81. itevllKa.
tft.fl   I «Of.«C
t
.Slovenski Narod* rti)«
v LJubljani na dom dostavljen:
HlO leto.......K 24--
■ol leta . . , . i 12*—
letrt leta ■ . • • ■ 0*—
v upravni it vu prcjeman: celo leto . . . K 22-—
pol leta Četrt leta.
11"— 5-50 1-00
Dcp si naj se frankirajo. Rokopisi se na vračalo VmlnlStv« i Knaflove ulice it 5, (1. nadstropja lavo), tai«f»n at. 8*.
izhaja vsak dao zvečer fzvseatll nedelje In praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrata aa enkrat po H vin., za dvakrat po 12 vin, aa trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravntttvu na| se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inseratl itd-to je administrativne stvari.
- Posamezna Številka vetja 10 vinarjev. -
Na pliaisjis naročila brez Istodobna vposlatve naročnine ae ne ozira. ..Narodna tlakama" telefon it. S5.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto .....
celo leto...... . . K 25-
pol leta .........„ 13*-
četrt leta.........8*50
na mesec......... 2-30
.......k 28-—
ca Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavniitvo t Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85.
someščani
DnC 19aa 21a 111 23a Sprlld se vrše dopolnilne volitve v mestni občinski svet. Izredna važnost volitev v mestni občinski svet ljubljanski nalaga nam v tem dolžnost, da vsak po svoji moči skrbimo za izid volitev, ki naj bo za narodno-napredno stranko Časten! Načelstvo in uprava mesta Ljubljane je v narodno-naprednih rokah in tako mora ostati tudi zanaprej. Naši združeni nasprotniki napenjajo vse aile skrivoma in očito, da spodkopljejo „ Narodno-napredui stranki" tla v slovenski metropoli, — ta njihova nakana se jim pa ne sme posrečiti. Vi volilci „Narodno-napredne stranke" dobro veste, kako je napredovala Ljubljana v vsakem oziru navzlic silnim težkočam, ki so se stavile načelstvu in upravi od vseh strani. Napredek Ljubljane pa je v zviezi z napredkom celokupnega slovenskega naroda.
Ne dajte se tedaj motiti od naših nasprotnikov ter pokažite s svojim nastopom pri dopolnilnih občinskih volitvah, da odklanjate vsako tendenco — ki meri na to, iztrgati upravo Ljubljane iz narodno-naprednih rok.
Izvrševalni odbor je po dogovoru z Vašimi zaupniki in organizacijami sklenil postaviti sledeče kandidate v mestni občinski svet:
Za III. volilni razred, ki voli 19. aprila, gospode:
Bergant Fran,
gostilničar in posestnik.
Pavšek Ivan,
gostilničar In posestnik.
Primožič Ferdo,
mizarski mojster.
Za II. volilni razred, ki voli 21. aprila, gospode:
Hanuš Jaromir,
c. kr. nadinzenir in posestnik.
Maver Karol,
o. kr. poštni oficijal In posestnik.
Dr. Pipenbacher Josip,
o. kr. glmn. profesor.
Za I. volilni razred, ki voli 23. aprila, gospode:
Knez Ivan,
Dr. Oražen Ivan,
veietrzeo in posestnik.
tovarnar in posestnik.
Lenček Alojzij,
kleparski mojster In posestnik.
Dr. Švigelj Anton,
odvetnik.
Roethl Matija,
o. kr. poštni oficijal in posestnik.
Vsi ti kandidatje so možje, katerim z mirno vestjo zaupamo sodelovanje pri upravi slovenske narodno-napredne Ljubljane.
V LJubljani, dne 6. aprila 1909.
Heuolni odbor narodno-napredne stranke.
LISTEK.
0 veliM noti.
Spisali«: Marija Gr.
Zavibriralo je gorko, mlado življenje povsod naokrog. Od zemeljske grudi pa do rožnatega neba so vztre-petali vsi molekuli, gibali se, preliva li drug v drugega, razkrojevali in množili se, moč življenja je zakralje-vala med njimi.
In stotisoč zibelk je zazibala narava svojim novim, mladim bitjem, \u kali in semena, brstje in popje je pognalo Čez noč.
Življenje   je    premagalo smrt.
Alehija!
Himna življenja pretresa vse stvarstvo in smrti ni!
Topli, mladi žarki prisostvujejo vseobčemu rojstvu, roditelji vesolju«' moči. —
Tudi v njeno sobico je prišel za mah košček pomladi.
Solnčni žarek, poln življenja mi-kroskopičnib plesov, polil tople mili ne je pokukal skozi okence.
Redka svitlobnn prikazen je bila to v temačni sobi učiteljice Maniee.
In ta prvi žarek je vzbudil novo hrepenenj«- v njeni duši, pričaral tre-
notno rablordeč evet na njena bleda lica.
»Ah, že skoro bo tu, »Velika noč«, moje veliko hrepenenje. * V so lačnem svitu se bova šetala po livadah, — saj pride gotovo, in zdrava bom, saj se ob njem napije moja duša in moje telo novih življenskih moči«, tako je vzkliknila.
In dvignila se ji je duša po tem edinem, prvem solnčnem žarku naravnost do solnca, visoko — kvišku, k luči, k sreči. A sreča je daleč, pot do nje dolga, učiteljiea Maniea je ni dohitela.
Mila je hčerka visokega uradnika. Kaj se hoče? Doma sedem otrok, premoženja nič, — dote ne, — ženina ne; učiteljiea naj bo, je modro razsodil visoki rodbinski svet. Zgodi I o se je tako.
Toda človek obrača, a narava obmC. Maniea je dovršila maturo z odličnim uspehom. Za učiteljico sta ji bila sposobna duša in srce; li tudi narnvec? kdo vpraša to.
Dobila je službo na kmetih, a za na kmete ni bila.
Podedovala je po svoji materi duševno in telesno aristokracijo.
Prvo dobra   dedščina,   a druga
zlo.
Njen komaj slišni, drobni glasek naj bi zapovedoval v ogromni šolski sobi, in njene ozke, majhne ročiee naj bi držale v vajetih 80 otrok.
Ah, hudo je, če sta si duša in te I o nasprotnika.
»Jaz hočem in moram«, je klicala duša; »ne morem«, je ihtelo telo.
Bil je to notranji, pol zavest en boj, ki je zmueil njene moči.
Toda Manica je bila učiteljiea /. vso dušo.
Kadar sva sedeli v polmraku pod dehtečo lipo, sem z največjim zanimanjem sledila njenim idealnim nazorom, ki jih je imela o otroku.
Ti uboga, bleda   Manica,   li ne veš, da ti tvoji otroci srkajo zadnje medle moči, li ne veš; da bo tvoj ide alizem tvoja smrt,sem si mislila često-krat.
A ona je govorila: »Kako ljubim jaz svoje otroke! Li veš, kaj je otrok! Koncentracija vseh najboljših moči, ki jih zmore narava.«
Zaklad, nedotaknjen in svet, dražji od bisera, svitlejši kot zlato, mehkejši kot vosek. —
In ti ga smeš dvigniti, oblikovati po svoje, vdihniti mu lastno dušo.
In te otroške oči! — Si se že kdaj zatopila v njih pogledi«
Zvezdice se utrinjajo in krešejo v njih in sleherno je vprašanje, proseč odgovora.
Kadar upre vame otrok svoj za upljivi polni pogled, tedaj poljubim vroče te bliščece svetove: svetovi so mi, še nerazrešni in zagonetni otro
ške oči in jaz sem njih zvezdoznanka ter študiram njih psiho.
Razvnela se je pri taki filozofiji, ustnice so ji drhtele, prsi dvigale, — otroka v naročje — in bila bi naj-krasnejši model Madoni. Toda njene mehke, temne oči je tudi začel studi rati mlad zvezdoznanee, notarski kandidat Milan.
In kaj naj  pripovedujem dalje!
Zavriskala je njena duša v novi, še neznani, brezmejni sreči — srce se je odprlo — prvi ljul>ezni. —
Potem je prišlo tako, kakor pride večkrat.
Usoda ne išče izvirnosti.
M i hm je bil premeščen.
Kmalu po sloveso ji je pisal vroče* pismo, polno ljubezni in nad:
»() veliki noči te obiščem ; tam pod zelenim borom, vrh holmca, bova sedela, ko bodo peli farni zvonovi!
Alehija bosta peli naši duši, saj bo praznovala najina sreča novo vsta jenje? —
Pozneje so prihajala pisma redkeje in slednjič izostala popolnoma. Ljudje so govorili, da ga je njej« mlada vdova v svoje mreže.
A Manica je verovala na pismo »O veliki noči«, kot v evangelij, upa la va" j in čakala.
In brala je te, od solz oblite in tolikrat poljubljene vrstice vsak dan.
A začela je usihati, bledeti, upadati.
Celo dolgo zimo se ni ganila \/. svoje temne sobice.
Pa je prišel solnčni žarek skozi njeno   motno   okenci',    preludij po mladi.
In ta prvi žarek je vzbudil novo hrepenenje v njeni duši, pričaral tre notno rahlo rdeč cvet m« njena lica.
»Ah že bo tu velika noč, tedaj me ne /.drži več v sobi, farni zvonovi bodo zvonili najini sreči. Vstajenji-, vstajenje.«
Kakor bas relief — le napol plastično so se dvigali tedaj njeni posušeni udje od barženastega naslonjača, in pismo ji je drhtelo v rokah.
In prišla je velika noč!
Ponpsao in Veličastno je potrkala na duri, da so se ji odprla na iztezaj.
Farni zvonovi so zvonili glasno in bučno; — ljudstvo pa je pelo »Aleluja«, vstal je, premagal je smrt.
Maniee ni zdržalo več v sobi.
Parni zvonovi so trkali na njeno rakev, ko so jo nesli k večnemu počitku.
»Premagal je smrt«, so peli kori; »premagala jo je smrt«, ihteli po-grebci.
Aleluja! Reqoiesrat in pace!
• ■ - Ha
uelim not
Pomlad valovi. Vse naravne sile delujejo, kakor bi se bile prebudile iz dolgega, okrepčirj<>čega spanja, vsa natura se preraja; vse klije, se po-mlaja in brsti, in z novo močjo se v človeških srcih oglaša hrepenenje po sreči ter se zliva ob tradioijonalnem prazniku nnturnega procesa pomladi v moaočen akord, izražen v podedo-vanem vzkliku: Aleluja!
Tudi boji za narodnost, za politične pravice, za gospodarski in um-stveni napredek niso drugega nič, kakor boji za kar mogoče veliko srečo, za zunanji red in za zunanje pogoje te sreče, po kateri hrepeni vsak posameznik in vse človeštvo. To večno hrepenenje poživlja vse energije, to neutešno koprnenje daje posameznikom, kakor tudi celim narodom moč, da se vzlic vsem neuspehom in razočaranjem, oviram in velikim težavam vedno z novimi silami lotevajo boja za svoj prostorček i>od solncem. Lepše, svobodnejše, bogatejše in srečnejše življenje kot je sedaj, to si hočemo pridobiti in temu namenil je posvečeno vse naše delo in vse naše bojevanje.
Zakoni naravi' so večni, so nepre-meuljivi in so neusmiljeni in ti zakoni zahtevajo, tla se mora vsak bojevati za svojo srečo in za svoje blagostanje: vsak posameznik pa tudi vsak narod; kdor se ne brani, kdor nima toliko življenjske sile v sebi, da se vojskuje, ta mora ginevati. trpeti in poginiti.
Mors tua vita mea! To je spoznanji1, ki prešinja naše nasprotnike in z neusmiljeno silo delajo na ures-ničeuje tega Spoznanja, ker vedo, da je naša smrt !>ogoj njih sreči, naš propad pogoj uresničenja njihovih želja, namenov in hrepenenj.
V starih časih je veljalo načelo, da postane premaganec suženj srečnega zmagovalca in da mu zapade tudi vse premagančevo imetje. Ta strašni princip se je sicer tekom stoletij ublažil, toda v bistvu velja še dandanes. Naši nasprotniki delajo na to. da nas dobe i>od svojo oblast, da postanemo njim podložni, da bodo oni gospodovali, mi pa jim služili, da bodo oni uživali, mi pa zanje delali, da bodo oni bogati, mogočni in srečni, mi pa da bomo v potu svojega obraza skrbeli za njih blagostanje in zadovoljstvi) ter pri tem umirali v bedi in temi.
Boj za slovenstvo ni druzega, kakor boj za svobodo, za blagostanje in za srečo vseh ljudi slovenskega je-zika.
Tožijo in dolže nas, da smo mi zasejati nezadovoljstvo in provzročili te boje, češ, da je prej vladal mir v slovenskih deželah in da je vladalo zadovoljstvo. Kako smešne so te dol-žitve, kako otročje so te tožbe! Saj je res nekoč vladal mir, takrat naru reč, ko je Slovenec udano nosil težke verige na rokah in na nogah in je v svoji nezavednosti in zaostalosti, spoštljivo delal tlako oholemu Nemcu ali Italijanu. Toda kakor so minuli časi. ko so se ljudje z veseljem dali cvreti za svojo vero in so zraven prepevali pobožne pesmi, tako so tudi minuli časi, ki so ljudje radovoljno nosili verige. Spoznali so svojo brezpravnost in krivice, ki se jim gode, rane. ki so jim jih prizadevale verige, so postale neznosne in začeli so boj, da se rešijo verig. Ta boj je napredek, ta boj je sreča, ker nas more popeljati do zmage.
Da, pred šestdesetimi leti ni bilo teh bojev in naši nasprotniki nam niso tako stregli po življenju kakor sedaj, pa saj jim tega ni bilo treba, saj so nas imeli v oblasti in so z nami počenjali, kar so hoteli; toda odkar nas ui več volja nositi verig in biti suž-
nji svojih nasprotnikov, napenjajo ti vse bolj ljuto svoje moči, da bi nas zopet podjarmili in spravili pod svoj podplat.
Politična, gospodarska, kulturna in socijalna emancipacija od Nemcev in Italijanov, to je smoter našega sedanjega boja ž njimi, ker je ta emancipacija prvi pogoj lei>šemu, bogatejšemu in srečnejšemu življenju, po katerem hrepenimo. Tudi slovenski narod ima prirojeno pravico do prostora pod solncem in iz te pravice izvira naša dolžnost, da nasprotujemo in skušamo premagati vse, kar nas ovira doseči ta svoj cilj.
Silne in mogočne so te ovire, ki nam jih je odstraniti. Pri vsakem koraku zadevamo ob take ovire. Tuji uradnik, ki ni naše gore list, zavzema vedno le mesto, ki bi moralo iti domačinu; tuji trgovec, ki živi med nami, onemogoča Slovencu, da pride naprej; tuji obrtnik je kruh, ki bi ga moral imeti Slovenec . . . Kamor pogledamo, vidimo ovire gospodarski, kulturni ali politični emancipaciji Slovencev. Svoje čase je bilo teh ovir še več, odstranili smo jih tem več,koli kor bolj je rasla naša moč.
Glavna ovira je seveda politični sistem, po katerem se vlada v naši državi. Naša moralična pravica je, storiti vse kar se da, da uničimo ta sistem, ki nas tlači in davi. Drugod je, kakor je že Lassalle dokazal, vladajoči politični sistem vedno samo izraz vsakokratnega razmerja moči med posameznimi socijalnimi in narodnostnimi skupinami. Pri nas ni tako, kar je pri nas konstitueijonali-zem samo navidezen, v resnici pa vlada državo družba ošabnih aristokra-tov, stupidnih dvornikov, domišljavih generalov, starih bab, zlobnih po-I>ov in časti ter dobička lakomnih birokrate v. Moč in veljava te družbe je veliko večja, kakor moč narodov, zlasti ker zna med ljudskimi zastopniki vedno iztakniti tiste, ki so pripravljeni izdati in celo prodati ljudske interese. Ta družba je nositeljica vladajočega sistema in zato je boj proti temu sistemu rodil doslej tako malo znatnejših uspehov.
V veliki meri smo tega tudi sami krivi, ker naši zastopniki niso še vodili proti temu sistemu takega boja, kakor bi bil potreben. Kmalu bo že sto let stara modra beseda: »I/ Etat ne cede jamais aus prieres et n* obeit qu' aux menaces« toda smisla tega nauka, da namreč od države ni iz lepa ničesar dobiti, naj bo še tako pravično in da država le tedaj odneha, če se jo v to prisili, tega žalostna delegacija slovenskega naroda v dunajskem parlamentu še ni spoznala. Mogoče, da ga tudi neče spoznati, ker to gotovim osebam tako bolje kaže, kajpak ne zaradi tega, ker mislijo, da bo to v korist narodu... Doživeli smo celo slučaje, ko so klerikalni zastopniki slovenskega naroda tako postopali, da siiio se nehote spomnili na vzklik, ki ga je v ogrskem državnem zboru Apponv vrgel Tiszi v obraz za-kličavši mu: imi>edimentum publicae honestatis!
Ni dolgo tega, kar je Rene Pi-non, politični redakter pariške »Re-vue des Deux Mondes« priobčil v »N. Fr. Presse« članek, kjer je s klasično kratkostjo označil stališče zatiranih narodov napram državi. »So tudi narodi, ki znajo reči ne — kakor Poljaki na Ruskem in Irci na Britanskem.«
Slovenci danes še ne znamo reči ne. a če hočemo premagati vladajoči sistem, če hočemo pomagati pravici in pravičnosti do zmage in postavam do dejanjske veljave, potem se moramo naučiti, da bomo o priliki rekli tudi n e , kakor Irci na Britanskem in Poljaki na Ruskem. Napram vladajo-
Cercle fronco-ilIyrien.
Torej ste vendar ustanovili v Ljnbljani svoj »cercle«. Pozdravljam ga, saj spadajo ti »cereles« med najbolj prijetne krožke, ki morajo vsakega obiskovalca s svojo neprisilje-nostjo, odkritosrčnostjo in nedolžnim razvedrilom navdušiti in mu pustiti najlc|>ših spominov, neprisiljeno zabavo po celodnevnem duševnem na poru.
Spominjam se, rad se spominjam onega dne, ko sem nekako nezaupljivo se priglasil k takemu krožku. Poznal sem razne šole tujih jezikov, znana so mi bila tujejezična predavanja, kurzi in zato sem nekako previdno vstopil v društveni lokal, misleč si, bolje oprezno, da se potem laglje zopet zgubim iz društva. Je bila pač posledica, da večina podobnih krožkov ne odgovarja popolnoma svojemu cilju.
Tako premišljujoč, že vidim nasproti mladega gospoda, ki mi podaja roko, ter me hiti predstaviti predsedniku. Nekako razrušen sem vendar skušal zakriti nezaupljivost in se raz-govarjal s predsednikom. Po kratkem pogovoru, naprosi predsednik bližnjega gospoda; bil je gotovo odbornik, — naj me predstavi damam in gospodom. Podavši roko prijazne-
mu predsedniku, sledim gospodu, ki me predstavi po vrsti damam in gospodom, končno pa me ustavi pri njemu bolj znanih damah, katerim me enako predstavi m naznani. Gospa mi ponudi stol in začeli smo se razgo-varjati.
Med tem pa sem pozorneje pre-motrival po dvorani. Bilo nas je kakih 30—K/, polovica dam in približno ravno toliko gospodov. Zabava in pogovori so bili videti prisrčni, vsaj po obrazih se je dalo soditi, da je zabava neprisiljena. Poleg tega sem tudi opazil, da kakih 8 dam, starejših gospa »štrajka«, da nočejo govoriti francoski in so se celo odločile ml naših miz. Seveda ni bilo težko uganiti, da so to gardedame, ki spremljajo svoje hčerke, na večere kakor je to povsod navada. Družba je bila kaj raznovrstna: Tu sedi prileten gosp' in razklada svoji sosedi o svojih doživljajih, tam pripoveduje mlado dekle svojelu sosedu, kako rada hodi v gledališče, na koncerte, plese itd., na drugem kraju zopet stikajo en gospod in dve dami glave skupaj v zelo živahnem razgovoru, pripovedujoč si o uspehih, katere je imel tenorist X. na Francoskem, ob steni pa zopet stojita dva gospoda, govoreč, gotovo o privatnih zadevah.
Tudi jaz sem se med novima znankama dobro počutil, govorilo se
čemu sistemu se moramo vendar že enkrat postaviti na stališče Bazarova v romanu »Otci i deti«, kjer je rečeno .. . »soglašal bom z vami, če mi pokažete le eno uredbo, ki ne zasluži, da se jo popolnoma in brez usmiljenja uniči«. Naš spas je v tem, da se sedanji sistem popolnoma in brez usmiljenja uniči in kar je v naših močeh, moramo v to doprinesti, drugače si ne bomo nikdar zagotovili pogojev mirnemu življenju in razvoju, to se pravi pogojev sreči.
Seveda je pa tudi naša usoda v največji meri odvisna od nas samih. Boj s sistemom se da dobo je vati, boj za srečo pa s tem še ni končan. Tudi če se spremeni sistem, je pogoj naše zmage med nasprotniki le odvisen od tega, če bomo zdrav in nraven, krepak in delaven, trezen in štedljiv narod in če se nam posreči organizirati narod v nacijonaluo zavedne socijalne skupine. Kar smo dosegli v dolgi dobi od leta 1848. to je naposled usi*eh demonične moči nacijonaine misli in gojiti ta sveti ogenj v naših dušah, to je naša prva dolžnost. Potem pride gotovo tudi za nas ona vesela velika noč, ko bodo naša srca vriskala: Boj je z zmago končan — aleluja! _
Kulturne dolžnosti nasiti denarnih zavodov in lavnih horporacll.
Leto za letom smo s tihim onemoglim srdom opazovali, kako je ravnateljstvo »Kranjske hranilnice« s slovenskim denarjem podpiralo nemška društva in nemške šole ter tako umetno vzdrževalo nemštvo na Kranjskem. Tu se nanj jc vrinilo vprašanje: kje pa so slovenski denarni zavodi, kje so slovenska industrijska in trgovska podjetja y. večjim denarnim prometom in dobičkom, kje so slovenske avtonomne korporacije, deželni zbori, občinski in na Štajerskem okrajnem zastopi, da bi podpirali slovenska kulturna in narodna stremljenja? Tako i adi se habamo, kako razvito je naše zadružništvo, koliko denarja je v naših posojilnicah in hranilnicah, in vendar smo dozdaj le malo slišali o podpiranju kulturnih teženj našega naroda s tem denarjem. Ce prosi kak vseučiliščnik podpore pri kak: posojilnici, izkažejo mu veliko milost ter mu dovolijo pet in pol odstotno posojilo proti menici, katero morata pod pisati dva poroka. To vendar ni podpora! Namen teh vrstic je, opozoriti na nekatere kulturne institucije, ki so potrebne podpore in zbuditi zanimanje za kulturno narodno delo.
1. Podpiranje šolstva in dijastva.
Kdor ima šolo in naraščaj, ima bodočnost. To so že davno spoznali naši narodni sovražniki Nemci, to tudi vedo Cehi in drugi narodi. Češke občine so ustanovile same 20 gimnazij in 12 realk, ki so zdaj v državni ali deželni oskrbi. V Kromerižu se je sestavil konzorcij za vzdrževanje gimnazije, ker je občinska uprava takrat št bila v nemških rokah. Realko v Prostjejovu je ustanovila tamošnja češka posojilnica.
»Kranjska hranilnica« je omogočila nemško solo na Jesenicah, vzdržuje takozvano šu.Herajnsko šolo in žensko učiteljišče v Ljubljani ter podpira vse nemško šolstvo na Kranjskem. Na slovenski strani so idrijska mestna občina s svojo realko, Ljubljana z dekliškim licejem in višjo dekliško šolo ter ljubljanski škof s svojo gimnazijo, ki pa niti ni bila tako nujno potrebna, a to so le osamljeni
je o tako mnogovrstnih strokah umetniško - - splošnega življenja, da sem bil popolnoma zaverjen v svoji sosedi, katerima se je poznalo, da ste jako izobraženi dami. Tudi sem pozneje zvedel, da je gospa mnogo potovala, njena hčerka pa se je vrgla na literarno polje.
Bili smo v naj živahnejšem pogovoru, ko naenkrat zazvoni predsednik ter naznani program večera, poleg tega se pa v šaljivih besedah spominja preteklih soireejev. Pazno sem mu sledil, poleg tega pa pil počasi kavo, katero sem naročil, prileglo se mi je nekako bolj kot pa naročevati pivo, da bi pa naročil večerjo pa nisem bil preveč »razpoložen«. Ker je bil odmor že precej dolg in se končno človek tudi naveliča vedno le govoriti in konverzirati, tedaj je predsednik umestno predložil, da se preide kar k prvi točki programa.
Vitka gospica stopi v ospredje dvorani, z gosli v rokah, ž njo pa starejši gospod. Nastane molk. Iz globo-čiue tišine privabijo njene gosli tako otožnomilo pesem iz Smetanovih skladb, da smo vsi ostali vprti v njeno roko, videlo sc je, kako sklonjene glave posluša omizje mlado umetnico. Ploskanje, odkritosrčno ploskanje je zadonelo pri omizju in igralka nam je morala zaigrati šc par manjših ko-
slučaji, čeravno je slovensko šolstvo najbolj odkazano na samopomoč.
»Kranjska hranilnica« pa je tudi podpornica nemškega dijastva. Ustanovila je na realki dvanajst dijaških ustanov, ki zapeljujejo revne slovenske starše, da zapišejo svoje otroke za Nemce in s tem upajo zaslužiti katero teh štipendij. Seveda je ta up prazen! »Kranjska hranilnica« daje tudi znatne prispevke za }>odpor-ne zaloge nemških šol. Prvi državni gimnaziji je v tem trenutku, ko so se odcepili nemški razredi, tudi prekinila svojo podporo! In kako potrebni podpore so slovenski srednješolci!
