoznal Belorusa za krivega in mu naložil dve leti in dva meseca zaporne kazni. Do pravnomočnosti sodbe bo ostal v priporu, v katerem je od 22. decembra. Lani je na omenjeni cesti umrlo sedem ljudi, leta 2003 le ena. Leta 2004 so našteli 601.000 tovornih vozil, kar je za sto odstotkov več kot leto prej. - A. B. Po naših znanih poteh Turistične prireditve Gornji Petrovci - V nedeljo, 5. junija, ob 7. uri se bo začel pred cerkvijo Sv. trojice v Gornjih Petrovcih tradicionalni kramarski sejem Buča pri Nedeli, ki ga organizira Turistično društvo Vrtanek iz G. Petrovec. Moravske Toplice - V soboto, 4. junija, ob 15. uri bo pri turistični kmetiji Flisar v Moravskih Toplicah slovesnost ob 30-letnici prve prekmurske turistične kmetije - kmetije Flisar. Veržej - V soboto, 4. junija, ob 14. uri bodo pripravili mladi iz Veržeja za ljubitelje športnih iger in prijetne družbe vseh generacij na nogometnem igrišču v Veržeju prve športne igre z vlečenjem vrvi, hojo s hoduljami, skakanjem v Žaklju . Ob 21. uri bo še nastop etno-rock skupine A propos. Lendava - V nedeljo, 5, junija, ob 10. uri se bo začel pred Lovskim domom v Lendavi Pohod Lovskega doma, ki ga organizira Športno društvo Dokonča iz Lendave. Pohod bo dolg osem kilometrov s postanki in ogledom mesta, pripravljajo pa ga v okviru športnorekrea-tivnih in turističnih prireditev v Lendavi. Slap ob Idrijci - V soboto in nedeljo, 4. in 5. junija, bo v Slapu ob Idrijci (občina Tolmin) enajsto srečanje objezerskih krajev Slovenije, ki se ga bodo udeležili kraji, ki spadajo v Skupnost objezerskih krajev iz vse Slovenije, med njimi tudi iz Dobrovnika. Turistična pot Precetinci-Stara Gora Sončna otvoritev z Nočnimi pohodniki V nedeljo, 29. maja, v zgodnjem popoldnevu so v Pre-cetincih slovesno odprli novozgrajeno turistično pot Pre cetinci- Stara Gora. Za ureditev in oznake poti je poskrbelo Turistično društvo Nočni pohodniki, projekt pa je sofinancirala tudi Evropska skupnost iz programa Mladina -mednarodno sodelovanje mladih in Movit. Čeprav so organizatorji menili, da pot ni zahtevna in da se jo da prehoditi v eni uri, je vseeno priporočljivo, da se nanjo odpravimo dopoldne ali pozno popoldne, saj je Nočne pohodnike in njihove goste kljub njihovemu imenu pražilo vroče nedeljsko sonce Imeli pa so prav, da gre za izred- no privlačno, zanimivo in s simpatičnimi kažipoti pdlično označeno turistično pot, ki omogoča intenzivno doživljanje prelepe Ščavniške doline in njene okolice Začetek poti naj bi bil pri sedežu turističnega društva Nočni pohodniki pri baru Pintarič v Precetin-cih. Ni pa nujno, saj je velika prednost te poti, da si lahko izberemo poljubne kombinacije, s tem da dva kraka poti vodita še do Žni-daričevega ter Stajnkovega mlina in Gajševskega jezera. Od Precetinec se lahko odpravimo skozi Si-tarovce, kjer nas pozdravi kapela iz leta 1856 z vzidanima kamnitima ploščama, in nadaljujemo po cesti od Spodnjih travnikov skozi Bučkovce do Stare Gore in potem Mlin na veter na Stan Gon je magnet za številne pohodnike in izletnike pa gremo od Sitarj u ,t to do Stare Gore. • , eden od cOjev-^J^ najbolj zanimivih loC1 sepoleg veličastne«? ... ter ponaša tudi z nw*r . rem je zbirka več metov iz zgodovine z>' vanja prleškega^ pozabimo stične toct r Precetinci, kjer obs^ društvo od lanski -jr tudi urejen turisti?110 . -ni center. iwc . d omenjajo leta 1 * ci Ib. stoletja pa je največjih obrambnih madžarskimi vP3l7'rt1jd^ dohja je še danes o ski dvorec. ’ Rally ljubiteljev starih koles V soboto so se ljubitelji starih koles in starih koles z motorjem zbrali pred občino Beltinci, od koder so krenili na tretji rally ljubiteljev starih koles in starih koles z motorjem. Proga je bila dolga 28 kilometrov, prevozila pa jo je kolona več kot 60 starodobnikov, največ prav kolesarjev. Vožnjo sta organizirala Društvo starodobnikov ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci in Občina Beltinci, peljali pa so se skozi Lipo, Gomilice, Turnišče, Dobrovnik, Filovce, Gančane in jo končali pri gradu v Beltincih. Poleg sprostitve in druženja je dogodek tudi etno-kultuma prireditev, udeleženci pa so bili ob prevoznih sredstvih zgodovinske vrednosti tudi oblečeni primemo času, ko je bilo kolo izdelano. Kolesa morajo biti stara najmanj štirideset let, enaka starost pa je pogoj tudi za kolo z motorjem, da velja za starodobno. - J. Ga. Na privlačno turistično pot sta vse bralce Vestnika povabita tudi Gregor in Damir iz Precetinec. skozi Čreto nazaj v Precetince, ali Člani turističnega društva Nočni pohodniki so se kljub svojemu imenu na pohod odpravili v največji popoldanski vročini. En krak turistične poti vodi tudi do je pravi (in še vedno dokaj skrit) bis«f in živalstva, predvsem ptic. Segrapove Bioterme računajo na upokojence Pritegneta nižja cena in ponudil Ker so zdravilišča v SV Sloveniji zelo draga, bodo Bioterme v Slovenskih goricah dobrodošla ponudba za razna društva in up ,oX •Naša ciljna skupina so zrelejši ljudje, ki imajo radi naravo in zdravilno vodo ter pričakujejo dobre storitve za sprejemljivo ceno,« je v uvodu povedal direktor Segrapa Miran Blagovič. Hkrati je tudi opozoril, da se v 35 letih v tem kopališču ni naredilo skoraj nič, oni pa so v dveh letih zgradili sodobne zunanje bazene, zato naj še malo potrpijo in v prihodnjih letih bodo tukaj tudi pokriti bazen, hotel in apartmajsko naselje. Segrap je očitno zelo dobro prouči! svoje možnosti v turizmu v severovzhodni Sloveniji, kjer je skoraj vsa ponudba, povezana s toplo vodo, pod okriljem Panonskih term. Konkurirali bodo lahko le s ceno ter s posebno in kakovostno ponudbo, povezano z naravo, kulturo in domačo kuli- V Biotermah so se v torek predstavili tudi lastniki bližnjih turističnih kmetij, vinotočev in oljarn ter izdelovalci domače in umetnostne obrti. nariko Zato so na torkovo tiskovno konferenco oziroma predstavitev svoje ponudbe povabili tudi upokojenska in druga društva, katerih člani imajo radi zdravilno vodo, vendar pa imajo radi tudi mir in naravno okolje. Velikone-deljska doživetja je predstavil Franjo Šauperl, ki zelo dobro pozna kulinarično in kulturno ponu- Mirko Lebarič: »Želimo si ponudbe, ki bo pnmema m pnlagojena starejšim d bo okoliških krajev. Opozoril je, da je ta moravska voda edina termalna voda, ki jo lahko tudi pijejo, saj je brez primesi nafte, sicer pa pomaga pri zdravljenju lo- komotornega sistema ter kožnih in ginekoloških bolezni. Mirko Lebarlč iz Pomurske zveze društev upokojencev je opozoril, da si upokojenci želijo programov, ki bodo primerni in prilagojeni starejšim, vendar predvsem z zdravilišči težko najdejo dogovor. Ne želijo, da jim nekaj prodajo pod ceno, ampak po primerni ceni. Štirinajst tisoč petsto članov pomurskih upokojenskih društev bi se prav gotovo rado srečevalo in skrbelo za svoje zdravje, kajti, kot je povedal Lebarič: »,.,če bomo znali uživati in sodelovati, nas ne bo strah starosti.« Tudi predstavnica medobčinskega društva slepih in slabovidnih je poudarila, da si njihovi dani želijo takšne ponudbe, vendar morajo upoštevati posebne potrebe (dostop, poti, počivališča), konkreten pa je bil tudi Mirko Jaušovec iz MAKARSKA RIVIERA J* Pavič, sončnik in ležalnik na plaS, otrok do 12 let 50% popusta ia6. - 2.7/7D/NZ 32.900 Sončkov klub na MURTERJU 3* Borovnik, izposoja koles. brezplačno za otroka do 12 let od 4.6/7O/POL od 39.900 poglej in odpotuj! Senatov klub v POREČU Z* hoteli, šport brez meja, popusti za otroke do 18 let od 19.6J7D/POL od 40.900 Rim, Neapelj, Pompeji, Vezuv 4-dnevno avtobusno potepanje, slovensko vodenje 216/4O/POL 42.900 Sončkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija, Izleti, animacija, brezplačno za otroka do 12 let od 25.6J5D/POL od 46.900 GRČUA. Rodos 2* Penzion Manos, letalo a U. brezplačno parkiranje (140 od 73.200) 5. 12m 19.6/70/NZ od 49.900 GRČUA, Kreta 3* Rethymno Vlage, kUlg it LJ, brszp. parkiranje (14D od 03.900) 11,18.6J7D/POL od 59.900 TUNIZIJA, Nabaul 4*Rasa Beach. letalo a U. brezplst no parkiranje (14D od 95.W0 4. 11.6/7O7POL od69.900 ' TURČIJA. Alanija 3* Artemiss Princess, letalo iz U, brezp. parit. (14D samo 129.000) 5„ 12A/7D/AI 69.900 Sončkov Hub na KRFU 3* Oasis, cena zb dve osebi, doplačilo za klub 14.900 STT/os. Mi, wt/wom? 99.900 u« ---- rW X V ptujske ’A jence balini kegljišče. / šek iz Dru«tv opozorila,1 ’ 't.iopi^ Ml? m^cponu^^ ričkotpred^ .X/ opozorila na P f(|l ? kazov in ProS^oX’^ Seveda je c j*P / je konkretna Bioterm m '' e , - članom /• nczadovolj^ dnom stane ^>(1|U' nedeljah P'1 . ceno jim / odstotkov BSIHIK12. junij 2005 SPORT 19 Gorski tek fevna prvaka Grandovčeva in Hrovat -pinro prireditev ob "č jketn'Tam so nam' ntP° "° dru^o Grad, Zd-to«.sodnikov Mur- * !1 tekačev iz Z"drza™o prven-^"T^tpurlndul.! U'00131je .jh ' Pomurskih ^teb. šol v gor- ski h ha otVoritveni slove- e magala Italijo. Milan Jerše t r J » J ' Marika Kardinartik pred odhodom na SP. Foto: N. J. 1,1%., ,b°Wvposamez-MW.Vmosklkon-il‘4Pflboril naslov dr-‘sSL.1 V gorskih ■ Boštjan Hro- V ■ u ' " tandemu. Gost Savnik, Oba ^medalje in nagra- Stotak 754 kate8°rije je dani ttnem igrišču NK ,veteraniinst.vetera-dolgo pot kf' ^5 m, članice, U. r^c in mladinci deklice na ■Ui in deklice pa na *C kr°$na> dolžina jtpa^J^kin, vodila pa '! '■ nac° Je sledil ^4^ „ >n parku mimo ' ’ "Pia, spust na sta- n'" sprehajalno pot r ^Posredne bližine i. "'"Spust in vrnitev Po startu napornega gorskega teka Še drugi zmagovalci - ml. dečki: Blaž Karba (TD Bovec) 3:45; ml. deklice: Urška Martinec (AK Pomurje - PDU/OSIII MS) 4:06; St dečki: Matej Fujs (AK Pomurje - PDU) 7:44; st. deklice: Tina Berčič (AD Mass Ljubljana): 8:33; mladinci: Marko Tratnik (ŠD Nanos Podnanos) 22:51; mladinke: Mateja Kosovelj (ŠD Nanos Podnanos) 25:51. Za pomur- . stankom se-L v n'mladinski sveto- minul kA?1* *a Prvim, me-, *'1^£^zmagovalecJo-^^...^'PriMdšde na naslov dr- ■' ' : Daneja M -^popravila k'^l| i? ^nJ'Ivse l|!> ?5 22 M.nk Triglav ^Clni Polde '^iBra Kadeuska) Marjanu Hladnu priznanje Športne unije Slovenije V zvezi s Pravilnikom o podeljevanju prizngnpšportne unije Slovenije za podelitev bronastega reda za uspešno dolgoletno delovanje na organizacijskem področju v športu v matični športni (pa tudi širši) organizaciji je prejel predsednik Športnega društva Radenci Marjan Hladen omenjeno priznanje, kar je vsekakor velik uspeh za celotno pomursko regijo. S športom se ukvarja, odkar se spomni. Ukvarjal se je z orodno telovadbo, v 60. letih načrtno delal pri košarki (pionirji, mladinci), bil je aktiven igralec Košarkarskega kluba Radenska v takratni slovenski košarkarski 1 B-ligi ter dolgoletni predsednik kluba. Zdaj je Član košarkarske veteranske ekipe, ki nastopa v mednarodni ligi Alpe - Adria. Bil pa je tudi začetnik organiziranega kolesarstva v Radencih, saj je eden od ustanoviteljev kolesarske sekcije ŠD Radenci in znan po dobri organizaciji tradicionalnih kolesarskih maratonov, Maratona treh src (letos že 24.) in Banovskega kolesarskega maratona. Poleg tega je soorganizator dirke za veliko nagrado Radenske, kjer tekmujejo profesionalni kolesarski klubi iz Slovenije in tujine. Leta 2002 je nastopil na ev- Hr0Vat Atletika Uspešni nastopi pomurskih srednješolcev V Ljubljani je bilo finale prvenstva Slovenije za srednje šole, na katerem je odlično nastopila tudi 14-članska ekipa atletov in atletinj iz pomurskih srednjih šol. Po regijskih kvalifikacijah se je zbralo po 24 finalistov v vsaki disciplini- Vsi, razen Gorana Šuklarja, člana zmagovite štafete 4 x 100 m, ki ski pokal - dečki As Benjamin Bongarz (TS Radenska/OŠ Kuzma); dečki B: Matic Plaznik (Šmarnogorska naveza); dečki C: Blaž Karba (Bovec); deklice A: Maja Mencigar (Večeslavci); deklice B: Urška Martinec (OŠ-II1 MS); deklice C: Klara Hribar (Domžale); članice A: Daneja Grandovec (MB); članice B: Valerija Mrak (Posočje); članice C; P Marjan Hladen (levo) prejema priznanje od Saše Zidarja. Foto: D. M. ropskem prvenstvu ultra lahkih letal v kategoriji natančnega letenja. Ima mednarodno licenco pilota motornega letala, ki je v skladu z zelo strogimi letalskimi standardi inmuomogočaletenje tudi preko državnih meja. Je član potapljaške skupine iz Gornje Radgone (največja zabeležena globina je 54 m v akvatoriju otoka Hvara) ter član Golf kluba Radenci. Že več let je predsednik Športnega