POSTNIMA PLAČANA V OOTOVINI. Štev. 5. V Ljubljani, 2. februarja 1922. _Leto LX1I. Glasilo Udruienja Jugoslov. UiltelJstva — PoverjeniStvo Ljubljana. ▼m spite, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati trnko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane S5-— D. za naročnike v inozemstvu 35"— D letno. Posamezna številka po 1"— D. Za oznanila je plačati od enostolr.ne petit-vrste, če «e tiska enkrat . 75 para »a nadaljnja nvrščenja primeren popust Oznanila sprejema upravništvo lista. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativa» stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama tije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 p za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 D. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Demagogija poslanca Sušnika — zoper učitelistvo. Bivši predsednik višjega šolskega sveta, profesor Anton Sušuik, narodni poslanec, se je poslužii v 8. in 9. stev. let Slovenca demagogije zoper učiteljstvo. ki ne dela ravno časti narodnemu poslancu, še manj pa prof. Sušniku kot inteli-gentu. Čakali smo namenoma, da je minila zadnja seja višjega šolskega sveta, pred no izpregovorimo o tem vprašanju. Poslanec Sušnik se bavi v člankih s krajnimi šolskimi sveti in krajnimi šolskimi nadzorniki, ter pravi o tem sledeče: »Opozarjam posebno na dve stvari, ki se mi zdita važni zlasti v sedanjem času. Krajni šolski svet ima pravico sodelovati pri podeljevanju učiteljskih služb Po § 18. zakona iz 1. 1919 (pozneje je bil popravek v Slovencu zakona iz 1. 1912) so »vsi člani krajnega šolskega sveta upravičeni, da obiskujejo šole in prisostvujejo pouku«, krajni šolski nadzornik pa mora po § 13 paziti, »aH učitelji in učiteljice kažejo potrebno vestnost t izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti in ali se ne pečajo s STRANKARSKIMI (ta beseda ni bila pozneje popravljena kot ti-j skovna pomota. Op.) posli.« To so besede poslanca Sušnika! Profesor Sušnik bi kot šolnik mora! dobro vedeti, kolike vrednosti je priso-stovanje in vmeševanje lajikov pri vprašanju pouka, kako to v moralnem oziru kvarno vpliva na delo in samozavest učiteljstva in kako kvarno in ponižujoče j vpliva na šolstvo in učiteljski stan. Če se kot profesor tako ponosno trka na prsi j in se poteguje za pravice ljudstva, zakaj j se potem hkrati ne zavzame za to, da bi se še za srednje šole postavili krajni šol ski nadzorniki, ki bi hodili v šole in pa- j I žili »s čim se pečajo profesorji«, zakaj se | ne zavzame za to, da bi se postavili kraj- i ni šolski odbori, ki »bi sodelovali pri podeljevanju profesorskih služb«. Morda bi bil pri srednjih šolah bolj potreben tak »demokratičen« sistem, da bi prišli starši malo do besede; vsaj to bi se ne mogli profesorji, pritožiti, da so izpostavljeni neinteligentnim ljudem, ker bi si meščanstvo izbralo sposobne ljudi za taka mesta, ne pa ljudi, ki jim je šikana in politiko nasprotstvo do šole in učiteljstva i glavna stvar. Bivši predsednik višjega šolskega sveta, prof. Sušnik to dobro ve, a nima poštenja to priznati! Zlobnost in lumparija poslanca Sušnika je pa to, da citira iz zakona samo par stavkov, ki dajejo zakonski določbi popolnoma napačen smisel, in to z dema-goškim namenom, da nahujska že itak sfanatizirane krajne šolske svete in kraj-ne šolske nadzornike še bolj zoper šolo in učiteljstvo. § 13 i) zak. z leta 1912 se ne glasi tako, kakor ga navaja poslanec Sušnik. ampak sledeče- »ali učitelji in učiteljice kažejo potrebno vestnost v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti in ali se ne pečajo s STRANSKIMI posli (Nebenbeschäftigungen, in ne STRANKARSKIMI posli, kakor pravi posl. Sušnik Op.), ki bi mogli kvarno vplivati na izpolnjevanje njih stanovskih dolžnosti.« § 18. se pa glasi: »Vsi člani krajnega šolskega sveta so upravičeni, da obiskujejo šole in prisostvujejo pouku, TODA NITI KRAJNI ŠOLSKI NADZORNIK NITI KAK DRUG CLAN KRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA NIMA PRAVICE, DA BI MED POUKOM ALI VPRIČO UČENCEV DELAL OPAZKE O TEM, KAKO SE RAVNA Ž NJIMI IN KAKO i SE JIH UČI. PRAVICE ZAUKAZOVATI POTREBNE ODREDBE NIMA NITI KRAJNI ŠOLSKI NADZORNIK, NITI KAK DRUG ČLAN KRAJNEGA ŠOLSKEGA sveta. Ampak samo korporaci-ja v mejam svojega delo- : kroga.« Ne rečemo, da je poslanec Sušnik namenoma potvoril zakon, vendar se nam zdi, da bi bila beseda strankarski vredna popravka, če je tiskovna pomota, ker beseda strankarski je vse drugo, kot stranski ali postranski posel. Demagogija, ki jo danes vrši med drugimi tudi profesor Sušnik, rodi po deželi dober sad. Krajni šolski sveti poznajo po deželi samo svoje pravice in menijo, da so v njih vsegamogočni, nečejo pa priznati dolžnosti. In to je, kar .je danes največja coklja našemu šolstvu! Opozarjamo samo na zadnji slučaj ribniškega dekana, ki se je kot predsednik krajnega šolskega sveta direktno uprl višjemu šolskemu nadzorniku, v škodo j šolstvu celega okraja, in se je potem še samozavestno pohvalil: »Vem, da nismo prav napravili, zmagali smo pa le!«, kar je bilo uradno ugotovljeno v zadnji seji višjega šolskega sveta. V tem oziru vidimo krivdo tudi na strani šolske in državne,uprave, ki se takoj ne posluži predpisov zakona in takoj ne odstrani takih ljudi z odločilnih mest. Skrb, državne uprave bi morala biti, da se zakonito onemogoči ljudskim demagogom delo proti šoli in učiteljstvu, da se odstrani duhovščino od vsakega vpliva na šolsko upravo, da se odpravi krajne šolske svete v vsekakršni obliki, ker nam je dolga doba v praksi izkazala, da isti ne pospešujejo, ampak ovirajo razvoj in napredek šolstva. Prerod. Dne 22. januarja t. 1. se je vršil v Unionski dvorani v Ljubljani shod za nravni preporod našega naroda. Namen shoda dober, cilj vzvišen, izvršitev pa manj dobra. Preveč se je generaliziralo in kritikovalo, pa premalo skušalo ljudi dvigati k lepšim idealom 7. lepimi slikami in s toplo besedo. Padale so tudi po šoli in učiteljstvu ostre besede, od katerih najhujše so bile od socijalnega demokrata g. Bernota izgovorjene: »Škandal in sramota je, ako je učitelj dan za dnem pijan — in pribiti ga je treba na javni prangar!« Res, škandal je in sramota, če se to kje zgodi!« moram ponavljati tudi jaz — toda zaman iščem v krogu svojih znancev tovarišev, ki jih ni malo, da najdem samo en primer na zgorajšnjo obtožbo. Ne poznam ga tovariša ne med mladimi in ne med starimi, kateremu bi mogel zaklicati: »Škandal je, da si pijan dan na dan!« Ali ni taka obtožba, vržena ljudstvu v obraz ob tako izjemnem shodu, navadna hujskajoča demagogija? Ali se ne dela s takim očitkom radi enega morda resničnega primera, kruta krivica 999 tisočinkam učiteljstva. Ali se ne pravi to izpodnašati tla ogromni večini delavnega in treznega učiteljstva? To ni primerno sodelovanje naroda s šolo, to je ubijanje učiteljskih uspehov! Ako so res posamezniki, ki na tak neopravičljiv način gazijo učiteljski ugled v blato, potem mora biti tudi naš klic za tistega: »Proč z njim! Proč od šole, ker en tak tovariš je zmožen, da uniči s tež- kim znojem izvršeno delo stoterih drugih!