Največji iloventki dnevnik V Združenih državah
Vetja za v»e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Iistisloveiiskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daflj in the United States.
l—oed every day except Sundays an4 letal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878	Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, st the Port Office at Hew York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870	TELSEON: CHelsea 8—	-8878
HO. 196. — STEV. 196.	NEW YORK SATURDAY, AUGUST 20, 1932. — SOBOTA, 20. AVGUSTA 1932	VOLUME ZZXX. — LETNIK XZ	
PIKETIRANJE STAVKARJEV OB ROVIH—U S P E S N 0
Hitler ne bo odkorakal v Berlin
STAVKU JOČI PREMOGAR JI HOČEJO VPRIZORITI NOVO INVAZIJO IN SICER NA FRANKLIN OKRAJ
Precej stavkujočih majnerjev je že zapustilo Taylorville. — Kompanije so izooslovale nad sto za-zapornih do vel j. — Delavci, ki so delali za pet dolarjev na dan v štirih majnah Pea body Coal Company, so prenehali z obratovanjem. — Unijski uradnik pravi, da se bodo de!avci takoj vrnili na delo, kakorhitro bo drhal zapustila mesto,
TAYLORVILLE, 111., 19. avgusta. — Peabody Coal Company je storila danes prve korake proti voditeljem 10,000 stavkujočih majnerjev, ki so prišli v tukajšnjo bližino. S svojo navzočnostjo in mirnim piketiranjem se jim je posrečilo tako vplivati na delavce v rovih, da so prenehali z delom. — Kompanija je plačala delavcem po novi plačilni I lestvici, namreč pet dolarjev na dan. Stavkujoču tnajnerji zahtevajo prejšnjo plačo — $6.1 0 na dan.
Kompanijski uradniki so izposlovali od sodišč 103 zaporna povelja proti voditeljem štrajkarjev. Zaporna povelja ima v rokah šerif Charles Wie-neeke ter jih bo skušal čimprej vročiti.
Dosti štrajkarjev je že odpotovalo proti domu v namenu, da se pripravljajo na novo invazijo. Odkorakati nameravajo v "črno deželo", kakor imenujejo Frcinklin okraj.
I am so namreč Orient premogovniki, ki so največji na svetu. Tudi v njih plačajo premogarjem lepo pet dolarjev na dan. Štrajkarji pravijo, da ne bodo prej odnehali, dokler ne bodo majnerji plačani po stari plačilni lestvici.
Proti večeru je vse kazalo, da smatrajo štrajkar-ji svoje delo za dovršeno ter da se bodo vrnili domov, oziroma odpotovali proti Franklin okraju.
Dosti si je jih je odpeljalo v avtomoblih po isti poti, po kateri so včeraj dospeli.
Oni, ki so ostali, so dobili od mestnih oblasti dovoljenje, da smejo taboriti v Manners parku. Ako bo potrebno, bodo ob jutranji zori obnovili piketi-ranje.
Med voditelji, za katere so bila izposlovana zaporna povelja, sta tudi Dan McGill iz Springfielda "captain" Dewitt C. Webb.
in
Prvi je odločen nasprotnik nove plačilne lestvi-rc, dočim je drugi poveljnik veteranov, ki tabore pri Springfieldu.
Danes ni obratoval v tej okolici niti en premogovnik. Le par članov lokalne unije je hotelo iti delat, toda p:keti so jih pregovorili, da so se vrnili <^omov.
Pri rovu štv. 58 pri Taylorville se je završila največja demonstracija.
Ob jturanji zori je dospelo iz kempe pri Kincaidu 3500 štrajkarjev. Zasedli so vse dohode k rovom ler zlepa pregovorili delaželjne, da so se vrnili domov.
Kot rečeno, je prihodnji cilj štrajkarjev Franklin okraj. Posebne deputacije so že poslali v Bentor:, ! ^arrisburg in M arion.
G. L. Vickery, posebni uradnik Peabody Coal Company, je zaupno povedal časniškim poročevalcem, da bodo vsi majnerji v ponedeljek zonet na del u, če se bo drhal do nedelje zvečer razšla.
Ogromnega javnega zborovanja, ki so ga vpri-zorili štrajkarji v Manners parku, se je udeležila tudi delegacija iz Taylorville.
Lokalna unija je zaenkrat odredila, da ne bo nobenega svojega člana silila, naj dela pod novimi ali pa pod starimi pogoji.
V okolici Taylorville so štiri lokalne unije, k i imajo nad t'soc petsto članov.
Sredi dopoldne so bili štrajkarji uverjeni, da je bilo njihovo piketiranje uspešno ter so se vsi zadovoljni vrnili v Kincaid.
RAZVOJ FARMERSKE STAVKE
Dovoz ponehuje, pri vsem tem pa cena pada. — Samo malo tovornih voz se je upalo skozi vrste stavkarjev.
Sioux City, Iowa, 1!». avgusta. vNa glavnih cestah, ki vodijo v me.sto je vse mirno, ko je več sto farmerjev v treh državah zaba-rikadiralo ceste, da ni mogoče »lova ža t i živeža.
Toda ta stavka farmerjev, ki zahtevajo boljše cene za .svoje pridelke in do tedaj nočejo svojega blaga prodajati, je dvorezen meč. Dovoz je sicer precej zmanjšan in bi mogla stavka dovoza biti razširjena na druge kraje I owe. .Južne Dakote in Xebraske. tor]a eene so na drugi strani zelo padle.
Veletrgovci pošiljajo sedaj .svoje blago po železnici in na vse druge kraje. In tako je cena prašičev na trgu padla kar za 25 centov.	^
Medtem pa se pričenjajo prva pogajanja, tla <se kmalu napravi konec stavki. Sklicana je bila konferenca voditeljev stavke.
Sedaj hočejo zavzeti stališče, da bi farmer j i pustili vse vozove skozi svoje vrste in samo napisali imena onih farrmerjev. ki se jim ntso hoteli pridružiti v stavki. Nato pa bi bilo lahko prijateljsko približati se ljudem in jih pregovoriti. da pristopijo k njihovi stavki.
Stavkarji so .pod vodstvom National Farmers Holiday Association. V Boone so farmerji prevrnili celi voz smetane.
. South Ha kota in v severovzhodnem delu Xebraske šo dobavitelji zasedli ceste. Šerifi več o-krajev so obljubili farmerjem, ki hočejo voziti živež v mesta, popolno varstvo, toda te ponudbe .se niso nikjer hoteli potdužiti. Mnogi farmerji pa se pridružijo stavki samo zato, da pozneje ne bi od rugih farmarjev trpeli škode.
DREVO, KI POŽIRA DEKLETA
ANGLEŠKI PROSTOVOLJCI
Bolivija in Paraguay nabirata vojake. — Brezposelni Angleži odhajajo v Južno Ameriko.
London, Anglija, 13. avgusta. Mnogo angleških vojakov iz svetovne vojne, ki ne morejo doma dobiti dela. se je vdinjalo bol:-vijski ali iparaguavski državi za vojake v boju med obema drža vaniH za Oran Chaco pokrajino
Bivšim vojakom prvikrat v dolgih letih žvenkeče denar v žepih katerega so dobili od tajnih agentov obeh vojskujočih Ne držav.
Xa parniku potujejo v prvem razredu in dasi gredo nekateri v Bolivijo, drugi v Paraguay, obču-jeo med seboj v največjem prijateljstvu.
Ker sa zaradi .sedanje svetovne dopresije izgubili delo. gredo v vojno v Južni Ameriki. Njihovi predniki so pomagali prebivalcem Južne Amerike v boju za neodvisnost in tako iščejo sedaj njihovi potomci sreče, ne glede na to, na kateri strani se bojujejo.
Agenti obeh držav pošiljajo u-ipokojene častnike in navadne vojake v pokrajino Chaco, kakor jim dovoljuje denarno stanje. Pa četudi .se nabiranje teh vojakov vrši. kolikor mogoče tajno, vendar niti bolivijsko, niti paraguay-sko poslaništvo v Londonu ne ta-jo, da nabirajo vojake.
Agenti obi.skit.ieo vse prostore, ki so znani, da se tam zbirajo bivši angleški vojaki, ki so .sedaj večinoma brez dela. Obljubljajo jim. da bodo v južno-ameriški vojski dobiti primerna mesta.
Paraguay obljubi vsakemu $100 bonusa. $15 na teden in prosto vožnjo v prvem razredu v -Južno Ameriko. Bolivija daje slične pogoje. toda nudi zvežbanim častnikom $'200 bonusa.
Kot pravijo poročila, skuša pa-raguavsko poslaništvo dobiti 400 bivših častnikov, ki bodo vežbali paraguav.ske vojake. Posebno iščejo vojake, kki so posebno vešči v streljanju s strojnimi puškami. Mnogo strojnih pušk ste obe vladi nakupili v Angliji.
Rockefeller jeva
hči umira.
London, Anglija, 1M. avgust? Skupina angleških znanstvenikov, med njimi ena ženska, bo v nekaj dnevih prišla na otok Sinbad, kjer hočejo najti drevo, ki požira ljudi.
Kapitan V. de la Motte Hurst je preprčan, da to drevo ne obstoji samo. temveč da vsako leto' požre več najlepših deklet otoka. Prebivalco otoka namreč vsako leto žrtvujejo devesu mnogo deklet.
— Mnogi poglavarji na otoku. — pravi kapitan Hurst. — so mi pripovedali o tem drevesu in niti najmanj ne dvomim, da to drevo v resnici obstoja. — Drevo žre ljudi, ker pa prebivalci po božje časte drevo, je od njih težko izvedeti. kje se nahaja.
Kot pravi kapitan, je drevo palma, visoko kakih osem čevljev, in meri v obsegu šest čevljev. Lasti iso veliki in izbočeni ter ima-' jo ob straneh čeljustim podoben izrastek. Tz drevesa se eedi opojna tekočina, katero pijo domači-'
Chicago, .111., 19. avgust. — Mrs. Edith Rockefeler Mc.Cor-mick, hči Johna D. Rocrkofellerja je že več ur v nezavesti. Zdravniki so pustili vsako upanje, da O-zdravi. Ob njeni postelji so zbrani njen edini sin Fowler, ki je poročen z ločeno ženo Stillmana iz Xew Yorka, hči Mathilde (>ser. ki je prišla iz Švice, njena najstarejša hči Alta Prentice, njen ločen mož Harold F McCormick in nekaj drugih. Njen oče John D. ■Rockefeller in brat John D. Rockefeller, Jr. sta na vzhodu.
PICCARD
NAPRAVIL __REKORD
Dvignil se je nad deset milj visoko. — S svojim uspehom je zadovoljen. Inštrumenti so dedovali popolno.
Cavallaro di Monzanrano, Italija, lf». avgusta. — Profesor August Piecard in Max Cosyns sta se dvignila s svojim balonom v višino, iz katere ni še nikdo gledal tako nizko na zemljo — nad deset milj visoko. In sreč^" rta zopet prUtala na tla.
Takoj s*> je zbrala okoli njih velika množica ljudi in zastopniki vlade so se pripelali v aeroplanih. da jih pozdravijo, toda vsled u-trujenosti nista do sprejema kazala nikake naklonjenosti.
