Katollšk cerkven llmt.
TeefO T MM t.
V Ljubljani »3. re/ieiga t r ar na 1S6o.
MAH9 IH.
M£aiafi*ka rokodelska družba.
I' spomin nje ni g a začetka v Ljubljani.
Nauk mine. čas preteče,	Ti moj Bog. o predohrota!
Sio na uije »e poda.	Bod' mu škit v nevarnosti:
„KiU ve. kdaj se vernem?" reče.	Angel tvoj njegove pota Materi roko potki. Naj ravna v nedolžnosti.
Kk^rhiM mai' /a njim se joka. Zdaj po šegi še pobožni
Daje nauk mu na pot;	IVckrižujc g;v zvesto,
„kaj bo ž njim". ji seree poka. Iu od sina v misli točni „Tam na tujim, tam drugot?" Verne mati se domo. —
„Ljubi sin. veselje moje!
\c pozabi uii Boga; On ravna naj pota tvoje. Naj prot n>*bu ie pelja".
..It t i in serčno k Bogu moli.
k njemu za pomoč zdihuj ; Ssol'g.» Jožeta »i /»oli.
Njemu varliu se zročuj*4.
..Naj >1 arij a ti Dcviea
Mesto mene mati bo; Žalostnih je tolazniea. Ko si v sili. prosi ju
..Kno, eno. sin preljubi!
Mi seree teži in zge: Svoje duše ne pogubi; Z a p c I j i v c o v varuj se!"
In prot nebu »f ozira.
V Bogu nje je upanje. Vsa pomoč z nebes izvira. Zdihne, moliti začne:
Al molitev njena mila Je prederla do nebes;
Vselej je Boga ginila
Solza z matcriiih oees.
Rokodelske družbe vstale Ze na mnoge so strani.
Bodo miio vam zbirale Pod bandero varnosti.
Družbe te, slovenska mati. Naj hladi se ti seree !
Hoc jo sinarn to dajati, kar jim matere žele.
Slišal sin ho uk modrosti. Vidil v zgledih rajsko pot.
Se bo vterjal v kreposti.
I.ožej varval grešnih zmot.
Torej ti. slovenska mati.
ki v Ljubljani sin je tvoj,
Ne žaluj, in zapisati
Reci se mu v družbo koj.
Janez.
MBismo iz srednfe Afrike
prečast it iga misionarja gosp. Jožefa tlostner-ja do precastitiga korarja g. I)r. Mitterrutzner-ja r
Briksnu.
V Hartumu 10, pros. 1855.
Le toliko rad prerad bi Tebi in vsim mision-skim prijatlam serčno bolečino pri/.anesel ter jo sam nosil, ali za dolgo časa se vender le ne more, in mislim si elo, ker je previdnost Božja že tako sklenila, de vam bo še bolj prav, ako prej zveste. Torej na dan z grenko golo resnico. 17. grudna je moj brat Tone umeri. Do šlirnajst dni pred smertjo je bil čverst in zdrav, zmiraj vesel in prav zadovoljin. En dan ali dva pred svojo boleznijo je rekel prečast. gosp. Kirchner-ju, ki je potožil, de je močno slab: „Hvala Bogu, jest pa se čutim tukaj tako močniga in čverstiga kakor v Evropi*. Njegova skerbljivost za mision je bila tolika, de bi
veči ne bila mogl» biti: pazil je na les in na železo in na vsako majhno reč, de hi se kaj ne skazilo ali ne pozguhilo, in kjer je zamogel misiomi le en para (vinar) prihranili, gotovo ni zamudil. Preti nekaj časam sva pokopala otroka prav bogatila kupca, ki je dal cerkvi robo za mašim obleko, nama pa dve guinč (nekaj čez £0 gld.) Ilotcl sim mu njegov del od tega dati, on pa je rekel, dc naj v misionsko pušico denem. Delal je toliko pridno in goreče, de je bil vsim drugim v zgled in spodbudovanje, kakor so g. Provikar večkrat rekli. Ko je kdo zbolel, mu jc hil prava usmiljena sestra. Ne le jest. ampak vsi, kar nas je tukaj, smo ga torej