Poštnina plačana t gotovini. Leto XXII., št. 234 Ljubljana, nedelja 5» oktobra 1941-X1X Cena cent. 70 (Jpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — TelefoD št. 31-22, 31-23, 31-24. tnseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. .ZKLJ UČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije m inozemstva Ima Dnione Pubblicitš Italiana SJV-, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—* za inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica št. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARLA BSCLUSIVA per la pubblicita onaIna zveza pokrajinskih konzorcijev kmetovalcev, in sicer razna semena, konopijo, vino, sadje, grozdje, sir in drugo. Italijanska zveza poljedelskih združenj pa razstavlja kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev in druge priprave za kmetovalce. Paraplovne družbe lz finančne skupine Finmare so priredile lično razstavo ladijskih modelov. V sredini obsežne razstavne koje je postavljen 4m dolg model preko-mornika »Victoria«, poleg pa so razstavljeni modeli številnih prekomorskih ladij. Petrolejska družba Aziende Generale Italiana Petroli (AGIP) prikazuje v plastičnem modelu pokrajino s petrolejskimi vrtalnimi stolpi, z vsemi pripravami za pridobivanje nafte kakor tudi model vrtalnih stolpov in drugih naprav. Obsežno razstavo je priredila tudi največja Italijanska in- Minister Eksc. Renato Ricci otvarja Ljubljanski velesejem oklepov, neobhodnih elementov vojne Industrije. V zadnji svetovni vojni je družba odlično izvršila svojo težko nalogo z ustanovitvijo novih produkcijskih naprav, ki so bolje ustrezale zahtevam časa. Vzgojilo je novo generacijo specialnih delavcev, pri čemer ji je uspelo premagati vse po-četne težave. Ze v vojni 1915/18 je ta tvrdka dobavljala vojski in mornarici topove vseh kalibrov. Leta 1935 je nova uprava po volji Duceja s pomočjo Zavoda za industrijo obnovo (IRI) z znatnimi sredstvi izvedla obširni zgraditveni program, ki je sedaj v glavnem dovršen. Tako si je tvrdka Ansaldo priborila vodilno mesto med največjimi industrijami na svetu. Podjetje je sedaj pod vodstvom nacionalnega svetnika inž. Roccea in generalnega ravnatelja inž. Martinollija. V devetih velikih tovarnah zaposluje nad 30.000 delavcev. V teh tovarnah in obratih izdelujejo poleg vojnih in trgovskih ladij vsakovrstno orožje (topove, tanke in municijo), naprave za pridobivanje in predelavo nafte, za pridobivanje dušikovih gnojil, razne vrtalne stroje, Dieselove motorje, parne stroje, ladijske motorje, električne centrale, transformatorje, električne stroje vseh vrst in kapacitet, most na konstrukcijo, železniške in tramvajske konstrukcije, parne in električne lokomotive, orodne in precizi-ske stroje ter razne kovinske izdelke, zlitine vseh vrst, vlečeno bakreno žico, aluminij in njegove avtarkične zlitine in še celo vrsto proizvodov za domači in tuji trg. Tvrdka Ansaldo ima velike zasluge za izvajanje avtarkičnega programa in v borbi za racionalno izkoriščanje surovin pa tudi pri vzgoji naraščaja specialnih industrijskih delavcev, zakar ima posebne šole. Na velesejmu razstavlja tvrdka le del svoje obsežne produkcije. Tu vidimo modele električnih vlakov, model križarke, Dieselov motor v obratu, transformatorje, motorje proizvode iz aluminija in aluminijevih specialnih zlitin (delta bianco) in razne strojne dele. V bližini razstave tvrdke Ansalda razstavlja tržiška ladjedelnica Cantleri Riu-niti dell'Adriatico, Monfalcon©. Tu vidimo številne velike modele prekomorskih ladij, modele žerjavov, transformatorje, ladijske vijake, električne stroje in motorje. Tudi težka železarska industrija Je zastopana z dvema velikima podjetjema »Ilva« in »Dal-mine«, ki razstavljata proizvode železarske in jeklarske industrije. Veliko zanimanje vzbuja tudi razstava znane družbe Soc. Italiana Ernesto Bredn. To podjetje razstavlja v Lattermanovem drevoredu veliko električno lokomotivo, v svoji koji pa ima razstavljene modele električnih brzovlakov, električnih in parnih lokomotiv, specialnih motornih vozil Itd. Pozornost vzbuja tudi razstava znane tvrdke Atarelli«, ki Izdeluje prav tako električne in motorne vlake in druge električne stroje, sesalke In ventilatorje itd. I dustrija farmacevstkih izdelkov Cario Er-ba. V bivšem paviljonu Trgovinske in industrijske zbornice razstavlja družba Itallvl-sco«a (prodajna družba vseh italijanskih tvornic za umetna tekstilna vlakna) proizvode, ki so izdelani iz umetne svile in celulozne volne. V obeh velikih paviljonih v sredini velesejma imamo na eni strani zanimivo razstavo goriške pokrajine, kjer so prikazani specialni proizvodi te sosedne pokrajine, v drugem paviljonu pa je priredilo ministrstvo za javna dela, zanimivo razstavo, ki prikazuje velika italijanska javna dela. Tu vidimo modele elektrarn, načrte in modele izsušenih močvirnatih področij, izvršenih kanalizacij itd. Veliko pozornost vzbuja v tem oddelku krasno izdelan velik model železniške postaje v Benetkah. V Lattermanovem drevoredu vzbujajo splošno pozornost železniške lokomotive in železniški vozovi, ki jih razstavlja prometno ministrstvo. Najprej vidimo veliko električno lokomotivo tvrlke Breda, za njo pa stoji ogromna aerodinamično zgrajena parna lokomotiva s priključenim najnovejšim potniškim vagonom in dvema tovornima vagonoma, zgrajenima po najnovejših načelih tehnike. Vtelik paviljon onstran Lattermanovega drevoreda, poleg velesejmske restavracije, kjer je prirejena poskušnja italijanskih vin skupaj z razstavo vseh vrst italijanskega sira, pa je posvečen izključno kmetijstvu Ljubljanske pokrajine. O tej razstavi smo že včeraj obširneje poročali. Obisk ministra Riccija v Trgovinsko-industrijski zbornici Ljubljana, 4. oktobra Korporacijski minister Eksc. Renato Ricci, ki je včeraj prispel v Ljubljano, je danes dopoldne posetil Trgovinsko-industrij-sko zbornico v spremstvu Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine ki drugih odličnikov. Gospoda ministra je pri vhodu pozdravil predsednik zbornice g. Ceč, nakar so bili v veliki zbornični dvorani predstavljali g. ministru vsi navzoči zbornični svetniki Predsednik g. Ceč se je zahvalil g. ministru za obisk in mu ob tej priliki tolmačil hvaležnost slovenskih gospodarskih krogov za veliko pozornost, ki jo gospod minister posveča industriji in trgovini Ljubljanske pokrajine. Hudi letalski napadi na Tobruk in M drsa Matruh Bombe so poškodovale in razdejale železniške, pristaniške ter obrambne naprave v obeh krajih Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 4. oktobra naslednje vojno poročilo: Angleška letala so včeraj podnevi napadla mesto Catanzaro. Nekaj bomb je zadelo železniško postajo in nekaj civilnih poslopij. Med prebivalstvom sta bili dve osebi ubiti, 12 pa je bilo ranjenih. Del železniške proge je bil poškodovan. V severni Afriki je protiletalsko topništvo sestrelilo sovražno letalo pri letalskem napadu na Bengazi, pri katerem je nastalo nekaj gmotne škode, žrtev ni bilo. Nemški strmoglavci so v noči na 2. oktobra uspešno napadli obrambne naprave na področju pri Tobruku ter pristaniške naprave pri Marsa Matruhu; opaženi so bili požari. Naše topništvo je intenzivno obstreljevalo sovražne obrambne naprave v tobruški trdnjavi. Te naprave so učinkovito bombardirali tudi aparati Kr. letalstva. Druga naša letala so z bombami zadela postajo in železniške naprave v Marsa Matruhu. V vzhodni Afriki delovanje naših prednjih oddelkov. Letalski boji na zapadu ( Finska ne bo sklenila Berlin, 4. okt. d. Dopoldne je bilo iz službenega mesita v Berlinu objavljeno naslednje poročilo: Dokaj močna skupina britanskih bombnikov je v noči od petka na soboto izvršila napad na Rotterdam. V stanovanjskih okrajih je bila povzročena velika škoda. Mnogo stanovanjskih hiš in dve cerkvi sta bili popdlnoma porušeni.. Doslei je bilo naštetih že nad 60 simrtnih žrtev in nad 300 ranjencev med civilnim prebivalstvom. Britanske bombe so razen toga zadele tudi neko lazaretno ladjo, vsidrano v rotter-damsJtr luki. Ladja se je zelo naglo po-topilla. Vojna na morju Berlin, 4. okt d. Preteklo noč so nemška letala v vodovju ob vzhodni angleški obali potopila tri angleške ladje s skupaj 28.000 tonami. Kakor javljajo davi s pristojnega mesta v Berlinu, je bilo več nadaljnjih angleških ladij hudo poškodovanih. Vojna na Kitajskem Tokio, 4. okt. (Domei.) Vrhovno poveljništvo japonskih oboroženih sil na bojišču v Hunanu poroča v današnjem službenem komunikeju: Japonske sprednje čete. ksi se prešle na tem frontnem odseku v napad 2. oktobra, so prekoračile Rumeno reko !n v-korakale v Čenghsin (Honan). separatnega miru Stockholm, 4. okt. d. Na svojem povrat-ku iz Nemčije je včeraj prispel preko Stockholma finski gospodarski minister Tanner, V razgovoru s predstavniki šved-. skega tiska je med drugim izjavil, da Fin-I ska nikoli ne bo sklenila separatnega miru s sedanjo vlado Sovjetske zveze Tanner je nato poudaril, da bo socialno-demo-kratska stranka, ki ji tudi sam pripada, z vsemi razpoložljivimi silami podpirala politiko finske vlade v prepričanju, da je edina, ki prihaja za Finsko v poštev. Izkušnje, ki si jih je Finska pridobila v kratki dobi po sklenitvi moskovskega miru, so Finski dokazale, da Rusi nikakor niso nameravali izpolnjevati določb moskovske mirovne pogodbe, kar se Je nato tudi res izkazalo, ko je bila Finska prisiljena ponovno stopiti v obrambo. V nadaljnjem je minister Tanner podal nekaj podatkov o problemu prehrane prebivalstva ter je pri tem poudaril, da je položaj sicer težaven, da pa bo do prihodnje pomladi mogoče ostati pri dosedan ih obrokih glavnih živil, ki jih prejema prebivalstvo. Finska je bila v mirni dobi navezana na uvoz maščobe ln mesa iz inozemstva, dočim je sedaj navezana sama naše. Minister je izrazil upanje, da se bo položaj v preskrbi s priključitvijo novih pokrajin v doglednem času zboljšal. UJUUUUULii m II i h mmm H m »■■■■■ t Obnovite naročnino! Srditi boji na vse] vzhodni fronti Nemška vojska je povečala pritisk na Petrograd in zavzela Carskoje f 2I0 — Nove velike ofenzivne operacije proti Moskvi — Ojačena nemška ofenziva proti Harkovn Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti so v teku bojne akcije daljnosežnega pomena. Letalstvo je potopilo na Črnem morju 20.000tonski parnik za prevoz čet ln napadlo zadnjo noč vojaško važne naprave v Moskvi in Petrogradu. Opaziti je bilo več hudih požarov. Enote nemške vojne mornarice so v sodelovanju s finsko mornarico nadaljevale akcijo za zapore v Finskem zalivu. Podmornice so potopile na Atlantiku 4 sovražne trgovske ladje, med njimi eno veliko petrolejsko s skupno 28.000 br. reg. tonami. V vojni proti Angliji so bojna letala zadnjo noč vzhodno od Great Yarmoutha potopila tri trgovske ladje s skupno 28.000 br. reg. tonami. Razen tega so v istih vodah poškodovale kakor tudi v Kanalu Sv. Jurija 4 velike trgovske ladje tako hudo, da se mora računati z nadaljnjo izgubo ladjevja. Letalski napadi so bili nadalje naperjeni proti letališčem v vzhodni Angliji. V severni Afriki so bili usmerjeni v poslednji noči učinkoviti napadi nemških bojnih letal na mesto in pristanišče Tobruk. Angleški bombniki so porušili v noči na 4. oktobra v Roterdamu dve cerkvi, potopili neko nizozemsko bolniško ladjo in povzročili izgube med civilnim prebivalstvom. Sovražna letala niso priletela nad nemško državno ozemlje. Angleško letalstvo je izgubilo v času od 27. avgusta do 30. septembra 476 letal, izmed teh so jih 418 sestrelili oddelki nemškega letalstva, 58 pa enote vojne mornarice. V istem času smo izgubili v boju proti Angliji skupno 40 lastnih letal. ❖ Stockholm, 4. okt. d. Na vzhodnem Gojišču je Petrograd še vedno pogavitni cilj nemške ofenzive. Zavedajoč se, da bo padec Petrograda pomenil po svojem moralnem učinku znak za splošni razkroj sovjetske obrambe, je nemško poveljništvo v tem olseku vrglo v napad na Petrograd nova močna ojačenja. Maršal Leeb je zlasti obnovil pritisk na jugovzhodni del mesta na področju pri Kolpinu, ki je kakih 25 km od Petrograda. Silovite borbe se razvijajo ob železniški progi Petrograd—Moskva. Sovjetske trditve, da je uspelo po sovjetskem protinapadu obnoviti zvezo med Petrogra-dom in Moskvo, se v nemških vojaških krogih zanikujejo. Vzdolž železniške proge se na več mestih že nekaj dni bijejo strahovite bitke, v katerih imajo sovjetsko-ruske čete ogromne izgube. Včeraj so osvojile nemške čete Carskoje selo, ležeče približno 20 km južno od Petrograda. Na za-padu od Petrograla nemško: topništvo neprestano obstreljuje Oranienbaum. Iz tega dejstva se lahko sklepa, da so nemške čete oddaljene kakih 10. km od te luke. Nadaljuje se tudi obstreljevanje dela sovjetske vojne mornarice, ki iz kronštatske luke s svojim topniškim ognjem še vedno obstreljuje nemške postojanke na obali. Z osrednjega bojišča ni zanesljivih vesti. Po nekaterih nepotrjenih informacijah iz berlinskih krogov so se na osrednjem odseku fronte pričele nove nemške ofenzivne operacije velikanskega obsega, ki utegnejo biti odločilnega pomena za usodo Moskve, kakor rečeno, pa iz nemških službenih krogov glele točnosti teh vesti ni mogoče dobiti še nikakega potrdila. Nasprotno trdijo sovjetski viri, da v srednjem odseku Timošenkove armade drže bojno črto. Po mnenju vojaških izvedencev je zelo verjetno, da se bodo tudi v tem odseku vojaške operacije stopnjevale preko sedanjega obsega. Vzhodno od Poltave se nemška ofenziva proti Harkovu razvija v velikem obsegu in so se nemške sile tu ukrepile z novimi oiačenji. V skrajnem južnem frontnem odseku se nadaljuje ogorčena borba za posest ožine pri Perekopu. Tu se posebno učinkovito udejstvuje nemško letalstvo, ki v neprestanih napadalnih poletih ruši sovjetsko utrdbene naprave in sovjetske oskrbovalna zveze. Nemci v Carskem selu Berlin, 4. okt. d. V teku zadnjih borb okrog Petrograda so nemški oddelki zasedli tudi zgodovinsko Carskoje selo, ki (leži jugovzhodno od Petrograda. Večkrat so s« bi gradovr označevali za ruski Ver-sailles rn sicer povsem upravičeno zaradi velikih umetniških del, ki jih vsebujejo. Sovjetske topniške baterije v Kronštatu so sp zaman prizadevale razbiti nemški ob-kolitveni obroč okrog teh gradov. Pri tem so sovjetske granate povzročile precejšnjo škodo v grajskih parkih. Končno je nemškim četam uspelo streti poslednji sovjet-sko-ruski odpor, potisniti sovjetske čete s tega področja in j^m hkrati prizadeti hude izgube. Krasna grajska poslopja so bila skoraj popolnoma očuvana od topniškega ognja. Požar ki so ga sovjetske čete podtaknile pred umikom, je uspelo z naglo intervencijo nemških čet še pravočasno obvladati. Topovsko obstreljevanje Petrograda Berlin, 4. okt. d. Zadnje dni nemško težko topništvo odločilno posega v borbo za Petrograd Topništvo si je posebno izbralo za cilje važne sovjetske industrijske naprave ter vojaške objekte. Ponovno je bilo obstreljevano tudi sovjetsko brodovje v kronštatski luki. Ugotovljeno je bilo, da je več granat zadelo tovorni parnik z 2000 do 3000 tonami. S finskega bojišča Helsinki. 4. akt. s. V noči na petek se je pojavil sovjetski bombnik nad vzhodnim delom Finskega zaliva, nad Parvojem in Kotko ter je na obeh mestih odvrgel nekaj osvetljevalnih bomb. Zaradi tega je bilo alarmirano tudi področje okrog Helsinkov. Finske letalske sile so bombardirale neko Železniško postajo v pokraj-nd Kavun- maekr na nrogi Murmanski. Tiri so bili razdejani. Finsko protiletalsko topništvo je na Karelski ožini sestrelilo en ruski bombnik. Neugodno vreme je zadnje dni znatno omejilo delovanje letalskih sil. Bombe na Moskvo Berlin, 4. okt. d. Kakor je bilo že javlje-no v kratkem poročilu, je nemško letalstvo v noči na 3. oktobra ponovno uspešno napadlo Moskvo. PLoti so opazovali velike eksplozije, in požare. Napad je bil osredotočen zlasti na vojaško važne objekte v okrajih, kjer ima svoj sedež sovjetska vojna industrija. Tu so nemška borbena letala napadla izbrane objekte v nizkem poletu. Velika aktivnost nemškega letalstva Berlin, 4. okt. d. Tudi včeraj je bilo nemško letalstvo zelo aktivno na vsem vzhodnem bojišču. V južnem odseku je nemško letalstvo uspešno nadaljevalo napade na sovražnikove industrijske naprave ter prometne zveze. Bombardiranih in porušenih je bilo več železniških prog. Z točnimi bombnimi zadetki so nemSks borbena letala povzročila hudo škodo na nek' tovarni za izdelovanje orožja. V svojih akcijah proti sovražnemu brodovju so nemška borbena letala napadla tudi neko luko ob Črnem morju. Berlin. 4. okt. d. O včerajšnjih obsežnih akcijah nemškega letalstva na vzhodnem bojišču objavljajo s pristojnega mesta v Berlinu se naslednje podrobnosti: V celoti je nemrko letalstvo včeraj na vseh frontnih odsekih bombardiralo 16 sovjetskih kolodvorov. Z bombami in strojnicami je bMo napadenih 60 Vlakov. 6 tovornih Vlakov je bilo popolnoma uničenih. na 33 so izbruhnili požari, 20 vlakov pa je bilo hudo poškodovanih. Nemško letalstvo je razen tega z bombnimi zadetkr prisililo k molku 12 sovjetsko-ruskih topniških baterij, izločilo iz borbe 18 tankov in uničilo veliko število motornih vozil. Nadalje so bila z bombami zadeta vojaška skladišča. Tri municijsdca skladišča so zletela v zrak. Letalski spopadi Berlin, 4. okt. s. V četrtek so sovjetska letala napadla neko nemško divizijo v južnem odseku vzhodnega bojišča, v borbo pa so taikoj poseglr nemški lovci, ki jim je v hudih letalskih spopadih uspelo sestreliti 14 sovjetskih letal, ne da bi sami izgubilo kak aparat. Potopljeni sovjetski ladji Berlin, 4. okt. d. Kakor poročajo s pristojnega finskega vojaškega mesta, so finski bojni čolni na Baltiku potopili dve sov-->*-sk1 ladji za odstranjevanje min. Napadi na nemške bolniške ladje Berlin, 4 okt. d. Kakor se je šele sedaj zvedelo s pristojnega nemškega mesta, so sovjetske podmornice 30. septembra napadle nemško 'lazaretno ladjo »B;rka«. Ladji je s spretnim manevriranjem uspelo umakniti se pred sovražnikovimi torpedi ter brez poškodb doseči domačo luko. Pred nekaj dnevi so boljševiki skušali tudi 'z zraka bombardirati nemški lazaretni ladji »Aleksander Humbold« ter »Pieta«. Lindberghove obtožbe proti washingtonski vladi Američani uvidevajo, da so bili z Rooseveltovimi varnostnimi ukrepi ogoljufani Nevv York, 4. okt. d. Polkovnik Lind-bergh je včeraj ponovno spregovoril ameriškemu prebivalstvu ter je v okviru svojih izvajanj v odločilnih besedah napadel ameriško vlado in Roosevelta, češ, da v svoji intervencionistični težnji z napačnimi obljubami varata ameriško javnost. Lindbergh je med drugim izjavil: »Intervencionisti si ne upajo ameriškemu prebivalstvu povedati, da bi bilo za uničenje Nemčije treba izvršiti invazijo Evrope, ki bi pomenila najbolj uničujočo vojno, kar jo pomni človeška zgodovina.