društva Radenci, ki v občini Radenci povezuje številne športe in ki je tudi organizator največje je nogometaš, so aktivni člani AK Pomurje - PDU. Zmagala je Tina Jureš (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) na 100 m (12,33), prva pa je bila tudi štafeta 4 x 100 m (Horvat, Kranjec, Kreft, Šuklar) Gimnazije Murska Sobota s časom 43,93. Drugi je bil David Horvat (Gimnazija MS) na 400 m Marta Gričar (Celje); članice D: Jožica Šiftar; članice E: Lojzka Bratuša (obe TS Radenska); člani A: Marko Tratnik (Podnanos); člani B: Boštjan Hrovat (THB); člani C: Jože Čeh (Lenart); člani D: Igor Šalamun (KGT Pape); Člani E: Pave! Setnikar (Medvode); člani F: Polde Dolenc (TS Radenska). Milan Jerše, foto: N. J. tekaške prireditve pri nas v Sloveniji - Mednarodnega tekaškega maratona treh src, katerega član organizacijskega odbora je že od njegove ustanovitve leta 1980. Ker se Marjan svečane podelitve v Ljubljani ni mogel udeležiti, mu je bilo priznanje podeljeno na občnem zboru Športnega dru-štva Radenci. Predal mu ga je podpredsednik društva in predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src Sašo Zidar. Dani Mauko z osebnim rekordom 49,79, tretja pa Karmen Grnjak (Gimnazija MS) v skoku v višino (166 cm) in Davorin Gregorinčič (ZŠ Rakičan) na 1000 m z osebnim rekordom 2:35,28. Robi Kreft (Gimnazija-MS) je bil četrti v skoku v daljino (668 cm), osma sta bila Denis Hamler (Gimnazija Ljutomer) na 400 m z osebnim rekordom Kegljanje Marika Kardinar odlično začela Večkratna svetovna prvakinja in dobitnica Številnih zlatih, srebrnih in bronastih kolajn na drugih prvenstvih v kegljanju Marika Kardinar praznuje v letošnjem letu 30 let kegljaške kariere in 20 let aktivne udeležbe na svetovnih prvenstvih. Kot sta izjavili na novinarski konferenci tik pred odhodom na svetovno prvenstvo v kegljanju v Novi Sad Marika Kardinar in selek-torka slovenske ženske kegljaške reprezentance Ljuba Tkalčič, so njuna pričakovanja dokaj realna. Ob izenačenosti tekmovalk iz Nemčije, Romunije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije bo vsakršna ekipna medalja velik uspeh. Na 26. SP v Novem Sadu, ki bo trajalo do 4. junija, se bodo ženske reprezentance pomerile le v moštvenem delu in mešanih dvojicah, posamično prvenstvo pa bo prihodnje leto. Naša reprezentanca je imela prvi dvoboj v osmini finala z BiH in jo po pričakovanju zanesljivo premagala. Rezultat je bil 6:2. Izkazala se je tudi Marika Kardinar, ki je podrla 546 kegljev in svojo nasprotnico Durmičevo (464) premagala s 4:0. Danes dopoldne se bo naša reprezentanca v četrtfinalu pomerila s Hrvaško, ki je s 6:2 pre- Nogometni komentar Zoper samomorilsko klubsko politiko V soboto je padel še zadnji zastor nad 14. prvoligaškim nogometnim državnim prvenstvom. Ker je bil prvak znan že nekaj krogov prej, saj je Hit Gorica zares pokazala največ in je bila razred zase, je bilo tekmovanje dokaj nezanimivo. Majhno število gledalcev in neprepričljive igre nogometašev resno opozarjajo na nujnost spremembe tekmovalnega sistema. Zmagati s kar 13 točkami naskoka pred drugouvrščenim moštvom, kar si je »privoščila« Gorica, ni mačji kašelj. To je brez dvoma plod dobrega organizacijskega dela in načrtnega kadrovanja v tem novogoriškem klubu. Lani so nas dostojno zastopali na evropskem prizorišču, zato upamo, da bo tako tudi letos. Nadvse ugodno so vsekakor presenetile Domžale, ki bodo skupaj s celjskim Publikumom nastopile na tekmovanju za pokal Uefe. Tudi ptujska Dra-ya je uvrščena višje, kot so lahko pričakovali naj več ji optimisti. Po drugi strani pa pomenijo ogromno razočaranje igre Olimpije, Maribora in Mure, ki 52,37 in Mitja Režonja (ZŠ Rakičan) v suvanju krogle (13,36 m), deveti pa Gregor Kranjec (Gimnazija MS) na 100 m (11,48). Obetavni Denis Hamler je na atletskem mitingu v Mariboru ugodno presenetil s tretjim mestom v teku na 400 m z ovirami (57,70). so se izgubili v sivini slovenskega nogometa. Ta tri moštva, ki so nekdaj krojila vrh kvalitetnega nogometa pri nas, so zelo zaostala za pričakovanji. Olimpija, ki se je s precejšnjo muko uvrstila v ligo za prvaka in tam zasedla zadnje mesto, je storila največji korak nazaj. Zaradi velikih finančnih izgub in nesposobnega vodstva se ni niti prijavila za licenciranje. To pomeni, da bo moral klub z dolgoletno svetlo tradicijo ponikniti, in vprašanje je, kdaj se bo spet lahko postavil na svoje noge. Razmere pa niso ugodne tudi za NK Maribor. Če do začetka novega prvenstva ne bodo uredili zadevv Ljudskem vrtu, se jim ne piše nič dobrega. Posebno poglavje pa so že dolgo trajajoče krizne razmere v NK Mura, ki se je znašel v pravi zagati, iz katere je težko najti rešitev. Seveda si je brez želene podpore lokalne oblasti in sponzorjev nemogoče predstavljati izhod iz labirinta, ki mu ni videti konca. Samomorilska klubska politika je žal storila svoje, brez dobrih gospodarjev in verodostojnejše stroke na čelu pa so vsi načrti za ozdravitev nogometa v tem prostoru že vnaprej obsojeni na neuspeh. In ker je bilo te dni velikokrat slišati, češ »hvala bogu, da je že konec tako nezanimivega tekmovanja«, ko je ob igriščih vztrajala le peščica najbolj navdušenih privržencev črno-belih, bo treba nemudoma storiti odločnejše korake za večjo popularizacijo nogometa, ki ima v pokrajini ob Muri kljub vsem zablodam in problemom, ki so sodu izbili dno, še vedno veliko privržencev. Zato velja prisluhniti glasu ljudstva, se močno potruditi in klub z bogato tradicijo spet spraviti na pota stare slave! Milan Jerše 20 ŠPORT 2. junij 2005 - Judo Kar dvanajst zmag Na mednarodnem tekmovanju v Samoboru je sodelovalo 300 tekmovalcev iz 27 klubov in 3 držav. Lep uspeh so dosegli predstavniki KBV Lendava, saj je st dečko Vanes Lutar (do 38 kg) zmagal, Alen Šernek (do 46 kg) je bil drugi, Patrik Gal (do 36 kg) pa peti. Zelo uspešni so bili tudi na odprtem prvenstvu Slovenske Bistrice, kjer je nastopilo 147 tekmovalcev iz 17 slovenskih klubov. V konkurenci mlajših deklic so ekipno zesedle prvo mesto, poleg tega pa so dosegle še štiri posamične zmage To je uspelo Nataliji Novak (do 39 kg), Sari Šernek (do 30 kg), Katji Balažič (do 45 kg) in Rosanni Zver (do 39 kg). Borut Kocet bil drugi. Glorija Skledar tretja, Timotej Kavaš pa sedmi. JK Lendava je zasedel tri prva mesta: ml. dečka David Gjerkeš (do 22 kg) in Lovro Kočila (do 43 kg) ter ml. deklica Hana Po-hajda (do 28 kg). Drugi so bili Denis Adanič, Urška Bogar, Neli Kontrec, Nika Prša, Sara Tompa in Maja Adanič, tretja pa Nina Muhvič in Jan Jurgec. Iz JK Murska Sobota sta pri mlajših dečkih zmagala Adrian Gomboc (do 35 kg) in Damir Miholič (do 40 kg), pri starejših dečkih pa Uroš Kavčič (do 46 kg). Druga mesta so zasedli Samo Šarčevič, Tim Kovačič, Grega Zrim in Karin Kerec tretja pa Filip Tratnjek, Luka Barber ter Veronika in Urška Dogar. Milan Jerše Kolesarstvo VTropovcih že deveti maraton Karate Dvojne zmage Marini-čeve, Preloga in Halca Karate sekcija TVD Partizan Ljutomer je pripravila 8. tradicionalni mednarodni turnir za pokal mesta Ljutomer, na katerem je imelo 191 tekmovalcev iz 26 klubov Slovenije, Avstrije in Hrvaške 263 nastopov v katah in športnih borbah. Dvojno zmago so dosegli Nika Marinič (KK Gornja Radgona), mlajši kadet Luka Prelog in veteran Janko Halec (oba Partizan Ljutomer). Med klubi je zasedel največ prvih mest Shotokan KK Grosuplje (11) pred Karate sekcijo TVD Partizan Ljutomer (7) in Karate klubom Rofix Murska Sobota (6). Med Ljutomerčani so v borbah zmagali dečki Kevin Rajter, Gregor Kotnik in Aleš Preglej Med člani Karate kluba Radenci so bili prvi: Filip Špan-bauer (ml. dečki do 32 kg), Jan Jurkovič (do 38 kg), Stanko Klemenčič (sl dečki do 50 kg), Aleš Mir (ml. kadeti do 58 kg) in Ines Satler (kadetinje do 57 kg) Druga mesu so dosegli: Tea Škrjanec, Dominik Petko in Ana Frangež, tretja pa Marko Tkaučič, Simon Klemenčič, Veronika Klemenčič in Sašo Kostric N. $., M. J. Na treh progah (15, 34 in 54 km) je nastopilo na 9. mednarodnem kolesarskem maratonu za pokal občine Tišina kar 310 kolesarjev iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Najmlajša kolesarja sta bila 6-letni Blaž Vogrinec (Lomanoše) in 5-letna Lara Lang (MS), najstarejša pa 78-letna Marija Červek in 76-let-ni Franc HorvaL oba iz Kroga, Najštevilčnejšo ekipo (32 kolesarjev) je imelo Športno društvo Triglav Predanovci. Pri Račjem dvoru v Mariboru pa je bila kolesarska di- rka, ki je štela za pokal Slovenije. Udeležili so se je tudi kolesarji KK Tropovci - Freerider. V kategoriji amaterji C je zasedel Daniel Strah šesto mesto, Šesti pa je bil tudi Dominik Ketiš v kategoriji masters A. T. G.t M. J„ foto: J. Z. Strelstvo Turnišče peto, Markoja šesti Rokoborba Zmagi Čiričeve in Horvata Mednarodnega turnirja na Slovaškem so se udeležili rokoborci ljutomerskega kluba ADSC Kverneland in med 200 udeleženci iz 11 klubov Češke, Madžarske, Slovenije in Slovaške dosegli zelo dobre rezultate. Ekipno so zasedli 6. mesto, posamezno sta zmagala Mihaela Čirič (do 55 kg) in Niko Horvat (do 76 kg), Uroš Hlebec (do 36 kg) je bil drugi, Milan Plemenič (do 42 kg) pa tretji. Dodajmo, da je dobil Rokoborski klub Ljutomer po 12 letih pokroviteljstva domačega podjetja Mlekopromet novega sponzorja. Na skupščini je s klubom enoletno pokroviteljsko pogodbo podpisal direktor nemške firme ADSC Kverneland Frank Dohmen, ki ima poslovne prostore v Ljutomeru. N, Š. Šernek tretji V Zrenjaninu pa je bil mednarodni turnir FILA v rokoborbi grško-rimskega sloga za mladince. Sodelovalo je 51 tekmovalcev iz Rusije, Hrvaške, Slovenije, Srbije in Črne gore. Med tremi slovenskimi rokoborci se je Sobočan Dejan šernek (do 84 kg) uvrstil na tretje mesto, njegov klubski kolega Andrej Slavič je bil sedmi, Boštjan Holc (Zeleni val) pa peti, oba do 66 kg. M. J. V Leskovcu je bilo tekmovanje za pokal občine Krško v streljanju z zračno puško. Ekipno je zmagala Olimpija (1751 krogov), SD Štefana Kovača Turnišče pa je s 1735 krogi (Markoja 586, G. Maučec 574, U. Maučec 575) zasedlo solidno peto mesto. Posamezno je zmagal Rajmond Debevec (696,3 krogov) pred Zdenko Stolnik (oba Olimpija), 694,6, in Željkom MoiČevičem (Grosuplje), 689,7. Robi Markoja (Turnišče) je bil šesti (685,3), Dušan Ziško (Tišina) sedmi (684,5), Izidor Hreščak (J. Jurkovič), 683,9, pa osmi. M. J. Domačin) ekipno zmagali V 3 krogu mednarodne MK-lige, ki je bil v Središču ob Dravi, so slavili organizatorji s 789 krogi pred Zalaegerszegom in Ljutomerom (oba po 778). SD Graničar Cankova (769) je bilo peto. Posamezno: 1. Toni Kelemina (Središče), 2. Jože Šterman (oba po 271) iz Ljutomera. Skupno po 3- krogu: 1. Zalaegerszeg 26 točk (2354), 2. Središče ob Dravi 26 (2345)... 5. Graničar Cankova 17 (2237). Posamezno: 1. Kelemina 820... 5. Bežan (Graničar), 772. Po 1 krogu regijske lige SV Slovenije prav tako vodi Središče ob Dravi z 10 točkami pred Ljutomerom, 9. Cankovski Graničar (769) je četrti, Tumiščani (764) pa peti. Posamezno: 1. Kelemina, 2. Šterman (oba 271)... 