ŠKOF DR. GREGORIJ ROŽMAN
LETO Vlil
Štev. 7 Julij 1959
fi
>:
>;
>:
>:
>:
>; .
>:
>:
>;
>'
>;
>;
£
>;
>;
>;
S
>;
>3
>:
£
MISLI
(Thoughts)
Mesečnik za versko, in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljen leta 1952
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
Tel.: F A 7044 ★
Naročnina ,£ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej +
Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W.
S >;
>:
>; ♦:	>:	>;	>;	>;	>:	>:	>]	s	>1	y.	>-	;
>:
Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758
*
>;
>.
>;
>:
M
>:
>;
>;
>:
M
>:
3
o
S’
•o
3
3*
«
9T
cn o 0-9 B
*T3
n
<y
H
xn
&
K
Ul
K
£
H
K
tu
►S
o
♦’ v	>; >; >; >;	>; >3 >3 >3 >3 >3 >3 >3 >3 >3 >3 >
		KOLEDAR
		Julij — Mali srpan
	1	S Sv. Resnja Kri
	2	C Obisk, Marijino
		P Leon II.
	4	S Dominik
•k	r>	N 7. pokink.
	6 P Marija Goretti	
	7	T Ciril, Metod
	8	S Elizabeta Port.
	9	C Veronika
	10	P Amalija
	11 S Olga, Pij i-	
★	12	N 8. pobink.
	1 3	P Anaklet
	14	T Bonaventura
	15	S Henrik
	16	C Kamelska M.B.
	17	P Ales
	18	S Kamil Lelski
★	19	X 9. pobink.
	20	P Emilijan
	21	T Prakseda
	22	S Magdalena
	23	C Apolinarij
	24	P Kristina
	25	S Jakob apostol
★	26	N Ana, mati D.M.
	27	P Pantaleon
	28	T Viktor, Nazarij
	29 S Marta, Feliks	
	30	C Abd(in, Julita
	31 P Ignacij Loj.	
ZA NAPREDEK LISTA “MISLI”
Kdor ne napreduje, naiaJ«)*'
MISLI »o začele izhajati 8 leti zgolj tipkane.
Po dveh letih *o »e pojavi® tiskane na 4 straneh. Kmalu se razširile na 8 strani in več*
Potem so opustile trgovske lase, da je več branja.
7. osmim letom so se preoblek v revijo s platnicami. Take i1"’ te zdaj pred seboj.
oi
Število strani bo odvisno plačujočih naročnikov in valcev v tiskovni SKLAD.
MISLI želijo še napredo** Sama želja ni dovolj. Pomaff®^ Urednik in upravnik dela plačno, tiskarna in drugo Pa ne denar.
PRAVILA za NAROČNIKE
v«1
1. Naročnina MISLI je en funt na leto in se plačuje v *®c leta vnaprej.
:tK#
2. Ko ti naročnina poteče in molčiš na pismeno opozrilo up se ne smeš čuditi, ako ti list neha prihajati.
3. Ko se preseliš, ne pozabi TAKOJ poslati upravi novi «***
llo*
v • n t®1
4. Če kak mesec lista ne dobiš, pa ti naročnina se ni P sporoči upravi. Morda je krivda na pošti. Se bo popravilo.
5. Priporočaj list drugim in skušaj dobiti novih narocn»k°
6. Dopisuj! Sporočaj novice iz svojega kraja,
7. Navadi se plačevati naročnino po pošti. Ne odlašaj, boš osebno dal. Tako se zavlačuje brez konca.
8. Po najboljših močeh priloži za tiskovni SKLAD.
• it*
JULIJ 1959.
ZA JAVNO DOSTOJNOST MED NAMI
^ JE KDO MED BRALCI, ki ne bo razumel, nani je dalo povod za naslednje vrstice, naj , ne žene k srcu. Naj vzame na znanje, da
hiw	v	•
c važnega zgrešil. Nasprotno: prihranjen mu . bil pogled na eno človeških grdobij, ki se od do časa pojavijo kjerkoli na svetu, celo med tu ali kje drugje.
je človek podvržen slabostim in je zmožen
'el
P*av nečednih grdobij, ni nič novega. Da pa
Je j
D*zan zatajevati svoje nagone in to zlasti v na-, ,,*Vn> medsebojnosti, menda tudi ni kaka nova eva- Neka mera obzirnosti do sočloveka je že *r °kusa in takta. y ^er se pa le zgodi, da se kdo izpozabi ne le Vi *.Bkne,r> občevanju med ljudmi, ampak celo pred H /aVno,tj°« nikoli ni popolnoma odveč, če si kdaj zahteve javne dostojnosti ponovno pokli-0 v »pomin in si jih skušamo vtisniti v zavest. j# ®°tOvo: Če je o človeku dokazano, ..da 4l.3*v'n zapel j ivec in škodljivec, četudi pod tako ty /'•gačno krinko, tedaj so na mestu primerna a' celo javna dolžnost nastane, da se takemu krinka in se njegova podoba pokaže taka, j( V resnici je. Poudarjamo pa ponovno: Kadar dokazana! Kako to naredimo, je spet **kta, če že na vse drugo pozabimo.
V	•	•
Primerih, ko tvoj bližnji napravi samo navi-
1*	? naPačen korak, je stvar popolnoma druga.
|(; le navideznosti ti ni dovoljeno sklepati na zlo,
**** ^i bilo v koraku. Sumničenja in podtikanja
?l”0*'ln» povečavanja resnične ali navidezne
slabosti še nikakor niso dokazi!
tl* v 9 recimo, da je slabost kot taka dokazana, ni ^°kazana zlohotnost za slabostjo — nihče ^,^rftvice pobirati kamne in jih metati v člove-
Za vse velja, kar piše Gregorčič — in zelo bi bilo želeti, da bi si razni Pavlihe, ki radi navajajo Gregorčiča, vzeli iz srca k srcu! — !
Srce človeško — sveta stvar, ne šali z njim se mi nikar, v njem pekel naš je in naš raj, sc srcem se mi ne igraj!
En gorek rek — srce odpre, en ljub pogled — srce se vžge; en hud pogled — srce mrje,
EN TUD IZREK — SRCE SE STRE...
'L zadoščenjem beležimo, da je Pavlihov “trd izrek” nad znano kulturno delavko “strl srca” mnogim rojakom in rojakinjam — verjetno bolj kot prizadeti sami. To povzemamo iz mnogih protestov in obsodb, ki smo jih tudi mi prejeli iz vrst bralcev in bralk.
n« v zasebnem življenju, kajšela v javnem!
DA Ml JE TEBE LJUBITI
Neva Rudolf
Da mi je Tebe, Tebe ljubiti, moja dobra Marija!
Glej, jaz se bojim spoznanj, — in Ti veš: želim samote.
Pa je srce en sam trepet, en klic po ljubezni, življenju. Sklanjaš se nadme pod tuje nebo: Bolest je v tem hrepenenju.
NAŠ VERSKI IN NARODNI PRAZNIK
M
Slovanski častilci sv. Cirila in Metoda naj med seboj sporazumejo in stopijo na čelo med”8 rodnega gibanja za spravo in edinost.
V	ta namen naj se pobožnim molitvam pridrU ži znastveno proučevanje težkih vprašanj, k* povzročila žalostni razkol in še vedno netijo "c sporazumljenje. (“Kraljestvo božje” 1958).
Zamisel kneza Koclja in nadškofa Metoda.
Po zmagi nad Bolgari (1. 823) je vladal vzhodu frankovske države nekaj desetletij do*
leni
ploden mir. Franki sami pa so bili zelo zapos z urejevanjem svojega velikega kraljestva in z ^oI bami med raznimi vladarskimi hišami. Zato vzhodnim pokrajinam posvečali manj skrbi i'1 zornosti kakor pa v časih ogroženosti.
Slovanski rodovi so se vedno bolj zave'
st»°
veka'
n«’
Cirilmetodijska ideja
V	začetku našega stoletja so na V elehradu, nekdanji prestolici sv. Cirila in Metoda, z novim ognjem in v novem duhu oznanjali Cirilovo in Metodovo vodilno misel — cirilmetodijsko idejo:
Sv. Ciril in Metod sta sta apostola vesoljne krščanske edinosti iz dobe pred razkolom med vzhodnim in zahodnim krščanstvom.
Slovane sta kot enakopravne člane včlanila v družino krščanskih narodov, da slovanski rodovi ne bi bili predmet prepira in razdora med Vzhodom in Zahodom, marveč most sprave in posredovalci vesoljne krščanske edinosti.
vključevali v krščansko občestvo srednjega Njihovo poganstvo ni pomenilo več neposredne J^ varnosti za krščanski svet. V resnici so postal upanje Cerkve in pomirjenja med vzhodom in za*1 dom.
Sv. Ciril in Metod sta novo situacijo kršč^_ skega sveta z veliko in čisto zgovornostjo Pl'e čila papežu, ki ju je razumel in se za njun načrt ^ vzel. Ko je sveti Metod odkril v panonskem ^ne Koclju primernega slovenskega vladarja, ki bi 1 gel veliki zamisli dati resnično domovino in P1 ^ politično oporo, je postal Blatenski Kostel v venski Panoniji zibelka ideje, ki bi bila. 11,1 % Evropo rešiti neštetih nevarnih pretresov in n«^ ko bi je ne bili kratkovidni frankovski polit® ^ škofje s silo uničili. (Stanko Cajnkar, LjublJ8 1958).
PRIČENJAMO “SVETOVNO BEGUNSKO LETO”
Z DNEM 1. JULIJA 1959 SE ZAKLJUČI “geo-fizično leto“, ki se je bavilo s problemi snovnega sveta. Isti dan pa nastopi “svetovno begunsko leto,” ki naj obrne pozornost vseh na veliko duhovno vprašanje: Kako reševati begunce’
Napoved za obhajanje begunskega leta je sklenila pred novim letom Generalna skupščina Združenih Nerodov. Proglas je podpisalo 59 držav, seveda samo takih, ki niso pod komunistično knu-to. Vse podpisnice so pred očmi vsega sveta priznale, da je dandanes begunsko vprašanje svetovno
vprašanje in je treba za njegovo rešitev ra.z0^ „ ves svet. Pričakovati je, da bomo med 1.	„
letos in 1. julijem 19G0 marsikaj brali in poskusih in uspehih (verjetno tudi o neuspehih) gunskega leta.	,	p>
Begunsko vprašanje je staro že desetletji*’ ^ je obenem tudi vsak dan popolnoma novo. ^ pravi, velike množice beguncev iz najrazlišn®^ dežel še vedno čakajo v najrazličnejših deZ« ^ kdaj in odkod jim pride pomoč, istočasno pa se v v svobodne dežele nove in nove množice izza nih “zaves”.
ZA TRIDESETLETNICO ŠKOFOVANJA
ISKRENE ČESTITKE
DR. GREGORIJ ROŽMAN je bil rojen dne 9. j^arca 1883 v Dolinčičah, župnija Šmihel pri Pli-,erku na Koroškem. Zibelka mu je stekla na trdnem n vernem slovenskem domu kot najmlajšemu od Sestih otrok.
Pliberški dekan in z njim dr. Valentin Podgorc, poznejši prelat, sta svetovala staršem, naj nadar-jenegi fanta pošljejo v gimnazijo. To se je zgodilo. e*a 1904 je Gregor maturiral z odličnim uspehom.
že od otroških let je želel postati duhovnik. Po ^aturi je vstopil v celovško bogoslovje. Dne 21, ^'■ja 1907 ga je celovški škof posvetil v mašnika.
0vo mašo je pel 4. avgusta v cerkvi svoje rojst-ne fare.
Od
Po novi maši je šel za kaplana v Borovlje.
tam ga je škof poslal na višje študije na Du-^ V duhovskem zavodu Avguštineju se je pribijal na doktorat. Promoviral je 27. junija 1912. sl je postal profesor cerkvenega prava v celov-bogoslovju.
Osem let pozneje so ga poklicali v Ljubljano, kjer je postal profesor cerkvenega prava na teološki fakulteti na novo ustanovljene slovenske univerze. Na tem mestu je ostal devet let.
V marcu 1929 ga je S.veta stolica imenovala za pomožnega škofa tedanjemu ljubljanskemu škofu	dr.	Jegliču.	In to s pravico	nasledstva.
V	škofa je	bil posvečen dne	14. julija 1929.	To-
rej je tu njegova tridesetletnica škofovanja.
Ko je šel	škof dr. Jeglič	1.1930 v pokoj,	je
postal	škof dr.	Rožman njegov	naslednik —	po
vrstnem redu 29. škof v Ljubljani.
Od leta 1948 živi v Clevelandu in od tam neumorno deluje med Slovenci v emigraciji za dušni in telesni blagor nas vseh.
Prevzvišeni, ob Vašem lepem jubileju Vam kličemo iz vsega srca: Na mnoga leta in Bog Vam povrni Vaš obilni trud z zvrhano mero svojih milosti.
"b ^ai*ar Slovenci slišimo ali izrečemo besedo ^KUnec”, nam misel pohiti samo do Evrope: V , sfrijo, Nemčijo, Italijo... Podobno se godi dru-v Narodnostim tu v Avstraliji, ki so prišli
sem iz
^Pe. Naravno je, da vsakdo najprej vidi tisto,
mu je najbližje. Svetovno begunsko leto pa ho-da -
h ' k&r nam je “najbližje”. Ne da se tajiti, da je
da vsi dvignemo pogled še dalje — preko tiste-Ka’ kar
<ja^Uriska zadeva v Evropi sami silno pereča, ven-W.v Primeri s tem, kar se godi drugod, ne naj-Jsa. v Aziji živi dobra polovica vseh zemeljskih
Hi’ lov,
palcev, tam tudi begunci štejejo največ mili-
dtj ®eKunsko leto bo skušalo vplivati na razne Ha ,Ve Zahodnega sveta, ki imajo še dosti prostora VJV°jih ozemljih, da bi bolj na široko odprle svoja nje nesrečnim brezdomovincem na Vzhodu. To je 1"en°V- n»inen> če prav razumemo. Drugi na-ki bil, da se pravni položaj beguncev uredi Po »Vet°Vno priznani podlagi. Zdaj vsaka država tUdi8V°ji uvidevnosti, po svoji možnosti in seveda W sv°ji široko — ali ozkosrčnosti ravna z viŽe n<:i' primer: Kdo naj bo priznan kot upra-begunec, koga naj oblasti poženejo nazaj čez Spl v —' to in podobna vprašanja niso urejena po W n° ^Prejetem pravcu, vsaka država je odgo-Za sv»je početje le pred lastnimi ljudmi — Tret-.tlJen' “ljudje” sploh kaj menijo za to reč. namen begunskega leta je pa pač ta, da bi
državno in privatno dobrodelnost pridobili za izdatnejšo pomoč tistim beguncem, ki iz raznih razla-gov še niso in ne bodo mogli v novo življenje za morji.
Videti je, da se že ustanavljajo v raznih državah posebni vse-državni odbori, ki bodo v zvezi a Združenimi Narodi v begunskem letu skušali delovati v smislu namenov begunskega leta. Med mi se je menda prva precej odločno odzval-na Amerika, pa tudi Avstralija ne nv‘‘
Podrobnosti bodo kmalu znane.
Tudi v begunskem letu bomo ‘Slovencih .mi v prvi vrsti na svojo begunsko kri, ki je razlita po raznih taboriščih, največ kajpada v Evropi. To je popolnoma naravno. Pazljiv o bomo sledili poteku dogodkov in si skušali odgov oriti na vprašanje, ki bo vedno pred nami: Ali našim begunsko leto kaj koristi? Veselilo nas bo, če bomo mogli odgovarjati s kratko besedico: da!
Vendar se bomo vse 1^ to zavedali, da so naši samo drobec v sklopu milij. inskega in desetmilijon-skega begunskega vprašanj a. Uspehi begunskega leta v prid begunskega sočloveka, pa naj bo kjerkoli, pa naj bo bel, rum(,n ali črn, nas bodo prav tako veselili in s tega najširšega vidika želimo in molimo, da bi se na begunsko leto razlila obilica božjega blagoslova in o-stala nad begunci še dolgo po 1. juliju 1900.
SOCIALNE USTANOVE V AVSTRALIJI
Zvonimir Hribar
V	“SOCIOLOGIJI” dr. Ahčina najdemo prav na preprost in razumljiv način opisane naloge države, med katere spada tudi skrb za javno gospodarsko blaginjo in rešitev ali vsaj omiljenje socialnih vprašanj, na katerih trpe posamezni družabni stanovi.