ljubili kakor prav dobriga brata. Kakor kovač (nimamo sicer nobeniga temu delu zmožniga iu je silo veliko opraviti) in kakor lesar je bil misiomi kar neogihljivo potrehin in je bilo viditi, de ga je Kozja previdnost nalaš za to poslala. (Mi, Gospod nam ga je pa v svojih neizvedljivih sklepih vzel! Torej naj ho On gledal, kako si bomo dalje pomagali. Britko, res prav prav britko nas Božja previdnost poskuša! Ali. ako Gospod hoče, se bo poslednjič vender le zmoglo — ako noče, naj pa ne ho — zgodi se Njegova volja. Kar je pa pri ti veliki žalosti silo tolažilno, je lepa smert, kakor je brat Anton umeri. Odkar je hil tukaj, jc živel kakor pravi misionar: nar pervi jc vstajal, jc k maši stregel ali pa sicer pri dveh ali treh sv. mašah bil, je v cerkvi kakor cerkvenik vse prav lepo vredoval, rad in zlo goreče molil in pogosto ter s posebno veliko pobožnostjo sv. zakramente prejemal; čez dan je vesel delal zavoljo Boga in za Božji Ion (plačilo). Bolezin gaje naglo in močno zgrabila, kakor je tukaj pri tako močni životnosti navadno. . . . Zgodaj se je dal s sv. zakramenti previditi, ktere je s toliko živo vero in priserčno gorečnostjo prejel, de smo hili vsi ginjeni. Večkrat je rekel: „Prav rad umerjeni, ako Gospod tako hoče, zlasti rad umerjeni tukaj v Afriki kakor misionar, kamor sim Bogu za ljubo tako deleč prišel; v Evropi bi gotovo ne bil tako srečno umeri. — Molil je zlasti poslednji čas skorej zmiraj in jc križ delal, desiravno je hila roka že tako slaba, de ni mogel več ž njo do čela; in poslednjič je čisto in popolnama v Božjo voljo vdan v boljši življenje šel. Ako ta ni že davno v nebesih, gorje nam! Ali svesto je on v nebesih in že plačilo vži-va, po kteriga je v Afriko prišel, in vse, vse zapustil, ter zdaj prosi za nas revne vojskovavce na zemlji.
Kavno v njegovi bolezni sim tudi jest skoz H dni imel neizrečene bolečine v glavi. . . Pa hvala in čast Bogu, zdaj sim spet zdrav iu zamorem
svoje reči opravljati. Prečast. g. Ueberbacher ima včasi merzlico, pa tako neznatno, de se le za kake ure uleže in potem spet na svoje delo gre, ravno tako mizar Kirchmaver: prečast. g. Kirchner-ju je začelo na popotvanji nekaj iz noge teči, kar mu močno nagaja. Sicer smo, razun kake male merzlice, ki tega pa tega nadležva, precej zdravi, hvala lloguT Prečast. gosp. Provikar so zdaj zdravi, so preTl nekaj časam dolge dolge naznanila zastran misiona ob Beli reki na Dunaj poslali, in imajo z naznanilam od tukajšne staje in s IOOO drugimi pi-sarijami opraviti. V nekih dneh pa odrinejo z Da-ningerjcm in Leberbacher-jem na Belo reko. Naše zidanje neprenehama, pa počasi napredva, ker moramo delavce preveč razkropiti. Prav vesela reč je, de je sužnost tukaj toliko kakor odpravljena: eden zmed nar novejših ukazov, ki mende iz Carji-grada izhaja, prepoveduje pod nar ojstrejšimi kaznimi sužnje v Egipt odpravljati, in nihče ne sme več sužnja kupiti, de hi ga spet prodal. V llartumu je zavoljo tega veliko razdraženje med ljudmi. ker služabniki in delavci so zgolj sužnji in