« Nadalje je Lindbergh vladi očital, da skuša prikazovati storjene ukrepe tako, kakor da bi bili namenjeni povečati varnost Zedinjenih držav in zmanjšati nevarnost vojne, toda Američani sedaj sprevi-devajo, da so bili s temi ukrepi ogoljufani. Intervencionisti dobro vedo, da nobeden izmed izvršenih ukrepov vlade ne bi bil od predstavnikov ameriškega ljudstva sprejet, ako bi ga vlada predložila v odobritev s poštenim priznanjem, da ti ukrepi vodijo v vojno. Nato je Lindbergh obtožil Roosevelta in vlado, da sta prej sama sprožila incidente, kakor pa bi si bila prizadevala izogniti se jim. Roosevelt se čuti ogroženega Washington, 4. okt. d. Ob pričetku vsakoletne nacionalne zbirke za siromake je predsednik Roosevelt včeraj pozval ameriško prebivalstvo k prostovoljnim prispevkom za tiste, ki so potrebni pomoči. Izjavil je, da je bodočnost Zedinjenih držav ogrožena ter, da je zaradi tega dvakrat potrebno, d avsak Američan letos žrtvuje več kakor prejšnja leta. Argentinska parlamentarna delegacija v Washingtonu Buenos Aires, 4. okt. d. Tu se je vkrcala na ladjo za potovanje v Zedinjene države argentinska parlamentarna delegacija, ki je bila povabljena od ameriškega kon- Bolgarski minister o sovjetskih načrtih Sofija, 4. okt. d. Na javnem zborovanju v mestu Dobriču, v južni Dobrudži je v petek zvečer izpregovoril tudi bolgarski gradbeni minister Vasilev, ki je v teku svojih izvajanj razkril lanske sovjetske Intrige na Balkanu, ki so bile naperjene proti samostojnosti Bolgarije. Minister Vasilev je izjavil, da so boljševiki že lani z zvitimi političnimi manevri poskušali preko bolgarskega ozemlja prebiti se do Dardanel, kar se da jasno povzeti iz svoječasne sovjetske note Bolgariji. Sovjetska zveza je tedaj poskušala zaplesti Bolgarijo v vojno s Turčijo ter ji je za ta primer obljubila grško Tracijo, nasprotno pa o prepustitvi Makedonije Bolgariji ni bilo govora. Minister Vasilev je nato naglasil, da bi obljubljeno vkorakanje sovjetskih čet v Bolgarijo pomenilo konec samostojnosti bolgarske države. Iz razumljivih političnih in gospodarskih razfogov je Bolgarija zaradi tega rajši izbrala pot v okrilje trojnega pakta. Bolgarski minister je zaključil svoja izvajanja, da je bolgarska vojska danes popolnoma pripravljena, da bo mogla onemogočiti sleherni poskus izpodkopavanja morale bolgarskega ljudstva. Povratek hrvatske vojaške misije iz Italije Zagreb, 4. okt. s. V Zagreb se je vrnila hrvatska vojaška misija. O priliki sprejema na zagrebški postaji so hrvatski oficirji izrazili svojo toplo hvaležnost za prisrčen sprejem, ki so jim ga priredili v Italiji. Rim, 4. okt. s. Preko Reke in Trsta je na poti v Rim posebna delegacija mladinskih odsekov ustašega pokreta. Delegacijo vodi prof. Ivan Orsanič. gresa na obisk. Potovanje argentinske de-| legacije po Zedinjenih državah bo trajalo dva meseca. Gospodarska odvisnost Bolivije od Washingtona La Pas, 4. okt a Tudi Bolivija si pridobiva nesrečne izkušnje z Zedinjenimi državami, ki izsiljuje od južnoameriških republik politične koncesije za razne gospodarske usluge. Prav te dni sta boli-vijski zunanji minister in državni podtajnik za zunanje zadeve Zedinjenih držav Sumner Welles izmenjala značilni pismi. Bolivijski minister je zahteval, naj bi se ameriška gospodarska pomoč Boliviji ločila od političnih problemov. Odgovor iz Washingtona je bil navidezno ugoden in Sumner Welles je obljubil, da bo poslal ameriške strokovnjake v Bolivijo, ki naj bi pomagali pri gospodarski obnovi dežele, toda samo po sebi je razumljivo, da je izpolnitev teh obljub odvisna od slepega sodelovanja Bolivijcev z Zedinjenimi državami. Visoka odlikovanja Nj. Vel. Kralj in Cesar je na Ducejev predlog iz lastnega suverenega nagiba odlikoval Eksc. msgr. Gregorija Rožmana, ljubljanskegia škofa s kompturskim odlikovanjem reda Italijanske krone. S Suverenovim »motu proprio« je bil na Ducejev predlog podeljen križ častniškega viteza reda Italijanske Krone odvetniku dr. Juriju Adlešiču, ljubljanskemu županu. S Suverenovim »motu proprio« je bil dr. Ivan Pless na Ducejev predlog imenovan za viteza reda Italijanske Krone. Novi rektor pri Visokem Komisarju Ljubljana, 4. oktobra. Včeraj dopoldne je Visoki Komisar v vladni palačr sprejel novega vseučiliskega rektorja prof. Emila Kosa, ki ga je spremljal vseuoiliiški tajnik dr. Skerelj. Prof. Kos je Visokemu Komisarju izrazil udane pozdrave v svojem imenu kakor tudi v imenu profesorskega zbora -n vseh vseučilišč-nikov. Visoki Komisar se je prisrčno zahvalil za pozdrav in je pridržal prof. Kosa v razgovoru o različnih vprašanjih, k? se tičejo Ljubljanskega vseučilišča. Spremembe voznega reda potniških vlakov V železniškem potniškem prometu se uveljavijo sledeče spremembe: Od 4. oktobra dalje se uvede dnevno od Ljubljane do Novega mesta nov potniški vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 19. url in prihajal v Novo mesto ob 21.15. Ukine pa se zato potniški vlak, ki je do sedaj odhajal iz Ljubljane ob 21.15 in prihajal v Novo mesto ob 23.08. Vlak se bo ustavljal n avseh postajah in postajališčih. V noči od 5. na 6. oktobra stopi na progi Ljubljana—Zalog v veljavo novi vozni red. Po novem voznem redu vozijo na tej progi sledeči potniški vlaki dnevno redno in ob naslednjih urah: Odhod iz Ljubljane ob 6., 7.02, 10.30, 12.35, 14.20 in 18.43; prihod v Zalog ob 6.15, 7.17, 10.45, 12.50, 14.35 ln Ig ko /^j. . . _ .' .. t it inss 13,' ob Poizvedovalni oddelek Rdečega kriza, Miklošičeva cesta 22, »poroča da zaradi selitve, čiščenja in ureditve novih poslovni ___a. _ . e t m. ne smreiema Dohodki našega kmeta V sedanjih časih je največja skrb vsake družine, kako si zagotoviti vsaj najnujnejšo hrano. Vse se ozira na kmeta, ki* sam neposredno proizvaja vse najpotrebnejše za prehrano. Kaj naj bi bilo zato primernejše v teh časih, kakor da razstavlja Kmetijska zbornica kot stanovska zastopnica slovenskega kmeta, da prikaže na kmetijski razstavi stanje malega kmeta, ki predstavlja v Ljubljanski pokrajini jedro kmečkega stanu in jedro kmetijstva sploh. V Ljubljanski pokrajini je od vseh posestnikov 66.7% takih kmetov, ki imajo svoja posestva izpod 10 ha velikosti. Posestnikov s posestvi od 10—20 ha je 21.7% ln le 11.6% kmetov je takih, ki njih posestva presegajo 20 ha. Okrog 2/3 je torej malih kmetov s posestvi izpod 10 ha. Vsi ti mali kmetje morejo tudi pri najboljši volji le prav malo pripomoči k temu, da bi zagotovili svojim bratom, ki niso v kmečkih poklicih, vsaj golo preživljanje. Od rastlinske proizvodnje po večini ne pridelajo niti zase dovolj, tako da so skoraj vsi slovenski kmetje navezani na nakup žita oziroma moke. Edina izjema je v živinoreji, ln sicer govedoreji. Tu proizvaja slovenski kmet preko potreb svoje sicer skromne potrošnje (meso. mleko). To izhaja tudi iz podatkov kmetijskega knjigovodstva, ki ga je vodilo v l. 1940/41 okrog 150 kmetov iz raznih kraiev Slovenije pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom Kmetijske zbornice. Kmetijska zbornica izdela tem kmetom ob koncu Ista zaklJučne račune, s čimer dobi najpopolnejšo sliko stanja našega kmetijstva m položaja našega kmeta tako da more uspešno zastopati interese kmetijske proizvodnle in kmeta. Na letošnji jesenski razstavi prikazuje Kmetijska zbornica na podlagi kmetijskega knjigovodstva iz 1. 1940/41 ugotovljeno stanje srednje velike kmetije, ki nudi nazorno sliko razmer in življenja na mali kmetiji. Prikazana kmetira je last g. A. š. iz Mirne peči št. 13 pri Novem mestu in obsega 7.67 hektarjev (njive 3.05 ha, travniki 0.92 ha, vinogradi 0.29 ha, gozdovi 3.36 ha, 6tavbišča 0.04 ha). Ta prikaz stanja srednje kmetije ima namen prikazati nekmečkim slojem, da današnja ugodna konjunktura za kmetijstvo koristi samo velikim kmetom, ki jih v Sloveniji skoro nL Položaj našega kmeta tudi danes ni zavidljiv in njegov zaslužek zaostaja še vedno za zaslužkom nekvalificiranega delavstva v industriji. Poleg tega razstavlja Kmetijska zbornica v istem oddelku tudi važnejšo slovensko kmetijsko književnost, ki je bila kmetu dostopna v 1. 1940/41 ln sicer knjige kmetijske stroke, kakor tudi periodično izhajajoče kmeti-sko strokovne liste. Ta del razstave naj pokaže, da smo bili Slovenci kot mali narod tudi na tem področju, kljub izredno malemu številu slovenskih kmetijskih strokovnjakov, dovolj plodni. Gospodarske vesti — Luščilnica za riž, družba z o. z. ▼ LJubljani bo preuredila svojo tovarno ▼ Linhartovi ulici tako, da bo predelovala tudi surovi riž. Postavili bodo tri nove stroje. = Nakup klavne živine na Hrvatskem. Hrvatsko trgovinsko ministrstvo je odobrilo sklep Zajednice za promet z živino glede splošne prepovedi nakupa svinj. Za kritje potroSnje bo svinje kupovala od proizvajalcev le Poslovna centrala Zajednice za promet z živino in bo odkup vršilo le majhno število trgovcev, ki bodo določeni od poslovne centrale in bodo nastopali na sejmih kot komisijonarji poslovne centrale. Nihče drugI ne sme odslej kupovati svinj. — Prav tako je odobren sklep zajednice za promet z živino, po katerem je zagrebškim mesarjem prepovedano kupovati govedo na sejmih, ker se je opažalo pomanjkanje mesa navzlic znatnemu dovozu živine in je bilo ugotovljeno, da so mesarji prodajali večino mesa pod roko. Odslej bodo morali kupovati govejo živino od tako zvane »stočne blagajne«, ki bo vršila kontrolo glede razdelitve mesa. Mesarji izven Zagreba bodo smeli sicer kupovati živino na sejmih, vendar le v višini 50% lanskih nakupov. -— Hrvatski klirinški promet z Bolgarijo in Švico. Kakor smo že poročali, je Hrvatska sklenila z Bolgarijo trgovinski sporazum na podlagi kompenzacij. Ob enem je bil sklenjen plačilni sporazum, ki ureja tudi vprašanje terjatev onih Hrvatov, ki bivajo ali so bivali na področju Južne Srbije, ki ga je zasedla Bolgarija. Obračunski tečaj je določen na 61 kun za 100 levov. — Prav tako je Hrvatska sklenila trgovinski in plačilni sporazum s Švico, ki ureja tudi plačilo starih terjatev. Terjatve iz dobe pred 10. aprilom t. 1. se bodo posebej obračunale po tečaju 12.76 kun za švicarski frank, (ta tečaj je veljal pred 10. aprilom). Terjatve nastale po 10. aprilu pa se bodo obračunale v rednem kli-ringu po uradnem tečaju Zagrebške borze (11.54—'1174 kune za švic. frank). = Olje iz tobačnega semena. Iz Sofije poročajo, da bodo letos v Bolgariji iz tobačnega semena pridobivali jedilno olje. Na podlagi poizkusov so ugotovili, da vsebuje tobačno seme poleg ogljikovih hidratov, dišukovih spojin, beljakovine in grozdnega sladkorja tudi 30% olja. To olje nič ne zaostaja za drugimi jedilnimi olji. Ker bo znašal letošnji pridelek tobačnega semena okrog 8 milijonov kg, bodo iz tega semena lahko pr?rtob'li 2 4 milijona kg olja čiščenja in urw"-'- — • . mn prostorov do srede 8. t. m. ne sprejema strank. Redno uradovanje> bo zopet pričelo v sredo 8. t. m. <* !. «> vih prostorih Tyrf«va cesta U/l (bivši PutnikTXd skozi biljetamico ah pa pro store družbe CIT, Iz Hrvatske Vsak Hrvat je vojak. Zagrebški polme-sečnik za letalstvo »Naša krila« pravi v svoji najnovejši številki. Vsa zgodovina Hrvatov ni nič drugega kakor junaška in viteška borba za Svobodo. Zato se hrvatski narod ne bo nikoli odrekel svojih slavnih vojaških tradicij in vrlin. Po ustaških načelih je v hrvatski državi vse, kar je na zemlji, pod zemljo in nad zemljo izključna last hrvatskega naroda in nikogar drugega. Ravnajoč se po teh ustaških načelih, se bo hrvatski narod vedno branil, da mu ne bi kdo segal v njegovo last in v njegove pravice. Da pa bo tisto, kar je naše, vedno ostalo naše, to nam jamči naša mlada hrvatska vojska skupno z vsem hrvatskim narodom. 800 barak za državno častno delovno službo izdelujejo v tovarni vagonov v Bro-du. Delavske dnevnice pri Izdelavi teh barak bodo skupno znašale 60 milijonov kun. Tovarna v Brodu zaposluje zdaj 1200 delavcev, toda kadar je v polnem obratu, lahko zaposli 3500 delavcev. »Hrvatski narod« pravi, da bo imela brodska tovarna še važno vlogo v hrvatskem gospodarstvu. Barake, M jih pravkar izdelujejo, bodo izdelane docela po nemškem vzgledu in bodo z lahkoto prenosne. Matica hrvatskih kazaliških dobrovolja- ca (MHKD) odpotuje po točno določenem sporedu drugi ponedeljek 13. t. m. preko Ljubljane in Jesenic v Inomost, kjer bo prvič nastopila pred hrvatskimi delavci. Nato odpotujejo v Monakovo in -v Ludwigs-hafen, nakar se odpeljejo z ladjo po Renu do Essena, kjer bodo priredili več predstav za ondotne hrvatske delavce, ki jih je zdaj tam že okrog 15.000. Nadaljevali bodo pot v Hannover, v Berlin, v Halle an der Saa-le, v Lipsko ln na Dunaj, nakar se vrnejo čez Maribor v Zagreb. Spored bo isti, s kakršnim je MHKD svojčas nastopila na 11. olimpradi v Berlinu in dosegla prvo nagrado in s katerim je pred 3 leti uspešno gostovala v Švici. Sedanjo turnejo je omogočila nemška delovna fronta. Imenovanje. S poglavnikovo odredbo je sodnik dr. Ante živkovič postavljen za podpredsednika upravnega sodišča v Zagrebu v 3. položajni skupini 1. stopnje. Z zagrebške univerze. Kakor smo zabeležili se je vpisovanje v zimski semester pričelo 1. oktobra. Vsi slušatelji, ki se prvič vpišejo, morajo predložiti po 5 svojih fotografij, ostali pa samo eno. Pri vpisu morajo vsi slušatelji izpolniti tudi formu-lar ustaškegn vseučiliškega štaba. Ostala navodila so na oglasnih tablah po fakultetah. Druga izdaja poglavnikove knjige v italijanščini je pravkar izšla pod naslovom »Ororl e Erroli«. Medtem ko je dr. Paveli-čeva kn-iga o boljševizmu v prvi izdaji izSla v italijanskem prevodu leta 1938. v Sieni, je bil avtor označen s psevdonimom A. S. Mrzlodolski. Zdaj je ime polno označeno. Druga izdaja je izšla v založbi zavoda za raziskovanje mednarodne politike. Uvod je napisal Minister za narodno pro-sveto Eksc. Pavolini. Hrvatski novinarji so na potovanju po Nemčiji prispeli v Berlin Iz Emsa. Doslej so si ogledali Solnograd, Berchtesgaden in Monakovo, kjer so se zadržali dalje časa. Tu so položili dva venca na grob padlih narodnih socialistov. Obiskali so nadalje Niirnberg in Rottenburg. Na vsem potovanju po Nemčiji so gostje šefa nemškega tiska dr. Dietricha. Upravna občina Bregana je bila ustanovljena z zakonsko odredbo od 27. septembra. Obsega naslednje zaselke: Bregan-<3ko selo, Jesenice na Savi, Novo vas, obrežje in Rajec, dalje od dosedanje upravne občine Podvrh še Nošičselo in Pod-vrh ter od občine Otruševac vasi Bistrac in Mala Jazbina, nadalje Lug in Samo-borski Klokočevac. Upravna občina Bregana je priključena samoborskemu okraju. Slovenski živelj tvori znaten del te nove hrvatske občine. Ravnanje s premoženjem Sokola. Kakor smo poročali je vse premično in nepremično premoženje Sokola bivše kraljevine Jugoslavije prešlo v last hrvatske države in zdaj ga upravlja ministrstvo za korpora-cije in družbe. Ministrstvo odloča, kako se naj po krajevnih prilikah uporablja ta imovina, predvsem pa naj služi oddelkom hrvatskega pokreta. Kar je gotovine, se porabi prvenstveno za popravila stavb in za dozidave. Pristojna okrajna sodišča morajo v zemljiških knjigah takoj prepisati sokol-sko premoženje na hrvatsko državo. Piwa šola za voditfije ustaške mladežl se je pričela s 1. oktobrom v Borovem in to za področje baranjske m posavske velike župe. šola je ustanovljena po vzgledu podobnih šol v Nemčiji in Italiji. Tečajniki morajo biti pripadniki ustaškega pokreta v starosti od 16. do 29. leta in morajo biti v šolo poslani od svojega tabora ali štaba. Prvi tečaj bo trajal 6 tednov in je bilo sprejetih 120 tečajnikov. Dve novi bolnišnici zidajo v Zagrebu. Doslej je bilo na hrvatskem državnem področju skupno 70 državnih, samoupravnih in zasebnih bolnišnic z 12.000 posteljami. Posebno pereše je bilo vprašanje bolnišnic v Zagrebu. Bilo je potrebno takoj začeti z zidavo dveh novih bolnišnic in še-starih paviljonov pri dosedanjih zagrebških bolnišnicah. Na Hrvatskem bodo zgradili še 3 nove bolnišnice, pri petih bolnišnicah pa bodo uredili nove paviljone. Ob 80 letnici zagrebškega geoflzičnega zavoda bo izšla posebna knjiga, v kateri bodo opisani znanstveni uspehi raziskovanj tega zavoda. Geofizični zavod je zlasti v današnji dobi velikega letalskega razvoja zelo potreben, še prav posebno pa je treba obnoviti njegovo zvezdarno. Nekateri novi potniški vlaki obratujejo od 1. oktobra dalje na progi med Varaždi-nom in Koprivnico. Zveze z Zagrebom iz teh krajev so znatno izboljšane. Gostovanje Pavle Udovičeve v Zagrebu. Bivša članica mariborskega gledališča Pavla Udovičeva je zdaj pri osiješkem gledališču. Te dni je gostovala v vodilni ženski vlogi v Leharjevi opereti »Dežela smehljaja« v Zagrebu. Zagrebška kritika jo je močno pohvalila — Današnjo nedeljo bo gostoval v Berlinu dirigent Lovro Matačič. Kakor že nekajkrat bo dirigiral slavno berlinsko Filharmonijo, ki je nedavno z velikim uspehom gostovala v Zagrebu in je med drugim tudi nastopila pod taktirko Lovra Matačiča. Izumiranje fazanov. V hrvatskih listih poroča neki lovec, da se že dalje časa v raznih krajih opaža, kako izumira rod fazanov in to celo tudi tam, kjer so razmere za življenje tega pestrega gozdnega koko-ta zadosti ugodne. Vzroke Iščejo navadno v zunanjih okoliščinah: v brezobzirnsm odstrelku, v vznemirjenju in raznih drugih vplivih prodirajoče civilizacije. Toda že leta 1925. so v berlinskem živalskem vrtu ugotovili posebno bolezen fazanov, vnetje pljuč ln slepiča. Zunanji znaki te bolezni so, da s perjem nepokrita mesta na glavi potemnijo. Ta bolezen je bila doslej opazovana samo pri kokoših, fazanih in pavih. Poročila o tej bolezni prihajajo is raznih krajev. Vsekakor je treba, da sleherni lovec in gozdar posveti temu pojavu največjo pozornost. Lepote in zanimivost! od štivana do Barkovelj Barkovlje s pogledom na mogočni svetilnik zmage V Trstu, konec septembra. Plavaj, plavaj, barčica srebrna, po zelenem morju. (O. Zupančič.) Obrežni pas od Devina do Trsta je ves v čaru prirodnih lepot, ki se prelestno razlivajo ob očarljivem stiku morja in vinogradov. Tod zorita sloviti kapljici, ki jima pravimo refošk in prosečan. Posamezne obrežne postojanke in naselbine so kakor bleščeči biseri v okrasju obalnih posebnosti, ki jih obkrožajo značilne sredozemske rastlinske oblike, zlasti tam od obmorskega Sv. Križa do Miramara. Nekdanje središče konjskih sejmov Tam ob šumnih izvirkih prezanimivega Timava so pomembna zgodovinska tla: štivan Devinski. Tukaj je bila nekoč znamenita božja pot, katere početki so segali do leta 1085. Tu je bila cerkev Sv. Ivana Devinskega z znanim samostanom. Zaslovel je tudi kot središče konjskih sejmov, docim so si devinski graščaki uredili posebno žrebčarno. V štivanu pa se je razvilo tudi važno trgovsko torišče, kamor so dovažali blago iz vsega okoliša, tudi lz beneške in istrske strani. To je vzbudilo konkurenčno zavist občutljivega Trsta, od koder so iz trgovske maščevalnosti nemalokrat napadali ladje, ki so priplule v štivan, natovorjene z najrazličnejšim blagom. Tudi center kulturnega prizadevanja se je izoblikoval na teh zgodovinskih tleh. štivanski redovniki so bili čuvarji znamenitega čedadskega evangelija; posamezni deli evangeljskega rokopisa so v beneškem, praškem in čedadskem muzeju. Zanimivo je omeniti, da so bila ob robu tega rokopisa zabeležena imena vseh družinskih članov bolgarskega kralja Mihaela, ki je bil krščen leta 861. Graščak devinski, grof Turjan, lovil po Krasu je ves dan. (A. Aškerc.) Druga važna postojanka v tej slikoviti bicžni pokrajini je starodavni Devin. Vse odtod pa do prelepih Milj je romantično torišče ribiškega življenja. Na strmi skali nad morjem je grad knezov Hohenlohe in Thurn-Taxis. Razvaline starega gradu nas vežejo celo z XI. stoletjem, dočim je bil Devin sam že v X. stoletju sedež posebne grofije Duvin, Duwein, Tuvin, Tibin, Ty-bein. Odtod je uveljavil svojo oblast istrski mejni grof, oglejski patriarhi ter devinski gospodje. Grad, ki ga vidimo danes, so zgradili Walseejci. Deta 1600. je prešel grad, s katerega je krasen razgled po vsej doberdobski planoti, v last grofov della Torre, pozneje pa knezov Hohenlohe ter Thurn-Taxis. Vojna vihra je po svoje oplazila tudi okolico devinskega gradu, ki pa je bil obnovljen. Pravijo, da je bila nekoč odtod podzemska zveza z Repentabrom. „Devinska feefa gospa" O čudnih, prečudnih skrivnostnih rečeh in pojavih, ki so povezani z zgodovino de\inskega gradu, krožijo med okoliškim ljudstvom pripovedke, ki osredotočujejo zanimanje predvsem na Danteja ter na »belo ženo«, oziroma »devinsko belo gospo«. O Dantejevem školju je bilo nedavno govora. Glede »devinske bele gospe« pa je še danes razširjena ljudska govorica, da je živela nekoč na devinskem gradu grajska gospa, ki je izginila v morju in potem okamenela. še danes se čuje ob hudem viharju v morju jok in stok, ki prihaja z mcrja. Povod za nastanek te pripovedke so dale poteze velike bele ženske, ki so vklesane v skalo, na kateri je bil zgrajen devinski grad. Zdi se, da so ti obrisi še bolj beli ko skalovje naokoli. Ljudska pripovedka zatrjuje, da bo »bela devinska gospa« ostala v skalovju, dokler ne bo izginil dragulj, ki je bil nekoč najden v morju in ki je še danes skrit nekje v grajskem zidovju. Anton Aškerc pa je zajel ta motiv ter ga po svoje obdelal v »Devinski nuni«: Devinski graščak grof Turjan zagrabi v besnem navalu zlohotnih čustev v pozni noči nuno pestunjo, ki ga roti zaradi pso-vanja in pretepanja žene, ter jo vrže potem skozi grajsko okno v morje. Toda, ko pogleda skozi okno, ostrmi, kajti: V prepadu nuna tam visi, ob strmi grajski skali bela, kot krasen kip — okamenela. Tam zdaj stoji devinska nuna, Obseva solnce jo in luna. že v času rimskega vladstva je bila v devinskem okolišu naselbina »Pucinum«; tukaj je zorelo izvrstno grozdje, ki je dajalo tako imenitno kapljico, da je bojda celo rimska cesarica Julija Avgusta zatrjevala o njej, da ji je naklonila častitljivo starost 82 let. Zanimive spore so imeli diCnl Devinci s ponosnimi Tržačani v srednjem veku. V 15. stoletju se je namreč zahotelo Tržača-nom, da so postavili vislice, kjer so obešali razne hudodelce, ravno na devinskem ozemlju. Te razprtije so od časa do časa zelo poostrevale obojestransko razmerje, vendar pa ni preostalo Devincem nič drugega, ko da so hote ali nehote ugriznili v to kislo jabolko. Pomen Devina je danes hudo manjši, kakor je bil nekoč, ko so bili gradovi po- vezani z oblastjo po vsej okolici. Kakor je Sv. Križ v Vipavski dolini izgubil svojo nekdanjo veljavo, ko so bili razni uradi premeščeni v Ajdovščino, tako je slična usoda doletela v teku razvoja tudi Devin. Ko so L 1850 prestavili okrajno sodnijo v Tržič, je Devin zelo veliko izgubil; ko je dve leti nato dobil Tržič lastno luko »Porto Rosega«, je bil razmah Tržiča zagotovljen v škodo Devina. Zgodovinski Devin je zaostal, bližnji Tržič (Monfalco-ne) pa se je v par desetletjih razvil v pomembno industrijsko središče, tako da je narastlo prebivalstvo od 1. 