« Nekaj, tovariši, je pa morda vendarle res! Nekoliko dotakne se pa zgorajšnji i očitek večine izmed nas! Ne li? Ali ni večina izmed nas takih, ki nismo abstinentje? Ali ni večina takih, ki ne gledamo niti nase, da bi pili kozarec ; vina le za potrebo, kaj šele, da bi odvračali od prevelike pijače svoje tovariše? Ali nismo krivi, da spodbujamo drug drugega: »Ej za en liter boš ja dal!« Da, da — krivi smo! Doneska za stanovsko organizacijo nam je žal, članarine za »Samopomoč«, »Uč. konvikt«, »Jugoslovansko matico«, »Ciril M. družbo«, »Šol. matico«, naročnine za »Zvon«, »Zvonček«, »Sadjarja« itd., itd. — nam je žal! Tako žal! In vendar stane stanovska organizacija samo 6 litrov vina, vsako drugo izmed navedenih pa povprečno komaj en liter! Pa za vse to nam je žal denarja — samo za vino nikdar! Tovariši — res nam je treba prero-jenja. Vse drugo najprej. — potem šele vino, če že mora biti. Najprej stanovska in splošna izobrazba — potem šele raz-veseljevanje! Prerojenja nam je treba tako v marsičem, za danes samo eno še! Na nedeljskem shodu nas je bilo tako silno, silno malo! Potem ni čudo, da lete pšice od upravičenih in neupravičenih kritikov na ?olo in na učiteljstvo! Čemu bi se nas pa bali — ni nikogar, ki bi jih zavrnil! Tako je bilo tudi na tem shodu — sam sem bil, ki sem se otepal :n zavračal očitke. Sicer pa pozdravljam cilje, za katerimi stremi delovanje »Preporoda«. Pod-pirajmo te cilje vselej in povsod, saj streme za tem, za čemer stremi vse idealno delujoče učiteljstvo: Za resnično srčno izobrazbo našega naroda! F. Črnagoj. Iz Jugoslavije. »KATOLIŠKO« LOPOVSTVO. »Slovenec« štev. 23. z dne 28. jan. t. 1. in »Novi Čas«, iste štev. in istega dne | prinašata podlo notico proti učiteljstvu, ki i doseza rekord klerikalnega lopovstva. 1 Notici se glasita dobesedno sledeče: Umetnikova trilogija. alojz kraigher. Ivanu Cankarju v spomin. (V Ljubljani 1921. Samozaložba. Natisnila « »Učiteljska tiskarna«. Cena 15 Din.) Janez Umetnik je sicer preroinal v Svojem življenju mnogo mejnikov, ob katerih ga je trpljenje prisililo, odkriti svoje tajnosti in zapisati najlepše in najhujše, l°da dva mejnika sta bila, ki ostaneta 1Tl3rkantna za začetek Umetnikovega Ustvarjenja in za popolnitev njegovega evange!ija, mejnika, ki delita s prezgodni razočaranjem napojeno tujino od ne-sllaljene in trpke domovine. Hodii je, pomnik, iz Zaplaza do groba ob samem ; 'rePenenju, ki mu je bilo krepilo in zvez- vodnica. Mnogi ga nismo razumeli, ko ; ^ brezobzirno zrevolucijoniral naše slo- i ren_ske strani, mnogi ga nismo razumeli, i ^ ie v ekstazi srčnega pozitivizma pro-| v'edoval o svojem lastnem padcu in o našem vstajenju, mnogi ga nismo razumeli, ko je kot narodov besednik iskal hlapcu Jerneju resnice in pravice: razumeli smo ga pa vsi, ko se je okrenil in nam razkril vse tajnosti svojega mladostnega življenja. Umetnikova mladost je pesem neizrečene materine ljubezni, grešnik Lenart je skesano, nezavedno protivje te ljubezni, Umetnikova zrela življenska doba je bridko spoznanje, ki je bilo z labodjim klicem vrženo kot tisočero seme na narodovo zemljo. Med tema dvema mejnikoma pa je tujina, ki mu je bila »brušeno zrcalce«, ki mu je pa rezalo srce, kadar je pogledal vanj. Janez Umetnik nam je v svojih delih \ posvetil v najskrajnejše svoje kote, ali do dna ni mogel seči; bilo je neizčrpno. Nje- ' govo skupno delo je z narodovo srčno : krvjo spisana velika oporoka, hranjena poznim vnukom v uresničenje. Kraigher je svoje spomine na velikega pokojnika zdramatiziral. Realiziral jih je: vtemeljil jim je znano Umetnikovo okolico tako očitno in neženirano, da je stopilo vse dejanje Umetnikovega življenja kot velika, natančna, živa in resnična reprodukcija pred nas. Tri slike so, ki nam skupno vračajo Cankarja: tujina, domovina in duh, ki živi v zanjimcih. Kljub ostro začrtani politični tendenci tretje slike, se dejanja ne oddaljujejo, temveč so tesno spojena s pokojnikovim mišljenjem in čuvstvovanjem. Izzrcaljeno je ottakrinško, s slavo in bedo ovenčano življenje, uporabljeno je njegovo bivanje na Rožniku, ki je po osebah in dejanju takratnih časov tako zvesto in objektivno zamišljeno, da stopi Janez Umetnik z malobesednimi gestami v sredo med nas. V Kraigherjevi koncepciji sledimo večini Cankarjevih del, ki zaključujejo s poveličanjem matere, tiste matere, katera edina mu je bila simbol svetniške popolnosti. — Že z začrtanjem načelnih besed: »Povej, kar bereš v svojem srcu . . .!«, je delo pravi spomin Ivanu Cankarju. Da je i Kraigher ta spomin ogrnil v dramatično obliko, je znabiti le prednost, če najde Ja-i nez Umetnik — umetnika. — S Trilogijo je Kraigher postavil nov j spomenik Ivanu Cankarju: o velikem, nesmrtnem spomeniku materine prave in i resnične ljubezni vedo naši doraščajoči še ! malo. Ne morejo hoditi po potih tega i evangelija, ker ga še premalo poznajo. Naša naloga preostane postaviti spomenik Janezu Umetniku — v srcih naše mladine! , T. Gaspari. f Ivan Jakše. predsednik Vranskega učiteljskega društva. Malo nad leto dni je minilo, odkar srno spremili k večnemu počitku častnega člana Savinjskega učiteljskega društva Simona Meglica. Takrat mu je govoril v slovo tovariš Ivan Jakše tako ganljivo, da so marsikomu stopile solze v oči. Kdo bi bil takrat slutil, da bo prihodnja žrtev »Varujte se ovaduhov! Z več strani z dežele prihajajo poročila, kako bujno cvete zadnje čase pri nas ovaduštvo. Zgleda, kakor da so se zlasti nekateri demokratski učitelji posvetili temu nečednemu in umazanemu poslu. V občevanju z našimi ljudmi kažejo prijazno lice, pazijo pa na vsako besedo, ki bi se dala po svoje zavita izrabiti kot ovadba radi ža-ljenja kralja, kraljevega roditelja itd. Cela vrsta slučajev nam je znana, ko so dem. učitelji povzročili kazensko ovadbo in kazensko preganjanje zoper naše ljudi zaradi kake na sebi popolnoma brezpomembne opazke, v kateri se demokratski ovaduhi v svojem bizantinskem klečeplaztvu našli kako žaljivo ost, ker so jo iskali. Niti med vojno ovaduštvo v naših krajih ni bilo v takem bujnem cvetju kakor danes. Bodite torej v svojih izjavah vedno previdni, desetkrat previdni pa bodite, ako je v vaši družbi demokratski učitelj.« Ta notica v Slovencu in Novem ča- , su ima zloben namen vreči blato na vse učiteljstvo; namen ima naščuvati ljudstvo zoper ves učiteljski stan. Pavšali-ranje je dovolj gnusno sredstvo, ki se ga poslužujejo klerikalci. Toda poskrbeti hočemo, svetohlinci in farizeji, da bo blato, ki ga mečete na učiteljstvo, padlo j na vas same -• nazaj! KJE SO OVADUHI? Kako daleč je segala lopovščina ta- i kozvane »Slovenske Ljudske Stranke«, katere lista sta tudi »Slovenec in »Novi Čas« v letu 1914, posnamejo naj pošteni državljani iz spodaj dobesedno natisnjene j okrožnice, ki jo je poslala stranka SLS strogo zaupno svojim zaupnikom. Priob-čujemo jo spodaj brez vsakega nadaljne-ga komentarja in se glasi sledeče: Strogo zaupno! Og. zaupnikom SLS. Grozodejstvo v Sarajevem, živinsko-surovi umor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovencev in Hrvatov ter njegove preblage soproge, je razkrilo rak-rano na narodnem telesu Jugoslovanov: Hudodelsko velesrbsko zaroto. Nobenega dvoma ni, da deluje ta zarota tudi na Slovenskem in skuša na prikupljiv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in Avstriji. V istem smislu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer je pa dosledno obrnena na razkrist-janjenje ljudstva in otrovanje s strupom velesrbskega protiavstrijskega nacionalizma. Gre se za novo zaroto zoper obstoj katoliškega slovenskega naroda. V tej resni uri je v prvi vrsti dolžnost Slovenske Ljudske Stranke, da obvaruje naše ljudstvo preteče mu nevarnosti. Obračamo se do vseh naših zaupnikov z nujno prošnjo, da posvečajo v tej zadevi največjo pozornost in v vsem, kar izvedo, nemudoma poročajo Tajništvu SLS v Ljubljani. Zlasti se prosi poročila o sledečih točkah: 1. Ali se opaža v Vašem kraju kak pojav v smislu velesrbstva odnosno pro- j tiavstrijstva? Od katere strani? 