Leto LUm. ifevllko 46.
V UWK- o fetrttt 26. febrnarjo 1925.
Ceno Din 1*50
tnala vtak dan poaoldaa, I x nemil nt dalj t ia praaalka. — Instrati s do 30 pettt i 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji Inserati peti t vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-/oru. — Inseratnl davek posebej. — „ S lovenaki Narod*1 velja letno v Jugoslaviji 240 Df za inozemstvo 360 D.
i
Cpravntetvo: Knaflova alle a itav. S, prlU16|a. — Telefon etev. 304. Uredništvo: Fnaflova milca it. 5, I. nadstropja. — Telefon štev. 34.
■V*      Poštnina plalana v gotovini«
Avstrijska politika in mi.
Avstrijska republika je dolgo časa
rak r i val a svoje pravo lice ter varala evropsko javnost glede svojih politič* nih ciljev. Glasom mirovnih pogodb, ki pomenijo obenem avstrijske zakone in torej politične smernice, ki vežejo avstrijske državljane kakor državnike, 9e naj avstrijska republika razvija po* polnoma samostalno, tako v gospodar« stvu. kakor v politiki in kulturi ter jI je striktno zabranjeno pomišljati na ^ako zveznost z velikonemško državo.
Na podlagi take samostalnosti av* strijske republike je tudi zapadna Ev* ropa pristopita k sanaciji avstrijskega gospodarstva. Avstrija je hlinila ne* verjetno bedo, ki je tudi mestoma ob« stojala in si na podlagi sočutja zapad» ne Evrope omogočila sanacijsko akcijo Društva narodov. Ugodnosti te sana« cije so se kmalu pokazale. Industrija je preuredila poslovanje, obrati so se začeli premikati, delavstvo je delalo, nezaposlenost je nazadovala. Ogromni napredek avstrijskega gospodarstva sc zrcali predvsem v stabilnosti avstrij* skega denarja, ki se je mogel nasloniti na angleški funt. Avstrija uvaja danes zlato valuto. Tudi razmere se temu primerno bližajo mirovnim časom. V kratkem izginejo iz denarstva velike številke in se pojavijo kronski, zlati šilingi.
Uspehi sanacijske akcije Društva narodov so torej veliki. Veliko vpra* sanje je, ali bi si bila Avstrija sama opomogla in ali bi bila v stanu izvesti ozdravljenje povojne gospodarske in socijalne lirizč sama iz sebe brez tuje pomoči.
Temeljna misel te sanacijske akcije pa je zopet, bita misel državne samo: stalnosti avstrijske ter preprečitev eventualnega naslona skrahiranih av* atrijskih pokrajin na Nemčijo,
Inicijatorji sanacijske akcije In splošno državne samostalnosti avstrij« skega prebivalstva so računali s posle* dicami politične, gospodarske in kuh turne diferencijacije ter si predstav* Ijali Avstrijo ket nekako Švico, kjer se je tudi nemški živel j toliko osamo* svojil, da odklanja vsako misel na združitev z Nemčijo in skrbno varuje s\>ojo državno, gospodarsko in celo kulturno samostalnost. Ti zapadni dr« žavniki so pa pozabili- da je Švica stara država, da se je rodila povsem dru* gačno, kakor pa Avstrija in da se je zlasti misel Vsenemčije pojavila šele v najnovejšem času, ko se je švicarska samostalnost in državnost že prav močno vtrdila. Na ustanovitev samo* stalne avstrijske republike, ki se je diktirala v daljnem Parizu in ki ni iz* ha jata iz plebiscit arne želje avstrijske* ga ljudstva, pa je to ljudstvo takoj od začetka odgovorilo tako, da se ukloni dlktat da pa pride čas medsebojne združitve med Avstrijo in Nemčijo v vel:ko VsenemČijo.
Ta notranja propaganda združitve z Nemčijo postaja čedalje močnejša in vplivnejša. V zadnjem času prehaja že v izjave uglednih avstrijskih politikov, ki se ne ženiraio javno in jasno pove* dati zapadni Evropi, da se hočejo v bližnji bodočnosti tako gospodarsko, kakor politično popolnoma spojiti z Nemčijo. Meseca januarja sta posetila berlinske vsenemške politike, kakor smo že zabeležili, dunajska voditelja dr. D i n g h o f e r in bivši kancelarjev namestnik dr. Frank, ki sta v senza* cijonalnih izjavah povdarjala potrebo čimprejšnje gospodarske in politične enote med Avstrijo in Nemčijo. Dok* tor Frank je tudi izjavil, da se prejšnja leta niso mogli delati husarski izleti, ker bi se bila zapadna Evropa temu uprla. Danes pa da je situacija popol* noma izpremenjena. Tem izjavam so sledili odgovori, ublažitve, diplomatični koraki ter končno celo odgovor nem* skega zunanjega ministra dr. Strese* m a n n a, ki je pohvalil avstrijske po* nudbe In ukinil potne potežkoče med Avstrijo in Nemčijo.
V našem interesu je, da pravočasno pogledamo resnici v oči in da se ne mamimo z iluzijami. Priključitev Av* stri je k Nemčiji je stvar bližnje ali daljne bodočnosti, toda pride vseka*
ideja skupnega opozicijonalnega bloka propadla.
Neiskrenost opozicijonalnih skupin. — Vlada ni nikjer izvajala
volilnega terorja.
— Beograd, 25. februarja. (Izv.) Da* nes dopoldne so se nadaljevala posve* to vanj a opozicijonalnega bloka. Doslej še ni bil izdan nikak oficijelni komu« nike. Načelniki opozicijonalnih skupin že dva dni brezuspešno razpravljajo o politični situaciji. Konferenca načelni* kov opozicijonalnega bloka še ni poka* zala nikakih pozitivnih rezultatov. V beogradskih političnih krogih najbolj živahno razpravljajo o postopanju dr j a. Korošca, ki se je za 24 ur skril pri svo* jih političnih prijateljih, da bi tako po malem bagateliziral taktiko opozicijo* nalnega bloka.
Medsebojni odnošaji med skupinami opozicijonalnega bloka so zelo neiskre* ni. Značilno je, da doslej opozicijonalni blok Še ni izdal nobenega poročilo o poteku konference.
Lahko danes ugotovimo, da je ideja skupnega parlamentarnega bloka pod imenom »Jugoslovenski parlamentarni blok narodnega sporazuma* popolnoma propadel.
V opoziciji je danes najbolj živahna razprava o nadaljni taktiki.
V opozicijonalnih vrstah prevladuje mnenje, da je opozicijonalni blok ob* sojen na dolgo let kot opozicija in da se bo moral sprijazniti s tem svojim položajem.
O pozicij on alne skupine si druga drugi očitajo gotove taktične pregre* ške. Davidovič zahteva gotove konce* sije od HRSS, ki jih pa HRSS nikakor ne bo sprejela.
V ministrskem predsedstvu so bile danes živahne konference. Konference so se udeležili poleg ministrskega pred* sednika minister za socijalno politiko Marko Gjuričič, notranji minister Bo« ža Maksimovič, zunanji minister dok* tor NhičH in državni podtajnik Veče* slav Wilder.
Dr. Korošec in dr. Spaho očitata neiskrenost Ljubi Davidoviču. Najbolj značilno za presojo političnega položa* ja je poročilo Koste Timotijeviča, ki konstatira, da ni bilo v bregalniškem volilnem okrožju nikakega volilnega te* rorja. Ko sta Timotijevič je namreč osebno odšel na lice mesta v bregalni* ško okrožje ter se je na lastne oči pre* pričal, da vlada ni v tem okrožju izva* jala nikakega teror f a. Kost a Timotije* vič sam v svojem poročilu priznava ob* jektivno postopanje okrožnega načel* nika. S tem poročilom so ovržena v glavnem vsa očitanja, ki jih je opozi* cija nagromadila proti vladi, češ da jc volitve izvajala z največjim nasiljem in pritiskom.
Zmede v Oaviriovicevem klubu.
— Beograd, 25. februarja. (Izv.) V Davidovičevem klubu so spori med posamnimi skupinami na dnevnem redu. Z redkimi izjemami so vsi poslanci
skrajno nezadovoljni s predsednikom Ljubo Davidovrčem, ki mu očitajo, da je s svojo nesrečno politik > in nerodno taktiko spravil stranko v takšno zaga-to. Iz katere se ne more več rešiti. V klubu obstoja močna struja. ki zastopa stališče, da mora Davidovič kot predsednik odstopiti, ako hoče, da se ohrani v stranki dosedanja enotnost. VeČina teh poslancev !e mnenja, da bi situacijo mogel rešiti edino dr. Voja Marlnkovlč, ako bi stopil na Davidovi-če v o mesto. Drugi so zopet ninenin, da stranki tudi ta operacija ne more več pomagati; so mišljenja, da store najbolje, ako Izstopijo iz Davidovičcvega kluba In se pridružijo samostojnim demokratom. To je javna tajnost v Beogradu ,zato so naravnost smešni komunikeji v blokaških listih, ki zatrjujejo, da vlada v demokratskem klubu popolna »sloga« in da nihče ne misli na izstop iz kluba, najmanj pa Timotijevi-čeva skupina.
Tiskovni zakon.
— Beograd, 25. februarja. (Iz".) Včeraj je bila konferenca ministrskega odbora, kateri so prisostvovali ministrski predsednik Nikola P a š i č, zunanji minister dr. N i n č i č. prosvetni minister Svetozar P r i b i č e v i č in notranji minister Boža M a k si m o -vič. Konferenci je tudi prisostvoval minister za izenačenje zakonov dr. Milan S r s k i č. V glavnem je konferenca razpravljala o tiskovnem zakonu. Do lečbe tiskovnega zakona so se pregledale in so v bistvu sprejeta načela, da prvič ne sme biti odgovorni urednik postranska oseba, marveč mora biti za uredništvo odgovoren glavni faktor lista. Za kazensko postopanje je določeno najkrajše postopanje. V petih dneh se ima zaslišati stranka in v 8 dneh zadevne priče. Za klevete in ča-
stikrajo je določena kaz«m od 6 mesecev do 3 let. odnosno globa od 1000 do 50.000 Din. Določila tiskovnega zakona veljajo splošno razun v slučaju vojne in mobilizacije, ko se nastavi cenzt.ra. Načrt tiskovnega zakona se prcd'ozi prihodnje dni ministrskemu sveta v odobrenje.
Kot odgovoren urednik ne more fungirati noben narodni poslanec.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADŽARSKO.
— Beograd, 25. februarja. (Tzv.) Trgovinska pogajanja z Madžarsko po-voljno napredujejo. Včeraj je bila ves dan konferenca med našo in madžarsko delegacijo. Predsednik madžerske delegacije je bil g. Wodyaner iu naši delegaciji je predsedoval bivši minister ix. Ninko Peric. V bistvu in v načelu so rešena vsa sporna vprašanja, tako je sklenjena konvencija o medsebojni pravni pomoči, konvencija o tranzitnem prometu in konvencija o tranzitni tarifi. Obe delegaciji imate še skleniti konvencijo o dolgovih in tkja-tvah v avstro - ogrskih kronah. Pogajanja glede teh vprašanj se še nadaljujejo.
PRIHOD ROMUNSKE KRALJICE.
— Beograd, 25. februarja. (Izv.) Za jutri je napovedan prihod romunske kraljice Marije. Sprejem bo naj-svečanejŠL
BOLEZEN NEMŠKEGA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA
— Berlin, 24. febr. (Izv.) O stanju državnega predsednika je bilo snoči ob 22. izdano kratko zdravniško poročilo, ki veli: Državni predsednik Ebert je bil nocoj po prof. dr. Bieru operiran. Operacija je trajala nad eno uro in je dobro potekla. Zdravstveno stanje državnega predsednika je zadovoljivo.
Rekonvalescenca državnega predsednika bo trajala najbrže 4 tedne. Prof. dr. Bier je ugotovil težko vnetje slepiča fn ie bila operacija nujno potrebna. Operacija je trajala nad eno nro. Za časa bolezni zastopa državnega predsednika državni kancelar dr. Luther. Za slučaj, da bi bolezen trajala še
kor! S priključitvijo postanemo nepo* sredni sosedi Velike Nemčije z vsemi političnimi posledicami, ki nas še tes* neje zavežejo z vprašanji zapadnih velesil, torej zapadne Evrope. Avstrija nas danes takorekoč loči od političnega zapada. Velika Nemčija pa nam bo utrnila Še tesnejšo pot do Prage, Pari* za in Londona, Tudi v gospodarskem o žiru se bomo morali preorijentirati.
Ne preostaja nam ničesar drugega, kakor da z vso paro in pridnostjo raz*
vi jemo svojo državnost, zlasti svoje gospodarstvo in industrijo in da posta* nemo za tisti trenotek in za tisto dobo močni, ko se Avstrija definitivno pri* ključi. Nemčiji. Naš interes zahteva* da ta avstrijski razvoj zadržujemo, sami pa da se jačamo in da se krepko razvijamo v veliko in močno državo ter gospodarsko samostalen narod, pred* vsem pa, da vedno in vedno mislimo na usodo slovenske Koroške
dalje, bo potreben poseben zakon, ki uredi vprašanje, kdo naj zastopa prezldenta republike. Splošno se govori, da državni predsednik Ebert ne bo več kandidiral pri prihodnjih predsedniških volitvah.
— Berlin, 25. febr. (Izv.) Državni predsednik Ebert je noč precej mirno prespaL Njegovo zdravstveno stanje ie drugače še vedno kritično. Njegova rodbina Je zelo v skrbeh za njegovo življenje. Fizično je pred sednik moral zelo mnogo pretrpeti. Pridružilo se je vnetju slepiča še vnetje trebušne mrene.
MINISTRSKI PREDSEDNIK PASIČ NA DOPUSTU?
— Praga. 25. febr. (Izv.) Listi Javi j a-jo iz Beograda, da namerava min. predsednik Nikola Pašič nastopiti daljši dopust, kf ga namer-wa preživeti na francoski riviierL
V čas" njegove odsotnosti ga bo nadome-stoval zun. minister dr. NinČ16 aT vest Je malo verjetna, ker ni misliti, da bi Pašič šel na dopust v času, ko se sestane narodna skupščina in ko Je njegova prisotnost v Beogradu nujno potrebna. Ured.)
KAZENSKA PREISKAVA PROTI RADICIL
— Zagreb, 26. febr. (Izv.) Za branitelja voditelja HRSS Stjepana Radiča se je prijavil tudi odvetnik dr. Franjo Papratovic" iz Osijeka, ki je znan kot strasten separatist. Pred vojno je bil dr. Papratovič član hrvat-skpsrbske koalicije. Pozneje je pripadal skupini slavonskih separatistov, ki so bili nezadovoljni s politiko hrvatskega sabora,
V nekem oziru je dr. Papratovič klerikalec in je organiziran Član HZ. Preiskovalnega sodnika dr. Koerblerja dnevno tako nadlegujejo člani HRSS radi posera Stjepana Radiča, da mu je skoraj nemogoče neovirano voditi preiskavo.
CARUGO OBESIJO V PETEK.
— Zagreb, 25. febr. (Izv.) Današnji jutranji Hsti poročajo Iz Osijeka, da je kraljevsko sodišče prejelo od pravosodnega ministrstva obvestilo, da je Nj. Vel. kralj Aleksander pomilostil Nikolo Mihajlovica m Ivana Selthoferja, potrdil pa je smrtno obsodbo Jove Caruge in Pavla Prpiča Velikega. Smrtno obsodbo naznanijo Carugf in Pr-piču jutri v četrtek 26. tm., obešena pa bosta v petek ob 6. zjutraj na dvorišču sodnega stola. Iz Sarajeva so pozvani krvnik in njegovi pomočniki. Rodbina obsojencev je bila o smrtni obsodbi že obveščena.