Razumljivo je, da so se in se še vsa socialna vprašanja rešujejo oziroma urejujejo na različne načine v različnih gospodarskih sistemih, kot tudi v različnih dobah. Prav radi tega si ne smemo nikoli, kadar govorimo o socialni politiki, zamišljati nekaj stalnega, nespremenljivega, temveč se moramo zavedati, da je socialna politika živa dejavnost, podvržena neprestanemu oblikovanju in izpopolnjevanju, ki ji ga narekujejo takratne gospodarske in družabne razmere na eni strani in politični nazori na drugi strani.
Ni namen tega članka, spuščati se v podrobna opisovanja različnih socialnih redov, kot so se pojavljali v različnih zgodovinskih dobah, oz. kot se obstajajo danes v različnih predelih sveta. Naš namen je: seznaniti čitalce MISLI s socialnimi ureditvami v Avstraliji. Saj poznanje teh je bistvene važnosti za vsakega od nas. Kot novoprišleci se le polagoma dokopujemo do popolnega poznanja razmer v novi deželi in mnogokrat smo v vsakdanjem življenju radi naše nevednosti prikrajšani v pravicah, oz. jih popolnoma izgubimo.
Najvažnejša ostvaritev moderne socialne politike je socialno zavarovanje, katerega panoge so: Zavarov. ie za nezgode, starost, onemoglost, brez-pfis ' ' bolniško zavarovanje in še toliko drugih, i in poedinci skušajo z medsebojnim :n, urejenim z javnim pravom, odpomo-sovMalnim problemom. ijvaži.'ejše spadata nedvomno zdravniško
o	zavarovanje. Saj sta bolezen in bolnica a :izogibno zlo, pred katerim so le redki ob-V^i ..mi, in zato jih bomo tudi obravnavali na prvem mestu.
ZDRAVNIŠKO ZAVAROVANJE. V Avstraliji ne obstojijo bolniške blagajne, kot smo jih poznali pri nas doma in kamor je imel vsak zavarovanec pravico iti na brezplačen pregled v slučaju potrebe in pod pogojem, da ga 'e njegov delodajalec zavaroval in redno plačeval zavarovalne prispevke. Na žalost pa se je ta način zdravniške oskrbe izkazal za izredno bednega, saj ' o zdravniki običajno postopali z bolniki kot z b( rači. Omejevali so se le na najbolj nujno in skromno zdravniško nego. Vsakdo, ki je želel in potreboval temeljitega pregleda in dobrih učinkovitih zdravil, se je odrekel pravici do brezplačnega pregleda ter se nizate-
llii .
kel k zasebnemu zdravniku ter imel na ta nad11 dvojini izdatek. Prav zato se mi po bolniških bl®‘ gajnah, ki jih v Avstraliji ni, prav nič ne toži.
V	Avstraliji si vsakdo, ki čuti potrebo P° zdravniku, izbere zdravnika, v katerega ima &aU' panje — bodisi iz lastne izkušnje, bodisi iz pflP®’ vedovanja svojih prijateljev. Seveda mora zdravo1' ka tudi plačati. Tu pa priskoči na pomoč držav®> s tem, da prispeva delno kriti zdravniške izdati' Ampak to samo tistim, ki imajo urejeno zdravn«' ko zavarovanje. Praktično pomeni, da nekdo, ki se ni zavoroval, mora sam kriti vse izdatke, medte1’1 ko onemu, ki se je zavaroval, povrneta del kov zavarovalna družba in država. Poleg tega P* država dovoli, da zavarovalnino, ki smo jo pl»til
•	•	•	,	Ip1
tekom leta, odbijemo od naših dohodkov in se , mu primerno zniža davek, ki ga moramo drŽ8v plačati, oz. se temu primerno poveča vsota, ki 118,11 jo država povrne od vplačanih davkov potenii ^ smo koncem finančnega leta, t.j. 30 junija, px’avf. časno vložili prijavo celoletnih dohodkov in odt> od njih izdatke, ki nam jih dovoljuje davčni kon.
Prispevki za zdravniško zavarovanje so v g*8 nem razdeljeni v dve kategoriji in to posebej samce in posebej za družine. Samci lahko izber«, nižjo ali višjo skupino in plačujejo na teden ^ pa 1/6. Družine plačujejo v nižji kategoriji l/®’ višji pa 3/- na teden in to ne glede na štfv otrok v družini.
Naredimo par praktičnih primerov! SanieC:
k'
letu
se odloči plačevati 1/6 na teden, bo v enem 1 plačal £ 3-18-0. To vsoto bo odbil v davčni P ^ vi od svojih dohodkov in se mu bo radi tega t'aVv, znižal za približno od 8/- do 12/-. Za vsak zdi8
rnje'
en1’
niški pregled pri splošnem zdravniku dobi pov: nih 13/- in pri Specialistu £ 2-13-0. To por°' da če bi moral iti na pregled šestkrat na letOi mu povrnjeni vsi izdatki. Pozabiti pa ne snie da zdravniško zavarovanje ne krije samo zdrav. kih pregledov, temveč tudi ostalo zdravniško * bo: operacije, preglede na žarkih, injekcije. kor večji je račun, ki ga dobite od zdravnika> ^ liko več vam zavarovalna družba povrne. V 8° vih primerih tudi po £ 30 za posamezne opera^1 Približno enak račun naredimo lahko za ne, ki plačujejo 3/- na teden, oz. £ 7-16-0 na Njih davek se bo znižal od 16/- do 24/-, če
1 Sl'
to vsoto odbili od dohodkov.
Tudi družinski člani bodo dobili povr j enih ^ za vsak splošen zdravniški pregled in to do vi S 30 na leto za vsakega člana družine. Poleg
°do imeli pravico, dobiti povrnjene tudi ostale travniške izdatke. Tudi tu bo vsak lahko izračuni kako hitro so lahko poplačani vsi izdatki za Zdravniško zavarovanje in kako lahko za majhen 'tonar, ki pa plačuje tedensko ali mesečno, zava-sebe in družino in se zaščiti pred nepredvide-t'*mi izdatki. Vsak lekarnar bo radevolje dal vse Potrebne informacije, ki jih kdo želi, oz. ga lahko Poprosite za publikacijo, kjer boste našli kar lepo ^evi]0 informacij.
ZAVAROVANJE ZA ZDRAVILA. To poslednje J16 nudijo vse zavarovalne družbe, vendar obstoji n je zelo koristno in praktično. MANCHESTER NlTY (IfiO Castlereagh St. Sydney), nudi poleg Zdravniškega in bolniškega zavarovanja tudi zava-
Izpoved Ljub
Pod gornjim nailovom prinaša KLIC TRIGLAVA, zelo resen in dostojen list v Londonu, v aprilski številki naslednjo oceno:
» Z nekako skepso sem vzel v roke avstralske tlce komaj polnoletne Neve Rudolfove, ki jih je “gradila in nedavno izdala pod skrivnostnim na-°vom “čisto malo ljubezni” Slovenska kulturna a^c>ja v Argentini.
Nisem si mogel predstavljati, kaj naj bi nam dvorila ta punčka o ljubezni...
f0 ^njiga vsebuje 14 črtic, ki jih je gdč. Rudol-ZaPisala v Avstraliji, kamor se je pred nekaj rp *> kmalu po maturi, brez staršev preselila iz vr^a- Je to več ali manj 14 njenih osebnih izpoje '■ četudi večkrat opisuje druge ljudi in okolje.
0t Je njen opis zanimiv in prijeten, je obenem
rovanja za zdravila in sicer pod naslednjimi pogoji; Tedenski prispevki znašajo 6d. t.j. £ 1-6-0 na leto. Družba pa povrne izdatke do 28 zdravil na leto in to največ 7/f> za vsako zdravilo, kar pomeni, da lahko dobimo povrnjenih £ 19-10-0, ki smo jih potrošili za zdravila.
Naj omenim tu, da vse izdatke za zdravilo lahko odbijemo od naših dohodkov in zato svetujem, da si da vsakdo napraviti pri lekarnarju knjižico, kamor bo lekarnar vpisoval vse vaše izdatke za zdravila in vam 30. junija izdal potrdilo, koliko ste potrošili. To vsoto boste odbili od dohodkov in verjetno se Vam bo pripetilo isto kot meni, da se boste začudili višini številke, ki vam jo bo lekarnar zapisal na potrdilo.
ezni
topel, ljubek, veder, optimističen pogled na življenje, ki ga mora imeti mlad, dober človek. Njene črtice so kljub nekaterim tu in tam bridkim opisom vendarle črtice sonca, črtice upanja in ljubezni do dobrega, do njene matere in domovine. K tema dvema se v tujini pogosto vrača, to dvoje nosi v svojem srcu, to je njena LJUBEZEN. In ta ljubezen končno zmaga in jo spet vrne materi in domovini kamor se je Rudolfova pred nekaj meseci vrnila. (Podčrtal ur.)
Ker je cena izredno nizka, si je lahko omisliti to zbirko ljubkih in toplih črtic, ki utegnejo biti za marsikoga sredi mrzle tujine resnično doživetje. — P.
Človekoljub
Vsem bi rad uresničil sanje.
Na dlani dušo nosi.
Razdaja se.
Za sebe ne,
za sotrpina prosi.
Obilico kamenja žanje.
Pavla Miladinovič
★	Najprej bi rad naznanil žalostno vesfc, da smo spet izgubili enega iz naše srede: to je bil v maju že tretji smrtni primer v družini melbournskih Slovencev.
V	Adelaidi sem bil na svojem rednem obisku, ko me je telefonično klicala policija iz Melbourna: Franc Zupančič je včeraj zvečer podlegel notranjim poškodbam... Težko me je prizadelo in spomin mi je predstavil veseli obraz 22-letnega Dolenjca ter njegovo dve leti mlajšo ženko Angelo, ki sem ju pripeljal iz Bonegille pred kakimi osmimi meseci. Zadnjikrat smo se videli tik pred mojim odhodom v Južno Avstralijo: Franc mi je dal deset funtov za Slovenski dom...
Pokojni Franc Zupančič je bil rojen dne 23. avgusta 1937 v dobrniški fari pri Trebnjem na Dolenjskem. Bežal je v Avstrijo, kjer se je poročil z Angelo r. Zalokar. V Avstralijo sta dospela na ladji “Flaminija” dne 23. avgusta 1958, ravno na Francetov rojstni dan. V oktobru sem ju rešil Bonegille, dospela sta v Melbourne v redno življenje. V novembru sta izgubila takoj ob rojstvu svojo prvorojenko Marijo, kakor sem omenil v januarski številki “Misli”. Dne 23. maja pa je obhajala rojstni dan Francetova žena Angela. Odšel je s prijateljem kupit steklenico vina, da bi doma malo praznovali, našel veselo družbo ter se ji nič hudega sluteč pridružil. France se je že odpravljal domov, ko se je vnel prepir, iz katerega je nastal pretep. Nekdo je skočil za Francetom iz lokala ter ga udaril s steklenico po glavi, da se je zgrudil. Prijatelji so ga spravili domov in v posteljo, čez nekaj časa pa so opazili, da postaja njegov obraz črn. Odpeljali so ga v bolnišnico, a bilo je prepozno. Udarec je povzročil možgansko krvavitev, kateri je France tako hitro podlegel. Policija je prijela razgrajače, ki zdaj čakajo na sodbo.
Žal mi je bilo, da se nisem mogel pravočasno vrniti iz Južne Avstralije. Hrvaški kaplan Father M. Grgas je v sredo dne 27. maja v cerkvi Vseh svetnikov v Fitzroyu opravil pogrebno mašo, nato pa so Franceta pokopali med slovenske grobove keilorskega pokopališča. R.l.P.
Žalujoči vdovi Angeli, ki v nekaj mesecih pričakuje dete, izrekamo ob izgubi dragega moža iskreno sožalje. Enako vsem sorodnikom v domo-
vini. — Slovenski klub Melbourne je doslej nabr^ med svojimi člani okrog 15 funtov, ki bodo v P°' moč mladi vdovi in materi. Hvaležno sprejem8111 nadaljnje darove.
★ Zadnjič me je poklical pismonoša ter mi P°' molil pod nos pismo. “Upam, da je vaše!” mi J® dejal skoraj v jezi. “Pa povejte vašim ljudem, vsaj naslov napišejo v angleščini!” Pogledal se'11 pismo in ugibal, kateri jezik naj bi bil. Iz Slovcne Ohaplaincy, Padua Hall, 19 A'Beckett Street, Ke'v
—	je nekdo naredil: SLOUCHOGLAINU, POD^ HELL 19, BELTFKETT STREET, KEU. Pa reci** če ni avstralska pošta vredna čestitk, da dosts*vl takole pismo na pravi naslov! Moral sem se iz srC nasmejati ter sem tudi poštarja spravil v dobr<) voljo. “Kar pride pisem nerazumljivih naslovov n* našo pošto, jih dostavimo k vam in vedno uganC mo,” je še pristavil.
Kuverto sem shranil v svojo zbirko takihle cvC tov. Jih je že kar precej. Nešteto pisem sem dobil na ime: Father Padua, Father Paduan B®2,1 lij, Father Padua Hall, še celo P. Bazilij KeW ^ med njimi.
Lansko leto enkrat me je ob prihodu v A<j^ laido čakalo pismo brez naslova. Na kuverti je
lo	samo: P. Bazilij, Slovenski duhovnik v Vikto1'* in Južni Avstraliji. Nekdo na pošti je z rdcc1 svinčnikom podčrtal zadnji dve besedi in Pr'P'3f. “Franciscan Fathers, Lockleys, S.A.”	Pismo 3
prišlo v prave roke, četudi je imelo najmanj <*v set poštnih pečatov.	^
Je pa vseeno malo tvegano pošiljati pism8 netočnim naslovom. Bogsigavedi koliko takihle P sem me ni nikdar doseglo, na naslov odpošiljftt se pa tudi niso vrnila. Mnogi svojega imena .j slova sploh ne napišejo na kuverto, ali pa m boljše pisano kot moj naslov.
★ Zdaj pa nekaj iz naše slovenske P°r°gt<i knjige! — V Južni Avstraliji sem zvedel, ‘l11 ^ na velikonočni ponedeljek v Whyalli stopila P . oltar Franc Željko in Slovenka Milka, katere P imka pa nimam v svoji beležki. Gotovo ga 1 četudi se zdaj tudi ona piše po Francetu. ^nevj|<! aprila pa sta se v St. Peters, Adelaide, P01?, v. Stanislav Žele in Gabrijela želko. Oba sta iz
(Dalje na str. 14)
STRPNOST IN VERA
P. B. A.
(Nadaljevanje)
ČUDNA RAZBURKANOST, KI JO JE ZDRAVNIKOVA gospa s svojo besedo na čajanki vrgla v Profesorja in njegovo ženo, se kar ni hotela pole-*• Nekaj je glodalo in glodalo v njima, da se ji-prejšnji mir kar ni mogel vrniti.
Ženo je skrbelo, če ni morda v očeh prisot-izgubila svojega ugleda, ko na besede doktorje ni nič odgovorila. In kako bo potekla prihodnja 'aJanka, napovedana pri bankirju? Bo spet kakšna 2®drega ? Nikoli nisi človek na take debate dovolj,
opravljen...
Spet in spet se je zatekla k župnikovi izposo-knjigi in listala v njej. Nič pravega ni našla. "Jiga je bila zgolj znanstvena, takih zadev, kot ^ J'h je dotikala doktorjeva gospa, ni bilo v njej. ^ ^em je končno našla profesorjeva nekaj za-°8čenja. Da, da, doktorjeva je brbljala nekaj, kar bilo vse prej kot znanstveno! Da, to je beseda: nska se je zelo neznanstveno izražala! To bo oa na prihodnji čajanki nekako poudariti, pa bo ®zaj krasno rešen. Saj je pa doktorjeva tudi do-•1 Jasno pokazala, da še ni prebrala nobene
'nanstvene knjige!
klju::y° b°m na čeden način poudarila”, je za-JUčila profesorjeva žena, svoje razmišljanje, “pa se pridobila na ugledu, nikar da bi ga izgu-
D0m
Profesor je imel drugačne misli in borbe. Ne-i Je grabil v praktičnost besed, ki jih je bila . doktorjeva. Znanstvenost ali neznanstve-
v 1 ri ,°te i«
»ost,
''ost;
to vprašanje mu ni delalo preglavic. Praktične" resn’čno v bistvu besede doktorjeve niso 6 ^rez vsakega smisla.
‘Umrla bom in vi vsi”, je rekla.
Pač res, jaz tudi”, si je rad ali nerad pri-
It,. . Pr°fesor. “Kaj je za smrtjo? Ali sem res do ?ai • K°t°v> (i& j° potem vsega konec? In če na-nJe morda le je še kaj?”
