Z31 Jtnflte. I mtlMl, f imfc, 1. iMiin lf!T. K. leto. .Sovenaki Narod- vtifa p* p»*tt: ja Avstio-Ogrsko: M Nemfljo: ceio !efo skupaj naprcj . K 30"— cck> teto naprcj . . . . K 34 — sol leta m »t • • • 15"— - Četrt leti m .... 7*50 M Amerlko in vse druge delele: na roctec „ » • • . 2*50 cdo leto naprej . . . . K 40.— VpraSanjem glede inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cprsvntttvo (»podaj, đvorfšče Ievo\ Kaallova ellca Ši. 9, ttitlon St 35. Islutfa vMk 4m cv«6«r Um Mit a*4*l|« ta prozaik*. foserati se rtčuaajo po porabljenem prostoru in sfeer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 viti., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte ifi zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri vcčjUi taaercijati po dogovoru. ----------i i ---------- Mofi ntraĆnlk1 naj post je jo aaročntoo ve*la« (Ti^p po Bakasalot. *M Na saao pisneae naročbe brez pos'atve deuarja se ae moren« aikakor ozirati. „Marođaa tiskarom" teUloa at. SS. .Slovenski Narod" velja T Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : cdo lcto naprcj . . . . K 23'— I Četrt Jeta „ ...'.. 7-— pol leta ......, 14— I na mesec „ ..... 2*30 Posamaina številka valja 12 vi na rje v. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orednlitvo: Snaflova allca ftt 5 (v pritličju levo\ telefon dt. 14. Sinodi 3. oktobra ob 10. zve€er je umri v St. Janžu na Dolenjskem državni In deželni posla nec dr. Janez E v a n g. Krek. Neprtčakovano je poorala smrt };■: naših narodnih vrst ođličnega moža. Umri /e dr. Krek, prvoborittlj naše jugoslovanske politike, ena najizrazitej-ših osebnosti med Jugoslovani, mož globokega znanja, iskrenega narcklnega značaja, neumornega dela — m o ž v e -I i k i h i d e j. Mnogo zaslug si je steke! dr. Krek za svojo stranko, mnogo za narod v okvira strankarskega delovanja, od trenutka pa, ko je ž njemu lastno inicijativo, prevdarnostjo, globokim umeva-njem dobe, stopil na čelo onega gibanja, ki je tuđi pri nas vedno bolj si-Iflo vse narodne sile k združitvi v boju za obstoj in za bodočnost našega ljudstva, stopa njegova oseba iz stran kar-skega okvira in dr. Krek postaja narodni prvoboritdj v najlepšem po-menu te besede. Z njegovim imenom bo zsl vedno združeno veliko delo našega narodnega ujedinjenja, prvi realni začetki našega smotrenega stremljenja po narodni — samostojnosti in neodvis-nosii. Inicijativno in odločilno ie delo-val dr. Krek za zdruzenje naših poslan-cev v državnem zboru, magna eharta pase nove narodne politike, jugoslovan-sfea deklaracija je v mnogem oziru njegovo delo. Dr. Krek je bil duša Jugo-5k>vanskega kluba, v svoji veseli agilnosti in neporušljivi svežosti je dan na dan bodril tovarise k novemu delu, dan na dan je sam stal na straži, vedno pripravljen, z besedo. peresom. dejanjem se postaviti za veliko stvar jugoslovan-skega ujedinjenja. Globoka vera v bodočnost našega Jednotnega naroda je navdajafa tega noža, odsevala je iz vsake njegove besede, razodevala jo ie takorekoč vsaka megova kretnja, naši narodni bodoč-nosti je bilo posvećeno, odkar je bila proklamirana na Dtinaju na"sa deklaracija, vse njegovo dejanje in nehanje —■ naša velika narodna mise! je imela v njem pravega apostola. Bridka. za enkrat nenadomesttjiva Ie izguba, ki nas je zadela s Krekovo smrtjo v s e. Ves naš narod od Triglava do Drine je kruto udarjen — iz^ubil Je enega svojih naibolisih sinov, izgubil je moža, ki mu je bil porok narodne sloge. Razpravfjati bo se o tem. kaj je v drfu Kreku izgubila njegova stranka, oceniti nam bo §e, kakšno moć smo izgubili na torišču. kjer se uveljavljajo naša zakonodajna stremljenja, danes skeli najbolj rana. ki jo je prizadejala nsoda Jugoslaviji. Poročajo, da so bili zadnji trenutki drja. Kreka lepi in skoraj veseli. 2e!el je slišati narodno pesem. Smchliaje ie šef tja, odkoder ni vrnitve. Morda je s proroškim očesom gledal v daljavi bodočnost svojega Ijubljene^d naroda, vi-del ga je svobodnega, združenega, sreč-nega, videl, kako zdrav in mlad koraka novemu življenju nasproti. Zato je lahko umri. Kot sveto dedščino je zapusti! dr. Krek vsem našim Ijudem, ki so dobre volje, zapoved: Bodite složni v delu za narodno bodočnost, bodite neumorni v stremljenju po združenju, bodite ne-omafni v veri, da priđe dan osvoboditve in svobode. Jugoslavija pi§e s tugo in brid-kostjo ime.enega svojih najboljšfh sinov v knjigo zgodovine. Spomnila se bo nanj, kadar priđe sreČe dan, kajti bil je med onimi, ki so v mukotrpnem časa Prižgali narodu luč velikega upanja in nove vere v življenje. Slava njegovemn SDominu! I Afera poinilošćenih po^laiiccv ozi- roma njihovih rnandatov je, kakor znano, iako kritićna točka parlamentarnih i Zprav. ?^edvomno je većina poslan-,- zbornice za to, da se naj prizr.ajo i::.*ridati pomilosćenih poslancev za ve-j licivne in ča naj dr. Kramar, dr. Rusin, : tirafenauer, Bufival in tovarisi zopet zavzameio svoja stara me.ia v zbor-[ nici. Manjšina. zlasti nemški naciionalci, . je iz te v bistvu povsem nevtralne za-; ceve (ker gre rredvsem za uveliavlie-nje zakonitega. ustavnega načela), napravila velepolitićno sporno zadevo, prest^/no vprašanje. Nemci se identificiralo z obsodbami vojaških sodišč in ; tako postaja boj za pravico parlamenta I — boj proti njim samim. To bi na sebi še ne bilo tragično. Tragično za vlado pa je. da bi z uveljavljenjem mandatov pomiloščenih poslancev ne bila moralič-no udarjena Ie ona, terrrveč tući njeni nariamentarni pristaši — Nemci in da * bi torej votum veCine, izrckaioč se za t 1 ! vcljavnost mandatov, razbil naibrž tuđi še vezi med Seidleriem in Nationai-verbandom. Zato se je \ lađa po dališem pre-mišljevanju oćločila, da se zaćne poga-jati z opozicijo. Prišla ic s predlogom. da naj bi se sklepanje o veliavnosti mandatov opustilo proti teram da vlada razpive nidomcstne volitve, pri katerih bi mogie posamezne stranke itak kandidirati pomiloš^ene poslanec ter iih tako »lecra!nim< potom, obdariene z novim 2auna:ijem volilcav. spraviti v dr-žuvni zbor. Vlndni kompromisni prodlo^ spre^Iedava, da gre tu za načelno ustavno vprašanje veliavnosti mandatov n ez a k o n i t o, ker od nekompetentnih vojaških sodišč, obsojenih po-slanccv. Na dru;ri strani pa seveda vlada zahteva, da naj se stranke izrec-no izrečejo proti veijavnosti mandatov, temveč hoće ćelo zadevo spraviti z dnevnega reda potom razpisa novih volitev. ki naj nudijo strankam zopet praktično u£r>dnost, da inorcjo i?-popoinit? ne 1-2 mandate obsojenih poslancev. temveč sploh vse od zadnjega predvojnega zasedanja izpraznjcuc mandate. Takih mandatov je v ce-!em 41. Ju.^oslovani imajo -i izprazirienn mesta, pole^ mandata poslanc:i Urafen-auerja. so brez zastopnika še ekraji: ćr. Orecrorinav. Povšetov in Mandičev. Cchi imajo 13 nezasedenih mandatov, Poliaki 2. Rusini I, Italijani 3. Nemci pa I*. Nadomestne volitve bodo torej kompletirale državni zbor in po5amez-ne narodne delegacije. Volitve naj bi se razpisale, kakor poročajo z Dunaja, kmalu po končani proračunski debati. vrršile pa bi se naj meseca februvaria in sicer brez boja. Vsaka stranka bi torej nnj obranila svoje po^estno stanje. Pri nas bi *orej litij-ski mandat ostal S. L. S., sežanski napredni stranki, na Koroškem bi seveda zopet Kindidiral Orafenauer, Mandičev narTednik pa bi bil zopet istrski narodnjak. Važno je v tem oziru za nas zlasti vprašanje Orafenauerjevega mandata. Vvojni pridobljene izkušnie nam nalaga-io uaivećio opreznost in princip, da pri eventualnih nadomestnih volitvah ne srne biti porušeno posestno stanje, mora biti zlasti v narodnostnem oziru opremljen z dovoljnimi garancijami. To je seveda praktična opazka, ki nikakor noče prejudicirati konečnemu stalisču Ju^oslovanskeffa kluba, glede vprašan.ia, ali se naj za ceno realnih ugodnosti opusti stalisce ustavne načel-nosti. V ostalem vesti, da Je vlada pripravljena razpisati nadomestne volitve, še nišo potrjene. Tuđi ni znano, kakšno staMče zavzemajo nasproti celemu vprašanju državnozborske stranke. Verjetno pa ic. da se bodo ?lede te za-deve prićela jeonkretna pogajanfa inor-da že v najbližnjem času. M» nnho pcrotllo. Dunaj, 8. oktobra. (Kor. u rad.) Italijansko bojišče. Ob Soči je oži-vel na posamczniii krajlh artiljerijski ©£e«J močne:ic. Posebno se je stopnje-vclI u? tanj'ki visoki plaiioii. Do in-fcntcrijskJh bc«ev je rr*š!o samo na odseku Sv. Gabniela, h\er so bili okoti po'noći i*a!iianski smiki zavrnieni. — Slc^r nikjcr posebnih dogodkov. — Sef generalnega štaba. teško mm poroiilo. Bcrolin, 8. oktobra (Kor. urad.) Zapadno boiišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rup-r e c li t a Bavarske £ a. Bojno delo-vanje v Flandriji je narasilo vćeraj od opofdne Co večera med ffouthoulster-skim gozdom in cesio Menin-Vpern znatno. V.očan bohr.jjoči o^enj je bil | pred aii^feškimi delniini napadi, ki so so razvili prot? poscnieznini odsekoai b^jne fronte. Od sovražnika v boj posta v!»enc napsdalne čete nlso prišle I nllijer napre;. Naš odbija Ini ogenj jlh je zndržal med rupami. — Armadna skupina nemškega prestolo-naslednika. Na obeh straneh ceste Laon - Soissons se je vod!! artiljerijski to; med Ailettskim zcn!?iščem fn visoko planoto južno Par'*ny z veliko Ij'jtostjo. Zvcčer ^e pri V ux2il!onu ita-V2l!fo vec fraiicoskih steimij. Bile so za-vrKjene z ognjem. — Vzhođno Mosc je ležal velik ogen? na naš!h poziciiah in nli^cvem za^edju med Sair.og?iieuxom in Eczonvaj\oa. Učlakovanie naše ar-i'rjenje ic prcprcCi-o jugozapadno Thi-2uracnla pripravfjajoči se napad Fran-cozov. — Na \zhr>dnern bojišču in makedonski fronti nikakiii večjih bojnih dejani. