Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Valja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
r
The largest Slovenian Daily in United St^tos«
b Issued every day except Sundays and legal Holidays.
Lisi; slovenskih: delavcevy AmerikL
TXLXrON: CHelses S—3878
NO. 223. — ŠTEV. 222
\_:
75,000 Readers.
Kntergd m Bscond Član Matter September 21, 1903, st ths Port 0fllc< «t New York, N. Y., nndr Act of Oongrw of March 3, 1870 _ NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 22, 1933. — PETEK, 22. SEPTEMBRA" 1933
TELEFON: CHelses $-387«
VOLUME T — LETNIK ZLL
ADMINISTRACIJA BO RAZDELILA PREOBILICO ŽIVIL
IZZA MESECA JULIJA SO SE DELAVSKE MEZDE POVIŠALE ZA 12 MILIJONOV DOLARJEV
Predsednik Roosevelt je izdal povelje, ki je naperjeno proti dvema frontama: preobilici in pomanjkanju. — Vlada bo nakupila za 75 milijonov dolarjev živil in drugih potrebščin. — Značilno poročilo delavske tajnice Miss Perkins. — Stališče [ Williama Greena.
ŠTRAJKARJI OVIRAJO
PROMET
Pennsylvanski prevažal-ci ovirajo promet n a Lincolnovi cest:. — Pi-keti ustavljajo truke.
Philadelphia, Pa., 21. septembra. — Nasilje je zaplamtelo v št raj k u prevažaleev blaga v Phi-ladelphiji in štrajkarji m> več ur vstavili ve.s blagovni promet na Lincolnovi cesti, ker več kot 50 .....	| . .	-lil	trnkom niso dovolili peljati v me-
ne množine živil, ki se nahajajo po raznih skladiscih j sto.
Skupina nad trideset mož je vstavljala truke na cesti v Trenton. Nekatere truke .so zapeljali v jarke, z drugimi pa so zaprli cesto.
Prišlo je do več pretepov, toda, kot pravi policija, ni bil nikdo resno poškodovan.
Blizu Morrisville, Pa., so štrajkarji vstavili truk, s papirjem, katerega so razmetali po cesti.
Obcestni stražniki so slednjič pregnali štrajkarje v mesto in so pospravili papir s ceste.
fitrajkarji se ne zmenijo za odločbo policijskega podkomusarja Joseph A. Le Stranje, ki je dovolil, da smejo mirno piketirati v mestu, toda je zahteval, da prevažanja blaga ne smejo ovirati.
WASHINGTON, D .C., 21. septembra. — V Združenih dravah je na eni strani preobilica živil, na drugi strani je pa na milijone siromakov, ki bi lakote pomrli, če bi ne dobili od dobrodelnih organizacij podpore.
Predsednik Roosevelt je sklenil to razmerje nekoliko izenačiti. Danes je naročil, pokupiti ogrom-
Napetost na Kubi je nekoliko ponehala
ter jih razdeliti med reveže.
To naročilo predstavlja nekak dvojni napad, ko-jega svrha je izboljšati položr.j v deželi. Preobilica življenjskih potrebščin bo izginila, siromakom se pa ne bo treba bati, da bi prihodnjo zimo stradali.
Administracija bo po tržni ceni nakupila meso, perutnino, mlečne izdelke, bombaž in druge življen-ske potrebščine. V to svrho bo potrošila petinsedemdeset milijonov dolarjev.
Prvi bodo prišli vpoštev oni okraji, kjer je pomanjkanje živil in kjer krajevne pomožne organizacije nimajo več sredstev.
Nakup in razdelitev bosta izvršila farmska administracija in zvezni pomožni urad.
Predsednikov načrt je objavil njegov tajnik Stephen T. Early. Rekel je, da namerava predsednik odstraniti največje zlo ameriškega gospodarstva. Po predsednikovem načrtu bo prišla preobilica živil v roke nezaposlenih, ki žive v pomanjkanju.
• WASHINGTON, D. C., 21. septembra. — Danes se je pojavila delavska tajnica Miss Perkins z jako ugodnimi poročili o položaju na delavskem
trgu.	. •	. _ . ,
i
izjavila je, da dobivajo delavci po onih tovarnah, ki so poslale svoja poročila v urad za delavsko statistiko, boljše plače.
V v	j | r	.. . | . |.. .. .».-i I tedna preživel na Potomacu,
času med I 5. junijem in 1 5. julijem jim je bila prost vseh vladnih skrbi.
povišana plača od 42 centov na 48 centov na uro. [ Delovni teden se je skrajšal povprečno od 42 na 38 ur.
Poročila so dospela iz 89 velikih industrijalnih podjetij. Iz njih je razvidno, da so se delavske mezde izza onega časa povečale za dvanajst milijonov dolarjev.
Za ta napredek se je treba v prvi vrsti zahvaliti
ROOSEVELT JE PREHLAJEN
Wasnington, D. C., 21. septembra. — Predsednik Roosevelt je odpovedal vse konference in obiske, ker mu njegov zdravnik zaradi prehlada naročil popolen mir.
Po daljših konferencah je šel predsednik v posteljo, ker se mu je vročina zopet zvišala.
'Njegov telesni zdravnik dr. .Ross T. Mclntire mu je priporočil več počitka, toda je rekel, da predsednikova bolezen ni resnega značaja.
predsednikov tajnik Stephen Early je odpovedal vse sprejeme in rekel, da bo predsednik konec
POTRES NA JAPONSKEM
DOLLFUSS JE POSTAL DIKTATOR
Kancler Dollfus je preuredil svoj kabinet in se je sam postavil za diktatorja. — V kabinetu ni strank.
Dunaj, Avsrija, 21. septembra. Kancler Dollfuss je preuredil svoj kabinet in samega sebe postavil za diktatorja.
Dollfuss je uradno naznanil premembo v ministrstvu, v katerem ni političnih strank.
Dollfuss, ki je že bil kancler, zunanji in poljedelski minister, je še piievzel ministrstvo obrambe in javne varnosti ter ima sf^laj toliko ministrstev kot Mussolini.
Četudi je javnost pričakovala slično premembo, je vendar bila presenečena.
Dollfussova vlan je imela mnogo opravila s širjenjem hitle-rizma in z zahtevo nazijcev, da se Avstrija priklopi Nemčiji.
Kancler, ki je pričel boj. da obdrži neodvisno Avstrijo, na lon-londonski konferenci.' in je pred kratkim dobil od Francije, Anglije in Italije dovoljenje, da sme avstrijsko armado povečati za 8 tisoč mož.
Za |K>moč se je obrnil na Mus-solinija in Mussolini je dvakrat posredoval in posvaril nemško vlado.
0C0NNELL0VI ODVAJALCI SO NA VARNEM
Detektivi so aretirali sedem O'ConnelloVlh od-vajalcev. — Na vesti imajo tudi več umorov.
Dvanajst detektivov in več policistov je v sredo v Xe\v Yorku in Brooklvnu prijelo sedem zločincev. ki so obdolženi, da so odvedli Johna J. 0'Connella 7. julija in so ga po 23 dneh izpustili proti odkupnini $42,000. Med njimi sta tudi dve ženski.
Aretirani so bili: Leonard Scarnici, Anthony Reino, Fred Prentil, Philip Ziegler, Charles Herzog ter Emma Reino in Eleanor Scarnici.
Detektivi so zasledovali odva-jalee, odkar je bil O'Connell odveden.
Scarnieiju so detektivi večkrat sledili, ko je šel iz New Yorka v Albany in 'zopet nazaj v Xc\v York. Ko je prišel pravi čas, so detektivi zanjko zadrgnili.
O'Connell je v policijskem zaporu spoznal Searnicija in Reino kot svoja odvajalca.
Scarnici, ki je priznal ve* umorov in bančnih ropov in Reino. ki je bil policiji poznan kot bančni ropar in ubijalec, sta na. 0'Con-nella nastavila revolverje, sta ga prisilila, da je stopil v avtomobil
Kanazawa, Japonska, 21. septembra. — Potres je zamajal za-*>padni del Japonske in boji se velike škode, četudi je zaradi pretrgane brzojavne zveze prišlo le malo poročil.
Najmočnejši potres je bil v o-krajih Isikawa in Tovarna na pol-
II	. jktn Al v	» ll/l* D 1 * J potoku Noto. V Nanao j-e bila ubi-
delovanju NKA. Istočasno poroča Miss rerkins, da ta ena ^eba in dve nevarno poškodovani.
Potres je napravil veliko škodo na tovarniških dimnikih, na poslopjih in na železnicah. Na nekaterih krajih so se napravile razpoke »tiri palce širokf..
se-je število delavcev silno povečalo. Naivecji napredek je opaziti v industriji bombaža.
William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je danes odgovoril na izjavo predsednika ameriške trgovske zbornice in predsednika narodne zveze tovarnarjev ter dostavil, da "resno dvomi o inteligenci teh dveh gospodov**.
— Tisti, ki pravi, — je rekel Green, — da skuša dobiti delavstvo potom N R A kontrolo nad vsem delom, se moti. Ž.e od nekdaj smo zahtevali, naj ima vsak delavec pravico vstopiti v strokovno organizacijo in sedaj smo to dosegli. V bodoče ne bo smel noben delodajalec siliti delavce, da se mora pridružiti kompanijski uniji. Kdor trdi, da delavstvo ovira obnovo ameriškega gospodarstva, govori vedo-ma neresnico.
in sta ga odpeljala. Nek socijalistični voditelj je Scarnici in Reino sta oropala več
bank v Bronxu. Brooklvnu. Ilens-
rekel: — Vse skupaj za nas nima nikakega pomena, dokler ne vemo, ali se bo vpliv domobrancev na vlado povečal ali zmanjšal. Čakamo samo na razvoj.
"Wiener Zeitung" naznanja, da bo Dollfussova vlada mogoče razglasila obsedno stanje in bo vpeljala smrtno kazen. Lis~t pravi, da 85. člen avstrijske ustave odpravlja smrtno kazen, da pa je z obsednim stanjem vedno zopet vpeljana. Obsedno stanje imajo pravico razglasiti governerji, ali pa notranji minister v sporazumu z pravosodnim ministrom. Pri obsednem stanju je obsojenec usmr-čen dve uri po obsodbi.
MARCONI PRIHAJA
V AMERIKO
OPOZICIJSKE STRANKE ŠE
NISO DOBILE ODGOVORA
HAVANA, Kuba, 2 1. septembra. — Napetost, ki je vladala zadnje dni v glavnem mestu republike, je nekoliko ponehala, dasi še vedno krožijo govorice o protirevoluciji. Straža pri predsedniški palači je bila zmanjšana na polovico. Strojne puške so pa še vedno postavljene na strehi.
V pristanišču se je zbrala tisoč-	~	" ^
glava ljudska množica, ko je po dvodnevni zamudi dospel v pristanišče parnik "Nitra".
Uenova, Italija, 21. septembrta. Senator Guglielmo Marconi in njegova žena sta odpotovala s paru i kom Conte di Savoia v Ame-jstražena in vsled grožnje je bilo riko. Obiskati nameravata 'New I v dvorano postavljenih še več de-York in razstavo v Chicagu. (tektivov a strojnimi puškami.
selaer, 'N. Y. in državi Connec-ticutt. Poleg tega je Scarnici priznal pet umorov, med njimi tudi umor nekega policista pri bančnem ropu v Rensselaer.
Oba sta bila aretirana v svojem
stanovanju v New Yorku Poleg__
tega pa so detektivi aretirali nju-'e • v • • . i ni ženi V Mount Kiecko, n Y.,1^ »vojo zeno je pristal v
kjer so tudi našli celo zalogo o-rožja in municije. Pozneje so detektivi aretirali Zieglerja v Brok-lynu, Hei*zoga v Bronxu in Pren-tila v New Yo»*ku.
Oklahoma City, Okla., 21. septembra. — Držav, pravdn\k Herbert 'K. Hyde, ki vodi sodnijsko obravnavo proti UrecheloWm od-vajaleem in Charles F. Urschel .sta prejela grozilna pisnia. katera je podpisal G-eorge Kelly, ki je skupno z drugimi od vedel Ur-schela. katerega pa do sedaj še niso mogli prijeti. Navzlic tej grožnji vodi Hvde obravnavo odločno dalje.
Sodnijska dvorana je strogo za-
Prav veseli me, da morem zopet obiskati Združene države, je rekel Marconi. — Sedaj potujem že 87-tič čez morje. Združene države in Anglijo smatram za svojo drugo domovino.
JAPONCI NE MARAJO BOMBAŽA
Tokio, Japonska, 21. septembra. — Kitajska vlada je ja^pon-ski orijentalski bombažni družbi ponudila! v nakup amer. bombaž, katerega je Kitajska kupila s pomočjo posojila Reconstruction Finance Corporation.
Japonska družba ponudbe navzlic nizki ©eni ni sprejela.
Za vzrok je družba navedla, da noče s tem dajati Kitajski na-daljnega povoda, da) bi si zopet izposodila denar v Amerik^
BOJ PROTI KITAJSKIM KOMUNISTOM
Šanghaj, Kitajska, 20. septembra. — Medtem tko komunistična armada napreduje v provinci Ho-nai, je kitajska armada pognala komuniste v provincah Kiangsi in Fukien nazaj.
Komunisti so zavzeli in požgali važno mesto Luyi v provinci Honan ter so vjeli župana in vse mestne može. iNa jugu pa je kitajska armada pri tmestu Sunjen vjela 490 komunistov.
Kelly je zagrozil Urschellu, da bo umorjena njegova žena. ako bo pred sodiščem izjavil, kaj se je godilo devet dni v hiši, kjer so ga držali njegovi odvajalci. Državni pravdnik Hvde je poslal svojega štiri leta starega sina iz mesta, ker se boji. da bi ga Kellv. ali kdo drugi od vedel.
OBSODBA MORILCEV
NA JAPONSKEM
Tokio, Japonska, 20. septembra. — Predno so sodniki izrekli obsobo nad 11 častniki, ki bo u-strelili ministrskega predsednika Inukai-a, so šli v tempelj, kjer so molili za razsvetljenje. Nato so bili obtoženci obsojeni na Štiri fleta zapora.
NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA ZA KONFERENCE
Nemčija ne bo privolila v nadzorstvo orožja, če druge države ne znižajo oborožitve. — Anglija in Francija še niste spora-zumljeni.
Berlin, Nemčija, 21. septembra. Iz uradnih krogov prihajajo zagotovila, da Nemčija ne bo sprejela vsakega nadzorstva nad orožjem, dokler druge države ne znižajo svoje oborožitve, ne glede na to, za kako nadzorstvo se bosta pogodili Francija in Anglija v sedanjih pogajanjih v Parizu.
Nemčija je s tem pokazala svoje odločno stališče in nemško časopisje natančno 'zasleduje angle-ško-franeoska pogajanja ter se veseli, ker dosedaj še ni nobenega 'znaka za kak kompromis med obema državama.
Po izjavi zunanjega ministra barona von Neuratha bo Nemčija zavargla vsako nadzorstvo, dokler ne bo sprejeta splošna razorožitev, kar je jasno svarilo razo-rožiitveni konferenci. Ako države ne ugodijo nemški zahtevi, bo prišlo na konferenci do i«vn?ga polotma.
Nazijska vlada je mnenja, da je njeno .stališče mnogo izboljšano, ker se Anglija, in Francija ne moreta zediniti *za načrt nadzorstva. Ako v Ženevi ne Ibo skupne Helsingfors, Finska, 21. '»eptem- ameriško-angleško-francoske fron-bra. — Na potu v Ljeningrad sta te proti Nemčiji, bo geslo Ne m čiste Charles A. Lindbergh in nje-j je: "Znižajte razorožitev ali pa gova žena vstavila v Helsing- gremo domov". Nemčija tudi pra-
Pet opozicijskih strank še vedno čaka odgovora na ultimatum, ki je bil izročen pred par dnevi predsedniku Urau !San Martinu.
Fulgencia Batista, bivši seržant ter sedanji polkovnik in šef generalnega štaba, je izjavil, da je vstaški voditelj Glas Hernandez pripravljen udati se. Temu nasproti pa krožijo nepotrjena poročila. da je Bias Ilernandes sedaj močnejši kot je bil kdaj prej.
Sem so dovedli Rafaela Viero, policijskega načelnika mesta Moron. Aretiran je bil takoj, ko je Hernandez pobegnil iz mesta. Očitajo mu, da mu je omogočil beg.
V Marianao je hotela ljudska množica oplrnlti hišo .Joe Obre-gona, zeta bivšega predsednika Machado. Vojaštvo je napad preprečilo ter aretiralo dvainpetde-set oseb.
LINDBERGH JE NA POTI V LJENINGRAD
Helsingforsu. — Čaka na sovjetski zemljevid. Cez gotovo pokrajino ni dovoljeno letet!.
forsu. kamor sta prišla iz 'Karls-krona na Švedskem.