1880 do 1931 za celih 384%! Svetokriški ribiči so poleg devinskih najbolj znam v tem obrežnem delu. Pri Sv. Križu ob morju je najmanj 150 družin, katerih življenje je tesno združeno z ribištvom. Tukaj je največje ribiško pristanišče. Tako pripada tej prijazni naselbini po vsej pravici vzdevek »ribiški«. V bližini črpajo vodo za nabre-žinski vodovod. Od Sv. Križa do Grljana vzbujajo pozornost posebni stebri (tonere), od koder se lahko opazuje smer, v katero plavajo tonine in druge večje ribe. Ribiči, ribiške ladje, ribiški domovi, to je tudi danes romantična, simpatična stran ribiškega Sv. Križa. Parki, letovišča, kopališča Mimo vabljivih kopališč in letovišč, mimo Sesljana (Sistiana), ki je razprostranjen sredi veličastnega parka in gozdnega nasada, potem krasnega Grljana (Grignano), Kontovlja, ki je na mestu starih gradov in kjer je Aškerčev ribič Rebula (Francoski zaklad), ko je šel opolnoči iskat zaklad, pobegnil pred stotinami mrtvih francoskih vojakov, ki so ga prišli strašit. In mimo slovitega Prošeka z oljkami in torkljami nas privede široka, asfaltirana avtomobilska cesta, ki vodi v Tržič, do slavnega Miramara. Z zgodovinskim gradom, ki je bil zgrajen v zmesi španskega ter normanskega sloga, sredi divnih parkovnih nasadov nas spominja na tragičen konec Habsburgovca Maksimiljana v Queretaru, ki je bil predvsem žrtev okostenelega, zakrknjenega bratomržca Franca Jožefa I. Komaj tričrtrt ure peš po lepi obrežni cesti, pa si že v znamenitih Barkovljah (Barcola). Pri svetilnika zmage v Barkovljah Kakor nad Devinom, tako živi tudi nad Barkovljami večina ribičev v skromnih, toda čednih hišicah, ki jih obdajajo skrbno negovani vrtovi. Barkovlje, ki so bile nekoč izrazito ribiško selišče, ima danes v splošnem svoje pomen kot imenitno, odlično obiskano morsko kopališče in letovišče. Na tisoče in tisoče Tržačanov in Trža-čank ter gostov se pripelje v poletnih mesecih v nabito polnih tramvajskih vozovih vsak dan v Barkovlje, da se posvežijo in pohladijo v številnih barkovljanskih kopališčih. Proti večeru pa se zatečejo v prijazne neštete penzijone, restavracije ln gostilne, ki se vrstijo vzdolž barkovljan-ske riviere. Tam v varnem pristanišču pa številne ribiške ladje, na katerih se marljivi ribiči pripravljajo za ribolov. Nedaleč od starega barkovljanskega pristanišča pa je evropska, svetovna znamenitost: pomemben spomenik zmage z dominantnim položajem nad vsem obrežjem, posvečen pomorskim junakom, daleč naokoli viden, saj meri v višino 68 m ter je po zasnutku arhitekta Arduina Berlana z ozirom no velikost poleg onega v New Yorku in San Domingu tretji največji na svetu. Z mogočnega spomenika, ki je bil blagoslovljen 24. maja 1927 in ld je stal več ko 4 milijone lir, razširja v rednih prilikah nič manj ko 1,240.000 sveč bajno svetlobo, ki sega 36 milj daleč. Tako je bil tudi s tem pomenljivim umetniškim delom povzdignjen sloves nekoč značilne ribiške naselbine, danes znamenitega morskega letovišča in kopališča, ki ima mednarodni prizvok. Lepo polje šentjernejsko • • • Krasen jesenski dan. A Ljubljana — potopljena v gosto meglo, še ne ve zanj. Res, »bela« Ljubljana! Proti poldnevu šele sii začno skozi beili zastor utirati pot žarki, dokler ga ne razgrnejo in ne obsujejo mesta z vsem svoji:'m sijajem. Tedaj postane Ljubljana vesela, vedra, živahna. In sipet je »bela« — lepa... Taka, kakršno jo imamo vsi radi, tudi mi deželani, ki smo vajeni, da nam že prvi jutrinji žarki posije jo v naše prijazne kmečke domove. ALi ni škoda naše majke Ljubljane, da leži ob Ljubljanskem bar ju!. Zakaj je niso predniki postavili med prijazne dolenjske griče? Zakaj ne na rodovitno polje ob Krki? Ampak tu se Ljubljančan ne bi počutil dobra Je rad vesel, živahen, Krka pa je lena, zaspana. Zakaj ne na podnožje Gorjancev, med prijazne vinske gorice? — Ne — tukaj pa ni prostora za dve mesti. Saj eno že imamo. Št. Jernej! Poglej jih, Šentjernejčane, kako so domišljavi! Kakšno mesto neki? Še trg ni. samo vas. Laže tista znana šentjernejska himna: »Lepšega ptiča ni kot je petjaln, lepšega mesta ni kot je Št. Jam .. Seveda laže, pa še kako! To v svoji skromnosti in ponižnosti tudi radi vedno in vsakomur priznamo. Kolikokrat nas je že spravil v zadrego tujec, ko je vpraševal, katero mesto je to. Pa smo mu sramežljivo povedali, da je to le vas. Vendar pa smo upravičeno lahko ponosni na to, da imamo Slovenci tako lepe vas:,. Cesta drži iz Ljubljane skozi Novo mesto, Št. Jernej, Kostanjevico, dalje proti vzhodu. Na prostranem trgu v Št. Jerneju poglej lepe enonadstropne hiše. med njimi več trgovin in gostoljubnih gostiln. Tu je sedež občine, ene največjih slovenskih občin, ki ima blizu 6000 prebivalcev. Ljudstvo je pridno, delavno, pošteno. Radi smo dobre volje, zlasri jeseni, ko se iz trsov pocedi čudodelna kapljica. Pesem nas spremlja k delu —, pa naj bo veselje in pesem tudi pozimi, ko sa v toplem zapečku nabiramo novih meči za prhodnjo pomlad. Št. Jernej ie središče prosvetnega in gospodarskega dela občanov. Poleg cerkve in šole skrbi za napredek vrsta gospodarskih ustanov: konjerejsko in dirkalno društvo; sadjarska ;n čebelarska podružnica gospodinjska šo'a in še kaj. Najbolj je Št. Jernej znan po svojih konjskih dirkah, ki se vrie že nad 50 let. Spričo svoje lepe lege, prijazne ckoMce in gostoljubnosti dormfrnov je kraj pri- ljubljena Lzletna točka. Na podnožju Gorjancev — uro hoda od St. Jerneja — sa-muje kartuzija Pleterje. Romarjem je znana božja pot Mali Lurd sredi tihega, hladnega gozda. Z lepim razgledom se baba Tolsti vrh nad bližnjo Orehov i co. V okolici je tudi več gradov, katerih zidovi čuvajo v sebi marsikatero zgodovinsko skrivnost Pa tudi sicer jp St. Jernej z okolico znan zgodovinarjem po rimskih in keltskih grobiščih :n izkopaninah. Če se hočeš raz gleda t i po prostranem Šent-jernejskem poflju, se povzpni na bližnje Gorjance, na katerih položnem pobočju so — med vinogradi in gaji — še posejane naše prijazne -vasice. Koliko lepega Ti V jasnem jesenskem jutru odkrije en uun pogled s stolpa cerkvice sv. Miklavža po ravnini! Med živo pisanimi travniki in njivami — blagoslovljenimi v delu z židji in znojem pridnih rok dolenjskega kaneta — leže bede vasice, tu temni smrekovi, tam svetli listnati gozdovi, vse v bujno se prelivajočih jesenskih barvah. Vso to pri rodno krasoto obroblja temno zelena Krka, ki se vije počasi, kakor da se ji nikamor ne mudi iz tega lepega kotička stvarstva božjega, sredi katerega kraljuje St. Jernej. Pogled se ti bo ustavil šele tam na skalnih pobočjih Karavank in Kamniških pianin. V znamenitem samostanu pri Corropoliju Corropoli, konec septembra. Najbrže se ne motim, ko trdim, da do pred kratkim ni bilo Slovenca, ki bi bil sploh vedel, da je kraj Corropoli na svetu. Zdaj je stvar drugačna: Mnogi smo spoznali Corropoli od blizu, mnogi so ga že zapustili, po nas poznajo kraj naši sorodniki, prijatelji in znanci, — Corropoli stopa v slovensko zgodovino. Corropoli je neznatno mestece, ki šteje kakih 2000 duš In leži. 10 km oddaljeno od jadranske obale, nekako sredi med Ja-kinom (Ankono) in Pescaro. Ime samo nam jasno kaže, da je bilo mesto ustanovljeno od Grkov. Razlagajo ga na različne načine. Ena izmed razlag pravi, da so bili prvotni Corropoljci gusarji. No, to je bilo na vsak način že pred davnim časom; kajti današnji Corropoljci so skoraj Izključno poljedelci in skromni obrtniki. Nad Corropoljem, približno 50 km daleč se dviga mogočna gorska skupina Gran Sasso dTtalia z najvišjim vrhom Abruzzov in srednje Italije Gran Corno (2963 m). Pokrajina je lahno valovita s povprečno višino kakih 150 m nad morjem. Na holmih so gosto stisnjena naselja, a okrog same njive, obrobljene z nasadi trte. Gozdov in travnikov ni. Podnebje mora biti milo tudi pozimi. To sklepam iz dejstva, da rastejo oleandri in palme na prostem. — Poljski pridelki so: turščica, fižol, od sadja v prvi vrsti fige, vino, ki je dobro, a ne doseza v kakovosti drugih italijanskih vin, fino olje. Goveje živine je malo, mnogo je ovac lepe, velike pasme Merino. Konj in oeel manjkata. Četrt ure od Corropolja, na prijaznem griču, stoji star, zapuščen samostan (ba-dia), ki je zdaj v popravilu in v katerem stanujem tudi jaz. Samostan je bil zidan okrog leta 1500. od bratov Celestincev, kateri so na podlagi bule, izdane od papeža Leona X. iz leta 1514., prevzeli prejšnjo neznatno cerkvico, kjer pa je že bil čudežni kip Matere božje. Kdo je ta kip ustvaril in kdaj, ni mano. Za časa Napoleona je bil samostan z drugimi vred ukinjen, poslopje je bilo prodano na dražbi a čudežni kip je bil prenešen v cerkev sv. Neže v Corropolju, kjer je še danes. Dne 21. maja 1915, tik pred vstopom Italije v vojno, je Mati božja, ki jo kip predstavlja, ponovno premaknila oči, ld so se uprle proti glavnemu oltarju. To pregibanje oči se je ponavljalo skozi dva meseca in razburjenje naroda je zbudilo pozornost cerkvenih oblastev. škofijski or-dinarijat v Teramu je imenoval posebno komisijo, sestavljeno iz duhovnikov in laikov, ki je imela nalogo,' da prouči izredni dogodek. S sodbo škofijskega ordlnarijata v Teramu z dne 21. maja 1916 je bil ta dogodek ugotovljen In proglašen kot resničen in čudežen. Zaradi tega je nato teramski škof msgr. Anton Micozzi povzdignil župno cerkev corropoljsko v svetišče, ki je postalo zelo priljubljena božja pot. Marija Svete Sobote v Corroplju velja kot posebna za-ščitnica vojakov. K njej se zatekajo žene in matere, neveste in sestre vpoklicanih vojakov, pa tudi ranjenci in pohabljenci in drugi bolniki, tako da je Corropoli prišel na glas abruškega Durda. Zanimivi so posebni obredi, katerih se drže romarji. O tem in o posebnem vsakoletnem romanju bolnikov pod nadzorstvom zdravnikov bom pa poročal prihodnjič, če Vas bo zanimalo. — Pozdlrav vsem prijateljem in znancem. Dr. Fortunat Mikuletič Novo lice središča Urejevalna dela na novi Subičevi ulici hitro napredujejo, čeprav morajo delavci premagati številne nepričakovane ovire. Posebno na zgornjem delu je bilo ozemlje močno hribovito in poflno kotanj. Dalje proti staremu delu Šubičeve ul:ce pa je ozemlje nenavadno mehko. Zaradi tega morajo novo cestišče temeljito utrditi. Dva težka valjarja sta stalno na delu in sproti utrjujeta grušč in drug material, ki ga delavci posipajo pod kolesa. Kanalizacija je že izpeljana in sicer nenavadno globoko pod novo ulico. Cestišče bo seveda še znatno dvignjeno in končno asfaltirano. Kakor smo že poročali bo nova ulica imela na strani nunskega vrta primeren drevored, na nasprotni strani pa širok hodnik za pešce. Nova uršulinsfca gimnazija je že do strehe dograjena, novi nunski zid pa je tudi skoraj dokončan. Ob palačah, ki stojijo ob Beethovnov: ulici in ki imajo neprijetno zaledje, bodo zrastle nove moderne palače, ki bodo središču v okras. Vrednosti in pomena nove ulice m treba posebej poudarjati. Ce bo vreme dopuščalo, bo nova ulica že letos uporabna za vozovni in osebni promet. »Gospod doktor, rad bi par vložkov za ploščato nogo za vsojo ženo.« »Ali je vaša žena zunaj v čakalnici?« »Ne, hotel bi jo presenetiti za rojstni dan! »Nu, ljuba sestra, kako ti ugaja moja zaročenka?« »Sijajno! S to se lahko pokažeš. Očarljivo jo je videti. Oči ima kakor srna, lase čudovite, polt krasno, da, in zobje, ti so pa naravnost čudo moderne tehnike!« Tone Prigoriški:" V gori rumeni listje. Lipe se svetlikajo med bori., hojami in smrekami. Tajno si šepetajo Pst: starih, košatih bukev in polagoma odmirajo... Lahen vetr-ič ki pihlja od Strmca. Jasnice in preko vrtač po polju, speši odpadanje orumenelih listov, ki v vrtincih padajo na tla. Jesen je tu. Tiho in skrivnostno je prišla, prinesla je ob;lo sadov trdega kmetovega dela, žuljev in znoja. Zdaj pospravlja še zadnje plodove grude kjer je delal od zore do mraka v soncu, ob žgoči pripeki, v dežju. Ledina je na vrsti. Treba jo bo zora ti, da se bo zemlja spočila in bo spomladi vnovič preorana Družina se veča. osem žlic pripravlja gospodinja trikrat na dan k mizi. Sleherni košček grude mora biti obdelan. Strmo je pobočje hriba, ki ga gospodar trebi trnia, grmičevja, leskovih grmov in brinja. Z rovnicami koplje vsa družina trde korenine, ki so globoko raz-raščene v illovnati zemlji. Otroci sekajo s krivci veje in vejice ki jih znašajo na kupe in žgo. Pesem krampov in rovnic odmeva po vrtačah, poslednjih 06tankih neplodne zemlje... Polje je velika rumeno-zelena planjava. Bele preproge ajde so že obledele. Deteljica odganja in daje pašo Sipini. Med zelenimi lehami se svetlikajo riave iase, kjer je bil izkopan krompir. Sejalci sejejo za ozimino. Po široki njivi, zorani in povle-čeni z branami, hodi sejalec; z levico drži sejalnico, z desnico meče zrnje po mehki zemlji. Sonce pripeka. Včasih si s predpasnikom atre potno čdo. Nabrekla pae- n;čna zrna, pomočena v bc'c apneno vodo, padajo enakomerno cd jamiča preko lehe in se zgubljajo med drobno prstjo. Pazljivo sejalčevo oko pazi da ne bo aetev pregesta ne preredka. Za to ima izkušeno roko. Njegovo bitje in ž^tie korenini v zemlji, domači zemlji, ki mu daje kruh... Ko konča s setvijo, fantič prevleče njivo z brano, on pa ima tiho v srcu samo eno' prošnjo, da bi tudi k 'letu dobro obrodilo... Na pri soj n4 strani se šopirijo glave v vaških zeiljnikih. Na dolgih recljih ve de-belijo iri obetaio obilen sad. Tu pa tam se pokaže metulj, obleti zeljnik in se skrije med veho. Zapozneli kmetič prevrača deteljico, ki se počasi suši na sončni strani. Pod grab-Ijami se mečka drobna mrva ki bo dobra za mešanje s preslico, »mlačno« in & slabim senom iz vrtač. Domovi so prazni Otroci varujejo hiše pred cigani in potepini Klatijo sadje, ga nabadajo na palice ;n lučajo daleč preko skednjev. Zdaj ga imaio dovolj. Ne mislijo na zimo, ki je pred vrati, ko bo vsak »otinek« sladek ko med.. Sredi popoldneva gredo na pašo in se vrača;o v mraku, ko se oglasijo v cerkvah zvonovi. Koruza je dozorela. Kmetovo upanje se. je uresničilo. Urne žanjice sekaio s srpi visoka stebla koruznice. Na njivah ie živo in veselo. Dekleta & pijanimi, nazai zavezanimi rutami in v živoharvnih pred-pastorkih govore a tem in onem. Stroki se majejo ob suhi koruznicL Težki, polni vozovi se vrstijo proti vasi z vseh strani. Včasih kar na vozu ali pa že na njivi lomijo str ke :n jih v kolni-cah zvozijo domov. Tako prijetnega večera kot je ob ličkanju zlepa ne najdete. Večer za fante in dekleta, da pridejo vkup, si pomežiknejo, katero rečejo in se razveselijo. Velik kup strokov je na sredi hiše, okrog pc^ede staro in mlado Eni slači jo, mečejo ličkanje pod se, da sedijo na mehkem, drugi vežejo no dva, tri, štiri stroke skupaj z listi. Tako so pripravni za rešte. Lepe stroke z zelo zrelim polnim zrnjem pustijo za seme, majhne, mlečne stroke, »cbtrgance« imenovane pa dajejo živini za krmo. Kosajo se kdo bo našel več »rdečkov« (rdeče zrnje) ali »šakeov« (s sivim zrnjem). V kotu sedita drug ob drugem zaljubljenca. Tiho se pogovarjata, včasih dekle zairdi in začenja pogovor s tovarišrcami preko kupa ... Po ličkanju se valjajo otroci, s stroko-vimi lasmi delajo »brke« in proti polnoči zaspijo. Matere jih položijo v posteljo. Včasih, če dolgo slačijo, zaspi tudi kdo med starejšimi Tedaj mu ostali napravijo z gnilim strokom brke pod nosom in ga namažejo po licu. Pesmi dovtipi šale in pregovori se vrstijo ves večer. Po končanem delu sledi iužina. v Ribniški doHin5 radi delaio povance. Na likof pride tudi vaški godec, ki razteza meh do ranih ju-trnjib ur in se vrti. »kar leze snu gre...« Škaf mošta mora biti pripravljen, pa pogača tudi. da je vse veselo in zado-vol ino... Zvezane stroke denejo drugi dan v re-*te. ki visijo ob vsaki hiši. da se osušč. Včasih {"Ti sušijo tudi v kozolcih Jate vrabcev se podijo pod ostrešji, zobtjejo zrnje in veselo čivkajo... Ko se stroki posušijo, jih zmečejo na peč, nafo z ružal-niki oružijo v hladnih jesensl^h večerih. Suho zrnje pada v mentrgo, storže pa dajo v peč in z njimi kurijo pozimi krušne peči. V kaše i čaka koruza, da jo znosijo v mlin. Koruzni žganci sio poglavitna večerna jed oratarjev Ribniške doline, seveda zaliti z ocvirki :n politi s kislim zeljem. Ličkanje se suši na soncu. Kokoši brska-jo med listjem, da poberejo še zadnje zrnje na storžih. Pesem slamoreznic se oglaša po skednjih, koruzna slama in ličkanje se zvijata pod ostrim rezilom. Gospodinje polnijo nostelje z ličkanjem, kjer se dobro spi... Se pred nedavnim je bila široka zakonska postelja napolnjena z laskanjem. Otroške zibke so polnili z mehkim listjem koruznih strokov. Včasih je bila lesena zibka, okrašena z narodnimi motivi, srčki, rožama, v vsaki kmečki hiši. Življenje gre svojo pot in posega s svojo brezobzirnostjo tudi v žitje in bitje pod preproste kmečke domove. Tam je košček sveta... med Veliko -n Malo gor6, Jasnico in Ortneškim gričem, tako lep v jeseni, ld se je razbohotila v vsej svoji lepoti. Nekoč je bilo tam življenje v bornih kočah, ob gorečih freskah, danes pa izginja kiila in novo življenje klije, trdo in neizprosno. Le na grudi je ostalo vse pri starem. Vozovi z lojtrni-cami, polnimi koruzne slame, povezane z opaši co, se majejo po blatnih kolovozih. Krave vlečejo vozove, mukajo oplazijo z jeziki še zadnje bilje, kil životari na omejkih ob cesti. Megle se vlačijo po dolini. orosijo košenice. kjer se mlada rast blešči ob prvih žarkih jutrnjega sonca... Načrti za bodočo Ljubljano I ŠPORT Tako si zamišlja ing. ar h. Edvard Ravnikar ureditev središča Ljubljane. Slika predstavlja pogled z Gradu na mesto. Na levi strani je Zvezda z velikimi drevesi. Kazina bi bila ohranjena, ob spodnjem deln Zvezde bi bilo zgrajeno novo poslopje, podobno Kazini. Tu bi bil tudi Južni trg, ob katerem so zgrajena poslopja z upravnimi uradi ln zborovalno dvorano. Trgovsko in poslovno delo bi se vršilo v treh visokih hišah (city), severno od nebotičnika. V središču mesta je predvideno tudi novo operno gledališče ln Državna zbornica v bližini sodišča. Ljubljana, 4. oktobra. Te dni so razstavljeni v Jakopičevem paviljonu načrti, ki res zanimivo prikazujejo, kako naj bi se naše mesto izgradilo. S temi prikazi so se udeležili naši arhitekti in inženirji natečaja mestne občine za regulacijski načrt velike Ljubljane. Vsakdo, ki se zanima za razvoj Ljubljane, naj si ogleda res zanimivo razstavo. Vstop je svoboden. Večinoma si avtorji zamišljajo veliko Ljubljano kot moderno mesto s trgovskimi palačami v poslovnem središču mesta. Pereče vprašanje pri regulaciji Ljubljane je pa bilo trasiranje železniške proge in speljava cest, po katerih naj bi se vršil tranzitni promet. Zelo neprikladno je, ako je taka cesta speljana skozi središče mesta, pa tudi ne sme biti preveč odmaknjena v mestno okolje. Tako vidimo na načrtih, da bi bila taka cesta speljana v obliki kroga ali četverokotnika okoli mesta. Nekateri avtorji si zamišljajo Ljubljano kot vrtno mesto. Med stanovanjskimi bloki naj bi bile trate in igrišča, na katerih bi se lahko igrali otro ci preko dneva, ne da bi jim grozila nesreča, ki se kaj hitro dogodi v velikem mestu na prometnih ulicah. Taki stanovanjski bloki v središču mesta bi bili zgrajeni podobno kakor Du-kičev blok. Udeleženci natečaja polagajo tudi zelo veliko važnost na izgraditev Stadiona in športnih igrišč. Zelo ugodna zamisel je, da se športni prostori zgra-de ob Mestnem logu Na ta način bi bila postavljena tudi nekaka meja, preko katere se mesto ne bi razširjalo proti Barju. Športne prostore bi lahko postavili tudi na desnem bregu Save. Vsak avtor ima svojo izvirno zamisel; nekateri rešijo ugodno vprašanje prometnih žil, drugi zazidavo mesta ... Tako bo po zamislih urbanistov sčasoma preurejena naša lepa Ljubljana v še lepše in večje mesto. Najvišje cene na živilskem trgu Važno opozorilo konzum^čoin, naj z brezglavim, brezvestnim nakupovanjem ne delajo škode skupnosti Z odlokom VIII/2. št. 1133/41 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka, 6. oktobra, zjutraj do nedelje, 12. oktobra 1941. zvečer. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje: Krompir na drobno 1.20 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70 L; zeljnate glave na debelo 0.60 L; kislo zelje 2.30 L; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 8.80 L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3 L; koleraba 1 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2 L; rumeno korenje 0.50 L; petršilj 2.50 L; por 3 L; domača zelena paprika 2.50 L; zelena 3.50 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; češenj, 25 glavic na kilogram 3 L; jedilne buče 0.50 L; kumare 1.20 L; kumarice za vlaganje, 30 komadov na kilogram 3 L; majhne kumarice za vlaganje, 125 komadov na kilogram 8 L; visoki domači štročji fižol 2.50 L; luščeni fižol 3 L; glav-nata solata 2.50 L; endivija 2 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; domači paradižniki 1.50 L; liter robidnic ali ko-pfn 2 L*; liter svežih bezgovih jagod 1 L; liter šipka 2 L; liter drena 1 L; kilogram suhega lipovega cvetja 15 L; domača jabolka I.,. prvovrstna namizna 3 L; domača jabolka II. vrste, gospodinjska 2 L; domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, grviva, obtolčena, nagnila 1.50 L; domače breskve 3 L; domače češplje 3 L; domače slive 3 L; domače hruške od 2 do 4 L; kutine 3 L. Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali parkeljci), mrtvaška trobenta, namena trobenta, što-rovke, zimske kolobarnice (sivke) liter 1 L; b) lisičke liter 1.50 L; c) liter sirovk, ciganov, mnžka (jelenovega jezika) 2 L; d) turki, br--!ovi gobani z mladimi in trdimi klobuki, mladi čebulairji, maslenke kilogram 3 L; e) jurčki z zaprtim klobukom 10 L; jurčki z odprtim klobukom 6 L. Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram Te cene morajo biti vidno označene pri vseh vrstah fižola, pari čebuli, pri paradižniku, pri cvetači, pri vseh vrstah sadja in pri vseh vrstah gob. Potrebne številke za označevanje blaga s cenami dobe prodajalci in prodajalke pri tržnih organih brezplačno. Kdor ne bi imel tega blaga vidno označenega s cenami, mu bo blago zaplenjeno. Opozarjamo, da ta predpis velja tako za stalne prodajalke in prodajalce ko za prodajalce in prodajalke z dežele. Spet opominjamo, da je dovoljeno in mogoče blago prodajati ceneje, najstrožje je pa prepovedano prodajanje vsega navedenega blaga dražje kot določajo te cene. Te cene je določil Visoki Komisar na . predlog mestnega tržnega urada, ki cene predlaga Visokemu Komisariatu po dogovoru s pridelovalci, prodajalci in konzu-menti. Za koristi naših gospodinj se razumno in razsodno, vneto in z uspehom zavzemajo zastopnice naših ženskih organizacij. Naša poštena javnost je bila pa zelo neljubo presenečena ob govoricah, ki so tem skrbnim zastopnicam gospodinj očitale, da so krive povišanju cen. Taki nepremišljeni očitki niso samo neresnični, temveč tudi zlobni ter lahko izvirajo samo iz verižniških vrst, ki pri svojih temnih, zločinskih namenih- hočejo zvaliti krivdo za draginjo na ramena naših mater in gospodinj. Zato je na zadnji seji uprave mestnegs pveskrbovalnega odbora g. podžupan dr. Vladimir Ravnihar v zastopstvu gospoda župana ugotovil, da tako predstavnice našega ženstva in gospodinj, kakor predstavnik] naših nabavljalnih zadrug in Pokrajinske delavske zveze pr| vseh protidraginjskih in preskrbovalnih vprašanjih sodelujejo pošteno in vestno ter se z vsemi svojimi silami prizadevajo za koristi prav vseh slojev prebivalstva. Podčrtal je njih prizadevanje za koristi vseh slojev, saj zastopniki in zastopnice konsumentov pri določanju cen uvidevajo tudi potrebe naših zelenjadarjev in vrtnarjev ter naših kme-■ tov, posebno pa tudi stisko našega revnega okoliškega prebivalstva, ki si z nabiranjem jagod in drugih gozdnih sadežev, predvsem pa z nabiranjem gob skuša lajšati dandanašnje težke razmere. Pozabil tudi ni zastopnikov naših slovitih zeljar-jev, ki se resnično prizadevajo ohraniti dober glas ter z zastopnicami in zastopniki konzumentov sodelujejo v popolnem soglasju. Prav zastopnikom naših zeljarjev moramo biti hvaležni za opozorilo na izvoz zeljnatih glav, da je uspelo ustaviti izvoz zelja, ki nam je pretil z velikim zvišanjem cene kislemu zelju. Gospod podžupan dr. Vladimir Ravnihar je kot predsednik seje zastopnicam gospodinj, zastopnikom delavstva, zastopnikom nabavljalnih zadrug in tudi zastopnikom producentov in prodajalcev izrekel v imenu mesta najtoplejšo zahvalo s prošnjo in z željo, naj bi še nadalje tako vestno in pošteno varovali koristi vsega prebivalstva. Po tej pohvali in zahvali je pa gospod podžupan bil prisiljen, opominjati prebivalstvo zaradi nediscipliniranosti pri nakupovanju tako na živilskem trgu, kakor Po trgovinah, enako v Ljubljani ko na deželi. Vse prebivalstvo se mora zavedati, da maksimalne cene ne veljajo samo za prodajalca, temveč enako tudi za kupca. Nedisciplinirane gospodinje, ki se pulijo za blago, prezirajo maksimalne cene ter blago lahkomiselno plačujejo visoko nad maksimalnimi cenami, najbolj zvišujejo cene na našem trgu in nosijo največjo krivdo za podražitev najrazličnejšega blaga. Posebno pa izletniki lahkomiselno love živila na deželi ter zanje ponujajo tudi dvojno in trojno maksimalno ceno. Tako nam je nediscipliniranost kcnzumenta podražila krompir in sadje, a tudi mnogo drugega blaga, da se prav zaradi preplačevanja pojavlja mnogo novih, vedno teže rešljivih preskrbovalnih problemov. Vsi se moramo prizadevati z vsemi svojimi silami za najstrožje zasledovanje in kaznovanje prekrškov oblastno določenih maksimalnih cen. Na živilskem trgu skuša mestni tržni urad s sodelovanjem drugih oblastev čim najbolj uveljaviti prodajanje in nakupovanje po maksimalnih cenah. V soboto so vsi tržni organi dobili številke na rokavih, kar bo gotovo povečalo" in utrdilo zaupanje prebivalstva v uspešno poslovanje tržnih organov. Na željo zastopnic gospodinj in ženskih organizacij je mestni tržni urad uvedel vidno označene cene pri vseh vrstah fižola, pri domači čebuli, pri paradižniku, pri cvetači, pri vseh vrstah sadja in pri vseh vrstah gob. Vidno označevanje cen se je obneslo tudi pri uvoženi zelenjavi in uvoženem sadju ter pri vsem drugem blagu. Zato naj pa gospodinje in kupovalci pazijo^ na vidno označene cene ter čim najbolj sodelujejo z mestnim tržnim uradom pri prizadevanjih za red, zlasti pa za uveljavi jenje maksimalnih cen v korist vsega prebivalstva* Slavnostna predstava in znamenit koncert V Operi je bila v petek zvečer premiera »Netopirja« ob navzočnosti Eksc. ministra Riccija in Eksc. Visokega Komisarja. — V stolnici je bil istočasno orgelski koncert mojstra Ulissa Mattheya. Obe prireditvi sta odlično uspeli. Ljubljana, 4. oktobra. Premiera J. Straa močno oozvoni. »Šččč, črrr, črrr!« Mikica se tako ustraši, da pade z okna na tla. »Mikica, Miki!« Deklice se zgrnejo k nji, in že se iztegne nekaj rok, da bi jo pobrale. »Kaj, kaj, kaj, kaj?« se ujezi Mikica in uščipne najbližjo v prst. »O jej, ta ptiček pa ščiplje!« zavrišče dekletca. A že se Evica skloni, in Mikica ji brez obotavljania stopi dlan. (Dalje prihodnjič.) 00 o O Ci Manica: Uganka zamotanka Polde in Martinek se igrata na travniku. Med igro začneta pogovor, kdo izmed njiju ima urnejše pete. Oba si lastita prvenstvo v teku. Pa jo ugane Martinek: »Polde, napraviva takole: Glej tamle bližnji griček, na katerem sedi neki deček. Poženiva se oba hkrati tjakaj. Kdor bo prvi pri dečku, tisti naj bo zmagovalec!« Poldetu je bil nasvet všeč. Ena, dve, tri — in že oba planeta v zalet Toda Polde ima smolo. Nekako sredi začrtane poti se mu spotakne noga ob korenino, da revež pade in obleži. Martinek pa teče nemoteno naprej. Kaj mislite, Jutrovčki moji, kateri je bil prvi na gričku? — Aha, vas že slišim: »Martinek! Razumljivo, da Martinek!« — Da, da, tako mislite vi in tako bi mislil še marsikdo. Pa ni res. Ni in ni. Prvi na griču je bil P o 1 d e, ne pa Martinek. »Kako je to mogoče?« se čudite. No, no, le pridno ugibajte! To je pač uganka-zamotanka. Za bistre glauice Po kateri poti pride pismonoša v hišo? Stara in noua znamenja Mnoga znamenja, ki jih dandanes vidite po knjigah in časopisih in ki jih večina bralcev brez nadaljnjega razume, izvira iz pradavnih časov — iz dr ko je znalo le malo ljudi čitati in pisati. x 3. C? ? M a. Oglejte si na primer rimsko znamenje za številko 10. Prav za prav je iz-prva predstavljalo dve roki z razkrečenimi prsti. Sčasoma so ga poenostavili in danes ima najpreprostejšo obliko, ki jo vzlic temu vsakdo razume. Vobče so bila stara znamenja velike neposrednejša in predstavotvornejša kakor znamenja in črke današnjih dni Pomislite, denimo, na čudno vozlovno in slikovno pisavo Indijancev ali na anako čudne pismenke, ki jih še dandanes rabijo Kitajci. Kaj porečete o znamenju št. 2, ki pomeni prepir in ki ie nasproti ženskam dokaj hudobno, ker predstavlja dve ženski pod eno streho! Naslednji dve znamenji (3), ki ju morda poznate iz naravoslovja kot označbi za moški in ženski spol, sta vzeti iz grškega bajeslovja. Prvo predstavlja vojnega boga Marta s ščitom in sulico. Rabijo ga naravoslovci kot znamenje za premičnico Mars. Drugo je Afroditino zrcalo, torej znak ženstva. Zvezdoslovci z njim označujejo Venero. Izmed novejših znamenj gotovo najbolje poznate prometne znake, ki jih vidite ob cestah in ulicah. Srečavamo jih po vsem območju evropske civilizacije in nobenega dvoma ni, da so zelo koristna. Tako lahko n. pr. Španec prepotuje vso Evropo in velik del Azije, ne da bi moral znati mimo svoje materinščine še kak jezik. Napisi mu vse povedo. Cestna križišča in nezavarovane prevoze mu naj avl jata znamenji št. 4. Mimo tega tudi ve, da so vse svarilne tablice trioglate, medtem ko pomeni ckrogla tablica prepoved. Rešiteu ugank L Kavarna »Zvezda« v Ljubljani. II. Nebo in zemlja se dotikata povsod, kamor koli zapišete besedi »Nebo« in »zemlja« skupaj. Takole: Nebo-zemlja. Pozor! Ulak odhaja! Pravijo, da je najboljša igrača tista, ki je najbolj preprosta. Ko bi imel svoje orodje in nekaj koščkov pripravnega lesa, precej bi se lotil dela in si napravil takšenle vlak s signalom in čuvajnico vred. Pa nimam ne žage ne kladiva več in še marsičesa drugega ne; samo nalivno pero mi Je ostalo. Poskusite torej vi, dragi Jutrovčki; s svojim delom boste zbudili navdušenje mlajših bratcev in sestric! Zanimii/i rebusi m Volnena f opica ga otroka Jopica, ki jo predočuje naša skica, je tako splošno veljavna, cla jo lahko nosi deček, lahko pa jo uporablja tudi deklica enake starosti. Kroj je preprost in praktičen in vam svetujemo, da si ga izrežete iz papirja po številkah, ki jih najdete na naši skici. Za jopico uporabljamo dva vboda in sicer črtasti vbod (1 z. levo, 1 z. desno) in fantazijski vbod, M ga vpletamo v delo le v vsaki šesti vrsti, sicer pa pletemo gladko. Fantazijski vbod pa pletemo tako: 1 zanko levo, pustimo volno spredaj, preložimo naslednje 3 zanke na iglo, ne da bi jih pletle, potegnemo volno na narobe stran pletiva, preložimo one 3 zanke zopet nazaj in jih pletemo desno. Nato pletemo 1 zanko levo in tri zanke desno povsem navadno, tu pa zopet pričnemo 1 zanko levo, preložimo 3 zanke na iglo itd., kakor je bilo prej opisano. To ponavljamo zopet čez šest vrst, le da sedaj prelagamo tiste 3 zanke nad prej gladko pletenimi zankami, da dobi delo videz nekakšnih izmeničnih črtic. Sprednji levi del: Na iglo 3 mm v premeru nasnujemo 68 zank in napletemo 6 vrst črtastega vboda, nad temi pa pletemo fantazijski vbod, kakor je zgoraj opisan. Obenem dodajamo na desni strani delu 4 krat po 1 zanko vsakih 4 cm. V višini 16 % cm pletemo 23 zank v črtastem vbodu in sicer v razdalji 16 zank od zunanjega roba, ostale zanke pa pletemo še vedno v fantazijskem vbodu. Tako pletemo € krat, potem pa zaključimo onih 23 zank, ki bodo služile kot rob prsnega žepka. Na odvisni igli nasnujemo sedaj 23 zank, ki jih pletemo do višine 7 cm povsem gladko, potem pa jih vstavimo v pletilo na prejšnjem delu ravno na tistem mestu, kjer smo zaključile 23 zank. Sedaj nadaljujemo delo in tvorimo, sledeč kroju, na desni strani izrez za rokav in sicer tako, da snemamo v vsaki drugi vrsti 1 krat 4 zanke, 4 krat 2 zanki in 4 krat 1 zanko. Nadaljujemo naravnost do višine 24 cm, tu pa snemamo na levi za vratni izrez v vsaki drugi vrsti 3 krat po 4 zanke, 2 krat 3 zanke, 1 krat 2 zanke in tn dom 2 krat po 1 zanko. V višini 32 cm tvorimo rame in snemamo v vsaki drugi vrsti 2krat po 10 zank in nato še ostale zanke. Drugi del napravimo po istih navodilih, le v nasprotnem smislu in brez žepka. Hrbet: Nasnujemo 120 zank in napravimo 6 vrst črtastega vboda, nato pa pletemo v fantazijskem vbodu tn dodajamo na vsaki strani 4krat po 1 zanko v presledkih 4 cm. V isti višini kakor pri sprednjih delih pričnemo snemati za rokavni izrez in sicer v vsaki drugi vrsti lkrat po 3 zanke, 3krat po 2 zanki in 3krat po 1 zanko. Na ostalih 100 zankah nadaljujemo naravnost. V višini 32 cm zaključimo 24 zank v sredini za vratni izrez in nadaljujemo pletenje samo na eni strani, kjer zaključujemo po vrsti na strani vratnega izreza v vsaki drugi vrsti 2krat po 3 zanke. Istočasno pa zaključujemo na nasprotni strani rame na enak način, kakor pri sprednjem delu. Rokavi: Za zapestje nasnujemo na tanj-še igle (2% mm v premeru) 58 zank, ki jih pletemo 14 vrst v črtastem vbodu. Sedaj preložimo delo na običajne igle in pletemo naprej v fantazijskem vbodu, na vsaki strani pa dodajamo 13krat po 1 zanko v presledkih 2% cm. V višini 35 cm imamo na igli 84 zank, tu pa pričnemo na obeh straneh dela snemati in sicer v vsaki drugi vrsti lkrat 2 zanki in 14krat 1 zanko. Ostalih 52 zank pa zaključimo naravnost. Obrobek: Napravimo ga s črtastim vbodom in s tankimi iglami. Za levi sprednji del nasnujemo 10 zank in jih pletemo v črtastem vbodu 24 cm, tu jih odložimo. Enako progo napravimo sedaj na desni sprednjik, le da v to progo vpletemo 6 gumbnic v presledkih 4% cm, ko smo prvo gumbnico vpletli iy2 cm od pričetka. V višini 24 cm, to je, ko zaključimo poslednjo gumbnico, združimo obe progi na eni sami igli, mednje pa vpletemo 88 zank za obrobek vratnega izreza. Na igli imamo potemtakem z obema krajnima progama 108 zank, na katerih pletemo 6 vrst v črtastem vbodu. Potem ko smo posamezne dele prelikale, jih sešijemo skupaj in opremimo z obrobkom, žepek pritrdimo s skritimi vbodi, nanj pa prišijemo črko, ki smo jo izrezale iz temnomodre klobučevi-ne. Sprednji del zapnemo s šestimi temno-m od rimi gumbi. vržena tolikanj različnim postopkom, barvanju, stiskanju in različnemu posnemanju. Dragocena krzna, kakor lisica nerc, bobro-vina itd., so prav tako moderna kakor ostriženi kozlički ali stisnjena ovčja koža ali dolgodlaki kunci. Poslednje vrste se sicer skrivajo pod Različnimi eksotičnimi imeni, pa v bistvu niso nič drugega nego kože naših vrlih domačih živali... Možnosti, kako uporabimo razne ostanke krzna, stare krznene ovratnike ali 5e dobre dele ponošenih krznenih jopic, je seveda nešteto. Na zimskih oblekah so letos silno moderni veliki krzneni žepi. Kajpada pride mo preko njega. Čipke se lepo svetijo in ne postanejo rumene. Volnene obleke operemo brez mila ▼ topli vodi, ld smo ji primešale nekaj surovih nar' ~anih krompirjev. ! Kako ravnamo z dežnim plaščem j Z gumijem impregnirani plašč moramo pazljivo sušiti. Rog ne daj, da bi ga obešale v bližino peči! Sušiti se mora vselej v hladnem prostoru. Razume se, da gumijastega plašča nikdar ne likamo, četudi je impregniran samo na eni strani. Takšen plašč očistimo s salrrriakovo tekočino: 1 del salmiaka, 2 dela mehke vode (de&v-nice). Ko se plašč posuši, ga vsepovsod previdno obrišemo z mehkkni krpicami aH pa s koščki vate, ki imo jo omočile v glicerinu. Krzneno okrasje Toliko laskave miline je v vsakem lepem krznu, da je samoumevno prizadevanje modnih stvarjalcev, ki sežejo najprej po krznu, kadar velja okrasiti zimska oblačila. Moda je prav neumorna v izmišljanju novih možnosti, kako in kje bi lahko uporabila krzno. Pridejo ji prav tudi najmanjši kosi kožuhovine, da jih prevzame kot žepe ali da z njimi obšije rob kakšnega klobuka. Zato tudi nobena druga tvarina ni pod- tukaj v poštev le kratkodlako krzno, enako kakor za razne životke in oplečnike a'i podolgaste našive, ki z njimi moda krasi najbolj različne zimske modele. Ce imamo kje kakšen kos še dobre kožuhovine, ga torej po možnosti uporabimo — če hočemo biti oblečene po zadnji modi! Iz večjega kosa krzna si lahko napravimo ljubek krznen bolero brez rokavov, ki ga lahko nosimo preko vsake volnene obleke, pa tudi preko gladkega plašča ali kostuma. Včasih pa lahko tudi samo prišijemo dva večja kosa krzna na život kakšnega plašča, da učinkujeta kakor krznen životec (1. skica). Veliki krzneni žepi se posebno lepo Dodajo dvodelni volneni obleki z modernim dolgim kazakom (2. skica), na modernem kostumu pa se poslužimo krzna kot oplečka in potem z enakim krznom tudi obšijemo zaklopke na žepih (3. skica). Nedeljska križanka škrobljeno perilo. Da se škrobljeno perilo lepo sveti, primešamo že pripravljenemu škrobu nekaj soli, ki se kajpada mora dobro raztopiti. Svilo ln čipke krasno zlikamo, če jih pokrijemo s polo svilenega papirja in lika- Vodoravno: 1 potrošiti (denar), 9 kraj in graščina na štajerskem, 14 odredba, 15 srbsko moško ime, 16 števnik, 18 vrsta drevja, 19 sovražnik železa, 20 mlečni izdelek, 21 francoska reka, 22 madžarski plemič, 24 kozaški poveljnik, 27 gledati v kaj, vpiti nad kom, 29 kazalni zaimek, 30 iz rastlinskih sokov pripravljena tekočina, barva, 32 južno sadje, 34 udariti s prstom na vrata, 35 dva vokala, 36 žlahtna tekočina, 37 oseba iz Shakespearjeve tragedije, 40 igralna karta, 42 bivša evropska država, pridružena Nemčiji, 44 umerjenost, 45 devica, ki je morala v starem Rimu 30 let služiti boginji Vesti. 47 naziv za vse izdatke, 48 kazalni zaimek, 49 čeprav (srbohrvatsko), 51 bo-drilnica, 52 arabski konj. 53 tuje žensko ime, 56 hud vihar v Severni Ameriki, 59 grška boginja jeze, 60 skupnost (tujka), 61 vojaški čin. Navpično: 1 dentist, 2 tuje Ime za Jadran, 3 rajati, 4 okrasek ali obesek v podobi rožice (množina), 5 palestinsko pristanišče, 6 zabavati se z Igro, 7 sibirski pragozd, 8 moško ime, 9 skrivnostni pesnik ali pisatelj, 10 veznik, 11 poprava (tujka), 12 nemški pesnik, začetnik svetobolja, 13 števnik, 17 šlvanka, 23 del stare rimske hiše, 25 človek, vešč lepega in pravilnega sloga, 26 trajna oblika glagola urediti, 28 reka na Hrvat- skem, 31 velelna členica, 33 pregrada, v katero vržejo krmo za živino, 34 števnik, 36 mesto na Poljskem, 38 glagol, ki pomeni premikanje, 39 ljubitelj (nasprotno od profesionalca), 41 povratni zaimek, 42 grška prestolnica, 43 izdelovati tkanine, 46 del pohištva, 47 stara mera za dolžino (množina), 50 zlato (francosko), 51 rimski hišni bog, 54 vol (srbohrvatsko), 55 stara oblika vez-nika, 57 kratica za »nota bene«, 58 hrvatska kratica za »tega letac, 59 latinski predlog. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. Danska, 6. salmiak, 12. oniks, 13. Nora, 14. sla, 15. Sotla, 16. ak, 17. veter, 19. Reval, 21. dar, 22. ma (= moja), 23. Apenini, 25. etan, 27. jat, 29. Ravena, 30. An t, 31. emir, 33. pika, 34. h(rvatski k(lub), 35. va, 36. osa, 38. Trsat, 40. stepe, 42. la, 43. uriti, 45. ker, 46. Baer, 48. lakaj, 49. ironija, 50. baraka. Navpično: 1. Dostojevski 2. ano, 3. nitrati, 4. sklep, 5. Ksaver, 6. sok, 7. ar, 8. glava, 9. Ist, 10. Aleman, 11. Karantanija, 13. nalivi, 18. er, 29. Anapa, 21. dinar, 24. nektar, 26. taktika, 28. amater, 32. rop, 34. Harar, 37. sebi, 39. Sula, 41. Ero, 42. Lea, 44. tak, 47. aj. »JUTRO« Bt 234 -8- Neddja, 5. X. 1941-XZX: Kronika * Važno za državne upokojence. Finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je pod št 1-2797/1 z dne 27. septembra 1941/XIX odredil, da morajo vsi državni uslužbenci imeti za veljavno legitimiranje oblastvenim organom uradno potrdilo o svoji službeni zaposlitvi. Isto velja tudi za vse državne upokojence. Zato se pozivajo vsi upokojenci, katerim izplačuje pokojnino finančna direkcija v Ljubljani, naj svoje železniške legitimacije takoj predlože tej finančni direkciji, da jih opremi s takim potrdilom. Predložiti je tudi železniške legitimacije vseh upokojenčevih rodbinskih članov, ki posedujejo te legitimacije. Radi ugotovitve istovetnosti je treba legitimaciji priložiti odrezek čekovne nakaznice zadnjega meseca, za katerega je- bila pokojnina že izplačana. Upokojenci, ki prebivajo v Ljubljani, naj oddajo svoje legitimacije pri finančni direkciji, vhod Poljanska cesta, pritličje, soba št. 3. Opozarjajo se vsi drž. upokojenci, da železniške blagajne ne izdajajo več polovičnih voznih listkov na legitimacije, ki niso opremljene z zgornjim uradnim potrdilom. * POLOVICO POTNIH STROŠKOV si prihrani, kdor potuje na letošnji velesejem v Ljubljano, ki bo od 4. do 13. oktobra. Na odhodni postaji si kupi celo vozno karto do Ljubljane* in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, nakar mu je omogočen brezplačen povratek po železnici. Vstopnica za enkiaten obisk stane L. 4, legitimacija za 10 obiskov pa L. 15. * Nov grob. V Presečenem kamnu pri Tržački Rašteli na Hrvatskem je umrl dne 23. septembra g. Hinko Drvenik, davčni upravitelj v pokoju, prej v Ptuju. Zapustil je soprogo, hčer ln sina, ki je v ujetništvu. Težko prizadeti radbini naše toplo sožalje: * Triumfalen uspeh Scale v Berlinu. Za uvod v novo leto kulturnega dela, ki ga vrši Italijansko-nemška zveza v Rimu, je orkester milanske Scale pod vodstvom dirigenta Gina Marinuzzija priredil velik koncert v dvorani Filharmonije v Berlinu, koncertu, ki je bil pod pokroviteljstvom Nemško-italijanske družbe, sta med drugimi predstavniki javnega življenja prisostvovala tudi poslanik Alfieri in državni šp-ortni vodja von Tschammer, ki je hkratu predsednik Nemško-italijanske družbe in državni podtajnik za propagando Gunth-ner. Spored in izvedba sta doživela pravi triumf, ki se je razvil v navdušene manifestacije italijansko-nemškega prijateljstva. * Poštna zveza med Albanijo in Bolgarijo. V Ohridu so se zaključili razgovori med odposlanstvom bolgarske in albanske vlade o ureditvi poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa med obema državama. Poštni promet bo usmerjen deloma po železnici preko Kačanika in po železnici Skoplje-Tetovo, deloma pa po cestah Ohrid-Struga in Resan-Korča. Telefonska zveza bo obnovljena na progi Skoplje-Tetovo-Debar-Tirana, Tirana pa ima po podmorskem kablu telefonski stik z Italijo. Telegrafski promet bo usmerjen preko proge Skoplje-Tetovo in pomožne proge Bitolj-Korča. * Prepoved italijanskega vermuta v Ameriki. Kakor poročajo italijanski listi, so ameriški vinogradniki podvzeli akcijo proti uvozu italijanskega vermuta brez ozira na to, ali je izdelan v Italiji ali v inozemstvu. Ameriški vinogradniki so dosegli pri washingtonski vladi, da je prepovedala tudi uvoz italijanskega vermuta argentinskega izvora. * Nov film Elze Merlinijeve. Sloveča igralka Elza Merlini se je po daljši odsotnosti vrnila k filmski umetnosti in je prevzela glavno vlogo v filmu »Poslednji ples« ki mu je napisal besedilo Amidei po znani komediji Ferenca Hertzega. * Višji trgovski tečaj v Ljubljani. Naknadno vpisovanje traja še prihodnji teden. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi (najmanj pet) srednje oz. strokovne šole ali pa dovršeni redni enoletni trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—) * Občni zbor »Dobrote« obsmrtnega podpornega društva poštnih uslužbencev, bo dne 5. oktobra 1941. v Ljubljani v tečajni dvorani poštnega ravnateljstva ob %9. uri dopoldne. Odbor. (—) * NabiranJe surovih kož v Ljubljanski pokrajini. Zveza trgovskih združenj za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani sporoča, da jje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi člena 1. naredbe štev. 102 z dne 11. sept. 1941 poblasti za nabiranje in nakup surovih kož v Ljubljanski pokrajini naslednje tvrdka: Bitenc V., Kalin S., Pollak A., Presker J. dr. z om. zavezo, vsi v Ljubljani Navedene tvrdke imajo izključno pravico nabirati in kupovati surove kože neposredno ali po srvojih pooblaščencih. Zveza opozarja, da se po omenjeni naredbi kaznujejo tako neupravičeni nakupo-valci kakor prodajalci, ki prodajajo surove kože neupravičenim nakupovalcem. Radio Ljubljana NEDELJA, 5. OKTOBRA 1941-XIX. 8. — Napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini, 8.30: Koncert organista Irenea Fuser, 11: Peta maša iz bazilike Sv. An-nunciate v Firenci, 12: Citanje in razlaga evangelija v italijanščini (pater E. Zappa-terenni), 12.15: Čitanje in razlaga evangelija v slovenščini (pater g. Sekovanič), 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: komorna glasba, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Operetna glasba. 