NOVO MESTO, 21.11.1979 LETO IX. ŠT. 8 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASUJ) Ganili SKGPNOSTI TOVARNI D BUČI UBGO NOVO MESTO avnoj odmeva v današnji dan ,,Na drugem zasedanju AVNOJ so dobila zakonsko podlago stoletna hotenja naših narodov, naj bi živeli v skupni državi enakopravnih narodov. V tem najpomembnejšem času naše revolucije je p riža do veljave organska zveza med resničnimi koristmi delavskega razreda v slehernem narodu in v Jugoslaviji kot celoti in nacionalnimi koristmi posameznih narodov. Le vodilna vloga delavskega razreda slehernega naroda lahko zagotovi neodvisnost, enakopravnost in samostojni razvoj ter na taki podlagi trdno bratstvo in krepko povezanost v federativni skupnosti... . . .Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, to pa se ne kaže le v podatkih o materialni proizvodnji in v statističnih indeksih. Našo največjo pridobitev pomenjo novi socialistični samoupravni družbeni odnosi, svoboda, humano demokratično ozračje in praksa v javnem življenju, možnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela ter razvija svoje ustvaijalne moči.” Misli tovariša Tita v uvodniku monografije JUGOSLAVIJA DANES (1978) nas zavezujejo k dejavnosti. Pravica do odločanja o pogojih in sadovih dela temelji predvsem na obveznostih, ki jih imamo kot samoupravljavci. Ob prazničnem vzdu^u, zastavah, lepih spominih na vse plemenito in priborjeno se ta hip kaže ustaviti pri nekaterih izmed ugotovitev obeh zadnjih sej CK ZKS in ZKJ. Lahko jih primerjamo z nedavno ugotovitvijo Mitje Ribičiča: da namreč z nobenimi besedami ne bomo prepričali človeka, daje socializem boljši, kot ga sam doživlja. Drugače povedano: ne more biti več socializma, kot smo ga pripravljeni ustvariti. Ugotovitve zveze komunistov o gospodarskem položaju Slove-nij znotraj federacije in o stanju gospodarstva v zvezi resno svarijo, da so razmere dosti težje kot v prejšnjih letih. Gospodarstvo premalo učinkovito učvrščujemo. Kot da mnogi še vedno ne razumejo preproste resnice, da se lahko pokrijemo le toliko, kolikot je odeja dolga Apetiti vseh vrst v začrtani ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE IN OSEBNO SREČO „Delovni človek je za Tita vedno bil in ostal poglavitna ustvarjalna sila in subjekt socializma, kar pomeni, da je nenehen boj za njegovo zares boljše življenje in osebno srečo, torej za takšne družbene in materialne odnose, v katerih bo delovni človek suvereno odločal o pogojih, sredstvih in sadovih svojega dela - namen vseh družbenih prizadevanj in vsega našega socialističnega gibanja. “ STANE DOLANC (iz govora ob 80. obletnici rojstva tov. Tita) Božidar Jakac: Marša! Tito (1. 12. 1943) splošni porabi presegajo normalne meje in odnose. „Odpr-tih” investicij imamo v državi skoraj brez števila. Izvoz zaostaja, uvoz presega naše sposobnosti. Ni še združevanja dela in sredstev za naloge, ki imajo ta hip vso prednost. Tudi z delovno disciplino se marsikje ne morejo pohvaliti. Ogromno je izgub v jalovem ugotavljanju in tamarju. C as, naš dragoceni zaveznik, pa beži. A ne gre le za večjo rast proizvodnje; predvsem gre za poglobljene kvalitete družbenoekonomskih odnosov. Samoupravni socializem je najmočnejše poroštvo naše svobode in enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Toda tudi v samoupravljanju nam ne bo samo po sebi nič padlo izpod neba. Brez revolucionarne akci- je, dela, vztrajnosti in doslednosti ne bomo zmagali v boju proti nizki proizvodnosti, ae-lovni in družbeni nedisciplini, kupovanju „tuje pameti” v tujini, stoječim in neizkoriščenim strojem, pa slabi organizaciji dela in še čemu, kar nas hromi pri uresničitvi vseh tistih možnosti, ki so ponos samoupravljanja. Pridobitve AVNOJA segajo vse v današnje dni, prav do določenih nalog vseh naših sredin. Ugotavljanje, resolucije in vzvišene besede o tem, kaj je treba narediti, morajo zamenjati dejanja. Trdo, zavestno, vsakodnevno pošteno delo od najmanjše do največje celice naše družbe. Samo tako smo vredni vsega, kar nam je dal kako široko sega standard Standardizacija, tipizacija, unifikacija pomenijo uvajanje tehničnega reda v proizvodne in poslovne procese in predstavljajo nujno stopnjo v pripravah na avtomatizacijo, ki vse bolj postaja ekonomska nujnost. Avtomatizacija ne bo spodrinila človeka, ampak mu bo omogočila, da bo z manj fizičnega in umskega napora naredil več in kvalitetncje; kdor torej ne bo pravočasno sledil razvoju z avtomatizacijo svojih procesov,* bo relativno vedno bolj tonil v nizko produktivnost, oziroma bo prisiljen reševati posledice s trdim delom, nizkimi osebnimi dohodki delavcev ali pa z nakupom drage nove tehnologije in znanja. Standardizacija zagotavlja osnovne pogoje za obladanje kvalitete izdelka v celotni inovacijski verigi in bistveno prispeva k skrajšanju inovacijskega procesa, to je časa od inovacije do tehnične in ekonomske sprejemljivosti izdelka za tržišče. Standardi izdelkov, del in storitev prinašajo jasno definicijo, kaj je potrebno delo za proizvodnjo konkretnega izdelka družbeno priznane kvalitete. Vse prekomerno delo izhaja iz slabe produktivnosti in ga mora vsaka TOZD ali ožja organizacijska enota zmanjševati proti nič — torej gre za odkrivanje žarišč slabe produktivnosti in možnosti konkretnega ukrepanja. Ob razpravah o nagrajevanju oz. delitvi po delu smo poudarjali potrebo merjenja (ne ocenjevanja!) rezultatov dela kot edino prejemljivo osnovo, ki