2. Ali se razširja v Vašem kraju slabo časopisje? Kdo je razširja? 3. Kdo je v Vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kakor so: »Slov. Narod«, »Dan«, »Slov. Dom«, »Naš Glas«, »UČITELJSKI TOVARIŠ«, »Sava«, j »Zarja«. 4. V katerih gostilnah ali drugih javnih prostorih je kak tak list razpoložen in kateri? Prosimo za najnujnejši odgovor na ta velevažna vprašanja, da bo vedelo strankino vodstvo ob pravem času ukreniti vsa potrebna odporna sredstva. Domovina je v nevarnosti. Tedaj vsi možje na krov! Vse za vero, dom, cesarja! V Ljubljani, meseca julija 1914. — Delo na šolskem zakonu. Prosvet-n; svet v Beogradu že dokončava svoje delo na šolskem zakonu. Poverjeništvo UJU v Ljubljani je dosedaj prejelo seie izpreminjevalne predloge od dveh društev. TemeliUo in obširno je poročilo Učiteljskega društva za ljubljansko okolico. Pozdravljamo posebno tudi načelno kritiko o posameznih poglavjih in načelnih vprašanjih, ki .ie kot uvod ored podrobno izpreminjavo. V tem smislu hočemo izdelati tudi glavno poročilo. Prosimo pa društva, da pišejo svoja poročila samo na eno stran papirja in vsak paragraf v odstavku za-se. ker nam s tem mnogo olajšajo nadalji'0 delo. Enako zopet povdar-jamo nujnost vprašanja, da čimprej pridemo do glavne redakcije. — Ministrstvo orosvete v Beogradu ie na brzojavke okrajnih učiteljskih društev iz Slo73aije odredilo, da se telegra-fično pozovejo delegati učiteljstva iz pokrajin v Beograd, da sodelujejo pri delu Glav. Prosvetnega Sveta na načrtu zakona za osnovne šole. Z brzojavnimi protesti. ki jih ie nreielo od slovenskega učiteljstva UJU v Beogradu in ministrstvo orosvete, se Lavi Narodna Prosveta v 7. in 8. številki i. 1. — Volitve v mestni šolski svet v Ljubljani se vrše za učiteljske zastopnike dne 8. febr. t. 1. od 10. do 12. ure. Učiteljskih volilcev je 251, med temi 141 učiteljic, 110 učiteljev in od teh 219 Ijudsko-šolskih in 32 meščanskošolskih učiteljev. Po Vrstovškovi naredbi volijo tudi svetne učiteljice zasebnih šol, kjer država daje zavodu podporo; na drugi strani pa moramo konštatirati. da mestni šolski svet nima niti pravice nameščati teh učnih oseb, kar se nelogično spravlja v sklad z volilno upravičenostjo v šolske korpo-racije. Enako se nam ne zdi prav, da se je vzela volilna pravica stalnim učiteljem, ki so na dopustu, kakor n. pr. sedanjim okrajnim šolskim nadzornikom, ker oni niso definitivni nadzorniki, ampak še vedno stalni učitelji — na dopustu. V prejšnjih časih so volili tudi tovrstni nadzorniki, samo v svojem nadzorniškem okraju ne. Da imenuje vlada nove člane namesto sedanjih zastopnikov deželnega odbora, se nam zdi umestno, ker že štiri leta dež. odbora ni; ne zdi se nam pa postavno, da se voli nove zastopnike občinskega sveta, ker temelji njih izvolitev na zakoniti določbi, ki je še danes v veljavi in ta določa, da se zastopniki smejo vzeti izven občinskih svetnikov in da traja njih doba šest let. Sedanji zastopniki imajo v dekretih določeno dobo šestih let, ki jim še ni potekla, in zakon, po katerem so izvoljeni, tudi ni razveljavljen. Torej je njih odstranitev proti-postavna! — Neprimerno štedenje pri šoli. Kakor čujemo, se namerava pričeti štediti sedaj na ta ".ačin, da se bo združilo po več paralelnih razredov in nabasalo zopet po 50 do 60 in še več otrok v en razred. Vsako tako odredbo moramo v interesu pouka, v interesu šole. v interesu otrok, v interesu naroda in v interesu država kar najbolj obsojati. Pouk bo trpel zaradi tega. narod i o trpel in država bo troela, ker bo učiteljstvo ori takih razmerah še boJj obolevaio v šoli in država bo morala plačevati — suplente. To bo dobiček i Štedi naj se ori luksusih, ki gredo na račun države, ar bo prizadelo le posameznike in ne ori šoli, kjer je na škodo toliko in toliko mladini — bodočnosti države. Štediti naj ie prične pri najvišji upravi, pri ministrstvih in pri drugem uradništvu, na račun udobnosti posameznikov, ne pa na račun zimja ubogih otrok. Še manj pa moremo odobravati ta način štedenja z učnimi osebami, da en razred poučuje do šest učnih oseb izven svojega razreda, kar v ljudski šoli iz vzgojnega ozira absolutno ni na mestu. Ali imamo res na odločilnih mestih može. ki se udajo vsemu 3 Tudi mi smo za stedenie v interesu države, kjer je -¡a mestu, zato se nam zdi tudi umestno krčenje posebnih učiteljev oetla in telovadbe na luidskih šolah, ker ie ta za ljudsko šolo luksus in bo razredno uči-| teljstvo.dobro učilo ta dva predmeta sa-| iiio, če se izpopolni njih izobrazba v telovadbi v moderni smeri. Pokliče naj so v šole vse učiteljstvo, ki ie zaposleno j drugje, a plačano iz prosvetnega proračuna. S tem bo oškodovano učiteljstvo. ne bodo pa trpeli pri tem otroci na vzgoii in izobrazbi. Preveliko število otrok v šoli ie pa greh na vzgoii in izobrazbi otrok, greh na izobrazbi naroda in proti modernim načelom šolstva. — Zakaj imamo klerikalne krajne šolske svete? 27. jan. je bila seja okrajnega šol. sveta v Litiji. Med drugimi stvarmi je bilo na dnevnem redu tudi imenovanje krajnih šolskih nadzornikov. Kle- ! rikalna stranka je v strastnem boju do-. segla, da so skoraj povsod postavile občine v terno tri svoje zveste pristaše, ki so bili tudi samo z večino 1 glasu imeno-\ani za krajne šolske nadzornike. Krajni šolski sveti so torej v klerikalnih rokah, tako tudi okrajni šolski sveti — v času, ko imamo napredno vlado. In to le zaradi tega, ker sede v okrajnih šolskih svetih še vedno Šušteršič-Lampe- Peganovi zastopniki bivšega deželnega odbora. Kain bomo prijadrali, če bodo gospodovali Šušteršičijanci v šolskih odborih? V litijskem krajnem šolskem svetu so v za-smeh višjemu šolskemu svetu, kljub protestu naročili »Slovenskega učitelja« za knjižnico in nastopali proti »Zvončku«. To naj bo v vzpodbudo učiteljstvu. da v šoli bolj širi »Zvončka« med otroci, kakor to delajo katehetje za svoje liste, ker vsi 1 starši niso enakega mnenja, kakor klerikalni petelini v krajnih šolskih svetih Na delo za »Zvonček«! — Relijef kralja Aleksandra I. je izdelal tovariš Janko Blagajne, strokovni učitelj za rokotvorni pouk v Ljubljani. i Relijef ima obliko kolajne, nad glavo je napis Aleksander I., spodaj je pa ob robu j v polukrogu venec iz lipove veje. Delo je prav dobro pogodeno, ima okrog pol metra