(kodni vestnik
občin Ormož in Ptuj
Leto XI.
Ptuj, dne 15. maja 1975
Številka: 7
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ
50. Občinski družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnega dohodka in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975
OBClNAPTUJ
51.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
52.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj.
53.	Odlok o davku na promet nepremičnin v občini Ptuj
54.	Odlok o družbeni kontroli cen v občini Ptuj.
55.	Odločba o preimenovanju Glasbene šole Ptuj po slovenskem skladatelju Kariu Pahoiju.
50.
Izvršni svet skupščine občine Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski svet zveze sindikatov Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska telesno-kulturna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupnost Ormož in Občinska skupnost socialnega varstva Ormož.
SKLENEJO
OBČINSKI DRUŽBENI DOGOVOR
o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975
1.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v letu 1975 delovali tako, da bo s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter obsegu in strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, kije opredeljena z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in izhodiščih za družbeno ekonomski razvoj, skupno ter splošno porabo za leto 1975 v občini Ormož.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo s svojim delovanjem ustvarjali pogoje, v katerih bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu z dogovorjenimi cilji, družbeno-ekonomskega razvoja in ekonomdce politike, lahko odločali o razporejanju dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela, njenih razvojnih programih, programih samoupravnih interesnih skupnosti ter Krajevnih skupnosti.
3.	člen
Udeleženci dogovora bodo na področju delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča:
1.	da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka,
2.	da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov,
3.	da bodo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje, in so imele v letu 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca:
-	pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečale nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov,
-	nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se-bodo povečali življenjski stroški.
V slovenskem gospodarstvu je znašal v letu 1974 mesečni nominalni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca 2.233.— din oz. 1.565,— din neto - izračun s številom zaposlenih na osnovi delovnih ur.
4.	člen
Pri izvajanju stališč resolucije, da naj se sredstva za razširjeno reprodukcijo povečujejo hitreje kot sredstva za osebne dohodke, oziroma, da rastejo realni osebni dohodki bolj počasi kot produtkivnost dela, bodo udeleženci dogovora uporabljali naslednje primerjave:
-	stopnja rasti sredstev za osebne dohodke bo največ 90 % dejanske stopnje rasti dohodka,
-	stopnji povečanja dohodka za razporeditev in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enaka obdobja s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta,
-	stopnji povečanja realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela bosta ugotovljeni za enaka obdobja tekočega in preteklega leta in
-	enoto za spremljanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dela določijo udeležencev svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka.
5.	člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe, ki bodo zagotavljale:
1.	na področju politike delitve osebnih dohodkov:
-	najnižji osebni dohodek, ki naj ne bi bil
manjši kot 2.400,- din (bruto) mesečno za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic;	i
-	za osebne dohodke delavcev, katerih delovni učinek je izmerljiv in so osnove in merila določena v samoupravnem sporazumu dejavnosti, ni zgornjega limita; ugotavljanje najvišjega osebnega dohodka delavca na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, na katerih delovni učinek ni izmerljiv, se določa na podlagi osnov in meril v- samoupravnih sporazumih dejavnosti;
-	sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po merilih samoupravnih sporazumov dejavnosti, kije tudi del osebnih dohodkov iz naslova minulega dela.
2.	Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev:
-	za stanovanjsko graditev vsaj 6 % od bruto osebnih dohodkov,
-	za izobraževanje delavcev (strokovno izpopolnjevanje) vsaj 1,5 % od bruto osebnih dohodkov.
3.	Za sklad skupne porabe:
-	da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo.
4.	'Na področju urejanja prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške:
-	za topli obrok, glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela, • največ 200,- din mesečno na delavca,
-	za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi ter povračilo stroškov prenočevanja, ki v skupnem znesku smejo doseči največ 300,- din (do 140.-* din dnevnica in do 160,- din stroški prenočevanja na podlagi računa);
-	dnevnice za službena potovanja v tujino se določjjo v višini, ki velja za republiške upravne organe;
-	nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 din za prevoženi km;
-	terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini do največ 65,- din na dan, pri čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavce.
'V..
STRAN 34
6.	člen
Udeleženci tega dogovora si bodo prizadevali, da se bodo zbirala sredstva za naložbe v dijaške in študentske domove za leto 1975, ki jih v ta namen združuje gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, štipendije in iz drugih virov.