Lindbergh je rekel, da se je
vi, da ne more sprejeti nadzorstva nekaj let. predno bo sklenjena splošna razorožitev.
vstavil v Helsingforsu, ker je nje-| Karkoli bo sklenjeno v Parizu, gova žena hudo prehlajena. Kdaj[bo le malo moglo premeniti nem-bosta odletela v Rusijo, še ni do- j ško stališče razun če se bo nada-ločeno.	]jevala needinast med Parizom
Na poletu iz Karlskrona v Hel-singfors, katera razdalja znaša 625 milj. je Lindberghu pihal nasprotni veter je in bilo tudi slabo videti. Iz Helsingforsa do Lje-ningrada je še 175 milj, , LjcningTad, Rusija, 21. septembra. — Charles A. Lindbergh in njegova žena sta pristala v Helsingforsu. kjer čakala na sovjetski zemljevid, iz katerega je razvidno, nad katerimi kraji okoli Ljeningrada je prepovedano leteti. Zemljevid je z aeroplanom
Londonom in "NVashingtonom, bodo nemški delegati šli v Ženevo z zagotovilom, da bodo dosegli domačo zmago na tujem ozemlju.
KONEC ŠPANSKEGA KRALJESTVA
Pariz, Francija, 20. septembra. Prejšnji španski prestolonaslednik, princ iz Aisturije, je izdal na vse Špance poziv, da naj podpi-
i , • x i • i , .	, TaJ° »pansko republiko in naj
poslal sovjetski konzulat v Stock-	.	.. ,J
lwii m i,	prenehajo s svojo agitacijo za ob-
novitev monarhije.
holmu.
Nasprotujoča si poročila o Lindberghovem poletu iz KarLs-krona so povzročila med prebivalstvom velik nemir
Devet izmed desetin oseb v Ljeningradu še ni ničesar slišalo
o iLindberghu, kajti sovjetsko časopisje je "zelo malo pisalo o njegovih poletih. Do sedaj tudi časopisje ni objavilo njegovega prihoda v Hosijo..
Španska je ea vedno končala s kraljestvom, — pravi princ v svojem oklicu. — Za to mi ni žal. kajti kot privatni državljan sera mnogo srečnejši.
Izgnanim španskim generalom je svetoval, da prenehajo e agitacijo proti republiki in je izjavil, da nikdar ne bo prevzel odgovornosti kot dedič ipanakega pro* »tola.
ncii moor

t* i«
a
Glas Naroda
■LOTHNIO PUBLISHING OOKTAMI <▲ Oorpormtk»)
fnkl
Place of
m w.
of tbe corporatlon and addi mt
of above officers: Not I«k City. N.
-GLAS NARODA (ViAMflf tfcft PeapU).
Daj Except Budaji and Hotidaja
Mfto teto T«Ua
Aanado ........
|i pol leta.......
|e eetrt leta ....
9000
«1-00
ka New York aa celo loto ....
Za pol leta..................
Sa luoaematrc aa oela leto . . . • Sa pol leta.................»
SilbocrtpdflB Yearly 90.00
"Olae Naroda" Mitja riaki dan tmemSl nedelj ln pramlkor.
HBW Y5BK, FRIDAY, SEPTEMBER 22^1933
TITE LARGEST SLOVENE DAILY te U. t. A.

opisi
Poljane nad Škof jo loko. ' povodnji prizadete. Odneslo je Zopet se oglašam z nekaterimi več mostov in raztrgalo domala novicami iz Poljanske doline.' vsa občinska pota. Vsega tega na-Morda ste videli po drugem časo- ša soseda ni imela, in zato ima pisju, da nameravajo pri nas' lahko nekaj tisočakov na strani.
DUlgl brca podpisa in oeebnoatl ee ne prt občujejo. Uenar naj ae blagovoli fsMijatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ■ass tudi prejinje blralUHe naanul. da hitreje najdemo naslovnika.
"OLIfl NAHODA". ti« W. lftth Street, Near Vsak. tL -
CHefteea 8—«879
PETINDVAJSETA OBLETNICA
združiti po novem občinskem zakonu vse manjše občine T S tem je prizadetaj čudi naša poljanska občina. Xaj si mislite! Mi Poljanfci go*6vo s tem nismo bili zadovoljni, kakor hitro smo zaznali, kaj da se z našo občino na odločilnih mestih pripravlja.
Ob priliki nekega shoda v Poljanah nam je naš rojak in domačin g. Lovro Perko, upokojeni šolski upravitelj, prvič omenil:
"Tega, kar je naie in kar smo od nekdaj imeli, se nam ne sme vzeti" — je dejal. — "Naša občina, oziroma vas, je bila prva naselbina, ko so se naši pradedji preti davnimi stoletji priselili v dolino. V Poljanah je bila do pred 15 leti ufarjena vsa dolina. Ičamor je spadala cerkveno. V Poljanah je bila prva šola. ki jo že Valvazor omenja pred 2o0 leti. Iz poljanskih šol je izšlo veliko slavnih mož, ki so ponesli svojo slavo v svet. med temi tudi naš dr. Tavčar. slavni pisatelj, ki je domala vsako hišo v Poljanah opisal. Za časa freisinških škofov je bila ©fficium (oradnija) tudi v Poljanah in tudi za časa Francozov je I bila merija (županija) v Polja-1
Te dni mineva petindvajset let, ko je prišlo do oči-tega nasprotja med slovtmskini narodom in tedanjo avstrijsko vlado.
Slovenska narodna zavest se je razvila do precejšnjega viška. Dp tedaj so Slovenci prosili in moledovali za svoje pravice, takrat so jili pa začeli terjali. Avstrijska vlada jim je odgovorila z ognjeni.
Sredi bele Ljubljane sta omahnila v smrt dva sloven- |nah. kamor je spadala večina do-J ska mladeniča — Lunder in Adamič — zadeta od avstrijskih krogelj.
Ce prej ne, so takrat Slovenci spoznali, kaj imajo pričakovati od svojih gospodarjev.
Deset let pozneje — leta 1918 — je bila Avstrija pravično plačana za vse grehe, ki jih je imela na vesti.
Tisti, ki jih je najbolj zaničevala, so ji zadali smrtni udarec.
Slovani so zapeli nagrobno pesem nji — sebi pa himno odrešenja.	»
ce, kamor se nateče voda s
streh J Omenil ni tudi-niti ubogih de-ali bližnjih studencev, da imajo lavcev, ki danes nimajo sploh od vode dovolj, tudi če celo leto ne ničesar živeti. Pač pa jim dolžni-dežuje, kar se imajo zahvaliti ce- j ki radi pokažejo na varčevalca, mentu, ker z ilovico ali z apneno češ, ta je kriv vaše in naše usode, malto kaj takega ni bilo mogoče ko leži na denarju, mesto da bi
nikdar napraviti.
Nekateri so napravili tudi velikanske betonske tanke, v katerih
ga dal od sebe.
Misli! sem si, če se bi kdo od tistih, ki "imajo", oglasil k bese-
ŠE ENA OBLETNICA: BAZOVICA
Bojevniki pravijo:
—	Mi, ki smo hodili od Svete Lucije čez Krvavi vrh in čez Ko rado prek goriških Brd v furlansko ravan; ki smo drveli mimo Kobarida čez Kuk in Matajur in po belih cestah masirali prav do Piave; ki smo prehodili Vso to našo srčno bol od Snežnika do Tilmenta, preplazili se in pregazili viso to izmučeno in sveto goriško in primorsko grudo — mi še nismo bili v Bazovici.
—	Mi, ki smo ginili za vsakim kamnom tam, za vsako grobi jo; ki so se nam zarezali v živo meso vsi krvavi mejniki: od Krna in Vodil vrha in Zagore tja prek Svete gore, Škabrijela in Sv. Marka in Podgore tja do Hudega loga in Grmade in vseh oporišč strahotnega spomina; ki smo se prebijali in bili, vse zdržali; odbijali, dftJhi rešili našo zemljo; le v Bazovici nas ni bilo tisteg^poragz&ga jut^a,..
—	Bidovec, Marušič, Valenčič, (io^tan \ Vi ste bili sa-mi tam. Vi Bami v sebi 6ilni, nalik armad;. Ne, Ideja je silnejša od krvave armade teh, ki nosijo v sebi strup do bližnjega in do Človeka.
—	Mi, ki smo izgubili v bitkah nebroj svojih tam, smo zagrebli poleg naših tudi sovražnikova trupla; na gomile smo jim zasadili rože in križe, njim prav tako kot našim. Vi, mučenci, pa nimate gomile na svoji rodni grudi. Zravnali so vas z rušo, zabrisali so vašo sled, kakor da yas nikoli bilo ni na zemlji.
—	Čeprav je ni vidne sledi za vami, vendar vas. hranijo milijoni v sebi. Mi hranimo vase nemo izročilo in u-tripamo za one vse, ki ginejo na uropanih nam tleh, ki umirajo y verigah za našo sveto pravdo.
line. Poljane so tista vas. po kateri je dobila dolina svoje ime. Da bi se pa nam danes vzelo samostojnost in nas priključilo pod Gorenjovas s Trato, kamor se misli priključiti tudi ostale tri občine — Oselico, Javorje in Poljane, nikakor ne".
Takoj so se pričeli zbirati podpisi za petieijc do najvišjega mesta in v kratkem je bilo zbranih eez 1000 podpisov. To je gotovo učinkovalo. Na jnerodajnih mestih so uvideli" da bi se nam godila krivica in sedaj, kot se čuje, so umaknili svojo namero.
Kot nam je g. Perko na ponovnem protestnem shodu v. Poljanah povedal, smo sedaj lahko brez skrbi, in razburjenje se je polagoma, poleglo.
Da se nas je v tem še bolj podprlo, je pred kratkim. Poljane obiskal kraj, ki je obenem tudi obiskal grob <3r. Ivana Tavčarja na Visokem.
Vidite, ko bi bili molčali in ne dali glasu od sebe. bi se bilo zgodilo z nalšo občino isto kot se je drugod z enakimi občinami, da so jih enostavno pritisnili tja, kamor so jih namenili.
Nimamo nič. če se kako občino k nam pridruži, kar se bo gotovo z .Tavorjami zgodilo, a najrajši smo sami za se in bomo še nadalje v miru in slogi z našimi sosedi vodili svoje posle.
Gorenjavas je za-dnji čas postala nekako prometno središče za vso dolino in kot taka nas hoče tu m tam izpodrivati. Imajo tam že v»e važnejše urade in drugo in sedaj naj bi dobili še nas. in bo moral kmet po zimi s Kovskega vrha ali'od Zaprevala v Gorenjovas po živinski potni list ali drugo malenkost.
Gorenjavas nas sicer tudi odklanja, radi gmotnih ozirov, am-
BOMBE ZA SLOVENSKEGA UREDNIKA
V elevelandskeni slovenskem dnevniku A.D. čitamo, da so neznanci napadli urednika. Ko je prišel v urad, sta bili vrženi proti njemu skozi šipo dve bombi, ki pa nista vsebovali nitro-glicerina oziroma dinamita, pač pa amonijak. Amonijak nima prav posebno hudih lastnosti, pač pa nenavadno slab duh, ki se običajno širi po straniščih in drugih sličnih proptorih.	.
Poročilo dostavlja, da je urednik atentat povsem junaško prestal, edinole uredniške prostore je bilo treba temeljito prezračiti. .
Toda ni je nesreče brez sreče. Urednikov besedni ar. renal je ca mogočno orožje bogatejši.
kVbodoče bo mogel zmerjati svoje politične nasprot. »ike *udiz — atetetorji.
Pa tudi če bi iprišlo do združitve, poravnati bi morali Poljanei sami svoje, kar imajo na ničli. Gorenjavas pa naj tudi ve, da so Poljanei že bili, ko o Gorenjivasi še ni bilo sledu. Tako smo danes gotovi, da Poljane ostanejo to, kar so bile.
*
Pred kratkim je pisal neki Amerikanec iz Gorenjevasi o nekem Amerikancu, ki je najprej denar zapravil in se potem po Sori s čolnom vozil. To je bilo resnično. Toliko zanimanja za kakega tepca še ni bilo nikdar kot tedaj. Tudi meni ni bilo všeč. Vprašal sem orožnike, kaj naj napravijo ž njim: ali mu prepovedo to nadaljno neumnost ki jo je počenjal Ko bo suh in ne bo mogel več nikamor, bo prišel tej ali oni občini v nadlego in pri tem bodo pa še kazali na njega, češ, taki so Amerikanci, ko denar zapravijo.
Orožnik mi je dejal: "Če drugega. ne počenja pri tem, mu ne moremo nič".
Ko pa je -še vedno našemljen hodil okrog tako po leti in po zimi. sem pisal na Rafaelovo družbo. naj piše na njegovb pristojno župnijo ali županstvo, da mu prepovedo to nadaljno neumnost, ki ni kazala za predpust, še manj pa za kako gledišče. Č. g. Zakraj-šek mi je odpisal, da mu ni pomagati. Bedak je dovolj velik, ker je toliko denarja po neumnosti zapravil. Kakor ^i je postlal, tako naj leži. Danes, kot slišimo, je možak prišel k pameti, katero
sedaj nuca. ko denarja ni. *
Svoječasno sem pisal, kako molijo v Lučnah pri i it a ni j ah med procesijo ki se vrši, kot pravijo ljudje, za odvrnitev črvov ali ke-brov.	*
Letos, dasi ni bilo kebrovo leto. so ondi uničili takorekoe vse. Že spomladi, ko je bilo dolgo časa brez dežja, se je črv pojavil pod rušo. katera je postala namah rjava. Tedaj so pognojili in vsa-dili po priz^/detih krajih krom-jpir, ker pa ^opet ni bilo dežja me-fcec dni. se je nadloga razpasla, da je uničila vse po hribovitih solnčnih in kamenitih legah.
Morate vedeti, da je nek posestnik v Lučnah dobil od 5 stan-tov 3 mernike pšenice. Pa ne le v Lučnah, tudi v Žirovskem in Bukovem vrhu. če si odkopal rušo, je bilo vse belo od črvov pod njo.
Ni čudno, če so nekdaj molili,) da "kreple naj!" kar pa je ostalo do danes samo še v spominu. Če se je to pojavljalo leto -za letom. ni čudno, da so se ljudje navadili tako moliti.
V prejšnjih časih je našim hribovcem poleti, posebno ob času suše, primanjkovalo vode, tako za kuhinjo 'kot za živino, katero so gonili do dve uri hoda ali Še dalje napajat.
Za kuhinjsko potrebo so jo pa nosili v brentah ali pa jo vozili na vozeh.
Danes ni več. tako. -Mnogi so
ima voda tak pritisk, da ob času di, kako bi dolžniki planili nanj požara lahko služi kot domača' in ga zmečkali.
brizgalna, ki j« dostikrat še bolj j tZborovalce sem pa slišal pogo-učinkovita kot kaka motorna bri- varjati se o "položaju", da neka-
teri so res preveč "nueali", ker so lahko dobili, drugi so pa tudi bili neumni, ker so tako stradali in nosili v posojilnice in drugam.
zgalna pri izsušeni grani. *
Pred časom sem bil na shodu, na katerem je govornik blagro-val .kmete dolžnike, kakšni reve-' Torej smo tisti, ki smo hranili, le ži so in kaj dobrega pomeni za nje tepci. Skoda, da poprej nismo ve-zakon o -zaščiti. Ni se pa pri tem t deli za to
»pomnil niti z besedo ha varčeval-| Pa ne mislim, da -so Poljanei ca, ki je hranil in dajal na stran,« med takimi, ki drugim oči odpi-da morejo danes kmetje in drugi rajo. N>, nikakor ne! živeti.	j Pozdrav!	J. B.

e.
Avto je treščil v voz.
Ko se je vozil 10. sepembra
svojim vozom pravilno po desni strani ceste proti domu posestnik Brus iz Zgornpe Kungote, je pri-vozil nenadoma nasproti z veliko brbino in nepravilon po levi strani ceste neki tovorni avtomobil, ki je že v naslednjem trenutku za vozil v konja in voz. Na kraju karambola so se odigrali strašni prizori. Zaradi silnega sunka so zleteli Brus in njegovi trije otroci, ki so bili poleig njega, v velikem loku na sosednji travnik in obležali prestrašeni do smrti. Na cesti <pa je obležal na mestu mrtev Brusov konj z razbito glavo, razparanim trebuhom in polomljenimi kostmi.
Ves srednji del voza je bil dobesedno zdrobljen. Neznani šofer se pa ni omenil za žrtve svoje neprevidnosti, temveč je tako nadaljeval vožnjo in izginil v noči. K sreči je dobil posestnik Brus le nekaj lažjih poškodb, dočim so ostali visi trije otroci po čudnem naključju nepoškodovani.
I nice Helene Skrbišeče kaj hitro I spopadli.
j Štern je izruval na sosednji nji-
vi debel kol in napadel z njim Lo-vrenčiča. Ta pa se je pravočasno umaknil in izpulil Šternu kol iz rok. takoj nato -pa že udaril Sterna s kolom štirikrat z vso silo po glavi. Takoj se je Štern zgrudil nezavesten in ves okrvavljen na tla. Pretepa je bilo seveda takoj konec/1 in so odnesfi fant-tje -Sterna na njegov dom v Fra-mu, kjer je bil kmalu nato tudi zdravnik. A njegova pomoč je bila žal zaman: Stern je zjutraj, kmalu po 3. uri umrl.
KAKO JE TREBA JESTI.
Vlom v župnišče.
10. septembra zjutraj so doslej Še naznani storilci obiskali Brus-
—	Tako, da boš sit — bi rekel moj prijatelj Ugel v gorenjem delu ne\vyorške države, kar seveda podpišem z obema rokama.