Sram ga je	bilo, da mora o	tem razmišljati,
Hb	S° ^ar n' mogel otresti	takih	misli. Zakaj mu
iz spomina, kar je pravila doktorjeva? Vg?11*11 bom... Hm, kakor da tega doslej nisem n; . ‘ vendar me ta nad vse vzakdanja zavest v	"lk°H motila,	čemu zdaj	naenkrat tako druzati
J(p'n brskati	P° njej?!”
l'ov naj J0 Je tako odbijal, s silo se mu je Sui6ja^a*a ifi silila vanj. Dopovedoval si je, kako ija na Je prav za prav bila doktorjeva, ko se je vero sklicevala zgolj na neko zavarovati 7 V Ve^nosti. Svoje posmrtno življenje hoče ime-arovano! Ko bi bila vsaj nekoliko bolj predli T, !
’ Jl%, 1959
vidno izbirala besede!
Toda — saj res! Morda je bila pa samo nekoliko nerodna v izbiranju besed in stavkov, misel je pa imela pravo. Umrla bom... Umrl bom...
Tako se je zajedlo vanj to razglabljanje, da se mu je pritaknilo celo v sanjah. Umrl je. Z neznansko radovednostjo je pogledal na ono stran groba, če bo kaj videl. Ničesar ni bilo. Ne Boga, ne sodbe, ne angelov, ne hudičev... Prazen niči Olajšan se je oddahnil in rekel sam sebi: Vidiš, kako prav si imel...
Tedaj se je zbudil.	.
Razjezil se je, da more pameten človek imeti take sanje. “Taka neumnost! In kako sem bil v sanjah olajšan! če ni nič za smrtjo, le kako more nekdo tisti nič videti, kot sem ga jaz videl v sanjah? če ni nič, kako sem pa jaz še po smrti bil, da sem gledal tja čez?”
Taka stoprocentna neumnost!
Resnično je postal že na vse skupaj jezen in razdražljiv, da je najrajši molčal. Kako pride učen profesor do tega, da postane taka življenjska igrača? Že v budnem stanju dostikrat ne poznaš več samega sebe, zdaj se ti pa še tako prismojene sanje pritaknejo!
Po nekaj dneh je začutil, da se mora z nekom razgovoriti. Najrajši bi se pošteno sprl. Na primer z župnikom. Saj res! Kaj bi neki župnik rekel na tisto pridigo, ki jo je napravila doktorjeva? V to vprašanje se je končno zatekel kot v nekako pribežališče.
Toda o župniku ni bilo sledu. Niti žena ga ni več omenjala, čudno! Ni mogel vzdržati, namignil je ženi, pa je slabo naletel.
“Sam od sebe naj pride, vabila ga nikoli več ne bom. Kaj pa prav za prav hočeš z njim?” “Vsaj knjigo mu moram vrniti...” žena je skomiznila z rameni. On jo čutil, da lahko kaj več reče.
“Zakaj si oni večer tako obmolknila, ko jc doktorjeva prišla na dan s tisto neumnostjo?” “Kakšno neumnostjo?”
“No, da je vera v korist za po smrti...” Gospa se je vzravnala in ga pogledala prav od blizu v oči. Tudi njo je že vse od čajanke sem nekaj tiščalo in je težko čakala, da bi se pred možem spet “izkazala”. Ta hip ji je prišla hudobna misel in jo je z obema rokama pograbila.
“Kar je doktorjeva rekla, je skoraj isto, kot si nekoč trdil ti napram župniku.”
(Dalje na str. 19)
Slike Iz Razvoja Cerkve V Avstraliji
Dr. Ivan Mikuln
Težavni položaj irskih konviktov.
“VELIKI BOJI MALEGA NARODA” je naslovil slovenski mučenik prof. dr. Lambert Ehrlich zgoščeno zgodovino Ircev, ki jo je poklonil Slovencem pred 40 leti po celovški Mohorjevi družbi. Poltisočletna težka borba Ircev za katoliko vero, za narodno samobitnost in svobodo se odraža kar skraja tudi v avstralski kazenski koloniji, med nesrečnimi konvikti, ki pogrešajo svoje dušne pastirje, bogoslužje, mašo, zakramente, skratka vse, kar je drago vernemu srcu. Prisilna udeležba katoliških konviktov pri uradnem protestanskem cerko-vanju povzroča težko obremenitev vesti in hud duševni odpor.
Številčno so bili katoličani	med	prvim konvikti
in	priseljenci v manjšini, niti	niso	bili vsi	Irci,
temveč tudi pravi Angleži. Od	1788	do konca	1794
je	bilo transportiranih nekako	5200	konviktov,	med
njimi nekako 800 katoličanov. Iz Irske je bilo tedaj 468 konviktov. Toda med 1795 in 1804 so ladje dovedle iz Anglije 4459 konviktov in iz Irske 1432. Število irskih je poskočilo tako visoko kot posledica irske vstaje.
Odslej tvorijo Irci važen del kazenske kolonije, ne le vsled dejstva, da so dobra petina vseh konviktov in priseljencev, temveč pred vsem, ker predstavljajo svojevrstne kaznjence ki se zelo močno in ugodno razlikujejo od običajnih. Ti irski konvikti prihajajo iz idejno usmerjenih krogov, so izkušeni politični agitatorji in izvedenci v dosledni državljanski vojni. Slično kot konvikti iz angleških ječ imajo tudi Irci kazenske beležke vsled krivičnih socialnih razmer, toda so na boljšem, ker hranijo v živem spominu najnovejša krivična vojaška sodišča in krute kazenske postopke z njimi samimi in njihovimi rojaki. Tem težje pa se morejo privaditi trdemu življenju konviktov. Toda potem ko se je postopanje s konvikti zboljšalo, so prav ti Trči zelo napredovali in v Avstraliji dosegli blagostanje in položaj, ki bi ga jim Irska nikdar ne bila nudila.
Seveda niso vsi irski konvikti bili katoličani. Med njimi je bilo tudi dosti protestantov, tako pridigar Fulton, ki se je udejstvoval kot anglikanski pomožni kaplan in učitelj; tako Sir Henry Hayes, ki se je trudil z ustanovitvijo masonske lože, kar mu ni uspelo; tako general Holt, ki je bil obdolžen podpihovanja na vstajo. Niti niso bili Irci pionirji političnega vrenja in nemirov v koloniji. Ta čast gre “škotskim mučencem”, ki so bili transportirani kot voditelji gibanja “The Friends of
Liberty“ ali “The Friends of the People”; P01' vplivom francoske revolucije so se v škotski >n Angliji borili za socialne in politične refoi'ffle' Presbiterijanski pridigar Muir je imel srečo, ga je osvobodila amerikanska ladja; unitarijansk1 pridigar Palmer je bil pomiloščen po nekaj letih* drugi so pomrli. Najpomembnejši Škot je bil tedaj Margot, ki je smel vrniti šele 1807. Neprestano Je konvikte ščuval in prigovarjal k nepokorščini i" uporu; najbrž so njegovi zapiski nudili guverner' ju Kingu podlago za ostro postopanje z “Irslci11" vstajniki” leta 1804.
Najmočenjšo potuho in opogumovalen vzg^ za nepokorščino in upor pa so dajali indirektno vl' soki civilni in vojaški uradniki v kazenski koloni)1. Razvili so močno trgovino in si prilastili obšir^® zemljišča. Njihova oblastnost je ovirala governeiMe in onemogočala postavno poslovanje; vsa njih°vS oholost nižjim svobodnjakom in nesvobodnim k0”’ viktom ni mogla ostati prikrita in je vplivno P®' džigala razdraženost irskih konviktov. Ta privi*e' girana visoka družba je dosegla višek svoje obl® stiželjnosti leta 1808, ko je zaprla in odstavi]® kraljevega predstavnika, governerja Bligha.
.di-
nj egovo mesto so vstajniki postavili svojega v° telja Johnstona.
Dva znamenita katoliška Irca med avttraUk'1" konvikti.
Michael Dwyer slovi kot najpomembnejši i’’3*'1 konvikt. Bil je vodilen častnik v irski vstaji ’ Junaške legende in ljubke romance obdajajo govo osebnost, ki jo Irci uvrščajo v častno vrsto 0 sv. Patrika do Collinsa in De Valere. Po zaduše vstaji je trpel več let v ječi in slednjič je bil 1*’ deportiran v avstralsko kolonijo, kjer je bil odporne sile ubogih konviktov.
•dV
Drugi znameniti Irec je William Davi*. P' tako žrtev irske vstaje. Leta 1800 je bil obdolŽ®*1' da je koval sekire za upor, nakar je bil težko k® novan z 200 udarci. A že leta 1808 je zelo ^ trgovec in pozneje je ustanovni član banke N.S’ Zapustil je za tedanje razmere ogromno Pren ,p ženje, cenjeno nad 20.000 £. Ta katoliški bil največji dobrotnik prvih kaplanov 1820 (‘!ljn| Njegova hiša, ki je stala v Sydneyu v neposr® bližini cerkve St. Patrick, Church Hill, neposrc< ^ pred orjaškim Harbour Bridge, kjer imamo v slovenske božje službe, je zibelka katoliške cel v Avstraliji.
Upanje proti upanju
Čeprav je število katoličanov v kazenski kolo-stalno naraščalo, zlasti zaradi potlačene vstaje ' Irski, in so po letu 1795 prihajali irski konvikti ' velikih skupinah, je katoličanom preostajalo le “Panje, da se jim izpolnijo njihove verske težnje.
je za Blightom nastopil službo governerja znameniti Macquarie, je izrazil željo: “Naj bi se sedaj Končala vsa nesoglasje in ugasnila vsa sumničenja,
ki
razjedala doslej kolonijo; nastani pa naj se
sl«dnjič duh sprave, strpnosti, soglasja in edinosti ^ed vsemi sloji!” Z ozirom na katoliške verske te-2aye je ta pobožna želja ostala samo želja. Ni pa Zmanjkovalo neznatnejših poklonov irskim katoli-
čanom. Tako pripoveduje n. pr. kronist Ellis, da je na neki St. Patrick’s Day žena governerja Mac-quarija dala vsem konviktom, zaposlenim okrog governerjeve hiše, vrtov in ladij ter z napeljavo nove ceste, skupno 58 osebam, dobro kosilo.
Governerji so se protivili katoliškim mašam, baje, iz bojazni, da bi konvikti iste vere ob priliki teh bogoslužnih shodov ne kovali uporov. Ravnali pa bi bilo dosti modreje, ako bi bi bili priporočali angleški vladi, naj pošlje nekaj svobodnih katoliških duhovnikov v Avstralijo, ki bi utešili vročo željo konviktov-trpinov po lastnem bogoslužju. A niti King niti velikopotezni Macquarie ni mogel začetkom 19. stoletja videti verskega položaja kolonije s tega pametnega vidika.
ŠE DAROVI ZA DRUŽINO NERAT
(Prepozno prejeli za junijsko številko)
'bral Cvetko Falež v Canberri:
^ 3-0-0: Ivan Kavčič;
£ 2-0-0: Stanko Pevc, Ivan Urh, Andrej Lavrič;
£ 1-10-0: Ivan Božič, Miha Molnar;
■*- 1-0-0: Franc Galun, Slavko Jarčnik, Peter
Zahvala
^fni
n*č, Jože Markoč, Mirko Muha, V. Mrdjen (Syd-
»«y);
10: Ivan Kopič, Marija Kos.
Angelo Juriševič v ACT:
£ 5-0-0: F. Hribar;
^ 3-0-0: E. Bresnik, C. Falež;
^ 2-0-0: Alois Grech;
£ 1-10-0: J. Habor;
*	1-0-0: B. Bibič, A. Juriševič, S. Matič, M. a. Pesek, A. Rot, J. Tomšič, A. Hribar, F*o .^’čič, J. Vrotovič, A. Gorjup, S. Bobek, A.
V. Strle, S. Vraniševič, F. Grilec, Raheli, “^'halič, F. Sečko, A. Janušek, Miletič; j K ‘ 10: M. Rudoman, J. Biezunsko, A. Kodoma, ^onia, Tom, V. Jesorelenku, Nedeljkovič;
,	4.	T.	Manuševski.
Igralska družina “SOČA”, Sydney, vprizori v nedeljo 12. julija burko
ne kliči vraga
Spisal Tržačan Jaka Štoka Maccabean Hall, Darlinghurst, točno ob 7. zvečer.
Dvorana bo odprta ob (>. uri.
Po igri prosta zabava za vse.
Vsi prisrčno vabljeni Slov. društvo
G. Martin Nerat piše iz N. Queenslanda, kjer je zaposlen pri sekanju sladkorne trske:
“Šel sem tako daleč, da zaslužim kaj več za mojo vsled prerane smrti skrbne žene in mamice težko prizadeto deco... Trska kaže izredno dobro letino... Zahvaljujem se p. Bernardu in dr. Mikuli za vse dobrote, ki sta mi jih storila... Iz srca se zahvaljujem vsem dragim slovenskim rojakom in drugim darovalcem, ki so mi prožili pomoč s svojimi darovi v denarju, obleki in z oskrbovanjem mojih otrok.
Posebno pa se zahvaljujem za vse izraze sočutja in izkazano poslednjo čast in molitev ob pogrebu moje nepozabne blage žene Veronike.
Vsem ponovno prisrčna hvala in iskren “Bog
povrni
Martin Nerat
Moje Planine
Anica Žgajner
V	daljavi drage ste planine v daljavi venec belih skal.
Iz daljne danes vam tujine pozdrav iskren bi rad poslal.
Tu nizki griči, ravne njive, tam v soncu led in sneg žari. Odsev ožarja skale sive, na polju klasje se zlati.
Pri vsej lepoti vinske trte po gorah hrepeni srce, čez z rožami odete vrte v daljavo plavajo želje.
^	^	e	A	<:U	etrov
“NEDELJSKE SESTRE” niso nune, samo sestre so. Ustanovili so jih na Nemškem. Delajo po bolnišnicah ob nedeljah in raznih praznikih. Nemška dobrodelna organizacija CARITAS je razmišljala, kako bi mogla usmiljenim sestram po špita-lih izposlovati nedeljski počitek ali celo nekaj dni na leto počitnic. Premalo jih je, da bi druga drugo nadomestovale. Pa je CARITAS pozvala svetne ženske, poročene in neporočene, naj se ponudijo v svojih prostih dneh za nadomestovanje preobloženih nun. Poročajo, da je bil odziv kar dober in te pomočnice so dobile ime “nedeljske sestre.”
' •«
DRUŽINA S 14 ČLANI je pribežala v Avstrijo iz Titovine. Lansko jesen jo je mahnil čez mejo oče sam, pa mu je postalo proti Božiču tako dolgčas, da ni vzdržal. Vrnil se je. Na novega leta dan je pa ponovno zbežal in vzel s seboj vseh svojih 13, čeprav je bilo mraza 15 pod ničlo. Šest dni so tavali po gozdovih ob meji, končno so le našli nezastražen kos meje in jo udarili čez. Sprejeli so jih v taboričče blizu Leibnitza.
“JEHOVIN SVEDOK” v Avstraliji ni dovolil, da bi njegovemu otroku zdravniki napravili transfuzijo krvi in ga tako rešili smrti. Otrok je umrl, očeta so zaprli. Gotovo je neumno, da ta “svedok” ni dovoli transfuzije “iz verskih razlogov”. Takih razlogov ni. Toda če je bilo od njega odvisno, da dovoli ali ne' dovoli, čemu ga zapreti Prej mu priznajo pravico, da sme odločiti, ker pa ni odločil po pričakovanju, pa v keho z njim! Če je zakon tak, da brez dovoljenja očeta otroku ne smejo narediti transfuzije, je treba popraviti zakon, ne pa preganjati človeka, ki se je poslužil pravice, ki mu jo zakon daje. To reč so končno uvideli tudi bolj modri ljudje kot smo mi, pa so rekli, da bodo zakon popravili. Ploskamo.
JURČIČEV JURIJ KOZJAK je zdaj preveden že tudi v LATINŠČINO in je knjiga izšla v Rimu v 1000 izvodih. Tudi to izdanje je oskrbel znani dr. Ferdinand Kolednik, sedaj begunski dohovni pastir v Astenu. Njegovim naporom se imamo zahvaliti, da to prvo Jurčičevo povest, danes lahko berejo v svojih jezikih naslednji narodi: Angleži, Armenci, Abesinci, Grki, Čehi, Hebrejci, Hrvatje, Holandci, Italijani, Japonci, Kitajci, Litvanci, Poljaki, Portugalci, Madžari, Nemci, Srbi, Španci, Slovaki, Vietnamci. Vsekako nekaj izrednega za povest, ki jo je Jurčič pred 95 leti napsial ko sed-mošolec.