premera in je izstavljeno v izložbenem oknu Učiteljske knjigarne. Frančiškanska ulica št. 6. — Reforma oouka ženskih ročnih del. Prejeli smo .'lanek o tem vprašanju, ki ga pričnemo priobčevati v prihodnji številki. Opozarjamo že danes na to temeljito razpravo učiteljice ženskih ročnih del, oo- I sebno pa merodaine faktorje pri višjem šolskem sveai in na naših učiteljiščih. Razprava temeljito obravnava vzgoini in gospodarski pomen predmeta, izobrazbo učiteljice -za ženska ročna dela in reformo pouka žensKega ročnega dela v zvezi z gospodinjstvom. Ker prihaja poročilo iz vrst naših iovarišic, ki so vse praktično preizkusile, ne moremo poročilu odrekat, strokovnega pomena. — Z zadoščenjem moramo poročati, da je imel apel na tovariše in tovarišice glede pridobivanja naročnikov »Zvončku < lep vspeh. Mnogo se jih je oglasilo z večjim naročniki, nekateri so pa prijavili kar večkrat no deset naročnikov in dopo-slali naročnino za pol leta naprej. Aoeli-ramo na tovariše in tovarišice. ki še niso | privoščili >>Zvončku« dobre besede v šoli, da se tudi oni zglasiio in pridobe vsak vsaj po enega novega naročnika »Zvo-i čku«. Učiteljice ženskih ročnih del. (Dopis.) Iz dnevnih listov ie posneti, da je višji šolski svet na svoji zadnji seji sklenil, da Pode v bodoče nastavljal le iste prosilke za učiteljice ženskih ročnih del. k< dokažejo, da so dovršile trirazredno meščansko iolo in štirirazredno obrtno šolo. Očividno hoče višji šolski svet zahtevati od učiteljic ženskih ročnih del vis-io izobrazbo. S tem se mora strinjati vsak napreden uč'telj, ki mu je na srcu šola. Pomisliti pa ie. ali ie bil višji šolski svet opravičen to skleniti. Za vzgojo učiteljic ženskih roč l.h dei veliaio še danes predpisi avstrijskega naučnega ministra, objavljeni z ministrsko odredbo z dne 19. ! septembra 1911. št. 27.348 in instrukcija k tej odredbi z ministrsko odredbo z dne t 5. junija 1912, št. 16.913. Kandidatiuje, k, so si pridobile na podlagi te naredbe usposobljenostno izpričevalo za ljudske šole, ali za ljudske in meščanske šole, morajo se ori oddau služb upoštevati. Višji šolski svet nima pravice odreči prosilki sposob.iost ooucevati ženskega ročnega dela, če ii ie izpraševalna komisija sposobnost za to prisodila. Bilo bi pa tud' kruto, krivično, prosilke zavračati, ki so s' s trudom n najbrž tudi z velikimi žrtvami pridobile usposobljenostno izpričevalo. Marsikatera že čaka leto in več na službo, naiinoveiši sklep višjega šolskega sveta pa ji vzame vsako upanje na preskrbo. med tem ko so druge z isto izobrazbo že :>pd streho. Za učiteljice ženskih ročnih del, ki so si usposobljenostno izpričevalo *:e pridobile, ta sklep ne more veljati. Mogoče za tiste, ki bodo šele delale izpite, vendar pa mora biti dotični ukaz pravilno obiavlien no tisti oblasti, ki ie nastopila na mesto avstrijskega naučnega ministrstva. — R. Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji, ki se je vršila v sredo, dne 18. januarja 1922, smo prejeli nastopno obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 9. decembra 1921 odobri se brez ugovora. Poročilo o personalijah se vzame na znanje: istotako poročilo o daljših dopustili izza zadnje seje, bolniških in studijskih prošenih in že dovoljenih. Prošnji obeli šišenskih ljudskih šol za dovolitev pre-membe naslova predložiti je višjemu šol7 skemu svetu v končno rešitev z nasvetoma, da se deška imenuj »Šesta« mestna deška, dekliška pa »Četrta'; mestna osnovna šola v Liubljani, atribut »Šišenska« naj pa odpade. Poročili okrajnega šolske-' ga nadzornika o nadzorovanju šišenske deške osnovne šole in pa II. mestne deške meščanske šole v šolskem letu 1921-22 vzameta se na znanje in jih je višjemu šolskemu svetu predložiti v končno odo-! brenje. Zajedno je pri mestnem magistratu odrediti vse potrebno, da se pravočas-I no* do bodočega šolskega leta izvrše vsa učiteljstva vranskega okraja vrli govornik sam. Srce se nam krči toge, ko oom slimo, da je to neizprosno dejstvo. Kolika izguba! Ivan Jakše se je rodil 1. 1880. v Kai-diji pri Novem mestu. Šolal se je najprej v Novem mestu, pozneje pa v Ljubljam kjer je dovršil učiteljišče. Ko je napravil zrelostni izpit, ga je vleklo srce z neodo-Ijivo silo v Savinjsko dolino. Dobil ie učiteljsko službo v Št. Jurju ob Taboru. Tam ie deloval dve leti. Ko pa je napravil spo-sobljenostni izpit v Ljubljani, se je preselil na Vransko, kjer je služboval do svoje prerane smrti. Tu je našel svojo zakonsko družico, stanovsko tovarišico Babijano Kolšekovo. s katero sta živela v najlepšej zakonski harmoniji. Zdaj jo ie ostavil veliko pre-rano, z dvema ljubkima otrokoma, ki pohajata v osnovno šolo na Vranskem. Od presilne žalosti je revica sama nevarro obolela. Vransko je bilo torej glavno torišč; Ivanovega delovanja. Tu se je posvetil z izredno vnemo najprej šoli. Bil je navdušen za svoj poklic, šolnik z dušo n telesom. Zato ie dosezal vedno odlične uspehe. Trudil se je na vso moč, da ic sam stal vedno na višku pedagoškega znanja. Imel ie za to tudi lepe prilike, ker ie urejeval in vodil okrajno učiteljsko knjižnico. Omejeval pa se ni samo na delovanje v šoli. ampak tudi izven šole. Bil je duša društvenega življenja na Vranskem. Ni ga bilo narodnega društva na Vranskem, v katerem bi on ne igral vodilne uloge ali vsaj najizdatneje sodeloval. Ko mu 'e tovariš K. zaradi bolehnosti prepustil vodstvo pevskega društva »Vranska vila«, se je lotil tega dela z veliko iskrenostjo. Izšolal je pevski zbor tako izborno, da ie isti jako častno nastopil v koncertih ne le doma, ampak tudi v Gornjem gradu. Šoštanju itd. Z isto vnemo je dfeloval tudi pri podružnici Cirila .n Metoda na Vranskem. Koliko gledaliških predstav se je priredilo na Vranskem niej v korist. In vse so krasno uspele. Pri vseh je sodeloval Ivan v najtežjih ulogah ter vodil režijo. S svojo bodrilno besedo ie vplival na vse sodelujoče, da so se vrlo potrudili. Nudile so te predstave vsakemu posetniku res umetniški užitek. Z enako gorečnostjo se je udejstvoval pri Sokolu. Čitalnici, Jugoslovanski Matici iti. Kolika ie pa bila šele njegova delavnost v učiteljskem društvu. Tu je bil mar-liiv kakor čebela. Vedno nas je razvese- ljeval z aktualnimi vzgojeslovnimi predavanji ali z zanimivimi zgodovinskimi razpravami. Načeloval je nad deset let Savinjskemu učiteljskemu društvu. Izvolili smo ga tudi kot strokovnjaka v okrajni šolski svet, kier ie vedno odločno zasto pal interese učiteljstva in šole. Koliko se ir svoječasno trudil, da se ie dostojno pra* znovala 401etnica Savinjskega učiteljske ga društva. Takrat je v svojem navduš';-• nem govoru povdarjal misel slovansKe vzajemnosti ter ororokoval veliko bodočnost Slovanom. To mu je bivši avstrijski režim hudo zameril. Odmah je ustavil de-I lovanje našega učiteljskega društva, Ja-kšeta pa kmalu potem poklical v vojake ! ter ga označil z zloglasnimi kraticami »P. u.