Isto velja o visokošolcih. Koliko pa je slovenski li občin in denarnih zavodov, ki bi redno dovoljevali prispevke slovenskim dijaškim podpornim društvom v Gradcu, na Dunaju ali v Pragi? Praško podporno društvo dobiva redne podpore celo od nekaterih čeških občin, okrajnih zastopov in denarnih zavodov. Še večji reveži so absolventi visokih šol, ko morajo celo leto brez plače prakticirati. Znan nam je ie en skvenski denarni zavod, ki poleg visokošolcev tudi redno podpira nekaj praktikantov. Ta zavod daruje vsako leto po pet do šest tisoč kron za podpore. Velika večina pa se ne povzpne niti do 50 ali 100 K, katere bi dovolila dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« v Ljubljani, ki je v zadnjem času razširilo svoj delokrog tudi na praktikante brez plače.
2. Slovenska kulturna društva.
Nemški denarni zavodi in javne korporacije darujejo velike vsote za nemška bojna društva »Schulverein« in »Siidmark«. »Kranjskahranilnica« podpira filharmenično družbo, omo-gočuje izdajanje nemškega domovi-noznanskega lista »Carniola«, nemškega učiteljskega lista »Laibacher Schul-Ztg. itd. Kdo pa se spomni slovenskega glasila muzejskega društva, kdo podpira »Glasbeno Matico«, »Slovensko Šolsko Matico«, »Slovensko planinsko društvo«, koliko zavodov in avtonomnih korporacij dovoljuje redne prispevke za »Družbo sv. Cirila in Metoda«i Tudi »zdajanje slovenskih srednješolskih knjig povzroča veliko žrtev, deželni odbor prispeva nekaj k temu, slovenski mecen Gorup pl. Slavi uski je daroval društvu slovenskih profesorjev 500 K v ta namen, sicer pa se vsa slovenska javnost prav nič ne zmeni ne za to, ne za druga kulturna vprašanja. Delo in stroške vseh naših kulturnih podjetij in društev nosi le posameznik in sicer večinoma uradnik, ki od svojih pičlo odmerjenih dohodkov ne more veliko žrtvovati. To zelo ovira kulturni razvoj celega naroda. K temu pride še cepljenje moči v j>olitičnem delu : vsaka strančica, skoraj vsak stan hoče imeti svoje politično glasilo, za kulturno delo pa nedostaje moči. Kranjski Nemci nimajo svojega političnega lista vkljub izborni politični organizaciji, izdajajo pa kulturne liste »Sehulzeituiig« in s pomočjo slovenskih strokovnjakov »Camiola«.
3. Znanstveno delo posameznikov.
Pomanjkljivo šolstvo, beda našega dijastva, nepremožnost inteligence, absorbiranje njenih moči v raznih društvih, to so tudi zunanji materijalni vzroki, da se posameznik ne more posvetiti znanstvenemu delu. To delo zahteva poleg duševne zmožnosti, katere pri nas gotovo ne manjka, tudi veliko gmotnih žrtev. Treba je knjig in drugih sredstev za študije, treba je pokritja stroškov za publikacije, mora se investirati večji kapital v raznih znanstvenih zavodih. Kot primer naj navedemo le ljubljansko potresno opazovalnico. Zopet je bila »Kranjska hranilnica« ,ki je dovolila
sov . . . Nato pa je sledila zopet prosta zabava in pogovor.
Po precejšnjem odmoru pride na vrsto recitacija šaljive pesmi, ki biča današnje družabne odnošaje. Bila je jako dobro izbrana, kajti vsakdo je sledil pazno dobrim dovtipom in,če si je pri tem zapomnil par novih fraz, mu gotovo ni škodilo. Recitantki se je pa * ploskanjem dalo priznanja in simpatij.
Nalo je imel pa besedo mlajši gospod, ki je v kratkih obrisih podal življenje in delovanje pesnika Laniar-tina, govoril je priprosto, ne učeno, toda zelo lahko razumljivo in videlo se je, da seie potrudil izbrati le zanimivejše stvari za svoj tema. Ker se je bližalo že deseti uri, je naprosil predsednik le še muzikaličnega Jima, da nam je zaigra) uar skladb na klavirju potem se je pa večer »oficijal -no« zaključil, to se pravi, predsednik je odšel in tudi nekaj drugih se je poslovilo, ostali smo se pa prisedli k skupni mizi ter se zabavali še nekoliko časa, dokler ni tudi nas hiteča ura primorala oditi.
Tako sem bil prav zadovoljen s krožkom. Dasi sem dobro govoril francoski, vendar sem bil vesel, da sem mogel konverzirati, kajti kakor povsod tako pride Človek posebno še pri jeziku iz vaje, ako ga ne govori pogosto.  Ugajalo mi je posebno to,
štipendije za potovanje v Italija, kjer so bile najboljše opazovalnice, ona je pokrila stroške za aparate, nekaj aparatov so t vrdke T o n n i e s in Sama s s a napravile zastonj. Seveda se prispevali tudi drugi činitelji: o. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk, realen i krajevni fond, cesarska akademije znanosti na Dunaja. Gotova pa je, da onim, ki opravljajo delo v opazovalnici, ni treba prinašati tudi gmotnih žrtev, ampak da so aa svoje delo materijalno vsaj deloma odško-dovani. V Idriji se je v zadnjem času tudi ustanovila j>otresna opazovalnica, toda slovenski profesor ne le ni dobil štipendije za potovanje ali druge odškodnine za delo, temveč brali smo v listih, da je sam prispeval 1000 K za opazovalnico] To lahka napravi eden, ki slučajno nima rod bine, večina pa ne more. Tako se zgodi, da tupatam kateri nekaj časa še ostane v stiku z znanostjo, končna pa obneinore v boju za svoj in svoje rodbine obstanek, izčrpa svoje moči v postranskih zaslužkih in se potopi v filistrstvo.
Ce hočemo kot narod obstati, moramo kulturno napredovati, zato pa je treba materijalne podpora za kulturno delo od najnižjih do najvišjik šol, treba je gmotnega vzdrževanja kulturnih društev in posameznik kulturnih delavcev. To pa morejo v izdatni meri le večji podjetniki in denarni zavodi ter javne korporacije. Ce n. pr. kočevska mestna hranilnica lahko dovoli 13.122 K v dobrodelne namene vkljub letošnjemu manjšemu dobičku, potem se pač mora od naših zavodov zahtevati več, kakor so storili dozdaj. Ce jim pravila tega ne dopuščajo, pa se naj iz-premenijo, kjer je to mogoče. Kaj nam pomagajo nakopičeni rezervni zakladi, če pa ves narod kulturno zaostaja? Kapital, ki se naloži ▼ kulturnih podjetjih, zlasti v šolstva, se be izborno obrestoval. Na drugi strani pa tudi ni treba izplačevati superdi-vidend, dokler še narod ni dobil sva-jega deleža!
Pismo iz Jrliiie.
Belgrad, 8. aprila.
»Slovenski Narod« spada med one redke liste v avstro - ogrski monarhiji, ki so konec avstro - srbskega konflikta popolnoma pravilno ocenili in označili »mir« samo provizornim, ker o kakem resnem in definitivnem poravnanju za sedaj res ne more biti niti govora.
Ko bi prihajale tukaj v poštev samo Avstro - Ogrska in Srbija, bi se pač lahko govorilo o popolni in definitivni kapitulaciji Srbije pred avstro - ogrsko monarhijo, ker to je jasno, da Srbija sama ne bi mogla biti kos veliki obdonavski monarhiji. Srbija je sicer moralno močna in se je tudi oborožila z naj modernejši ia orožjem, ali njena moč vendar ne dosega moči avstro - ogrske monarhije, ki ima okolu 50 milijonov prebivalcev, med tem ko jih Srbija nima niti cele tri milijone. Ako bi torej Srbija tudi ]>opoinoma in definitivno kapitulirala pred Avstro - Ogrsko, ne bi to za njo bila ni kaka sramota, kakor niti /a\ Avstro - Ogrsko ni kaka slava.
Ali ravnokar »poravnani« konflikt ni imel značaj avstro-srbskega konflikta. Avstro - Ogrska in Srbija sta stali samo v ospredju velikega diplomatičnega boja. ki ga je vodila Evropa z Nemčijo in Avstro Ogrska je bila v tem boju neposredni komha-tant Nemčije, kakor je Srbija bila neposredni kombatant Kvrope.
In v tem boju je kapitulirala Evropa,
(Dalje v prilorli
da ni to nikaka mučna šola, ali pa kurz. kjer se ne sme niti ganiti in se mora nekako prisiljeno učiti, kar začne pa vsakomer hitro presedati. Obenem sem pa prišel do prepriča nja, da se tu več nauči, kot v vsaki šoli, ker se tu jezik v resnici govori oziroma v*aj skuša govoriti in kakor je znano, je covoiica edino sredstvo, da se naučimo živega jezika.
Poleg tega se pa človek uči igra je, nehote si zapomni novo frazo ni ako je sani dober Francoz, tedaj ga napake soseda    nikakor    ne motijo, ampak ga nasprotno \ trjujejo v nje govem znanja jezika. In da se človek nauči »graje, nehote, to je pred vsem cilj podobnih krožkov. \'e gramatike in pravil, to si naj vsak priuči doma, v družbi naj pa skuša vdejstviti ia v porabi ti to, kar se je naučil sam ; pa česar se je priučil v razgovoru i
ostalimi člani.
Zato sem začel s pravim vesel jem posedati »Cercle f ranca is« ter sem se popolnoma vdomačil v tej prijazni družini, saj smo zares tvorili vsi skupno enotno družino, ki ne pozna nikakih nasprotstev, nesloge, ampak se vzajemno veseli, uči in raduje v odkritosrčnih pogovorili in nedolžnih šalah.
Večeri so bili vedno bolj ia bol# zabavni. Enkrat se je pelo, drugi« nam je moral kdo kaj zaigrati, trat
Predaleč bi nas odvedlo raziska-tanje vzrokov tega poraza, vzrokov ie kapitulacije Evrope pred Nemčijo, Hli eno se lallko konstatira: Nemčija, ^ nahaja danes da zenitu svoje moči in je postala nevarna celi Evropi, t sled česar se lahko z gotovostjo trdi, in ne bomo dolgo čakali na splošno tvropsko konflagracijo, slično voj-gaiU v začetku preteklega stoletja, \o se je združila skoraj vsa Evropa pn>ti Napoleonu in ga — strla.
Taka evropska koalicija je sedaj yt sestavljena proti Nemčiji in drža-Tv\ ki se nahajajo v tej koaliciji, so se jačele mrzlično pripravljati za to odločilno borbo, v kateri se odloči: ali fco Nemčija še na dalje zavzemala do-»liuirajoč položaj v Evropi, ali pa bo ttrta kot Francija pred sto leti.
Dolgo se na to borbo ne bo čakalo, ker nima Anglija — voditeljica kealicije — časa za to. Nemčija po-mmožuje svoje vojno brodovje tako, *a bi ono bilo 1. 1917. močnejše od Angleškega in Anglija noče mirno čakati, da njen največji sovražnik postane na morju enako močan kot ona; Anglija hoče Nemčijo prej premagati. Samo Rusija se mora dobro pripraviti — ker Francija je že dovolj pripravljena — in to se lahko zgodi v zekolikih, vzemimo 2—3, največ 4 letih.
Taka je perspektiva za najbližjo prihodnjost in »Slov. Narod« je do-kro zadel, ko je pisal, da na Dunaju in v Budimpešti nimajo prav nobenega povoda radovati se »zmage« aad Srbijo.
Potrebno je konstatirati še nekaj.
Evropska koalicija je obrnjena ▼ prvi vrsti proti Nemčiji, a proti Avstro - Ogrski samo v toliko, v kolikor je ona zaveznica Nemčije. Evropa seveda nima niti namena raz-dejati obdonavske monarhije v slučaju da njo in Nemčijo porazi, ne-ero vstvari v tem slučaju iz nje ono, t kar je ona po svoji geografski legi in etnografični sestavi tudi poklicana: Evropa hoče vstvariti iz sedanje Avstro - Ogrske vzhodno Švico, t. j. državo, v kateri bi živeli razni medsebojno popolnoma ravnopravni narodi, ki uiti pomišljali ne bi na to, da služijo kot avantna garda Nemčije. Kratko rečeno: Evropa hoče izolirati Nemčijo, a to se more zgoditi edino tako. da v podonavski monarhiji pridejo Slovani in njeni neneinški narodi sploh do one veljave in onega vpliva, ki jim po njihovem številu pripada.
S t a k o Avstrijo bi tudi balkanski Slovani živeli v najboljših odno-iaj t, ker oni Avstrijo danes sovražijo samo za to, ker gledajo v njej avantno gardo Nemčije.ki zatira Slovane, ki živijo v njenih mejah,a brate balkanske Slovane, ovira v njihovem gospodarske m razvoju, če tudi ji njeni lastni vitalni interesi iinpera-tivno nalagajo, da nastopa na Balkanu tako, da si pridobi zaupanje balkanskih narodov, ker edino potem bi mogel postati Balkan rentabilen trg za njene industrijske izdelke, ki jih drugam ne more izvažati, ker ima okolu sebe skoraj same več ali manj udustrijske države, oziroma države, v katerih se industrija že močno razvija.
Ali glavni predpogoj za to, da si Avstrija pridobi zaupanje balkanskih narodov je njen notranji preustroj: ona mora postati slovanska država, oziroma država v kateri bodo Slovani uživali popolno ravnopravnost z Nemci. To je conditio sine qua non in merodajni faktorji na Dunaju bi to sami morali sprevideti dokler je se čas, ker bolje je storiti nekaj neizogibnega svojevoljno, kot po velikih žrtvah po zapovedi drugih.
Gonja proti Čehom.
B r u o , 9. aprila. Policija, oziroma žandarmerija je izvršila danes po raznih mestih na Moravskem hišne preiskave pri odbornikih češke narodno - socialne organizacije ter zaplenila pri njih najdene spise. Hišne preiskave so v zvezi z akcijo oblastev zoper protivojaško propagando narodno - socialnih društev na Češkem.
Jablanice, 9. aprila. V češkem hotelu je izvršila policija hišno preiskavo, ker je oblast poizvedela, da ima v t eni hotelu svoj lokal narodno - socialna mlademiška organizacija »Svatopluk«.
Dunaj, 9. aprila. Namestništvo ni potrdilo pravil dunajske skupine »Društva čeških železniških uslužbencev« in sicer zaradi tega, ker so bila pravila tiskana v češkem jeziku in ker je v $ 1. teh pravil sprejeta določba, da je poslovni jezik društva češki. Namestništvo se je postavilo na stališče, da je na Nižje Avstrijskem samo nemščina v deželi navaden jezik in da se vsled tega ne morejo dovoliti društev, katerih poslovni jezik ni nemški. Zdi se, da je jel brit i v Avstriji oster nemški veter, menda v zahvalo za pomoč, ki jo je nudila Nemčija avstro-ogrski monarhiji v balkanskem konfliktu. Dosedaj ni delala vlada nobenih ovir pri snovanju slovanskih društev, dokaz tega najrazličnejša slovanska društva, ki obstoje že desetktja in katerih poslovni jezik je izključno slovanski. Vidi se torej, da je napočila v Avstriji za Slovane nova era, a če bo ta era donesla vladi in Nemcem zmago, to je veliko vprašanje.
Slovanski veliki petek.
Praga, 9. aprila. »Narodni List v« pišejo: Neveselo je v slovanskem svetu. Obe neodvisni srbski državi sta se pravkar pokorili sosedni velesili, velika Rusija ječi pod sramoto, ki ji je zadala njena diplomacija, pruski in ruski pritisk na Poljake se nadaljuje, Slovaki zdihujejo pod težko peto, s katero jim je brezobzirni Madžar stopil na tilnik, na Hrvatskem divja Rauchov despotizeni, Slovenci in mi Cehi smo razdrobljeni na razne stranke, ki se bore med sabo na nož, kakor nalašč, da bi triumfujoči tem lož je zmagoval nad nami ter nas kulturno in gospodarsko za desetletja po-tisml nazaj. Pred diktatom nemškega Dunaja se nista samo pokorili mali srbski državici, marveč celo silna Rusija. Kje je torej sila slovanstva l Kje je strašni panslavizem, pred katerim kriče dunajski in poštanski žurnali-sti: Križaj ga, križaj ga! kakor pred davnimi stoletji njihovi pradedje pred Pilatovo palačo... Zmaga Aehrenthalova je znova okrepila slovansko zavest po vseh zemljah, kjer prebivajo Slovani. In če imamo danes slovanski veliki petek, je odvisno samo od nas. da končno poravnamo svoje notranje spore in da vznikne po velikem petku tudi za nas dan vstajenja.
Sprememba berolinske pogodbe.
Dunaj, 9. aprila. Jutri poseti-jo ministra zunanjih del barona Aehrenlhnln poslaniki velesil ter mu vroče noto. v kateri signatarne sile berolinske pogodbe izrekajo svoje privoljenje, da se razveljavi člen 25. berolinske iK>godbe.
Izselitev srbskih četnikov.
Budimpešta, 9. aprila. Reška policija je obvestila vlado, da je več sto srbskih četnikov iz Srbije, Črne gore in Makedonije na   potu v
Reko, od koder se nameravajo odpeljati v Ameriko. Ker so pretekli teden na meji ustavili okrog 150 četnikov, je sedaj vlada dala policijskemu ravnateljstvu na Reki ukaz, naj ne dela izseljencem nobenih ovir. Prihodnji teden pričakujejo na Reki okrog 5000 selečih se srbskih četnikov.
jič deklamirati, včasih nam je kdo čital kratko lahkoumljive francoske anekdote, zopet drugič je bila mala debata itd. Tvariim je bila vedno tako izbrana, da ni bila tendenčna, da je po možnosti zabavala vse in bila lahko umi j iva. ker le tako je mogoče, da si pri tem jezikovno res kaj profitira, saj se ni šlo za znanost in bog ve kaj, ampak za edino konverzacijo, za učenje jezika. Da je pa bil pogovor posebno med boljšimi »Francozi« dostikrat zares jako zanimiv in včasih debate prav poučne, se samo ob sebi umeje.
Tako sem se polagoma popolnoma vdomačil v vCorclu« in postal njegov stalen obiskovalec, kajti našel sem tam v resnici vednega razvedrila, mesto v'kavarno je šla moja pot v »cercle«.
Seveda niso vsi »cercle« taki kakor ravno omenjeni, kajti kakšen naj bo krožek, je pač v prvi vrsti odvisno od ljudi, ki ga tvorijo, od njihovega temperamenta, izobrazbe, gmotnega in socijalnega stanja; saj so nasprotno ravno to one okoliščine, ki dajejo smer vsakemu društvo.
Imel sem pri lil«1 videti mnogo podpbnih »cerclov«, ki imajo isti cilj, toda ga skušajo po okoliščinah razno uresničiti. Nekod so n. pr. enourni kurzi popoldan ali pa zvečer, dvakrat na teden, kjer se razlaga slovnica in pa izgovarjava. Podobni kurzi
obstoje v veliki množini v Parizu in so namenjeni tujcem. Navadno se dajejo brezplačno v prostorih kake ljudske šole. Drugod zopet se tvorijo male skupine po 5—10 oseb, ki sede navadno pri eni mizi pod vodstvom učitelja, kateri vodi prosto razgovar-javo. Tudi taki kurzi so na Francoskem in v Italiji za tujce.
V mnogih krožkih obstojajo zopet razne skupine, ki različno skrbe za jezikovno izobrazbo. Nekatere sku-gledališke predslavice, zopet druge za godbo in zabavo, tretjo za majhne gledališke predstavice, zopet drugi za davanje poljudnih kratkih spisov v obliki nalog itd.
Tako je pač umevno, da si niti dva krožka nista podobna, ampak, da je vsak urejen tako, kakor ravno najbolje odgovarja zahtevam članov, ki naj tvorijo prijetno družino. Povsod so kombinira eno z drugim. Ponekod se vrŠe večeri enkrni na teden, drugod so spojeni s še posebnim kurzom, - čitalnico, knjižnico itd.
Vendar ako člani postanejo res prava družina, ako se neprisiljeno obnašajo, ako so si napram drugim odkritosrčni, tedaj pač, naj bo že cercle kakor hoče, gotovo prospeva k svojemu cilju, to je z lahkoto se priučiti in spopolniti jeziku, ki javzema prvo mesto med vsemi narodi. Jaz vsaj vem, da imam iz »Cercle francais« najlepše spomine. V. K.
Ali le umestno razširjenje župne cerhueu SkofjlLohl?
Vsi župljani in davkoplačevalci v Škof ji Loki se bavi jo že tri leta z gornjim vprašanjem. Temu se seveda ni čuditi. Razširjenje župne cerkve Sv. Jakoba v Škofji Loki bi po načrtih, ki jih je dal napraviti prečastiti škofjeloški župnik Avguštin Šinkovec stalo ogromne vsote ljudskega denarja. Sicer nihče ne nasprotuje, da se cerkev osnaži in očedi in da se popravi, kolikor je to sploh potrebno, toda da bi se nam in našim potomcem nakladala občutna bremena za to, ker si je prečastiti loški župnik zabil v svojo glavo, da mora še imeti popolnoma prenovljeno in povečano župno cerkev, nismo in ne moremo biti vzlic temu, da se je slavni odbor županstva mesta Škofje Loke vsedel na župniko-ve limanice in je sprejel njegov tozadevni predlog za odstop mestnega sveta v to svrho.
O stvari je tudi že govorila c. kr. centralna komisija na Dunaju, ki ima nalogo, da se po celem našem cesarstvu ohranijo vsi važnejši zgodovinski in umetniški spomeniki. Zanimivo je, kar piše ta c. kr. centralna komisija o naši župni cerkvi.
Ker pa vemo, da prečastiti loški župnik Avguštin Šinkovec ne bo svojim vernim župljanom in somišljenikom in sploh vsem interesovanim davkoplačevalcem našega mesta in okolice priobčil ta dopis, storimo to mi, da bo naše ljudstvo vedelo, kako sodi ta velevažna in merodajna c. kr. centralna komisija na Dunaju o umetniški vrednosti naše župne cerkve.
Oskrbeli smo prevod tega nemškega spisa, ki se po slovensko glasi:
Štev. 230 ex 1909. Dunaj, dne 9. marca 1909. Knezoškofijskeinu ordi-uariaiu v Ljubljani.
Odgovarjaje na zelo cenjeni do pis-z dne 14. januarja 1909 št. 193, ti-čoč se razširjenja mestne župne cerkve v Škofji Loki, počaščuje se centralna komisija sporočiti, da smatra to cerkev za spomenik prav posebne historične vrednost:.
S stališča negovanja spomenikov (Denkmalpflege) bi se torej moglo v razširjenje šele tedaj privoliti, ako bi se sedanji za čas postanka (Entste-hungszeit) cerkve značilen prostor (Raumeindruck) po možnosti ohranil. To bi se dalo doseči najbolje s poru-šenjem severne kapele, nadomestivši jo z nizko v cerkvi po nizkih arkadah združeno stransko ladjo, v kateri bi se mogel postaviti krstni kamen in s po vetrnice.
1. Zatorej bi se cerkev ne smela podaljšati, kajti najlepši in najizvir-nejsi sestavni del stare cerkve, bogata s čudovitimi zaključnimi kamni in podstavki opremljena mrežasta stavba, bi se morala deloma odstraniti in bi se jo sploh poškodovalo z odstranitvijo zapadne opore. Tudi bi težko-da kakemu stavbeniku uspelo, posta viti v nanovo dodanem delu stavbo, ki bi vsaj približno imela enako umetniško vrednost.
2. Takisto je nujno odsvetovati, da bi   se   izpremenil   lični zvonik (Thurmhelm), ki je, kakor se zatrju je, gotovo nad 400 let star.
3. Okna pročelja so   okrašena z novejšimi, malovrednimi slikarijami Popolno izpreminjavo zunanjega pr:> čelja ni neobhodno ovreči, vendar bi se ia izpreminjava morala tako izvi-siti. da bi se statika oblokaste stavbe ne predrugačila. Tudi moramo i/, tukajšnjega    stališča najživahnejc priporočati, da ohranijo gotična, lepo profilirana glavna vrata, čijih timpa-n< n je zdaj okrašen z reliefom iz pi •. zora na Oljski gori, ki je deloma za krit z nečednim, lesenim vernikom Ta izza časa po letu 150 j   i/,\ .rajoci temniti relief, bi se   morai skrbno očediti, odstrani vsi na njem se naha jajoče belilo.   Novo pročelje  naj se obrani preprosto. Načrt za to bi moral vsekakor napraviti kak umetnik
4 Stari   izdelki   (McssW9vk) > v oknih naj se ohranijo.   Podboji se lahko, kjer bi bilo potrebno, zamenjajo z novimi, ki naj bodo podobni starim v obliki in tvarini.   Okna na se verni strani imajo samo lesene izdel ke. Ti naj se nadaineste s kamnitimi po risbah, ki se morajo še predložiti.
5. Na koru (stimmungsvolle Chor partie) naj se kolikor mogoče naj manj izpremeni. Pokvarjeni četve-rokotniki naj se, in sicer tam, kjer je iz stojnostuih vzrok o v brezpogojno potreba, zamenjajo z novimi četvero-kotniki, narejenimi natančno po starem vzoru.