7. Kuzma (Graničar), 259. F. B. Invalidski šport Srečko Golob državni prvak V Novem mestu je bilo prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije v atletiki, kjer je sodelovalo 31 tekmovalcev. Zelo se je izkazal Sobočan Srečko Golob, ki je zmagal v mnogo- boju, poleg tega pa je zasedel prva mesta v teku na 100 m (13 00), na 400 m (1:06) in v skoku v višino (150 cm) ter tretje v metu kopja (26.91 m). V Murski Soboti pa so se vojni invalidi pomerili v vrtnem kegljanju. Zmagala je MS l pred MS II in MB H (vsi po 286 kegljev, odločalo je čiščenje) ter MB 1 (236). A. T. Kos Invalidski šport Številne medalje Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Ljubljani sta med 68 tekmovalci v svojih kategorijah zmagala predstavnika Sončka Marjeta Razgoršek (Lukavci) in Ljutomerčan Bojan Grut. Davor Der-varič je bil v skupini NT-6 drugi, Janez Škalič (Kuzma) pa četrti. Na področnem tekmovanju SV-regije v bocci, ki ga je v Puconcih organiziralo Društvo cerebralne paralize Žarek, je sodelovalo 8 moštev s 24 tekmovalci. Zmagal je Maribor II pred Sončkom I in pomurskim društvom (Štefan Hozjan, Bojan Poredoš, Željko Flisar) V 1. krogu tekmovanja SV Slovenije v vrtnem kegljanju v M. Soboti so zmagale domačinke z 294 keglji pred Mariborom (264) in Ptujem (249). Pri članih je slavil Maribor (280) pred Ptujem (206) in MS (199). Na mednarodnem tekmovanju v Lentiju je med 15 ekipami zmagal Sombotel (139), druga pa je bila M. Sobota (Marija Jurančič, Silva Mlinarič, posamezno tretja, Jožica Kos, Milica Pon-gračič), 137. Med 31 tekmovalci slepih in slabovidnih Slovenije v Kranju sta osvojila v hitri hoji na 5 km drugi mesti v svojih kategorijah Branko Petovar in Ladislava Hozjan, tretja pa je bila Silva Mlinarič. D. D., A. T. K. Košarka OŠ I tretja v državi V Šmarju pri Celju je bil finale državnega prvenstva v košarki za ml. deklice, kjer je ekipa OŠ I Murska Sobota zasedla odlično tretje mesto. To je največji uspeh ženske košarke za mlajše deklice v zgodovini pomurske košarke. Rezultati, polfinale: OŠ I MS - OŠ Pivka 22; 63, tekma za 3-mesto: OŠ I MS - OŠ Šentrupert 46:32. Državni prvak je postala ekipa OŠ Pivka, ki je v finalu s 57 : 29 premagala OŠ Šmarje Najboljša strelka državnega prvenstva je bila Alja Samec (OŠ I MS) z 38 koši, v najboljšo peterko pa je bila izbrana Sara Hašaj. V ekipi OŠ I so bili: Car, Gazdag, Samec, Črnko, Hašaj, Car, Peter Juteršnik (trener), Beznec, Abakumov, Juteršnik, Karas, Slivnjek, Zala Habjanič in Nastja Novak. M. J, Nogomet Čarda pred Odranci 23. krog pomurske lige: Čarda - Panonija Gaberje 3:1, Beltinci - Polana 1:1, Renkovci - Bakovci 1:1, Rakičan - Tromejnik 1:3, Bistrica -Petišovci 1: 3, Segrap Ljutomer -Odranci 0:2, Arcont Radgona - Roma 3:3. Čarda 23 13 7 3 50:23 46 Odranci 2314 3 6 65:22 45 Petišovci 2312 5 6 43:27 41 Beltinci 2311 7 5 62:37 40 Bistrica 23 11 5 7 57:42 38 Rakičan 23 10 7 6 42:31 37 Tromejnik 23 10 5 8 47:42 35 Renkovci 23 7 8 8 31:40 29 Polana 23 7 7 9 27 :41 28 Panonija 23 7 610 37:44 27 Roma 23 6 710 47:46 25 Bakovci 23 5 414 32:70 19 Segrap 23 6 1 16 28:74 19 Arcont 23 3 614 34:63 15 Pari 24. kroga: Bakovci - Arcont Radgona, Panonija Gaberje - Renkovci, Polana - Čarda, Tromejnik - Beltinci, Petišovci - Rakičan, Roma - Segrap Ljutomer, Odranci - Bistrica. 20. krog 1. MNL Murska Sobota: Bogojina - Dokležovje 3 : 3, Grad -Gančani 2:1, Apače - Slatina 7:0, Hodoš - Ižakovci 1:3, Kerna Puconci -Šalovci2:2. Vrstni red: Ižakovci 47, Grad 43, Ša-iovci 39, Serdica 37, Kerna 33, Bogojina 31, Hodoš 23, Apače in Dokležovje po 22, Gančani 12, Pušča 4 in Slatina 3. 19. krog 2. MNL Murska Sobota: ŠD Cven - Niros Cankova 3:1, Goričan-ka Uv - Rotunda 2:1, Upa - ŠD Mot-varjevci 1:3, Vrstni red: Niros Cankova 36, Bretonci in ŠD Cven po 31, Goričanka Liv 22, Upa 18, ŠD Motvarjevci 16, Rotunda 10. 19. krog 1. MNL Lendava: Turnišče -Čentiba 0:2, Kapca - Mostje 1:2, Nedelica - Olimpija Dolga vas 2:0, Veterani Turnišče - Hotiza 1:4. Vrstni red: Mostje 45, Hotiza 43, Ne-defica 37, Veterani Turnišče 29, Turnišče 21, Kapca 17, Čentiba 15, Olimpija Dolga vas 14, 18. krog 2. MNL Lendava: Tip Tours Kobilje - Nafta veterani 3:3, Dolina -Žitkovci 0:10, Graničar - Dobrovnik 0:5. Vrstni red: Dobrovnik 47, Kobilje 36, Nafta veterani 30, Žitkovci 27, Graničar 10, Dolina 3. Trap Šmid v ospredju Na mednarodni prix na Pragerskem jc-vensko reprezentant F sno nastopil Dam MB'-nje Radgone Sloven- * zentanca je zased)a“nLi sto, ekipa Stefana Murske Sobote (B1 . ček. Alojz Potisk^ pa je bila peta V 5 **, zasedel Boštjan Ma- ' ni Šmid pa IS mti0-ni B je zmagal Evgen članicah pa je biiaJJ ček tretja •• V 3. kolu L drza*nC hod je v Ormožu ^ dlje. Radgona je W pa Štefana Kova« • Sobote pa pe« J' L J niki je zmagal _ Gornje Radgone5 s Tenis Velik uspeh Sama Vršiča ■ /-Na tekmovanju . gida v Radencih. pili dečki in ' rl1^« starosti, je ; « predstavnik । ■ Vršič Med de^ je zasedel dru^' j lu prvega je nastopil,^ premagal Urh^^oh- ^ Aturnirju Je ^„>1.%, Razboršek(*s ..$tof'*i klicami pa * Gradec). Atletika Na & Canko*1 115 v . tekač6’, boU”1’ niku organiZJ £^]i |J fetni " ■ ' । učenci OS 6 a movaliw' J atletski steap Rezultati - d*^ j. dveh razredom pr • , Davor Mene* ; 2 1. Doroteja «an' Adda 4'th1^ ;X Tadej Baranja^ Malačič, 3- do 7. razred- * p3tri^v srnin Baranja, l.NataiiB^g Laura Železen, 8 i(e jožeDomiter.^^g« ZJ‘ I ŠPORT r j Nogomet Rob ^menjal Roblen-cerja te lenda- thU,y .. b 1 t’K'H sn bo ^^vspom. ^7?' n,v«napr- 7 *vr°$* trenerski &J,llir Rob, na-^fcr^-^'h selekcij ^^''"^edrug R"b he vodil Proti . ' '' rklnlt’i kro-' ...vmorebit- s Koprom, ki Šelige eonov«m članu Namizni tenis Lendavčani brez možnosti Odigrane so bile tekme finala končnice v 1. SNTL za moške in Lendavčani se v boju za naslov prvaka niso posebej izkazali. V prvem srečanju v Lendavi so zaostajali že z 1 :4, vendar so kljub temu uspeli iztržiti točko. Lendavčani niso igrali prepričljivo. Ignjatovič je dobil dve partiji, Lasan in Plohl po eno ter prav toliko dvojica Ignjatovič/Plohl, V drugem srečanju v Mariboru pa so doživeli prepričljiv poraz, ki ga niso pričakovali niti največji pesimisti. Za Mariborčane je bil tudi tokrat nepremagljiv nesojeni reprezentant Komac, ki je dobil v obeh dvobojih šest partij. Tako jim v tretji tekmi v Lendavi ne preostane nič drugega, kot da skušajo zmagati z višjim rezultatom, kar pa je skoraj nemogoče. Tudi Pucončani so v boju za 3. mesto na gostovanju v Novem mestu iztržili ugoden rezultat, predvsem po zaslugi Horvata, ki » fi 1 I e r !■ i i lige: Ledava -Videm 1 ' 5^-Meteor 2,KraJna lz0' 1 51 Vrstni J“'tjsjj *■ M$TMk Črnci 47, 1 Jeranov: °|d Boys i c ■* %,'" Dokležovje 2 V11^'114- RaKiCan ■ /irne >ivc N« rt... ■ J> kJNlOvci - Rntfašo Cankova 48, Sveti j^:1 -wSn'.; r‘:|ua-Noršin-^>la-lvanci7:2, 3^ M. Toplici! ^i^^1111"71 - Mlul IW^i^^beborciAS, < Ip Tm,,,*j-SS4\Q°rieko: Mar--IrJ'Wr;3'«^-Ld- IB^S.Če- / U?1 -tte^ Hftjpi- S >ci72;o’ Poznano- ^^uLRad°vci -IjuL^tfe 5 • r 1 $' ^3^ Nogometna liga Si.mobil Vodafone Hit Gorica brez prave konkurence 14. državno prvenstvo se je končalo s prepričljivo zmago Hita Gorice, ki se je že nekaj krogov pred koncem veselila tretjega naslova. Z osvojeno točko v zadnjem krogu so drugo mesto obdržali Domžalčank Dodatnim kvalifikacijam za obstanek med elitno konkurenco so se izognili v taboru Bele krajine, krajšo pa je potegnil Koper. Nizko pa so padli Maribor, Mura in Olimpija, ko so še nedavno krojili vrh Skupina za prvaka 32. krog; Hit Gorica - Domžale O: O, Drava - Primorje 1: 1 (1:1), CMC Publikum - KD Olimpija 2:1 j 1:1). Hit Gorica 32 18 11 3 49:23 65 Domžale 32 14 10 8 48:36 52 Publikum 32 16 4 12 47:28 52 Primorje 32 12 10 10 37:30 46 Drava 32 12 10 10 40:36 46 Olimpija 32 10 7 15 34:52 37 Skupina za obstanek 32. krog: Zagorje - Mura 1:2 (0:1), Maribor - Koper 1:1 (0:1), Ljubljana - Bela krajina 0:0. Maribor 32 15 6 11 47 36 51 Nin 32 11 11 10 43:39 44 Ljubljana 32 10 12 10 38:43 42 B. krajina 32 9 10 13 31:44 37 Koper 32 9 9 14 38:41 36 Zagorje 32 2 8 22 18:62 14 ^1 'SS"« *WisSU • (vse 7. O- b’ Hokej na travi Lek zmagovalec Zagreba Na finalnem turnirju mednarodne interlige v Zagrebu so nastopila po štiri najboljša moštva iz ligaškega dela tekmovanja V moški konkurenci je Lek Lipovci z dvema zmagama potrdil ligaško vodstvo. Slovenski prvaki so prvi dan premagali madžarski Epitok s 5: 2 (R. in D, Mesarič po 2, T. Mesarič), v tekmi za prvo mesto pa Mladost Zagreb z 1:0 (Robert Mesarič, ki je s 25 zadetki prvi strelec lige). V ženski konkurenci so imele igralke M. Toplic manj uspeha, saj so izgubile z Ra-z 1:6, z ekipo Zlatih Morave (obe Slovaška) pa z 0:5 in zasedle Četrto mesto. Po zmagi 4:3 z Zrinjevcem je prva Rača. je dobil vse tri partije, eno pa sta prispevala Unger in Nišavič. Pričakovati je bilo, da bodo izkoristili prednost domačih miz, vendar se to ni zgodilo, ker sta bila pri gostih Karkovič in Petrovčič nepremagljiva za slabe domače igralce. Tako že lahko trdimo, da je 3, mesto za njih nedosegljivo, LM-KO Lendava - Maribor Finca 5: 5 (Plohl - Komac 0: 3, Ignjatovič - Zafoštnik 3:1, Lasan -Škafar 1:3, Ignjatovič - Komac 1: 3, Plohl - Škafar 2 :3, Lasan - Zafoštnik 3:1, Ignjatovič/Plohl -Komac/Zafošcnik 3:0, Ignjatovič - Škafar 3:1, Lasan - Komac 0: 3, Plohl - Zafoštnik 3: 0). Maribor Finea - LM-KO Lendava 6 : 2 (Škafar - Lasan 3:1, Komac - Plohl 3:1, Zafoštnik - Ignjatovič 1: 3, Komac - Lasan 3:1, Škafar -Ignjatovič 1:3, Zafoštnik - Plohl 3:1, Komac/Škafar - Ignjatovič/ Plohl 3:1, Komac - Ignjatovič 3: 2). Ženski nogomet Deset zadetkov Prekmurk! Izidi 18. kroga v 1. Ženski ligi: Po-murje Len Filovci - Kamen Jerič 10 : 0 (4:0), Krka - Davidov hram Sobota 6:0(4: 0), Slovenj Gradec-Senožeti VODE 1:3 <0:1). NogometaŠice Pomurja Len Filovci so bile tokrat zelo učinkovite, saj so tekmice za drugo mesto odpravile z zelo visokim rezultatom. Strelke: Niki, Garič in Govek, po 2, Korpič, Zver, Jevtič in Milkovič. Krka 18 16 0 2 109:13 4« Fuinrje 18 14 13 117:19 43 Senožeti 18 12 1 5 50:32 37 SOtli 18 5 1 12 31:87 16 Kamenj. 18 4 1 13 19:84 13 SLGradec 13 0 2 16 11:102 2 19, krog: Slovenj Gradec - Pomurje Len, Senožeti - Krka, Sobota -Kamen Jerič. Milan Jerše 3. SN L vzhod Zanesljivo Veržej in Črenšovci Izidi 24. kroga: Pohorje - Stojnci 0 : 2, Veržej - Šmarje pri Jelšah 5: 1, Kovinar Štore -Paloma 1:2, Zavrč - Železničar 1:1, Črenšovci - Križevci 4:0, Bistrica - Šoštanj 3:1, HolermousOrmož-Tišina0 :0. V režiji Simčiča In Puharjev Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik Vesenjak (Ptuj), strelci: O: 1 Lončarič (19), 1:1 Sunčič (35), 2 : 1 D. Puhar (45), 3 :1 Sunčič (65), 4:1 B. Puhar (73), 5:1 D, Puhar (80). Veržej: R. Hanžekovič, Fajdiga, A. Hanžekovič, Vidmar, Pučko, Rihtarič (B. Puhar, 57), Sunčič, D. Puhar (Cmrečnjak, 83), KovaČec, Vogrinčič, Kaučič. Rumeni kartoni: Prah, Hernavs, Štor (vsi Šmarje). Visoka zmaga v derbiju Igrišče v Črenšovcih, 150 gledalcev, sodnik Tkalčič (MB), strelci: 1 :0 Tkalec (22), 2:0 Kavaš (42), 3 : 0 Tkalec (48), 4 : 0 Matjašec (80). Črenšovci: Pečelin, Padar (D. Horvat, 65), Matjašec, G, Horvat, Maučec, Pintarič, Cigut, Tkalec (T. Hozjan, 82), Kavaš, Lazar, D. Horvat Križevci: Kamnik, Ulen. V. Kerčmar, Vukan, Lajnšček (B. Šllhthu- Za 3 mesto: Krka - Kerna Puconci 5:5 (Kralj - Nišavič 0: 3, Karkovič - Unger 3:1, Petrovčič - Horvat 2:3, Karkovič - Nišavič 3 : 0, Kralj - Horvat 0 : 3, Petrovčič - Unger 3:1, Karkovič/Pe-trovčič - Horvat/Unger 3 : 2, Kar-kovic - Horvat 0:3, Petrovčič -Nišavič 3 :0, Kralj - Unger 1:3), Žibrat brez poraza Na 1. državnem TOP-turnirju za mlajše kadete in kadetinje v Logatcu je v prvi jakostni skupini prepričljivo zmagal Sobočan Jan Žibrat, Gorazd Horvat in Tomaž Pel-car sta bila tretja oz. četrta. V drugi skupini je bil Ervin Železen drugi, v tretji pa Tadej Kokol četrti. Pri dekletih je bila Ula Vukan četrta. Na prvenstvu SV-regije za mladince v Radljah je Dominik Škraban zasedel 3 mesto in v dvojicah s Slo-dejem z Mute drugo. Grega Nerat je bil z Velenjčanom LemeŠiČem tretji v dvojicah. M. U, 2.SNL Nafta ni več prva 31. krog: Nafta - Rudar 1:1, Aluminij - Izola Argeta 5:2, Krško - Supernova Triglav 0:0, Livar Ivančna Gorica -Koroška Dravograd 1:1, Dravinja -Svoboda 2:1, Factor-Šmartno 4:0; 32. krog: Svoboda - Nafta 1:1, Triglav - Factor 3:0, Dravinja - Aluminij 0:5, Dravograd-KrškoO; 1, Šmartno - Izola Argeta 1:1, Rudar - Livar 3 Rudar 32 22 3 7 73:38 69 Nafta 32 1910 3 66:28 67 Svoboda 32 17 7 8 51:33 58 Dravinja 32 18 4 10 43:35 58 Dravograd 32 14 9 9 54:43 51 Livar 32 15 4 13 48:37 49 Aluminij 32 13 5 14 62:50 44 Triglav 32’111011 47:38 43 Factor 32 12 2 18 49:57 38 Krško 32 11 5 16 44:56 38 Izola 32 4 7 21 24:68 19 Šmartno (-3) 32 2 2 28 24:102 5 33. krog: Factor - Dravograd, Aluminij - Šmartno, Izola - Triglav, Krško - Rudar, Livar-Svoboda, Nafta j - Dravinja. ber, 67), D. Lepoša, Malačič, škeriak (Šnepf, 55), Preininger, Pojbič, Horvat, Rdeča kartona: D. Lepoša (56), Dlen (74), oba Križevci. Rumeni kartoni: Pintarič, D. Horvat; Preininger, Horvat, D. Lepoša, V. Kerčmar, Pojbič. Točka Iz vročega Ormoža Igrišče v Ormožu, 200 gledalcev, sodnik Knežar (Šentjanž). Tišina: Prša, Farič, Drvarič (Serdt, 31), Krajnc, Kovač, Kos, Flisar (Det-telbach, 46), Verban, Poredoš Grah, Kous. Kolarič; Kous. 6 3 65:19 51 4 5 47:29 49 4 6 60:34 46 6 6 54:24 42 8 5 31:23 41 8 7 38:33 35 6 9 36:34 33 6 9 39:43 33 9 8 30:38 30 5 11 39:43 29 6 12 29.41 24 6 12 27:43 24 2 18 27:67 14 4 17 30:81 13 (Hozjan, 73), De. Rumena kartona: Zavrč 24 15 Paloma 24 15 Stojnci 24 14 Variti 24 12 Pohorja 24 11 Ormož 24 9 Tišini 24 9 Čreiitnrtl 24 9 Kovinar 24 7 Križi«* 24 8 Šmarje 24 6 Železničar 24 6 Šoštanj 24 4 Bistrica 24 3 Pari 25. kroga: črenšovci - Kovinar Štore, Stojnci - Paloma, Šmarje pri Jelšah - Pohorje, Železničar - Holer-muos Ormož, Tišina - Bistrica, Šoštanj - Veržej, Križevci - Zavrč. Milan Jerše Mura - Ljubljana 1:1 Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 250 gledalcev, sodnik Jeneš (Lendava). Strelca: 0:1 Ekpoki (18), 1:1 Mejač (23). Mura: Mujčinovič, Žilavec, Fridl, Berko, Karič, (Tisnikar, 64), Najde nov- (Kokol, 63), Kul čar, Kapič, Obilinovič, Bulajič, Mejač. Ljubljana: VukaliČ, Šutej, Andelkovič, Zore, Juričinec, Krajnc, Režonja, Ekpoki, Ibeji, Kreft, Dmitrič (Gerc). Rumeni kartoni: Berko, Karič, Fridl, Kapič; Režonja, Šutej, Krajnc. Maloštevilni gledalci so na začetku tekme videli dva strela v okvir vrat (Bulajič, Karič). Po premoči domačinov so nepričakovano povedli Ljubljančani. Nigerijski napadalec Ekpoki je približno 30 metrov od vrat, nekoliko z leve strani, opazil, da Mujčinovič stoji daleč iz svojih vrat, in s prefinjenimn lobom zatresel domačo mrežo. Mura je izenačila po prodoru Obilinovica po desni strani in podaji pred ljubljanska vrata, kjer je Mejač po sijajnem strelu s škarjicami s približno desetih metrov zadel v polno. V drugem polčasu je ritem močno splahnel. Še najlepšo priložnost je v 74. minuti zapravil Juričinec. Milan Miklavič, trener Mure: »Vedeli smo, da je Ljubljana nevarna in da v Murski Soboti vedno dobro igra. Izid je pravičen, saj smo imeli v prvem polčasu več od igre, v nadaljevanju pa so bili gostje. Hvalabogu, da je konec in da bomo kmalu odšli na dopust.