odkod jih bodo zdaj dobivali, ko je sužinjskim kup-čevaveam njih rokodelstvo ustavljeno. Bog daj, de hi kakiga ovinka ne našli, s kterim bi se te prepovedi ognili! Bes je, de tako tudi mi ne bomo vee dečkov dobivali; pa sej eden poglavitnih namenov našiga svetiga misiona je. kupčevanje s sii/.ujimi odpraviti, iu le dokler se to ni dalo, smo otcmali nesrečne po sedanji poti, po kteri edini je inio mogoče. Zares, pogine naj sramotna su-zinjska kupčija, pri kteri se ljudje kakor živina in za živino prodajajo. Nad vse neusmiljena enaka d^godha se je pretečeno leto pripetila. Nek odpadnik si je bil sužinjo kupil; zbolel je pa, in ga j' ljubila iu mu strrgla, kakor le zvesta zaroenica svojiga moža zamore ljubiti, skorej nikoli ni odstopila od njegove bolniške postelje. V plačilo za lo jo je za men i I za - konja. Od vsiga še ni nič vcdila, kar jo novi posestnik dobi na očitnim tergu in jo zgrabi, rekoč: pojdi z mano, zdaj si moja, tvoj gospodar te mi je za konja zamenil. Iz uje-danja zavoljo nesramniga početja svojiga gospodarja, verže sirote od sebe lepe obleke svojiga poprejšniga zapovednika in se obleče v navadno sužinjsko capo, začne na sercu bolehati, iu čez malo časa umerje. V resnici, pogine naj kupčija s sužnji! — Imamo tudi upanje za versko svobodo. Ako bi sc novinci za mision glasili, reci jim, de naj dobro preudarijo, ker tukaj ni nobena sala! Kar mene tiče, Te pa zagotovim, de sim v Božjo voljo vdan, čisto zadovoljin: ker terpljenjc tukaj iu pa veselje tamkej. —
Xe*iMt»HCi»ii bofni H.
Nekdo močno zboli in bolj in bolj slabi. Mikavna samopašnost in mnogo druzih grehov mu je to bolezen naklonilo, in ker svojih vedno silnišili strast (hudih nagnjenj) berzdati noče, je njegov stan čedalje slabji in smert zmiraj bližej. Terpi prehude bolečine, žeja je pekoča, usta kakor z žolčem napolnjene. V tem žalostnim stanu pride k njemu zdravnik, razumen, skušen mož. Vmuzne se pa tudi mazač, prekanjen mo/., v njegovo hišo, ter prihlinieno bolnika milu je, skuša njegove sorodnike pridobiti in po teh tudi bolnika v svojo oblast. In, de bi tako ne. vgodi se hudohnimu goljufu.
Razumni zdravnik noče bolniku vsiga dovoliti, mazač pa mu pripusti karkoli hoče. Tako se bolniku mazač prikupi, de zaupa njegovimu ravnanju, zdravnik pa mu ni kaj po volji, je vse prenatank.
Ko tedaj zdravnik bolniku zderžljivimu in skerbnimu biti veleva, mu priporoča mazač, de naj je in pije, karkoli se mu poljubi: in res, bolnik ga sluša, in je in pije, de je sila. Zdravnik prepoveduje bolniku, de ne sme svojim strastim streči, mazač pa naravnost veleva vse škodljivo popijati kakor riba vodo. Karkoli hoče zdravnik, vselej mu mazač nasprotva. — In tako bolnik svoj pot leke zametava, s kterimi ga hoče zdravnik ozdraviti. Ta pa, ne de bi ozdravel, dan na dan slabi, in smert ga že s koso čaka. Ko mu zdravnik bližnjo nevarnost razodene, se jame nad njim togotiti in ga skoraj s silo iz hiše spodi. Odslej je bolnik ves v oblasti stariga goljufa, kteri mu res s svojim ravnanjem kmalo smert nakloni.