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berolsn, 8. oktobra. (Kor. urad.) Na zapadu samo na flandrski i r'o n t i s t r e 1 i a n ] e menjajoče se sile. Na vzhodu nicesar povi l moncg'j. Il*!ijan«ko b o j i S C e. 1% vojno-poroćfvalsk*»ga stati« 8. oJrtobra: Od Tol-raina do Krasa je ožive! vCeraj ogenj min in artiljerije vseh kalibrov v večji meri. Na več mestih banjske planote se je stopojeval r!o bobnajoČP^a o^nja. Na odseku Sv. Ga-brijela smo odbili patniljske napade z ognjfm. O polnoči je prišlo pri šunku itali-janskih ćet do infanterljslcega boja. ki se je koiual z umikom Cadornovih čet. Na južnotirolski fronti so podvzeli Italijani napad na izpostavljeno postojanko na Co-Ktabelli. BU je zavrnj«n. I« vojaškega raz-motrivanja 8. oktobra: Na soški fronti utece^jo pribodnr'i dnevi prinesti ve^je do-godke. Znatno naraičajo^i topovski oe:enj znači bližnje bojo. Zopet je banjska visoka pJanota. na katari se je bilo posrečilo so-vražnilr* v enajsti soški bitki, da je doMl nekaj usnehov, koncentracijska točka »o-vražni-i naporov. Pole? tega se vrše napadi na hribu Sv. Gabrijela. Kmalu se pokaže, ali se rarvije iz teh bojev dvanajsta l)itka ob So perjanico. Na to priđejo kraika poglaT-. : neapoljski vojak stoji to, ponosen tn w-li: as ten kakor Šarah Bemhardt, osaarska-mu lovcu, kl zrijajoć s« leti na tlen, }% postavljeni bajonet na rrsL 81«dijo TjetnJIka poglarja: deset arstro - ogrsklh rojakor, oboroieaih do sob, obkroia Italljana, nkle-«a«a t tlafisnsto đek». Deset Wxrr pssto nad njegovo glavo . . . Sledita apoteoza in povrat ek. Matere, sestre, otroci vriska jo. Perjanice se zibljejo. Zma^oslavje polni horicont. Tam daleč se kadi iz razvalin mo- j narhije. — To je berilo — v koiikor ni soci- j jalistično - revolucijonarnega značaja — italijanskega moštva v miru za fronto. In poleg tega baš novi Cadornovl ukazi. Brez drugega izjavlja. da je artiljerija na tem in onem odseku slabo streljala, da je tam pre-zgodaj nehala, tukaj prepozno začela, da je infanterija na oni strr.ni kar si je Ie mogo-če misliti nerodno prišla iz svojih jarkov; J da na tak način morajo biti izgube o^rom- ; ne. V prihodnjič bolje, ra^azzi! Proučavajte j tehniko napadov, ko moreie počivati med bitko in bitko. Ali oni ne študirajo, marveč j vEe kaže, da oni sami znašajo skupaj mate- i rijal za nove ročne knjige in đa hočejo I Cadorni odvzeti pisateljevanje. Kajti kar i se tiče preizkušenj v enajsti sci!;i bitki, za- \ bavljajo, kar reorejo in komur morejo. Ne- i ki polk je stal spredaj že zdavnaj, ali bil je decimiran in zopet pognan nazaj, ker j sosednl polk splob blizu ni prlšel. Na hribu j Sv. Gabrijela je Etreljala italijanska artilje- j rija nekoč brez prenehljaja oseminštiride- \ set ur. Ko je potem infanterija baš hotela navaliti, je odnehala nenađoma in nezauka- • zano. Infanterija je bila vržena nazaj. Ko i ! so se Ijudje toliko zavedli, da so mogli 20- j j pet nekoliko misliti, so se šli pritožit radi : I takega vodstva bitke. Ragazzi se vspodbn* ! jajo sedaj na počitku: »Trsta ne borno vi- ; deli nikdar drugače kakor z daljnogledom.« Castniki skušajo še vedno izvajati staro 1 I strogost. Ob priliki priđe na to vaja za I oštro streljanje. Par njih pade in zraven j par podčastnileov, prej priljubljenih, ^bog ! enostavnosti. Ako gre pri takih jaalih do- j godkih za najboljše brigade, priđe tuđi do i sporov in pomirljivih bojev rned skupinamT i moštva. Priljubljena je tuđi želja, priti ta-koj na drugo fronto. Včasih je želja tuđi uslišana. Nekega dne je moštvo »Sardeg-nr- •Mtr!icn}^ sem **%: Veste Vni? M; V;ii*if ■' sklenili mir brez rninistrov v Rimu . . , Pred mano leži ćela kopa notic, izpoveđi vjetnikov, doživljajev iz bitk na Tirolskem in ob Soči. Skoro je ni brigade, da bi ne j imela česa na vesti. Neka brigada se upira j brutalno in odlo^no na Siefskem sedlu, dva ] meseea. pozneje se skoro vzorno bojuje na i Kraeti. Neki polk si pridoM v štirih zapo-rednih kratkih bitKah resnieno slavo, petič poslan v boj zbeži sramotno v prihođnji bitki fte bo mogoč-e zopet junaško bi!. Cn-dorna rse to sam dobro vo pa teg'a ne pod-cenjuje in ne precenjuje. Brigadi, ki se je včeraj vpirala, ne odvzame tatoj hrabrost-ne svetinje, katero jej je bil na zastavo pripel radi ponovne hrabrosti. K večjemu '■ bo prihodi.jič kordon karabinjerjev za rojna j crto ojačil in morđa pritegne še par eska- ! dronov angleške kavalerije, "ki je delorala | že v Turinu in Florenci proti Italijanom. Nikakor pa se Cadorna ne da spraviti iz koncepta. Novo artiljerijo vlači sem in kar je še vojaštva v notranjosti. Med tem pa naj se dobo5e-*-anci odpočijejo v »Depositih«. S preskrbo je baje vse v redu, izvrzemši sladkor. V dvanajsti bitki bo mogoče v?aj v prvi polovici tuđi one !z enajste bitke končno neporabno že kako spraviti naprej, ako pa se s prvo polovico ne doseže nič, 7>otem ostane Tr^t končno veljavno viđen samo skozl daljoogled. Vojro stanje nad Benetka-m i. >Miinch. Augsb. Abendzeit.« poroča z italijanske mejr: Nad P.enetkami je proghi-šeno vojno stanje. Več socijalističnili strankinih voditeijev je bilo aretiranih. > A van ti c je podvržen preventivni cenzuri. Vpoklic letnika 1920. v Itali-j 1. Milanski »Secolo« poroča iz Rima, da je ministrski svet na predlog vojnega ministra sklenil vpoklicati letnik 1920. meseca decembra. Nova stranka t italijan-skem parlamentu. Iz Lugana poroča-jo, da je 45 italijanskih državnih poslan-cer izdalo proglas in vabilo poslancem za pristop novi parlamentarni skupini, ki si je postavila za svoj cilj obrambo ustave in parlamenta. Poslanci. ki so podpisali vabilo, pripadajo po večini liberamemu centru. Podpisali so isto tuđi nekateri katoliki in znani neutralistični radikalcf. Vojno časo-pisje se vznemirja zbog tega gibanja in đol-ži Oiolittija, da je on provzroćil to vojni sovražno delovanje. Italijarski zrakoplov pri Maribora. Poroča se, đa eden Izmed italijanskih častnikov se je precej poško-đovaU ko se je bil Caproni spustil na tla. Varstvena objast v Mariborn je bila poslala na kraj, kjer so našli zrakoplov, enega svo-jega uradnika s policijskim psom, ki je vo-hal sled in Sel za njo. Italijanski zrakoplovci so bili t soboto z avtomobilom pripeljani t Gradec. fTALIJANSKO URADNO POROČILO. 5. oktobra. Med Judikarijo in Brento deloranje nadih patrulj; vjeli smo nekaj mol. Na asiažki visoki planoti pogostejže močnejil bobnajoči ogenj obeh artiljerij. ; Na odseku Sr. Gabrijela so bili ponovni so- • ▼ralni napadi glađko in hitro zavmjeni. '• ▼shodno Gorice smo sboljSali z nenadnim [ napadom del svojih pozicij in obđržali i kljmb Iju temu sorražnikovemn protinapađn | svojo prfdobitev. Na Krasu, kakor navađno artiljerijsko delovanje. Sorražna patruljska podjetja so bila nemudoma zavrnjena. Po-Mit 3. na 4. t. m. Je priletela moćna itali- janska Ietalska skupina na drzen način nad pristanišče v Kotoru. Iznenađeni sovražnik je odgovarjal z močnim pa neređnim I ognjem svojih ođbijalnih baterij. NaSi le-talci so zadeli večkrat v pristanu zbrane podmorske ćolne in eo dosegli, kakor se je vgotovilo, dobre učinke. (Opomba kor. ura-da: Kakor smo izvedeli s pristojne strani, je bil italijaneki zračni napad na Kotor povsein brez učinka.) 