NESREČA V BEOGRADU.
— Beograd, 25. februarja (Izv.) Danes dopoldne se je dogodila v Kralja Milana ulici tik pred dvorom velika tramvajska nesreča. Vojaški motor je trčil s tramvajem In sta bila oba voznika smrtnonevarno ranjena.
BRANTING UMRL.
— Stockholm, 24. febr. Ministrski predsednik Branting je danes ob 12.24 umrl.
Hjalmar Branting je bil vodja socljal-nod e mokra ti čne stranke na Švedskem. Rojen je bil leta 1860. Med svetovno vojno je igral vodilno vlogo v akciji za sklenitev miru. Od leta 1920. dalje je načeloval vladi, ki je bila popolnoma socijallstična. Branting je rodom plemenitaš m se je kot mlad dijak posebno posvetil socijalfstičnlm problemom. Leta 1921. je dobil Branting Nob-lovo nagrado za svojo razpravo o paeifiz-mu. Med vojno je Nemčija dala inicijativo, da bi se v Stockholmu sklical mednarodni socijalistični kongres, ki bi naj podprl stremljenje Nemčije m Avstrije. Da je ta načrt končal s popolnim fiaskom, je predvsem Brantingova zasluga. Branting je bil namreč med vojno odločno na strani Antante.
V SMRT RADI PONAREJENIH
ČEKOV.
— Zagreb, 26. febr. (Izv.) Policijska oblast je danes ugotovila identiteto včeraj zjutraj povožene starke. Na kolodvorskem tiru so namreč včeraj zjutraj našli vso razmesarjeno starko, ki jo je vlak povozil. Povožena Je 60-letna Ana Graharič iz Istre. Izvršila je samomor, ker je nje sin zapleten v veliko afero glede ponarejenih bančnih čekov. Pozvala Je tudi svojega soproga da naj gre v smrt pred veliko sramoto. Afera o ponarejenih bančnih čekih v znesku 800.000 Din vzbuja v Zagrebu še vedno največjo senzacijo.
NEZADOVOLJSTVO FRANCIJE NAPRAM NEMČIJI«
— Pariz. 35. febr. (Izv.) »Echo de Paris« in »Temps« nadaljujeta svoje članke proti Nemčiji. Radi magdeburških demonstracij, pri katerih so manifestirali za priključitev Avstrije k Nemčiji, vlada v francoskih političnih krogih veliko nezadovoljstvo. Splošno smatrajo, da skušajo Nemci, vsaj nacijonalistično krilo, uresničiti ideje nemških liberalcev iz leta 1848
KONKORDAT Z VATIKANOM
— Beograd. 25. februarja. (Izv.) V zu« nanjem ministrstvu je bil včeraj dopoldne sestanek, katerega so sc udeležili zunanji minster dr. M. Ninčič, bivši mmster ver in nar. poslanec dr. Voja Janjič in naš poslanik dr. Josip Srnodlaka. Obravnavali so načrt konkordata, ki se sklepa z Vatikanom. Za nocoj je sklicana širša konferenca pri mini-srtrskemu predsedniku. Tej konferenc« prisostvujejo: rorn. predsednik Nikola Pašit, zunanji minster dr. Ninčič, minster ver Mi-Ša Trifunovič, prosvetni mmster Svetozar Pribičevič, dr. Voja Janjič in rx»slanik dr. Smodlaka. Ta konferenca pregleda načrt konkordata, ki se nato izroči v proučava-nje posebnemu ministrskemu odboru.
MUSLIMANI NAPOVEDUJEJO GOSPODARSKI BOJKOT,
— Sarajevo, 25. februarja. (Izv.) Jugcv slovenska muslimanska organizacija pod vodstvom dr. Mehmcda Spaha jc proglasil* gospodarski bojkot proti Židom v Bosni in Hercegovini.
POLJSKA PROTESTIRA.
— Gdansk, 24. febr. Znani konfMkt med Poljsko in svobodnim mestom Gdansk radi poštne službe v mestu je mednarodni k«-misar v Gdansku, kakor znano, rešil v pr^ log Gdansku. Poljska vlada js vložila protest proti te: rešitvi in se pritoži nn svet Društva narodov. Pričakovati je. da Društvo narodov vzame pritožbo v pretres ž« tekom zasedanja, ki se prične 9. marca. wataaäawaawawaaaa mrrwu* .....—i—
Borzna poročila.
Dinar v Oirihu 8.40. Ljubljanska borza«
LESNI TRG Deske 25, 40 mm, monte, medla 26, reo meja: blago 580; škorete 13 mm, paralelne, media 24, frco meja: blago 600; remeli-nl 6/6, 7/7, 8/8, pričeljeni: blago 620; tram? od 3/3—6/8 monte: denar 350; kostanjev les, okrogel, frco nakladna postaja, 3 vagone: denar 27, blago 27, zaključek 27; bukova drva, 1 m dolžine, napol suha, do 380 kg teže na m*, frco nakladna postaja: de« nar, 19 blago 20.
2ITNI TRG. Pšenica, b&čka, 74/75, 2%, par. sloveti ■ka postaja, blago 530; pšenica, dom«Čil, franko Ljubljana, denar 460, blago 490; otrobi p 5 a ni ~ ni, drobni, v novih ju ta* vrečah, la= ko Ljubljana, bi. 215; koruza, nova, prompt na, franko Ljubljana, blago 255; koruza, no= va, promptna, fco. Postojna, blago 270; ko* ruza, nova, dobava marc, fco. Postojna, trans., blago 280; koruza, nova. dobava april, fco. Postojna, rans., blago 290: koruza ntv va dobava maj fco. Postojna trans, blagu 295; oves, srbski, par. Ljubljana, blago 335: oves, bački, rešetan, fco. Ljubljana, blago 60; oves, bački, zdrav, suh, rešetan, fco, Ljubljana, blago 370; laneno seme. zimsko, denar 700; fižol ribničan, čiSčcn. denar 350, blago 415; krompir, bel, fco. Djevdjelija, blago 185; slanina, slana, trodelna, fco. Vuk<* var, blago 23.
EFEKTI.
2%% drž. renta za vojno škodo 165—lt>?, 7% invest pos. I. 1921. 65 ^, Celjska po*. 209—211, Ljubljanska kreditna banka 235, Merkantima banka 103, Prva hrv. šted. 900 —912, Slavenska banka —.—, Split 1390, Strojne tovarne in livarne 138, Združene papirnice 100—114, 4% kr. dei. pos. 1. 1917 22.
Zagrebška borza.
Dne 35. februarja. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11.94—12.04, Praga 183.50—186.50, Pariz 325-^330, Newyork 61.74—62.74, (ček), Newyork irplačiio 62.09 —63.05, London 295.90—298.90, Trst 251.63 —254.65, Berlin 14.81—14.96, Dunaj 0.0870-, 0.0890.
Eektl:    lc?c invest. pos. 1921.
drž. renta za ratnn štetu 15Ö-I6U Ljubljanska kreditna 235—242. Cemralns banka 113—115, Kreditna banka, Zgb. 119— 120, Hipotek, bka. 64S—65 Jugobanka M —105, Praštedrona 905—925, Slavenska b*n-ka 70^—72.50, Eksploatacija 57 Vi—61 Drav« d. d. 190—205, Šečerana. Osijek 735. Isis <i d. 58. Nihag 40 Gut m an 550—590, Slaveks 185. Slavonija 56%—57K. Trbovelj.ska 42* —440, Union, paromlm 500—525, Vevče FQT —125.
Iiozemske borze«
—< Curih, 2S iebr. Današnja borza; Beograd 8.40, Pariz 27.05, London 24.7$ Newyork 520.30. Milan 21.05, Praga 15.40 Dunaj 0.0073Vi.
— Dunaf. 24. febfr. Devize: Beograd 1139—1143, London 338.100—339.100, Mita« 2870—2882, Newyork 70.935—71.185, Paria 3690—30706, Praga 2102—2112, Curih 33.639 —13.685. — Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 113—1139, češka krona 2092—3108, & ra 2850—2870. >
Stran 2.
»SLOVENSKI NARP D« dne 26« februarja 1025.
Stev. 4
Pismo iz Prage.
Nastop parlamenta proti draginji. — Vlada proti komunistom. — Interpelacija radi pastirskega lista. — Predlog n ločitev cerkve od države« — Kritičen položaj koalicije. — Spori med komunisti — Jubilej uglednih novinarjev.
P,raf a, 23. februarja.
Poslanska 2bornica je zaključila debato o draginji in o vladnem eksno-zeju. Dasi je posvetila v celem temu vprašanju 17 ur in je nastopilo z vladne in opozicijske strani 21 govornikov, vendar je imela ta debata samo a kadetnic en, teoretičen pomen, zakaj draginja se zato ni zmanjšala niti za eno paro. Sicer se je s tem tudi računalo, saj je znano, da parlamenti nimajo nikjer vpliva na določanje cen. Navzlic temu pa je razprava prinesla to korist* da je vsaj osvetila in pojasnila vzroke draginje in pokazala javnosti, da stori državna uprava, knr je pač v njeni moči, da draginjo omili. Predvsem je pa pomirila duhove o vprašanju Novčan-ske banke, s katere ustanovitvijo so bile združene različne neresnične vesti vznemirjajoče vsebine, nanašajoče se na devalvacijo itd. Končno je ministrstvo podalo načelno izjavo, kafcšno stališče zavzema napram komunistični propagandi. Že v nekoliko dneh smo se imeli priliko prepričati, da? vlada ni zaman spregovorila besede o energičnem postopanju proti komunistom. Vlada je svojo obljubo držala. Pretekli teden so komunisti znova pripravljali izgrede na Vaclavskem Namestju, toda odločni nastop policije je popolnoma prekrižal njihove načrte.
Za vladni ekspoze je glasovala koalicija, proti pa komunisti, nemški so-cijalni demokrat je in slovaški klerikalci, d o čim se nemške nemščanske stranke debate vobČe niso udeležile.
V tej seji so vložili nemški socijalni demokratje o pastirskem listu slovaških škofov nujno interpelacijo, v kateri poudarjajo, da krši ta pastirski list — ne glede na to, da greši proti zakonu v zaščito republike in zakonu proti terorju — nekatere določbe državne ustave. Vlada mora braniti ustavo, a to se ni zgodilo v zadostni meri z enostavno zaplembo pastirskega lista. Avtorjem tega pastirskega lista se ni zgodilo ničesar in list so Čitali duhovniki in ga še čitajo s prižnic. Ker je tako cerkev začela kulturno borbo, vprašujejo interpelanti vlado, je-li pripravljena še v tem zasedanju izročiti zbornici predlog na ločitev cerkve od države*
Ta zahteva pomenja veliko nevarnost za nadaljni obstanek koalicije. Proti predlogu je povsem naravno klerikalna stranka, za predlog pa češki socijalni demokrati in češki socljalisti. Klerikalci izjavljajo, da morajo izvajati konsekvence, to je izstopiti iz ko-alirane stranke med večtedenskim cerkve od države glasovala samo ena izmed koaliranih strank. Tako čaka ko-alirane stranke med več tedenskim parlamentarnim odmorom težka naloga, najti skupno stališče tej Interpelaciji, ki je koalicijo silno vznemirila. Časa za to bo dovolj, saj se zbornica sestane najbrže šele čez mesec dni, vendar pa je veliko vprašanje, ako bo na obeh straneh dovolj dobre volje in pripravljenosti za koncesije. Ako ne bo te dobre volje, lahko nastane iz krize (koalicije) in vlade še kriza parlamenta in države, ker bi v tem slučaju čisto gotovo demisijonirala oba klerikalna ministra dr. Šramek in dr. Dolansktf. Razpad vsenarodne kolicije bi značil veliko nevarnost za državo, zato morajo politiki državotvornih streik storiti vse, da to nevarnost odstranijo. To pa bo mogoče samo v tem slučaju, ako pokažejo klerikalci svojo pripravljenost «a sporazum o vseh cerkveno - politič-
nih stvareh in ako se socljalisti uklonijo zahtevi, da bi ne glasovali za Interpelacijo, ki jo je vložila ena izmed protidržavnih strank.
Situacija koalicije je ogTožena ne samo z napadi od zunaj, marveč tudi z napadi od znotraj. K prvim je treba šteti napade proti »petki«, k drugim pa nastop agrarnega časopisja proti finančnemu ministru ing. Bečki, na kar je treba zreti kot na izbruh strankarske mržnje, ki pa obenem dokazuje, kako zelo je razmajana discipliniranost v kallcijskem časopisju in sicer prav v stranki, ki jo reprezentira v vladi ministrski prezident in ki bi morala baS v tem oziru služiti ostalemu tisku za dober vzgled.
Veliko pozornost Je vzbudilo dejstvo, da je nastal v komunistični stranki spor med njenim desnim in levim krilom. Od svojega novemberskega kongresa razjedajo to stranko notranji spori, ki so posledica sprejetja narodnostnega programa In stremljenja, da bi se stranka poboljševičila. Ti spori so tudi deloma zakrivili neuspeh praških protidraginjskih demonstracij, ker desničarji« niso soglašali z radikalizi-ranjem »levičarjev«. Stranka stoji pred sklicanjem okrajnih konferenc. Kongres za Prago in okolico je bil sklican na 22. t m. Z ozirom na spore, ki so se pojavili v stranki, je bil ta kongres od-goden. Obenem je izvršilni odbor zagrozil, da bo z vso ostrostjo nastopil proti vsakomur, ki bi rušil strankarsko disciplino. Vodstvo ie nastopilo tudi proti poslancu Bubniku, ki je skušal dobiti za svoje »desničarske« politične načrte večino v izvršilnem odboru praškega okraja.
Oznanjeval je baje vstajo v stranki, pripravlja! frakcijsko konferenco, govoril o razpadu stranke in skušal pridobiti sebi pristaše tudi v drugih okrajih. Ker Je s tem škodoval stranki ter deloval proti njenemu programu in proti komunistični internacijonali, se je izvršilni odbor odločil, da ga izključi iz stranke. Poslanec Bubnik je sporočil predsedniku poslanske zbornice, da je izstopil iz kluba komunističnih poslancev in da ostane izven vsakega kluba kot neodvisen komunistični poslance. Za Bubnikom stoje njegovi somišljeniki ne samo v Pragi, marveč tudi v drugih krajih Češkoslovaške republike. Izvršilni odbor se marljivo pripravlja na kongres praške sekcije in se trudi na vse na;ine, da bi se na čelo stranke spravili sami njegovi zaupniku
Dva češka novinarja sta prav tc dni sir/vila svoj jubilej. Profesor Fran-tišek S e k a n i n a, ki je 14. t .m. dovršil svoje 50. leto, literarni kritik, marljiv prevajalec in v mladih letih tudi pesnik, urednik »Narodne Politike« in glavni urednik tega lista Vaclav Bett e š - š u m a v s k ki je 16. t. m. v polni svežosti in življenski sili praznoval svojo 75. letnico. Bil je neumorno delaven kot novinar in kot pisatelj. Svoje povesti in romane je rad črpal iz življenja češkh manjšin in se je nad pol stoletja z navdušenjem udeleževal vsega javnega življenja, za katerega razvoj in napredek si je pridobil izredne zasluge. Vzgledna negova ljubeznji-vost in dobrota, vzorna ko'eg'jalnost, vse to mu je zlacti v novinarskih in pisateljskih krogih pridobilo veliko naj-iskrenejših prijateljev.