6. Jako poškodovani venčasti rob-' nik se lahko nadomesti s kamenitim.
7. V slučaju, da bi se morala streha zamenjati, naj se sedanja oblika strehe obdrži.
8. V notranjščini naj se oblok in zaključni kamni skrbno očistijo belila. Pri tem se bo pojavilo dokaj oporišč, da bo mogoče na temelju taistih in privzemaj e povsem ohranjeni vzorec, ki naj pač izhaja od istega stavbenika, cerkev po slogu dekorirati. Ugovarja se pa ne zaradi odstranitve stebrinih zglavij (Pfeilerkapi-tale), ki so napravljeni iz štuka
9. Glasbeni kor je zidava iz časa baroka, čegar ohranitev je v interesu zgodovinske vrednosti cerkve* jako želeti.
10. Novogotično zaokvirjenje le-vostranskega okna (Emporenfenster) se lahko nadomesti z drugim. Nasprotno okno (Emporenofinung) je prosto četverokotno in najbolje je, tako ga pustiti, kakršno je. Nasprotno se lahko odstrani zidava (Platzelge-wolbe), ki je med zakristijo in nje koroni (Einpore).
11. Glavni oltar je izdelan v novi gotiki iz šestdesetih let. Stranski oltarji izvirajo iz pričetka devetnajstega stoletja. Njihovo obdrževanje ni posebno važno.
Opaža se še, da je hiša, ki stoji pred cerkvijo in ki bi se morala za-stran podaljšanja cerkve podreti, ena najznačilnejših starih hiš v mestu.
S tem je centralna komisija vstregla cenjeni tamošnji želji za poročilo o tu uradnem popravljalnem načrtu, ne more pa inače, da bi izrecno ne opozarjala, da se po tukajšnjem izprevidku ne zdi, da bi za bogoslužne potrebe ne bilo neodklonljivo podaljšanje cerkve.
Pri povsem singularni vrednosti predmetne cerkve sme pač centralna komisija izreči prošnjo, da se tudi tamkaj izvoli dobrohotno ozirati na potrebe negovanja spomenikov in slavi torej še prošnjo, da se naj popravljanja skrčijo na gorinavedeni načrt in da se tudi v bodoče porazuin-no s centralno komisijo postopa, zla sti da se naj načrti za izvršujoče se prenovitve pošljejo tušem v pregled. Predsednik: Helfert s. r. Dunaj, dne 7. marca 1909. Za točni prepis: V. Peter s. r. —
A ne samo knezoškofijskemu or-dinariatu v Ljubljani, nego tudi tukajšnjemu mestnemu županstvu je c. kr. centralna komisija na Dunaju priporočila, da naj županstvo kot stavbena oblast privoli na namero centralne komisije, ki stremi za tem, da deželi ohrani čudovito umetnino in ne dopusti, da bi se na stavbi kaj zgodilo, kar bi io utegnilo poškodovati.
Centralna komisija je pozvala županstvu v spomin, da je na Kranjskem le malo stavb, ki bi se dale primerjati škofjeloški cerkvi. Tu se gre za umetnino, ki je v živem stiku z zgodovino kraja. Ta stavba je spomenik na starost mesta, na umetniški čui prebivalstva, je dragoceno volilo prednikov, ki bi se že iz razlogov pie-tete morala vsaj tako dolgo vzdržavati, dokler bi se ne moglo na to mesto postaviti kaj boljšega.
Končno je centralna komisija izrekla županstvu, da se zanaša, da ne bo njen klic na meščanski čut in do-noljubje odzvenel kot neuslišan, in je prosila, naj se ji ukrep županstva v tej stvari sporoči.
Iz vsega tu povedanega naj sedaj razmišljajo vsi naši meščani, župljani, davkoplačevalci in sploh cela slovenska javnost, ki se za nas zanima. Presodi naj,ali je namena našega prečastitega župnika Avguština Šinkovca res plemenita, ali želi našemu mestu dobro, ko mu hoče vzeti celo tuko važno umetniško starino, kakor je naša župna cerkev Sv. Jakoba, ki je, kakor povzamemo iz izreka centralne komisije ena izmed najredkej-ših zgodovinsko - umetniških stavb na Kranjskem. Prečastiti škofjeloški župnik Avguštin Šinkovec naj se pa tudi potrka na srce in naj pomisli, da M se razširjenje cerkve izvršilo na naše stroške. S tem hoče naprtiti nam in našim naslednikom ogromna in nepotrebna plačila. Ločani, okoliški kmetje in sploh vsi, ki niste udarjeni s slepoto vzdramite se in z odprtimi očmi pogledajte v svojega — dobrotnika !
e
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10. aprila.
— Zopet zaplenjeni. Za velikonočne praznike nam je državno prav d-ništvo zopet zaplenilo list zaradi konca notice, govoreče o avskultautu Janušovskem. Zdaj se torej že nečuvena dejanja posameznih vsenemŠkih avskultantov ne smejo več kritikovati.
— Novi kura pri deželnem In okrainsm   sodišču  v L|nt»l|anl.
Davčni kot depozitni urad v Ljubljani je doslej potrjeval na podlagi slovenskih sodnih sklepov zaprošene in izvršene denarno prometne posle kakor sprejem in izdanje depozitov ' v slovenskem jeziku, na podlagi nemških  sodnih  sklepov  pa v nemškem
jeziku na sodne akte in to brez ovire. Sedaj  pa je  dal  deželnosodm predsednik   Vojteh   Le vični k   pismeni in ustni  ukaz,  da mora depozitni urad odslej naprej potrjevati  in sploh dopisovati s sodišči edinole v nem škem  jeziku.   A'i   je ta ukaz sad zadnje revizije Pitreiohove  adi nad-sodnega svetnika Elsnerja, — ali pa naredba justičnega ministra Hochen-burgerja, tega ne vemo. To naredbo, ki pomeni zopetno utesnitev slovenskega   uradovanja, je izdal in podpisal „slovenski" predsednik deželnemu sodišču Vojteh  Levičnik  —  in  ie ta nam je za to odgovoren Lepe pisanke ste tedaj   darovali gospod predsednik svojemu narodu za Veliko noč na praznike in za to zaslužite pohvalo.  Prašamo  pa: Kcliko Časa bodo naši poslanci mirno gledali po-čenjanje  predsednika Levičnika? — Ali smo postali že tako brezuplivni, da nam oelo LeviČnik sme izdajati jezikovne naredbe,  ki  bijejo enakopravnosti v obraz?
— Ganljiva je ljubezen, ki jo goji visoka o kr. deželna vlada kranjska do nemške šp arka se v Ljubljani, tako ginljiva in velika je ta ljubezen, da meče na c kr. vlado že uprav sumljivo senoo.  Sioer nič ne dvomimo, da so vsi merodajni gospodje pri deželni vladi vneti nemški nacionaloi in navdušeni  pristaši  kazinotske klike, a v uradu bi takorekoč morali vendar nekoliko pozabiti na svoje stran-karstvo ter se malo spominjati, da bi morali biti kolikor toliko objektivni oelo takrat, kadar se gre za nemško Šparkaso. Dovoljujemo si jih na to v vsi skromnosti opozoriti, ker je že res malo nerodno, kako vladna gospoda pozablja na svoje dolžnosti. Če imajo pri vladi le kaj malo denarja, ga že nesejo v nemško hranilnico. Vsak denar do zadnjega vinarja roma dosledno samo v nemško Šparkaso. Sioer je še drugih takih zavodov na Kranjskem, a vlada neče za nobenega vedeti. Prebivalstvo vidi v tem po vsi pravici prav očitno pristranost   Pravni čut vsakega Človeka pravi,  da  bi morala vlada drugače postopati; pravičnost zahteva, da naj postopa vlada  enako  napram vsem zavodom in da naj torej razpoloživi denar enakomerno razdeli in ga naloži , ne  samo  pri nemški šparkasi, nego tudi pri slovenskih zavodih. Saj je vlada še cesarsko kraljeva in še ne kazinska. Naj si vlada vzame ta resni opomin k srcu ! Toliko bolj, ker je višje sodišče tako razdelitev zau-kazalo sodnijam, seveda zopet samo iz namena, da bi imela korist nemška šparkasa. Daleč smo prišli! Pod „spretnim" vodstvom barona Sohwarza smo prišli že tako daleč,  da že posamični župniki diktirajo deželnemu šolskemu svetu svojo voljo in da se deželni šolski svet tem župnikom pokorava, kakor bi ne bil več javna oblast nego nekaka farov-Ška dekla. Zgodilo se je te dni, da je deželni šolski svet nameraval v Zg. Šiško prestaviti jako vljudnega, že starejšega učitelja, ki je priznan kot eden najboljših pedagogov. Toda ker ni ta učitelj pristaš klerikalcev, jefrančiškanski župnik iz Ljubljane napravil vlogo na deželni šolski svet, v kateri je ugovarjal zoper to nameravano premešČenje. Ta frančiškanski župnik, ki se hl i ni v Ljubljani kot  miroljuben  in  toleranten mož, sploh nima nič govoriti glede učiteljskih imenovanj. Njega to nič ne briga, ker je to edino le stvar pristojnih oblasti.  Torej je impertinenoa prve vrste,  da se mož sploh drzne izreči kako željo. Še čudneje pa je, da deželni šolski svet takega ugovora ni kratkom al o vrgel v koš, marveč ga upošteval in se mu oelo uklonil. Zaradi ugovora frančiškanskega župnika se dotični učitelj n e premesti v Šiško. Tu vidimo na eni strani silno prepo-tentnost  duhovnikov,   na  drugi pa uprav  sramotno ponižnost deželnega šolskega sveta.  Spričo  takih razmer se pač ni Čuditi,  da nimajo ljudje prav nič več zaupanja v deželni Šolski svet in da nočejo več verjeti v njega nepristranost.
— Premeščeni deielnovladnl
mladeniči Trije deželno vi a dni uradniki, menda še praktikantje kali, so morali zapustiti Ljubljano. Bili so to trije ob Če znani gospodje, kajti videl si jih vedno ali na oesti ali pa na kazinekih oknih. Dva je kruta roka barona Sohwarza poslala v Kočevje, to sta marki Gozani in neki Keller. Tretjega pa je baron Schwarz poslal oelo v Črnomelj, kjer bo brez dvoma silno nesrečen; ta izgnanec je baron Commers, sorodnik gospe baronioe Schwarzove Službeni oziri pač niso bili merodajni za to premešČenje; baroni in m ar ki j i sploh ne služijo pri vladi za to, da bi kaj delali, nego samo za to, da bi avanzirali in če pošljejo take 1 udi na deželo, trpi urad in trpi prebivalstvo. To ve tudi i baron Schwarz in zato je držal te I mladineče v Ljubljani za „okrasu ka-i ainskih oken in aa sprehajanje po ulicah Kaj je torej vzrok nenavadni premestitvi? Vlada bo morala ta vzrok že nekoliko pojasniti, ker so nastale
govorice, ki vzbujajo občno senzacijo. IG teh govoric seveda ne verjamemo, ali razširjene so splošno, da, našle so oelo pot v Časopisje, in dokler se ne bo prepričevalno pojasnilo, zakaj so bili deželnevladm mladeniči premeščeni in dokler se ne bo s uradno preiskavo    dokazala neresničnost razširjenih govorio, dotlej bodo ljudje pač kolikor toliko verjeli tem govo rioam. Mi jim kakor rečeno ne moremo verjeti, dasi imamo sioer svoje posebno mnenje o kazinski gospodi in vemo prav lepe in čudovito značilne stvari, ki posebno gotove nemške  dame  postavljajo v čudno  luč; toda masa je nerazsodna in lahkoverna in verjame rada tudi najbolj neverjetne stvari. Pojasnila je torej treba.
— Volilni shodi narodnona predse stranke bodo: V torek, 13. t. m. pri Ivanu PavŠku, Martinova cesta 36. — V sredo, 14. t. m. pri „Zlati ribi". — V četrtek, 15. t. m. V gostilni g. SokliČa, Jeranove ulioe v Trnovem in pri Virantu na Sv. Jakoba trgu. — V petek, 16. t. m. pri uesnovarju na Karlovski cesti. — Vsi shodi se vrše ob 8. zvečer. Napredne volilce opozarjamo, da se udeležijo teh shodov polnoštevilno.
— Na velikonočni ponedeljek je ob 10. dopoldne seja odbora „Na prodnega političnega in gospodar skega društva za I. okraj.u Seja bo v gostilni gosp. Jos. Pozaka, Poljanska cesta 21.
— To SO značaji I Odkar je pri šla klerikalna stranka do nadvlade v deželi, je opažati, da se množe vrste „ Slomškove zveze", ki je preje komaj vegitirala. „Značajni" učitelji in uči teljioe zapuščajo kolo svojih tovarišev in tovaršic ter se vpisujejo v BSlom-škovo zvezo". Kaj jih vleče tja, ve vsakdo, zato tudi nihče ne toči solza za njimi. Nezanesljivi elementi so to, ki so samo za balast vsaki organizaciji, zato je samo dobro, ako taki življi pravočasno zapuste „Zvezo jugoslovanskih učiteljskih društev". Krog naprednih učiteljev in učiteljio se bo samo tesneje združil, zavladalo bo med njimi edinstvo, ki je pred pogoj vsake moči. Naj se le izvrši kristalizacija med uČiteljstvom naprednim elementom to ne bo v kvar. Napredno uČiteljstvo za uskoki ne bo žalovalo, a tudi klerikalci se jih ne bodo veselili. Dokaz tega besede uglednega Člana nSlomškove zveze-, ki se je izrazil o uskokih, kakor Či tamo v „ Učiteljskem Tovarišu", takole: „Meni se ti ljudje kar gnusijo, ker prestopajo k nam samo iz do-bičkarije in koristolovja; navadno prinese vsak že spisano prošnjo v žepu, katero službo bi rad dosegel." Značilna sodba o gotovih „znaČajih" med učiteljstvom!
— Strahovi v deielnovladnl palači« Ni dvoma, v palači na Biei-weisovi cesti se prikazujejo strahovi, ki krate spanje gospodu baronu Schvrarzu in vznemirjajo njegove živce tako, da se upa samo Še pod vestnim varstvom živeti v tej palači. Prej je kot detektiv zadostoval stari Kos — zdaj imajo kar pet detektivov, ki morajo vsak večer preiskati vso palačo, Če ni kje skrit kak hudobnež ali Če kje ne tli kaka bomba Vrh tega je vsako noč v dežel no -vladni palači stalna orožniška straža. Da bi nihče orožnikov ne videl, morajo biti pripravnem v popolnoma temni sobi. To ni posebno prijetno in prav neprijetnosti njih položaja se imamo zahvaliti, da smo prišli stvari na sled. Zadnjič enkrat so namreč v temni sobi bedeči orožnik zaradi njih položaja tako kleli, da se je kar bliskalo in takrat jih je zagledal naš poučeni reporter!
— Občinske volitve na Do kravi. Piše se nam: Letos bodemo imeli pri nas občinske volitve. „Domoljuba u menda že zdaj skrbi, kaj da bo, ker se tako za nas zanima in nam nekaj pripcroča, kakšne može naj volimo in nas opominja, kaj smo septembra 1908 obljubili. No, preteklosti smo že siti in misliti nam je treba na prihode j ost. da bi bila boljša. V preteklosti smo se zanašali na obljube klerikalcev; a klerikalci obljubijo vse, kar kdo hoče, ne izpolnijo pa ničesar. V tem o žiru imamo s klerikalnimi poslanci prav žalostne skušnje. Kaj so nam vse obetali, a pridobili nam niso ničesar. Zato je treba, da je enkrat konec tem razmeram in zato moramo voliti može narodnonapredne stranke. — Več narodnih mož.
— Manifestacllski shod v Idriji za slovensko vseučilišče se je vršil
minolo nedeljo dopoldne v pivarni pri „Črnem orlu". V imenu sklica teljev je otvoril shod poslanec Gangl izrazivši veselje nad veliko udeležbo (čez 400), ki je dokai, da je zahteva po slovenskem vseučilišču postala lastna tudi širokim vrstam slovenskega ljudstva. V predsedstvo shoda sta bila izvoljena soglasno Ivan Štravs in Fran Tavzes. Poročal je medioineo Mirko černič, ki je v nad uro dolgem tabornem govoru pojasnil zahtevo po slovenski visoki šoli. Obširno je utemeljeval, da je ta zahteva narodna,
kulturna in socialna potreba in predpogoj uspešnemu razvoju slovenskega naroda. Slikal je v markantnih besedah obupen položaj slovenskega dijaka na Dunaju in Gradcu, kjer ga preganjajo profesorji,  nemški radikalni tovariši in nemško prebivalstvo. Zaščite pa ne najde pri o. kr. vladi, nasprotno nastopa ta proti slovenskemu divjaku na najbrutalnejši način. Navajal je več konkretnih slučajev (menza, dijaško bolniško društvo itd), ki ao vzbudili med poslušalci opravičeno ogorčenje. V upravičenost zahteve po slovenski univerzi govori dovolj glasno dejstvo, da imajo Nemoi v Avstriji 14 visokih šol, Italijani dobe eno. V primeri z Nemoi imajo Jugoslovani po  Številu  prebivalstva pravico do najmanj 4 visokih šol, z Italijani pa do 3. Govornik pa se je bavil dalje z nekonsekventno politiko slovenske državnozborske delegacije, ki se ka-rakterizuje na Dunaju s Hoohenbur-gerjem  in Sturgkhom,  doma  pa z ljubljansko nemško gimnaajo, Sohwar-zom in Belarjem. Kritikoval je kranjsko strankarsko sestavo vseačiliškega odseka v Ljubljani, v katerem se po greša zastopnikov delavstva in dija-štva. Spričo slovenski univerzi sovražnega vladnega stališča ne preostaja drugega Slovencem kakor samopomoč. Slovenoi moramo pokazati, da moremo živeti i brez Bienertha, da oelo proti volji Dunaja. Govornikova izva janja so bila z navdušenjem odobravana.   V zmislu poročevalčevih izvajanj   predlaga   poslanec Gangl sledeče resolucije:   Javni shod v Idriji dne   4   aprila  1909.  1.  1. zahteva od o. kr. vlade,  da zakonito zagotovi ustanovitev  slovenskega vseučilišča; 2. zahteva, naj takoj ustanovi pravno fakulteto s slovenskim učnim jezikom ter prične s pripravami za slovensko modroslovno in medicinsko fakulteto s tem,  da ustanovi primerno število državnih štipendij v svrho strokovne izobrazbe bodočih projesorjev; 3. zahteva,  da prizna veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču tudi za tostransko državno polovico ter izpopolni univerzo v Zagrebu in Pragi tako, da morejo tam slovenski dijaki doseči  vse  pogoje za svoj poklio; 4   poživlja  z  rešitvijo slovenskega vseučiliškega vprašanja se ukvarja joče faktorje, da privzamejo v svoj krog tudi zastopnike slovenskega delavstva in dijaštva;  5. poživlja vse tiste državne poslance, ki priznavajo vsem naredom pravico do kulturnega razvoja, naj delajo z vsemi silami za pravično  rešitev  vseučiliškega vprašanja." — V prilog resoluciji sta govorila Fran Tavzes in Ivan Štravs, na kar je bila soglasno sprejeta in se je shod zaključil.
— Kako daleč čel V Žireh je pred kratkim umrl napreden mladenič, za katerim so starši naroČili ob osmini mašo, ki jo je kaplan Perko tudi predidočo nedeljo oznanil raz lečo v žirovski cerkvi. Ob določeni uri so prišli sorodniki in znanci pokojnega, a kaplana ni bilo, da bi bral oznanjeno mašo. Pozno v predvečer je o svojem sklepu obvestil cerkovnika, ni pa se mu zdelo vredno odpovedati prizadetim mačo. Strankarska zagrizenost kranjskih duhovnov sega že preko groba. Pač daleč so dovedii vzvišenost cerkve politikujoči duhovniki. Le tako dalje! Tem preje bo spoznalo ljudstvo, da je danes cerkev sredstvo politične stranke.
— Sapo SO vzele idrijske občinske volitve klerikalcem Prej tako gostobesedne idrijske novice v „Slovencu, so po volitvah postale redkobesedne. Prvo vest o svojem porazu v Idriji so skrili lepo med „Sloven-čeve" dnevne novice, še le minulo soboto so napisali nekaj vrstic polnih laži, brez katerih c. kr. katehet Os wald sploh živeti ne more. Oswaldova zavijanja in čenčanja se prav lahko prezre.
Radi razpečavasija knjižice „Kranjska hranilnica11 poziva ljub ljansko okraino sodišče nebroj osumljencev k glavni razpravi v Ljubljano. Ker so vsi ti osumljenci bili že zaslišani pri svojih domaČih sodiščih, jim k tem obravnavam ni treba hoditi V LJubljano. Naj somišljeniki v tem oziru ljudi natančno pouče. — Vsak, kdor dobi poziv na razpravo v Ljubljano, naj ta poziv in polo belega papirla, na kate* rega se aa| sam podpiše, pošlje na pisarno dr. Karla Triler j a v Ljubljano, ki bo vse obtožence zastopal pri obravnavi.
Si kolov varlete* S sledečim opo zar jamo cenjeno občinstvo na Sokolov variete večer na velikonočni ponedeljek ter je pričakovati, da se slavno občinstvo prireditve tega eminentno narodnega društva, ki bo nudilo obenem tudi bogat spored, udeleži v čim največjem števiiu.
»Prosveti" je podarila si Notranjska posojilnica v Postojni 50 K. Iskrena hvala!
Nova knjižnica „Presvete" se pošlje v Domžale v zameno z dosedanjo. Otvori se 18 t. m. z ljudskim predavanjem. Prijatelji društva dobrodošli!
Občni zbor „Krnili* v pespe zevanje obdelovanj llubllanakegi harfa" se vrti v sredo. 14. aprila t. 1. ob 11. nri dopoldne v mali mestni posvetovalnici na ljubljanskem magistratu a sledečim dnevnim redom: 1. Naznanilo predsedstva.
2. Tajniško in blagajniško poročilo.
3. Poročilo pregledovaloev računov.
4. Slučajnosti.
Drnitvo slovensklk nčllellle
je zborovalo 8 aprila v šentjakobski šoli. Predsednica pozdravi navaoče in jih spodbuja k'delovanju za društ vene in   stanovske   koristi. Tajnica poroča o  društvenem   delovanju v pretepenem letu.   Vodstvo je imelo eno, ožji odbor tri seje.  Društvo je stopilo v ožjo d o ti k o s   „Udrugo hr vatskih učiteljic" in se je udeležilo njenega  občnega  zbora v Zagrebu. Glede sanatorija je povabilo  pri mor ske učiteljice k sodelovanju, ki pa se dosedaj še niso odzvale    Tajnica je nato odgovorila na napade radi nabiranja  knjig  za  ljudske knjižnice. Poudarjala je,  da se s tem društvo nikakor ni podalo v službo katerekoli politične stranke, ampak je imelo le namen prispevati k ljudski prosveti. Dokaz temu je,   da   so  se oddale knjige knjižnicam različnih izobraževalnih društev.   Obenem je pozvala  Članioe,  naj  v  tem smislu tndi še nadalje  delujejo  za ljudske knjižnice    članice, ki so se oglasile pri lanskem občnem zboru za predavanja, so žal v zadnjem trenotku odpovedale. Le referat  g. Žerjavove o šolskih zamudah je natisnjen v letošnjem   letnem   poročilu. K poročilu tajnice se oglasi g. Vidrova.   Ona v imenu članio Slomškove zveze odločno protestira,  da je bil odbor  tako ne previden,   da je na vabilih  z ah te val, naj se knjge izroča „Prosveti", dasi je društvo učiteljic poudarjalo, da je nestrankarsko.   Očita društvu, da  pomaga   z   razširjanjem dobrih knjig, pospeševati slabe „Pros>etine" namene. Odgovorilo  se ji je,  da je društvo na vabilih  prosilo  knjig za ljudske knjižnice sploh in, da je bilo Članicam prepuščeno svobodno delati za kakoršnokoli ljudsko knjižnico in, da tako ostane tudi zanaprej. B a gajničarka   poroča,  da  ima društvo 180485 K  premoženja,  število članov je s podpornimi vred nad 200. O uspehu nabiranja  knjig  poroča g. Mehletova. Največ knjig se je nabralo v Ljubljani, v ljubljanski okolioi in v kranjskem,  radovljiškem   in krškem okraju. Knjige so se poslale in se še pošiljajo deloma lokalnim knjižnicam, deloma družbi sv.  Cirila in Metoda in Prosveti. Svetuje, naj si napravijo poverjenioe zapisnike poslanih knjig, da se v vsakem slučaju lahko sestavi bilanca društvenega delovanja. K napadu, ki je izšel iz Slomškove zveze omenja poročevalka,  da se z z vsakim . strankarstvom   na prosvetnem polju lev oškoduje   dobra slovenska stvar.   Škoda,   da Slomškarice niso tudi s svoje strani podale poročila o nabiranju knjig za slovensko sooijalno krščansko zvezo. O uspeb'h akcije za dom poroča g Sarkovs,  da je dose daj nabranih 576 21 K.   Ker je bilo med   navzočimi   premalo udeležue tega podjetja bo šele prihodaji občni zbor o tej akeji defeuitivno sklepal. K t^čki predlogi in nasveti se oglasi g.   Zupančičeva     Zveza moravskih učiteljskih društev namerava ustanoviti   učiteljsko    kolonijo   na otoku Rabu. G. S:eyskalova iz Brna,   ki je imela nalog to kolonijo gospodarsko urediti, je najela začasno stanovanje Čehi so pripravljeni sprejeti tja tudi slovenske učitelje in učiteljice. Vsa oskrba  bi veljala na dan 4 K Učiteljice, ki se nameravajo odzvati temu ugodnemu vabilu,  naj se obrnejo na društ? o   slovenskih   učiteljic Drugi nasvet,   naj bi se najelo v Ljubljani stanovanje (prenočišče) za učiteljice, ki prihajajo v Ljubljano, se je izročil odboru v izvršitev.   Tudi tretji predlog, da bi se priredil v letošnjih počitnicah tečaj za pouk o prvi pomoči pri nezgodah in  postrežbi bolnikov, je bil sprejet.   Odbor  stopi v ta na men   v   razgovor    z ljubljanskimi zdravniki.