pa mora imeti „svoj meter”. Kaj pa prinaša standardizacija? Standardi izdelkov, del in storitev opredeljujejo direktno ali pa posredno dolžino „tega metra", potrebnega dela za ustvarjanje konkretnega izdelka, ki je prila- gojen (tudi s standardom) potrebam tržišča. Čim dlje bomo prišli s konkretno izdelavo standardov — predvsem del in storitev — tem bolj se bomo lahko približali objektivnejši delitvi osebnih dohodkov po delovnih rezultatih. Predvsem je to pomembno tam, kjer delovnih učinkov ni mogoče meriti s štetjem in „metri”. Standardi zelo učinkovito zaščitijo potrošnika pred slabo kvaliteto izdelkov in storitev, ravno tako pa tudi ščitijo dobre proizvajalce pred nelojalno konkurenco proizvajalcev izdelkov slabše kvalitete. Povečevanje cen bi moralo vse bolj izhajati iz višje kvalitete novih izdelkov, ki je določena z ustreznim standardom, ne pa na osnovi zvenečega imena. Uvajanje znaka kvalitete odpira možnosti tistim OZD, ki so z vlaganjem v razvoj in kadre ustvarile pogoje za proizvodnjo visokokvalitetnih proizvodov; s tem dobi prednost na tržišču, povečano prodajo in višjo ceno, ki jo je kupec pripravljen plačati. Sem spadajo tudi izdelki, ki omogočajo racionalnejše ravnanje z energijo. Če hočemo izkoriščati komparativne prednosti našega gospodarstva, pospešiti usmeri- tev proizvodnje k izdelkom višje kakovosti in večjega deleža znanja ter se uspešnejše vključevati v mednarodno delitev dela, se bomo morali lotiti medsebojne usklajene izdelave standardov v celotni reprodukcijski verigi izdelkov. To usklajevanje proizvajalcev in uporabnikov” v reprodukcijski verigi bo zahtevna naloga, saj bomo po eni strani izhajali iz standarda končnega proizvoda, ki mora biti prilagojen zahtevam tržišča, po drugi strani pa tehnologijam v procesu proizvodnje repromaterialov. Pri tem bo potrebno na več mestih postaviti veliko ostrejše zahteve, kot jih dopušča sedanja tehnologija. To pa je vzpodbuda za inventivno razmišljanje in kvalitativnejše premike. V izvajanju politike standardizacije prevzemajo torej organizacije združenja in Gospodarska zbornica Slovenije kot asociacija združenega dela v skladu s širšimi družbenimi interesi pomembne konkretne naloge, ki bodo z ustrezno organizacijo in delitvijo dela z ostalimi dejavniki toliko uspešnejše in hitreje speljane, kolikor smo vsi pripravljeni pristopiti h konkretnemu delu. iz Gospodarskega vestnika KVIDRNCA NICSHKC* PMI 01X11 7.A ČAS : 1. J. |079 ,U» TO/. It Število *A|h>nICna 370 453.195 8 69 53 16 2.16 8.62 1 17.63 UIINA 346 422.770 3 29 21 8 1.43 5.8 1 , 11.82 i ORLTA 443 542.353 12 92 28 64 2.7 7.66 1 22.12 TIP - TOP 184 222.569 . 127 39 88 4.34 15.87 j 33.94 ZALA 104 133.120 2 19 S 14 1.92 9.5 J 13.02 TEMENICA 139 172.257 2 80 13 67 1.43 40 I 11.61 (oMMuncu 185 262.606 5 112 60 52 2.7 22.4 ■ 19.03 IJSSS 85 109.422 . 33 / 33 1.17 33 ! 9.13 o/.n i .ahoh 1858 2 318.292 43 561 219 342 2.31 13.04 i 18.54 . 1602 Mof j: 256 Mladoletnih »erb : 51 obisk v melki Če primeijamo sejme „ITME” leta nazaj, lahko rečemo, da je bfl letošnji osiromašen zaradi sejma v Kolnu. Letos so bili v Hannovru razstavljeni šivalni stroji le enega proizvajalca — Rimoldi, ki pa za našo proizvodnjo niso primerni. - Firma iz Italije (Modena) je prikazala avtomat oz. napravo za rezanje in zalikavanie našivnih vignet na naplečnik. Ta naprava je zelo praktična in ekonomsko opravičena, saj se za to operacijo pri nas porabi precej časa. Z nabavo omenjene naprave bi bile lahko opravljene usluge za vse TOZD, saj ima dnevno kapaciteto v osmih urah 8000 kom. — Iz področja krojenja smo videli le napravo za izrezovanje iz kartona vseh delov v miniaturi po načinu textografa, nato pa polaganje miniaturnih delov na naris, ki gre v nadaljnjem postopku v komoro za preslikovanje in povečevanje delov na normalno velikost, po katerih se lahko začne krojenje. Pri opisu ogleda tovarne Melka moram takoj povedati, da ima ta tovarna proizvodnjo moških srajc skoraj v celoti avtomatizirano. Delno bom opisal celotno poroizvodnjo od prevzema blaga v skladišču surovin, pa do predaje gotovih izdelkov v skladišče. — Že pri prevzemu blaga v skladišče sem opazil napravo oz. komoro, opremljeno z ultra-violičnimi žarnicami. V to komoro se vstavljajo bale iste barve z namenom kompletiranja bale ene barve skupaj tako, da pri polaganju leg ni potrebno s papiijem ločevati slojev vsake bale posebej. Prednost tega je velika, saj se za proizvodnjo lahko pripravijo svežnji v najprimernejši velikosti. Krojilnica je opremljena z avtomatskim polagalnim strojem. Skrojene komade ne vežejo v svežnje, temveč jih polagajo na za to pripravne vozičke, te vozičke pa takoj dostavljajo na delovna mesta v šivalnico. Med sloje po velikosti svežnja pa vstavijo posebno kartico, ki vsebuje delovni nalog, število komadov in velikostno številko. Tako naloženi vozički potujejo iz delovnega mesta na delovno mesto v predmontaži. Ko so na vozičku opravljena vsa dela predmontaže so dostavljena na določena mesta za montažo. - Strojna oprema v predmontaži je skoraj vsa avtomatizirana in daje visoko produktivnost ob manjšem naporu delavk. — Montaža je opremljena s sinhroniziranim visečim transportom. Ko je srajca sestavljena na rami, se prične vstavljanje rokavov in sestav ob straneh. Avtomatska sponka jo prime za šiv pod rokavnim izrezom in jo dvigne, delavka doda ovratnik ter zapestnike in tako posamezna srajca potuje na drugo delovno mesto — na