Profesor Piecard se je najprej zanimal za to. da izprazni svoj balon plina in nato spravi na varen prostor svoje zelo natančne in-I štrurnente, od katerih pričakuje j zelo znanstvene pridobitve.
Xato je profesor po telefonu J obvestil svojo ženo v Curihu o i srečno končanem znanstvenem po-| letu. Xjegova žena se je do zadnjega protivila ponovnemu pole tu svojega moža, ker ga je pri enakem poskusu lanskega leta veter zanesl visoko v Alpe in je bil le po velikem naporu rešen.
Profesor dr. Piecard je bil s svojim opremljevalcem dvanajst ur v zraku.
Xjegov balon se je dvignil v vi-I šino .>4,776 čevljev (1HJ00 metrov).
— Z našim poletom smo popolnoma zadovoljni. — je reke! dr. i Piecard. — Tri ure potem, ko smo se pričeli dvigati, .smo dosesrli najvišjo višino. Iz te višine je naša' zemljfl izgledaj* zelo čudno«. Samo velika jezera so nam kazala. nad katerim delom zemlje se nahajamo. '<Xatančno ismo razločili Gardsko jezero in smo se odločili, da se spustimo na zemljo. Za to smo potrebovali dve uri.
Pri svojem prvem slicnem poizkusu bi bil 48-letni profesor, ki je rodom Belgijec, skoro izgubil življenje. Vsled tejja je njegova žena od njega izsilila obljubo. da Ne nikdar več ne loti kaj takega. Šele pred kratkim časom | se je pustila zopet pregovoriti in je odvezala svojega moža njegove obljube.
In ipredno .-e je dr. Piecard pri i Dubendorfu v Švici dvignil v | zrak. je bila tam njegova "žena z otroci, katere je vse po vrsti poljubil. nato pa se je dvignil v višave.
: 1
NARODNI S0CIJALISTI HOČEJO DOBITI KONTROLO NAD VLADO
BERCHTESGADEN, Nemčija, 19. avgusta. -Voditelj 13,700,000 nemških narodnih socijali-stov, Adolf Hitler, je v pogovoru z zastopnikom Associated Press izjavil, da ne namerava vkorakati na celu svojih pristašev v Berlin.
—	Zakaj neki bi, — je rekel	-—-*
Hitler. — če sem že tam. Vpraša-J nje ni. ako bom vkoraka) v Ber-1 lin. mnogo več pa pre za to, kdo bo šel iz Berlina. Po vseh pravilih demokracije more vsaka stranka aH skupina strank z f>l odstotki volilcev zahtevati pravico, da se ji izroči cela vlada. Xaše gibanje je pri zaOijih volitvah doseglo 37 odstotkov volilcev. To pomeni. da moremo za 51 odstotkov, ki se zahtevajo za pre vzet je vlade. nuditi dve tretini.
—	V trgovskem smislu moremo prinesti 75 odstotkov kapitala. ki bo vtaknjen v trgovino. Kdorkoli bo prispeval ostalih 2.1 odstotkov, naj bo predsednik ali pa ostale stranke, za nas pomeni le. da imamo postavno pravico do vodstva Brez nas postavna vlada v Xemeiji ni mogoča. Vendar pa še lahko počakamo. Imam svoje zagotovljeno mesto. Zdaj imam za seboj 31.700.000 volilcev. prihodnjič jih bomo imeli 14 ali 15 milijonov in tako dalje.
—	Pri vseli predsedniških volitvah sem stal sam. ko so bile vse druge stranke prot.i meni in vseh 13 milijonov volilcev, ki so sedaj za mene. pomeni za mene trdo zaslužen kapital, za katerega sem postavil svoje življenje in katerega mi nikdo ne more vzeti. Ako ta kapital potisnem v vladne posle. ima še drugo prednost, da ne potrebuje nobene večine glasov. 75 odstotkov more povelje samo enega moža poklieati k delu.
ni in v pijanosti prinašajo drevesu svoje žrtve.
Ko prebivalci plešejo okoli drevesa, prisilijo najlepše dekle svojega rodu, da pije tekočino. Xato mora splezati v sredino drevesa. Listje jo takoj ovije ter ostane v tem položaju pet dni. nato pa se zopet počasi odipre. Nato preostane samo okoistje žrtvovanega dekleta.
UMIRANJE V MANDŽURIJI
Harbin, Mandžurija, lf>. avgusta. — Po raznih krajih Mandžu-rnje je utonilo v povod nji .010 o-seb. Kolera pa je pobrala že več tisoč ljudi. Vse prebivalstvo v Harbinu je bilo cepljeno.
Ko je bila kitajska banka v Bodune prepravljena.. so roparji ( odnesli za $300.000 denarja. Ame-, riški Rdeči križ je daroval ponesrečencem $1000. toda treba je mnogo več. kajti vsled povodnji I je več milijonov ljudi brez strehe.
PREDRZNOST BANČNIH ROPARJEV
S strojnimi puškami so prisilili bančne uradnike, da so stopili k zidu, Strojepiske so odvedli seboj.
Beloit, Wis., 10. avgusta. — »Sedem roparjev je oropalo Second Xational Bank za 40 do 50 tisoč dolarjev.
Ko so prišli rojarji v banko, so s strojnimi puškami prisiliti bančne uradnike, da so se postavili k zidu. Iz blagajne so naglo pobrali denar in so prisilili šest deklet, da so jim pomagale spraviti denar v vreče.
Sredi ropa zazvoni telefon. Eden izmed roparjev ukaže podpredsedniku banke Lvie Munnu, da odgovori. Klicala je policijska postaja zaradi vlomilskega alarma. Munn je bil prisiljen odgovoriti. da je zvonec pomotoma pričel zvoniti.
Toda policist Fred Stock je slutil. da je nekaj narobe in se je naglo odpeljal v banko. Ko'je stopil v banko, je bila nanj takoj naperjena strojna puška in bil je prisiljen postaviti se k zidu. Roparji so mu vzeli revolver.
Xato je načelnik roparjev poklical dekleta. Vse ao morale po
P0V0DENJ NA KITAJSKEM
Nad miljon beguncev se nahaja v veliki potrebi. Ameriški konzul se je obrnil za pomoč. — Kolera zahteva mnogo žrtev.
Harbin, Mandžurija, 10. avgusta. — Ameriški generalni konzul George f\ Hanson se je v im»'-nu mednarodnega pomožnega odbora obrnil na Zvezo narodov za takojšnjo pomoč za nad milijon Kitajcev, ki se vsled velikanskih povodnji zadnjih dni v Mandžuriji nahajajo v skrajni bedi. Hanson je otsebno storil vse. kar j«* bilo v njegovi mo<*i, da je pomagal žrtvam povodnji reke Stin-gari.
Trgovina je vsled povodnji popolnoma zastala. Kitajska vzhodna železnica poskuša poslati v Mančuli prvi vlak. Ako se železniški upravi to posreči, bo to v dveh tednih prvi vlak na tej progi-
Iz Harbina poročajo, da je 400 ljudi obolelo za kolero. Xad 150 bolnikov je umrlo na ulicah. In po celi Kitajski zahteva bolezen svoje žrtve.
Preplavljena pokrajina je posejana z mrliči in trupli konj, p->ov. mačk, kokoši in drugih domačih živali. Vse to pomenja v zdravstvenem oziru veliko nevarno<t za prebivalstvo.
Peking, Kitajska, 10 avgusta. Xa tisoče Kitajcev v Šansi pro-vinciji je že deset dni brez strehe. ko se je vlila voda z nezaraš-čenih gora v dolino.
Voda je odplavila železniške proge, ceste in brzojavne droge in poročila o katstrofi so se vsled tega zelo zakasnila.
V Taivuanfu, ki fje glavno mesto provincije. je voda odnesla 7000 hiš, poškodovanih pa je 2000 hiš. V neki vasi, kjer so imeli v budistovskem ternplu predstavo, j je drveča voda odnesla igralce in gledalce. Pet tisoč vojakov se tru-I di dan in noč, da zadelajo vrzeli ! na jezovih, ki so bili zgrajeni pred 5000 leti.
Zadnje dni zelo razsaja kolera v provinci ji. Nansi. Iz 160 vasi poročajo o 2500 smrtnih slučajih vsled kolere.
' vršti korakati iz banke in se postaviti na desko na avtoAobilu. ' Avtomobil se je naglo odpeljal in vozil po zelo obljudenih ulicah, i toda rpolicija se na avtomobil ni upala streljati, kef se je bala, da zadene kako dekle. I Ko so se roparji peljali kako ipiljo daleč, so ukazali dekletom, da izstopijo; nato pa so naglo odkurili a svojim obilnim plenom,	—- - tr'T-r1
<§£*• tfiidfii«

<TŽW YORK SATtfRDAY, AUGUST 20, 1032
THE LAXmn nuvwi DAILY IbV.A a
s
Glas Naroda"
MANJŠE POLITIČNE STRANKE
poboljšlce v prid delavcem. V volitvah leta 1878 je ta stranka do-
o« the ootporatton ud tdtfmii of ggfrve orticers: mi Mmmhmtimm, W«w Ttik City. N. Y.
'dLAl RiBODA" «i tflM PMfta)
•my Day Except ftoAOayi afld BoMdajs
leto velja vm m Ameriko | Za Mew Tort fci KaflMMle , fflJH B 2a pol leU. •a pol lata--tSJojjza laoseznftvo w ealo keto_17.00
oelo leto $7.00 43 JO
la eetrt Kla
JlJt 'Za pol leu
-$340
•ubecrlptton Yearly W.OO.
t oo
ait
dan tmrewnii nedelj tn praaodkot.
In oeetonoeta ee ne prlobCuJelo Denar naj m bU-po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tudi prejftnje blvalUče naananl, da hitreje najdemo naelovnika.
, ti« w. \šth
: CHel
Ne« lat, M. t 1—W71
HITLERJEVI PRIJATELJI IN SOVRAŽNIK
V zadnjih par dneh sv j«* zjasnil v Nemf-iji pn1iti«~m položaj, v kolikor sv ti«"e odttnšajev med Hitlerjem in Pp-penovim kabinetom ter Huu enhergovimi nacijoiuiliftti.
Naeijonaliste, ki hodo v prihodnjem državnem zbora precej močni, so vedno smatrali za nekake Hitlerjeve zaveznike.
Ko je postal von Papen nemški državni kancler, sije splošno domnevalo, da (ho ngladil Hitlerju pot do naj ji t je oblasti.
Kancler Bruening je bil prepovedal članom privatnih organizacij nosnjo uniform. Hitlerjevi pristaši so morali opustiti svoje rjave srajce, stahllielmovci pa svoje čelade.
Z imenovanjem von Papena za nemškega kanclerja je bila pa ta prepoved ukinjena.
Tedaj je imelo nemško demokratsko časopisje še več povoda, da je označilo von Papena za Hitlerjevo maske oziroma orodje.
Kako se je časopisj« motilo, so pokazali dogodki zadnjega časa.
Hitler je začel javno dolžiti sedanjo nemško vlado, da bo povedla nemški narod v propast.
Nadalje je rekel Hiti« r o nacionalističnem voditelju Hugenbergu, da uničuje stranke, katere vodi.