J. K. S.
Pofifte vesti.
tzzovaris za nezaslišane persekncije naprednem učiteljstva m Časa prosvetnega mmstrovania fr dr. Korošca? Današnji »Slovenec« se ie spravil na prosvetne »persekucije« sedanjega režima in navaja poleg večkolonskih pavšalnih obdolžitev ter hujskarij nevednega občinstva nekaj konkretnih slučajev premestitev klerikalnih agitatorjev, ki so bili že razčiščeni v naprednem časopisju. Maloštevilne premestitve so bile zakonsko vtemeljene, kaznovanja roditeljev* ki so vprizorili šolski štrajk v St. Vidu popolnoma umestna in pravilna, učitelji, ki so pozabili na pokornost in podrejanje zakoniti državni oblasti, pa so bili odpuščeni iz službe. Dobro bi b'io. ko M »Slovenec« prinesel lutrl na istem nes*u in z Istimi črkami samo v dveh velikih kolonah vse slučaje učiteljskih premestitev in perseku-clj, ki jih Je trv^ll dr. Korošec za časa Davidovičeve "lade in pa pregled zakonitih premestitev pod sedan'o prosvetno upravo. Potem bi ne imel več prilike, da tako nesramno laže o per-sefrttcijah, kl jih nikjer ni! V tej zvezt je interesantno, kako vtemeljuje »Slovenec« svoječasne nesramne persekucije naprednega učiteljstva do dr. Korošcu! Pravi: »Znano je, da so se k prosvetni upravi takoj vrnili vsi tisti eksponenti demokratskega UJU, ki so pod ministrovanjem g. dr. Korošca hoteli sabotirati delo pri prosvetnem od. delku!« Pod firmo, da so hoteli sabotirati prosvetno delo g. dr. Korošca, torej z izgovorom, za katerega je me-rodajna samo ovadba klerikalnega ministra, so se odstavili s prosvetne uprave napredni učitelji, dočim se danes vrše premestitve samo na podlagi potrebe in v interesu šolskega napredka! Tu spoznamo prave tirane in ovaduhe, k! ne najdejo proti naprednemu učiteli-stvu drugega izgovora za proton m premeščanje, kakor »poizkus in voHof!) sabotiranja klerikalnega dela«. Klerikalci bi rekli: Hotel je sabotirati delo klerikalne prosvetne uprave, hajd v gore! Pod sabotažo bi razumeli napredno mišljenje in povrnili bi se časi strahovitega preganjanja naprednega učiteljstva izpred vojne, ki so tako kričeče opisani v Cankarjevih »Hlapcih«, da ganejo kot kamen trdo srce! In ti klerikalni grešniki ter teroristi v imenu vere in cerkve se še upajo natisniti po cele strani debele napise in Članke, v katerih tožijo o »nreganjaniu« klerikalnega učiteljstva, tistega učiteljstva, ki ga SLS iz političnega fanatizma žene na to, da vprizarja šolske štrajke in da odklanja poslušnost zakoniti prosvetni oblasti! Pač višek hinavščine ter moralične propalosti. Taki ljudje se še izdajajo za glasnike verske vzgoje in za oznanjevalce verskih in moralnih idealov! Kako farizejstvo je v takih dušah!
== Priprave za narodno skupščino. Kakor smo Že včeraj zabeležili, je ministrski predsednik Nikola Pašič dalj časa konferenral s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovanovičem o pripravah za skupščinsko zasedanje in o programu za parlamentarno delo v na-rc.dni skupščini. Ministrstvo pravosodja je Izgotovilo načrt zakona o organizaciji sodišč In o sodnikih. Načrt konkordata z Vatikanom se marljivo pro-učava v pristojn:h ministrstvih. Zi prihocinv- dri ;e sklicana minist ska seja, na ka'cic so pozvani mir^tri referenti, med drugim! tudi nvnister za šume in ruaVke dr. Oregor Žerjav.
— »Ponosni Španci...« Ves svet ve, kako se klerikalci v potu svojega obraza trudijo, da bi zlezli v vlado. Korošec je obletel vse prage in moledoval, da bi njega In njegovo stranko
sprejeli v vladno večino. Pa so mu povsod! pokazali vrata in sam Nikola Pa-šic Je povedal na vsa usta, da radikali in vlada Narodnega bloka ne marajo imeti posla s klerikalci. No, pa vse to gospodov klerikalcev in njih zaveznikov prav nič ne moti, da bi v svojem glasila ponosno ne izjavljali: »Blok se n e namerava pogajati z radikali in s PaŠiČem, ker on ni dal in niti ne more dati nobene garancije, da bi izvedel ono, na kar se ie obvezal. Blok gre svojo pot. ker ve, da je za njim veČina naroda in da je končna zmaga njegova.« Imenitno! »Ponosni« pa znajo biti ti Španci, toda malo preveč spominjajo na baiko o lisici in kislem grozdju!
=r Patrijarh Dimitrije In konkor-dat. Patrijarh Dimitrije je včeraj po-setil ministrskega predsednika PaSiča in ž njim razpravljal o načrtu konkordata, ki se ima skleniti z Vatikanom.
=r. Kriza v BelgiU radi ženske volilne prav'ce. Po Izjavi predsednika Theum- nisli belgijska vlada razpustiti zbr lico, v kateri prevladuje različnost v nazorih o ženski volilni pravici. Ko pride to vprašanje v razpravo, bo viada podala demisijo ali pa razpiše nove volitve.
=s *>Protiitalijanska kampanja« v Inozemstvi je tako razburila predobro znanega tržaškega poslanca Giunta, da je podal na zunanje nistrstvo vprašanje, kake dispozicije so se storile doslej v Rimu proti kampanji, katera se razvija zoper Italijane v inozemstvu, in kaka je inicijativa italijanskih diplo-matičnih zastopnikov napram protiita-lijanski gonji? Zunanji minister doslej še i odgovoril Giunti.
izpred sotfišca.
Dr. Ivan Lah.
Bakhanal smrti
(/Intermezzo t z ^Knffge spominov t)
Človek, ki ml je pravil to povest, je stal ob ograji in je gledal na snežno plan okoli tabora. Prišel je med nas iz krajev, kjer je divjal bakhanal smrti. Bil je molčeč in ni z nikomer govoril, kakor da leži nad njim velika skrivnost. Govorili so, da je bil pobegnil iz tabora in blftdil po deželi, dokler ga niso zopet ujeli in pripeljali k nam. Njegove oči so gledale zasanjano, kakor da iščejo v daljavi taborišče, kjer je ležal grob njegove ljubezni.
Sneg je naletaval počasi, kakor da spuščajo čez plan bele ledene solze; hladni kosmi so mu padali na obraz m na brado in ga pokrivali bolj m bolj. Stal je nepremično kakor tih spomenik velikih dogodkov, ki so ležali pokopani na daljnem mrtvem pokopališču.
Cez svet je šel karneval. Karneval trpljenja, krvi In smrti. Vojna furi-ja ie plesala svoj smrtni ples in milijoni so plesali ž njo. Burja je zavila čez plan in sneženi vrtinci so se zavrteli okoli tabora.
»Tako je bilo, prav tako,« je lz-preierovoril, »karneval je bil in začel se je bakhanal smrti.« Naenkrat Je zade-nelo nad nami in sredi nas:
»üvoe, Dioniz!«
Kdo je zaklical ta glas, tako grozen in tako veličasten. Ali ga je prinesel veter od severa ali od juga, ali ga je utrgala misel z visokih visočin, ali je zadonel od nekod iz pozabljene, pokopane preteklosti?
»Evoe, smrt, tuga, bolest!«
Trideset ljudi je bilo vpreženih v voz. trideset mladih, krepkih ljudi, zavitih v cimje, raztrganih in razdrapa-nih, bledih obrazov, upadlih oči trideset živih ljudi, posvečenih smrti.
Tn na vozu je ležalo dvajset člo-. veških trupel, moških in ženskih, drug poleg drugega, drug vrh drugega, z mrtvimi belimi obrazi, s trdimi onemoglimi rokami, z napol odprtimi očmi Ležaf! so trdo, nepremično, kakor ffh je pograbila smrt, kakor so Hh naložili po vrsti, ko so jih pobirali po tabora.
»Cvoe s,mrt, tuga, bolest!«
»Primite, potegnite, vlecite!«
Voz se je pomikal počasi, kajti polje je bilo še mehko pod snegom, m kolesa so se vdirala. Zdelo se Je. da leži na vozu svinčena teža, m vendar je tam ležalo samo dvajset mrtvih Hodi: dvoje starcev, pet žensk, četvero moških m devet otrok. Sne* Je padal čez plan in zasipal vos in mrliče na
»rTj, primite, potisnite, vlecite!«
Uprla so se onemogla telesa: deset jih je bilo pri vojeh in deset na vsaki strani voza. Drselo jim je pod nogami, da so padali In obstajali, in gledali, kajti voz se je pomikal počasi fn do groba je bilo še daleč. V dolini je ležal tabor, črn In umazan, komaj malo prikrit s starim razkopanim snegom. Kako bi bil sneg, kjer je toliko ljudi? Ozirali so se nazaj z bojaznijo v srcu, kaiti tam je vladala smrt z grozo in žalostjo.
»Pvoe, smrt, tuša bolest!«
Uprli so se in voz je šel počasi naprej preko polja, kjer se je sredi njiv kazala na sveže razmetana izkopana prst. Tam je bil grob, pripravljen za vse, ki so bili na vozu.
Veter Je ve! proti nffm m Jfm Je nosil sneg v preoadle izmučene oči. Izsilil Jim Je iz njih solze, obrisali so se v rokavom in so vlekli naprej.
»r!voe...N Ali so maske ali Bndje?«
To Je bil bakhanal smrti. Tulila Je pesem preko polja v burji-vijugi, od gor do gor je zavijala in je nosila v daliave svoj tuleči nerazumljivi glas. Kakor mrtvec, ki rjove v bolesti, jc plesala okoli voza m se je izgubljala z belim snegom nekje v višavi zasneženih pokrajin. Divia pijanost opojnost
— Sleparski trgovec. Ivan Urbanja, trgovec in gostilničar v Kanderšah pri Za* gorju, je bil obtožrn, da Je meseca avg sta lanskega leta prišel v ljubljansko trgovino Viljema Muca na Vodnikovem trg češ, da misli poravnati račun 2600 Din, za kar je bil že tožen. Imenovani ljubljanski trgovec je nanravi! račun ter ga trdi s štampiljko in podpisom potrdil, a tisti hip jc bil nujno poklican v trgovino. Med tem pa je Urbanja vzel potrdilo, ne da bi bil plačal ter odšel k toženemu odvetniku, naj narok pri sodišču ustavi. Istotako je predložil to po* trdilo sodišču v Litiji. Ker je bil Urbanja radi sleparij že predkaznovan, mu je sodišče prisodilo tri mesece težke ječe.
— Nepošten najditelj na Trirtsvu. Lan* sko poletje jc čeSkemu turistu Klavačku ob severni strani Triglava cdlctela usnjata škatla, v kateri jc bil 4000 Din vreden foro* g-afs!:i aoarat, ki ga vslcd megle in strmine ni mogel najti, zato je naznanil izgubo oskrbniku Arhu v koči na Kredarici in mu v ta namen pustil svoj naslov. Aparat je še! iskat bivši tovarniški delavec Janez Orevc in ga tudi našel, toda ni ga izročil Arhu, oziroma Planinskemu društvu, temveč je aparat prodal fotografu F. Pavlinu na Jese* nicah za 2000 Din. Obtcženec se izgovarja, da je bil mnenja, da je izgubitelj na aparat ?e resigniral, spl^h na da si je a-^n^a?: 7*^1*** žil, ker je pri iskanju rakorekoč tvegal Živ« ljenje. Orevc je dobil štiri mesece težke ječe.
Klepetulje.
O klepetuljah fn nfihovem vplivu na rodbinsko In javno življenje bi morali spregovoriti sodniki, ki bi lahko iz prakse navedli nebroi eklatantnih primerov, kako zelo škoduje opravljivost dotičnim, ki si jih je izbrala za žrtve. VeČina procesov radi razžaljenja časti izvira iz opravljivostl in z'obnega nagnenta klepetulj obeh spolov, ki vidijo največji užitek v tem, če morejo škodovati bližnjemu. Opravlivost Je izro-dek mastnega življenja, kajti na kmetih nv ma rodovitnih tal. Klepetulje se rode v malomeščanskih razmerah, to so puhle glave, ki se ne morejo povspeti do plemenitih nagibov in zato skuhajo na vse nnčine škodo« vati bližnjemu. Cim manj jc človek zmožen liubezni tem večjo oravico si lasti, da obsoja druge. Taki ljudje niti ne opazijo, kako ubijajo svojo   lastno Individualnost
kako se zastrupljajo z mislijo o podlosti t> zlobi drugih.
Z opravlivost Jo je nasičeno vse na?e Ozračje, vse družabno in lavno življenj* Mnogi sposobni in marljivi ljudje so p ris* l j eni živeti daleč od družbe, ker se boje zlobnih jezikov. Kritizira, zabavlja In obrc-kuje se pri nas na vse strani. Ni tako odličnega funkcijonarja, da bi ga ne dosegh» ta strupena kača. In s kolikim veseljem opravljajo poklicne klepetulje svoj posel! Nihče pa ne pomisli, da bi bilo stokrat pametnejše delati na to, da se odstranijo vsi nedostatki našega javnega življenja, nego pa kritizirati in večinoma po krivici obre-kovatl predstavitelje tega življenja. Ali obrekovanje In zabavljanje se ne omejuje samo na družabno življenje, neso sega tudi globoko v domača ognjišča. Včeraj vas ie sosed Že od daleč prijazno pozdravil, danes se vas Izogiblje, pa ne veste zakaj. Ct ste bili tako neprevidni, da ste v k^ki družbi napravili opazko o svoji rodbini, k» klepetulje takoj pograbijo in pobarvano, spačeno In predrugačeno razširijo po mestu. V rodbinah straši obrekovanje na vsakem koraku. Rodbinski Člani prenašajo nc-delikatno vesti o vsakem koraku strica, tete ali bratranca ter si tako samo zastruiv Ijajo rodbinsko življenje. Mnogi znrjo ceniti molčečnost šele tedaj, ko občutijo po* sledice obrekovanja na lastni koži.
Proti obrekovanju ni drugega sredstva, nego posvetiti misli višjim ciljem In interesom. Človeku, ki hrepeni po plemenitih ciljih. Je obrekovanje bližnjega tuje. Clm višje s'ojimo moralno, tem bolj čutimo potrebo videti tudi v bližnjem plemenitega človeka, tem bolj je nam potrebna poštena družba značajnih mož, In tem bolj se b> ogibljemo plepetulj. To istino bi morale spoznati zlasti matere. Sreča njihove dece zahteva, da iščejo moč v liubezni, ne pa v zlobi.
Po svetu.
* Ogorčeni natakar. Pred nekim itali-lanskim sodiščem se je vršil te dni zanimiv dvojni proces za ločitev zakona. Bilo je sledeče* Dve mlajši dami, sestri, ena soproga jurista, druga soproga industrijalca sta se v kopališču Via Regglo, kjer sta bivali brez soprogov, seznanili z nekim stotnikom, ki Ju je spremil pri potovanju domov, t. J. samo do nekega mesteca na severu, kjer so se pota dam in oficirja ločila. Vsi trije so odšli v neki tamošnjf hotel in naročili dve sobi eno za častnika, dve za dami. In baš iz tega vzroka ie nastal omenjeni proces. Kaj Li o dozdevnih »pustolovščinah« obveščena soproga zahtevata sodno ločitev, ker jc kavalir prekoračil pla-tonlčne meje svoje galanterije. Glavna ob-težilna priča je bil gospod plačilni. Na vprašanje sodnika kako da more dokazati vse pikantne podrobnosti, ki Jih Je navedel, H plačilni odvrnil: »Ali gospod sodnik, bü sem tako ogorčen, da pol drugo uro sploh nisem mogel stran s svojega opazovalnega mesta pri vratih, kjer sem gledal skozi ključavnico . .