robljenje dolžine in na našivanje ovratnikov in zapestnikov. Ko je izdelava srajce končana, jo kontrolira na visečem transportu in nato izdelek potuje do likalnice. — V likalnici ena delavka prav tako v visečem stanju zapne gumbe, na drugem delovnem mestu jo zlagalka vzame iz visečega transporta in jo začne zlagati. Zlagalna miza je avtomatska. Delavka sama vstavi ovratnik v likalno glavo zlagalne mize, srajco poravna in v tem trenutku se zapreta dve pločevini iz strani, ena pa od spodaj navzgor. Tako je srajca v grobem zložena. Ista delavka vstavi še dve buciki na zadnjem delu na ramenih in tako zloženo srajco preda na naslednje delovno mesto. Tu delavka srajco napne na karton in jo poravna, vstavi manjkajoče bucike, nato pa sledi adjustaža in vstavljanje v vrečko. Istočasno se pripravi kartonska škatla, opremljena s potrebnimi podatki, srajce so takoj vstavljene v škatle, te pa z vozički predane v skladišče gotovih izdelkov. — Ob analiziranju evidence količine, ki jo delavka opravi lahko ugotovimo, daje izguba časa pri evidenci minimalna. Le v predmontaži si delavke na nekaterih delovnih operacijah pišejo delo, vsa ostala delovna mesta pa so opremljena s števci, ki registrirajo število opravljenih komadov. V pisarni tehničnega vodstva pa je montirana plošča s števci, ki so povezani s proizvodnjo po operacijah. Tako je mogoče s pisarne vsak trenutek spremljati število sešitih komadov po posameznih operacijah. Menim, da bo veliko tega, kar sem videl na sejmu in v tovarni MELKA, možno z nekaj pripomočki in manjšo investicijo vključiti in pripraviti tudi za našo proizvodnjo. S tem bomo olajšali delavkam fizičen napor in delno povečali produktivnost. Vodja proizvodnje TOZD DELTA KRANJC FRANC gibanje nesreč V času od 1. januarja do 30. septembra se je v naši delovni organizaciji na poti na delo ter z dela ponesrečilo 43 delavcev, pri čemer je bilo izgubljenih 561 delovnih dni. Iz tabele je razvidno, da je bilo zaradi nesreč na delovnih mestih izgubljenih 219 delovnih dni, nesreče na poti na delo in iz dela pa so zahtevale 342 delovnih dni, torej 61 odstotkov celotnega izgubljenega časa zaradi nesreč pri delu. Odstotek nesreč pri delu kaže, da sta se v navedenem obdobju na 100 zaposlenih delavcev pripetili 2,3 nesreči, kar je za 0,24 odstotka manj, kot v lanskem letu v enakem obdobju. Podatek o resnosti nesreč pa kaže, da je vsaka nesreča poprečno zahtevala izpad 13 delovnih dni, kar je enako kot v lanskem letu. V kolikor bo frekvenca pogostosti nesreč do konca leta v dosedanjih mejah, ne bo prišlo do prekoračitve v primerjavi z letom 1978. Med TOZD je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih največ delovnih dni v TOZD TIP-TOP v Ljubljani, kar je posledica dveh prometnih nesreč na poti na delo, drugače pa se odstotek in resnost nezgod gibljeta pod republiškim poprečjem. Poškodbe delavcev pri delu so bile v tem obdobju predvsem posledice padcev, udarcev, vbodov in so lažjega značaja. Med evidentiranimi nesrečami je bilo sedem primerov vbodov z iglo pri šivanju na šivalnih strojih in trije urezi s krojilnimi noži, kar je skupaj zahtevalo izpad 83 delovnih dni. Evidenca o izgubi delovnega časa brez porodniške in nege družinskega člana kaže, da je prišlo do manjšega upada glede na enako obdobje v prejšnjem letu in znaša 6,11 jo upravno šolo, še nisem ved ;la ali mi leži ali ne, vendar sem raj kmalu z veseljem ugotovila, da sem na pravi poti, da mi to, Lar mi nudi moja šola, nacr se odgovarja. Pravzaprav moram reči, da so mi več težav predstavljali diferencialni izpiti, potrebni za vpis (slovenski jezik, matematika, zgodovina, samoupravljanje in marksizem), kot pa študij sam.“ »Kaj te je pripeljalo do odločitve za študij ob delu in, ali si kolebala med večimi šolami, si morda kdaj pomislila tudi na srednje šole? 1 »Moje delo v prejšnji delovni sredini ni bilo cenjeno, ker pač nisem imela »papirja11. Čutila sem se sposobno in bolelo me je, da nikoli nisem dobila priznanja. To me je pripeljalo do odločitve. Čeprav nisem imela srednje šole, sem z delom dobila toliko izkušenj, da sem se brez strahu odločila za višjo šolo. Štiriletna srednja šola bi bila zame predolga in preširoka, saj imam družino, ki je že v teh dveh letih mojega študija precej trpela.11 »Ali si v času študija opazila razlike pri dojemanju in povezovanju snovi s prakso med rednimi in izrednimi študenti? “ »Študij na višji upravni šoli je živo povezan s prakso, kar smo izredni študentje ugotavljali ob vsakem predmetu posebej, medtem, ko je snov za redne študente povsem teoretična in bodo morali ob vstopu v delovno razmerje šele iskati povezave. Delovna praksa dopolnjuje ta študij.11 ».Družina, delovna sredina in študij — vsako področje zase zahteva človeka celega in vse to vskladiti je kaj težko. V času študija si se morala odrekati družini, zaradi vožnje in predavanj v Ljubljano si bila večkrat celo lačna ..., , Kakšne imaš občutke sedaj, ko je vse to za teboj? 