Kakor greh človeku truplo — ugonobuje, in mu nar liuji bolezni naklanja, ravno tako mu podkupuje tudi dušno zdravje. Zatoraj se greli po pravici dušna bolezen imenuje, kakor pravi sv. Ambrož: ,,Naša bolezen je skopost, naša bolezen je naslija ( mesna poželjivost): naša bolezen je ošab-nost; naša bolezen je jeza46. Greli pekli serce človekovo z neznanimi bolečinami mu vse dobro in sveto prignjusi in ga v nar veči revšino pahne. On mu dela nar liuji žejo po prepovedanih slastih, mu vse dobro ogreni, in nakoplje nazadnje gotovo, i s« sicer večno smert. —
In kdo je razumni, skušeni zdravnik za pre-grešniga človeka? — Jezus Kristus? ..Zdravim ni treba zdravnika, ampak bolniinu, on sam pravi, „in ta zdravnik sim jaz. Pridite vsi k meni, ki ste trudni in obloženi, jaz vam bom polajšal in vas ozdravil". Ta zdravnik, kteriga je neheškiga Očeta večna ljubezen z nebes na zemljo poslala, daje naj tečniši leke zoper vse bolezni bolne duše. „Prevzetnimi^, pravi sv. papež Gregor, rveleva ponižnost, skopimi! blagodarnost, nečistniku čistost, nc-vošljivcu ljubezen, iu jezljivimu pohlevnosl.- In če se je kdo preveč ptuje lastnine navzel, se obogatil z hlagam hližnjiga, vdov in sirot, mu veli pu-šati, de sc ptuja kri odteče, krivično blago poverile. Blagor z greliam holnimu, ako natanko spolnuje, kar mu ta zdravnik veleva, ozdravel bo kmalo in sc večne smerti otel.
Ali Bogu se usmili, de se pogostama vmuzne star mazač, hudoben in prekanjen slepar, v hišo bolnikovo, skuša njegove sorodnike, to je, njegove posvetne nagnjenja in poželjenja pridobiti, in ukazani neheškiga zdravnika nasprot vati. Kdo pa jc ta mazač? Svet, kteriga bistvo je hudobnost, če hoče nebeški zdravnik prevzetniga s ponižnostjo ozdraviti, pravi svet, de se natorni nagoni ne smejo tolikanj zatirati. In posebno, če je treba pu-šati, to je krivično blago poverniti, — o lat kriči svet, de bi bolnik preveč oslabel, in de hi se potem ne mogel pošteno živili. In tacih ljudi pravi, je dovolj povsod, po mestih in drugod, pa nobeden ne misli, dc bi si dajal pušati.
Tako se ta mazač prikupi bolniku. Nebeški zdravnik Jezus Kristus je nespremišljenimu bolniku prerezin, prenatank; pokaže se mu daljna p«>t ln tedaj ima bolnika svet v oblasti Gorje mu! Nihče ni čistiga serca v nečistosti, nikdo ponižen v prevzetnosti, ne pohleven v jezi; tudi se ne znebi hude vesti, dokler krivičniga blaga ne po-verne. Bolezen je huji dan na dan, od ure do ure,
— čez malo časa se zgrezne bolnik s truplam v zemljo, z dušo pa — v brezen peklenski. —
Ogled po Slovenskim.
Iz IJubljane. Preteklo nedeljo, 29. mal. travna, se je tukajšua katoliška družba roko dele«v slovesno pričela. Zjutraj ob devetih bo namreč imeli prečastiti gospod prošt Dr. Sim. Ladi nie: v ta namen av. mašo v nunski cerkvi, de bi hv. Jožef, ki ne je god njegoviga varstva ta dan obhajal, s svojo mogočno pri prošnjo pri Bogu imenovano družbo varoval; popoldne ob petih pa se je razun rokodeleov veliko povabljenih blazih podpornikov pohvaljene družbe v križanski izbani zbralo, kjer so visokočastiti gosp. Dr. L. Voiičiua, vodnik do-tične družbe, pričujoče s priserčn« besedo ogovorili ter jim veliko veselje naznanili, de se je tudi Ljubljana tistim mestam Nemčije in Avstrije pridružila, ktere so katoliško družbo mladih rokodeleov tolikanj radostno sprejele, družbo namreč, ki ima namen: rokodelski stan z boljše vat i, ali: skerbeti, de bodo mladi rokodelci ne samo dobri delavci. ampak tudi dobri kristjani; gotovo lep namen! zakaj ravno po rokodelskim stanu se sreča ali nesreča družinskiga življenja večidel ravna: ali niso poslednje prekucijske leta nesrečniga spomina posebno v sprijenim rokodelskim stanu močne podpure imele? Toraj, so rekli gospod sprednik, bo oživljenje poštenga rokodclskiga stanu, ki daje Bogu, kar je Božj ga, iu cesarju, kar je cesarjevega, tudi sprijene družinske razmere zboljševalo. K oživijenju verliga rokodelskiga stanu bo pa katoliška družba rokodeleov posebno pripomagovala; zakaj verli lokodelski hlapci bodo tudi verli rokodelski gospodarji, ki v svoji okolici veliko dobriga storiti zamorejo. Ko so bili gospod vodnik še razjasnili, kako de bo pohvaljena družba mladim rokodelcam um vedrila in serce blažila, in so bili povedali, de že okoli 30.000 mladih rokodeleov v 150 družbah po neuških in avstrijanskih mestih vez keršanske bratovske ljubezni veže, so se serčno zahvalili vsim gospodam, ki so k vpeljanju rokodelske družbe v našim mestu s toliko blagoserčnostjo pripoma-govali, posebno pa našitnu milostivimu škofu in knezu, ki so blagovolili to družbo v svoje varstvo sprejeti, in blagorodnimu gospodu deželnimu poglavarju, ki so s hvale vredno pripravnostjo imenovano družbo dovolili. Poslednjič so bili piičujoči rokodelci rezno opominjani, de naj v djanji kažejo, de jih jc v njih stanu veliko, ki pošteno, verio obnašanje in vse to ljubijo, kar mladenča priporočevati utegne. Katoliško pozdravljenjc: „Hvaljen bodi Jezus Kristusjc govor gospod voduika katoliške rokodelske družbe sklendo. — \a to so prečastiti gospod prošt besedo povzeli in rekli, de so jim milostivi gospod škof in knez zaukazali naznaniti, kako goreče de sc katoliške rokodelske družbe vdele-žujejo in s kolikim veseljem de so to družbo v svoje varstvo sprejeli; zakaj katoliškiga škofa dolžnost je, katoliške družbe po vsi moči podperati. De je pa rokodelska družba katoliška, že njena prislovica kaže. kije: Vera in čednost, delavnost io pridnost, edinost in ljubezen, dobrovoljuost in veselje. Kaj je namreč ka-toliškiiuu kristjanu bolj drago in ljubo, kakor vera in čednost? Kaj mu je veči dolžnost, kakor delavnost in pridnost v poklicu, ki mu ga je bil Bog dal? Kaj mu je veči zapoved kakor ljubezen do Boga in do bližnjiga? In kaj katoličana bolj oživlja kakor veselje, ker mu je Gospodov jarem sladek in Njegovo breme lahko, in ker ve, de Bog le veseliga darovavca ljubi? Ko so bili prečastiti gospod prošt še opomnili, de zastran vsta-novitve katoliške rokodelske družbe perva hvala Bogu grč, ki serca človeške kakor potoke vodi, potem pa
tudi našimu presvitliinu cesarja, ki so katoliškim družbam močno vdani, radodarnim Ljubljanskim mestnjanam, in za vse dobro unetim gospodam, ki so vodstvo in učenje družbanov blagoserčuo prevzeli: so še pričujoče rokodelce priserčuo spodbudovali, de naj bodo vedno dobri otroci katoliške cerkve, zvesti služabniki presvitliga cesarja in pridni delavci svojiga gospodarja, in de naj nič ne marajo, če jih bodo sem ter tje protivuiki njih družbe zaničevali in preganjali, ker jih je veliko, ki njih družbo spoštujejo in bodo tudi družbane spoštovali, če boilo le svoje keršanske in rokodelsko dolžnosti pošteno spolnovali. — Potem so bili pričujoči