1 Vse to jasno kaže, da protirci»ublikanska večina \ prihodnjem državnem zboru ne bo tako močna kot se je sprva domnevalo. Hitler bo imel le sedemintridest odstotkov vseli glasov.
*	Ko je Hitler pozval predsednika Hindenburga, naj mu da tako Oblast kot jo ima Mussolini v Italiji, ni ravnal točno po Mussolinijevcni načrtu. Sedemintrideset odstotkov glasov mu nikakor ne zadostuje.
Diktatorji postajajo tako kot je naprimer postal Napoleon III., ki si je znal zajamčiti pretežno večino, ali pa tako, kot sta postala Mussolini in Lenin, ki se sploh nista ozirala na volitve in večino.
*	Lenin in Mussolini sta imela le peščico pristašev, toda ta peščica je izražala voljo neštetih molčečih milijonov, da je napočil skrajni čas za državni prevrat.
Hitler je skušal najprej prepričati predsednika Hindenburga, da jo zbrana za njim pretežna večina nemškega naroda. Ta trditev pa ni držala.
Hitler se je vrnil k parlamentarni proceduri in s tem, da je to storil, je pokazal, da je boljši demokrat in slabši fašist kot je naprimer angleški Ramsay McDonald, ki vstraja na mestu ministrskega predsednika, dasi nima za »eboj niti dveh ducatov resničnih pristašev.
DENARNA »AKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
..............................$ 5i
..........................
Din S00 Din 300 Din 400 Din 500 Dtn 1000 2MB 6000
-t 4—
.. $ S.90
.... $7.80
% Q.50 $18.50
$91.50
Lir 100
Ur 200 .. Lir 300 ... Ur 400 ... Lir 500 Lir looo
5.80 .40 ..$16.60 ..$22.— ■9X1.—
$53.
ViN
Mm Wi«ll> Mtjlli muko* kot *«er«j n*v*d«iM. bodisi v dinarjih ali Urah 6*«MJuJ«ino H bolj« pogoj«.
IirLAClLA v ameriških dolarjih
E* toplačllo $ 6.00 morate poslati__4 5 70
»• »» tlOJM »• » _ HOJO
" " 11500 " " _____115.90
" " $30.00 "	_ $21JM
•• >* 140 00 » » ___141.10
« »» 980JQ0 " " _____ $51.30 '
Prejemnik dobi ▼ staran kraja laplnean'v dolarjm.
IsvrAajam« p* CA »L« LKTTKft u pristojbin« §1.
TtAVEL BUBtATJ
N«W YORK. N. V.
Od obsotja sedanjih dveh vetjih političnih strank v Združenih državah je bila zvezna vlada v rokah ene izmed teh dveh strank, republikanske ali demokratične. To velja ne le p I rde prebivalstva, marveč tudi glede kongresa. Manjše politične stranke redkdaj dobivajo kakega zastopnika v kongresu. V zadnjih desetih kongresih ni bilo v senatu nikdar več kot dva "neodvisna" senatorja ali več kot !» zastopnikov drugih strank v reprezentančni zbornici. Sedanji 72. kongres ima le po enega zastopnika Farmer-Labor Party v vsaki zbornici. Ostali senatorji oziroma reprezentatje so "republikanci" ali "demokratje"
V primeri z "dvostrankinini sistemom" Združenih držav je v franeoski poslanski zbornici nič manj kot 10 političnih .strank. Anglija, "mati parlamentov", je v pretekUwti imela sistem dveh strank, ali v zadnji dobi je Labor Porty odrinila liberalno stranko. V parlamentu, ki je bil izvoljen let n	so konservativci v veči-
ni. dočim "National Liberals" in "Lwborit^s" tvorijo opozicijo. V čehoslovaškem parlamentu je kar 17 strank zastopanih. <Na Nemškem. kjpr tudi velja poporcijo-nalno zastopstvo, je sedaj Reichstag vseboval 12 raznih strank, fn isto velja več ali manj v vseh evropskih parlamentarnih državah.
Ameriška politična zgodovina je polna neuspešnih prizadevanj, dn bi razbili sistem dveh strank. Cieorpe Washington je bil edini predsedniški kandidat, ki ni imel nikako^;i protikandidata. V predsedniških volitvah od leta 17fl2 naprej le v devetih volilnih kampanjah ni bilo več knt dva kandidata za predsedništvo. Že 1. 1836 je bilo pet predsedniških kandidatov. I,eth 1K50 je Abraham Lin-eoln imel proti ^chi tri protikandidate in 1S72 je Cirant vodil hor-bo proti sedmim drugim kandidatnim.
Zanimivo iz zgfnlovinskega sta-| liš<~a je dejstvo, da prvi resni po-' sktis vstaje proti prevladujočim j dvem strankam je bil .storjen od reakcijonarjev. ki so bili mnenja. | da Združene države zavzemajo preliberalno stališče, zla-ti kar se tiče imigrantov. Leta 1885 je bi-! la organizirana takozvana "Amp-1 riean Party", ki j»- kmalu zaslovel?* pod pridevkom "Kmnv-notli-! ins-s". (oni. ki nič ne znajo), to pa zato. ker je ta stranka začet-koma delovala na skrivaj in so vo- j ditelji zanikali, da jim je kaj znano o njenem delovanju.
"KnoAv-nothiujrs" .so izmed dru-l
gih .programnih točk zahtevali, da le tukaj rojeni Amerikansci .smejo biti izvoljeni in da inozemec sme biti naturaliziran še le po 21. letnem bivanju v tej deželi. Let« 18.V) je ta reakeijonarna stranka zmagala v mnogih državah. Leto za tem je stranka imenovala prejšnjega podpredsednika Fillmore za svojega kandidata, ali ta je dobil le 875,000 glasov izmed 4 milijonov. Strauak je kmalu ptrtem razpadla, ali razne organizacije so od časa do časa zaman poskusile oživeti "nativlstični program"
Ameriški liberalizem je prišel do izraza v takozvani "Free-Soil Party", ki je imela geslo: svobodna zemlja, svoboda govora, svobodno delo in svobodni ljudje. Pre vladujoči element v tej stranki so bili "abolicijonLsti". ki so poudarjali borbo proti suženjstvu. Ko se je Lincoln pojavil na političnem odru, je bila ta stranka absorbirana v novo "republikansko" stra n ko.
"Profesor .lohn Dewey, voditelj sedanjega {ribanja za ustanovitev "tretje'" liberalne stranke je nedavno predaval o razvoju tretje-strankinega gibanja v ameriški politični zgodovini in zasledil vsaj šest gibanj za tretjo stranko "d Civilne vojne naprej, ki so se kasneje zlila drugo zdrngim oziroma vlila v eno ali drujro dveh glavnih političnih strank.
Prvo gibanje je bila vstaja He-publikaneev kot protest proti nasilni politiki napram Jugni. Druga vstaja, ki je bila bolj soeijal-nepa pomena, je začela s farmer-ji na zapadu. Nastopali so v državnih volitvah .pod raznimi imeni. ali v glavnem je njihova borba bila naperjena proti visokim prevozninam in favorit i zrnu prometnih baronov.
Leta 1877 je nastala "Ore^n-baek Labor Party" (1874—1KM), ki je prevzela zjrornja gibanja in predstavljala prvi poskus ameriškega delavstva za neodvisno politično delovanje. "Oreenbackar-ji" so težili za socijalno kontrolo denarnega in kreditnega sistema. Bankovci, izdani tekom <"i-vilne vojne brez kovinskega pokritja. ki jih narod vsled zelene barve na obratni strani je nazi-val "greenbaks" in ki so deloma še v cirkulaciji, so bili padli za vee kot polovico svoje nominalne vredosti. Stranka je hotela prepovedati izdajo drugih vrst bank-not in potom inflacije pridobiti tem banknotam staro vrednost, stranka je bila tudi proti daritvi javnih zemljišč železnicam in za krajše ure del« in razne soeijalne
I segla milijon glasov in izvolila 14 I kongresnikov.
j "Populisti" je .bila prihodnja . nova .stranka, ki je poudarila so-cijalna vprašanja v političnih [ kampanjah. Uradno ime stranke , je bila "Peoples Party" in dasi je j bila pretežno agrarnega značaja i je vendar tvorila jirvi politični I poskus skupne akcije farmarjev in delavcev. Ta stranka je bila za |K>stopno- večjo dohodarino. za vladno lastnino prometnih sredstev in za dlrekfne volitve predsednika in senata. Svoj vrhunec se "Populisti" dosegli leta 18f»4,' ko so dosegli milijon in pol glasov.
Od drugih manjšinskih strank je bila. Socialist Labor Party, ustanovljena I. 187G zlasti vsled vpliva nemškim imigrantov in je od tedaj vedno imenovala kandidate za predsedniške volitve, dasi število glasov je neznatno. Sedanja Socialist Party je imela svojo prvo narodno konvencijo 1. inoo. V volitvah leta 1912 je njen predsedniški kandidat. Eugene Debs, dobil skoraj milijon glasov. Ruska revolucija je razdvojila to stranko, ko je levo krilo postalo komunistična stranka.
Od liberalnih gibanj naših dni treba omeniti najprej vstajo Pro-gresivcev ali Bull Moose pod Roo-seveltom. l^eta lf>12. ko je ta povzročil razdvoj v republikanski stranki, je dobil 4.000.000 glasov. Leta 1024 je La Follette. vodil Farmers-Labor Party .proti dvema poglavitnim strankama. Stranka je dobila 4.800.000 glasov.
F LI S.
ITALIJANSKI MANEVRI OB MEJI
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur
brezplačno, rišite nam!
Dopisi.
West Frankfort, 111.
Dn^ fi. avgusta je bila drujra volitev /a sporazum glede plače premogarjem. In kaj so napravili z glasovnicami? Tkradli so jih!
Štiri dni -so šteli, pa le niso mo-jrli našteti, kakor .so hoteli! Te-tri dan, ko >o šli iz hotela v di-strictfio pisarno, sta pa dva prišla z revolverji in zahtevala glasovnice. Seveda sta jih tudi dobila. John 1,. Lewis in John H. Walker sta izjavila na to. da kdor ne gre delati, izgubi organizacijo, (ilasovanja niso hoteli objaviti, ker je bilo nasprotno pogodbi.
Kje je postava.' Od vsakega lo-cala so bili po en dan možje ozi-rima majnerji tam. da so gledali, da bi ne sleparili. Imajo tudi številko od avtomobila, ki je odpeljal glasovnice. Avto je last di-striktnejra podpredsednika.
Tukaj je že zopet nastalo veliko sovraštvo med Amerikanci in tujezemci. Kar je prav tistih vro-r-ih. kriee: Dajmo jih ifcfrnati. pa si bomo potem imetje razdelili.
Oni ne vedo za nobeno državljanstvo.
Tu po South llinois je bila že 1920 velika gonja proti inozem-ceni. posebno Italijanom. K. K. K. je kar gospodaril Sedaj ^a že zopet reorganizirajo. Velika je krivica na starših! Otroci tujezem-cev kriee: — Ven z inozemci! — ne premislijo pa. da sta bila tudi njihov oče in mati rojena v starem kraju.