SVOJ ČLANEK O BEGUNSKEM LETU W ključe “Ameriška Domovina” z naslednjimi bes«' dami: “še najmanj so se doslej zganile begunske organizacije naših narodnih manjšin, človek bi Prl' čakoval ravno nasprotno, saj je ravno med narod" nimi manjšinami (v Ameriki) največ bivših begun' cev, ki so na lastni koži poskusili, kaj se pravi biti b®' gunec. Skoraj ne bi. mogli verjeti, da skušajo ubit’ spomin na tiste žalostne čase svojega življejna na ta način, da se za begunske težave in skrbi spl°^ več ne menijo. Ali ne čutijo osramočenja ob m’s*’ na tiste Amerikance, ki niso okusili begunskega gorja in se vendar žrtvujejo za te reveže, ki j1"1 niso blizu ne po rodu ne po družinskih vezeh.
lo	spraševanja vesti bi nam ne škodilo.”
MED AMERIKANCI, ki se potegujejo olajšanje begunske usode, je najbolj delavna w' kozvana “Zellerbach Commission”. Raziskuje na svojo roko, objavlja svoje najdbe in skuša zbudi11 spečo vest milijonom. Objavila je posebno poroči^
o	beguncih novejše dobe iz Jugoslavije. Po njen1' trditvah je med begunci, ki prihajajo izza želez"1' zavese, odštevši vzhodne Nemce, 95% Jugoslovan°v' Močno graja dejstvo, da jih Avstrija vrača kar 11 “ debelo, Italija in Grčija pa bolj na drobno. 1'^°. vor je, da niso politični begunci, ampak zS0, “ekonomski”. Kako to, vprašuje poročilo, ko J j pa Titovina sama smatra za politične begunce in jih po prisilni vrnitvi kaznuje ali pa vsaj za&n*1 muje s pečatom “politične nezanesljivosti”? stvo je, trdi poročilo, da malokdo beži iz Jugo3 ^ vije samo zaradi slabih gospodarskih razmer, vS® potoži tudi o pomanjkanju svobode na vseh p°U kulture in politike. To pa velja tudi za vse drufc begunce, zakaj prav z Jugoslovani drugače P0^ pati?
DRŽAVA QUEENSLAND v Avstraliji pra*»u] je te mesece svojo stoletnico z velikimi sloves110 strni. V tem okviru so si katoličani pod vodstv0 svojih škofov zamislili poseben program, ki ’’ podčrta doprinos Cerkve k napredku Queensla’1( Uradno so katoličani odprili svojo stoletno vanje z veličastno procesijo Sv. Rešnjega TeleS*. Prisostvovalo je 70,000 ljudi. Glavne slovesfl0^ bodo pa v avgustu. Sam papež hoče biti °SB zastopan po svojem delegatu, ki je že imenov j To je slavno znani kardinal Agagianian, ki j® lani največkrat imenovan kot najbolj verjc naslednik Pija XII. V Avstralijo pride 23. avgu3 in ostane tu nekaj tednov.
KV. OČK JANEZ XXIII. jo razglasil odredbo, a katoličani v vesti ne sinejo ob raznih volitvah ,ati Klasu takim kandidatom, ki se kakorkoli veže-s komunisti, čeprav zgolj v političnih in gospodkih zadevah. Seveda so nasprotniki spet dvig-obtožbo, da se Cerkev meša v politiko. Kdor ^a ve, kako hitro znajo komunisti svoje zaveznike , omuniste izriniti in si sami prisvoje vso oblast, ^Jernu ni bilo niti treba čakati papeževe izjave, Sam °d sebe je vedel, kaj je prav. Avstralija se aJ sprašuje, če zadene papeževa izjava tudi tu-KaJšnj0 A.L.P., ki je vsaj v unijskem svojem od-. u močno podminirana s komunisti. Prav sedaj Pa v A.L.P. precej krepak poskus, da bi se ko-unistov otresla. In to ne samo z besednimi izja-ll'1, ampak tudi v dejanju in resnici. Če bo us-bo veljalo ne samo za politične, ampak tudi u^ijske volitve, da nekomunisti ne bodo smeli ndidirati na isti listi s komunisti. Trenutno je Pch teh resnih poskusov še negotov. Od izida te
Hotr;
na
anje borbe v A.L.P. je odvisno, če bo cerkve-°blast obrnila papeževo izjavo na A.L.P. ali ne.
tja?
da
HRUšČEV V ALBANIJI — kaj ga je gnalo Ugibanja je precej, opazovalci pa priznavajo,
Pravega razloga nihče ne ve. Ko je Albancem Kotavljal, <la jih Sovjeti ne bodo nikoli pustili na k ''U, so mnogi razumeli, da to leti na Tita, ki je aJe iniel res že izdelan načrt za osvojitev Albami ^,u^* mislijo, da je bilo vse drugo pesek v v ' v resnici je šel v Albanijo, da bi si ogledal, Sjj *° je tam nevarnosti od strani zahodnih vele-°(i't ^ lahko sovjetskim podmornicam zaprle antski preliv, če bi ne prišlo do sporazuma o e*'*nu. Baje se je Hruščev tega bal, zato je žu-1 da bo napravil v Albaniji baze za bombe, za-
eal M
hnii' 'ePšega je pa navrgel idejo o neutralnosti inskih držav.
v Ml{. MENZIES, naš min. predsednik, je prišel
V	j^etovno luč. V Londonu so mu rekli, naj gre ličijo in Francijo prepričevat, da je vrhunska De e'en<-*a nujna, čeprav zunaji ministri v Ženevi b0 ^''lejo do nikakega sporazuma. Opravil je sla-litev Onfino je sam izjavil, da Hruščev s svojo za-ostai P° taki konferenci samo norce brije. Tako je Vthu°	vse z zraku:	Razgovori	v	Ženevi,
iij^. ‘s*a konferenca, Berlin, svetovni mir. Zahodih So zaskrbljeni — kaj bi ne bili! — Kremlj je ta^j Se^el, kar je hotel imeti: Zavlačevanje, me-Xi0j® Peska v oči vesoljnemu svetu, priložnost in ?(!ag °St’ ('a drugod meša, mešetari in napravlja V°iOa'	P°klic	vseh	komunistov.	Mrzla
V. nadaljuje, kdo nas bo obvaroval pred tie 0 • Svetna modrost in diplomacija pač menda
“'Sli
ŠTEVILKE 0 LJUDEH VSEGA
SVETA - KJE JE TVOJE MESTO?
Koliko je na vsem svetu ljudi?
Najnovejši podatki izkazujejo število 2,700,000,
000.	To se pravi: dve milijardi, sedemsto milijonov.
Koliko ljudi pride na poedine kontinente?
Azija ima 1,400,000,000 ljudi, to se pravi, nekaj nad polovico vsega svetovnega prebivalstva. To ,|e nekako 51%.
Evropa šteje 020,000,000 ljudi — nekako 22%. Amerika (severna sKanado in Južna) 370,000,
000	— 13%.
Afrika 225,000,000 — 9%.
Oceanija (vključena je Avstralija) 120,000,000
—	4%.
Kako smo ljudje razdeljeni po barvi kože? Rumenih... 56%.
Belih... 35%.
Črnih.. . 9%.
Kako smo ljudje razdeljeni po verski pripadnosti?
Katoličanov je 480,000,000 — nekako vsak šesti človek na svetu je katoličan.
Protestantov je 255,000,000 — nekako vsak enajsti človek na svetu je protestant.
Pravoslavnih (in drugih razkolnikov je 200,
000,000 — nekako vsak štirinajsti človek na svetu je razkolnik.
VSEH KRISTJANOV je torej 935,000,000 — nad 33% — tedaj je vsak tretji človek na svetu kristjan.
Druge vere.
Mohamedancev je 400,000,000.
Budistov je 300,000,000.
Konfucionistov 390,000,000.
Hinduistov je 310,000,000.
Animistov je 133,000,000.
Ateistov je 110,000,000.
Kaznih poganov 110,000,000.
Judov je 12,000,000.
Vseh nekristjanov torej nekako 02 ali 63%. To se pravi, od treh ljudi na svetu sta še vedno dva nekristjana, med šestimi jih je še vedno pet nekatoličanov.. .
Seveda so vse gornje številke le približne, saj vemo, da se razmerje od dne do dne nekoliko spreminja.
Katoličani smo res na vrhu vseh poedinih ver, toda če vse ostale seštejemo skupaj *■- kje smo še...
KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE
NEW SOUTH WALES
Parramatta. — Prav lepo se zahvaljujem Mirku Rakuščku za za križanko v majski številki, ki jo je napravil na moj poziv. Nadaljujte, Mirko! Majske nisem rešila in sem komaj čakala junijske številke, da sem videla rešitev. Vse sem imela prav, le kvadrat za črko R (za “Vrsno”) mi je ostal prazen. Nisem se mogla domisliti imena vasi. Pa še nekaj mi je manjkalo — novega naročnika nisem imela. Mogoče prihodnjič Jurij ne bo tako strogih pogojev naložil. — Angela Židan.
Snowy. — V informacijo uredništvu nekega 14dnevnika v Sydneyu, Brisbanu, Adelaidi, Melbournu, Perthu in Hobartu, ki prihaja, tako sam pravi, v dva tisoč slovenskih domov, bi rad omenil, da VESTNIK, ki je glasilo protikomunističnih borcev, ne izhaja v Kanadi. Izhaja namreč v ARGENTINI in se naroča na naslov: Yapeyu 130
San Martin FNGM Prov. Buenos Aires Argentina
V	Avstraliji rad posreduje za naročanje lista Stan ko Šušteršič, River Camp, Cabramurra, NSW. Tudi urednik I4dnevnika ga lahko naroči pri njem, da bo mogel drugič naravnost iz njega kaj prepisati in ne šele iz MISLI. Moje mnenje je, da bo dva tisoč slovenskih domov v Avstraliji bolj zadovoljnih, če bodo spoznali, da tudi kak urednik 14dnevnika zna ločiti'Kanado od Argentine in za svoj protikomunistični list, kot sam trdi, da je, zajema informacije iz bolj zanesljivih virov kot je na primer Novi list, ki je vse prej kot protikomunističen. Kje ta izhaja, je pa pravilno povedal. Čast mu! — Protikomunistični borec.
VICTORIA
vseeno radi prejemamo. Brez zamere in lep P°" zdrav od žene Marije in hčerk Elizabete in Cvetke. Seveda pozdravljam tudi jaz — Ludvik Marti11,
Geelong. — Danes meni, jutri tebi, pravi Prf' govor. Kaj hočem reči? Kot v vseh večjih mestih Avstralije, se tudi pri nas v Geelongu po eno ne‘ deljo v mesecu opravlja slovenska služba bozj®' Prihaja k nam p. Bazilij iz Melbourna. Pri m&s nam prav po domače pove pridigo v materinem Je' ziku, ki jo vsak od nas lahko razume in jo PrS” vilno prenaša na svoje otroke in vse bližnje. ReS' lep je ta dan za nas Slovence. Po maši nastal okoli patra pred cerkvijo pravi živ žav. Razne Pr° šnje, pomoč, želje, nasvet — vse tako se vsuje patra. Pater beleži, se smeje in odgovarja. On v pravem pomenu “Dobri pastir” svojih ovčic. Vč® sih predober. Bilo je drugo nedeljo v aprilu. Pa^er nam je oznanil smrt rojaka Antona Krelje in P® prosil za denarno pomoč v svrho kritja pogreb^ stroškov. Mesec dni zatem sem čital v “Vestnik0
da je pater prejel — reci in piši: £ 10-14-0.
Kdc
bo kril ostali del dolga? Lahko je reči: O, Pa*e' se bo že znašel! Kaj je res, da mi Slovenci nis’’10
M
zmožni vzeti nase eno samo skrb našega patra, on vzame toliko naših na svoje rame? Na ža<° se pogreb ne more izvršiti za “boglonaj”, kot P® ter nam naredi toliko uslug. č,e je kdo, ki n° darovati za pogreb zato, ker je pač naš kaplan P sredi, naj gleda na stvar od človekoljubne s^T*y0 Zavedati se pa moramo tudi, da bo prišel čas, se bo reklo: Danes meni, jutri tebi...— Albin K®*°
Geelong. — Glede uganke “Matematika” ^ pripomnim, da je rešitev zelo lahka in prepro9 Zelo sem radovedna, kateri način je izbral g- k1
tan. Jaz sem jo rešila na šest načinov, pošiljam
p«
Coorambat. — Najprej lepa hvala za poslane knjige, ki jih je naročila moja žena in ste jih poslali še v Yea. Zdaj naj pa takoj povem, da smo se preselili od tam v Goorambat. To je blizu Benalle in skoraj prav tam, kjer živi g. Maček. Torej se nam ne bo bati, da bi nas pojedle miši, ko imamo mišjega sovražnika tako pri roki. Tu sem v službi kot Stationmaster in se vsi prav dobro počutimo. Žena je seveda zmerom zaposlena z otroci, jaz imam pa tu redno zaposlitev samo podnevi, tako je čas urejen. Pišem namesto žene. MISLI nam pošiljajte na sedanji naslov, jih prav radi prejemamo in beremo. Seveda imamo že sami vsak svoje misli, vsaka glava jih je polna, ampak Vaše MISLI
samo tri. Težko pričakujem julijske številke. l‘}v Kodre.
SOUTH AUSTRALIA.
• _>’ b'
Koyal Park. — Glede uganke “Seštevanje rekel, da je samo sreča, da bi pogodil točno Ste j, ljudi, ki so prijeli za pero, da je mogla biti vs na majske številke taka, kot je bila. Jaz na P^ mer sem jih sešteval in naštel več kot 100. P®
bi
kol'
sem pa mislil, da nekateri od teh niso “prije 1 ^ pero”, ampak so tipkali svoje prispevke. bilo treba spet odšteti, pa kdo bo vedel, prispevkov je bilo pisanih in koliki tipkanih.	^
naj še enkrat kar bolj na srečo zapišem: MaJ MISLI so imele 100 prispevkarjev. — Makt
Pripomba. — Na razliko mod “pisanjem” in tipkanjem” Jurij ni mislil, ko je uganko dal. Saj vsaj P°<lpise se nazadnje le vsak lastnoročno in koncem konca tudi tipkar “prime za pero”. Zato je Makso-Va rešitev več kot gola “sreča”. Naštel jih je 100, Pa pojasnil, kako je do tega števila prišel, lio "'oral Jurij sam. No, vseeno smo lahko ponosni, da tako število sodelavcev prispeva včasih za eno sanio številko. Zanimanje za MISLI je po vsem teni — VELIKO! — Ur.
Oueensland
New Parm. — Poročati imam novico, da se je Uročila gdična Sonja Fon z s-. Albinom Tomšičem, 1 Je doma s Krasa. Sonja je učiteljica v Rrisbanu ln je hči splošno znane in spoštovane družine Fo-n°ve iz Mitcheltona. Ga. Fon žrtvuje veliko časa *a cerkveno petje in tudi pomaga pri društvu Planinka”. Tako tudi g. Fon, ki je podjeten od-ornik društva. Mladima zaročencema prisrčne čestitke! —. Rojakinja.
Brisbane. — želim izreči veselje in zadovoljit, da se je splošno spoštovana ga. Kristina Plut ^rnila iz bolnišnice na svoj dom in nam zatrjuje, ® se počuti kar dobro. Bog daj, da bi tako ostalo. . ed njeno resno boleznijo smo mnogo molili zanjo 1,1 tudi sv. maše so se brale. Ga. Plut je vsem jjrav hvaležna, pa tudi vesela, da je mogla spet ttiov k svojemu Jožetu, ki se je počutil med nje-
*'° boleznijo tako samega. Vesela je, da je doma, »a
naše čestitke pa odgovarja: Naj se zgodi nad '"enoj božja volja. To je znak resnično verne že-ne- Bog jo živi! — Rojak.
Brisbane. — Bratoma Jožetu in Janezu Košo-p je po veliki noči pridružil še brat Lojze. reselil se je k njima iz Belgije, kjer je delal v ^dniku. Na ladjo je stopil v Genovi, Italija. Želi-niu, da bi se pri nas dobro odpočil in naužil v ezega zraka v tukajšnji sončni deželi. Dobrodo-
šel
Lojze!
Janez Primožič.
NOVI ODBOR SLOV. KLUBA MELBOURNE
j. ^a °bčnem zboru v nedeljo 7. junija je bil za v^.ednje poslovno leto v najlepšem sporazumu iz-p Jen številen odbor, kakor sledi:
^ edsednik: g. Srečko Košir. Podpredsednik: g. Si-g ^l'aeapan. Tajnik: g. Jože Novak. Blagajnik: ^ ‘nko Molan. Gospodar: g. Ivan Urbas. Načelnik
6	Leopold Jauk. Načelnik odseka “Dom”
jr , a,-'jan Lauko. Načelnik prireditev: g. Alois Sl r.a^ek. Načelnik kulturnega odseka: g. Tono Socialni referent: pater Bazilij OFM. Od-^ 'ki brez listnice: jjdč. Frida Pravdič, g. Stanko
°lar
Miši;
lc> g. Stanko Hartman, g. Stanko šajnovič, July, 1959
g. Franc Janežič, g. Janez Škraba, arh. g. Cveto Mejač.
