Leto IX, it. 214 Ljubljana, sreda 12. septembra 1328 Cena 2 D;n Dla «5*—; a \mm» Ote ver— Mobrtna Oglasi po tarifo. Uredništvo i UvMjana, Knaflova ulica ftter. $/L Tfe»efc» H. «07« tn «804, ponoči tudi ft. «034. ■•keplsl se **• vraftaj«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko S4- — Tdefon ftt. (I Ljubljana,___ ftt. 4. — Telefon ftt. s«gr Podrežald: Maribor, Aleksandrova ftt. ts — Celic, Aleksandrova Baten pri poitn— (ck. zaroda t L)ab« ftt u.*o - Praha Balo 78.1«® Wten,Hr. sos^i. J Ljubljana, 11. septembra Nar. posl. dr. G. 2er)av je priobčil v nedeljskem »Jutru« izjavo, ki je zaradi svoje senzacijonaLne vsebine šla po vsem jugoslovenskem tisku. V tej izjavi se je posl. dr. Žerjav dotaknil tudi naših domačih, uprav žalostno partizanskih upravnih postopkov in pojavov poslednjega časa in obžaloval, da vlada »celo v Sloveniji zabranjuje zbore in uganja prave orgije parfcizanstva«. Dodal pa je tudi, da skušajo gotovi faktorji »razpuščanje naprednih občin in druge persekucrje spraviti pod krov, dokler je motna voda«. Posl. dr. Žerjav je z gornjimi trditvami samo v širokem obrisu očrtal, kar se godi danes v Sloveniji. Napadel je današnjo hegemonistično vlado, ki je poslednja instanca za vse kočljive upravne akte in ki nosi todii politično odgovornost. G. dr. Žerjav je bil tako takten, da se je v svofi izjavi ogibal velikega župana v domnevi, da ie veliki župan v glavnem vendarle samo izvršilni organ in da inicijativa za partizanske upravne akte ne pohaja od njega. G. veliki župan se je takoj zahvalil za dr. Žerjavovo kulantuost s posebnim mtervjuvom v »Slovencu«, iti to na način, ki so ga časih Nemci označevali s vprašanjem »Mama, was ist d as, ein Lieutenant?« 0 vladnem par-tizanstvu v Sloveniji g. velikemu županu ni ničesar znano. »Ne vem,« je njegov doslovni odgovor. »Bo moral g. poslanec konkretizirati to trditev in povedati, kaj smatra za partizanstvo.« G. veliki župan nič ne ve. Ogromno poglavje partizanstva v šolski upravi mu je zapečateno z devetimi pečati. Šikaniranje naprednih občin po oblastnih preglednikih ni rtič. Partizanstvo v okrožnem in središniem uradu za zavarovanje delavcev ne spada pod dr. Vodopivčevo definicijo partizanstva. Preganjanje »komunizma« v Sloveniji ni partizanstvo. Škandalozno postopanje policijskih organov napram narodnim poslancem in mirni publiki je višek upravne strategije in objektivnosti. Podeljevanje krajevnih pravic, obrtne koncesije, o vsem tem g. veMki župan še ni nič slišal. Niti »Slovenec« ni bil zadovoljen s takim preprostim odgovorom. Morebiti pa g. veliki župan vendarle kaj ve. Pa ga je zato vprašal: »Ali se je res obnovilo razpuščanje občinskih zasto-pov?« Kaj še! »Trditev, da vlada uganja v Sloveniji prave orgiije partizanstva, je popolnoma neresnična. Ravno tako je naistonlta trditev o razpuščanju naprednih občin in drugih persekucijah. Meni o vsem tem rti ničesar znanega.« Tako je odvrnil g. veliki župan. Baš te dimi so politične oblasti ustanovile poseben delikt razžaljenja veličanstva SLS in pa največjega Slovenca d'r. Korošca. V Ljubljani so bi K napredni ljudje, ki so pri nedavni manifestaciji klicali »Doli Korošec«, policijsko kaznovani z globami po 100 Din, na Gorenjskem se množijo slučaji, da se kritika SLS zavrača s priigelpatentom. Nekfi obrtnik je bil obsojen na 150 Dim, ker se je izjavil, da »nam farji koman-diirali ne bodo«. Po vsej Sloveniji je SLS pod prijazno zaščito iste policije vodila cele tedne naravnost zločinsko gonjo proti obrtnikom in uradnikom, ki so naročniki naprednih listov, a kak teror vlada nad uradništvom, o tem govoriti je odveč. Kako se preganjajo cestni odbori, krajevni šolski odbori, kako se sestavlja oblastni šolski odbor — o tem se je že toliko pisalo, da bi g. veliki župan vsaj iz listov mogel nekaj vedeti. Brezobzirno partizanstvo se ne ustavlja pred našimi sodišči. Imenovanje g. Fisdtfngenja, katerega kandidaturo za višjega sodnega svetnika so sodne instance odklonile s tem, da ga miso vzele niti v ternopredlog, je seveda izvršeno le rz skrbi, da bi sodstvo ne troelo nobene Škode. Razpust občine v Podzemlju, da imenujemo en eklatanten slučaj, je naravnost klasičen primer pristranosti in direktne zlobnosbi proti prebivalstvu. . Sedaj je na dnevnem redu razpust vzorne občine kranjske. Tudi to se g. velikemu županu ne zdi pristransko? Shodi da se prepovedujejo? G. dr. Vodipivec se čudi. Poslanci KDK od 20. juniija do danes še niso mogli imeti niti enega javnega shoda (na Dolenjskem so morali orožniki trgati raz hiše celo povabila na zaupne sestanke!), a g. vel. županu se zdi ta ugotovitev »samo toliko« resnična, da je »upravna oblast prepovedala prijavljene shode pom milim nebom«. Zakaj? Radi dogodkov v Narodni skupščini. A kaiko to, da so bili prepovedani le shodii poslancev KDK, dočim so klerikalni poslanci teden za tednom lahko zborovali kakor so hoteli? Kolosalna pa ie utemeljitev, zakai je bil prepovedan sobotni shod na Bledu. Strankarski oziri nikakor niso bili me-rodajni. G. veliki župan je bil le v skrbeh za strokovne organizacije (Kme- Predčasen povratek dr, Marinkoviča Po beograjskih vesteh se vrne zunanji minister v Beograd že okrog nedelje. - Nove verzije o stikih s KDK Beogjrad, 11. septembra, p. Glasom poročil iz Ženeve bo zunanji minister dr. Marmkovič jutri odpotoval v Pariz, kjer ostane tri dni, nato pa se bo vrnil v Beograd. Pred njegovim odhodom v Ženevo se je zatrjeval, da odide iz Ženeve na daljši oddih v neko francosko kopališče, potem pa da bo posetii še nekatere evropske prestolnice. Zato se spravlja sedaj njegov nagli povratek v Beograd v zvezo s spremembami v notranji poiitični situaciji, s katerimi računajo zdaj že tudi vsi beograjski politični krogi. — Beograd, 11. septembra. Zelo značilno poročilo o politični situaciji objavlja današnja «Politika», ki nagla« ša, da postajajo razmere v državi od dne do dne obupnejse. Radi sporov med B -ogradom in Zagrebom zastaja« jo vsi važni državni posli, gospodar« stvo propada, pri tem pa se pojavlja že sedaj v nekaterih pokrajinah glad, ki bo letos ki juh bogati žetvi v drugih pokrajinah še občutnejši, kakor je bil prejšnja leta. Vse to, naglasa «Politi« ka», zahteva nujno rešitev notranje« politične krize in likvidacijo spora med Beogradom in Zagrebom. Sedanja vla* da ni izpolnila nad, ki so se stavile na njo z gotove strani, in je razmere le še poslabšala. Zato ne more biti več go* vora, da bi ostala še nadalje na krmilu, marveč se bo morala umakniti srečnej« ši kombinaciji. Kaka bo ta kombinaci« ja, «Politika» še ne pove, povdarja pa, da bo po informacijah v poučenih kro* gih, kralj sam prevzel inicijativo za rešitev spora med Zagrebom in Beos gradom, da se na ta način končno naj» de primeren izhod iz nevzdržne situ* acije, ki tira državo v neminovno pro* past. Beograd, 11. septembra, p. Nocojšnje zemijoradniške «Novosti« obširno poročajo o ponudbah beograjskih režimskih strank vodstvu KDK zlasti pa o akciji radikalskega glavnega odbora. «No-vosti» trdijo, da predlaga radikalski glavni odbor volilno vlado, v kateri bi dobila KDK notranjega ministra, dočim bi si radikali obdržali samo državnega podtajnika. Ta vlada naj bi takoj razpustila Narodno skupščino in razpisala nove volitve, šele nato pa bi se izdelal točen program, ki bi obsegal tudi revizijo ustave. «Novosti» zaključujejo svoje informacije z ugotovitvijo, da je v glavnem odvisno od radikalskega glavnega odbora, ali bo njegov predlog sprejet ali ne. O sodelovanju med glavnim odborom in KDK bi bilo mogoče govoriti le tedaj, če bi glavni odbor sklenil, da radikalska stranka ne podpira več sedanjega režima ter bi izključil iz stranke Veljo Vukičeviča in njegove pronosirane privržence. Kaj pravi k tem vestem Pribičevič Vsaka pogajanja so nemogoča, dokler ne odstopi sedanja vlada. — Radikalski glavni odbor se bori mesto z dejanji le z besedami. — Zemljoradniki nastopajo v službi režima. Zagreb, 11. septembra n. Povodom vesti beograjskih listov, da iščejo krogi sedanje četvorne koalicije stikov s KDK, je Svetozar Pribičevič danes dal novinarjem naslednje izjave: »Današnja beograjska »Politika« objavlja kritično opombo o mojem stališču glede eventualnih pogajanj med sedanjimi srbijanskimi strankami in KDK in pristavlja, da je moje stališče po-grešno, ker zatrjujem, da ta pogajanja niso potrebna in da so celo docela nemogoča. Ponavljam, da mora situacija najprej izpasti iz rok sedanje vlade in četvorne koalicije in se vrniti v roke krone. Tu v Zagrebu vsi odklanjajo stališče političnih krogov, ki ga beleži »Politika«, češ, da je treba s predhodnimi stiki in pogajanji pripraviti intervencijo drugega ustavnega činitelja. Naše stališče se v ostalem popolnoma vjema s parlamentarnimi načeli, kajti intervencija krone je izključena dotlej, dokler je sedanja vlada na krmilu.« »Ne gre za to, da eno vlado nadomesti druga. Treba je imeti pred očmi. da je bil v beograjski Narodni skupščini ubiti vodja hrvatskega naroda z dvema svojima tovarišema in da kljub temu niso hoteli pristati na to, da se ta skupščina razide.« V Djakovu in Vrhpolju se je prejšnje dni pripetilo, da je padlo nekoliko paradižnikov na dr. Ribarja. Takoj sta bila v obeh krajih razpuščena občinska odbora, čeprav nista imela nobene zveze s temi paradižniki. Govorimo docela iskreno. Glavni odbor radikalne stranke se je boril doslej proti vladi le z besedami, ne pa z dejanji. Res je le to, da gospodje Aca Stanojevič, Marko Trifkovič in ostali niso napadali KDK in da so na sedanji režim valili odgovornost za dogodke. To pa je premalo. To ni dovolj, da bi lahko vplivali na iz-premembo situacije v prečanskih krajih, zlasti pa na Hrvatskem. To je le taktično polemiziranje z režimom, ki ne more imeti učinka prave politične akcije. Voditelji glavnega odbora radikalne stranke bi bili lahko že desetkrat zrušili sedanji režim, da so uporabili učinkovitejša sredstva, ki so jim fak-tično na razpolago.* Na vprašanje, kaj sodi o vesteh, da pride Marko Trifkovič v Zagreb zaradi pogajanj s koalicijo, je Pribičevič odvrnil: ^ «Ne verujem, da pride Trifkovič v Zagreb, ker bi se situacija z njegovim prihodom ne mogla spremeniti. Po mojem mnenju te vesti v obče ne odgovarjajo resnici in so le novinske kombinacije.® «Resolucije zemljoradnikov v Cačku je ponoven dokaz, da postopa velik del zemljoradniških poslancev v dogovoru z vlado. KDK se ne bo nikoli postavila na razredno stališče, kakor si to želijo režimski zemljoradniki. Po mojem na-ziranju in po naziranju pokojnega Stjepana Radiča predstavlja jugoslovenski kmetovalec narod, ne pa razred. Mi odklanjamo marksistično načelo razredne borbe, ki ga prepovedujejo zemljoradniki. Gre za dve stališči, ki jih ni mogoče pomiriti ali izravnati. Radič in jaz sva bila vedno proti razredni borbi. To je izjavil Radič kategorično in odločno tudi v Narodni skupščini. Zemljoradniki bi hoteli rešiti sedanjo hegemonijo Beograda pod formulo gospodarskih in so-cijalnih vprašanj. Tu gre za manever, ki je očigleden. Tako lahko postopa le opozicija, ki je sklenila podpirati v!ado.» Posvetovanja KDK Zagreb, 11. septembra, n. Danes dopoldne so se vršila običajna* posvetovanja vodstva KDK. Po 10. uri je prispel v sabornico dr. Maček, kasneje dr. Krnjevid, Juraj De-metrovič, dr. Srdjan Budisavljevic in Jela-šič. Tik pred noldnevom pa je prispel tudi Svetozar Pribičevič. Na dnevnem redu četrtkove seje vodstva KDK bo v prvi vrsti vprašanje pojačanja akcije v narodu. Vodstvo bo načelo vnovič prirejati večje manifestaeijske shode po raznih centrih prečanskih pokra.iin. Demokratska interpelacija radi aretacije obeh Puniševih prijateljev Beograd. 11. septembra, n. Beograjski listi poročajo, da bo baje demokratska stranka vložila v Narodni skupščini interpelacijo zaradi aretacije Tome Popoviča in Lune Jovanoviča. Demokratski poslanci smatrajo, da je sodišče postopalo protizakonito, ker je odredilo njuno aretacijo zaradi docela drugih dejanj nego so bila ona, ki jih je upoštevala Narodna skupščina pri glasovanju o njuni izročitvi. tijske podružnice), ki so kmečki praznik priredile. Zdi se mu tudi, da ne bi bilo dobro, ako bi poslušali napredne narodne poslance pristaši »drugih strank«, t. j. klerikalci. S stališča SLS je to povsem razumljivo, a predpostavka g. vel. župana, da bi se mogel »kaliti mir in red«, je plod naibujnejše fantazije. Devet let se že vrši kmečki praznik s shodom na Bledu, a še nobenemu vel. županu niso vzrojile po glavi tako originalne ideje! Interesantno je v ostalem, da je vlada v Beogradu zavzela povsem drugo stališče glede značaja kmečkega praznika. G. Vodopivec pravi. da je bila to strokovna prireditev, vlada pa ie odklonila vozne olajšave z motivacijo, da gre za politično prireditev. Ali morda g. Vodopivec ve, kdo je iz Ljubljane dal v Beograd informacije, ki tako ostro nasprotujejo njego- vemu naknadnemu mnenju? Kar se pa tiče vznemirjenja tujcev, moramo že reči, da ničesar ni bilo v stanu toliko vznemiriti blejske goste, kakor koncentracija žandarjev, odrejena baš po istem g. Vodopivcu. Saj so mnogi mislili, da pripravlja vlada mesto praznika krvavo bitko ob Blejskem jezeru. V ostalem pa konstatiramo, da od prevrata sem še ni bilo zabranjeno pozitivnim strankam zborovati in klerikalcem niti takrat ne, ko so paktirafi z vsem in vsakim, ki je bil nasprotnik te države. G. veliki župan, ki se je tako lahkomiselno spustil v areno, nai bo uver-ien, da ni dobro storil. G. Žerjav in ostali poslanci KDK bodo kmalu gotovi s »konkretiziranjem« in bodo, kadar bo čas. pozvali na polaganje računov tudi dr. Vodopivca. 25 mrtvih, 58 ranjenih 3 milijone Kč škode Nadaljnje podrobnosti o strahoviti železniški nesreči na Češkoslovaškem. - Ugotovitve dosedanje preiskave Brno, 11. septembra, d. O železniški nesreči pri Zajecifi ie brnska železniška direkcija izdala naslednje uradno poročilo, datirano od 10. t. m.: Danes ob 13.51 je na postaji Zaječi pri RTeclavi trčil brzovlak štev. 16 na tovorni vlak št. 681, ki je stal na tiru št 4. Oba stroja sta bila poškodovana. Pri brzovlaku so bili poškodovani trik vozovi, en voz se je postavil preko proge. Vzrok nesTeče je najbrže dejstvo, da )e bila kretnica napačno postavljena. D-vlak št. 15 je zaradi nesreče vozil na pomožni progi Prerov-Olomnc. Potniki osebnih vlakov mo-rajo prestopiti. Berlin, U. septembra (be) Glasom uradnih poročil ie bilo povodom železniške katastrofe v Breclavi na Češkoslovaškem ubitih 25 oseb, 23 težko in 35 lahko ranjenih. Praga, 11. septembra g. Preiskovalna komisija preiskuje vzroke železniške nesreče pri Zajecih. Preiskavo je rdredil železniški minister Neuniann. Listi zahtevajo, naj se imenuje parlamentarna preiskovalna komisija. Od socijalnodemokratske strani se pripisuje krivda nesreče sistemizaciji uradnikov, zaradi katere so železničarji preobloženi z delom. Po njihovem mnenju z odsta- j vitvijo krivcev ne bo odstranjen pravf vzrok nesreče. Brno, 11. septembra s. Dosedaj so identificirali 12 žrtev včerajšnje železniške nesreče pri Breclavi; med njima so 4 železničarji iz Češkoslovaške, dva uradnika nemških državnih železnic, dve ženski z Dunaja in ena uradnica iz Vratislave. Pri prevozu v bolnico so umrle tri osebe. Potniki brzo-vlaka so bili večinoma inozemci. Strojevodji obeh vlakov sta ostala nepoškodovana. Strojevodja brzovlaka, ki Je opazil, da je kretnica napačno postavljena, ni mogel več preprečiti nesreče ter je skočil s stroja. Strojevodja tovornega vlaka ob času nesreče ni bil na stroju. Kretničar je pozabil pogledati, ali je kretnica pravilno postavljena. Materijelna škoda se ceni na tri miHio-ne Kč. Ljubljančan med potniki Dunaj. 