vzgoje Področja 40 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 Demografski trendi upadanja rojstev in povečevanja starosti populacije se bodo po napovedih nadaljevali do konca 21. stoletja, ko bo po vsem svetu nastopila stabilizacija populacijske velikosti in staranja prebivalstva. Zato ni vseeno, kakšen odnos zavzemamo do starejše generacije. Otroci o starejših Maja Velički, mag., poučuje na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Na področju izobraževanja dela 32 let, ima tudi dodatna znanja iz menedžmenta; je absolventka študija socialne gerontologije. Uvod Demografski trendi staranja na številnih ravneh vplivajo na družbo. Zavedanje o daljšem življenju in staranju prebivalstva tako ne vpliva samo na družbeno in go- spodarsko politiko ter politične odločitve, temveč tudi na stike in vedenje posamezni- kov (Harper, 2014: 587). Ob večanju števila starejših v družbi se ne spreminjajo le raz- merja starostnih skupin, ampak zaznavamo tudi spremembo v odnosu družbe do sta- predstave in predsodki pomembno vplivajo na spremenjeno vedenje otrok do starej- ših (Marques in Vauclair, 2015: 21). Zara- di spremenjenega načina življenja mladi ne sprejemajo naukov tradicije. Večji del vzgoje se prenaša na šolo, vrstnike in oko- lje. Med otroki je ključni dejavnik razvijanja negativnih stališč do starejših nuklearizaci- ja družinske strukture in posledična reduk- cija medgeneracijskih interakcij (Han idr., 2016: 50). Opredelitev problema in ciljev Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšno je mnenje, sprejemanje in fizična podoba starih staršev v očeh adolescenta. Deklici živita v socialnem okolju in skupini, le-ta pa po svoji naravi nalaga omejitve in vzor- ce življenja. V zgodnjem otroštvu otrok najbolj hitro in aktivno pridobiva vzorce vedenja. Otroke in adolescente bo treba izobraževati, da bi staranje dojemali in sprejemali kot del življenja, ki ima enako vrednost kot vsa predhodna obdobja; da bi staranje povezali z obdobjem, ko je mo- žna ustvarjalnost, aktivnost, sodelovanje, in da to ni le upad človekovih življenjskih funkcij. Raziskovalna vprašanja • K akš en o dnos ima ta adoles cen tki iz r u- ralnega območja do starejših? • I ma ta adoles cen tki stik e s sta rimi sta rši? • K da j sta adoles cen tki zaznali mo to rične spremembe pri starejših? • K ak o o cen j u jeta k ogni tivne sp os ob nosti starejših? Metode raziskovanja V izhodišču je bila uporabljena metoda pregleda literature s področja psihologije otrok in adolescentov, izobraževanja otrok in adolescentov, gerontologije in stereoti- pizacije starejših. Raziskava temelji na em- piričnem kvalitativnem pristopu s študijo primera, ki je bila izvedena aprila 2019 s soglasjem staršev (obrazec Soglasje za zbi- ranje osebnih podatkov) in v kateri sta pro- stovoljno sodelovali deklici, stari 16 let, ki obiskujeta 2. letnik srednje šole v gorenjski regiji. Z njima je bil opravljen polstrukturi- rani intervju, ki je vključeval osrednje teme odnosa in pogleda na stare starše in starej- še. Intervju z deklico D1 je trajal 34 minut in deklico D2 21 minut. Opravljena je bila kvalitativna vsebinska analiza – odprto ko- diranje, združevanje sorodnih pojmov v ka- tegorije in pojasnjevanje. Rezultati Cilj naloge je bil ugotoviti in opredeliti, ka- kšno je dojemanje starih staršev in starejših v očeh adolescentov; kakšen je odnos do starejših, ali imajo stike s starimi starši in starejšimi, kako vidijo in zaznavajo njihove motorične in kognitivne sposobnosti. Ugotovili smo, da imata adolescentki iz ru- ralnega območja lep in pozitiven odnos do starejših in starih staršev. Opisujeta jih kot preudarne in umirjene. V njunih življenjih imajo stari starši vlogo pomembnih oseb. Njihov stik je pogost in kakovosten. Ostale starejše vidita podobno kot svoje stare star- še. Drugo raziskovalno vprašanje se je nana- šalo na količino stikov s starejšimi glede na Mladi bi lahko v večji meri sodelovali in s prostovoljnim delom v okviru šole, društev, mladinskih organizacij pomagali starejšim. Od tega bi imele korist vse generacije. rejših. Ng s sodelavci (2015: 117) ugotavlja, da se skozi čas stalno povečujejo negativni stereotipi. Negativni odnos pripadnikov različnih družbenih skupin do starejših obravnavamo v okviru 'ageizma'. V različ- nih družbah starost različno vrednotimo. Današnje zahodne družbe izrazito spodbu- jajo vrednoto mladosti, ki postaja vse bolj cenjena. Svojo vlogo so odigrali tudi mediji, ki idealizirajo mladost. Številni