Praznovanje godu sv. Jurja na ljubljanskem Gradu (Jurjevo) V zgodovinski kapelioi sv. Jurja na ljubljanskem Gradu, glede katere je že oesar Friderik IV. ustanovil branje vsakdanje maše praznoval se bode prazuiš sv Jurja v nedeljo dne 2 5. aprila ob 10 dopoldne s cer kveno slovesuostjo. Zgodovinsko legendo o tej kapelioi in druge podatke, kako se je še pred kakimi 30 leti vršilo slavje tega praznika na Gradu, priobčiti smo lansko leto v štev. 95 našega lista
Domači umetniki v tujini. G. Leon Funte k, sedaj koncertni mojster v Helsingforsu na Finskem je imenovan za dirigenta fllharmoničnega orkestra v Wyborgu, kamor se preseli konoem meseca septembra.
Poročil se je vseuČiliški docent na Dunaju gospod dr. Bajko Naoh-tigall z gospodično Miroslavo Dolenčevo, hčerko pokojnega rodoljuba in pisatelja dr. Hinka Dolenoa. Čestitamo!
Kraitvo slovenskih trgovskih
potnikov v L|nbllanl ima na velikonočno nedeljo, dne 11. aprila 1909 ob 9. uri dopoldne v salonu hotela „Ilirija"   svoj   ustanovni občni zbor.
Kazatava planinskih alik amaterjev Slov. Plan. društvo se otvori dne 17. aprila pri občnnm zboru osrednega drnštva S. P. D. Že kakor do sedaj kaže obeta nje udeležba veliko uspeha. Trajala bode razstava do druge nedelje, dne 2 5. t. m. ter se zaključi ta dan zvečer s planinskim večerom (Skioptikon - Savinj ske alpe) — Za razstavo se je ustanovil poseben odsek, obstoječ iz dveh Članov osred. odbora gg : Skašek in dr. Zupane in amat fotogr. gg : Fr. Vesel, BrinŠek in Badiura. — Odsek prosi tem potom in poživlja še enkrat vse slovenske amaterje k mnogobrojni udeležbi. Kdor še ni odposlal slik, naj jih u pošlje takoj in sioer na Osrednji odbor Slov. Plan. Društva v Ljubljani. NatanČnej Ša pojasnila daje drage volje odsek.
Prememba posesti. Tvomioo
cementnih izdelkov in umetnega kamenja na Dunajski oesti 73, nasproti topničarski vojašnici je kupil od lastnika Seb. Unterhnberja gosp Andrej Zajec, cementarna na Pešati pri Dolu v zvezi z gdom. Jurijem H>rnom, doslej voditeljem betonskega velepo-djetja v Brnu. Domačinom toplo priporočamo domaČo tvrdko. Opozarjamo tudi na današnji oglas
Bonačev vozni red Na mnoga vprašanja naznanjamo, da izide ta praktični vozni red začetkom meseoa maja in bo tudi priložen „Slovenskomu Narodu".
Kranjsko vino v Ameriki Ka
kor smo že svoječasno v našem listu poročali, je odposlal kletarski nadzor ni k GombaČ pred dobrim letom en sod (čez 300 litrov) dolenjskega ovička iz krške Trške gore v New Jork z namenom, da se vsaj tamošnji kranjski izseljenci prepričajo o dobroti sedanjega dolenjskega cvička. Poskus se je obnesel, kajti vino ni ugajalo samo tamošnjim domačinom,  marveč tudi Amerikancem. Kmalu potem se je za htevalo drugo večjo pošiljatev ovička, in sioer 10 hI. Pri drugi pošiljatvije Gombač poslal za poskušnjv tudi vipavskega burgundoa s Slapa Tudi to vino se je prikupilo, nakar sta se izvršili še dve večji pošiljatvi obojih vin, torej 4 v enem letu Ljubljanski znanec, ki je uvoz cvička v New Jork posredoval in ki se sedaj tam jako trudi, da bi se kranjska vina tudi v druga ameriška mesta uvažala, nam je poslal od tam pravkar naslednje zabavno poročilo, ki je doslovno ob javimo,   kar je  po  našem mnenju dobro spričevalo za naša vina. Pismo se glasi: „V hišo nekega newjorškega Slovenca je  prišel na obisk Kinez Mr. Voung Laok, zastopnik in zaupnik kineske vlade pri rusko kineški banki v New Jorku, in je naletel tu na veselo slovensko družbo, ki si je preganjala skrbi z dolenjskim cvičkom. Kine z in Slovenci so si bili kmalu dobri prijatelji in med pogovorom in smehom je tekel čas in tekel vinček. Kinezu je rubinasti cviček vidno ugajal in pri vsakem kozarcu ga je hvalil in je dejal nho šej gaj", kar pomeni nekako toliko, kakor Na zdravje. „Ho šaj-gaj, ho-šaj gaj" je vsakokrat od mevalo uazaj in tako so Slovenoi s Kinezom hošajgali pozno v noč in ko se je podanik nebeškega cesarstva vračal domov, bil je do dobrega pre pričan, da se svet suče. Kinez pa je bil kavalir in povabil pozneje Slovence v Chinatown, kjer jim je razkazal vse zanimivosti in jih s pravo kineško gostoljubnostjo pogostil. Mr Joung Lacku je cviček tako dopadel, da si ga je takoj naročil in pravi, da ga bo pil, dokler bode v Ameriki, ker se po njem tako dobro počuti, k a kor po nobenem drugem vinu, ki ga je zdaj pil   Young Laok je gotovo prvi Kinez, ki je kdaj pil dolenjski cviček.   V  znani  newjorški vinarni P. K, kamor zahaja mnogo Slovencev in kjer se toči dolenjski oviček in vipavski beli burgundeo, pa je slišati zdaj že drugo leto v petek in svetek: nho šaj-gsjM.M
Sokoli v službah Poslovodja ljubljanske tvrdke Škrlj na Igu brat S en čar, ki se je mnogo trudil za ustanovitev Sokola na Igu, je ob službe.
Ubegll kaznjenec, V torek po poldne se je odigral tragikomičen slučaj nekega kaznjenca iz prisilne delavnice. Ljudje na levem bregu Ljubljanice v Mostah so zapazili na drugi strani nekega človeka, ki se slači. Proti njemu so skočili vojaki z nasajenimi bajoneti ter vpili: „Pri mite ga !u Ko so bili vojaki že blizu, skoči v spodnji obleki v Ljubljanico, hoteč jo preplavati. Toda voda je bila dereča in mrzla in na drugi strani ljudje, ki bi ga prijeli. Ustavil se je na trdnem ter Čakal vojakov, ki so mu prigovarjali, naj gre ven, a brezuspešno. Hoteli so odpeti čol, ki je bil blizu, a ga niso mogli, ker je bil priklenjen. Kaznjenec vrže med tem kapo in spodnje hlače v vodo. Videlo se je pa, da mu „nežni pomladanski"
hlad Ljubljanice prav nič na ugaj kajti spravil je iz ust tak „B r-rr« da je mogočno odmevalo po polj tja do Stopanje vasi. Ker ga je 1 preveč zeblo je ponudil slednjič roke, da bi mu vojaki pomagali iz vode Toda ta povodnji mož bi bil kmalt vojaka potegnil hudomušno v vodo, da se ni ta držal za jermen svoje puške, katero je držal tovariš. Ko j« slednjič le uvidel, da ne more ne uiti, ne nad preganjaloi maščevati se je zlezel iz vode, si oblekel suhe gornjo obleko in odšel v častnem spremstvu v bržon.
Zrakoplov« Piše se nam: Tudi v Borovnici smo videli dne 7. t. m. zjutraj ob tri četrt na 8 jadrati v ve. liki višini — nad 2000 m — zrakoplov, ki se je naglo pomikal od vzhoda proti jugozahodu. Če so ta zrakoplov videli v Litiji, kakor ste poročali, istega dne zjutraj po 7. uri, rabil je od tam do Borovnice približno pol ure.
Izvstno maso I Dne 8 t. m. prejel je pekovski mojster Ivan Saunik na Rakeku po svojem naročilu meso iz Galicije. Mislil si je pretkani mož „saperlot, to bode kupčija, meso stane v Galiciji homaj 70 h kilo, in tu ga prodam mogoče po 1 K 20 h.u Ah žal, kakor je mož zvit in pretkan, se je vendar hudo opekel. Komaj je dobil obvestilo od poŠte, da je meso dospelo, brž gre ponj in odpre zabojček, ali ,Joju takoj mu v dar i gališka buša v nos. Smrad je bil tak okoli omenjene hiše, da je groza. Opazovalec.
Iz Železnikov. Neki neimenovani dopisnik se spodtika nad mojo osebo v „Slovenou" Št. 75 vsled česar se čutim dolžnega izjaviti, da is štejem v čast, biti starosta „Železniš-kega Sokola" ter poživljam dopisnika, naj se zglasi s svojim imenom, ako ima pogum, sicer ga smatram za ob rekovalca poštenih ljudi. Na vse drugo, kar je bilo še v omenjenem dopisu, se ne oziram, dokler ne vem, s kom imam opraviti. I. Demšar.
Čebelarski shod na Krki pri Zatičlui se vrši 12. t. m. ob 3 popoldne pri gosp Magovou. Na shodu bo predaval o čebelarski zadrugi g nadučitelj Likozar. Ker je stvar zelo važna, se pričakuje obile udeležbe
Vinska razstava in vinski semen] v Novem mestu. Kmetijski podružnici je došlo že mnogo priglasil za to razstavo, ki se vrši 17. 18. in 19. aprila v sobi TuČkove gostilne v Novem mestu. Pričakovati je tedaj obile udeležbe od strani vinogradnikov. Ker je glavni namen tej razstavi in semnju povzdiga vinske kupčije, vabimo zlasti vinske kupce, da se mnogoštevilno zbero na vinskem semnju in da pokupijo dosti vina. Na razstavi bodo gotovo najboljša dolenjska in belokranjska vina.
Bela zastava je za vihrala iznad zaporov o. kr. okrajnega sodišča v Postojni na veliki petek.
Češka pivovarna v Budjeje?i cah je ustanovila za Notranjsko dve zalogi, in sioer v Postojni in v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Zavezala se je tudi dati od vsakega hektolitra družbi sv. Cirila in Metoda 20 v, kar naj gostilničarji in pivopivci blagohotno vpoštevajo.
Čitalnica v Št Petra priredi na veliki ponedeljek pop. ob 4 uri v svojih prostorih plesno veselico in Veseloigro s petjem nV Ljubljano jo dajmo".
Požar. V nedeljo popoldne je pogorela hiša in gospodarsko poslopje gostilničarja A. Kodriča pri Večilcu ob Kosovljah. Gašenje je bilo vsled silne barje brezuspešno. Kodrič je bil zavarovan. — Istega dne dopoldne pa je pogorele tudi poslopje krčmarja Matije Vonsina v Gor. Trebuši. V hiši je bila nastanjena tudt šola, v katerej je pogorelo vse razen uradnih listin. Škoda znaša okrog 7000 kron. Vonsina ni bil zavarovan. Vzrok požara je v obeh slučajih neznan.
Pokvarjeno mleko Na Leiter-berški cesti v Mariboru sta uvedla nenadoma dva uradnika deželne preiskovalni ce preiskavo pripeljanega mleka Zasačila sta nič manj nego 70 prodajalk in prodajaloev, ki so imeli pokvarjeno ali z vodo pomešano mleko.
Stavka lekarniških asistentov v Trstu. Dodatno se poroča, da se je 38 stavkujočim asistentom pridružilo svojevoljno 8 praktikantov in 6 dijakov pharmaoije. Število stavkujo-čih znaša 52. 4 asistentje v lekarni mestne bolnice in 5 v tovarni kemič nih izde'kov so se izrekli solidarni a sta v kuj očimi, a ostali sporazumno z njimi v službi.
Vihar V Liki. V nedeljo nastal v okolioi Popina med Zrmanjo in Grafiaoom tako silen vihar, da je dve hiši popolnoma porušil ter odnesel nebroj streh in dimnikov. 7 oseb je bilo ubitih in več težko ranjenih.
Prvi motor na Savi. Zagrebška mojstra kovač AmbroŠ in mizar Kovačič sta zgradila krasno opremljen čoln za 25 oseb, katerega žene motor na bencin, ki proizvaja 18 konjskih sil.
(Dalje v prilogi).
2. Priloga „Slovenskenn Harodn" it 81. dne 10. aprila 1909.
Slovenska Filharmonija priredi na velikonočni ponedeljek v veliki dvorani hotela „Union" veliki ljudski koncert Program obsega lahko, živahno operetno godbo — kakor tudi klasične skladbe: Butteiflv, Lo hengrin, Griegor: Norveški ples itd. Koncert se vrli pri pogrnjenih mizah in ga dirigira g. kapelnik Talioh sam. Kakor čujemo, poda se ta si. mejnikom na večtedenski dopust.
Pral „Kinematograf Patke" prej , »Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evropa11 ima od
nedelje 11. apr a do toika 13. aprila 1909 sledtči spored: Pijani športnik. (Komično) Zgodovinsko potovanje. Prah v očeh. Iskaloi z ata. Osem dni odsotnosti. Doda se še ena slika.
Vodstvo ki nem s to grafa opo zarja, da se vrši predstava za uČenoe v torek
O ubitem Tome ta iz Dr a vel j se
nam še poroča: Tome je v četrtek delal do večera na travniku v Kosezah, potem se pa z nekim sosedom povrnil domov. Med potom sta krenila v gostilno in okrepČavši se, šla v Dravlje. Ko prideta do Tometove hiše, tega še ni imelo veselje iti domov, marveč sta šla dalje, kjer sta se kmalu razšla. Tome je šel potem še v neko drugo krčmo in še le od tam se je bil namenil domov. Ko sta šla iz Kosez, sta nekoga opazila, da jima je sledil, a spoznala ga nista. Ko je bil Tome sam se mu zasledovalec približa ter ga tako udari s kolom po glavi, da je padel in obležal. — Krivca je oblast naglo dobila v pest. Poleg mrtvega Tometa je bila krtina, na kateri se je spoznala stopnja, in sicer je bilo razvideti, da je bil Čevelj na podplatu zakrpan ter da sta manjkala dva žeblja. Leto stopinjo so primerili s čevljem 181et-nega Tometovega vnuka, sina v Mednem omožene hčere Ivane, kateri je živel pri njem, in bi mu bil ta zapustil oelo premoženje. Ker je čevelj s stopinjo docela sliČen, ni bilo dvoma, da je vnuk prizadet pri hudodelstvu. Ker se je pa čulo tudi o Tometovi ženi zoper svojega moža več sumljivega, je orožniŠtvo aretiralo in sodišču izročilo ženo, kakor tudi vnuka. Kakor kroži javna govorica, je fant zato izvršil ta grozni čin, ker se je bal, da bi mu ded ne bil zapravil preveč premoženja. Se bo li dejanje ident fikuvalo z ubojem ali umorom,  dožene nadaljnja preiskava.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 28. marca do vštevši 4. aprila 80 volov, 7 krav, 5 bikov, 196 prašičev, 161 telet, 33 koštrunov inkoziov, 101 kozličkov, zaklane živine se je vpeljalo 1 krava, 32 telet, 26 kozličkov m 740 kg mesa.
Pobegnil je dae 8 t. m. iz P ulj a topuicar Anton Schmerz Govori slovensko in nekoliko nemško.
Delavska gibanje. Včeraj je
prišlo iz Amerike 7 Slovencev, danes zjutraj se je tja odpeljalo pa 11 Dal matinoev. 12 Hrvatov je šlo v Beljak.
Izgubljeno in najdeno. Posestnik Fran Zidan je izgubil dve konjski odeji. — Vpokojeni železničar Ivan Schiller je izgubil dve košari umazanega perila. — Hlapec Anton Jerman je izgubil srebrno uro — Neki gospod je izgubil srebrno držalo.
Drobne novice.
— - 301etnico igralskega delovanja bo obhajal v sredo 14. aprila v B-igradu Miha Stoj kovic, dan kralj, srbskega gledal i srn in bivši režiser slovenskega gh-dalisra v Ljubljani.
— Napad na igralce niefl igro. \ *rledišču Hadriaii v Rimu jr bila napovcdanu za i><-t<*l< nova predstava Peme, v kateri bi gola ženska predstavljala v umetniških pozah mistične prizore. Mesto nje sta nastopili na odru 2 slabo oblečeni ženski, na kar je občinstvo razjarjeno planilo nad igralce, ter bi bilo vse linčalo, da ni došlo pravočasno vojaštvo.
— V 31esini so čutili s. t. m. ob li. uri 45 minut zvečer močan potresni sunek z moćnim podzemskim bobnenjem.
— JVfoltkc - Harden proces se ponovi 20. t. m. Državno pravdnistvo jo pozvalo 4 nove priče, Harden svojih se ni naznanil.
— Razstrelba patron v Kimu. Včeraj so se vneli patroni nekemu frojeti, stanuj očem u v bližini Vatikana. Podrl se j»i strop in stranska stena, ter so pobilo v okolici nebroj >'ip. — Ver stanovalcev je manj in Proleti t um težko ranjen.
— Lakota v Dalmaciji. V bolni eo n Zadru so vsprejeli 40 otrok iz okolice, ki so oboleli vsled gladu.
— V zavetišču za stare vojake v Budapešti so so uprli veteranci ter zahtevali odstranitev načelnika pol-
kovnika Krudy, ker jih je za vsak najmanjši prestopek kruto kaznoval.
— Pobegnil je iz Sol nog rada profesor francoščine Piere Riess, kateri je vodil močno obiskovano šolo za francoščino. Zapustil je nebroj dolgov ter izjavo, da ni bil profesor marveč inteligenten francoski krojaški pomočnik, ki se je naveličal vba-dati iglo.
— Zaprli so v Bruslju nabiralca milih darov za katolike, katere je seveda ohranil zase. — Pri njem so do-J)ili 50.000 frankov.
— Električen tok 20.000 voltov je sežgal v Gratteinu nekemu delavcu desno roko, ker se je neprevidno približal napeljavi v transformator.
— Novine na vseučilišču. Prvo predavanje o novinah in sicer v zgodovinskem oddelku bo priredil docent dr. \V. Bauer na dunajskem vseučilišču z naslovom: »Novine, njih zgodovina in pomen kot zgodovinski vir novejših časov.« Po nemških vseučiliščih so uvedli že davno podobna javna predavanja.
Telefonska in brzojavni
poročilu
Odlikovan namestnik.
Dunaj, 10. aprila. Cesar je podelil nižjeavstrijskemu namestniku Krofu Kielmanseggu briljante k velikemu križcu Leopoldovega reda.
Peter Rosegger — član gfosposke zbornice.
Dunaj, 10. aprila. Iz Gradca javljajo, da se nahaja med novo imenovanimi člani gosposke zbornice tudi znani štajerski pisatelj Peter Rosegr-ger.
Razpust hrvatskega sabora.
Zagreb, 10. aprila. Minister za Hrvatsko Josipovich potrjuje vest, da namerava vlada v ugodnem trenotku razpustiti hrvatski sabor in razpisati nove volitve.
Nemški prestolonaslednik gost cesarja Frana Josipa.
Dunaj. 10. aprila. Meseca junija ali julija pose ti nemški prestolonaslednik cesarja Prana Josipa v Išln in se udeleži kot njegov gost lovov, ki jih priredi cesar na Štajerskem. Afera Šupilo — dr. Friedjung.
Dunaj, 10. aprila. »Xeue Freie Pressc<c javlja, da je zastopnik poslanca Supila, dr. Uorpner, včeraj vložil tožbo proti dr. rViedjnngn radi obrekovanja.
Dunaj, 10. aprila. »Neue Freie Presse« priobčuje popravek srbske ga sekeijskega načelnika v ministrstvu zunanjih del dr. Spalojkoviča glede »razkritij« profesorja dr. FVied-junga. Dr. Spalajkovič predlaga, naj se v aferi skliče posebno razsodišče, kar pa dr. Friedjung odklanja, češ, da se raje zagovarja pred poročnim sodiščem.
Demisija srbskega vojnega ministra.
Zemun, 10. aprila. Kakor poročajo iz Belgrada, je vojni minister ge-iier.il Zivkovič podal demisijo. Vzrok demisije je baje nesoglasje s kraljem Petrbm radi discipliniranja majorja Okanoviča.
Hišne preiskave na Češkem.
Praga, 10. aprila. Sodišče je raztegnilo preiskavo radi prolivojaške propagande sedaj tudi na soeialno-deinokratske organizacije. Danes je policija izvršila hišno preiskavo v socialno demokratskem društvu »Pravednost« ter zaplenila vse društvene spise.
Trgovinska pogajanja s Srbijo. Belgrad* 10. aprila. Trgovinska pogajanja med ministrom dr. .Milovano v i če m in grofom Forgaehem niso imela dosedaj nobenega uspeha. Pogajanja glede trgovinskega provizorija so se razbila docela. Kakor vse kaže, se ni nadejati, da bi se pogajanja v doglednem času uspešno završila. Srbija zahteva dovoljenje za neomejen izvoz in prevoz žive živine, katero zahtevo je poslanik grof For-gaeh v celoti odbil.
Nemce podpira ruska vlada, Poljake pa preganja.
Petrograd, 10. a]»rila. Po iniciativi poslanca Felkerzama so vložili poslami iz baltijskih provinc v gosu-darstveni dumi predlog, naj se uredi vprašanje glede nemških šol. Po tem projektu se bodo smele nemške šole v baltiških pokrajinah snovati povsodi ter bodo imele tudi pravico izdajati veljavna državna spričevala v nemškem jeziku za vse predmete razen za ruski jezik. Ako se u važu je, da ruska vlada brutalno zapira poljske šole, podpira pa snovanje nemkih šol, potem se morajo pač vsakomur vsiliti dvomi o slovanski misiji Rusije.
Bratje!
Na Velikonočni ponedeljek vrš« &** ? t -ova'tuici v*t e e večer Ker je Čisti dobiček te prireditve namenjen v pokritje stroškov nabavljenega telovadnega orodja, vabimo oenj. brate „Sokole, da se tega večera, ki bo nudil na j razno-vrstnejši program, udeleležijo najšte-vilneje. Nazdar !
Telovadno drnitvo „Sokol"
Lepo a ve tlo ^
Avstrijska sp«cofcto*ia. Ma želodcu Do
.ohajo&iii ijucooi prij je porabo priet
aega „Mollovega S«Jtii»i*-pii.*kca , &i je pre ikušuno domače adra« o u vpiiv& na že đec kropilno ter poupesiino na prebavljeaj« in sicer z rastočim uspehom škatljica 2 k Po poštnem povzetji razpošilja bo zdravih vsak dan lefcaruar A. MOLlL, c. in kr dvore zalagat etj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarna) ia deželi zahtevati je izrecno MukL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko *u * nndoioom. 6 8-5
S pričet It« ni lepšega letnega časa nastaja za hišne posestnike, zidarske mojstre itd važno vprašanje, katera fasadna barva je najbolj primerna. Firma Carl Kronsteinrr na Dunaju, III. Hauptstrasse 20 izdeluje izborne fasadne barve za že podbarvane stene, za lesene stavbe, na pr. razstavne objekte, paviljone, hladnice, plotove itd. so pa pripravne emajlne fasadne barve. Vzrorci itd. na željo gratis in franko.
Zdravi ljudje se vesele praznikov.
Kdor geji kožo in telo, ostane zdrav. Za to so neprekosljive vrednosti dr. Schleicha lepotam in higienski izdelki. Lepo zaviti, pripravni za darila, se dobivajo v lekarnah, parfumerijah, drogerijah. Voščena pasta v pušicah od od K 1-50 naprej. Milo iz vošćene paste komad 1 K*—. Domači zavitek (6 komadov) t» K Voščene-marmorno milo »/■ kg 90 h, 1 kg K 1-80 in K 2 -. Kosmetiško mazilo za polt pušica 6o h in 1 K. Peneči se voščeni plovec kos 15 h. Brošuro o negovanju telesa razpošilja brezplačno razpo-šiljalnila prof. dr Schleichovila izdelkov dr. z o. z Dunaj, I., Karlsplatz 3.
Se dobi povsod ?
neobhodno potrebno zobno Creme
vzdržuje zobe čista, bele in zdrave.
Želodčne težave:
glavobol, o-motica, gore-čica, zaprtost, motenje prebave, pomanjkanje slasti itd. izredno hitro izginejo, ako za kratek čas rabimo že mnogo let predobro preizkušene
Bradvieve želodčne kapljice. 3799 11 Bradvjeve želodčne kvpijice prebavila mogočno vzbujajo, .»ospesujejo slast do jedi, preprečujejo prehudo tvorite v želodčne kisline, gorečico in škodljiva vnetja in so priznano izvrstno odvračalno sredstvo.