- Roman Bengez, trener Ljubljane: »Tekma je imela dva različna polčasa. Mura sijev prvem pripravila veliko priložnosti, v nadaljevanju pa smo bili bistveno boljši in škoda, da nismo dosegli še kakšnega zadetka. Mi smo na igrišču naredili svoje, zdaj pa bomo videli, kakšen bo odgovor pritožbene komisije za licence.* Milan Jerše Zagorje - Mura 1:2 Stadion v Zagorju, 100 gledalcev, sodnik Vehar (Žiri), strelci: 0:1 Mejač (39), 0:2 Zlatar (60), 1: 2 Čauševič (86). Mura; Prša, Horvat, Fridl, Balažič, Kulčar, Najdenov, Kokol, Žilavec, Tisnikar, Mejač (Omladič), Zlatar (Mujčinovič). V prvem polčasu sta tekmeca nanizala številne priložnosti, pot v gol pa je našla le žoga po strelu Mejača, ki je obšel vratarja Grešaka in zadel prazno mrežo. Zagorjani so v drugem polčasu vse stavili na na- Svoboda - Nafta 1:1 Športni park Svobode, 300 gledalcev, sodnik Šegula (Dornava), strelca; 1 : O Marinič (22), 1:1 Vogrinčič (78). Nafta: Luk, Gone, Cifer (Gone), SuljiČ, Celcar (Doma), Bukovec, Gerenčer, Vogrinčič, Bunc, Baranja (Madžar), Ristič. Na odločilnem srečanju za Nafto so gledalci v Ljubljani videli dva različna polčasa. V prvem so imeli pobudo domačini, v drugem pa Nafta. Domačini so povedli že v 22. minuti. Nafta - Rudar 1:1 Mestni stadion v Lendavi, 1500 gledalcev, sodnik Čeferin (KR), strelca: 1; 0 Bukovec (65), 1:1 Stankovič (85). Nafta: Luk, Zemljič, Bukovec, Vogrinčič (Gerenčer, 80), Cifer, Ristič, Dominko (Doma 75), Bunc 4, Gone, Suljič, Erni-ša. Rudar: JoziČ, Kijanovič, Jeseničnik, SoftiČ, R ah m a no viČ, MujakoviČ (Stankovič, 83), Kolenc, Borštnar (Hankič, 64), Ib-rahimoviČ, Sprečakovič, Grbič. Gledalci so bili zadovoljni s prikazano igro svojih ljubljencev. Lendavčani so si v izredno kvalitetnem prvem polčasu priigrali veliko priložnosti. Nesrečna osebnost je bil zagotovo Vogrinčič, kateremu žoga ni ho Šah Znova visoka zmaga Tudi v 2. kolu 2. slovenske Šahovske lige vzhod je drugo moštvo Radenske - Pomgrada iz Murske Sobote visoko zmagalo. Na gostovanju so s 5:1 premagali ŠD Messer Ruše. Zmagali so Coklin, M. Kovač, Radosavljevič in Buzeti, remizirala pa B. Hari in Gabor. M. L pad. Nišandžič je z bližine streljal z glavo, vratar Prša pa je s skrajnimi močmi žogo izbil prek prečke. Rezultat je povišal Zlatar, ki Je preigral Permeta, in ko mu je vratar krenil naproti, je žogo natančno poslal v levi spodnji kot. Goste telji so gol ob slovesu od elite dosegli s Čauševičem, ki je bil uspešen z glavo. Kot zanimivost omenimo, da je v 81. minuti namesto Zlatarja na igrišče stopil Murin vratar Mujčinovič, ki se je tokrat preizkusil v vlogi napadalca. M. J. Po udarcu iz kota je v kazenskem prostoru najvišje skočil Marinič in zatresel Lukovo mrežo. Gostje iz Lendave so izid izenačili v drugem delu, po predložku z desne strani je Vogrinčič z glavo zatresel mrežo domačega vratarja Handanoviča. Če bi Bunc izkoristil lepo priložnost ob koncu tekme, bi igralci Nafte zmagali. S tem neodločenim izidom so si Lendavčani verjetno priigrali le kvalifikacije s Koprom. F. Horvat M. tela v gol. Lepe priložnosti je zapravil v 5., 10. in 37. minuti. Vedno je bil za korak prekratek. Dominko je imel izjemno priložnost v 13. minuti, ko je s svojim strelom z glavo poslal žogo preko vrat. Gostje so imeli priložnost v 21. minuti, ko je Ibrahimovič streljal z leve strani v desni zgornji del vrat, Luk pa je žogo izbil v kot Domači gledalci so se veselili v 65. minuti, ko je z desne strani Bukovec preigral tudi vratarja in z močnim strelom dosegel zadetek. Gostje so na podoben način izenačili v 85. minuti, le da je Stankovič streljal nizko. Lendavčani so bili boljši vse srečanje in so si zaslužili zmago, vendar jim ni šlo. V 80. minuti so gostje izbijali žogo z gotove črte. F. Horvat M. MULARIJA 2. junij 2005 - VESTW Spomini, spomini, spomini Sola v naravi V ponedeljek smo prišli po dveh urah vožnje do Treh Kraljev. Po dopoldanskem nameščanju ter ogledu okolice smo se popoldne odpravili k Črnemu jezeru in vse do Osankarice ter nazaj k Trem Kraljem. Po večerji pa smo odšli z baklami iskat škratova darila, ki nam jih je nastavil, ker smo bili tako pridni. Da pa ne bi prehitro zaspali, smo šli zvečer po nočnem pohodu v disko ter do onemoglosti plesali. V torek dopoldan smo odšli do najvišjega vrha Slovenskobistriškega Pohorja - 1344 metrov visokega Velikega kuga -, nato pa so sledile igre z žogo in skakanje gumice. Popoldne smo se zabavali z najbolj nenavadno stvarjo v šoli v naravi - lokostrelstvom. Vsi smo poskusili ustreliti puščico v tarčo, vendar je to uspelo le peščici. Da pa nam zvečer ne bi bil dolgčas, smo zakuriti čisto pravi taborni ogenj, v žerjavici pa spekli nekaj krompirja in jabolk. Veliko učencev je v soju ognja v gozdu videlo tekajoče škrate, ki so nam nastavili darilca. Le zakaj jih nismo videle učiteljice? V sredo smo kljub nekoliko slabemu vremenu odšli na ogled partizanske bolnišnice Jesen, vendar nas je tam zmotil dež in je po nas prišel Aleš, ki nas je s kombijem odpeljal v dom Jakec, kjer smo zložili v kovčke vsak svoje stvari, izdelali spominčke in se poslovili od prijaznih gostiteljev. Učiteljice Nada, Valerija, Karolina in Jelka z učenci 2. razredov OŠ Križevci pri Ljutomeru Začelo se je. Čeprav sem bila stara sedem let, sem potovala. Vleklo meje v širni svet, poln znanja in učenja, k enemu samemu cilju - šoli. Pa čeprav sem Šla z očkom, ko sem mu od treme stiskala roko, le po vaških ulicah, se mi je zdelo, kot da potujem nekam, kjer bom spoznala veliko veliko novega. Potovanje je bilo neskončno. Tako, kot je znanje, učenje: tako, kot je bila, je in vedno bo šola. Še zdaj se spomnim Šole. Ko jo zagledam, se spomnim nanjo kot na svojo drugo mater, ki meje naučila tistih osnovnih veščin za vstop v razred. Spomnim se, da smo imeli dve želvi, kateri smo vsak dan z zanimanjem gledali in se jima smejali. Oni pa sta samo čudno gledali, češ: »Kaj neki zijaš vame?« »Kaj neki je tako smešno na meni ?■ « Rajši sebe poglej!« Kasneje so prišli še paličnjaki, ki smo se jih bolj izogibali, vsaj kar se tiče nežnejšega spola. Imeli smo svoje zobne ščetke, paste in kozarček za umivanje zob. Bila so tri majhna stranišča in ena samcata garderoba. V tistih majhnih učilnicah smo se stiskali in spoznavali. Bilo je lepo. Še zdaj čutim tisti občutek, ko sem se prvič usedla v klop., Saj veste! Ko si misliš, da si car, se pojavijo pred tabo še en meter višji otroci, ki te potem, če se ne obnašaš dobro do njih, seveda zafrkavajo. Tu, v prvem razredu, v majhni učilnici sem spoznala zelo lepega fanta. Nekaj Je pospravljal. Bil je dve leti starejši od mene. Malo kasneje sem izvedela, kako mu je ime. Kot vsaka majhna punčka sem imela tudi jaz grozno veliko domišljijo. Hitela sem z nogami in domišljijo. Že sem si predstavljala, kako sem poročena z njim in me ima rad. Prijateljice so samo zavihale svoje še manjše noske, če mi je naklonil samo en pogled. Toda na žalost mi ni vračal čustev, jaz pa sem dojela, da sem se »za-trapala« vanj In da to ni prava ljubezen. To pa še ni vse! Ko je ta fant izvedel, da sem se zaljubila vanj, sem postala rdeča kot kuhan rak in hkrati nesrečna, ker nisem hotela, da bi se razvedelo. Toda zdaj je že minilo, imena pa vam vseeno ne izdam. e* o •■■'■ž i Vetrnica Podmladek Rdečega kriza V tednu Rdečega križa - v dneh od 8. do 15. maja - so sprejeli na številnih 1" ’ r*<'turih, bmlo namreč pripeljali ’Wev Mursko Soboto medna-temo in uveljavljeno hr-Pips chips & VI-se doma ponaša s ■hitUtni »grudami, v tujini pa '^"čuttni recenzijami in kri-h prihaja iz Zagreba, v sicer ne nastopa pogosto. ®Solani novembra odigrali le ■ ljubljanskem klubu 1 ' ' kleten zato bo soboški toliko večja poslastica. Pip- t S° ‘ potrjevali in dvigova-■n./''' If'o. najprej z albumom "rt nato 1 albumom Bog, . ^dnarodno pohvalo pa je tj. 'Mitri luiskoletnl album Dr-'■,v bil Produciran v sku , ’’Hribu pa ima skupina predvsem P1'za’ t /‘’•nove pesmi Dinamo ja vo-”*’1 svojo himno vzeli na-Dinama. L1 ^’hov koncert, ki bo o te qu^kem. dvorišču, bo ■ L / -’vop lendavske skupine Posnela že dva albuma T. K. Tri dekleta v Peruju in Boliviji Zaupale prijaznosti domačinov Na drugem planetu Trem mladim zdravnicam, Sonji Virag Iz Bratonec pri Beltincih, Kseniji Vojakovič iz Kostanjevice na Krki in Tadeji Potočnik s Ptuja je bila že Študijska želja, potovati po Južni Ameriki. Za cilj potovanja so izbrale Peru in Bolivijo. Dekleta so ti dve deželi opisale kot dinamični, raztezajoči se od v nebo vpijočih sedemtisočakov prek visokogorskih skalnatih puščav do peščenih puščav ob Tihem oceanu. Ne teh velikih prostranstvih so nekateri kotički taki, da se ti zdi, da nisi več na tem planetu. Čudoviti konstrukti narave in Še bi lahko naštevali. Nevsiljiva prijaznost diskretnih, nekoliko sramežljivih domačinov, čarobnost starih inkovskih civilizacij, preprostost bivanja, a vseeno veder in optimističen duh, ki preplavlja domačine, očara. Romantično je vse, kar te ne spominja na vsakodnevni ritem življenja v domačih krajih. Njihove glave so bile polne minulih študijskih obveznosti, utrujene in prenatrpane s podatki in hitrim ritmom. Ideje za devettedensko potovanje so se rodile počasi. Po nekajletnem študiju so si želele osvežitve, novih izzivov, prepustiti se neobičajnim popotniškim potem. Kolikor se je dalo, so preživele med domačini in doživele pristnost dežel, kjer se bolj ko ne iz dneva v dan borijo za kruh in upajo na boljši jutri. Povedale so, da če imaš biblijo popotnikov Lonely planet, ti postane neznana dežela vsaj malo znana, da približno veš, kje lahko kaj vidiš in kakšne napotke lahko dobiš. Na primer kje prespati, kje je varno in katerih krajev naj se raje izogibamo. Ne sme te biti preveč strah, ker |e naporno potovati s tesnobo in strahom. Nahrbtnik in greš - je danes vodilo mnogih turistov, vse, kar potrebuješ, nosiš vedno s seboj. Bili so dnevi, ko so prehodile veliko kilo- Športne igre za pokal narcis Za zabavo Illtfralcl >iju za teh- Za vse generacije - - aurska Sobota bo s kolami in dro^ v*e poletje organixi-in srečanj. ri-.,..1’' sta državni tek- ■o ' ^''»neetedna. ^*»1 st hudo ’ petek, ''■i, 11 na gimnazij' Murska Poklicni in teh-Mobutu srečali mla-Strokovna komisija rit,^"^ taziskosdmh nalog pdti,1 'jo'koejih. Dan kasneje, "^'10 ti1, $a PnPI5oTija ZOTK-a y , ektnovansc mladih teh-S 12 slovenskih ■ ' Pomerilo v enajstih pam’ . ‘.'j' "'jf pi bod< spremljale - s kateri Tii ':^nrti interes širše jav-bodn poplavili tudi ’■ ‘ V 11 r.Ji|skn vodenimi modeli. . v ZOTK-iza em.Postnih uharriv te v d, M ^ohm^ 1 '-»hk 1 ■ ustvarja- "‘^evall svoje znanje. Vanja Poljanec Mladi Veržejci so se odločili, da letos po dolgem času v Veržeju organizirajo zabavo za vse generacije. Tako so pripravili športne