11 »Kar nekaj mi manjka. Vesela sem sicer, da se lahko sedaj več ukvarjam s svojo hčerko, ki hodi že v drugi razred in me zelo potrebuje, da imam več časa za gospodinjstvo, da lahko spremljam tekoče dogodke. Vendar mislim prihodnje leto, če le ne bo prišlo kaj vmes, s študijem nadaljevati na drugi stopnji.11 »Ali misliš, da ti je šola, ne glede na to ali boš nadaljevala Si ne, dala dovolj znanja za delo? Ali pa morda čutiš, da se boš morala še sproti izpopolnjevati glede na širino, ki jo lahko zajameš z višjo upravno šolo? “ »Vsako delovno področje ima svoje specifičnosti in glede na to bom morala svoje znanje nenehno dopolnjevati. Šola nam je dala smernice, lažjo orientacijo, od tu naprej pa mora vsak sam graditi svoje znanje. Zato bi si želela delovnega mesta, ki bi mi to tudi omogočilo. Želim si živo in ustvarjalno delo.11 Iz obiska delavcev TOZD TIP-TOP v Delti. konferenca komunistov v Libni Zadnje dni oktobra smo se člani OOZK TOZD Libna sestali na Sromljah ob letni konferenci. Razprava je tekla o problemih, ki nas težijo, to je od osebnih dohodkov do gospodarskih razmer v TOZD. Prav tako smo razpravljali o odsotnosti iz dela, ki se vse bolj pojavlja, kot tudi o planiranju in medosebnih odnosih. Najprej naj omenim osebne dohodke, za katere vsi čutimo, da so nizki, hkrati pa jih opravičujemo s tem, da smo pač v tekstilni industriji. Sami se moramo boriti za čim večji mesečni plan, s tem pa se bo tudi dohodek povečal, kar pa prinese tudi višje osebne dohodke. V tej smeri bi bilo potrebno več narediti v okviru delovne organizacije, saj je fluktuacija prav zaradi nizkih prejemkov občutna v večini TOZD. Nadalje smo razpravljali o gospodarskih razmerah pri nas, s katerimi smo sicer zadovoljni, vendar moramo tudi na tem področju narediti še več. Predvsem moramo izboljšati organizacijo dela in tehnologijo, prizadevati se moramo za še boljšo kvaliteto naših izdelkov in za boljše sodelovanje z ostalimi TOZD, predvsem s TOZD Commerce in s skupnimi službami. Beseda je tekla tudi o doseganju mesečnega plana TOZD. Plan ni dosežen predvsem zaradi velikega izpada delovne sile (pogostih bolniških dopustov), vrjetno pa so vzroki tudi v tem, da v našem OTZD zajamemo izdelavo raznolikih izdelkov — kril, bluz in nekaj moških srajc. Sklenili smo, da bomo povabili na razgovor predstavnike zdravstvene službe, ker menimo da je precej bolniških dopustov neupravičenih. Komunisti in vse samoupravne sile bi morale v svojih sredinah vplivati na zmanjšanje izostankov, kajti tudi tu je del našega osebnega dohodka. Spregovorili smo tudi o izobraževanju in aktivnosti komunistov. Nismo zadovoljni z delom delegacij SIS, premalo pa je tudi individualnega izobraževanja. Na letni konferenci smo izvolili tudi novo vodstvo OOZK TOZD Libna. Sekretar 00 bo Nuša Lapuh, namestnik pa Ivan Kastrevc. V novem mandatnem obdobju upamo, da bomo uspešno rešili našteta vprašanja in da bo naše delo tudi sicer plodno. NUŠA LAPUH začetne težave so mimo Namen našega glasila je tudi predstaviti svojo delovno sredi- no, zato sem se namenila, da bom napisala par besed o naši TOZD ZALA. Odkar smo postali samostojna temeljna organizacija združenega dela, se je marsikaj spremenilo. Z nazivom TOZD smo dobili tudi veliko odgovornosti. Preden smo stopili na samostojna tla, smo poskrbeli za naše ime. Delavski svet je predlagal, naj bi se naša temeljna organizacija imenovala po potoku Zala, mimo katerega se vozimo proti Ljubljani. Na zboru delavcev je bil ta predlog tudi sprejet Pri imenu je šlo gladko, več težav pa je bilo, ko smo iskali direktorja. Na razpis se ni javil nihče, tov. Albina Tušarjeva pa je funkcijo direktorja TOZD sprejela le začasna Kolektiv si želi, da bi tovarišica Tušarjeva tudi v bodoče ostala na tem delovnem mestu, saj je s svojo skrbnostjo in delavnostjo dokazala, da je tak »direktor11, ki bi ga težko dobili. Vsi v kolektivu smo mnenja, da ni več potrebno razpisovati delovnega mesta individualnega poslovodnega organa, ker imamo v naši sredini dovolj sposobno tovarišico. Za naš začetek je zelo pozitivno, da smo do sedaj poslovali brez izgube. Na rezultate smo ponosni, saj z njimi dokazujemo tudi v naši občini Idrija, da smo kos nalogam, ki smo si jih zadali v začetku letošnjega leta. ANICA URŠIČ november, mesec boja proti alkoholizmu Svetovna zdravstvena organizacija, ki šteje alkoholizem za enega najhujših problemov sodobne socialne medicine, je mesec november proglasila za mesec boja proti tej nevarni bolezni. Ne smemo pozabiti, da je 15 odstotkov odraslih moških bolnih za alkoholizmom, med alkoholiki, ki se pa zdravi v naši republiki v raznih psihiatričnih ustanovah, pa je kar 11 odstotkov žensk. Alkoholik izgubi v življenju cca deset delovnih let, kar pomeni, da v Jugoslaviji med eno generacijo izgubimo zaradi alkoholizma okrog 90,000.000 delovnih let, če vemo, da je v naši deželi 900.000 alkoholikov. Vendar pa alkoholik, ne izgublja le delovnih dni in let; saj tudi kadar je na delu prisoten, njegove sposobnosti niso take. kot pri abstinentu. Predolgo smo gledali na alkoholizem vse drugače kot bi morali. Alkoholizem je bolezen - težka in dolgotrajna. Boj za zdravljenje pa mora biti skrb nas vseh, ne pa samo prizadetega in njegove družine. Alkoholiku mora delovna sredina omogočiti zdravljenje, mu ob tem pomagati, ga vzpodbujati in ga nato tudi rehabilitirati. Današnje metode zdravljenja alkoholikov zajemajo tudi delo v klubih. V Sloveniji smo jih začeli ustanavljati leta 1969. Za ustanovitev kluba je potrebna moralna in materialna podpora družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacij in lokalnih zdravstvenih in socialnih služb. Te so dolžne v klube vključevati za to dejavnost dopolnilno izobražene terapevte — od zdravnikov do socialnih delavcev. Kompleksna socialno-psihi-atrična obravnava alkoholika, bolniku omogoča, da postane ponovno ustvarjalen član naše skupnosti. Otvoritev