« Možato je prenašal vse, v trdnem upanju, da se bodo vremna Jugoslovanom zvedrila. Ta želja se ie kmalu obistinila. Prišel je politični prevrat in za tem zaže-ljeno ujedinjenje. Narodna vlada je postavila Jakšeta zaupnikom v vranskem okraju. Zdaj je imel lepo priliko svojim bivšim klevetnikom vrniti »Šilo za ognji-lo«. Za tako početje pa je imel prepleme-nito srce. V neizmerni radosti nad ugodnim potekom političnih dogodkov je vse pozabil in odpustil. Obetala se mu ie še lepa bodočnost v naši narodni državi, ker je bil res izrednih zmožnosti.^Zdaj pa nam ga ugrabi neizprosna smrt v" najlepši moški dobi. Njegov pogreb je bil zelo slovesen. Udeležilo se ga ie ogromno število ljudstva od blizu in daleč. Prihitela je inteligenca, kakor tudi preprosti narod iz vseh krajev naše doline, da mu izkaže zadnjo čast. V obilnem številu je bilo zastopano tudi učiteljstvo. med njimi tudi nadzornik L. Černej. Nebroj vencev je dičilo njegovo ra-kev. Tudi Savinjsko učiteljstvo mu ie tx> klonilo lep venec z napisom »Svojemu zaslužnemu predsedniku«. Sokoli iz Vranskega. Celja, Braslovč itd., kakor tuJ-druga društva z zastavami so tvorila njegovo častno spremstvo na zadnji poti. Na grobu ie govoril v slovo v imenu ] Sokola starosta dr. Šerko. v imenu učiteljstva pa se je v ganljivih besedah Pn" slovil od njega bivši vranski tovariš J »: sip Bizjak, sedaj nadučitelj v Celju. Vila*1 in učiteljstvo pa mu je pod vodstvom tovariša Kramarja zapelo žalostinki »Bla' gor mu« in »Nad zvezdami«. Nepresta'*1 glasni jok šolske dece in solzne oči odraslih so najbolje razodevale, kako Prl' ljubljen je bil pokojnik v vseh slojih ore* bivalstva. -potrebna popravila in nabave. Sklepa se 0 nekem disciplinarnem slučaju. Ker se iitia v kratkem na vseh mestnih osnovnih in meščanskih šolah pričeti s temeljito gojitvijo šolske telovadbe, je telovadna društva, ki rabijo šolske telovadnice, na to opozoriti, da pospeše zgradbo lastnih telovadnih domov, višji šolski svet pa naprositi naj v interesu higijene in teme-jjitejše snage omeji porabo šolskih telovadnic od strani izvenšolskih telovadccv ¡n telovadk. Potem, ko se reši še več vprašanj internega značaja, oziroma podajo nanje stvarna pojasnila, zaključi predsednik sejo. — Katero šolsko vodstvo bi lahko odstopilo proti plačilu 15—20 Šolskih listov I. stopnje 2. štev. šolskemu vodstvu Zg. Sv. Kungota pri Mariboru. — Prošnja. Tovariše in tovarišice, ki ste bili v lanskem šolskem letu in še prej stalno imenovani, pa ste radi stanovanjske bede ostali na svojih starih službenih mestih, prosim sledeče: Kje ste si izprosili «dovoljenje, da ste smeli ostati na svojih starih službenih mestih? Ste to storili pismeno ali osebno? Ali Vam je stavila do-tična šolska oblast določen rok selitve ? Ali kako drugače? Ali ste na svojih starih službenih mestih stalni, prideljeni, začasni? Ali je koga katerakoli šolska oblast odpustila iz starega službenega mesta .u zaukazala, da mora na svoie novo (stalno) mesto, čeorav še ni dobil stanovanja? In kaj ste storili na to? — Riko Pa-ternost. učitelj v Poljanah nad Škofje Loko. — Naše muzike opozarjamo na današnji insertt Lidl & Velik v Brnu in Bo-skovicah, ¿vornica glasbenih inštrumentov in harmonijev. Cenike dobe lahko zastonj. Vrhnika. Tovariš Karol Matajc. iJLdučitelj na Vrhniki, je obolel ter leži v deželni bolnici v oddelku št. 7. V vednost njegovim tovarišem in prijateljem. Za Apaško kotlino se nujno potrebujejo narodne zanesljive in jezikovno popolnoma usposobljene učne moči, ki bodo vršile svojo nalogo v šoli in izven šole tako, kakor to zahtevajo državni oziri. Predvsem je treba za deško štirirazrednico v Apačah šolskega voditelja in 1 učitelja(ico), takisto "za štirirazrednico v M i e t h s d o r s u. Učne osebe, ki bi bile pripravljene, da takoj nastopijo službo in ki ne službujejo že sedaj na narodno ogroženih mejah, naj se nemudoma prijavijo pri višjem šolskem svetu. ■n mi—nnnii II Naše šolske — • javne ljudske knjižnice. PROŠNJA. V zadnji številki opisana javna šolska knjižnica v Radvanju je proračunana na [40.000 K. Ker je donesla zbirka samo 460«. kron, se obrača šolsko vodstvo na svoje drage tovarišice in tovariše, naj blagovolijo opozoriti nekoje svoje premožne so-občane, ki imajo kaj slovenskih knjig, naj iih blagovolijo darovati ootom svojega šolskega vodstva kot knjige v učne ia-mene za odrasle. Primerna je vsaka knjiga (strokovna, leposlovna, zabavna itd., tudi j nevezana). Vsak nabiralec oziroma daro-vatelj postane dobrotnik slovenske misli ter sotrudnik za širjenje narodne in dr žavne prosvete na naši otrpneli severni meji. Mnogo knjig leži po Sloveniji nerabljenih kot mrtev zaklad, a tu bi jih zadušeno slovenstvo nujno rabilo. Vsi na-' ftratelji in darovatelji bodo kot dobrot-zabilježeni v knjižničnem letopisu. f'b otvoritvi knjižnice (tekom pol leta) pa s hvaležnostjo objavljeni v časopisih. »S knjigo k srcu, a s srcem k domovini!« Darovane knjige se blagovolijo dopo-šiljati na šolsko vodstvo 1 Radvanju. pošta Maribor. Književnost in umetnost. L|, —k Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Izdajajo in urejajo Kidrič, R. Nahtigal, Fr. Ramovš. Prva ?va snopiča III. letnika sta pravkar iz-s'a in prinašata sledečo jezikoslovno ysebino: R. Nahtigal, Instrumental sing jem. —0jo; —o; P. Skok, Oglej i Celje: Ramovš: Celje; J. Kelemina, Slovarji doneski: A. Bajec, O prvotnem slovenskem naglasu v reziianskem narečju: l Ramovš tolmači besede: desten, res, 1eioveren, jež, jezero, nisem-nesem, te-in virij ter krajevno ime Kobarid; R. j^htigal: Prisuha — prešuštvo. — Pri-'°dnja dva snopiča bosta izšla poleti in I°sia imela literarno-historično vsebino. rasopis III. letnik stane 20 dinarjev; d°r si ga naroči, naj javi svoje ime lpravništvu Časopisa v Ljubljani, univer- —k »Novi Rod«, list za mladino v ne-oderešeni domovini, ki ga izdaja slovensko učiteljst v Juliiski Benečiji, je dobd s 1. številko drugega letnika zelo lično novo vnanjo opremo in okusne nove vi-njete v notranjosti. Tudi po vsebini e prvovrsten. —k »Učiteljska Iskra«, prosvetno šolski časopis. Urednik Drag. M. Mihai-lovič. Kraguievac. Izšla je 3. in 4. številka. Opozarjamo na članek »Čemu je enaka učiteljska matura«, iz katerega ie razvidno, da moramo biti vedno še pozorni, da se to vprašanje ne tolmači nam v kvar._ Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za konjiški okraj zboruje v četrtek dne 9. februarja 1922 ob 11. uri v deški šoli v Konjicah s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Nedostatki in potreba revizije VI. Radojevičevega načrta zakona o narodnih šolah (priloga »Uč. tov.« št. 53 z dne 29. dec. 1. 1.). --poroča tov. Fr. Oolež. 4. Slučajnosti in predlogi. Udeležba je obvezna za vse članstvo, odsotnost se mora opravičiti, sicer globa 12.50 Din v društveno bla gajno. Morebitne samostojne predloge je vposlati vsaj 3 dni pred zborovanjem tov. predsedniku A. Strigl-u na Keblju. Kamniško učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 16. februarja 1922 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah. Dnevni red: L Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Razgovor o načrtu zakona v osnovnih šolah, poroča tovariš Rudolf Knez. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Vse članstvo naj temeljito preštudira načrt, da se bo na dan občnega zbora sklepalo o popravah načrta. + Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima svoj občni zbor v soboto 18. februarja t. 1. ob pol 11. uri v osnovni šoli v Brežicah. Na dnevnem redu so letna poročila, volitve, razgovor o načrtu šolskega zakona i. dr. Zaostala članarina naj se zanesljivo poravna v začetku februarja. — Odbor. + Učiteljsko društvo za Kočevski okraj. Zborovanje društva se ne vrši 11. t. m., kakor >e bilo v »Učt. Tov.« objavljeno, ampak teden dni pozneje, t. i. 18. t. m. Zborovanje smo morali vsled važnih razlogov odložiti. Kraj in dnevni red zborovanja objavimo v prihodnji številki. - Krškega okrajnega učiteljskega društva redni občni zbor se vrši v soboto, dne 11. januarja 1.1. točno ob pol 11. uri dopoldne v risalni dvorani meščanske šole v Krškem. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Novi načrt šolskega zakona. (Poroča gl. referent Janko Golob). 3. Poslov ii red. (Poroča L. Levstik). 4. Poročilo odbora in računskih oregle-dovalcev. 5. Volitve. 6. Volitev delegatov \ pokrajinsko skupščino. 7. Predlogi in nasveti. Kdor se iz opravičljivega razloga" ne more udeležiti občnega zbora, naj to nemudoma sporoči predsedstvu. + Ustanovitev »Društva učiteljic, učiteljic žen. ročnih del in otroških vrtna-ric« se je vršila v Mariboru dne 12. t. m. ob zelo lepi udeležbi. Že prvi dan je pristopilo 70 članic, ki so takoj plačali delno članarino. Iz vsakega okraja se je zbrala po ena zastopnica, ki bode agitirala za oristop. pobirala članarino in jo pošiljala blagajnici. Zastopnice, na Vas se zanesemo, na Vašem delovanju leži bodoči uspeh novega društva. Namen društva učiteljic. Ustanovni občni zbor je otvorila v imenu pripravljalnega odbora tovarišica Marija Godec. V svojem govoru omenja, da je inicijativa ustanovitve izšla iz Beograda. društvo ni naperjeno proti nikomur. Novo društvo učiteljic hoče delovati z ljubljanskim v sesterski slogi in ljubezni. hoče ga z vnemo pri vsem delovanju podpirati in prosi tudi zase dejanske pomoči. Društvo učiteljic pristopi k »Društvu učiteljic in zabavili za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev« v Beogradu kot podružnica, ako se članice za to izrečejo. (Je bilo pozneje pri pravilih sprejeto.) Društvo oa ni zamišljeno samo kot stanovsko društvo, ampak tudi kot žensko društvo s humanitarnim smotrom. Delovati hoče za povzdigo omike med širšimi ženskimi sloji, zanimati se hoče za ženski učiteljski naraščaj, sodelovati pri oskrbi zapuščene in siromašne dece, podpirati bcni proti alkoholizmu, zanimati se za narodno umetnost i. t. d. — Med članicami hoče goiiti čut tovarištva in solidarnosti, da si bodemo kakor sestre, ki vzajemno in požrtvovalno delujejo. Novo društvo učiteljic. Predlog ustanovitve društva je bil enoglasno sprejet. Nato so se predelala pravila, pri čemer se je večkrat oglasila tov. Levstikova. Članarina se je dfiločlla 1 Din. mesečno. Odbor novega društva. Izvoljen je sledeči odbor: Marija Godec, predsednica. Matilda Vodenik, podpredsednica, Jela Levstik, tajnica, Mlina-rič Jos. taj. nam.. Olga Perme, blagajnica. Medved Mar., blag. nam., Gorup Menica, Škof Franja, Baloh Klara, odbornice. Sprejeti predlogi. V Ljubljano se pošlje »Društvu učiteljic« prisrčen pozdrav, istotako v Beograd. Glavni prosvetni Savet se opozori, da se v novem šolskem zakonu izrecno tudi omenijo učiteljice žen. ročnih del, česar sedaj m. -I- Belokranjsko učit. društvo je zborovalo dne 14. jan. 1922 v Metliki. Navzočih je 45 članov; opravičeno izostalo 19. Otvoritev. Predsednik otvori zborovanje in pozdravi vse navzoče člane, ki so se kljub slabemu vremenu odzvali vabilu. Pozdravlja novega okr. šol. nadz. tov. Gustava Lukežiča, ki je porabil takoj prvo priliko, da stopi z nami v tesnejše stike in dr. J. Rusa, ki se je radevolje odzval vabilu društva, da nam pqda nekaj zgodovinskih podatkov o Beli Krajini. Predsednik se spominja zaroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. z romunsko kraljičino Ma-riolo. Navzoči zakličejo z navdušenjem: »Živela«. Za poročevalca se izvoli tov. Špan F. iz Metlike. Odobrenje zadnjega zapisnika. Zapisnik se prečita in odobri s pripombo, da se zborovanje, radi neugodne železniške zveze, ni moglo vršiti v Semiču in je predsednik sklical isto v Metliko. Poročilo predsedstva. Današnje zborovanje je obenem občni zbor in se poda tajniško in blagajniško poročilo. Na predlog preglednikov podeli občni zbor funkcijonarjem absolutorij. Volitev odbora. Na predlog tov. Schillerja se izvoli ponovno stari odbor, le mesto odišlega blagajnika se izvoli tov. Zalar iz Metlike. Sedež društva ostane še nadalje v Metliki. Bela Krajina in njena etiška struktura. Dr. Rus poda v dobro izdelanem referatu zgodovinski pomen Bele Krajine od početka preseljevanja narodov do danes. Opozarja predvsem na belokranjske narodne vezenine iz katerih posnemamo izvor na Balkanu. (Barve, oblike.) Načrti, tlorisi cerkev in hiš nam kažejo prehodno dobo med Srbijo, Belo Krajino in Primorjem. Razna rodbinska imena, ki se nahajajo v Beli Krajini nam izpričujejo važnost iste v srednjem veku n. pr. Pa-gon (ital. izv.), Nemanič (srb. izv.). Krajevna imena so prinešena iz krajev priseljencev, kakor Banjaloka, Brod, itd. Govorica ljudi (narečja) se je obdržala kot v njihovem prejšnem kraju. V Dobli-cah najdemo priseljene Gorenjce (sem šou, piu). Mnogo tega je še nepoznanega in zato vabi učiteljstvo, da proučava narečja po svojih okoliših. Debata o načrtu zakona o narodnih šolah. Radi preobilice gradiva, se določi učiteljstvo metliške, suharske, štrekljev-ske in semiške šole, da do prihodnjega zborovanja izdela spreminjevalne predloge. Slučajnosti. a) Okr. šol. nadz. tov. Lukežič pozdravi učiteljstvo in ga naproša za pomoč in sodelovanje na njegovem odgovornem mestu. b) Tov. Barle poživlja člane, da se spominjajo raznih stanovskih institucij z prispevki. (Konvikt, Zdraviliški dom. Samopomoč, Rezervni in tiskovni sklad.) Nato zaključi tov. Barle nad tri ure trajajoče zborovanje. + Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj je imelo svoj občni zbor dne 12. januarja 1922 v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri predpol-dan. Poročilo predsednika. Spominja se umrlega tov. nadučitelja ; Frana Pirkmaierja iz Frama. Poživlja na redno plačevanje udnine, na izdatno podpiranje Učiteljskega konvikta, rezervnega sklada in pedagoško didaktiškeea krožka v Mariboru. Pobiranje članarine in poročila . Sprejeti predlog tov. R. Knafliča: ud-nino naj pobira na vsaki šoli za vse člane šolski voditelj ali kak drug agilen član. Poročilo tajnika in blagajničarke. — Obe poročili se vzameta na znanje. Po poro čilu pregledovalcev računov tov. Godec in Knaflič se izreče blagajničarki tov. Re-harjevi zahvalo za trud. Volitev novega odbora. Na predlog tov. Čonča se potrdi prejšnji odbor. Dodatno so izvoljeni radi odhoda blagajničarjem tov. Josip Puhr iz Kamnice pri Mariboru, namestnica tov Ljudmila Kregan iz Kamnice; namestnikom tajnika tov. Olga Kraševec v Lim-bušu. Predlogi: Tov. Mar. Godec predlaga zopetno sestavo kronike našega društva, ki se je izgubila. V ta namen naj stori predsedstvo potrebne korake. — (Sprejeto.) Delo se