11. septembra, r. Kakor poroča <-Neues Wiener TasrblatU, je bil med potniki, ki so se vozili v ponesrečenem brzovlaku, tudi Ljubljančan gosp. I. Hrovat, ki se je vozil iz Brna na Dunaj. Sedel je v času nesreče v koridorju in je skočil skozi okno. Ostal je tako nepoškodovan ter je bil med prvimi, ki so pomagali pri reševanju ranjencev. Odmev Briandovega govora v Nemčiji Briandov govor v Ženevi smatrajo v Nemčiji za nov alront Francije. — Desničarski tisk napoveduje preorijentacijo nemške zunanje politike Berlin, 11. septembra (be.) Nemško časopisje zelo ostro kritizira Briandov govor in vidi v njem vpliv nepomirljivega Poin- carejevega stališča. »Berliner Tageblatt« meni. da je govoril Briand popolnoma iz lastnega nagiba. Tudi dunajsko časopisje pripisuje Briandovemu govoru veliko važnost in povdarja, da bo povzročil ta govor odločilno spremembo v nemški zunanji politiki. Nemški zmerni politični-krogi obžalujejo govor francoskega zunanjega ministra, ki ie po njihovem mnenju v veliki meri otež-kočil zbližanje med Nemčijo in Francijo in dal reakcijonamim elementom v Nemčiji novo pobudo za uspešno agitacijo. Berlin, 11 septembra (be.) V splošnem se naglasa da ie bil tak nastop zelo neprimeren posebno v času, ko slavi Nemčija dvoletnico vstopa v Društvo narodov. »Vos-sisehe Zeitung« piše, da bo škodil Briandov govor zbližanju med Nemčijo in Francijo. Socijalistični »Vorvvarts« smatra Briandov govor za zelo ponesrečen. Desničarsko časopisje splošno povdarja, da je Briand s svojim govorom podrl vse mostove za zbližanje med Francijo in Nemčijo. Francoski zunanji minister Briand je dal danes zastopnikom svetovnega časopisja razna pojasnila o svojem govoru. Predvsem ie energično zavrnil očitek, da je hotel obdolžita Nemčijo, da pripravlja vojno. On je hotel le reči, da ni nobena država na svetu toliko razorožena, da ne bi mogla v danem trenutku pričeti vojne. Briand je končno povdarjal. da je navedel Nemčijo le za primer, da pa so druge države v ravno takem položaju. Rim, 11. septembra g. V zvezi z Brian-daviim govorom se italijanski listi zopet bavijo z manjšinskim problemom. »Gioraa-le d' Iifcalia« in »Tribuna« izjavljata soglasno, da v Italiji ne obstoja problem narodnih manjšin Slovanske in nemške manjšine je avstrijska vlada naselila na italijanskem ozemlju. Manjšine v Italiji se tudi niso nikoli obrnile za varstvo v Ženevo, temveč vedno le v Rim. Zaključek generalne debate v Ženevi Češkoslovaška odklanja manjšinsko komisijo D, N. — Težavni problem razorožitve. — Odgoditev sej za par dni. Ženeva, 11. septembra, s. Na današnji plenarni seji Društva narodov je govoril kot prvi češkoslovaški delegat Osudsky. Njegova izvajanja so bila predvsem naperjena proti holandskemu zunanjemu ministru in proti njegovemu predlogu glede imenovanja permanentne manjšinske komisije, slične mandatski komisiji. Osudsky je obrazložil, da je ta predlog neizvedljiv, ker pakt o Društvu narodov ne predvideva manjšinske komisije'! Manjšinsko vprašanje predstavlja resen moment nevarnosti za mir. Glede na to se mora razpravljati o tem vprašanju zelo previdno. Osudsky je končal svoj govor z iziavo, da stoji Češkoslovaška v manjšinskem vprašanju na univerzitali-tetnem stališču, to se pravi, da bi morale tudi one države, ki niso vezane z manjšin- skimi pogodbami, skleniti take pogodbe. Po govoru Srratha (Južna Afrika) in zastopnika Portugalske je povzel besedo lord Cushendun, ki je dejal, da razume nestrpnost zaradi pospešitve razor ožitvenih poskusov. Vendar pa se morajo vzeti v obzir velike težkoče, ki ovirajo razorožitev. Z razorožitvijo mora biti zvezan minimum nacionalne varnosti. Posebno toplo je lord Cushendun govori] o Kelloggovem paktu, ki je po njegovem mnenju popolnoma v skladu z določili Društva narodov ter je dobrota za človeštvo, ker otežkoča izbruh vojn. Z velikim upanjem se more gledati na bodoči razvoj odnošajev med narodi. Po teh govorih je bila generalna debata zaključena. Prihodnja seja bo sklicana šele tedaj, ko bedo predloženi novi traktati. Amerika odločno odklanja francosko-angleški pakt ker je mnenja, da gre samo za utrditev angleške nadmoči na morju Newyork, 11. sept. d. Predsednik mornariškega odbora reprezentačne zbornice Britten, republikanec iz Illinoisa. je kakor javba »Associated Press«, izjavil, da so angleški državniki in angleška :\1mira!i-teta skušali svetovne sile vezati z mornariškim dogovorom, ki iamči Angliji brezpogojno nadzorstvo, dočim igra Francija vlogo vabe, ki naj bi pritegnila Ameriko k novi oborožitveni konferenci. Francosko-angleški dogovor predstavlja nov angleški poskus utrditi in razširiti angleško nadmoč na morju potom diplomacije London.'11. septembra, d. Da bi omilili v soboto objavljeni dementi o opustitvi angle-ško-francoskega mornariškega kompromisa in da bi pripravili javnost na to, da se nrti v uradnih angleških krogih ne računa s sprejemom angleško-francoskih predlogov v sedanji obliki, objavlja Reuteriev urad, da Po informacijah iz odgovornih krogov ameriška n druge vlade, ki prihajajo v poštev, proučujejo predloženi angieško-f.rancoski mornariški kompromis in da dosedaj še nobena vlada ni dala odgovora ali oficljelne-ga komentarja. Anglija upa, da bi bili event. novi predlogi sprejemljivi za vse stranke. »Times« javljajo iz Washingtona, da M ameriška vlada z zadovoljstvom pozdravila če bi se kljub vsem demantijem opustil francosko-angleški pomorski dogovor. Smola francoskih letalcev Pariz, 11. sept. g. Francoska letalca Lic nel in Favreau sta nameravala prekositi r-e* kord v vztrajnostnem poletu Italijana de Preteja, ki znaša 7666 km Startala sta na letališču Le Bourget ter sta letela med le« tališčem in kanalom La Manche. Morala pa sta pristati zaradi defekta na motorju. Kmečki praznik v Brnu Brno, 11. septembra. Č. Republikanska stranka agrarnega in malokmetskega naroda je priredila v nedeljo v Brnu ob priliki brnske kulturne razstave agrarni dan. katerega se je udeležilo poleg velikega števila udeležfnrpv iz češkoslovaške republike mnogo postov iz Jugoslavije, Poljske. Romunije in Avstrije. Prisoten je bil tudi jugoslovenski poslanec Valerijan Pribidevid. »JUTRO* si. 214 Sreda, 12. TX. 192? Dr. Korošec ne more Sloveniji preskrbeti niti vagonov za najnujnejši promet Pomanjkanje vagonov postaja za Slovenijo vedno bolj katastrofalno. — Železniška uprava ne more kriti niti desetine zahtev. Brezbrižnost dr. Korošca 2e ponovno smo poročali o katastrofal- I varali. Ker se ie stanuje v za-dnjem času sera pomanjkanju vagonov v Sloveniji, ki » tudi ** W krncov grozi povzročiti ogromno Sfcodo našemu gospodarstvu, predvsem pa naši lesni industriji, eni najvažnejših gospodarskih pano« v Sloveniji. Gospodarski krogi so upali,' da bodo ogorčeni protesti vsaj nekaj zalegli in da se bo stanje vsaj kolikortoiiko iboljšalo. Toda na žalost so se tekoče v zadnjem času še povečale ln poostrile. Nedavno smo ugotovili, da more naša želez-itiSca direkcija odnosno njeno vozovno vodstvo kriti komaj do 15 % zahtevanih vagonov. Sedaj pa so se razmere še bolj poslabšale, tako da vozovno vodstvo ne more kriti niti 10 % potrebe po vagonih. To stanje traja sedaj že več tednov in nikjer ni videti znakov, da bi se moglo izboljšati. Vznemirjenje med trgovci in industrije! raste od dne do dne, kajti če bo šlo tako naprej do zime, potem bodo posledice naravnost katastrofalne. Gospodarski krogi so pričakovali, da bo ministrski predsednik dr. Korošec s svojim vplivom izposloval izboljšanje glede dostave vagonov v Sloveniji, zlasni ker pomanjkanje vagonov v nobeni pokrajini naše države ni tako težko in tako občutno kakor ba£ v Sloveniji, ki ie Po strukturi svojega gospodarstva bolj kakor vsaka druga pokrajina navezana na reden železniški promet. Toda tudi v tem pogledu so se bridko še poslabšalo, se čujejo tudi že iz krogov pristašev SLS gJede zapostavljanja interesov slovenskih gospodarskih krogov odkrite pritožbe. Vprašanje vagonov je danes za slovensko gospodarstvo brezdvomno najvažnejše, navzlic temu pa dr. Korošec kot ministrski predsednik in Slovenec doslej ni pokazal v tem pogledu nikakega uspešnega koraka, ki bi naitn prinesel vsaj delno izboljšanje položaja in bi odvrnil od Slovenije pretečo katastrofo. Po sedanji praksi so edino premogovniki pri dostavi vagonov kolikortoiiko prote-žirani. Ker pa ootrebe premogovnikov baš v kritičnih momentih najbolj ovirajo dostavo vagonov ostalim gospodarskim panogam, bi bilo primerno, da bi si premogovniki pričeli nabavljata svoj lasten vozovni park. Tako bi sčasoma postali neodvisni od težkoč glede dostave vagonov, kar bi jim posebno koristilo, če bi se v bodoče praksa glede oddaje vagonov več ali manj spremenila v prid drugim gospodarskim panogam, kar bi premogovnikom lahko povzročilo občutno škodio. V krogu naših izvoznikov lesa se slišijo celo zahteve, da bi vlada morala orisiliti premogovnike, da si nabavijo svoi lasten vozovni park. kajti v nasprotnem primeru bodo težkoie vsako leto večje. Dr. K. Kramar o jugoslovenskem problemu Jugoslovanska kriza vzbuia v Inozemstva čim dalje večje pozornost ter zadaje težkih skrbi vsem prijateljem našega naroda in države. Te dni se Je oglasil v Narodnih Ustih eden od voditeljev čeških državnikov, dr. Karel Krama?, katerega izvajanja so odjeknila po vsej Evropi. Iz Kramarevega obilnega članka posnemamo sledeče najvažnejše misli: «So trenutki, ko imamo dolžnost, da go* vorimo in bi bil. molk pomanjkanje pra* vega prijateljstva. Zdi se, da je tako z da* našnjimi razmerami v kraljevini SHS. Pri Srbih in pri nas je po vojni prevladala ista mentaliteta. Prepričani smo bili, da sta vojna in prevrat iz korenin vse pre» obrnila in da je prišel docela nov svet, ka* kor da bi starega sploh nikdar ne bilo. Ta= ko mi, kakor Jugosloveni smo po vzorcu velike francoske revolucije odpravili sta« ro pokrajinsko ureditev in bili prepričani, da pojde to tako, kakor v Franciji. Poza* bili smo samo na malenkost, da je bilo de* lo državne uprave 1. 1790. ozko omejeno, pozabili smo, da so bili v Franciji Franco* zi, dočim smo mi Slovani, ki smo bolj ob« čutljivi in bolj navezani na tradicijo. Srbi so pozabili tudi na to, da niso nove oblasti baš najsijajnejša protiutež proti tradicijam hrvatske krone Odnosa j i med Srbi in Hrvati so bolj eno* stavni, kakor med nami in Slovaki. Hrvati so imeli svoje lastno notranje državno živ« ljenje, dejansko široko zakonodajno in upravno avtonomijo in mnogi izmed njih eo krepko verovali v to, da jih Fran Ferdi* nand popolnoma osvobodi Madžarov in na temelju trializma preosnuje Avstro*Ogrsko. Zato so občutili umor tega moža kot uni* čenje velikih narodnih nad. To se je še po* ostrilo z londonskim paktom iz 1. 1915., ki je prav Hrvatom in Slovencem odvzel ve* like dele njihovega ozemlja in najboljše si* nove njihovega naroda. Hrvati in Slovenci so morali najdražje- plačati zmago Antante in osvoboditev Srbov od madžarske ne> varnosti in zato je treba priznati, da so do* prinesli oni za osvobojenje Južnih Slova* nov in ustanovitev Jugoslavije težke žrtve, ko so se od 1. 1917., zlasti pa od spomladi 1. 1918.' s tako odločnostjo postavili proti Avstriji... Delaii so to, kar mi. Mi, ki smo z njimi sodelovali, lahko svedočimo. da so z navdušenjem delovali za osvobo* jenje slovanskih narodov in za njihovo edinstvo, z zavestjo, da bi bilo zmagonos* no Germanstvo in Madžarstvo najstrašnej* ša nevarnost za vse male slovanske narode, zlasti pa s trdno vero, da bodo v novi ju* goslovenski državi njihove tradicijonalne svobodščine očuvame. Ne smemo predvsem prezreti, da so imeli Hrvati dolga stoletja Svoje kraljestvo, svoje neodvisno notranje državno življenje, da so tudi bogatejši, da so gospodarsko bolj napredni kakor Sroi, da je njihova uprava mnogo bolj zapadnja* Ska, razen tega še, da so se tudi Madžari pošteno trudili, da bi poglobili antagoni* zem med pravoslavnimi Srbi in katoliškimi Hrvatu Zato je bila zares potrebna narav* nost državniška umetnost v to, da bi eno* ta nove države ne ostala samo mehaničen pojav, samo površno pokrivalo starega an* tagonizma. Toda, žalibog, prav v tem, kar je bila njihova pravica, so (Srbijanci) krenili na pot, ki je bila najmanj ugodna in priklad* na. Zasluge se težko priznavajo, če se za« nje morajo doprinašati žrtve, a to ne samo gospodarske, marveč tudi žrtve politične samozavesti. Ako so Srbijanci hoteli, da bi prebivalstvo bivše monarhije doprinašalo gospodarske žrtve za vzpostavitev in novi razvoj njih starih, po vojni opustošenih zemelj, je bila njihova dolžnost napram se« bi in novi državi, da bi vzdržali v onih, ki so edini mogli in tudi morali nositi več* ja bremena, prvotno povojensko navdušs* nje za skupno Jugoslavijo. Ako bi ne bil znova zaneten stari hrvat» ski antagonizem proti Srbom bi bila men* taliteta Hrvatov in prečanskih Srbov danes pač drugačna. Saj je za vsakega objektiv* nega opazovalca jasno, da je v interesu ta* ko «prečanov», kakor Srbov iz kraljevine, da bi oživele opustošene in zanemarjene pokrajine Srbije, predvsem Južne Srbije z bogato investicijsko politiko, da bi tvorile odtok za naraščajoče prebivalstvo Jugosla* vije in tako pomagale utrditi politično in vojaško moč države. Tega pa nihče v Ju* goslaviji bolj ne potrebuje, kakor Hrvati in Slovenci ter banaški Srbi s svojimi ne* varnimi sosedi. In prav tukaj je bilo mogoče razrešiti problem notranje uprave brez velikih te* žav, zakaj za najvažnejše interese države, za njeno vojaško moč in za veliko čospo« darska vprašanja, so bili baš na Hrvat* skem podani vsi pogoji. Zunanja politika, vojaštvo, železnice, neposredni davki, pa« roplovba, pošta, brzojav — to vse so se Hrvati navadili imeti skupno z Madžarsko — in skupna jugoslovenska Narodna skup* ščina bi lahko brez vseh težkoč prevzela vse te zakonodaj alne naloge, prav tako ka» kor skupna vlada skupne upravne naloge in vsi bi soglašali v tem, da bi bila z ozi* rom na težke povojne razmere tudi skrb za javno varnost skupna stvar vse države, ki bi na ta način imela vse, kar je potreb* no, da bi bila vojaško in gospodarsko sil* in enotna. Takisto bi se najbrže nihče ne upiral, ako bi bilo enotno io skupno tu* di civilno, kazensko, trgovsko, menično in socijalno zakonodajstvo. Prav tako bi mo» rala skupščina izvesti tudi unifikacijo vseh direktnih davkov, ki bi bili določeni za Kritje skupnih državnih potrebščin. Problem se da rešiti, a rešiti ga je treba s političnim prevdarkom, rešiti ga morajo državniki —, toda ne z uporabo sile. Ne smemo si namreč prikrivati, da je doslej v kraljevini SHS zelo, zelo malo jugoslo* venske zavesti, zavesti državne ideje Ju« goslavije. Kako zaboli človeka, ko sliši, da so med srbskimi politiki celo takšni, ki bi ne obžalovali, ako bi se Hrvatska popol* noma odcepila od Jugoslavije, in ki bi bili pripravljeni iskati srbsko državno idejo sa* mo na starem Balkanu! Kakor da bi ne bila dovolj občutna izguba stotisočev Slovencev in Hrvatov za jugoslovensko državo in ka* kor, da bi ne bilo dovolj težkih borb, ki jih morajo voditi ti v Italiji za očuvanje svoje narodnosti! In vrhu tega bi bili pripravlje* ni izročiti še vso Hrvatsko v plen negoto* vi usodi v Italiji in oživeti madžarske tež* nje po vzpostavitvi stare njihove države, da ne govorim o novem ojačenju panger« manske ideje?! Kakor da bi se vse to usta* vilo ob mejah Srbije! To seveda velja prav tako o gotovih hr* vatskih težnjah za odcepitev od Srbije in o naivnih fantazijah, kakor da bi vsi ti do* bri sosedje branili in negovali Hrvatsko za to, ker bi se odcepila od Srbije! Vsi ti pozabljajo, da smo mi Slovani vselej bili in še dolgo ostanemo predmet narodnost* no osvojevalnih teženj drugorodnih sose* dov, da je svetovna vojna ta proces samo zaustavila, ni pa te narode predrugačila — ne osvojevalcev, a tudi ne nas Slovanov, ki smo s svojo notranjo nesložnostjo vse* lej sami navajali svoje sosede k osvojeva* nju. Ali so tako kratkovidni, da ne vidijo, kako zopet narašča moč in ugled Nemcev, kakšno pozicijo zavzema Italija, kako na* rašča samozavest Madžarov in kako samo ne narašča ugled slovanskih držav, marveč preje celo pada? Ali ni vsemu temu kriva slovanska nesloga in pomanjkanje zavesti svojih dolžnosti napram državi? Skrajni čas je že zares, da bi si vsi upliv* ni politiki vseh strank v Jugoslaviji pri* znali, da so premalo storili za rešitev ve« likega problema kraljevine SHS, to je, da bi ustvarili iz različnih teritorijalnih delov, iz katerih je država sestavljena, eno, no* tranje ujedmjeno in notranje pomirjeno Jugoslavijo! Od tega notranjega edinstva države je odvisno vse, ne samo ves zuna* nji državni problem, marveč tudi možnost gospodarskega razvoja! Le zavest v dušah vseh jugoslovenskih državljanov v mirnih in kritičnih časih o nujni potrebi državnega edinstva pomore Jugoslaviji izpolniti nje* no zgodovinsko poslanstvo, da postane vo* dilna balkanska sila in najmočnejše jam* stvo za geslo: Balkan balkanskim narodom! Tako bi na drugi strani, dejansko postala s svojim vplivom in s svojim ugledom srednjeevropska sila in bi si s smotreno gospodarsko in tudi z razumno narodnost* no politiko ustvarila iz nanovo pridoblje* nih krajev Južne Srbije in Makedonije bo« gat vir gospodarske moči in populacijskega razvoja cele države ter tako izravnala kri* čečo razliko med razsežnostjo državnega teritorija in njeno populacijsko silo, ki je ne glede na to strašno zmanjšana vsled vojne in vsled težkih izgub v njej. Samo tako izpolni svobodna Jugoslavija svojo najvišjo moralno dolžnost, da postane mo* ralna opora za one stotisoče najboljših si« nov hrvatskega in slovenskega naroda, ki so pod Avstrijo očuvali samo v težkih borbah svojo narodnost in ki morejo to narodnost ohraniti v borbi za narodno eksistenco v Italiji le. ako jim bo na znotraj enotna in silna Jugoslavija moralna opora in blesteč vzgled pravega jugoslo« venskega patriotizma. To ni samo vpraša« nje Hrvatov in Slovencev, to ie pred vsem velika moralna in častna dolžnost Srbov, zakaj notorično ie. da bi b?H ti slavni si« novi slovanske rodbine v Gorici in Istri brez vojne, ki ie Srbom prinesla osvoboje* nje, ne samo očuvtli svojo narodnost, mar« več bi znali tudi Primorju dati in ohraniti slovanski značaj. Sveta dolžnost vsakega Jugoslovena, in n, bo Briand v petek in v soboto v Parizu, da se udeleži ministrskega sveta. V nedeljo se bo vrnil v Ženevo, kjer se 1» udeležil posvetovanj prihodnjega tedna, ki bodo nekaka priprava za pogajanja glede porenjskega vprašanja. Večne notranje borbe med radikali Oba tabora zopet kujeta načrte in »ukrepe«. — Pristaši glavnega odbora napovedujejo »energične sklepe« za sejo širšega glavnega odbora 24. t. m. Beograd, 11. septembra. Razprtije med radikalskim glavnim odborom in Vukičevi-čevo skupino zavzemajo zopet ostrejše oblike. Za 24. t. m. je sklicana seja širšega glavnega odbora, v kaiterem ima ožji glavni odbor zanesljivo večino, ker imajo dostop samo delegati okrožnih odborov, priznanih od glavnega odbora. Ta odbor naj bi odobril spremembo statutov, ki je prikrojena tako, da onemogoča Vukičeviču nadaljno izigravanje glavnega odbora. Vodstvo stranke naj bi po predlaganih spremembah prešlo na odbor petorice, ki ga tovorjjo predsednik in oba podpredsednika glavnega odbora ter dva izvoljena člana širšega odbora. S tako spremembo pravil hočejo pristaši glavnega odbora onemogočiti Vukičevi-dev politični sekretarijart in obenem preprečiti ustanavljanje novih organizacij mimo glavnega odbora. Vutkičevič in njegovi pristaši so zaradi tega predloga zelo razburjeni. Danes dopoldne so imeli dolgotrajno konferenco, na Malinov sestavlja novo bolgarsko vlado Sofija, 11. sept (be.) Ker se Ljapčevu ni posrečila sestava nove vlade, je bil man* dat poverjen Malinovu. Sofija, 11. sept. g. Kralj je sprejel vodi« telje vseh, tudi opozicijonalnih strank, da se z njimi poražgovori o rešitvi vladne kri* ze. Ta konferenca pa je ostala brezuspeš* na. V krogih vladne stranke se že govori o možnosti vojaškega kabineta, ako Ljap* čevu ne bo uspelo pregovoriti 72 vladnih poslancev, naj opustijo svojo zahtevo, da mora vojni minister VIkov ostati v vladi. Turčija bo priznala albanskega kralja Rim. 11. septembra, s. Kakor javljajo listi iz Tirane, je turški zunanji minister naprosil albanskega ©pravnika poslov v An-gori, naj sporoči kralju Zogu njegove čestitke. Javlja se, da bo Turčija še tekom tega tedna priznala novi albanski režim. Tolstega proslava v Moskvi Moskva, 11. septembra, (be.) V velikem gledališču se je vršila včeraj proslava stoletnice rojstva Tolstega. Proslavi je prisostvovalo mnogo odličnih oseb. med drugimi komisar za prosveto LunaČarski, nemški pisatelj Štefan Zweig, ameriški profesor Dana incelokupna družina Tolstega. Stinnes je oškodoval državo za 9 milijonov Berlin, 11. septembra, d. Zasliševanje v Stinnesovi aferi se nadaljuje. Ugotovljeno je, da sta Waldow in Nothmann s posredovanjem Huga Stinnesa kupila za približno 700.000 zlatih mark vojnega posojila, kar odgovarja nominalni vrednosti 80 milijonov. Država je bila s tem oškodovana za devet milijonov mark. Glede na to dejstvo je zelo dvomljivo, ali bo sodišče sploh razpravljalo o prošnji Stinnesovih braniteljev glede ukinitve preiskovalnega zapora. Morilec lastnega očeta Inomost, 11. sept. g. V Mayrhofnu je bil aretiran 221etni visokošolec iz Rige Filip Halsmann, ki je osumljen, da je umoril svojega očeta. S svojim 461etnim očetom zobozdravnikom Hansom Halsmannom je napravil izlet, iz katerega se je vrnil sam. Poročal je, da se je oče ponesrečil v go» rah. Rešilna ekspedicija je našla truplo oče« ta, ki je imelo težke rane na čelu in na zadnjem delu glave, ki ne morejo izvirati od padca. V bližini so našli okrvavljen ka« men. Halsmann mlajši odločno zanika zlo* čin. Ali gre za zločin ali ne, bo ugotovila šele sodna komisija, ki je iz Inomosta od* šla na lice mesta. Kuga v Egiptu Kairo, 11. septembra- g. Iz Aleksandri je v Egiptu javljajo, da je v notranjosti dežele pričela divjati kuga. 22 krajev v notranjosti dežele je popolnoma okuženih. Dosedaj je umrlo 10 oseb. Pobegli kaznenci Newyork, 11. septembra, (be.) V kaznilnici Batonrouge je 13 nevarnih zločincev premagalo jetniške paznike, se polastilo orodja in ubežalo. V boju z zasledujočimi vojaki je bilo 6 zločincev ubitih in več vojakov težko ranjenih. Drobiž z vseh strani Newyork, 11. septembra (be.) Semkaj Je prispel ameriški državni tajnik Kellogg na povratku iz Evrope, kamor je odpotoval pred 3 tedni v svrho podpisa protivojnega pakta. Monakovo, 11. septembra (be.) Zaradi mezdnega spora Je bilo s 15. septembrom izprtih 40.000 tekstilnih delavcev. Porto Alegro, 11. septembra V državi Rio Grande v Braziliji so velikanske povodnji prekinile na več krajih železniške, telefonske in brzojavne zveze. Washington, 11. septembra (be.) Španija, Argentina. Brazilija in Chile so pristopile k protivoinemu paktu. Pariz, 11 sepiembra (be.) V bfižini mesta Versailles je neki avto zavozil v oddelek vojakov, od katerih je ranil 18 oseb. kateri so razpravljali o svojem stališču na seji širšega glavnega odbora. Po konferenci so naglašali, da ne bodo priznali nobenega sklepa, ker smatrajo, da sedanji glavni odbor ne odgovarja faflctični konstelaetji v stranki in da je najprej potreben kongres stranke, ki bo še le izvolil novi glavni odbor. Predvsem pa vztrajajo na tem, da se pozove jo na sejo širšega glavnega odbora tudi delegati Vukičevičevih organizacij, ki jih glavni odbor ne priznava. Jutri ob 11. se bo vršila v Vukičevičevem »sekretarijata-c ponovna konferenca, na kateri bodo nadaljevali svoja posvetovanja in sklepali o uSere pih proti akciji glavnega odbora, ki zavzema tokrat resnejše oblike, kakor pa običajno doslej. Ne glede na borbeno«*, ki k> kažefc> r obeh radikalskih taborih, pa piše damišnta »Samouprava« da je program seje širšega glavnega odbora tak, da na tej seji sploh ni mogoč kak spor ter da bo vse rešeno ▼ najlepši slogi in solidarnosti. Lepa zborovanja zaupnikov KDK za Prekmur je Murska Sobota, 10. septembra Za nedeljo 9. t. m. sta bila sklicana za-upniška zbora KDK za Mursko Krajino, in sicer za dopoldne za okraj Murska Sobota v centru okraja, v Murski Soboti, za popoldne ob 2. uri pa v Beltincih za okraj Dolnja Lendava. Namen obeh zborov je bil predvsem, da zaupniki sklepajo o potrebnih korakih za volitve v okrajne cestne odbore, ki se bodo na podlagi uredbe, sprejete od oblastne skupščine v julijskem zasedanju, v doglednem času vršile. V Murski Soboti se je v dvorana hotela Dobraj zbralo ob določeni uri izredno veliko število vabljenih zaupnikov, skupaj nad 400. RaiZpolocženje je bilo ves čas zbora nenavadno živo. Poznavalci ljudi zatrjujejo soglasno, da se je zbral cvet naroda. Bilo je navzočih mnogo županov in občinskih odbornikov poleg drugih odličnih kmečkih mož iz vseh občin okraja. Zborovanje je otvoril in vodil v imenu poslovnega odbora KDK g. notar Koder. Nar. posl. dr. Pivko je v obširnem, živahnem poročilu orisal zgodovino in globlje vzroke dogodkov pred 20. junijem, katastrofo od 20. junija in kasnejše faze političnega razvoja. Opisal je v živih barvah strašno slepoto režimskih krogov, zlasti pa zaslepljenost SLS in njenega šefa. Ina-če mirni in hladni Prekmurci so se tako razvneli, da so iz polne duše dali duška svojim čustvom, im njihovo odobravanje se je stopnjevalo od stavka do stavka. Predsednik sam je moral izjaviti, da takšnega pritrjevanja govornikom v Prekmur-ju še ni dojivel. Zlasti značilen je bil skoro soglasni medklic zbranih kmečkih korenin, da »radikalov v Prekmurju ni več,« ko je poslanec mimogrede tudi omenil zablodo Prekmurcev pri lanskih jesenskih volitvah, ko so nasedli radikalski m demagogom in so danes seveda bridko razočarani. Tudi drugi govornik, min. v p. dr. Ku-kovec, ki je zbranim zaupnikom iz zgodovinskih dogodkov zadnjih mesecev dokazal nujnost in globoko notranjo vrednost KOK v borbi za velike cilje, je žel burno odobravanje. Na predlog predsednika poslovnega odbora KDK v Murski Soboti g. Cvetka je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se izreka zaupanje politiki KDK in njenemu vodstvu. Obema voditeljema sta bili odposlani pozdravni brzojavki. Po razpravi o volitvah v okrajni cestni odbor se je izvolil v svrho priprave za te volitve s strani KDK poseben akcijski odbor. Po zborovanju se Je vršil skupen obed, pri katerem so izrekli zdravice voditeljem KDK gg. dr. Kukovec, Cvetko, Šafran, dr. Pivko in obl. poslanec Peitovar, ki je med tem prispel. V Beltincih se je vršil ob 2. url v dvorani hotela Krona zbor zaupnikov Iz okraja Dolnja Lendava, obiskan zlasti iz ožjega beltinskega okoliša; pa tudi oddaljeni lendavski okoliš je poslal zastopnike, ki se jih je zfbralo nad 100. Pod vodstvom g. Horvata je zbor, na katerem so govorili gg. dr. Pivko, dr. Kukovec, Petovar (o delu obl. skupščine in o volitvah v okrajni cestni odibor) ter mnogi kmetje o raznih perečih gospodarskih vprašanjih, izredno zanimivo potekel. Izvoljen je bil tudi tu okrajni akcijski odbor za volitve v cestni odbor. Oba zbora sta pokazala, da se politična psihoza Murske Krajine umika treznemu razsodflou naroda in da bo Prekmurje prenehalo biti eldorado raznih političnih demagogov, desperadov in špekulantov. Minister Angjelinovič v Dubrovniku Dubrovnik, 11. septembra, n. Minister Angjelinovič je prispel danes semkaj na finančnem brodu «Kosovo>. Izkrcal se je v Gružu. Na pomolu so ga pričakali oiv&i predsednik likvidirane demokratske stranke t Dubrovnika dr. Saraka in večje Število policijskih agentov in orožnikov. Dr. Angjelinovič je nato posetil gradbeno direkcijo in se kasneje docela umaknil v svoje hotelske sobe. Do demonstracij v Dubrovniku ni prišlo. »JUTRO« št 214 se izdeluje iz kokošjih jajea I^Zo nežno kožo je nenado- nn e štl j i vo .^^SIIIS^^ I to perečo ia skrajno odgovorno funkcijo opravljal osem let, to je do lani, ko je bil I v aprilu imenovan za načelnika proračunskega oddelka v generalni direkciji računovodstva v Beogradu. Že junija pa se je zopet vrnil v Ljubljano kot direktor podružnice Poštne hranilnice. Od 1. maja lani I je bil tudi honorarni profesor za finančno upravno pravo na ljubljanski univerzi. Pri-tikala mu je ta častna funkcija kot edinstvenemu strokovnjaku v praksi in teoriji. Bi'l je izvrsten stilist in močan reševalec težkih finančnih in upravnih problemov. Njegove znanstvene razprave so vzor je-drnatosti in globoke preprostosti. Objavil iih je lepo število v »Slovenskem pravniku«, »Trgovskem listu«, Zborniku juridične faikultete a tudi »Jutro« ga je štelo med svoje najodličnejše sotrudnike. Sam se Je javil redko, a vselej s tehtnim problemom, ki je vzibudil interes vseh jugoslovenskih gospodarskih, finančnih in pravniških krogov. Nad vse ustrežljivo pa se je odzval sleherni žeiji uredništva in ustregel z vsemi razpoložljivimi informacijami. Zato mu »Jutro« dolguje prav posebno zahvalo. Osebno ie bil pokojni ljubezniva duša, simpatičen in prijazen z vsakomur, mož finega takta in redke duhovitosti. V širšo družbo je zahajal redko, svoj prosti čas je porabljal za znanstveno delo in deloma za lov in ribolov, ki mu je bil edina redka zabava. Ursdništvu je bil dober in pravičen predstojnik. Sijajen je bil kot predavatelj; znal ie navezati nase vse poslušalstvo in ga uprav fasciniral s poljudnim obravnavanjem zamotanih finančnih zadev. Bodi časten spomin pokojnemu dr. Šavni-ku in miT njegovi blagi duši! Pogreb odličnega moža se bo vršil danes popoldne ob 14. z Erjavčeve ceste do mestne meje. nakar bo truplo prepeljano v rojstoo hišo v Kranju, ter ob 17. po-loženo na tamošnjem pokopališču k večnemu počitku. ___ Zastoj v preiskavi radi ljubljanskega umora Zasledovanje nepoznanega tretjega. — Zasliševanj Steviln?h prič. Ljubljana, 11. septembra. Policija je tekom današnjega dne v zadevi »nepoznanega tretjega«, ki je baje takoj po umoru v spremstvu tovariša na motociklu inž. Marka Kranjca pobegnil iz Ljubljane in so ga videli na Gorenjskem, zaslišala več prič. Iz njihovega pričevanja je razvidno, da se je domneva, da je morilec pobegnil na motornem kolesu inž. Kranjca, izkazala za neutemeljeno. Povod je bilo pričevanje nekaterih prič, da so opazili v soboto popoldne nekega Kranjčevega ožjega prijatelja, ki se je peljal s Kranjčevim motornim kolesom skozi Rožno dolino na Vič. Od tu se je v nedeljo zjutraj odpeljal z istim kolesom skladiščnik B. na Gorenjsko; in sicer v Bo- j hinj, zbog česar sd nastale domneve, j da je tudi on v zvezi s Pericevim umorom. Takoj po svojem prihodu je bil aretiran in obenem z njim še dva njegova brata. Iz pričevanja mehanika O. pa izhaja, da se je res peljal s Kranjčevim motociklom skozi Rožno dolino na Vič, kjer se mu je vozilo pokvarilo, nakar ga je zapeljal k B.-u, kjer ga je shranil, da ga tu popravijo, ker je eden I B.ovih bratov strojni ključavničar. V j nedeljo zjutraj so bratje na kolesu napravili izlet v Bohinj. Tako je zaenkrat ostala preiskava na mrtvi točki. Policija kopiči ogromen I materijal, kri ga pa težko obvlada, kar je sklepati tudi iz dejstva, da odklanja vsa pojasnila za javnost. Radi posesti večje množim e orožja in eksplozivrtih snovi na Vrhniki sta bila danes aretirana industrijalec Jelovšek in njegov utradnik Krašovec ter pripeljana v Ljubljano. Zjutraj je bil v Ljubljani aretiran tudi g. P., pa kmalu zopet izpuščen. Napoved, da bodo aretirani osumljenci danes izročeni preiskovalnemu sodniku, se ni uresničila. Šele sodna preiskava^ bo, upajmo, pokazala nekoliko točnejšo sliko zagonetne žalostne afere. liev in sandalov v skupni vrednosti nad 2! tisoč dinarjev. Vlomilci, katerim so že ni sledu, so nedvomno člani organizirane vlomilske tolpe, kj se ?e nekaj časa klati pc Hrvatskem. Medjimurju in Prekmurju. V Arlici pri Marenbergu je biio ukradeno posestniku Rudolfu Zgeriros iz Vuhreds izpred Greglove gostilne kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1500 Din. V Zibercib pa je bilo ukradeno posestniku Alojziju Pe-čiču ia Drobtinc izpred Zemličeve gostiln« kolo znamke »Steyer«, vredno 2400 Din. Na Vrhu pri Škofljici ie neki okoli 35 do I 40 let star moški šepav na desna nogi, iz-| vabil od neke deklice pri Jančniku 5 ban-I kovcev. Neznanec je stotake pobasal ter »papirjev« napravil več 1000-dhiarskih ban-I kovcev. češ. d abo napravil več lOOOdinar-I skih bankovcev. Neznanec je stotake poba-I sal in pobegnil. Deklica ga je zasledovala I in ko ga je spet našla, mu ie pobrala ves I denar razen 40 Din. ki jih ie neznanec med I tem že zapravil. I V Zapužah ie bilo vlomljeno v stanova-I nje Vincenca Bitenca Tat je odnesel dve zimski črni suknji, 1 rjav površnik, 1 dežni plašč zelenkaste barve, 1 svetlosivo oble-I ko, 1 črno obleko, 1 progaste hlače, 1 sive J hlače, 1 črn žaket, I par čevljev ter 1300 j do 1500 Din gotovine. Skupna škoda znaša 5700 Din. I V Sp Hudinji je ključavničarski pomoč-| nik Anton Crešner s Padeškega vrha, srez I Konjice, ukradel Ivanu Gorenjcu iz spalne I sobe rjavo suknjo in hlače v vrednosti 600 Din. V Murski Soboti je skočila 6. t. m. ob I 19. uri neznana ženska pod tovorni vlak in j obležala na mestu mrtva Neznanka je 60 J do 65 let stara. 160 cm visoka in na desno I oko slepa. Njeno truplo so odpeljali v mrt-I vašnico v Murski Soboti ter jo tam poko-I pali. _ Drzen rop pri Zagorju I Zagorje, 11 septembra. Kovaški mojster Lovro Turk iz Toplic J pri Zagorju je prišel na Mali Šmaren zvečer okrog 20. s svojo soprogo v Robavsovo gostilno na Lokah. Med redkimi gosti se je ta čas nahajal tudi neki tujec, ki je govoril snbsko-hrvatski. Turk je z njim navezal pogovor in tujec mu je pripovedoval, da je po PokHcu brezposeln ključavničarski pomočnik ter da ie zadnje čase delal v Nišu in Kragujevcu Turk mu je še obljubil, da mu bo morda preskrbel delo. Ko pa se je okrog 22 ure Turk s svojo ženo odpravljal in plačeval zapitek, je tujec opazil, da se v Turkovi listnici nahaja večja množina | denarja. Komaj sta Turk in soproga zapustila gostilno, se je takoj za njima odpravil tudi tujec. Pridružil se je Turku in ga hotel roko v roki spremljati, kar pa je le-ta odklonil. Tujec ie tedaj hitro odšel kakih sto korakov dalje, nakar se je nenadoma zopet vrnil in se zakadil v Turka, da sta oba padla na tla. A *ujec se je hitro pobral in iztrgal Turkovi soprogi torbico iz rok. Ker pa je pri tipanju občutil, da je prazna, jo je vrgel stran Ln zbežal v koruzo. A plen je imel že s seboj. Ko je Turk segel v žep, je mogel ugotoviti, da mu je med padcem izmaknil lopov listnico s 3000 Din in raznimi listinami. Turk je dogodek šele naslednje jutro javil orožnikom. Neznani lopov je okrog 25 let star, srednje postave, okroglega zagorelega obraza. Poizvedbe so dognale, da se je v noči od petka na soboto nahajal na zagorski postaji in ga je železn. uslužbenec dobil na progi. Na vprašanje, kaj dela na progi, je izjavil, da bi rad šel v Trbovlje za delom 'n da je po poklicu pekovski pomočnik. Nato se je obrnil in je odšel po cesti proti Zagorju. Po domnevi železniškega uslužbenca se je tujec pripeljal v Zagorje s tovornim vlakom. Na praznik so ga videli v Zagorju, odkoder je odšel na Loke. kjer je našel svojo žrtev. Sploh se zadnje čase opaža, da prihajajo v zagorski okoliš razni sumljivi delomržnl tipi, ki prežijo na prilike, da bi na nepošten način prišli do denarja. Orožništvo vrši obširno preiskavo in ie upati, da bo lopov kmalu prišel pravici v pest. _ Novice z Bleda Bled, 11. septembra. Danes dopoldne je bil na dvoru sprejet dopisnik velikega londonskega lista »Daiiy Telegrapha«. mr. Bartlett. Po-I poldne se je mir. Bartlett z avtom v spremstvu majorja Pogačnika odipeljal j v Bohinjsko Bistrico in je bil tam na povratku sprejet tudi pri princu Pavln. Kralj in kraljica sta se popoldne z avtom, ki ga je šofirala kraljica sama, podala na kratek izlet proti Lescam. Kakor se čuje, bo kraljevska družina I še ves teden ostala na Bledu, ker je I Vreme tako ugodno. Izredno zadovoljni so letos z Bledom m vremenom vsi leto viščarji, ki iih ie tu še okrog 1200, med njimi nad 800 Nemcev. Iz kriminalne kronike Ljubljana, 11. septembra Na gorenjskem kolodvoru je bila ukradena Jerici Pogačnikovi, delavki iz Brezdj, pletena plavc-vijoličasta torbica z 2 bankovcema po 100 Din, 60 bankovcev po 10 dinarjev ter voznim listkom do Otoč. Antoniji Kernčevi, dimnikarjevi ženi, je bil ukraden na velesejmu siv plašč z rožasto podlogo in belim ovratnikom, vreden 1000 dinarjev. Alojziju Gustinčiču, hlapcu pri posestniku Kosu v Vcdmatu, le bil ukraden suknen suknjič sive barve, vreden 150 dinarjev, Konradu Keržiču. delavcu na Se-lu, so bile ukradene iz kletnih prostorov še [ dobro ohranjene hlače temno sive barve, vredne 150 Din. Mariji Pajserjevi, posest-nici iz šmartnega, je bila na Vodnikovem trgu odpeljan ročni voziček ter zamenjan z drugim, manj vrednim. Ivan Spraizerjevi v Vegovi ulici št. 10 je bilo ukradenih z dvorišča raz vrvi pet moških srajc v vrednosti 380 Din. V Zvezdi je bilo ukradenih branjevki Antoniji La-bernikovi iz ročne torbice 8 bankovcev po 10 Din Ignacu Trampušu je bila ukradena i ž hlač. ki jih Je pustil na motornem kolesu, denarnica z 9 bankovci po 100 Din. in več bankovci po 10 Din. Nadalje je ljubljanska policija obveščena c naslednjih deliktih: V Spodnjem Leskovcu je bilo vlomljeno v zaklenjeno stanovanje posestnika Jožefa Abrama. Tat je odnesel iz nezaklenjenega kovčega: rjavo rižasto moško obleko, modre hlače pisano srajcc in dve britvi. Skupni škoda znaša 745 Din. Tatvine je osumljen neki malopridnež iz Stopnika, občina Polzela, za katerim je uvedeno zasledovanje. V Zg. Žerjavcih je vlomil Janez Kranjc, rojen 1. 