7. Oktobra. V nočl 6. na 6. t. m. je napravil sovražnik nenaden napad na eno j naših izpostavljenih postojank V okolišu j Costabelle v dolini San Pellegrino, med tem ko je skušal z močnim motilnim I ognjem preprečitl doliod ojačenj in zdru-i ženje istih z ostalimi četami in premagati I odpor posadJze. Sovražnika emo vrgll nazaj j v njegove prvotne pozicije. Druge skupine, j ki so poskusile enaka podjetja proti pozi-i cijam Lingerini, bo bile pregnane % našim I ognjem. Južno Tolmina so bobnale naše ; baterije na številne premikajoče se avto-i mobilne kolone. Vzhodno Gorice so izvršili I včeraj naši ođđelki po kratki in učinkoviti i artiljerijski pripravi sunek v nekatere Ja-! me na sevomih pobočjih hriba Sv. Gabrije-, !a in so vjeli enega oflcirja in 23 mož. ■ 8. oktobra. Na vsej fronti r glav-j iiem artiljerijske akcije. Na banjSki visoki ; planoti jaed Poilako in severnirn liobočjaćn i t'epovanske doline so vjeli naSi izvidoiiki I okoli 10 mož. Na Krasu je bilo pri Lokavcu ■ nekaj patrulj po^nanih r be%, ! I V Bukovini je preteklo nofi napadlo ! več ruskih stotnij neko našo eksponirano i stražo. Pri tem napadu je močno sodelova-| la, tuđi ruska artiljerija. Naša artiljerija, i ki je krepko ođsrovarjala, je ruski sunek ! deloma že sama ustavila, deloma pa je za-] vrnila rurki sunek v bližinskem boju ter so imeli Rusi nad vse občutne izgube. Ka-kih 100 pušk in več drugega materijala je ■ ,MQ8*a«c v naših rokab. ■ ■ Splošns. železniška stavka v Rusiji ogroza vso rusko vojsko. Dne j *J. t. m. je izdal glavni ođseK stavkajočih • železničarjer okroži;ico, ki ukazuje za 7. I oktober opoluoći splošno stavko na vsoh. I železnican. Brzojavka - okrožniea zahitva, da .se mora ustaviti vsak osebnl in blagOTTli promet izTzemši vojaške in provijautne vlake. Vsi upravni uradniki naj ostanejo na svojih mestih, opravljajo pa naj samo najnuinejša đela. Določilo se je, đa se uaj ustavijo najprej vlaki po voznem redu. Lokakii vlak' caj bi vozili do 10. t. m. Ce je vlada ne bo udala, bo najprej ustavljen ; ^iviiski promet iii potem tuđi dovažauje ži I vil na fronto. i "~~ i Nemško armadno vodstvo objavlja, kukor poroča Wolffov urad, plen in Ste-vilo vjetih na zapadni fronti in sicer od meseca julija do septembra. Iz teh številk izliaja jasno, da je Hinđenburg kljub svoji defenzivni taktiki na tej fronti dosegle velikanske uspehe. Vsega skupaj ro vjele armađne skupine prestolonasled-rika Ruprehta, cesarjeviča in vojvode Al-brehta nič manj, kakor 337 častntkov in 13.512 mož ter vplenile 483 strojnih puSk, i topove in 11 sovražnih letaL Nemški podmorski Čofn pobegnil. Rotterdam, 8. oktobra. Reuter porofia: Nemžki podmorski čoln »U 293«, ki je bil n. septembra interairan v Cadixu, je pobeg« nil. Ministrski predsednik je odpustil vse višje momariške častnlke, ki so odgovorni za to, ter jih več začasno odstavil. Nemška pomožna križarka »Seeadler«. Haag. 7. oktobra. Kakor poroča Reu-icr iz Washingtona, sporoča ameriški mor-. nariški depar^ement, da je dospel kapitan ameriske ladje »C. Slade« na otok Tutnilo (otoki Samoa). Kapitan je sporočil, da je nemška pornožna križarka »Seeađler« dne 2. avgiista pri Mopeliju, otoki lord Howe (med Novo Zeelanđijo in Avstralijo, vzhod-ro od Sydneya) nasedla in da jo je moštvo zapustilo. Nekaj časa pozneje je vplenlla posadka »Seeadlerja« neki motorni čoln ter franeosko lađjo »Lntece«. Posadka je obo-rožila obe ladji ter ođplula 21. avgusta, ozi-roma z drugo ladjo 6. septembra. Predno je Iadja »Seeadler« naseđ]a, je potopila ameriške ladje »C. Slade«, »A. B. Johnson« in »Manila«. Poveljnik nemške pomožne križarke »Seeadler« je grof Felika Luckner. TURSKO URADNO POROĆILO. 6» oktobra. Fronta obDiali. Podvzetje sovražnega oddelka, močne-K3L pet eskadronov in ojačenega z artiljerijo, Je nas artiljerijski ogenj v kali udušil. Carigrad, 6. oktobra. (Kor. urad.) Angleži trde v svojem poročilu z dne 3. oktobra, da so v boju v Iraku vple-i nili 13 topov in 12 strojnih pušk ter vjeli 3300 mož, med njimi 200 častnikov. Ta trditev je popolnoma napačna. Enako govori poročilo z dne 26. septembra o velikem številu vjetih, katere so dobili v odseku Maan v Palestini. Ti vjetniki so bili v resnici Ie potniki nekega pone-srečenega vlaka in sicer žene in otroci, ki so iih bili vstaši vjeli. Stran 2. »SLOVENSKI NAKOD", one 9. oktobra 1917. 231. štev Demokratični kongres In koalicijska vlada. Basel, 8. oktobra. »Daily Mail« po-roča iz Petrograda: Demokratični konjrcsjeodstavilzdncv-n e g a reda vse predloge vlade, ki veljajo obnovitvi ruske ofenzive. Petrograd, 7. oktobra. (Kor. uradL) Agentura. Danes ob 3. popoldne se je pod predsedstvom Kerenskega vršilo posvetovanje članov vlade z od poslanstvom demokratične konference in za-stopniki meščanskih elementov. Po pol-dnigoumern posvetovanju je prišlo do sporazuma v vseh vprašanjih, Končno Se izjavi Kerenskij, da namerava vlada sestaviti nemudoma popolen kabinet, da se more vlada obnovljene koalicije takoj na podlaci načel, izrečenih od vlade in zastop-nikov demokracije in raeščanstva po-svetiti delu. Stockbolm, 7. oktobra. (Kor. urad.) Petrograćska »Izvestja^ beležijo vest, da namerava Kerenskij od-t top i ti, ker ne uživa več zaupanja. Peru In Urugvaj pretrgati slike z ftamtlje. lima, 7. oktobra- (Kor. urad.) Ha-yas. Perua ns k i kongres je sklenil s 105 glasovi proti 6 glaso vom pretrgati stike z N e m č i j o. Berolin, 8. oktobra. (Kor. ur.) Vsled napetosti v nemško - peruanskih odr.o-šaiih Je vojaskl ataše tukajšnjesa peru-anskega poslaništva stotnik Guererro brzojavno zaprosil za odpoklic. Montevideo, 7. oktobra. (Kor. ur.) Zbornica je s 74 glasovi proti 23 glasovom sprejeta preki-njenje stikov med Urugva-jem in Nemčijo. Senat je sklenil prekinjenje stikov s 13 glasovi proti 3 glasovom. Pretrganje diplomatičnlh stikov međ driavama Peru in Unigvajem na eni In Ifemčijo na drugi Btrani ni prišlo presenet-ijiTO. 2e pred 8 đnevi Je vlada prvoimeno-vane države stavila Nemčiji nekak ultimatum zaradi potopitve peruanske jađrnice >Lortcnc. ki Je vozila konterbando, a so jo MBlkl podmorski čotnl vjell In potopili. TVnraaka vlada je v svojem tilttma^'imn zahtevala kratKomalo odškođnino !n zado-Sfienje. NemSka vlada pa Je lastopala sta-liSče, da se mora zađeva naprej resiti pred pomor«Vin? vojr.im »ođiščein in da se Sele potem lahke prlčno diplomatična poga-Jaitfa. ____________ Kablnetna kriza na Svedskem. Stockholm, 7. oktobra. (Kor. urad.) Kakor se zatrjuje, bo Brantingu oficijaino poverjena sestava kabineta. Pri&akovati pa je z vso gotovostjo, aa bo Branting to od-Vlolilt Zato bo veditelj llberaicev Eden prevze! sestavo novega kabineta. Berolin. 8. oktobra. (Kor. urađ.) K Švodskl kabinetnl krizi poro ča »Vorwarta«, • da Je švedska delavska stranka sktenila od- ; kloniti vstop v koalicijski kabinet, ker desnica ne daje zadostnega jamstva za izvedbo reforme ustave. Nemški državni zbor. Nasprorja med državnim zborom In med vlado, ki so grozila podreti kante larja, so poravnana. V včcrajšnii seji glavne ga odseka državnega zbora ie državni kancelar dr. Michaelis podal obšir-no izjavo, v kateri je med drugim re-kei: Svoboda mišljenja je priznana vsem uradnikom in lahko pripadalo vsaki stranki, ki ni državi nevarna. Nedopust-Tia je zloraba urađnega stališča v tem zmislu, da predstojnik prisili ali vpliva na svote podrejence, nai se zavzamejo za kako stranko. Ne Želim, da bi predstoi-niki politično kaj pritiskali. To velja tadi glede »domovinske stranke« in jaz bom izpolnitev teh načel nadzoroval. Tuđi v armadi bo vsaka politična agitacija izključena. V zadnjih tednih ie medsebojna agitacija strank dobila obli-ko, ki jo moram ob žalo vati. Nai pomislilo nasprotujoča si mnenia, da ni odlo-Cilno naglašanie nasprotij v sredstvih, nego da treba enotnosti in skup-nosti v cilj ih. Oglasilo se je še več govornikov, a nastalo nasprotje je po kancelarjevi izjavi poravnano. Berolin. 8. oktobra. V glavnem od-seku državnega zbora ie državni tajnik dr. K ii h 1 m a n n izjavil, da ni zuna« nie ministrstvo v nobeni zvezi z umazanim spisom »Za državne poslance«. — Vojni minister Stein ie izjavil, da ni-ma nič proti temu, da se prečitajo po jasnilni spisi, ki so bili izdani. Proti po-skusom, delati v armadi propagando za kako stranko, bo vojna uprava energično nastopila. — Eden govornikov cen-truma je dejal da je bila sobotna seja nesreča za vlado; njenih posledic v inozemstvu še ni dogledati. Ce bi bil drž. kaneler v soboto tako vmes posegel, kakor danes, bi se bila nesreča prepre-čila. — Državni tajnik dr. Helfferich je konštatiral, da Je bil v soboto že končal svoja izvaianja, ko ie zapustil tribuno, da torei ni prekinil svojega govora. — Končno ie državni kaneler povedal, da so dobile oblasti naročito, poročati, če bi službeni predstojniki vplivali na svoje podrejence v korist »domovinske stranke«. Doslej je dognanih pet neznatnih slučajev. Ob sebi je umevno, da armadno vodstvo ne pusti političnih prepirov v armadi. Vlada stoji napram mtm m&*&n politične« ž&vlionfa m objektivnem staliSČu. — Neki socijalni demokrat je zahteval, naj obljubi drž. kaneler, da zabrani v armadi vsako politično agitacijo in naj dopusti zborova-nje za utemeljevanje državnozborske resolucije o miru na podlagi sporazum-ljcnja. — Predlog neodvisnih socijali-stov je bil odklonjcn. Poiittfne veiti. = Vlada in JuKoslovanl. »Narodni Listy« omenjajo, da so bili za torek povablieni dr. Korošec, dr. Laginja in Pogačnik k ministrskemu predsedniku. List dvomi, da bi mogla vlada pridobiti Jugoslovane za svoje predloge s kaktmi drobnimi koncesij^ami, da niti tedaj se ne bodo dali pripcljati v viadni tabor, če bi jim bila obljubljena ustanovi-tev pravne fakultete vLjub-1 j an i. = Dokument, ki dokazuje već, kakor najlepši programi vlade, je pismo nemškega župnika Zocklerja, ki ga na-\aja že včeraj omenjena interpelacija poslanca dr. Verstovška. Župnik dr. Teodor Zockler ie voditelj nem^ke po-možne ekspedicije za Galicijo in kot tak je pisal svojim »ljubim občanom in verskim drugom (nemškim kolonistom-beguncem iz Galicije) na Spod. Šta-jerskem* zaupno okrožnico, v kateri obžaluie, da se ni posrećilo, spraviti n e in š k i h beguncev v n e m š k e kra-je, zlasti na Gor. Avstrijsko. To pa zato ne, ker je vlada drugače odlo-č i 1 a. To odločitev označuje dr. Zockler kot nespremenljivo ter pristavlja: >Seveda se nam poroča, da vlada za-sleduje velepolitični nacrt. Ona skuša po mogočnosti naše begunce obdržati na Spodnjem štajerskem, d a se tam stalno naselijo in s tem pomagajo germanizira-ti te. izključno od Sloven-cev naseljene kraje. Jaz moram to postopanje vlade najglobokejše obžalovati. Da hoče vlada nem-štvo na Štajerskem okrepiti, je sicer hvale vredno. Ce pa hoče nas rabiti za tak nacrt, potem bi bilo pravilno in dobro, da nas preje obvesti, ne pa v zadrego spravi. Po mojem mnenju sedaj še m čas za nemške Galicijane, iskati novih bivališč. Ali pa vlada že ve, da se ne borno mogli več vmiti v svojo domovino? Naši častniki in vojaki mi-slijo drugače.