še z izverstnim govorum blaziga gosp. K d. J oš a, predsednika tukajšue deželne sodnije, oveseljeni, v kterim je bilo prav učljivo in prepričavno razjasnjeno, v koliki prid de so katoliške rokodelske družbe. Stare keršanske rokodelske družbe, so rekli blagi gospod, kakor tudi vse, kar je krivično zaničevani srednji vek veliciga in stanovitnima na dan bil spravil, je keršanski duh v življenje obudil. Kako sc jc pa tadaj rokodelskim hlapcam godilo? Keršanski rokodelski učenik je že v neokornim , dostikrat tudi zanemarjenim učencu neumerjočo dušo spasto-val in ga toraj ni samo rokodelstva učil. temuč ga jc tudi keršanskiga življenja vadil; ravno tako jc bil tu<li rokodelskimu hlapcu v vsih njegovih dušnih iu telesnih potrebah pravi prijatel iu svetovavcc; prišteval ga je svoji družini; prebiva', obedval iu molil je ž njim. Zato je bil pa tudi rokodelski hlapcc svojimu gospodarju zvesto vdan; ni delal samo zavoljo plačila, ampak tuli gospodarju v prid. Kako je pa dau današnji vse drugač! Gospodarju je malo mar za njegove hlapce, de iiiu Ic dobro delaj t in v pravim času dodelajo, ko bi nc to tudi z očitnim zaničevanjem tretje Božje zapovedi ob nedeljah in zapovedanih praznikih godilo. Kdo je pa kriv te žalostne sedanjosti? Sami rokodelski učeniki gotovo ne, ampak duh časa, s kterim je množica bolj ali menj okužena, ki pa nikdar ni keršanski duh. Tuli rokodelski hlapci so se tega duha navzeli, in keršanski gospodar razuzdanima, brezbožnimu rokodelcu ni krivice storil, če sc je bal, sprejeti ga v svojo družino. Kar je pa ta stara keršanska navada zginila, kakšna )e večidel z rokodelskimi hlapci? Ubogi rokodelec, sam sebi prepušen, deleč od svojih staršev, ptujic v ptuji deželi, brez svetovavca, brez prijat<a, v nevarnih letih, hc mora pogubiti, ako ga gnada B »žja posebno ne podpora. Mladeneč hoče v drušiui biti. Pri gospodarji je ne dobi. Poprijeti se mora toraj sodelaveov. Pod milim nebam sc ne morejo razveselovati, zato jo zavijejo v kenmo, kjer se človek nič dobriga ne nauči. Le preveč nesreče je že iz pivnic prišlo. Pijančevanje, igranje, preklino-vanje, nesramno govorjenje iu obnašanje, zaničevanje in zasmehovanje svetih reči, tepež, uboj, tatvina, go-lufija, nepokoršina do gosposke — kje se te pregrehe večidel gode? V ker čini, so gospod predsednik rezno rekli, ter pristavili: Verjemite meni, stanmu skušenimu kervavimu sodniku. Kolika nevarnost toraj za mladenča, ki v kerčmi potiska iše! Prej ko ne bo pijanec, igra-vec ali sicer neporeden človek. Ali v naših časih mla-dioiu rokodelcu še druga nevarnost proti, so gospod govornik dalje rekli. Skrivne družbe namreč si že dolgo časa prizadevajo sveto keršansko vero zatreti in vnemarnost za našo nar veči srečo po vsih krajih razširiti, prizadevajo si z vso močjo sv. cerkev in vse prestole podreti. Za to pa potrebujejo močnih rok. Kako lahko se jim bo pa dal zapeljati mladi rokodelcc , ki je sam sebi prepušen in že ves popačen večidel zavoljo popivanja po kerčmah! In res 1818. leta je v vsih ve-čih mestih veliko rokodeleov mlado življenje v kervavim boji na zagrajah zgubovalo, njih zapeljivci pa, ki ho ne le pri šampanjerji hrabre kazali, sn peto odtegovali, kjer