razstave s kulturnim programom je bila za delavke TOZD Ločna prijetna osvežitev. zdravljenje in prepreče= vanje alkoholizma Alkoholizem postaja vse bolj pereč problem tudi med mladimi. Alkoholik začne razmišljati, da bi se morda zdravil in prevzgojil šele, ko zaradi svojega alkoholičnega obnašanja pride v ožjem ali širšem okolju v takšno zagato, da nima drugega izhoda kot zdravljenje. Seveda pa je od razmišljanja o zdravljenju do rehabilitacije zelo dolga pot Pri nas samo vsak deseti alkoholik, ki pride na posvet v psihiatrično ordinacijo, uspešno zaključi intenzivni del zdravljenja v dispanzerju ali bolnišnici vsi drugi pa s svojimi izrednimi sposobnostmi za manipulacijo tako učinkovito obvladujejo svoje okolje, da lahko še naprej (običajno do smrti) pijančujejo in se obnašajo asocialno. Osnovna načela zdravljenja 1. Ker ni bolan samo alkoholik, temveč tudi njegovo družin- sko in delovno okolje (zato govorimo o zahodni alkoholični kulturi), pride v poštev le ekološko zdravljenje, ki sta vanj vključeni tudi družina in delovna skupina. 2. Terapevt sam je brez moči, edino v skupini lahko nekdanji alkoholik spozna svojo dejansko situacijo in dobi spodbude za drugačno življenje. 3. Alkoholik se mora kon-frontirati s stvarnostjo svojega alkoholičnega razčlovečenja in začeti v redu delati ter se obnašati socializirano, kajti to je edini način, da mu bo okolje postopoma začelo verjeti. Samo z delom in normalnim obnašanjem si bo spet pridobil naklonjenost svojcev in prijateljev. Samo z delovnimi uspehi se mu bosta dvignila samozavest in samospoštovanje. Kdor je alkoholik zaradi dolgoletnega zaostajanja v svojem intelektualnem in emocionalnem razvoju nazadoval in veliko izgubil na vseh področjih človeškega udejstvovanja, ga moramo aktivirati v tolikšni meri, da bo z nadpoprečnimi prizadevanji med večletno rehabilitacijo nadomestil vse tisto, kar je zaradi sužnosti alkoholu zamudil. Rehabilitacija študenta -alkoholika naprimer, ki je zapravil tri leta študija, traja tako najmanj osem let Osebnostna rehabilitacija je pogoj za družinsko, obe pa za poklicno in družbeno rehabili- tacijo. Vse je prepleteno in med seboj povezano. 5. Da bi nekdanji alkoholik zbral dovolj moči za polno in vsestransko rehabilitacijo, mora zdravo živeti: trdo delo, intenzivna jutranja telovadba, planinarjenje, opustitev kajenja itd. Med procesom zdravljenja in rehabilitacije se mora nekdanji alkoholik tako spremeniti, da bo „svobodo od“ (prisile, ki izvira iz odvisnosti od alkohola) začel preusmerjati v „svobodo za“: graditev aktivnih vezi s svojim družinskim, delovnim in širšim družbenim okoljem, za ustvarjalno delo in spontano aktivnost na različnih področjih človekovega udejstvovanja. Nekaj spoznanj v zvezi s preprečevanjem alkoholizma 1. Vsak alkoholik je bil najprej družaben, zmeren pivec. 2. Vsakdo med nami lahko postane alkoholik, razen abstinentov. 3. Znanstvenega dokaza o koristnosti alkohola ni nobenega, medtem pa imamo v SR Sloveniji najmanj 80.000 dokazov (t. alkoholikov), da alkohol razkraja posameznika, družino in družbo. 4. Ne vemo še kakšno je „pitje po pameti", ki bi vsakega pivca zanesljivo obvarovalo pred alkoholizmom. IZ INFORMACIJ ZAVODA SRS ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO tapiserije Izdelki pacientov psihiatrične bolnice Idrija v TOZD ZALA Topla, domača in vabljiva je tapiserija. Prihaja iz skandinavskih dežel, kjer jo imenujejo RYA. Tapiserije pravzaprav niso nič novega, saj so jih pozali že v srednjem veku. Dandanašnji pa na način tapiserije izdelujemo najrazličnejše stvari — od stenskih preprog pa do večernih oblek. Za vozlanje preprog moramo imeti veliko časa in še več potrpežljivosti; opravilo samo pa ni težko. Vozlamo na različne načine, ki se jih pa ni težko naučiti. Če imamo umetniško žilico, si vzorec izrišemo sami, sicer si ga prilagodimo iz zaves, tapet ali pa poiščemo v revijah. Ni čudno, če je spričo takih kvalitet vozlarija tapiserij v prilagojeni obliki naša mesto tudi v zbirki terapevtskih tehnik v sklopu dejavnosti delovne terapije pri obravnavi psihiatričnih bolnikov. Delovna sposobnost postaja v današnji družbi posebna vrednota vsakega posameznika. Pridobivanje, vzdrževanje in krepitev delovne sposobnosti je glavni namen delovne terapije v psihiatriji. To dejavnost vodijo delavci - terapevti in delovni inštruktorji z namenom, da se aktivirajo še zdrave plasti bolnikove osebnosti in v namenu prebujanja zdravljenih. Delovni terapevti v bolnišnici Idrija so tudi kulturni delavci, iniciatoiji in vodje programiranega manu-alnega in kreativnega dela. Predvsem pa je cilj njihovega dela aktivno vključevanje bolnikov v način in metode zdravega življenja. To pa ne zajema le dela, marveč tudi ustvarjalni prosti čas, rekreacijo, razvijanje zdrave družabnosti, optimističen pogled na svet in ne nazadnje kritičen odnos do svoje bolezni. Zbirka tapiserij, ki so jih izdelali pacienti psihiatrične bolnice v Idriji in je te dni razstavljena v jedilnici TOZD Zala, je le delček bogate palete dejavnosti pacientov v času zdravljenja. Razstava je nastala s sodelovanjem kulturnega animatorja TOZD in Psihiatrično bolnišnico Idrija, ki skuša vse bolj zaživeti z utripom mesta. Razstava tapiserij pacientov pripomore tudi k reševanju zadružnega odnosa do psihiatrije. MIHAELA REVEN V imenu naše delovne organizacije je članom slikarske amaterske skupine Vladimir Lamut izročil priznanja