* Strah znamenitih mož. Ko Je sTiša* cesar Avgust kako pokanje, je hitel v pod* zemske prostore in se pokril s kožami. Era« zem je zatrepcla, ako je zagledal ribo. Ber* nard iz Sarnt*Pierrei, Newton, Paganini so »e prestrašili, ako so šli mimo škafov s vodo napolnjenih. Mozart je bil ves iz sebe, ko je začul lovski rog. Schopcnhauerja je tresla mrzlica pred britvijo. Egard Poe, Schumann, Chopin so sc bali teme. Maupassant ni men gel prenašati odprtih vrat. Friderik IL je mislil, da postaja manj vreden, kadar jc ob* lačil kako novo obleko.
* Popolnoma ohranjen rimski denar, In sicer devet tisoč komadov, so našli v razvalinah gradu Deal na Angleškem, Večina zlatega denarja je taka, kakor da bi bil šele sedaj izdelan, 'ašli so tam tudi veliko zbirko starega orožja ogromne vred* nosti.
* Boj proti tuberkulozi. V Kopenhagnu se bo vršilo prihodnji mesec zborovanje danskih in Inozemskih zdravnikov, ki bodo poročali o rezultatih, doseženih doslej za vporabo novega dan. zdravilnega sredstva Sanocrvsfna prof. Möllgarda.
* Žvlšanie parlamentarnih difet v Ameriki. Iz Washingtona poročajo, da jc sprejela fin. komisija senata resolucijo za povišanje diiet sentaorjem in članom repre-zentantne zbornice za 2500 dolarjev, tako da bodo zastopniške dijete na leto znašale 10.000 dolarjev.
je bila v nji, grabila je raztrgale cunje s premrlih teles in je plesala ž njimi po zraku, po polju, premetavala je ljudi in jih obsipala z belim snegom. In oni so vlekli svoi tovor naprej po polju brez poti proti velikemu grobu, ki je stal pripravljen, odprt, izkopan sredi polja za vse ...
»Hej, primite. uprite se, potegnite!«
To je bil bakhanal smrti.
Ali ste Čitali o kugi v Bergamu? Vse drugače je bilo to. Od jeseni je stopala voda okoli nas. prepojila ie vse polje fn nazadnje je preplavila tabor. Napolnila je vsa naša bivališča. Kopali smo jarke, delali smo nrekops, gradili smo nasir>e, voda je tekla po taboru oreko jarkov, prekonov in nasipov. Metali smo deske oo tleh fn smo hodili po njih od oddelka do oddelka: blato ie rastlo In polnilo naše prehode, hodišča in tla okrog naših postelj.
Takrat se ie zgodilo, da ie obWqi starec na postelji In je umrl. Kaj je bflo na tem čudnega? Ali niso starci zato, da nmirafo? — Toda otrok, VI Je ležal poleg njeca, je postal bled in nemiren in je umrl, predno so starca pokopali.
Tako se je začel baVbanal.
ženske so ostrmele in so stiskale otroke na prsf.
»Pešltp iih. rešite jih!«
Nihče jih ni poslušal. Zjutraj so le-
žale obdane od svojih otrok, blede, upadle. Izčrpane.
»Pet jih je umrlo to noč.«
Gledali smo drug drugega in smo si videli na čelu zapisano znamenje smrti.
»Pojdeš, brat, mogoče danes, jutri...«
Takrat se je prvič zgodilo, da nt bilo ne križa, ne groba, ne grobokopa. Pripeljali so od nekod velik voz, položili so nanj mrliče, upregli so žive ljudi in sprevod je šel čez polje tja, kjer ie bilo zanje pripravljeno.
Tako je bilo dan za dnem. Vsako jutro je ležalo nekaj mrtvih na posteljah, udanih, tihih, brez ugovora.
Na enkrat se je razrmel glas:
^Zdravnik je obolel, — zdravnik jc umrl.«
Nobenega zdravnika n! bflo ve5 med nas. Prihajali so Hudje v dolgih, belih haliah z rrasVami na obrazu, z rokavicami na roknh: niso prišli v naša bivališča: ostali so pri vratih fn so pisali, koliko ie mrtvih: bili so bolj podobni snremTjevalcem smrti nego Hudem. Zbirali so okoli sebe zdrave ljudi In um odkazovali delo.
V*a>o jutro je s+al voz pri dverih, tiprerli so se vani lin die fn so ^a vleki' od bival;ŠČa do bival;Šra. Tam so nalagali mrliče: drugega vrh drugega.
(Dalje prihodnjič.)
Stev. 46.
»SLOVENSKI NAROD« dne 26. ftftraarfa 192*«
Stran S. ■ ■ur
Oboroževanje na morju.
Ö načrtih   angleške admlralitete
krožijo v javnosti že dlje Časa vesti, po katerih bi bil vladi predložen gradbeni program, obsegajoč tri križarke in pomožne ladje, katere je črtal Macdonald, druga mnenja zvišujejo število križark aa osem. kar bi pomenilo, da je z upo-stavljenimi brodovi gradbeni program naraste! na osemnajst enot s 110.000 tonami. Po drugi strani pa se zatrjuje, da hoče angleški kabinet pospeševat! razoroževanje na morjn in je zaradi tega sklenil, da se ne prične nikako novo brodovno delo. Izvoljena je komisija, k! bo ugotovila stanje brodovnega izdelovanja doma in v Inozemstvu in dokler vlada ne dobi v roke tozadevnega poročila, ni misliti na kak pričetak «rradbe po ladjedelnicah. Nasproti takim poročilom zagotavlja »Observer« po dobrih Informacijah, da Je angleško mornariško ministrstvo do zadnjega Časa zahtevalo velik program za nove brodovne zgradbe, v katerem zavzemajo križarke prvo mesto. Ako se je zahtevalo osem križark, odgovarja to načrtom prve Baldwinove vlade. V ta program pa spada še deset drugih ladij poleg podmornikov in čolnov ter hi-droplanov. katere je vse Macdonald odkloni!. Sicer pa se držijo vsi angleški oboroževalni nameni na morju kolikor mogoče tajno. In kar pride v javnost- je največ zgolj n gibanje. Ni pa dvoma, da hoče Anglija svojo krepko *flo na morju vzdržati in po potrebi oiačitL
Francija še ni zgradila svojih treh križark. katere je pričela delati leta 1922—1923.
Do zadnjega časa se fe sodilo, da so pni japonski brodovi »pogodbene« vrste že gotovi, sedaj pa se čuje, da se je komaj pričelo delo.
Ameriški program osem križark je bil dovoljen v decembru. Krediti pa še niso odobreni, in tako se ne ve, ali se prične letos s kako brodovno grad-bo ali ne.
Pa tudi velike zračne ladje se izdelujejo, razen Anglije, zelo počasi. — Japonski »Akagi« in ameriška »Lexlng-ton« in »Saratoga« sta gotova šele do polovice.
Mornariško gradbo vseh pomorskih velesil omejujejo trenotno štedil-ne tendence. Vse tri velele, ki sc omejile svoje oboroževanj na morju, kar se tiče bojnih ladij, v Washingto-nu (v razmerju 5:5: 3\ zasledujejo mornariški standard s stalno paznostio. O pravem omejevanju pomorskega oboroževanja bo mogoče govoriti še le potem, ako pride do sporazuma tudi glede enot z manišo tonažo, zlasti križark in podmornikov.
Napram razoroževanju na morju so v Londonu merodajni strokovni krogi zelo rezervirani in presoiafo se nadc na uspeh kake nove razorožitvene konference zelo skeptično. Iz Londona poročajo sedaj, da bo proračun mornariškega ministrstva z? bodoče finančno leto kmalu izdelan. Izdatkov bo okoli 60 milijonov, torej 5 milijonov več nego lani. Večje izdatke zahteva gradba 5 novih križark fn razširjenje oomorske baze v Singaporu.
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani«
Drama. Začetek ob 20. zvečer.
<reda 25. febr.: Strlčkove sanje Red D Četrtek 26. febr.: Rosmersholtu Red C Petek 27. febr.: Pepeluh Red E Sobota 28. febr.: Vdova Rošlinka. Tzve« Nedelja I. marca.: ob 1S. pop. Pepeluh, mladinska predstava. Tzven: ob 20. zvečer Veronika Deseniška. Izven.
Opert Začetek ob pel 20. zvečer. Sreda 2$. febr.! Jenufa Red P Četrtek 26. febr.: zaprto Petek 27. febr.: Lopudska slrotica, vojaška predstava. Tzven Sobota 28. febr.: Smrtna tarantula te karakteristični plesi. Red B. Nedelja !. marca: ob 13. pop. Mlgnon, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. •  * •
UJMo Mai.
(18. ti. 1825 do 18. It. 1925.) Madžar! praznujejo te dni 100 letnico röjatva en^ga največjih romantiko v !n pa« trijotov —• Morica Jokala. Pa ne samo madžarska javnost, nego tudi ves kulturni svet se spominja tega grnijalnega moža. či* bogato umstveno življenje je rodilo Tite* ram« dela. Danes teden je minilo sto let, ho je bil rojen Jokai v Komorna kot sin madžarske plemiške rodbine. Njegovo živ« Henie je bilo romantično. Že v zgodnji mla* dosti so vplivali nani spomin! na francoska vojne, ki se jih ie udeležil tudi njegov oče, poznejši odvetnik v Komorno. Njegova teta fou je že kot otroku od ni ral a pot v divno carstvo fantazije, " er je bila tudi sama pese niško navdahnjena. Kot sedemletni deček ?c zložil v stilu čestitko očetu za god. Ko mu je bilo devet let. ie Irsla prva njegova pesnitev o norcu, ki bega po komornskih nlicah.
Nekaj let pozneje se je preselil mladi Jokai v Bratislavo, kjer je St*»diral na nem« ški protestantovski gimnaziji. Po očetovi smrti leta 1837. je nadaljeval sadite v Ko« mornu. kjer je občeval v družbi, iz katere so Iz^H mnogi junaki njegovih romanov. I eta 1842. jc bil poslan na reformirano višjo šolo v Papu. kjer je študiral z renegatom Petrovičem (madžarski pesnik Petöfi) in Se nekaterimi poznejšimi madžarskimi pisates fjj. V tem času je začel pisatel jevati. Naot« sal je več manjših pripovedk in povesti. Iz zdravstvenih ozirov so pa poslali pozneje v Kečkemet. Tu jc naoisal za od-r Igro »Ži« dovskl s!n«. Leta 1R44. je dovršil z dobrim uspehom juridične študije.
Kot koncipijent nn nekem odvetniku v Romornu es je zaljubil v šefovo hčerko, to# o« mati mu iz versHh nadihov ni dovolila, oa hi se poročil z nio. Sirota je od žalosti trnrla. Tako je izgubil mladi pisatelj svojo fcrvo H'-bezen. in te rane ni mog"I r»rCbo^ti vse življenje Leta 1845 sc je preselil v Bu« rftnrn-vro. da se pripravi ra odvetniški jz* pir Z vso vnemo se je lotil tu književnega j delovanja in slikarstva. Njegov prvi roman ^Delovni dnevi* je zb'»dil splošno ser varijo ter mu nridcbil prijateljstvo odličnih pisa* teljev. Drugo delo »Otok Nepean« je tako fresenetilo literarne kroge, da so dolgo Smatrali njegovo ime za psevdonim nekega fctarejšeg« pisatelja, S tem se prične Jo* Vaieva slava.
Kmalu je opustil odvetniški poklic ter * posvetil povsem literaturi. Burno 1848. •*to f»a je nritrgnilo v vrtinec naruonafncga nvljenja. S Petrovičem je sestavil Jokai dvanajst na^dnih zahtev ter se je tudi aks» ivno udeležil revolucije, ki ga je definitiv* -o združila z znamenito igralko Labor^alvv, katero se je tudi poročil daai je bila 13 et starejša od njega. Ko je doživela revo« «icija porjz, je moral Jokat pobet|n*ti » unoto in pisati pod psevdonimom SaJÖ.
Pozneje se mu je posrečil ta in! povratek v Budimpešto, kier se je mor*! sc dolgo skrf* vati. fiele I. 1Č51. je bil povsem svoboden Njegov prijatelj Petofi je poginil kot revo* lueijonar nekje v Bukovini pod kozaškimi kopit!.
V dobi Bachovega in 5^hmerIingovcpa režim« so .Tokaia cesto or<»f*;in »aU .<ot opo* žicijonalnega novinarja. Veliko pozornost je zbudi! njegov roman ►Politirr* moja*. čU . gar glavna junaka vidtio v nisatcliu samem I in njegovem prijatelju Petöfi in. V časn re* akcije ni našel za ta roman založnika. Zato je izšla »Politična moda« šele v dnevniku madžarske opozicije »Hou«, čigar glavni urednik fe Ml sam Jokai. Ko je Turneje pri« obči! v tem listu odprto pismo Zichega proti Schmerling'*, so ga skupno z jvtoriem pisma citiran* pred sodišče In obsodili na eno leto težke ječe ter 100 cekinov glob* Presedal je pa samo neka i tednov, ker gn je vlada amneatirala Kmalu nato Je bil i?volicn za poslanca v madžarski parlament. Pripadal je takozvanim »mamebikom«, prvotnim opozicjonaTcem, ki so pozne ie pre |adr»l! v vladne vode. Svoje revobtcljorurno nabira* nje je popolnoma zatafil. S prineom r?"rfi>!« fom je vodil krmilo Avstro*Ogrske. Ko se je zadolžil, mu fe posla! cesar Frinc Jožef anonimno 36.000 cekinov. Jokai ie ml izvo« lien trdi v upravne svete mnogih rodietij. Njegova literatura je zastiala v t*o1oi svetlobi takrat, ko mu ie Reva? pokloni! za sc* dem desetletnico 200.000 cekinov kot irki-rc piČek od zbranih spisov, ki so fzš*i v 100 zvezkih. Leta 1805. se je Jokai p-tdritr-l Kossuth»i. toda pri volitvah je propadel. Da bi ne bil preveč užaljen, so mu dali mesto člana ma<matske zbornice. Madžarska iav* nost ie bila zelo ogorčena, ko se je Tok ti kot 751etni starček drvgič oženil z mla lo igralko Groszovo. Ker je bit radnia >ta svoifga živjienja bo!eh*»n. se je večinoma mudil v Ttaliii. Leta 1003 se je na poti i« Italije prehladi! in je 5. maia umrl.
Jokaievo litera rno delo je ogromno. Zapustil je 63 romanov v 186 zvezkih. 3S knjig, povesti fn novH v 68 zvezkih. 14 7ff># dovinskih !n političnih spisov fn 14 fd^dali« skih iger. Urejeval je zaporedoma 15 liatov.
— Stovenski Pravnik. Prvi snorrfč letošnjega letnika prinaša članek J. Zd-^lška: »O potrebi, da se dopolni cesarski ukaz o ob* navlianju in popravljanju mej«, dalje ob» širneišo In  zanimivo ram^avo dr. B Srne*
kovica: »Pokolnin^-o zavarovanje name« ščencev«. Dr. M. Knafh'C prinaša dnnrs^k k tiskovnemu pravu: »Ali t. zv. posebne iz« da}c« res niso »periodične tiskovine«? — Dr. J. Goršič pa obširno poroča o knii^i dr. Dolenca »Pravosodstvo c^steref'-ns^e opatiip v Kostanieviei in JezWtsVe reziden« cc v Pleteriu v 16. stoletiu. Snonič prinaša pol*»g tega še pregleda čes^oslova?1'« in av* striiske za^'onodaie v 1. 1°23.. t-ni^ževna po« ročila in prilogo kar^nsMh odločb.