Nadzorni odbor:
Predsednik: g. Maks Hartman, člana odbora: g. Viktor Lauko, g. Martin Adamič.
“PLANINKA” IZ BRISBANA POROČA
V	soboto 2. maja smo se odzvali vabilu na 4. redni občni zbor našega društva. Udeležba je bila zadovoljiva, vendar manjša od lanske. Po predsednikovem pozdravu smo se najprej z enominutnim molkom poklonili spominu prerano umrlega člana in buditelja tukajšnje slovenske skupnosti, g. Cirila Vuge.
Iz poročil smo razvideli, da društvo združuje pod svojim okriljem nekako četrtino tukajšnjih rojakov. Priredilo je 7 družabnih večerov, ki so bili dobro obiskani. Tajnik je pa poudaril v svojem poročilu, da društvo nima članov samo v Brisbanu, nego tudi v ostalih krajih Queenslanda in celo v Sydneyu. Ti člani so gotovo v Zgied tistim tukajšnjim rojakom, ki stojijo ob strani.
Tudi v tem preteklem letu je ‘Planinka” vzdrževala prijateljske stike s SKM in prejemala brezplačno njihovo glasilo “Vestnik”, je povedal tajnik.
Blagajniško poročilo je namesto trenutno obolele ge. Plutove podal g. Anton Vogrin, in naglasil, da ima društvo dobro finančno podlago kljub nenehnim izdatkom.
Društveni gospodar g. Anton Konda je poročal, da ima društvo domala vse, kar je potrebno za izvedbo zabav. Prejel je pa zahvalo, da je s svojim prostovoljnim delom obogatil društvo s premičninami ter tako prihranil društvu denar.
Knjižničar g. Jože Košorok je poročal, da si je knjižnica v preteklem letu nabavila 50 nadaljnjih knjig. Pozval je člane, naj se pridno poslužujejo knjižnice za malenkostno odškodnino.
Odbor je ostal v glavnem nespremenjen:
Predsednik Anton Kranjc, tajnik Janez Primožič, blagajnika: A. Vogrin in J. Košorok, gospodar Elizij Vogrič, knjižničar J. Košorok, kultura Ivanka Dekleva, nadzorniki: Josip Fon, Franc Brus, Elizij Vogrič.
IJesnici na ljubo bodi povedano, da skupščina proti koncu ni potekala po napovedanem programu, zato je ostalo nekaj točk nerešenih in je odbor na svoji prvi seji to upošteval. Upamo pa, da se bodo medsebojne trzavice ublažile in bo društveno delovanje gladko teklo.
Pozdrav vsem in vsakomur!
Janez Primožič
( P (z Ci b str. (j.
Primorja: ženin je doma iz Hrastja, nevesta pa iz Velike pristave. — Melbourne pa beleži pet porok: Dne 23. maja je Werner Graier (rojen v Innsbrucku na Tirolskem) popeljal pred oltar cerkve sv. Ignacija v Richmondu svojo slovensko nevesto Marijo Kuri, ki je bila rojena na zelenem Štajerskem (Sv. Anton v Slov. Goricah). Isti dan sta si v cerkvi Srca Jezusovega v Carltonu obljubila zakonsko zvestobo Pavel Mikuž (doma iz Za-goi-ja) in Lojzka Bagar (doma iz Sv. Jurija ob Ščavnici). — Dne 6. junija je v cerkvi sv. Janeza, Last Melbourne, Aleksander Kodila (doma iz Pečarovcev, Prekmurje) popeljal pred oltar Ano Dovgan (doma iz Vrbovega, trnovska fara). Druga poroka istega dne je bila v Fitzroyu (cerkev Vseh svetnikov): Franc Vrbnjak iz Dragotincev je rekel “da!” Ruži Kostelac, doma iz Prozora. Tretji par pa sem zvezal za vedno v cerkvi sv. Jožefa v Malvernu: Janko Pal iz Pincemarofa pri Dolnji Lendavi je dobil za ženko Marijo Mezgec, doma iz Hrušice (Slov. Primorje).
Vsem srečnim parom čestitke! Le tako korajžno stopajte v življenje, kakor ste stopili pred oltar!
V	Port Lincolnu, daleč na jugu Južne Avstralije sem pri zadnjem obisku našel prirastek v treh slovenskih družinah. Zadnji je Helenca, prvorojenka tržaške družinice Klavdija Facin in Pine r. Roncelj,ki je bila krščena 8. marca letošnjega leta.
V	Melbournu pa poleg enega krsta odraslega beleži moja krstna knjiga dve punčki in enega fantka. (Spet imajo punčke glavno besedo!) Družinica Franca Grlj in Pavline r. šenkinec je dobila Stojana Franka, ki je bil krščen 17. maja v Ascot Vale. V St. Albansu smo krščevali 31. maja: novodošla družinica Avgusta Vinko in Angelo r. Karba je dobila Moniko. V družini Stanka Kmetič in Ane r. Cvetko v Geelongu pa je zajokala Ivanka Ana, ki pa pri krstu dne 14. junija ni dala glasu od sebe.
Prirastek je dobila tudi znana Pungerčar jeva družina v Plenty, ki nam je dala že parkrat svojo farmo za slovenski izlet. Žal so me klicali za krst ravno na nedeljo, ko sem imel novodošlo ladjo v pristanišču in ves ostali čas že oddan. No, glavno je, da so krstili! Ko bo spet izlet k njim, bomo pa videli, kako se je otroček že potegnil.
Vsem staršem čestitke in pa: vse dobro z drobižem, ki naj pridno raste telesno in duhovno!
*	Na svojih potovanjih večkrat pobiram “večne popotnike”. Ob cesti hodijo s trudnim korakom, z vrečo svojih stvari na plečih in kaj hvaležni so, če ustaviš avto in jim podaljšaš življenje čevljev. Nekateri izgledajo šestdesetletni starčki,
ko pa govoriš z njimi, spoznaš, da si jim prisodil pet, deset ali še več let preveč. Mod njimi so rojeni Avstralci in možje, ki so emigrirali v novo deželo pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Doslej sem srečal samo enega vdovca; vsi ostali so bili sanicii ki so zamudili svoja zrela leta po bušu in sezonskem delu, se navadili piti in igrati za denar tei' živeti od plače do plače. Prišlo jim je v meso in kri, da romajo iz kraja v kraj in jim ni za staln'1 delo. Res večni popotniki, ki se ti zasmilijo. Njih zgodbe so žalostne in te presunejo v dno srcft' Vsakdo si očita s solzami v očeh, da danes nim« doma in ničesar drugega kot borno vrečo cunj.
Večkrat si mislim, koliko naših fantov bo čez trideset let takole romalo po širni Avstraliji. nes, ko so mladi, se jim ne zdi misliti na bodočnost. “Enkrat si mlad, zakaj bi ne izrabil teh n<*' kaj let,” mi je nedavno rekel eden fantov, ki v ponedeljek nima šilinga za tramvaj,v soboto in nedeljo je pa kaj glasen, “ženitev? Kaj bi se na en° vezal, ko pa te čakajo na vsakem voglu,” je hi*3 druga njegova “modra” ugotovitev.
Da, enkrat si mlad. Enkrat boš pa star. Takrat bo žalostno gledati nazaj na leta, ko bi bil lahko postavil temelj kodoče sreče, pa si jih bi'e' zmiselno zamudil, žalostno, a resnično!
Pa naj danes spet objavim sliko! To Pot Pahorjevega Joška iz Nangwarryja, S.A., ki je •*' tuhtal, da imam “počen vrat”. Na sliki je s svoJ° sestrico Cvetko, v aprilu pa je dobil še sestric0 Suzano. Takoj ob prihodu v hišo mi je povedal' da je zdaj “za pestrno”. Le glej, Jožek, da ti Suzana ne pade iz rok ter ji ne poči vrat!...
* No, pa še drugič kaj! Na svidenje v a'rgufl tovi številki!
aSydney slab kraj za mladino”
(Sydney bad for Young)
Pod gornjim naslovom je večernik THE »SUN objavil članek, ki ga ponatiskujemo tu v slovenščini — v premislek našim družinam.
. EDEN HOLANDSKIH NASELJENCEV iz-avlja, da Sydney napravlja iz mladine zločince.
Mr. Johann Winjen, 59 Rose Street, Smithfield, ^vfača krivdo za gornjo obtožbo na stanovanjske ezave in pomanjkanje zabavišč v oddaljenih predmestjih.
Njegova 1,'Sletna hči Olga je zbežala od doma
Potekli ponedeljek in z njo druga Holandčanka,
ary Booy, istotako iz Smithfielda in tudi 13 lei stara.
Policija ju je našla včeraj in privedla domov, deklici sta bili čez noč v Salvation Army hos-
v	mestu. Delo sta dobili v mestnih “depart-me«t” trgovinah.
ilv ^anes s*a 'me^ Pri Winjenovih konferenco e holandski družini in skušali dognati, zakaj sta e«lici pobegnili.
. ‘Kraj je tak”, je rekel Mr. Winjen. “Ni, česar
n' tu v
zunaj mesta, ni kopališča, ni mladinskega
^entra, ni športnega ovala. Otroci se v tej novi Zeli dolgočasijo. To je vzrok, da sta nam dekli-1 Pobegli.”
Mrs. Winjen je rekla: “Tp je zato, ker mo-Jaz za zaslužek delati. Dolgo sem poročena in 1 odredila sedem drugih otrok. Na delo izven do-111 i ni bilo nikoli doslej treba hoditi.”
>ho ^lS’ ^°y	mnen-ia: “Kaj to, delati pac
vsi. če ne bomo delali, ne bomo nikoli ^ do lastne hiše. Seveda je to jako slabo. Na j andskem je je ženino mesto doma. Njena na-5va Je, da pazi na otroke, da ne počno kaj na-
tači
tiega>”
^ak ^r’	re^ei:	“Naši deklici živita v ne-
ern sanjskem svetu. Ker nimata nobenega dela, j1j,Us*'varjata sanjarsko deželo iz pravljic v komič-knjigah in ničvrednih listih.” k Mr. Winjen je pokimal:	“Zažgal bom velik
V	. ,n Pokuril v«e ti*te komične bukve. “Ampak, naj napravim glede raznih drugih reči?"
M.r. Viljem Farenhout, Winjenov zet, je dejal: To vemo, da je treba težko delati, če hočemo 1 kam naprej v tej novi domovini. Toda zakaj žn ^kajšnje oblasti napravljajo nepotrebne te-
i	» • Mestni svet v Blacktownu ne dovoli nama da bi stanovala v garaži na najinem last-v0]. 2etllljišču. Morava čakati, da si prihraniva do->'4y P°stav'tev hiše. Kako naj hraniva, ko mo-^a.a Plačevati 8 funtov in 8 šilingov na teden za eto stanovanje?”
Misij
Mrs. Farenhout je dostavila: “V emigracijskih hostelih je pa še slabše. Stane te 12 funtov na teden, če hočeš živeti tam. Pa smo morali poleg tega še 4 funte na teden izdati za ekstra hrano.” Mr. Winjen je segel v besedo in dejal:
“Moja žena* ima veliko domotožje. Rada bi se vrnila nazaj na Holandsko. Nikdar poprej ni imela toliko križev in težav.”
— ★ —
Tako poročilo torej prinaša avstralski večernik. Po svoje je zanimivo. Naredi vtis, da sočustvuje z novimi naseljenci. Vendar probleme samo nakaže, kakih nasvetov za odpomoč ne skuša dati. Morda se bo kakšna oblast ob branju tega članka in podobnih le kaj zganila. Ali je pa tudi res vse tako “hudo”?
Kakšne misli pa obhajajo ob tem branju naše ljudi, ki tudi niso brez takih problemov? Kdo bi nam napisal o svojih problemih te vrste? Kako ravnati ob njih? Ali je “domotožje” edina medicina...? Naj sc kdo oglasi! Svoj čas je poživljal na pisanje o teh rečeh dr. Hribar. Temu pozivu sc pridružuje zdaj tudi UREDNIŠTVO.
ZA TISKOVNI SKLAD DAROVALI
£ 2-0-0: Antonija Vodopivec;
£ 1-0-0: Gv. Florenini, Franc Ižanc, Alojz Čebokli, Oto Gabrič, Ivan Urh, Ivanka Pohlen;
£ 0-10-0: Stane Plaznik, Ivan Dolenc, Franc Juha, V. Avguštin, Angel Juriševič, Štefan Boelc-key, Anton Kosi, Jos. Rakušček, Anton Jesenko. Najlepša hvala in Bog povrni!
DAROVI ZA POGREB ANTONA HRELJE (Poslani na MISLI)
5-0-0: Janez Klinar;
2-0-0: družina Janez Rutar;
1-0-0: Karl Dolenc, drž. Ivan Kobal, Vinko Kobal.
Prisrčna hvala darovalcem ! Smo pa prav zares pričakovali, da jih bo dosti daljša vrsta...
KAREL MAUSER: JERČEVI GALJOTI
PISATELJ KAIiEL MAUSER JE PISAL že
doma. Sodeloval je v Domu in svetu, Vrtcu, Mentorju in nabožnem listu Rast. V koroških taboriščih je pripravil svojo prvo povest: Rotija. V begunstvu je izdal deset povesti. Mauser, pisatelj Koroške in Gorenjske, je nov člen v verigi pisateljev na polju naše tradicionalne književnosti. Velika je njegova predanost domači grudi. Živo jo nosi v sebi, tako kot je nekdaj bila. Še po tolikih letih v emigraciji, kjer je že mnogim zbledel spomin na domovino, črpa iz nje snov za književno ustvarjanje iz življenja našega kmeta, iz časa naših prednikov, iz utripov tistega sveta, ki z modernizacijo poljedelstva že izumira.
V	Jerčevih Galjotih nam Mauser s kleno, jedrnato besedo slika gorenjskega kmeta. Trije mli narji se kosajo z božjim mlinom: Jerč, Uleš in Sebenak.
Jerč... je izgubil vse imetje... hlepi po maščevanju.
Uleš... živi z očetovim grehom na vesti.. . Jerca zagrizeno sovraži.
Pohlepni Sebenak... živi v zagrizeni veri, da je vse nesreče in bolezni... kriv Jerč.
Vsi trije imajo družine. Njihove žene so tistih mater-trpink, ki kot sužnje iz ljubezni otrok trpe pod knuto tiranskega družinskega g'8' varja.
Jerčevi, Uleševi in Sebenakovi napori, da bi ta temna čustva, katerih korenine so pognale prejšnjem rodu, našla odmev v srcih naj mlaj rodu, se izjalovijo.
Ravno nasprotno! Mladi rod, ne oziraje se grožnje in kletve očetov, dorašča v prijateljstv in ljubezni.
Tisti, ki radi med čitanjem pogledajo na za' dnji list knjige, če “sta se vzela ali ne”, bod° prav gotovo prišli na svoj račun.
Povest je pisana v domačem, preprostem 1,1 jasnem slogu, obenem pa tako živo, da valovanje čustev bralca povsem zajame. Skoraj obžaluje, si je Mauser izbral za glavne osebe ljudi tako tenj' nih značajev. Ker pa je Mauser močan ideala ’ živi pomirjen s stvarnostjo in se je ne izogiba-
Iz njegovih del diha prepričanje, da bosta J® ljubezen in odpuščanje premagala sovraštvo in krivice ter bodočim rodovom prinesla mir.
Pavla Miladinovič
Kranjskagora z Razorom in Prisankom
Prelepa (iorcnjska, ponos si mi ti!	Gorovje, planine in bistre vode
Kdorkoli te vidi, te znova želi.	zelene doline povsod te krase.
Milena Bulovec
Misli, July, ly69
Na OBISKU v SLOVENIJI
Č.G. Janci! Hladnik, Argentina “Duhovno življenje” prinaša popis obiska S* Janeza iz leta 1958. Zanimalo bo tudi naše bralce. Prinašamo v izvlečkih. — Ur.
IZSTOPIL SEM NA MOSTU, KJER CESTA RIŽA BISTRICO (pri Podbrezju na Gorenjskem.)
1	Prvi hiši sem vprašal, kje je pri Jelenčevih. Pialu sem našel iskano hišo, ki je dala šolskim ®estram štiri hčere: sestra štafanija in Valerija sta ^.^Kentini, Simeona je v Urugvaju, in še črtrta, Je po izgonu šolskih sestra ostala na domu, toda ^e<ino drži zvezo z redovnim predstojništvom v Ju°ljani, kjer imajo šolske sestre še nekaj skupiti, čeprav ne smejo nositi redovne obleke.