1905 v Mariboru, pristojen v občino Janževci v ptujskem srezu, v zaklenjeno stanovanje železarja Tomaža Potočnika in mu ukradel sukneno sukno, klobuk, 1 par še dobro ohranjenih moških čevljev. 1 sre- I brno verižico in 240 Din gotovine. Skupna škoda znaša 615 Din. Nadalje je vlomil Kraianijc v zaklenjeno stanovanje zelarja I Jcsipa Lešerja v Partinju in ukradel moško suknjo, rjave suknene moške hlače in 30 Din gotovine. Skupna vrednost 330 Din. I V noči od 4. na 5. t m. je bilo v Zg. I Velki pri Zg. Gmureku vlomljeno v podružnico trgovca Leona Ratarja. Tatovi, 6 po j številu, so ednesh razno manufakturno bla- j go, platna, flanele. več parov otroških čev- I Dr Karo) Savn k Ljubljana, 11. septembra Odšel je k večnemu počitku mož dela, genijalen finančnik, čigar sposobnosti bi se bile popolnoma uvelijavile v vsaki večji državi bolje kakor v naših malih, bednih razmerah. Umrl je danes zjutraj v Ljubljani direktor podružnice Poštne hranilnice, bivši finančni delegat in načelnik v ministrstvu financ dr. Karel Š a v n i k. Podlegel je težki želodčni bolezni, ki Je že dolgo ugonabljala njegov organizem, v najlepši moški dobi 54. let, ko bi bil z eksce-lentnimi sposobnostmi in mravljinsko pridnostjo lahko še dal velike plodove svojega talenta, ako bi mu bil poverjen malo drugačen delokrog, kakor pa sta bili obe njegovi sicer važni in častni funkciji, ki ju je vršil v sedanji državi. Da predvsem v čast pokojnikovega imena ugotovimo: aOsolutno korekten in do pike vesten je pokojni dr. Šavnik kot finančni delegat moral pretrpeti grmado očitkov in nasprotij. Tudi »Jutro«, ki je sicer v njem imelo najboljšega prijatelja, je svoj čas stvarno, a ostro grajalo njegovo strogo vestnost, vsekakor pa tudi z dosledno lojalnostjo objavljalo njegova pojasnila. Ko je pokojnik prevzel novo funkcijo direktorja Poštne hranilnice in se je davčna praksa v Sloveniji pod novim režimom še da-leko bolj poslabšala, smo morali uvideti vsi, da se je g. dr. Šavniku v marsičem storila krivica, ki oa jo je vsetej prenašal s stoično mirnostjo. Bolelo ga je le, da se je z gotove politične strani njegovo delovanje demagoško zlorabljalo. Zdaj, ko je končana življenska pot pokojnika, moremo z respektom in priznanjem govoriti le o dr. Šavnikovem ogromnem znanju, o njegovi kristalno čisti poštenosti, o njegovi vzorni vestnosti in neumorni delavnosti, a tudi o njegovem ljubeznivem, iskrenem značaju. Lepa, a ne do kraja Izpolnjena je bila njegova karijera. Potomec stare veleugled-ne rodbin kranjskih Šavnikov je v domačem mestu in nato v Ljubljani obiskoval gimnazijo. Po maturi 1892. je nadaljeval štu-diae-na graški univerzi ter po samih odličnih uspehih promoviral 1897. za doktor-> ja prava. Financijailraa in upravna znanost je bila njegova specijalna stroka. Kot fin. konceptni praktikanit je prišel v službo v Gradec, odkoder je 1899. prišel v Ljubljano in zasedel mesto provizornega davčnega inšpektorja. Še isto leto je bil premeščen na Dunaj kot davčni nadzornik v fin. ministrstvu. Napredoval je nenavadno hitro in vispko. l.e malo Slovencev mu je v Avstriji glede napredovanja bilo vrstnikov. Leta 1916. ie dosegel naslov sekcijskega svetnika v finančnem ministrstvu. Prišel je prevrat in dr. Šavnik se Je vrnili v Slovenijo ter stavil svoje sposobnosti na razpolago narodni vladi. Imenovan je bil za finančnega delegata v Ljubljani in je S kmečkega praznika na Bledu Čvrsti kmečki konjeniki z zelenimi In državnimi zastavami na čelu sprevoda. Prvi na konju je predsednik pripravljalnega odibora KDK g. Ivan l Ažman. pust pri gostovanjih ljubljanske opere. Gg. abonenti se naprošajo, da se priglase čim prej, lanska mesta pa ostanejo dosedanjim abonentom rezervirana do 15. septembra. Proslava L. N. Taistega v Pragi. Prasko Narodno divadlo je slavilo stoletnico rojstva Leva Tolstega v nedeljo, 9. septembra. O Tolstem je predaval znani kritik F. V. K rejci. Člani Narodnega divadla so prednašali odlomke iz Tolstega del. Svečanost je zaključila dvodejanka »On je vsega kriv«. Mestno gledališče na Kr. Vinogradih je povodom stoletnice Tolstega vprizorilo dramo »Živi mrtvec«. Nemškega pesnika Klabunda-Henschke-ja so pokopali v domačem kraju Crossonu na stroške ondotnega magistrata. Posmrtni govor je govoril Klabundov najstarejši prijatelj, pesnik Gottfried Benn. Kongres slovanskih pevcev v Poznanju. Prihodnje leto v maju se bo vršil v Poznanju na Poljskem kongres slovanskih pevcev. Kongres bo nadaljeval in izvršil načrte, ki so bili letos spomladi odobreni v Pragi. Kulturna manifestacija češkoslovaške republike v Varšavi. Pod protektoratom prezidenta poljske države Moščinskega in češkega poslanika v Varšavi dr. Girse se bo slavil desetletni jubilej obstoja češkoslovaške republike na Poljskem z velikim glasbenim festivalom. Svečanosti bodo trajale od 27. oktobra do 6. novembra. Na teh prireditvah nastopijo najboljši češki solisti, simfonični orkester itd. Predvidena je tudi vpri-zoritev najboljših čeških oper Ogromno navdušenje publike, smeh in veselo zabavo }e izzvala premijera razkošnega velefilma Himna mladosti, bogastva, ljubezni ki lepote. Moške in ženske — staro in mlado vsalkogair je očarala elegantna in temperamentna lepotica veseli ljubavni trio, ki ga predstavljajo najboljši filmski umetniki E. VEREBES, IGO SYM in H. THIMIG ter dovtrpma, veselo-komična in zabavna vsebina tega izvrstnega velefilma! Predstave ob 4., po! 6., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124. ELITNI JONO MATICA. Domače vesti Dr. Korošec pozdravlja Sokole Načelnik SLS, predsednik vlade ki minister notranjih del dr. Korošec je poslal Sokolom na VI. pokrajinskem zletn v Skopljiu jako laskavo brzojavko, ki se glasi v originalni: »Pukovniku Zivkoviču, sterešanl Sokola Skoplje. — Zauzet važnim državnim poslovima žalim što ne mogu prisustvovati proslavi. Molim vas da u ime kraljevske vlade izvolite isporuSiti najlepše pozdrave diičnim gostima i našim vrlim Sokolfana prilrikom njihovog sleta u svetloj prestonici srednjevekovne caTevtine. — Predsednik vlade dr. Korošec.« Z zadoščenjem priobčujemo to brzojavko in ne dvomimo v dr. Koroščevo iskrenost napram Sokolstvu. Uverjeni smo, da to iskrenost pokažejo tudi Ko-roščevi somišljeniki v njegovi ožji domovini. — Zdravo dr. Korošec! * Kongres Zveze za propagando SHS. V nedeljo je bil na Sušaku zaključen kongres delegatov Zveze za propagando SHS, ki se je pričel v soboto ter zaključil z izletom na otok Rab. Med drugimi sta se kongresa udeležila tudi predsednik francoskih in predsednik nemških reklamnih zavodov. Na kongresu je bil storjen sklep, da se v Ljubljani, Zagrebu in Subotici organizirajo pododbor ki naj v smislu zaključka kongresa izdelajo obširen elaborat za prihodnji kongres, istotaiko tudi pravila. V Jugoslaviji se osnuje Zveza reklamnih zavodov in reklamnih strokovnjakov in prične se z izdajanjem strokovnega glasila. Predsednik francoskih reklamnih zavodov je občudoval lepoto naših primorskih krajev ter izjavil, da bo v Franciji razvil propagando v korist naših krajev. Francozi so potovali doslej na oddih in v turistične svrhe v Kairo in Egipt. Sedaj se pojavlja zanimanje tudi za naše kraje. Brez dvoma se sme za prihodnjo sezijo pričakovati večji obisk Francozov na našem Primorju. * Angleške križarke v naših vodah. V nedeljo zjutraj je v d-ubrovniško pristanišče doplovila skupina angleških križark najnovejšega tipa Te križarke so del angleškega sredozemskega brodovja, ki obišče tudi Split in Šibenik. V kratkem prispejo v naše vode tudi drugi oddelki angleške vojne mornarice. V Tivtu so bile angleške kri-ža-rke slavnostno sprejete. Naša in angleška mornarica sta se pozdravili s salvami. * Nov učni program za poštni tečaj. Ministrstvo pošte in brzojava je izdalo nov učni program za višji in nižji poštno - brzojavni tečaj, ki je dne 4. t. m. stopil v veljavo. * Nov pravilnik o nostrltikaclfl doktorskih 'diplom inozemskih fakultet. Minister pro-svete je podpisal pravilnik o nostrifikaciji inozemskih diplom medicinskih fakultet Kdor želi, da se mu v naši državi nostrifi-cira doktorska diploma, mora predložiti medicinskim fakultetam v naši državi: originalno diplomo, potrdilo o državljanstvu, spričevalo o izpitu zrelosti, uradni dokument o poteku svojih študij in prošnio za rostrifikacijo in takso 500 Din v kolkih. Na podlagi teh listin lahko prosilec polaga iz-pif iz farmakologije, splošne patologije, patološke anatomije, interne medicine, psihi-jatrije z nevrologijo, otroške medicine, kirurgije, ginokologiie, dermato - venerolo-giie, sodne medicine in higijene iz tretjega rigoroza. Svet medicinske fakultete lahko oprosti navedenih pogojev samo one prosilce, ki se odlikujejo s svojo znanstveno kvalifikacijo. Ta pravilnik je stopil v veljavo dne 3. septembra letos in ima polio veljavo za vse one doktorje, ki dobe tujo diplomo po tem datumu. in potrebščine kupite ugodno v drogerijt A. KANC SINOVA, L j ■ b I i a n a, Židovska ulica 1 in drogeriji M. VVOLFRAM nasled M. KANC. Maribor, Gosposka al. 33. 301 * Smrtna kosa. Na Rakeku je 10. t. m. nenadoma preminula ga. Božena Kopačeva, soproga profesorja in akademičnega slikarja g. Franja Kopača. Pogreb bo danes ob 17. uri. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše isikreno sožalje! * Prvi maturanti in absolventi Idrijske realke iz leta 1908 se povodom i V.arice mature snidemo v soboto dne 15. t m. ob 7. uri zvečer v salonu znane gr,stilne pri Nacetu na Kette - Murnovi cesti na prijateljski sestanek. Udeležite se 22 vsi! Vabljeni so vsi naši gg. profesorji, pa tudi splošno dijaki idrijske realke. To vabilo t.aj zadostuje, ker ne vemo naslovov. Samo svojo udeležbo nam javite! — Žarko P r e -lovec, Dolfi L a p a j n e, Tone Kos (Prešernova 3). * Prva meščanska šola v Beogradu. Prihodnji teden se bo v Beogradu otvorila meščanska šola, za katero vlada veliko zanimanje. V prvi razred je doslej vpisanih nad 50 dijakov. Ta šola bo obenem vadnica višje pedagoške šole v Beogradu. * Natečaj za popolnjeiie mest v kopališču »Terapija«. V začetku meseca oktobra bo otvorii Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu v svoji zgradbi v M;ha-novičevi ulici javno kopališče in zavod za fizikalno zdravljenje »Terapija«, ki obstoja iz parnega, pršnega in solnčncga ki»pa išča te.r hidroelektro- in mehano - terapije. Za popolnjenje mest upravitelja, zdravnika, ko-pališčnega mojstra, gospodinje 'n oligajni-ka (blagajnice) v tem kopališču je razpi- san natečaj v uradnih ttstih (zagrebškem, beograjskem in ljubljanskem), na kar se interesenti opozarjajo. * Organizacija podmladka Rdečega križa v šolah. Glavni odbor Rdečega križa je vsem šolskim opravam razposlal razpis, s katerim jih poziva, naj tudi letos organizirajo podmladek Rdečega križa in da čimbolj delujejo na uresničenje njegove zdravstvene in humanitarne naloge. * Češki Sokoli v Sarajevu. V nedeljo je iz Skoplja prispelo v Sarajevo okoli dvesto češkoslovaških Sokolov, ki so bili prisrčno pozdravljeni. Vso nedeljo so bili predmet pozornosti sarajevskega meščanstva. V ponedeljek so odpotovali v Dubrovnik. * Dom Stjepana Radiča. V Križevcih se je prošlo nedeljo na slavnosten način pričelo kopanje za temelj Doma Stjepana Radiča. Veliko število meščanov se je zbralo na stavbišču, kjer so zastopniki društev in korporacij ter meščani prispevali dobro-voljne doneske ter je vsak simbolično priče! gradbeno delo s kopanjem temelja. Nato se je vršila velika ljudska slavnost, ki je prinesla lepo vsoto za gradbeno glavnico. Ker ie ves gradbeni materijal pripravljen, je upati, da bo Dom do zime pod streho. * Udeležencem velike skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se vrši 16. t. m. v Novem mestu, je dovoljena polovična vožnja od 14.—18. septembra. Za skupni obed se je priglasiti do 13. t. m. pri ženski C. M. podružnici v Novem mestu. 1595 * Kdo Je kriv smrti treh demonstrantov v Zagrebu. Kakor javljajo iz Zagreba, je gospa Dragojla Jerbičeva od tamkajšnjega sodnega stola zahtevala obnovo sodne preiskave zaTadi sina, ki je ob priliki krvavih demonstracij v Zagrebu bil ustreljen pred kavarno Corso. Sodni stol je na podlagi te zahteve odredil ponovno preiskavo. Spis o prvi preiskavi je bil položen »ad aeta«. Kakor doznava »Riječ«, je preiskovalni sodnik odredil novo zasliševanje osumljencev na dan 28. t. m. Kot prvi osumljenec je pozvan na zaslišenje policijski uradnik dr. Juraj špiJer Glede uboja Majcna in Bjeloša še ni znano, kdo bo pozvan na odgovornost. Vsa Gorenjska občuduje dnevno dragocene dobitke v pa* viljonu v Kranju za tombolo dne 16. t. m. Ne odlašajte z nakupom tablic; število je omejeno! 10775-a * Loterija Jugoslovenske Matice. številke, ki so zadele motorno kolo in 20 navadnih koles, smo že objavili. Električne svetil jke za kolesa so zadele številke: 9209, 11.551, 12.135, 12.423, 13.189, 13.362, 13.366, 13.497, 15.599, 17.040, 20.408, 20.840, 24.499, 24.647, 24.648, 26.340, 27.209, 28.878, 29.335; karbidne svetiljke za kolesa so zadele številke: 383, 1357. 