Izdelujejo se samo v lekarni MPrl kralju Ogrskem", Dunaj I, Fleischmarkt 1/426, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3
dvojne steklenice za K 4 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis f\#+OU>p
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi stali ob strani v najtežjih urah mojega življenja, me tolažili ob krutem udarcu usode, ki mi je vzela v najlepši dobi ljubljenega soproga in mojemu malemu sinčku dobrega očeta, vsem drugim, ki so mi izkazali naklonjene st na ta ali drugi način, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev, si. veteranskemu društvu in slav. kranjskemu meščanstvu, ki je počastilo na zadnjem potu mojega nepozabnega soproga s tako obilno udeležbo — izrekam najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. 1458
Kranj, 9. aprila 1909.
Kristina Omersa
In ostali sorodniki.
Spretni
izdelovalci ključavnic
z daljšo prakso dobe tako} trajnih atnib v železni tvornici Kamnik.
Stampilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver ia izrlelovatelj kavčukovih stampluj
Ljubljana, Sv. Petrac. 6.
Ceniki Iranko.
i
• oe
stanovanje
z SI do 3 sobami, kuhinjo in drvar nioo, se odda za ma| na Gruberjevi eeati štev. L 1448-1
Lep zaslužek.
Iščejo se spretni agenti, ki bi privatni« odjemalcem prodajali
suka«no bi«g;o      prvih tvoru 10 za sukno. 1432 Ponudbe pod „Tuchhaus Karel Wachtel, Krnov (JAgerndorf).
Prodajalka
z   večletno   prakso išče službe na
dete 11
Ponudbe pod ,,deieia" na uprav. -Slov. Naroda". 1451 1
sprejmem takoj zn stavbno dela.
M. Gogala
1462-1
fZf.1
leda
Trgovsko izobražen mlad gosPod se zeli seznaniti v svrho eventu-elnega poznejšega zakona z b' obrazeno narodnjakinjo.
Ponudbe pod „Jforotan" do 30. tm. na upravništvo „s^venskega fta-roda". 7ajnost zajamčena. H63
-**mmmmmmmmmmammmmmmmmt<-
Dn-inrl Fran Hoinik
r 11 /lil ' slamnikarski
I UZ.UI. -ffi
Vsako sredo in soboto bodem prodajal na Sv; Jakoba trga v LJubljani svoje i460
izdelka slamnikov
nove mode raznih vrst za gospode, dečke in dame. Dame dobijo tudi |po svoji zahtevi in okusu slamnike.
Potnik
za poljedelske stroje
se lite takoj
Ponudbe pod ,W. B. 511511 na naslov   Rudolf  Mosse,   Dunaj Lv
Seilerstatte 2. 1461
Napredaj Je velika, dobrovpellann
gostilna
dalje velik mlin z gospodarskim poslopjem in 23 orali zemljišča, ©boje v bližini LJubljano.
Prodnata se tudi 1454
dve vili na Gorenjskem, hiša z dobro gostilno in več novih hiš v Ljubljani.
Poizve se v plaarni Petra Ma tellča v Miklošičevih ulicah št. 10.
D letu so moja
kolesa Herbst
xa o> evala svet.
Oblastveno varovano.    1443 l JUK1  MBSE RBST
Onaaj VIMariahilfetrassc 1 c.
- (Časa piecola) -
Cenovnik gratis in franco. Telefon 7501.
Proda se l
nekaj starega pokiStra
v Rožnih ulicah št. 41, L nad str.
V  trgovino  z  mešanim blagom se sprejme spretna t447
prodajalka
Pooudbe na upravniStvo „?lov. Naroda" pod „fttev. 1515" dc 18. t. m.
Stonouonie
s 3 sobami in  pripadki se Odda S L majem t. 1. za letno najemnino 360 K v najem. i45o-i Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
za stalno delo se sprejme takof,
Biti mora dober, izurjen pomočnik za hlače.
P. CASSERMANN
v Ljubljani
1 44 1
Nasproti „Evrope" se odda sta 8 15. aprilom
ena ctlt dve
meblironi sobi
s posebnim vhodom-
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1320-4
Lekarnarja
veščega slovenskega ali hrvaškega je-zika, ki bi bil zadovoljen ustanoviti tuko] Javno lekarno, lice občina Nabreiina na Goriškem
Ponudniki naj  se pismeno ogla-j sijo pri županstvu. 1374—3
lipov, hrastov, gabrov in : javorjev
le   na prodal.   Cena   po dogovoru.
Več se izve v tovarni sodov v Smarci pri Kamniku. u 8—2
Uradniška rodbina brez otrok iite za l. avgust s o ln ća o \m 3
stanovanje
s tremi sobami, če mogoče z vrtom.
Ponudbe do 10» aprila, najkasneje dO 24 aprila z naslovom : V. Jug, poste restante L ubijana
Vsled bolezni lastni je je napreda] v Kolezijakih ulicah št 8
posestvo
obstoječe is dveh hlfi In zelenjad-
nega vrta. — Cena je celo ugodna.
Pojasnila daje lastnica M.ri]. Mihelić ravnotio. 1397—2
*smmmHSBummmf»
! pozor !
gg. lovci in učitelji
Priporočam se za nagačenje (Šopanje) divjih petelinov in vseh drugih živali in pripravljam tudi rogove, vse po najnižji ceni. Delo je izborno, kar največ mogoče po naravi. Najboljše reference. Na željo pridem po naročilo sam in prinesem tudi sam nazaj. Zadošča dopisnica ali se pa delo lahko odda pri hišniku na glavni pošti. 1442—2
Ivan Robida
v Mabljcn!, Triaika cesta it. 22.
ogaška Slatina
POPOLNOMA   PRENOVLJENO! 2019-4
Carsko kopališče, moderno urejeno zdravilišče z vodo. Kopallftče Styria novo vpeljane kopeli z ogljikovo kislino Preizkušeno zdravilišče za želodčne, Črevesne, bolezni na jetrih in v ledioah, kron. zagatenje, hemoroide, kamen, |— odebelelost, sladkosečnost, profcin, katarje v požiralniku in jabelku, slabostim srca.  Zdravilni vrelci, podobni Štajersko.  'ZZ^^^H^L onim v Karlovih varih in Marijinih varih. — Dletetsko In terrafnsko zdravljenje. Izvrstni vodovod za pitje.
Električna razsvetljava. — Lift — Moderna kanalizacija.
Železnica, pošt* In telegraf. Stalni zdraviliški orkeraet s sodelovanjem slovitega tržaškega kvarteta na lok.
Pri , Jozolu" v Št Vidu nad Ljub- | liano je naprodaj več mladih
m lii dreves
aa presaditev za vrte in drevorede.
Več se poizve isto tam.      U46—1
Proda 80 dobro ohranjen
avtomobil
s 4 sedeži.
Teč pove Lovro Sebenik v Sp. ŠIŠki 1437-2
Priporoča se
817 15
,11
(nasproti glavne pošte).
Lepe sobe za tujce
od 1 E 20 h naprej.
Odda se tudi
več mesečnih sob
po nizki ceni.
Perllni don je sedaj laaava!
Persil
O SREDSTVU ZA PRANJE
Popolnoma neškodljivo. NI klor I
Enkratno kuhanje — da bleščeče belo perilo!
Brez drgnjenja in krt s cen jal
Brez perilnlkai JCrani dalo, cas in denar!
Eftkrot preizkušeno, vedni rabljeno.
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem: eottlleb Votth, Dunaj III L
V Ljubljani se dob va po vseh zadevnih trgovinah 490 -15
SUKNAi
in modno 749 24 1 blnso za obleke
priporoča firma
Karel Koclan
tvornica za sukno k> v Humpoicu
na Češkem. Tvornlške cene.      Vzorci franko
Z elektrlč. obratom nreeno tvornica
G. Skrbić
u zagrebu. Hica Steu. 40
priporoča svoje na glasu solidne in eenene 44
žaluzije
r les. tkane in platnene rolete, železne in lesene kapice
za cbaa la prodala Inlce in prosi, da dim r«č pozornosti poklonite tej solidni tvorniei.
ftanovmki in ororačuni na zahtevo zastonj.
Gari Eroistanem
1430-1
proti vremenu odporne patentirane
apoene
«sadne barve
v 50 različnih barvah kilogram od
24 h. nOPrC]« Že desetletja najbolje preizkušeno in prekašalo vae ponaredbe. — Edino primerno prevlečenje za ie prej pod-
barvate lasade.
€majlne fasadne barve,
nmivati in krijejo že z enim prevlečenje m, brez predbarvanja, emajlnotrde, pa samo zmešane z vodo pripravne za takojšnjo rabo. Antiseptične — nestrupene — porozne. Idealno nabarvilo za znotranje prostore, lesene stavbe n. pr. kolnice, paviljone, ograje Itd. Dobiva se v vseh barvah, stroškov za m1 5 h. -Knjiga z vzorci in prosp. gratis in franko.
Car! KroDStelner no Dunaju lil.,
Hauptstrasse 120. Zaloga: Tvorni«.a za oljnate barve, lake in firneže Brata Eberl v LJubljani,
Miklošičeva cesta št 6.
Henosrofo
veščega slovenske in nemike stenografije, lice pisarna dr. Karel Tril-lerja * Pran Novaka, event. tuđi samo za dopoldan. Strojepisci imajo prednost. 1327—4
Ponudbe nsj se naslovijo na pisarno.
Uradno dovoljeno, a 15 let obstoječo
na|stare|ia ljubljanska
posredovalnica stan Manj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice St, 6 1420
prlporosa lat nameiM le bolj ar
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko In gostilniško
osobje za Llnbl|ano in zunaj. - Potnlna tukaj. —
Vestna lat kolikor možno hitra postrežba sasjotovljena«
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi se za natančni naslov.
1375-3
liter 60 vin.
Poljsku in vrtna semena, Čebulček Drenesnl vosek rfltfiT
Rafijsko ličje priporoča semenska trgovina
Makso Sever
Ljubljana.
- Po posti naj toč eje -
Za večji odjom ker milne pose zahtevajte ponudbo.
V prometu ie izza 1 1868:
3 erge rje a med. ia hf gien. milu
»arojte se j^Sl^^SSS^
Označila:
Bergerjevo kotranovo milo, Bergerjevo glicerlnovo kotranovo milo,
Bergerjevo ivepleno kotranovo milo,
Bergerieva medicinska in higien ska mila
je naša firma zavarovala kot besedne znamke in povrhu še z dostavskom pristno in ori glasino.
Vsak prodajalec, ki namesto teh edino pristnih in z besedno znamko zavarovanih, že 40 let preizkušenih Bergerjevih mil podtakne droge znamke, poseza v našo znamčno pravico. 1246 -1
Naša mila so opremljena v
znak pristnosti s tukaj odtisnjeno varstveno znamko in fir-minim podpisom.
Mi plačamo vsakemu nagrado
nO <s = artes kron
ako se nam druge znamke podtikajoči prodajalec  naznani v taki obliki, da ga lahko zaradi posezanja v znamene pravice kazensko ovadimo in damo kaznovati. Ovadbe naj se javijo v
Opavo na G. HELL & Co.
Dobiva se v lekarnah in zadevnih trgovinah avstro-ogrske monarhije in inozemstva.
na Iv. Petru eoeil M. 6Ža, a ena
strani dvonadstropna, i drage strani trinadstropna, ae proatOVOlIun
Podrobnosti pove Jakob AoOOttO, trg Tabor it' 3 v Ljnbljsnl. i«56 i
•ar Nsiboifst
tat ia razpost-l|aa|s 1425
igličastega drevja
se je pričel in traja do konca maja
Smreke, jelke, me-cesni, borovci itd.
Visokost v cm Od 10— 20 „ „ 20— 50 „ „ 100—150 „ „ 150—200 „ 200—250 „ „ 250—300 „ ,.  300—400 „
vis.
En kom. K — 20
„ - 30 m —95 „ 130 „ 1 50 „ 1-80 2-
100 kom. K 12.50
„ 22.-n 8».-n I«« — » 115 — 130 — 155 —
Eksotične (inozemske) v 70 najlepših vrstah-katerih barva variira med temnomodrozele-nim, srebrnobelim in zlatorumen m. Visokost ?0 do 00 cm. Cena komad K 3 do K 6 — Zbirka >00 komadov tuzemskih in inozemskih igličastih dreves 50 do 300 cm vis. K 00, 50 komadov K 55, 25 kom. K 30 — Gozdne rastlina: smreke, beli in črni borovec. 2, 3 in 4letne sadike, 1000 kos. K 4 do K 9; mecesen, 3 m 4let. sadike 1000 kom. K 12 do K 14, hrastiče 1, 2 in 3letne sadike lOoO kom. K 6 do K 5. — 1,000,000 visolto-debelnih     in     poldebelnih MMCtnlh
drewe«9 jablane od 60 vin. naprej, hruške, češplje, trt hi, domač kostanj, marelice, breskve in Češnje itd. od K ■ naprej. 1 o lepih visokostebelnih jablan po naši izbiri vrstKfO. 200 000 kom. ■ lam drevoi h es* divji kostanj, kroglaste akacije, kroglasti jesen, javor, hrast, Kristovo traje itd. in različna ialobna drevesa, komad od 80 vin. naprej. Dalje velika zaloga različnih prav lepih lepotnin grmov joO kom. od K 15 naprej. Zbirka 100 kom. lepotnih in drevorednih dreves v 10 vrstah in 100 kom. lepotnih grmov v 15 vrstah K 70. Ista zbirka iz po 50 kom. K 40. Od velikanske zaloge BSIf aci|«wlliL ra^nrAlama jih je dobiti samo še okoli 3 milijone 1, 2 in 3letnih sadik 1000 kom. od K 2 do K 50, 2 in 3letne prešolane, lOcO kom. K 22 do K 65. Najboljše za plotove je fil«?'«d.a<r-SS«^ je razprodana do okoli Va milijona, ICO I kom. K 6 do 65. Mnogi naših p n. naročnikov so izrazili bojazen, da zaradi poznega letnega časa razpošiljanja različnih rastlin, dreves itd. ni več priporočati za razpošiljanje. Na to vljudno odgovarjamo, da se je zaradi letošnje do ge zime in te dni nastopivšega mrzlega vremena v teh krajih čas za razpoši janje podaljšal do konca aprila oz. srede maja
ICO.GOO visokostob. in grmastih vrtnic
v 200 najbolj preizkušenih in najlepših vrstah, 1 visokostebelna vrtnica  z  dveletno krono
od K 1 naprej, 1 visokostebelna vrtnica, zimsko cepljenje od K 0 80 naprej, 1 grmasta vrtnica od K 0 30 naprej.
Piemeiska pe ut im in nje tajca za valitev.
Cochinchina, bele in rumene; Brahma, svetle; Langshan, črne in bele; Orpington, rumene in bele; Plvmouth Rocks, Houdan in pritlikave kokoši, cena za pleme (1 samec, 2 samici) K 18 -k^rtjN w<*aUa do K 50, l jajce za valjenje 30 do 80 vin. Gosi Peking, Aylesbury in Bisam, 1 pleme K 40, 1 jajce za valjenje K 1, Brončevobarvni in virginski snežnobeli purani, emdenske orjaške gosi, 1 pleme od K 50 naprej, 1 jajce za valitev od K 1 50 naprej
lluatrovani glavni cenovnik pošilja na željo zastonj.
Grofa Žige Bafihyao9ja gratčin. oprava
Csendlsk pri Radgoni.
Kdor se želi na lahki način v eni minuti brez vsake bolestne nota In uevamoetl rešiti
kurjih očes
naj blagohotno izvoli priti v hotel pri „Maticu" soba itev. 16 od 12. opoldne do 2. popoldne, kjer se bom zadrževal dO 14- aprilu 1909*
Ivan Gorčan
1417—3
operatenr kurjih očes.
Zastonj! Vzorci in ceniki!!
Tucat 5'Is ICO cm vel. damastne brisalke
sec vzorec, čisto platao.....K 6*—
Tueat 41: 10   cm vel cvilhaate briaalke,
čisto platno.........„440
Tucat r4:12) cm vel. dvojnodaraa<tne brisače, aec vzorec, čisto platao .   . „ H*—
Kos tkanine, 82 cm Sir., 23 m d)!;, pripraven za Životno in p ost el i no perilo m IVLO
Jedilna garnitura za 6 oseb, ei-t > platno,
140 cm vel, servire 60:60 cm    .   , „ 5 50
Tacat brisalmh cunj, č. platno, /t :7 ' cm „ b*5
78 cm   široko   laneno   p'atno, pristna
platni na, 1 ni . .....„ — 80
6 rjuh, platao, 15n:200 cm    .... „ 1 VtO
6    „       »1 0:2žf> cm    .   .   .   . n 16* —
4 ; metrov brezhibnih ostankov kauafaaa,
oksforda, cetirja potisk, cef. „ 16* -
Razpos ljaije po povzetju. — Ne Rajajoče eeveda vzamem nazaj.        1433 — 1
BERT. HOCHBERG tkalnica.
Kostelec Červen$, Krko noši rCeško)
Pozor!
Radi selitve se bodo potom prostovoljne razprodaje proda]ale 1424—1
rožne vrste cvetic
večjih in manjših, tudi za balkone ter mnogo
lepih vrtnic.
Dobile se bodo po zelo nizki ceni.
K nakupu se vabi slav. občinstvo kar najvljudneje
Franc Šuštar,
stara cukrarna, Ambr. trg. 3, Ljubljana.
Ugodna prilika!
Vsled mrti lastnika je naprodaj
nova. moderno zgrajena
ila
v najboljšem stavbnem stanju, v pri
jaznem kraja jažae Šta erske, ob progi Zidani mcst-Zagreb
Vi'a se nahaja na prijaznem ho'mu, ima najlepši razgled in je oddaljena pet mi aut od zapne cerkve in še ne 15 minut od železniške p -staje.
Pritlično so 2 sobi, kuhinja in dragi postranski prostori, v visokem parterju pa 3 sobe, kuhinja, soba za posle, veranda in drugi postranski pros'ori. — V visokem parterju so tla parketovana ; tod in v priti čju sta an^l kloseta.
K v li «padaj o tudi na novo igra* eno gospodarsko poslopje, travnik (6 a 67 m-in njiva (52 a 45 m*). — z-emlja je izvrstna, d bro kultivirana, zasajena de orna s sadjem, deloma s trto, deloma obdelana kot zelnik.
.... — -     Nepretirana cena. ■■
Posebno ugodna prilika za Zagrebčana.
Resni reflektantje dobe vsa podrobna po-jasn la v pisarni 1455 — 1
dr. Alojzija Kokalja,
—— odvetnik v Ljubljani. ———
2SroT7-ovLstan.OTrl3e3nLi zavod.
Prva praška poroštvena banka v Pragi
(Prvui praiska zaručovaci banka v Praze)
-  za zavarovanje trgovskega kredita -
sprejme reprezentante za ustanovitev podružnic
v Libercah, na Dunaju, v Brnu. Lvovu, Krakovu, Gradcu. Trstu. Lincu,
Inomostu, Črnovcih, Sarajevu.
Poleg imenovanih mest se bode nastanil
v vsakem večjem mestu v Avstrijski državni polovici
plačani zastopnik in dopisnik
Pridni trgovci s dobrimi referencami, dobro situirani in značajni, ki bi za slučaj potrebe ne samo v mestu, nego tudi v najbližji okolioi pri insolvenoah in konkurzih izvrSevali potrebno nadzorstvo z iz-reonim'poverjenjem, naj svoje ponudbe s prepisi izpričeval, ki se ne vrnejo, pošljejo nepriporočeno na naslov
prvni pražska zaručovaci banka v praze.
Pred stavljenje šele na poziv.
.454 TJstaxa.oTrrj.i od."bor.
Priporočam prUtoo Utrl|aaako
VINO
lastnega pridelka na debelo po najnižjih cenah ter v steklenioah
belo po 56 vlo.| rdeče po 48 vin.
Skh8išče je v Sp. l&k\ 11Z1
^Pod Smreko". 1332-2
Ivan Pužar.
Še nekaj
5ys 28
vinskih
sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu J50, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-■ menil ceni tvrdka —
M. Rosner in drug
veleiganjarna sadja ¥ Ljubljani poieg Koslerjeve pivovarno.
Divje peteline
in
1412—2
vse drage ptice in živali
HT nagači (našppa) ~91
ter prevzema vsa v to stroko spada-ča dela. — (Preskrbi tudi nagačene ptice in Živali. Postavlja rogove in drago. Cene nizke. Delo solidno. — Se priporoča Viktor Herlorti pripravnik, Moste št 76 pri Ljubljani.
Odda se lahko tudi v brivnici L Kosec na Dunalski cesti.
Lepa
prilika za peke!
Iz proste roke se pod ugodnimi pogoji proda event odda v najem
nova hiša
a  opeko   krita,   lepim stanovanjem,
moderno urejeno pekarijo. vodovodom v hiši, v bližini kolodvora iu velike pivovarne. Brez konkurence.
Nastop takej. 12 7-S
Podrobnosti pri lsstaiku J Fret-narJOf trgovcu na Bledn.
Trgovina
l Kil llf!
v neki vasi se zaradi družnskih razmer proda. Trgovina obstoji že 30 let. Letnega prometa je okoli 150 000 kron, glavnice je treba 50 000 kron Vprašanja pod „stev. 1404" na
uprav. „Slov. Narodau.
)4 4-3
Hote! „ILIRIJA"
LJubljana, Kolodvorske ulice 22.
Priporoča svojo      I4i5—3
restauracijo ln Izurstno kuhinjo•
Abonement na hrano
- po najnižjih cenah. -
Oinotoč:
Namizni ciicck, cviček (is (sadova
peč),   beli  cviček  (od  Sv. Duha),
belo vipavsko, črno istrsko, goriški rizling, vodice, zsvriftko« te ran, Dol-Portngaloc« refosko, Ver-montk.
Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje.
Vedno sveže pivo ia delniških pivo-varen Žalec-Laški trg in plzenskO
Udolino urejene elesontne sohe za tujce.
V kratkem se otvori na novozgrajeno
5: kegljišč«! =S
Za obilen obisk se priporoča Telefon st 163. JW. Jt0*Bk
3. Priloga ..Slovenskemu Narodu" st. 81, dno 10. aprila 1909.
Kako je pravilno ravna 5
Klavirjem?
Naš klavir se je zelo hitro obrabil, dasi se je na njem igralo le po 4 e uri ali še manj. Vsekakor smo bili svoj čas po nakopu prevarani. Tako in enako tarnanje se ne sliši pored koma. Ako pa vzroke predčasne obrabe, zmanjšanja zvočne lepote ter polnosti glasu kakor tudi nedostatnoga funkcij o xi] ran j a mehanizma temeljito preiščemo, vidimo v največ slučajih, da ni kri veo prodajalec, nego kupeo odjemaleo sam Tudi Lajbcljši m tru ment se pokvari, ako se a njim leta in leta nepravilno ravna! Kakšno kodi torej ravnanje z instrumentom ? Stati mora na prostom, ki ni vedno ali maogokr*t izpostavljen prepihu, vlažnosti ali nsg i menjavi tempera tam oe je že neizogibno, da mora klavir stati ob vlažni steni, postavi m ga vsaj za ped od stene, katero je prevleči z debelimi preprogami. Ako pa instrument stoji ob oknu ali med oknom a, kar je skoraj navadno, ja neobhodno potrebno, imeti okna •k grdih oziroma deževnih dneh zaprta. Pri temeljitem čiščenja stanovanja je prestaviti klavir v sosednjo sobo, ter ga prenesti nazsj dele, ko se tla popolnoma suha. Vpoštevati je tedaj vse navedene opreznosti, da ohranimo instrument vsakršne vlažnosti. Tsled viainosti oksidiraj o strune ter kmalu zarja ve. Leseni in usnjeni deli kakor i klobučinasti nalepki itd. prevleko se sčasoma na Škodo mehanizma s fino plesnobo ; istotako slabo vpliva nagla in pogosta premen, ba temperature. Po zimi ne postavljaj instrumenta blizu zakurjene peči! Prah pod klavirjem je pobrati vedno le s suho brisačo. Za brisanje notranjih delov, poslužuj se le zelo mehkega nescefranega, najbolje starega svilnatega robca ter pazi najskrbneje, da se ne dotikaš z golo roko, kajti roke so vedno nekoliso potne.
Pokrov klavirja odpiraj redko in le v skrajni potrebi. Največje važnosti za konserviranje inštrumenta je način udarjanja in izbira glasbovm. Trdo, okorno in neenakomerno udarjanje kvari mehanizem. Udarjaj mehko, elastično in enakomerno. Pri prstnih vajah se poslužuj bolj spodnjih, in srednjih legt ker bi višje in najvišje leže kar najprej jele plehnato zveneti. Pri izbiri glasbovine gledaj na to, da bi obsegale po možnosti ne samo enega nego vse tonove načine ker se raamerno prevečkrat rabljene tipke, odnoano kladivoa, naravno hitreje obrabijo in zr&hljajo. Klobučinasti nalepki na kladivoah postanejo vedno taujši, vsled česar postane glas odsekan, oster in železaat. Tudi elasti-teta e din ev Dika ali rezonancnega dna trpi, ako se neprenehoma isii toni ponavljajo. Začetnike in otroke je vrhutega vedno znova opominjati, da nogalmea (pedal) ni stopnica. Premnogo uporabljanje nogalnioe tudi hudo škoduje mehanizmu. Isto velja o preveč — kratnem ubiranji. Najbolj Škodljivo je ubiranje navzdol, to )e z odvijanjem strun. Klavir naj se ubere le enkrat na leto, če možno po enem ia istem, pogojno prav dobrem in zanesljivem ubiralcu strokovnjaku.