7.	člen
Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno ter splošno porabo bodo rasla za 3 odstotne točke pod nominalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 % nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda.
Osnova za izračun sredstev v letu 1975 so valorizirana sredstva po družbenem dogovoru za leto 1974, skladno s porastom družbenega proizvoda ob koncu leta in upoštevaje povečane obveznosti zaradi prenosov iz splošne v skupno porabo.,
l.ventuelna dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora se lahko zbirajo le s samoprispevki občanov ali iz sredstev skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela na podlagi pogodb.
Dodatna sredstva zunaj okvirov tega druži enega dogovora so izjemoma tudi tista sredstva, ki se v letu 1975 zbirajo iz dohodka TOZD za naložbe v preteklih letih sklenjenih pogodb in samoupravnih sporazumov.
Na območju občine ima prioriteto področje vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva.
8.	člen
V skladu s prejšnjim členom se nadaljuje s financiranjem	izgradnje splošne	bolnišnice
Maribor do višine 28.500.000. - din v regiji po samoupravnem sporazumu, ki so ga sprejele TOZD in ga potrdila skupščina občine Ormož s sklepom št 402-117/70 z dne 28/12-1972.
Nadaljuje se s plačevanjem prispevka iz dohodka TOZD za izgradnjo posebne osnovne šole Ormož po 2. odstavku 4. člena samoupravnega sporazuma o sprejetju programa TIS Ormož za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev št. 200-30/74 podpisanem dne 26. 4. 1974. Sredstva do višine 1.1201) 00.- din se nakazujejo na račun št 52401-652- 25206 sklad za financiranje investicij v objekte osnovnih šol in predšolskih ustanov pri občinski izobraževalni skupnosti Ormož
9.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo svoje programe uskladile z nalogami opredeljenimi v družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in izhodišči za družbeno ekonomski razvoj, skupno in splošno porabo za leto 1975 v občini Ormož ter Z obsegom sredstev v okviru tega družbenega dogovora. V sprejetih programih bodo upoštevale načelo racionalnosti ter bodo izhajale iz prioritetnih usmeritev, določenih v resolucijah za področje družbenih dejavnosti, pri čemer bodo morale izhajati iz načela, da se najprej zagotovi uresničevanje pravic delovnih ljudi, ki so določene z ustavo in zakoni; prednost bo dana tudi dejavnostim, ki neposredno vplivajo na porast produktivnosti v gospodarstvu.
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo ob sprejemanju odločitev o višini prispevnih stopenj hkrati zagotovile:
-	opredelitev nalog in programov/
-	finančno izraženo vrednost progaamov in možnosti za njihovo izvedbo,
-	način združevanja sredstev za izvedbo teh programov,
-	dinamiko izvajanja in način ugotavljanja izvršitve dogovoijenih obveznosti.
Pri programiranju investicijskih naložb na posameznih področjih družbenih dejavnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo:	*
-	medsebojno usklajevale programe investicij,
-	upoštevale prednostne naloge,
-	investicijski programi izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti in
-	konkretni investicijski programi družbeno verificirani v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
10.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanjž in razporejanja sredstev za solidarnost in za skupne naloge.
Solidarnostno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev
11.	člen
Samoupravne interesne skupnosti na posameznih področjih so ddžne medsebojno uskladiti programe dejavnosti z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije in občine Orniož /
12.	člen
Bilanca sredstev samoupravnih interesnih skupnosti je sestavni dei tega družbenega dogovora.
13.	člen
Pri samoupravnem programiranju je treba programe samoupravnih interesnih skupnosti uskladiti v okviru občine, pri tem pa upoštevati prednostne naloge, ki so določene z resolucijo in nkrati medsebojno uskladiti ovrednotene programe SIS na posameznih področjih, da bi lahko uresničili cilje druib eno-ekortomske politike v občini in republiki.
Udeleženci družbenega dogovora, zlasti samoupravne interesne skupnosti so ddžne z medsebojnim usklajevanjem zagotoviti, da v bilanci predvidene globalne prispevne stopnje in predvideni obseg sredstev ne bo presežen.
Prispevne, stopnje iz bruto osebnih dohodkov nb smejo presegati skupne stopnje 29,60 %, v kateri so vključena tudi sredstva za solidarnost, ki zagotavljajo delovnim ljudem zadostitev njihovih osnovnih pravic.