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Radijski orkester pod vodstvom Draga M. Šijanca: orkestralna glasba, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Ku-ret Vladimir: Trgatev — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert violinista Karla Sancina — pri klavirju L. M. Skerjanc. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20- Nanoved časa — poročila v italijanščini. 20.20- Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Koncert pianista prof. Marijana Lipovška, 20.55: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Alcea Tonia — v odmoru sloven-predavanje, 22.45; Poročila v slaven- • Tečaji italijanščine, nemščine in drugih | jezikov — dnevni in večerni — prično 6. oktobra. Oddelki: začetni, nadaljevalni, višji nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo itd. (—) i IZ LJUBLJANI u— Nadučitelj in šolski voditelj Jo»lp Maier +. V petek popoldne smo spremljali k večnemu počitku nadučitelja in šolskega voditelja v pokoju g. Josipa Maierja. Od leta 1872. je bil v Ljubljani učitelj, dokler ni bil leta 1901. imenovan za nadučitelja in šolskega voditelja na novoustanovljeni III. deški mestni šoli, kjer je služboval do svoje upokojitve leta 1903. Pokojnik je bil človek zelo blagega srca, posebno je ljubil mladino, še v pozni starosti se je kaj rad približal igrajajočim se otrokom v Zvezdi smehljajočega obraza. Kot učitelj je bil izvrsten metodik in vzgojitelj, strog a pravičen, kot tovariš pa odkrit in značajen. Nadvse pa je ljubil glasbo in petje, še danes se ga spominjam s kakim navdušenjem in veseljem je vodil petje ob raznih šolskih prilikah. 2e v pripravnici je pri šolskih mašah spremljal petje na orglah pod vodstvom Ant. Nedveda. Ob ustanovitvi pevskega zbora Glasbene Matice leta 1891. ga je pevski zbor zaradi svojega obširnega znanja in spretnega dirigiranja izvolil za prvega namestnika zborovodje. Zato mu je Matičin zbor zapel naše Vedno lepe nagrobnice. Bil je sotrudnik znanega komornega terceta, ki so ga tvorili I. Ledenik, V. Parma in pokojnik. Smrt njegova je zbudila iskreno obžalovanje v širokem krogu njegovih znancev, tovarišev in učencev, pa tudi dosti lepih spominov na zna-čainega moža. — Ohranimo plemenitega moža, tovariša in učitelja v hvaležnem spominu! — A. P. u— Prihodnji koncert našega komornega združenja, ki deluje in nastopa pod imenom Ljubljanski kvartet, bo v petek, dne 10. t. m. ob pol 20. uri v ljubljanski filhar-monični dvorani. Ljubljanski kvartet, ki ima za seboj že veliko število uspelih koncertnih nastopov, med njimi tudi koncert na festivalu mednarodne moderne glasbe v Firenzi leta 1934., bo letos nastopil v naslednji sestavi: prvo violino igra vseletni primarij Ljubljanskega kvarteta g. Leon Pfeifer; drugo violino Dermelj Albert, absolvent visoke šole prof. Humla na zagrebški akademiji; violo tudi vsa leta šušter-šič Vinko in čelo šedlbauer- Cerafck, absolvent mojstrske šole praškega konservato-rija. Za svoj letošnji prvi nastop v novi sestavi so izbrali spored, na katerem bodo izvajali dela skladateljev: L. M. škrjanca, Malipiera, Vitezslava Novaka in Beethovna. Vstopnice od ponedeljka dalje v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Veseli teater. Od 7. oktobra dalje so predstave v »Veselem teatru« vsak torek, siedo, četrtek, soboto in nedeljo. Začetek ob 19. (7.). — Konec še pred 21. (9). (—) u— Novo pevsko šolo je uvedla letos Slogina glasbena šola za one, ki ne žele ali ne morejo obiskovati običajnega pouka solopetja. šola bo obravnavala snov solo-pevskega pouka na lahko dostopen in poljuden način v malih skupinah. Predmet je prikladen zlasti za člane pevskih zborov, ki se žele temeljiteje izobraziti v petju, pa tudi pevcem začetnikom bo odlično služil. Vpisovanje je vsak dan v Slogini šolski pisarni, Pražakova ul. 19. Ukovina je nizka. (—) u— Novost pri »Veselem teatru«. Na 7. programu »Veselega teatra«, čigar pnpmie-ra bo v torek 7. oktobra ob 7. (19.) uri, je med drugimi zabavnimi točkami tudi vesela domača revija »Teater v teatru«, ki bo s svojimi šaljivimi domisleki ter pevskimi, plesnimi, akrobatskimi in sceno-grafskimi prvinami novost za naše občinstvo. Predstave »Veselega teatra« bodo odslej vsak torek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo s pričetkom ob 7. (19.) uri. (—) v u— Za izpopolnitev pevskega zbora sprejme »Ljubljanski Zvon« še tenorje in base ter nekaj II. altov (tudi začetnike). Vpisovanje se vrši v ponedeljek 6. t. m. in sredo 8. t. m. v šoli na Ledini — Ko-menskega cesta. (—) u— Večerni trgovski tečaj prične v torek, 7. oktobra. Poučuje se: knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina, šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Zahtevajte prospekt: Trgovsko nčilišče »Cristofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (—) u— Zaradi preureditve prostorov se začasno ukine ves paketni promet na glavni pošti. Zato naj se od 6. oktobra 1941. pa do preklica predajajo paketi in vrednostna pisma na kolodvorski pošti ali pri drugih filialkah. u— Konec dijaškega sejma. Letošnji dijaški knjižni trg je bil rekordno dolg. Nobeno leto ni trajal toliko časa. Kupčija seveda ni bila živahna kakor prejšnja leta. Posebno v začetku je vladala izvestna negotovost, ker mladi sejmarji niso vedeli, kdaj bodo po šolah začeli z rednim poukom, seznamov še ni bilo in zato zmeda tem večja. Ko so bili izdani seznami, je sejem oživel. Kupčija pa je bila šibkejša v prvi vrsti zaradi tega, ker nekatere knjige še niso tiskane. Včeraj so se sejmarji razšli. u— Zaključna znnanja dela okrog poslopja univerzitetne knjižnice so končana. Te dni so asfaltirali še hodnik za pešce izpred Turjaške ln Gosposke ulice. S tem so bila izvršena poslednja zunanja dela okrog impozantne stavbe ki 1e v poseben ponos našemu mestu številnj tujci, ki se bodo pb velese^mskih dneh mudili pri nas, bodo t «™wfpai te nm ake kulturne prestolnice. Otvoritev univerzitetne knjižnice bo najtef te ta mesec. u— Odsek za kontrolo cen Visokega Komisariata se je v soboto preselil lz Novinarskega doma v Gosposki ulici k trgovskemu odelku (VUL odd. Vis. Komlsariata) na Erjavčevo cesto 12; tel. št 46-64. u— Pričetek šole je tu. Starši, napravite veselje otrokom do učenja ln jim kupite otroško pisalno mizico, katere izvršuje mizarstvo Anton Gobec, Selenburgova ul. št. 4, Ljubljana. (—) u— Združenje trgovcev obvešča vse učne gospodarje, da prične na trgovski strokovni nadaljevalni šoli redni pouk v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 2. uri popoldne. u— Enoletni trgovski tečaj sprejema dl-jake-inje, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo, v poseben oddelek se pa sprejemajo učenci-ke z nižjo predizobrazbo. Naknadni vpis traja še prihodnji teden. InAg-macije in prospekte daje: Trgovsko uteče »Christofov učni zavod«, Ljubija-mRjpbomobranska 15. (—) u— Revna mati 10 otrok, Izmed katerih je 5 šoloobveznih, lepo prosi za kako obleko ali karkoli. Stvari se lahko oddajo v ogl. oddelku Jutra. u— Prvovrstna namizna jabolka kg Lir 3.—. Fr. Kham, Kongresni trg 8. (—) Grobnice bi spomenike kamnoseška stavbna dela ' izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR p 'lopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09. u— V počastitev spomina blagopokojne ge. Gologrančeve, soproge stavbenika, je darovalo Združenje pooblaščenih graditeljev v Ljubljani Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, L. 1000. V Isti namen je daroval g. Miroslav Zupan, poobl. graditelj v Ljubljani L. 200. Za socialno akcijo Rdečega križa so darovali nameščenci I. delavskega konzumnega društva L. 100.— Iskrena hvala! u— Namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Mete Krejčijeve daruje gospod Pretnar Fran ln Josipina Rdečemu križu Lir 150. Namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Josipine čudnove so darovale ge. šavnikove Rdečemu križu Lir 50. Darovalcem najprisrčnejša hvala. Iz No vem mesta n— Osebna vest. S 1. oktobrom je prenehala delovati v Novem mestu pod vod* stvom g. inž. Igorja Lončarja Terenska tehnična sekcija za rekonstrukcijo ceste Bregana—Novo mesto—Ljubljana, šef sekcije g. inž Igor Lončar je bil premeščen na tehnični razdelek okrajnega glavarstva v Novem mestu, režiser sekcije dipl. tehnik g. Vladimir šeme pa na tehnični razdelek okrajnega glavarstva v Ljubljani. Tekom svojega večletnega službovanja v Novem mestu si je g. .Seme pridobil v vseh krogih prebivalstva zarad^svoje vestnosti, strokovne izobraženosti in družabnosti ne • broj prijateljev, ki mu na njegovem novem službenem mestu želijo še mnogo uspehov! n— Maksimalni cenik ha brivce in lasni-čarje. Okrajni civilni komisar g. dr. Otto-ne Griselli je izdal za novomeški okraj maksimalni cenik za brivske in lasničarske obrate. Po tem ceniku so obrati razdeljeni v dve kategoriji. V prvo spadajo brivski in lasničarski obrati Ivana Adama, Ivana Svetca in Ferda Buka, vsi ostali obrati v okraju pa v drugo kategorijo. Odslej veljajo naslednje maks:malne cene: za brivce: britje 1.20—2 L., striženje s strojem 1.50— 2 L., striženje na frizuro 2.30—2.50 L., umivanje glave 2.80—3 L., vodna ondula-cija brez umivanja las J3.70—4 L., ondula-cija las 2.80—3 L.; za lasničarje: striženje las 2.20—3 L., železna ondulacija 3.20— 4.50 L., vodna ondulacija brez umivanja las 3.80—4 L., vodna ondulacija z umivanjem las 6.50—7 L., umivanje las 2.80— 4 L., trajna ondulacija 18—20 L in mani-cura 2.60—3 L. Vse dodatne zahteve se zaračunavajo posebej. u— Novo lice Napoleonovega trga. One dni so bila zaključena cestna in urejevalna dela na Napoleonovem trgu in okrog njega. Trg je zdaj solidno tlakovan. Cestišče je v celoti katranizirano. Hodnik za pešce pred Križankami je bil že prej tlakovan. Pločnik na nasprotni strani pa so znatno razširili. Razširjen je bil tudi otok okrog Napoleonovega spomenika. Na vsakem oglu so bili postavljeni kamniti stebri. Dokončno urejen je tudi monumentalni vhod v vseučiliško knjižnico iz Turjaške ulice. n— Gibanje prebivalstva. V mesecu septembru je bilo v novomeški ženski pok a-jinski bolnišnici rojenih 26 otrok, od tega 14 fantov ln dva para dvojčkov moškega spola. 2e drugi mesec ni bil v novomeški ženski bolnišnici zabeležen noben pojav mrtvorojenčkov, število novorojenčkov pa presega lani rojene v tem mesecu. n— živilski trg. V petek so prinesle prodajalke na trg večje količine sadja in se je posebno grozdje pocenilo na 3 L. kg. Prvikrat so prodajale tokrat prodajalke ietoš-njo koruzo, katero so kljub razmeroma visoki ceni 4 L. kg gospodinje hitro pokupile za tako potrebno hrano perutnini. Manj kakor običajno je bilo na trgu zelenjave. Zaradi zadnjega deževja pa je bil trg ponovno bolje založen z gobami, katere pa gospodinje hitro pokupijo, saj jim dobro nado-mestujejo meso. n— Dogon živine. Na tretji uradno odrejeni sejem v Novem mestu so kmetje v četrtek pripeljali 82 glav goveje živine, ki je bila od komisije večinoma ocenjena kot prvovrstna. Vsa živina je bila prodana. n— Sprememba v železniškem voznem redu. Potniški vlaki št. 9415, 9416, 9417 in 9418, ki so doslej vozili samo do postaje Mokronog—Bistrica, vozijo odslej do postaje št. Janž-rudnik. Ti vlaki se odslej ustavljajo tudi na postajah Pijavica in Tržišče. V petek dopoldne je že odpeljal prvi mešani vlak na novo otvorjene postaje. n— Dve žrtvi dela. V Ribniku pri Crmoš-njicah je v žagi popravljal cirkularko 22 letni strojnik Feliks Heric. Pri delu m i ie nenadoma prišla roka pod cirkularko. ki mu je odrezala dva prsta na desni roki. — renjega vrha pri Dobrničah je vozil lz gozda domov bukova drva. Ker se mu je bližal avtomobil, je Sušteršič skočil z voza tako neprevidno, da si je zlomil levo nogo. — Oba ponesrečenca se zdravita v kan-dijski bolnišnici Usmiljenih bratov. n— S 5. oktobrom otvarja kino Krka v Novem mestu svojo zimsko sezono. Predvajal bo vsak večer, razen ob ponedeljkih, gajboljše filme. Za »Heleno«, študentko kemije« (3., 4. in 5. X.) sledi pevski f.lm z Jarmilo Novotno »Izgubljeni raj« (7 , S. in 9. X.), nato velefilm ameriške produkcije z italijansko sinhronizacijo in s slovenskimi napisi »železna maska«, (10., 11. in 12. X.). Kot začeten vsakega programa bomo predvajali najnovejši »Luce« žurnal v slovenščini. (—) Iz Črnomlja č— Zdravnik dr. Pišot Vaclav ordinira za zobne bolezni začasno od 3.—6. v ordinaciji dr. Maleriča v Črnomlju. (—) Iz Loške doline Kljub razmeroma visoki legi je Loška dolina često poplavljena in ima precej obširna močvirna zemljišča, ki bi se dala primerno izkoristiti. V ta namen so se že v prejšnjih letih vršila potrebna regulacijska dela. Deloma je bil očiščen požiralnik Golobina, deloma izvršena druga dela. Sedaj se nadaljuje regulacija v okolici Viševka, koder je zemljišče najbolj zamočvirjeno. Glavni vzrok poplav in zamočvirjenj je vijugasta struga Obrha in raznih pritokov, premajhen padec in dejstvo, da mnogi izviri sploh nimajo svojih rednih odtočnih strug. S sistematskim izsuševanjem in regulacijo bo dobila dolina mnogo plodne zemlje, ki jo tako zelo potrebuje. Pri velikonočnih dogodkih je bil tudi razrušen most v Pudobu. Vojaštvo italijanskega železniškega polka je postavilo preko Obrha začasno železno konstrukcijo. Sedaj je ta že odstranjena, zraven pa postavljen zasilni most, ker pričenjajo graditi mesto razrušenega nov železobetonski most. Pri vseh teh delih najde zaslužka mnogo domačinov. V Ložu se je naselil dentlst g. Vilko Lu-kež. Kako nujno smo potrebovali takega strokovnjaka, jasno dokazujejo številni pa-cijenti. — Istotam je odprl odvetniško pisarno znani javni delavec dr. Fornazarič. Iz spodnje štajerske Nobenih zastav na žetveni dan. Doslej se je v Nemč.ji vsako jesen slovesno praznoval dan žetve. Bile so razne prireuave m vsi kraji so bili v zastavah in okrasju. Zdaj pa sta državni minister za notranje zaiev*.-m minister za propagando objavila: letoš se na žetveni dan ne izobesijo zastave in se poslopja ne okrasijo. 1-evci iz Beljaka v' Ptuju. To soboto so po 23 letih prvič prispeli v Ptuj nemšai pevci iz bivše Avstrije. Pripeljalo se je 70 pevcev iz Beljaka. Po sprejemu so priredili gostje koncert koroškm pesmi. V nedeljo ob 9. bo javen koncart na Glavnem trgu. Nato bodo zapeli še v št. Vidu. Zvečer bo družabna prireditev, v poneieljek si gostje ogledajo zgodovinske zanimivosti mesia in oKolice, natKar se vrnejo y domači kraj. Čolski upravitelji iz ptujskega okraja so te dni zoorovali na gradu Stattenbergu, kjer se vzgajajo najmlajši pripadniki na-l-odnosocialističnega pokreta. O nalogah nemškega šolstva na Spodnjem štajersnem in o vzgoji s pomočjo šolskega filma je predavai oiirajni prosvetni šef n,rik Brandl. žrtve nesreč. V Studencih je padla 32-letna zasebnica Marija FJipčieeva po stopnicah v klet m si polomila več reber. — 20 letni mesarski pomočnik Lojze Jureš iz Zgornjega Radvanja se je ponesrečil v mariborski kiavnici. Poškodoval si je odvodno žilo. Enaka nesreča je zadeia 29 *etnega poštarja Ferd-nanda Sevška na mariborskem glavnem kolodvoru. Po neprevidnosti je udaril z roko po šipi in si narezal oi-vodno žilo na desnici. — Na Tržaški ce3ti v Mariboru je v sredo zvečer razgnalo kar-bicino s.vet-lko, ki je ranila deiavca Antona Pečovn.ka. Dobil je hude poškodbe na glavi in je izgubil desno oko. Ranjen je bil tudi njegov tovariš Štefan Prosen. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Oster nastop proti tatovom grozdja. Kakor pravi marioorski dnevnik, so se zadnji čas neprestano množ.le pritožbe, da posamezni brezvestneži, še prav posebno pa nedeljski izletniki ne morejo krotiti svojega poželjenja po grozdju. Zato bo poslej policija najstrožje nastopala proti tatovom grozdja. Vsakdo mora uvideti, da tatvina grozdja ne oškoduje le vinogradnika, ki ima vse lete le stroške in delo, marveč ves narol. Zato je treba strogo upoštevati prepoved glede vstopa v vinograd. Vinogradniški čuvaji imajo zdaj strelno orožje, zato se vsakdo igra z zdravjem ali življenjem, če nepovabljen stopi v vinograd. Prijet šofer. Orožništvo s Tezna je prijelo vozača tovornega avtomobila, ki je do smrti poškodoval mariborskega tovarnarja Ervina Zelenko. Aretiranec je Julij Grei-ner, uslužben pri nekem velikem mariborskem podjetju. Policija ga je izsledila, ker je v ponedeljek našla na mariborskem Glavnem trgu krvave sledove na njegovem težkem tovornem avtu. Tudi reflektor je bil nekoliko vtisnjen. Ko so napravili preiskavo pri Greinerju, so našli tudi bicikelj, ki si ga je bil na nepošten način prilastil. Grei-ner ostane do nadaljnjega v preiskovalnem zaporu. Z Gorenjskega Pod geslom »Boj boljševizmu« je začeta Koroška ljudska zveza prirejati zborovanja v večjih gorenjskih krajih. Na prvem zborovanju v Kranju je govoril zvezni vodja Schick, ki je opisoval razmerje bivše jugoslovanske vlade do mcgotcev v Kremlju in je navedel mel drugim, da so si Sovjeti postavili za cilj priboriti si svetovno nad-oblast in da so izvedli še vse priprave za vpad v Evropo. Zvezni vodja je nato usmeril svoj govor na delež nemške krvi na Gorenjskem m na nemško zgodovino. — Drugo takšno zborovanje je bilo v Tržiču, kjer je predaval vodja socialnega urada Berger. Sledila so še zborovanja v Loki, v žireh in v St. Vidu. Okrožni vodja Franc Kutschera odlikovan. Kakor šef civilne uprave na Spodnjem i štajerskem, je bil odlikovan tudi šef civfl-| » oprave na OonopeB), Mtefe S* Metliško kolo (Po narodnih motivih) Rojaki beli, kolo zaigrajte! Ze vojarinka pesem je začela. Glej, vsako dušo v plamen bo razvnela napoj mladosti kušati nam dajte! Devojčice, obete poravnajte, da oči črnih vsem bo luč gorela, v objem vsem r&mena hitela bela — igraj te, nagajivke, ne štentajte! In nsta sladka — jagoda rdeča — med petjem že v opojnosti drhtijo: od nas je otrov, slast in bol in sreča. In ko v zajetje roke se lovijo, odpirajo se srca hrepeneča, da srkajo ljubezni melodijo. * Le en junak je in devojka ena, ki roke mu okolo vrata vije, vsem nje lepota rajskomila sije, a samo njemu v dar je izročena. Na vrtn je preroža razcvetena. da nje medico duškoma izpije, da v rosi obraz si razgret umije, ko ga predrami zora pozlačena. Za njim bi šle nožice njene bele kot srni lahno, kot golobcu krila čez devet gor bi radostno hitele. In koder cesta v mrak bi zatoniJa, tam v eno bi vse misli se zajele — in milost božja bi jo porosila. ❖ Se v rajskem dvoru so visoka vrata, a tam že davno ni več črne Kate, plesen je zgrizla plemiške ornate, ko smrt pobrala zadnjega je svata. Tod skoz se vije zdaj mladost košata, hiteča v kolu na zelene trate, da druži sestre ljube, drage brate napev, ki vir mu radost je bogata. Načepljen sodček je, in vino rujno v majoliko nataka smeh in jok in povezuje glas v zdravljico bujnr« In kot dukata je besede zvok, ko vekovito, blago in nečujno nad vedrim nebom je še samo Bog! Rastislav ^»♦iiitiinittHiiininfnnnnffnMininHiifniinpiiiiii^ snt*u Hi krajinskega vodje Franc Kutschera. Vodja Adolf Hitler mu je podaril *na čast njegovih zaslug za izvedbo vojaških važnih nalog« vojni zaslužni kiižec prvega razreda. Ureditev gradbenega gospodarstva na Gorenjskem. Ker je zadnje mesece primanjkovalo gradbenih delavcev, je biio treba r.a Gorenjskem omejiti %tevilo novih zidav v pogledu števila in načina. Načelnik civilne uprave je zatorej odredil, da se prijavijo vse nameravane zgraibe, ki presegajo nad 500 mark stroškov. Prijaviti je treba splošne zasebne in javne vrtalne in talne zgradbe, ki so se pričele po 16. avgustu. Priglasiti je treba vse nove zgradLe, predelave, razširjevalne in popravne zgradbe. Najkasneje 4 tedne pred začetkom gradnje se mora vložiti prijava pri pristojr nem delovnem uradu. Vsaka kršitev se brezpogojno kaznuje. Igra prirode. Gobarica Marija Kernova iz Vodic je našla v gozdu jurčka-dvojčlia tako čudno zrasla, da je rasel iz večjega, 12 cm visokega gobana iz sredine vrhu klobuka njegov 7 cm visoki dvojček. Zanimivi primerek je kupil neki Anton Rel-schel iz Celovca. Naše gledališče DRAMA Nedelja 5. oktobra: Hamlet. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30. Konec okrog 21. ure. Ponedeljek, 6. oktobra: zaprto (generalka) Torek, 7. oktobra: Dva bregova. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 18.15. Konec pred 21. uro. V nedeljo ob 17.30 bo v Drami druga premiera v letošnji dramski sezoni. Uprizorili bodo Shakespeareovega »Hamleta« z Janom v naslovni vlogi. »Hamlet« v novi režiji, zasedbi in lnscenaciji bo dal predstavo, v kateri bomo videl poleg Jana v vlogi Hamleta Levarja kot kralja, Miro Danilovo kot kraljico, Vido Juvanovo — Ofelijo. Sever bo podal Laerta, Cesar — Polonija, Vladimir Skrbinšek Duha in Prvega igralca, Nakrst — Horatia, Gale — Ro-senkranza, Tiran — Gildensterna, Peček — Osrika, Presetpik — Marcela, Kraljico v »Mišnici« — Mileva Ukmar-Boltarjeva, Lipah in Plut — grobarja, Gregorin — For-tinbrasa. Režiser: dr. Kreft. Scenska mu-zika: D. 2ebre. Dirigent: F. Sturm. — Mojstrovina, ki ima na našem odru in pfi našem občinstvu že svojo zanimivo tradicijo uspeha, bo vzbudila v novi predstavi naj-živahnejše zanimanje. Predstava bo za red Premierski. Izmed del slovenskih dramatikov ima Drama na sporedu Antona Leskovca: »Dva bregova«. Tridejanska drama iz življenja beračev ima nevsakdanjo vsebino in predstavlja zanimiv poskus zajeti življenje socialno najgloblje stoječe plasti. Dramatski konflikt obravnava usodo dekleta, ki ga priklepajo vezi v beraški svet a ga vleče hrepenenje na drugi breg v boljše življenje. Delo je zrežiral prof. Sest. Premiera za red Premierski bo v torek, 7. t. m., ob 18.15 uri. O P E B A Nedelja, 5. oktobra: Faust. Izven. Začetek ob 17.30. Konec okrog 21. ure. Ponedeljek, 6. oktobra: zaprto. Gounodov »Faust« je učinkovita opera, katere osnovo tvori dejanje, posneto po Goethejevi istoimenski tragedij t Boj človeka, ki se je zapisal zlem silam, da si je priboril izgubljeno mladost, je podan na globoko dojmljiv način. — Naslovno partijo bo pel Franci, Margareto bo pela Vidalijeva, Mefista — Popov, Marto — Kogejeva, Valentina — Janko, Siebla — Polajnarjeva, dr. Branderja — Dolničar. Dirigent: D. Zebre. Režiser: Ciril Debevec. Koreograf: inž. P. Golovin in B. Pilato. Prvič v letošnji operni sezoni bodo peli »Fausta« danes v nedeljo, 5. t. m, ob 17.30 uri. P. n. obiskovalce gledališča opozarjamo, da bo pričetek predstav v Operi in Drarpi razdeljen tako, da se bodo pričenjale dalj-! / £ A CABBONE DI LEONO NA OGLJENI PE.IA brevettato patentirano Za vse potn'š za. Ma'° ria' »Ideal Neo Classico« peT impian tini autonomi JOEAL NEO - CLASSICO" radiatorfi kotli in ptitikHne »Ideal« Za civHne m industrijske ogrevalne naprave sleherne kapacitete Material »Ideal Neo Classico* za vse male avtonomne naprave Zahtevajte kataloge »L« gratis pri SoctETA Nazionale dei Radiatori Via A. M. Ampere 102 MILANO Tel. 286 805-286.850 Z Vest o tem, da je ameriška vlada zaplenila »Normandie«, največjo ladjo francoskega trgovinskega brodovja., je v nemškem tisku vzbudila nekaj zanimivih spominov na borbo za sinji trak slavno odlikovanje najhitrejše prekomorske ladje sveta, ki ga še zmerom nosi »Normandie«. Orjaški prekomornik. ki je bil največji ponos frar.coskega naroda in posebej še francoskega pomorstva, je pred leti nastopil svojo prvo pot čez Ocean ob trdnem prepričanju francoske javnosti, da bo pobil hitrostni rekord, ki ga je dotlej imel za sabo nemSki brzoparnik »Bremen«, z rekordom pa tudi sinji trak A na prvi vožnji »»Normandii« ni uspelo, pač pa je trak izvojevala na svoji drug* poti čez Ocean. A zmage ni bilo lahko obdržati v rokah, zakaj Nemčija s svojim »Bremenom« in »Europo« še ni opustila tekme, poleg njiju pa je vstopil v areno še angleški brzoparnik »Kraljica Marija«. Slednjemu so bili veter in valovi bolj naklonjeni kakor svoj čas »Normandii« — na svoji prvi vožnji v Ameriko je ob ugodnem vremenu, kakršnega ona ni bila deležna, francoski tekmovalki iztrgala trak. Prav tako pa zdaj tudi »Normandie« ni opustila borbe. Na novi vožnji je progo 2.978 morskih milj, kolikor je dolga od ameriškega svetilnika pri Ambrose do skrajnega rta na angleški obali, prevozila v 4 dneh, 6 minutah in 23 sekundah s povprečno brzino 30.99 vozlov (57.39 km), medtem ko je »Kraljica Marija« dosegla svoj rekord s 30.63 vozlov. Na eni poznejših voženj je »Normandie« potolkla še lastni rekord. Dne 4. avgusta 1937. je odpeljala iz New Torka proti Le Havreu in je dosegla skrajno točko angleške obale s hitrostjo 31.20 vozlov. Potem je »Normandie« obdržala sinji trak, vojna pa je končala to tekmo, ki — odkrito povedano — med prekooceanskimi potniki nt bila bog ve kako popularna. V skrbi in strahu za rekord je poveljstvo tekmujočega parnika žrtvovalo mirno lagodnost vožnje in potniki, ki so neposredno prisostvovali borbi za trak, so nazadnje resnično olajšani stopali na obalo, saj jim je bilo mrzlične, razburkane vožnje pošteno dovolj. V pesek namesto na papir V Iranu so kraji, v katerih je zelo težko dobiti papir, svičnik, kredo in podobne stvari, ki so potrebne za pisanje. V teh krajih so učitelji prišli na izvirno domislico, da mladino uče pisati v pesek. Tako v Iranu pesek ponekod nadomešča šolske zvezke. Učitelj piše na veliko tablo, iranski šolarčk: pa za njim prepisujejo lekcijo v pesek pied seboj. as Večni koledar V praški radijski oddajni postaji je imel nekoč zanimivo predavanje o reformi koledarja dr. Jožef Lachout, tajnik trgovske zbornice in član odbora za preureditev koledarja. »Večni koledar« bi bil velikega pomena, če bi se uresničil, bi postala v pogledu razdelitve dni vsa leta enaka. Industrijci, trgovci, pa tudi zasebniki bi lahko sklepali pogodbe, ki bi bile zaradi nove razdelitve dni silno, olajšane. Tudi za šole ln javna podjetja bi imel takšen koledar velik pomen. Premični praznikj bi postali stalni 2e sto in stoletja so razpravljali o reformi koledarja. Danes, ko iščejo narodi pota k najracionalnejšemu načinu življenja, pa bi bil že čas, da se to vprašanje dokončno reši. O načinu ureditve novega koledarja je pripravljenih več načrtov. Začasno naj bi bil koledar preurejen tako. da bi ostali sedanji meseci s 30 oziroma 31 dnevi. Velikonočni prazniki bi bili po takem zmerom ob istem času, še idealnejše pa bi bilo seveda, če bi koledar tako reformirali, da bi bil uveden sistem trinajstih mesecev v letu. Ce bi bil koledar urejen na tej podlagi, bi se novo leto zmerom začelo z nedeljo in prvi dan vsakega meseca bi bil takisto zmerom nedelja. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Iz strahu ugrabila otroka V Hirschbergu v Nemčiji se je primerila ugrabitev otroka, ki je zbudila veliko pozornost. Ob vhodu neke trgovine je 20 letna ženska odpeljala otroški voziček, v katerem je ležala 12 tednov stara deklica, ki jo je izdajala napram orožnikom in celo sorodnikom za lastno dete. Kakor je povedala pozneje pred sodniki, je bila svojemu možu, ko je priSel kot vojak na dopust iz Francije, pripovedovala, da pričakuje otroka, kar ga je izredno razveselilo. Iz Francije ji je poslal celo otroSkega perila. Toda njeno pričakovanje se ni izpolnilo in ker se je bala možu priznati, da se je bila zmotila, si je končno izmislila ugrabitev. Tako preprosto pa se takšne reči seveda ne dado napraviti in tako jo je sodišče ob-solilo na dve leti ječe, čeprav so ziravm-ki-izvedenci izjavili, da je bila v tistem času prilično neodgovorna za svoja dejanja. Žrtve metilnega alkohola Neki možje so na deželni cesti proti Til-situ v Nemčiji našli zapuščeno večjo posodo, ki je dišala po špiritu. Pospravili so iz nje precejšnjo količino tekočine. Kmalu potem, ko so se napili, pa so se jim pojavili znaki hude zastrup-tve, tako da so ;ih morah odpelajti v bolnišnico. Eden izmed mož je umrl, drugi umira, dva nadaljnja pa sta oslepela. Preiskava je dognala, da je bil v posodi metilni alkohol. $e 9 stavbnih parcel po 500 do 700 kv. metrov ob kamnogoriški cesti v Dravljah (po 15 do 20.000 Lir) naprodaj. Poizvedbe pri J. Kogovšek, Lj. VT1, Kamnogoriška 26 ali pa v pisarni dr. Tomšiča, Tavčarjeva 13. f-nmptffr 11 tj |m £ tutti-i tipi ■ par qnalaia« opplicaaone, prodotte nai grendioai stabili Alpignaoo (Torino), di macchi foo-ka odbrana v vsaki količini — kg L. 3.--razpošilja po povzetju — LEOPOLD ŠEGA, trgovec, VELIKE LAŠČE. 4675 Obnovite narečnino ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti našega dragega soproga, očeta itd. gospoda Toni Jakoba kakorkoli stali ob strani, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni za požrtvovalno skrb gg. dr. Rakovcu in dr. Heferlu, čč. sestram Sa-natorija »Leonišča«, čč. duhovščini, ravnatelju E. I. A. R. cav. Madoriju in uslužbencem radijske postaje. Zahvaljujemo se vsem njegovim obiskovalcem v bolezni, Številnim kropilcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. LANIŠČE, dne 4. oktobra 1941. DRUŽINA TONI GRUPPOVETRARIO STEKL^USKA SKUPINA SHCRHS' MILANO•POLA•NAPOLI La SILICE purissima estratta dalle cave istriane della Najčistejši SILICIJ, ki ga v istrskih kamnolomih koplje §• A. INDAGRAR Capitale verl.ito L. 800.000 Sede in MILANO Via Bigli 1 - Stabilimento in POLA si trasforma nello stabilimento di Napoli della se predeluje v neapeljskih delavnicah tvrdke S. A. CRISTALLERIA NAZIOKAIE Capitale versato L. 7.000.000 S e d e in NAPOLI Corso Malta L50 - D e p o s it o in MILANO Via Jenner 68 in cristallo, mezzo cristalloevetro temperato per articoli da tavola; tubo di vetroneutre v kristal, delni kristal in trdno steklo za namizno posodo, v cevi iz nevtralnega stekla e normale per applicazioni scientifiche e sanitarie in iz normalnega za znanstveno in zdravniško rabo ,j\(euttex ultra 1341' La S.A.SOFFIERIE COLI Capitale versato L. 2.000.000 AESIMOLOMONTI ,SASt AM4 — Sede in MILANO Via Bigli 28 s a. F"' BARBIERI- padova LE GRANDI MARCHE • SLOVITE ZNAMKE IIOUORE-LIKER S. ANTON 10 ovos BARBIERI APEROL Ottimo digestivo. dl sa-pore delicato. Preparato con Fusione di erbe Al-pestri. Najboljše sredstvo za prebavo, odličnega okusa — pripravljeno iz planinskih rastlin. Zabaione inalterabile a base di tuorli d'uova fre-schissime. Zucchero e vino Maršala. — Portento-so ricostituente. Neprekosljivi punč iz svežih jajc, sladkorja in vina maršala. — Znamenito okrepči-o. Aperitivo dissetante. Poco alcoolico, regolatore della Digestione a base di erbe aromatiche. Aperetiv, ki ugasi žejo z malo vsebino alkohola. Urejuje prebavo, pridobljen iz arom. rastlin. ■7SBB nei 6uoi stabilimenti di Milano, Serto San Glovanni, con questi tubi prodice v njenih delavnicah v Vergiate, Torino, Siena e Napoli se izdelujejo iz teh cevk: Fiale - Fialoni - Tubi orlo a vite - Bottiglie isolanti e Articoli divetro soffiato epruvete, velike epruvete, cevke, cevi z navoji ob robeh, izolacijske steklenice iz napihnjenega stekla. PAOLO SOPRANI e FIGLI • Castelfidardo La Ditta Comm. (fondata nei 1863) ihe per prima ha diffuso tale strumento in tutto i) tnondo e g a r a n z i a di PERFEZIONE ELEGANZA SONORITA JJHIEDETELA presso il Vo-stro abituale fornitore! Trgovska družba (ustanovljena leta 1863) ie prva razširila ta instrument po vsem svetu Jamstvo za POFOLNOST ELEGANCO in ZVOČNOST ZAHTEVAJTE ga pri Va- iem običajnem dobavitelju! .i Per la perfr igienica presentazione dei Vostrl prod .Iti COMSORZIO [ I FASBRICHE ITAUANE C» r j trasparente coni Itras MILANO COB&O V ITT. CMAN. 4« Za popolnoma higijensko pripravo Vaših izdelkov CELOFAN 1'imballagio trasparente pei tempi nuovi . novodobne prozorne ovitke Tipi, spessorl, colori per ogni eslgenza. — Qualit& speclall per usi tecnici. Tipi, obseg, barve na vsakršno zahtevo, posebne vrste za tehnično rabo. Rappresentante zona Venezia Giulia — Provincia dl Lubiana Zastopnik za področje Jul. Krajine ln Ljubljanske pokrajine: GINO LUSSI Via R.M. Imbriani 4 T B I E S T E ITALIA • SPAGNA ITALIJA • ŠPANIJA RAPPRESENTANZE - COMMISSION1 CONTROLLI - ASSICURAZIONI - NO-LEGG1 - TRANSIT1 - SPEDIZION1. Chiedete senza impegno informazioni alla sola Ditta organizzata ln Spagna! ZASTOPSTVA - KOMISIJE - KONTROLE - ZAVAROVANJA - TRANZIT NAJEM - ŠPEDICIJE Zahtevajte brezobvezne Informacije le pri tvrdki z organizacijo v Španiji ! »AVACTRO f* n&IUAVm GENOVA — Via S. Glorgio 2/29 Tel. 24-261 DAVAsIKU «5 HAIMONDI Barcellona: Calle Iunqueras 2/3 Tel. 23652 Industria Lampade Ellettriche Radio Industrija električnih in radifskih žarnic TORINO - Via Giaveno, 24 RADIO — La grande Marca Italiana — RADIO RADIO — velika italijanska znamka — RADIO Lampade elettrlche dl ogni tipo e per Električne žarnice slehernega tipa in za ogni uso vsako rabo. Cercasi agente o eselusivista per la zona Iščemo agenta ali izključnega zastopnika za pokrajino. Skrivnosti iz carstva rastlin Katera ]e lepša? Laik rad podcenjuje delo, ki ga vrši botanik v primeri s tovarišem iz zoološkega področja. Med tem ko si zoologa predstavlja kot neustrašenega lovca na vsakovrstne nevarne živali, smatra botanika za preprostega sodobnika, ki potuje naokrog z botanizirko na hrbtu in dežnikom v roki, pa tvega samo to, da si v kakšnem močvirju zmoči noge. Toda lovci na rastline v tropskih krajih opravljajo vendarle težje delo, nego si običajno mislimo. Gotovo ni prijetno, če se zoolog nenadno znajde pred kakšno kačo strupenjačo ali zverjo, s tem mora tam vedno računati. Toda enako huda je, če ima botanik opravka s kakšnim dotlej neznanim drevesom ali grmom in opazi na sebi nepričakovano pojave za-stupljenja. Na Sundskih otokih rase na pr. upasovo drevo. Visoko se dviga nad džungelskim podlesjem in botanik takoj seže vanj, da spozna velikana s pregledom njegovih listov po vrsti in sorodstvu, če pa ni računal s kakšnim presenečenjem, mu bodo čez kratek čas otekline na koži pokazale hudo zastrupitev, ki izvira od soka tega drevesa in ki utegne povzročiti smrt. Malajci zastrupljajo s sokom upasovega drevesa svoje orožje, zlasti svoje narodno bodalo kris in puščice, ki jih izstreljujejo iz pihal-nikov. Na Madagaskarju rase drugo strupeno drevo, ki učinkuje njegovo seme, če si ga slučajno okusil, večinoma smrtno in ga domačini uporabljajo za neke vrste bož- je sodbe, da se »ugotovi« krivda ali nedolžnost obtožencev Poučeni ljudje se zelo bojijo tudi severnoameriškega »strupenega sumaha«, ki povzroča že po bežnem dotiku bolestne zastrupitve na koži. Pod duria-novimi drevesi malajskega otočja ob času dozoretja se tudi ne moreš sprehajati brez kazni, kajti če ti pade kakor človeška glava debel in z neštevilnimi bodicami oborožen sad takšnega drevesa na glavo, skoraj gotovo ne boš imel več prilike, da bi ga pokusil. Durianovi sadeži pa imajo okus po najboljšem Jajčnem sladoledu — le to je škoda, da dišijo po gnilih jajcih in prezreli čebuli. V hotelih, ki jih obiskujejo Evrop-ci, smejo to splošno priljubljeno sadje ser-virati le v posebnih, ločenih prostorih. Malokdo ve, da so mnoge izmed proslu-lih tropskih orhidej tudi — užitne. Mislili pa bi si to lahko takoj, če bi se spomnili, da spada tudi znana vanillja med te uporabne orhideje. Njena domovina je Mehika in že stari Azteki so svojo narodno pijačo, »čokolati«, čokolado, začinjali z zamotano prepariranimi stroki te rastline. V Orientu uživajo gomolje neke orhideje, ld jih imenujejo tam salep m jih kuhajo z medom. Manj dela si nalaga;o avstralski črnci, ki jedo surove korenine orhidej, a uživajo kot slaščico tudi njihove cvete, ki so polni nektarja. Omeniti je tudi »sveto orhidejo«, ki rase v Zapadni Indiji. Nie cvet je podoben letečemu golobu, krščanski barvnopolti do- mačini pa jo častijo kot »orhidejo Svetega Duha«. Kot prijazen dar narave cenijo in gojijo na Madagaskarju drevo, ki ga domačini naziva jo »drevo potovalcev«. To Je prav za prav ogromen grm z velikimi, sočnimi listi, ki venčajo drugače golo deblo. Ce prederei njegov list, ti priteče iz njega curek pitne vode, da si z njim lahko napolniš čašo. V suhih obrežnih gorovjih Venezuele pa neko drevo celo »molzejo« To je »kravje mleko«, ki izločuje izvrstno, kakor mleko okusno tekočino. Domačini pijejo to mleko surovo, radi ga pa tudi mešajo s koruznim kruhom. če ta pijača dalj časa stoji, se izloči v njej neki vosek, ki Izdelujejo iz njega sveče. Znane so kalebase tronsklh ljudstev, posode iz neke vzhodnoafriške bučnice, ki jo z uspehom goje tudi v južnejših predeli* Evrope. Njeni plodovi so podobni steklenicam iz lahke, toda zelo trpežne tvarL »Kalebasno drevo« Srednje Amerike pa ne daje samo steklenic, temveč tudi sklede in lonce. Njegovi plodovi, ki postanejo veliki kakor človeška glava, so okrogle ali ovalne oblike, če jih pa med rastjo obvije-jo, dobe lahko najrazličnejše oblike, oblike plitkih ali globokih skled, steklenic z dolgimi vratovi ali celo oblike košar. To koristno drevo nadomestuje domačinom torej evropskega pletarja, lončarja in pihalca stekla. Naš vsakdanji kruh Kruh je skoraj temeljno ljudsko živilo, piSe »II Regime Fascista« v zanimivem članku, živilo, ki ga išče človek vsake starosti, živilo, ki te nasiti, če si ga jedel s tekom, živilo, ki te po težkem delu okrepi, živilo, ki ima za seboj dolgo zgodovino in tradicijo, živilo, ki ga v kmečkih domov: h še danes pripravljajo skoraj na obreden način, in živilo končno, za katero vsak dan ponižno prosimo v naših molitvah. Kruh je imel svoje pesnike, pisatelje, statistike, velike može, ki so ga opevali in poveličevali. Spomniti se moramo na to, kaj je dejal o njem Duce. Kruh pa ne predstavlja popolnega živila, ker je bogat s škrobom, a vsebuje le malo maščob in beljakovinskih snovi. Kruh postane še bolj nepopoln, če ga hočemo belega, kajti potem ne vsebuje niti norma'ne male količine proteinov in maščob, temveč samo škrob, ki ima le energetično vrednost, ne pa redilne. črni kruh je najokus-nejši in najbolj zdravi kruh, njegova barva izvira od snovi, ki jih vsebuje luščina ž't-nega semena (otrobi), to ie protenske snovi. Celuloza v mekinah predstavlja ne- prebavljivo sestavino, ki ima pa svoje prednosti, ker ureja prebavo in odvajanje in je tako nad vse važna za tiste, ki bi bili zavoljo želodčnih in črevnih bolezni ter zaprtosti drugače prisiljeni požirati vsak ve čer zdravilne kroglice in tekočine. Te kroglice in tekočine utegnejo sčasoma povzročiti nepopravljivo škodo. V ostalem se zdi, da čistilni učinek ne izvira samo iz mekin v polnem kruhu, temveč tudi od vitaminov skupine B, ki so tako važni za redno delovanje stanic in živcev. Krušna skorja in sredica imata različno sestavo. Prva je dosti redilnejša, zaradi česar je dajati prednost kruhu malih in dobro pečenih oblik. Vsi bi morali v vseh časih, normalnih, kakor nenormalnih, dajati prelnost črnemu kruhu namesto belemu, ker je to v korist našemu zdravju. Tudi s koruzno moko mešani kruh ima visoko re dilno vrednost. Toda če naj kruh iz mešane moke dobro prebavimo, je potrebno, da I ripravimo testo in peko s posebno pazljivostjo. Enakomerno testo, dobra prekva-šenost in dobra peka so vsa skrivnost izdelave tečnega, redilnega in zdravega kniha. Neki nemški novinar je zbral zanimivo vrsto zgodb v zvezi z izgubljenimi in najdenimi predmeti. Tako je pred nekoliko leti nameščenec neke banke v Courtraiu v Belgiji prejel nalog, naj ponese šop bankovcev v vrednosti enega milijona frankov v Th'elt, kjer je imela banka svojo podružnico. Na vmesni postaji v Ingelmiinstru je mož stopil v re-storan, da se malo pokrepča, takoj nato je nadaljeval vožnjo. V Thieltu pa mu je skoraj slabo postalo, ko bi moral izročiti denar in je opazil, da ga nima pri sebi. Z grozo se je spomnil, da je torbo z bankovci »Fantje, jutri napravimo piknik in dekleta prineso jedačo s seboj!« ostavil na mizi v restoranu. Imel je pa veliko srečo, kajti ko je nemuloma te efoni-ral tja, so mu sporočili, da so torbo našli nedotaknjeno in jo shranili. Zanimivo je bilo, da so jo stotine potnikov videle na mizi, pa se je ni nihče polastil. Pozno ponoč;, ko se je bil odpeljal zadnji vlak, je najemnik restorana izročil zaklad postajnemu načelniku, ne da bi vedel, da je zaklad, in načelnik je torbo zaprl v omaro, ne da bi jo odprl. V Rastattu v Nemčiji je pred leti s*ar čevljar imel ženo, ki je kop.nsla za tem, da bi si kupila novo obleko. Čevljarjevi dohodki pa so bili preveč skromni, la bi si mogla to privoščit'. S skrajno šte lljlvostjo v gospodinjstvu ji je po enem letu vendarle uspelo, da je zbrala vsotico, ki je zadostovala za nakup blaga in za izdelavo obleke, ženica pa ni. hotela, da bi mož zved-3l za stvar, vsaj ne predčasno, in je tudi šiviljo poučila, naj se po tem ravna. Res se je zgodilo, da je mož presenetil šiviljo, ko je na njegovem domu šivala obleko, in na njegovo vprašanje, na kakšen način je nrišla žena do blaga, je odgovorila: »Našla ga je na cesti.« — »Najdene stvari spalajo na policijo!« je dejal čevljar in je od žene zahteval, naj blago takoj odnese na najbližji komisariat ter prijavi najdbo. 2ena tudi tedaj ni hotela priznati, kako je bilo z blagom v resnici, ter postaviti šiviljo na laž, in tako je komisar pridržal blago z Izjavo, da lahko pride čez leto dni ponj, če se med tem nihče ne bo javil kot izgubitelj. Zenica je morala potem še celo leto čakati na obleko ... Neki švicarski urar, ki Je dobro poznal psihologijo ljudi, je dal v liste naslednji oglas: »Zlato uro. prvovrstne znamke, * preciznim mehanizmom, sem našel. Vrnem jo lastniku proti plačilu stroškov za oglas.« Uspeh je bil sijajen: že na vse zgodaj se je pojavil na urarjevem domu elegantei gospod in mu povedal, da je izgubil svojo zlato uro, dragocen rodbinski spomin. Urar mu je pokazal uro, češ: »Ali je ta?« — »Da, prav ta!« je odgovoril gospod, plačal znesek, ki ga je zahteval »najditelj« za in-serat, se vneto zahvalil in odšel. Se isti dan pa se je javilo pol stotine oseb, ki so izjavljale, da so izgubile zlato uro. Zviti Švicar je vsaki postregel s takšno uro kakor prvemu obiskovalcu, a vsako krat je vtaknil v žep znesek za oglas Vse skupaj je bilo prekanjen trik, kajti urar je imel v zalogi celo vrsto navadnih ur iz medi, ki se je je hotel iznebiti. Poedina ura je b'la manj vredna nego ^strošek, ki ga je imel za oglas ... Peči iz stekla Italijanska industrija je v težnji, da bi se popolnoma osamosvojila, izdelala novo-vrstno -Električno peč lz — stekla. Ideja je bila zelo dobra, saj je znano, da ima steklo izvrstne termične lastnosti. Peč sestoji iz dveh šip iz posebnega stekla, ki so delno metalizirane z aluminijem, skozi katerega gre električni tok, ki steklo močno ogreva. Iz peči prehaja toplota potem enakomerno v prostor. S to novo pečjo so ustvarili udobno gospodinjsko napravo, ki nima nobenih jeklenih delov ali uporov iz nikla in kroma, tako da je izdelana iz samih avtarkičnih tvarin. Razen tega da je udobna in poceni, pomeni tudi z domačega gospodarskega stališča veliko prednost. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Novopečeni mali vrtnar Je obiskal poljedelsko razstavo. Pred nekim oddelkom se je pomudil zelo dolgo. »Hlevski gnoj ali umetno gnojilo« se je imenoval oddelek. Obiskovalec se je obrnil do prirediteljev: »Ali mi dovolite vprašanje?« »Zakaj ne? Le vpraša te!« »S čim prav za prav krmi'o krave, da dajejo tako tečno umetno gnojilo?« Olga je nosila petelina. »Kam, Olga?« »K urarju!« »S petelinom?« »Da. Poje eno uro prezgodaj!