Navzlic temu je pa nekaj splošnih pravil, ki se jim mora človek pokoriti, da ga vsaj v družbi ne gledajo postrani.
Pravila niso veljavna za vse kraje >11 za vse ljudi. Človek se pač mora razmeram prilagoditi in se ravna.ti po svoji okolici.
Pravilno jesti je precejšnja u-metnost, ki ji ni vsakdo kos.
Tistemu, ki je že iz mladega vajen, je lahko, učenje je pa križ, tako za otroka kot za odraslega.
Nekega zimskega včera, sam ne vem, kje sem se bil zamudil, sem šel večerjat v italijansko restavracijo v Downtownu, kamor so včasi zahajali tudi nekateri naši ljudje.
Ivo sem použil svojo običajno teletino in jo poplaknil z rdeč°-pobarvanim rozincem. sem zaslišal za seboj slovensko besedo.
Hotel sem se ozreti, pa sem se premislil. Ona je precej skrivnostno govorila — kakor v cerkvi.
—	Zaljubljena sta — sem si mislil — naj po večer jata v božjem imenu. Zgaga jima ne bo zgage delal.
Štrlel sem v časopis in jima trdovratno hrbet kazal. Slišal sem, kako je naročila s
piskajočim, tenkim glasom večer. Orožniki so aretirali Lovrenči- jo za dva Koj prve bw.ode me
<-a. ki je priznal uboj in izjavil, J preprieale. da nista zaljubljenca, da je pobil Sterna iz maščevanja. J Mati je s sVojim sinčkoin -ker ga je ozmerjal in ker mu je 8em konštatiraU kcr j. rekla :
—	Na, tukaj imaš servet. da se ne boš pokacai. Kar okrog vratu
s svojo kovačnico občutno kon-1 kuriral. Izročili so ga v zapor ma-' riborskega okrožnega sodišča.
Rdeči petelin v Črnomljn.
5. se<ptembra je bila prav mirna noč in nihče ni mislil, da bo ogenj uničil velik del imovine tamošnjega meščana. Plat zvona in gasilski rog sta zbudila iz naj-
si ga zavfrzi.
Nobenega odgovora.
—	Ubogljivega otročička ima — sem dalje konštatiral.
—	Na, tukaj imaš puter. Le lepo namazi. O, ti prekleta nero-da! 'Nikar ne pobiraj, saj vidiš, da je padel na čik. Oh. nobene manire nimaš! Le lepo jej župco.
brodo". Brodo italia-
lepšega spanja mirno mesto. Na periferiji se je dvigal v jasno noč J -se pravi nice pri Novem mestu. Za vlom so visok stolp gostega dima, ognjene,110- Kako pa držiš žlico t Žeškrišč, si izbrali župnišče. ki so ga osre- saje pa so kakor dež padale po na Pinto ti je kapnilo! Pa tako
vsej okolici. G-orela sta mlin in draga pinta! Neroda nerodna, saj
pak Poljane so bile dvakrat po napravili velike prostorne kapni-
čili s svojim posetom med 6. in 7 uro, v času. ko je župnik Ivan Še-šek bral mašo. Vlomilcem je bilo to dobro znano in ker tudi ni bilo nobenega drugega v župnišču, so nemoteno prislonili lestev k župnišču ter zlezli v župnikovo sobo. Odnesli so mu 150 Din gotovine in eerkevno 'posodo za poslednje olje.
Smrtna žrtev fantovskega pretepa
10. septembra, zvečer se je vračala iz nekega vinotoča v Framu proti domu večja fantovska družba. v kateri so bili kovaški pomočnik Ladislav Lovrenčič, Ferdinand Koline in Franc Lašič iz Frama. "Na cestnem križišču na državni cesti so fantje, ki so bili že precej vinjeni, zadeli na kovačevega sina Antona Št erna. s katerim je živel Lovrenčič v hudem sovraštvu zaradi konkurence v isti obrti. Fantje so si bili kmalu v laseh in so se pred hišo posest-
žaga Joška Doltarja.
nisi za nikamor. Obriši se vendar! Kaj bo pa kelnar rekel? Cel makaron imaš na bradi.
Iskre so zažgale tudi nekatera sosednja poslopja, ventiar pa soj gasilci te plamene takoj udušili! Nekaj časa je bil mir. nato je in odstranili nevarnost za sosed- Pa Z0Pet začela: nje hiše, ki bi sicer prav lahko po-j _ <xikar ne jemlji kruha s ta-stale žrtev požara.	j co čemu imaš pa vilice? Z vili-
V poslopju Joška Doltarja so [ eami se Vzame kruh. ne pa a plameni uničili leseni gornji del 4 kremplji. Tresk! Na, pa je šel ta-žage. vse pohištvo z oblekami in J lar 0 ti,prekleta neroda! Se sploh vse. kar je bilo v zgornjih 1 talarje bom plačevala. Oh, saj prostorih. Plame.ni so uničili tudi j pravim v roko vzemi čikno. Čik-velike zaloge pšenice, ki je bila j na	z roko pri finih !judeh.
shranjena nad mlinom in ki je t; ne gre? pa v aržet spravi. ravno letos Doitarjevim prav do-jKar v rutco zavij, pa glej, da te bro -obrodila.	j kelnar ne vidi. Vidiš, to je pa
Kakor je požar nastal, še ni špargelj. To je dobro za želodec... znano, vendar pa je zlobna roka Xe tisti konec — drugi konec daj najbrž izključena. Vse kaže, da je v lKta_ In vse -e: je predrag
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO - DNEVNEM KURZU
Y JTGOSLAYIJO
Dta 300 ..........................$ 4.85
D4a 900 ..........„ —74.0
Dak-,400 —...................4 »JO
Din 800.......................4 11.45
Dta 1000 1_______:.......:.....22.60
Din 5000........................:$11050
V ITALIJO .
Lfcr 100	____:..„................... $ 8.80
Ur 200	.......................... $17.25
Lir 300	........................... $25.60
Lir 400	........................... $33.75
Lir 500	............................ $42.75
LIT 1000	.....^.j..____......... 484.25
ker se cene 8edaj hitro menjajo 80 navedene cene podvržene spremembi pobi ali doli
Za izplačilo Teč jih sneekov kot xgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali Urah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za ispla&llo $5.00 morat* poslati__$ 5.78
" $10.00 " * _$10-88
•» »t . 8154)0 " » •• n , $20.00' " »»
* ' J " $40.00 •» " _$41.28
» •» $504)0 " " ....._$513Q
Pvelemnlfc doM t šUrmm knjo tapiiiSo ▼ dolarjih. > Kajna nakazila Uniujemo po Cable Letter pristojbino $1—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Narod«'9
Mit WS8T 18th BTRBMT	NEW YORK, N. T.
ogenj povzročil kratek .stik. Skupna škoda znaša nad 200.000 Din, dočim je bil nesrečni pogo-relec zavarovan le za 100,000 Din in pomeni ta ogenj zanj veliko nesrečo.
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
t*
ZABAVE
• i	■ - T
-	1 . .	t-	-s
OGLAŠUJTE

"GLAS NARODA" nt Čita umo val* članstvo, pač pu rsi Slofonci ▼ fail okoHcft,
■i. ■ 11
CERE ZA OGLASE SO ZMERNE
P°jej, je predrag špas, da bi se kaj stran metalo. Zos pa lepo t> kruhom pom&ži. pa ne takrat, ko te kelnar gle-da. O ti prekleta packa, pa na ta nove hlače. . . Tak merkaj no malr kaj bodo pa ljudje rekli... Pa spet drajklining... S samo žajfo ne bo slo ven . .. In z desnb roko vzeani euker, ne z levo... Le kaj si bo kelnar mislil, ker nimaš nobene manire. Tak jej no. zakaj pa češ doma v.se požreti? . . .
Vse lo se slišal in sem si mislil: — Otrok, «itno in hudo mater imaš.
Vzel sem klobuk in »e odpravil ter uvidel svojo -zmoto.
Za menoj ni sedela mati b svojim otročičem. pač pa žena s avo-jim zakonskim možem.
•In možu je govorila besede, ki sem jih zgoraj navedel.
Ona — majhna stvarca, da je komaj izza mize videla — on pa za dve gla-vi večji od nje, močan in posta ren.
Nji je šel jezik kot raglja.
On pa ni ves veččt niti ust odprl. Xa obrazu in na očeh se mu je povn&lo, da je po vsej večerji lačen.	% t
To je bilo takrat, ko ao slamni-k&rice jako dobro zaslužile in ko so blokarji štapali.
"o l A S NARODA*
NEW YORK, FRIDAY, SEPTE MBER 22, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY ta V. M. A.
TRAGEDIJA NEMŠKEGA NARODA
Mlad časnikar iz Tiibingena. pristaš bivšega centruma, ki je bil kmalu po voHlvni zmagi Adol-fa Hitlerja aretiran, a že čez par tednov izpuščen na intervencijo svojega prijatelja, visokega uradnika v Hitlerjevi vladi, pripoveduje :
—	Ko sem dne 7. marca ob 9.30 zajtrk oral, nekdo močno pozvoni na vrata. Nečak stopi k vratom in jih odpre. Trenutek kasneje stopita v sobo dva člana napadalnega oddelka, oblečena kot stražnika, in mi kratko javita, da sem aretiran in da naj grem takoj z njima. — Prosim vas. — ugovarjam, — kdo vam je dal nalog za aretacijo! — Ne upirajte se, boste že izvedeli, — mi odgovori eden. Uvidel sem. da je vsako u-piran je zastonj in sem šel z njima. Peljala sta me v ljudskošol-sko poslopje, v telovadnico. Tam je bilo že vsega skupaj 173 areti-rancev. Vsi so bili aretirani tistega dne in tukaj čakali na zaslišanje.! Za menoj je prišlo še kakih dvajset ose-b. Nato se je pričelo ostro 'zasliševanje. Jaz sem prišel na vrsto med prvimi, že okrog enajste ure. Dva surova člana S. A. sta me peljala v šolsko sobo. kjer se je vršilo zasliševanje pod vodstvom poveljnika napadalne čete. Zasliševanje je bilo kratko.
Zanimalo jih je predvsem moje časnikarsko udejsvovanje; po desetih minutah sem že končal. Ostal sjem v sobi in čakal, da me odvedejo.
Tedaj se je odigral pred mojimi očmi strašen prizor. Neki komunist — -poznal sem ga že več let — se je branil dajati odgovore na stavljena vprašanja. — Oa-kaj svinja, boš že govoril, — je zarohnel nad njim zasliševalni komisar in ga udaril s pasjim bičem po glavi, da se mu je vlila kri po brazu. Komunist je -zavpil in se postavil v bran, a že so ga zgrabile trde pesti članov napadalnega oddelka. Komunist je vztrajno molčal. Nenadoma se je pojavil 'pred njim kozarec z rici-novirn oljem. — ('e koj ne odgovoriš. izpijei to! — Ob tem pogledu se nisem mogel premagati: — Toda prosim, gospodje... — js^m se hotel potegniti za komunista. — Jezik za zobe. — je zavpil nad menoj vodja udarne čete. Hotel se.m govoriti dalje, a že mi je zatusnil usta in me odpeljal v sosednjo sobo.
Tam se je začelo drugo dejanje. V sobi so sedeli sami pripro-sti tovarniški delavci, funkcijo-narji, socijalno demokratske stranke. Vsi so bili ostriženi kot obsojenci. Tudi mene so ostrigli na čisto in me peljali nazaj v telovadnico. Tam smo čakali do 4 popoldne, ko je bilo zasliševanje končano. Nekatere so takoj po zasliševanju izpustili.
Sedaj se je začelo tretje dejanje. Iz telovadnice vodijo ena vrata v sosednjo sobo, ki so jo navadno uporabljali za garderobo. Sedaj so postavili tja telovadnega konja in klicali posamič enega za drugim noter. Iz sobe se je začulo obupno vpije in klicanje na pomoč. Prisluhnil sem in začul udarce gumija po Živem člove-ik-em telesu. Spreletela me je zona. Tedaj začujem svoje ime. Sti-tnem zobe in stopim v sobo. Obenem z menoj je bil klican neki 17-letni komunist. Štirje člani napadalnega oddelke me zgrabijo in »lečejo do golega.
—	Čakaj. pes. rzbili ti bomo iz glave pacifizem in Panevropo!
Prostor je smrdel po krvi in potu. Vržejo me na konja. Kri mi je tekla iz ušes in nosu, po hrbtu in po nogah. Dobil sem kakih trideset udarcev z gumijevko, nakar se m padel v nezavest. Ko sem
prišel čez nekaj minut k sebi, se mi je nudil gnusen prizor- Mladi, 17-letni komunist se je branil na življenje in smrt in končno padel pod udarci v nezavest. Še nezavestnega so brcali in pretepali. Zona me obliva še danes, ko se spomnim tega prizora.
Okrog 8 so nas naložili v policijske avtomobile. Večina ni mogla niti sedeti niti stati. Izložili so nas pred staro, že davno ne več rabljeno jetnišnico. Mladega komunista in še nekega 30-letnega socijalnoga demokrata so zaprli skupaj z menoj v isto celico. Pet dni nisem mogel" ne ležati ne sedeti. Mlademu komunistu sva morala vsak dan umivati nezac^lje-ne rane. Zdravnik je izjavil, da fant ni-sposoben za koncentracijski tabor. Dobil je odgovor, naj gre sedet mesto njega, pa bo fant prost. V ječi so postopali z nami dobro. Strašili nas niso, hvala Bogu. podivjani člani napadalnih oddelkov, ampak stari jetniški pazniki. Hrana je bila slaba inr nezadostna. Vsak dan pred zajtrkom smo morali telovaditi na jet-niškem dvorišču, lahko si mislite, vsi ranjeni in sestradani.
Imel sem srečo. Že čez nekaj tednov sem bil izpuščen na intervencijo nekega vplivnega prijatelja. ker nisem bil nakak marksist. še manj komunist. Pred odhodom so mi predložili v podpis izjavo, da "so v vsakem pogledu dobro postopali z menoj".
IZSELJEVANJE V EVROPO
Še pred enim desetletjem okoli pol milijona ljudi je prihajalo na leto v Združene države, da se tukaj naselijo. Danes se je ta letna imigracija skrčila na eno dvajse-tinko. Povrh tega za vsakega priseljenca. imamo sedaj po tri izseljence. Tekom zadnjega fiskalnega leta je 23,068 priseljencev prišlo sem, med tem ko se je 80,061 ljudi izselilo iz Združenjh držav.
Ta velikanki in zgodo;vinski preobrat imigracijskega toka je posledica omejevalnih zakonov in tudi gospodarske krize. Sedanji priseljeniški zakon dovoljuje prihod 153,831 inozemeev iz kvotnih dežel. nevšteivši seveda one. ki so izven kvote, dočim je iprihod iz ameriških dežel neomejen. Leta 1931 je predsednik Hoover odredil konzulom, naj absolutno ne pripustijo nikakih inozemeev, "ki utegnejo pasti na breme javne dobrodelnosti". in strogo tolmačenje te odredbe je skrčilo leta 1932 imigracijo na 25,576 in še več tekom zadnjega leta.
V časih gospodarskih kriz se je vedno opazilo precejšnje izseljevanje inozemeov iz te dežele v njihovo domovino. Leta 1908 na primer se je vsled tedanje krize izselilo skoraj 400.000 tukaj nastanjenih inozemeev. Mnogi so se kasneje povrnili, ko so se časi i z-
I
1 jen cev in 131.000 leta 1918. Po vojni se je imigracija zopet hitro povzpela in leta 1921 dosegla 650 tisoč. Leta 1921 pa je stopil v veljavi prvi omejevalni zakon. Zakon od leta 1932 je še 'bolj omejil število priseljencev.
Ni verjetno, da se Združen? države kdaj povrnejo na neomejeno priseljevanje. V splošnem se zgodovina imigracije smatra za zaključeno. Treba poudarjati tudi, da razmerje rojstev v Evropi pada. Tekom mnogih stoletij je razmerje rojstev v Evropi bilo tako. da je bilo poviprečno 40 živo-rojenih za vsakih 1000 prebivalcev. Padanje rojstev je začelo kmalu v tem stoletju, ali po svetovni vojni se je kar strmoglavilo. Razmerje rojstev je padlo v
Mi imamo uradne podatke o imigraciji začenši od leta 1820. V desetletju 1821—1830 je prišlo kakih 43.000 priseljencev. V desetletju 1831—1840 pa jih je prišlo 599,000 in v prihodnjem desetletju kar 1,713.000. Od leta 1820 do 1933 se je -vsega skupaj priselilo v Združene države 37,917,790 oseb. Imeli smo dve različni dobi imigracije. Od leta 1820 do 1882 skoraj vsi priseljenci so prihajali iz severnih dežel Evrope. Leta 1852 je nastala sprememba in imigracija iz južne in vzhodne Evrope je začela rasti in prekašati prejšnjo staro imigracijo.
FLIS.