Obveznosti po prispevnih stopnjah za sdidamost ter za skupne in prenesene naloge plačujejo temeljne samoupravne interesne skupnosti na posebne račune pri ustrezni republiški samoupravni interesni skupnosti, sredstva pa se uporabljajo in delijo po sklepih ustreznih organov ter samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s programi izvajanja solidarnostnih ter skupnih in prenešenih nalog.
14.	člen
Udeleženci so sporazumni, da bodo zaradi realne ravni obsega skupne porabe izvedli revalòrizadjo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih, vendar tako, da bodo tiidi po revalorizaciji ohranjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda, kot to določa resolucija o družbeno ekonomski politiki razvoja SR Slovenije.
Ko posamezna samoupravna interesna skupnost doseže dogovorjeni, oziroma valorizirani obseg sredstev in se opravi poračun, preneha obveznost plačevanja prispevkov.
Če se v teku leta pokaže, da bodo na podlagi uporabe prispevnih stopenj prispevki delovnih ljudi iz temeljnih organizacij združenega dela presegli dogovorjeni obseg sredstev za posamezno samoupravno interesno skupnost, so organi samoupravnih interesnih skupnosti dolžni začeti postopek za korekcijo prispevnih stopenj za naslednje mesece tako, da skupne obveznosti uporabnikov za leto 1975 ne bodo večje od dogovorjenih po tem dogovoru
Služba družbenega knjigovodstva spremlja izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela, opozori samoupravne interesne skupnosti, če izplačila presegajo dogovorjena {mobilizirana sredstva, ki presegajo dinamiko potrebno za izpolnitev dogovorjenega programa in pozove udeležence dogovora k izpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz tpga člena.
Če s prispevki zbrana sredstva kljub tem ukrepom presežejo dogovorjeni okvir sredstev, se presežek sredstev posamezne samoupravne interesne skupnosti obračuna kot akontacija za naslednje leta
15.	člen •
Samoupravne interesne skupnosti in družbe-no-politična skupnost se zavezujejo, da bodo usklajevali posamezne aktivnosti po naslednjem redu:
-	ob zaključnem računu pripravijo poročilo o izvajanju programa in porabljenih sredstev,
-	ob polletju pripravijo oceno izvajanja družbenega dogovora in uresničevanje programa dejavnosti ter na tej podlagi predloge za uskladitev,
-	v septembru izdelajo izhodišča za programe posameznih dejavnosti kot osnovo za javno razpravo in samoupravno sporazumevanje o menjavi dela v naslednjem letu,
—	v oktobru opravijo predhodno dogovarjanje o programih dela s uporabniki storitev dru6 emh dejavnosti, o cenah storitev in o drugih za načrtovanje relevantnih kazalcih ali kriterijih za naslednje leto,
—	v novembru na podlagi razprave izdelajo predloge programov, ki bodo usklajeni med seboj in z bilančnimi možnostmi, za naslednje leto, pri katerih se njihovi elementi preverijo na osnovi ocen tričetrtletne (devetmesečne) analize gibanj,
-	v decembru sprejmejo programe samoupravnih interesnih skupnosti usklajene z resolucijo o družbeno-ekonomski politiki razvoja-SR Slovenije in občine Ormož za leto 1976, sklenejo družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1976. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo na tej podlagi sprejele prispevne stopnje ter sklenile samoupravne sporazume in pogodbe.
Udeleženci družbenega dogovora sc zavezujejo, da bodo v letu 1975 na podlagi izkušenj pri desedanjem družbenem dogovarjanju in na izhodiščih za oblikovanje družbenega plana srednjeročnega razvoja SR Slovenije in občine Ormož oblikovali družbeni dogovor o temeljnih načelih in splošnih obveznostih udeležencev pri sklepanju ih izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področ.p razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter na področju splošne in skupne porabe, s katerim bodo usklajevali odnose na tem področju za celotno srednjeročno plansko obdobje.
Udeleženci, zlasti pa samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet SO Ormož . bodo uresničevali nal.oge, ki jih sprejemajo na način in v rokih, ' ki zagotavljajo 'učinkovitost, odgovorno in vzajemno ravnanje ter za to zagotovili potrebne osnove in dokùmentacijo za objektivno in enakopravno obravnavanje vseh vprašanj.