igre, saj je to dokaz, da jih prevevata športni duh in velika želja po medsebojnem druženju. Ker pa se da vsako prijetno druženje končati tudi z zabavo, so k sodelovanju povabili še Kolektiv A Propos, ki bo s svojim nastopom v slogu etno-rocka poskrbel za veliko rajanje In primerno proslavljanje doseženih rezultatov. K sodelovanju so povabili vsa registri- rana društva v upravni enoti Ljutomer, ki so idejo o športnih igrah izjemno do- bro sprejela. Tako se bo to soboto, 4. ju- nija, na nogometnem igrišču v Veržeju med seboj pomerilo enajst ekip. Spnce roši, Club Fl Team, Od til pa tan, So- bočane!, Bunčani, SMC Veržej, Banovci, Cezanjevci, MŠD Labod, Klimpači m SD Vučja vas. Ekipe morajo biti sestavljene iz šestih članov, od tega morata biti v ekipi vsaj dve ženski. v dwtlh različnih igrah, kot so vltčenje vrvi, ^^^urje.si Ksenija, Tadeja in Sonja metrov, in takrat je bilo naporno, tako psihično kot fizično. Če potuješ kot »backpacker« z manjšo vsoto denarja, si vsekakor v pristnejšem stiku z lokalnim prebivalstvom Voziš se z njihovimi avtobusi v kaosu vseh mogočih vonjav in pogosto tudi v družbi domačih živali. Domačini te navajajo na vse mogoče. Tovrstno potovanje je bilo doživetje, kajti najbolj se jim je vtisnilo v spomin to, kar je drugačno, in prav to najgloblje in najdlje. Prav gotovo je potovanje treh najboljših prijateljic zanimiva izkušnja. Druga od druge in druga o drugi so se veliko naučile, četudi se jim je prej zdelo, da vsaka o vsaki ve vse. Pred potovanjem so dobile različne informacije o nevarnostih krajev po Južni Ameriki, vendar se je potovanje izkazalo za popolnoma drugačno. Domačini so jih sprejeli z neverjetno pozornostjo in prijaznostjo in ne spominjajo se situacije, ko bi jih kdor koli želel oropati. Enako se je zgodilo tudi v Boliviji, ko so celo neznanci pridrveli vožnja slaloma s samokolnico, skakanje v Žaklju, hoja s hoduljami, prenos vode z vedrom, lovljenje vodnih balonov, hoja s smučmi, reševanje utopljenih jabolk, prenos plastenke na vrvici s tamponom in tek na cilj. Domiselne igre dokazujejo, da se ne bodo zabavali le igralci, pač pa tudi gledalci. Ekipe bodo v vseh igrah, razen v vlečenju vrvi, medsebojno tekmovale na čas, kar pomeni, da prejme vsaka ekipa za dosežen čas pri posamezni igri določeno Število točk. Kdor bo dosegel največ zmag, dobi največ točk. Zmagovalna ekipa se bo veselila potovanja v Benetke, poseben pokal pa bo dobila tudi najbolj fair play ekipa. Sicer pa so mladi z organizacijo prireditve in ohranjanjem tradicije dokazali, da je ideje z malo vztrajnosti in obilico dobre volje lahko izpeljati. Vanja Poljanec WSMIK prlnwnlta AaimU Mvie; TEDMIK Vxik>v«nM delež brusničnega soka in I' J ' dan, zdravilen učinek v vrii ' „1 c"', zobe. Vemo, da daljša izposM’ ' lenino lahko poškoduje, sr ker so ti občutljivejši, zato K '•J' .0' da brusnični sok malček pij' ‘" Banane dobre za led^ - Uživanje banan lahko ve ledvice. Novi dokazi S'1 'h r vijo, da lahko to sadje ponuS® nost nastanka raka na ledvi«- m a, ■ -raziskave, ki so redno h jMV tveganje za razvoj raka nn Tveganje znižujejo tudi> o ' ’ . ,.J na primer korenje in P^’^1 r' |fI C , • ’ Banane vsebujejo vitamin J j no, magnezij, kalcij m babi pomagajo ne samo ledvicam, vanju srca in krvnemu iDk« • so tiste banane, ki še niso |"r imajo bolj grenek okus, ’1 nolov. ' ^TNIKtZjunij2005 DOBRO JE VEDETI 25 J H u « a * n i t j * i l » I ii ■ j s l f i il Oženje potrošnikov p«murja svetuje Garancija pri nas in v tujini sa10 prejeli nekaj podob-garancije. Potrošniki so tujega proizvajalca, v večini ni J? '° ^l>2a nemškega proizvajalca, S’nacij *'Sa v sl°v«niJi dobili eno leto Položeni dokumentaciji oz. navodilih, ki so no^1® v nemščini, pa je bilo navede-Utajene 011 r’*eni izdelek v Nemčiji dve leti nas’ ali so upravičeni do ’in /veletne garancije? Evropska di-hTt^ ° le najnižjo stopnjo ravni varstva r pa ni pomeni, da posamezna t,^. ntSmt’ USe,f! strožje zakonodaje. To »i^,1?. Posamezne Članice, zato so '1,1 sprejele strožja določila, kot to i' direktivaTako v omenjenih ’'W oJ dl1 zakona, saj je pro-^kirii zadostil slovenskim ^inik’ Naj še zapišemo, da imajo Mit r j,drugo možnost reklamacije na-Zakon o varstvu potrošnikov '»določa naPaki (37. člen, 37. c-člen J. 1 potrošnik zoper prodajalca ^kt . 'rvo za popravilo ali zamenjavo ’’i^iltvj kupnine za napake, ki so se (It ’hltllh od nakupa. 1 r 't. čas pisarne v M. Soboti: tele- ‘ “sebno svetovanje v ponedeljek in '1 lln 13. ure, v torek, četrtek in pe-111 P° predhodnem naroČi- 534 93 90, faks; (02) 534 93 91, ' ' P-P 207,9101 M. Sobota Andrej Čimer, predsednik ZPP i #i $ p < r ^3^zračne mansarde te so vse bolj iskana, kajti t že zaradi drugačne oblike k>^iia?lrEl1 il*h' z ureditvijo podstrešja , te& *r,ni vrednost hiše ali stanovanja. skozi pravilno postavljena 'n"’ 'uh seže najdlje, zato so pod->0fTH|hol| cenjena. 0,5novc podstrešja, je pripo-; *'1«^ । ilu1 večjih oken, ki bodo navi-h^'zr,/. ''’''a: । Podoben učinek bomo svetlih okenskih okvirjev in ^i. 7 Ona razporeditev oken je zelo Joj 'JViŽjnj okna mora biti pribli- b •' mctrov.Tako bomo namreč ’ "<«■• d 1 dobro osvetljena, poleg tega ‘0,)er razgled na okolico. tadin i f i I i f r i ’NuLT’’ s piro C So,au HM g pire, 300 g para-v^r, j i R ^cbelne w|eiK, 200 g svežih ht kt °^u'4 miada čebula, 4 žlice ja->?n*ki občnega olja. 1 žlka ■ relija f ,° b r UitM ’dimu pnstrv ločimo od kosti in ^n« ..T?” nak^He Paradižnik, kuma-»a kocke. črhub’ i^do. t>.Vse Popravljene sestavine strese-1^^. ; ^i’K) polivko iz oljčnega Ponn.1?^'' -kategorije - urejenost, komunikativnost II. POMOŽNI DELAVCI V MIZARSKI DELAVNICI Za dela v lakirnici in druga pomožna mizarska dela Od kandidata/kandidatke pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: - natančnost - ustrezne izkušnje pri podobnih delih Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in o dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite s kratkim življenjepisom najkasneje v osmih dneh po objavi razpisa. ..PODJETJE ININ, D. O. O., Clril-Metodova ulica 38, 9000 MURSKA SOBOTA razpisuje prosto delovno mesto OPERATER ORGANIZATOR (zahtevana višja ali srednja izobrazba) Od kandidata pričakujemo izkušnje s področja operacijskih sistemov MS WIN in ekonomskega področja. Prijave pošljite na gornji naslov. VABILO Vse zainteresirane, ki bi radi po zelo ugodnih cenah kupili preostalo rabljeno opremo, stroje in preostali nekurantni reprodukcijski material nekdanjega »INDIPAk, vabimo na razprodajo 6. in 7. junija 2005 od 12.00 do 16.00, 12. junija 2005 pa od 10.00 do 12.00 v Industrijsko ulico 2 (Indip) v Lendavi. Vabljeni! mo in prisl uhn ah^1* 18 let, si|an nogomet1” . na sam se srečale slovens*1 „ .< Večjih , plakat'"" tlu Merca^ rtaPn^ Vidimo s® spWlT . DEBELA Španski palica PISATELJ bAUiE DAUŠE LEPOSLOVNO DELO STEFAN HAJDINJAK NIZKA OKROGLA POSODA AMERIŠKA PEVKA IN IGRALKA (JENNIFER) SLOVENSKI NABOŽNI PESNIK (ANTON) GLASILO VAJEVCEV ELZA EKJDAU kamboSki GENERAL (LON) CEJLON SLOVWSK* ROKOMETAŠ (TOMAŽ) VRSTA TALNE OBLOGE BABICA NA PRIMORSKEM NADAV, NAPLAČILO NAŽ MATERNI JEZIK SODELAVEC SOK IZ MAKOVIH GLAVIC ULITI IZDELEK, ULITEK ^TKAl& S TIPKO KNJIGOVODSKI DOLG CeS. pevec (KAREL) VRATA —IZ UH GENERAL IN PESNIK (RUDOLF) NEKDANJI TVRDKI VELIKAŠ NOSATA OSEBA KRAJ V SEVERN* SRBIJI grenak ZELIŠČNI LIKER MOČVIRSKA rastlina IGRALEC NOGOMETA HUD PIJANEC SREBRO STARA POVRŠINSKA MERA LETNI GOZDNI POSEK TELUR ZVEZDA V ORLU KITAJSKA PROVINCA REKA V .HADU AMERIŠKA GLASBENICA (YOKO) REDKOST VOZNIK KOMBAJNA SLOVENSKI PESN* {JANEZ} SVOBODNA FEVDALNA POSEST GIARRI RIJAVEC ŽENSKA HA KOLESU ALTAJSKI JELEN VAPIT1 NIZOZEMSKO MESTO (SIR) ESTONSKI SKLADATELJ (EVALD) ŠVEDSKI SLOVENSKI SMUČARSKI SKLADATELJ (BOJAN) KRAJ PRI OPATU* ANTON NANUT ODREKANJE UŽITKOM KRAJ PRI MARIBORU OKROGLA POTICA JADRALEC HA DESKI TRI ENAKE KARTE PRI POKRU IVERNA PLOŠČA NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI DALHiTTR. ŽENSKO 1ME LADJAR ONASSIS ILOVICA OŽINA NA MALAKI POTOČNA ŽIVAL NAOČNIKI AMERICU PRAVOSLAVNA KNJIGA S PREDPISI ZA imjRGUD CENTER ZAŠČITNI PREMAZ SLOVENSKI IGRALEC (GREGOR) "ŠCfiSEC (IGOR) MESTNI PREDEL HAMBURGA VADREU KRILO RIMSKE KOWENICE EROTIKE JEZIKOSLOVEC (JOSIP) TMANiflA ZA ZAVESE IGRALEC SEVER SMUČANJE J________ FILOZOF IZ E LEE ŠPANSKA PRINCESA - LOJZE ROZMAN DEL MOLEKULE NJORKA NOVINARKA DELA (LADA) GRŠKA BOGINJA NESREČE 100 POLDRAG KAMEN PETER AMERŠEK ŠKOTSKA PEVKA (SHEENA) ANCONA ZVEZA DRŽAV JV AZUE PISATELJ SVETIKA ODEBELJENI DEL DEBLA NAD BANJEM PEVEC NABER P( Za nakuP opreme za ginekološki J1 novo porodnišnico za pok. Marijo Raščan iz Rakičana -10.000; za pok. Stefana Forjana -10.000; družina Savel -' ■'' ^urs? ’ namesto cvetja za pok. Jožeta Horvata - 6.000; sošolci v ■ *'ec, fti.^kota namesto cvetja za pok. Marjeto Pahor - 8.000; 'Sjjn? 0 : up J6 vas, namesto cvetja za pok. Ireno Kolar iz Murske So-'-hjr Čikečka vas 3, namesto cvetja za pok. Ireno Kolar , "čvapg R '"nw Murska Sobota namesto cvetja za pok. upokojenega % -^dir) ‘1L700; Petra, Majda, Bogdan Hari namesto cvetja a ’h.' hko-we Mupn| kaj hitro izgubite. ON; razposajeno in 11 ? i.ipMi ?.""ribi, ste spoznali, kaj vse ste zamu-w i as B,*,telj'jj buwi- naredili račun brezkrč-‘ koncu uspeh izven irremie:- 4 j ■ ONa-, vse se bo vrtelo okoli vas In vašega -■jnneqa, saj bosta prišla na dan zzaniml-'m id«K H p burin vajini prijatelji z navdu- hg '11' '• Zabavali se boste kot že dolgo ne! w ne morete pomiriti z nastalim po-Uri s^^^i^je.da ste zanj Krivi popolnoma ,.;, s® želeli, ste tudi dobili. Seda) pa se nikar taežh, >,vas“ ampak dokažite, da ste sposobni ^'^takšnes^ije j NA. Nikar se ne zaletite, saj se bodo stva-• tl j uredilo kar same odsebe.Torej nikar ne '■'ijt- temveč se raje po- "= -'‘’»m, ki vas že dolgo pogrešajo. '■ ' "'"Mba Prihodnosti ON: Čeprav t5'M| ’ ljub3 Popolno polomijo, boste Iz 'r'"'’■'‘m nat8nskB ^P^re potegnili kar največ, ktu-n., P“ kopico . . .. Hiborno w vam oo v prihodnost) 4|kh zaru''^11-0 nom8rtl■ vsaj kar se tiče ljubezen-^k. ot, '^'tar se ne ohlrajin, ampak naredit6 ".v| Pa zmaEoteimbn včasih kar precej tvega- °^Qtave s*a" navadi pteveč previdni in tam bo 12^''Mr®di takšnega obnašanja se u^b kar naprej izmikal. ONA: Napetost v odnosu z vašim partnerjem bo nekoliko popustila, zato boste postali malo bolj odprti in pripravljeni na kompromise. Po treznem premisleku boste ugotovili, da sta se prepirala le zaradi nepomembnih malenkosti. ON: Je že tako, da tudi v ljubezni ne gre vse kot po maslu, zato se boste morali precej potruditi. Saj veste, za srečo seje treba boriti, ko pa sl jo končno priborite, jo je ponavadi treba tudi braniti! ONA: Počutili se boste izjemno m zdelo se 1 vam bo, da vas prav nič ne more ustaviti pri realizaciji vaših ljubezenskih načrtov z osebo, ki vam je zelo všeč. Toda pazite da ne boste storili kakšne nepotrebne nerodnosti. ON: Za ureditev vajinih ljubezenskihtežavse bo partnerka vendarle prilagodila vašim željam, pa bo tako problemov kar naenkrat konec. Toda nikar tega preveč ne izkoriščajte, ampak se poskusite malo bolj prilagoditi. fMB ONA: Prizadevanja na ljubezenskem po-mITjv dračju se vam bodo začela počasi obresto-vati zato nikar ne izgubljajte poguma m potrpljenja ampak vztrajajte na trenutni poti. Za denarne zadeve bo čas tudi kdaj kasneje. ON: Že vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, ki se vam že dalj časa izmika iz rok. Potrudite se in naredite odločilen korak, saj vam v trenutni situaciji enosta- bodo ponujale kar same od sebe, od vas pa bo odvisno. ali se boste pravilno odločili. ON: Izredno pozitivno boste presenečeni nad ravnanjem svoje partnerke, ki vam bo tokrat pripravila nadvse prijetno zabavo v krogu prijateljev in znancev. Razlog bo preprost inJasen! ■ ONA: Prišel bo trenutek, ko se boste morali i dakon6ro odločiti med dvema sicerenako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljajte, ampak se či m prej odločite! Nekdo vam bo sicer delil nasvete, vendar raje ravnajte po svoji glavi. ON: Prizadevanja pri prijateljici se bodo začela počasi obrestovati, saj se boste uspeli dogovoriti za izlet, od katerega precej veliko pričakujete. Bodite karseda odkrit,, saj se vam bo takšen pristop še zelo obrestoval. ONA: Resje, da vam bo tisto, česar ne bo-T stelzrekli,otežilosrce,vendarjezavse najbolje, če o