« Kot ilustracijo navaja Verstovškova interpelacija ?e sledeče: ^»Slovensko ozemlje Štaierske je dobilo v teku vojne vojaštva, beguncev, barak in šotorov v veliko večji meri, nego jih more prenašati.Dobrovolino ljudstvo se je zavzelo povsod kljub najtežiim živ-ljenjskim razmeram za uboge begunce, ki so morali zapustiti domačije in jim je Šio na roko, kjer je to zamoglo. Takoj v početku dovažanja beguncev so že začeli Slovenci premišljati, kako je to, da naseljuje vlada pač med nje 2ide, Lahe in nazadnje tuđi gališke Nemce, da se je pa protivila z vso silo naseljevanju goriških Slove n c e v in jim delala največje ovire. Glavarstva na Slov. Stajerskem, zlasti v Ptuju, so jako skrbela za prebivaliŠČa nemških beguncev, ekspozitura v Konji-cah se je najskrbneje brigala za Žide in rekvirirala za nje ćelo kmetske domove, glavarstvo v Mariboru je očetovsko skrbelo za Lahe. toda vse brez razlike, kakor da bi dobila za to posebna naro-čila, so se protivila naseljevanju gori-ških Slovencev.« — To so naravnost infernalni naklepi, naperjeni proti narodu, ki je v vojni doprinesel nepoptsne žrtve, v času, ko se ni mogel braniti. Verstovškova interpelacija je važno razkritje, ki mora navdati vsa-kega poštenega slovenskega človeka s tištim globokim gnjevom proti sistemu, iz kateresa se rodi neomajna sila svoje dobojevati za vsako ceno boj za naso narodno osvoboditev. Na domove slovenskih kmetov, krvavečih tam na fronti, ali pa preganjanih v jecah, so poši-liali nemške koloniste, da bi iim pola-goma ukradli sladko dedsčino materin-skega -ezika. To je sramota, ki vpije do neba! = Poslansc Steinwender o brošuri >Die nationale Abgrenzung im Sfldcn«. Kdo ne pozna posl. Steinwenderja? Kdo se bo zato čudil da je v »Tages-pošti^' napisal pod naslovom »Auch eine Meinun? uber die nationale Abgrenzung* članek, v katerem pravi: Vsebina brošure zasluži, da jo poznajo i Nemci i Slovenci, da bodo oboji ve-dcli, kako hoče ž njimi postopati blazna državnopravna politika. Enakopravnosti se (brošura) odreka, gospodovati hoče ta kurijozni slavizem, ne Ie na slo-vanskem ozemlju, vštevši vse jezikovne otoke in vsa nemška mesta s slovensko okolico, temveč tuđi povsodi, kjer so enkrat prebivali Slovenci (kar seveda ni res. Op. ured.) In ker seveda Nemci s tem m'so zadovoljni, nimata deželna zbora v Gradcu in v Celovcu nobene besede. temveć odločnje naj ententa pri mirovnih po^ajanjih in kar bo sklenila mirovna konferenca, to naj s cesarjevim podpisom tuđi na znotrai dobi svojo ustavopravno rešitev. Nato trga dr. Steinwendc- posamezne stavke iz brošure, ki ris i dokažejo pretiranost naCel, ki jih za>-. ^a brošura. Najbolj pa ga ševe da bolijo izvajanja o pripadnosti takozvanih nemških mest ter o renc^a-tih. Poslanec Steinwender zaključuje: Torcj kar hočejonemškutarski(deutsch-freundlich) Slovenci (aha!) ali pa Nemci slovenskega pokole-n j a fdvakrat aha!), je vseeno; ententa odloča, da so Slovenci, da so Maribor, Celovec, Beljak slovenska mesta« da ne govorimo o Celju, Ptuju itd. Sevcda — pravi Steinwender — ne pripisujemo teh blaznosii Slovencem sploh, ne nem-l flrataskta ^deiitsditreimdlkb), m ia- spretnim (fegnerisch), toda vedo naj, kako se jih hujska, da bodo v lastnem taboru napravili red in vedeli, kje se nahajajo njihovi sovražniki, pri nas ali I pri pristaših entente. — Tako se glasi drugi nemški odgovor na jugoslovan-ske argumente. Dr. Ambroschitsch ne odgovarja niti cne stvarne besede, dr. Stcinvvender se ne spušča v nikake pro-tidokaze, je - li stoji to, kar trdi brošura in so li njene dedukcije pravilne. Zdi se mu Ie blazno, da zahtevamo Ju-goslovani svojo pravico in ker jo zahtevamo, nas seveda denuncira z enten-to. V enem oziru je ipak Steinwender-jev članek za nas iako dragocen. Brošura dokazuje namreč, da so takozvana nemška mesta po pravi narodnosti svojega prebivalstva slovenska in da so torej naša narodna last, ki jo z vso pravico reklamiramo zase. Temu nasproti se Steinwender skhcuje na nemskutarske Slovence in Nemce slovenskega rodu. Na prave Nemce se Steinwender ne upa sklicevati, ker dobro ve, da jih ni. Sedaj pa no- • mislimo konsekvence principa, da bi se moral narod odrekati svojih pravic, ker tako zahtevajo njegovi renegati! Do te absurdnosti se je dokopal dr. Steinwender, kateremn smn sicer hva-Icžni za sijajno karakterizacijo značaja Maribora, Celovcn, Beljaka itd., ki so torej domena nemškutarskih Slovence v in od slovenske matere rojenih Nemcev, z drugimi besedami renega-tov. V ostalem bi bilo dobro, da se naj-de Nemec, ki bi si upal na brošuro stvarno odgovoriti. Sicer bo obve-ljalo: qui tacet, consentire videtur. Gospoda Ambroschitsch in Steinwender sta v tem oziru za Nemce jako slab za-četek. = Delo za entento očitajo »M. N. NT.« v dunajskem dopisu večini avstrij-skesra drža\Tiec:a zbora, zlasti pa Cehom in Jusroslovarom. »S tem, da so izrekli nezaupnico kontrolni komisiji za državne dolgove pri vprasanju vojnih posojil, s tem da nočejo glasovati niti za provizorični proračun — pri čemer ne podpirajo Čehnv Ie ostali Slovani, temveč tuđi socijalni demokratje — ho-čejo očitno pokazati, da je vodstvo države — in ne Ie glede notranjih zadev — v nasprotstvu z većino parlamenta in torej v nasprotstvn z avstrijskirni narodi. Z eno besedo: Kar delajo sedaj C-e-hi in Jusoslovani in gotovo tuđi del Poljakov, to se godi, Če ne že po naro-čilu entente, pa prav gotovo v dobro entente, torej naših sovražniko, ki so razglasili nedavno zopet svoje vojne cilje po Asquithu. Ta cilj je pa danes isti kot v začetku vojne — uničenje av-stro - ogrske monarhije. Ceravno sedaj zopet podcrtavalo Cehi svoje državnopravne zahteve, če delajo z vsemi sila-mi na to, da uničijo življenjsko silo cen-tralnega par!jirnenta, tedaj ne delajo tega zato, da .Ti vrgli Seidlerjevo mini-strsh'o, ki nikakor ne uživa zaupanja nemških strank (!), temveč odklonitev državnih potreb, graianje vojnih posojil, naj bo signal za tujino, da ne stoji večina državnesa zbora za centralnimi državami. Nevarna igra je, ki jo iserajo in gre za velike stvari. Zato je umevno, če je doseglo razburjenje v nemških krogih visoko stopnio. Zelo se še pogreba vladne iziave, da je brezpogojno izključeno vsako vmešavanje v notranji politični avstrijski red na bodoči mirovni konferenci od strani tujine. Kakor je to samo po sebi umevno, vendar bi bilo treba povedati to tako odkrito in brez-obzirno, kakor govore slovansko - radikalni glasovi odkrito in brezobzirno v nasprotnem smislu. Taka izjava bi vsaj očistila zrak.« = Odda.la premoženja. Poslanska zbornica ima poseben pododsek, ki se naj posvetuje o eventualni o d d a j i enega dela premoženj. Nemški listi so o tem že večkrat z očitnim strahom raspravljali, ker so paČ nemški industrijalci in kapitalisti od vojne zaslužili naiveč miliionov. Vlada je odse-ku obljubila, da mu čim prej predloži materijalije, kar jih sploh ima. Pripom-niti je, da se je finančni minister v svojem ek.spozeju pač principijelno izrekel za zaplemho enega dela vseh premoženj, a tuđi navedel proti temu razne pomisleke. = Praški mestni svet za povratek đr. Kramara v parlament. Praški mestni svet ie sklenil resolucijo, v kateri po-zivlja »Češki Svaz«. da naj zastavi svoje sile. da se pomiloŠčeni češki poslancl čim najpreje vrnejo v parlament, zlasti pa dr. Kramaf kot zastopnik praškega II. volilnega okraja. = Za odpravo duhovniškega voja-škega privilegija. Poslanec Hock in tov. so vložili v državnem zboru predlog, ki zahteva, da se naj vojaški službi podvr-žejo v bodoce tuđi duhovniki vseh ve-roizpovedanj in da naj dobe vojni ku-rati fkaterih začetna šarža je sedaj stotniška) v bodoče Ie tišti vojaški čin, ki odgovarja šarži enakočasno uvršče-nih rezervnih častnikov in gažistov. = Srednjeevropski dogovor. Znani dr. Friderik Naumann, avtor knjige o Srednji Evropi, pisatelj in nemški drž. pr.rir»nec. bi najraie obnovil staro rim-*' cesarstvo nemške narodnosti in v t rho predvsem Avstrijo prikoval na N "iio. Da bi po njegovem nacrtu po-siji • evropska vojna nekako permanentna, če ne z orožjem, pa