— Predavanje v drttStvu »SnČi« 22. t. m. je bilo v smislu m d'hu prednostnega časa polno zabave in smeha. Predavatelj gosp. Ant. Mervič, ravnatelj meščanske šole v Rfbnici je poda! t^mo »Domfšfifja. laž in resnica* v taki obliki, da ie vzhajal* zano« redoma obilo neprisiljenega smeha. Zavtl je Istinito življenie in delovanje človeka od otroških let daMe v Sareno pisani plašč hu* morističnega shvatania domišliHe in laž!. Jedro vsega pa je bila fstina prirode. k! se nikdar ne laže. Poljudnemu, temperament« nermi in dovtipov polnemu predavanju je sledila zahvala g. prof. Ba*»ča !n vsesplošno ploskanje polne dvorane udeležencev večera. Med sviraniem naših vrlih primorakih di ja« kov je prehiro minil ta lep in zabaven večer.
— »Srpskl Kirilževnl Glasnik« je naj-razširienejši in naibolišl beograd. književni list. ki po svoji vsebini dosega medna* rodne revije. Njegovi uredniki so bili najznamenitejši in najuglednejši učenjaki j (Bogdan Popovič, Jovan SkerUč, Pavle Po- I povlč. Slobodan Jovanoviö, Vojislav Jovau
novič): danes s* urejuje Svetialav Pet« rovli Izhaja dvakrat mesečno v obsega 80. strani. Letna naročnina gnala 1*) Din, polletna 90 Din, četrtletna 45 Din. V Interesu kulturnega zbližanja toplo priporočamo to revijo. V LJubljani prevzema naročnino za revijo dr. Gjorgje Taslč, Izredni profesor na ljubljanski univerzi.
— Slovanska literatura v newyorikf lavni knjžnict. »Newyork Public Liberarya ima v eirkulačnem oddelku 1,146928 zvezkov. Češkoslovaška literatura Je zastopana z 10.157 zvezki, ruska z 9.I36 in poljska s 3.723. Cirkulacije Je btfo v češkem oddelku 3*.356, v ruskem 53.055 fn v poljskem 19.434. Jugoslovenska literatura?!
Kakao Van Kaster!
OB
T24 T
l c k c
O Broke
ob   mestni trg s .Sernatovic
oarski dvor in svetovna vojna.
(Ii Masarykovlh spominov)
Prezident Češkoslovaške republike dr. Masaryk priobčuje v pariški mesečni »Monde Slave« svoie spomine. V zadnji številki te reviie piše Masaryk: >Ko sem prispel leta 1917. v Petrograd, »e *>11 ruski car že odstavljen. Sestavljena je bila meš3ansko-demokratiJnA unrava bi offledni člani pe-trograd^ke družbe še niso bili zaoustili mesta. Bil sem v stalnih stikih s odličnimi zastopniki ruske javnosti :n tako sem lahko dobil točne intjrmacre C upravi in razmerah na carskem dvoru, kakor tudi o doIo-žaju dinastije in njenih glavnih stebrov.*
Dalie opisuje Masaryk vpliv Raso'iHn.a na carski dvor, kar se popolnoma vjema z mnenjem poznavalcev rnskejra dvora, ki so že mnogo pisali o Raspntino. Vsi ti žalostni po'avf. pravi Ma«aryk, so povzročili med zavezniki nezadovoljstvo in nezaunarjr do Rusiie. Ru^ki vodilni kroq^ so cesto Dhetali francoski vladi, da poMičeJo pod or«»'e nove letnike in d» po?lieio ruske čete v ^r*n-cijo, toda oM;nhe so ostale samo na p*nir-iu. Zelo renrijeten in mučen vtis «o na-pravilf na Masarvka ruski eenerali, ki so se po Brusilovi ofenzivi hvali'i. da so Imeli na ra?:oola«:o 15 mlfrionov voiakov. Obetali so poslati v Franciio 500.000 voiakov. v resnici pa je prispelo tja samo 15.000 mož. pa Se te so morali internirati, ker so bil! popolnoma d?moralMrani. Rnsna je začela svetovno vojno, ne da bi bila zato dovolj pripravljena. Vendar pa priznavam, pravi Masaryk. da so imeti Rusi ves čas dohro vrljo po-naeati ostaTm zaveznikom do zmage. Rivnalf so po*teno. ko so Že v začetku vojne obetal? pomoč Srbi?. In ko so Nemci ogrožjli pariz. so doprinesli Rusi ogromne ž^tvs v Vzhodni PrusijI, da rešTjo fiancosVo armado neizogibnega poraza Prav tako poSteno so pomagali tudi Italiji s tem. da je Brusilov navalH na Buk->vfno. Tudi Kerenski je storil zaveznikom veliko uslusro.
Masaryk daJ'e omenja, da so mu v Rušil! večkrat pravP! o izdnistvu nem^Vg klike na ruskem dvoru, ki ji Je načrtovala sama carica. Hotel sem se prennčari o teh vesteh k! so kro?"1e celo med člani dume pravi Masaryk. In prepriča! sem se, da n! Hla carica nič mani 1nj?in*. kakor RTrsi sami. Nočem reči. da na dvoru nt bilo izdajalcev, sai je bil Ra^pntin vedno v neposredni bÜ7in? carice fn ta mož Je ohČeval v zelo sumljivih kro^'h. K*lvda carice je bila v pomanikanju niene Izobrazbe, v politični ne^uosohnostl. slavolVepni in babje-verstvu. Največja resreca za Rusijo na te bila ta, da je bil car po svoU narivi sla-toten in da je carfea vplivala n* vse državne posle. Tako je postala carica naiveč-ja p^!!t!5na sila v Pn-l;i. Bila ie za?r<'*ena nasprotnica ustave tn dnme, car je pa odobraval vsak njen korak. Masaryk je napravil senzacljoualuo odkrltie, trdeč, da fe Irrte! general A'eksejev zastnrolt! cartco. Ali takrat Je bilo že prepozno In tudi fo skrafno sredstvo bi ne mo?'o spremeniti dogodkov. Sam car je hil po Masarvkovem mnentn napram zaveznikom lo'Hen. D^^az je njegov naston orr*ti grofu Fi-Iedr'c*»«'». kl se je krncem leta T915. poraba! z «r'of^Ti O'd en burnim o seoaratnem mlrn. Z caVo odločnosti je odklon!! car tudi predlog vojvr.de Hcpenskesra, raj RuM*a «kleie z Nemčijo separatni mir. Car je hotul r*i vsak nač!n er»er«rČno nad^Uevatl vo?no. Žal. d-i r?! ime1 zato pr.trebne^a vpT"va ra dvom, rftf rolje. V Petrograd so govorili, dn Ima car leseno ne pa železno srce.
Tudi med votuo je b!! car maloduSen in omahljiv. Po želji carice je prevzeT vrhovno novel;st"o rn«ke armade, in ta njegov koraV: je rodil za Ruslio urodne posledice. Odstranil je velike državnike, kakor 5azanova In droge ter dovrlil, da je volivci** «ani k!'T'-». ki ji ie na.e>!ov*! zloglasni Stürmer. Witte pravi v svojih sno-mlnih. da ie b!l car Nikolaj sicer izobražen človek, toda po ttmstvenih rposobnostih ni prekata! navadnega gardnega polkoAmlka iz boljše ohltell. O tem se lahko preor!-čamo iz njegovih zapiskov, ki jih Je ptsal med revolucijo v zaporu. Iz teh zapiskov je razvidno, da ;e bil car duševni slabič. Jasno je torej, prav! Masaryk, da te morala ta Sodoma in Gomora ruskega carizma slednjič poginit! v ognja revolucije. Znak! predstoječega razpada so se poznali ne le na dinastiji in dvornih krogih, nego tudi v ostali družbi. Demoralizacija je bila aploS-na. Razkrila se je na vse sloje ruske družbe, zlasti pa na Inteligenco In uradnIStvo. S svojim up-avnlm sistemom je carlzem demoralizira! vso Rus'jo. V armadi je vladala splošna korupcija. Vlada in drža-vna uprava je z&tvttl*. da se temelji drŽave majejo, al! bilo Js že prepozno, kajti v Pe-frogradu je nenadoma Izbruhnila revolucija radi pomanjkanja živil
Julijska krajina.
— Za intemlrance. Italijan n) fl-nančno ministrstvo je Izdalo odlok, ki se tiče onib, kateri so bili iz političnih vzrokov s strani Avstrije Internirani v kakem koncentracijskem taboru ter so si tam nakopali bolezen ali so umrli. Tak interniranec ima pravico do posebne pokoinine, za umrlimi dobe pokojnino dediči.
— K.-ko določajo davke v Julijski krpjtnl. Davkarija tu ali tam poziva ljudi na primer na dogovor gled£ hišnega davka. Uradnik navede svoto. stranka se protivi in nravi, da lahko plača samo toliko in toliko. Krik in vik. preklinjanje In končno se izmešetar! med ura^n'kom fn kmetom znesek, ki obvelfa. Kmet ne more biti zadovoljen v nobenem slučaju.
— Material Iz J^go^av"« prfrakuje*o v Putl. da bodo mo?d? začeti z delom na streh! stolne cerkve, katero je kakor znano, po*ar deloma trn^H. Drugo delo se vr-5! pa precej počasi. Prispevkov za obnovo Je malo.
— Kofffro se pof* ?i popije v Trsfn. to statistično dognati, nT l^hka s+var. Trst ima danes 215.000 prebivalcev. Torej je kon-s,Tm brez dvoma neroden. Iz podatkov ržlrm^sketr* nradn od 1. fehrtmria do 31. j decembra 1024. fNova n*1*Mn* Je sfon?la v f veMpvn z lan<i-tm frhr-*^rj"m^ s,r*dl, da je pov7Ü Trst »Ol kr m^a od volov, krav in telet. 270 000 k** k-rM^kejra In oslov-skesra mesa. Na eno osebo pride n"d 65 crra-mov. Pre?lčev je blM zaklanih s300 In po-!edTi so tele* nod enim le*om 32.Ä*R, ovac, knz Itd. ie bHo 6 20^. lan^kov in koz'fckov 31 159. V mesto ie bPo nrlDe^ianega gove-?*«ra. Bvin^skesra In kon^sk«»*"» rn^s^ 41<??07 kg, zmrznjenega mesa pa 3 553L290 k?. Vsega skonaj se le vžilo m^sa v 11 mrs^Hh 1^24 ok^l! I?,n5n.339 k". Na oseho prišlo 1^0 srramov mesa. V d^**b. letih se je kons^mi m*s* skoro podvoji. Vina se Je nopl'o 19 174.000 litrov, na dan se P°p?Je v Trstu 54,41.1 litrov v?na. Vsak Tržačan sni-Je na dan 22 do 23 cen*fi|trov vina. Ker na o*™d, botmkl. starci (in knk absMn^nt !e fudi v Trst"^ ne nnejo, se smatra kvo*a r>frlto za č"tr*lnko. Prva se fe popfo 2 »*fH-p<n eTT ono litrov. Vsak dan se sntt^ «6M litrov. VSve s* Je vJ'i'o v 11 m^s^cih 3°o.007 V*. 'u-ortr* tn m^du so novžHI st**dV! Tr-7*itnv: zps&M* k", to Je okotf i^.ooo ker na dän. S'ra so noiedM v Trstu 705.300 k«r. Sa-d»a so vž'1| Trž-^čani od 15. aprila do kon, ca leta 4351.6*»0 kg. Ogromne so gteviTke za ge^nfävT». Rib so vžfl Trračnni lansko leto 2 3"4.720 kg. Za razne druje Jesrvlne ni statistike.
— Predavanfe pro*. Venra v flor'ef. V četrtek bo univerzitetni profesor dr. Veber v Oorlci nadaljeval In končal svole predavanje »O duševnem razvoju«, katero Je vzbudilo splošno zanimanje. — V petek je prof. Veber predaval v Šempetru pri Gorici. Dvorana Je bila natlačeno potna mladine, ki je z največjo pozornostjo sledila Izvajanjem Izbornejsa predavatelja o du-Sevnostl. DruStvo »Mladina« Je gosp. profesorja zelo hvaTežno. Taka predavanja pomenijo pravo razSJrjevanJe prosvete med ljudstvom.
— Dva ga«llca Irtvl požara ▼ Trstu. — Pretekli teden je umrl v bolnic! gasilec U-stnezi, ki Je bil težko poslcrdovan pr! požara v ultel OUvetto. Sedaj je sledila druga žrtev po?ara, umrl je tudi gasilec Attfllo Milauz, star 25 let.
— Dve »struji« sta nastopili, kakor se poroča, na občnem zboru konsumne zadruge v Idriji ob Bačl. Zmagala le »mtaJSa strufa«, to Je ona, katero so postavili krščanski socijalci. Ne verjamemo, da* H »strujarstvo« vodilo do »previdnega fn smotrenega delovanja v prospeh zadruge ln v korist ljudstva!«
— Sejmi v Isfrl. V Pazinu le bilo preteki! mesec na sejmu 293 volov, 2S4 krav, 40 Juncev in Junic, 22 telet, 9 konj, 167 pre-ilcev in nekoliko druge živine. Sejmi v Ve4«|aoy H Oartlju io MU r-
brl. Cene v Trnovem so bile: voli po 4 50— 5, krave 3.50-4.50, teleta 6—7 lir žive teže, konji 3—40C0, prešički 100—110 lir ko-mad.
Sükolstvo.
— »Llublfansk! Sokol« poživlja vse na novo \stopivse člane in članice, ki so dne 1. decembra I. I. na dan ujedlnjenja prisostvovali svečani zaobljubi, da se ztlasijo v teku prihodnHh dni v društven! odborov! sobi, med uradnimi urami o 5. od 7. zvečer, v svrho podpisa v spominsko kniigo »Za-ob'irbe*. Zjrlase pa naj se tudi vsi oni člani, ki so vstopili v letu 1924 v druStvo ter bili Jz kateregakoli vzroka zadržani udeležit! se svečane zaobljube. Nadalje naznanja, da predava v soboto dne 7. marca v društveni telovadnici olimpijski prvak, načelnik novomeške sokolske žirpe. brat Leoa §tuk"ll o svofcm potovanju na Finsko; dne 4. aprila pa predava carzanski junak, starosta mariborske sokolske župe, brat Ljn* de vit Pivko o svoji akciji fn doživi jatlh na italijanskem bojišču. — V soboto dne 2K t m. ob 5. zvečer se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma družabni večer vseh, pri predorlnravah za društveno ma-škerado sodelujočih članov !n Članic, na katerega se vabi tud! vse ostalo članstvo. — Zdravo-! Odbor. 442/«
TurHita in jmnrt.