SREČEN OTOK
Italiji na primer od 29.7 leta 1921 * , Kra J,,cl P7t *VT na 24.9 leta 1932. na Madžar- '"T!*0 "n P«»totonadednico. Pre<L
111 L- I UlMlunia 'Sg/IiIIO HAI>rwl-n"
skem od 25).4 na 23.2, na Bolgarskem od 39 na 29.3, v Tkrajini od 42.0 na 30.1. Leta 1931 je bilo na i
V London je prispela gospa Hathaway, fevdalna lastnica otoka Sarca. da kraljici predstavi svojo hčerko in pre
niki sedanje "zadnje gosposke
vladajo na otoku od časov kraljice Elizabete. Lastnica otoka Sarca
Francoskem 17.4 rojstev za vsakih 1000 prebivalcev. 16 na Nemškem. 15.8 na Angleškem. 14.8 na
žele ne bodo več interrsirane v emigracijo ".prebitka" prebivalstva.
JAPONSKI ZNANSTVENIK NAPOVEDUJE VOJNO Z RUSIJO
V kanadski pokrajini Alberti •leži mesto Banff, ki je zadnje' čase zaslovelo po svetu zavoljo svojega "Instituta of Pacific Relation". Zavod raziskuje in proučuje mednarodne in meddržavne odnose ob Tihem oceanu. Nedavno je imel svojo glavno letno konferenco, ki so se je udeležili zastopniki iz Kitajske, Japonske, Združenih držav, Velike Britanije in Kanade. Zavod za tihomor-ska vprašanja je seveda zasebna tvorba, -vendar njegovo delovanje ni brez pomena, ker so njegovi • člani po večini zelo ugledni predstavniki javnega mnenja vsaj nekaterih slojev naštetih držav. Delo instituta je posvečeno proučevanju političnih, gospodarskih. narodnostnih in socijalnih prilik v državah, ležečih ob Tihem morju, njegov program pa je pobijanje imperijalizma in agitacija za tesno sodelovanje vseh narodov, kojih življenjski interesi ne tro ali križajo na Pacifiku. Referati govornikov prodirajo kolikor toliko tudi v javnost in lahko močno vplivajo na njo v po-
ima 700 podložil i kov, ki ne plačajo davkov, a morajo opraviti po dva dneva tlake na leto. Parlament na
Švedskem. Vse to pomenja. 'dnlf^1 posluje v stari normanski _..................._ v _
vsled tega razvoja izgine vpraša-1 franccsem,, m gospa otoka po-, plp(]u možnosti izpremembe sta_
nje .preobljudenja in evropske de- ah odklanja sklepe Gospa	H~a am meznim d d_
ima prav,co prepovedati bivanj	k()m ^ in.stituto dela ne
na otoku poljubni osebi, in sicer	, , . »
,	, _ . . , . i ne gre omalovaževati, čeprav m-
nrez navedbe vzrokov. Tujci, ki 1	,	...
....	, , , v •	ma neposrednega vplivo na politi-
Za.stoj imigracije bo seveda po- prihajajo na otok, plačajo po en
kazal svo j vpliv na razne nači-,ši,in?« a ta (lenar jp potreben /.a boljšali. To pa se ne bo tako zlah- J ne. Najprej značaj prebivalstva v zgradbo novega pristanišča, ki bo
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilu
tnouii ILOTDH tinui HuraMta ca ari
JKJIGARNI 'GLAS NAROUA'
NAJVEČJA ANGLEŠKA VLADARICA
7. septembra je minilo 400 let, odkar se je rodila kraljica Elizabeta, ki jo imenujejo zgodovinarji največjo vladarico angleške
drža.ve.
Elizabeta je bila hči kralja Henrika VIII. in Ane Boleyn ter je preživela nelepo mladost. Ves čas je ležal na nji njeni materi očitani zakonolom. Bila je tako rekoč brez staršev, napol izvržena, v večne zarote zapletena ženska.
Kljub temu pa ni zašla na kriva pota. (Sama si je določila življenjsko nalogo in izobrazbo. S 25 letom je stopila na prestol in ko je bila oklicana za vladarico, so vsi uprli oči vanjo z vprašanjem, ali pomeni njeno -vladanje začetek boljše dobe na Angleškem. Kajti ob njenem vstoličenju je bila drŽava malo manj kakor kup razvalin. Anglijo je pestiJa lakota, opustošila jo je lakota. Državne blagajne so bile prazne, kreditov ni bilo dobiti nikjer, denar je bil
popolnoma razvrednoten. Strahotno gospodarstvo je bilo pripravilo deželo v tako obupen položaj, da so davki dosegali 40 odstotkov vseh ljudskih dohodkov. Angleška vlada je zaman prosila v inozemstvu posojilo proti 14-odstotnimi obrestmi. Tržišča na kontinentu so bila zaprta za angleško žito in volno, ladje so trohnele v pristaniščih. brezposelnost je bila nepopisna in lačne tolpe so plenile po deželi.
Elizabeta je takoj energično posegla v te razmere. Najprej je u-redila finance, čeprav so jo zaradi prislovične skromnosti dolžili
skopuštva. Njeni energični roki gre hvala, da so se kreditne raz-mere v dveh letih korenito spremenile. Pri tem ji niso nemalo pomagali angleški gusarji, ki so po vseh morjih plenili zlato španskim zakladnim ladjam. Ko je spravila finance v red, se je osamosvojila, da ni bila od nikogar več odvisna. Takoj nato se je lotila -verske sprave ter osnovala anglikansko cerkev.
Takšna ženska seveda ni bila brez snurbcev, toda Elizabeta jih je odbijala po vrsti, ker-se pi hotela vezati na nobeno stran. Ko je smrt potrkala na njena vrata, je naštela Elizabetino vladavino v najboljšem stanju. Anglija si je ustvarila že največjo trgovino in najboljšn kredit na svetu. Angleški denar je imel veljavo kakor noben drug denar na svetu. Davki so bili najnižji, kar jih pomeni povestnica. Tujci so občudovali angleška državljane ter so jih zavidali za njih kraljico. Anglija j« bila pomorska sila prve vrste, njeni sinovi so zavojevali domovini ogromno kolonijalno posest. A tudi umetnost in znanost sta prišli na svoj račun, zato ni čudno, da sta se naila največja angleška vladarica in največji dramatik sveta ter si podala roki r enem največjih dramskih umotvorov.
ka obnovilo, kajti povrnitev je j .bodočnost i bo odvisen od razmer- t stal° na<* ti5S<*" funtov šterlin-sedaj mogoča le za one. ki odpo-'ja rojstev izmeni pojedinih narod-	Najvišja v zakonu odmerjena
fii	o rtA« »vt »* vvt •>..	v../. Jrw M ^	- 1____I_ .. 4__* 1 _! !____fT Inlid 7ntic<j f»*i Vnnfn L'tiirl inrvntr in
tujejo s permitom za krajšo do bo
nostnih skupin v Ameriki in ne ploba znaša tri funte šterlingov in več od prihajanja novih prise-' jo plača lovec, ki ustreli galeba. Te
Pritok priseljencev je dosegel ljeneev. kot je to bilo poprej. Ver-) ptice so pod zakonskim varstvom,
ko prizadetih držav.
svoj vrhunec leta 1907. ko je •več kot 1.285.000 inozemeev prošlo v Ameriko. Le svetovna vojna je zaustavila silni pritok. Leta 1916 je prišlo le 145,000 evropskih prlse-
Na, zadnji konferenci je japonski član instituta prof. Nitobe odkrito izjavil, da smatra vojno med Rusijo in Japonsko za neizogibno. Lahko se njen izbruh zavleče, lahko bo predbežno ime-
jetno je. da bo prenehalo hitro ker vedno lfetajo ob skalovju in je vo.fna le značaj diplomatskega naraščanje ameriškega prebival- njihovo kričanje rešilo v megli že J in političnega boja za prestiž na stva. Nekateri so mnenja, da po marsikaterega ribiča na poti proti Daljnem vzhodu, do oboroženega
spopada pa mora priti na vsak način, kir gre za odločitev, kdo
30 ali 40 letih prebivalstva te de- domu. Težji zločini so na otoku nc-žele ne bo naraščalo več.
! znani.
AMO S
D N J E RABI
Copyritht. 1933. Th«
American Tobacco CVp«ny.
Dober tobak — Res dober tobak! Pazite rahlo, sviljasto tkivo. To so srednji listi. Mi nerabimo nedovršenih zgornjih listov od rastline — ali robatih spodnjih listov. Samo nekaj srednjih listov — ne stebel
—	ne vej. In vsaka Lucky je polno zavita s tem izbranim tobakom. Okrogla, trda
—	brez zrahljanih koncev. To je, zakaj Luckies vedno ugajajo.
vedno najfinejši tobak Vedno najfinejša izdelava Vedno Luckies ugajajol
ZA ZAŠČITO C Hi A — ZA BOIJŠI OKUS
bo vladal nad Kitajsko in nad Mandžurijo.
Oba bodoča bojevnika se tudi zavedala, da bo skoro nastopil čas odločitve, zato se nanjo pripravljata z mrzlično delavnostjo. Iz umevnih razlogov je previdni Nitobe popolnoma molčal o japonskih pripravah, pač pa je sovjetske priprave opisoval na dolgo in široko. Moskva si ustvarja z orjaškimi napori v Sibiriji vojno industrijo, da jo bo imela bolj pri roki nego v prvi rusko-japonski vojni. Strateška previdnost ji brani, da te industrijske baze ni prenesla v Zabajkalje, Poamurje in Primorje, zato pa je v teh pokrajinah izvršila 'ogromne utrdbe, odgovarjajoče vsem zahtevam modernega vojevanja. Kazen te ga pripravlja gradnjo druge pre-kosibirske železnice, ki bo čisto strateškega pomena.
Kadar bodo te priprave gotov°, napoveduje Japonec takojšnji oborožni spopad. Amerika po njegovem mnenju v tein spopadu ne bo udeležena, ker je višek sovražnosti meti Japonsko in Združenimi državami že prekoračen in se je pokazalo, da ameriški interesi niso tako zelo ogroženi, kakor je sprva mislila ameriška javnost. Zato je odpadel vssak razlog za ameriško-japonsko vojno in nihče več ne računa na njeno možnost.
Ostali delegati niso bili tako rožnatega mnenja glede bodočih odnosajev med Japonsko in Ameriko ter so se omejili na ugotovitev. da se imenovani sili le toliko časa ne bosta spustili v medsebojni pokolj, dokler ne bosta do zadnjgga žeblja izvršili svojega mornariškega programa.
Na pritožbo kitajskega delegata. da Japonska smatra Manču-kuo za svojo kolonijo, je odvrnil Nitobe, da te pokrajine nisi primerne -za naseljevanje paponske-ga življa, pač pa da japonska industrija ne more živeti brez man-džurskih surovin. Mandžurija je za Japonsko neizčrpen rezervoar rud vseh vrst in poljskih pridelkov. Ker Japonska sama ne misli naseljevati svojega življa. zato mandžurskih mpja ne bo zapira-'a Kitajcem, ako se podrede ta-mosnjim zakonom. Japonsko otoč-ie ima danes 64 milijonov prebivalcev. čez 30 let pa jih bo imelo 90 milijonov. Ker se Japonec nima kam naseljevati, bo moral narod sam začesti misliti na umetno omejitev porodov.
Živahen boj se je vnel med v.bo-rovalei. ko so zastopniki anglosaških zemlja iznesli svoje pritožbe nad nelojalno konkurenco" japonske industrije, ki svoje delavstvo plačuje sramotno slabo, zato pa lahko njeni izdelki z nižjo ee-
no izpodrivajo druge industrije. Prof. Nitobe je zopet naglasa!, da taki očitki nisi) utemeljeni, ker je vsa japonska industrija — Tazen tekstilne — še v plenicah in se v čemur ne mor? meriti z industrijo anglosaških dežel. Japonska vlada mora -zato podpirati svojo industrijo z izvoznimi premijami in tarifnimi ugodnostmi.
H koncu je profesor Kolumbijske univerze SIvoHvell razvil svoj načrt ozdravitve svetovnega gospodarstva. Zahteval je, naj se minimalne tarife uvedejo raje za delavske mezde v vseh državah, ne pa za blago in da se morajo v pogledu delavskega standarda na-zadnjaške države zenačiti z državami. kjer ima delavstvo možnost dobrega obstanka. Konfe-renea je z odobravanjem sprejela ta predlog, ugotavljajoč, da se edino z dvigom kupne moči de-lovnesra ljudstva da "zvišati kon-sum izdelkov in proizvodov vsega svetovnega gospodarstva.
ČUDNA POTA HODI DENAR
Na progi Praga—Dunaj je priletelo pri postaji Dnrnkrut skozi okno I. razreda veliko število na kose raztr«ranih šilinskih stota-kov. Najbolj čudno je pa to. da -se je izkazalo, da so bili ti stotaki pristni, ne ponarejeni. — V Olo-mucu je neki aretirani žepar naglo požrl ukradeni tisočak. Vendar ga je pri tem opazil in tat je
ur je prišel tisočak nepoškodovan na dan.
llll^ll^lllllllllllllllll^j^lllllllllllllllll^llUIllB
Naročite ge na "GLAS NAHODA" največji slovenski dnevnik % Združenih državah.
H t a. i£ %
i H,	«H	a» ».M
9

'•OLA 8 lfkifffiA"
w±w YOBt, flflPiT, gWKtBBt 22, 1033
THK LARGEST SLOVENE DAILY in XT. 8. A.
Pri naročilih za več kot $L— damo 30% popusta
V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SUCNE VSEBINE
-------------------------i-J-^-—-—^-m-1-»-—■—-t--—-—---------------—----------- —---» -	~	_
POUČNE	KNJIGE
RAZNE P O	VESTI IN
ROM	ANI
PESMI IN	POEZUE
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
ZEMLJEVIDI MOUTVENKZ : IGRE :
MOLITVENO^
SVETA URA
v platno vez............—. .00
v fino usnje vez ............1JI
v najfinejše usnje vez 1JM v najfinejše usnje trda ves ...................................L8i
8KRH ZA DBftO
t platno ves._______Jt
▼	fino usnje vez ............1JM*
t najfinejše usnje vez 1.80
RAJSKI GLASOVI
v platno ve«. ___________ Jll
▼	usnje vez. .............—12«
•v fino usnje vez. -------1.50
▼	najfinejše usnje vei. 1.6C
KVIŠKU SRCA
▼	lmitirano usnje ve«, .it
v usnje vez. ...................8o
v fino usnje vez. _______1.—
v najfinejše usnje vez. 1.21 v najfinejše usnje trda . vez ............................15«
v bel celluloid vtt.______1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno....................I—
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda
vez ________________________________lJt
MARIJA VAftHlNJA
fino vez ............................\Z|
v fino usnje ..................13«
▼	najfinejše usnje trda
/ez .............-......................i«i
Hrvatski, molitveniki: Uljeha JnlarestV ffn« Te* ..........L—
Slav« Boch. a mir ljudem, finn tm 1.50 najfinejša vez .........................1. 61
Zronfee nebeški. v platno ... fina row
.80
.1.—
Vlenae. nnjflnejša ves --------------1.60
Angleški molitveniki:
(sa mladino)
Child's Prayerbook*
▼	Iwrvitr'e platnice vezano
v belo kost vezano.........Lli
Cnm Unto Me	------------------JI
fino rezano .....................