z gospo-darskimi sredstvi. to sa ni nič motilo. Zdi se, da ga tuđi triletna vojna ni dosti naučila. Iz slučajne konstelacije, ki pa ni bila, kakor Je danes vidno, koristna ne miru, ne blasru narodov, je izvajal Naumann posledice že ad absurdum In ustvaril srednjeevrop. ideologijo, ki je danes Že anahronizem. Zdaj se Je v listu »Mitte! - Europa« lotil državnikov in ffm bridko oČUa, da še vedno nišo sklenili srednjeevropskeja državnesa i docovort, teS. ta W bti prava podlaga zdravega in trajnega miru. — Ta očita-nja pa so gotovo neutemeljena« zakaj državnik i dobro vedo, da bi bil srednjoevropski državni ugovor n a J v e či a ovira pri diplomatičnih pogajanjih sa mir, kajti z gospodarskimi strelskimi jarki in žicami zavarovana srednja Evropa bi bila čisto gotovo silna ovira miru. Sicer pa večina avstrijskih narodov ni naklonjena Naumannovim nacrtom, a brez soglasja narodov so vsi državni dogovori brez cenc. = Cetverozvera. zlasti Italija, proti tako]Snjim mirovnim diplomatičnlm po-gajanjem. L u g a n o, 8. oktobra. (Kor. urad.) I talijanski propagandni minister Commandini je imel v Ceseni v provin-ci Forli govor o potrebu da se obvaruje vojna odporna sila. Sovražniki žele, da se takoj ftrično diplomatična pogajanja, ali četverozveza, in zlasti Italija, se ne da vieti in ne povesi orožja. Avstro-Ogrska hoče doseči najbrže to - Ie: mir brez aneksij z Rusijo, posest Lovčena, varušivo nad Albanije, izsinitev Crne gore, svobodo donavskih izlivov in garancijo s strani Srbije. Italija pa hoče s silo odtrerane tlačene sinove zopet k sebi spraviti in hoče, da se jej vrnejo dežele, ki nosijo vidno znamenje itali-janstva, nadalje garancijo za svobodo svojega morja, zagotovitev pogojev svoje ek.Mstence in naraščajočega razvitka. = Poslanec $tfibrny o Madžarih in Čehih. »A Nap« obiavlja razgovor s češkim poslancem Stfibrnim, ki je dejal: Naša izjava z dne 30. maja ni adresirana avstrijski vladi; bila je to oven-čana deklaracija celemu svetu in v njej izražene želje morejo biti uresniČene Ie na mirovni konferenci. Da se deklaracija nanaša tuđi na ogrske Slovake, to ni Ie demonstracija. Češka delegacija se nikakor ne more odreci pravici na združenje slovaškega ozemlja s Češko. Povscm vseeno je, kaj bo ogrska vlada v tem oziru napravila, ker na definitivno razrešitev teh vprašanj itak ne bo imela ingerence. Toda naravno je, da bi bil naš položaj mnogo olajšan in bi bili miru mnogo bližji, ako bi ogrska vlada v sporazumu z nami prostovoljno nam izročila to, kar borno pozneje — če tuđi z nenotrebnimi krvavimi žrtvami — na vsak način dobili. — »A Nap« pristavlja: Štfibrnega izjava ni nič druge-gaga, kakor odkrita napoved vojne madžar>kemu narodu. Naj nikdo ne misli, da bi se našel Ie eden Madžar, ki bi se prostovoljno odrekel enemu same-mu prašku ogrske zemlje. Ako pa se ne odrečemo, potem priđe po besedah radikalnih Čehov — vojna. Napram ta-kemu izzivanju ne more ostati miren niti eden Madžar. Vse naše oblasti naj se obrnejo na vladarja in naj napovedo najskrajnejši odpor proti Čehom. V ćeli državi nai se prirejajo skupščine, ki naj sklenejo, da je madžarski narod pripravljen na vse, tuđi na najadločnejši boj. To bodi naš odgovor češkim radi-kalcem; in ako priđe do vojne, borno vi-deli, ali bodo oni preje na Ogrskem, ali mi v Pragi. Madžarski vojak se ne predaja, ako on dviga roke — udari. = Občinske nadomestne volitve v Zagrebu se vrše dne 15., 16. in 17. t. m. Izpopolniti je precejšnje število manda-tov. Sele čim bo mestni svet zopet pol-noštevilen, bo izvoljeti nov župan. Kot nairesnejši kandidat za župansko mesto velja posl. Gvidon pl. H r e lj a n o v i ć, glavni urednik »Hrvatske Riječi«. = Bosanski Srbi !n Jusoslovansko vprašanje. ^Hrvatski Dnevnik« piše: Sigurno je, da so Srbi z namt vsemi solidarni glede sabora in splošne amnestije. O deklaraciji Jugoslovanskega kluba pa se javno še nišo izrazili. Dr. Korošec je dobil v konferencah ž njimi ugoden vtis. To nam Že nekaj znači. Mora se pa oriznati, da je njihovo molčanje nekoliko zagonetno. V privatnih razgovorih se navajajo razni razlogi tega molka, toda prepričevalen ni niti eden. Nam se zdi, da je najglobokejši razlog obveza napram srbstvu in neka skepsa napram hrvatstvu. Drugi je razlog, da nimajo predstaviteljev, na katerih usta bi spre-govorili, — najodločnejši njihovi možje sede še vedno v jecah ali jim grozi jeca. Zato je glavna njihova skrb, da spravijo svoje ljudi iz ječ v sabor, v svoje društvo. Bosanski Hrvati in brat-je od preko Save iz srca radi podpirajo to njihovo željo — zdi se pa, da se ni nadeiatl bržega uspeha. Z Dunaja jav-liajo, da saborsko vprašanje ne postane tako kmalu aktualno. Zahtevajo se predpogoji, predvsem garancije, da bosanski sabor ne bo rušil reda v državi in da ne bo napravil neugodnega vtisa na inozemstvo. Končno pozivi]a »Hrv. Dnevnik« Srbe, da se naj vendar javno izrečejo o programu Jugoslovanskega kluba. — K tem izvajanjem bi bilo še pripomniti, da bosanski Srbi nimajo danes niti enega svojega lista, kakor sploh v ćeli monarhiji ne izhaja več nobeno srbsko glasilo. = Uruguay. Montevideo, 8. oktobra. (Kor. urad.) Agence Havas. V poslanici na zbornico se izjavlja, da i urasruavske vlade Ncmčija sicer nepo-sred. ni razžalila,da je pa potrebno,sto-piti v soglasje z zastopniki pravice, de-mokraciie in malih narodov. = Proti nevtralnlm đržavam. London, 8. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. Washingtonski poročevalec »Daily Mai-, la« poroča, da se potaja vlada Zedinje-! nih držav z zaveznikl o izvozni prepo-vedi, naperjeni proti vsem nevtralcem, I da tako onemogoči vsak izvoz v Nem-: čijo. Z nevtralcU ki se zavežejo, da ne bodo ničesar več izvažall v Nemčijo. i bodo postonale Zedinjene in druge vo-jujoče se države pravično in uslužno. CUMriM 4 K. istaMVoiu 100 K. isti iz piiiontn m. Dogodki v Wagnl. V nedeljo so bili v begunskem taborišču v Wagni pri Llpnici postanci Degasperi, Pittoni, Bu-gatto, dr. Faiduti, Fon in Hruška, da se informiralo o podrobnostih dogodkov dne 4. oktobra, pri katerih je neki orož-nik ustrelil llletnega dečka po priimku Pudl. V soboto zvečer so dečka poko-palL Italijanski poslanci so mu položili na grob venec. Puclija je bil zadel strel v tretje levo rebro, kroglja je prodrla ven desno zgoraj ob prvem rebru. Zdravnik v taborišču je rekel, da je bil deček zadet, ko se je pripogniL Deček je Dalmatinec, oče ie iz Zadra, mati iz Šibenika. Oče se nahaja s štirimi sinovi na bojišču.. Mati je prišla ž njim in dve-ma hčerkama iz Pulja. — 261etni begu-nec Gollesich, ki je grozil v pisanu uprave dr. Ipavcu, je iz umobolne družine. Komisija je o dogodkih zaslišala več ljudi. Sledil je daljši razgovor, ka-terega so se udeležili tuđi upra\Tii uradniki in zastopniki beguncev. O po-stopanju orožnika bo sodila vojaška oblast. — Iz krogov beguncev se je se-stavilo prisedništvo 30 članov, katerega naloga je, sodelovati v upravi s svetom in dejanjem, naznanjati pritožbe beguncev upravi in pomagati pri izpolnjeva-nju želja in odpravi nedostatkov. V prisedništvo more biti izvoljen vsak begu-nec star 30 let, ne glede na spol, in kJ in uslužben v upravi. Begunskl oddelek deželnega odbora goriškega, ki se je dosedaj nahajal na Dunaju I., Herrengasse 13, se je pre-selil v osmi dunajski okraj na sedež deželnega odbora: Dunaj VIII.. Schlesin-gerplatz 2/III. 2upanstvo Bovec, sedaj v Radov-ljici pozivi ja sledeče občinane, katerih sedanje bivališče nismo mogli dognati, da sporoče semkaj svoje naslove, da jim dopošljemo za rekvizicije nakazan! znesek: Anton Rot iz Dvora 47; Šulin Andrej iz Dvora 45; Gašperčič (Petr-nač) iz Dvora 72; Kravanja Matija iz Bovca 201; Mlekuž Josip iz Bovca 247; Klavora Ivan iz Dvora 32; Gašperčič I. iz Dvora 21; Komac iz Dvora 10 in Sov-dat Albin iz Bovca 245. Crnice na Vlpavskem so Italijani zadnje čaše močno obstreljevali. Pri nekem takem obstreljevanju je bilo ubitih 6 oseb. — Pri obstreljevanju Čr-nič je bežala iz vaši ISletna Vida K o-sovel. Zadel jo je izstrelek in ubil. Premeščen je iz Pulja v Trst policijski komisar dr. Josip M1 e k u š. Policijski oddelek na puljskem glavarstvu je poverjen sedaj dr. M. P1 a 11 e r J u. Velika tatvina v Trstu. Transportna družba v Trstu ima v ulici Kolonja spravljeno pohištvo 10. dmžin, odsotnih iz Trsta. Te dni je stražnik ustavil ne-kega dečka, ko je prodajal razne rečl m »browning«. Ta je izpovedaL da so on in trije tovariši, stari 15—17 let, kradli v omenjenem skladišču. Odnesli so mnogo blaga in pokvarili obilo pohi-štva, tako da je škoda velika. Smrt med beguncl. V Ljubljani je umri v visoki starosti 86 let gosp. dr. Aleksander Zenkovich, vpokojeni c. kr. višji okrajni zdravnik iz Gorice. Umrla Je v Rodiku Katarina Race, rojena Duic, v visoki starosti 73 let. Kdor bi vedel, kje se nahajata brata Anton in štefan Tinta iz Kostanjevice pri Kanalu, naj blagovoli sporočiti na naslov: Franc Mavrič, c. in kr. vojaška cenzura v Celju, Štajersko. Kdo v6 kaj? Lucija Levpušček, be-j^unka iz Testeni občina Kal, sedaj v Zaborštu, občina Bučka, prosi za spo-ročilo. kje se nahaja njen mož Mihael Levpušček, ki je dne 24. junija 1917 od-rinil kot Čmovojnik c kr. peSpoIka St. 97 v Radgono. Kdo kaj vć? Mihael Mavrič Iz Kambreškega, okraj Gorica, kl Je služil žil pri črnovojniškem polku Št. 27, in sicer pri 5. poljski stotniji, se pogreSa že dlje Časa. Kdor kaj ve" o njem, naj to blagovoli sporočiti na naslov: Josip Ko- . har, Trst ulica Belpoggio 5. Pri Posredovalnlcl za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38, se nahaia dopisnica, naslovljena na g. JoŽefo Kovačič, doma iz Svetega na Banjski planoti, od nj enega moža Ru-dolfa Kovačič, ki se nahaja v neki bol-nišnid bolan. Mlađimko kazensko pravo. 