direktor TOZD Ločna, tov. Tekstor. slikarska razstava Tesni stiki novomeškega dela Laboda z amatersko skupino VLADIMIR LAMUT so omogočili še eno slikarsko razstavo v naših delovnih prostorih. Skupina je bila letos spomladi organizator likovne kolonije, v kateri je sodelovalo sedem mest iz cele Slovenije. Nad prireditvijo je prevzel pokroviteljstvo novomeški del Laboda. Ker je akcija zelo uspela in naletela na zelo ugodne odmeve, bo prerastla v stalno prireditev. , Šest članov skupine nam je predstavilo dela, ki so nastajala v času dveh let Sicer obsežnejšo razstavo, s katero se je skupina VLADIMIR LAMUT že predstavila v Dolenjski galeri- ji in gostovala na Jesenicah, je z manjšim ševilom del prenesena v našo jedilnica Slikarji — amaterji so več ali manj vezani na svojo domačo krajino, ki jo podajajo predvsem v oljni tehniki. Vaški motivi, stari hrami, nekaj pa tudi portretov so slike, ld so nam vsem blizu. Barve, ki jih nudi narava v svojih štirih letnih časih, vejejo iz platen in, kot je rekel tov. Tekstor, direktor TOZD LOČNA ob otvoritvi, nas pritegnejo da vsaj za trenutek pozabimo na delo, na norme ... Kaj pomeni taka razstava za nas? Premalo je, če rečemo samo veliko. Od tu in tam smo in težko si odtrgamo čas za ogled galerije, hkrati pa je to ustanova, v katero se nam včasih zdi, da tja „ne sodimo1*. Zakoreninjeno je mnenje, da je uživanje kulturnih dobrin domena izobražencev, intelektualcev. Akcija za prepajanje sleherne delovne sredine s kulturnimi dogodki so vse pogostejše in tako mnenje bi ob nenehnih naporih za to, da kultura služi nam vsem, že moralo biti izpodrinjeno! Vendar ne gre samo za jplerije! Gre zato, da dobro in kvalitetno delo, ki je po svoji tematiki in pristopu blizu nam vsem, pride do širokih množic in s svojo močjo, vzbudi občutek nečesa lepega. Da zaznavamo umetnost in se ob pogledu na sliko razveselimo, ali uživamo ob glasbi, prisluhnemo recitaciji ..., Čim pogostejši bodo stiki z umetniškimi deli, toliko večja bo tudi potreba po tem. Nekegp dne si bomo zaželeli zopet videti ali pa slišati to ali ono delo in morda bo želja po tem napotila naš korak v galerijo ali na koncert. Zato smo bili veseli razstave slikarske skupine VLADIMIR LAMUT kot tudi kulturnega programa ob otvoritvi, kjer smo prisluhnili učencem novomeške glasbene šole. Morda pa bi bilo prav, da bi v bodoče ob takih prilikah tudi nekdo med nami sodeloval s primerno recitacijo ali kako drugače. Na otvoritvi je delavkam spregovoril tudi član skupine, ld je predstavil delo le-te in se zahvalil za gostoljubnost. Naša delovna organizacija pa je šestim slikarjem podelila priznanja. Slikarska razstava je bila v naših delovnih prostorih zelo toplo sprejeta, kar potrjuje pravilno odločitev organizatorjev, da bomo morali z galerijsko dejavnostjo še intenzivneje nadaljevati. Del v tem prizadevanju je tudi prevzem stalnega pokroviteljstva nad likovno kolonijo, katere organizator je skupina VLADIMIR LAMUT. ali smo doumeli delegatski sistem? Predstavniki Občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem so v vseh delovnih organizacijah, temeljnih organizacijah združenega dela in ustanovah te občine opravili pogovore z delegati. Povod za ta nadvse koristna srečanja, je bila vrsta slabo obiskanih sej delegacij, ki so bile včasih zaradi nezadostne udeležbe celo nesklepčne. V TOZD Temenica delujejo tri delegacije. Zakaj njihova aktivnost ni taka kot bi morala biti, pa je bila tema pogovora s predstavniki Občinskega sindikalnega sveta Trebnje. Že pred tem srečanjem so v TOZD Temenica na razširjeni seji delavskega sveta razpravljali o delu družbenopolitičnih organizacij in o delu delegacij. Delavci sami so čutili, da bi kot delegati morali narediti nekaj več, pa niso našli poti. Na omenjenem pogovoru pa so bili vsi problemi izenačeni in osvetljeni. Delegati v TOZD Temenica so se pritoževali predvsem nad visoko-strokovnimi in s tem, za našega delavca in še za marsikoga drugega, nerazumljivimi gradivi za seje. Tako pripravljena gradiva bi bilo potrebno natančno preštudirati in jih nato v preprostejši in nazornejši obliki posredovati delegatom. Le tako bi delegati snov razumeli in le tako bi se lahko zanimali za to ali ono vprašanje, se znali opredeliti in tako uspešno opravljati zaupano funkcijo. Taka oblika dela pa bi bila hkrati tudi najboljši način delegatskega izobraževanja. Predavanja, ki jih je v ta namen organiziral Center za izobraževanje v Trebnjem, niso zadostila svojemu namenu. Nerazumljivemu gradivu pa se za slabo obiskane seje pridružujejo še drugi vzroki. V TOZD Temenica so jih delegati takole našteli: — Povečini normirana delovna mesta ne dopuščajo daljše odsotnosti — Pretežno ženski kolektiv pogojuje veliko porodniških dopustov, bolniških za nego otrok in podobne odsotnosti — Večina delavcev se vozi na delo iz širšega območja, kjer ni drugih vez kot samo delavski avtobusi, seje pa se često zavlečejo v popoldanske ure. interna razprodaja Že po utečeni praksi imamo v Labodu dvakrat letno organizirano interno razprodajo naših izdelkov. Trideset do petdeset odstotkov znižano blago imajo naši delavci priložnost odplačati v treh obrokih. Razprodaja zajema del stare zaloge, vzorce, desortirane artilde in blago z napako. Na letošnji jesenski razprodaji smo pokupili za cca 80 starih milijonov blaga, po posameznih TOŽD pa se številke takole obračajo: — Libna — 15 starih milijonov - TIP - TOP — 9 in pol