Key of Heaven:
fino vezano ....................
v um je mano ___...........
v najfinejše usnje vezano
(ZA ODRASLE,
Key of Heaven:
▼	celold vezano ................
v celold najfinejši vez .....
v fino umije vezano ______
........J5
____70
------1.80
.......1.20
1.50 1JI
Catholic Pocket Manual *
v fino usuje vezano ...........„...1.90
Ave Maria:
v fino uanje vevano-----.~~.1.4I
POUČNE KNJIGE
Angleške slovensko berilo _________5__
Aaasrika hi Amerikanrl (Truuk) 5.— Angeljska alnlba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši ...	______;____10
Bej nalezljivim boleznim	--------75
Cerknlšlto jezere . . ___	.........1.20
Domači zdravnik po Knajpu	
vezano ...............	......1J0
broširano..............	......1.25
Domači živinoxdravidk broMrsno	
Domači vrt _____—_____________	________1.20
Govedoreja __________________	...........150
Hitri račanar ............	.......75
Gospodinjstvo ______-...........	...........1J0
Jugoslavija (Mellk > 1. zvezek 1.50	
Z zvezek, 1—2 snopič --------1 JO	
Kletarstvo (Skalit*?). ______	' g,—
Kratka sriMka granat** „.	.........JT
Kratka zgodovina Slovencev, Hr-	
vatov in Srhov _______	.............J|
Kake se psstans drtavijan	Z. D. J5
Kak« st> p ista ur ameriški državljan .11	
Knjiga o dastojasm vedenj	b ........JI
Kubična Računica _______	_______75
1 Jbcvalizem ...........................	___________M
Materija la eneržija ...........	1J8
Mada leta dr. Jaaen 'Ev.	Kreka -7S
Mladeničem. L zr._______	________«»
H. Sv. ..................	_______.JI
'Oba tkmmi M ceni	
Mleharotvo	t —
NMNttuUio ln dosn ....	----1.40 -.........1__
Ojačen beton -..........-.................H
Obrtno knjigovodstvo...............2J0
I'm let If nI računa r.................75
Perotninarstvo. broširano ............1.50
Pravila za oliko ________________________-65
Psihične motnje na alkoholskl poo-
lagl ...............................75
Predhodniki in Idejni utemelji ruskega Idejalizma ...............—L50
Radio, osnovni pojmi lz Radio
tehnike, vezano ........................2.—
broširano __________________________—....1.75
Slovenska narodna mladina
(ol>sega 452 strani) ................1.50
Spretna kuharica, trdo vezana —1.41 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo veta na........................3—-
Sadno vino .......................................4f-
Sadje v gospodinjstvu ...................79
Učna knjiga in berilo laškega jezika ..............-............................60
Učna knjigo iti herilo italijanskega jezika .................... 1.—
Učbenik angleškega jezika
trdo vez. ______________________........___1.50
broširano ................................1.25
Urod v filozofijo iVeber)	1.50
Veliki slovenski spisovnik: zbirka piscui, listin in vlog za zasebnike in trgovce _.............1.25
Veliki vsevedei ...............................80
Vosčilna knjižica .............................-50
Zbirka domačih zdravil .....................60
Zdravilna zelišča .................................40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva ..................................ISO
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ~.........1.90
Zdravi« mladine ............................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši.
i 2 zvezka ...............-..................1.20
Zgodovina Srbotf. Hrvatov in Slovencev (Melik)
II. zvezek ------.-----——...JIO
Prorokovalne karte —____- ———l-
POVESTI in ROMANI
Agitator (Kersnik) bru8..................80
Andrej Hofer ...............................50
Beneška vedeievalka ........................35
Belgrajski biser ............................JI
Bdi mecesen ......................................40
Bele noči. mali junak ......................60
Božično darovi ..................................S5
Božja pot na Bledo .............................20
Božja pot na Šmarni gori ______________.20
Cankar:
Grešnik Lenard, brofl.............70
Mimo življenja ...............—........JO
MoJe življenje ........-.....-........-75
Romantične duše -...........—.......60
Balkansko-Turška vojska ..............-JO
Balkanska vojaka, s slikami .........25
Boj in zmaga, povest —................M
Blagajna Velikega vojvode ___________60
Boy, (roman) ...................................65
Buralia vojska ' —............——---------40
Beat in dnevnik __________________ ......60
Čarovnica ...............—.....—.25
Cvetina Borograjska ......................4S
Cvetke —..........................................M
Čebelica ........-..................................-25
črtice iz življenja na kmetih _______J5
Drobiž, in razne povesti —
Spisal Milčlnnki ......................60
Dekle Eliza ____________________________________40
Dalmatinske povesti ____________________35
Dolga roka---------------------------------------30
Do Ohrida in Bitolja .....-______________-70
Deli z orožjem ...........................50
Dve sliki: — Njiva; Starka
________(Meško) ______________________________60
Devica Orleanska .............................50
Duhovni boj ________________________________50
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljeki_____________________________.40
Elizabeta ...........-------------------------35
Fabljola ali cekev v Katdkombah.—45
Fran Baron Trenk------------------------lif
Filozofska zgodba —___________________60
Fra Diavolo .........................-.........-.-50
Gaispodarica sveta -------------------40
Gostilno v stari LJubljani ...............-00
Grška Mytologlja ..........................L—
GRUNT, roman ............................1.50
Gusarji ------------------------------75
Gnsar v oblakih ..........-................JO
Hadžl Mu rat (Tolstoj) —..............40
Hči papeža, ve*. .........-____________t
Rektorjev moč __________________________50
Hedvika ___________________________________#
Hodi časi. Blage dole, veseloigra .75
Helena (Kmetova) ..................
Hod« Brezdno (1L sv.) -----------
Igračke, broširano ...............................80
Igralec .....-________________________75
•lagnje...................................JO
Janko in Metka (za otroke) .............30
Jernač Zmagoval, Med plazovi ....—.50 Jutri (Strug) trdo ves______________75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseb 10 z>ezkov,
lepo vezanih .......,—..———.10.—
6. zvezek: Dr. Zober — Tngomer
broširano ..................—________— .78'
Joan iMseriJa (Povesti lz Španskega
Življenja....................................
Kak« se sem jaz likal
(Alešovec) I. zvezek -...............60
Kako sem se jaz likal
(AleSovec) IT. zv. —.................60"
Kako sem se lat likal
(AleAovee( ITI. zvezek .............60
Korejska brata, povest Iz mlsljonov
v Koreji .............-....................—-SO
Krvna osveta .—........-......-..............30
Kmečki punt (Šenoa) ...................—.60
Kuhinja pri kraljici gosji noilel .-50
Kaj se Jc Markaru sanjalo .............25
Kazaki ..................................................60
Krifev pot patra Knpljenlka --------76
Kaj se je izmislil dr. Oks ..............45
Levstikovi zbrani spisi .................—90
1. z v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik .......70
Prisega Huronskega glavarja -------.JO
Pravljice In pripovedke (KoOutnik)
1.	zvezek _______________________40
2.	zvezek________.._________40
Prvič died Indijanci_______________________30
Preganjanje indijanskih mlsjonar-
jev---------------------------80
Robinzon _____________________________________50
Robinzon Crusoe.......-....................00
Revolucija na Portugalskem ________30
Rdeča In bela vrtnica, povest______30
Rdeča megla ___________________________70
Rdeča kokarda...........-_________________1.25
Seriant Diavolo. vez.	1.60
Slovenski šaljlvCc _______________________.40
Slovenski Robinzon, trd. vez.............75
Stric Tomova koča ____________________js9
Sueški invalid ______________________________J5
Skozi širno Indijo ........................50
Sanjska knjiga, mala _________________—.60
Sanjska knjiga, velika ______________JO
Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50
Spomini Jugoslovanskega dobro-voljea. 1014—-1918 ___________________1.25
Sredozimci, trd. vez. ,—.. bro«. _________________________
.60 .40
vezano
5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike ........................70
Ljubljanske slike, HiSni lastnik.
Trgovec, Kupčijskl stražnik.
Uradnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik, itd.........—...................-00
Lov na ženo (roman) ...........-..........80
Lucifer ...........-................................1.—•
Marjetico —.......................60
Materina žrtev ____________________—.JO
Moje življenje ....-...........-_________________.75
Mali Lord ............................-...............80
Miljonar brez denarja.....—.............75
Maron, krščanski deček Iz Libanona .............................-..........-25
Mladih zanikernežov lastni živo-
topls ....................................75
Mlinarjev Janez ...........——........JO
Musolino ...»...........................................40
Mrtvi Gostač ......................-.............-33
Mali Klatež __________________________________.70
Mesija ................................................50
Malenkosti (Ivan Albrecht) ..........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .................-.......JS
Histerija, roman.......-..................... 1.—
Možje ....................................-......... 1 JO
Na različnih potih ________________.40
Notarjev nos. humoreska ...................35
Narod, ki izraira.....................—.......40
Naša vas, n. del. 9 povesti ___________»0
Nova Erotika, trdo vez —...-------70
Naša leta. trda vez ---------------------70
broširana ...........—.................„..J0
Na Indijskih otokih........................JO
Naši ljudje.......-_______________________40
Nekaj iz ruske zgodovina.....-.......—Jft
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov blvSe-
ga slovenskega polka................-.1.50
Ob 50 letniei Dr. Janeza K. Kreka ...25
Onkraj pragozda ...................—Jt
Odkritje Amerike, trdo vezano-------JO
mebko vezala---—------------------50
Pra prečanove zgodbe ........—__________.35
Pasti in zanki ___________________________J5
Pater Kajetan.......—...——------1.—
Pingvinski otok .......................JO
Povest o sedmih obešenih---------JO
Pravica kladiva .......................5i
Pabirki iz Roža (Albrecht)------26
Pariški zlatar Prihajač, povest *ežiga!ee-------------------------J>
Povesti, pesmi v proof (Baudelaire)
trdo vezano ...------------------—L—
Po Strani klobuk_______________50
Plat zvona ................................—.—40
Pri stricu ...—.mi Prst božji _______
Stranote vojne ________________________________60
Stirl smrti. 4. zv____________________86
Smrt pred liifie ______________________________.<5
Stanley v Arrikl ...............................JO
Spomin znanega potovalea ............1.50
Stritarjeva Anthologija. broS .......JO
Sisto Šesto, povest iz Abrocev .........30
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman..................- —......................-39
Student naj bo, V. zv...................-85
Sveta Notborga ..............-.............-,.-35
Splsje, male i>ove*ti.........—............JtS
Stezosledce___________________________________.30
Šopek Samotarke ........................-35
Sveta noč.......................................JO
Svetlobe in sence ..............................1.20
Slike (MeSko) ________________________M
Spake, humoreska, trda ves. „
SHAKESPEAREVA DELA;
Machbet, trdo vez. -.........................JO
bro3irano .......................70
Otbelo_________________________________________.70
Sen Kresne noS _________-_______.70
o 1 *	"v_•
oplosna Knjižnica:
St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str.. brišlrano ...........................-10
fit. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., brofl. 105 strani .......-......-..................-38
St. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 1M str-broširano __________.......-----—..—50
St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str., brofi.______..35
ŠL 29. Tarzan sin spic. trdo ves—L20
St. 31. Roka roko ________________________.25
St. 32. Živeti ......................26
St. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna s Jugnrto, poslov. AnL Dokler, 123 shrani, brod. ________________.50
St. 3d. (Ksaver Meftko) 144 strani _______
St. 37. Domače živali .......-...........M
St. 38. Tarzan in svež —____________1.—
Stev. 39. La Boheroe _________________00
St. 47. Miaterij duše .............L—
Stev. 48. Tarzanove živali ___________90
Stev. 49. Tarzanov sin, trd vez —1.20
St. 50. Sdka De Graye __________U0
St. SI. Slov. balade in romance.—80
St. 54. V metežu ...........................L—
St. 55. Namišljeni bolnik ................-50
Št. 56. To in onkraj Sotle......-.........30
Št. 58. Glad (Hamsnn) .........——.JO
St. 50. (Dostojevski) Zapiski iz
.mrtvega doma. I- del ..........--..—L—
Št. 00. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma. II. del —.............L—
St. 01. (Golar) Bratje in sestro.....75
St. 02. Idijot. I. del (Dottojevki .90
St. 02. Idijot, II del -.....-......-......90
St. 04. Idijot, lir. del __________________A6
St. 65. Idijot. IV. del ..................JO
Vsi 4 deli .............................. 3.25
St. 66. Kamela,' skozi obo »Ivanke, veseloigra ......—.......-.............—46
Slovenski pisatelji n. n,:
Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Cr-tiče ...—.......•.•—•—••.—.«•—•••—•———••••••••^-50
Tigrov! zobje-----—---—----—1.
Tik za rronto ----------------------70
Tati«, (Bevk), trd. ve*. ----------------75
Tri indijanske povesti ,..—..—......36
Tunel, soc. roman -------—-------L20
Trenutki oddiha --------------------50
Turki pred Dunajem ---------------------30
Tri legende o razpelu, trd. vez.....65
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
3. zv. trdo v« vesti ________
ino. Vsebuje 12 po-
--------------------------.50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje S. povesti .............................................j«
5.	zv. trdo vezano. Vinski brat ........JO
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti -------------------------------50
IGRE
______.1.30
___.1.40
_______1J0
_______3.75
L— L29 ...1J0 —1J5
-......JO
--J0 ..... J.60
.... 1.—
Patria, povest la Irske be ______________
do-
Prva ljubezen
Po forah in dolinah —___________JO
TPdl litra vl^Mm________________M
Poslednji Mehikanec____________10
Pravljice R Major .——....................—96
PrcdtrOani. Pi ilail Ita drugI net-
ril ki f gtmUfWdn ........—...............25
Prigodbe čebelice Maje, trda vea Ptice selivke, trda vez Pred nevihto
St. 6. (Novak) Ljnebenmnost —*0
St. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mlsdino priredila Utv^, 111 strani, bro«. -----------35
fit. a Akt itev. 113 -------------------75
Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, bro*. --------.7»
St. 10. (Ivan Albreht). -Andrej Ternone, relljefna karikatura
ln minulosti, 55 str- brofi.......-.25
St. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
St. 14. (Dr. Kari Kngllfi) Denar, narodno gospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str.,
St. 15. Edmood In J ales de Gon-court, Renee Haup»rin -------------—40
St 16. (Jsnka Sauiec) Življenje, pesmi, 112 str., broS.__________...45
St. 17. (Prosper llarlmee) Verne dnše v vicali, povest, p revel Mir-Ko Pretnar, 80 stra. ——-.—-—J9
St. 19. (Gerbart Haitptman) Po* topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fnntek, 124 strani. broS. -----------50
St 20. (Jnl. Zejer) Gooupačl hi Komurasaki, japonski roman; la feSeine p revel dr. Fran B radič, 154 strani, brofi. ...................45
St. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, H„ 73 str.
broi. .............—.——_____—____-.-25
St. 22. (Toiztoj) Kreutzerjeva sonata	JO
St. 23. (Sophokies > Antigone, Žalna igra. poslov. C. Golar, 00 str.
broširano —.—.-•••—•——.——- —-30
St 24. (E. L Bulwer) Poslednji dnevi Pimpujuv, L del, 865 atr-broJL —.....i....... ___________99
fit. 28. Posledtajl dnevi Piapiji,
IL del -_________________________________
fit. 26. (L. Andrejev) Črne moška. poslov. Josip Vidmar, 82 str.
broKii.'.!,..*.*"! f" " " tf1
Tisoč in ena noč:
I.	zvezek -———.-...
II.	zvezek............—
III.	zvezek____________—
3 KNJIGE SKUPAJ -
Tisoč in ena noč (Rape)
rez. mala izdaja —___
LgTabljeni milijonar — X. krempljih inkvizicije —
V	robetvn (MatldC) _______
V	gorskem zakotju-------
V	oklopnjaku okrog sveta:
1.	del _____________________
2.	del_________________________
oba skuhaj---------
Veliki inkvisitor —.....-.....
Vera (Waldova), bros. ......35
Vojska no Salkami, s slikami -.......25
Vrtnar, (Rabindranath Tagore),
trdo vezano	.75
brofilrano _______________________________00
Volk apokornft In drage povesti—1.— trdo veaano —-----------------4J5
Vojni, mir ali poganstvo, L zv. —35
V	pustiv je šla. III. zv. -..............—35
Valentin Vodnika Izbrani spisi ....JO
Vodnik svojemu narodu----------.-25
Vodnikova pratika 1. 1927 ---------50
Vodnikova pratika I. 1928 __________59
Vodniki ln preporokl --------------------60
Zmisel smrti —..........—----—60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja —JO
Za kruhom, povest ............—.—35
Zadnja kmečka vojska---75
Zadnja pravda, vez.-----------70
Zgodovina o nevidnem Bovška---35
Zmaj I« Bosne-------------------70
Življenje slov. trpina, Izbrani spisi Aleiovec, 3. sv. skupaj
Zlat okopi
Ženini naie Koprnele Zmote in konec gdč. Pavlo —.
Zbirka narodnih pripovedk:
I. del .„ II: del _________
Znamenje štirih (Doyle) Zgodovinske azMirdete Z ognjem is
Zločin in kazen:
L ln IL ZVeeek vezana -.....—........—..L25
Beneški trgovec, Igrotaz v 5. dejanj .50
Cjran de Bergerae. Herl&aa komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ...................—...............1.70
Edela, drama v 4. dej.....................JO
Gospa z morja, 5. dej. ....................75
Lokalna železnica. 3. dej.................it
Marta, Semenj t Riclimondu, 4. dejauja ..........—...........................30
Ob vojski. Igrokaz v fitlrih slikah .....30
Tončkove sajne ca Miklavšev večer, Mladinska igra 9 petjem v 3. dej a □ jI b .........................................00
R. U. R. Drama v 3. dejanjih 9
predigro, (Čapek). vez..................45
Kevizor, 5. dejan}, trda vezana .......73
Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ...........................................35
Ljudski oder:
4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............60
O. zv. Po 13 letih. 4. dejanja ...........60
Zbirka Ijudslrib Igor:
3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .....................................60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok .....................30
14.	snoplC. Sv. Boštjan, Junaška
dekBea, MMerin Magartev............JO
15. snopič. Turki pr*»d Dunajem, Fabjola In Neža ...........................JJ0
20. snopič. Sv. Just; Marijinega otroka —.
Ljubezen
.30
PESMI in POEZIJE
Akropolls ln Piramide ...............
broširano ——..................
Azazel, trdo vez.........................
Balade In romance, trda vez
Bob za mladi zob, trda vez___
KraguljČki (Utva) .................-
trdo vezano .............—...
—80 —80
.1— .1.25 —40
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-
NJEM:
Domovini, (Foester) ______________.J|
Izdala Glasbena Matica
Gorske cvetlice (Labavnar) Cetvo*
to ln petero raznih glasov __.4
Jaz bi rad rndečih rež, moški sbor z bariton aolom ln priredbo aa dvospev-------------------——BI
V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor ln orkester
izdala Glasbena Matica__73
Dve pesmi (Prelovec). aa moikl
sbor ln bariton solo ——20
PESMARICA GLASBENE MATICE!
L Pesmarica, n red 11 Hubad —2 JI
2.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarfilt) 1. 2, ln 8. ■v. skupaj ...................