— O^vorf'ev nofomefne sezone v Lfub*-t i fini. V LiT'Miani se otvori v nedeljo n^go^ metn« sezona no skoraj trimesečnem odrnr^.-ru. V^l se prvenstvena tekma med prvs* V-om 5»1ovnije, UMI«, m mariborskim S. S. K v Maribora. Tnid v Maribora se otvorf nogometna sezona s prvenstvenimi tekma« mi, in strer se vrši tekma Ranid^Pritnorje ^Li-hliana^. S^anie nrvrnctvenc tabele 1. ra»» reda !▼»■* T-s-nsT'<-<*« dela nrvnstvrne se-rone mif25 le sledeče: 1. Tliriu (*12 to?k\ 2. Rsmd foW. 3. Jadran (7 točk) 4. PH< morje (6 točk), 5. Hermes. 6. Maribor. 7. Ce* Ijc
— (Vhod nogomemega »kr?!1«^ Sclraf-ferla v Prago. »Kralj nogometa? A^red Schiffer, ki je zadnje leto vodil dunajske Amateure ter jfm pripomogel do prvenst-* va v letu 1921 2\ je sedaj definitivno podpisal porodbo s oraSk^ Sparto, kjer bo ij:ra! In treniral moštvo. Vfojr^v odhod pomen? za Amateure hud udarec
-— »D~rby ned-'^k1*t tekem na Dunaju bo srečanje »z-1enlh« in »vijoletnih^. L f. Amateurov in R-^pida, ki se spoprimejo v prvenstveni tekmi.
— Se nekater? nedeljski nogometni re-zn*faM. Beograd: B5X : Račka (5ubotfca> 2:1. Praga: Sparta : Sturm (Gradec) 5:1, Slavlia : Llbc« 5:2, DPC : ČAFC 6:0, Viktorija Žižkov : Meteor VTU. 4:0, Union Žižkov : Čechoslovan Ko5iFe 6:1. Plzen?: Nürnberger Tussballverein : Cesky Lev t:!.
— Nov rekord Arne Borga. Znani švedski plavač Arne Borg je v Miami. Florida, postavil nov svetovni rekord na po! ang!e* Ske milje v 10.35.8 (11:09.2).
— Tožba, ki zanima športnike. Pred nekaj dnevi so poročali listi v Inomostu, da Je bila neka, na Tirolskem se mudeča angleška potniška skupina ki Je prišla v deželo v Športne svrhe, odpotovala Iz Ino-mosta v neki zelo znani Športni kraj na podlasi ugodnih poročil prometnega odseka iz dotičnega kraja. Ko so prišli Angleži tja, so uvideli, da so poročila o ugodnih sneženih razmerah neresnična. Skoro nič snega ni bilo tam. Angleška družba Je naperila proti izdajateljem poročil tožbo In zahteva povrnitev vseh stroškov, združenih za pot v oni kraj. Izid tega procesa se pričakuje v Inomostu z naoetostjo, ker le načelnega pomena. Švicarski listi opozar« JaJo na to prizadete kroge v deželi, da morajo biti švicarski bulletin! napravljeni vetfc no natančno po resničnih razmerah.
Oaruirao za sokolski Tabori
«Um *
»BtOTtHSKI NaRQP* dne 2« febrnat]» IVlü.
gfpv. 45
Dnevne vestf.
vrv.
3fr-
F Liabtiani dne 25 februarja. 192*. DcriKalc! In protisokolska gonf« . Polk, ki Ja v celot! pretopil k Kisom.
Izmed vseh narodnih organizacij Sovražijo klerikalci najbolj sokolska društva. Pač zato, ker se zavedajo, da M sokolska vzgoja najmočnejši jez proti klerikalnim težnjam, da duševno zasužnjijo široke mase. Zato besna borba klerikalcev proti sokolstvu, zato njih stremljenje, da za vsako ceno pre* frrečijo razvoj in napredek sokolske misli v širokih ljudskih slojih. V službo te protisokolske klerikalne gonje so Vstopili pri nas zlasti duhovniki. Ti Skušajo zlasti mladino odvrniti, da bi nc vstopala v sokolske vrste. Nešteto slučajev smo že zabeležili, ko so po-Samni fanatični svečeniki v Šoli Jn celo V Cerkvi rotili mladino, naj se ne da" zavesti od lepo doneČih sokolskih gesel in naj nikar ne vstopa v sokolske organizacije, Če§, da so proti verske in nemoralne. Ti slučaji niso osamljeni, marveč se ponavljajo. Jasno je, da je v tej erotisokolski gonji sistem. A ne samo pri nas, tudi na Češkoslovaškem! Naši klerikalci imajo vredne svoje bratce na Slovaškem. Oboji so si podobni kakor Jajce jajcu. Njih politična borba se razvija po istih, vnaprej določenih smernicah. Neizprosna, vseh sredstev se poslužujoča borba proti sokolstvu tu in tam.
V Namestovu na Slovaškem Je preteklo jesen katehet Maguth slovesno izjavil pred dijaki 4. razreda ondotne meščanske Šole, da ne sme nihče Izmed njih, kl telovadi v Sokolu, Iti k spovedi, ker pod nobenim pogojem ne dobi odveze.
Pozvan ni odgovor, je katehet Ma-guth pred učiteljskim zborom poudarjal, da je proti Sokolu nastopil po nalogu od zgoraj, ker je Sokol proticerkve-no društvo.
Proti tej Izjavi so prizadeti roditelji vložili protest pri oddelku prosvetnega ministrstva v Bratislavi ter zahtevali, naj Šolska oblast ukrene vse potrebno ,da katehctje ne bodo izrabljali svoje službe v protisokolske in proti-narodne namene. Šolska oblast je z ozl-rom na to pozvala na odgovor škofijski ordinarijat v Spiškem Podhradu, ako je res Izdal tak nalog. In na ta službeni dopis je Škofovski ordinarijat v pismu z dne 25. novembra 1924, št. 2433, dal ta-4e odgovor:
»Na tamuradni dopis z dne 7. novembra 1924 usojam si dati nastopno pojasnilo:
Duhovščina nameškega dekanata it h s svoje jesenske kongregacije dne 16. oktobra 1923 v Veselit obrnila na tukajšnji ordinarijat z vprašanjem: kako se naj postopa s člani protikatoliških društev, kakor je Sokol, pri spovedi in v društvenem življenju? Ordinarijat je na predloženo vprašanje dal tale odgovor: Predloženo vprašanje je tako jasno, da si laliko nanje odgovori po splošno ve javnih pravilih svete teologije vsak duhovnik sam. Vsakemu katoliku je namreč zabranjeno, da bi bi član kakršnegakoli protikaioliškcga društva ali pa takega udruženja, ki je sovražno katoliški cerkvi. Ker je dokazano, da je Sokol takšno društvo, kar je sicer tudi splošno znano, je samoobsebt razumljivo, da neben katoliški vernik ne more in ne sme biti član tega društva. Tisti torej, ki po zadostnem pouku vkljub temu hočejo Še nadalje ostati Člani tega cerkvi sovražnega društva, a nočejo istopiti iz njega, kažejo takšno duševno razpoloženje, za katero jim morajo biti zabranjena svetetajstva. —. Katehet Maguth, ki je odrekel pristop k šv. zakramentom onim oceneem, ki so še sedaj člani protikaioliškcga društva Sokola, je postopal popolnoma pravilno v smislu naukov katoliške vere in morale in po ukazu svoje višje eerkvene gosposke.
Vljudno to sporočam in ostajam z izrazom velespostovanja .
Jan Vojtaššak s. r., Škof spiski.«
Slovaški škof je, kakor je razvidno ü tega dopisa, iskren odkritosrčen mož. Odkrito priznava, da je gonjo proti Sokolstvu naročil on. Pri nas ukazujejo podrejeni duhovščini, naj ščuva proti Sokolstvu, ako pa se jih napade zaradi te gonje, licemersko zavijajo oči in vale krivdo na podrejene duhovnike. Slovaški vzgled kaže, da so povzročitelji besne borbe proti Sokolstvu sami škofje. To si je treba dobro zapomniti. Zlasti pri nas! Pravkar se pri-čno pogajanja z Vatikanom za konkor-dat. Morda bi bilo umestno, da bi me-nodajni činitelji pri pogajanjih mislili tUdI na to protisokolsko in protinarod-no gonjo našega katoliškega klera ter poskrbeli, da se s konkordatom izruje-jo strupeni protinarodni zobje predvsem katoliškemu episkopatu.
* v *
—* Kdo pozna ovaduha? »Ceske Slovoi poroča, da so leta l°16. v Ljub-Ijani ustrelili češkega vojaka Hrubitta, po poklicu kočijaža iz Žižkova, ker ga je neki slovenski tovariš ovadil, da se j« v gostilni izrazil* »Ako bi vsi vojaki atoritt to. kar * napravi* fteiU 9k
bi bilo kmalu konec trpljenja. Vladarji
naj se sami tepo med seboj.«  Na to
ovadbo je bil Hrubin obsojen na smrt in ustreljen 7. januarja 1916. Počiva na Suhem bajerju. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je tisti slovenski vojak, ki Je ovadil svojega tovariša avstrijskim krvnikom? Komu je znan ta slučaj? Kdor o stvari kaj ve, naj nam sporoči podrobnosti tega dogodka, predvsem pa Ime onega ovaduha, ki ima na ve* sti smrt nesrečnega Hrubina.
— Novinarski telefonski razgovori z Avstrijo. Po sklepu ministrstva pošte in brzojava lahko dobe vsa uredništva od 1. marca dalje 50% popust za novinarske telefonske razgovore z Avstrijo, in Sicer samo od 21.—8. ure. Novinarski razgovori imajo vedno prednost pred privatnimi.
— Podpora obrtnim Šolam. Ministrstvo trgovine in industrije namerava dati nekaterim ženskim obrtnim šolam denarno pomoč, da se omogoči uspešno poslovanje teh šol.
— Desetletnica osvobodilne akclle ameriških Cehov. Dne 22. t. m. so proslavili ameriški Čehi desetletnico pri-četka osvobodilne akcije v Združenih državah. Dne 22. febr. 1915 se Je vršilo zborovanje raznih čeških organizacij v Clevelandu in na njem se je sklenila in pričela akcija za osvobojenje maternih dežel izpod avstroogrskega jarma, češkoslovaško udruženje v Chicagu izda te dni knjižico, v kateri bo opisana vsa akcija od pričetka do izvršitve osvo-bojenja.
— Telelon med Zadrom In Splitom je bil
ctvorjen v ponedeljek. Prefekt v Zadru je velikega župana v Splitu toplo oozdravil imenom italijanske vlade, izražajoč nado na dobre prometne stike med obema mestoma. Veliki župan je odgovoril, da je Split vedno Želel povrnitev dobrih odnošajev z Zadrom. Pozdravita ob tej priliki rimsko vlado in italijanski narod z opanlem, da se prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo kon-solidira v korist obeh narodov. Potem Je govoril prefekt tudi s splitskim županom. V Splitu žele telefonsko zvezo tudi ■ Trstom.
— Mednarodni rapldnl telefonski razgovori. Minister poŠte In brrojava je dovolil, da se v mednarodnem telefonskem prometu uvedejo takozvani rapidnl telelonskl razgovori, ki Imajo prednost pred nujnimi razgovori. Začasno so taki razgovori dovoljeni samo z Avstrijo In sicer od 1. marca dalje. Taksa je devetkrat večja, nego pri navadnem razgovoru.
— Angleški kralj posetl našo dalmatinsko obal? Angleškemu kralju se je zdravje toliko zboljšalo, da se napoti v kratkem na veliko potovanje po Sredozemskem morju. Za časa njegove odsotnosti prevzame vladarske posle v smislu angleške ustave posebna komisija, obstoječa Iz predsednika Baidwina, kancelarja Cavea In lorda Cur-zona. Imenovanje te kraljeve komisije je zato potrebno, ker se vsi trije sinovi angle-škega kralja Izven Anglije. Kraljeva Jahta na kateri bo kralj po nasvetu zdravnikov križaril po Sredozemskem morju, da si poboljša zdravje na toplem južnem morskem zraku, je že pripravljena. Jahta Victoria and Alberte je zelo velika m obsega 4700 ton. Zdravniki pa so odsvetovali kralju direktno morsko pot iz Anglije v Sredozemsko morje preko Biskajskega zaliva, kjer Je morje precej razburkano. Pač pa se vkrca kralj na francoski rivijerl. Nekaj časa bo stanoval na francoski rivijerl V krasni vl!i pri kap Perra-tu. Listi poročajo, da posetl naj-brže angleški kralj preko Malte tuJl Jadransko morje. V tem slučaju bi pristal tudi na na 31 dalmatinski obali.
— Železniške olajšave za planinska tn športna društva. Železniško ministrstvo Je meseca januarja odpravilo olajšave, kl so jih preje vživala planinska In športna društva na Železnicah. Na Intervencijo zlasti Srpskega planinskega društva je železniško ministrstvo to svojo odredbo preklicalo ter z odlokom dne 11. II. št. 2252 znova dovolilo ta Člane planinskih In športnih društev 50% popust pri vožnjah na vseh železnicah in sicer pod Istimi pogoji, kl jih je določilo železniško ministrstvo s odtokom s dne 1. maja 1924. št. 6252.
— Reparacije Iz Bolgarske. Bolgarska vlada je ponudi'a naši vladi, da nam odslej pošilja dnevno 50 vagonov premoga na račun reparacij, mesto dosedanjih 20.
■*> Trgovci In obrtniki brez lastnih obratnih prostorov so imeli že več posvetovanj in manjših sestankov glede novega stanovanjskega zakonskega predloga. Akt obvelja popolna prostost glede višine na« jemnine In glede odpovedljivostl obratnih prostorov, bo imelo to ta neizogibno posledico podražitev mnogih nujnih življenjskih potrebščin. Uničeno pa bo tudi mnogo trgovskih in obrtniških eksistenc. Tako Je mnenje V prizadetih krogih. — Tozadevno je bila odposlana posebna spomenica gte« miju trgovcev. Sestanki se prihodnje dni nadaljujejo. Začasno je ves pokret v okviru gremija. Podobna gibanja So nam javljc* na Is Zagreba, Sarajeva, Beograda, Maribora itd.
— Ženska podružnica dr. sv. C. M. v Kranju Ima Svoj letni občni abor V petek 28. febr. t I. ob 20. v Narodnem domu. Na dnevnem redu so običajna poročila odboro* vin Članic Vabi se tem potom k mnogo* brojnl udeležbi vseh društvenlc. ker se po* sebna vabila ne bodo razpošiljala. Odbor
«• Osrednja društvo nlillh poštnih In brzojavnih uslužbencev podružnica Maribor Javi občinstva, da priredi dne tO. maja dobrodelno tombolo. Cisti dobiček je namenjen v dobrodelne narr ene Mi sicer ta podpiranje vdov, sirot in bolnih
društva, da h ofclfajo M našo prireditev tn na ta dan opuste morebitne nameravane tvoje Prireditve. _______ 441—ft
Stani kova pojedina!
Danes v sredo od 19. ure naprej mTanikwn pojertinr* v restavraciji in Meti »Zvezda*. Povsod svira prvovrstni orkester. Razstava jedil slani-kove pojedine je občinstvu na vpogled od pola osemnajstih do 19. zvečer.
Narodno občinstvo je vljudno vabljeno.
657
— Mesto venca na krsto gospe dr. Kavčičeve Je podaril predsednik Levičnik Društvu za otroško varstvo In mladinsko Skrb 100 dinarjev.
— »Kuharske bukvlce« so Izšle za kmečke žene in dekleta. To najnovejše delce je zelo praktično za naše podeželje, ker Je prilagodeno kmečkim razmeram. Zaradi nizke cene — 6 Din — Se bodo hitro razširile. Dobivajo se po vseh knjigarnah po celi Sloveniji.