lroli jim je nevarnost protila. Katoliške rokodelske družbe so pa nar pripravniši pripomoček, s kterim se zamorejo ubogi rokodelci nevarnost rešili, ki jim protijo. Ako rokodelec ni prištet družini svojiga gospodarja, mu družba dobrote družinskiga življenja nainestuje; ako je za pašen, dobi v dražbi pošteniga tovarša; ako pri gospodarji zanj ni ne sveta ne pomoči, mu svetvajo in ponujajo vodniki rokodelske družbe; ako je dozdaj v pivnici počitka iskal, se odsihmal lahko v družbi po domače razveseluje; ako je bil dozdaj v nevarnosti od skrivnih družb zapeljan biti, bo v družbi tej nevarnosti lahko osel, zakaj zdaj je pod varstvam skerbnh predpostavljenih. Ali ne dobivajo toraj rokodelski hlapci v katoliški rokodelski družbi veliko dobrot, posebno, ker se v nji tudi še v keršanskim uku in v druzih raznih vednostih podučujejo ? Ali je komu kakšen bolj pripraven pripomoček znan. s kterim bi se utegnile nevarnosti odverniti, ki mladim rokodclcam prote? Poslednjič so gospod predsednik še pričujoče rokodelce opomnili, de naj dobro pomislijo, de je rokodelska družba katoliška, de se toraj v nji ne sme nikdar slišati pregrešno govorjenje, obrekovanje, ali celo zasmehovanje obredov sv. cerkve; v vsim svojim obnašanji naj kažejo, de so otroci katoliške cerkve; naj se nikdar ne sramujejo svoje vere očitno spoznati; naj med sabo mir in edinost ohtanijo, ker duh keršanstva je ljubezen, in v ljubezni se pravi kristjan spoznava; nevošljivost, jeza, sovraštvo naj bo deleč od njih; naj bodo pokorni vodstvu družbe, ki jim le dobro hoče; če se bodo tako ravnali, bo Bog družbo vedri'* varoval in vsi pošteni rnestnjani se bodo veselili tega noviga cveta katoliške ljubezni. Močno drevo bo z B«žjo pomočjo rokodelska družba, ki bo dobriga sadii obilno obrodilo, in spoinin današnjiga dneva i»e bo še čez leta z veseljem obhajal. — Poslednjič so še blagorodni gospod grof Chorinskv, deželni poglavar, besedo povzeli in obljubili, dc bodo ravno vstanov-Ijeno katoliško rokodelsko družbo vselej z veseljem pod-pčrali. kolikor jim bo le mogoče. — K sklepu so pričujoči rokodelci cesarsko pesem zapeli. — Tudi o tej slovesnosti je Ljubljana zopet pokazala , de je v nji še veliko katoliškiga življenja, ktero se bo vsled pohvaljene rokodelske družbe gotovo pospeševalo.
** Ravno kar je na svitlo prišla: Pridiga od Porcjunkula odpustka, ki io je imel Fr. Pavlic, dušni pastir Ljubljanske jelnišnice, 1. avg. 1854 popoldne v cerkvi oznanjenja D. M. pred mo«tamu. Obsega pa ta pridiga ua 2 polah v 1. delu: kako se je po cjunkula odpustek začel? in v 2. delu: kaj je treba storiti, de bi se tega odpustka vdeležili? Pridigi so pr djane litanije v čast sv. Frančiška Serafinskiga z molitvami vred. Dobivajo se te bukvice pri L. Kremžarji.
I/. Horjulja se piše Danici: Pretečeno nede'jo srro slovesno začeli „Mar jne Šrnariiice". (Počeševanje Marije v mescu velikim travnu — tako bomo to slovesnost mende imenovali.) Prav veliko ljudi, ali skorej vsi so po keršanskim nauku v cerkvi ostali. Nekoliko smo altar Matere Božje ozaljšali s cvetlicami, ki so j h otroci na kupe nabrali; potem smo, kakor je v „Šmarnicaha po versti premišljevanje za pervo nedeljo odmenjeno, brali, Litanije Matere Božje in navadne molitve molili in poslednjič smo še eno od Marije zape'i. Cez teden pa bodo doma ali sveti roženkratic ali litanije Matere Božje ali pa oboje moNi. ker pri nas na kmetih ne morejo vsaki dan v cerkvi tega opravljati. — Ravno tako so pričeli to pobožnost tudi v Rak it u i. Janez.