MALE PESMARICE:
St. 1. Srbske narodne himne___-II
Št. la. Sto čutiš, Srbine tužnl__II
Št. 10. Na planine__________—II
Št. IL Zvečer .............—________II
St. 12. Vasovalce ________________H
St. 13. Podoknica ...............1|
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) ...............................21
Lira, srednješolska, 1. in 2. zvezek
po M
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možkl zbor. 15 pesmic. (Pregel) ......L-(
Mešani in moški zbori (AljaB) «=?
3.	zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna no« .............40
6.	zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki: Geplo .........-........40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodua Iskrica; Pri svadbl; Pri inrtvnSkein sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: TI osrečiti jo hoti (mešan zbor) ; Prijatelji ln senca (meSan zbor) ; Stoji, solnCice stoj ; K me t ski bisl __________________41
CERKVENE PESMI
Dorpa*i glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ...................................L-^
12. Tantum Ergo (Premrl) __________Ji
Mašup pesmi za mešan zbor —
(Sattuer) ________________-______________Ji
12 Pange iLngna Tantum Ergo Goni tori. (Foerster) ........-............-.,&•
12 Pange Lingua Tantum E(t;o Geni tori (GerbiC) ............................M
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svctnV kom (Premrl) ..................—......—41
10 obbajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Gruin) ..........—M
Misaa in bonorem St. Josephl — (fotžrvpfrattr;	.................—M
Kyrie ...............................-J*
K svetemu Kešnjemu telesu —'
(Foerster) ..................—.—00
Sv. Nikolaj ...............—.......-...........01
NOTE ZA CITRE
Koželjski: Poduk v igranju no
citrah. 4 zvezki ...................
Buri prideio. koračnica —...........
NOTE za
TAMBURICE
IjM ___M
—05 —80
.1.25 —30 .—35 —30 ..-30
.-2§ .45
.40 .40
...JO ..J9
Zgodbe Napeleeoovega besana
ZBIRKA SLOVENSKIH POVE8TI
1.	zv. Vojnomir att |
2.	zv. Hudo brezdno S. zv. Veoslo povesti
4. zv. Povesti in sHka ..........—
l.zv. Al slnd Bal be. — Kal
i nrarJ
Moje obzorje, (Gangl) ...................
Narcis (Gruden), broč..................
Primorske pesmi, (Gruden), vez..
Slutne (Albreht), broS..................
Pohorske poti (Qlaser). broS. —....
Oton Zc,-u<?lč: .
Sto ugank.......—— ..Vv......
Vijolica. Pesmi za mladost -------—C0
Zvončki. Zbirka pesni J za slovensko mladino. Trdo vezano ...........JO
Zlatorog. pravljice, trda vea ------.00
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica: . 10 svezkov. Vsak zvezek po —JO 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA
Sest narodnih pesmi (Prelovec) JO
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Slovenski akordi (Adamič) ;
I. zvezek________________—..........73
IL zvezek _____—...-------------—75
Pomladanski odmevi. IL sv........45
Ameriška slovenska lira(Holmar) 1— Orlovske himne (Vodoplvec)____1.23
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) _______________45
MOŠKI ZBOR
Trije molki zbori (Pavčič) f—
Izdala Glasbena Matica ________40
Narodna nagrobnica (Pavčič)___J5
Gorski odmevi (Laharnar 2. sv. —43
Slovenske narodne
raški zbor in petje (Bajuk) —1 JI
Bom šel na planince. Podpori slov. narodnih pesmi (Bajuk) ___——
Na Gorenjskem je fletno_________..L-*
RAZGLEDNICE
Newyorške, Različne, dučat .............41
Velikonočne, božične in novoletne ducat ...........................———.—.01
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .41
Narodna noša, ducat..................—41
posamezne po -.—.—..
DVOGLASNO;
Nafl
ZEMLJEVIDI
Stenski zemljevid Slovenije na mol
nim papirju s platnenimi pregibi _______________________________________,.7J0
Pokrajnl ročni zemljevidi:
Dravska Banovina ..................——JI
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje _______________________SI
Ljubljanske in mariborske oblasti JI
Pohorje, Kozjak ______
Prekmurje in Medomnrjs
Canada ________________________4i
Združenih držav, veliki___49
Nova Evropa......-------------------------JI
Zemljevidi:
Alshamn, Arkansas, Arizsni, Colorado, Kansas. Kentucky H Tennessee. Oklahoma. Indhssa. Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po D lino is, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Wsal Virginia, Ohio, Now York — Virginia. Okie, New Vert m vsa« ^
Naročilom Je priiottfr denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Co pošljete gotovino, rokomandlrajt* pismo.
Ne naročajte knjig, katerih nft 0 oeniku.
Knjige podO)amo podtalne proata
"GUA9 NARODA"
mw.u sin«
57210919
■ ^KlfE^fv.	T^RVPBQP^I
ODA"
NEW YORK, FRIDAY, SEPT« MBER 22, 1933
THB LARGEST ELOYEKM DAILY 0. ft
LIKOVIC JOŽA:
SVETINJE LETIJO
Šmarne maš- to minile, goreče tinja. edina in zlata. Letela je pre-solz«1 sv. Lovrenca so se že zdavno ko Barja, vedno lepša in jasnejša, posušile nad puftčaobnim temenom kakor zlat ogorek, ki je zdrknil z Krima, kvatrni zvon »e je oglašal oožje dlani in za večno pregorel vrh Žalostne gore. Ob poti proti sredi vesoljstva. Od začudenja sem naš vasi nad Bregom me ni nič si zatisnil oči, spomini so oživeli, več spremljal radostni petpedi,! Nekoč sva se tod zakasnila z de-\ t r se ni igral z drobnim lanom, kletom. Spočel se je bil večer, mal-ki je le/al povezan v šibkih snopih, jee poleten, malce že dehteč po je-Ni praznih njivah so se bleščale senskem umiranju in trohnobi, ve-
solnčnice, ovenčane z zlatimi lističi. Porumenelo grmovje trpetiik *e je živo odražalo kraj jaškov, t'-umomodre jadode drnuljk so se blestrle meti trnjem, stroki rdečega čcšmilja so viseli sredi skalnih o-8 rad. Košenine so obležale tako tiho in nekam zapuščene, le včasih se je spustil preko njih živahni k<n. malo zaščebetal in se zgubil v nerodovitnem leščevju. Z želermi-e<» so udarjali težki zvoki, kram-parji so trudno zabijali kamenje pod tirnice, vedno v enakomernih zamahih, vedno bolj težko in počasi, dokler ni dal progovni nadzornik zaželenega znamenja, da je drlo končano.
Visoko v ozračju pa to se culi zatrgli, žalostni klici močvirskih ptic; njim so se odrivale nove družine krilatih drobljancev, ki so se še vedno vračali preko Barja in tonili v mehki modrini «ra Ljubljanskim vrhom. Morje jih je neprestano klicalo in vabilo, bela ledja planin so (»ostajala mrzla in tuja. Nekje za Bevka m i so žgali morost. tanek dim se je dolgo vrtinčil v vlažnem ozračju in naposled presahni!, kakor da so ga posrkale ne-\idne ustnice zlatega večera, ki je umiral za gorami.
Ko sem prispel do prvih hiš nad Veseljem, se je zmračilo. Ustavil »;eni se v rebri onkraj Rožmanove-ga kovača; željno sem prisluškoval večernim utripom. Zapoznela
čer brez Žale misli m trpkosti. Oblaki so dolgo kopneli nad Trebev-nikom. naposled so upala njihova bela lica. razgubili so se. Polagoma se je zmračilo, stvari so dobivale mehkejše oblike, poti je zabrisala mlečna svetloba. Bronasti bratje v ozkih linah so se nehali trkati na svoja posvečena prsa. verne duše so se selile skozi vsemir. bele zve-sde so jih spremljale na neznani poti.... S Pavlo sva sela na skladovnico naž iganega bukovja, ki je bilo pripravljena za podpeške čolnarje. Prijetna utrujenost je naju prevzela, ona je ovila roke okoli mojih ramen, molče sva strmela v somrak. Od nekod se je krni rezu i vonj georgin. gnijoča jabolka so razširjata medenogrenki duh. listje je poletavalo in šelestelo. vedno tišje, vedno lx)lestnejšo. kakor da se trga tisočero neznatnih življenj. Nad Ha r jem pa se je razgrinjala poznopoletna noč. vsa sveža in ljubka. Roji zvezd se niso mogii zvrstiti preko Krohotnika. rimska cesta se je zgubljala med njimi, mlad mesec >e je dotikal s srebrnim čelom polhovgra»iskih vrhov. S Pavlo sva čemela in čakala na svetinj«.... Seznanila sva »se bila kakor dvoje nebogljenih otrok, ki st- slučajno ustavita pred bogato založeno izložbo in vneto strmita v razstavljene reči. pisane, svilene. mikavne. Želja združuje oba otroka, ko ogledujeta pestro drob-
čreda krav je zvedavo postajala pri j "arijo za steklom, istočasno se pa napajališču. Samoten ptič je pre- ozirata tudi drug na drugega. —
letel Cerkvence. Marinov mlin na Izvirku je nehal klokotati. 8 eeste so se culi nagli koraki, z železnice so se vračali sključeni in trudni delavci. Od Ljubljanice so jeknili zategli glasovi, čolnarji so se pripravljali. da spustijo čolne na plav, vso noč bodo vozili od Ko. mina do trnovskega pristana. Daleč /i Barjem, nekje za Sv. Tremi kralji je ginjeval zlat usmev, ki ga je vrgla toneča zarja kot nepozaben poljub vsemu stvarstvu. Noč se je zgrnila, vsa mehka in usmiljena. še vedno enako prizanesljiva kakor nekdaj, ko smo ob takih večerih pričakovali s »taro materjo. kdaj bodo izačele leteti svetiti je. To so orjaški drobci zvezd, ki fo jih odkrhnile neznane sile od materinskega telesa; pregorevajo v zlatih metih, ki zapuščajo dolgo, fgnjeno sled za seboj. Stara mati nas je navajala ob pogledu na u-
Končno se sprimeta za roke in stisneta glavici še bližje k steklovini, porajajo se sanje, pohabljene so nevšečnosti. Tudi naju so zdrnže-vale .sanje, ki so se porajale v lepih daljavah. Revščina dveh mladih in hrepenečih ljudi je bila ono Steklo, ki je.zadrževalo, da se nisva mogla dotakniti vsega, kar se je razodevalo okoli naju v svoji mič-nosti. Zato sva se zatekala v prosto naravo, kjer sva našla uteho. Najino poznanstvo je bilo tako pri-prosto in nehlinjeno. shajanje podobno srečanju nesrečnega viteza z deklico v pravljični povesti. Od vsakega sestanka mi je o^tal le sladek pojem neke dekiišk" lepote, svetlih las, razčešanih preko belega čela, drobnih usten in priprtih oči. Ona je nosila pisano jopico s svileno pentljo na levem ramenu. ki se je tako poredno lovila z vetrom. Vsa (Zunanjost je bila
novo ovratno verižico, ki se je ta-jinstveno pobliskavala, kadar je trenila zglavo. Njeni lasje so postali vlažni od rose, obraz brez potez, oči globoke. Nič nisva govorila, sleherna besedica bi skalila tihožitje, ki se je naselilo med nama. Potrpežljivo sva čakala, kdaj bo zletela prva svetinja ter prevzela s svojo lepoto naju in nebo.
Vas je postajala pokojnejša, lu-čice so migljale za rdečimi zavesami. izza polpriprtih okenc sva ču-la molitev stark, ki so priporočale sebe^in verne duše božji milosti. Za jaški so se krivile jelše, tam so našle svoje puščobno kertišče neprijetne skrivnosti, zelene oči in bledi plamenčki. ki so bojazljivo jezljali in pregorevali. Daleč v Barju je brnel v samotnih linah samček, ki ga je pognala zaposmela roka. Curki voda na Izviru so uspavajoče polzeli preko zlizanih rak, nad Dormiševim doleem je veka! sko-vir, zvezde so začele trepetati v objemu hladnejše noči, postajale So redkejše in jasnejše.
Ko sva s Pavlo tako strmela, so začele leteti svetinje, sprva drobne in plahe, pozneje ognjene in jačje. Od Pokojišča do Korena', od naročja sv. Marjete do božje žlahte pod Krimom. Toliko jih še nisem videl, vse nebo je migljalo. Včasih fce je namaa zazdelo, da so se pretrgale vrste zvezd, jarka svetloba je plamtela in segala nekam v večnost. se dotikala barjanskih tal in najinih obrazov. Noč je postala svetla, večnost je pljuskala, zlati meti .so se se neprestano zgubljali sredi neizmernega ve^ljstva. Čudovite poznopoletne noči! Stisnila sva se tesno drug k drugemu, poiskal sem njeno drhtečo dlan in jo nesel k obratu. Končno je naju prevzela veličastna grozuičavost. zdrznila sva se in vstala, veter se je kral za uajinimi stopinjami ....
To je bil najin poslednji večer. Kruta vsakdanjost- je posegla v najino tihožitje, Pavla je bila nemudoma premeščena nekam v Vojvodino. Po dolgih letih sem se lista vil na tem hribčku in zopet o-pazoval zlate svetinje. Spomnil sem se vsega, prav vsega, plahih stopinj. rahlih dotikov, trenutkov brez besed, nočnega vetriča, ki je naju opo^iarjal na pozno irro in rosno pot čez Paščo. Ko sem se vrnil domov, je legla na zemljo neskon čna noč. polna trepeta in hlada-. Nobena svetinja se ni utrnila, Zvezde niso ganile, srce je otrpnilo. Dolgo sem zrl preko Barja, ki je tonilo v nočnih mrakovih. Kam si poletela Pavla, svetinja zlata in uepozabna....
BANKET ZA POL MILIJONA LJUDI
trinke k i»obožnemu razmišljanju; skromna in prikupna, konice šoln-
čkov obtolčene od ostrih kamenčkov. Tako sem jo poznal, včasih si je nadela kako novo drobnarijo, cenen obesek, mično zaponko. d*i je vnovič zaigral skrit odtenek njene lepote. Tudi ta večer je nosila
KAVA IZ BRAZILIJE
čim se je zatrnila zlata svetinja, ►e je prekrižala in dostavila, da je zletela duša k Bogu.
Tudi ta večer sem počakal na hribu tako dolgo, da so se zgostile zvezde. Slednjič se je utrnila sve-
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno » hitro. Zato te zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje t« sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, «» kar je glavno, sa najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do sadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplodna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in ndtibnd potovali. '
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.
■----
j Nadproizvodnja kave povzroča brazilski vladi velike skrbi. Da bi 1 lah ko (pospravili letošnji rekordni pridelek, ki ga cenijo na dvajset milijonov vreč, neprestano uničujejo stare zaloge kave. Uporabljanje kave za brikete. s katerimi kurijo, se je izkazalo nerentabilno. Zdaj ae je stvorila posebna francosko brazilska družba, ki si prizadeva pridobiti iz kavinih zrn neki pHn toda tudi ta plin, ki ga kanijo rabiti za razsvetljavo, ne bo rešil vprašanja.
Prej ko slej ostane v ospredju uničevanje kave z metanjem vreč v morje. To delajo na ta način, da peljejo tovore kaze z vlačilci in ribiškimi ladjami na - odprto morje, kjer vržejo tovor v valove. Ta procedura se navadno vrši v pasu bra-izilskih voda. posebno pri rtu Ifriu. { kjer dere mogočen morski tok. ki odplavlja ka vi na zrna s seboj in jih nese na prostrani ocean.
Iz tega uničevanja brazilske kave pa skušajo kovati E^ropci svoj dobiček. Dve parobrodni družbi, ki razpolagata z dovolj ladjami, sta poslali v okolico rta Fria ladje z j moštvom, ki lovi v morje po meta-i no kavo, jo spravlja v vreče in vo-zi v Evropo. Baje ne utrpi takšna kava nič ali le malo na svojem o-j klinu, evropski prodajalci jo vešče 1 pomešajo s drugo kavo in vas skup prodajo kavopiveem, ki ne vedo, kaj'-pijejo.	«?—
MJournal des Debats" objavlja sledeči opis prvega kongresa Hitlerjeve narodno-soeijalistične stran v Niirnbergu:
"Ker Hitler svojim ljudem ne more dati kruha, mu prireja zabave. Kakor v starih časih, ko so Rimljani vpili po ulicah cesarskega Rima in zahtevali od vladarja oboje, kruha in zabav. Danes kruha ni, zato pa naj bodo zabave čim večje. Hitler nudi zabave vseh vr.st. tudi žalostne. Ko je polovil in pozaprl velikansko število svojih sodrža vljanov, ko je druge pognal čez meje njihove domovine, je priredil v Niirnbergu ogromno parado vitezov nemške pasme in se je celo predrznil povabiti na to "nemško narodno žegnanje" diplomatske predstavnike tujih velesil. ki pa so. kakor se razume, to ljubeznjivo povabilo v veliki večini takoj odklonili.
Nnrnberg so zalile zastave s kljukastimi križi. Kamor nese o-ko, povsod kljukasti križi na črnih mrkih poljih. Po ulicah vlada nenavadno vrvenje. Od vseh •strani se stekajo v mesto cele reke hitlerjevskih zastav, tisoči, de-settisoči, in plapolajo veselo, a disciplinirano v vetru. Velikanski venci, kot debla debeli, okrogli in masivni, se ovijajo okrog poslopij. kakor bi jih hoteli zadaviti. Z i oken pa visijo bogate. t?žke preproge v pozdrav mlade Nemčije.