16.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izdajanja tega družbienega dogovora (v nadaljnem besedilu: odbor).
Odbor sestavljajo po en predstavnik vsakega udeleženca dogovora in sicer:	predstavnik
izvršnega sveta SO Ormož . ki odboru predseduje, predstavniki občinske konference SZDL Ormož . Občinskega sveta zveze sindikatov občine Ormož in predsedniki izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti na občinski ravni.
Odbor ima naslednje naloge:
-	spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja samoupravne interesne skupnosti in druge udeležence tega dogovora,
-	skrbi za enotno metodologijo za ocenjevanje gibanj na področju osebne in skupne porabe,
-	predlaga ukrepe za usklajevanje teh gibanj s cilji sprejete družbeno-ekonomske politike,
-	obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitve,
-	koordinira akcijo udeležencev.
Odbor.sprejme svoj poslovnik.
Odbor udeležencev je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju oziroma zahtevati od posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora.
Odbor je dolžan brez odločanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznemu organu pristojnega udeleženca tega dogovora.
17.	člen
Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega družbenega dogovora: če ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večino s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem.
18.	člen
Če posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo' ta dogovor, mora o tem
nemudoma razpravljati odbor udeležencev. Ce na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja.
V	primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vračanje moralno politične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov.
V	primeru neodgovornega, dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki gaje predstavnik zastopal.
19.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci.
Številka: 016-5/1975
Ormož, dne 26. marca 1975
-	5 % od katastrskega dohodka negozdnih površin kmetijske- dejavnosti -in od vrednosti prodanèga lesa; ■
-	za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti • ter intelektualnih storitev in se jim davki ter prispevki odmerjajo po dejanskem dohodku, ' po stopnji 3 % od celotnega dohodka iz take dejavnosti,-zmanjšanega za stroške, ki so bili za dosego dohodka nujno potrebni;
-	za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti • ter intelektualnih storitev in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku; po stopnji 3 % od zneska; od katerega bi bil po veljavnih stopnjah odmerjen tolikšen znesek-davka, kot znaša pavšalni znesek-davka;
-	dih 800.- letno od zaposlenih v inozemstvu.
X
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, minimalnih pokojnin in invalidnin ter drugih dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločiti, da se samoprispevek odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost -preživaljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
.	XI
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev zboru delegatov krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
XII
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 014-58/75
Datum: 6. aprila 1975
UDELEŽENCI DOGOVORA
Izvršni svet skupščine občine Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, Občinski svet zveze sindikatov Ormož, Občinska skupnost otroškega varstva Ormož, Občinska izobraževalna skupnost Ormož, Občinska kulturna skupnost Ormož, Občinska telesno- kulturna skupnost Ormož, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ormož, Občinska raziskovalna skupnost Ormož, Občinska zdravstvena skupqost Ormož in občinska skupnost socialnega varstva Ormož.
51.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (uradni list SRS štev. 3-8/73) in
1.	člena zakona o referendumu (Uradni list SRS štev. 29-263/72) ter po 111. členu statuta krajevne skupnosti - Videm pri Ptuju je zbor delegatov na seji-dne 6. aprila 1975 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
'l
V krajevni skupnosti Videm pri Ptuju se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 23. marca 1975 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samopri- < spevek). Samoprispevek se uvede za sofinansi-ranje programa izgradnje komunalijih in drugih, objektov na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
IV
Zavezanci za samoprispevek so -občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
V
S samoprispevkom bo zbranih 2,015.000.-djnarjev. S temi sredstvi- bo krajevna skupnost sofinansirala naslednji delovni program:
-	ihodernizacija regionalne in krajevnih cest;
-	gramoziranje vaških cest in rekonstrukcija mostov;
-	izgradnja .-kupnih objektov v krajevni skupnosti -(pisarna KS, tri učilnice, mrtvašnica, obnova kino dvorane in dr.);
-	ojačanje električnega omrežja;
-	obnova in napeljava cestne razsvetljave.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka, oziroma pokojnine ob izplačilu in ga nakazuje na račun krajevne skupnosti Videm pri Ptuju.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z zasebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko- dejavnostjo- in intelektualnimi storitvami odmerja in pobira davčna uprava skupščine, občine , Ptuj v imenu krajevne skupnosti. • Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davčna uprava po predpisih,-ki veljajo za odmero davkov in prispevkov.