poveri tov. Mar. Godec. Denarne zbirke po šolah. Sprejeti predlog tov. predsednika. — Poverjeništvo UJU v Ljubljani deluj na to, da se omejijo denarne zbirke po šolah na najvažnejše. — Predavanje o Ivanu Cankarju. Tov. predsednik poda analizo delovanja Ivana Cankarja kot umetnika- in bojevnika za pravico in resnico. — Dovršeno, in globoko zasnovano predavanje je nudilo zborovalcem resničen umetniški užitek. Izprememba načrta šolskega zakona. Izpreminjevalni predlogi k načrtu zakona o narodnih šolah. — Tov. nadzornik M. Lichtenwallner referirá v posameznih členih načrta ter stavi izpreminjeval-ne predloge, ki so z odobravanjem sprejeti. Prihodnje zborovanje se vrši 2. marca t. 1. -J- Društvo učiteljev in šol. prijateljev za okraj ljubljanske okolice je zborovalo 21. t. 1. po določenem dnevnem redu. O kmetijsko-prirodoznanskem pouku na osnovnih šolah je jako poučno razpravljal vrt. nadzornik Fr. Črnagoj. Glavne točke njegovega govora: Učiteljstvo se navadi misliti, kaj je koristno za kmeta in meščana. Treba teoretične in praktične izobrazbe in zanimanja za predmet. Ta pouk naj bo v zvezi z drugimi predmeti. Navaditi kmeta, da premisli, kaj bo vse-jal, da bo njemu v korist. 1 udi učiteljice naj se z vso vnemo lotijo tega predmeta. Kmeta pripraviti do tega, da bo prijatelj šoli in učiteljstvu. Vsi smo iz naroda in moramo delati po svojih močeh za narod, za blagostanje in procvit ljubljene domovine. Delegacijsko zborovanje UJU u Zagrebu poročal tov. Urbančič. Podal je zanimivosti o svojih vtisih o sprejemu delegacije in o poteku zborovanja. O novem načrtu zakona o narodnih šolah je na kratko poročal tajnik. Načrt je v splošnem nesprejemljiv. Več členov naj odpade, drugi naj se izpremene. Načrt treba temeljito proučiti in zafo naj občni zbor izvoli odsek, da načrt pregleda in pošlje izpreminjevalne predloge poverje-ništvu UJU. V ta odsek je obč. zbor volil j tajnika in št 5 tovarišev(-ic). Volitev odbora. Predlog, da ostane stari odbor, a da j se zborovanje vrši vsak mesec je bil z veliko večino sprejet. Samostalen predlog. Občni zbor skleni, da poverjeništvo UJU izposluje, da se odpravi pouk v nem-; ščini na osnovnih šolah (soglasno spreje-! to). Štev. 13/22. RAZPIS UČNIH MEST V KONJIŠKEM ŠOLSKEM OKRAJU. V stalno namestitev se razpisujejo j sledeča učna mesta: 1. Na šestrazrednici v Ločah mesto nadučitelja s službenim stanovanjem ter po eno mesto za učitelja in učiteljico; 2. na štirirazrednici v Žrečah mesto ' nadučitelja s službenim stanovanjem; 3. na enorazrednici v Resniku mesto učitelja voditelja s službenim stanovanjem; 4. na enorazrednici v Rakovcu me-| sto učitelja voditelja s službenim stanova-! vanjem; 5. na enorazrednici v Skomarju mesto učitelja vaditelja s službenim stanovanjem : 6. na deški šestrazrednici v Konjicah | dve mesti učiteljev; 7. na dekliški šestrazrednici v Konjicah mesto učiteljice; 8. na trirazrednici v Keblju mesto učiteljice; 9. na trirazrednici pri Sv. Jerneju , mesto učiteljice; * 10. na trirazrednici na Prihovi mesto učitelja; 11. na štirirazrednici z eno vzporednico v Vitanju mesto učiteljice. Pravilno opremljene in po predpisu kolekovane prošnje je vposlati službenim potom na dotične krajne šolske svete do 4 marca 1922. Okrajni šolski svet Konjice, dne 26. januarja 1922. L LISTEK TOMO JEDRLINIČ, Ljubljana. „Opanci vise u mojem salonu". (Nastavak.) Putnici-propagatori dodoše u Dubrovnik, »Atenu hrvatsku«, odavle u Metkovi-če, Split i kroz Bakar opet u Ljubljanu, >Atenu slovensku«, svuda noseči baklju, plamen, svetlo istine, bratstva, jedinstva i nade. Dr. llešič čovek je idejalan, koji je več (xl davnine, valjda cxl svog rodenja. zagrejan za ideju potpunog narodnog jedinstva. U svakoj njegovoj reči vidi se. kako on govori \v srca, puna ljubavi i čuvstva. a sav je sretan i blažen, kad vidi, da se njegove reči drugoga doimlju i kad padnu na plodno tlo. Predavanje bi-jaše pravo uživanje, pri tom je predavanju mnoga i seda glava klimajuči odobravala predavačevo lepo razlaganje, osobito kad je naglašavao potrebu narodnog jedinstva. To je i razumljivo! Separatizam je kod nac plod otrovnog semena kletih dušmana, koji danas podržavaju i raspi-ruju oni, koji sn bliže tudincu, koji su tu-dinci. Štreberi i parasiti! Narod je dobar, nepokvaren, a u koliko je pokvaren kriv-nja je one šugave inteligence, koja je taj otrov donosila i raznosila. No to je sve umetno, i kako rekoh, mora da propadne. Još nesto. Na ovo predavanje došao je i beogradski sveučilišni profesor i narodni poslanik Rista Odavič sa svojom su -prugorn. Kad je prof. Ilešič svršio svoje predavanje i kad se je stišao onaj veliki aplaus, ustao se prof. Odavič, krasan čovek još divnijeg kraja, da dade oduška svojoj radosti i veselju nad uspelim predavanjem. Govorio je srpski, osobito lepo i jasno, videlo se, da govori iz srca, a videlo se i to, da je potujuči u duhu sa predavačem po svojoj lepoj, krvlju naj-boljih sinova natopljenoj domovini, koju svaki Srbin onako žarko ljubi, kako bi je i mi morali da ljubimo, osečao neku tugu, žalost, sečajuči se onih krvavih dana iz najcrnjeg ropstva svog naroda, onih krvavih dana iz raznih balkanskih ratova za oslobodenje, onih najkrvavijih i najmučni-jih dana iz užasnog svetskog rata, kad je i on kao vojnik najhrabrije vojske sa pu-škom na ramenu, go, bos i gladan, morao da napusti svoje ognjište, pa da preko strašnih i divljih albanskih gora, u pogi-belji života zbog elementarnih nepogoda, zbog golote i gladi, zbog albanskih divljih j dvonožnih i četveronožnih zveri, prešao tu Golgotu, dode na sinje more, pa na otok : spasa itd. Uza sve te grozote nijedna suza nije orosila njegovo junačko lice, »nijednu su-zu nišam prolio u tim največim mukama, a danas prolih i moje srce od veselja i radosti plače ..,« I plakao je ... Mi smo ga razumeli, mi smo s njime čuvstvovali i mnogi je od prisutnih suzu prolio. Slušali smo ga napeto, ta i — ne dišemo... Oh, ta krasna, velika i plemenita srp-ska duša! On nas je zagrljao i oduševio, a onaj silni u dugotrajni plesak bio je iz- j raz našeg velikog oduševljenja. i kao dodatak ovotn krasnom govoru, Kozinov kvartet zapeva onu veličast-venu: »Što čutiš, čutiš, Srbine tužni...«, a jedno malo, simpatično devojče, kao za-vršetak ove krasne večeri, izdeklamuje čuvstvenu Ganglovu »Slovenska zemlja«. Policijska ura i mi se rastadosmo ve-rujuči u — opanke i opančare! Putujoči iz Ljubljane preko Zagreba, jedan Uešičev kolega, profesor u Zagrebu, neupučen u prilike ili separatist »evrope- ' jac« reče mu: Ne idi u Skoplje, tamo je život u opasnosti, možeš da nastradaš! 1 i Dodu u Vukovar, malen gradič u Slavoniji, trgovačko mesto, najplodnije tlo za rad reparatista. U Vukovaru ima Hrvata, Srba, Nemaca, Madara, Zidova, katolika, pravoslavnih, protestanata, kalvi-na. mojsijevaca. Kako se vidi: potpuna mešavina, pravi Orient. I tamo su održali naši putnici-propagatori predavanje, koje je izvanredno dobro uspelo, a slušalaca od onih naroda i vera i redova. Aplaus je bio silan, a sve za našu neoslobodenu braču i za (čuj!) »Jugoslavensku Maticu«' U Vukovaru, u tom kaosu, podružnica »J. M.