Stopil sem skozi Podbrezje, kjer sem obiskal Kristelna Cudermana, ki se ga še spominjam iz toBov> ko je dopisoval v Bogoljuba. Pot me je na-, Peljala skozi Duplje, kjer sem stopil na avto-bus za Tržič.
Tržič ima zelo dobro avtobusno zvezo z Ljubl-ian°- Vozi pa seveda tudi vlak. Poiskal sem naj-eJ farno cerkev. Kje bom pa dobil župnika? V Kih krajih kot je Tržič, kjer je stanovanjska ’ je kar mogoče, da župnik ne stanuje v žup-«u. Pogledam v bližnji hiši. Nekoč je bila kap-n,ia. Polno koles v veži! Na vseh vratih vizitka, ,^a_nič ne kaže na ime, ki ga iščem. V župnišču , Kr'jem pisarno in res dobim tam župnika in kap-a- Strašne sitnosti je imel, preden se je mogel ^seliti v župnišču. Več let sta živela v gostilnah, ^Prav so bile v Tržiču 4 prostorne cerkvene hi-
Skozi Tržič gre cesta na Ljubelj in v Avstrijo, bilo videti na njej kaj prometa, ta gre bolj čei. s °fensk° sedlo pri Kranjski gori. Obmejni promet Vstrijo še ni urejen. Vrše se pogajanja. y., je mesto Tržič kaj naraslo? Saj nima kani! str Je ne^aj velikih stanovanjskih hiš na desni an> nad mostom in nekaj novega tudi tja proti jJe?'Ja*n. Velika stanovanjska stiska pa pove, da V6a Tržič vsaj podvojeno prebivalstvo. V mestu ži-l^^ogi doseljenci z juga, pa tudi precej Pre-Vi/^ev je prišlo tja na delo. Tudi v Kovorju je ®ti marsikako zgradbo, ki kaže novo lice in je (,a tudi nekaj industrije tam.
V V ^asle(inje jutro sem se poslovil in se namenil p raPj. Po mnogih novih stavbah sodim, da Kranj »je *Ja Ve<,no večji in lepši. Nemci so hoteli iz iu naPraviti prestolico “tega bisera nemškega Verf8*<0t so imenovali Gorenjsko. Marsikatera za-j 1111 slovenska družina je morala zaradi tega z
V a'	dolgem iskanju sem komaj našel župnika. je 'Grkvi sem naletel na celodnevno češčenje. Bila b0y)ol)oldanska ura, pa je bilo precej ljudi pri po-
‘n°ati. (Dalje prih.)
J^i 1^» *Tl IlTi	»“j fc™ »“j |TI “« ”i i” »▼<	'	"*	“j	k”«” 1.”	»Tl
£ PRIDITE. MOLIMO! f
V mesecu juliju bomo vsako nedeljo ob 4.
V	popoldne molili v kapclici St. Franci Cerkve >] J “sveto uro” v čast božjemu Srcu za “molčečo $ ‘J Cerkev” pod komunisti.
[♦]	Vsi	iskreno vabljeni!
Prej ali pozneje tudi zmerom priložnost >] J za spoved.	$
IZ MATIČNIH KNJIG V SYDNEYU
Poroke
Alojzij Bric, doma iz Breginja pri Gorici, je pripeljal pred oltar v Cabramatti nevesto Ano Damjanič, ki jo je malo prej dočakal naravnost iz Lukorana v Dalmaciji. Večno zvestobo sta si obljubila v soboto 13. junija.
Alojzij Filipič, tudi iz Breginja, in Ivana Rejc iz Gornjih Novakov, sta isti dan, praznik sv. Antona, prišla v Watsons Bay, da jima je dr. I. Mi-kula dal blagoslov na zakonsko pot.
Roman Jeraj iz Celja in Lidija Karbič iz Orehka pri Postojni sta se poročila v St. Patrick’s cerk-
vi	27. junija.
Toni Grassmayr in Irena Klakočer sta na oklicih za poroko v Penshurstu na predvečer Ciril-Metodove nedelje, 4. julija. Poročni blagoslov jima bo dal. dr. I. Mikula..
Frane šifrer iz Prekmurja in Dragica Žičkar sta stopila pred poročni oltar dne G. junija v Wol-longongu.
Vsem novoporočencem iskrene čestitke in zvrhano mero blagoslova na skupni poti skozi življenje!
Krsti
Lojze Trobec in Slavica, r. Grželj, sta dobila
v	svojo novo hišo v Blacktovvnu hčerkico, ki je pri krstu dobila ime Jolanda Sonja.
Jože Prinčič in Marija, r. Butinar, sta poslala h krstu v Paddington in deklici dala ime Elena Marija.
Pri Bulovčevili v Coomi so tudi krstili hčerkico, že drugo, in želili slovenskega krščevalca. Na žalost ni bilo mogoče ustreči, pa so kar domačemu gospodu povei-ili opravilo.
Naj vse tri nove krščenke zrastejo v dobre žene pred Bogom in ljudmi!
>:	OPOZORILO	i:|
Nekaj dopisnikov in celo prispevkarjev >; s članki je pozabilo, da mora vsaka reč za J objavo biti podpisana s celim imenom in na->: slov ne sme manjkati, če ne v listu, pa vsaj >; za urednika. Upoštevajte!	£?
KOTIČEK NAŠIH MALIH
resnice
Morda ste se tudi pri vas takole igrali sredi junija, ko nam je zima pokazala svoje zobe?
Dragi p. urednik: —
Lepo presenečena sem bila, ko sem čitala pismo gdične Tinke Erpičeve iz Mt. Alberta. Njene misli so mi prinesle veliko veselje. Vidim, da ona res razume nas male in prav rada se potrudi in podpira naše želje. Mislim si, kako je morala biti srečna, ko je imela priložnost, da se sama osebno razgovarja z našim dragim škofom, Prevzv. g. dr. Rožmanom. Bog daj, da bi tudi mi imeli čimpreje to srečo, da bi ga vsaj videli. Prav lepo se ji zahvaljujem tudi za pozdrave in jih prisrčno vračam ter ji želim, vse najbolje. Želela bi, da bi se še kakšna druga punčka oglasila v našem Kotičku.
Vaša Slavica Filipčič.
Dragi p. urednik: —
Tudi jaz mislim vse tako, kakor je pisala moja sestra Slavka. Tudi jaz pošiljam gdični Erpiče-
vi	prav lepe pozdrave in zahvalo, da se je oglasila na najino pismo. Zdaj pa to, da pošiljam rešitev uganke: Pohiti, bratec! Mali bratec je malo kazalo na uri, prešteva ure. Veliki bratec je pa veliko kazalo, ki hitreje teče in prešteva minute. Z lepimi pozdravi Vam in vsem prijateljem Kotička.
Vaš Slavko Filipčič.
KADAR JE BIL V NEKDANJI PALESTINI velik praznik, so prišli ljudje iz vse dežele v Jer11' zalem. Tri dni in tri noči so se veselili pod zidovi zlatega templja kralja Davida. Četrti dan so se vrnili domov.
Tudi tistega leta se je zgodilo tako. Ko so se Nazarenčani vračali, sta hodila z njimi tudi Jožef in Marija z dvanajstletnim Jezusom.
Jezus je bil velik deček, pa še slaboten in suh’ Imel je bleda lica, zlate kodre in velike niod*® oči, ki so bile vedno zamišljene, čeprav vesele.
tri dni je prebil v templju. Gledal je pozlačenl oltar in poslušal modre besede velikih učenik°v' Kadarkoli ga je Mati iskala, vselej ga je našla v templju.
Ko je prišel čas, da se vrnejo domov, je l^0 toliko drenja v templju, da se Marija ni mogla Pre, riniti skozi množico. Potožila je svojo skrb druj’1 ženi iz Nazareta, ki je obljubila, da bosta ona 1,1 njen mož poiskala Jezusa in ga vzela s seboj. ko sta Marija in Ježef potolažena odšla sama Pr° ti Nazaretu med zelo številnimi romarji. Taki P° tujoči skupini romarjev pravimo “karavana”.
Karavana je prvi dan dospela do planin 'n se odločila, da tam prenoči. Marija in Jožef sta P° iskala ono ženo iz Nazareta, toda na žalost JezU sa ni imela s seboj...
Bila je že noč, pa Mariji in Jožefu ni kaz*1 drugega, kot iti nazaj v Jeruzalem. Se jima se K zdelo, da je Jezus še vedno v templju. Trudna bila in tema je zakrivala pot.
čim sta napravila nekaj korakov, so jima trepetale pred očmi svetle iskrice. Zbrale so se Marijino glavo, potlej so napravile svetel curek kakor žareč potok letele pred njima. Marija in J žef sta šla za njimi.
Prišla sta do griča in takoj spoznala, da ’ spet pred Jeruzalemom. Iskrice so ju privedle templja. Odprla sta vrata, vstopila in videla:
Tam so sedeli visoki pismouki. Med njim1 ^ stal Jezus, jim razlagal modrost učenih knj1# oni so ga poslušali.	v
Jezus je takoj šel z njima in odhiteli s° temno noč. Pred njimi so spet letele iskrice. ^ e lu so zagledali karavano iz Nazareta. Tedaj s° f ustavili in tudi potok iskric se je ustavil. zlate kapljice so se zbrale iskrice nad Jezus glavo in se vsule nanjo.	^
Ljudje so se zbrali okoli njega in si od v ogledovali iskrice. Videli so, da so te iskrice ne mušice s trdimi krilci in lepimi majcenim' lesci, ki se po noči svetijo.	Bile	so	krotke kf-e ^
ce. In še do danes niso	ugasnile	iskrice,	eji
je prižgal Bog v tisti noči, da bi kazale pot 9 ^ Družini. Tudi mi jih poznamo in jim pravim« kresnice. (Glow-worms.)
drža v a in svobodno GOSPODARSTVO
“Begunca’* je dobila Avstralija iz Severne Amerike. Neki Yankus je z družino prišel sem, ker se je razjezil nad Ameriko, češ da je prelec kontrolirala gospodarstvo na njegovi farmi. Avstralci ga opominjajo, da tudi tu ne bo brez državne kontrole gospodaril.
Ob tej priložnosti nas bo zanimalo, kaj Pravi o državni kontroli nad privatnim gospodarstvom SOCIALNA EKONOMIJA dr. Ahči-na. Prinašamo nekoliko skrčeno. — Ur.
Krščanski socialni nauk prizna opra-CGnost svobodnega tržnega gospodarstva, toda z
0	očenimi omejitvami. Kritičen je zlasti do take z«elitve dobrin, kakor je v svobodnem gospodai--e,tt sistemu običajna. Socialna pravičnost nima
J0liko v vidu deleža, ki ga dobi iz produkcije po-eznik, kakor količino dobrin, ki prihaja na potezne družine.
Družina kot osnovna celica družbe naj preje-** gospodarske proizvodnje toliko, da si more ^ ' ("ti človeka vredno življenje. Seveda bo količi-
*	dorbin, ki odpade na posamezne družine, od-ija .0<^ splošnega donosa celotne produkcije. Ven-Je šele potem, ko so družine dosegle “življen-nunimum”, misliti na odmero plač po storil-
3skj
kakor je to običaj v sistemu svobodnega °sP°darskega tekmovanja.
. Krščanski socialni nauk, ki priznava ne le delu, •>elt na^e'no ^u<*' zasebnemu imetju in kapitalu ist 0(^kodnino za njune gospodarske zasluge, pa »o tC.asno premoženje obvezuje s socialno odgovor-
V	tem pogledu se krščanski socialni nauk po-^ n°nia ujema s stališčem prvih cerkvenih očetov, ’metie nekakšno posojilo iz božjih rok. Zato bili, če le mogoče, vsi ljudje udeleženi na božjem daru. Obdavčenje premoženja, zlasti čg r®z<ielnih dohodkov, je docela v skladu s krš-socialnim stališčem. Enako tudi socialno W*°rstvo ^r*ave nad gospodarstvom posamezni-ln gospodarskih družb, kakor	tudi neka okvir-
n	"smeritev celotne gospodarske	proizvodnje, ki
i	jo ureja država, ki ..^0cla država naj bi le pod določenimi pogoji, narel<uje skupna blaginja, posegla neposre-gospodarsko delavnost državljanov. Izkušnja dk.».e® kaže, da je država na gospodarskem po-navadno dokaj neokretna.	Njena birokracija	ore sicer v skrajnih primerih	preprečiti popol-
V(!^0sP°flarsk° zmedo, ne more pa bsatvariti prali^ re<la, ker svoji nalogi ni dorasla: prvič njeno Navadno pogreša smotrno koordinacijo, drugič
pa njeni zasilni ukrepi često prihajajo v navzkrižje z obstoječo pravno tradicijo.
A kljub vsemu temu ob današnji krizi v družabni zgradnji ne moremo kratko in malo vseh državnih posegov v gospodarstvo označevati za nasilje in samovoljo.
Dandanes na splošno lahko opazujemo, da tudi tiste države, ki nočejo veljati za socialistične ali komunistične, močno posegajo v gospodarsko življenje državljanov poedincev, pa tudi gospodarskih družb. Ponekod si država v smislu svojega pravnega reda lasti več, drugod manj. Od tega je potem odvisno, ali v državi vlada svoboda, v kateri posamezniki veljajo za svobodne pravne osebe, ali pa del človeštva živi v sužnosti ali v nekoliko milejši obliki nesvobodnega življenja.
Krščanska filozofija odklanja gospodarski liberalizem, ne obsoja pa vsake svobode v gospodarstvu. Pravega gospodarskega reda brez neke mere svobode ni mogoče doseči.
Krščanska filozofija odklanja kolektivizem (komunistično gospodarstvo), uči pa, da pi’avične gospodarske ureditve brez neke obvezne socialne ureditve in odgovornosti ni mogoče doseči.
GOSPA FRETZE POZDRAVLJA
Ljubljana, 19. maja.
Po trimesečnem čakanju sem dospela iz Gradca v domovino, danes stf mi pa vizum podaljšali za nadaljnja dva meseca. Bila sem že na romanju na Sv. Gori, videla sem Sočo in solkanski most, spominjala se Gregorčiča, čudovit doživljaj je bil to zame. 0 priliki se še oglasim. Pozdravljam vse znance. Na svidenje v avgustu ali septembru.
Ana Fretze.
STRPNOST
(s strani 7)
“Kaj sem pa trdil?”
“Da je vera koristna za tiste, ki so tako ustvarjeni, da brez nje biti ne morejo. Korist, korist, vidiš, ljubček moj! Razlika je samo ta, da si ti to zagovarjal za ta svet, doktorjeva pa za posmrtni svet. Če je koristno, je tudi dobro, si rekel.”
Ni odvrnila očesa od njega, da ni mogel prikriti rdečice, ki mu je planila v lice.
“In še ta razlika* je,” je zmagoslavno pribila, “da na tem svetu lahko vero potisneš v kot in si najdeš drugačno korist, na onem svetu pa tega ne boš mogel.”
Zadovoljna sama s seboj ga je pustila v njegovem porazu in odhitela po opravkih v gornje nadstropje.
(Pride še.)
►
n
4
Iz Slovenske
v/
Duhovniške
Pisarne
BILO JE DOBRO, HVALA
Romanje v VVatsons Bay 24. maja je bilo nekako tako dobro kot lani. Nekaj romarjev istih, nekaj novih. Hvala!
Pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa v Manly 31.
maja smo Slovenci prvič nastopili kot posebna skupina pod lastnim banderom in slov. zastavo. Bilo nas je malo, ker je vabilo prepozno prišlo za majske MISLI in ker smo v nedeljo poprej imeli romanje. Hvala vsem, posebno tistim, ki so prišli \/. bližine Blacktowna. Pa prihodnje leto več!
.Hvala tistim, ki ste se odzvali vabilu na ubo-rovanje organizacije “CatHolic Women” v nedeljo 14. junija.
Zmerom bolj se kaže želja avstralskih skupin, da bi se med njimi pokazali tudi priseljenci raznih narodov kot organizirane skupine. Vedno manj je med Avstralci odpora zoper take nastope. Moramo biti pripravljeni, da se takim vabilom tudi čim pogosteje odzovemo.
PRIHODNJE ROMANJE
Vršilo se bo v nedeljo 23. avgusta (!) dni po Vnebovzetju in sicer v Penshurst, South Sydney.
Lani smo bili za ta dan v North Sydney, letos pojdemo med rojake v nasprotni smeri. Zaznamujte si dan!
Več v avgustovski številki.