Marsikaterega iznenadi, ko je kupljen klavir poizkusil prvič na svojem stanovanju, da ima dtoela drugačen glas, kakor ga je imel v prodajalnici. dostikrat se glasi zamolklo, kaaxr bi glasovi nikakor ne hoteli iz oboja. Taroke za to, posebno glede polnega glasu je iskati v neugodnem obiižju, v katero se je postavilo instrument.
Tako na primer je neka boljša dama svoj lep, nov koncertni pianino postavila Lasleduje: Pottavila ga je ti-koma k steni, ki je bila preprežena s turškimi preprogami, na težko smirnskošsrenico. Pred klavirjem medvedja koža, draperije ob vratih in oknih, na pekrovu instrumenta vol-neao vezeno pregrinjalo, raznovrstne slike in dve silni majoliki s palmama ter ogromno množino m uzi kalij. Tu torej naj bi glas donel prosto in polno f!
Tse gori navedene predmete je treba odstraniti, da se zamore glas tem lepše razviti. Predvsem pa pokrova ni vporabijati kot polico za knjige in note, ker vsako obremenjenje ovira •dmev glasu.
Kjer se za razsvetljavo uporabljajo sveče, preskrbe naj se stekleni na-svečniki, da ostanejo tipke Čiste. Okapljane tipke otežujejo igranje.
Končno ne polagaj tleče smodke poleg ali celo na tipke, posebno ako so iste is oeluloida, ker to bi utegnilo povzročiti požar, neoziraje se na to, aa pride pepel med tipke, vrhutega pa lahko zadobi fina politura nepopravljive madeže.
Večina publike misli, da za začetni pouk v klavirju za otroke zadošča povsem čisto cen in star klavir ter da se z učenjem dober inštrument pokvari Nič napačnejšega, kakor to mnenje! Ravno otroku, katerega mu-sik ali Čn o pojmovanje in razumevanje jo treba vzbuditi, je po mnenju strokovnjakov na vsak način dober kla-
vir neobhodno potreben. Dokazano je, da se o tre k, ki se je vadil na starem instrumentu in se ga jo ne nadoma pozvalo igrati na novem klavirju, Čuti hipno neveščega in popolnoma usuplega ob lahkoti in eleganoi načina igranja, popolnoma drugačnega udarjanja, drugačnega tona, čisto napačno mnenje je, ako se misli, da se bo nov instrument tekom učnih let vidoma obrabil in izigral; tedaj se zamore to trditi le o klavirjih, ki so takozvano „mizarsko delo", navidezno ceno, katerega se kupoma spravlja na trg. Taki inštrumenti pokvarijo se sami ob sebi, Četudi se jih ni uporabljali*. Z*to pri nakupu klavirja ne glej samo na zunanjost, temveč se prepriča«, kakšne kakovosti je njegova notranja sestavina! V prvi vrsti poglej, jeli poleg mehanizma nalepna klobučevina najboljše kakovosti. Inštrumenti, kateri na glasilniku (Stimmstook) niso obloženi s kovino (mesingom), so manj vredni ter nikdar ne drže obora.
Klavirji, katerih glas je neenako mer en, so slabše kakovosti, imenujemo jih „neintonovane".
Take vrste inštrument nam je mogoče spoznati edino le v npianisimo-igritt, ker le tukaj opazimo s finim posluhom, kako različno se glase toni, ako jih zaporedoma in enakomerno udarjamo. Le po tem nam je moči razločevati plehnate, lesene, ostre in odsekane, plitve, slaboodmevajoče, pretihe in premočne glasove. Ako se bodeš ravnal po teh navodilih, ne bodeš nikdar varan ter ti ostane klavir mnogoletno notranje in zunanje v najboljšem stanji.
Alton5 Breznik,
učitelj »Glasbene Matice".
Mlad penzionist
popolnoma zmožen slovenskega, hrvaškega, laškega in nemškega jezika
išče prilične stalne službe. 1373 3
Naslov v uprav. nSlov. Naroda".
JfcBosežna pomaBa za lase
ali lasna voda za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem času presenetljiv uspeh. Cena K 2 in K 3 po povzetju pošilja
gospa Katne Menzel, Dunaj, VII Mariahilferstr. 120, II. nadstr. vrata 32— 0.
Proda se posestvo
61 oralov, med temi 40 oralov lepe hoste in 10 oralov travoikov. Posestvo leži med med Št. J ur j cm in Celjem
od trga Št. Jurja *]4 ure oddaljeno, v lepi legi. Cena je nizka po dogovoru. Prodam ga, ker sem podedoval drugo Čisto v bližini Celja. Kdor bi ga želel kupiti, naj si ga pride ogledat dO 15« aprila, Pozneje bi se posestvo razkosalo in prodalo, ako bi se nihče ne oglasil. m    <j&0& 1350—3
Zglasi naj se prijgosp. Adamu K nclu, trg Si Jurij
Kojboljdl redki nakupni vir.
Ceno posteljno perja!
1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega
2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; l kg velefinega, snežno-
beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
^Zgotovljeno postelje Iz gostonltega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm. dolg, tS cm širok, napolnjen z novim, sivim Jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh «4 K; same pernice po lO K, 2 K, <4 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od i2 K naprej franko Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar.. 9 15
S. Benlsch, Descherit/, ti 767, Sumava
na Češkem. — Cenovnik zastonj in franko
ma   o mu
Drnsotln Puc
tapetniški iif preprogarski: mojster
v tvrdki Puc Jb Kom p
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih oenah. 5
Ljubljana
Marile Terezije cesta 11.
1 miDMarSiTO
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip Štev. 8.
Reichova hiša. Jivrstao la se H dao dalo:
Cene zmerne. Popravila se
: : točno izvtšujejo, : :
Največja zalogam ni ih do na ftoejs h
otroških votičkov
in navadne do najfinejše
zime
JW. pakič
v L]ubl|anL
lizrnia unč nikom u ■otllja t itvtttjia.
k k k k
k k k
k k k
jos. Rojina
krojač prve vrste
Šelenburgove ulice št. 5
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega krola
in elegantne izvršitve.
Tvorolika zalogo noji. angl. In front, specijalitet blago.
Zavod za uniformiranje.
ii ti ti j
h
Svoji k svojimi
Ciril-MBtoflOTB ilrože
Te iltne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril -JKetcflovi družbi
po n likih c enak samo
jlKaksZaloker
v Ljubljani
* lastni hlil
JKladezne ulice it. 17 in Rečne nlice št. 5.
MT  V" korist -mm
Ciril-.Metodovi družbi!
Prva tar. tvornica Irlavirisv
Ljubljana
BHJerjeve ulice S     Blizu GrodlJtn
Rudolf A. Warbinek
m
(O
o
E m
-o o
3
Priporoča  svoje  prve   vrste,  aa vsa podnebja   solidno narejene klavirje in harmonije tndi Igralna
za gotov denar, na delna odplačila ali napoaodo.
Poprave in uglasevanja se Izvršujejo točno In računi j o najceneje.     1706 l
■alveola tvoralea na Avstrije fofu.
Na revmatizmu r?
Lepo posestvo
praHaa
trpečim rad | brezplačno pia j
eno sporočim, kako sem popolnoma I f ozdravel od svojega trdovratnega moke- ! "J11*? g°«Po*a«k,h pod-
pornega trpljenja! 2307 21   J£^' SmJtA ~£o*lt
Karel Bader,  MonakoVO,    Posestvo lesi pri drš oesti ijobljana-
40a. Trst, v bližini kolodvora, torej je le> a
- najugodnejSa.   Na   Željo   se prodajo
i tndi k posestvo spadajoče njive, travmi miki in gozdi. Posredovalci isključiti. Pojasnila in ponndbe na Josipa K on s tel na Vrhniki. 13 a s
Ljudevit Borovnik
puškar   v  Borov tjah (Ferlsael*)
mwk 14 orosite na.
se priporoča v izdelovanje veokovrstnik posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno ki dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici In od mene preizkušene. — liuatro-(62 vanl oonlkl zastonj. 15
Razpošiljam Kolesa
za štiri tedne na posknšnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri"
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena in zanesljiva prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta:
Pannonla, 13. aprila 1909 Carpathia, ŽO. aprila 1909. Slavonia, 4. ma]a 1909.
Iz Liverpoola: i«-«
tnsitania (največji in najlepši parnik sveta) dno 17. aprila, 8 ln 29. ma Ia 1909.
Mauretania dno 24. aprila ln 15. mala 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
Andr. Odlasek
r LJUBLJANI, Slomškov« ulici ste*. 25,
poleg oerkvo Srea Jezusovega
Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi
PIANO -ORCHESTRIONI
s godbo na lok, zvoni lom, mandolino Ir ksilofonom
a o
i*
e -
i \
LXJtLi
8 5-
~ D
9 O
l I
s težo da se zame rejo postaviti povsod i Krasna godba in strokovnjaška izvršba jamčita za gotov dobiček ElektriČno-pnevmatlčni orchesrrionl. Električni klavirji z mandolino, ksilofonom in godbo, aa lok  Govorila z zvokim odmevam za
gostilničarje in zasebnike. Tovarna internacionalnih Pia no-orkestrov
F. MACEINEK & S6hno Dona) ZVH. S. N. Ortllebgasse st. 5.
Josipu Drolto v £jubljani,
Sodnijske ulice.
Naznanilo.
Javljam oenj. damam in g< upadom, da zopet prevzemam atetlo-Hksnje kakor tndi sp e je mam preprogo ▼ pranja fn likanje. Delo aolidoo la točno.
Z odličnim spoštovanjem 1287—4
Ivonhn Orožen
Sv. petra ctsta it. 62;
Cosnnc Medlclnal
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Camis & Stock
Barko vije.
Cdina paru žgalnica konjaka pod državno kontrolo.  3819 26
VN'v-vw-->rw-vw ww
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
JSBlfO*
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih m o k in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 23
Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trstu, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostn, Trl-dentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Rotoru, Sarajevu ln Pultu. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
Jgličasto drevje.
Smreke, jelke, beli 11 črni borovci, aetosBi, amerikanski borovci itd
Visokost v cm 10—20 20-60
100—150
150-2 S
200 - 2f0
tbO—400 Eksotične (inozemske) t 70 najlepših vrst. b, Halje pos b o 1 pe tuje in ciprese, cena za l kos od K 1 naprej. Zoirka 90 kos>, tnsemskih in inozemsk k igličast k dreves, f 0 £00 cm visokih HO K, 6 » kos f 5 K, 2ti kosov 3 ' K, >6 miUio-nov gozdnih sadik smrt k, bel: k in Činih borovcev, 1, 2 in 3 letne sadike 10C0 kosov od K 8 do K 8. hrastici, t, 2 ia S letne aadik« 1000 kosov K 8 do K 15.
Na zahtevo karale g zastonj Srola ftlge Battr yanyja graščinska oprava C s en dlak pri Radgoni. Uoo-2
Supcr/os/ati
rudninski in živalski, najbolj preiaknšena, najzanesljivejša in najoenejsa   fosforokisla gnojila
za vse
127 15
vrste zemlje.
Y*t»t»lnm stroco zojomeentfs.
JamČeno najhitrejši učinek, najvišji donosi. Neutrpljivo za spomladnjo setev.
Dalje amonijakove, kalijeve in   solitar]eve superfoslate
dobavljajo vse tvornioe umetnih gnojil, trgovci, kmetijske   zadruge  in društva.
pisarna praga, pfikopy 17.
7126
TLiAMiMMAti   1**1 Pristen aamo a nuno kot varstveno i
jniGrrVlEV   DdlZdlH   *aneniiivega nciaba proti ž«iudćn»m k će oj, na-
^•••w'*#fJww ww»»fiMi ptnjanja, sasleieoju, gorečici, ka*Uu, bolečinam v prsio, hripavosti, trganju po udih itd Na luoaj: čisti rane, blaži bolečino. — Iff% ali 6/ aH 1 rodbinska Bteklen ca K b-   . — lh>rrrrcnllr»tllJ«t*o nawzM«», Zanesljivo
»£:nkojoee domače zdravilo rb vseb vrat oteklinah, gnoienjn,   r.nah,  poškodbah, vnetju i d.
x pusici - Oobiva se v lsktrni pri angelu varbn A. Tnisrrv f Pregradi
pri Pogaski Slatint. — *»i«rlio. Veak, kdor k*k drug po pače s balaam brez moje varstvene znamke, uune, ali kake surogate naroli in prodaja, se podaja v nevarnost, da se mu ^alafHlati fcounscirajo in po paragrafih 3 in 25 k&a tak. o^-Hodi v zaporno in denarno kasen leta in 40C0 K. — Za'oga v skoro vseh lekarnk-ah Na debelo pri drogistih 78J—8
fj. kr* pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča- svoj  priponiano   izvrsten   M^on^laaiioM«cso3onmo3om#  v vedno
ednakomtrni, t.vse od avstrijskega drnŠtva tašjnirjev in arhitektov določene predpise i glede tlakovne  in   odporne trdote   doJeo   nadlirlljujoet   dobroti kakor
tudi svoje priznano izvrstno a> aanaao*
Pripore čilo. in s prideva.! at 706—a
raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na r a s"p o 1 a g o.
Centralni urai: l
Dunaj, I., Tlaviiniliaiislrasse 9.
Gospodje in dame.
ki polagajo važnost na lepe lase in krasno brado, naj ne pozabijo kar takoj rabiti mojo obi. var.
£t!a, pomnilo za rast las ln brade
Učinkuje že po kratki rabi prt starih in mladih, gospodih ia damah enako hitro, pri gospodih, ako je še kaj korenin hitro poženo lepi lasje in brada Prhljaj se izgubi in izpadanje las ponehj že po kratki rabi, jako lajša to tudi česanje, ker so lasje oolm in radi stoje Na razpolago je ; za vsakogar premnogo izpričeval, ki dokazujejo dobroto t in neškodljivost moje pomade Ella. Naj torej ne zamudi nihče, napraviti en pciskus, kei ie to najboljši in najne-
Hčerka iznajditeijlce.
-—---—»---r-- * ■ w » *
■ škodljivejši izdelek. Djbiva se pri iznajd teljici gospe
1 Kamili Hltzkv
Goetkejeva caata št. 2 h.
Naročila samo po povzetju aH ako se pošlja denar naorej. 480 Lonček stane 2 E ln 3 K 50 h, 3 lončki stanejo 5 E In 8 K 50 b.
Slovenci, pozor!
pri jjjngggjj jjjjcai
Fr. lili?
£jubljana, JVIcstni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
344—15
Z
Zunanja naročila aa izvršujejo hitro In točno.
Cene Brez Konkurence!
Usta posoiMca liiUjah t
reglstrovana zadmgs s neomejeno zavezo
? lastnim zadružnem domu y LiUul|9t1
na Dunajski cisti štev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa . • K 599197.248*20 upravnega premoženja...........K 12,888.799*43
obrestuje hranilne vloge po 4 V
brrx vsakega odbitka rentnega davka, katoregra plaeujm podojllulea sama za vložnike.      42- 8
Spreiema tuli vloee na tekoči račun v zvezi i čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907   .   B 12,434.938*24. Poaojuje as aonaljleea po ■ l1/,*/«! »a amortlaaeijo stil
pa po a V« °/. brez aaaortlzaeMs t as« menlea po O) •/,.
Posojil, aprajama tudi vaak drugi načrt glada amortlzovanja dolga.
vsaki dan od 8.—12. in ođ 3.—4. laven nedelj in praznikov.
fi. JCaaat
LJubljana
Židovskeullce ^
I Velika zaloga obuval
lastnega Izdolka aa dama, gospoda In otroka Ja vadno na izbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslat-" 15
}x. p. Zajec
optik« urar In trgovec a sla talno in are bralno.
Stari tn-fjr 2S#3»
Popravila se izvršujejo točno in oeno.
1
s*
a
i
JOSIP STUPICA
Jermtaar In sedlar
rijnlJlIonl, Kolodvorske ulice Jtev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
== kakor tudi krasno opremljeno =
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : =====  opravo ==
katero imam vedno v zalogi, kakor tndi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščino  kakor   tudi   že   obrobij en ene vozove in bonjsf&e oprave.
Br. BMki
Atelje za ortopedične aparate in bandaie.
Prešernove
ulice it. 5.
Caf
Izdelovatelj  kirurgičaib medicin* širita inštrumentov in vaeh potreb-Min za bolnike.
♦sf• ♦nT*     *Zr* *M* »M • OZ* *Jx* *St* »M* *M* »M*
i Anton Krejci
© Ljubljana, VVolfove ulice št. 5 ^
priporoča svojo bogato zalogo na Jmoderaelilkj najfinejših
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji oeni. Kupnje tudi vsakovrstne kote divjačine in jih *
najbolje plačuje. £|£
Blago ceno in solidno. fj|
OakrS Hal S-TBbTo o*aV0> +WmT++WmT+9*]mW++^mW++TmW++TmW++^mW+ *aaT*
Varat, znamka . Sidro.
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo as
8628-83
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno , bolaolae tolažečo In odvajalno mašilo ob prahfajanju Itd.; po 80 h. K 1*40 m K fi*— oa dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu toga eploftno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo to originalne steklenice v SkaUjicah a nafto varat ven o snamko „sidro" potem ja
vsakdo prepričan da je dobh orig. iz<l jlek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. SliScina c. b nova.
saaaaaaaaaaaaaaaaaaa   smpi u«aj« r.*i i, •
Ustanovil eno leta 1842.'
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
t Brata EBERL
Ljubljana ^u
črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja«
Prodajalnica:       * Delavnica:
Miklošičeve ulice št. 6. *   Igriške ulice štev. 6.
nasproti hotela „Union".
Ustanovljeno leta 1842.
Od lansko leto na
praški jubilejni izložbi
razstavljenega in od prahu neznatno pomazasega
PJTL<m/Vl"eJA.  lam  OAltlAfiTja. 1235-3
najprve vrste se daleč pod vrednostjo še odda:
kos 23 metrov veleprima batistne tkanine...... K lil -
kes 14 m dolg 150 cm šir. platnenega posteljnega blaga „16 80
Tucat = 12 kosov veleprima dvojoatih damastlh brisač
60 x 130 cm
13 —
Zavoj 40 — 45 m dolg, in sicer celir, ksnalss, okslord, aatin in
keper; dolgost ostankov 6—10 m   zajamčene  dobro, pristno blago, zavoj 15f 18, 20 K. — Za neugaj&jcČe denar nazaj. Razpošiljanje, dokler bo ksj zaloge po povzetju
IDA SUŠICKA, tkalnica, Nachod, Češko.
Najkrajša in najcenejša pot V AMERIKO
z modernimi velikimi brzopamiki is Ljubljane čez Antverpen v Rew Tork
je proga
Na naših parnikih FinI and, Kroonlanđ, Vaaorland, leeland in Samland ki oskrbe-jejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Torkom je anažnoat. izborna hrana, vljadna postrežba in spalni«« po povem arejene v kajita sa 2, 4 in 6 oseb, sa asakega potnika e m ine nt nega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod is LJubOane vsak torek c opoldne. l?—15
Naši paraiki voz^o tndi na meses po vsč krat čez Kanada t Severno Ameriko in j« ta vožnja  izdatne eenejSz kakor na Nori Vork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
1
Antv/epperv NewYopk
v Ljubljani, Kolodvorske ulice ^ 26
od ničnega kolodvora "oa levo pred sušno gostilno „prf Starem Tišlerjn11.
8
W
FR. ŠEVČIK
v LJubljani
Židovska ulice št
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
13 -15
pušk in samokresov
laetnoga izdelka, kakor tudi belgijaklk, anlaktk in ooiklk strogo preianuflenlb pušk, sa katere jamčim aa dober strel. Posebno priporočam tanke trooovke in puške Book s Krup-.•.   v povimi cevmi aa breadimni smodnik.
Priporočam tndi
veliho zalogo vseb lovskih potrebščin
9*  tujftlijlh čanak Popravila iajaaroćba] aa jtzvrftnjelo toćao In zanesljivo
Oeuovoiki na zaUtovanja ^a^tonj in poštnine prosto.
KM
18
0Z
27
1
obrezane aa ograje, debelost od 10 cm, dolgost od l1/, m naprej, kakor t a d i nrastove lato obrezane, vsega za 1 vagon ali ved odda 1361-3
Alojzij Šlajpah
Velika Loka, Dolenjsko.
Triinph-štedilna ognjišča
■ ^ stva, skono sije i. t dr. » vsakorfinl izpeljavi Ze 30 et ao najbolje priznana Priznana tndi kot rboljsi in naj-šrpe&ejfii Izdelek. N*^jCja prihranitev ^sriva. Spacfjaiftota: Sledilna ognjišča sa hotela, gostilne, restavracija, kavarna K dr. Ceniki in proračuni na razpolago, ^bvni katalog fresko proti doofiaiani ratoiiM 2241 42
f*mm za šfsdilna opilšča JriMpb'1
«. ^cl<Stoti«B?di ^ **tu
izdelki so po sedanjem stanju znanosti najodličnejši za negovanje kože in telesa J
profesor dr. Schleicha
profesor dr. Schleicha    creme za kožo
milo iz voščena pazle
Dobiva ae v lekarnah! drogerijah, parfumerijah itd. — Zahtevajte brošure o negovanju telesa od glavnega razpečevališča: Dunaj, I, Karlaplatz št 3
Pazite pri nakupu, da nosijo vsi zavoji podpis ianajditelja       ^Ždjf*^^i^^f - Tvornica za Nemčijo: Berlin SW. -
91
99
marmorno milo voščena pazta
Zaloga v Ljubljani: lekarna E. M>y- in v vseh lekarnah, drogerij h ia p rf a mer i j ah
1088 -5
SVETOVNOSLAVNI
481 — 11
ANGA
tvnlke FRATELLI SRANCA v MILAN.
EDINE iN IZKLJUČNE lastnice TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJU8PE&NEJ&A ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU t
Moutrplj'va v vsaki družini! Dobiva so v Ljubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Staculu; slai&lčarnl Jak. Zalaznlka.
Anton Leutgen,
3 3   rokavičar In bandaitat 16
Pod trančo 1. £jllblJ3!l3. Pod trančo 1.
kastna izdelovs lnlca vsakovrstnih glace, usnjatth in vojaških toka vic.
izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa kirur-gična dela.
Zunanja naročila točno.
lene nizke.
c© n © C
čez lol    leta star,  zdrav  in cVrsfc, z
dobrimi izpričevali, ae sprejme v
trgovino mešanega blaga pri J. Baz-
koršku  v Smartaem  pri Litiji.
Istotam se sprejme
močan hlapec
a konjem z dobro plačo. 1332-5
Veliko zalogo
gramofonov m plošč
tndi s slovenskimi komad plošče od 14 I-SO
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
m?  LiĐbUana, S ari trg Z6. j
Pozor! Pozor!
Ugodno priliko zo trgovca začetnik?.
Oddalo «0
ETERNiT TOVARNA LJUDEVITA HATSt^^tIfiZ^VO^|^^^^a^iJ b
ali
Glavno zastopstvo sa Juine^deiele:
a.hVefbes-uufalu
Vprašanja na založnika XcođorJa Ho r nta« krovoa in kleparskega mojstra v strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Ljubljani, kjer se izdelujejo
1844 21
za takoj ali a 1 majam z že dobro vpeljano špecerijsko trgovino v Ljubilanl in vso opravo vred. Potreben kapitsl2000 K. 1290-8 Ponudie je pošiljati na uprav. .Slov Nar u ped prtfdajaloa „100".
Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD
1067 9
ae priporoča slavnemu občinstvu
za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani in na deželi po jako nizki ceni.
Naročila  se   sprejemajo  pri      snaaaosssnaaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaannaa tJOSSP   TUR K
FRANC VIDALIJU m~~"————
Prešernove ulice, I.) ubijan a
lastnik prvega slovenskega :-:   pogrebnega zavoda. :-:
(za privezati in pribiti na Jate, torej popolnoma varno proti nevihti).
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland - cement, peči, štedilnike, samotne plošče
~ za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. ~
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce fn prospekte takoj brezplačno.
805—8
Spedicijska in komisijska družba
ALKAN
Telej. 21*60.     Žiro-račun pri Jadranski banki v Irstu.     Brzojavi: Balkanspea.
980-6 i
d. z 0. j. v Trstu, Riva grumula 14
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje nanje predujme pod najpovoljnejšimi pogoji, dajo carinska posojila in ooarinjuje blago, pressrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulautneje.
Preskrbuje vsakovrstne poSiljatve na vse kraje bitro in toSno, obavlja vse reklamaoije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. OO^OOOOOOOOOO^JO^oaJ
08218
KI
Bcctc MonotsMnfe čer Qtfm**n.
Ena dama pripoveduje drugi, SSflO _
* "Heureka"jžz vlogo/,, Japan"
brez dvoma najboljši sedanjosti. Dobiva se po vseh drogeri-jah, lekarnah.'v trgovinah i obvezni, rokavicami, modrci ud sicer pa iz centralne zaloge I« I*BWZfttaok| Spasa
Prospekti zastonj. 997 €
0 £S«b!)»»l finu Br»ta jCtevka.
s slala kalala« v rala a alata kolalo* la v Loadoaa lata 1895
▼av/ tav/ vat tav/ tat tat tat tat tat tat tat tat
▼ATWWtAT
M
/1
J?