Helen Kochevar.
Metropolitan Travel Bureau
216 West 18th Street New York, 11. Y.
Mi zastopamo vse paro brodne družbe.
L
V sektorju med Hrtišico in Ba-ško dolino so se začele pred kratkim velike vojaške vaje. Trajale bodo nepretrgoma 58 dni. Pri teh manevrih sodeluje okroglo :}<).(MH) mož redne vojske. Na vajah so večinoma .pehotni polki, po obmejnih vrhovih je razporejena tudi artilerija. v izvidniški službi pa uporabljajo letala, ki so etablira-na na vipavskem letališču. Vrhovno poveljstvo manevrov ima svoj vojni .stan v Cerknem. Xa planoti okrog Vojskega je zbranih okrog (»(MX) vojakov. .Ifi. .pešpolk tabori v Oodoviču. Vojašflvo je nastanjeno po hlevih in kozolcih.
Od časa do časa vprizarjajo vojaški oddelki napade mi sovražnika. Pri tem brezobzirno poman-drajo polja in njive, tako da so kmetom napravili že ogromno škodo. 7, bližnjih vrhov, zlasti z Javornika. odmevajo streli lahke artilerije. Dostop na te hribe je turistom in drugi drugim strogo prepovedan. V času. ko se artilerija vadi v ostrem streljanju, se morajo ljudje umakniti iz ogroženega okrožja. Pri eni zmed teh vaj je artilerija skoraj docela razdrla cesto med (Jodovičem in IIo-tedfršico. Oranate so napravile na tej cesti do pol metra globoke kotanje. Pa tudi ostale ceste *o v poslednjih dneh v zelo slabem stanju. Deloma so jih razrile granate. deloma pa poškodovali vojaški tovorni avtomobili, ki jih krožijo po eele kolone iz kraja v kraj. Oranate -o se ponekod zarile tudi v njive, kjer so napravile še veeje jame in razmetale zemljo dale«'- naokrojr.
Vojaške oblasti so se sicer z ljudmi pogodile, da jiin bodo poplačale škodo, ki jo bo vojaštvo napravilo pi» njivah in nasadih ter v hlevih in drugih poslopjih, toda prebivalstvo, ki ma žalostne izkušnje iz prejšnjih let. malo verjame tam obljubam.
Vojaki so vceinoiiia iz severno-italijanskih jrarnizij. Na manevrih je ves videmsltf armadni zbor. Zanimivo je omeniti ylede njihove telesne utrjenosti. da so se te dni. ko je bilo vreme zaradi deževja in neviht nekoliko bolj hladno, pogostokrat ponavljali primeri, ko so se skupine vojakov zbirale v kmčekih hišah in se v kuhinjah ;rreie okrojr ojrnjišč. Manevri r>e vršijo tik ob državni meji in ponekod je vojaštvo oddaljeno od nje le p<» 400 m.
K J £ 8 0 moja žena Johaua Černoša, moj oče Gašper čer-noša in Marija Šeligo, Prod leti sta bila moj oče in moja žena nekje v Somerset Co.. Pa. in Marija iir«» j»a v Dnlphton. Pa. Pri »sini jih: da se in r javijo in če kdo izmed rojakov ve kaj o njih. da mi .poroča. .Jaz že od leta 1^21 ne vem nič o njih. Franc Černoša, Graschich No. 5, Post Stainz bei G raz, Austria.
Naročite m na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdrn-tenih driavah.
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" n* UU	*mU
p* "i Slovenci r nil okoUcl,
0=
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Ali ni bilo dolgočasno, pred-no je bil iznajden radio? Kaj so so imeli ljudje tedaj?
Odgovor je lahak: — Več denarja in več miru.
*
Kojaka so vprašali, če ima otro ke. Odvrnil je. da tri hčere. Najmlajša je stara sedemnajst, najstarejša pa dvaindvajset let.
—	Ali živijo pri vas? — ,m> hoteli vedeti. — Ah. kaj še — je odvrnil — saj še niso poročene. Sam Hog. kod se klatijo. Dandanes pride hči šele taikrat h stari-
šem živeti, ko je poročena. *
Drugo leto po poroki, jo je nekega lepega večera prisrčno objel in vprašal:
—	Xo. kako -i se odločila, dra-•ra .' Ali bova šla tudi letos na deželo? Oh. kako prijetno je bilo lani! O verjameš ali ne. kar za-hrepenel sem po kravah, konjih, prašičih, kozah in go»eh.
—	Oh. drajri moj. — je vzdih-
nila — >»j imaš vendar mene. *
Iz statistike je razvidno, da u-tone vsako poletje v Ameriki dosti več moških nego žensk.
Kaj je temu vzrok? {Nemara znajo žensko bolje plavati ali gre
pa več moških v vodo.
*
Te dni sem čital sledečo modrost : — Če so moški .skupaj, poslušajo drujr drugega. < 'e so ženske skupaj, gledajo druga drugo. J Kaj pa. če so moški in ženske skupaj ?
V tem slučaju ničesar ne .slišijo
in ničesar ne vidijo.
*
—	Na k. — je rekel novoporo-Čene svoji mladi in ljubki ženici — tako pa ne m«»re iti več dalje. Včeraj si VMila preveč soli v julio. danes si pa nalila premalo juhe na sol.
*
—	Oospa. bujno kra-im la-e imate!
/— Po materi jih imam.
—	Pa "O š*» izvrstno ohranjeni.
*
Natakar: — Ali želi gospod doktor še knj telečjega jezika '
O os t : — Ne. hvala, ^m ga že
sit. ml že pri listih ven maha. *
Švicarje prvi.*- videl vojaka ta-kozvane rešilne vojske (Salvation Army) in ga vprašal:
—	11 kateri r-eti pa spadaš?
<— Jaz >eni vojščak nebes',
—	Tako! P«»tem pa imaš daleč v kosarno.
*
Zdravnik: — Vnetje traja že nekaj dni, gotovo ste povsod šuš-marili ?
Rolnik : — fNiisem. Sanio pri le-karju sem bil in »a vprašal.
Zdravnik: — Pri lekarjit. seveda! Kakšen nespameten nasvet pa vam je dal ?
Bolnik: — Rekel mi je. naj grem takoj k vam. gospod doktor!
*
Doktor: — Vi imate tur na hrbtu. 'Nikar ga ne zanemarjajte
in vedno ga imejte pred očmi! *
—	No. kako je delovalo odvajalno sred>tvo?
—	Hvala, gospod doktor, dvakrat.
—	Kaj. samo dvakrat?
—	Da. enkrat od osmih do ene dopoldne in enkrat od dveh do
sedmih popoldne *
—	Mama. zakaj ima nevesta vselej belo obleko?
—	Ker je bela barva veselja!
—	Zakaj pa je potem ženin v črnem T
*
K nekemu znamenitemu profesorju medicine pridfc mož s strahovito golšo. Zdravnik preišče bolnikov vrat in pravi t glavo maja je:
—	Nič drugega vam ne bo preostalo kakor . . .
—	Za božjo voljo, gospod profesor. kaj pa ?
—	... kupile »i tirolsko narodno nošo.
—	Želite. prosim, hrastovo sli kovinsko krsto?
—	Katere so pa boljše?
—	'Dobre so ene in druge. Kovinske so trdnejšje in trajajo dalj časa, toda hrastove so b6lj *dra-
I ve in zračne.

r
fill 111 O D i"
HIW YORK SATURDAY, AUGUST 80, 193?
THB LARGEST SLOVEN! DAILY ta V. 0. K
ELLIS PARKER BVTLER:	'
MORILEC RUFA PAVERTYJA
Potom, ko je kriminalna polic'-ja v Hiverbanku tri dni zapore (loma zaman skušala pojasniti "»lučaj Poverty". se je |hkIhI kriminalni komisar Sehulv< v glavni klan Plula i • t»i>l>«. mladega /.■:-
bnega detektiva r. ajrenture *'K v> 11 a i a j« *V m 11 MoncuT\
—	Uubb, — je dejal komisar Schultz, *— >aj hlutitr, mun pri hajam ?
—	Mislim. (1h s«* ne motim. — je odvrnil Philo Gnbb. — Prišli Me go%|M«| komisar, da se pogovo-rite t mano o umoru Ruta Pavertv j«, ker se v«bi ni posrečilo, tla hi razsvetlili skrivnostno temo. ki ob-<iaja ta umor. H'*"ete, dn trta k-netn morilca
—	Ali bi se vam po*rečiki.' — jc vprašal Schulz neverno.
—	Stikati za morilci spada v moj poklic, — je dejal (»ubh preprosto in je dodal po kratkem premisleku : — Ali ho razpisali nagrado za onega, ki ulovi storilca
-— Mestni »vet je razpisal nagrad* l'MK) dolarjev.
—	Ce je tako. bom rad posve-t I ve* *>voj ras nadevi Pavertv. Kakšna so odkritja. ki ste jih doklej napravili, gospod komisar!
To neposredn«! vprašanje je ko-miaarja Sehnltza prisililo priznati. da je policij* doslej dosegla le malo. 1'mor Ruta Pavertvja ji je zn.-tavil tisoč ugank.
Zločin se je zgodil med 11. in 12. |K)lioči. Se ob 11. je bil neki Amo* Tucker pri Pavertvu. da mu je izplačal vsoto denarja <za kopanje nekejra vodnjaka. Tu na.i * menimo, da je Pavertv v hiši. v katerem so g« |*ozneje umorili, ži-vtl .sam
Tuckerj« je iprcmljiil IFenrv Rurjrniei-ter. obče k|x4twan mesar. ki je bil član luteranskega pevskega /Ihuh. Ob* moža sta dobila Pavertvja živega in zdravega.
Rop ni mogel biti vzrok umora.
kajti ko so preiskali truplo so našli v Pavertvjevih žepih njegovo
t'lato uro kakor vsoto 19.45 dolarji-
Preiskava .j«' dokazala, da so Pavertvja. ki je bil po rodu Skot :n po poklicu vodnjakar. zadavili.
Edina oseba. je menil komisar Schult/. ki bi mogla Rufa Pavertvja sovražiti, je bila njejrova žena. ki pa je bivala na Škotskem.
Riifiii je iskal srospodinje in s' je v ta namen obrnil do znancev n« Škotskem. Končno >e je zmenil « Janeto. da jo vzame za gospodinjo za tedensko plačo 25 dolarjev in prosto hrano. Janet je opravljala svoj posel osem mese-icv in še>T dni. ko se je z Rufom - - p< ročila. Ker se je pa ž njim poročila sedmega dne v mesecu proti poldnevu, ni bilo po zakonih nolteiiega dvoma, da ji dolguje plačo za naslednjih šest mesecev, čeprav je bila njegova žena. Janet •c bila varčna kakor vsi Škoti in j" zahtevala .naj ji Rufus poravna p'ačo do poročne ure. češ, da je bila doslej nedvomno njegova gospodinja. dočim je Pavertv trdil, da se je tistecra dopoldne samo pripravljala na poroko in da torej ni bila več njegova gospodinja, teni-> eč žena in spe. Tu se je pričel prepir — a sporna vsota je znaša-;a celih 83 centov!