st. mil. — Zala — 5 starih milijonov — Temenica — 3 stare milijone — Ločna — 14 starih milijonov - Delta — 21 st. milijonov — Commerce — 6 st. mil. — DSSS — 5 in pol starih milijonov. Po številkah sodeč smo za zimo — vsaj kar se tiče oblek — dobro preskrbljeni! ZIMSKA KOLEKCIJA Priprave za letošnjo kolekcijo jesen — zima potekajo že sedaj. Nastajajo skice na predlogi barvnih kart materialov, ki bodo prispeli kasneje, najprej za vzorčne modele nato pa v metraži. Barve odgovarjajo modnim zapovedim. Vzorčki so drobni — cvetlični, veliko je tudi geometrijskih likov vzklajenih v lepe vzorce. Materiali so raznovrstni — svila, razni bombaži, flanele, jerseyi.... Prijetni so za otip, za nošnjo pa prav tako. ALENKA - Si tudi ti med tistimi delegati, ki vso mandatno dobo niso ust niti odprli? - Kje pa, vsakič, ko sem prišel na sejo, sem rekel dober dani varstvo pri delu -vzgoja in skrb slehernega človeka Z vzgojo varstva pri delu bi morali začeti že pri mladini na šolah vseh vrst in stopenj. Ne mislim posegati v področje dela varnostnega inžinirja, ampak želim pojasniti da je vzgoja izredno važna za vzorno opravljeno delo. V Sloveniji je število nesreč pri delu naraščalo vse do 1964 leta, ko se je poškodoval vsak deseti delavec. Sele po začetku izobraževanja varnostnih inžinirjev in tehnikov ter njihovi vključitvi v delovno organizacijo je začelo število nesreč pri delu upadati. Pouk varstva pri delu zahteva zakon, narekuje ga zdrava pamet, samo učni načrti se mu doslej bolj ali manj spretno izogibajo, kar ne bi veljalo v pouk kemije, fizike, tehnologije obdelave materiala in še česa vplesti nekaj ur, med katerimi bi se učenci in študentje pogovarjali o nevarnostih, s katerimi se srečuje človek pri delu. Če bi absolventi šol prišli z več znanja o varstvu pri delu v delovno organizacijo bi se hitreje vključevali v vestno opravljanje del in nalog. Kako je pri pouku tehnične vzgoje? SEMINAR ZA TELEFONISTE Republiški zavod za izobraževanje v Ljubljani je organizator seminarja za telefoniste. Iz naše delovne organizacije se ga je udeležil tov. Bojan Potočar. Seminar zajema več predmetov, med njimi tehniko telefonije, telekomunikacijo, poštne storitve in govorni jezik. Med predavatelji pa so znani strokovnjaki in družbeni delavci. Seminar obiskuje trideset udeležencev, predavanja pa imajo trikrat tedensko po pet ur. Po končanih 190 urah predavanj bodo udeleženci iz vseh predmetov opravljali tudi izpite. Namesto da bi se o varstvu pri delu pogovarjali tudi takrat, ko teče beseda o razvoju tehnike, humanizacije dela, o njegovi povezanosti z družbenoekonomskimi odnosi, o racionalizaciji in avtomatizaciji proizvodnje, tudi v šoli govorijo o varstvu pri delu samo kot o vrsti neposrednih varnostnih ukrepov, namenjenih učencem v učnih delavnicah. Nič čudnega, če z delom varnostnega inžinirja ali tehnika v delovni organizaciji včasih nismo zadovoljni. Njegovih zahtev po vzgoji ne razumemo, ker smo sami premalo poučeni o tem. Ljudje, ki jih je šola naučila, da je za varno delo dovolj prijeti nož za ročaj, ne pa pomisliti tudi na druge nevarnosti, ki so v zvezi s tem in naslednjim gibom, se prav gotovo ne bodo sposobni dovolj varovati, pa tudi nasvete varnostnih inžinirjev in tehnologov bodo sprejemali s kančkom rezerve. Nesreč pri delu je še preveč, da bi se lahko mladina z naštetimi šolskimi predmeti učila samo delati, pri tem pa bi ji pozabila povedati, kako naj delajo da bodoostali zdravi. Aktiv RK skupaj z varnostnim inžinirjem pripravlja nekaj predavanj o varstvu pri delu in zdravstveni vzgoji. Upajmo, da se bomo teh predavanj udeležili, in se tako naučili kaj koristnega. DRAG ICA NENAD1Č NASA REVOLUCIONARNA DRUŽBENA USTVARJALNOST Tisto, za čemer so težili jugoslovanski komunisti s Titom na čelu, je bila torej revolucionarna partija marksistično-leninskega tipa, ki pa je bila hkrati sodobna in originalna tvorba jugoslovanskega delavskega gibanja, vsestransko prilagojena danim potrebam in pogojem boja delavskega razreda in naprednih sil narodov Jugoslavije. Samo takšna partija je mogla v usodnih zgodovinskih dilemah tik pred drugo svetovno vojno pokazati prave poti, sredstva in zaveznike v boju proti najmočnejšemu razrednemu in nacionalnemu sovražniku, s katerim so se delavski razred in narodi Jugoslavije kdaj spopadli. Samo takšna partija je bila sposobna boj za nacionalno osvoboditev povezati z ljudsko demokratično in socialistično revolucijo in stihijno destruktivno moč revolucionarnih množic spremeniti v revolucionarno družbeno ustvarjalnost. “ EDVARD KARDELJ (28. 12. 1967) aktiv RK 6. novembra se je drugič sestal aktiv rdečega križa, ki ga sestavljajo člani iz TOZD Ločna, TOZD Commerce in delovne skupnosti. Člani aktiva smo se pogovorili o programu dela aktiva, o uresničevanju zastavljenega programa in o pomanjkljivostih v dosedanjem programu oziroma delu. Za predsednika aktiva smo člani izvolili tov. Jožeta Pirnar, aktivnega krvodajalca in člana aktiva RK v krajevni skupnosti Ločna. Aktiv je bil enotnega mnenja, da se bo posebno potrudil za nekatere akcije in sicer: obnovil bo akcijo zbiranja obveznic posojil za ceste za medicinske instrumente, organizirali bomo tribune s predavanji zdravstvenih delavcev o boleznih in negi oziroma nevarnosti uživanja alkohola, kajenja, o varstvu pri delu itd. Sindikat in aktiv RK bo skrbel za upokojence, ostarele in obolele sodelavce. Bolj aktivno se bomo morali vključiti