tem molčite. Lahko si nakopljete le še nove težave, ki pa jih v tem trenutku resnično ne potrebujete. ON: Čeprav vam ne bo šlo povsem tako, kot ste si zamislili, se bo na koncu vendarle pokazalo, da ste imeli popolnoma prav. Partnerka vam bo priredila prijetno presenečenje, vi pa ji boste vrnili na najlepši možni način. ,1 ■ ONA: Naenkrat se bo začelo vse skupaj ob- račati tako, kot ste načrtovali, Četudi bo na • V; I začetku kazalo bolj slabo. Je že tako, da ste očitno potrebovali nekaj začetnega zagona, ki bo sedaj začel prinašati konkretne rezultate. ON: Doletelo vas bo prijetno presenečenje na ljubezenskem področju, ki vam lahko prinese koristi tudi drugje. Letake naprej In kaj kmalu se boste prepričati, da vaša naprezanja niso bila zaman. Uspelo vam bo in to do popolnosti! ONA: Napredovali boste z neko zadevo, ki se že dalj časa ni premaknila z mrtve točke. Tokrat vam bo končno uspelo realizirati svoje stare želje. Nikar ne pozabite tistih, ki so vam pri tem tako nesebično pomagali. ON: Uspeli se boste pobotati s svojo partnerko, vendar boste morali zato mar sikaj žrtvovati. Pazite, da ne boste povlekli krajšega konca. Konec tedna vam bo minil v prijetnem družinskem okolju, ki ga tako pogrešate. Brat Džouži Mi šparatno in vas je strah, zakaj tako hrumite, se inflacije bojite? Tak od prilike bi se lejko glasilu verzuš v našem časi, po vzori verzuia borbene pesmi z driljge svetovne bojne. Samo v ton časi je tak, ka narod špara, ovi ton zgoraj, šteri bi mogli šparati, pa zapravlajo. Tak na velko so menjavali lidij, pa ji ešče menjavlejo na vodilni mejstaj, kak či bi tou kšenki bilou. Uni tan gulijo, ka se ide za boukšo strokovnost, po istini se pa ide samo za politični prestiž, pa vsi mi eti spodaj znamo, ka tou napravi trnok velke stroške, šteri se direktno ne vidijo, indirektno se pa fejst občujtijo. Važno je, ka nalepke na avtojajjkrajpostružemo pa ka de za bio-metrične pasose razpis. Bela si pa popejvle: Se k tej obračan domovina, pri nas nikaj več ne Štirna, naoupak vse je tou, kak pa ešče bou, nekakprobaj, rejši nas dolgov. Dolgo vi velki nas pojejo, so-odišli že čez mejo, pouleg svoji zdaj plačujemo tvoje naj, domovina probaj, rejši kaj. Nan ne pošilaj telko čekof, nej smo fčinoli mijgrehof, vej delate jih vi, kar zgoraj vas sedi, zakoj rešavali bi vaše mi. 28 2. junij 2005-VBl I izhePLSi Mak oglati podaj tudi n* wtetnem portalu IzbertuP - Ugodne cene oglasov na rumeni strani - 20 % popusta za naročnika Vestnica Make ogla« vsak (MavaMc od do 14. ter*, v pon*d*ij*fc do 1 S.30, za objavo v naslednji Številki Vestnika. Oglase lahko oddate po telelonu: 02 938 17 20 Ml p**-pošti: 0glMl.v9st11irep-lnf.4i el na spletnem mestu Mxfl.sl ogla* k omeče ni * to tono, so * J mestu wwwJzborlal, k)w sl daljši opte ogla^evan ega ‘ motorna vozila KARAMBOURANO VOZILO kupim. Tel.: 040 256963. m22294 BMW 316 I, letnik 1999, prevoženih 54.000 km, 1. lastnik, prodam. TeL: 041 502 638.0122623 OPELVECTRA 1.8 COMFORT, letnik 2001, 98.000 km, prodam. Tet.: 031375 501. m22638 RENAUIT TRAFIC TB 23, leto izdelave 1990, prevoženih 30.000 km. prodajo za 225.000 sit. Tel.: 538 17 20 m22651 JUGO ali ZASTAVO, registrirano, kupim in odkupujem vozila vseh znamk. Tel.: 041 532 054. m22658 ŠKODO FELfCIO KOMBI. 1,3, letnik 1999, prevoženih 100.000 km, prodam. Tel.: 031 601 561. m22663 živali NESNICE, MLADE, HISEX, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, pred ne-snostjo, prodaja Farma pri Mostu, Vzreja-lišče vseh vrst nesnic. Naročila sprejemajo: gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 1190, Franc Movrin Petanjci, tek 54615 05, gostilna Železen Beznovci, tel.; 549 1025, gostilna Rajser Grad, tel.: 553 11 48. gostilna Čeh Nedelica, tel.: 573 51 53. m22623 ZAJCE - KUNCE, nemške lisce, velike in mlade, tudi z mladiči, prodam. Tel:. 562 12 75 ali 040813 347.0122641 DVE MLADI TELICI za nadaljnjo rejo, ena stara 8, druga 12 mesecev, in visoko brejo kravo prodajo. Tel:. 554 1164. m22652 NESNICE, grahaste, rjave, črne, cepljene, stare 14 tednov, prodam po 600 SIT/kos. Dostava na dom. TeL: 792 35 71. m22662 kmetijska mehanizacija SAMONAKLADALKO SIP, 25-6. prodam. Tel:. 554 10 53.m22619 OKOPALNIK ZA KORUZO, 4-redni, 0It, z dognojevalnikom. prodam. Tel: 041 522 853. m22639 BALIRKO ZA ŠTIRIOGLATE BALE JOHAN DERE, večjo in manjšo, ter dvobrazdni in tribrazdni obračalni plug, peresast, visok Hirens, z vso opremo, prodam. Tel:. 041 293 0 74. m22647 DOGNOJEVALEC KORUZE (krampač) ali IMT-kosilnico ali trosilnik mineralnih gnojil Vikon kupijo. Tel:: 031520 288. m22654 3-8RAZDNI OBRAČALNI PLUG VOGELNOT prodam. TeL: 041 543 684. m22657 VRTNI TRAKTOR, star 1 leto, prodam. TeL: 041282 110. m22664 TRAČNI OBRAČALNIK SIP ŠEMPETER, obnovljen, in slamoreznico na puhalnik prodam. TeL: 542 11 71, Upa 44. m22668 TRAKTORJE in drugo kmetijsko mehanizacijo kupimo. Plačilo takoj. TeL: 040 676 557. DROBILNIK ZRNJA S CIKLONOM na traktorski pogon prodam. TeL: 554 11 76. m22669 posesti Kupim večjo parcelo (lahko z gozdom) za ekološko gospodarjenje in z možnostjo gradnje za moje prostranstvo ljubezni. 031 711 069m22628 VINOGRAD IN SADOVNJAK z manjšo vinsko kletjo, na 13-arski parceli. 10 km iz M. Sobote, ugodno prodam. TeL: 031 308 780. m22625 RAZGIBANO HIŠO SREDI ZELENEGA VRTA, 2000 m2, v Črenšovcih prodam. Tel:. 01 7228117, po 16. uri. m22558 MLAD PAR IŠČE GARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje v M. Soboti. Tel.: 5411410,041387 314. m22618 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti damo v najem. TeL: 523 1182. m22630 KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti. Tel.: 041 739 770. m22636 DVOSOBNO STANOVANJE V RADENCIH. Križevcih pri Ljutomeru ali v Ljutomeru vzamemo v najem. TeL: 535 12 13. m22645 NA LEPI LOKACUIV MURSKI SOBOTI prodamo dobro ohranjeno hišo z vrtom. Tel:. 031882 479. m22648 STANOVANJE V OKOLICI MURSKE SOBOTE IN MORAVSKIH TOPLIC damo v najem. Tel:. 548 15 88 ali 031258 4 74. m22649 DVOSOBNO STANOVANJE V LENDAVSKI ULICI v M. Soboti, delno opremljeno, oddamo. Tel.: 041 555 696. m22670 GRADBENO ZEMLJIŠČE na Juršovki v Ljutomeru prodam za 3.000 evrov. Tel:. 041 787 296. m22671 DVOSOBNO PRITLIČNO STANOVANJE s teraso, 62 m2, vseljivo decembra 2005, prodam. Cena je 900 eurov/m2. Tel.: 031 756016, po 15. uri. m22629 OTOK PAG - NOVAUA - CASKA: v novozgra jeni Vila Caska dajem v najem enosobne in dvosobne apartmaje - 300 m od morja. Tel:. 00385 098 239 939 ali 00385 040 635 307 ali www.vilacaska.com, Ranko Branovič m22626 DVE LESENI SKRINJI ZA ZRNJE, 3,5 x 150 x 120, prodam. Tel.: 031 504 760. m22620 IŠČEM OČIVIDCE PROMETNE NESREČE DNE 18.8.1995 med 21. in 22. uro v Ci-ril-Metodovi ulici v Murski Soboti. Tel:. 7715431. m22550 delo DEKLE ZA STREŽBO V DNEVNEM BARU takoj zaposlimo. Stanovanje brezplačno. Nedelje proste. TeL: 041 710 660, Bife pri Justinu, Jože Sedevčič, s. p., Gromova cesta 2, Šmartno. m22609 KUHARJA, lahko pripravnika, zaposlimo. TeL: 588 90 23, Pizzerija PIK-ASSO, Banovci ll.m22667 srečanja 38-letni fant, simpatičen, iskren, čustven, išče dekle za resno zvezo. Tel:. 031 305 746. m22650 storitve razno PODARIM 100 bal slame. Tel:. 031 388 515. m22659 KVALITETEN IN DRAG NOV KAVČ PRODAM VELIKO CENEJE. Tel:. 041 787 296. m22672 UGODNO UGODNO SOLARU -15 minut samo 500 sit. Elegant Shop, Slomškova 29,9000 M. Sobota, tet. 52812 90. m22653 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole ter prevajam. TeL: 031 718 972, 54114 56, Tanja Huber, s. p, Kardoševa 4, M. Sobota. m22656 NOV MASAŽNI SALON V MURSKI SOBOTI. ROČNE MASAŽE IN REFLEKSNA MASAŽA STOPAL Tel:. 040 503 032, Danica Lešnik, Cankarjeva 64, M. Sobota. m22661 Terme 3000 ponujajo pomoč lokalni skupnosti Težavna pot do petih zvezdic Gradnja velikega hotela skoraj v središču Moravskih Toplic bo najmanj za pol leta ovirala normalno življenje, zato je potrpežljivost domačinov na preizkušnji kmetijski pridelki KRMNO ZRNJE tritikale. okrog 1000 kg, prodam. TeL: 558 8143. m22646 »Pripojitev pred vrati« V vašem cenjenem tedniku Vestnik smo dne 26. 5. 2005 zasledili članek z naslovom »Pripojitev pred vrati«. V njem je avtor M. H. nepravilno interpretiral poslovne podatke družbe Radenska, d d , Radenci. Podnaslov »Nasprotnikom 2 tisoč tolarjev odpravnine za delnico, upravi 143 milijonov za lastne deleže« je napačen in zavajajoč za bralce vašega tednika in predvsem za delničarje družbe Radenska, d. d., Radenci. Radenska, d. d., Radenci je 143 milijonov tolarjev uporabila za oblikovanje rezerv za že nakupljene lastne delnice, kar je v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah. To pomeni, da se ta dobiček ne | bo delil za nagrade upravi i družbe in sodelavcem. Olga Smej, Radenska Če ne bi bilo toplic, bi bili samo Moravci z okrog 500 prebivalci. Ker pa so se zaradi hitrega razvoja turizma preimenovali v Moravske Toplice, je v tem kraju med sezono dnevno okrog 5 tisoč gostov (2500 v hotelih, apartmajih in zasebnih sobah, ter okrog 2500 kopalcev) in le nekaj sto domačinov. Čeprav skoraj vsi živijo za turizem in od njega, se vodstvo Term 3000 zaveda, da bo gradnja velikega hotela s petimi zvezdicami povzročala mnogo neprijetnosti, morebiti tudi slabo voljo. Ta čas so na vrsti zemeljska dela, kajti treba je izkopati gradbeno jamo, globoko 7 metrov. Zemljo odvažajo Vegradovi kooperanti (kdor jo potrebuje, naj se oglasi pri delovodju na gradbišču), nato bodo začeli graditi. Do konca jeseni bodo bližnji stanovalci pa tudi gostje v hotelu in kopalci v kopališčih morali prenašati hrup tovornjakov, brnenje strojev, zabijanje in umazanijo. Ponudba bo vsekakor okrnjena, zato bodo tudi hotelski gostje pričakovali določene dodatne ugodnosti ali popuste. »Hotel bo v slovenskem merilu velik, vendar ga ne gradimo le zase, ampak je to prispevek celotni regiji, predvsem občini Moravske Toplice. Občina bo s tem pridobila tako pri kakovosti kot strukturi gostov. Ti 'welnes in golf gostje’ so navajeni iti rudi v okolico. Vsi bomo malce hendikepirani zaradi del, vendar je to naložba za prihodnjih nekaj generacij. Ne le da že sedaj omogočamo delo domačinom in okoličanom, ampak jim bomo s sofinanciranjem tudi stali ob strani ob investiranju v infrastrukturo. O tem, kakšne potrebe ima lokalna skupnost in kje bi potrebovali pomoč, se moramo dogovoriti - ali je to pomoč pri organiziranju turistične dejavnosti, pri komunalnih zadevah, gasilstvu itd. Pripravljeni smo jim pomagati,« je povedal direktor za marketing Term 3000 Štefan Voroš, ki hkrati upa, da bodo ljudje sprejeli gradnjo kot nekaj pozitivnega, kot del njih, in ne nekaj, kar je le stvar term. Ob tako velikem številu gostov bi pač pričakovali, da bo tudi turistična ponudba kraja temu primerna: s trgovinami, butiki, slaščičarnami, gostilnami, ponudbo spominkov, stojnicami... Možnosti za zaslužek je veliko, pestrost ponudbe pa bolj skromna. Bernarda B. Peček, foto: N. J. iZDePLSi titieikel - v»MA*v*«ieAJ portal malih 9g*M*« Odatuj lefAo n* *p4«1u ■ pr*gt*duM* tam objav 4 maH ogl®» z* Mtftrti tiov*rukih či»ot>4»o. tkal* fum«n* tirani, *«• pustite, da vat preftanst^o kadrovski ogled. BrtBrMtJ* P* malih i* ntkofl bil* te*co wMx»*. SOCELUJEJO DELO NOV/C£ V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med V SPOMIN 1. junija mineva sedem let žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin Gorazd Rogan iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjata Žalujoča mama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Martina Copota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik'0®’ prijateljem, znancem in drugim, ki ste se ude®-pogreba ali kako drugače izrazili sožalj* Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše ali v dobrodelne namene. Iskreno se zahvaljujemo za ves trud in J osebnemu zdravniku g. dr. Vassu, negovalki ruin drugemu medicinskemu osebju- Zahvaljujemo se g. župniku, pevkam in vnuki®^ ki so obogatili zadnje slovo s toplo človeško o DAMIR BANFI Žalujoča družina Copot Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnic^ kamnite mize, pulti, vaze in dm^ marmorja. Tel.:02/54210 24, toks 02/542 20 2* KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marja" Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, V, POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI A NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO J PLAČILO TUDI NA VEČ 9 OBROKOV BREZ OBRESTI. KOMPLETNE POGREBNE , UREJANJE POKOPALIŠČ^ x Brezplačni prevozi opreme na dom. . do 40 km, plačilo na več obrokov brez o • - ig Vladimir Hozjan s. p. TeL: (02) 55 69 046, GSM: 041 712^^^^ KOMUNALA fam> prtje^e, i. o. 0. KopKMul, 2, Minita Sobota D. E. POGREBNI^ teMu 02/521V M KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: '' A UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME ,J F BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, 1:04^1 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo ' ------------------------------------- Elza Horvat z družino, Križevci, namesto Čikečke vasi - 5.000; Emil Kakaš, Cikečka vas 1( . -J Evgena Kakaša - 5.000; Irena Kovač, Cikečka vas • j t Evgena KakaSa - 10 000, Deziderij Kranjec, Domaoi mu"■ " „ za pok. Evgena Kakaša - 5.000; Martina Kovačjako . X1iK - a Sobota, namesto cvetja za pok. Evgena Kakaša - - _ o ' e Cikečka vas 4, namesto cvetja za pok. Evgena Ka jo Cikečka vas 34, namesto cvetja za pok. Evgena K - ^^1 - j met, Selo 104, namesto cvetja za pok. Evgena Ka fb lajc, Čikečka vas 1, namesto cvetja za pok. Evgena Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuj*®1' na računu št 01100-6030278282. misrik-'1 NOVintDNIll I WSINIK 7-2 Junij 2005 Imeti rad, je najlepše darilo. Ko izgubiš, kar ti imel najraje, izgubiš vse. Ostaneta le trpeča duša in srce, ki boli. V SPOMIN 1. junija je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil predragi mož, oče, sin, brat, stric in zet Alojz Serec z Ivanec 19 u- srcih za vedno ostaja zgled njegovega dela osti družini. Zato hvala vsem, ki se ga spominjate, ^kujete njegov grob in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA V 66. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in tast Pavel Perša iz Ižakovec 31 .. 4lost*55 iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ' tnl in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi , darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. ’^tsa - M pogrebni obred, govorniku za besede 1 b' 'n z; odpete žalostinke, moškima pevskima Ižakovec in Dokležovja ter pogrebništvu Balažič. Vsi njegovi dedi, pogrešala te bova vnuka Blaž in Nuša Zdaj nič več ne trpiš, draga mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? Zdaj mirno spi, spi, ljuba mama, babica in prababica. . ZAHVALA v88j, ' le naspala draga mama, babica in prababica Terezija Temar Iz Brezovice 18 ’ e| —' J h Y Jr n "-tm ki ' .Vsem sor<>dnikom, sosedom, prijateljem in ni' da obiskovali v njeni starosti in nemoči in jo Cebt 1 ' '' k počitku na pokopališče v Brezovici. Doma starejših v Rakičanu za skrb ^tc p. Dovniku za opravljen obred, pevcem za Za be/?1’ komorniku ZZB Lendava ter govornici e e slovesa in pogrebnišnm Ferenčak. Žalujoči vsi njeni i t Kako minljivo je življenje... zahvala Huda bolezen je strla plemenito srce našemu dragemu možu, očetu, dedku, sinu in bratu ^fanu Počiču 331947 r, „ ' ga nase,Ja v Murski Soboti । 1 izrekamo zahvalo vsem ' član, ' p?1' SOsedom, našim sodelavcem in ga.?° ■'•evtifj,' * 'aringektomiranih Prekmurja, ^In? Phsotbostjo počastili njegov spomin, u.'P*>nu । 'j11 k’"V| ■’■"-•i- i poti, n,is tolažili, 'k Keniji s:??! 11 darovali sveče in cvetje 71d" duh, ' J JJ b°ln'co in svete maše. ^I[:, ^klt Zah/?^” Za opravljen obred, govornici Pribor in p''Ln,,*K zdravstvenemu osebju V Mih : ki so mu lajšali bolečine, cin boš živel z nami! '■ Alenko, vnuka in sestra Marta z družino ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 92. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Pavel Šiftar iz Murske Sobote Od njega smo se poslovili 28. maja 2005 v ožjem družinskem krogu. Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala evangeličanskemu duhovniku mag. Leonu Novaku za obred. Iskrena zahvala velja zdravniškemu in zdravstvenemu osebju internega oddelka - intenzivna nega bolnice Murska Sobota za njihovo plemenito pomoč. Fs/ njegovi najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 81. letu nas je po težki bolezni zapustil mož, oče, tast in dedek Franc Gutman Iz Gerllnec 82 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku.za pogrebni obred, pevkam, govorniku Antonu Peršu za besede slovesa, doktorici Perič, kolektivu OŠ Cankova, 176. brigadi Mure, kolektivu slaščičarne Diana in pogrebništvu Banfi. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Dragi dedi - pogrešati te bomo Gašper, Franja, Tilen in Janja Kako boli in duša trpi, ko vidiš, kako iz dneva v dan od bolezni usihajo življenjske moči. To veš le ti, draga mama, to vemo mi, ki smo bili ob tebi tvoje zadnje trpeče dni. ZAHVALA Po težki bolezni je za vedno zaspala naša draga žena, mama, tašča, sestra, babica in prababica Cecilija Bukovec iz Lipe Z neizmerno bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše in v druge dobre namene. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se osebju kirurškega oddelka v Rakičanu, osebnemu zdravniku dr. Kovešu ter patronažnim sestram za nego in pomoč. Hvala g. župniku Kranjcu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospe Jerebic za sočutne besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki sm o jo imeli radi NIKOLI POZABLJENA DRAGA MANCA IN PRAMANCA! Bela golobica ponesla te je v nebo, da pokazala ti bo pot, pot do nebes. Tvoji vnuki in pravnuki V maju si prišel, v maju si se poslovil in najraje si imel drobne modre spominčice, ki cvetejo v maju. Tebe ni več, spominčice pa bodo cvetele naprej in nas grele. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 46. letu sklenil naš dragi mož, oče, sin in brat Rado Bednar iz Trstenjakove ulice v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter za dobrodelne namene. Zahvaljujemo se tudi osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nego in lajšanje bolečin. Žalujoči: žena Carmen, sin Aljaž, hčerki Žita in Julija, mama Hilda in sestra Zvonka z družino Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno v naših srcih ostal. V SPOMIN Boleč je spomin na 4. junij 2004, ko je prenehalo biti srce naše drage žene, mamice, tašče in babice Dragice Čontala iz Sebeborec 123 a Hvala vsem, ki z iskreno mislijo ustavite korak ob njenem grobu, prižgete svečko in položite cvet. Njeni najdražji Dragi Jezus, si res mene poklical, s tvojih ustnic svoje ime sem zaslišala? ZAHVALA V 73. letu so nas zapustile pridne roke in zlato srce naše najdražje mame in babice Regine Kološa iz Gaberja - Lendave Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so |o pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in orgle ter izrekli sožalje, nam pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno pa so nas ganile besede g. diakona Martina, govornice gospe Daniele in odpete žalostinke pevk. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Irma z družino, Ivan in drugo sorodstvo ... in pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje. Razum nam pravi, daje odrešitev, srce pa ne razume in boli. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil Gottfried Gomboc iz Sotine 78 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice, gasilcem GZ Rogašovci, Milanovim sodelavcem Pošte Tišina in Edijevim sodelavcem Zavarovalnice Triglav, OE M. Sobota. Hvala g. župniku g. Martinu Vorošu, pevcem in pogrebništvu Banfi. Še posebna zahvala pa velja družini Antona Lapoša iz Sotine 80. Žalujoči: žena Marija, sinovi Edi, Franc in Milan z družinami in drugo sorodstvo OGLASI « predigro Toyota Yaris in Con brezplačno. TOYOTA 090142 Prodata in monUit Živeti z morjem pomeni biti odprt za nove poglede in ideje, a hkrati stati trdno na tleh. Izkoristiti znamo dober veter ter v njem skupaj z vami poiskati najustreznejšo reSitev. VEDEŽEVANJE ANAMARIJA 090 41 86 MOŽNOST KLICA Z MOBITELA IN DEBITELA Ubertaso, s. p.. Start trg I5, Sl. Konjice KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in motnosti plačila! KUIIH - flSVU. Miii Bipltt tata ll>Mu 51. M.: S7 M 200 z^ie v k । j u č no besedo hi kodo Izbrane uvertur« pošljite na številko 1919 (primer U GPGWMJ ali UVERTURA GPGWMJ) ali pa poklicat« številko Mobitelove zabavne posta}« - 183 777 In sledite navodilom. ZAVAROVANJE STANOVANJSKE OPREME UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 715.031 58944« Robart KOZAR a.p. HercsgtMZak 19lc 9250 Gornja Radgona tal.: 02 563 <046 GSM: 041 539 204 Uporabniki Mobitel GSM/UMTS. nastavite Ustim, ki vas kličejo na trobilca, zvočne efekte ali glasbo u nabora storitve Uvertura. Odslej se lahko ob različnih urah v dnevu (časovna uvertura) ali različnim kllcalcem (uverture skupin) predstavljate različne. Stanislav Svenšek, s. p., Križevci 87,9206 Križevci Tel.: 041704 998 Komisija za priznanja, odlikovanja io o™ . Občinskega sveta Občine Beltinci objavlja na Odloka o priznanjih Občine Beltinci (Ur. list** RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDl^ ZA PODELITEV PRIZNANI , OBČINE BELTINCI V LETU 20^‘ ki bodo podeljena ob prazno*^ občinskega praznika 'ia»»< pOMai«0>« .natura o. n* 300 $»T m a «4dTk> b'ezptttaa Brej t>et*3 M w«rit*t>« uve*L4f re KKis»t<-rwFtrrf}«rm wmoCc* POMI44 1» AMtanilO X>dr* h« mrt« CNWlMr 300SH Utor iweriUV»ta». veAaMt ti v««4 če f* bdSM »tre prtOUlMtim <29. dm) w«f« SMS ep*® *- hi «m De na m otnoss podttjbnft. rxweft taor« m o t*»o. narožtBd MoMt»l «M/VMT3c 0*1/04 V 9M. 7OO 700, OJVCML OM in. Mtal: 0*0 70 7A Občina Beltinci bo podelila priznanja on jV,;i podjetjem in drugim organizacijam ter skupi’1*1^«;# krajevnim skupnostim in društvom za njih0'' _,r|t. v gospodarstvu, kulturi, znanosti, ekoW’*’ vzgoji in izobraževanju ter na humanitarne”1 ♦ naziv častnega občana Občine • plaketa občine, • priznanje občine. os^^ Predloge za podelitev priznanj lahko podajo I’ podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva,1 občinskega sveta in politične stranke v 0^'' Pobuda za podelitev priznanja mora biti podani vsebovati pa mora podatke o kandidatu #1 in obrazložitev pobude. Predlog mora biti posredovan v 1S dneh od OBČINA BELTINCI, Mladinska ul. 2, W ^Ic Komisija za priznanja, odlikovanja ItJ'y.wV s pripisom .PREDLOGI ZA PODELITEV F” Predsednik komisije za priznanja, odlikovani3 Janko BEZJAK NI TREBA, DAJIHJE^ DOVOU JE SAMO Ot> sklenitvi zavarovanja stanovanjske opreme na novo vrednost • ja*3* , Če ga izgubite, se sam vrne. Z zavarovanjem stanovanjske opreme ^eno**1’_L|h stanovanja oziroma stanovanjske hiše, osebne stvari, gotovino, • ^v|te tr predmete in drugo - tudi odgovornost za odškodninske z študij brez predavalnic Visoka poslovna šola ♦program Poslovni asistent Višja strokovna šola •program Komercialist •program Poslovni sekretar Informativni dan za nove kanidate bo v Četrtek, 9. 6. 2005, ob 16. uri na Ljudski univerzi Murska Sobota. DOBA. Prešernova ul. 1. Maribor, telefon: 02 228 38 76, www.doba.si 10 % popusta ob gotovinskem plačilu Ponujamo: sveži beton • prevoz m črpanje svežega betona • betonske izdelke: robnike, kanalete, mulde, vrtne poti škarpnike • izdelujemo betonske izdelke po naročilu. PRIPOROČAMO SE! MEDIAF1N KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana HIPOTEKARNI KREDITI IZ TUJINE PO ZELO UGODNI OBRESTNI MERI Predstavite $e z uverturami! različne ob različnem času, drugačne zn drugačne’ BETONARNA PETELIN d o.. Vaneca 81 a, Puconci, tel. 02 5459 590, 2296 570 : z& več možnosti tnabor uvertur in phpadajocin kod nastavitev časovne uverture m uverture skupin vablfem na mobilni portal Planet/Krneki/Uvertura art na spletni portal wm planet.si. zavihek Krneki arcont Ugodni popust za okna in garažna vrata ARCONT Uvertura: izkaži se s predigro! VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA *^^54^7 ^4^' ? ljubezen n ” družina -a r A* J !j 7^^: GEO-VRTINA, d. o. o., Obrtna ulica 40,9000 Murska Sobota fel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809 Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezometricnih in ponikovalnih vrtin, geomehaniko, čiščenje vodnjakov NAPOVEDNIK VESTNIK Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 1- iuitlj • >111 r 1 SNOP - 05.00 Dobro jutro, . m1 '’lin- ■'si: Mariborsko pismo, Asja Matjaž M,., r;' 4 1 nasvet - 09.00 Poročila - 09.10 TV KIOOp'1 Kultura >n sport ob koncu tedna - ih - 10,50 Mali oglasi ■ 11.00 Poročila -1^. 