VII
Svet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklopu.
II
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1/5-1975 do 30/4-1980. leta.
Samoprispevek v denarju znaša:
-	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih delavcev;
-	2 % od zavezancev, ki prejemajo neto pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom;
VIII
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih,- ki veljajo za izterjavo davkov.
IX
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste- namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
Predsednik zbora delegatov KS Maks Vaupotič,!, r.
52.
Po l.( 4., 21., 37. in 57. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72), 55-401/72, in 28-377/73) ter 229. in 1. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na seji- zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. maja 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-25/73 in 2-18/74) se spremeni 5. točka tarifne številke 2 tako, da se glasi: -
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena en liter: •
-	do 32 dinarjev	43 %
-	nad 32 dinarjev	25 din
2.	člen
V tarifni številki 4 se doda naslednje besedilo: - od denaturiranega alkohola za gorivo in etanola za potrošnjo v zdravstvu 1 dinar.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi-dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj
Številka: 421-3/75-1 Datum: 6/5-1975
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton Polič Ir.
I	53.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni Ust SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74). ter 229. in 1. točke 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na scji-zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. maja 1975 sprejela
Odlok
o davku na promet nepremičnin v občini Ptuj
1. člen
Y občini Ptuj se uvaja plačevanje davka na promet nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: prometni davek),
.	2. člen
Prometni davek se odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin in na njegovi podlagi izdanih predpisov-ter na podlagi tega odloka.
3. člen
Stopnje prometnega davka so določene glede na prometno vrednost kvadratnega metra zefnljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta in znašajo:	'	D
1. ZA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
cena za kvadratni meter
3	din
3	do 4 din
4	do 5 din
5	do 7 din 7 do 10 din
nad 10 din
davek
0,15+ 7 % od preš. nad. 3 din 0,22+ 9 % od preš. nad 4 din 0,31+13 % od preš. nad 5 din 0,57+19 % od preš. nad 7 din 1,14+25 % od preš. nad 10 din
2.	ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
cena za kvadrgtni^gcjer
20 do 40 din 40 do; 70 din 70 do 100 din 100 do 150 din nad 150 din
dfse!
2,00+12 % od preš. nad 20 din 4,40+15 % od preš. nad 40 din 8,90+19 % od preš. nad 70 din 14,60+24 % od preš. nad 100 din 26,60+30 % od preš. nad 150 din
3.	ZA GRADBENE OBJEKTE
cena za kvadratni meter
do 2.000 din
2.000	do 4.000 din
4.000	do 6.000 din
6.000	do 8.000 din
8.000	do 10.000 din nad 10.000 din
davek
10%
200+12 % od preš. nad 2.000 din 440+14 % od preš. nad 4.000 din 720+16 % od preš. nad 6.000 din 1.040+18 % od preš. nad 8.000 din 1.400+20 % od preš. nad 10.000 din
4.	člen
Za promet nepremičnin za katere je nastala davčna obveznost pred uveljavitvijo tega odloka, se uporabljajo predpisi o prometnem davku, ki so veljali ob nastanku davčne obveznosti.
- če proda družbena organizacija, občan ali zasebno pravna oseba kmetijsko' zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko' dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot kmet ter kmetu kooperantu, ki je zdravstveno zavarovan po predpisih-o zavarovanju oseb v delovnem razmerju.
6.	člen	f
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1Q-115/72).
' ŠTevilka: 421-4/75-5 Datum: 6. maja 1975
5.	člc;n
Poleg oprostitev določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin tudi ne plača:
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r.
54.
Na podlagi 9. in 10. člena Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in po II., III., IV. in V. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) ter po 4. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-45/73) ter po 4. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 6. maja sprejela,
/ ' '
ODLOK
o družbeni kontroli cen v občini Ptuj
1. člen
Cene proizvodov in storitev, ki s6 po 9. členu Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS,št. 32-287/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odlok.
'	2. člen .
Predpišejo se najvišje cene za naslednja živila v prometu na drobno:
-	za sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, ■ svinjsko- meso dn meso piščancev brojlerjev in drobovine,
-	za pasterizirano konzumno mleko,
-	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 % ržene moke).