« * Zdravnik bolniku: »Torej, vrečico z ledom vam polagam na dušo in obkladek na srce, prosim pa, da tudi nožno kopel obdržite v glavi!« Nenavadne družabne živali" May Lesne je edina krotilka tigrov na svetn. Zato nI čudno, da je javnost presenetila nekega dne, ko je šla nakupovat s svojim ^prempjvom dveh himalajskih medvedov na verigi Težko je to povedati, čeprav sta sestri dvojčici Daisy ln Rose Robinson stari šeie 17 let, sta na raznih lepotnih tekmah v Ameriki odnesli že celo vrsto nagrad Gasilec — požigalec V Kodanju se je pričela razprava, ki jo z največjim zanimanjem zasleduje vsa danska javnost. Sodni postopek je naperjen proti poveljniku gasilske čete v Haderslevu, ki so ga obtožili, da je izvršil celo vrsto požigov. Iz sodnih spisov ni jasno razvidno, dali gre za duševno bolnega človeka ali zločinca, da je pa krivec, je razvidno že iz tega, ker so se požari, ki so bili prej v Haderslevu zelo pogosti, po njegovi aretaciji namah končali. Obtoženec sam sicer zanika vsako krivdo in trdi. da je žrtev osebnih sovražnikov ali pa kakšnega svojega podrejenega moža, ki da si je izmislil takšno intrigo, da ga spravi z njegovega mesta in ga sam nadomesti. Ptič so pozvali nič manj nego 88, lahko pa rečemo, da je ves Haderslev soudeležen pri tej razpravi, in sicer razdeljen v dva tabora. Položaj je takšen, da so oblasti smatrali za potrebno ločiti porotnike in jih namestiti v neki hotel, kjer jih čuva policija. To naj bi jih varovalo, da bi nanje ne vplivale ostre diskusije, ki jih vodijo ljudje povsod zaradi te afere. Sodišče pa ne zaseda samo v Haderslevu, temveč izmenoma tudi v sosednem Soenderberggu. kjer se je primerilo isto tako nekoliko požarov, ki jih naprtujejo haderslevskemu gasilskemu poveljniku. Sodniki, porotniki in priče se vozijo tako vsak dan z avtomobili iz enega mesta v drugo, spremlja pa jih dol?a kolona vseh mogočih vozil z radovedneži, ki nočejo izgubiti niti ene podrobnosti tega procesa ... Vitamin zoper močenje Mnogi otr- ki so telesno šibki, ma-lokrvni in živčni boluje*'o za tem, da močijo poster o tudi v letih, ko bi tega že davno ne smeli ve. Ta pojav, ki so ga smatrali doslej za znak posebne duševne in telesne šibkosti, a so ga napačni vzgojitelji zaman skušali odpraviti z drastičnimi metodami, je po najnovejših raziskavah posledica pomanjkan a vitamina B. ki učinkuje, kakor znano, na živce. Po mnogih poskusih so na dunajskih klinikah odpravili to grdo in nadležno navado s tem, da so pacientom dajali vitamina B. V več nego tridesetih primerih te bolezni, ki so jih obravnaval' na omenjenih klinikah, so dosegli pri večini otrok uspeh že po kakšnem tednu obravnave z vitaminom B in v teh primerih je bil uspeh popoln tudi tedaj, če so otroci zvečer dobivali čaja ali kakšne druge pijače, kar so zdravniki doslej odsvetovali. Značilno -'e bilo, da so se otroci po obravnavi tudi telesno okrepili. Samska stanovanja in poroke Ali so kriva moderna samska stanovanja. da je na Madžarskem, zlasti pa v Budimpešti čedalje manj porok? S tem vprašanjem se je baviia zadnja seja gradbenega odbora v Budimpešti, ki je sklenil, da odslej ne bo izdajal več dovoljenj za gradnjo samskih stanovanj. Ugotovili so. da dajejo ta stanovanja, ki obstoje iz ene same sobe s kopalnico, majhnim predelom za kuhinjo, omarami v stenah in drugih takšnih pridobitev, samskim osebam obojega spola toliko udobnosti, da ne čutijo nobene potrebe po zakonskem jarmu. Namesto teh samskih stanovanj bodo gradili v bodoče rajši majhna družinska stanovanja s spalnico in sobo za otroke. Telo dobiva vodo iz zraka Prof. Emil Zak in dr. Gabriela Feherje-va sta na dunajski kliniki za srčne bolezni napravila mnoge poskuse, iz katerih je bil jasno razvidno, da ima človeško telo sposobnost jemati si vodo lz zraka. Doslej je bilo znano ie to, da naša koža stalno izločuje vodo v obliki pare in znoja. S 83 poskusi z 52 osebami sta omenjena raziskovalca ugotovila, da more človeška koža vodo ne samo oddajati, temveč tudi sprejemati, in sicer sta po eni uri na določeni kožni površini izmerila najmanj 0.03 g vode, ki je na ta način iz zraka prešla v telo.' Povprečno pa je koža sprejela trikrat toliko vode, kolikor je je v istem času izločila. Malo pravil za lepoto Grde roke kazijo tudi drugače lepega človeka, a vendar je pogosto opaziti, da ljudje svojim rokam ne posvečajo potrebno pozornost. Kdor ima kratke, debele prste, naj ne nosi prstanov, ker bi s tem še bolj obračal pozornost na roke. Iz istega razloga naj ženska z nelepimi rokami ne uporablja vsiljivega laka za nohte, temveč naj se zadovolji s tem, da si nohte skrbno spolira z usnjeno krpo. Če ima mlčna ušesa, naj si jih ne zakriva z lasmi. Takšno skrivanje je primerno le za grda ušesa. Kdo ima visoko čelo, naj si ga ne zmanjšuje s pričesko, kajti visoko čelo velja upravičeno kot lepo. Ženske s kratkim vratom naj nosijo vedno le dolge ogrlice, ne pa takšnih, ki ležijo tesno okrog vratu. Za ženske s kratkim vratom je neprimerna tudi obleka. ki pušča le vrat prost, šiljast izrez je dosti primernejši. Kanadske petorčice se morajo učiti angleščine Iz Toronta javljajo, da je ontarij-sko prosvetno ministrstvo odredilo, da morajo slovite kanadske petorčice nemudoma pričeti z učenjem angleškega jezika. Deklice, ki štejejo danes sedem let, so govorile doslej samo francoščino, a angleščine niso razumele. Kakor so pred časem poročali, se je njih oče Dionne upiral temu, da bi jih učili jezika, ki ni njih ma-terinščina. Novo blažilo za bolečine Nemški raziskovalci so med vrsto poskusov odkrili novo snov, ki blaži bolečine podobno kakor morfij, a ne vsebuje nobenih nevarnih alkaloidov kakor uspavalni izvleček iz maka. Imenovali so jo »dclan-trn«. Med kliniki je to olkritje zbudilo mnogo priznanja, kajti dolantin odpravlja vsako vrsto bolečine in vznemirjenosti, pr. tem pa bolnik, ki ga mora jemati pogosteje, ni v nevarnosti, da bi. zapadel morfi-nizmu. ANEKDOTA Pred leti je živel na otoku Capriju star ribič z dolgo belo brado in rdečo čepico, ki je sedel vsak dan okrog poldneva na velikem nabrežju. Mož je bil tako slikovit Italijanski tip, da ga je moral vsak s fotografskim aparatom oboroženi tujec snemati. Nekoč je tako storil tudi neki Škot. Ko je napravil posnetek, Je starega moža prijazno pozdravil in mu dejal: »Bog vas čuvaj!« Starec je pa stopil k tujcu, pomolil proti njemu odprto roko in dejal: »Tudi vas naj Bog čuva! Običajno dobivam deset lir!« VSAK DAN ENA Frizer: »Da, ti električni sušilci za so genialen izumi!.« Mali 9 Sluibodobi fresc da L —.60. u ks* — .60 Za daianie oaslova tli '-a Šifro l 2.— Dva čevljarska pomočnika rabim takoi. Cesta 29. ok toSr- 21 Brodnik. 16777-1 Autoklepar in kolar dobita za nekoliko časa delo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16807-1 Gospodinjsko pomočnico srednjih let spreime družina z orroki. Drogerija Hermes, Mi! lošičeva 30. 16861-1 Služknijo urno, varčno, ki zna kuhati, sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16850-1 Dekle |iripravno za vsa gospodinjska dela, pridno in zanesljivo sprejmem takoj. Oražnova ulica 11. 16844-1 Izkušen sadjar- gozdar z daljšo prakso, zmožen samostojnega upravljanja gozdov in sadovnjakov se sprejme v državno službo za oskrbnika posestva. Prošnje s spričevali je osebno vložiti v uradnih urah pri upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52. 16786-1 __1__ Inteligentno dekle ki bi pomagala v gostilni in eventuelno tudi v kuhinji, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle«. 16815-1 Mil ar j a kvalificiranega, vestnega, izurjenega, s položenim izpitom iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milar«. 16825-1 Več čevljarskih pomočnikov 2a damslca dela sprejmem. Kožna ulica 37. 16913-1 Dobro kuharico ki opravlja tudi hišna dela sprejme boljša majhna rodbina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna kuharica«. 16901-1 Urna tipkarica z znanjem slovenščine, italijanščine in nemščine dobi mesto v Trstu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ko-resp«. 16893-1 šofer mehanik z večletno zaposlitvijo in s pilotsko šolo išče primerne zaposlitve kot šofer. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16854-2 Šivilja z večletno prakso izdeluje plašče, kostume in obleke, se priporoča damam na dom. Gradišče 11 desno. 16849-2 Vzgojiteljica išče zaposlitev čez dan. Cenj. ponudbe pod »Nemščina« na ogl. odd. Jutra. 16820-2 Uradnica z večletno prakso, znanjem slovenskega, nemškega in hrvaškega lezika, stenografije. strojepisja, knjigovodstva ter vseh uradniških del išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St, 288«. 16818-2 Ročno pletenje jopic, nogavic, rokavic, vzamem na dom. Gerbičeva 7. 16905-2 191etna absolventka trgovskega tečaja išče mesto v trgovini ali gospodinjstvu za hrano in stanovanje. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Brez«. 16902-2 V trgovini ali pisarni išče službo gospod s trgovsko izobrazbo in znanjem italijanščine, nemščine, fran coščine in delno angleščine Ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod »Znanje jezikov«. 16880-2 16880-2 Gospodična z znanjem nemščine išče službo kjer koli, šla bi tudi di za kuharico v gostilno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, poštena«. 16883-2 Bivša trgovska potnica išče mesto, z znanjem nemščine in lastnim kolesom. Sla bi tudi za postrežnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 16882-2 Simpatična gospodična s trgovsko izobrazbo želi kakršne koli namestitve gre tudi za natakarico v boljšo gostilno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poštena 21«. 16894-2 Italijanščino in nemščino poučuj em otroke temeljito in po zelo uspešni metodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 16911-4 Italijanščino in nemščino poučujem po solidni metodi. Zvečer in podnevi. Tudi začetnike. Beethovnova 9-1. 16889-4 Visokošolec instruira za stanovanie. Na-slv« « "'•'h F<-'s oval- Ju' tra. 16946-4 Dipl. učiteljica poučuie klavir, nemščino, francoščino Dollar Ana, Mestni trg »-II. 16947-4 Beseda L —.60, taksa —.60, z? 'alanie naslova ali za šifro l 2.—. Knjige vseb strok antične vrednosti po zelo ugfdni ceni prodam, Vo dje univerzitetnih institu cij in bibliofili vablieni. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. V kolodvorski 27 8 Radia Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro l 2.—. Fotografski Radioaparat Philipps 4 + 1, srednu ip dolgi, prodam za 570 lir. Črnigoj, Glinška 8. 16859-9 Radio Telefunken trocevni prodam. Jernejeva 43. 16852-9 Oblačila oeieaa l -.60, taksa —.60, za daianje naslova ali u Iifro L 2.—v Suknjo (nova črna uniforma) za predelati in 3 m blaga za površnik ali plašč ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.. 16780-13 Krzneni plašč (Pešašnik) tri četrtine dolžine za manjšo postavo, dobro ohranjen prodam' za 1000 lir in nekaj otroške obleke za velikost do dve leti. Ogled od 8. do 10. in od 6. do 7- Lepodvorska 3-1., levo. 16937-13 Otroško posteljico železno z žičnim vloft-kcm prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17015 12 >£ W*Tš j j mfr Hesetfa l -.60, takta —.60, 'mame. naslovj al« tlfrr I Puch 250 Šport moto<;8cel, 4 nožne prestave, zelo malo rabljen, prodam poceni. Cigaleiova II-I desno. 16836-10 Auto Ford tipa A, z novimi gumami in 5 komadov novih gum 500:16 prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16811-10 Guzzi 250 ccm elastičen okvir, brezhiben, prodam. Sirk, Tržaška 22. 16857-10 Brezplačno na poizkušnjo vam montiramo naS novi super generator na vse vrste avtomobilov, tudi n» DKW, motorna kolesa in stabilne motorje. NajboljSe reference na razpolago Generator delavnica, Tyrševa 13, levo dvorišče Figovca 16909-10 Avto Fiat Topolino dobro ohramen prodam za 8000 lir. Naslov v vseb po sloval. Jutra. 16871-10 Šasijo avtomobila tovornega, nosilnost do 5 ton, kolesa na polno gumo, kupim. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Šasija«. 16892-10 rteseda L —.60, taksa — .60 z; 'aianjc naslova «fro I 2.—. Športno kolo in zajko proda — Kocjan-čič. Malejeva 9. Samo od 12.30 do 1.45. 16888-11 Damsko kolo lahek športni model zelo po ceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13, Figovec. 16908-11 Otroški voziček globok, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16934-6 Gramofon prvovrstne izdelave prodam ali zameniam za žensko kolo Naslov v vseh poslov. Jutra. 16928-6 Moško in žensko obleko čevlje, uro, gosli, detek-tor, drsalke, mizo, slike,-zibelko, krožnjke in kozarce prodam. Prelovec, Dalmatinova 13. 16963-6 Modistovsko sprejme salon Kozina. Tyr-ševa 51. 16927-1 pomočnik leicist, dobet retušer, ko- pist- išče stalne zaposlitve. vajenko Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod «Ljubljančan». 16917-2 Nov krznen plašč eleganten prodam po ugodni ceni. Naslov v , vseh poslov. Jutra. - . 16922-13 Zidar Delo na dom za zgradbo dimnikov, vešč ^krsno koli, tudi pisarnf-de!a s plezalnim odrom se sko; Povzamem. Sporočiti iir. Ponudbe n, oel. odd. ™slov ogl. odd Jutra pod Krzno prodam — event. tudi za nemške RM. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16951-13 išče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spec. zidar«. 16924-1 Šivilja za na dom se išče za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. »Zaslužka potrebna«. 16920-2 Zdrav kmečki fant star 17 let, išče zaposlenja. Ponudbe, na ogl. odd. Ju-16948-1 tra P0^ »Močan«. 16693-2 Služkinjo poštene in pridno sprejmem. Vprašati: Pekarna Vr-tačnik, Tržaška 19. 16743-1 Lesostrugarje eprejmomo takoj »Ma-gr t šmartinska cesta 10. 17005-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega v damski stroki sprejmem takoj. Zglasiti se v ponedeljek: A. Stanovnik, Vrhnika. 16954-1 Hlapca poštenega in vestnega sprejmem takoj h konjem. Bu-rič, Aleševčev«. 16996-1 Postrežnico pošteno in pridno iščem. Kalin, Bežigrad, Lavričeva 4-a. 17002-1 siužbmm beseda l —.30. taksa -.60 za laianjt naslova »li iifre l I.—. Dobra šoferka s poklicnim šoferskim izpitom, z večletno prakso osebnega in tovornega avtomobila išče službe. Nastop takoj. Vajena tua< drugih splošnih del Naslov v vseb poslov. Jutra. 16748-2 Vajene! (Ke) teseda L —.60, taksa — .60. a daianie naslova ali ?-fl iifro l 2.—. Vajenca za krojaštvo sprejmem. Pu-han, Komenskega 18- 16870-44 Krojaškega vajenca iz Ljubljane ali okolice sprejme modno krojaštvo žužek Ciril, Ljubljana, Celovška c. 57. 16994-44 Frizersko vajenko sprejmem. Prednost imajo tiste, ki so se že učile. Ka-stelic Ivan, Tyrševa 38. 17014-44 Vajenko sprejme trgovina z mešanim blagom v LjuHiani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«. 17016-44 beseda t —.60, taksa — .6C 73 daianie naslova di u Iifro l 2.—. Nemško konver- zacijo in pouk '■udi i gospa. Kon- .erzacija v skupinah 3—5 seb. zelo poceni. Kongresni t-> 1VTT. 16636-4 Deklica stara 17 let z malo maturo, izučena v trgovini, vajena tudi gostilne, želi kakršno koli zaposlitev Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Najrajši gre na deželo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16718-2 Gospodična ^ Christofovim tečajem in znanim italijanščine išče zaposl tve v kakšni pisarni ali kai sličnega. Ponudbe pod »Nastop takoj« na ogl. odd. Jutra. 16814-2 Kuharica srednjih let z večletnimi spričevali z znanjem italijanščine išče mesto k boljši družini. Ponudbe pod »Samostojna« na ogl odd. Jutra. 16863-? Boljše dekle vešče kuhania finih jedil in drugih gospodinjskih del išče službo k boljši družini Gre tudi kot gospodi-nia k samskemu enspodu. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Odlična spričevala«. 16851-2 Harmoniko uspeš..o poučujem. Hotel Slon, soba 19- Informacije od 18. do 20. ure. 16803-4 Gospodična poučuje uspešno nemščino, francoščino in angleščino. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16840-4 Prevzamem vzgojo nižiešolca v zameno za oskrbo ali stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Emigrant z univer zitetno diplomo«. 16686-4 Poučujem slovenščino, italiianščino in nemščino. Odlična metoda, cene nizke. Hiter uspeh. — Cenj. ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Pouk in konver zacija«. 16890-4 Nemščino in ruščino se naučite vsi hitro po mo ji metodi. Pripravljalniea za diiake vseh razredov. Inf. od 12. do 15. Salendrova 4-II. 16923-4 Dežni plašč damski iz balonske svile popolnoma nov se proda. Tyrševa c. 69, trgovina. 16998-13 Perzijski plašč dobro ohranjen prodam. Malgajeva 6-1 levo. 16997-13 Suknja (črna uniforma, popolnoma nova) za predelati in 3 m blaga za površnik ali plašč ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17003-13 Pommm Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Kompletno spalnico v dunajskem slogu, zelo dobro ohranjeno prodam za 1100 lir. Vprašati od 9. do 12. in od 16. do 18. ure: Tyrševa c. 23-II. 16796-12 Kuhinjsko kredenco in nekaj pohištva prodam. Ciglarjeva 17, ga. Stare. 16896-12 Kolo Torp' dobro-ohranjeno prodam ali zamenjam za športno kolo, doplačam do 400 lir. Nasl.: Gosposvetska 13, vrata 19. 16873-11 Prodam več moških in ženskih no-,vih- in starih koles ter itaji-janskp športno. Ogled tudi v 'necfčljo. Fantini "mehanik Celovška cesta 42. 16943-11 Novo damsko kolo prodam. Ilirska 16. 16964-11 Mcško in damsko kolo športna modela, še nerabljeni, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16983-11 Moderno spalnico in kuhinjo po nizki ceni proda mizarstvo Velkavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. 16940-12 Kauče in spalne otomane vedno na zalogi po zmernih cenah. Gosposka 11. Tapetnik. 16949-12 rtesed« I -*.60, taksa —.60, •> daianje nasluv* ali i a M- 1 2.—. Obveznice Prodam 6 odst. obl. obveznice MOL iz 1936 v znesku 30.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obveznice«. 16895-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Tel. 3810 16972-16 P!f&dam Beseda L —.60. taksa —.60. 7.3 daianje oaslovr ali za šil. ' 2.—. Brizgalne za protiletalsko zaščito v 3 velikostih po maksimi-ranih cenah (preizkušene in odobrene od gasilske zajed-nice) dobavlja ILERSIČ & CO., Ljubliana, Cesta 29. oktobra 13. telefon 37-54. 16277-6 Moderno spalnico šperano v orehovi korenini, politirano in moderno ku-hinisko opravo emajlirano v slonokoščeni barvi prodam. Mizarstvo Ličen, Šolska ulica 5. 16960-12 Moderno spalnico v orehovi korenini proda Jane? Rožmanc, Podolnica, Horjul. 16991-12 Spalnica stara, dobro ohranjena, di-van, miza, štirje stoli naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16988-12 Spalnico krasen komad, orehova imitacija, poceni prodamo. Ogledati pri »Oprava«. Mestni trg 17 — prehod. 16976-12 Otroški športni voziček prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 16903-č Klopica v slogu bidermajer, oreho va se proda. Ižanska c. 46 16847-6 Otroški voziček globok, temne barve, in otroško posteljico poceni prodam. Zorn, Marenčiee-va 3. Moste. 16829-6 Gramofon s ploščami za 150 lir, umivalna garnitura (porcelan) in petrolejka naprodaj. Tabor 6-II desno. 16832-6 Ročno blagajno in servise za liker, punč olje in kis prodam. Adamič Stari trg 7-II. 16900-6 Keramitne ploščice za oblaganje kopalnic pro. cca 2500 komadov. Interesenti nal se javijo na ogl. oddelek Jutra pod »Kera mit«. 16887-6 Hrastovo mizo velika 1,20x2 m s šestimi predali prodam. Aleševčeva 74. 16$>l4-6. Kuhinjsko kredenco manjšo, čedno prodam. Podmilščakova 15. visoko pritličje. 16865-6 Perzijsko preprogo 4,5x3 m prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16S27-6 Veliko cinasto sedal no bano brez napake; piv v vrstno novo rjavo linviei preprogo, v velik os U 4 kvdi, m; salonsko oieiiovn ..-.'•• -.f mi-zo u •» ..»< 6 n. j.'...;Tk Oifltd po?c!dnt o4 M. do iS- u.e sa.AO f vciescTru. Nas.ov v vseh posloval, lutra. 16874-6 Šivalni stroj na električni pogon za navadno in SpjMialno delo, en kroinjVi t rzoJivalo: stio;, dve krojaški ru« i*ta stovo '.-.diinicu s psiho proda Jerin, Vodavcor.s *.. 1*9416 ! Železno peč ; srednje veliko kupim. Komenskega ul. 34. 16812-27 Otomano čisto, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Takoi kupim«. 16926-7 Otroške vozičke dvokolesa radio aparate izberete po najnižjih cenah pri Tehnik, Banjai d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 20. 16939-6 Ugodno prodam parcelo zaradi selitve. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16912-20 Več stavbnih parcel po jO lir it v. m. ne pro-j ča. l;oriu»iE«e pod »Brer FfSOjao« aa ogl. odd. Jutra. 17008 X Špule rabljene cca 40 komadov kupim. Naslov v v.eh poslov. Jvfra. 16957-7 Slamo pj.-, tjioč t/t kupim Naslov v vseh poslov. Jutra. 16929-7 tte-)r • ■ 60. iaK&a - -60 • • rti-iova ali '•» Mi- < ?.- Foto Tenax Snnfir. 1 ? .vviJ.mma nov prodam za 3000 lir. lag-Baraga, Gajeva 10. 16936-6 Moderen aparat za nabiranie penteli na nogavicah ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16925-6 Okroglo železo iz ograie 12 in 15 mm cca 200 kg jo Brezove štange za vozove, suhe, 50 komadov naproda). Ivan Steh, Videm-Dobrepolie. 16935-6 Otroški vozički vseh vrst, novi m rabljeni .naprodaj pri »Promet«, nasproti kriianske cerkve. 16958-6 Prodam nove zapravljivčke in dru-e vozove. Terlep Matija, iška, Jernejeva 9. 16962/6 Proda se »Leica« , Predjamska ulica 22. 170088 >• Prešo • oh za sadje, mala ročna in 3 pletene steklenice od 5—15 1 ugodno prodam. Naslov' v ogl. odd. Jutra. 17001-6 Inventar za damski frizerski salon, kompleten, dobro ohranjen, aparate, ogledala, izložbene lutke itd., tudi posamezno prodam. Vprašati na poslovalnicah Jutra. 16955-6 Pečko (gašper) prodam. Poizve se v vseh poslov. Jutra. 