2e od leta 1907 eem obstoja prlzađeva-nje doseči za mladostnike posebno kazensko pravo. Predloga ki leži danea na mlzi državnoga zbora, je uspeh vseh teli večlet-nih posretovanj, ter prinaša, prilagođena sedanjim razmeram, veliko moderniziranje dosedanje prakse. Do sedaj se je med 10. in 14. letom upoSteval zli namen za kazni-vost dejanja ter je eođišče izrekalo zapor. Ođ 14 leta naprej pa je bil mladostnik po-polnoma od govoren 2a svoje dejanje ter je bila njegova mladost samo olajševalna okolnost in Je izključevala dosmrtno jeCo in smrtno kazen. Sedaj je đozorelo spozna-nje, da kazen za mladostnike ni pravo ered-etvo, ali vsaj ne edlno sredstvo za njill po* bolišanj© in zakonodaja akuSa potom skrb-stvene vzgoje dosed izboljšanje, iaterega mladostniKoin jeCa ni mogla prlneati. Nacrt naf-vfa zr.kona določa tla mlart^ ^tr^l tr-r^i do 14 leta ne morejo Izvršiti »kazni^fga« d-jan.1». ?c se izkaže potreba. ?e »nladolet-ni odkaZe skrbstvenemu sodišču lahlco pa tuđi kar samo nkrepa podobno, kakor bi ukrenilo skrbstveno sođišče. Kazensko postopanje se proti mlađoletnemtl ne vrSl Mladostnikl, to je od dovrSenega 14. do do-rršenega 18. leta, bo Ie relativno odgovorni ra svoja dejanja. Odgovorni so za svoja dejanja, če so zxaožni spoznati škodljivost ali nevarnost dejanja in ali je moglo to spoznanje delovatl na njih đejanje. Ce se sođnik o tem no more prepričati, ne srne mladostnika karaovati ter ga izrodi samo skrbetveni vzgoji. Kazen se sme spregledati samo, Ce je mladostnik izvršil prvikrat to kazensko uejauje in če zakonik ne zaiiteva •troile kazni, kakor globo 1000 K alt mmc ztfi. stev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. oktobra 1917. Stran 3. fes s mtMoa. tarek MrtlMa fe krtalartk, a navađno, ker ee kasen ne lirete, ni obaođ* ba, marveč naj stopi na njeno mesto rt*en opomin. Od povrnitve škode pa ta krivdorek ne oprofcča. Pri deliktth, pri katerih grozi takonik i igoraj omenjeno ka*nljo se 1»-premeal zaporna kazen v akrbatveno vsgo-jo. Pri Tlž.Jen> kazenskem postavku srne •topiti ikrbstv^na vzgoja zraven kasni t«r •e priču© skrbttvena vzgoja po prestani kazni, će se pokaže dober vpliv kazni pa se ■me »pregledati skrbetvena vzgoja. Novi sakou daje aodniku pravico oblažiti v sa-koDU đolotene kazni med 5 in 10 leti do pol teta, med 10 «n 20 leti do 1 In pol leta ter omiliti tud! način kazni t Ječi, nikdar pa se Ae nme priaoditi težka Jeca. Zakon pozna pokojno »pregledanje kazni, a samo pri slu-SajiH, kj sautevajo globo do 1000 K ali kazen do 8 mesecev. v tem slučaju se sme po-gojno odlomiti kazen, če grovore življenje mJAtatftlka. nagibi za dejanje in slasti nJ«W?l* obnašanje po storjenem kasnivem dejanju njemu v prilog. FreizkusnB doba sa ml&đoetnika se prične s pravomo^nosijo Obsodbe ter traja od 2 do 5 let- Lahko se Odrodi Tarstveno nadzorstvo. ki pa od pade, 6« J9 vspefino rodbinsko nadziranje mogoče. 6e se mladoatnlk ne izkdže vrednega te dobrote, m kazen isvrši. Seveda pozna zakon še razne določbe. kako In kdaj se srne kasan od pustiti aii olajšati ltd. v bistvu pa je navedeno poglavitno. Tako se srne ka-enovanf mlađoetnik celo izpustiti li kazni pred preatano kaznijo ter tuđi v tem slučaja prelivi v svobodi gotovo preizkusno dobo. V »ploenem se santera, da Je kazno-vanl prestat dve tretjlnl kazni, najmanj pa 4 mesece, preizkuena doba naj bo potem en&ka oftankn kazni, nikdar pa kraj Sa ka-kor 2 tati. Ena glavnih dobrot novega nacrt* pa M, da obsođba zaradi kaznivega de-lana v mladosti nlma pravnih poeleđlc, niti «f n« ime zaradi take obsodbe mladostnik ostaviti pod policijsko nadsorstvo ali iz- E^imtL Tuđi naj mladoetni pregrešek ne c ^remeni eelega življenja ter naj velja tak arek v poznejšem življenju za nekazno- aaega, samo oblasti javne službe imajo pr»rico »ahtevatl da se jim »poroci tuđi pr«fciicana obsođba. O preklicn odloča sodi-Me ptt9 Instance tuđi če Je bila obsodba J3*6ena ktor. Vrnivši se v domovino, je bil *. Krek nekaj časa ka plan v Ribnici. tfo vikar v Ljubljani, leta 1895. pa je >stal profesor na Ijubljanskem semeni-u, Z vso vnemo se je posvetil dr. Krek -»Ittičnemti gospodarskemu deln. Mo-:rn\Z3Lc'ua. takrat hudo konservativne »tol-'ške stranke je v prvi vrsti nje-•va sasluša; stranka ga je kmalu po-ilm v d^zelni zbor kranjski in državni or. Veliko in uspešno delavnost je izvfl đr. Krek na zadružnem polju, na--TJeva! je mnogo let »Zadružni Zvezi«, ::\ !e Gospodarsko Zvezo. Kot vzgo-ejj katolilke omladine je imel posebno i'ke uspefae. Dr. Krek je deloval tudl I literarnem in znanstvenem polju. V janki sami je imel dr. Krek navduše-h pristašev, pa rudi oštrih nasprot-kov. Prišlo je konečno do znanega ' mga ,konflikta. Odločilno vlogo Je ral dr. Krek, ko je šio za ustanovitev lSoaJovamkega kluba, katerega polici se je posvetil z vso vnemo. Znana radi njegova v družbi z drjem Ko-tkem izvržena »apostolska« potova-a na slovanski jug. 2e nekaj teđnov :m je priče! dr. Krek resno bolehati. d5el je v Št Janž na Dolenjsko, kjer i je pri prijatelju nagloma ugrabila nrt O njegovih zadnjih urah im poročajo : V Sent Janž u bival gospod dr. Krek Že delj a pri župniku Bajcu ter se vsled znih zaprek ni mogel udeležiti zid-ih sej državnega zbora. V Št. Janžu m zadnje dni ž njim skupaj bila pri ^mku Balcu še dr. Lovro Pogačnik in Rupreht Iz Trebnjega. Snoči je bil Krek §e dobro razpoložen, se raz-uvarjal prijazno in se šalil ter se od-ravil nekako proti 10. uri v svojo spaJ-ico. Ko je prišel dr. Lovro Pogačnik sobo, je zagledal dr. Kreka na tleh ole* postelje. Dr. Krek ga je Še poklici po imenu, potem pa se je onesvestil. >r. Pogačnik je spoznal takoj, da prija-*Iju ni več pomoči, položil ga je na po-T;o ter storil vse, kar je v tem slu-a sploh bilo mogoče storiti. Bliskoma t je razširila vest o dr. Krekovi smrti 3 celem št Janžu fn zbira ti se je za-elo kljub pozni uri ljudstvo pred Župni-wcm v globoki žalosti za izdubljenim : tMUteljera. Kakor se nam zatrjuje.bodo j tlali iz St. Janža ter je prtp«ljejo tekom četrtka dopoldne v Ljubljano, kjer je ] bodo položili na oder. Do ure, ko to pišemo, Se ni natančno dotočeno, kje bodo njegovo truplo ra*postavili in tuđi dan pogreba še ni nataočno določen. Vsekakor se pogreb ne bo vrtil pred petkom popoldne, mocoče pa je, in zelo verjetno, da se bo pogreb preložil na soboto, ker se bodo mogli do tedaj vr-niti z Dunaja državni poslanci, njegovi SOdelavci na veliki iugoslovanski ideji — Vojna odlikovanja. S srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so odlikovani: saper Miroslav Maček, peSec 7. p. Josip U d o v i č, lovec 20. lov. b. Miliacl Rutar, desetnik 97. p. Štetan L e b a n, drugič z bronasto svetinjo Tomaž Župan trdnj. p. St 3., Karei M u r k of Josip Z n i d a r SI č, Ivan Smolič, 7. pešp., Viktor KovačiĆ 97. p., fran Klobučar lov. bat št. 20, Srećko J ei e n trdnj. p. št 14, Fran Počinić, Ivan Vchovar, Anton Bračič, Ivan š u r 1 a, Josip Za buko vec. Martin 2u g e 1 j. 27. črnovoi. p., nadalje pri istem polku: Josip Ma-v e r. Štefan M e 1 n i k, Nikolaj O P r e s k, Fran Petelin, Valentin P r e b i 1. Matija Priman, Fran Tro-jer, desetnika Albin Medvešček, Josip Novak. poddc — tniki Jo-^ip H o s t n i k, Josip K a č i č in Andrej K u ž e 1 i. — Odlikovanja. V en3]s« so?ki bitki so bili odlikovani: narednika Kavčič Franc in Šinigoj Edvard; četovodja Pe-Hcon Ivan; desetnik Fink Franc; stiel-ci: Viktor Franc, Mihitsch Jo5;ip, Sta-ruzza, Brinskille Lovro, vsi kranjski strelci 3. stotnije. — Pohvalna prizuania na »užnl žc-leznlcl. Poveljstvo socke armade je iz-reklo pohvalno priznanje: inženirjema A. Ludviku v Ljubljani in K. Saiovicu v Trstu; višjim revidentom G. Dohovi-šku v Trbovijan. J. Frole v Št. Petru. J. Gostišu, J. Koširju, I. Manfredu, Fr. Potoćniku in I. Versrovšku v Ljubljani, A. Šulgraiu v Hrastniku. A. Vehovcu v Trnovem-Bistrci in F. Vidicu v Losnt-cu: inž. Martincu v Pivači; adjunktom: I. Valenčiču in A. Vlićarju v Št. Petra, Fr. Pireu v Sežani, M. Košuti in A. Ko-vačiču v St. Petru; asistentom: K. šu-bicu v Divači. E. žili na Opčinah in E. Rajgelju v Sežani. — Priznanje nekega poveljstva so rrejeli: višji revident Fr. Bor^tner in I. Pipan v Liubljani; R. Pe-:erc v Poljčanah in V. Srroj v Borovnici: adjunkti A. Bajec in A. Gretrcrc v Ljubljani, K. Komar na Opčiniih, I. Go-rišek v Divači, Fr. Pusto si ernšek v Ljubljani. — Odpust lefnikov 1865. Jn 1366. Vojni minister je izjavil deputaciji po-slancev. da se po cesarjevm ukazu v najkrajšem času odpusti iz vojne s!u-žfce niDštvo letnikov 1865 in 1S66. To pomeni odpust 130.000 do 140.000 mož :z službe na fronti. Letnik 1867. se za enkrat še ne odpusti, ker zanj še ni po-trebnega nadomestila. — t Franci'a Kobafrf v spomln. O seveda, ne takrat, ko ste revčki vsi tri-je ostali sredi ceste in niste vedeli. ne kod ne kam... Ne, Ie^o je počakalo. da ste se razvrstili in korakali proti življenju, v razdalii. kakor ste bili prišli vani. vsak tem bližje že cilju, čim prei je bil začel to trajevo pot... In zdaj ieie, ko je prvi dospei že okrog: vosla in zagledal zarjo, zdai ie postalo z belo. koščeno roko iz teme in jra vama — že tretjič, sirotam — utrpalo, odlomfto... In to koma} mesec dni potem, ko se Je bil napil sveže^a višnjegorskega zraku. ko mu je biTa zažnrela v tihih očeh prisega... Sedel je med možmi, ki bleste njih imena kakor veliki cvekovi v ža-lostni somrak na^ih seđaniih dn? — in jih i>oslu?sal in pil vsako njih besed v srce... In potem na cesti fe iskreno re-kel: »Stric Ivo, pa ie le lepo biti — naš! Nikoli še nisem tako občutil, da sem in bom!...