Da bi se izognil škandalu in da ii" bi izgubil Janet, je Rufus končno privolil, da ji plača polovico njenega poročnega dne in vse bi bilo dobro, če bi >e mogla nenavadna ,'.akonca zediniti. kako na.; bi oelila tistih S3 centov. Janet je zahtevala 42 centov !7ase. Rufus p j je izjavil, da ji da le 41 centov. Janet >c je tako razkačila. da .ie kratkoiualo pograbila svoj klo-■l.uk. o-stavila nl^ža in se vrnila nn Škotsko!
— In Janet se ni vrnila s Škotskega — je vprašat Philo Gubb.
med tem ko si je oblačil kratko,: karirano krilo.
—	Če bi se vrnila, mi ne bi povedala. — jc za god rajal komisar Schultz. — Mimogrede Gu<)b, li-špatc >c kakor kakšna dama!
—	To ni damsko krilo. — je od-' mil Gubb ošabno. — To je preobleka št. 1 !>. — škotski highland-er in to krilo spada k noši gorskih Škotov. V takšnem primeru, ko gre
umorjenega Škota se mi vidi h* bgično, da se preoblečen v Škota, i — Gotovo, gotovo. — je pri.stal , homisar. — Pa si ne .slečete spod-, i. jih hlač. preden se preohlecete v Škota
, — Običajno tako naredim. — je pojasnil Gubb. — toda v janu-<«i*ju in februarju .-i jih ne slečem, da bi mi bilo v noge topleje.
Posledica je bila. tla je bil Gubb videti zelo komičen, ko je stopil 5 komisarjem na ulico. Pisano ka urami krilo nad nezlikanimi hlačami je delalo naravnost grotesken "tis, ki ga ni omilila niti živo rdeča koja in drzna škotska kapa. (ločim jc bil videti z dudo kakor u-!»«'gel cirkuški klovn.
Zato ni bilo čudno, da je njegova nenavadno pojava vzbujala po-! iiornost riverbanskfh prebivalcev, j Gubb je stopal po sredi ceste, da i»i ga mogli bolje videti in kmalu sv-* je pomikal čuden sprevod proti i kraju zločina : Gubb kot preoblečeni Škot, za njim komisar Sehutz in cela vrsta radovednežev, ob strani r?a drugi radovedneži v svojih avtomobilih.
Ko je sprevod prešel polovico poti do umorjenčeve hiše, se je pole:? (lut ha * hipoma ustavil, star, obrabljen taksi.
—	No, Gubb! — je vzkliknil vozač. — IV-akaj malo. rad bi s ta-boj govoril!
Vopač je bil Sandy MaeOnilli-jriti-li.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Wttt 18th Street
New York, N. Y.
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno ve*...................M
▼	fino osnje vei ............1.50
▼	najfinejše usnje vez 1.S0 v najfinejše usnje trda »e* ......................................lJO
SKRBI CA DUŠO
r platno rez..................90
* fino usnje ve* _________1.50
v najfinejše uinje vez IM
RAJSKI GLASOVI
t plitno ?c». .................so
▼	nsnje m. ..............
v fino usnje »e«. _______lil
v najflnejfte usnje ves. 1.60
KVI&KU SRCA
t lmltlrano usnje m. M
v usnje vea..................80
▼	fino usnje vez.____1.—
v najflnej&e usnje vez.
v najfinejše usnje *xda ve« ...................................IS«
v bel celluloid vez._______1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno....................1.—
v najfinejše usnje ve* 1.50 ▼ najfinejše usnje trda ves ..............................—IJt
MARIJA VARltfVlVjA
fino ve« ......................—1.20
v ftno usnje ....................lM
v najfinejše usnje trda ves .........................-........IM
Hrvatski molitveniki:
(Itjriw jatarwtl, fina t«. ..........L-
a air Ifrimm. fina m 1J§
najflnejte tm ........................1.00
SvooCec aeliesltit t platno ...............
fina *e» ................................1.—
Vlenae, najfinejša ves ---------------1.00
Angleški molitveniki:
(m Mladina)
CMM*« Prafcrbaah«
▼ harr«p*.e platnice rets no ....JO v Bilo kost vestno________1.10
t ZA ODKASI.E i
Key of Heaven:
t celuM vezHno ........................1.20
t celold najfinojšl ves ............1J»0
▼ fino usnje vezano ................1.50
Catliolir Pocket Manual*
v fino usuje vezano ................1.30
Ave Maria:
t fino usnje rer-ano ...........--—1.40
POUČNE knjige
Angle&ko slovensko berilo ............2,—
Anjflfško-slov. in aIov. anpl. slovar JO Amerika in Amerikanrl (Trunk) 5.— AncdJAs Hfnlba aH nsnk kaka m
naj alreže k sv. mail ________________10
Boj nalezljivim bOfeznim ...................75
Cerkniško jezero ................................t .SO
Domači ilvinoidravnik broSirano .1.25
Donavi zdravnik p« Kntipo:
t»ro8irano ..............................„1.2S
Domači vrt ....................................1.29
efforeja ........................................1.50
Gospodinjstvo ................................1-80
Hitri ra€uuar —...... ..........................75
Ju ko« lavi ja (Meltkl 1 »rezek 130
1. svetek, 1—2 soooU -..........1.80
Kletarstvo (Mudlekjl ..1................2.—
Kratka arbaka gramatika ................30
Kratki zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .....................JO
Kako so postane drtavfjan Z. D. .25 Kako a«	ameriški državljan .11
Knjiga o dostojnem vedenja ........JO
Knbitna Rafuniea __________________________fe
liberalizem .......................................JO
LJubama in ra ubil na pisma ...........35
Materija in eaeriija ....................1J5
Mlada teta dr. Jsswsa Sv. Kreka .15
Mladeničem, 1. sv. ..........................JO
O. sv........................................JO
'Oko skopaj H centov)
1.— 1.40
USU M« .
fino rosa no
Moj of lioovca:
J5
t najfinejšo nanjo vesano
Mlekarstvo
ftafeSke-kaflrtki tolmač
Nasveti za hISo in dom
Najboljša slov. Kuharica, 068 str.
lepo rea. (KatlnSek) ____________J«—
NcmMkia Sna otftolja:
1 del
. J. dol
Največji splsovnik
Perotninarstvo, broSirano ............1.50
Pravila za oliko ...............................„03
Psihične motnje na alkoholski podlag .........................................75
Praktični račnnar ...............................75
Pravo in revolucija (Pilamic) ........JO
Predhodniki in idejni utemelji ruskega ideja 1 izma ....................1.50
Radio, osnovni pojmi Iz Radio
tehnike, vezano ........................t.—
brofflrano ....................................1.75
Računar v kronski In dinarski
vrljaTl ____________________________________75
ftočnl slov. italijanski hi Hali-
janski-slorenski slovar .............tO
Ročni spisovnib vsakovrstnih
pisem .........................—---------BO
Solnčenje ...........................................JO
Slike iz živalstva, trdo vezana ........JO
Slovenska narodna mladina
(obsega 452 strani) ...............1JJ0
Spretna kuhariea, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana........................3.—
Sadno vhto ....................................40
Sadje v gospodinjstvo ...................„75
Spolna nevarnost .............................J5
Učbenik angleškega jezika
trdo ves____________________________________.1.50
broSirano .............................„...1.25
Uvad v filozofijo (Veber)	1J0
Iz Jugoslavije.
Krvava tragedij« 7 vlaku.
Z nočnim osebnim vlakom, ki vozi i/. Zajrr»'b« na Stišak. sn se peljali iz Karlove« snšaški re«lar Stevo Bije vac. njegova žena Veronika in nujna 7-ietna hčerka. V predoru pri Lira-tKobiljaka je pa Bijevac ustrelil svojo ženo. ]>o-teni je jia skoeil na stranišče in si hotel končati živi en je. pa ni dobro zadel. Tragedijo so opazili šele na Snšakn. ker je hiln družina sama v kupeju. Truplo Bijev-reve žene s«» prepeljali v proseJv-turo. kjer ><» zdravniki ugotovili, tla jo je zadela krogla naravnost v .sree. Bijf*vae je j>a sain(» lažje ranjen. Mož se je baje še dolgo pripravljal na ta korak. V poslovilnem pismu prosi prijatelje in mi-vražnike. naj mu ^proste in pravi, da. je gmotno in moralno uničen. Zato je sklenil ubiti ženo in sebe. To pismo napisal Že IS. .julija.
Neveste so se pocenile.
Med muslimani je razširjen običaj. da kupi ženin nevesto od njenih roditeljev. Doslej so muslimanski ženini v južni Srbiji in po drugih krajih plačevali neveste po 11 ).f M H > Din. gospodarska kriza je pa pritisnila tudi na to kupčijo in fantje so za«"eli razminšljati. kako bi prišli ceneje do nevest. Odlični muslimani nekaterih srebov v južni Srbiji so se posvetovali, kako hi ta zastarali obiraj odpravili. Sklicano j«- bilo veliko zborovanje muslimanskih prvakov, ki .so sklenili, da se bodo neveste v bodoče prodajale po 25<H) Din.
Samomor profesorja.
o. avgusta zjutraj se je u-tr^lil v Zagrebu prof. Gjorgje VuJetič in sicer iz strahu, da bi ne doživel splošnega duševnega poloma Profesor je bilo zelo nervozen in zadnje dni močno potrt. Svoji ženi je zapustil kratko poslovilno pisni o. ki jo v njeni proi-i. naj mu oprosti, «ln si je končal življenje kar je storil iz strahu, da bi ne zblaznel.
Priležnici odgriznil nos.
V	BaT-ki Topoli blizu Subotiee je odgriznil kovač Inibre Kara go svoji priležnici nos. Pred leti mu je umrla žena in mož je ostal z dvema otrokoma sam. Ilotr! se je druarie oženiti in našel je nevesto, pa se nista .poročila. Živela sta sicer skupaj, toda neprestano sta-se prepirala iu slednjič je ostal kovač zopet sam. Ko je prišla pri-ležniea po svoje stvari, da hi se preselila drugam, .ji je Karago med prepirom odgriznil nos.
Strašne muke zaljubljenega dekleta, k
V	vasi <»račenica blizu Bjelo-vara j»' 20-Ietna Ruža Harapin pr«*<l tremi leti zaljubila v sosedovega sina Vida Brleka in tudi fant jo je i ni H rad. Hotela sta se vzeti. Ker je pa fant siromašen, sta Ružin oče in mačeha nasprotovala poroki. Zaljubljeno tlekle .1«* sklenil o končati si ži?vl.ienie in te dni .ie skočilo pod vlak, ki ji je odrezal desno nogo. Od takrat sta oče in mačeha strašno mučila ubogo dekle. Večkrat sta ji skrila. umetno nogo. ki brez nje ne more hoditi in držala siroto zapr-
VELIK MODEL LADJE "R E X".