16987-6 Sveče za Vse svete prodam. Javite naslov in količino na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 16979-6 Prodam 1 vel. omaro s predali, 1 polico, 2 veliki mizi (primerni za delavnice) s predali, 1 vel. žel. roleto, 1 šipo 100X115, 2 izložbeni zrcali 66X120, 1 posteljo, 1 polico, 1 mlin za drobti-ne, 1 vrtno garnituro, 1 bi-liardet, 2 zajklji. Črnigoj, Glinška 8. 16999-6 Železen gašperček, nekaj votle opeke, železen balkon, vrata in okna s šipami poceni prodam. Vi-dovdanska c. 73. 17017-6 Voziček na peresa s (pneumatlčnlml) kolesi, nosilnost do 1500 kg prodamo za L 1900.—. »Oprava«, Mestni tre 17 — prehod. ie977-6 Beseda l —.60. taksa —.60, za daianie 'i. šifro l 2.—. Steklenice oprane, medicinske in ' >e-lenke, kupi lekarna Baho-\ec. Kongresni trg. 16461-7 Električno peč 1000—3000 Watt kupim. Ponudbe pod »Električna« na ogl. odd. Jutra. 17000-7 Snežke črne, dobro ohranjene št. 38-39 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snežke«. 16856-7 Prodam cca 4) kub. ni hrastovega Uw debeline 52 in 30 mm. Joliina 2 do 5 m. Poizve se. bužn Vladimu, trgo-vcc, Moste, . ' — Gostilna dobro idoča, prometni glavni cesti v LiOliam, pet minut od centruma, se takoi z inventariem vred proda. Ponudbe na ogl. oddel. lutra pod »Dobra gostilna« 16740-IV 200 lir nagrade za event. dvoproatorno dvoriščno delavnico. Ponudbe pod »Svetla« na ogl. odd. Jutra. 16813-19 Lokal zračen in suh, lahko tudi dvoriščni, tičem za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 16809-19 Mlekarno dobro idočo prodam zaradi bolezni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16833-19 Lokal primeren za avto delavnico iščem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Lokal«. 16910-19 Skladišče prostorno in suho oddam ca 1. november. Tyrleva 36. 16966-19 Svetle prostore poslovne za industrijo ali obrt takoj oddamo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16936-19 Obrt Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali z* Iifro L 2.—. Zofe, modroce in odeje izdelujemo in predelujemo. Dolničar, Zaloška ck 88. 5 minut od zadnje tramvajske postaje. 16990-30 tteseda i —.60. taksi —j60, '.$ daianie naslova tli za šifro L 2.— Odprodaja zemljišča V Zgornji Šiški (med cesto in železnico pri gostilni Kavčič) se odproda zemljišče. Reflektanti naj javijo do srede 8, oktobra 1941 pismeno, koliko nudijo za kv. km. Reflektanti, ki si žele ogledati zemljišča na licu mesta, naj se zglase v trgovini Bertok Miran pri remizi, k|er bodo dobili potrebne informacije in kjet naj puste tudi pismene ponudbe. 16823-20 Posestva na Krasu in v Trstu zamenjam za hišo v prov. Ljubljana - Trieste, event. prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod' »Kras«. 16737-20 Sobo oddam dvema dijakoma ali gospodoma t centrumu. — Naslov ▼ vseh posl Jutra. 16916-2» Sobo oddam gospodu ali dvema dijakoma blizu tramvaja. Mahni-čeva 16, "pritličje. 16878-23 Posest realitetna pisani*, družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva 4-11. Tel. 21-82. Proda: Dve hiši z vrtom v Mostah blizu tramvaja, primerni za vsako obrt takoj naprodaj za L. loO.OOO. Nekaj hipoteke sc lahko prevzame. Štiristauovanjsko hišo v Mostah na mestni meji z vrtom za L. 150.000. Parcelo v Rožni dolini 668 kv. m. za L. 72.000. Kompleks 8500 kv. m, primeren za tovarno v Mostah po L. 25. Parcelo 850 kv. m za vilo v Šiški za L. 76.000. Parcelo pri Sv. Križu 600 k v. m po L. }5. Enodružinsko vilo v Zg Šiški z 2000 kv. m vrta za L. 250.000. Poleg aavedenih naproda i več drugih nepremičnin. Informacije io naslovi brezplačno. 16952-20 Novejšo hišo v južnem ali zanoUnem delu Liubhane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100.000«. 16945-20 Gozd mlao zaraščen, več parcel, ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16985-20 Lepe sobe s souporabo kopalnice oddam dvema uradnicama. — Naslov v vseh posl. Jutra. 16942-23 Prazno sobo v centru s posebnim vhodom odaam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 17012-23 Stanovanji otidri icketu t -.60. taksa - J* <» daianie naslova tU u šifro L 2.—. Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico in vsem komfortom v novi hiši zameniam za enosobno > kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Udob no«. 16848-21 Enosob. stanovanje zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom in kopalnico. Ponudbe na krasno parcelo ob bežigrajski gimnaziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«. 16875-20 »Globus« Nakup in prodaja nepremičnin ima ugodno naprodaj več kompleksov parcel in stanovanjskih hiš. Ljubljana, Petrarkova ul. 26 (Komenskega), tel. 31-03. _16969-20 Kupim hišo •U več stavbnih parcel, plačam takoj Ponudbe pod »Deielan« na oorl. odd. Jutra. 17007-20 Enosob. stanovanje s kabinetom ali dvosobno za 1. november išče mirna stranka, po možnosti v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oče in hči«. 16876-21a Dvo ali trosobno stanovanje konfortno, t centru mesta, tudi na Mir ju, pod Rofni-kom ali na Prulah iičeta dva solidna Slovenca ca takoj, za 15. okt. ali 1. nov. Sigurna plačnika, plačata vedno za četrt leta naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna Slovenca«, 16879-21a Inžinjer na železnici brez otrok, premeščen iz Črnomlja išče za takoj ali pozneje dvo ali trosobno stanovanje če mogoče v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »In* ženjer«. 16897-21a Eno ali večsobno stanovanje event. opremljeno iščeta dve mirni osebi za 15. oktober odnosno 1, november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dr. J.« 16898-2U Dvosob. stanovanje s kabinetom v bližini vojne bolnice zamenjam za dvo- ali enosobno v sredl-5ču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L. 170«. l6978-21a Sobo odda Heseda l —-60. tak«* —.60. •f 't.ani* naslov* ali u Iifro l I. Opr^mlipun j oddam solidnemu gospodu. Krakovska ul. 33. 16867-23 Dve prazni sobi za pisarno oddamo. Dro-gerija Hermes, Miklošičeva m 16860-23 30. Sončno sobo separirano, opremljeno ali neopremljeno blizu Tivolija oddam gospodični. Prodam tudi otroško posteljico * predali. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16853-23 Lepo prazno e-»bo s souporabo kopalnice, poseben vhod. takoj oddam. VpraSati: Vodnikova 35«. III. nadstr. desno. 16843-23 Glasbila beseda L -.60, taksa — M, za daianie oaslova ali z* Uro L 2.—. Violino z vsemi notami za učitelji-iče poceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16824-26 Prazno sobico oddam v Ilirski ulici 14-11, levo. 16884-23 Prazno sobo za pisarno oddam v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pritličje«. 16872-23 Sobo zračno, svetlo, opremljeno za eno ali dve osebi oddam s 15. oktobrom Naslov t vseh posl Jutra. 1699523 Sobo z dvema posteljama ln sobo s klavirjem oddam JeT.ec, Poljanski nasip 10/11. desno. 17011-23 Kolesa Le gnano Wolslt tudi druge prvovrstne znamke Aaker Šivalne stroje Veri ta tudi čevljarske ln krojaške sa časa Velesejma znižane cene. Triglav. Resi jeva 16. 17010-23 Sobo krasno za 2 ali 3 osebe oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16965-23 Opremljeno sobo veliko, i posebnim vhodom, i souporabo kopalnice oddam 2 gospodičnama. Na- sl. v vseh poslov, futra. _ 16982-2} Lepo sobo t dvema Dosteliama in kopalnico oadam takoj dvema uradnikoma. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16973-23 Sobe išče Besed« L —.60. taksa —.60, j lanni« Mslova ali ta litra L 2—. Opremljeno sobo r ) ivieM nudbe o« ogl. odd. Jutra pod »399«. 16536-23» Opremljeno gobo iiče tamoitajen gosi 15. oktobrom. Ponud ogl. odd. Jutr« pod »Teh. ik 1941«. 16869-23« Sobo 3 potteljem« iUem 13 oktober. Po&udbc n« ogl. odd. Jutr« pod »Pla- čam dobro«. 16866-23» Opremljeno sobo s 3 posteljami, po motnosti « souporabo kopalnice i{čemo za 13- oktobra. Ponudbe pod »3 postelje« na ogl. odd. Jutra. 16834-23a Meblovano sobo za 3člansko uradniško družino, po možnosti s kuhinjo iščem. Ponudbe pod »BoljSa« na ogl. odd. Jutra. I6819-23a Kabinet ali sobico ilčem po možnosti najraje v centru. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Solidna uradnica«. 16899-23a Prazno sobo ali garsoniero v centru z vhodom t stopnišča iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 1694l-23a Opremljeno sobo čisto, mirno s posebnim vhodom išče mirna gospodična za tako). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna in točna plačni-« 16938-23a Opremljeno sobo z dvema posteljama, boljšo, s souporabo kopalnice išče zak. par za okrog 15. t. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V bližini centra«. 16918-23« Sobo t dvema posteljama, souporabo kopalnice iičem za teko j. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 16967-23a Prazno ali opremljeno gobo za 2 osebi, s souporabo kopalnice. iščem. Košak, Kolodvorski 22. 16961-23« Za starejšo gospo iščemo opremljeno sobo z vso oskrbo s stiki c druži-no pri solidni familiji. Ponudbe n« »Globus«, Ljubljana, Petrarkova ul. 26 (Ko-menskega). 16968-23a Dijaške šobe Besed« t -.60, taksa —.60. z* daianje naslova ali z« šifro L 2.—. Dražba na Vrhniki dne 7. oktobra bodo ob 15. uri na Idrijiki cesti 2, na javni dražbi prodani: Ženski bicike''. ^00 opek in felove deske. Kupci vabljeni 16933-22 Več harmonik klavirskih, diatoničnih in kromatičnih poceni naprodaj pri: »Prometu« nasproti križanske cerkve. Telef. 4390. 16959-26 Saksofon po zmerni ceni kupimo. Ponudbe pod »Tenor-Alt« na ogl. odd. Jutra. 16971-26 Klavir na posodo išče učitelj solo-petja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učitelj«. 16992-26 Kovčeg gramofon in 28 plošč prodam za 800 lir. Ogled vsak popoldne od 2. do 3. Sv. Petra nasip 41. 16921-26 Dražbe rtcsedi L — .60. taksa —.60. z* daianje naslova ali za Iifro L 2.—. Dražba hlodov Sumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju št. 189 bo prodala cca 270 kub. m iglaste hlodovine fre gozd iz gozdov podpisane uprave o« lavni dražbi, ki bo dne 7. oktobra t. 1. ob 10. uri pri fumski upravi razlaščenih gozdov v Ko-čevju. Vsa pojasnila za to dralbo daje šumsk* uprava razlaičenih gozdov v Kočevju. 16744-32 Na javni dražbi bo 11. oktobra ob 11. uri v Smaried št. 24 prodan pisalni stroj. Kupci vabljeni! i 16932-32 Prerode t italijaničino tndi iz tehnične in juridič-ne stroke oskrbuje hitro ia brezhibno pisarna Volčič Ljubo. Knafljeva (prej Dvorakova) 13. Telefon 3696. 16783-31 »Servis biro« Prevodi, prepisi, razmnoževanja. Razne osebne usluge. Potovanja. Preskrba listin in naslovov. Nasveti in pomoč. Zanesljivo in diskretno. Zahtevajte informacije. »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29-H. tel. 21-09. 16950-31 Osebni horoskop zanesljivo razodene vaš ali vam drage osebe značaj in usodo. Pojasnila in posveti brezplačno. Honorar po dogovoru. »Fata«, astrološka posvetovalnica. Ljubljana, palača Grafike, pred glavnim kolodvorom, telef. 29-70. 17013-31 Beseoa t - .60. taksa —-60. z* daianie oaslov« ali a* Sitro L 2.—. Pisalni in računski stroj precizni, naipopoineiše mo derne konstrukene. tako' prodam. Naslov v vseh po slovalnicah lutra 16550-29 Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdki Ivan Jsx in sin, Tyrševa c. 36. 16662-29 Stroje z« izdelovanje usniatih na- Rumenkasta papiga ki sliši na ime Puci, se se izgubila. Prosim, da se odda proti nagradi na naslov : Prešernova ulica 5, 2ivič. 16845-28 Psa volčjaka krasnega, čistokrvnega, starega 8 mesecev, zdresirane-ga prodam. Okiškega ul. 14 Kodeljevo. 16984-27 Konja srednjevclikega kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16930-27 Pridelki Kislo zelje in repo po najnižji ceni vsa množino dostavlja Homan, Sv. Pet -t c. 81. tel. 35-39. 15902-33 Kraški teran vipavsko rebulo, original. Verono, vermuth in druga specialna vina nudi po brezkonkurenčnih cenah M. Erne«to Cosovi, Trst. Zastopstvo : Ljubljana, Prisojna ulica 1, tel. 36-35. 16842-33 Živinske pese 1000 kg in 500 kg korenja kupim. Ponudbe pošljite na ogl odd. Jutra pod »Pesa« 16885-33 i>t»taa L i. — , taksa —.60. za šifro l 2.—. 43Ietna dama dom«tko v * ugodno ' prodam! «« -oža, starejšega situ-niinlVi R i »ranega gospoda. Ponudbe Rudolf. Glinika 8 „a ogl. odd. Jutra pod šifro »Vzgoja«. 16907-25 Elektromotor kratkostični 5.5 ks, zamenjam za 7 do 8 ks z event. ..... - «88! »29 Stružnice za les ln železo kupi takoj »Magra«, šmartinska cesta 10 17006-29 Prodam stroj za entlanje vreč znamke »Giganta« in 1 pisalni stroj znamke »Omega«. Grebene. Volnjakova ul. 4. Telef. 34-26. 16970-29 Izgubljeno Poizvedovanja Izgubljena je bila temno-plava jopica l. okt. pop. od Dev. Mar. v Polju proti Gor. Kašlju. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v župnišče v Dev. Mar. v Polju. 16931-28 Ročno torbico je neka gospa pozabila v trgovini Marinko v Prisojni ulici J. Dvigne naj jo istotam. 16986-28 Tehtnica Berkel z računalom od 2 do 30 je bila ukradena. Kdor jo izsledi, dobi 300 lir nagrade. Franc Remic. mesna stojnica. 16981-28 Filatelija Besed« L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za Šifro L 2.—. Filatelisti, pozor! Naiugodneiše Upiie in vnovčite znamke vseh kontinentov do po«lt i u-pacijskih znamk t knjigar n, Dolžan. I.nil"' 'na. Stritarjev« 6. 19-39 Pravi filatelisti znamk ne ler edin« m polno vredn« znamka ie brez prilepke. Zbirajte * vložnin albumih -holjše kvalitete —Jot—, ki jih dobite v v*th formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6. 20-39 5 Beseda L —.60, taksa —.60. za daiac,': naslova ali tr šifro l 2.—. Kdor je videl t torek zjutraj okrog 7. ure, ko sta dva moška peljala na Štirikolesnem mizarskem ročnem vozj£ku iz Sultarieve parne žage deske po Ižanski cesti proti mestu, naj lavi, kdo sta bila in dobi nagrado 100 do 200 lir. 1682-28 Gospodična srednjih let, pridna gospodinja, se želi poročiti. Sta-tefli gospodje imajo prednost. PoJMldbe pod »Pridna žena« na ogl. odd. Jutra. 16953-25 Starejši gospod želi spoznati gospo radi že-nitve. Ponudbe z naslovom in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobričina«. 16980-25 Razno Novi naslon t*ranMSkanska gl | : V tCBAt VNt JUCOG^APIKA VV.PtTMAM ŠTAMPILJE STAMPIGLIE NA3CEH£JE DOBITE PRI TVRDKi Dfilta FIRrta KOHN ARTOR LJUBLJANA CESTA 2f.OKT.20 INSERIRAJ v ...JUTRU"! Nočni čuvaj vesten, posten ln trezen se sprejme tako).. Prednost Imajo upokojenci. • Plamene ponudbe s točnimi osebnimi podatki je poslati najkasneje I do 10. oktobra na oglasni oddelek Jutra pod Šifro: »Nočni čuvaj«. pJLhs ytootčo LE 4 COMPAGNIE D! STJRI PAROPLOVNE NAVIGAZIONE OEL DRUŽBE GRUPE GRUPPO "FIN H ARE" „FlNMAREn Soc. Ilal. Fratelli BUHLER Implanti complell • lornliure dl macchlne •d occesBorl per molini Silos . Pastiiici Trasporialori - Macchine per birrilicl - Fabbriche dl laterlzl - Macchlne per pressoiaaionl ecc. INTERPELLATECI, senza impegno, per eonslgll ed offerle Lamtnatolo per basss mactnazione (irod. MAH) Milano VlaGoldonll7 Dobavi j anje in nameščanje popolnih mlevjkih strojev in pritiklin. — Silosi. — Stroji za gnetenje. — Žerjavi. — Pivo\____iški stroji. — Stroji za izdelovanje mlečnih izdelkov. — Stroji za vlivanje s pritiskom itd. BREZOBVEZNE Valj ara a za drobno mletje informacije, nasveti (model m. a. e.) in ponudbe. VODNE TURBINE venecijanke, krožne žage, milni, transmislje Itd. Strojno podjetje ing. BORŠTNAR LJUBLJANA-ŠIŠKA, Sv. Jerneja cesta 18 — telefon št. 45-60 NA VELESEJMU PAVILJON »H« Inserati v JUTRU" imajo velik uspeh INSERIRAJ V „JUTRU"! Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92 f Na svojem gradu v Gornjem gradu je umrla po dolgotrajni težki bolezni 1. t. m. preblaga gospa Josipina Viktorija Zipkin roj. FLERE in je bila pokopana v petek ob 2. ml na tamcšnjem pokopališču. Maša zadušnica se bo brala v Ljubljani v frančiškanski cerkvi v ponedeljek 6. t. m. ob % 8. uri. Preblago in dobro pokojnico ohranimo v najlepšem spominu. žaliif_31 Banca cooperativa economica a LUBIANA eseguisce tutte le operazioni di banca alle piu favorevoli condizioni Emissione d'assegni circolari S. A. Zadružna gospodarska banka d. d, Telef. 2057, 2979 v LJUBLJANI izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Izdaja cirkularne čeke J. Marquand 24 HVALA LEPA, GOSPOD NOTO I »Silno, silno mi je žal.« Gospod Moto je spet zavzdihnil. »Ko bi vam povedal, vam ne bi nič koristilo, a ker sva prijatelja, vam rečem tole: vaš sluga, ki mislim, da ni bil vreden vašega zaupanja, je snoči dobil pismo, ki so vam ga poslali iz Amerike. Usodil sem si ga izmakniti z ovojem vred in ga prečitati, ko sem pregledoval vaše papirje. Zelo, zelo mi je žal. Moral sem natančno dognati vaš položaj od tistega trenutka naprej, ko ste večerjali pri majorju Bestu. Pismo je vsebovalo laskavo ponudbo za vas in vas je izpodbu-jalo, da se vrnite v domovino, kjer vam Je pravo mesto. Verjemite mi, prpsim, dobro bi bilo, da sprejmete to ponudbo. Ako dovolite, poskrbim, da pridete v Šanghaju živi in zdravi na r^rnik. To bi bilo tako simpatična rešitev. Upam, da se soglašate z menoj... iz vsega srca upam, prosim.« »Ali je to grožnja?« sem vprašal. »Ne, prosim!« Gospod Moto se mi je zazdel kar prestrašen. »Prosim, vaš prijatelj sem.« »Mislite, da me lahko kar tako zavijete in odpo-šljete?« sem vprašal. »Precej časa že živim po svoji lastni glavi. Moto, in mislim živeti še naprej. Ne bo vam uspelo, da bi me zastrašili. Ostanem. Če niste vi tisti, ki me je skušal ubiti, kdo je torej?« Pomembno sem mignil s samokresom. »Naprej, Moto, podvizajte se. Preveč časa sva že zapravila s praznimi besedami.« Tedaj je storil gospod Moto nekaj, zaradi česar sem ga vedno občudoval. »Res je, preveč časa sva že zapravila s praznimi besedami,« je dejal. Ne da bi odtrgal oči od mene, je mirno vstal in si popravil suknjič. »Sedite!« sem ukazal. »Hvala,« je odvrnil gospod Moto. »Ne utegnem se delj zadrževati.« »Pač, utegnete! Sedite.« »Ne, najlepša hvala. Storil sem za vas, kar sem mogel... saj s tem namenom sem prišel. Povedal sem vam, kolikor je bilo mogoče. Ponudil sem vam vse, kar je v mojih močeh. Silno, silno mi je žal, da ste v nevarnosti. Silno, silno žal. Prosim, zaman merite name s tem orožjem, gospod Nelson. Vem, da se ga ne boste poslužili, ker se zavedate, da bi bilo zaman. Posledice bi bile za vas preresne. Jaz nisem nič. Vi niste nič. Krdelo ljudi, kakršen sem jaz, je nared, da stopijo na moje mesto. Sicer pa niste izmed tistih, ki jim je podobno, da bi koga ubili. Opozarjam vas, gostiod Nelson. da ie vaš položaj zelo nevaren. Pretrmasti ste bili. Zdaj se moram posloviti. Zelo, zelo mi je žal.« »Sedite... ukazujem vam, da sedete,« sem ponovil. »Ste razumeli?« Rogal sem se mojemu bahanju in to me je to-gotilo. Niti da sem hotel, ne bi bil imel moči, ubiti ga. Moto se je tega zavedal. »Lahko noč,« mi je rekel. »Ne, odšli boste, kadar bo mene volja!« sem za-vpil. Pognal sem se proti njemu, da bi ga zgrabil za ramo, a gospod Moto je bil gibčen. Njegova rama se je izmuznila mojim prstom kakor jegulja. »Silno mi je žal,« je rekel. »Lahko noč!« Preden sem utegnil najti ravnotežje in skočiti proti izhodu, je bil že sredi dvorišča. Ostal sem na pragu in gledal za njim, sam ne vedoč, kaj mi je storiti. Prej sem menil, da obvladujem položaj, zdaj pa sem stal tu kakor lipov bog in držal v roki svoj jalovi samokres. Konec je bil ta, da sem vrgel orožje v predal pisalnika. Očitno nisem bil ustvarjen za rokovanje s strelnim orožjem in morda je bilo kar sreča, da sem odložil samokres. »V veliki nevarnosti ste,« je bil rekel gospod Moto in tem njegovim besedam sem verjel. Zdaj sem tudi verjel, da ni bil udeležen pri nakani zoper moje življenje. Ostro me je prevzemal občutek nevarnosti... nevarnosti, ki me je begala tem bolj, ker je bila meglena in nedoločna. Vse, kar se je bilo zgodilo, je bilo del te nevarnosti. Dogodek z Bestom, odhod služabnikov, vprašanja starinarja Puja: za vsem tem je tičala skrivnost, ki je nikakor nisem mogel razplesti. Puščica, ki je zdaj tičala v podboju, je pomenila vrhunec. Vendar pa sem začenjal spoznavati nekaj dokončnega. Prešinila me je misel, ob kateri me je izpreletela zona. Središče uganke je moral biti tisti človek, preoblečen v kulija, o katerem mi je pravil Best. Best se ga je bal. Ime mu je bilo Vu Lo Feng. Ako me je skušal ubiti ta malopridnež, ki ga svoj živ dan nisem bil videl, je delal to zato, ker sem bil pri Bestu. Mahoma sem se spomnil, da stojim na pragu, z lučjo za hrbtom. Utrnil sem luč. Te misli so se mi trenutno zvrstile v glavi. Spoznal sem, da se ne kaže zamujati s premišljevanjem, ker mi premišlj©vanje ne more pomagati. Na mojem pisalniku je stal telefon; v temi sem vzel slušalo in zahteval številko hotela, kjer je stanovala Nora Joyceova. V tem, ko sem čakal spoja, sem se zavedel, da sem pošteno prestrašen. Toda ko sem začul njen glas, me je vsakršen strah minil. Bil je jasen glas, trden in hladen. »Govori Nelson, Tom Nelson,« sem rekel. »Me spoznate, jelite? Ste živi in zdravi?« »Seveda sem!« je odgovorila, nato pa ji je v glasu zazvenel nemir. »Zakaj vprašujete?" Ali vam nisem rekla, da se me ogibljite?« Edino pametno se mi je zdelo, da ji takoj povem, koliko je ura. Naj spozna, da je stvar resna! »Dobro poslušajte, Nora Joyceova,« sem rekel. »Doma sem, na svojem stanovanju. Pred nekaj trenutki je skrivnostni sovražnik z lokom ustrelil po meni. Kaj pravite k temu?« Z onega konca žice se je oglasil podmolkel, pritajen vzkrik, nato je bilo spet vse tiho. »Me poslušate?« sem vprašal. »Da, poslušam vas.« »Bojim se, da ste tudi v i med žrtvami, ki še pridejo na vrsto,« sem dodal. »Ste že pomislili na to možnost?« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni dei je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.