« »Na svidenje teta Min ka čez leto dni, ko dospeš iz Pole...« bili so zadnji klici, ko je odpihal pred 14 dnevi vlak protu jurru... — Srj se fca spomi-n]aŠ Jaka? Tišti na Tvoji Ievici. »ko na polju cvet*. Ali hi b;\ rekel. da je sodba že pisana? In ni prav batjuška Oton, da si mu prej še povedal risto prelepo historijo o muziku in tako še enkrat razveselil srce. ki *o mu bili udarci že šteti?.... — Dr. I. §—J. — Josip Stusslner y. V soboto ie v ljubljanski deželni bolnišntci po kratki bolezni v 67 fetu s\*o!e dobe preminu! gosp. Josip S t u s s i n e r, c. kr. višji poštni kontrolor v p. Pokojnik, rodom Ljubljančan. po svojem oč>tu Belokra-njec. je bil med znanstvenim fvetom daleč preko meja avstrijske države znan kot izboren koleopterolog in mafa-kolog. V govoru in pisavi vešč juj^oslo-vauskih jezikov, nem^čine, italiianŠČine, francosćine in an^lesćine, je bil član mnogih znanstvenih družb in fe prijateljski dopisoval z nsjodličnej^imi uče-njaki raziskovalci žuželk in mehkužeev. Prcpotoval je niže Drave, Save in Dona ve vse juŽnoevropske dežele v svrho znanstvenih raziskavan;, odkril mnogo dotlef nepoznanih žuželk. pajkov in pol-žev ter jih popisoval v znanstvenih pu-blikacijah najodlićnejših evropskih družb. V priznanie njegovih velikih za-$\uz z* naravoslovje so znanstveni ve-Ijald celo vrsto žuželk poimenova!i po njem in tako ovekovečili njegovo ime. za podzemeljske jame in njih favno ter je zapusti] v rokopisu mnogo zadevnih spisov. V svoji ožji domovini je bil kot učenjak manj poznan, ker je bil nad vse skromen, dokaj samosvoj mož, ki nikdar ni silil v ospredje. Dasi ni soglašal s političnim pokretom zadnjih deset-letij, Je bil pokojnik zelo konciUJanten gospod in dober družabnik, ni pa nikdar v družbi maral govoriti o svojih znanstvenih prizadevanjih. — N- v m. p.! — Perilo sa vojake. Zima je pred vratmi. Že zdaj vlada celo v naših južnih krajih moćan mraz in Iahko si je misliti, kako je z vojaki na Poljskem, v Galiciji in na tirolskih, koroških in primorskih gorah. Predlanskiin in lani je dobrosrČno občlnstvo preskrbelo vojaŠtvu ogromno mnogo toplega peri-la, nogavic itd. A tedaj je bilo še dobiti potrebnega blaga. Danes pa ni blaga, niti za lastno porabo ga še zdaj za drag denar ni dobiti in ne vemo, kako se bo našim vojakom to zimo godib. Kakor smo že poročali, prosi vojno m 1 n i -strstvo nujno, naj občinstvo daruje kar le more perila in zlasti gorkih stvari za vojake. Slovensko občinstvo, ki je v svoji dobrosrčnosti že tako silno mnogo storilo za preskrbo vojaštva z gorkim perilom, bo gotovo tuđi zdai vse storilo, kar mu bo mogoče. — Prepoved prodaje blaga, obleke in perila. Ker definitivna ureciitev ćele akcije zahteva mnogo d^la in se ne more trenotno izvesti, se konsumenti, l)i-vajoči v Ljubljani, t. j. osobe, ki rabijo blago za svojo osebno porabo, opozar-jajo, da dobe do izdaje prej^mnic posebna dovoljenja za nakup blaga ali obleke pri podpisani deželni posloval-nici. Vložiti je pismeno prošnjo, v kateri ie dokazati potrebo in natančno navesti, koliko blasa in za kateri nainen, kak^no obleko ali perilo se potrebuje. Ooozarja se pa, da se bo upostevalo ^a-mo najpotrebnejse slučajc. Vsaka ra-pnčna napoved se ho strojro kaznoval?.. — Dež. po ? lova 1. za preskrbo prebivala tva z b 1 a & o m, o bi e-ko in perilom v Ljubljani, bolski drevored ?5t. 2. — Oprosiitcv cd cfsjatve sena. Ob-čine. ki trpe dane? pomanjkanje ^ena, se n^rača.io v zaunjem času na Dežcfno mesto za kr- ii!a. kakor di bi bilo ono merodamo za opmstitev občini od na-daljnih dajatev. Bodi vsern tem obči-nam povedano, da je treba take prošnje predložiti c. kr. okr. glavarstvu, ki pred-pisu'e deželne dafatve in jih porazdelju-fe ra pes^mezne občine. Dcžclno mesto pa ne rr?ore v tem oziru ničesar 5tori+i. — SrednfeŠc'stvo. L-pralani učiteljski kandi.int Amon Melik je imenovan za suplenta na II. državni gimnaziji v Ljubljani. — Liudskošolske vesti. Marica Jurman je nameščena za suplentinjo na prvi mestni slovenski deSki soli v Ljubljani: Danica Lcderhas na na nem^ki; Alojzi.ia Kunčič na Je^ni-cah; Ljudmila Rapev JVl^šnjah; Aloj-zi?a K r s n i k za rrovizorično učiteljico na Brdu; Marv'a Malenšek v Glo-jarovici: Ivar?a K n a p v Kuželju za suplentinjo; Ana Krsnik v Št. Vidu pri ^rdu: Balbina Schnabl na Rovi: Marija Tomec pri Sv. Trojici. — Nekaj be*edi o cettnem premetu. Po l.^nhljanflkih c#?tah se le v zadnjih Ip+iii razvi! naraTDo?t veir^trp^teTi princ-t. To-mu *e ni ^ndlti, če TomiFlfmo, rla ?o je It^vilo prehiT»l?tTA r-ompo^flo r.n več kot trrfjinc. takr> da tile'.n Ljnbl;ar»a <-!nnes oko-U 7"..000 duš. Ne \p. *!a imamo stalno rrecei ▼ojaštva tu. častnikf1 in porfča"tnilce z njih ro-ibinaml. me je r mostu in ▼ pr*>dmrstjih komaj emajsnilejo. T^h pređragačr-nlh raz-naselilo tudl mrosro be^incer. Po ulicah kar vrvi: vorori in »vtomobili šv:j?ajo Pem in tja. trarova*«Vi pmitpf pa *f* i*> najm«nj potro i II. tftko (*xB. ga. ćelo priklopni vozovi m*r pa ohCirstvo prav nl(^ ne unoSt°vn fn epi ilm v Pob*»T?etr! ozfru n! prllsrodilo. To nam posebno ka?f» tramvajski promet! Kakor hitro b% nfitRvj voz na kakem postaja-\W-n. r\*r>*n ^-akaVI J-nkor črrda ovac r »jeca tn nr poraf«U1o. da mora občfnstvo najprvo izstoriti! VslM t^ra wo na zadaj Ježefi piatforrrji razvije hiida ^nif*ča, Ijudje a« pierivajo in ^netejo, ^topajo si na cofe in za trenotke se prnmpt popolnotna ustavi, ker rsled gnječe n* more nikdo v tok in nfkđr ne iz njp.rf.. Moškf. Vi rn.-ijo smodk« in ^meio torej le sa platformo, pe nf> premfšl-iajo, stopiti kot prvi na vor, s r'-emur rastavijo pot Senan) in otrokom. ki bi rad! v nolrajnost roza. Te rnj^Ce pa je v veliki m^ri kriro tuđi rose^e rf» obfin-Btvo. ki ne Izstori dovolj hitro in pravo ča^no. ko se i«» vnz rstavil na do?oč*»ni postaji, teoiveč w» še oeira nnokoli. kramlja ali nadali uje kak razgovor. Dokl^r !•« 1' ;b-Ijanpko ob<*fnstvo ne bo otrglo teh svojiii rralomr^tnii; navad ic razvnd, sp m« bo « upravifenjem pofun^hova! vsakdo. ki ja k*»daj bfral v kak em velikem mestu in ki ve. koliko je vređen čan. Tirae i» trofeji NaTp-vo torej in hitro izstopiti! Na tramvaj čakajoče obcin«tvo naj med tem mirno po**ka. dokl<^ ni irrtopila zadnja oseba, »aj «e voz nikdar ne odpelje, preden ni netopl] zadnji pasaftirf Pri tem pa ni treba, da se gnetejo ča kale j tik ob stopu; iceh voza in da «e prij>mljejo đržajpv, tako da i3Btopajo*H, ee mora občinstvo samo disciplinirati. Jznebimo se malomestnih navađ, da dobi Ljubljana tuđi na zunaj lice velikega me-ri:\ slovenske stolice. Ravno sodnj je čas in prilika v to, ko igra Ljubljana tako važno vlogo! — Trgovinske xveze s Smirno. Tvrdite, fnt^resirane na teh zvezah. dobe v pl-Rarni trgovske in obrtničke zbornice r Ljubljani pojasnila. — Izplačevanje vojaških nastanltvenih pristojbin se zopet prići.e na mestnem magistratu v torek, dne 1G. oktobra 1917 v mestnem vojaškem nastanlevalnem tiradu (Mestni trg St. 27, TII. narlstropje) in si-cer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju fMeFtni trg, Stari trg, Karlovška In DclenjFka cesta) v torek, dne 16. oktobra; ra III. mestni okraj (Trnovo in Gradišće do Franca Jož^fa ceste) v sredo, dne 17. oktobra: za ulire med Pre*ernovo tilico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Gesto na južni kolodvor in Mfklošičevo cesto v četr-tek, dne lf?. oktobra; za IV. mestni okraj (r>t.. Peterski okraj in Vodmr.t. vzhođno od Mikiošiceve cesto) v petek. dne 19. oktobra. — Za Snodnjo ši.