— Vellg vlom v Borovnici. Dne 1«. t m. Je bil Izvršen v trgovini Antona Kobija na Bregu pri Borovnici drzen vlom. Vlomilci so preluknjali zid skladišč ter nato vdrli v trgovino, kjer so pobrali, kar se Jim je zdelo vrednega in odnesli vsega skupaj za 80.000 Din blaga ter 230 Din gotovine. Ukradeno blago so nato zločinci zakopali pod kozolec, pol ure daleč od Kcbljeve trgovine. O vlomu so bili takoj obveščeni orožniki v Borovnici, kl so uvedli obširno preiskavo. Zc takoj drugi dan so orožniki našli ukradeno zakopano blago in ga vrnili Kobiju. Orožniki pa so kozolec Še nadalje nadzorovali In dne 21. t m. se Jim Je posrečilo prijeti vlomilce. Nekako okoli 22. sta prišla pod kozolce dva neznanca, ho-teČ najbrže odnesti ostali plen. Dva orožnika, kl sta bila skrita za kozolcem, sta nenadoma skočila pred tatova In zaklicala: Roke kvišku«! Nastavila sta jim puške na prsa. Oba tatova sta se takoj udala. Sta to 331etni Anton Ti n d c r le Iz Buzeta v Istri In 18-Ietnl Radoslav Tome Iz LJubljane. Lopova sta bila odpeljana v zapore vrhniškega sodišča.
— Javna RcltacPa. Cestni oteraml odbor na Vrhniki razpisuje na dan 13. marca ti. javno ofertalno licitacijo za tddäjö zgradbe novega Železobetonskcga mostu Čez GradaŠčico v Polhovem Oradcu. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v Uradnem Usta. — Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 19. februarja 1925. Gradbeni direktor: Ing. Kraje s. t. 420—n
— Prijet slepar. V Zagrebu Je bil te dni prijet Albert PcČaver, lesni trgovec Iz Kočevja, ki Je Izvršil razne sleparije pri nakupu Jabolk ter poneveril poleg tega 3000 zaupanih mu dinarjev. PeČaver Je bil izročen ljubljanski policiji
— Ogenj v stanovanju. Dne 24. t. m. okoli 14. Je Izbruhnil v stanovanju delavca Ivana Dolina rja na Selu požar, ki bi lahko imel nedosledne posledice. Goreti Je začela žimnica pod posteljo. Na krik 12-letne Dolinarjeve hčerke Je prihitel delavec Kastelle In ogenj pogasil
— Težka nesreča v Beograda. V ponedeljek zjutraj se je odigrala v Beogralu pred drogerijo »Balkan« strahovita nesreča. Avto družbe »Anglopetroleum« je v diviem diru povozil starega trgovca Nižina Rube-noviča. Avtomobil je nesrečneža vlekel še 20 metrov za seboj. Vse to se je odigralo tr.ko hitro, da nihče nI mogel nesrečnež-i priskočiti na pomoč. Šofer avtomobila ni mogel ustaviti. Pasantje so prestrašeno kričali šoferju, da naj avto ustavi, kar se mu je končno posrečilo. Cela pot, po kateri Je avtomobil vlekel Rubenoviča Je bila okrvavljena. Bil je grozen prizor. Razjarjena množica Je hotela šoferja linčatl in le s težavo so ga orožniki obvarovali. Izročen je bil sodišča.
— Samomor ali smrtna nesreča v Zagreba. Včeraj zjutraj okoli 8. so našli pa« santje na Savski cesti v Zagrebu na Železniški progi ležečo neko žensko, katero je očlvidno povozil vlak. Njeno truplo je Nin popolnoma razmesarjeno in nogi odrezani od telesa. Na lice mesta je takoj prispela policijska komisija, ki je ugotovila, da je žena stara približno 65—70 let. Pri njej niso našli nlkakih listin. Iz katerih bi se d«ila ugotoviti njena Identiteta. Dosedaj nI ugotovljeno, če je starka Izvršila samomor, aU če je postala žrtev nesreče.
— Tragičen samomor na Dunaju. V ponedeljek popoldne je izvršil na Dunaju samomor 18 letni gimnazijalec Hellmuth Beierle. Bil je eden izmed najbolj nadarje* nih dijakov ter prvi odltčnjak vsega zavoda. Vzrok samomori je bil« duševna zmedenost vslcd čitanja filozofične lektire. Poleg trupla je ležalo Nietschejevo delo: »Also sprach Zarathuatra«. Knjiga je bila podčrtana v stavkih, kjer se poveličuje samomor.
— Sled umorov vodi v Belgijo. Preiskava glede strahotnih umorov v Trebiču se s vso intenzivnostjo nadaljuje. S pomočjo močnih žarometov, čijih žarki prodirajo vodo, se preiskuje struga reke, v katero so bila gla* som izpovedi Dvofačka in Fejta baje vržena trupla umorjenih poljskih Židov. V slučaju, da se odkrije kaj sumljivega, bo reka v loku odvedena in struga skrbno preiskana. Za* ilišujejo se še razne priče. Zasliševanje prt* jetih se vrši v Iglevt, vendar je potek pre* iskavt strogo tajen. Preiskava je zavzela obširen obseg ter se vodi tudi potom posre* dovanja češkoslovaških konzulatov v Var* lavi ter Bruslju, ker vodi sled zločinov v to smer. Materijal ta obtožnico jo tako ob« selen, da obtoženci le ne pridejo pred ne« slednjo poroto.
— Se en gaemam v Zagreba. Včeraj popoldne se je Zagreba ustrelil v kopalnici svojega stanovanja dr. P. P. višji veterinar. Kraglja mu je prebila lobanjo in je bil mrtev na licu mesta.
— Proti odebelelostl deluje s kolosal-nim uspehom samo »VILFANOV ČAJ*. Dobiva se v vseh lekarnah In drogerljah. Proizvaja: Laboratorij Mi. D, Villaa, Zagreb, Brila* 74
da 1 p?r nogavic a žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„klju 6
traja kakor 4 pari drugih? Kupite 1 par, pa boste verovali. — Nogavice brez žiga ključ* so ponarejene.
al l
Iz
— SLANIKOVA POJEDINA fc danes v restavraciji in kleti »Zvezdi*. V kleti in restavraciji godba. Sv*že morske ribe. Razstava jedil od pol /S. do 19. Opozarjamo na priredtev narodno občinstvo.
— Proslava 50 letnice akad. društva »Triglava« v Mariboru. Rodbine, ki se hočejo udeležiti te proslave In Žele dobiti vabila, naj oismeno sporoče svoj naslov do torka dne 3. marca vratarja na vseučilišču.
— Trlglavanoni! Vabimo vse bivše Tri-glavane, <la se udeleže sestanka v petek 27. trn. ob pol 21. v restavraciji »Zvezdi«. Dr. Alojzij praunscis.
— Turjaslii a!I Marrov trg? Klerikalci so v razpuščenem občinskem svetu prekrstili Turjaški trg v Marxov trg. Cemu to? Turjaški trg naj ostane!
— Ustanovni občni zbor pevskega dru* štva »Sava* sc vrši v nedeljo dne 8. marca ob 14. popoldne v salonu restavracije »Pri Košaki-t. 444/n
— Lepa stavbtšča v neposredni bližini mesti so na prostoru vsesckolskesa zleta tik Linhartove ulice. Ker so cene kvadratnemu metru zmerne, prostor pa za stanovanjske hiše nad vse prikladen, bo našel brez dvoma več kupcev. Za kako stavbno zadrugo bi bila zemljišča kakor nalašč primerna.
— Trideset let je minulo na letošnji
pust, odkar je bil preje običajni »pustni korzo« v ljubljanski »Zvezdi« prepovedan. Prepovedala ga je taksna mestna policija, ki Ji je načeloval svetnik Podgoršek.
— Poroka. V nedeljo se je poročil kon-clpist pri tukejšnjem oddelku za trgovino in obrt dr. Gašpar Pekle z ?dč. Ljudmilo Piščanec. Dr. Pekle je bil med prvimi slovenskimi častniki, ki ie otrescl s sebe prah avstrijskega so?enjstva In stopil v vrste borcev za naše osvobojenje In ujedinic-nje. 2e začetkom leta 1916 Je vstopil v srbski dobrovoljskl odred, poznejši srbski do-brovoljskl kor v Odesi. Tu je bil vedno med prvimi, kl so širili in propagirali Idejo našega narodnega vstajenja. Odličnemu narodnemu borcu želimo v zakonskem stanu obilo sreče-!
— Solrkt oddrl. IV. m. deška ljudska šola namerava postaviti skupno z meščansko šolo nov šolski oder za gledališke predstave, predavanja itd., če dobi od mestne občine potrebna dennrna sredstva. Na deželi ima že par ljudskih šol take odre.
— Elektrarna na Fužinah bo oddajala tok tudi kmetom za razsvetljavo in malim obrtnikom za obrat.
— K Slavčevl maškerad! poročamo še: Kraljici večera na Slavcev! maSkcrad! Je bila Izvoljena z največ nagelčkl ga. Ana Modiceva Iz cvetličarne Hvala. Ga. je podarila prejete šopke »Slavcu«, kl so se prodali v korist društveni blagajni.
— Združene pivovarna so opetovano podražile cene pivu pri Din 80 pri hI. Temu odgovarjaje morajo gostilničarji Isto-tako zvišati cene In se bo odslej prodajalo pivo pol litra vrč po Din 4.25, 3/10 časa Din 3. In v pollitrskih steklenicah pa po Din 5.25. To le minimalna ravnalna cena za vse navadne obrate. Prvovrstni obrati in kavarne pa ob sebi umevno ne morejo teh cen uveljaviti, radi mnogo večje režije. 446/n
— Snočna domača zabava z maškerado in plesom Sokola I. na Taboru Je dobro uspela In Je bila številno obiskana. Zabava je trajala do ranega Jutra.
— Slavnostni koncert Dečjega In materinskega doma kraljice Marije v LJubljani, ki bi se imel vršiti v ponedeljek dne 2. marca t. L, Je vsled nastalih zaprek preložen na ponedeljek 6. aprila 1925. 445/n
— »Noč na morju«. Pod tem naslovom se je vršila snoči priljubljena in tradicijo-nalna maškerada Ljubljanskega Sokola. Prireditev je bila brez dvoma ena najlepših pustne sezone. Narodni dom je bil spremenjen v romantično morsko pokrajino. Predvsem je b;Ia sijajno dekorirana in okrašena spodnja dvorana. V ozadju je bilo ažurno morje, na katerem je veličastno plul mogočen parnik, morski svetlnk pa je z obrežja razsvetljeval okolico. Strop in stene so bile okrašene z lampijončki in girlandami. Spretno je bil dekorlran tudi vestlbul, stopnice so bile okrašene z zelenjem in oajr.o razsvetljene in sploh je bil ves aranžma prireditve kar najsljajnejšl. Zato je »Noč na morju« privabila ogromne mase občinstva, gledalcev, plesalcev In drugih gostov. Število mask je bilo Izredno veliko in priznati je treba, da na nobeni maškeradi Še nismo videli tako krasnih in pestrih figur. Zastopani so bili vsi narodi, vsi sloji. Videli smo zastopnike daljnega vzhoda, divjega zapa-da, vročekrvne Spanjolke, bajadere, pirote in pleretkc, klovne, dimnikarje, sobarice, viteze Hd. Nekatere maske so bile prav originalne, tako sta pozornost vzbujala Pat In Patachon, videli smo ChapMna, Maks Llndra, na parket je prišel tudi Tarzan, sin opice In celo Iz dežele faraonov je ?r*>el odposlanec Tutankahina. Bil je res vžitek gledati pestro sliko mnogobrojnlh par >v. ki so se sukali, da je bilo veselje. Prireditev je uspela najsljajnejše ter Ima Ljubljanski Sokol zaznamovati velik gmotni useph.
— Brezplačen tečaj za srbohrvaščino se prične v petek 27. lebr. ob pol 8. zvečer v Šentjakobski šoli. Tečaj traja dva meseca, vsak teden po poldrugo uro. Ako hoče še kdo obiskovati ta tečaj, naj se priglasi v Mlak ▼ SeaWakobsU seli
— Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi na svoj tedenski seminar v petek dne 27. im. od 6. do 7. ure zvečer v predavalnici zavoda za socijalno higljensko zaščito dece v sploSnl bolnici. Predavanje: Demonstracija nekaterih dermatološklh pri« merov. Predava Primarii dermatološkega oddelka dr. Demšar Jernej. Odbor prosi za točnost.
— Strokovna organizacija natakariev,
hotelskih in restavracijskih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani, javlja svojim Članom, da se vrši redni letni občni zbor dne 27. februarja ob pa] 2. zjutraj (večer od četrtka na petek) v kavarni »Central«. Vstop samo prot: c'anskl izkaznici. 439—n
— Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v LJubljani priredi v četrtek dne 2ft. februarja t. 1. ob 2^. zvečer v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti predavanje »o sotrudniskem zakonu«. Vstop prost. 443/n
— »Orljentalska noč«. Kljub temu, da je Sokolova maškerada pri:egnlla v Narodni dom velik del narodnega občinstva, Je imela tudi »Orijcntalska noč«, kl Jo je priredila Orjuna v areni Narodnega doma, zaznamovati prav lep obisk. Podjetni Orju-naši so dvorano spretno in raznobojno okrasili, bila Je to verna slika Iz pravljic »Tisoč in ena noč«. Maske so bile prav okusne, nekatere pa naravnost originalne. Prireditev je posetil tudi predsednik mlro-tvorne republike S ipica Radič, ki so ga spremljali njegovi zvesti »tigri«. V popularnosti sta z njim konkurirala Pat In Patachon. Posebno originalen je bil pariški apaški ples. Prireditev je imela lep mato» Tijalcn efekt.
— VandaJizem. Pri svojem rajonskem obhodu je službujoči stražnik na Aškrčevi cesti opazil, da je neznan storilec razbil, odnosno pokradel na novozgrajenem poslopju približno 40 šip, od teh 6 po 1 meter visokih; 33 šip je neznanec zdrobil. Poll» cija zlikovca zasleduje.
— Pes, doberman se le zatekel Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 440^—n
— Darila! Uprava našega lista je prejela za »Društvo slepih« Din 300, katere je darovalo uradništvo tvrdke Bolaffio & sinova, mesto venca na krsto pokojnega se-nloršefa In Din 259, ki Jih je daroval g. Adolf Lorant, tu v Isti namen, skupaj Dia 550. — Srčna hvala!
— Pozor! Danes na pepelnično sredo zvečer v restavraciji »Ljubljanski dvor« velika pojedina vsakovrstnih morskih rib.
438—a
iz Celja.
■—c Mestno gledališče- V nedeljo dne 1. marca ob 4. popoldne se vprizori v našem gledališču tragedija »Veronika Dese-niška« za okolico. Obiskovalci imajo z vseh strani ugodno železniško zvezo. Vstopnice se lahko naročajo v predprodajl v trgovini Goričar in Lcskovšek potom dopisnice
—c Krajevna organizacija JOS za Ce» Ife-okoIIco Ima svoj občni zbor v četrtek dne 26. februarja ob 19. v Sokolskem domu v Gaberju. Članstvo se naj občnega zbora udeleži polnoštevilno.
—c Gremij trgovcev Celje naznanja, da Je po obvestilu tukajšnje carinarnice generalna direkcija carin v Beogradu odobrila, da sme tukajšnji carinski oddelek cariniti vse blago, kakor carinarnice I. reda, razen zlato in srebrne predmete, igralne karte in domine.
—c Glasbena Matica v Celja priredi 2. marca v mali dvorani Celjskega doma koncert, na katerem se bodo izvajale komorne skladbe našega domačega skladatelja Slavka Osterca. Vstopnice se dobe v predpro-daji v knjigarni Goričar in Lcskovšek.