« vrlo je jaka i osobito agilna. Isto tako u Oseku i Novom Sadu, »srpskoj Atini«. Preko Beograda i Niša odu i dodu u »mesto opasnosti«, u «balkanski« i »poludivlji« grad Skoplje. Što je bilo tamo, to je skoro neopisivo, ali nešto ču ipak da spomenem. Kad je vlak ulazio u stanicu, opaže naši putnici i propagatori kroz prozor vagona, da je stanica neobično puna šarenog sveta, civilista i vojnika, muških i ženskih, dece i staraca. Oni ulaze u stanicu, a voj-nička muzika s vira (čuj bludniče!) triglavski marš! Ovo putnici-propagatori ni-su očekivali i držali su, da to nije njima namenjeno. Kad izadoše iz vagona, na peronu predstavnici vojničkih oblasti, generali, predstavnici gradanskih vlasti, Kolo Srpskih Sestara, predstavnici evrejskog udruženja itd. Pozdravni govori, boke -cveča, ulaz u grad, muzika svira, praznik... Drugi dan ne jedno, nego dva predavanja. Toliko zanimanje! Svak poziva, da ih počasti, banket, govori, nazdravice oslobodenima, neoslobodenima ... Gore srca malodušni! Nije to pusto, prazno, več puno iskrenosti, puno života, mnogo nade za bolju budučnost. Neočeki-vani doček, neočekivano zanimanje, bratska ljubav i raspirivanje smisla i duha za slogu, uzajamnost, jedinstvo. U Skoplju, u prestolnici Dušana Silnoga, u čijoj okolici vidiš stotinu belega junaka Kraljeviča Marka i njegovog Sarina, u Skoplju, najjužnijem gradu naše velike Jugoslavije, u gradu Balkanaca i Orijentalaca, Srba, Turaka. Arnavta, Španjolskih Zidova itd., gde se meša narodnost s narodnošču, vera s verom, put s putom, ideja s idejom, u tom kaosu života, tamo nadoše najbolje utočište, tamo naidoše na najbolje razumevanje. Predavač je spomenuo i učitelj-sku organizaciju, koja je tamo osnovana, a za koju kaže. da je najbolja u našoj državi, te može da posluži za primer i Hr-vatima i Slovencima. Skoplju grade! Doči če vreme, kad češ da se zagrliš u nerazdvojiv zagrljaj sa čarnom Goricom, tvojim dosle nesu-denom družicom! Na putu kroz Šumadiju, vračajuči sc iz Makedonije, svrnuše u kuče naših »prostih« seljaka »opančara«, kuče, koje bi čistočom i načinom života u njima mogle i morale da budu uzor nama »evropejcu ma«. Da iskoriste priliku, zaputiše se pnt~ niei-propagatori u našu Meku, na brdo Op. lenac, da se poklone neumrlom Kralju. Ov. de je dr. llešič, kako reče, kupio za uspo-inenu (jedne opanke, koji danas vise u njegovom salonu ... Preko Beograda podoše u Sarajevo, to kobno mesto naše prošlosti, sadašnjosti i budučnosti. Sarajevo — tragedija jednog života, iz koje se rodi poezija jednog naroda. Sarajevo, po svojoj suštini orijen-talni tip grada, modernizirano, plemenski i verski razrovano umetnim načinom ne-prirodne jedne države, koja je zbog svoje neprirodnosti i propala, kao što mora da propade i ono što je umetnim putem modernizirano i razrovano, taj grad bratske svade i mržnje dao je primer svoje ljubavi do zajedničke domovine, pokazao je da može i znade čuvstvovati sa jednokrv-nom, neoslobodenom svojom bračom. Sarajevo, skup Srba, Hrvata, Muslimana-Hrvata i Muslimana-Srba, skup pravoslavnih, katolika i muhamedanaca, a isto na-trunjen austrijskim štrebersivom — pa-rasitima, taj grad, svi ti skupovi pohrliše, da prisustvuju predavanju »Jugoslaveri -ske (!) Matice«, pohrliše, da vide nevi-deno, da čuju nečuveno' Složno su doš!i„ složno gledali i slušali, čustvovali i složno se sa istim čuvstvima rastali! Pred-stavnci pojedinih »grupa« dali su banket u počast pionirima narodnog jedinstva i tirne pokazali i dokazali, koliko je ono umetno privremeno bilo, a kako je trajno sve, što naravnim putem doiazi. Gore sr ca! Kad češ, da progledaš slepce, kač češ da čuješ, neoglušio, kad češ da se preneš, pospanče, pa da vidiš Sunce slobode, kako tamo daleko, daleko izlazi, a sve nas jednako greje i osvetljava?! Poleti duhom u nebesne višine, pa obujmi jednim pogledom ovu veliku našu otadžbinu, tvoj uskl vidik, obzorje da raširiš! Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani r Prva češka tvornica glasbenih instrumentov na Moravskem I Josip Lidl Brno (Čehoslovaško). Dobavitelj za jugoslovenske šole in za jugoslovensko ministrstvo vojne in mornarice. Ceniki v hrvatskem jeziku na zahtevo zastonj. Gg. učiteljem popust. Prva češka tvornica harmonijev Lidl & Velik v Boskovicah Moravsko - Čehoslovaško. s a i* ca > 9) >o >00 XJ1 Ali ste že pristopili kot člani (članica) k Tvornici učil in k Učiteljskemu zdraviliškemu domu? Kontrolne knjižice g za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. Najprimernejša darila za mladino! Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, L, II,. III., IV., V., VI. zvezek po Andrej Rapč , „ , I., II., III., IV , V., VI. zvezek po Mišjakov Julče: „ . . I., II., III., IV., V., VI. zvezek po Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po . . . Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis za mladino, in II. zvezek po . . „ Babica pripoveduje. Spis za mladino po..... Marko Senjanin : Slovenski Robinzon..... ..... Fran Levstik: Zbrani spisi za mladino, broš. D 11 50, eleg vez. . Otroški oder. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepančičeva). Igrice za mladino otroških vrtcev in osnovnih šol brošura D 3- * 3- , 3- . 3-- , 3— , 3-- „ 3 . 13 75 50 4- — Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........„ 1250 III m SOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov. UČITELJSKA TISKARNA, Ljubljana Frančiškanska ulica 6.i Najnižje cene l Točna postrežba! Zahtevajte cenike! V prid Učiteljskemu konviktu : Žirovnik: Narodne pesmi, I., II. in III. stopnja, cena......D 125 Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino . . . „ 1 25 Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. Nadalje: B s broš. D 6 50 vez. Rab. Tagore: Povestice. broš. D 2 50, vez. Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi ..... Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica .... . „ Bob za mladi zob (pesmice) Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) . . Mark Twain: Mali klatež....... Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........... Ewald Botka: Dvonožec........broš. D 12'50 vez. . Fran Levstik: Martin Krpan......... ..... Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)........... Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)....... Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura . . . . France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu . broš. D 3-— vez. . Moj zverinjak..... .............. Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......vez. . , Zmaj: Malaj in Malon pesmice.......„ Waschtetova Pravljice............... Milčinski: Pravljice................. Trnjulčica, pravljica s slikami............. Snegulčica „ „ . ............. Rdeča kapica „ „ „ ............. Pepelka , „ „ ............,, Moji ljubčki, živalske slike............. „ Mladi slikar, knjižica za slikanje.......... „ Slike iz pravljic „ „ „ ............ 3-50 7-50 3-75 350 -•75 8"-5-14 — 5'— 10'-10.— 2 75 4 — 5 — 4 — 3-50 10-— 12 — 9 — 9-9-— 9 — 8-— fr-fr— Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 1"25, 1-50, 2-10, 2-25, 6-25, 7.50.