v delo in sodelovati z aktivom RK KS Ločna, saj je ta aktiv pri svojem delu zelo uspešen. Aktiv si bo glede na potrebe po krvi posebno prizadeval, da bi pridobil oziroma povečal število krvodajalcev v naši delovni organizaciji. Organizirali bomo akcijo zbiranja malo rabljene obleke, ki jo bomo razdelili tistim, ki živijo v materialno težjih pogojih. V tovarniškem glasilu bomo uvedli redni zdravniški kotiček, v katerem bodo objavljeni prispevki zdravstvenih delavcev po interesu bralcev. Na aktivu RK je bil spreje predlog, da se krvodajalce, ki so darovali kri nad 20-krat posebej pohvali, saj so ti lahko za vzgled. Aktiv bo realiziral za krvodajalce že planiran izlet spomladi, ker je to sedaj nemogoče zaradi časa in vremenskih razmer. Tako naj bi bilo delo aktiva pestro in stalno, čutil naj bi se human utrip aktiva v naši delovni sredini. NEŽKA GODLER dragi sodelavec! »Prijatli..... Si že kdaj zapel, morda prebral ali se naučil na pamet Prešernovo Zdravljico. Kolikokrat si »skočil na pomoč“ prijatelju, ki se je trudil spomniti to ali ono melodijo ...? . Nekajkrat! Lepo, vendar sem prepričana, da se tedaj niti zavedal nisi, da so ob tem, ko si mu pomagal storil zelo, zelo malo, pa vendar mnogo. Kolikokrat si se vprašal, kaj je kultura? Si morda našel odgovor? Ne! Tudi jaz ga nisem. Ne bodi zato žalosten, kajti, poglej; oba živiva v sodobnem svetu, svetu napredka in tehnologije, v svetu, kjer ni niti zate, niti zame trenutka sprostitve in razvedrila. Vidiš, oba sva okupirana z enakim „danes“. Hitim jaz, hitiš ti, a vendar sva oba prepočasna — čas prehiteva nqu. Mi boš pomagal, da ga ustaviva? Daj, prisedi, da se pogovoriva. Res je tako, današnji vsak dan se ponavlja ... Neprestano me obdajajo govorice: v trgovini ne dobim kave, zmanjkalo je pralne gp praška, na zalogi ni soli, podražila se bo elektrika, plin. Nikoli pa ne slišim praviti: v knjigarni ni moč kupiti te ali one knjige (razen ob pričetku šole), plošče z resno ali kasete z narodno glasbo. Kje je ostal naš posluh za dolgoletna ustvarjalna prizadevanja velikega števila kulturnih ustvarjalcev? Mar res ne znamo več ceniti njihovega dela, dobrin, ki so kljub današnjemu času nujno potrebne? ! Dragi prijatelj, da vsem tem ne bo tako, priskoči na pomoč! Vabijo te razna kulturna društva v delovni organizaciji sami, v tvoji krajevni skupnosti, občini. Potrudi se in prispevaj svoj delček za ohranitev kulturnega poslanstva naših prednikov! Kultura ni stvar vsakega posameznika, temveč domena vseh nas. MIRA POMOČ OBČINI HERCEGNOVI Delavski svet TOZD Commerce je na svoji seji sprejel sklep, da se na pobudo koordinacijskega odbora za pomoč Črni gori pri Občinski koferenci SZDL — Novo mesto, odobri 100 din po zaposlenem kot solidarnostna pomoč pobrateni občini Hercegnovi, ki je bila v spomladanskem potresu v Črni gori močno prizadeta. Skromen in prijazen Novomeščan Alojz Pavlič je letošnji jugoslovanski prvak hitrostnih dirk v kategoriji 125 ccm. Labod je materialno podpiral Pavliča že od njegovih prvih uspehov dalje, Alojz pa na vseh dirkah nosi na svojem kombinezonu napis LABOD. SREČANJE BRIGADIRJEV Občinska konferenca ZSMS je ob prazniku novomeške občine organizirala srečanje brigadirjev, ki so sodelovali v mladinskih delovnih akcijah v letu 1978 in letos. Srečanje brigadirjev iz cele Jugoslavije v novomeškem domu JLA je bilo nadvse prisrčno. Kulturni program je ponazoril življenje, delo in občutke mladih v delovnih akcijah. V zanimivem in pestrem kulturnem programu je s pesmijo in kitaro sodeloval tudi Miran Jenko iz TOZD Commerce. Po proslavi je za ples in razvedrilo igral vojaški ansambel. V poznih urah so se brigadirji razšli z občutkom prijateljstva, kot se lahko rodi le v mladinskih delovnih brigadah. POPRAVEK V prejšnji številki našega glasila se je vrinila neljuba vsebinska napaka: v rubriki ,JVaš pogovor" popravljamo, da je Milan Gregorin sekretar 00 ZSMS, ne pa predsednik. Opravičujemo se! Uredništvo NOVA CENA PREVOZOV V izrednih primerih se delavci Laboda poslužujemo prevozov z našimi tovornimi oziroma dostavnimi avtomobili. Glede na podražitev goriva je TOZD Commerce sprejel novo ceno za prevožen kilometer, ki od meseca oktobra dalje znaša za prevoz s kombijem - 4,70 din za kilometer, za tovorna vozila pa 5,70 din za kilometer. Razprava o DELTI Komunisti v ptujski občini so zastavili široko razpravo o delegatskih razmerjih v občini. Tako tečejo v posameznih osnovnih organizacijah zveze komunistov razprave na različne teme. Na primer povezanost temeljne organizacije v krajevne skupnosti in socialistične zveze, delovanje kmečkih delegacij, o vlogi mladih v delegatskem sistemu, o delegatskem sistemu v velikih samoupravnih organizmih — predvsem na relaciji TOZD - DO - SO ZS in obratno ter delegatska skupščina. V TOZD DELTA smo organizirali razpravo na temo subjektivne sile v delegatskem sistemu s poudarkom na vlogi sindikata in mladine v združenem delu in v krajevni skupnosti. ZAOSTAJANJE ZA SLOVENSKIM POPREČJEM Primerjava osebnih dohodkov v novomeški občini s slovenskim republiškim poprečjem nam pove: junija letos je znašal poprefr ni neto OD v občini 6.460 din, v SR Sloveniji pa 7.148 din, od tega: gospodarstvo v občini 6.1 75, v Sloveniji 6.901 dinar, v negospodarstvu občine 8.184 din, v Sloveniji pa 8.522 din. V skupnem poprečnem neto OD znaša zaostajanje v občini 10 odst., od tega v gospodarstvu 11 odst. in v negospodarstvu 4 odst.