filmi, serije, časopisi in oglaševanje izrazito poudarjajo mladost kot ideal, kar je na splošno usmer- jeno k mladim generacijam. Stein idr. (2002: 733) navajajo, da že v otro- štvu pričnemo razumeti kategorije raz- ličnosti in pojmovanje mladih in starih. Tradicionalne vrednote in kultura življenja se spreminjajo tudi zaradi izobraževanja. Empirične študije kažejo, da stereotipne vzgoje Področja Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 41 starost otrok. Ugotovili smo, da se s staro- stjo otroka stiki s starejšimi zmanjšujejo. Vzrok lahko iščemo v večjih obremenitvah v šoli in šolanju izven kraja bivanja. Kljub temu pa obe adolescentki še vedno večkrat na teden svoj prosti čas preživljata s starimi starši. Na vprašanje, kdaj sta adolescentki zaznali motorične spremembe pri starejših, ne mo- remo odgovoriti, ker se ne spomnita zaznav o slabših motoričnih sposobnostih v mlaj- šem obdobju, temveč opisujeta sedanje sta- nje: opažata pešanje pri hoji, vsakodnevnih opravilih, ki so narejena bolj počasi, starejši potrebujejo več počitka, prenehali so se vo- ziti s kolesom. Obe adolescentki opisujeta stare starše in starejše kot modre, razgledane, preudarne osebe, ki na njiju prenašajo znanje in različ- ne sposobnosti, ki jih bosta lahko uporabili v življenju. V intervjuju sta obe zelo pou- darili, da sta se veliko naučili od starejših. D1 je posebej izpostavila pomembnost in umirjenost starega očeta v pogovorih in pri učenju življenjskih izkušenj. Razprava Glede na že opravljene raziskave (Allan in Johnson, 2009; Vodanovich in Crede, 2005) je razvidno, da se stereotipi in ageiz- em pojavljajo v vseh starostnih obdobjih. V kolikšni meri je stereotipizacija priso- tna pri določenih starostnih skupinah, v naši raziskavi zaradi premajhnega vzorca in pozitivnega pogleda na stare starše in starejše ni moč pokazati. Lahko pa je to iztočnica pri ozaveščanju mladih, ki bi po- magala do še boljšega sprejemanja, pove- zovanja, učenja in prenašanja znanja med generacijami. Ramovš (2012) je zapisal, da se mora družba ozavestiti, da je obdobje starosti ravno tako smiselno v človeškem življenju kot obdobji mladosti in srednjih let. Zato je potrebno ohranjanje in raz- širitev že obstoječih medgeneracijskih programov ter vključevanje gerontolo- ških vsebin v učne vsebine predmetnika osnovnošolcev in srednješolcev. Izmenja- va izkušenj, učenje, ustvarjanje, solidar- nost, druženje in širjenje socialne mreže ohranjajo našo kulturno dediščino in ma- terialno varnost na višji ravni. Zaključek Učenje medčloveških odnosov in uresniče- vanje medgeneracijske solidarnosti krepita našo družbo. Sožitje med mladimi in med drugimi generacijami je nujno. Mladi bi lahko v večji meri sodelovali in s prostovoljnim delom v okviru šole, društev, mladinskih organizacij pomagali starejšim. Od tega bi imele korist vse generacije. Otro- ci bi lažje sprejeli vrednote, se naučili soli- darnosti in odnosa do starejših. V mladih letih bi s poznavanjem in razumevanjem starejših pravočasno vzgajali čuteča bitja. Tako se vzpostavljajo občutki soodvisno- sti, vzajemnosti in učenje pozitivnih vrlin in znanja. To lahko označimo kot enega od pomembnih segmentov v mladostnikovem življenju, kar predstavlja šolo življenja. Starejšim bi to dalo novo dimenzijo in za- dovoljstvo. Potrebna medgeneracijska so- lidarnost in vzajemna pomoč morata biti odziv na nove demografske spremembe. Medgeneracijsko povezovanje in učenje morata postati zavestna odločitev v družbi, kar je lahko merilo zrelosti družbe. Literatura • Harper, Sarah (2014): Economic and social implications of aging societies. V: Science, 346(6209): 587–591. • Marques, Sibila idr. (2015): Intervention program to prevent ageism in children and adolescents. Lizbona: Leya Publishers. • Ng, Reuben; Allore, Heather G.; Trentalange, Mark; Monin, Joan K.; Levy, Becca R. (2015): Increasing negativity of age stereotypes across 200 years: evidence from a database of 400 million words. V: Plos one, 10(2): e0117086. • Ober Allen, Julie (2015): Ageism as a risk factor for chronic disease. V: The gerontologist, 56(4): 610–614. • Ramovš, Jože (2006): Socialna vključenost starih. Sožitje gene- racij – medgeneracijsko sožitje. V: Socialni razgledi. Ljubljana: UMAR, str. 99–100. • Stein, Renee; Blanchard-Fields, Fredda; Hertzog, Christopher (2002): The effects of age-stereotype priming on the memory performance of older adults. V: Experimental Aging Research, Apr-Jun 28(2): 169–181. Foto: JA