Xewyoreani /. velikim zanima-'ve d«* Iux<- zasiavm* iadj njem ogledujejo velik mod« ! <>- lian Line. gromne ladje '*RKX". ki je raz- 1/. modela }•* razvidu« stavljen v Seventh Avenue Ar- na krovu :» igrršea /;t t«-n:s. n kaj ca«I i Pennsylvania p«»staje v Xc\v posebnega j«- pa ba/en /.\ plava- Ladja "RKX" •• največja, kar \orku.	j nje. ki meri prr-bfižno ti-o<- dvesto jih j«- !,il«i zgrajenih i//.a vojne
Model, ki je dolg sedemnajst kvadraiiih čevljev.	ter bo nastopila ^v«»j«» prvo vož-
11 a- lidic. Posebno ziia>'-il!ii tudi o-gi-oiu ti i proiiniiMdni krovi. \'si re. da.bod't šilni eolui t« ."»fj.uno t"n-k»- ladje
■m'jeni > prop<- erji.
in pol čevlja, kaže vse podrobno- ...................................
sti in neobičajne prednosti te no- poseben opazovalni most za p«>t- teiubra.
Xa«l nar;gacij.skim mostom je njo proti N >w Yorku dte- 1». >«-p-
to {>o več mesecev v te-ni čunm ti. Jesti in piti Ma ji dajala samo toliko, da. ni umrla. Xekoč .ii celih * »sem dni nista dala j«'sti. Poleg tega >ta jo neu.siniljeno pretepala in jo pustila po ce!«1 mesece v umazanem perilu. Nesnaga, smrad in golazen v čuinuati je bila tako strašna, da zdravnik uK"-g«-£ro dekleta ni mogel pregledati. Xečloveški oče in mačeha .se bosta morala zagovarjati pred sodiščem.
Zaradi cigarete nož v prša.
V vasi Osijek hli^n Križevcev sta se sprla kmeta Pa jo Cratlaše-
vir- in. Dragotiu Kadanovie. ker je 11 radavie udaril liadaimviča po licu, ko je kadil cigareto t;i-ko. da sc nui je raztrešči tobak. Kadanocvie je pograbil Oradaše-viča in ga trikrat treščil ob zid. nato še oh tla. To se je ugodilo takoj p<> obedu, proti včeru sta se ]>a kmeta zopet spoprijeda. (ira-daševič je pograbi! kuhinjski nož in zabodel liadanoviča petkrat v prsa tako, da jc obležal mrtev.
V morje zaradi nesrečne ljubezni.
Te dni -o našli v Kumhorskcm zalivu mrtvo 22-letno Andjo Mu-«tur iz Kumlxira Audja je bila zaljubljena v f i o > t a vnega jioilna red-nika mornarice, stariši ji pa tii-o dovolili poročiti >e v. njim. '/• at«> je sklenila kom-ati živi jen j«-. Xajprej se j<- hotej.-i obesiti, pa se je pretrgala vrv. Starši -o potem strogo pazili na njo. vendar se ji je po posrečilo ponoči zbežati od doma. »Xa nojre »i je privezala 2!> k«r težak ko.- želi-za ill .skočila v morje.
PODJETNA KRALJICA LEPOTE
BREZPLAČNA REKLAMA
Mirrele Lcfarueitva je i/. /«■!■• nirl« dne toulon.sk-- r« dbinc. pa j"' ravnala 1 nedo.stojno svojun! kraljevskim dost<«jaji,stvom. ki j i j j«- l«i!;» priso jem« tri i« ta zapored, na lepotni konkurenci na franco -ki rivijeri. kn je bila izvoljena /.i1
kraljico l«'p««te. \*>-!ika -"-a-st ji je šla najbrž prevef- \ urhi%'o iii mi>ii-i;i j", dii ji je ki.t kraljici b-pore \dovoljeno. Začela je slepa: iti j Kar na debelo. Sicer so jo take s|;r. mine obhajale tmli že |»rej. pa > ■ j
podedie i:i š<de i:«> je p - J
iiala
st;d i kralji« a i'*p«>*-*. je >tr>pi!a oo-«jrtunn:i in polzko j.ot. Z" kot 14 letno dekletce j-' poJ>egiii!a z m'-ma n začela sv >jo pustolovsko k;!-I'ijcro na juiru K ranči j
K1 "t kraljica b'pote je pa na>t«» pala V'i"-infti)i;i v vlogi f-«lvetnice. \* <lvet uišk«*m t.darju j" nastopala v .sodniti dvoranah. p<> uredništvih s.- jc i/dajala za novinarko in pod slavnimi ineni j«- najemala po najlepših hotelih .-''itc. l/p -,-odil.t >! j«' m i nego d«'iiarja. kupovala kra>iie obleke, kožuliovine in dragulj«', ne da h; kaj plačala \a j novejše sleparije je uganjal;: pod imenom pariške iMlvetiPCi-Andi '«* <'liantabA«'. ki j> naenkrat dobila e»»l kup račun 'V in •»-pomil'ov, pa j«' seveda fstrmela, ker ni imela pojma o nakupu v računih navedenega blaga. Velika
spretnost podjetne kr;iljttre le;>«»-te se je p.ik;i/;ila tll'li V telil, da je
i/iiala lir«-/ sledu iziTililti 11) «la jo policija /ilaj zaman išče.
Ni vr«lno dobro, če j«- človek pr vnet zaščitnik ncrale. tem .:«• prepri«'-al tudi pariški duhovni ■ če llribdieju, znan f>o .-vojih e-Meiiricnih nastopih pr« ti n-litoral-liirn |tlakaiom in tisku. M<>/ j«- n«-hote napravil dobro reklamo nekemu knjigarnarja na Avenu«* «le < »riean.s. iuL-Ieč. da bo storil nekaj i:;t povzdigo javne morah*, /e o-petovaiio j« ta pariški SavonarnfM trga! po mestu lilm.ske plakate, 'i
>ri bih* na njih ž«-iišk«- razgaljene bolj. nego >e je /.r|el,, strogemu «"•'.-\ai ju morale dostojno. Te dni j" pa opazil pri knjigarnarju na Av». nii«- de Orleans v izložbi pohuj-
-Ijiv«- ovoje knjig. Začel se je zgražati iti 'galsm- dajal 'bik«« sv«jj'j-iiiu ogorčenju. Seveda >e je kmalu j/bra I o okrog njega v>e polno rado\ednežev. ki so >e pobožnem'1 možu posin«'h »vali. Sramežljivi tiuhovni oče je imel na množic.* rad« vedm-žev «-ej(, |,rai!;o pridig * o propa« la u ju mor;ih*.
Sle lujič je prišel knjigarnar «/ tigovii.e in k«> si> mu povedali, kaj se je zgodil je dejal: **Xi>eni p,:-šel. duhovni	da bi se z vami
prepiral, temveč da bi pmdajaf.' hi res so bile kmalu prinlane v.-e Icnjigc ki jih je bil pat«-r UetL'-liem p rokici in knjigarnar >i je -^f'.-«jo\( rl i j i c > mel roke.
Veliki slirvCTWkl iphoraft: ibfr-km pisen, listin in vlog tm za-
sebnike in trgovce

1.25
Veliki vsevede! ................................M
VoMiltm knjižic« ............................M
Zbirka domačih zdravil Zdravilni utHte Zel hi pkvel. slovar naravnegn zdravilstva________________________________
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............lJt
Zdravje mladine .............................1JS5
Zdravje m bole*en v dikmll hHi,
2 svečka ................................
Zgodovini Srhov, Hrvatovhj Slovencev (Melik) II. CTCKCk
Proroko value karte

Knjige pofiUamo ^odtsil&e vrodto
"GLAS NARODA*
Zlt W. U Street
Poziv!
flsdajanje lista je v sveži z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N.
it
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. J 8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POFJOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
STRAHOVITA TRAGEDIJA BEDE
I'iiriski li'-ti |ioro<";«j»j o fjrozni tragediji bede. letni n>lnžbf-nec rilifirniee v Dieppi* Georg<» Ride/: je pi"ed	in<*."«*i-"i /aradi
f-iihleira zdravja zapu.stil .službo iu kmalu jr iziriitil iz mesta. Ker je žena -ania pravila. d;i je odpotoval njen nm/ v Idil*- k domaeim, da bi lf-il. se ljudem ni zdelo eudno, da je naenkrat izginil. Nekega dne -o |»h .sosedje *rf».pe Ridez. ki o-pr«v!ju prvde hišnice, opazili, da sn okna njenejra .stanovanja zaprt« in zastrta. Ker so bila okna za>trta tn-di naslednje?« dne. so se zanimali, kaj poiVnja žena v stanovanju. Nn-šli so vrata odj>rta. o ženi pa ni bilo dnha ne sluha.. Vrata njene spalnice ho bila pa zaklenjena in ko so jiii odprli, so zagledali grozen 5 rizor.
Xa postelji je ležal pokrit s eo-so pisni in papirjem Georges Ride^ mrtev in truplu se je poznalo, da jc mf>ž umrl že pred meseci. Ves ta čas je imela žena mrtvega moža doma. >osedom je zatjrevala. da j4! odpotoval v Lille. Zakaj je to storila. bi moirla povedati samo ona. 1o<la vse kaže. da je skotila v vodo. Ljudje so prepričani, da gre za strahovito tragedijo bede. I "boga zakonca nista imela niti toliko denarja. da bi bila žena lahko poskrbela za možev pogreb. In tako je imela sirota skoraj 10 mesecev do-- ma moževeo truplo.
•m
•-a
ODA"
NEW YORK SATURDAY, AUGUST 20, 1832
m LARGEST SLOVENE DAILY In U. A.
Is.
Trpljenje ljubezni
BOKA* B ŽIVLJKH JA.
Za Glas Naroda priredil I. H.

(Nadaljevanje.)
—	Ne, nikdar tega ne morem! O. milostljiva gospa — in nenadoma prične Trudi jokati; ni mogla zadržati solz — kako sem nesrečna! In kako dobro bi imel pri nas — ta hiša je kot nalašč u*ivarjena zanj, da more delati.
—	Toda on ni za vas, ljuba gospiea. Moj bratranec ni za vas. S^loh ni za zakon. Vsaka žena, ki bi ga poročila, bi se mi smilila. In čt ga še tako cenim — vsaki bi odsvetovala. Tn v vašem slučaju — moj bratranec je vendar dvakrat starejši kot pa vi —
—	To ni nič. Ravno nasprotno: mladega moža niti ne maram. Gledati moram v moža. do katerega imam spoštovanje.
Krika se mora lahno smejati. Domišljije mladega dekleta, ka-koišne je tudi sama imela nekoč.
—	Toda od tega ne morete živeti, draga moja. In to je poglavitna stvar. Moj bratranec, žal. ni v .položaju, da bi mogel skrbeti za ženo. kakor se splošno zahteva. Na kaj naj se oženi? Na bodoče prejemke za dela. ki še niso gotova? O. draga gospiea, biti žena u-metnika. je v največ slučajih življenje polno zatajevanja in pomanjkanja, kajti vsakdanjih zahtev ne morete odpraviti in pogosto se ob tem razbije zakonska sreča. Vi ste še premladi, da bi mogli vse to videti.
—	Ako ima žena svojega moža rada. >e marsikaj nauči. In jaz imam Mirka I^evarja zelo rada —
—	(iospica, ako svojega navdušenja ne zamenjate z ljubeznijo? Ker se je že najin pogovor obrnil v to smer in sem nekoliko pogledala v vaš«* .srce. vam hočem popolnoma odkrito povedati — z vašimi osemnajstimi leti vas je škoda, da bi postali žena mojega bratranca. In ko bi vaš oče še živel, bi snubca s^voje hčere prav gotovo najprej vprašal: — Ali morete preživljati družino?