Od Dolenske strani. H. Povsod ljudje radi pri-poveduiejo od starosti «v»jiga kraja ali svojih cerkev;
vender malokdaj vedo za gotove spričevala takošne starosti, desiravno se jih ne manjka povsod. Na primero naj bo nekaj far poleg dolenje Kerke. Cerkev av. Jakopa v Kostanjevici je imela že I. 1280 lastni-ga fajmoštra Adelberta; potem I. 1248 je bila novimu samostanu reda sv. Bernarda poddružena, kteriga je vstavil Korotanski vojvoda Bernard, in ga je vladalo 61 opatov vsih skupaj; pervi je bil Nikola j, poslednji pa, ko je I. 1786 samostan nehal, Aleksander H a 11 e rs t e i n. — Pri sv. Križu je bil že I. 1248 fajmošter Tomaž; papež Sikst IV. je to faro I. 1375 Kostanjevskimu samostanu poddružil. — V Kerškim ali prav za prav v Lesk ovci je bil I. 1274 Bertold fajmošter, drugi Bertold spet I. 1324; ondašna cerkev žalostne Matere Božje je gotiške podobe. razun novejšiga kora ; stara kamnita prižnica ima letnico 1500. — Fara sv. Ju rja v Čatezi je imenovana v bali papeža Bonifacja IX. I. 1400, ko jc bila Kostanjevskimu samostanu izročena. — Od Šentjerneja je fajmošter Bertold že znan I. 1248, .Juri grof Turjaški I. 1425. V buli papeža Bonifacja IX. od I. 1400 je tudi ta fara Kostanjevskimu samostanu izročeua, I. 1461 pa je bila dana Ljubljanskim korarjem. — Na Gornjim Mokronogu je bil Oton fajmošter I. 1248; faro in cerkev sv. Petra je vojvoda Oton I. 1331 daroval Kostanjevskimu samostanu, kar je patriarh P*gan poterdil. Zraven te cerkve je še stara zapuštna kapelica, lepo okrogla v bizantinski šegi, pravijo de perva na tem kraji; njene starosti bi si ne upal na tanko soditi. Krog I. 1793 je bila pa fara od cerkve prestavljena k cerkvi sv. Križa na Trebelnim.
Na dragi strani poleg Kope je fara sv. Miklavža v Metliki žc I. 1228 imela fajmoštra Henrika, ter je bila v oblasti vitezov Templjanov, I. 1310 pa je bila dana vitezam uernškiga reda. Sedanja cerkev je od I. 1759. — Cerkev sv. Petra v Cernomlji je patr. Bertold 1. 1228 od Metliške fare ločil, in vojvoda Ulrik jo je dal I. 1268 vitezam nemškiga reda. — V Semiču je fajmošter Miklavž Tuskanič znan od I. 1570. (Rokopisi zgod. društva). Več od tiste okolice, in zlasti od Kočevja in pa Ribnice bi bilo pač vredno najti.
JMtti darovi*
Za afrikanslii mision.
Dobrotnica 1 gold. — Iz Trebevniga 7 gold. 20 kraje. —
Za katoliško rokodelsko dr um bo v Ljubljani.
Go-p. Fid. Terpinc 25 gold. — Prečastiti g. ko-rar J. Novak 20 gold. — G. Janez Poklukar profesor 10 gold. — G. M. Gerber bukvovez 5 gold. —
Preme tube ftnh vrtine.
V Sekovski škofii: t.osp. Jož. Mavčič je dobil Sento-maško faro. — \ik. Bratuša. kaplan Ptujske fare, ostane tam za duhovnica pastirja; na njegovo moto pride g. Jož. Dregneb-ner. s. >lih. Berko v Uams, g. Jož. K ras s v Ehrrnhausen. tiosp. Kd. koneš. kaplan v Deulselilandsbergn. je bil v Zagrebško viši školijo spašen. kjer je dobil službo beneficijata per sv. Florijanu. kateliela in nemškima prid carja v Varaždinu.— liosp. Hili. Scliuarzl. častni korar. dekan in mestni fajmošter v Hart-bergu, so Iti. mal. travna umerli.
Odjocvrua crednika: I h d rej Zamejc in Luka Jeran. — Zalužnik: Jui-ef Bluznik.