Ji
Še vedno obstoječa, najstarejša izflelovalnica vozov
Dunajska cesta
« Dunajska cesta
štev. 32     J.   BAXr   štev. 32
j priporoča vsakovrstne vozove in kočije ter mrtvaške in poštne vozove
po nizkih cenah
Julija Štor
lafnija zaloga mtikih, daaskfk In rtrošilk č(Ti|8t» čtvtjtv za fawe-tfBrls In pristni!
|aiuenl:l prtili ftvljn
Stogantna
In      3095 45
lako okrbna ^     Iz vri It e v po sa^ voah oanah
156-9
je v slovenski
hranilnici ljubljanski
Stanje hranilnih vlog nad 34 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 1 milijon kron.
i
M
Za varnost denarja jamči in je porok poleg »ervnega zaklada mestna občina ljubljanska g vsem svojim premoženjem ln vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar maloletnlb otrok in varovancev ter žapnlćf a cerkveni denar.
Jlestna hramtaicajjnbljanska jprejeiiia^ranilne^vloge^vsak dan od 8f 50^127 ure dopoldne In tiTl? Žo 4.Ure^popolžne. jih ^obrestuje po' 4°o ter?pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne l.-in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Rentni [davek od vloientk obresti  pia ću je hranilnica Iz svojega ln ga vlagatelje ni no zaračuna.
tenarne'vloge'se sprejemajo tudi po "pošti in potom c. kr. poštne braniln.
Posoja se na zemljiBca po 43/4 % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 % izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 °/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg še v 33 letih. Dolžnik pa more £ svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja^se tudi na menice in vrednostne papirje.
hranilnica se nahaja v lastni palači;
v-Prešernovih/prej Slonovih ulicah 3,
nasproti frančlsbcnskcmu Rloitru.
Ant. Presker
krojač, 15
Ljubljana. Jv. Petru c. 16
priporoča
avo|o vallko zalogo potovtk oblak
Canoda la mi v
locke, lopto la ffoapo, neprenosljivih kavolokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
%>5
6. CADE2
Mestni trg št. 14
»rizaraca
klobuke
kepice, razno moško penio. kravate. o?ratoike iti.
Moike slamnike
sprejema v popravilo
do začetka sezije.
v*
m m m m m m m
S^j
m
al ■8
m
Pekarija
slaščičarna
1Đ
kavarna
j. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= 7ii; jalk«: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m
m
sa
m i«
g« m
■i-
M
m seta m Is
Q        r     C/) w
Preobleke-
Popravila
Ia voli te pisati po vzorce!
U. J. Hovlttek in; tout u PoMbriiftch
izvozna trgovina platnenega in modnega blaga priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776—a volneno in pralno, damsko in moško, platno, dimaste, namizne prte, brisače.
modno blago
mm ——————
Samo pri nas pristno  Zefir ji
za srajce
obleke itd.
Opreme za neveste
po nizkih stalnih cenah.
Mnogo pohvalnih pisem. Naročbe preko 15 K poštnine presto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih, za 18 K po povzetja franko.
C. ki. priv. zavarovalna družba.     v. C. kr. priv. zavarov. d užDa za življenje
»Avstrijski Fen ks" na Dunaju.
Vplačan* dslnUka glavnio& Z 6,000.000. Đrazba laganije:
O proti * kodam vsled og^Ja, itrele in parne ali plinove razstrelite, kakor tudi proti ■kodam vnled gaasn^a, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnin reči, nadalje proti požarnim t šolam živico, zaloge vsakovrstnega blaga, brneti iako orodje, pridelke itd.;
V proti požarnim ek d ml nolleke pridelke in klajo v pcskpiih in kopicah;
-) proti Škodam vsled sinodi nega ncitja zrcal oega etekla;
i) rasnevretno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanja po suhem in po vodi;
proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška giavnioa: Rezervni fond . ... Stani e szvarovznth svot . Le t M dohodki na premija*
46.030 OOC: 188,000.00',.
Druzoa zavaruje na človeško življenje oc nairaznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) sz slnčaj smrti, gavnica plačljiva tak po zavarovančevi smrti La njega zaosta ali kako drago dok>CuQO oteoo
b) za slnčaj smrti ln mešana zavarovanja oprostitvijo plačila zavarovalnine, oeni a vriznaiijem dosmrtne rente ob nasla onemoglosti; nadalje sprejema
e) zavarovanja za doživetje, pieatrtljanje sa starost, zavarovanje otroških dot, pjtf5Ii:v pri dosegu določene starosti na za v a vanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnin rent, za preskrb vdov   in vTgajninskih rent po najniSj:', premijah in pod najugodnejšimi po^o;: kakor neovržnost m nezapadiost poiic-jamstvo tudi za slučaj vojske brez p sebne premijske d oklade itd.
Natatičneja pojasnila daje radovoijno
Sodnijske ulice Atev. 6.
Vodja generainega zastopa: Jos. Prosenc.
19
Jaz Ana Csillag
p 185 cza dolgimi  orjaškimi flore-
lefaklznl lasmi, ki sem jih dubila po 14 me-seč a i rabi popade, ki sem jo ItnaSla sama.
To je edino sredstvo proti icpadaija las, sa njih raat in negovanje, aa ojačitev laalica, j-ri moških krepko pospešuje rast brade
in ie po kratki dobi daje lasem in bradi uaravni blesk in polnoat in j h varuje pred prezgodnjim oalvenjem do najvišje starosti.
Vrakdo si lahko do lisoke starosti po rabi od go^pe Ane Csillag lznajdene pomado obrani svoje lasa goste in dolge, n« b-no drugo sredstvo nima toiiko redtlnlh snovi za laze kaker pomada Csillag, m si j^ po ▼sel pravic pridobila svetovni slores, ker dame in gospodje že po rabi prvega lončka pomade dosežejo najboljši uspeb, «fr ispadanja las pojenja že po neka) dneh popolnoma in začno poganjati novi lasje. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoĆ is vsega sveta dospelih priznalalh pižam, ker le resnica ve lca napah. 8o4— 8
Sonček stane 2 X, 4 X, 6 in 10 X.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povtetjem ali denar naprej iz tvornice
AnaCsillotJunajl.,
Graben štev. 14,
kamor je ntslatljati vsa naročil«.
i najbitrejla fožnja ftato je i paroiki Jmmkt&fr \kW
\i Mm i
>«aar«klml braoparnifct .^AISE« mk.nkk.hu u  . „nhuwr-«i*^ sVILHELM1'. f9KA^ER WILHELtt d. OrHO^&at" ikamai-tka vo^nga traja m mm m 5   • «mi
gatoneon, zanesljiv poda z in veljavna vozno satiro aa zamika sort navado-xor> parobrodnega arnltva kakor tndi listke aa vse progo ameriških nto dobita v a^faiMfavamfl oeiliia i* pri
a,
EĐTARĐn TATCABJĐ. Kolođvorsts Blica ŠL 351
nsupirti »iiteTiAfil ^#8tUjs\i „pri Starea Tislerja ,
Odhod li Iijabljaii« J« vsak tortk, ootrtok in sobote. -3 Vsa pojasnila, ki so tikajo potovanja, todno ln brospla-6no. -> Postroibm poštona, roolna in solidna.
Potnikom! namenjenim v zapadne državo kakor; Golorado, Moziko, OaJilor-oijo, Arizona, Dtah, Wioming, Nevadz, Oroaou in Wazbington nudi naSa drnatvo pesobno ugodno in izredno o dno oren Oalveatan. Odhod na te)
progi ia Bron?na enkrat moaocno 3270-52
Ta m dob*vajo pa tndi Batei proke Baitimora ta na vso ostale dola sveta
kakor i BraanV Auho, Baemoa^Alraa, Golombo, Singanora v Avstralijo iui
1
SMk.
Klavirje prvovrstnih tvornic
izposoja najceneje in prodaja proti ceniku z izretaim popustom ter na delna odplačila edino /. le narodna tvrdka •*.
Alfonz - -- - jjreznik
Gradišče štev. 11 (blizu >: nunske cerkve). :-:
JKot strokovnjak is učitelj glasb, tatice opozarjam na trpež-nost is blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočam zlasti j(. Jteitzmannove
pianine, ki so ne-:-: prekosijivi. :-: :- Jamstvo 10 let! -:
ia postelje ii puh
pripotoia »• Bajatiflk ••■•h
Wm HITI
2?rećL ćicoifljc *t. 20.
Zananja aaroeila te toioo izvršujejo.
Keilov lak
Keilova bela glazura za nmivalne mize 90 vin.
Vel lova voščena pasta za parket 93 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
najboljša prevleka za mehek pod £CSkOVIC & JVtcBCH V -»jllblJADJ
Poztolna: Anton Ditrich. ikofia Loka; Matij Žieon Kočevje: Fran Lov. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Df lenz Radovljica: OU n Homann, Novo mesto: 1 Picek, Zagorje!
Rih E MiChelčič. Kamnik: Ed. Hafek. Črnomelj: Anton Zurc 1333—2
-*€1
poštne hranilnice štev. 49.086.
Telefon štev- 135.
Glavna posojilnica
regiatrovana zadruga i neomolono aaveao
- I   pisarna:   | -
na Kongresnem trsu ii 15, Scuvanoua hifa v Ljubljani
sprejema In izplačuje hranilno vlogo B
brestnje po 43k l od dne vložitve do dno vzdip
brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopolndno ln od 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
j
nsTamf «=<
I
»i 3
sa
;
$
I
4 ■
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna -  pisarna =
Z. 246—13
Ameriko
v Cjubljaui, 3(olott>9rs*e ulice Stev. 41.
B
9
1 m
r
.g«ea»smo~j»s» w«»sa5sm|sa w
^ Slovenska tvrdka ^
1^ Združenih čevljarjev v Ljubljani g
^ VVolfove ulice štev. 14 =^
Npriporoča slavnemu občinstvu svojo lastno konfekcijo vseh vrst Obuval od enostavnih do najmodernejši h sedanjosti.
Ker  m a društvo že več let lastno zalOfJO SUrOviu, pripo-
^2 ro5a       Izdelovanje raznih naročil točno po meri in okusu I^S
kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija. 1849 - 2
Popravila se izvršujejo točno in solidno. -
Vir zdravja so
I nealkoholične pijače, med katerimi so nedosežne z Maršnerjevii
I Šumečimi limonudnimi bomboni
(okus mal novca, citrone, jagode, češnje in prvenca) napravljene 1329—2 šumeće limon ide.
m
i
Pristni samo s to
va stveno zamko.
Letna poraba
več nego 40 milijonov kesov.
Edini izdelovalec: »Prva češka dela. družba tvornic orientalskih
sladkorni n ln čokolad, Kralj. Vinohradv, prej Mariner". Glavna  zaloga na Dunaju: Josip Katz, VI., Theobaldgasse Nr. 4.
^^^OvOvOv^^vOv^^v^^vOvOvOvOvOvOvOvOvOvO
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7,
Največja zaloga
pohištva
350 15
oo
d>
za spalne in (edllne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zestorji, modroci na vzmeti,
CD
I*
£z> 00
\ »i ulije eraa*.
]\'aJi«oliilsieJ*ie h I a«;*.
X
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cene solidni.
Točna postreiba.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Ounajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po aajnižiih cenah.
= illllllllllllllllHllllItllllllllllll 1111111 i 11 ■ 11 •
___^ I
Uatanovljeno lota 1S45.
Edini zavod
- v Llnbllanl-
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna = nca par =
Poljanski naolp —
Ozke ulice 8t. 4,
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cent.
=iitiiiiiiiii MiiiiiiiiiMiiiiiMiiiniiiiiiiMiiiiiiimiimiiiiiiiiMiimiin
Uažno! mm Važno!
Sospodinje, trgovce in mrsjee.
Najboljša in najcenejša postrežba
za d ogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd tudi po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in pesipalna moka za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletna predmeta, fotoaraflčnenpisrittt*
in pot rt-■>«*»■ ste, Kirurgična ob vozila vsake vrste, sredstva za desln-fakcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in k <■ »Jalta. Zaloga svežih ml-sicrtslal** tod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddala stropov.
Ka sfel vlnorel oBeB
posebno priporočljivo:  grenka sol, dvojna aoi, soilter, ecojan, teolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
itnten J[aitx
Ljubljana, Židovske ulice št. i.
Mu poje po nssj višji cesti razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd.
Jfizke cene, točna postrežba!
Usokovrstne slamnike
priporoča gg. trgovcem v mestu in na deželi in Drugemu si. občinstvu
tvornica slamnikov v Stobu, posta in železnična postaja Homžalc. Cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
9&m
Vzorci na razpolago! «*«17
.A i -V"
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnih zdravnikov:
I.) v Postojni z letno plačo 1200 K, 2 ) na Raki z letno plačo 1400 K.
Za vsako teh služb je združena tudi aktivi tetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
25. aprila 1909
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrSevanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 1. aprila 1909.
1344 3
pozor kolesarji!
Edino zastopstvo n Kianlsko
za prava        860—14
Puchova kolesa
Puch-,Special' K 150
k k
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
„Curier"-kolo  R 115
Najbolj, pnevmatike Reltbofferjeve
■"—•a »■tro,i od t Fr. Čuden
Za prekupovalce ista cena, kakor
v tovarni.
K  urar in trgovec v Ljubljani. |
^A. Vivod-Mozetič
Ljubljana    Stari trg 21 Ljubljana
priporoča cenjenim damam 2321 50
vsakovrstne modele po znano najnižjih wm. '
Popravila klobukov Izvršuje fino in ceno. VS* ^
ZJvLnaiDja,  naročila,  točno- >^^V^/V
Podružnica v Kranju*   j? A?V^^%
Telefon stev. 269.
Čekov promet ii. 47.864.
promet, pisarna Blazija Kamenšek
Ljubljana
Sv. Petra cesta 620
posreduje
UuMlunn.
aakap In prodajo zemljišč, niš itd. ter priskrbnje posojila na sem-.*. Ijišča in na osebni kredit oeno in pod kulantnimi pogoji. .'.
3ma naprodaj
9B1 6
VOleposoatva na Kranjskem, Štajerskem in na Koroškem — Uide ia StavSiiČa V Ljubljani, Kranju, na Jesenicah in v Celovcu. — Posestva v prometnih krajih na deželi z gostilniškimi obrti.
Kupuje
kmetska posestvo ia gozdove.
JiSe kompanjona
za dobro upeljana in dobičkonosna majhna in velika podjetja.
Etbro Izurjena
kuharica
ki je zmožna tudi samostojnega dela in ima večletno prakso v gostilniški kuhinji kakor tudi
natakarica
kot pomočnioe) ae sprejmeta v veoji restavraciji v sredini mesta Ljubljane.
Naslov pove upravnistvo „Slo-renskega Naroda". 1414-2
Steckenpferd
lilijno-mlcčno milo
Najboljše mlo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod!
964 6
Izvrstnega vipavskega vina,
lastnega pridelka, iz reblaoega grozdja po novem sistemu, zanesljivo Čisto napravljenega, imam oddati* — Gospodje, ki bodite sami vino v Vipavo kupovat, oglasite se radi poskušnje v moji hiai v Vipavi it 44§ tik graščine, drugi pa zahtevajte pismeno vzorce. — Manj kot 1 sod (15 hektolitrov) se ne oddaja — Cene po dogovoru. 998 u
;  Franc Dolenc, posestnik, LJubljana, Stari trs fteo. 1.
Franc Visjan
£jnbljana, Kolodvorske ulice št. 25
priporoča svojo bogato zalogo 16-5 novih In ie rabljenih
VOZ « > "V. ,5
»  '»'I fck< «ii
almm
za takojšnje nezmotno izdelovanje vseh Spirltuoz, finih namiznih likerjev In ipecialitet dobavljam v briljantni kakovosti. Poleg tega ponujam
jesihove esence 80%
kem.  čiste, za izdelovanje pikantnoostrega jesiha. Recepti in lepaki se pridenejo zastonj. Cenovnike razpošiljam franko. 908—7
Karei Filip Pollak, tvornica za esence
Praga, Marijina ulica št. 18.
(Solidni strokovnjaski zastopniki  se iščejo.)
Kaaj ?.... Oče je dovolil, saj so to „jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnice. Pazite na ime, Jacobi".
Priletno presenečenje! Vsok kcrtofl ima oelezoni-mivo čGrouno karto.
3&/7 24
Pozor!
Pozor!
Gostilna Dolnlčar
v Smartncm ob Savi pri LJubljani
se    lepim    gostllLiiSklm wd;oaaa
g^zcpst otvorjena.
Za prijazen obisk se priporoča 1465—1
Mat. Dolničar. vinotržec.
8 wr Preselitev gostilne.
y Slavnemu občinstvu ter svojim cenjenim gostom vljudno naznanjam, da
^\ bodem dobro znano
Zupanovo gostilno na Starem trgu št. 18
preselila v sredo, <lne 14. aprila t. 1. na
Dolenjsko cesto št, 10 v novo hišo g. Babica. 8
Cenjenim gostom bode na razpolago lep senčnat vrt ter prijetna udobna a£
terasa.  Gostilno bodem vodila vestno ter postrezala častitim  obiskovalcem s O
priznano dobro, pristno pijačo in okusno kn hinio. Q
V£ Zahvaljujem se kar najiskreneje za dosedaj izkazano mi zaupanje ter se *
priporočam v poset tudi na novem mestu.
% Z vsem spoštovanjem
Morija Zupan
vdova po Antona Zupanu, gostilnićarka. ^
4^—1
Krasne ^^fe?
BLUZE>
največja izbora v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, parilo In otročje oblakoe
priporoča po najnižjih oei
M. KRISTOFIČ
por. Bnear
staju ne it 28.
Za šport in promet.
Zaloga koles
yuch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
Hzposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, j poniklanje ter popravila
360 :4
solidno m ceno. j
Karel Čamernik
fjubljana, Dunajska cesta št. 9.
Pristni kranjski
lanenooljnaii f irnež Oljnate barve
Vsak ie zadovoljen
z našimi svetovnoznanimi tkalz ki mi izdelki, ker so res izborne kakovosti
6 beljenih rjuh brez šiva la la 150/200 cm velikosti K U 20 samo v tkalaici ■S K AT.Ii:    akt H JE mM 0C A R
Dobro*ka it 9137 (Češko).
Vzorci najnovejših cefirjev, platna, gradla, namiznega in postelj nege perila itd.
gratis in franko.
JafT Opreme za neveste.
Za slabokrvne ia prebolele!
le najboljša pijača
Pristni maršala v steklenicah /10 utn po kiso
Oii*el<titi  uvoz« 1382-5
Isf Za velikonočne praznike Vli
najfinejše olno Uemouth u steklenicah , litra po 1 E
in druga razna Lajfinejša vina v steklenicah priporoča
FRAN CASCIO, LluMlana, u Šelenbursovili ulicah št. 6,
Zastonj
in poštnine prosto se Vam pošljejo vzorci najmodernejšega sukna za damske obleke, angleški, francoski in avstrijski izdelek za kostume, obleke in bluze. Ravno tak o vzorci novih cefirov, platna, voalov, batistov in kretonov.
Samo izborno blago 103š
ob silno nizkih cenah. Vzorci naj se naročajo po dopisnici in navede natančni naslov.  Zaradi majhnih stroškov precej ceneje nego v velikem mesta.
Največja trgovina in razposll|alnlca modnega blaga na Moravakem
Komendo. Jundo & dr. ■*■"» sr**"
Št. 9629 1422-2
v posodicah po       1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej R Jfiavec (gips)
za podobarjc in za stavbe.
Razglas.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 25 marca 1909 sklenil, da se pešpot na zapadni strani Sv« Martini
ceste parcel Št. 618 katastersbe občine Sv. Petra predmestje L del v obsegu 1306 m- kot |avna pešpot opustil v zaznamku cest, trgov in potov mestne občine v Sv. Petra predmestju zbriše in prenese kot last mestne občine ljubljanske v zemljiško knjigo Sv. Petra predmestje I. del.
To se javno razg<aša z dostavkom da je vsakemu dano na prosto voljo, da do 30. aprila t. L svoje morebitne ugovore proti sklepu občinskega sveta pri podpisanem mestnem magistratu ob navadnih uradnih urah vloži ustmeno ali pismeno. Na ugovore, ki bi se vložili po preteku danega obroka, se ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 5 aprila 1909.
Župan: Ivan Hribar.
Čopiči
219—26
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
yi5olJ )(auptmann
v £jubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov In steklarskega klela.
Zahtevajte cenike! |
Najcenejše in najbolj učinkujoče
odvajilo i
I
in	? filipa Neusteina JI	II
		
!	f odvajalne kroglice |	1
iMeuf^telno« e   Kl»Katt>etne  ft* roff lice.p
V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice brez vsakih škodljivih primesi in se z največjim uspehom rabijo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno
zaprtje
i>t4MNCN««t«£ 1.1
gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo.
Škatlja s 15 kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo K 2*—. Kdor pošlje S 245 naprej, dobi poštnine prosto zavitek škatlic. 1459—1
Q\r 5) TI lil I Pfeci ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipu OfdlilU- \hini it h od « ajninr Itroatiee Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo našo oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečrnem tisku „Heil Leopold" in podpis ntrmias* IVenstelzm^ Irkiirim. Zavoj mora biti označen z našo firmo
filipa Jfeusteina lekarna „pri sv. £eopol3u"
na Dunaju, I, Plankengaese it. 6.
Dobiva se v Ljubljani v lekarni »pri zlatem jelena 1 na Marijinem trgu.
■
I I
=  Osrednje kmetijsko društvo za kraljevino Češko =
priredi
od SO. ltiaja do O. jv*rxij|<a 10O9
kmetijsko razstavo
na razstavišču v „Kralovske obore" v Pragi.
o a
a
%>
a a
a
o « o o
O
Največji trg kmetijskih strojev. SST Kmetijska in obrtna razstava bode obsegala tele glavne skupine: "as
I. Kmetijske stroje, motorje in orodje.
II Plemensko živino, konje, mrjasce, koze prvih pet dni, ovce
ves Čas razstave.
III. Razstavo perutnine od 4. junija do 6. junija.
IV. PrldeUI in primerjajoči poizkus*.
V. Posebna razstava znanstv. in strokovnih zemljedelsklh del.
VI. Kmetijske potrebščine In pomočki
VII. Razstava raznih kmetijsko-obrtnih strok. Vili. Živila in pijače.
IX. Umetelni In obrtni izdelki. UM
I3T
mmmBBmB&mMBiA
1310—4
Pelerine   častnike, tolarje in barete
3a sodnice ima v fini izvršitvi in nizki ceni v zalogi
/[. )%unc,
Ljubljana, Dvorni trg štev. 3.
Kranjsko društvo za varstvo lova
vabi vse one gozdne >n lovske varstvene organe, ki so si v
letu 1908 pridobil: posebnih zaslug za varstvo lova in za povzdigo lovskih razmer, da vložijo svoje prošnje za odlikovanje in pohvalo, ki se podeljujeta od društva po §-u 1, točka d in f društ pravil,
1852-2 do aprila. 1909
pri odboru kranjskega društva za varstvo lova v Ljubljani.
Take prošnje mora prosilcev predstojnik overiti in moralo obsegati kratek in jasen opis zaslug.
P. n. člani se prosijo, da znesek članarine za leto 1909 z ozirom na § IV., točka 7. do konca aprila t. 1. društvu dopošljejo.
Odbor kranjskega društva za varstvo lava.
Laogen & ¥olf, Dunaj X., Laienbnrgerstrasse 53.
Originalni motorji fOttof
S    -Faosiavni zaradi preproste m solidne sestave.
Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D» S Fakin kot zastopnica za Kranjsko Ljubljana, Poljanska cesta št. 67. telei. 73.
v zvezi &718 26
z napravo za sesalni plin
za kurjenje z rjavim premogom, nižinskim ali r>! i novim koksom, kaoma-
zitom ali ogljem.
Gospodarsko najbolj primerna obratna moč novega časa I
Originalni motorji „Qtto" za svetilni plin, bencin, beneol, petrolin, karbonol.
Razglas.
V  smislu  § a 45. pravil   »Mestne  hranilnice  ljubljanske«  naznanja pod-bisano ravnateljstvo, da je c kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z raz-[pisom z dne 4. aprila,  št. 7600 odobrila k točki 9. § a 25, tičočega se porabe iranilničnih zakladov, dodatno določbo, da sme »Mestna hranilnica ljubljanska« denarna sredstva obrestonosno posojati tudi kreditnemu društvu, ki ga hra-ninica ustanovi na  podlagi  sklepa  občinskega  sveta  mesta Ljubljane  z dne 17. novembra 1908 in sicer po dotičnih določilih državno odobrenih pravil. Dalje naznanja ravnateljstvo, da je deželna vlada odobrila pravila za
kreditno društvo „JKestne hranilnice ljubljanske".
*o določbi §-a 3. teh pravil se kreditno društvo sestavi, ko upravni odbor ime-lovane hranilnice sprejme prvih 20 članov.
Pristop k društvu je prijaviti pismeno. Kdor torej želi društvu pristopiti kot njega član, naj se ustno ali pismeno obrne na »Mestno hranilnico ljubljansko«, kjer dobi vsa zahtevana pojasnila, društvena pravila in tiskovine za prijavo pristopa. 1440-2
Ravnateljstvo »Mestne hranilnice UuMJanske*'.
35
vtjubljani, Kolodvorske ulice Ste v. 22.
Prodaja j z konkurza.