Trudi mora pritrditi, toda naglo pripomni: — Toda imam toliko, ne glede na hišo. da bi v skromnih ozirih lahko živela.
—	Ta pojm je tako prožen. In zahteve mojega bratranca po zunanji obliki življenja niso ravno skromne. Kad se lepo oblači, rad dobro je, rad pije in žal, tudi preveč — preveč! In ako mora za v>c to plaeati z denarjem hvoje žene in ako mu pri domačem prepiru, ki pride prej ali .slej pri najboljšem zakonskem paru. očita — draga gospiea. najhujše, česar nikdo več ni mogoče popraviti, v zakonu je. ako žena pusti možu čutiti, da pride \>e od nje!
—	Tega ne bi nikdar storila, milostljiva gospa! Naj samo v miru dela. V hiši njegovih starišev je bilo vnedarle težko zanj.
—	Mirko je pri tem pretiraval. Je bilo mnogo sam kriv in pri tem je zelo slab v svoji volji.
—	Pesniki so pač podvrženi čudnim razmeram. Saj človek tudi ne more vedno duševno delati. Saj to ni tako. kot bi čevljar napravil par čevljev in krojač obleko, — pripomni Trudi v svoji modrosti.
Erika se smeje — slišim bratranca. Njegova oproščevanja in izgovori. Toda: pred uspeh se bogovi postavili znoj — tega pa ne pomisli. Tudi ženiji morajo biti .pridni!
Trudi globoko vzdihne. Na n,jen obraz leže globoka resnoba in ne da bi bila vedela ali hotela, se po njenem licu spolzi biserna solza. Erika jo prime za roko, jo pogladi in prične s previdnim glasom. — draga mo.ia. kakor ste mladi, vendar pa ne boste mislili, da bi bil človek kot je Mirko Levar brez kakih ljubavnih zvez —
—	O, milostljiva gospa, vi mislite Ulo! — jo Trudi živahno prekine. — Vem —
—	Kaj veste? — Erika je bila malo osupnjena. Nerazumljivo *e ji je zdelo, da je Mirko o tem govoril s tako mladim dekletom.
—	Gospod doktor mi je povedal, da ima neko prijateljico, ki ji je ime T la in da je zelo lepa in dobra. Da pa ne mislita na ženite v —
—	Seveda ! Pri vsem tem pa ima Via Mirka zelo rada. Poznata «e že vet" let. In kako bi ji bilo žal, ako bi šel od nje —
—	Toda na to mora računati. Take prijateljice vendar noben M o vek ne poroči. — S kako otroško krutostjo je rekla to Trudi. Eriko je zabolelo.
—	Seveda je na to računala — toda ne, da bi ga izgubila za katero drugo. Vi ste še premladi, da bi mogli to razumeti. Še enkrat. Trudi. — dobro mislim za vas — opustite to romantično zaljubljenost. To bi bila vaša gotova nesreča. In tu je nekdo drugi, ki vas ima rad — moj bratranec mi je pripovedoval o nekem mladem zdravniku —
Trudi zardi kot ogenj.
—	O. Valter Erjavec, — naglo reče. — Saj niti ne vem. kaj gospod doktor hoče.
Erika boža nežne, toda pri vsem tem močne roke mladega dekleta.
—	Trudi, marsikatera pretoči sto in sto solz za svojega ljubega. ki ga pa ne dobi in pretočiti bi jih morala na tisoče, ako bi ga imela — med te spadate tudi vi. Jaz sama pri tem nimam ničesar, ako vam odgovorim. Toda neskončno bi mi bilo žal. ako bi tako lepo, ljubko dekle, kot ste vi, padlo v nesrečo. — In Mirko Levar je taka nesreča za vas.
Trudi na to ne odgovori. (Jloboko in bolestno vzdihne. Njene lepe until ice se zategnejo. Ni se mogla premagovati. Z rokami si zakrije oči in prične bridko jokati.
In Erika jo pusti, da se izjoka, ker je vedela, da si bo s sol-j.ami olajšala srce. Lahno in nežno ji gladi plave lase s čudovitim občutkom v svojem srcu.
Nekdo pozvoni Trudi se zgane in si z robcem naglo posuši solze.
Ako je slučajno Mirko, ne sme .videti, da je jokala.
In ravno on je bil — pa ni bil sam. Služkinja naznani:
—	Gospod doktor Levar, gospod doktor Grom!
Ako Trudi ne bi bila tako zelo zaposlena sama s seboj, bi mogla opaziti, da je Erikin obraz naglo izpremenil barvo; bila je smrtno bleda, takoj naito pa rdeča kot škrlat.
In ta rdečica je še bila na njenem licu. ko »ta oba gospoda vwtopila.
Kako presenečenje! Dr. Grom v njeni hiši! Tega ni pričakovala.. Ko mu v pozdrav ponudi roko in čuti na njej njegove ustni-ee, se otrese in akoro *koro boječe išče pogled njegovih oči. ki so gledale l.ludno in resno, brez ljubeiznjivega, tajnega sporazumljenja.
Govorili so brezpomembno, uljudno. Mirko dvigne pokrov posode za čaj in tudi steklenico za rum.
Draga sestrična, ravno dovolj je še za naju dva, samo če bi prinesla malo več ruma —
—- Mirko, za oboje bo preskrbljeno, — se smeje Erika, — ako le lux-eta gospoda medtem poslužiti cigaret? — Erika jima ponudi e garete in roka se ji tre**, ko se ga dotakne.
—	Mnogo časa nimava, Erik«. Doktor mora še na neko sejo; med potom sem ga pripeljal sem. In s seboj bom vzel gospieo Trudi. da bomo do večerje doma. Drugače bo gospo fcolarjevo skrbelo.
Za skodelico čaja boata še imela dovolj časa. — Tiho da Erika služkinji nekatera navodila. In kmalu se vrne h čajem in narez-
Ali je Trudino srce bolj utripalo kot Erikino? Kmalu zavlada veselo razpoloženje. Mirko je imel glavno besedo; pripoveduje vse novice, nekaj anekdot, nekaj iz gledališča in imeli so dovolj povoda, da so se tudi smejali.
Prvikrat je dr. Grom sedel v Erikini sobi, ki je nosila znak njenega ljubkega bitja. Njen fini, mehki okus se je kazal v izbiri barv, v blazinah, slikah, knjigah in v vsem, kar je tako kazalo na lep, vabljiv dom.
In dim šmarničnega vonja, ki je vedno obdajala njeno telo. se je razširjal tudi v tej sobi. Vse jc bilo tako složno v barvah, da se je moral vsakdo počutiti zadovoljnega.
(Dalje prihodnjič.)
MORILEC RUFA PAVERTYJA
Nadaljevanje s 3. strani.)
— Ej, Gubb! — jc zavpil zno-i — 19 dolarjev in 43 centov. — va, — prenehaj s tem prekletim je odvrnil ta in Gubb jc buljil v I iskanjem na dudo, drugače boš j številke pred seboj.
— Gubb je presenečen. — je za-
se Pavertvja iz groba spravil. — Kakšna manira pa je to, pLskati sedaj na dudo!
Gubb .se je ustavil in pogledal Gitilligi ha.
—	Pred vsem. MacGuiUiguisli, — jc dejal Gubb ošabno, — preti v>em sem preoblečen v Škota in nihče ne sme vedeti, da sem Gubb. Pravo ime hi moralo biti tedaj Donald MacD mald. In drugič spada duda k inoji preobleki in je vse eno. kako jo igram.
—	I>obro. — je dejal Sandy MacGuilligubJi. — V*ak p«» svojem okusu. A kako bi bilo. če ht vstopil v moj voz.' Petdeset centov za vožnjo.
—	Preveč! — je dejal Gubb, — 2."» «*ent«»v ti dam.
V«»ža«" ga temno pogleda.
—	:,0 eentov je moja cena in 5(1 centov prcjineiti. če prej ne, pa popnoje. Jaz sem jMrštenjak. Gubb. in ne vzamem ničesar, kar ni mojega, a kar mi pripada, tn Iri-eni.
S temi besedami se je obrnil in odpeljal. A mu ni prišlo ua misel, da bo njegova nepremišljena izjava prej ali slej pomagala do raz krinkanja iskanega morilca.
Ko je Gubb dospel do umorjen-čevega stanovanja, je odložil dudo in je pričel po vseh štirih preiskovati tla. Najprvo je odkril staro obrabljeno .sveto pismo in med stranmi je našel potrdilo za neko prejeto vsoto. Napisano je bilo s svinčnikom na košček papirja in je velelo:
—	Prejel od Rufa Pavertvja 4o centov za eno vožnjo. MacGuilh-
guish.
—	Ha! — je vzkliknil Gubb, ko
šepetal komisar Schultz. Njegovo opazko so takoj ponovili gledalci
—	Detektiv Gubb je povsem presenečen in ne ve, pri čem je.
Slavni detektiv pa je bil gotov, da je na pravi si M. Morilec mu je bil znan in tudi lnuiiv mu je bi! jasen. Kar ga je potrjevalo v njego vi sumnji, je bila pobotnica starega sv. pisma. Gubb .si je lahko predstavljal besnost rdečelaso-ira šoferja, ko mu je skopi Pavertv hotel izplačati samo 4o centov na-moto 50. Ni bilo dvoma: MacGuil-liguish je umoril Pavertvja.
—	Ali je GiiilliguLsli zunaj.' — j«» vprašal Gubb. Sandija ni bilo tu. Trenutek pozneje .-ta se odpravila dva moža a. motornim ko-lesom na |w>t in M a se kmalu vrnila z vozačem.
—	Gubb. stari prijatelj, ujel .-i me. — je dejal Mac resignirano.
—	Priznati moram, da sem šel predal«-«". ko mi je Pavertv odrekal pet eentov. prepozno sem vzel mh-je roke od njegovega vratu. Ne d i bi umoril človeka .za par umazanih centov, t««la groš je groš. (t llbli.
Ilip'nna je zavlada mrtvaška tišina v .sobi. Slišal bi iglo pasti.
—	Kakor rečeno. — je nadaljeval Mac. — sem stopil k Pavertvu in zahteval pet centov, ki mi jih je dolgoval. Slišal sem namreč, da mu je Tucker izplačal 20 dolarjev. Prekleti skopidi se je branil in mi je pokazal pobotnico. Prišlo je do grozovitega prepira. Sedaj počneš lahko z mano. kar hočeš, Gubb. Prejel sem svojih pet centov. Toda stori mi uslugo: za božje voljo ne piskaj v dudo. Tega res
P 0 ZI v
_1_
NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno
(pošiljanje lista. Uprava 11 Glas Naroda''
Škote vedno po-di. Obrnil seje d.> komisarja Schultea.
—	Če gre za umor ali ulwij. se mora spreten detektiv vedno oživeti v ulogo in značaj osumljen • osebe.
—	Gotovo,— je odvrnil Sehultz. — a v tem primeru ste tako tudi ravnali. Gubb!