Na trgu AdoLfa Hitlerja se dvigajo težke tribune visoko v zrak. Kot da bi navalil velikanske kvadre, da nosijo elito nove nemške pasme. Mimo bodo korakale rjave srajce. Vsa javna poslopja nosijo v žarečih gotskih črkah napi kot "Za zedinjeno Nemčijo". "Za silno Nemčijo" in slično.
j Niiriberška predmestja so po-jdobna vojaškemu taborišču. Nad 100.000 miličnikov, napadalnih čet, železnih čelad, vitezov smrti, napadalnih udarnikov tabori pod velikanskimi tabori, med katerimi žarijo stražni ognji. Nad taborom vejejo kljukasti križi. Prišli so iz Vzhodjie Prusije, iz Slezije, iz Hanovra, iz Brandenburga, iz Bavarske, iz Purenja — kot svoje dni, ko je divjala tridesetletna vojna, polki Wallensteinove armade, ki so tudi neštetokrat taborili pod ozidjem starodavnega Niirnberga. Takrat mrki Lands-kneehti s povešenimi brki in s čeladami. poveznjenrmi globoko na oči. danes isti ledeni obrazi, z izrazi razjarjenih živali, ki se pripravljajo na napad. Isti Nnrnberg gleda na očete, isti na sinove.
Hoteli so prenapolnjeni. Hotelirji niso pričakovali takšnega paradiža v dobi krize turizma. Vse je oddano do zadnjega kotička in stanovanjki urad. ki uraduje z železnimi živci, kot da bi se ničesar ne dogajalo, kanalizira naval gostov po privatnih stanovanjih brez jeze. brez prerekanja, brez zmešnjave. Vse gre kakor ura: tik-tak. tik-tak ...
Državna vlada in narodno-soci-jalistična stranka sta pripravili tudi vse za prehrano pol milijoua ljudi, ki se bodo nahajali dva dni v Niirnbergu.
Največja in najpomembnejša točka dnevnega reda bo skupen banket, do bodo vsi. prav vsi, torej pol milijona ljudi, jeddi z "mize nove Nemčije". Banket s 500,000 povabljenci. 250 ogromnih kotlov, podobnih stolpom za plin. je postavljenih v predmestjih. Tam bodo kuhali kar cele vole. cele vagone riža. na stotine klafter makaronijev. Vsak kongresist. ki bo plačal eno marko, bo dobil kos "narodnega vola. narodnega riža, in okrog en meter narodnih makaronov". Za dodatnih 10 pfe-nigov bo dobil svoj pkker "piva", ki so ga nemške pivovarne v svoji dalekovidnosti v tisočih tonah pripravile za Hitlerjev banket v Nurnbergu. Nato bo smel dvigati desno roko poševno kvišku in vpiti "Heil" Hitlerju in "Heil" zedi-njeni Nemčiji, domovini nove nemške pasme. Hitler je pripravil še 30,000 porcij za vaak slučaj, da bo ja nikdo ne -zapustil narodno-socijalističnega žegnanja s praznim želodcem.
Nad tisoč novih telefonskih zvez je bilo napeljanih zadnje tedne, tako da bo časopisje vsako minuto obveščeno o poteku slovsRnoeti. med tem ko bodo po wej Nemčiji neštevilni radio-govorilniki razna-iali slavo narodnih socijalistov. Nemške državne železnice so iz-vršile rekordno delo. 390 posebnih vlakov je pridrvelo v Nnrnberg t teku<24 ur, a nikjer ni bilo videti
nobene zmešnjave.
Od osmih do pol devetih zvečer so -zvonili po vseh cerkvah mesta zvonovi, ko se je zbirala nova Nemčija okrog magistrata. Na-eikrat so zadonefla vojaška povelja, sem od kolodvora so prišla, kratka, odrezana, suha kot bi lomil trske, nato so fanfare zatro-bilei z gornjih nadstropij mestnega doma neko čudno vojaško melodijo. Vse tiho, nikdo se ne gane. Dol izpod neba nekje zadoni tuleči glas. ki se razlega po vsem mestu : "Piihrer prihaja !" iNa sto-tisoče rok se je dvignilo, na sto-tisoče grl se je razvezalo v tem srednjeveškem Niirnbergu. kjer so toliko časa v miru dremale najlepše nemške kuturne tradicije".
PREMETENA PTICA
r
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnine. Prva številka pomeni mesec, idrtt-ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na-ročnno pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljtnih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laofthin
COLOKADO:
Pueblo, Peter Cnllg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, I^oufa Itanich ILLINOIS:
Aurora, Mary Buteliar Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, 4. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois)
Joliet. Mary Batnbieh, Joseph Hrn vat
La Salle. J. Spelich Museoutah, Frank Augustin North Chicago, Jože Zelene KANSAS:
Oirard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kltzmiller. Fr. Vodopivee Ste.ver, J. Čeme (za Penna«. W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshei, Fr. Seknla Eveleth, Lou«s Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Virginia. Frank Hrvatich MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderick NEW YORK:
Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO:
Barbcrton. John Balant. Joe Hilt
Frank Troba Cleveland. .Anton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob Resuik. John Slapntk Euclid, F. Bajt Girad, Anton Nagode Lorain. Louis Balan? Warren, Mrs. F. Rachar Yonngstown, Anton KikelJ OREGON:
Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA:
Ambridge, Frank JakSe Braddock. J. A. Germ Brooghton. Anton Ipavec C La ridge. Anton Jerina Conemaugh. J. Brezovee Export, J. P rev if. Lonis Supantit Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novsk Johnstown, John Polants Krayn. Ant. Tauželj Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprivSek Midway. John Žust Moon Rnn. Frank PodmllSek Pittsburgh in vso okolico. Vin -ot Arii
Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Readng. J. Pezdirc Steelton. A. Hren
Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AIUk. Frank Sksk Sheboygan, Las WYOMING: Rock Springs, Louis Diamondville, Joe RoUch
Neki nenwki profesor pripoveduje zanimivo zgodbo, ki jo je doživel z družino kosov.
Kosi so si 'bili pripravili gnezdo na božičnem drevescu, ki ga je bil .postavil že lansko leto >v neki kot svojega vrta, da ga pozneje rabi kot kurivo. 8amica je postala Icmalu tako. domača, da se je mirno pustila božati v gnezdu po ljudeh in hraniti s črvi, ki so jih ti prinašali tja. Tudi mladiči so prejemali iz njihovih rok črve. ne da bi kazali najmanjše znake strahu.
Letos so se kotsi spet vgnezdili •v profesorjevem vrtu. Postali so še vse bolj domači in samica se je* v vročili poletnih dneh navadila, da se je hodila kopat v majhen bazen, ki ga je <bil profesor pripravil sredi vrta za svojo želvo. Tudi ta žel<va je kaj priljudna žival. Okrog .poldne ima vedno navado. da skoči v bazen, pomoli iz njega glavo in počaka, da ji profesor prinese mastnih črvov v jed. Ko se nasiti, se spravi kmalu na '5etnjo po -vrtu.	'
iNekepra dne je prišla kosja samica ob tem času do bazena, da se okopi je. Prijatelj živali, ki se je bližal s svojimi črvi, je nenadoma opazil, da je šinila z veliko grozo iz vode. V bazenu je bila tedaj tudi že želva in ta je zamenjala 'bržkone njeno nožico s črvom in jo ugriznila. Nekoliko dni po tem dogodku je ptica prihajala pač v bližini bazena, a vanj se
USODEPOLNA ZAMENJAVA ZDRAVILA	*
Lani v novembru je zapisal zdravnik dr.. Oppenberger na Dunaju živeči 65 letni Zofiji Ep-steinovi astmolizin proti hudi na duhi. Epsteinova je dala poklicati zdravnika, da bi v astmatičnem napadu dal injekcijo. Zdravnik je zapisal sredstvo in ko ga je služkinja prinesla iz lekarne, ni niti pogledal, kaj je v ampuli, marveč je opravil na hitro in odšel. Nekaj časa po injekciji je Epsteinova u-mrla.
Čim je izginil zdravnik skon vrata, je potrkal na vrata E|*>tci-nove laborant lekarne, kjer so izročili zdravilo, ter prosil, naj mu vrnejo mtxlicino, za katero bo prinesel drugo. Bilo pa je že prepozna Epsteinova se je zvijala v krčih in kmaln je bilo po njej. Preiskava je dognala, da je bila injekcija, ki jo je dobila E|>steinova. pogrešna. Namestil astmolizin a so izročili služkinji astmintal, ki je pospešil fctarkiu konec.
Zaradi »zamenjave sta te dni prišla pred sodišče zdravnik, ki je zdravilo predpisal, in lekarnar, ki je medicino izročil. Zdravnik se je izgovoril, da je napravil injekcijo v naglici ter zaradi krčevitosti astmatičnega napada ni imel časa. da bi pogledal, če je zdravilo pravo ali ne. Sodišče je upoštevalo t" razloge in ga je oprostilo.
Toda lekarnar, ki je bil takoj po usodni zamenjavi suspendiran, ne
ni upala. Neprijetno ji je moralo bo (Klrezal tflk:l lfll,ko- Proti "jemu biti. da se ni mogla več tako oko- napravil državni pravdnik tožbo pati. kakor je bila prej vsak dan zaradi nemarnega ogražanja tujega njena navada.	življenja. Proces proti njemu se bo
Toda kmalu je našla premete- Z(lai	nanovo. Lekarnar se iz-
no rešitev iz tega .položaja. Opa- govarja. da je bila tiste dni. ko jc žiti je morala, da ima želva na- Pr'šla «luikinja Epsteinova z re-vado ustaviti bazen, čim dobi svo- ceptom po zdravilo, njegova Mina je črve. In nekega dne je prišla hči bolna na smrt. V tej raztrese-samica s črvi. ki jih je prejela od nosti je vzel nejjrravo zdravilo, ki profesorja, k bazenu in jih preda- j<' jn-ineslo bolnici smrt. la žvlvi. na kar je ta ostavila bazen in se je mogla ptica okopati.
Od te daj se ta nepričakovana taktična poteza ponavlja vsak dan. želva je zadovoljna, ptica, ki more vsak dan okopati, pa isto tako. In profesor ima nad stvarjo, seveda tudi svoje veselje ...
VLOM V BANKO MORILCA
ARETACIJA TIHOTAPCA ZLATA IN VALUT
UPRAVA "GLAS NARODA"
V Mladenovcu je izzvala veliko senzacijo vest. da so ponoči . neznani vlomilci obi.skali prostore " Kosmojske banke, katero je vodil kot samozvani direktor morilec Markovič. Odkar so Markoviča razkrinkali kot roparskega morilca. je njegova banka v Mladenovcu. ki je imela skromne prostore v neki pritlični hiši. seveda -zapr-
--^ta. Zločinci pa so bili gotovo pre-
Solunski trgovec Jožef Kario., pričani. da so ocstali v prostorih ki je imel svoje stanovanje tudi! napora vredni predmeti in naj-v Skoplju. se je zdel že dolgo brž tudi precej denarja. Spretno časa sumljiv v policiji, da prena,- so prebili zid in tako prišli v po-ša pri svojih pogostih trgovskih j slovne prostore. Razbili ->o tudi potih preko meje tudi zlato in va-, blagajno, v kateri pa so našli sa-luto. Previdno so pazili nanj in mo 12 in pol dinarja \ gotovini, te fini so ga zajeli baš. ko se je, V banki pa so tudi menice i<n raz-pripravljal na pot preko meje in ni vrednostni papirji, ki pred.stav-je imel med raznim blagom dobro ljajo vrednost od blizu 150,000 skritih preko 100,000 Din. V rije- Diu. Vlomilci so te papirje seve-govem skladišču so našli še dru-!da našli, a so jih pustili na miru, go jugoslovansko in tujo valuto, ker hi se z njimi itak ne mogli o-pripričani pa so. da ima skrito ne-j koristiti. Zlikovci so izvršili svoj kje tudi -zlato. Nevawiega tiho-' posel strokovnjaško in zaradi pre-tapca so zaprli, iščejo pa še nje-j vidnosti z rokavicami. Eno roka-gove številne pomočnike pri tiho-.vico so našli pred razbito b!a-tapskem poslu.	' gajno.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. J,8th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAK! TEDEN
HEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 22, 1933
the largest noisif daily kv.i. a
Tom sknbno spravi šopek. V svojem šotoru ga je postavil v kozarec in ko je zvenel, je položil nekaj cvetk v svojo listnico v ►pomiri o a to, da mu je Uršika onega dne, ko je trgala cvetlice, prostovoljno dala poljub in na to, da jo je rešil in da je saj nekoliko poplačal izkazano mu dobroto.
*
Včasih, toda zelo redko, so dobili kako 'poročilo iz domovine. Valter je prejel od Brunda nekaj pisem, kakor mu je tudi sam ne-kolikokrat pi*al. V nekem pismu mu je Henrik Brank sporočil, da j« ravnatelja Schotta za to, ker se je tako podlo obnašal proti Valterju. zadela kazen, da je nevarno zbolel in da mislijo zdravniki, da ima raka na želodcu. Na vsak način bo moral brti operiran.
Pa pisal mu je tudi več drugih zanimivih novic ter je izrazil veliko veselje nad tem. da se je tako dobro ustanovil v Transvaa-lu in da .>o vsi zadovoljni. iNaznanil mu je tuidi svojo poroko in izrazil avoje obžalovanje, da ni mogel >biti s «vojo soprogo prisoten pri poroki. In po nekaj mesecih mu je sporočil, da je ravnatelj Schott po dolgem in hudem trpljenju umrl. Navzlic dobro izpadli operaciji se je bolezen naglo širila in imel je zelo težko smrt.
In s tem je bila (pozabljena vsa jeza, katero je Valter imel nad Schottom. Tudi pri Regini.
Tom je od svoje tete redno dobival pisma. Teta je spočetka pisala v veliki razburjenosti, kako je bila prevzeta, ko je slišala, da -se mu je slabo godilo. Sedaj pa se tem bolj veseli, da mu gre boljše in da ima dobro službo. Ko ji je Tom poslal prvih petsto mark na odplačno dolga, mu je pisala, da nikdar ni mislila na to. da bi kdaj dobila nazaj denar rn da .si nikar ničesar ne pritrguj«. ker ne potrebuje denarja, kajti pokojnina ji zadostuje za njeno življenje.
Toda Tom ji na to odgovori:
—	Nikomur nočem ostati dolžan, teta Greta, tudi Tebi ne. Privošči mi vendar prijetni občutek, da postanem popolnoma neodvisen. 1'pam. da Ti -bom «v nekaj mesecih vrnil še ostali dolsr. Nikar se ne boj. da si zaradi tega kaj pritrgujem. kajti zaslužim dobro in ne zapravim skoro ničesar, ker nimam priložnosti, da bi izdajal denar Ko Ti bom enkrat vse <poplačal. bom pričel hraniti in boš :e doživela, da pridem še nekega dne kot bogat mož domov. Toda do tedaj pa bo poteklo še nekaj ča.ssf. Najbrže Tran.svaaln prihodnjih deset let še ne bom zapustil, kajti tako dolgo otanejo moji prijatelji tukaj. Dr. Kronek ima tako dolgo pogodbo in prepričan sem. da me tvrdka tudi ne bo prej odpustila. Moji gospodarji so -zadovoljni z mojim delom in »vedno se bom potrudil, da si obdržim njihovo zadovoljnost. Kar misliti si ne morem, da bi mogel kdaj zapustiti svoje prijatelje; v resnici so sedaj moja družina. Razen Tebe nimam nobenega človeka, ki bi mi stal blizu.
V svojem prihodnjem pismu mu je teta sporočila, da se je Kurt zaročil z <reorgino 'Donaldovo, hčerjo ueleindustrijalca Do-ralda in mu piše o tem:
—	To bo nevesta po njegovi želji, kajti je edina hči zelo bogatega očeta. Zdi se mi izključeno, da bi Kurt imel kak občutek do kakega človeka. Preslepilo ga je samo Georginino bogastvo, ker nima nikdar dovolj. Mogoče se še spominjaš Georgine Donaldovc. Ko si zadnje leto tukaj v Erfurtu obiskoval gimna-zijo, si jo včasih srečal na poti v šolo. Stara je šele dvajset let. Tvoj brat pa je že v sedemintridesetem. toda prav gotovo ji je moral zavdati. kajti snubcev ji ni primanjkovalo, četudi ni lepotica. Tako bogatim dekletom nikdar ne manjka snubcev. Toda blesteča zunanjost Tvojega brata jo je zmotila. Toda smili se mi, kajti, ko bo nekega dne spoznala, komu je obljubila svojo roko, bo zelo razoča-: ana
Nekaj mcseeev zateni je pisala teta Greta zopet:
—	Georgina je zaroko s Tvojim bratom razdrla. 'Najbrže so se ji med tem časom odprle oči o njegovi pravi vrednosti in je dobila strah. Njej je treba samo čestitati, prcnlno bi bilo prepozno. Kaj se je dogodilo, ne vem. Tvojemu bratu ne bo žal za nič drugega, kot samo za dobro kupčijo. Ako se mu jutri nudi zopet slična priložnost, bo vse drugo pozabljeno.