3732, 5394, 5410, 7281, 8954, 9803, 12.161, 13.285, 13.364, 13.571, 15.300, 16.566, 17.304, 18.754, 20.092, 20.164, 21.874, 23.008, 25.403, 27.206, 27.207, 27.498, 29.155; gumijeve plašče za kolesa so zadele številke: 3, 2333, 2959, 3563, 3989, 3990, 4031, 4103, 4104, 4105, 5351, 6028, 6371, 6504, 6605, 8000, 8225, 8226, 8227, 8228, 8316, 8S10, 8932, 13.697, 14.545, 18.998, 19.336, 19.861, 21.9^, 22.089, 23.600, 23.601, 23.592, 24.392, 24.393, 24.394, 24.478, 24.480, 25.508, 25.509, 26.521, 27.028, 27.211, 27.212, 27.213, 27.667, 28.039, 29.053, 29.341, 29.537. — Nadaljnje številke objavimo v prihodnji številki našega lista. Oni, ki so zadeli kak dobitek, naj pošljejo svoje srečke v priporočenem pismu Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 7/II. in naj obenem javijo naslov, na katerega naj se jim pošlje dobitek. * Dramski tečaj Zveze kulturnih društev se bo pričel 2. oktobra. Predavanja se bodo vršila vsak torek ob večernih urah (od pol 8. do 10.) in bodo obsegala vso snov, upadajočo v stroko gledališke umetnosti poleg praktičnih vaj, nastopov, deklamacij itd. Priglase sprejema ZKD od 15. t. m. dalje med 16. in 18. uto v tajništvu. Kazina, II. nadstropje, levo. Priglasi se lahko tudi pismenim potom. Mesečni prispevek za kritje šolnine in stroškov bo znašal 20 Din, plačljivih v začetku vsakega meseca. * Edina slovenska osnovnošolska učna knjiga iz prirodoslovja je knjiga »Prirodne sile in njihove uporabe, ki jo je sestavil P F1 e r e. Razen preprostega in metodično prav posrečeno obravnavanega, bogato ilustriranega gradiva, ki služi tako učitelju za obravnavo, kakor učencem za ponavljanje, obsega knjiga tudi strokovno, pa poljudno obdeian in s preprostimi diagrami pojasnjen »radio«, ki vedno bolj postaja neobhodna uporaba elektrike v človeški omiki. — Knjigo, ki se lahko kosa s podobnimi deli Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše) ■ m Premljer«! • ■ S s ■ ■ B ■ ■ ■ e ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aI Prvič v Ljubljani! ■ S S s • ■ • ■ ■ ■ • ■ ■ ■ • ■ • ■ FIlm, posvečen spominu tračnim herojem svetovne volne! Napeto »auimrve scene JimažMi bojev v zraku. — Drznosti, da jim ni para! Očarljivo! Pretresli! vo! Prisrčno! Predstave ob 4., po4 6., pol. 8. ki 9. Najnižje ljudske cene! KINO IDEAL. ■ ■ i! i: drugih književnosti, začetkom šolskega leta prav toplo priporočamo. Po oceni in priporočilu Glavnega prosvetnega sveta jo je odobrilo tudi ministrstvo prosvete kot učbenik za prirodoslovje v višjih razredih osnovnih šol Dobiva se za ceno 16 Din v knjigarni Tiskovne zadruge. * »Jugoslovenski turizem«. Pravkar je izšla septemberska številka tega odlično urejevanega časopisa, ki v prvi vrsti služi propagandi v inozemstvu. Septemberska številka objavlja v nemškem jeziku prvi del preglednega vodnika po Bosni, opis Modre jame na Biševu ter razne vesti, ki so v zvezi s tujskim prometom. V angleškem jeziku objavlja zanimiv opis Šibenika iz peresa pisateljice F. Copelandove. Zanimiv je tudi članek danskega turista Neerborga o vtisih po Jugoslaviji. Revija je opremljena z mnogimi lepimi ilustracijami. * Skočil na vozeči se vlak in se smrtno ponesrečil. Na postaji v Sisku je v ponedeljek dopoldne osebni vlak po nesreči povozil privatnega uradnika Antona Bariče-viča, vdovca in očeta štirih nepreskrbljenih otrok. Baričevič, rodom iz pazinske okolice v Istri, je ostal na mestu mrtev. * Črnogorka se hoče maščevati nad nezvestim ljubimcem. V nedeljo popoldne se je pred Oficirskim domom v Sarajevu odigral razburljiv prizor. Neka deklica je čakala več ur pred domom. Nenadoma je ustavila nekega vojaka, ki je prišel iz Oficirskega doma ter namerila nanj revolver. Po kratkem dialogu je sprožila revolver, krogla pa ni zadela. Ko je hotela streljati v drugič, je revolver odpovedal. Policijski stražnik je deklico in vojaka odpeljal na policijo, ki je ugotovila, da je dekle Milica Braganovičeva iz Črne gore, vojak pa ar-tiljerist Radovič. Radovič je Imel z Milico intimno razmerje, nedavno pa ji je pisal, da je ne mara več. To ie deklico tako razburilo, da je segla po revolverju. Policija jo je izročila sodišču. Dr. Anton SJivnik do 15. oktobra ne ordinira PremoMnra. koks, kovaški onnos-oglie .ILIRIJA' Vilharjeva e. za GI kol Kralja Petra trg 8. Miklošiča e 4 TPI 2«2ft * Razpis tesarskih in kleparskih del. Pri Sv. Barbari v Halozah se bo popravljal cerkveni stolp. Za tesarska in kleparska dela je zatorej razpisana prostovoljna dražba na dan 16. septembra od U0. do 11. dopoldne na licu mesta. Podjetniki se vabijo, da se v obilnem številu udeleže licitacije. Stroški za popravo so proračunani na 20.000 dinarjev 1111 * PjačkI kalendar 1928/29. štarapan je a hrvatskom, srpskom i slovenskem Jeziku; dakle u 3 zasebna izdanja. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plislra tovarna JOS. REICH. * Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija po nizkih cenah v Študentovski ulici štev. 9/1. I? Unbliane Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani. Zaradi pogreba pokojnega zavodovega direktorja bo blagajna te podružnice poslovala za stranke v sredo 12. seiptembra samo do 12. ure. n— Zadnja pot vseučiliškega prof. inž. Jaroslava Plzaka. Izpred hiše žalosti na Ahacljevi cesti 13. se je včeraj popoldne ob 16. vršil pogreb rudarskega nadsvetnika, vseuč. prof. g. inž. Jaroslava Plzaka. Veliki žalni sprevod je pač najočitneje pričal, kako popularna osebnost je bil v Ljubljani bla gi pokojnik. Pred hišo sta se poslovila od pokojnika dvorni svetnik inž. Stergar, ki je slavil pokojnikove zasluge zlasti za rudarsko šolo v Celju in zastopnik Akademskega kluba montanistov. Žalni sprevod je krenil nato po Ahacljevi cesti ter zasvil mimo Fri-škovca proti pokopališču. Spredaj ob križu sta korakala dva pompfunebTista, ki sta nosila dva velika šopka svežega cvetja. Za križem so sledili zastopniki Akademskega kluba montanistov v rudarskih uniformah s krasnim velikim vencem in fcrije nosilci z venci, poklonjenih od stanovskih tovarišev. Sledil je voz z duhovniki, za njim pa visoko obložen s prekrasnimi venci mrtvaški gala-voz s krsto. V globoki žalosti so sledili pokojniku na zadnji poti sorodniki, za njimi pa so se v sprevodu uvrstili Ljubljančani vseh slojev. Predvsem so svojega dobrega tovariša korpoTativno spremili ljubljanski vseučiliSki profesorji z rektorjem dr. Nachti-galom, mnogi inženjerji, deputacije iz vseh rudarskih revirjev, zastopniki različnih korporacij in institucij, dijaštvo ljubljanske univerze in številne ljubljanske dame. Na pokopališče pri Sv. Križu je bila krsta po cerkvenih opravilih položena v rodbinsko grobnico u— »Sočanl«! V Maribor odidemo ob 5.17 zjutraj Na poti se nam pridružijo Celjani Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Z izletom ie združeno zborovanje, katerega se udeleže tudi »Jadranaši«. Na zborovanju se govorilo o položaju Primorcev in o drugih aktualnih zahtevah, zlasti pa o vojni odškodnini Poročali bodo «.: dir. Puc, dr. Š a p 1 a ta drugi. u— Gledališki abonentl za ljubljansko opero In dramo se sprejemajo še do inkl. sobote 15. t m. v veži dramskega poslopja. Celoletni abonma obsega 38 predstav in sicer 20 dramskih in 18 opernih (operetnih). Cene so v primeri z lanskimi znatno znižane in to s posebnim ozirom na manj premožne sloje, katerim hoče uprava na ta način kolikor sploh mogoče olajšati pot do gledališke umetnosti. Odplačevanje zneskov je dopuščeno v osem mesečnih obrokih. Podrobnosti (cene) so razvidne iz plakatov odnosno so na razpolago pri gledališki blagajni. Pozivamo občinstvo, da se poshiži ugodnosti abonmaja v čim večji meri in s tem ne koristi samo sebi, temveč izdatno tudi umetniškemu delovanju našega gledališča. u— Velika tombola Sokola L Na Kongresnem trgu bo 16. t. m. velika tombola Sokola I., ki bo presenetila igralce glede na dragocena darila in število dobitkov. Pri izberi dobitkov se je gledalo predvsem na praktičnost in uporabnost predmetov ne glede na izdatke. Sokol I. hoče/da ostanejo njegove tombole na dobrem glasu in da ob-drže svojo originalnost. Pričakuje se, da bo Sokolu naklonjeno občinstvo podprlo to prireditev, ker pomaga s tem k sanaciji Sokol-skega Tabora. Zaradi tega prosimo, da ne odklanjate bratov in sester, ki Vam bodo nudili srečke v prodajo. Pozor! Pride! Pazite! Ne pozabite! KATASTROFA oceanskega veleparnika TITANIC. Velika Izbira za jessnske damske plašče 10 15 pri Josip Slibar, Ljubljana, St ri tre 21 (poncipijent g. Jurij Sluga o Stefa« nu Radiču in hrvatskem kmetskem pokre« tu. Vabljeni prijatelji društva! — Odbor. ta Trbovelj t— Dramatični odsek Sokola v Trbovljah bo vprizorij v soboto 15. t. m. v Sokolskem domu Nicodemijevo komedijo »Scampolo«. t—Nova gostilna. Gospa Kristina Trbovc je svojo hišo. v kateri je bila poprej trgovina Gabron, popolnoma renovirala in preuredila za gostilno. Poleg lepih in čistih gostilniških prostorov ima tudi tri lepe tujske sobe. S temi bo gotovo ustreženo številnim tujcem in potnikom, ki so včasih prav težko dobili prenočišča. Cenjenemu občinstvu uljudno nazna* njam, da sem otvorila v povsem r eno* virani lastni hiši gostilno z moderno opremljenimi lokali in tujskimi sobami. Na razpolago bodo vedno pristna štajerska, dolenjska in vseh vrst vina, sveže pivo ter topla in mrzla jedila. P. n. trgovski potniki ima* jo 10 odst. popusta. — V nedeljo, 16. t. m. bo slovesna otvoritev z delavsko godbo. Za obilen obisk se najuljudneje priporoča Kristina Trbovc. Z Jesenic s— Rekordni promet na Gorenjskem. Dolgi vlaki, natrpani turistov in izletnikov, so pasirali v soboto in nedeljo Jesenice. Krasni septemberskj dnevi so izvabili v prosto prirodo mlado in staro. Lahko trdimo, da je prošle dni turistovska sezija dosegla kulminacijo. Predvsem so hiteli turisti v Triglavsko pogorje, kjer s-o bile vse koče nabite kakor panji. Samo Aljažev dom v Vratih je imel v soboto in nedeljo preko 250 posetnikov, nevštevši številnih turistov, ki v domu niso mogli najti prostora in so morali kampirati na prostem. Ne dosti mani pa so bile obiskane koče na Vršiču, kamor je zelo veliko turistov zvabila na novo izvršena pot na Mojstrovko. V ostalem lahko trdimo, da takega prometa letos še ni bilo na naših železnicah. Predvsem so vozili nabito Polni vlaki na Bled, kamor je hitelo vse na veliki krretski praznik. V vlakih je vladala taka gneča, da se ni bilo mogoče premakniti, poleg tega so ljudje še viseli po stopnicah in prehodih itd. Akoravno je glavni kontingent občinstva izstopil že v Lescah, so vendar prevažali vlaki preko Jesenic še vedno številne potnike, kar pa je bilo še praznih mest v vozovih, so bili na mah zasedeni od Jeseničanov in Zgornjedolincev. Pa tudi v nedeljo ni bilo dosti boljše. S prvim ]utrarij?m vlakom se je odpeljalo impozantno število delavstva z Jesenic, Save. Jav.-.rnika in Dobrave s sokolsko godba na čelu v Ljubljano na kongres Narodne strokovne zveze in proslavo 20-tetnice obstoja narodnih delavskih organizacij. Istotako se je mnogo Jeseničanov udeležilo razstave »Ljubljana v jeseni«. Popoldne so pa zopet vreli ljudje od vseh strani na Jesenice na tombolo tukajšnjega KDD. Skratka, promet je bil tak, kakor v dnevih mobilizacije. Porotne obravnave Dve smrtni obsodbi v Mariboru Maribor, 11. septembra S krampom, kolom In nožem Zaradi uboja se zagovarjata pred današnjo poroto 291etni Karol Coter in 301etni Ludovik Breg. Njuna žrtev je bil posestnik Jakob Šlajfer. Prvi je bil tant njegove hčerke, drugi pa njegov viničar. Zločin se je dogodil 24. maja t. 1. zvečer, ko so se po delu vračali iz vinograda domov v Svetince. šlajfer ni maral Coterja za zeta, Breg pa je črtil svojega gospodarja. Obtožnica pravi, da je Breg podrl šlajferja na tla, Coter pa je po njem udrihal s krampom in kolom. Tudi Breg ga je parkrat udaril. Ko je bil šlajfer najbrž že mrtev, mu je Coter zasadil kos stola v usta. Nato je pobral umorjenemu uro z verižico, samokres in denarnico z denarjem in vdrl z Ludovikom Bregom v stanovanje umorjenega. Tu sta vlomila v kiblo, vzela Iz nje klobaso, iz kleti, ki sta jo sama odklenila, pa si prinesla vrč jabolčnika ter mirno jodla in pila, vesela, da sta umorila Jakoba Šlajferja. V tem položaju so ju zasačili žandarji. Zaradi silnih udarcev po glavi je bila lo-'banja popolnoma zdrobljena, osobito čelna kost, leva senčnica in temenica, tako da so bili koščeni drobci pomešani z možgani in je nastala na lobanji za moško dlan velika odprtina, iz katere so molele možganske mrene in sami možgani, ki jih je polovica izstopila. Smrt Jakoba Šlajferja je morala nastopiti takoj zaradi zdrobljenja lobanje in izstopa možganov. Porotnik? so z 10 glasovi potrdili vprašanje umora, nakar sta bila Karel Coter in Ludovik Breg obsojena na smrt na vešalih. Krvavi nabori v Slovenski Bistrici Na nabor v Slovensko Bistrico letos 8. junija sta šla tudi obdolženec Rudolf Dober-šeik in ubiti Franc Avguštin. Obdolženec je vzel s seboj dolgi kuhinjski nož, za katerega si je nalašč sešil v podlogi suknje primeren žep in kojega konico je zavaroval z usnjatim etuijem. Ta nož je nosil obdolženec že poprej. Na cesti proti Vrhlogi je Doberšek naenkrat napadel Avguština, ki se je branil z lato, ki jo je pobral že v Črešnjevcu, in se pri hoji na njo opiral. Pri umikanju je Avguštin padel v jarek, obdolženec pa je pokleknil nanj in ga zabadal s kuhinjskim nožem. Franc Avguštin je dobil 9 poškodb z nožem. Poškodbe na desni strani in na hrbtu so bile absolutno smrtno nevarne in so povzročile zaradi krvavljenja v desno in ievo prsno duplino ter trebušno duplino smrt. Rudoii Doberšek je bil obsojen na 6 let težke ječe. Celje, 11. septembra. Goljufije in poneverbe Viktor Petrovič, 27 letni ključavničarski pomočnik iz Gradišča pri Ptuju in Adela Mostar, 21 letna čipkarica iz Dvora pri No« vem mestu sta obtožena, da sta ogoljufala veliko število oseb za znatne zneske. Viktor Petrovič je znan kot skrajno pre» meten in nevaren goljuf, ki je skozi po}« na tri leta izvrševal razne goljufije na ško* do podeželskega prebivalstva. Klatil se je pa tudi po inozemstvu in silno spretno iz« vabljal svojim žrtvam denar. Skrival se ie vedno pod menjajočimi se tujimi imeni in se znal spretno izogibati varnostnim orga« nam. Znal je tako prepričevalno govoriti, da si je na mah osvojil žrtve, katere si je izbral, imel je pri njih neomejeno zaupa« nje, da so mu izročili težko prisluženi de« nar, da, često so si ljudje celo izposojevali denar in ga izročali sleparju. V Sloveniji je oškodoval 21 oseb za 14.683 Din, v Av» striji pa 40 oseb za 15 000 Din. To karijero je začel v Avstriji, v Gradcu, kjer se je izučil ključavničarske obrti. Ker mu pa ta ni prijala, se je vrgel po vojni na veriž« ništvo z živili in prišel kmalu v navskrižje z zakonom. Opustil je to im se začel ba« viti s prodajo srečk kot zastopnik bank, ki so organizirale prodajo teh srečk po de« želi. Petrovič je bil zastopnik pri bančnih podjetjih Josip Kugi in Co., Eugen Stei* ner in Hipotekarne eskomptne družbe na Dunaju. Na potovanjih se je seznanil z Adelo Mostarjevo, ki je služila tedaj v Ce« lovcu kot sobarica. Bila je do časa, ko se je seznanila s Petrovičem, pridna in po» stena, tedaj pa je začela izostajati po noči in bila končno iz službe odpuščena. Odslej je hodila vedno s Petrovičem, s katerim sta morala kmalu zapustiti Avstrijo, ker eo jima postala tla prevroča. Tudi v Sloveniji sta začela isti posel. Rizpečavala sta srečke, tako zvano ratno šteto. Petrovič je prevzel zastopstvo neke beograjske tvrdke in ustanovil v Ljublja« ni podružnico pod imenom Rudolf Petro« vič. Na potovanjih se ni brigal toliko za prodajo srečk, pač pa je spraševal razne osebe za posestnike teh srečk, zlasti za one, ki so bili v zaostanku z obroki. Te je obiskal in se predstavil kot kontrolor banke in zahteval predložitev srečke. Ko je papirje pregledal, je izjavil di je sreč« ka zadela večji ali manjši znesek, katerega pa banka ne more izplačati, ker niso vsi obroki plačani. Pripravil je vsakogar, da mu je izplačal zaostali znesek in mu iz« ročil papirje. Obljubil je, da bo prinesel dobitek sam osebno. Seveda so stranke zastonj čakale na Petroviča in dobitek. Imel je pri sebi razne legitimacije »n je uporabil vsakokrat ono, ki mu je najbolj prijala. Nekaterim posestnikom listin je zatrjeval, da so papirji na borzi poskočili in da morajo doplačati. Temu doplačilu se lahko izognejo, ako takoj poravnajo nje« mu v roko zaostale obroke. Poleg teh ma« nipulacij si je izposojeval denar, za kate« rega je dajal v jamstvo ničvredne pro® spekte. Na ta način je ogoljufal 6 oseb. Petrovič priznava delno te goljufije, Mostarjeva pa zanika vsako krivdo, ven« dar je dokazano, da je vedela in sodelovala pri njegovih manipulacijah in da se je iz« dajala za njegovo ženo. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva tatvine in razna vprašanja glede prestopkov potrdili, nakar je sodni dvor obsjdil Petroviča na 5 let težke ječe ter izrekel dopustnost da se mož po prestani kazni izroči v prisilno delavnico. Glede soobtožene Mu-starjeve so porotniki vprašanje sokrivde zanikali, zato je bila oproščena. Tat iz navade Na zatožni klopi sedi 42 letni Florjan Fluks, oženjen delavec iz Dobja. Letos 22. aprila je odslužil enoletno težko ječo zaradi hudodelstva tatvine. Podal se je k posestniku Janezu Teržanu v Podle!ju v občini Kalobje, s katerim se je dogovoril, da bo pri njem delal za hrano in stanova« nje. Ker je bil za dobo enega leta pod po« licijskim nadzorstvom, se je prijavil pri županu, ki mu je bivanje v občini Kalobje dovolil, vendar ga je županstvo že 29. ma< ja 1928. iz občine izgnalo. Od tega časa se je potikal okrog po svetu brez stalne* ga bivališča in zaslužka in se preživljal z raznimi tatvinami. Ze 29. maja je vlomil v stanovanje Mi« haela Lončarja v Ravnem pri Dobju in od* nesel nekaj obleke in perila v vrednosti 472 Din. Od tam se je vrnil v Podlešje, kjer je 9. junija vlomil v hišo Andreja Mraza, odnesel zopet nekaj obleke, perila, srebrnine in denarja v skupni vrednosti 1443 Din in dne 2. julija v hišo Josipa in Julije Tovornik v Dobiu, kjer je imel naj« večjo srečo. Odnesel je gotovine v znesku 6500 Din in dve hranilni knjižici, glaseči se na 12.665 in 3500 Din. Se na dan zadnje tatvine je prišel Fluks k hiši Jurja Gradiča, napram kateremu se je pohvalil, da je napravil danes zelo do« ber «kšeft», ko je ukradel Tovorniku okrog 7000 Din. Rekel je, da odslej naprej ne bo več delal, ker je ta posel boljši in orož« niki ga itak ne bodo dobili. Odslej da bo opravljal take posle, kakor jih je svojčas razbojnik Guzej če ga bo pa kdo izdal, mu bo požgal hišo. da ne bo mogel nihče ven. Pripomnil je tudi, če bi pri Tovorni« ku ne našel denaria, bi mu ukradel vole ih iin odgnal na sejem v Trbovlje. Od Gradiča se je podal Fluks k posest« niku Trupeju, katerega je pregovoril, da je šel z niim v Celje, kjer sta popivala in nakupovala razne stvari; zapravila sta pre« ko 3620 Din. Ko ie Fluks še dalie pomival v hotelu pri Pošti, ga ie aretiral stražnik, ki je bil nanj opozorjen. Novo mesto, 11. septembra Danes sta se zagovarjala pred porotniki Ra.mold Golf. rojen 1895. v Kočeviu. pristojen v Ljubljano, oženien. bivši "blagajnik Mer kantine banVe v Kočevju. zaradi o-oliu-fije. m Vinrenc OačniV. roien 1900 na Vr*iu, pristojen v št. Riir^. comski, brez stalne-ga poklica in bivališča, že kaznovan zaradi hudodelstva tatvine in orestorka r^Vona o zaščiti javne varnosti in reda v držnvi. Obračun z vlomilcem Gačnikom Pri zasledovanju tatov, ki so izvršili lani meseca novembra veliko tatvino blaga v Hu-detovi trgovini v Mirni o~či, so našli orožniki na zidanici Andreja Kostanjevca v Selili pri Št Rupertu skrito zalogo usnia, ukradeno iz trgovine Franca Penca v Mokronogu. Tzkazalo se je, da ie zalogo skril na zidanici Kostanievčev sin Franc, ki se je zagovarjal, da jo ie našel v listniaku posestnika Janeza Primožiča na Vrhu pri št. Rupertu ter si jo prilastil. Ker sta bila Kostanjevec in Gačnik prijatelja in je Gačnik tisti čas novpraš.evfd Primožiča, če je on morda našel v svojem listnjaku usnje, ki ga je imel Gačnik tam spravljenega, je prišlo sodišče do prepričanja. da sta tatvino izvršila Vinko Gačnik in Franc Kostanjevec, zaradi tega je obsodilo Franca ^Kostanjevca na dva meseca, za pobeglim Gačnikom pa izdalo tiralico. V noči na 16. marca letos je bilo Francu Penci iz zaklenjene trgovine zojet ukradeno usnje v vrednosti nad 80.000 Din. Par dni po tej tatvini sta Vinko Gačnik in njegov tovariš Ferdinand Mole imela zopet večjo zalogo usnja,, iz katere sta dala nekai kož čevljar ju Leonoldu Pavlinu. da jima napravi več parov čevljev. Nekaj sta jih pa prodala sama. nekai po čevljarskem pomočniku Ivanu Povšetu. Ker se je Mole zagovarjal, da ie dobil usnie od Gačnika, ga je novomeško okrožno sodišče obsodilo le zaradi delež-nosti tatvine. Prav tako je spričano, da obdolženec od 14. februarja t. 1.. ko je irstooil iz službe pri strugarju Peri Gnječi v Svjetlini, ni imel no-l>enega zaslužka, ampak se je potikal okrog brez dela. Ker se s 700 lirami, ki mu :ih ie baje prinesla od očeta v Ameriki Marija Vi-detič, ni mogel preživljati do meseca junija, ko je bil aretiran in medtem izvrševal tatvine, je utemeljena obtožba tudi glede prestopka po čl. 6. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Porotniki so vsa vprašanja glede Gačni-kove krivde potrdili, nakar •> bil Gačnik obsojen na 5 let težke ječe in tri leta prisilne delavnice. Premeten bančni uradnik Letos meseca marca je vložila Mestna hranilnica v Kočevju ovadbo, da je nekdo leta 1924. oSkodoval hranilnico m 100.000 Din. Iz knjig Mestna hranilnice je namreč razvidno, da je savod marca 1924. položil pri Merkantilni banki v Kočevju dvakrat po 50.000 Din, teh zneskov pa v resnici ni prejela Merkantilna banka, temveč si jih je očiridno prisvojil neznan goljuf sam, ki je izdal ponarejeno potrdilo banke o prejemu obeh zneskov. Iz ovadbe je bilo razvidno, da je prejšnje vodstvo Mestne hranilnice ugotovilo to goljufijo šele spomladi 1927. in uvedlo tudi poizvedbe pri prizadetem uradništvu, ki pa niso imele uspeha in je končno vsa stvar zaspala. Novi gerent Mestne hranilnice pa je zadevo zopet spravil na dan in ovadil državnemu nravdništvu. Ker Merkantilna banka ne prizna zatrjevanega pologa Mestne hranilnice, je hranilnica oškodovana za 100.000 Din. V teku preiskave »e je ugotovilo, da je dobila Mestna hranilnica v Kočevju od Mer-kantilne banke dobropis, iz katerega Izhaja, da je Merkantilna banka prejela 14. in 15. februarja 1924 od Mestne hranilnice dva zneska po 50.000 Din. Potrdilo je podpisano no takratnem bančnem prokuristu Josipu licu in knjigovodji Ernestu Niessneriu ter nosi parafo G kot znak blagajnika Rajnolda Golfa. Kljub temu potrdilu trdi Merkantilna banka, da obeh zneskov ni nikoli prejela. Spravil je denar očitno nekdo izmed uslužbencev banke. Da pa zločinu ne bi prišli kmalu na sled, je bilo izstavljeno falzifici-rano potrdilo Mestni hranilnici. Ker je iz Tlčevih in Niessnerievih izpovedi razvidno, da je Golf prvi podpisal to potrdilo, Tlc ;n Niessner pa šele za njim. ker sta se na Golfa zanesla, smatra obtožnica za utemeljeno, da je obdolženec vsa? sodeloval pri goljufiji. Obravnava proti Golfu, ki je prišel na vrsto popoldne, traja pozno v noč. Šport SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Pro* sim, da pridejo danes ob 17. uri na igrišče naslednji atleti: Šoukal, Tinta, Hladnik, Banko, Poljak, Lojk; stvar je izredno važ» na! V četrtek ob 17. se vrši na igrišču se* stanek vseh članov zaradi matcha s Pri« morjem. tiči glede dobave jermenov h usnja in drugega lunjenega materijala; 29. t m. pa glede dobave lopat in ključavnic za vagone; 28. t m. pri prometno-komercijalnem oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave kovin, lopat, §6etk in steklenega materijala; 29. t m. glede dobava posteljnega perila, slamnic in odej; 20. t. m. pri inženjerskem oddelku dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani glede dobave konstrukcije iz armiranega betona v zameno za leseno konstrukcijo. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici TOI v Ljubljani. Borze Hazena Concordtje v Ljubljani Kakor doznavamo, namerava ASK Primorje za 23. t. m* povabiti v Ljubljano državnega hazenskega prvaka Concordijo. Z. S. K. Hermes. Pozivam vse aktivno članstvo na današnji sestanek, ki se vrii ob 20. pri «Valjavcu». Brezpogojno se ga morajo udeležiti naslednji igrači: Burja, Sernec, Pleš, Marinko, Kos, Kopač, Zalo* kar, Svetic, Skrajnar, Trobevšek, Kremžar, dalje vsi igrači rezervnega moštva in vsi igrači juniorske skupine. Trening v teko* čem tednu je v četrtek in petek za L in rezervno moštvo. Prosim, da se sestanka udeleži tudi g. Dolinar. — Načelnik. Nogometne tekme na Jesenicah. V so« boto se je vršila na igrišču »Bratstva« no* gometna tekma med »Bratstvom« z Jesenic m SK «Korotan» iz Kranja, ki je končala z zmago «Korotana» v razmerju 4 : 3. Tek* ma sama ni nudila nobenega pravega užit« ka, ker je bila odigrana obojestransko ze« lo surovo. V nedeljo popoldne pa se je na istem prostoru vršila tekma med jese« n-škim »Bratstvom* in KAC iz Celovca, katera pa je končala z zmago domačega moštva v razmerju 4:0. Tudi ta tekma ni bila na višku; zlasti od Celovčanov se je pričakovalo mnogo več. Obe tekmi sta b?lr srednje dobro obiskani Češkoslovaške hazenašice v Ljubljani, V poročilih o tekmah češkoslovaških ha* zenašic se je vrinilo nekaj napak, ki jih na tem mestu popravljamo. V soboto je na« stopila v naši reprezentanci kot branilka igralka Balzareno, članica zagrebškega ASKa, in ne Gradjanskega. Srednja napa« _____________________ dalka Kučerova je zabila 7 golov in ne 6. I trgovale Vevče t>o 105. Dubrovačka pa po ta ia iifoir roitri^n/t «• 1 /> i A o "t k >_ jaa t_i____i* _«• 11. avgnsta Na ljubljanski borzi tudi dane« devizni pro. met ni bil znaten. Večji je bil samo v devizah na Curih, Prago in London. Privatna ponudba je krila potrebo v devizah na Trst, Pariz in Berlin, ostalo potrebo pa je krila Narodna banka. Deviza na Newyork se je nudila po 56.90. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Na zagrebškem efektnem tržišču se danes tečaji Vojne škode niso bistveno spremenili. Pri srednjem prometu je promptna notirala 438.5 — 440, trgovala pa se je kasa po 437 in 438. Investicijsko posojilo je glede na bližajoči se termin za i-.plačilo kupona dalje čvrsto ter je bilo zaključeno po 89.5 (včeraj je bilo povpraševanje po 88.75). Bančne vrednote so ostale zanemarjene. Zabeleženi so bili zaključki v Praštedioni po 920, v Jugobanki oo 88.5 in v Kreditni po 85. Med industrijskimi vrednotami so se To je itak razvidno iz poročila o poteku tekme. Dalje treba ugotoviti, da je pri so« botni tekmi na pas Radovičeve zabila gol Jovanovičeva in ne obratno. Izjava v «Pone deljku* o nedeljski tekmi je od g. Friedla, tehničnega referenta Čsl. Svaza Hazene k Ženskih Športu, a ne od g. Zdeneka. Madžari nas bojkotirajo. Madžarski profesijonalni* nogometni savez je na svoji zadnji seji sklenil, da prekine z nami vse zveze in da bo storil vse potrebne korake, da Jugoslavija ne bo več sodelovala v tek« movanju za srednjeevropski pokal. Ta ko« rak je storil zaradi tega, ker Sand ni od« igral perfektuirane tekme z Ujpestom. Gospodarstvo Cenitev našega izvoza v se- ziji 1928.-29. Kakor vsako leto, je tudi letošnji VI. gospodarski kongres v Beogradu sestavil cenitev našega izvoza v seziji 1928/29, to je v dobi od 1. septembra t 1. do 31. avgusta 1929. Po tej cenitvi bomo v označenem razdobju izvozili za 6.984-6 milijonov Din (za 1. 1927/28 je bil cenjen izvoz na 6750 milijonov Din). Od posameznih skupin izvoznih predmetov se ceni izvoz hranil na 1264 milijonov Din, med drugim izvoz pšenice na 1200 milijonov Din (50.000 vagonov), izvoz ječmena, rži in ovsa na 30 milijonov Din in izvoz otrobov na 32 milijonov Din. Izvoz turščice zaradi slabe letine ne bo prišel v poštev, čeprav bo morda pridelek vendar nekoliko večji kakor lani, ko je bila letina izredno slaba. Izvoz živine in živalskih proizvodov se ceni na 2146 milijonov Din. Za izvoz posameznih izvoznih predmetov so bile sestavljene naslednje cenitve: živa goveda 400 milijonov Din (160.000 kom.), žive svinje 500 milijonov Din (350.000 kom.), konji 100 milijonov Din (45.000 kom.), drobnica 100 milijonov Din, živa perutnina 45 milijonov Din. zaklana perutnina 90 milijonov Din, jajca 550 milijonov Din, sveže meso 120 milijonov Din, izdelki iz mesa 24 milijonov Din, svinjska mast 13 milijonov Din, kaškavaljski sir 50 milijonov Din in sirove kože 95 milijonov Din. Tzvos sadja in sadnih proizvodov se ceni na 331.6 milijona Din, med drugim izvoz sirovih češpeli na 32 milijonov Din, izvoz jabolk, hrušk in ostalega sirovega sadja na 49 milijonov Din. izvoz suhih češpelj na 144 milijonov Din. izvoz vina na 52 milijonov Din ter izvoz špirita na 20 milijonov Din. Izvoz predtroN->v iz skupine lesa in rud se peni na 2046.5 milijonov Din. V tej skupini tvori glavno postavko i-«'oz gradbenega lesa, ki se ceni na 130.000 vagonov v vrednosti 1200 miliionov Din. V ostalem bo znašal po tej cenitvi izvoz drv 100 milijonov Din, bukovih pragov 40 milijonov Din. hrastovih pragov 85 miliionov Din, oglja 45 milijonov Din. irdelkov iz les* 70 milijonov Din, celulose 45 mili;r»nr>v Din in ekstrak-tov za stro;enje 65 milijonov Din. Dalje se ceni izvoz svinca na 70 milijonov Din. bakra na 210 milijonov Din, premoga na 20 milijonov Din in izvoz železne rude na 45 milijonov Din. V skupini industrijskih in obrtnih proizvodov se ceni izvoz na 552.3 milijona Din. Največje postavke v tei skupini tvori io: izvoz cementa v vrednosti 140 miliionov Din, izvoz usnia v vrednosti 30 milijonov Din-izvoz kemičnih proizvodov v vrednosti 66 milijonov Din in izvoz papirja v vrMnosti 23 kalcijevega' karbida v vrednosti 95 milijonov Din, izvoz svile v vrednosti 48 miliionov Din. izvoz sode v vrednosti 30 milijonov Din, izvoz ferosilicija v vrednosti 23 milijonov Din in izvoj papirja v vrednosti 23 milijonov Din. V skupini raznih proizvodov ceni i*-voz na 645 milijonov Din. med drugim izvoz hmelja na 160 milijonov Din, prediva na 108 milijonov Din, opija na 108 milijonov Din, tobaka na 1-0 milijonov Din in izvoz rezancev od sladkorne pese na 27 milijonov Din. Vremensko poročMo Meteorološki savod * Linhi»an 11. septembra 1928. Višina barometra 908.R m Kraj Čas i 5 a « Smer vetr« in brzina BO •0 — -J x> A Padavine 1 s E opazovanj« 03 M v £_ «» * metrih Vi '« * mm a bi naša domaČa industrija lahko izvažala kot svoje izdelke. Tudi v tem pogledu bodo torej nettunske konvencije prinesle naši industriji občutno škodo. = _ Vloge na čekovne račune pri Poštni hranilnici so v avgustu nekoliko nazadovale. Koncem avgusta so znašale 569.6 milijona Din napram 606.7 milijona Din koncem julija. Navzlic nazadovanju pa je bilo stanje vlog za 230.2 milijona Din večie kakor koncem avgusta preteklega leta. čekovni promet se je v tem mesecu ponovno dvignil na 4771 milijonov Din napram 4570 miliionov Din v juliju in 4156 milijonov Din v avgustu pret. leta. = Največje ugodnosti v trgovinskem promet« z Estonijo. Po razpisu finančnega ministrstva. objavljenem v j-Službenih novin-ihc in na podlagi sporazuma z estonsko vlado se od 10. t. m. pri earinjenju blaga, uvoženega iz Estonije, uporablja minimalna carinska tarifa. — Neenako postopanje carinarnic. Glavna carinarnica na Rakeku nam niše: Objavili ste pod gornjim naslovom članek, ki poziva oblastnega inšpektorja generalne direkcije carin v LJubljani, da napravi red in uv^de enako postopanje pri carinarnicah, ker da edino le carinarnica na Rakeku zahteva od deklaranta razen protokolacije firme tudi davčno potrdilo, da ie firmi plarila davke na uvodno ali izvozno trgovino. V primeru, da potrdilo ni pravočasno predloženo ali pa, da je rok potrdila pretekel, tedaj pobira carinarnica Rakek 4% davek na vrednost uvoženega ali izvoženega blaga. Da ne bi či-tatelji »Jutrac dobili vtis. da vlada na carinarnici Rakek nered, dostavlja se uredništvu jJutrac naslednji popravek s prošnjo, da ga natisne: Pri vršen in službenega poslovanja se ravna carinarnica Rakek po obstoječih predpisih pozitivnega zakonMajstva. Pa tudi glede konstataciie, da se mora od koga pobirati 4% od deklarativne vrednosti za osiguranje dnvka, se carinarnica striktno ravna po naredbi C. broj 33449 '27. 1. in Čl. 98. fin. zak. za 1928/29* 1.. ter'po 10. delu zakona o glavni kontroli. Iz tega sledi, da ne vlada na carinarnici Rakek noben nered ter se vsi službeni posli vršijo soglasno po obstoječih predpisih. L. S. Iz pisarne carinarnice Rakek št. 5801, dne 10. IX. 1928. = Ford nameraTa v So1ino. Dovoz 400 bal, prodanih na je bilo 250 bal. Cene nespremenjene. Ljubljanska blagovna borza (11. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov po knočevi noti. — Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšenice (79/80 kg «lov. post, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 385—387, 73 september po 287.5—290. za oktober po 300—302.5: t u r-ščica: slov. post, navadna tarifa, plač. 30 dni po 345—347.5, argentinska »La Piatac, promptna. zacarinjena. fco Ljubljana po 3rt0 —302.5; ječmen: baški, 70/71 kg, zdrav, rešetan, fco Lhibljana, plač. po prejemu blaga po 300—305; oves: baški ali p: ivonski zdrav, rešetan po 265—270; rž: baška 73 74 kg. uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja, po 295—297.5; moka: *0g< fco Ljubljana, pl»č, po prejemu, po 430—435. Dunajska borza ra kmetijske p-ozvode (9. t. m.) Navzlic mirneisim ameriškim notacijam in nazadovanju tečajev v Budimpešti je bila tendenca na dunajski borzi nespremenjena. Povpraševanje je zelo slabo. Neka velika partija banaške pšenice je bila za november zaključena no 163.5 Kč ex šlep Dunaj. Podonavska turščica se pri stalni tendenci nudi za maj po 1.67 Kč ex šlep Dunaj. Uradno notirajo: pšenica: domača 36.25 — 37.25, madžarska potijska 40.5—41, jugoslovenska 37.25 — 38; rž; marchfeld-ska 37.5 — 37.75: turščica: 35 — 35.5. Dunajski goveji sejem. Dogem 3588 komadov, od tega 601 iz Jugoslavije, 1319 iz Romunije in 736 iz Madžarske. Pri minem prometu so se srednjevrstni in slabi "oli pocenili za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli 1.05 — 1 90 (izjemno) 1.95 do 2.04. krave 1.0? — 1.3^ sUba iiria? 0.7f dO 1.04 Iz življenja in Pepsin proti želodčnim oteklinam in raku Nova zdravilna metoda dunajskega profesorja dr. Glaessnerja. Trajni uspehi pri bolnikih. — Tek se zboljša, telesna teža popravi. — Na sledi novega hormona. sveta Predstojnik oddelka za notranje bo* lezni v dunajski Rainerjevi bolnici prof. dr. Glaessner je pred nekaj leti odkril, da učinkuje vbrizgavanje slanega pep« sina na rane v želodcu pri glodavcih izredno blago in tolažilno. Živali, ki so imele v želodcu otekline, so po nekaj časa trajajočih vbrizgavanjih popolno« ma ozdravele. Regeneracija je nastopi« la tem hitrejše, čim bolj je zdravnik vbrizgaval pepsin pod kožo. Videč, da se je eksperiment obne* sel na živalih, je primarij začel delati poskuse še na ljudeh, in sicer najprej na sebi. Prišel je do sklepa, da vpliva pepsin ugodno tudi na človeške orga* ne. Kadar je profesor dobil bolnike, ki so bolovali na ranah in oteklinah v želodcu, jim je, z njihovim privolje* njem kajpak, vbrizgaval pepsin in je vselej dosegel izborne učinke. Tekom par let je s pomočjo pepsina ozdrave* lo nad sto bolnikov. Povprečno kaže diagram, da se dobro popravi po upo* rabi pepsina vsaj 50 odst. bolnikov, pri ostalih pa je mogoče govoriti vsaj o delnem izboljšanju. Že po prvih vbrizgih se pokažejo ugodne posledi* ce: pacijent dobi dober tek, je z ve* seljem in se zredi, otekline uplahnejo, bolečine izginejo. Zdravilna metoda dr. Glaessnerja 'gre tako daleč, da se poslužuje vbriz* gavanja pepsina celo v primerih, kjer so že izključene operacije. V mnogih takih primerih je dosegel zdravnik za* vidanja vredne uspehe. Rontgenova slika sicer ni pokazala pri bolnikih iz* prememb v notranjosti želodca, vendar se je subjektivni počutek obrnil na bolje. Pacijenti, ki so bili že na smrtni postelii, so se popravili in so živeli še eno do dve leti. Zanimiveiša kakor to pa je ugotovi« tev, da vpliva pepsin tudi na izven* želodčna obolenja rakovega značaja. Praf. Glaessner smatra, da je mogoče prišel na sled novemu hormonu, kate* rega izločajo želodčne sluznice in učin* kuje podobno kakor inzulin trebušne slinavke. Čeprav ni$o raziskovanja du* najskega primarija še zaključena, ven* dar se odpirajo zdravniški vedi z iz* sledki prof. Glaessnerja nove perspek* tive. Vsekakor pa je zanimivo, da vse* buje ekstrakt želodčnih sluznic neko tvarino, ki se bo dala najbrže z velikim pridom uporabljati za lečenje ne samo želodčne rakovine. Gdč. Suzana Simonnetova bolničarka v Pariza, ]e bila po nemškem poslaniku odlikovana s častno kolajno nemškega Rdečega križa, ker ]e dala svoio kri na razpolago za transfuzijsko operacijo na nekem industrijalcu iz Kolna. Mussolini v lastnem ogledalu Istočasno v nemškem in italijanskem jeziku je izšla knjiga, ki ji je namen, da bi inostranski javnosti podala objektivno sliko o Mussolinijevi osebnosti. V nemščini jo je izdalo Gutkindovo založništvo v Heidelbergu. Obsega štiri študije italijanskih pisateljev in tri uvode, med katerimi je enega napisal Mussolini sam. Objektivnost dela je s tem točno določena: vsaka beseda v njem je postavljena tako, kakor se zlaga z željami nekronanega imperatorja še ne ustanovljenega novorimskega im« perija. Neke vrste avtobijografiia pod tujimi imeni. Vendar bo zanimivo slišati, kaj misli Mussolini o samem sebi skozi usta svojih živih fonografov. V svojem uvodu graja Enostranske pisatelje, ki se bavijo le površno in s predsodkom s fašističnim gibanjem«; nato pravi, da bi moral vsak, ki še dvomi o fašizmu, prebrati to knjigo. Zadostovalo bi mu po našem mnenju seveda že to, če bi prebral prvi del knjige, ki govori o Mussolinijevi osebnosti in njenih učinkih. Ostali deli ponavljajo v drugačnem slogu isto vsebino. In ta vsebina se da izraziti z dvema besedama: Mussolini triumfator. Ob posvečanju bologneškega liktor-skega stadija 1. 