Iz konkurzne mase Josip Uroka v Kostanjevici se proda trgovinska K>ga v inventurni vrednosti 6168 K 60 h (fakturna vrednost okroglo 10 700 K),
stoječa iz
lanufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga.
Ponudbe,  ki naj zlasti  osebujejo   ponuđeni  kupninski  znesek v številkah Pa v " o glede na inventurno  vrednostj,   naj   se izroče   konkurznemu upra-telju g. Rado Jerebu,   notarskemu  substitutu   v Kostanjevici  najkasneje do
16. aprila t. I. dopoiudne ob   ,11 uri.
Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10% inventurne ednosti t. j. 616 K 86 h v roke konkurznega upravitelja.
Ponudbe se odpro 16. aprila t. 1. ob 11. dopoldne v notarski pisarni v ^tanjevici, koder naj se snidejo vsi ponudniki v svrho ponudbe event. višjih Qudkov, katerih sprejem si upravniŠtvo konkurzne mase pridrži, kakor tudi avico eventualno vse ponudke zavrniti. Ponudnik, čigar ponudba se sprejme, 0r* celo skupilo, odračunši vadij takoj izplačati v roke konkurznega uprava in blagovno zalogo prevzeti tekom treh dni. 1436—2
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju Rado e°u in pri c. kr. okrajnem sodišču v Kostanjevici. Zaloga se na vsakokratno ltevo izkaže po konkurznem upravitelju.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne pzame konkurzna masa nikake odgovornosti.
Rado Jereb, konkurzni upravitelj.
C
lil I
HRSSTOFL
Jedilno in namizno orodje
i i
to f
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravUene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI    SERVISI, NAMIZNI
NASTAVKI, UMETNINE.
Edino udoatstin a prm snftrt.
specialni predmeti za hotele, restavracije iz kavarne ter za pen-aione, menaše itd.   4511 4 C. lat kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE & ttl
DUNAJ I, OPERNRING 5
(HEENBICHSHOF). UnitrovBDl renovnik saatonj
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci,
Za> jamstvo pristnosti nosijo vsi iadeiki poleg stoječo tvorniiteo mimko in polno ima
CHRISTOFLE
Dobro ohranita
klavir
■o ceno proda v Knallovih ulicah it 7P I. nadati*, desno. »396-2
Jfajboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
milo po 80 h, Oll " cream po u aazaai        1 S,
za gojitev zob in ust:
J. :: Menthol s OH uatnavodapo aazaza       1 K;
zobni prašek po 80 In
za ohranitev in rast las: Jg     lasna voda po
na   i K;
mmmmm lažna pomada po 1 K.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Pb. Nr. Josip ftžntif
v Ljubljani.
Kupajte zaupno te domače izdelke!
1387 2
Vodo, 3rok in luč
Pomen teh treh elementov je gotovo dandanes   že znan vsakomur, prav posebno pa še na torišču zdravilstva, kjer   odlično koristijo v  obliki masaže, kopeli itd v slučajih, kjer zdravila koristijo le še malo. Poslednja leta se je pa tem pomembnim zdravilnim faktorjem pridružil še mnogo važnejši element, elektriciteta, katere pomembnost na različn h toriščih
industrije skoro obožujejo. Fenomenalne ueinke električnega toka si je tudi zdravilsku umetnost okrnila v prid in v skoro vseh slučajih, kjer eelo voda zrak in Inč ne morejo vee mnop) opraviti, se uporablja to sredstvo s presenetljivim uspehom.
Vsak bolnik naj bi vedel o eksistenci tega pomembnega zdravilnega faktorja, mi pa smo si radi tega stavili
nalogo, da ta zdravilni način v obliki knjižice razširim med vse sloje občinstva. Vsak bolnik, posebno taki, ki jih muči nervoznost, Devra*tenija. bolečine v hrbtn in v glavi, želodčne in črevesne neprilike, slabost srca. ohromelosti in oslabelosti vseh vrst. menstruacijske težkoče. holezni maternice itd., naj torej nemudoma pišejo po to zanimivo in s premnogimi zdravniškimi nasveti oprem • Ijeno knjigo, v kar zadostuje, da spodnji kupon z imenom in natančnim našlo-Aom pošlje o na nas, nakar takoj do-pošljemo našo 63 strani obsežno, ilu-strovano
brezplačno knllso
razpravo o modirnt elektroterapiji
pod zaprto kuverto gratis in franko.
Elektro - terapevtiška ordinacija
Dunaj, I.. Scbwangaaae 1, a 3,1 nad.
*
i H
10 /IV. 1909 Eupon za brezplačno knllgo.
Na
Elektro-terapevtlšfeo ordinacijo na   Dunaju, I, Schvvangasse 1, s/3 I. nadstr
Prosim pošljite mi knjigo:
»Razprava a moderni elektro - terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov: ..............
Atelile „Viktor"
fotosnfloii umetni zavod
= Jeethovenove ulice štev. 7. =
«M» Jfa -V-*7T* ^v* *W
afe đfe 4fj •Tv* *7V^
L
Zdravilišče gleichenberg na Štajerskem.
Mil mat len o zdravllleee. to\lsee.
Zdravlfo ae: val katarji a pil, ekandati In aariatlee, tuberkuloza (samo v začetnem stadiju ali stara, omejena), pljučne otekline, nadnha, poapnenje odvodnic, napake srčnih zaklopnic, skrofuloza, katarji v mehurju, protin ta revmatizem, ienake bolezni, živčne bolezni, preboleloati.
Her   Popolni zdravilni pomoekl za %ae> Indlkaolje. "M Svetovnoslavnt zdravilni vrelci.
Sezija od 15. maja do 30. septembra. — Prospekte razpošilja in vsa pojasnila daje
zdravliško ravnateljstvo. 1434—1
Naznanilo.
Prvi ljubljanski zavod za straženje
in zaklepanje
je z današnjim  dnem  pričel  poslovanje in je z  vodstvom zavoda poverjen
8. IVAH HIKLAUC M RIimKI cesti s« ZZ.
Taki zavodi obstoje že po vseh večjih in tudi  manjših  mestih ter je tudi za Ljubljano pozdravljati tako ustanovitev. 1427
Ravnateljstvo I. ljubljanskega zauoda za struženje In zaklepanje.
00000000000000000000000000000 o      Otvoritev krojaške obrti. 8
8
O O
o o o
8
Vljudno javljam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v
Šelenburgovih ulicah št. 6
olo:rt_
rojas
o
o
o o
Ker sem mnogo časa pri najboljših tvrdkah tudi kot poslovodja deloval, sem si pridobil zadosti izkušenj, da bom lahko ustrezal vsem potrebam. z odličnim spoštovanjem
Aleksander Frank.
1452 — 1
J
O. fcr. avtrU«fca    f||    državn* Jeleznloe.
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven ed 1 la Lfaaljaat |az. zaLi
/*O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica,
1.1, ačiTrst, ckr.drž. žeL, Beljak čea Po-drozjco, Ca ovac , Prago.
07 utraj.  Osebni vlak v smeri z Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje.
£•26 pre£peldne. Osebni vlak v smeri z i&teaice, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec,
x#o.
\-ss pratipeidne. Osebni vlai v smeri: Tržič, jamice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Trs drž. eah, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
-05 pepeidne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevja,
$-40 pepel d ne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez PodtOžčlco) Celovec, Praga.
* tO £ veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, J&dolfovc, Straža-Topilce, Kočevje
-35 zvedor, Osebni vlak v smeri: Tržič, jcstrJce, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico)
Celovec. r*raga-
0**0 p«*»eoi. Osebni vlak v »meri: je-sevate, Trbiž, Beljak, juž. ieL, Gorica ari. ftaL Trst dri. žeL, Beljak juž. žel, (čea
-...-/ JŽčltO),
iifcea la Llaallaaa ara. kolodvor.
28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*OB teeaaldna. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvader. Osebni vlak v Kamnik 0-00 >»®no6i. Osebni vlak v Kamnik, (Sama
<}* aadeljafa In praauikJk do 31. oktobra.)
oktobra 1909 leta.
Prlnod v Ljabllaaa jaz. zaLi
S-BO zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka lafi ieL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak la Kočevja, Straž*
Toplic, Rudolfovega, Groiupija, i j-22 pred p« id ne. Osebni vlak ia Pte*? Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podroač;*., In Trbiž, Gorice drž. želi, Jesenic, Tržiči 2-32 pepoldna. Osebni vlak ia Ko u v. k Straža Toplic, Rudolfovega, Grosuplja,
4- 13  pepeldne.   Osebni vlak Ia Belbuc juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (U Podrožčico) Gorica drž. icl^ trsta šel. Je-enic, Tržiča.
5- eo zvečer. Oaeb. vlak la Prage, CeiG^t? Beljaka (čea Podrožčico) jeseni«.
3*37 zveder. Osebni vlak ia Kočevja, Stre**
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*40 zvedor. Osebni vlak ia Beljaka jt?£ žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pod rožčico) Trsta drž. žeL Gorica drž. aai Jesenic, Tržiča.
11*60 peneOl. Osebni vlak la Trbiž*. Qe lovca,  Beljaka (čea Podrožčico) Trat. drž. zel. Gorice drž. ieL, Jesenic
Prihod v L|aal|aaa ari. *aloa?s;
0-40 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnit/ lO-eo predpeldne. Osebni vlak ia Kazze!:< o 10 zvaoar. Osebni vlak ia Kamnika. 0*00 peneol. Osebni vlak ia Kamnika. • 3fc4**£ ob nedeljah in praanikib do 31. oktobra.)
(Odaodl tat prihodi so oanačani ^ s^aa um evropelakem času.)
€. kr. ravasteljstri drisvaik ialasaic v Trsta
V restavraciji HOTEL UNION
se bode točilo 1408—3
na velikonočne praznike
znamenito Si. pavelsko pivo.
■ ■   Na Velikonočni ponedeljek   ■ .
TI velik koncert 11
■ ■     pri pogrnjenih mizah.     ■ a
mm
2
Ueletrsovlnn z železom
Merkur"
1358
Petes* Majd č v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
!](ITOUlBprdW
vseh sestavov postavlja
Češki specijalni zavod: strojna tvornica
IAmhAi tvrtka I AVGUST REPlCj
1 sodar 1
I LJubljana, Ko lezi jake ulice 16. Q
H izdeluje, popravlja in prodaja H a vsakovrstne K
sode
pa najnižjih cenah. 15
Novo sodnuidorstvo.
Vljudno naznanjam, da sem v Ljubljani, Flori]! nake ulice it 24
otvori 1
izdelovanje sodavice
ter se  slavnemo občinstvu in gostilničarjem priporočamkar najbolje. Postrežba bode vedoo točna in solidna. Z vsem spoštovanjem
Jranc Jtamovi
1293-4 aodavlcar * Fiorlltnskib ulicah št 24
Jan S tetka
1240-3
Praga-Kralj. Vinohrady, Fričovainlice št. 892.
Posebnost:    M—■ TffP"?v.^B,U| °»r«i|-»8
€tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2,4 ali 6 sobami.
a
ielejne nonstruhciie streh, mostov Itd.
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11.
. ;priporoča
klobuke
cilindre, čepice Itd.
• najnovejše faeone =====
po nsjniiji ceni.
Modni salon
. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam veliko izbiro
klobukov
najfinejše izvršbe.
1403—2
(ne nemško)
prr daja
v korist družbi sv. Cirila in J&tote v Ijne!]ja \
Slavno zaloga za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 28,
k]er amo I natanovlll tudi ^
Češko kljsviško pivnico
kakor ia pred ved leti jako renomirano
domačega izdelka priporoča
* JJ*ans*f aaaaaa Pred Škofijo 19,        Stari trg 4, Prešernove ulice 4.
Fotoarofsbi umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
■
i«fj"«ama;aa«ja in
cei
wf"T^pr 'a""w~- ----- : g ceno je
JOSIP VIDMAR j) jekleno, medeno pohištvo
r-> ^.-iž'i^:--1''''"'''^'^ • '~f-     i'"rirTŽT1^"T -'Mišf^-Htii^j~**tf»'»'-*-t-:
firme Reichard a dr., Dunaj.
Ustanovljeno leta 1844.
Cvornica in centralna pisarna: V 2 johannagasse štev. 34.
(Telefon 8429 )
ZslnffP "  1,1 » Me«*i%«aaa 90 v (Telefon 3938). £3tflUyC .   i , W«llB*lle »4   (Telefon 533.;)
Dobavitelji Naj višjega dvora, visoka plemstva, c   kr državnih železnic in dru gih c. kr oblasti, občine Duci^j itd.
! Kompletne oprave za spalne in e troske sobe
Oprave hotelov, sanatorije v, bol niščnic.
>■ ■■ i ■ —i—a—immnti nr if
Zaradi ogromne zaloge
_ m    m m m. m___ __
sveže najmodernejše spomladansko In poletne konfekcije za
damOf OOSpodOi deklice, dečke in Otroke prodaja že pričetkom sezije tudi pod testno ceno.
.*.   ](a zahtevo pošiljam na deželo izbiro tudi brez povzetja. /.
NaroČila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in najfinejše izvršena na Dunaju. 1169—11
.AneieSko skladitte oblek"
o. Bernatovtč v Unblignl, Hetfnl Ig ftev. 5.
. K. Kaiser
pnlkor v Ljubljani Šelenburgove ulice It. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pulli, samokresov,
lovskih potrebščin, vseh
d6l koles (biciklov) kakor tudi
umetahu ogenj
po najnižjih cenah.
Popravila pušk, samokresov,
biciklov točno in solidno.
Cenovnlkl zastonj ln poštnine prosto.
Po kakovosti neprekosljlol Izdelki po najnižjih cenah.
Katalogi gratis in Iranko. 4292—7 lweeJo B<* Mol** fatvefi prepro r»j i« x«etopnikJ.
ij     Svoji k svojim! [|
ca
M
U >
m 3
> O
55
Slaščičarna, kavarna in pekarna
JAKOB ZflLAZHIK
Za
velikonočne:-: :-: :■: praznike
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih p i r h o v, vsak dan svežega peciva, finih inozemskih vin in likerjev.
Sveže blago!
Po naročilu dobavljam
potice
medene, roztaove, orahovo. natidsUtio** Itd
f Šarklji, pince f ■    in titole. ■
Točna postrežb:
C
<
8
1311—4
rili! alka:
no Mestnem trgu štev. 6.
V kavarni
se dobi bela in črna kava, dal, lini likerlt itd. itd.
Filifalka:
Sv. Petra cesta itev. Z6.
Svoji k svojim!
Uradnik
večletno notarsko prakso, ki je b ,brim aspehom napravil inteligentno fcaŠnj°t Žali Mošta v odvetniški, t&rski ali drugi pisarni. 1*99-8 Naslov pove npravnUtvo nSlov.
Nedosežno |
4.Ila!noueJ!o sme-■ ^ rKka Urnim T
gjgft|easae gumasto blaga za motka. Poraaao a a lata. Patent S 4-60.
Caz 2 aaljona kuno. prodanih v kratkem časa. Hgtienzko gumasto blago za tonska.
(Varstvo   ŽecBfc.;   t*npOV90itf Mtjprri idrat tjiki Ptrckcvn.)aki. porabno oa leta. S 2 SO.
Kdor posije denar naprej tudi pismena jatake) ms roblje diskretno in poŠtnire p-o«ro,  sieer 50 vin   v«0,  edina prodaia
l. fi. A U E R, tvornice zo gu- JL I — znsto blago. — I
D...I IX 2, NuMdortentr. 3 0.
tasanslia perutnino in nje ]o]co zo valjenje.
Chochin - China, bele In rumene, Brahma, Hou-dan, Dorking, Langshabn črne in bele, Plymouth Roks, kokoši pritlikavke, eno pleme (l petelin, 2 kokoši) K i 8 do 50. i jajce za valjenje 30 do hO vin. Peking, Ay-lesburg in Ri same n ten, pleme po K 45. i jajce jgmfj*. %,«r**afc# Za valjenje K Bronče-ibarvea* in virginski purani, emdenske or-aške gosi, plene po K ^0 l jajce za v* jenje od 150 naprej. [Pavi (prekr. živali) tleroe od 60 K naprej. 1 jajce za valjenje Ki K i*5o naprej. Dalje velike zaloge raz-lenih sadnih, lepot3Ih dreves ln lepot-i nth grmov itd 1371—3
losoro^ani glavni katalog pošlje gratis pota lige Battbyinvja graščinska uprava C se o dlak pri Radgoni.
A. Luktč
Pred škofijo 19
najmodernejšo konfekcijo obleke
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
»1*1*1.  cenah. 1005-13
iDss-Staufer-jdV klej
PlUss-Sta neprekoz •trtih
IJlv za lepljenti 1» ne d meto v.
Naprodaj ima Fran Hellniaan v IJtal»ljMtti. 3989 12
V 300-2
^| Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinarev,
naj zahteva izključno
Ottoman
cigaretni papir.
i
parotovarna za milo, surovi margarin, kristalno sodo in stearinske sveče
IGNAC FOCK U Rroniu
K.»-B|.w»-«»«aas 255 'i
milo v prid družbi sv. Cirila in JKetooa z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse droge vrste mila, kristalno aOdo, atearioske svečo znamki nElektrau in „Holnoe",
toalet*O milo ter vse druge pralne snovi.
Čaat in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo a gorenjo znamko.
i
Sprejema savaroTaoJa "človeškega irr-ijenja po najraanoTratneJfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti Je ago dna zavarovanje na doživetje ln [ smrt z amanjaajo&mi »a rpla&li.,
Vaak Slan   oia po pretek« sens, tet praria* da diridend«.
mmtm iLuio/jarf^a.1 uu.*ia*
f •
SLAVI JA"
12—41
• • • • vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Ros.fondi: 41,336.041-01 K. Izplačano odškodnino In kapitalijo 97,814.430-97 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a vaaabaal slevavmeae^mavreatee uprava.
Va« pojmoBk
90Maralal aaatap V 2afaMJaJaJ« tigfcir pisarn« zo v laatD«* haaenej fciš* vr  <*fc% a& j&aaskaa   w^H«*wffr   &a««*wv *aa
Zavaruje  poslopja  in  premičnima prot požarnim   Škodam  po najnižjih eeoak Škode o^niuj« takoj  in a^kaiaabM0.. Užitj   oajboijfii  sloves, koder posluj*.
Dovoljuje is flatega   dobifiki iid.tr.* podpora *   narodne Id ebdaokoristoi MM
Uit
Svoji k svojim
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine, srebrnine in raz-„ Učnih nr ,5
Lastna delavnica
za popravila in aova dela. Blago prve vrste.
Solidna postrežbo^ Cene najnižje.
Cnd. Čeme
jnvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LjubUona. Uolfove ulice 3.
z,
spomlad in poletje
priporoča tvrrjka
Gričai* & ]We]ač
prešemovs ulice 9  £jub!J2lUl Prešernove utice 9 svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode in dečke : ter mične novosti :
V konfekciji za dame
in deklice.
a ■
Ceniki zastonj in franko. ""31
Betonsko podjetje.
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja.
ZAJEC Sc HORN
Ljubljana. Dunajska cesta štev. 73.
Priporočava bogato zalogo umetnega kamenja in cementnih izdelkov, kakor: cevi okrogle in ovalne, (patent Kielberg, zastop za Kranjsko), stopnice (vseh vrst, brušene in polirane), IMZaiČne kakor tudi hidravlično stisnjene metali!qoe ploftče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, izdelke za fasade i. t. d. — Opozarjava posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralvth patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleka lisea, stebrov i. t. d. — Gospode interesente vabiva vljudno, da si ogledajo blago na licu mesta 1 1428—1
Molki čevUl no trnke R 150
Izredno ceni
952—4
18000 parov se izdela na teden.
ALFREDA FRJUlKEL mu. mnm-. UUBLJflHA. STRITARJEVE ULICE 9
J. Kraljevič, zaatopaik.
„Goodvear Welt" čevlji ia škornji najodličnejše popolnosti!
Preizkušena kakovost!
Domski čevUl no trake K1750
ia chevreaux, ele^antiu in oka.ni, kiT.nl Goodye»r
Jtajsolidnepa izvrStc?.
motorni vozovi! iMmp prospette od Dourjas Rotirao, Me, Ne»tborpsse
-1- ■ «   ■ i ■ ■ ■       f i i _
55
za popravi
W       A   A     »—   r ■    SV .1
Pristen dober
se dobi pri 458-8
L SEBEH1KU V Spod, jlfltl.
I Uma nAsifiliBi mil ii mM
V lilij   |fV».iijHJ   JliljS   tli Jliij
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2^UK, belega 4 K, prima mehak puh 6 K, veleprima puli, najboljše vrste 8 K, puh siv 6 K bel iO K, prsni puh 12 K, od 5 kg naprej franko
Groto ve poste Je
iz gostoti tega rdečega, modrega, rumenega ali belega in le ta (nankinga , pernica, velikost 180xl 16 cm z dvemi zglavniki, 80 x 58 cm, zadosti napolnjeno z novim sivim, sčidčenim, močno polnilnim in stanovitnim perjem 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik K at 3*5o, 4, razpošilja po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 1075 o
l^artrs Berger
Hesenlce, it 1012, Šnmava, Češko.
Cenovniki o modrocih, odejah, preoblekah in vseh drugih pcsteljninah gratis in - franko. Neugajajoče zamenjam ali nem denar.
s in I
J
m 9» «fPa«l*»i
ob 4., t., 6., 7. in 8. uri
0» netil«* I* moMli
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6., 7., a. in 9. uri popoldne.
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathi
Dunajska cesta, nasproti kavarna „Evropa".
ceu mitima:
L proetor vin, II. prostor 40 vin.: L prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci ln vojaki do narednika 20 vin.
Ink Četrtek m soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni.  1. prostor tO vin H. prostor 10 vin, 1421
VW        VSA/11 VWMB
--- —i*      n n n      nnr*> ■     nnn      rv*v*> , ,rw
Jrfodna trgovina $a dame
- ****
modna trgovina $a gospode ; modni salon $a damske klobuke
J? fflagdić, Sjubljana
se nahaja sedaj
Se nahaja sedaj
v hotelu pri „JV(atiču", nasproti glavne pošte
Seno
V bližini litijskega kolodvore proda 1—2 vagona sena nsjbo kakovosti.
Naslov pove upravniStvo „81 Narodau. 13^1
MgMaflne^OnJ^MgMftsftsE^
\m Bizovičar
umetni ta trg. vrtnar LJubljana
Kolezijske ulice 16
1279
52
'NAA/   ~"Vw*^     1  mmm   '     WW W^ ......Vs^V"
se priporoča za
nasadltev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice za okna in balkone.
Izvršuje  fiopke,   vene« in buket« za razne prilike.
Delonmetnlikookaanoinpo solidnih česa*,     i ***
Tmoiinu ■ evrtllemral led Naročila na deželo hitro In vestno
*V» .V« »V« »M* »M* *JB* *M* *W* "K* »sT*
Edino zaloga
izvirnih
ameriških čevljev.
1345—2
P
v Cjubtjani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
1157 9
Za pomladansko in letno sezono
velikanska zaloga m
narejenih oblek
hi modemeii bloso a namiliti po meri.
Priznano Una postrežba. Stalne- nafnlzle cene.
Dvorski trg itsv. 3.        Dvorski tri ittv. 3.
Podružnica: Novo mesto, Dolenjsko.
i
Naprave za doisanie vode
za visokotežeča mesta, kme-ttika sclišća, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevšl kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino, ognjegasne naprave  itd   gradi največja slovanska firma monarhije
Anten Kunz
c. in kr dvorni
dobavitelj Hranice. Morava.
697      Prospekti gratis in franko 9
j. k0rencan
tjabljana. Stari trg št. 5.
S
i
!
6
352 15
il
C
i s
?
«*
m
9 1
S
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške
obleke itd. ::
•o
3558-80
Stroje za košnjo, mlatilnicc, slamoreznice, vratila, travniške = brane in pluge =
najboljše vrste in po najnižjih cenah
priporoča dobro znana veletrgovina z železnino
f r. Stupica, tjubljana
(zraven „flgabirta")
Velika zaloga železniških šin, portlanO in roman cementa, vodovodnih cevij i. dr. 1449-1
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 64,000.000 kron.
zavoda
asa trgovino }n Qfcnt*t
y Liubliani. Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestovanje v tejkočem računa, na giro-račun in proti hranilnim knjižicam;
izdaja obrestujoče se blagajniške liste;
dovoljuje posojila ^na tekoči račun, dalje stavbna posolila, blpotečna posojila, carinska posolila, davčna Jamstvena poaojOa Itd.
eskomptira menice in devize in preskrbujo njib i oka so,
isdaja nakaiila, kreditna plima in priporoJUna pisma na vsa tuzemska in
inozemska tržišča,
kupuje in prodaja tu ln inozemske rento, zastavna plama, dalnioe in srečke
in daje vestna navodila za nalaganja kapitala.
Centrala na Dunaju.
Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, lor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, VVarnsdorf.
priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadilo za udeležbo prt dražbab.
sprejema ▼ shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne  samosbrambe (Sate-Depo si ts) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze v hranitev, zavaruje srečke in izžrebaj oče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanja vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, Izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni, daje prodnima na blaga, na vrednostna papirja ter sprejema borzna naročila
* * *      ** w .a js*       «       «_ M m nt nT ^a nsnu ■£
za tn- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovska Inlormaolja v tn- in inozemstvu itd. itd
589 4
Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Pnstoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«.