VVAGGA WAGGA
Da ustrežemo vabilu prevzv. g. škofa Henške-ja in želji naših rojakov v Waggi in okolici, bomo priredili v katedrali od 13. do 15. avgusta tridnevno pobožnost na čast Materi božji. Točen spored sporočimo v avgustovih “Mislih”. Naprošamo vas pa že sedaj, da si te tri dni rezervirate. Tako bomo praznik Marijenega Vnebovzetja prav zares slovesno obhajali.
KAJ JE “SINJA ARMADA"?
Kratek odgovor: MARIJIN NAČRT ZA SVETOVNI MIR.
1. Sinja armada naše ljube Gospe Fatimske stalno naraščajoča duhovna vojska okoli H!,000,0'1 katoliških mož, žena in otrok. Vsakdo, ki se vela' ni v Sinjo armado, se obveže, da bo molil za sv«' tovni mir, ki naj pride po spreobrnjekju Rus]Je' Sinjo armado so ustanovili na željo. Naše Uu',e Gospe, ki se je prikazovala trem pastirčkom n<l Portugalskem leta 1917.
2. če se včlaniš v Sinjo armado, se združiš molitvi s sočlani in sočlanicami po vsem svetu, k® kor je želela Marija v Fatimi. Škapulir, ki ga ^ siš, in rožni venec, ki ga moliš, ti prineseta ob” co odpustkov. Dobiš delež na vseh molitvah in d° brih delih, ki jih opravljajo milijoni po vsem sVe' tu, ki so člani Sinje armade Marijine.
3. Za pristop v Sinjo armado ne plačaš 11 pristopnine, pa tudi letne članarine ne. Podp$eS samo svojo obveznost (ki pa ne veže pod grehon1'1 uravnaš svoje življenje po dani obljubi — to J vse, kar se zahteva. Poleg molitve doprinašaš tu razna zatajevanja za spreobrnjenje grešnikov.
4. Kdor bi želel kaj več vedeti o Sinji
di in bi se hotel priključiti milijonom za ohrai"t svetovnega miru po mirovnem načrtu Marijin61"' naj piše na naslov:	BLUE ARMY
P.O. Box 63 Brisbane, ’
5. Nebeška Gospa je izjavila trem pastirčko«1 Fatimi leta 1917:	#
“Če bodo ljudje upoštevali moje naročilo molitev in zatajevanje, se bo Rusija spreobvn in zavladal bo mir na svetu. Če ne bodo, bo RuS ^ raznesla svoje zmote po vsem svetu in nastale , do nove vojne, pa tudi preganjanje Cerkve. D0^ ljudje bodo postali mučeniki... razni narodi b0 uničeni.”
f>. Zakaj o vsem tem pišemo?
Če in kadar pride do tega, kar je Marija povedala, ako se niti katoličani ne zmenimo *. njene želje, bodo mnogi očitali — kakor tako 1(1 očitajo, ko je prepozno:
“Zakaj nam tega niste povedali, ko je bn čas?”
Povedali smo in — še bomo!
n#'
I. . M M **•«*» ».• J.J {'J*’** »
MOLIMO! |
...	4'«
•	♦ M ♦,* M MM ♦»
.......
PRIDITE, ---------------------------  4	g
V	mesecu juliju bomo vsako nedeljo ob jj popoldne molili v kapelici St. Franci (rt “sveto uro” v čast božjemu Srcu za “molce ^ Cerkev” pod komunisti.	S
Vsi iskreno vabljeni!
Prej ali pozneje tudi zmerom prilo*n° za spoved.
POMENEK DVEH AVSTRALK	-■	«
NEKI I)AN PREJŠNJEGA TEDNA je moj “semletni sinko prišel iz šole tri četrt ure kasneje
kot
niij
Po navadi. Vrgel se je v naslonjač in vzdih-
“Joj, kako sem truden! Jutri pride inšpektor, smo morali dečki iz moje klopi pomesti šolsko sobo.”
Pri meni je bila ravno na obisku sorodnica, ki J1 katoličanka. Včasih rada kaj sovražnega zine o atoličanih. Takoj je planila vmes:
“Kaj? Vaše nune zahtevajo od takih otrok, da 1*10rajo pometati po šolskih sobah!”
Kar mogoče mirno sem odgovorila, da malo poklanja takim fantom ne more prav nič škodovati. na se je pa razvnela:
“Jaz pa mislim, da je to prav nesramno. Naj ?* najamejo pometača, ne pa da uporabljajo za ta-
0	delo otroke. “Naše učiteljice v javnih šolah bi aJ takega nikoli ne napravile. Otroci naj hodijo v °‘°> da se uče, ne pa da bi nunam služili za hlap-Ce dekle.”
T°
me je	že kar močno ujezilo,	pa	sem	zinila
°*j v	naglici	kot po pravici:
“Ne najemajo pometačev, ker nimajo s čim ačati. Tvojim otrokom v javni šoli ni treba postati šole, ker moj mož in drugi katoličani pla-vUjei°	davke,	da iz tega denarja	najemajo	javne
0	e Pometače	in jih plačujejo.”
'o T°
ni bilo čisto res, zakaj tudi naše nune ima-Pometača, pa je bil tisti dan ravno bolan. Navrgla sem še:
^ . "Sramotno, si rekla! Veš kaj, jaz ti povem, ,aJ Je sramotno. To je sramotno, da moramo mi at°Hčani plačevati davke najprej za šolanje vaših r°k» potem pa posebej, da moremo šolati svoje.” “Oho!” je odgovorila. “Javne šole so za vse, da Jih poslužujejo. Če pa vi katoličani na vsak j. ln hočete imeti lastne šole, morate biti priprav-6l'*> da jih plačujete.” pl v ",Saj tudi smo na to pripravljeni in res jih ®cUjemo. Naši očetje in stari očetje so bili na to davljeni. Ampak zakaj moramo plačevati poleg
li	^a.tuc*i za Vftše javne šole, čeprav naši otroci ne ° Vanje? “Ali je to pravica?”
Vsj "®eveda Je pravica! Edino prav bi bilo, da bi Pošiljali otroke v javne šole, ne pa postavljali v°Je.”
^ ^edaj je zajokal moj dojenček, morala sem k
Bilo je kar prav, saj tako sva imeli obe ’ da si ohladiva razburjenost.
j,0 ^edtem, ko sem stregla malemu, mi je hodilo ®^avi, koliko je moja sorodnica iskrena. Grdo
me žali, vse nas katoličane žali, pa morda ne iz same hudobije. Morda zgolj in nevednosti, po domače: iz zabitosti. Zmerom je živela med drugoverci in slišala iste očitke zoper katoličane — ali more biti drugačna kot je?
Namenila sem si, da ji bom na prav lep način razložila in ji skušala dopovedati, zakaj katoličani hočemo imeti lastne šole. Toda medtem je odšla in sem si prihranila svoje besede za njen naslednji obisk. Takole sem si uredila misli:
Mnogi nekatoličani mislijo, da mi katoličani zahtevamo od njih, da bi plačevali za naše šole. Dopovedala ji bom, da to ni tako. Mi plačujemo državi enake davke kot nekatoličani, pravično bi bilo, da od tega denarja dobimo nazaj za vzdrževanje lastnih šol. Saj bi po pravici to zahtevali tudi nekatoličani, če bi z javnimi šolami ne bili zadovoljni.
Zakaj MI nismo zadovoljni z javnimi šolami in po svoji vesti ne moremo vanje pošiljati svojih otrok — to bo morda težko dopovedati moji sorodnici, ki se ne zaveda vrednosti dobrot prave vere. Poskusila bom vseeno. Na splošno moram pa priznati, da versko zavedni Avstralci, čeprav niso naše vere, radi priznajo katoličanom potrebo po lastnih šolah. Takole ji bom rekla:
“Vidiš, Betty, mi imamo verske in moralne razloge, ki nam narekujejo vzdrževanje lastnih šol. Mi smo prepričani do dna svoje zavesti, da je naša vera edino prava in je ne smemo ne zase ne za svoje otroke izpostavljati nevarnosti izgube. Javna šola je po večini brezverska, ali pa uči, da so vse vere enako dobre. Najbrž tudi ti tako misliš, zato se ne bojiš za vero svojih otrok v javnih šolah. Naša vera ni samo za glavo in srce, je tudi za prakso našega vsakdanjega življenja. V javnih šolah ne bo nihče povedal našim otrokom, da je treba hoditi k maši in zakramentom, da je treba vsak dan Boga častiti z molitvijo in tako dalje. Le v katoliški šoli bodo otroka navadili na vse to...
Da tako ji bom rekla, potem bom videla, če se bo potrudila, da nas razume. Če se ne bo potrudila, se pa ne bom več razburila nad njo, naj mi reče, kar hoče. Saj moram na žalost tudi na to pomisliti, da med nami katoličani niso vsi starši dovolj zavedani, da bi jasno videli razliko med katoliškimi in nekatoliškimi šolami. Da, na žalost tudi nekateri katoliški starši iščejo izgovorov in pošiljajo otroke v javno šolo. Še hujše je pa to, da jim tudi sami ne dajo potrebnega verskega pouka in jih puste odraščati komaj kaj bolje kot teličke
—	če bi namreč teličke imeli.
\y
v/
V	Sloveniji 1.1938 Neznan avtor
(Konec)
Loboda je odskočil v kot in se naslonil na zid. Zardel je in sprva ni mogel do besede. Sčasoma pa si je opomogel in zakrilil z rokami. Nagnil oe je naprej in skoro zavpil:
“Tako! Po kaj pa ste potem prišli sem,? Ali nisem že vaši ženi zadosti jasno povedal?”
Zalar se mu je zasmejal v obraz.
“.Račun sem prišel delat.”
Udaril je s palico ob tla.
“Vidite,” je mirno nadaljeval, s to-le (zavihtel je palico) bi zdajle lahko odmeril pravico in krivico. Kajti sama sva, nihče vas ne reši, drugačne poti pa ni!”
Stopil je korak naprej. Loboda se je še bolj stisnil v kot in kakor v brezumju otepal z rokami okrog sebe.
Zalar pa je obstal, potisnil si je palico pod pazduho, popravil si je suknjič in skoro tiho rekel;
“Ne bojte se! Ničesar vam ne storim, ker bi bilo brez uspeha. Taki ste vsi, ki sedite na bogastvu. Le sebe imate pred očmi, svoj lastni dobrobit in svoje zadovoljstvo. Ljubši vam je pes od delavnega človeka, rajši imate prazno hišo, ceio hišo, da ste v njej sami, ko potrebujete le eno samo sobo, kakor pa, da bi vas zjutraj zbudil vesel krik otroka, krik nedolžnega, ki bo živel, ko vas ne bo več na svetu in boste stanovali tam, kjer ne boste mogli več oddajati stanovanj. Izmišljujete si razne reči, govorite o slabih časih, o krizi in malodane hvalite vojno, kajti polni sovraštva ste in brez ljubezni. Zraven pa pozabljate, da ste bili tudi vi tak majhen otrok, ki je veselo gledal v svet in bil potreben ljubezni in tople roke. Mojo ženo ste vrgli ven! Kako lahko je vreči ubogega človeka na cesto, ko veste, da nima pota, kjer bi mu odmerili pravico. Vaša je hiša, vaša je volja. Vaša volja je, da stanuje pri vas pes, vaša volja je, da je stanovanje prazno, vaša volja je, da ne vem, kam bom šel s svojimi sedmimi otroki. Zaslužili bi, da bi dvignil palico nad vami, pa se zahvalite mojim otrokom, da sem vam vse tako mirno povedal, kajti za nje živim, zato ne smem vsega delati po svoji glavi! Zapomnite pa si eno: če prej ne, takrat, ko boste legli na posteljo in vedeli, da se za zmeraj poslavljate od tega sveta, takrat vam bo prišlo na misel mojih sedem otrok... Lahko si mislite, kakšno bo vaše slovo!”
Loboda je stal stisnjen v kotu in začudeno gledal predse. Sprva bi rad nekaj povedal, jezilo ga je, da mora vse to tako mirno poslušati, potem pa se je naslonil vznak in se zagledal skozi okno.
Mrak se je izognil noči in zasvetile so se zveZ^e na nebu, ki so brezbrižno, a vendar nekam živ®, blestele, druga poleg druge, vse tako strašno sU«1' ljivo daleč. Lahen veter je zibal vejice na drevesu* od nekod se je čulo zvonjenje. Loboda se je spoli1' nil svoje mladosti. Da, nekoč je bil majhen. Živ° mu je pred oči prišla rojstna hiša, ozka, drobi11* hišica ob meji mesta. Videl je očeta, svojega drob' nega sivega očeta, ki je vsak dan zjutraj odše' in se na večer vrnil, sedel za mizo in pripoved®' val: Otroci, še pride čas, ko se ne bomo tak°'e stiskali okrog mize, pravica pride, ki bo tudi na111 pravična..., da, tako je govoril, kot govori zdaj ^ človek pred Lobodo; potem je dalje videl, je doraščal, postal mož, kako je bil kovač, kako Jc služil denar..., potem vojna, ko je obogatel.• ■’ zdaj je star..., kmalu pride smrt in on je sam sa111' cat na svetu... In tu stoji človek, kakor je 1,1 njegov oče, tu stoji in govori, sama sta... In pal[c!l se blesti pod njegovo pazduho. Ali ni ta pal'c11 pravica, tista velika pravica, ki bi lahko napi’av*'8 red?
Zgoraj je lajal pes, a Loboda ga ni imel mar. Obrnil se je spet k Zalarju. Ta je stal kopleč in njegov obraz je bil svetal in mehak. & so napeto gledale naravnost v Lobodo, kot bi sto verjel vsaki svoji besedi.
Loboda je začutil nekaj novega v sebi. nepoznana toplina, kakor nenaden strah je PrlS vanj. Ali je to usoda? Toliko mesecev je sta stanovanje prazno, toliko mesecev je bil sani 'J1 zdaj ti pride nekdo in mu govori vse te besc<* ' Sicer pa, kaj je bilo vse njegovo življenje? že in leta živi kar tja v en dan, brez smisla. Zju*r ' ga zbudi sonce, potem vstane, je, vzame psa, na izprehod, se vrne, je, leže, spi, vstane, je tako dan za dnem, leto za letom.. . Ali ni na e še kaj več od tega življenja? Ta človek pa 8 pred njim, v oblasti ga ima ta hip in vendar 11 oči gore brez sovraštva...
Zalar se je obrnil in dejal še:
Pii'
“Tako! povedal sem, kar sem imel na srcu. * zbogom!”	jj
Počasi je stopil iz sobe na hodnik, zalop0^1 vrata in odšel po stopnicah navzgor. Ena, dve, e ^ dve, so odmevali njegovi koraki in se potem bili v hodniku.	j
Loboda je za trenutek obstal. Zastrmel je Vie.
3e J sol’®'
se, potem pa ga je nekaj prevzelo. Odtrgal se iz kota in kar smešen je bil, ko je stekel iz
Halja je opletala okrog njegovega širokega treb11
Misli, July. ^
®> čepica mu je zlezla na tilnik, da se je pokazala esteča pleša na glavi, drobil je s koraki po stopicah navzgor in skoro brez sape pritekel do Za-ai'Ja, ki je že odpiral vrata. Potegnil ga je za pa-1Co in sunkoma izpregovoril:
. “Vi, vi, poslušajte! Prosim, vzemite stanovan-Vzemite ga!”
Zalar se je obrnil in široko odprl oči. Ves o-az se mu je razlezel, stegnil je roko in potre-•*a‘ gospoda Lobodo po ramenih in se začudil:
“Ej, hudirja?” t Potem sta še stala na hodniku. In je gospod °boda povedal, da ni tako slab, kot se vidi, da iazume svet in je tudi sam iz revne družine doma. a se bodo dobro razumeli, naj se Zalar prav nič boji, pa kar brž naj pridejo, saj je tako njego-
0	'življenje en sam dolgčas. Nazadnje je celo po-Ssal po otrokih in je Zalar razlagal na dolgo in °ko, Loboda pa se je vsekoval v robec in zago-vlJal, da bo najpridnejše dal študirati. Tako sta Pozno v noč razgovarjala, kar pri vratih, ko pa si podala roke, je še gospod Loboda rekel: Ampak palice sem se pa res bal.” j , "I!” je nerodno zagodrnjal Zalar, na kar je °b°da še dodal:
‘Saj sem jo tudi zaslužil!” in koj smuknil v 2o- Zalar pa jo je pobral domov kot bi bil dvaj-let star. —
Vidite, to je povest o čudodelni palici.