Tudi o njegovem očetu mu je teta včasih kaj pisala, kadar je kaj izvede!a. In nekega dne — toda poteklo je že nekaj let, odkar je bil Tom v Transvaalu, — mu je <pisa1a :
—	Včeraj sem videla Tvojega očeta ; srečala sem ga na širokih stopnicah v D«m. (Zopet sem opazovala najlepše mozaike v Domu in sem ravno hotela iti domov, tedaj prid* po stopnicah navzgor, medtem ko s°-ni jaz šla doli. Najbrže je bil namenjen v cerkev.
—	Prav nič dobro ne izgleda. Lasje so mu skoro postali beli in njegove oči gledajo kot oči offoveka. ki ne more biti več vesel. Pozdravil me je in se mi je zdelo, kot da se hoče ustaviti in z menoj govoriti, toda vendarle gre mimo mene. ne da bi me nagovoril. Kako rada bi mu bila poVedala. da se Ti dobro godi. da imaš zelo ugledno službo in da hod iS brez skrbi skozi življenje, toda nisem hotela sama začeti. z vaše prLsta-ve prihaja mflekar, ki mi še vedno prinaša mleko in surovo maslo in povedal mi je. da ima Tvoj oče le malo besede na domu in da se Kurt kaže kot edinesra gospodarja, katerega nikdo ne mara, kar se pa ne čudim. Ako bo kdaj Tvoj oče spoznal vrednost svojega najljubšega sina. bo padel z neba. Kakor se je krivično in 'brezsrčno obnašal proti Tvoji ubogi materi in proti Tebi. mu teira vendar ne ž~lim. kajti razočaranje bi preveč bolelo. Samo zaradi Tebe želim, da bi oče enkrat spoznal, kako je bil krivičen proti Tebi.
Toda na to Tom ni mislil. Sicer ara. je tudi še sedaj včasih zabolelo in strupeno zbodlo v dušo. ako je mislil na to. da ga je oče zavrgel. Prav rad bi se odpovedal svoji dedščini, ko bi mu oče samo enkrat rekel; Odpuščam Ti. da si dvignli roko proti meni. kaiti drugače nisi mogel storiti, in we ne bi bilo prišlo, kakor je prišlo, ako Tvojega brata Kurta ne bi bil preveč poslušal.
Toda vedel je, da do tesra ne b« nikdar nrišlo. Kurt ne bi nikdar dopustil, da bi se oče kdaj obrnil nanj. Včasih je prišlo nadenj kot silno hrepenenie. da bi pisal očetu in ga prosil za odpuščanie. toda. ko je T>oml««lp. d« bo oče pokazal nie«?ovo pismo Kurtu. ki bo zaničljivo rekel: Piše Ti samo zaTadi dedščine. ne pa da bi Te pro aH odpuščanja — tedaj pa mu je pošlo vse hrepenenje.
In vedno bolj in bolj je v svojem srcu ra.stel s Kronekom in njegovo družino. Med njim in očetom je "bil celi svet, četudi je bil Vri njegove krvi. toda s temni ljudmi ga je vezala najiskrenejša skupnost in bili so blizu njegovega srca.
Tako so potekla leta. Taborišče je bilo že nekolikokrat premeščeno dalje proti severu, kakor so napredovala dela pri cesti. Valter je razstrelil skale in <Vz prepade zgradil mostove in delo je naglo napredovalo.
Pa če je bil tabor ie tolikokrat premeščen, je Tom vendar vedno skrbel, da je bila odpeljana tndi {Rejnina malto hišica. Vsi so pri tem radi pomagali, kajti želeli so, da "dobra kraljica" in "bela cvetka" obdrži t a svoj dom.
Valterjer vpliv na njegove ljudi je ba mogočen. Vsa gradba
...
'	• " »f* •	lltrv ,*»	X11IL. , .M.	.	.	.
v
ceste je bila pod njegovo oblastjo. Gospodarji so mu dali proste roke in so bili z njegovim delom zelo zadovoljni. Zadovoljni so bi-ii tudi s Tomom, katerega niso mogli pogrešati. Tom je bil med vsemi najbolj priljubljen v taboru in kjerkoli je bil, je bilo videti le vesele obraze.
Ko je poteklo dvoje let in še nekaj mesecev, ko je izbruhnila svetovna vojna, in Kronek, Tom, nemški inžinir Hans Hanland in nekaj nemških delavcev bi moralo iti v vojno jetništvo. Toda gospodarji so se za nje pri angleški vladi zavzeli in so trdili, da ceste ne morejo dalje graditi, ako bodo poslani v ujetništvo nadinžinir, najboljši uradniki in delavci. Ker je bilo angfleški vladi mnogo ležeče na tem. da se cesta čimprej zgradi. 7.ato je bilo tem Nemcem ujetništvo prihranjeno, ker so jih pač preveč potrebovali.
Ko je po mučnih tednih strahu in bojazni prišla ta vest v ta-L-or. je gospa Regina drugič zapadla kratki omotici. Zelo se je bala, da ji bo njen .mož vzet in bo morala sama ostati z Uršiko v tuji deželi. Tudi Toma ji ne bi pustili za varuha. Tn ko je bila rešena te skrbi, jo je zapustila moč. ves čas se je čez mero premagovala, si je bojazen in muko zaprla globoko v se. da moževo srce ne bilo bilo še bolj .potrto. Ko je tedaj prišla odrešilna vest. ji je srce odpovedalo in se je v veliko Valterjeeo in Tomovo presenečenje -zopet onesvestila. Tudi sedaj se je zopet kmalu zavedla — toda ni imela moči. da bi se smejala. -Jokala je in zjokala je iz seb~ v.so žalost in skrb. tako da sta stala Vailter in Tom brez sveta in si Uršika ni mogla drugače pomagati, kot da je jokala ž njo.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije.
Samomor 70-letinega starca.
V	Vrbiku pri Zagrebu so našli truplo 70-lctnega obešenega -starca. Gre za posestnika Ivana Če-koviča-Doretoča. ki je osem dni nepretrgoma pil, potem se je pa obesil. Starec je že prej govoril, da si bo končal življenje.
Moža spravila v norišnico, da bi se ga odkrižala.
V	Subotici imajo zanimivo družabno afero. Ugleden zdravnik se je pred leti oženil, pa se z ž; no nista razumela. Žena mu je večkrat zagrozila, da ga spravi v norišnico, če ne bo nehal piti. To se je končno tudi zgodilo. Nekega dne, ko je zdravnik baš nehal or-dinirati. so prišli ponj. ga zvezaii in odpeljali v uinbolnieo. kjer je živel med umobolninii tri di»i. Zdaj zahteva mož, naj sodišče njegovo ženo kaznuje, njemu pa izposluje 200.000 Din odškodnine.
Volkulja je napadla pastirje.
V	okolici Gline v savski banovini je te dni volkulja napadla pastirje, ravno ko so bili zbrani, da použijejo svojo južino. Med njimi je bil tudi sedemdesetletni
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista šiljamo. .
ne po-
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW YOBK, If. X. 'PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
p<iMiii;»iiiiiii:iii^iriiiiiiiiT>TnnT"''»'''»'"'ii«Hi»»»niiiijmi»m^
starec Luka Mitrovič. Volkulja je planila nanj, mu izpraskala oči in obraz, potem pa se je lotila pastirčkov. Neki deklici je potegnila kožo z glave ter jo po <>-
brazu grozno opraskala, nekega pastirčka pa hudo ogrizla. Selja-ki. ki so prihiteli oboroženi s .sekirami. so zverino preganjali in ubili. Ranjeni pastirčki so bili j prepe'jani v Karlovec, kjer se ' zdravijo.
Suženjstvo otrok v beograjski tovarni.
Delavska zbornica v IU»ugradu je. kakor poroča "Politika", odkrila škandalozno zlorabljanje velikega števila dečkov od 10 do U? let v iovariu konzerv v Kijevu pri Beogradu. Ta tovarna je na zunaj lepo obeljena, okna so o-kraše.na s cvetlicami in tudi okrog vhoda so lepe gredice v notranjosti pa je pravi pekel za preko 100 otrok. Iz okolice Niša in Pirota so privedli v to varno letos pomladi okrog 100 dečkov v starosti od 10 do 13 let. ki so sedaj tam za-jHxsleni kot delavci, so pa v resnici pravi sužnji in jetniki. Spij'i v hlevih in jih je v majhnem prostoru, ki bi zadoščal. ~*e bi bi!
sploh urejen kot človeško bivališče, komaj za nekaj oseb, stlačenih okrog 30. Spijo na prepereli slami in raztrganih vrečah. Hrana je podobna pomijam in odpa 1-kom. Izvršena kontrola je ugoto-la strašno izkoriščanje otrok, ki pa so tako preplašeni, da si o vsem niti ne upajo govoriti. Uradu za zavarovanje delavcev je prijavila tovarna samo 29 oseb izmed svojih uslužbencev.
Krvavo razbojništvo.
A* noči od 2fi. na 27. avgusta ji1 bil umorjen v Dugem Selu na Hrvatskem posestnik Stanko lian. •star 78 let. Morilce mu j»« prignala v hišo njegova dekla in ljubica Jela Sniok. Umorila sta ga kmeta Ivan Gjuri«- in Jusip Ma-kovica. Pri njem sta dobila samo 152 Din. Dekla ga jo udarila s sekiro po «rlavi. pa mu je presekala samo kožo. ker so se ji najbrž tresle roke. V naslednjem hipu j' planil v hišo Makovica. ki je iztrgal dekli sekiro in udaril starca tako močno po glavo, da so brizgnili možgani na vse strani.
V smrt, ker ni mogel dobiti dela.
V Subotici se je ustrelil lfMet-ni mehanik Josip Pljukovič. ki j*« bil že dolgo brez službe, a mati ni mogia skrbeti zanj, ker ima poleg njega še nepreskrbljenih o-trok. a mož ji je umrl že pred leti.
23. septembra:
S.-iturnia v Trst
Il«j de France v Havre
Vtendam v Boulogne
26.	septembra: Europa v Bremen Statendam v Boulogne
27.	septembra:
Washington v Havre Mau tetania. v Cherbourg Oeulachlanc'. v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre Olym|»i< v Cherbourg
30.	septembra:
Conte di Savoia v G«sno®
Z. oktobra:
Ue.solute v Hamburg
4. oktobra:
-Ww York v Hamburg Bi «-m«-n v Bremen l>i engaria v Cherbourg
5 oktobra:
Majestic v Cherbourg
7. oktobra: Milwaukee v Hamburg Vollendam v Boulogne Augustus v Trst Lafayette v Havre
ZGLASI NAJ SE
naš oče Gregor Rogelj, ker je mama zbolela in ga želi videti. Mogoče bo :-am čital. ali pa če ga kdo drugi pozna, naj ga opozori na ta oglas. — Družina Rogelj, R. F. D. 2, Box 27, Livermore, Pa.
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
n. y. za tja
FRENCH LINE: N	ljubljana in nazaj
'ILE DE FRANCE" preko Havre 23. SEPTEMBRA . $101.23 $182.00
ITALIAN LINE:
'4SATURNIA*' v Trst	23. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50
"Conte de SAVOIE" preko Genoa 30. SEPTEMBRA . $109.50 $185.50
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DETJTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA.. $ 91.73	$171.50 NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Clierbourga 26. SEPTEMBRA $104.84	$185.50
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FRANCE — -----25. NOVEMBRA
BERENGARIA------29. NOVEMBRA
EUROPA--------15. DECEMBRA
BERENGARIA------15. DECEMBRA
ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA ~
Kdor se je odločil za potovanje ▼ stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street	New York, N. Y.
i Eratcc nehote ubil sestro.
A' zagrebški bolnici je umrla 7-Irtna Milica Ivič. ki jo je njen 11 -I ft ji i bratee po nesreči ustrelil /. revolverjem v trebuh.
» Nc eretanek jo je zvabil in okradel.
Delavec Ivan Žagar v Zajrr«'-trrebu jo zvabil neko .služkinjo na sestanek, kjer ji je tako pihal na .srce. da je bila vsa srečna. Naenkrat ji je pa iztrgnl iz rok ročno torbico, vzel iz nje »totak in zbežal. Mimoidoči .so ga pa zadržali in izročili stražniku.
Smrt zaradi kačjega ugriza.
V Mrakodolu pri Kostajniei je na pašniku kača usekala osemletno hčerko seljaka Kukrike. Ko jo zvečer prignala živino domov, je materi potožila, da jo je nekaj pičilo v nogo ter do jo je nega začela boleti. Starši se za to niso dosti brigali, misleč, da je otroka pičila kaka žuželka. Sole" ko je naslednjega dne noga začela otepati. jim je bi!<> jasno, da je otroka pičila kača. Namesto da bi poklicali zdravnika, so deklico za-"•eli zdraviti z raznimi domačimi zdravili. Sele ko je noga počrne-'a. so poklicali zdravnika, ki je noskusil vse. da bi otroka rešil. Bilo je prepozno. Deklica je v najhujših mukah izdihnila.
Ženin je pobegnil z doto.
I. oktobra:
Aibert HaJlin v Hamburg Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg
12.	oktobra: Kuropa. v Bremen
13.	oktobra: Rotterdam v Boulogne
14 oktobra: Hex. v Uvnoa lie de France v Havre 18. oktobra:
Hamburg v Hamburg
20.	oktobra: Kremen v Premen StateiiUiLm v Boulogne Olympic v Cherbourg Parle v Havre
21.	oktobra:
St Louis v Hamburg Vulcania v Trst
23. oktobra:
Berenguria v Cherbourg 25. oktobra:
Dcutschland v Hamburg Washington v Havre 27 oktobra:
Majestic v Cherbourg
28.	oktobra:
Kin upa v Brerr.en Vol en da m v Boulogne Con te di Savoia v Genua
1.	novembra:
N«.w If rk t Hamburg Aijuilama v Cherbourg 4. nc vem bra:
VoieiHlam v Boulogne
Saturtiia v Trst
lie de Kranve v Havre
7.	novembra: Bremen v Bremen
8.	novembra:
Alltcrt B«lltn v Hamburg
Manhattan v Hi-vre
10. novembra:
Rotterdam v Boulogne
1*. novembra:
Milwaukee v Hamburg Hex v (.enoa Chwnpkiin v Havre 15. novembra:
Miiinliiirg v Hamburg Pres. Koosevelt v Havre B.-reiigaria v Cherbourg 17. novembra: Sl;.tet:dam v Boulogne ''•iris v Havre 18 novembra:
Augustus v Cen na
22.	rcvembra: IxulKohland v Hamburg Washington v Havre
25. novembra:
Kuropa v Bremen V« # ndajn v Boulogne f'.nte di Savoia v Oenr>a lb- de Fram-e v Havre
29.	novembra:
New York v Hamburg Pres. Harding v Havre
2.	decembra:
Volendain v T'onlogno
j Vulcania v Tist
ChamplaJn v Havre
6. decembra:
Bremen v Kremen
: All-ert Ball in v Hamburg
I Manhattan v Havre i Berengaria v Cherbourg
9.	decembra:
| Bex v Genoa . 13 decembra: I Hamburg v Hamburg | Pres. Koosevelt v Havre Aijuitania v Cherbourg
14.	decembra:
Paris v Havre
15.	decembra:
I Euro pa v Bremen
C- nte di Savoia v Genoa 20. decembra: I»eut.Kch'and v Hamburg Washington v Havre 27. decembra:
-New York v Hamburg Bremen v Bremen Pies Harding v Havre Berengaria v Cherbourg 31. decembra:
Pcr:nland v Havre
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EK8PRESNEM PARNIKU
PARIS
29. SEPTEMBRA 20. Oktobra — 17. Novembru
ILE DE FRANCE
14. Oktobra — 4. Novembra
LAFAYETTE
V Sanioboru je zaradi nesrečne 'jubezni izvršila samomor 20-let-na šivilja Marija Legar. ki je bi a zaročena s Franom Hartmanom iz Beočina. Dogovorila sta se, da se v kratkem poročita, nakar je Marija svojemu "ženinu" izročila vse svoje prihranke. Ilartman pa je z denarjem izginil. Obupanka je izpila večjo količino raztopljene sode. Prepeljali so jo v bolni- 39 STATE STREET, NEW YORK co, kjer je kmalu izdihnila.
7. Oktobra
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte nate pooblaičane Agenta
SrerteheGn®
Dom narodnego guslar j a.
V vasi Trnovi v bijelinskem o-kraj u so položi temelje doma Filipa Višnjiča. 'zaslužnega narodnega pesnika in guslarja. ki je narod bodril v najtežjih časih. Prihodnje leto bo 100-Ietniea Višn.;i-čeve snirti in hoče njegova rojstna vas dovršiti dom v njegov spomin. da bo v njem našla prostor tudi prva osnovna šola tega kraja. /
Življenje je dal za zajca.
Divji lovec Mate Varič iz Slatine je v gozdu ustrelil zajca. Ko se je vračal domov, so ga ustavili orožniki in zahtevali, naj jim izroči zajca in puško. Varič je nameril proti orožnikom, ki pa so bili urnejši in so streljali na Va-riča, ki je na mestu obležal mrtev.
Izdajr nje lista je v xveii s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prixa deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Uprava "G. N.
»f