Naj višje cene za živila iz prvega odstavka tega člena predpiše izvršni svet občinske‘skupščine, ki pri tem upošteva ugotovitev Zavoda SR Slovenije za - cene glede upravičenosti ' posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen.
V	primeru, ko je za cene iz prvega odstavka tega člena sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike ali zveze, daje soglasje na tak dogovor ali sporazum občinski upravni organ pristojen za cene.
V	primeru, ko je za cene iz prvega odstavka tega člena sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republiške ali zveze, daje soglasje na tak dogovor ali sporazum občinski upravni organ pristojen za cene.
3. člen
Za naslednje storitve se lahko cene spreminjjo le s 'soglasjem izvršnega sveta občinske' skupščine:
-	za komunalne storitve,
-	za stanarine,
-	za najemnine,
-	za najemnine za poslovne prostore,
-	za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko'omrežje,
-	za mestni promet in
-	za storitve socialnih zavodov.
Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz prvega odstavka tega člena upošteva izvršni svet tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin po 10: členu Zakona o starinah (Uradni Ust SRS, št. 50/72).
Pri dajanju soglasja'k cenam storitev, na področju katerih obstoje samoupravne interesne' skupnosti,■ izvršni svet daje soglasje' po predhodnem mnenju samoupravne interesne' skupnosti.'
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine predpiše najvišji odstotek marže za vsa pomembnejša živila v prodaji na drobno iz pristojnosti občine.
Marža iz 1. odstavka tega člena pomeni skupni znesek; iz katerega krijejo svoje trgovske' stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža-se sme kračunavati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je po tem odloku mišljena čista Takurina cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so ■ mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški s transportom od naklad išča dobavitelja do razkladišča kupca, stroški z zavarovanjem blaga v transportu, transprtni kalo, razbitje in okvara, blaga ter pakirni stroški (zimske pakiranje, vrnitev embalaže itd.) blaga ter pakirni stroški (zimsko-pakiranje, vrnitev embalaže itd.)
Ce trgovska- organizacija združenega dela prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovskestroške iz pogodbenih rabatov.
Pri odrejanju najvišjega odsotka marže mora izvršni svet upoštevati tudi merila in kriterije, ki jih občinskim skupščinam posreduje Zavod SR Slovenije za cene.
V kolikor je sklenjen samoupravni sporazum ali družbeni dogovor v smislu '6. točke Odloka o načinu oblikovanja rabatov in marž v prometu blaga na debelo in drobno (Uradni list SFRJ, št. 39-425/74), se uporabljajo določila navedenega odloka.
5.	člen
Soglasje ■ k predloženim stopnjam marž v prodaji na drobno v primeru, ko gre za novo ustanovljeno 'podjetje ali prodajalno ali za razširitev poslovnega predmeta, daje organ pristojen za cene.
Pri dajanju soglasja 'mora organ pristojen za cene, upoštevati stopnje marž, ki jih za enake ali podobne porizvode zaračunavajo sorodne organizacije.
6.	člen
Organizacije združenega dela in zasebniki morajo obvezno poslati občinskemu upravnemu
organu, ki je pristojen za cene, obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira po določilih odloka o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15-117/73).
7.	člen
Cene ostalih storitev iz pristojnosti občine, ki niso • navedene v tem odloku ali odloku o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco v občini Ptuj, se oblikujejo ob pogojih tržišča prosto.' •
8.	člen
Odlok začne veljati osmi' dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se preneha uprabljati: - odlok o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15-116/73) in
- odlok o določitvi marž v prometu na drobno za določene proizvode (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, Št. 5-49/69).
Številka: 38-3/75-5 Datum: 6/5-1975
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r.
55.
Na podlagi 49. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS št. 18-138/67) in 13. točke 229. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), je Skupščina občine PTu na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 6. maja 1975 sprejela
ODLOČBO
o poimenovanju Glasbene šole Ptuj po slovenskem skladatelju Karlu Pahoiju
1.
Glasbena šola Ptuj se ■ poimenuje po slovenskem skladatelju v Glasbeno šolo „Karol Pahor" Ptuj.
2.
Ta odločba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.č
Št.: 61-3/75-1
Ptuj, dne 6. maja 1975	k
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemajo brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj,
Srbski trg 1 /I. Tiska časopisno grafično podjetje ,.Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.