^ko in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih đneh, v soboto, dne 20. oktobra. Uradne ure i^plačevanja ro od 3. do pol 6. popoldne. Stranke se pro-sijo, da &r> natančno drže teh določb. — Predrzna tatvina. V noći od 8. na ? t. m. je tat odnesel v neki vili pod Rož«. nikom precej ženskega in moškega perlla. Odnesel je tuđi ravnokar za pranje pri-rravJjeno dvojno popolno poFteljno perilo, daije zabojčke z žeblji, kleSce, kladiva, ključavnice, stare ključe, male vrtnarske škarje in velike škarje za rezanje ograje, kuhinjsko orodje itd. Skoda samo na perllu znaSa več sto kron. žensko peHio je bilo zasnamovano s finimi monograrni A. S., moSko perilo pa z A. J. Pred naknnom teh stvari se svari. Uvedena je energrična za-sledovalna akcija. Vola je pcvozil grorenjski osebni vlak v soboro zvečeT pred Kranjem. Trajalo Je skoraj uro. da so ppravili kose razmrcvar-lenegra poveda izpod lokomotive, ki Je ca to znatno utrujena sopihala s svojim vlakom naprej. Nesrcčna smrt slovenskega učitelja. V Rot^enmannii na Gornjem Stajerskem Je tovariš po nesreći uftrelil z revolverjem poročniha Joa. Zemljica, učitelja v Selnlcl ob Dravi in sicer tako nesrečno, da je Zem-IJic dne 30. septembra v Gradcu pri operaciji umri. V sredo. dne 3. oktobra so truplo nrepeljali v Maribor in pa pokopali na Podbr*žju. Rajni je bil ?in nađučitelja Zemljica pri Devlrf Mariji na Brezju. Kino Fdeaf. Spored za danes 9. oktobra. »Bele nočU ali »Fedorac. Velika drama v štlrih d 'Tih po znanem deiu slavnega francoskecra pipntelja Viktor Ja Sar-d o u. Poleg tega še učinkovita veseloisra »♦enin kot nevesta« v 3 ripjanjih z Rito C'iairmor.t. :n nn*novejša vojna porocila. Ta »pored se predvaja do četrtka 11. oktobra. Predstave od 4. ure dalje. Za mladino ne-primerao. Izgub'jen Je bil v neđeljo zvecer med 7. in 8. uro na tramvaju notes, v katerom je bilo nehaj papirjev in 60 kron denarja. Osebo, kl je notes našla, je priča videla. Notes naj se odđa v Gradišću št. 17. Apro^isasiia. 4- Oddaja kisle^a zelja na rudeče iz ka zniče. Mestna anrovizacija bo od-dajala v sredo 10. t. m. v cerkvi v. Jo-žeta na rudeč izkaznice št. 601 do konca kišio zelje p^ ^ledeCcm sporedu: od S. do 9. ure št. 601 do 8Of), od 9. do 10. /o! Med 100 bolanimi vojaki 63 tuberkuloznih! V Avstriji umrje na leto 158.000 ljudi na tuberkulozi. Za vse te nesrečnike je v zdraviliščih le 4000 postelj na razpolago. Po vojni bo ta straSna bolezen morila še bolj. * Zcpet veliko poneverjenje v Budimpešti. Oskar Flachs, prokurist delniške družbe za trgovino z lesom prej Lod & Ko., je porcveril 500.000 K. Flachs je jako razko-?no živei in vzdrževal več Ijubimk. Samo njegova stanovanjska oprava je stala 30.000 kron. Njegovi premožni sorodniki se trudijo, da bi škodo poravnali in pridobili oškodo-vano družbo, da umakne svojo ovadbo. — Flachs ie pri zaslišanju brez ovinkov pri-znal storjena ooneverjenja. * Ameriška armada. »Times« prljavija prizor, ki je jako značilen za razmere v novi ameriSki armndi. V vežbalfškem taboru pri Long Islandu je oficir vpraSal rekruta: *I\--:ko doliodkov imate povpreSno?« Re-k-\ii je odgovoril: »3600 kron na teden.« V T:^ih sijajnih razmerah so američki vojaki in kakim slojem pripadajo, kaže sledeČi do-jrodek: Neki oficir ie iskn! zase in za svojo družino stanovanje v velikem hotelu blizu vočbališča. Ilotelir !e za eno sobo zahteval ni tcdc-i l*R kron. Ka vprašanje, koliko zahteva hotelir ?a sobo s kopalnico. je mož odgovoril: Zadnjo sobo s kopalnico sem dancs oddal ženi nekega Vai'cga infanterista 7a 4^0 kron na teden, — Ali morajo denarja iiiicti. ti Amerikanci* * Kariiora v vojni. »Arbeiter Zeitung^ objsvlja sledečo kurijozre ^pnminc na biva-nir nr-n- v Č-no"i.'.iV: V Rosu n-! Čmr vicah je inicl ruski vojak Ijjbcrenrl.o raz-merje z neko -nemško kmetico, katere mož ie bil vojak. Žena je hotela s svojim ljubav- Jiikooi v Bmi^ou Ta to r^ c^^^ortl ^> m^^^ stran 4. „SLOVENSKI NAROD-, dne 9. oktobra 1917. 231. Stev. btroke. Ko je prišcl v drusič, ni bilo več otrok. Mati jih je umorila. R: oropanja. Zahteval fe Te prost odhod. Mestrri zastop mu tega ni mogel garantirati, zato je odšel in rnaro-derfl 9o imelf proste roke. Darifa, Zz slepe vojake. V ta nameo je prejel deteini odbor darore od c. kr. okr. sodi&ča. r Ljubljani po odvetniku dr. Poganu \% ne-kp sodrt«* poravnave 20 K, gr. Karola Ernst, ramatelja nivovarne vT'nion«. zbirko omix-Ja «0 K. potom mestnefta magistrata r Ljubljani, %. Anton Zevnik. notarsk. substi-tuta v Pođgradu (Istra) 30 K, ie neke sod-n^ poravnav«. c. kr. okr. sođl^Če ▼ Podgra-&n (Istra> pa 30 K In ?o K iz 2 kazpnskih porarnav, končno zn*>sek 300 K kot zbirko «lavč. upravitelja g. Vinka Premk na Vrhnitei. Za oeiepele vojake, ki se zđravijo v ljubljanskih vojaških bolnišnicah. so sopro-m generalStabnega zdravnika gospe Emi Geduldigerjevi. gg. častniki in vo jaski uradniki c. in kr. garnizljske bolniš-niče št. 8. ▼ Ljubljani mesto venca na krsto pok. vifejega zdravnika dr. Karla Emanuelis Kramerja iz ročili darilo 5>l K. V isti dobro-riclni namen je g. veleposestnik Aleksanđer Majcen daroval znesek 100 K. Darila zm begunce. Dr. Vinko IrgoliČ. c. kr. sodnik v AjđovSčini. *^ daroval vno-vtf 40 K za sroje goriške pobrate. Veliko-d'i^Demu 'larovalcu se Popređovalnica naj-topleje zahvaljnje — P. Bonaventnra Prane Saver. vojni kurat. je daroval Že ponovno Posredovalnici za goriSke begunce zne»ek 50 K. Plemenitomu darovalcu izreka Po- < sređoralniea iskreno zahvalo! ■ i Izdajaiel! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastatna !n tisk »Narodne tiskarne«. ---- in mizarjeu proti dobremu pla'iiu spreime ANTO!! STOHIR, Lr« okrasf^so *m motorno KOLO ■ stara paerKiatiUo. -- Poizve se : Ravi Vođmat fttv. 3, Linbljeaa. 3432 ~ 13 ©6ek: ~ star 16 let. teli Mtsto valeaca v kako tr^cvino, tuđi na deželo 3423 Poizve se v ucravništvu : Slov. Naroda«. rlGSKU KUiU stanu, se takoj proda, Pisalni stro] ^.S1"' Ogleda be pri dfiaUiO Inbret, &3itr<;«tas!fa klet, Karan3va ulica itv. 10, Mubliaca. •: VAJENCA :• sa brivsSco obrt sprojme takoj M. Pllvorl69 LJablfana, Marija Tercilfo cesta fiiv. 13. Učenec ali učenka slovenske^a in nemškega jezika zmo?na •• tako} sprofase pri fotograf, mnet. zavoda Franjo Grabietz, are[e Juil\ M411er, Ljabliana. 33»7 frtZT l^ridna In poštena ~J&& - služkinla •• za vsa dela, ki zna tuđi nekoliko kuhati, so sproime takoj. — Ponudbe s sliko na naslov ga Stfta 7ucll; trerovčeva sevrega, TriKivlio 1, Stafersko. 3340 Snpi se T^alia, tuđi najmanjša, množina dobro posaieaih oiupkov se! hrušsk in Jsbo!k vs.iko posebi po 2 kroni Ug in dobro fiosasone prešcnlreođ hrnien In fabolk po 80 v. L šio gram. Ponudbe in rto>iijatev se prosi na na ivrdko Fran aos, Ljabl^aaa. suknene odreske, stare in nove, kakor vse druge vrste pavolnate in volnene ouiOf ta?1 cvino, adsje vrvi i. t d. t Tsakl ntnotlnl kupale po nafvišj! oeni. &. KOTZBEK v Kranl'J, Sei!i!oifana sa&a ali stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje za dve osebi se iste sa takof. — Ponudbe pod „St. 210 3434U na uprav. »Slov. Naroda«. Izvrsten fotografičen aparat 8O pfCđ3. Objektiv (Goerz - Dagor). Ceoa 303 K. 3432 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. Goipodima M isiipoiiiii se sprejine, nastup tako]. 3431 Kjc, pove upravoištvo »Slov. Naroda«. NoSni cuval dobi tako i slnijo v strolilai tovarnl Samsa & Co v Ljubljani, Melelkova ulica fitv. 4. — Invalidi imajo prednost- Kupim „Mandolino". Ponudbe pod „Instrument / 3428" na upravništvo >S!ovenskec;a Naroda«. iće nomeblovano sobico, najraje v bli2ini belgijske voiašnice. Pismene ponudbe pod „Učiteljica 3425" na uprav. »SI. Nar«. Rsiipoi ali &olloo¥ođkiola 2 večletno prakso, zanesljiva, stalna in samo- stojna moč, se sprefrne taltoj. — Ponudbe pod „K&iiffOvodla 3439-' na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 33?O vsake količine knpnte VLADINIH AEKOi Zagreb, Vlaška nllca 116. ! mm\^9!TJ@f H@J3o J@ se iprsjme proti dobremn placilu. — Pri delu izven Ljubltane je prehrana zago-tovljena. Vpraša se pri Kranjski stambeni družbi, Lfubllana, Levatlkova ni. it. 19 ! Modni salon ! Stuhly Masclike i Židovska ulica štev. 3. I Dvorski trg 1, Ljubljana. Priooroča največjo izbiro finih velour-hlobukov s Nosmatim robom iz prvo-vrstnih tovarn »Novega JiČina«, kakor iz baržuna, filca in koLuho-vine, ter Čepić za dame in deklice Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zelo nizke! Mošt iz jabolK in hruHk na debelo proda: 99Izvgz lesa in sadja", Gradec, » Nfarschallgasse 13. = Proda se tuđi: == 1 bencinmotor 12 PS, 1 bencinmotor 16 PS, 2 bencinmotorja 20 PS, 1 motor na sup. olje 20 PS v prav dobrem stanu. 3407 PONUDBE o opremnih predmetu za uniformiranje. StreBIevilev MUtlrblatt mm rupoUgo. Prodafa aa debela la drobeo. V svojem zavodu nudimo po ugodnih cenah: Plašče, kotuine ulanke, Brechesi sa!oas-ic hlače, deine plavce, pelerine, sweater, perilo. nogavice, rokavlce, OTOfne gamadOy nsnjcne pa-sovey čepiće, distinkcije! portepeže9 znake, sablje, bajonetOt zvezde, gumbe, sukna in vse potrebne pritfhllne- SploSni iavod za uniformiranje pr«J BACK m FEHL :; RUDOLF BODEMMOLIER ;; Ljubljana, Stari trg iftev. 8.