1 glasba - 12.00 Poročila BBC - t. -j 1 M Poročila - 13.15 1 oseba edni- L/ okujemo pomurske domačije ■ Od petka - 14.05 Obvestila -14 30 dogodki in odmevi- 16.15 Bi iJ 1x1 Osrednja poročila - 17.40 ! i : 1 Murski val nagrajuje - 18.30 Ra-feb,, 1 Nevenki Emri) -19.15 Mladi val - M", “dr razmišljanja (Maja, Staša in Timo- Ptček |n večno ’ 05 00 Dobro jutro - 09 15 Mali : ■, Poročila - 10.05 Obvestila - 10 30 Pote-?10člla -1115 Potepajte se z nami -BI" - 12.05 Obvestila - 12.30 Nagrada S?’T'f”ria ’ ^ OO Poročila - 13-15 1. ose-" Pačila - 14.05 Obvestila - 14.15 “KH ' llr Emri, novi član SAZU - 15 30 fLSt'' ^15 Napoved sporeda - 17.00 1%!, r";'14 17 tu Murski val nagrajuje -' 19 00 Poročila -19-15 Najlepše In pozdravi - 20 00 Slovenija, od 1Hojjn Rajk) - 24.00 SNOP, Simona /i), 1Hil 05.00 Vedro v nedeljsko jutro! -' Ur,, "‘Wmevi, oddaja o porabskih Slovencih "0 'u duhovna misel po-- 08.30 Zamurjenci- 09 00 7M AtI?Jna ‘ 09.30 Srečanje na Murskem valu ^***1111 kuhini a: Radijska križanka -j^1TJI com. gumb Kontakt v živo in Por9čila - 12.35 Obvestila - 13-00 - Hvalce (Silva E6ry) _ 1? 30 čestitke, tuv ' JOen « "1* Na narodni farmi - 1900Po-Utrinek (Kdo je Jože Činč?)- 24.00 '*■ junij - 05.00 Vedro v dobro jutro, 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Vnetna anketa - 10.00 Poročila - 10.15 Vaš sosed znanstvenik, 'Mv !f. rskival94,6MhzinlO5,7Mhz lu w’Jnozabavne glasbe 1 f- , 1 " bo ( " Vandrovci ^.^‘V^^^nine '. ■ ,■ *'' * ra glasbene lestvice. 22 - glasujem za skladbo Branko Žunec-10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Oaj, kak san zliifto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14,15 Za zdravje -15-30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev, Andrej Hriberšek, umetnost cvetja (Vida Toš) - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 7. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro, Vida in Bojan - 07.40 ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Unichem -11.00 Poročila -11.15- Kratki stik -11.30 Mali oglasi ■ 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18 40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev -19.00 Poročila -19 15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukebo-ks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 8. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08,15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra ■ 12.30 Intervju -13-00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Malt oglasi - 19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 9. junij - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič Vogrinčič - 09.15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila -11.00 Poročila - 11,15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13-15 l. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -18.00 Mali radio (Maša, Anja) - 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... ■ 24.00 SNOP VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. M Informiranje, tl, do Ul. »s Novaka 13, Mure«« Sobota Kino Murska Sobota Četrtek, 2. junija: ob 19 00 in 21.30 ameriški znanstvenofantastični film Vojna zvezd - Epizoda III Petek, 3. junija: ob 19.00 in 21.30 Vojna zvezd - Epizoda III Sobota, 4. junija: ob 19 00 francoski pustolovski film Masaji, ob 21.00 Vojna zvezd ■ Epizoda III Nedelja, 5- junija: ob 19.00 Masaji, ob 21.00 Vojna zvezd - Epizoda III Sreda, 8. junija: Ni predstav! Ljutomer Sobota, 4, junija: ob 20.00 ameriška akcijska komedija Lepotica pod krinko 2 Nedelja, 5- junija: ob 20.00 ameriški komedija Bodi kul Gornja Radgona Petek, 3. junija: ob 20.00 ameriška grozljivka Srhljive skrivalnice Nedelja, 5- junija: ob 20.00 ameriški zgodovinski ep Nebeško kraljestvo -----------------------[ f Delimo vstopnice za kino Letos je dobil oskarja za umetniško režijo film Letalec. Našo nagrado prejme Zoran Krstin, Prvomajska 2, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kako se glasi podnaslov letošnje Vojne zvezd? 1 Kupon št. 22 - odgovore pošljite do torka, 7. junija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si Spust po Muri za Dimek-Hrovatov memorial Spust po reki Muri v čolnih je gotovo za vsakega, ki se ga udeleži prvič, nepozabno doživetje. In tako tradicionalno adrenalinsko vožnjo po reki, ki so jo poimenovali Spust po reki Muri za Dimek - Hrovatov memorial, je pripravilo Planinsko društvo Matica Murska Sobota v nedeljo. Spust se je začel pri brodu v Krogu ob 12. uri, do cilja pri mostu na Srednji Bistrici pa so prispeli nekaj pred 15. uro. Na valovih reke Mure je tako bila skupina šestnajstih čol- nov in okrog 150 udeležencev. Ob prihodu na cilj so pripravili na prireditvenem prostoru Brodarskega društva Kajak - kanu Gornja Bistrica kulturni program, v katerem so sodelovali Šolarji bistriške osnovne šole in kvartet Slavček. Za udeležence so pripravili tudi pogostitev. Pri organizaciji spusta so ob Planinskem društvu Matica sodelovali tudi brodarska in gasilska društva ter klubi iz vasi ob reki Muri. Na koncu pa so se prireditve udeležili tudi člani Društva starodobnikov ljubiteljev starih koles Dimek, ki so se seveda tja Napoved prireditev PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V petek, 3. junija, ob 20. uri bo v prostorih Kluba PAC potopisci večer Po Boliviji in Peruju z Igorjem Paušičem. RAZSTAVE MURSKASOBOTA - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. - V Galeriji je do 3. junija na ogled razstava Andrej Jemec - Slike in grafike. - V pritličnih prostorih Kluba PAC sl lahko ogledate naravoslovno razstavo o morskih želvah in podvodnih travnikih, morskih cvetnicah in pozejdonkah. - V hotelu Diana je na ogled stalna razstava Podobe stare Sobote avtorja Ernesta Bransbergerja. - V MIKK-u je na ogled razstava študijskih izdelkov obiskovalcev MIKK-ove likovne delavnice pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava Pazi, prostor, strip gre’ MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda do 19. junija razstavlja svoja dela avtorica Nada Zidarič. MARIBOR V Umetnosti galeriji (Strossmayerjeva 6) je na ogled cikel avtorskih del Sandija Červeka Slike 2003-2005. MONOŠTER V Slovenskem kulturnem in informativnem centru je do 15. junija na ogled fotorazstava.Moja potovanja avtorja Lada Klarja. pripeljali s starimi kolesi. Prekmurski planinci se s tem spustom spomnijo aktivnega člana društva in velikega ljubitelja narave in reke Mure Mirka Baligača Dimeka, ki je življenje končal tragično v Murinih valovih. Letos je tako potekal že 36. spust njemu v spomin. Prav tako so spust posvetili še enemu pokojnemu ljubitelju planin in članu društva Francu Hrovatu, ki je v Prekmurje prišel z Idrijskega in več kot dvajset let svoje navdušenje nad gorami Širili med člani društva in drugimi Pomurci. J. Ga. Napoved prireditev OTVORITEV IVANOVCI V petek, 3. junija, ob 17. uri bo v Vinogradniškem domu otvoritev razstave Steklenica za šnops oblikovalke Kaje Avberšek. Izdelke iz žgane in glazirane gline bo možno tudi kupiti, Razstavo pripravlja Zavod Art center MURSKA SOBOTA V sredo, 8, junija, ob 10. uri bo ob objektu restavracije Zvezda na Trgu zmage otvoritev razstave o podnebnih spremembah v okviru kampanje Spreminjam navade, ne pa podnebja! KONCERT LENDAVA - V soboto, 4. junija, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani rock opera A Szeretet Hidja. - V sredo, 8. junija, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani zaključni koncert Glasbene Šole Lendava. KUPŠINC1 V soboto, 4. junija, ob 20. uri bo nastopila na športnem igrišču skupina Blue Planet. MURSKA SOBOTA V soboto, 4. junija, ob 21. uri bo na grajskem dvorišču koncert skupin Pips Chips & Videoclips (Zagreb) in Juff (Lendava). VERŽEJ V soboto, 4. junija, ob 21. uri bo na nogometnem igrišču etno-rock koncert kolektiva A’ Propos. NEGOVA V petek, 3- junija, ob 20 uri bo v cerkvi sv. Marije koncert ansambla New Swing Quartet. Koncert Njemu, ki ima nas rad bo posvečen papežu Janezu Pavlu II. DOGODEK RAKIČAN V petek, 3 junija, ob 15. uri bo na Srednji kmetijski Šoli javna prireditev ob koncu mednarodnega projekta Z reko - prekomejni bio-eko sejem. GORNJI PETROVCI V nedeljo, 5. junija, ob 7. uri se bo začel pred cerkvijo Sv. trojice tradicionalni kramarski sejem Buča pri Nedeli, ki ga prireja TD Vrtanek. LITERATURA LENDAVA V petek, 3. junija, ob 19. uri bo v Centru Banffy predstavitev knjige Zalai leventek a II. vilaghaboruban 1944-45 avtorja Bele Tantalicsa. www.vestnik.si Podjetje za informiranje, dl, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota ZADNJA STRAN 2. junij 2005 - VESTltf VESTNIKOV KOLEDAR 2. maj, četrtek ERAZEM 3. maj, petek PAVLA 4, maj, sobota FRANC 5. maj, nedelja VALERIJA 6. maj, ponedeljek NORBERT 7. maj, torek ROBERT 8. junij, sreda MEDARD Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 1. junija 2005 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8897 239,6085 240,3273 Hrvaška HRK 191 1 32,6218 32,7200 32,8182 Madž. HUF 348 1 0,9422 0,9450 0,9478 Švica CHF 756 1 155,3855 155,8531 156,3207 V. Brit GBP 826 1 352,3966 353,4570 354,5174 ZDA USD 840 1 193,8568 194,4401 195,0234 Pomurski novinarji za gol ob pokal NI 6. junjja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 12 minut, zašlo pa ob 20. uri in 50 minut Dan bo tako dolg 15 ur in 38 minut. Na isti dan ob 23. uri in 56 minut bo na nebu nastopil mlaj. WN3K.VICI Višja matematika Mujo in Haso se pripravljata za test iz matematike... Vpraša Mujo Hasa: »Haso, koliko stopinj ima krogi* Haso mu bistroumno odvrne: •Odvisno, koliko je velik!« Ženska čudesa 1. Mokra je brez vode. 2. Krvavi, ne da bi se porezala 3- Ima mleko, ne da bi jedla travo. Spoštovani bralci, vabimo vas k sedelo vanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s popisom: VESTNIK, »Vanekon vici«, Ulica arh. No vaka 13.9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Ekipa pomurskih novinarjev je sodelovala minulo soboto na dobrodelni humanitarni in športni prireditvi Pomagajmo letovati socialno ogroženim otrokom, ki jo je v Rakičanu organiziral Mestni odbor Slovenske demokratske stranke Murska Sobota. Ob tej priložnosti je potekal turnir v malem nogometu po sistemu S + 1, kjer so poleg pomurskih novinarjev sodelovala tudi moštva predstavnikov slovenske vojske, pomurskih zdravnikov, pomurskih županov ter članov in simpatizerjev SDS. Pomurski novinarji so ob pomanjkanju športne sreče zasedli nehvaležno 4. mesto, saj jim je za osvojitev pokala na koncu zmanjkal le en gol, ki ga je ob strelu Breznika z glavo v odločilni tekmi preprečila prečka. Kljub temu je dosegla ekipa PRESS dokaj soliden rezultat (gol razlika 10:10), saj je s pomurskimi zdravniki izgubila z 2 : 4, župane in njihove športne izbrance premagala s 5:1, v odločilnem srečanju pa klonila proti slovenski vojski s 3:4, kljub začetnemu vodstvu z 2:0. Zmagovalec turnirja je bila ekipa SDS, ki je v finalnem srečanju premagala moštvo pomurskih zdravnikov po streljanju kazenskih strelov. Prvim trem ekipam je pokale podelil župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. Pomurski novinarji, ki so se izkazali s humanitarnimi prispevki, so nastopili v sestavi: (stojijo od leve proti desni) Ciril Kosednar (Vestnik), Mario Čep (IDEA TV • Kanal 10), Marko Horvat (IDEA TV - Kanal 10), Tomo Koleš (Vestnik, selektor), Matjaž Korenjak (Radio Murski val), Robert Perš (Venera, vratar); (čepijo od leve proti desni) Janez Breznik (Studio As). Andrej Bedek (Vestnik), Jože Činč (Radio Murski val), Bojan Kreslin (Radio Maxi) in Zvonko Zekš (IDEA TV - Kanal 10). Manjkali so še: pokal, žoga, Gorazd Gider (RTV Ljubljana - dopisništvo Murska Sobota), Bogdan Črnko (Pom šport), Feri Horvat (Radio Murski val, trener) in Jurij Zauneker (Vestnik), T. K., foto: J. Z. ■tie pravljem čai v dogovori TuZl, b' ge se delavci ločili za PRAZNUJETE? Speci*"511 " „11’^ M«««'*"* , de jr “**5 NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: majica Poštna številka: pošta: Davčna številka: VESTNIK 'S Datum: Vestnik vam poklanja darilo! Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ L John leCani VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. aprilom in 15. julijem, podarja knjigo po izbiri ali dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo. Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. 3 m