—	Prilično. a ne popolnoma je dejal Gubb. — Žal sem obdržal .svoje hlače. Kakor \«->1e Škoti ne
nosijo dolgih lila«" k svoji narodni
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
16.	septembra:
i •lynipir v »"herbourj Mlnnew-u»ka v llavr«
17.	septembra:
A<|uitaii|a v Clierboorg R'H'hamlf'411 v I«a%re \*«>l«>n(J;ttn v l!<>ul"cne ur iter Augustus v <j«-novo
SHIPPING NEWS
KRIZA GLEDALIŠČ V BUDIMPEŠTI
21 avetusta:
Cbluml.ua v Cherbourg in v Drmea
24. avgusta:
K .rt v Ch. rl-.iirjf In v Kremen 1 'jlM-hijrirt v Cherbourg in v llam-t-urp
26.	avgusta:	#
t'oale liiancjminn v Genovo Hunwrli' v eht-rtn.urg Wtftfrnknrf v lli..r»
27.	avgusta:
:!»• «!*■ Krame v 11»vr«
Minni-wi<K» v »*h-rb<Mir(C Ibittprdain v Chetlmurs In v IV ul'-tnt Mer
30	avgusta:
th-in v ChrrtN>urf l-afayelf* v Havre
Hurtling v '_h»-rlx»ur»c In v Ilnm-
DUrK
Htuni-n v Ch»-lliourg In v Bremen
31	avgusta:
oiympir v Ch»rl»iiint A<|Uit;tnla v 1'herbourg Iti-nia v (Jenovo
Cherbourg
n v Premen
-iL.iTirg lit llamtiur^
je bil pobotnico študiral kakšnih 15 minut. Nekoliko radovednežev,'ne morem prenesti, ko so se bili zbrali v veži. je .stegnilo vratove in strmelo v Gubba.
Dolgo je sedel Gubb na tleh, potem .>e je dvignil, vzel svinčnik in papir ter napisal nekoliko vrstic. Nekoliko minut pozneje je pozval Henry j a Burgmeistra in A m osa Tuckerja. Zvedel je od njiju, da je Amos na večer umora izplačal Pavertvju natanko 20 dolarjev v bankovcih in da je Ru-fus poželjivo segel po denarju s pripombo, da ga potrebuje kakor vsakdanji kruh, ker nima niti centa v hiši. Po tem zaslišanju je Gubb napravil naslednji račun:
dol 20.00 d »l 0.05
dol 19.95
— Koliko je znaašla vsota, ki to jo našli pri Pavertvju, ko .so odkrili njegovo truplo :zunaj mesta? — je vprašal komisarja Sehultza.
—	Storim ti to uslugo pod pogojem, da mi odgovoriš na neko vprašanje, — je odgovoril Gubi). — Pri Pavertvju so našli 19 do larjev 45 centov. Ni res?
—	Re.s je.
—	Trdiš, da nisi lopov.
—	Nisem lopov.
—	Zakaj pa manjka 50 centov '
—	To je tako; liila je smola, da je Pavertv skoraj izdihnil, ko sem prišel po svojih pet eentov. Prva moja misel je bila, da .spravim Pavertvja v svojem vozu kamorkoli proč iu ga odložim. Pa ni se ujemalo popolnoma. Še vedno je malo dihal, ko sem ga i^tovoril. Voz-
Težka gospodarska kriza je zajela tudi gledailšča in kakor po drugih večjih motili, prede gledališčem slabo tudi v Hudimi »ešti. P'h1 pritiskom t<-žkih gospodarskih razmer so ravnatelji hudimpestan->kih zasebnih gledališč sklenil) oltčutno znižati plače gledališkim igralcem. V času konjunkture v liiidimpešti nis'r bili redki primeri. da je dobil igralec za en nastop .">00 do B00 pengo. Zdaj so pa ravnatelji zasebnih gledališč .sklenili znižati gledališkim zvo'.dain honorar tako. da bodo dobivali naj vet KM I pengo za en večer.
Še bolj bodo pa prikrajšani i-gralci državnih gledališč, ki so ni odredbo komisije za štedenje vsemu svojemu osobju a. ravnatelji vred odpovedali službo, potem s » pa sklenili z njim nove pogodbe, ki >o v njih plače znižane za -30 do 40Vc. Ravnatelj kraljevske opere Radnav je imel doslej 3U.000 pengo letne plače, odslej bo pa dobival samo 24.000.
KORAN V LATINICI
Znani carigrajski turški založnik Ibrahim Ililmi je izdal v juniju že drugo izdajo korana v latinici. Lanska iu prva je že vm:-prodana, ker so jo pokupile šole ki ne sinejo vts" rabiti arabske a becede. Xova izdaja je vzbudila ni na od njegove hiše do kraja, kjer veliko zanimanje tudi v javnosti, so ga našli je znašala 50 centov J Muslimani radi kupujejo koran \ Razumeš sedaj?	latinici, ker je pastal umljiv tudi
Detektiv Gubb je gledal zelo preprostemu človeku. Transkrip-resno predse. Xi bil popolnoma za-'cijo izvirnega besedila je oskrbt 1 dovoljen s seboj. Moral bi vedeti,' Izmail Bej, najboljši poznavale.-da bo Mac kot rojen Škot tudi ve-J korana. Opravil je težek posel in dno kot Škot ravnal. Pa li so /a'moral nekoliko spremeniti latinske
črke po zgledu madjarske pisave, cla je izrazil vse arabske glasove.
.......................... g
MORSKA KACA
t. septembra:
CenerU v. Slurl. N^w V'.rk v Cl
2.	septembra:
I\«ri* v H:«,-'re Minnetotikt v llavr*
3.	»septembra:	, Ve«-n-'arn v Itoutogrie »ur ller
5. septembra:
vi;i/;ania v tkst T. septembra:
Jlai-Mif v r*h.-rl.*»i»rg
Manhattan v Havre
8.	septembra:
llcrpnssirU v f'hcrlxiiir* I >rosfl.-n v i'lifrl-.nrr <n Kr.,n»n Albt-rt lt«tin v Cherbourg in INmlmr«
9.	septembra:
Evr->|.H v iMifrh-.urg In v firemen France v i I ivre Pennlarnl v tluvr«
10.	septembra:
Conr.. lirci le v Obnovo Stnt<-n<»;(in v l^>iil<gnn mir Mer fhamritain v linvr» St l»n.« v t*hrrl>oMrg In Hamburg
11.	septembra: Pennlsiria v- IIa vre
13.	sertembri:
CotunibiiH v i!Iu*rlnnjrg In v Itrernen
14.	septembra:
lie il" Ki;tn-c	linvr»
Maiiretania <*hert«oiirg Pr«. CCMMWU v Havre
15.	septembra:
RivniPn v ■ "h.-i l»mrK In v Hri-mon
Hamburg v Ch»-rl»»nrg in v llamb<iry
CENA
DR. KERNOVECA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REAOER)
St*ne damo
$2.—
Naročite x* Pri
KNJIGARNI 'GLAS NARObA
216 West 18tb Street New York Clt>
20.	septembra:
Leviathan v
21.	septembra:
Paris v Ilavro
22.	septembra:
Ht lit t Kart v l"i»-rV« ijre In v Bremen Deutachkind v t^berbourg in v ll.titihtir^
23.	septembra:
M.vj«-J«ti'- v v'h-rfx.urg \Vebt>rnland v H j. rt
24.	septembra:
SATniMA V Tf>T
|jfay.ite v II t v r-
l:«rtf r-r<1.i rn v	nur M. .
Cl«-v»-laii«! v Chen« ur« iti v Haml-urg
2S septembra:
Korr.pa v «*h»rl«>urg tn v Kremen \V elite rn land v Ha*, re
28.	septembra:
1'rr.s llar-lii.g v liavrn
29.	septembra:
It.-r.-iir ri.« »- r h<-il-<.iiric Cen v Ste-jh. n Kr^ni^n
N-w V«.rk v Clirrli'iiirK in
v lUmbu g
30. septembra:
I l<>m< i !<• v ' "h -rl«'" rg >1 irin-t-■nk..i v Havre
1. oktobra:
lie d.* Fr.tti'" v If.ivre r'.rein»-n v - "li.-r»->'ii k In v Hrrni«n Milu imK*-.- v	rln.ur« In v Hamburg
li'-m.t Vffiul;
V
. rn v
■ri<
!< 'Ci >ur M-r
V JUGOSLAVIJO
Preko Hivri
Na Hitrem Llcspresnem Parnitii
ILE DE FRANCE
L'7. AVarsTA (opoldne) //. Sepfruthrit — I Oktobra
PARIS
L', S* i >t < >n h m — 20. Scphiiibra
FRANCE
i). St ]>t* m h rti
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLCaOSI.AVI JE
Za pojasnila in potne liste vnra-iajte n i še pooblaščene agent*
9r»eaeh Jdrie
STATE STREET. NEW YORK
Do LJUBLJANE
in nazaj
TRFTJI RAZRED
s159.-
Moderna udobnost... Nc-prekosljiva služba___Tedenska odplutja iz New Yorka.«. Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg-American line
Q| 39 Broadway, NewVork
Mali Oglasi
v
imajo velik uspeh
ii
Pred kratkim je dospel v Nea-|| ! polj mali angleški tovorni parnih | j " Panther". Njegov la«tnik in ka-p I pitan Bossum se je tal^oj oglasil v j zoološkem vrtu in je bil zelo o-1 gorČen, ker ni mogel prodati živ.* g morske kaee. Ujel jo je nekje bli-1 zn Jave. Kača je skoro 2 m dol-| ga, ima plavuti, sicer pa izgleda g j>rav tako, kakor vsaki drugi gad. g Privabila mu je dosti radovedni-J zev. a kupca, ki bi pristal na /..i-1 htevano pretirano visoko ceno. n<' 1 najde!
I "To je res obupno!" je vrcdiho-| val kapitan. "Koliko časa sem za-i mudil s to kaeo. Vsi jo hočejo vi-I deti a nihee je ne kupi. Mislil i	da sem z njo našel premoži-
I nje. sedaj pa ni nič. Koliko rasa. | -o se prepirali znanstveniki, ali ni | morska kača samo pravljica. A | zdaj. ko sem jo ujel in živo pripe-| ljal v Evropo, se zdi predraga v vsakem muzeju, kjer sem jo ponudil.
Osebno Vodeni
JESENSKI IZLET
o JUGOSLAVIJO
na največjem Cunardovem ekspres parniku
BERENGARIA
Odpluje iz New' Yorka proti Cherbourg
7. SEPTEMBRA
Posebne privlačnosti .so: .znatno znižane cene za tretji n:z-red in novi prostori v prejšnjem turističnem razredu za potnike tretjega razreda. Udeležence tega ideta bo spremil na njihov cilj izvežbani potniški uradnik Ciuiard Črte ki bo tudi skrbel za njihovo prtljago in vso. kar se ti«'e potnih listov. Samo en ono«* n a vožnja na posebnem vlaku i i Pariza. Vprašajte takoj pri:
LE0 ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE, INC.
1359 — 2nd Avenue
New York
ali pri
CUNARD LINE
25 Broadway	New York