1926. «je pridirjal po rampi neki jezdec, spretno kakor le kakšen kavaierijski častnik pariral trepetajočega konja z železnim pritiskom ko!en nekoliko palcev pred robom tribune. se dvignil v sedlu, dvignil desnico majestetično k rimskemu pozdravu in ves štadiion se je stresel pod mogočnim pozdravom množice: Duce!» To je Mussolini. Ali pa: «Mussolini je stegnil med tovorom roko. zamahnil ž njo, n^gubančil čelo, sklonil glavo — utele- šena ;ovorica! Nikoli niti ena kretnja odveč.* Mi hladni severnjaki bi se tej natančno naštudirani teatraliki gest, temu operetno nastopajočemu veličastvu samo smejali, v Italiji pa se mase se« veda cedijo od navdušenja. Različne dežele, različni okusi in različne stopnje dojemljivosti. Pri nas vpliva vsebina in stvarnost govora, tam pa artistična fraza, potencirana s teatralno gesto. Vpliva tako, da vidi množica v bednem človeku nekakšno božanstvo, ki se mu s strahom približuje. Kadar govori s preprostimi delavci, ustvari najprvo nekakšno ozračje bratsva s prostim priznanjem svojega pokoienja. Toda «v odločilnem trenutku stoji spet izven tega ozračja, neopazno jim da občutiti distanco med njimi in seboj... Vedno stoji razločen korak pred svojim spremstvom, komaj da se kakšen minister drzne sesti v njegovo neposredno bližino.« To je torej skrivnost Mussolini-jeve hipnotične moči: brezosebnost. strahopetnost, v komedijanstva zaljubljena občutljivost njegove okolice. V naših krajih bi se politiku s takšnim nastopom gromko smejali. «Notranji preobrat« Mussolinijev. Preskok fašističnega vodje iz skraj-' nega socijalizma v skrajni nacionalizem čez noč, ta neznačajnost in nedoslednost v naziranju in delovanju je tisto, česar inostranstvo ne bo nikoli razumelo. Tudi to. kar navaja naša knjiga o tem predmetu, ni baš narejeno tako, da bi moglo uganko zadovoljivo rešiti. «Kdo bi mogel dognati gloLoke vzroke te spremembe v nazorih?« vprašuje na nekem mestu in odgovarja: «Gotovo je imelo dojetje naroda, občutek za neizvedljivost socijalistične utopije, prebujenje domovinskega idealizma velik delež na tem. Toda kaj je to drugega, če ne potreba po boju, potreba upornega, revolucionarnega človeka po izpraznjenju njegove ogromne aktivitete, potreba, da bi mogel izživeti silo lastne, dinamično visoko napete volje v voditeljstvu! ? Socijalizem in socijalistična stranka nista mogla takšnemu človeku nič več nuditi.* Z drugimi, neolepšanimi besedami: Ko se je Mussolini 1. 1915. odpovedal socija-lizmu z govorom, ki se je zavzemal za vojno, jet o storil zato. ker se mu je zaskominalo po vodilnem mestu, ker je smatral samega sebe za nekaj več, ne* go so drugi ljudje. A svoji stranki in svojemu naziranju se je odpovedal, ker mu niti prvo niti drugo ni moglo biti stopnišče do tega «visokega« cilja. In takšni razlogi, posebno če jih navaja Mussolini sam, gotovo niso pripravni, da bi njegovo osebo in delo spravili pred zgodovino v lepšo luč. Štiri smrti v tirolskih gorah V tirolskih gorah so se primerili zad* nje dni štirje smrtni slučaji, katerih žrtve so postali dokaj 'zkušeni, a pre. male oprezni planinci. Prva smrt je do* letela elektrotehnika Habtmanna, ki ie snlezal na neko steno v bližini točke Wilder Kaiser. Strmoglavil je v pre* pad z višine 200 metrov. Na turo je šel sam in pot, po kateri je plezal, je zna« na kot ena najtežavnejših v tirolskih planinah. V Lichttalskih Alpah je smrtno po« nesrečil saniteni svetnik dr. Hofacker iz Diisseldorfa na Nemškem. Smrt ga je doletela na precej neopaznem tere* nu. Dr. Hofacker je nadel 100 metrov globoko in ie bil takoj mrtev. Nihče ni mogel ugotoviti, če mu 'e spodrsni* lo, ali če ga je obšla slabost, da je omahnil. Na planinah severno Tnomost«« se je ponesrečil Kari Ernst iz Heidelberga. Podoba ie. da se mu je utrgala vrv. po kateri se je spuščal navzdol. Oble* žal ie v neki razpoklini. Končno ie smrtno nonesreeH 14 let* ni Osrhnitzler iz AWansa. Padel ie po skalovju, ki ga je domala raztrgalo. Prenesli so ga sicer na inomoško kli* niko, pa je izdihnil ne da bi prišel k sebi. Lepo vreme zadnjih dveh prazni« kov je torej zahtevalo mnogo žrtev, ki pa niso le žrtve planin, ampak tudi lastne neprevidnosti. Lord Birkenhead, državni talnik za Indijo, Je sklenil, da bo opustil politično življenje in se vdal gospodarskim poslom. Konservativna stranka bo ž njbn izgubila delavnega voditelja. Preprečena katastrofa pri londonskem subwayu. Zdi se, da so podzemeljske že^znice obolele na epidemični slasti do katastrof. Po newyorški je prišla na vrsto londonska, kjer je radi kratkega stika pričelo goreti v predoru med blackfay-reskim mostom in Charingcrossom. Požar je spravil lep del Londona v grozovito nevarnost, ker tečeta v bližini nekoMko korakov obe glavni cevi londonske plinske napeljave. Dolge ure so se mučili gasilci v azbestnih oblekah in s plinskimi maskami, da bi preprečili najhujšo nevarnost. Požar sicer še traja, vendar se je posrečilo, da so obe cevi preplavili z vodo. tako da večie nesreče ne bo. Mnogo telefonskih zvez je bilo pretrganih. Tudi Turčija postane kraljestvo! Navzlic preklicem se trdovratno vzdržujejo vesti, da se bo dal Mustafa Kemal izklicati za turškega kralja — po vzorcu Ahmeda Zogu I. Vsaka nova reč traja in vleče toliko časa, dokler se ne postara. Kdo bi si bil mislil, ko so Turki zvrgli sultana in odpravili sultanat da bo turška re« publika trajala presenetljivo malo ča« sa? Italijanski nekronani imperator Mussolini pretvarja republike krog se« be v kraljevine — morda zategadelj, da bi ga v primernem času druge dr« žave priznale za kronanega cesarja, ki bi mu bil italijanski krali samo nava« den vazal. Vrag vedi. kaj se skriva za to monarhistično manijo. ki se je naj« prej lotila Albancev in ji sedaj sledi« qo še napol poevropljeni Turki Italijanski listi poročajo, da je pre« klamacija Zoguja I za albanskega kra= Ija povzročila v Turčiji gibanje ki gre za tem, da bi si tudi diktator Kemal paša posadil na glavo kraljevske kro« no Preporojena Turčija si ne želi to« liko latinice in drug'h reform kakor kronanega vladarja. Italija ponavlja v Turčiji komedijo, ki jo je bila že upri« zorila v Albaniji. Kakor Ahmed beg Zogu pred ča« som, prejema sedaj Kemal iz vseh krajev nove Turčije pozive, naj si po« sadi na glavo kraljevsko krono. Mu« stafa Kemal vse to prijazno gleda ne prikima, a tudi ne reče «me». Marveč čaka na to. da se glas še bolj utrdi in zagrmi v Angoro iz vseh kraiev deže« le. Šele tedai bo dal pristanek, da ne bi izgledalo, kakor bi se sam potego« val za čast. katero je vzel turškim sul« tanom. So poročila iz Angore. ki iavljaio. da Mustafa Kemal noče sultanata in da zavrača čast sultana. To pa zaradi te* ga. ker noče stikov s tradicijo in minu« 'ostjo, ki ni sa Turke prav nič čast« na. Ker se spodobi novodobni Turčiji ne :e nova metoda v vladanju, ampak tud, nova terma, ki naj predstavlja državo n. LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGARI" (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (D*veotry 1604 m 25 kw), RIM (448 m 12 kw). BUDLMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Sreda, 13. septembra. LJUBLJANA 12: Godba ji bor »na poročila., — 18-30: Srbohrvaščina — 19: Zemljepisno predavanj«. — 20.30: Koncert na orgle. — 21.30 Poročila. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert — 20.35: Koncertni večer. — 22: Ciganska godba. — PRAGA 17: Lahka godba. — 20: Švi carski večetr. — BRNO 18.10: Pevski m klavirski koncert. — 20: Prenos te Prage. — Koncert z razstav«. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert. — 20.30: švicarski večer. — DUNAJ 11: Koncert kvart|ita. — 17.10: Orkestralen koncert. — 19: švicarski večer. — 20.05 Dramski večer. — Lahka glasba. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: švicarski večer (Orkester.) — 22.30: Lahka godba. — FRANKFURT 20: švicarski večer. (Prenos te Berna in E-asla.V — LANGENBERG 17.45: VioLtaski in klavirski koncert. — 20: Švicarski večer. (Pre-niDS te Bema m BaSla.) — Lahka glasba. — STUTTGART 20.02: Prenos orkestralnega koncerta te Bema. — 20.20: Pevski koncert. — 2030: Prenos komornega koncerta te Basla. — 21.10: Orkestralen in pevski koncert te Berna. — LONDON 19.15: Brahmsove klavirske sklad be. — 19 45: Koncert na oitre. — 22.20: Baladmi koncert. (Bariton, soipran, violina.) — RIM 21 Odlomki te M-assenetovih in Bteeitovih oper. — BUDIMPEŠTA 12: Ciganska godba. — 17.45: Orkestralen koncert. — 20.15: Pevski in violinski koncert. — STOCKHOLM 18.45: Zborovski konoert. — 19.45: švicarski večer. (Solisti in orkester.) Četrtek, 13. septembra. LJUBLJANA 12: Godba in poročila. — 18.30 Laščina. — 19; Zgodovina slov. naroda. — 20.30: Unetna narodna pesem. (Kvartet Glasbene Matice.) Vmes klarinet-solo. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Klavirski koncert. — Lahka glasba. — PRAGA 17: Popoldanski koncert iz Brna. — 19.15: Lahka glasba. — 20.10: Zabaven večer. — 21.45: Violinski koncert. — BRNO 17: Popoldanski koncert. — 19: Koncert orkestra. — 20.10: Odlomki iz komičnih oper. — Koncert z razstave. — VARŠAVA 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.15: Koncert kvarteta. — 19.30: Prenos iz dunajske državne opere. — BERLIN 21: Poljuden orkestralni koncert — FRANKFURT 20.15: Nelsonova opereta »Miss du-da«. — LANGENBERG 17.45: Koncert komornega zbora in orkestra. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Mešan večeT. (Sopran, tenor, bariton, bas, klavir, orkester.) — STUTTGART 20.15: Dunajska glasba. (Haydn. Mozart. Schubert.) — 22.15: Literaren večer. — LONDON 19.15: Brahmsove klavirske skladbe. — 21.50: Švicarski večer. — RIM 21: Operetni večer. — STOCKHOLM 19.,%: • Late a glasba; — 20.30:" Kav baretni večer. Petek, 14. septembra. LJUBLJANA 12: Godba in borzna poročila. — 18.30: Francoščina. — 19: Predavanje o ljudski umetnosti. — 20.30: Pevski večer; poje Betetto — klavir - solo igra Ivan Noč. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Jugoslovenske pesmi in plesi. — PRAGA 17: Komorna glasba. — 19: Prenos h Narodnega gledališča: »Prodana nevesta«. — BRNO 17: Popoldanski koncert. — 19: Orkestralen koncert. — 20.10: Ruski koncert. (Balaiajke in pevski zbor.) — 21: Koncert z razstave-. — VARŠAVA 18: Koncert zbora mandolin. — 20.15: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.15: Skladbe Johanna Straussa. — 20.05: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.30: Recitacijski večer in violinski koncert. — FRANKFURT 20.15: Dramski večer in orkestralen koncert. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert — 20: Orkestralen koncert. — 21: M a hI e rje ve hi Schonbergcve skladbe. _ 21.15: Simfoničen koncert. — STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert slovanskih skladateljev. — LONDON 19.15: Brahmsove klavirske skladbe. — 19.45: Pevski koncert. (Bariton.) — 20: Simfoničen koncert. — BUDIMPEŠTA 17.45: Orkestralen kon-cert. — 20.30: Operetni večer in ciganska godba. — RIM 21- Vokalen in instrumentalen koncert. — STOCKHOLM 18.20: Komorni koncert — 20.15: Koncertni večer. Soboto, 15. septembra. LJUBLJANA 12: Godba in borzne vesti. — 18. Delavsko predavanje. — 18.30: Nemščina. — 19: Predavanje o šolstvu. — 20.30: Koncert »Sloge« in »Ljubljane«. — ZAGREB 17; Popoldanski koncert. — 20.35: Zabaven večer. — 22: Lahka godba. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19: Prenos iz Brna. — 2015: Lahka glasba. — 21: Prenos z brnske razstave. — BRNO 18.10: Pevski koncert. — 19: Zabaven večer. — 21: Prenos koncerta z razstave. — VARŠAVA 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16.15: Orkestralen koncert. — 19: Glasbena akademija. — 20.20: Dramski večer. — Lahka godba. — BERLIN 20.30: Koncert godbe na pihala. — FRANKFURT 19.30: Prenos iz frankfurtske opere: Mozartova »Figarova svatba«. — LANGENBERG 17.45: Koncert zbora mandolin in dvojnega kvarteta. — 20.15: Zabaven večer in lahka glasba. — STUTTGART 20.15: Koncert komorne glasbe. — 0.30: Orkestralen koncert. — LONDON 19.15: Brahmsove klavirske skladbe. — 19.45: Baladnj koncert. — 21.50: Stari plesi. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Popoldanski koncert. — 19.15: Vojaška godba. — 20.30: Koncert solistke. — 23: Madžarske narodne pesmi. — RIM 21: Ponchiellijeva opera »La Gioconda«. — STOCKHOLM 17: Popoldanski koncert. — 18.45: Pevski koncert. — 19.30: Godba na harmonika Rac le klub Ljubljana bo Imel svoj redai letni ob Sni zbor x običajnimi dmervmim redom v petek, dne 14. t. m. Ob 8. uri iv>e>6eir v salonu pri Miraku, Rimska cesta 4. —-Člani vljudno vabljeni. Naroaia, in, ar* Uc&i&j* malih* jt* pudah* mu OgLaanuod* cUUb Juira,' Lub^uvct,. Pr%Jiriunta,+.TtL 1L ZfpU. Ctfjuu mat*, partu* ASOT m/mg* OitNjama^ši rt/ji. JLaL,<*jlcuru. iu^a^o o par^cLt^aJj^ roafed. | ^ oalouti, Ir^ourluMail a* ottuUoa- uraJuz b^d* sopar,-Ha,- ^la^go vsaklt^dJ?^^Jia}. Čevljar, vajenca 9 hrano in st-smovanjem v hišj sprejme L.i.>oj Anton tjkodič, UUnce-Vio, Tržaška cesta 15. 20722 Pek. vajenca poštenih staršev — z vso oskrbo r hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku i naveti bo stanarine na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka 48». 28700 Stanovanje 1—S sob ln kuhinje išče t mestu stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «2 boljši osebi*. 28498 Opremljeno sobo oddam a 17. septembrom stalnemu solidnemu gospodu. — Na-lov v ojjla-nem oddelka. »Jutra*. JŽ8C44 Sobo opremljeno aH prašno — iščem na Mir ju, Rimski c. aH t bližini dramskega gledališča. Cenjen« ponudbe i navedbo cen« na ogL oddelek »Jutra* pod šifro »Soba 10*. ---- Dijaka sprejmem sa dobro oskrbo v Gorupo-vj olicj 3/II, levo. 28T12 Dijaka sprejme učiteljska družina n* stanovanje in dobro hrano. Strogo nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28723 Dijakinjo sprejmem na st&novaaje ki hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28654 Dva dijaka sf*e]mem i zajtrkom na stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 28645 Dijaka sprejmem ▼ vso oskrbo, t prav dobro hrano. Dekleva, Cesta v Rožno dolino 36. Manjšo parcelo najraje v Sp. Šiški, kupim Ponudbe: gp. Šiška. Aljaževa 12. 28667 Majhno posestvo z rodovitnim Badonosnikom, vrtom in travnikom prodam. Posestvo se nahaja pol ar« od postaje Slov. Bistrica. Cena 15.000 Din. Pojasnila daje Terezija Je-rovšek, Lutmirce — pošta Frani. 28648 Enodružinska hiša visokopritUčna, z vrtom poceni naprodaj v Ljubljani. Stanovanje takoj. —. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28631 Parcelo ca 400 m1 veliko kupim, Posredovalci dobe nagrado — Zupanec, poštni tajnik. 28686 Majhen lokal na Sv, Petra cesti oddam. Informacije daje Ogrinc, Miklošičeva 88. 28719 Lokal s 3 prostori ta vsako obrt aH pisarno takoj oddam t sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra*. 28665 Trgovski lokal z opremo, ob glavni cesti na Gorenjskem takoj oddam v najem za dobo 6 let Najemnina 2400 Din letno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Lokal*. Lokal plIpMTflB sa brivnico, t stanovanjem, oddam • 1. oktobrom Naslov ▼ ogl odd. »Jntra«. 28464 Pisarno oddam takoj. Telefon tn Inventar na razpolago. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dunajska cesta*. 28082 Trgovski lokal odda v najem Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, v svoji hiši v Gradišču štev. 2. Podrobne informacije dobe reflektanti v pisarni urada na Miklošičevi cesti št. 20. so-ba 201. 