POGOJ ZA SREČO
V ZAKONU
v osebna poštenost je prvi pogoj za srečo
*akt>nU. Tega dosti mladih ljudi noče razumeti. Je pošteno, da imata fant in dekle še vsak po ^ Sa ljubčka ali ljubico, si to prikrivata in drug h0v^?mu v obraz lažeta? Ali je to poštenje, da doJi	v časopise oglase in kliče mladoletna
Pte'	domovine v tujino, da jih potem, ko
J1,1e desetine pisem, za nos vleče I Ali je posle-seb’^a cer*<veno poročeni in nato ločeni vabijo k Vj. , dekleta in ločenke ? In dekleta, ki se nastaja J,° — ali še zaslužijo ime dekle ? Slovenski je-llv>u zanje druge oznake!
61	Pogoj za srečo v zakonu je pa pravilno
te(^an3e na predzakonsko ljubezen in življenje po bij.*- sP°2Iianju. Čas pred zakonom je namenjen po-mu medsebojnemu spoznanju. Ne le src e, tj0 1 Pamet mora imeti pri tem svojo besedo	e<^en 0(* obeh drugoverec, če je on ne-
s°ben in nemaren v svojem poklicu, če sta on ^ °na resno bolna, imata resne napake v značaju ahkomišljenost, prevelika občutljivost, zaprav-
KO Tl BO 70 LET...
Pogledal boš nazaj in se vprašal: Kam so šla vsa ta leta? Hitro so minila, če si dober kristjan, je odgovor že dan:
Poprečen “dober kristjan” porabi svojih 70 let tako:
Za šolanje in učenje .......................... 3	leta
za zabavo in oddih ............................ 8	let
za jed in pijačo .............................. 6	let
za vožnjo iz kraja v kraj ..................... 5	let
za razgovore z znanci ........................  4	leta
za delo in zaslužek .......................... 14	let
za branje knjig in listov ..................... 3	leta
za spanje ...!................................ 24	let
67 let
Ostanejo tri leta — kam so šla?
Prvih dveh let in sedem mesecev ni vredno šteti, ker se še nisi samega sebe zavedal.
Ostane pet mesecev — kam so
šli?
Kot “dober kristjan” si bil gotovo vsako nedeljo pri maši in vsak dan si molil poprečno 1(1 minut.
Ne zahtevam od tebe, da sešteješ, koliko časa to znese v 70 letih. Te je nekdo že davno prehitel
—	bil je neki nadškof — izračunal je, da je to ravno tistih pet mesecev, ki s« še manjkali.
Od dolgih 70 let — za Boga samo pičlih pet mesecev!
Iz pridige (kakopa!)
ljivost, pijančevanje — ne spadata skupaj, pa naj njemu njegova blondinka z nežnimi usteci in čudovito postavico, njej pa njegova frizura a la Mar-lon Brando in vsa njegova moškost še tako ugaja-
Prav tako velja tudi: v času pred zakonom ni mesta za spolno življenje. Predzakonsko občevanje je izraz neobvladanja, je iskanje in zadošče-vanje telesnih užitkov obenem z begom pred odgovornostjo. Ali je to moško, ali je to pošteno? — Izgovor: “Moram probati, saj vendar ne kupujem mačka v Žaklju”... je oduren in popolnoma zlagan. Ali bi ti dopustil, če bi tovariši drug za drugim tvojo sestro tako ‘probali’? Pa jim ne bi smel braniti, saj bi se prav tako izgovarjali kakor zdaj ti.
Kaj pa, če bi ti dekle potem, ko si jo ‘poizkusil’, ne bi več ugajala? Po tvoji logiki jo boš pustil, četudi je zanosila. Ali je to čut za odgovornost? Morda po materialistični morali, krščansko pa to ni.
“Naša luč”
NA DIVJEGA PETELINA Ivan Rudolf
ABRAMOV OČE NA NANOSU je bil korenjak, da malo takih. Nenoški gozd je poznal kot lastni žep, čeprav je orintacija zlasti v daljnem gozdu precej težavna. Ob nedeljah je rad zahajal v šent Vid k maši. Pa je počakal tudi še nedeljsko popoldansko službo božjo. Razumljivo je, da se ob takih priložnostih ni mogel izogniti šentiviškim gostilnam. Na Nanosu trta ne raste, Abramov oče pa je bil po rodu Vipavec...
Kdor je kdaj hodil iz Šentvida na Nanos po bližnici “Čez konja”, bo najbrž vedel, da je ta vzpon idealno vežbališče za bodoče plezalce po alpi skem skalovju. Vzpon je na mnogih mestih hudo nevaren, celo ob opoldanskih urah, ko ni oblačka na nebu in burja še počiva v Hrušici. Kakšen pa je vzpon opolnoči ali ob dveh ponoči v burji, dežju ali snegu za planinca, ki ima v sebi pol ducata četrtink vipavca, to skrivnost je oče Abram odnesel s seboj v gi-ob.
Tako sva se pred nekaj desetletji o poletnih počitnicah srečala z Abramovim očetom v naši gostilni. Takrat me je posebno zanimalo, kako je z divjimi petelini po nanoškem gozdu, šentviški lovci se za divjega petelina niso menili. Tudi najodličnejši med njimi, kot so bili tata Žvanut iz Lozic ter Edvard Tavčar in moj oče iz Šentvida, niso mogli ugotoviti, kako je s petelini na Nanosu. Koče takrat na Nanosu še ni bilo, tistih nekaj
PORAVNAJTE NAROČNINO
l z lovčevi H
ZAPISKOV
kmetij pa je raztresenih po vsej nanoški planoti' Vsak poizkus na slepo srečo bi zahtevčrf velike na-pore, katerih pa po takratnem splošnem lovske1” mnenju divji petelin ni bil vreden.
— ★ —
Proti večeru sem se tisti marčni petek bliž^ Abramovi domačiji. Večerja je bila za nas vse nenavadna. Sardine in salama, zraven pa nanosi sir, skuta, črna pogača, krompir v oblicah in P°*‘ ne latvice mleka z debelo smetano.
Po večerji mi je oče Abram dejal:
“Divji petelin je pravzaprav velika žival s Pe‘ rutmi. Kadar poje po veji kot baletka, ne vidi i|l ne sliši ničesar, četudi bi se s senenim vozom P1]' peljal do njega. Kadar pa utihne, ostani kot P1’*’ kovan, sicer, ga ne boš nikoli več videl!”
Zelo kratko noč sem prebil na hlevu. Ab*'ft' mova domačija je bila takrat še zelo skrom**8. Zjutraj ob štirih bi morala biti že sredi gozd®1 vsaj na “grofovem stojišču”. Domači petelini so molčali, ko je oče Abram prilezel po lestvi na hleV' “Je zadnji čas! Vstani fant!”
Hitro sva se odpravila proti Robidjemu di>lu in od tam krenila po šentviški gozdni poti nai'#^' nost proti Konjski loki. Ves čas je govoril in P1'1' povedoval oče Abram:
“Stari petelin je v zgodnji pomladi prvi & pustil nižja pobočja in se pomaknil navzgor 1,8 pobočja suhega vrha, tja, kamor je le redko kd»J zašel predsednik gozdnega odseka šentviške obč>nC’ naš sosed, Pižent, ki je bil rojen na Nanosu, se priženil v Šentvid, vendar s srcem ostal na N**110’ su. Tu ni v tistih časih nikoli pela sekira, tu so rf sle hoje in bukve in padale po mili volji. Tu ' nekaj let vladal stari petelin, med skalnatimi Pef' mi in podrtimi drevesnimi debli, ki jih je burt11 tiščala k tlom.
Na divji rebri, ki se spušča strmo navzdol, je fasla mogočna stoletna bukev. Od tu je leto za etorn ob taljenju snega in ledu prepeval star pe-skozi debelo meglo. Vsako jutro je njegov Pev donel v veličastno gozdno tišino Golega vrha.
0 Je trajalo vse dokler se ni dan polagoma izmotal jz nieglene postelje in je z one gtrani vrha Pozdravil vzhajajoče sonce črni kos. Tudi če je v 3utl'anjih urah burja še tako tulila, se pevec 'za
lvJe prepihe ni menil. Njegovo srce je bilo vroče, Njegove sile nezlomljive. Mrazu in burji navkljub prepeval s stoletne bukve. Ko pa so se oglasili f0zl?i, ščinkavci in kraljički, je ponosni ptič utih-
I	1 kot da ga bi bilo sram pred plebejskimi kri-, tl odkrivati svoje srčno hrepenenje. Vreščavo je e(laj odletel in se spustil med svoje kokoške, ki so niahovju zobale odpadlo semenje.
Ko je za tem sonce že kar toplo prisijalo in je mah blestel ko zlato, so ščinkavci in kraljič-■> sinice in kosi utihnili pred pravljičnim prizo-Ko si je petelin nad svojim kokošjim zborom ‘®šil pravico soproga in gospodarja, ga je nekaj lriltlut hudo mučila zaspanost. Nato pa se je ošab-1)0 sprehodil med kokoškami, razprostrl peroti in ,etel na koničasto skalo, da je sonce z vseh stra-
1 obsijalo njegovo živopisano plemenito perje.
. ot kralj na prestolu se je pahljal s perotmi in tu ™_tam zaril kljun med perje, da bi pomiril nadle-
1	mrčes, ki se je prebujal na soncu.
Nato je stari petelin odprl kljun in zapel tako 'jUdovito, tako v srce segajoče, da so kokoške pre-hale z zobanjem in z odprtimi kljuni občudovale °.lega vladarja. Včasih pa ga je nemirno srce 'Pravilo do petja tudi ok večernih urah. šele po *er» zadnjem spevu je skril glavo v perje in za-(,remal.
j. In vendar petelinovo življenje tudi v tej bož-osamljenosti ni bilo brez sleherne nevarnosti, kar se je divji maček za vedno poslovil od na-,, ih gozdov, mu je stregla po življenju zvito-Itf Nekoč bi se ji naklep skoraj posrečil. Ta-je stari petelin prepeval na tleh, kokoške pa so g tl)hnjenko pravočasno zalotile in z glasnim vreš-, ‘‘Jem odletele. Lisici ni preostalo nič drugega, ^a se naužije zapeljivega vonja po starem pev-To pa je zvitorepki samo še povečalo apetit. Tako nekako je opisoval petelinovo življenje
K Ah
i'am, ko sva gazila od snega razorano goz-j.^0 Pot. Ta se je kmalu izgubila in morala sva grmovje in mlado jelovino. s .^ez čas ie nekaj zaklokalo. Oče Abram me je' ^ Pod rebra. k. “Je že vstal. Malo je še zagrljen, le še poSa-*aJVa!”
]j “Klok, klok, krrrr!” je odmevalo z visoke bu-Vet’ ^ Je ,)a n'sva zazl'la- Goli vrh in tudi Se-sta bila zavita v gosto meglo. t. ‘Vrh se bo kmalu ubrisal,” je dejal oče Ab-Pori’ sem se Pr'toževal natl burj°- Sedla sva na Se «0 hojo in prisluškovala. Tam iznad Hrušice hu . belila zora. Mraza nisem čutil, čeprav je kaj ostro dihala.
“Na srečo diha kar dobro”, je menil Abram,” ta bo obrisala vrh.”
Ni se motil. Dobre pol ure, pa se je megla razkadila. Na strmem pobočju se je košatila, stoletna bukev, skoraj povsem osamljena. Pod vrhom na dolgi veji sem opazil črno piko. Petelin!
Nisem imel puške. Oče Akram ni maral pušk. Petelina sva samo želela videti, nič več. Zavlekla sva se skozi grmovje — bliže in bliže. Za nekaj časanama je bukev izginila v goščavi mladih hoj. Končno sem jo spet zagledal in na njej — petelina! ■*	1
Na mogočni veji najmanj deset metrov od tal se je gibalo njegovo orjaško telo. Natančno sem videl, kako, kako je petelin stegoval vrat naprej, kako mu je omahnila glava in kako se je pozorno oziral okrog. Sekunde nepremičnega odmora so trajale večnost. Obstala sva kakih 80 korakov od bukve. Ogledovala sva ga morda polno minuto. Tedaj je oče Abram hote stopil na suho vejo. črna gmota na veji se je spustila v prosti zrak in izginila tiho kakor duh nekam v daljavo...
“Tako, fant," je dejal oče Abram, “zdaj veš, da so petelini tudi na Nanosu. Toda rečem ti, ne smeš jih vznemirjati.”
Ubogal sem ga. Nanoški petelini so še nekaj desetletij nato uživali gozdni mir. Šele vojaki, ki so pred drugo svetovno vojno gradili kaverne in utrdbe, so ta mir skalili. Tako so petelinji rod z Nanosa prepodili Bog ve kam.
PRAV ISTO VELJA ZA “MISLI”
Danes hočemo opozoriti samo na težave, ki nam jih nekateri naročniki povzročajo. Ponovno se namreč dogaja, da se ta ali drugi naročnik preseli in spremeni svoj naslov. Vse bi bilo v redu, če bi
o	spremembi naslova tudi obvestil upravo našega, lista. To se pa večkrat ne zgodi. Zato se dogaja, da, dostikrat tudi po več mesecev, pošiljamo naročniku list na naslov, na katerem ga že davno ni. Za njegovo preselitev zvemo šele od poštne uprave, ko nam vrne šop listov z navedbo “Se preselil ne-znakam”, “Nepoznan”, “Odšel brez navedbe novega naslova” in podobno.
Ker uprava lista naročnikovega novega naslova nima, moramo nadaljnje pošiljanje lista ustaviti za tako' dolgo, dokler se ali naročnik sam ne zglasi, ali nam pa njegov naslov povedo drugi. S takim postopanjem povzročajo upravi samo novo delo in tudi nepotrebne stroške, ker izvodov lista, ki po več mesecev hodijo okoli po poštah, ne moremo več rabiti in jih moramo metati vstran, naročniku pa, če se oglasi, poslati nove izvode.
Zato prosimo naročnike, da nam v primeru preselitve takoj sporoče svoj novi naslov, da v dostavljanju lista ne bo nobene prekinitve. Pa tudi upravi boste prihranili novo delo in ji ne povzročali po nepotrebnem novih stroškov.
Uprava Svobodne Slovenije
il
J ULIJ SKA IX )POLNILNI( 'A
“Težko bi ga še ljubila”
te žko — — — bi — še — — — lju bi la
JUNIJSKE UGANKE REŠENE
1.	Matematika
JULIJSKA KRIŽANKA
Poslala Edvard in Vinko Molan
Vodoravno
1	Turčin 6 riba
9 del poslopja 30 športni prvaki
11 (predpise) prelamljam
12 nagaja pri plavanju
13 redko žensko ime
14 število
16 rade molijo 18 del voza
20 se nabira pod kožo 22 pomožni glagol
24 telovadec na orodju jih dela
25 glagol v nedoločniku
27 zbada
28 obrtnik
29 kakor 18
30 slovenska vas
Navpično
1 moško ime
2 pridelek znane žuželke
3 vrsta pevskega zbora
4 žensko ime v 3. skl.
5 dano v dober -------------------
6 reka
7 žuželka
’8 nestrog sodnik je--------------------------
15 prikrajšana za dar govora
17 tolažba za bodočnost
18 vrsta morskih školjk (2. skl. množ.)
19 del glave
21 glas v mešanem zboru
22 gospodinjski pripomoček
23 živež
24 angl. nagovor za moškega avstralska država
8	krat 9 je 72
1
2
3
4
5 .6 '7
100
To je najbolj preprost način. Je pa še P°^_ drugih. Štefan Boelckey je poslal 10 različnih , šitev. Tudi drugi niso vsi po enaki poti rešev rešili pa prav.	_	f
Poslali so:	Margareta	Mali,	Anica
Kristina Vujiča, Štefan Boelckey, Ljuba Kodre( ban Rafolt, Maks Valenčič.
Nagrado dobi Stefan Boelchey.
2.	Pazljivo branje
V	majski številki na strani 20 spodaj je naredil “pred bogom”, kot pišejo komunisti, -1 sto “pred Bogom”, kot pišemo krščanski ]ju<tie' Rešitve poslal — nihče...
3.	Seštevanje
1»
1. Članke in pesmi je pisalo ljudi ..............* ,i
2. Dopise v “Križem” je pisalo ljudi ..............•*	j
3 Križanko je poslal ...............................’	gf
4 Rešitve aprilske Križanke ljudi .....................$
5 Za tiskovni SKLAD poslalo ljudi .................
Vssi našteti so rftorali “prijeti za pero”. ^ Rešitev poslal samo Maks Valenčič. Nje® i Križem”.
pismo je v
4.	Dopolnilnica
Ne hčere ne sina po meni ne bo.
Dovolj je spomina, me pesmi pojo.	at,
Rešitve poslali: Angela Židan, Marija H $
Milena Bulovec, Franc Fekonja, Anton čečk°’ bin Rafolt, Marg. Mali.
Nagrada: Margareta Mali.