27304 Stanovanje parketiranih sob in pri-tiklin, z električno razsvetljavo, takoj oddam. — Poizve se v trgovini Troha na Kodeljevem. 28650 Manjše stanovanje na Viču išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Stalno*. 28682 Stanovanje vrtno aH dvoriščno, a vrtom in hlevom iščem v najem, event. |rem v tako za hišnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vrtno -stanovanje*. 28546 Vse gospodinje k] razpolagajo e snažnimi in higijeničnimi dijaškimi stanovanji, se pozivajo, da ista čimpreje po dopisnici prijavijo Akademskemu uradu dela (Ljubljana, Univerza), ki bo brezplačno posredoval med stanodaial-ci in reflektanti. 28662 Dijak išče stanovanje s klavirjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Souporaba klavirja*. 28680 Dva dijaka sprejme učiteljska družina na hrano in stanovanje v bližini srednje tehn. šole. Pomoč pri učenju, strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 28610 Tri dijake sprejmem v bližini obrtne šole po 600 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28597 Pjrehratui Več abonentov sprejmem na prvovrstno domačo hrano po 18 Din dnevno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28694 Oiicir išče Za takoj ali ■ 1. oktobrom sobo, event. • hrano, v bližini Belgijsk« vojašnice. rciilullHr !IU'I «'\\'» na oglasu ouUalek «Jotra» Obžalujem da sem žalU gospo Kati Cerinšek v Trbovljah — dne 23. julija Preklicu jem stoj« besede kot neresnične hi «e oahvaJjajem, da mi je oprostila. J. Perger. 28670 Kletar — Logatec pošljite oaalov, da Vaaa pošljemo ponudb«, ker pošta m sprejme šifriranih pisem. — »Jutro*. 28363 Lepo sobo • posebnim vhodom hi električno razsvetljavo, blizu električne postaj« oddam ■ 15. t. m. solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28718 Pošteno gdč. vzamem na stanovanje v Florijanski ulici štev. 27, pritličje. 28672 Opremljeno sobo l^po, oddam boljšemu solidnemu gospodo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28653 Prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28651 Sostanovalca sprejmem v lepo mesečno sobo za 2 gospoda — v Verhovčevi ulici 11, priti.. desno. 28690 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, v bližini glavne pošte oddam takoj gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 28652 Lepo sobo v sredini mesta oddam S dijakoma aH 2 boljšima gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28697 Elegantno sobo s strogo separiranim vhodom iz stopnišča, v sredini mesta iščem. Ponudbe pod »Centrum 10* na oglasni oddelek »Jutra*. 28696 Sobo iščem sa takoj v bližini viške policije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cel dan odsoten*. 28584 Sobo oddam takoj aH s 19. septembrom. Naslov v oglas. oddelku «Jutra*. 28706 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidni gospo pod šifro »Zmerna cena*. 28714 Opremljeno sobo lepo, a električno razsvetljavo, oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 28519 Opremljeno sobo »po in zračno, v vili blizu Bleiweisove ce->te oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 28625 Sobo zračno ln solnčno, oddam v bližini Tabora 2 solidnima gospodoma Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 28556 Bela otroška jopica se je izgubila v nedeljo popoldne za Gruberjevim kanalom. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na Domobranski cesti — hiša Andlovic, I. nadstr., Zor. S8655 Damski klobuk izgubila od Bleiwei-sove do Martinove ceste. Oddati ga v Oglasnem oddelku «Jutra*. 28646 Dama srednjih let • pokojnino aH nekaj pre* moženja, šivilja, modistinja, ki hoS« a moškim skupno gospodarstvo do smrti, dobi hišo ali stanovanje v last, ▼ Ljubljani, keeneie zakon ni izključen. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lepo življenje do smrti*. 28647 SivcUi Mlad lovski pes tičar, rujave barve, a belimi šapami, j« utekeL Kdor ga j« našel, s« prosi, da fa vrne proti nagradi v treliški ulici 26. 28726 Mlin na progi Sušak—Zagreb U prevzel manjše in večj« količine debele aoli aa ml«t«v pod a«lo ugodnimi pogoji. Cenjena vprašanja na ogL oddelek «Jutra* pod šifro »Mlin*. 28146 Mleko in čaj. maslo t vsaki množini dostavljam na dom. Cenjena naročila prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobava takoj*. 28704 Hmeljarji! V kratkem odpotujem so. pet v Ntlrnberg in Zate« ter vzamem še par vagonov hmelja v komisijsko prodajo. Ako ga želite v kratkem času dobro prodati, in to po boljši ceni kakor doma, pošljite mi vzorce s navedbo količine, nakar Vam bom sporočil, kedaj bi mi hmelj poslali ▼ hmeljarno v Šoštanj. — Plačilo za prodani hmelj prejmete po Celjski posojilnici, d. d., podružnica Šoštanj, katera Je tudi do-sedaj vsem mojim strankam izplačevala. Boljše cone je mogoče doseči le sedaj, keT je večje povpraševanje po našem hmelju, zatorej ne odlašajte, ker bi bilo odlašanje le Vam v kvar. — Zagotavljam Vam vestno in zanesljivo posredovanje. Josip Petrič, trgovec, Rečica ob Paki. 28637 Preklic Podpisani tem potom javno prekHcujem vse žaljive besede, katere sem govoril o g. Al. Friškovec, kot ne. resnične ter se zahvaljujem da je odstopila od tožbe. Ljubljana, 12. sept. 1928. Janko Friškovec. 28687 Žetev kostanjevih dreves« oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Kolar. delavnico že dobro vpeljano, a večjo množino suhega lesa odda takoj v najem M. Košeni-na, Zagorje ob Savi. 28666 Eligij Eber Izdelovalec čepic, Kongresni trg št. 7, ima v zalogi športne čepice od priproste do najfinejše vrste, po najnižjih cenah Izdelaj* društvene, uradniške, služabniške in drugovrstne čepice po naroČilu. 28071 Neodvisna gdč. dobro situirana, iz premožne hiše, išče v svrho duševnega razvedrila ne nad 35 let starega inteligenta, z akademično naobrazbo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro Simpatija*. 28725 Doklej najsolidneiša najstarejša in največja tvrdka v Jugoslaviji mm Biti b vš. učit. Glasb. Mat ce Lltbjena, M trg 3 poleg magistrata Svarim pred nakupom glasbil, potrebščin in strun navidezne bazarske in seimarske kakovosti. Kupujte le pri zanesljivi, prvorazredni domači tvrdki. Gradbena podjetja, stavbenike, zidarske mojstre in posestnike na Gorenjskem jfW* opozarjamo da <3o4>e vsaiko množino, malo ali na vagone, dalmatinskega (v Splitu) In prvovrstnega trboveljskega cemente ter dnug gradbeni materijtal vedno pri LJUDEVITU SIRCU, KRANJ po tovarniških cenah. V zalogi ima tudi stropno trs?e, žico in žeblje. Za Gorenjsko najbližja in najhitrejša dobava. 10807-a Kalvarija Do sedaj največja gledališka predstava na prostem. Matičičeva bojna igra se na splošno zahtevo ponovi dne 15. In 16. septembra. vsakokrat ob 8. uri zvečer, na Kodeljevem. Predpro-daja vstopnic pri »Orient«, Dunajska cesta 14. Stanley Weyman: 116 Rdeča kokarda Roman. »Tisti, ki so najboljši,« je trdovratno odvrnil. »Kako morete misliti, gospod vikont, da bo po vsem, kar se je zgodilo, samo tisti mogel dajati zakone, ki bo imel kak naslov? Menda si ne domišljate, da žito ne bo več raslo in da kokoši ne bodo nesle jajec, kadar ne bo več plavala nad njimi vlastelinova senca? Ali menite, da bodo naše vojne manj zmagovite, če bomo odhajali nanje brez napudranih glav?« »Mislim,« sem odvrnil, »da je čas ostaviti ladjo, kadar se silijo za krmarje tisti, ki ne poznajo morja.« »Krmar se bo naučil svojega posla,« je nadaljeval Buton. »In kar se tiče tega, da naj bi bilo čas ostaviti ladjo: kdor nima česa iskati na njej, naj le gre, kamor hoče. Bodite pametni, gospod,« je povzel z izpremenjenim glasom. »Bodite pametni. V treh dneh so pobili v Nimesu tri sto ljudi.« »In vi mi svetujete, naj ostanem?« »Da, zakaj kri je med nami,« je odvrnil s tragičnim obrazom. »Ljudstvo ne bo izlahka odpustilo stvari, ki so se tu zgodile. Le pojdite po vsem tem v inozemstvo in ostanite tam. Toda ne, vi ne pojdete, pametni boste,« je nadaljeval z osornim, a toplim glasom. »Vrnite se na svoj grad, gospod, in mirujte; tam vam ne bo storil nihče ničesar žalega.« Njegove besede so bile zelo razumne. Svet, ki mi ga je dajal, se mi je zdel tako dober, da sem ga po kratkem obotavljanju sklenil poslušati in sem ga dal tudi sam vsem ostalim. Toda Louis me ni hotel ubogati. Po zadnjih dogodkih ga je bilo Francije tolikanj groza, da je koprnel samo še po tem, kako bi preje prestopil njeno mejo. Toda ni se upiral, ko sem ga prosil, naj mi pusti Denizo; in pičlih štiri in dvajset ur po smrti njene matere naju je abbe Benoit poročil v tisti mračni hiši z zaprtimi oknicami, ki mi je bila v Nimesu prva odprla svoja vrata. Obenem se je poročil tudi Louis z gospo Catinotovo, ki se je odpravljala z njim v izgnanstvo. Ni mi treba pripomniti, da ni bilo na naši dvojni svatbi ne radosti, ne zabav, ne pojedine, ne prazničnh oblek, ampak da smo jo obhajali z ihtenjem in solzami, z bledimi ustnicami in s srcem težkim od žalosti in skrbi. Toda objokana zarja je časih predhodnica lepega dne. Delj nego tri leta je bilo v najinem življenju mnogo nevarnosti in nemalo toge; godilo se nama je kakor vsem Francozom v tistih okrutnih dneh divjanja in osvete; toda nikoli, ne za dan ne za uro, nisem imel povoda obžalovati tega, kar se je bilo tako naglo izvršilo v Nimesu. Zveste roke in žarke ustnice, oči, ki so se bleščale v ječi prav tako svetlo kakor v dvorcu, so me krepile in bodrile v težkih dneh; in ko so nastopili boljši Časi in z njimi vred sivi lasje in prenovljena Francija, je moja žena še vedno umela olepševati moje življenje in čedalje tesneje dehti mojo usodo. Tu naj dodam še besedo o možu, ki sem bil po nerazumljivi božji volji dobil Danizo iz njegovih rok. Froment iz Nimesa je ostal živ, toda videl ga nisem nikoli več. Tretij dan pobune so pripeljali topove, da so z njhni razbili njegov stolp: razvalino so vzeli z naskokom in poklali pasadko do poslednjega moža. Samo eden si je menda rešil življenje. Ta edini je bil neukrotnež Froment, najspret-nejši vodja, ki so ga kedaj imeli pristaši kraljevine na Francoskem. Živ in zdrav je prestopil mejo in dospel v Turin, kjer so ga častno sprejeli oni, ki bi mu bili lahko pomogli do zmage, če bi ga bili bolj vneto podpirali. Toda tisti, ki mu je veliko podjetje izpodletelo, naj se nadeja dolgih prijateljstev. Kmalu je zavladal okoli Fromenta obči hlad; njegov ugled je jel pojemati m njegova usoda je postajala od leta do leta težja. Nekoč sem ga hotel poiskati, da bi mu pomagal; a baš tedaj se je ukvarjal z neko odpravo na berbersko obalo in moja sredstva so bila premajhna, da bi bil mogel veliko storiti zanj, če bi ga bilnašel. Pravijo, da je kmalai nato umrl, a z gotovostjo nisem zvedel niti tega. Naj bo mrtev ali živ, vsekako ne bom nikoli prestal čutiti do njega spoštovanja in hvaležnosti za marsikaj lepega in dobrega, med kar štejem preti vsem tudi največjo srečo svojega življenja. KONEC. Eligij Eber, krznarstvo Ljubljana, Kongresni trg 7. V lastni delavnici izdelujem in imam v zalogi damske pfašče. lope. boe. čepice, ovratnike iz kožuhovine in iz- vršuiem vsa krznarska dela za dame, gospode itd. Sprejema v preoblikovanje vse kožubovinaste izdelke 10694 • V« V* t je najboljša In najbolj zdrava pijača ohlajeni Radenski Zahvala. Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dobrega očeta Filipa Supančiča smo prejeli od vseh strani mnogo dokazov iskrenega sočutja, za kar izrekamo našo najglobokejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Hausu in dr. Šlajmerju za njiju trud in požrtvovalnost za časa bolezni; jezdnemu odseku Sokola in Ljubljanskemu Sokolu za častno spremstvo, zastopnikom korporadj in oblasti in vsem, ki so mu poklonili cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri zjutraj v cerkvi Martinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 12. septembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. CT> zdravilni vrelec Dobi se ga v vseh boljših trgovinah, restavracijah ln gostilnah. 10813 Občina L.ubljana Mestni pogrebni zavod ZOFIJA DR. ŠAVNIKOVA naznanja v svojem, svojih otrok in vseh ostalih sorodnikov imenu pretužno vest, da je njen ljubljeni soprog, predobri oče, sin,, brat, dedek, itd., gospod V globoki žalosti naznanjava, da je naša iskreno ljubljena soproga in mati, gospa Bil Kopal roj. Sita soproga prolesorja in akadem. slikarja dne 10. t. m. nenadoma preminula. Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo 12. septembra ob 17. uri na Rakeku. Rakek-Split, 11. septembra 1928. Franjo Kopač, profesor in akadem. slikar, soprog. Vlasto, sin. 10816 uri Mli ministrski načelnik n. r., direktor poštne hranilnice in honorarni profesor luridične fakultete danes, dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v Ljubljani v sredo. 12. t m. ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Erjavčeva cesta 14, do mestne meje, odkoder se prepelje v Kranj v rojstno hišo. V Kranju se vrši pogreb ob 5. uri popoldne na mestno pokopališče. Ljubljana—Kranj, dne 11. septembra 1928. Udruženje poštnohranilničnih uslužbencev, podružnica Ljubljana, javlja tužno vest, da je njega član dr. Karo! Šavnik direktor Poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani, dne 11. septembra 1928 preminul. Pokojnika, ki. nam je bil iskren tovariš in vsestransko naklonjen šef, ohranimo v trajnem in najlepšem spominu. V LJUBLJANI, dne 11. septembra 1928. Udruženje poštnohranilničnih uslužbencev, podružnica Ljubljana. INVENTURNA PRODAJA ki se vršj do 15. septembra pri tv diri A. Šinkovec nasl. K. Soss, Ljubliana, Mestni trg 18—19 Vam nu ii blago po nedosegljivo nizkih cenah —:—:—:— Zatorej : ne odlaša.te z obiskom : Moč osebnega mm Popolen korespondenčni tečaj za vzgojo volje, sile sugestij, hipnotiziranje, telepatijo, oseb. magnetizem itd. Najmodernejše orig. arnerik. metode. Sijajni uspehi — nebroj priznanj! — Zahtevajte obširne prospekte in priložite 1 Din v znamkah. Krasno knjigo z mnogo praktičnimi navodili pošlje ta-3 koj za Din 28.— proti povzetju »Veda* in znanost«, Celje, Razlagova štev. 8. Skladiščnik za špeiidjsko skladišče se išče. Upoštevali se bodo samo prosiici. ki dokažejo. da imajo večletno prakso v taki >lužbi. obvladajo blagoznanstvo. so že odslužili vojaški rok, samci in so zmožni po-eg državnega jezika tudi popolnoma nemščine. Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače kojim le priključiti sliko, prepise spričeval in reference, na naslov, koiega bodo dobili v administraciji tega lista. m iz a lin 10797 Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 1. oktobra 1928. pismenim pogodbenim potom vodovodne cevi iz kovnega železa. Ponudbe je koIkova'i s 5.— Din. Pogoji in specifikacija se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika, Velenje Zabava pod šotorom, V nedeljo, dne 16. t. m. se otvori šotor na Toškem čelu. Peklo se bo jagnje na ražnju ter se točile raznovrstne dobre pijače. K obilni udeležbi vabi uljudno gostilničar Ivan Somrak. V primeru slabega vremena se preloži na drugo nedeljo. 10823-a Ogromen prihranek Izdatkov. Za vsakovrstno blago za moške in ženske oblelke, za razno perilo, kamgami, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstni parhen>ti za obleke in perilo. SEZIJSKA RAZPRODAJA. Kamgarne za moške obleke od Din 110.—, razno sukno za moške obleke od Din 40.—, za ženske plašče od Din 60.—, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, Din 34.—, različni kambriki od Din 10.—, vsakovrstni parhenti od Din 9.— naprej. Suknena obleka, 3.20 m blaga z vso dobro podlogo Dln23^ 10824 Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovini IVAN KOS — LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 23. Ne zamudite ugodne Prilike! Oglejte si blago! Broj: 33.171-1928. Zakup buffeta • • v • OdOlOlOIC Primfrij Dr. Minar Sv. Petra c. 24 zopet ordinira. 10S14 CDBOiOiOIO Veliko stavbno podjetje v Ljubljani sprejme takoj sposobnega in izkušenega i brijacnice. OO Središnji Ured za osiguranje radnika u Zagrebu izdaje u zakup u svom novom javnom kupalištu »Terapija« uredjeni buffet (bez točenja alkohola) i brijačnicu (sa manikirom i pedikirom), pa se interesenti po živa ju, da do 21. septembra 1928. do 12. sati opodne podnesu svoje ponude. Informacije daje ekonomski odsjek Središnjeg Ure-da za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ulica br. 3./IV., soba broj 417, od 8.—12. sati prije podne, kad se mogu i razgledati prostorije buffeta i brijacnice kao i sve prostorije i uredjaji kupališta. U Zagrebu, dne 8 septembra 1928. Središnji ured za osiguranje radnika. Ponudbe s spričevali in opisom dosedanjega službovanja na oglasni oddelek pod »Stavbenik«. SELITVE » meatu m (W deieli •trokovno In najceneje potom SI o v e d i a Transport LJnbUaom. iliklofciftpva e««ta 86 ■'»Mor H #718 8» Klovlrie in harmonije no oorobe in povod o, »retoTOo najbolj« ie Bteinway. H01**L BAaea, lorfer. FOrstet Stinjjl erU ■nnal sta dobite le » t«« >ikl tatofft m t*bw «tro> lornjak* a Dirt^fi ■ 4 t « '•Ha «Gl».b»n» Mattr«* 4LFON2 BREZNIK t|obl)ana. Meatm trt tL S .•ol»? marfatrata) IW Urejuj« Davors. Rabljen Udu j* z* Konzorcij «Jutra» A doli tCiPoikmt. Z* INarodnc tiskarne a <1 Kot as k »m «r ja fraoc Jesertefc. Lk naerarm dot /eudgovurefc Aiojzij Novak. V« t Ljubljani