—c Zglasltev oseb, ki so bile odlikovane z vojaškim redom »Karadjodjeve zvezde«. Mestni magistrat razgglaša, da se morajo v Celju bivajoče osebe, ki so bile odlikovane v prošllh vojnah z vojaškim redom »Karadjordjeve zvezde«, osebno prijaviti s potrebnimi dokumenti pri vojaškem oddelku mestnega magistrata v času od 20. februarja do 1. marca med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne.
Iz Maribora.
—m Strogi pasji kontumac. Z ozirom na dejstvo, da je 22. februarja ti. na Aleksandrovi cesti bil na neki pstci opažen slučaj pasje stekline, je mestni magistrat odredil na podlagi §§ 41. in 42. strogi pasji kontumac za ves mestni okoliš.
—m Povlšanie cen pivu. Kakor javljajo iz Maribora so pivovarne zvišale cene pivu za 80 Din pri hI, torej za 89 para pri litru.
—m Občni zbor »Olepševalnega In tu> skoprometnega društva za mesto Maribor In okolico« se vrši dne 28. trn. v restavraciji hotela »Pri zamorcu«.
—m Otroška maškerada. Včeraj popoldne se Je vršila v Götzovi dvorani otroška maškerada, ki jo je priredil I. S. 5. K. Maribor. Naval na prireditev je bil ogromen in je deca Zasedla vso dvorano. Maškerada je popolnoma propadla, ker se noben človek v prenapolnjenem prostoru ni mogel ganiti. Ker nI bilo mogoče vspostaviti reda, je bila maškerada po enournem prerivanju enostavno zaključena. Proti temu postopanju Je občinstvo ogorčeno protestiralo, ker je imela zaznamovati uspeh samo blagajna, dočim je morala razočarana deca domov.
—m Prešernov večer v »Llndskl univerzi«. V ponedeljek je priredila Ljudska univerza v proslavo spomina našega velikega pesnika Franceta Prešerna »Prešernov večer«, ki je krasno uspel. Dvorana je bila prenapolnjena občinstva. Pozdravni nagovor je imel predsednik Ljudske univerze ing. Kukovec, na kar je prof. Favai na kratko očrtal življenje in delovanje pesnika Prešerna. Sledile so recitacijske in glasben? točke, pri katerih so sodelovale operne m dramske moči. Bil je res lep večer — tihega tn resnega kulturnega dela v hrupni predpustni doM.
—m Z redom Sv. Save IV. vrste sta bila odlikovana upravnik narodnega gledališča v Mariboru g. dr. Radovan Brenčič iu direktor opere v Mariboru g, An dr a MJ-truviä. . • - '
»SLOVCNSKI  pT A R O P« dne 26. febrnarj« 1325.
Stran 5«
Gospodarstvo.
NAČRT DAVČNEGA ZAKONA
Vlada Narodnegi bloka se je lotila enega najvažnejših in najbolj perečih pro» blemov — izenačenja davkov in reforme davčnega sistema. Upravičena kritika dose« danjega davčnega sistema in materijal, zbran v svrho, da se ta sistem revidira in popravi, je pokazal potrebo, da se to vpra* sanje temeljito prouči ter da se spravi na dnevni red novi predlog zakona o nepo* srednih davkih, ki je bil izdelan L 1923. Najtežji očitki so šli na račun tega, da so bili poedini davčni viri po tem predlogu iz leta 1923 obremenjeni celo trikratno po dohodkih in vrednosti imetja. Večini naših oblasti je bit davek na imovino neznan in odtod vse nezadovoljstvo. Z drug? stra* ni je pa sama misel o trojnem obdačenji silila davkoplačevalce, da svoje premoženj« ako stanje in dohodke čim bolj defravdi* rajo. Ni treba posebej omenjati, da so na» stale vslcd tega neznosne razmere. Davek na imetje postaja odveč, ko gre reforma za tem. da dosežemo izenačenje in večjo pravičnost glede neposrednih davkov, ne pa nove obremenitve davkoplačevalcev. Ti momenti so vplivali, da je bilo sklenjeno frtati iz novega načrta davek na imetje.
Novi načrt usvaja mešani davčni si* »tem in predstavlja torej prehod med real» ni mi in osebnimi davki. S tem bo olajšan pozneje, ko bo zahtevalo gospodarsko živ* Ijenje samo, prehod na čisto osebni davčni sistem. Glavne odredbe tega novega načrta zakona o neposrednih davkih so:
I. Plačevanju davkov po tem zakonu podleže vsi državljani, ki žive v naši državi »ad šest mesecev. Tuji državljani in prebi* valci. kakor tudi inozemska društva morajo plačevati davke od dohodkov in dohodni* ne, ki jo dobivajo z ozemlja naše kraljevi* ne po odredbah tega zakona. 2. Oproščeni so od vseh davkov kralj in prestolonasled* nik na one prihode in dohodke, ki se ne morejo smatrati za privatno pravne. 3. Tuji državljani, če so oproščeni davkov po po* »ebnih mednarodnih pogodbah, kakor tudi davčni dolžniki ali objekti, v kolikor jih oprošča od davkov specijalni zakon, kar se Izrecno nanaša tudi na vse bodoče davke. 4. Od davkov na zemljišča so oproščena: zemljišča tujih državljanov, na katerih se grade poslaništva ali konzulati; cerkvene porte in ja^na pokopališča; sploh vsa zem* l.tišča. namenjena prosvetnim, kulturnim in dobrodelnim svrham; vzorni gozdni in sad* ni nasadi samoupravnih teles in gospodar* skfh društev, slednjič zemljišča pod zgrad« bo in dvorišča do 500 m*.
Perijodično so oproščeni davkov na zemljišča: 1. Vinogradi, če so bili zasajeni _■ vzdržljivo trto ored desetimi leti; ako je trtje poginilo radi filoksere ter je bilo ponovno zasajeno na peščenih tleh tekom zadnjih šestih let; 2. Zemljišča kolonistov po specijalnem zakonu. 3. Po elementarnih nesrečah uničeni gozdovi (so oproščeni) za več let z ozirom na obseg škode. 4. Pogoza dena privatna zemljišča na deset let In po* gordena občinska zemljišča ra, 20 let: tudi »emljišča. ki jih ščitijo posebne investicije ■pred poplavo, uživajo razne olajšave. 5. Te* melj novega obdačenja je čisti katastrski dohodek, izračunan po boniteti in kulturi površin" 1 ha. Mestna zemljišča se morajo uvrstiti v najvišji razred najboljše kulture dotičnega mesta. 6. V krajih, kjer ao ka* tastrski operati, ostanejo v veljavi na ta način, da se v njih označene mere spre* mene v metrsko mero in vrednosti v dinar* sko vrednost v razmerju 1 K = 1 Din. V krajih, kjer ni katastrskih operatov, se iz* delajo operati tekom desetih let na temelju zakona o katastrski izmenjavi, bonitiranju in vodstvu katastrov. 7. Katastrski čisti pri* kod v krajih, kjer ta že obstoji, se poveča tako. da odgovarja povprečnim gospodar« skhn razmeram iz L 1919, 1920. 1921, 1923 :n 1924. V krajih, kjer obstoji vrednost ka* rastrskih zemljišč, se spremeni v čisti doho* dek katastr. zemljišča sorazmerno a poveča* nim čistim katastrskim dohodkom omenje* nih !:-ajev. V krajih pa. kjer ni katastrskih operatov, se določi čisti dohodek dokler ne bodo izdelani operati za vsako kulturo 5n vrsto začasno, in sicer sorazmerno s čt* stim katastrskim dohodkom drugih krajev. V ta namen se ustanove komisije za regu* !ir*nje davkov na zemljišča.
8. Na račun davkov na zemljišče se plačuje 20 %, t. j. 20 Din od 100 Din čistega katastrskega dohodka. 9. Od davkov za po* slopja so oproščena vsa poslopja ne ozem* lju naše države, namenjena za stanovanje ali kako drugo trajno vporabo. Na račun davka za poslopje se plačuje 30 %, t. j. 30 Din davka od 100 Din najemnine ali na* jemninske vrednosti poslopja po odbitku stroškov ra vzdrževanje, upravo in amor* tizaeijo. V svrho pravilne razdelitve dav* kov za poslonja se izdela kataster poslopij. 10. V mestih, kjer je veliko pomanjkanje stanovanj, so perijodično oproščena od te* ga davka nova poslopja in novi deli starih poslopij. Od tega davka se oproste orne* njeni objekti: 1. če so v njih izključno aa* mo ma'hna stanovanja, in sicer a) na 15 let, če pridejo pod streho do konca 1. 1925 in b) na deset let, če pridejo pod streho do konca L 1927. 2. Če so v njih izključno sa* mo stanovanja ne glede na velikost na 12, odnosno 10 let in 3. če so v njih poleg po* »lovnih prostorov večinoma stanovanja na 10. odnosno 5 let z ozirom na omenjeno dobo. v kateri bi prišlo stanovanje pod streho. 11. Davek na podjetja in obrt pla* čujejo od celokupnega poslovanja vse sa* mostojne trgovine, industrijska, rudniška m obrtniška podjetja in delavnice ter vsi drugi samostojni pridobitni poklici. Od te* ga davka so oproščeni: a) doma "a obrf pri enih, ki jo opravljajo sami, ne da bi zapo* slovali potrebne delavne moči: b) podjetja samoupravnih teles, kolikor služijo v korist javne uprave in druga taka podjetja. — 13. Temelj obdačenja je enoletni čisti do* hodek podjetja, delavnice ali trgovine. Vse državne doklade (prirezi) odpadejo, samo* upravne se pa orne je
—g Zrakoplov »a zveza Tret-DflnaJ. Te
dni so se uspešno zaključila pogajanja o
otvoritvi zrakoplovne zveze Trst-Dunaj. Tq zračno progo bo financiralo znano podjetje »Junkers Europa Union«, ki namerava ustanoviti tudi veliko orijentalsko zrako-plovno progo Berhn-Dunaj-Budlmpešta-So-fija-Carigrad- Angora-Bagdad. Promet na progi Trst-Dunaj se otvori v kratkem. Poštni, blagovni in osebni aeroplani bodo letali nad našim ozemljem. Pot od Trsta do Dunaja bo trajala 4 ure.
—g Parni kotil v Jugoslaviji. Leta 1924. je bik) v naši državi v rabi 9365 parnih kot-iov, torej 7C9 več nego predlanskim. Dohodki od taks za preiskusnje teh kotlov so znašaB 1.S71.C50 Din, t. j. 324.4S9 Din manj nego leta 1923.
—g Takse za radlo-aparate. Na intervencijo ministrstva trgovine in industrije je ministrstvo pošte in brzojava oprostilo vse privatne osebe od državne takse in rednega predplačila za radio-aparate, ki služijo privatnem namenom.
—g Naša država na lyonskem veleseloio. Kakor je b;lo že objavljeno se vrši od 2. do 15. marca ti. v Lyonu mednarodni vzorčni sejem, na katerem bo imela naša država svoj poseben paviljon. Poleg podpore, ki jo je dovolilo v ta namen minstrstvo trgovine in industrije, ie prometno nvnistrslvo dovolilo tudi Sur* popust na naših železnicah za vse posetnke te prireditve. Popjst velja za vožnjo od 20. februarja do 15. aprila ti. za vse potniške m brzovlake. Pri odhodu je vzeti polno karto, ki velja tudi za nazaj. Vožnja skozi Italro stane od Postojne <*n Modane: I. raz. 253 Vr; II. razr. Ič9 lir: III. razr. 98 lir. Skozi Francijo od Modane do Lyona II. razred stane 48 frankov za tja In nazaj. Legitimacij se ne bo izdajalo, ampak je potrebno, da se posetniki po prihodu v Lyon javijo radi potrdila pri našem vfce-konzulu g. Mil. Andriču. kateremu je bila poverjena organizacija te razstave. Tudi se priporoča posetnikom tega sejma, da za rezerviranje stanovanja prijavijo svoj prihod našemu konzulatu že nekaj dni prei.
—g Razstava industrijske propagande.
Institut za pospeševanje industrije pri Trgovski In obrtn:ški zbornici v Pragi priredi meseca marca ti. v Prag! razstavo industrijske propagande. Razstava Ima namen propagirati industrijsko reklamo. Naš generalni konzulat v Pragi prosi potom ministrstva inostranskih del, da se mu dobavi nekaj lično tiskamh rek!amnih letakov ?z na*e države, ki se bodo tam ocenili in razstavili. Zato prosi Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vsa p. n. podjetja, kl bi imela take reklamne letake, da jih pošljejo na naslov: Generaini konzu'at kraljevine SHS v Pragi. Letakom se lahko dodajo tudi brošure itd.
—g O velfcl de'avskl atavki v srednjem Uralu poročajo angleški listi. Baje stavka nad 100.000 delavcev. Sedem delavskih voditeljev je bilo baje ustreljenih.
—g Razstava ženskega dela v 2enev) se otvori dne 21. aprila t 1. ter bo trajala do 3. maja. Razstava obsega 12 delov: stanovanjska oprava, umetnost, trgovina, poduk, industrija, moda In krojaštvo, svobodni poklici, domače gospodinjstvo, soct-jalno delo. »Otrok«, »Preteklost«. Dosedanja poročila o pripravah obetajo, da bo razstava ponos švicarskih žen.
—g AvstrFska gospodarska razstava v
Beljaku. V Beljaku se bo vršila od 30. ma«a do 15. junra ti. gospodarska razstava. Zn rodrobne informacije je vprašati razstavni odbor v Beljaku.
—g Italijanski poljedelci posetl Jo Češkoslovaško. Lansko Ie*o se Je mudila v Italiji večja skupina češkoslovaških poljedelcev, kateri so si ogledali posestva, se poučili o kmetovanju v Italiji in o razvoju zadružništva. Letos odide veliko število italijanskih poljedelcev na Češkoslovaško, da tako vrnejo poset Cehoslovakom in si ogledalo češkoslovaško kmetijsko delovanje; videli bodo tudi razne kmetijske razstave.
—g Svedočbe o Izvoru blaga, lzd?tte
po Zaderskl trgovsM zbonfcl so smatrati
v bodoče po odločbi carinskega sveta ki jo je odobril minisTpr financ, kot polnomoč-nl dokaz o izvoru blaga.
—g Mednarodni ve lese Jem v Poznanfu
V Poznanja (Poljska) se vr*t mednarodn" velesejem od 3. do 10. maja ti. Točneiše informacije dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
— L'ubf'anska drama. Proslava 25 letnice nmetniškega delovanja režiserja g. rt Nučiča bo v četrtek, dne 5. marca. Ob te: priliki se vprizori »Othello«. Nas'ovno vlogo bo igral g. Nuč:č. — V soboto, dne 7 marca bo gostovala v Ljubljani gospa Podgorska v- glavni Ženski vtod Lenormando-vih »Izgubljenih duš«. — Prioravlja se pre-mijera drame Andrejeva »Misel« v režiji g Skrbinška In obenem Aristofanova »Lizi-strata« v režiji g. Šesta.
—g Dobave. Uprava barutane v Kamniku sprejema do 2. marca ti. ponudbe glede dobave 100.000 do 150.000 komadov plcmb Iz pločevine, do 4. marca ti. glede
dobave 10.000 vrečic iz manila-kartona za pakovanje smodnika. Dne 4. marca ti. se bo vršila pri upravi barutane v Kamniku ofer-talna licitacija glede dobave 1000 kg olja za mazanje strojev. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. marca tL ponudbe glede dobave osovin za olje. Dne 21. marca ti. se bodo vršile pri direkciji državnin Železnic v Sarajevu naslednje ofertalne licitacije: glede dobave bukovega lesnega oglja ter koksa, glede dobave bakrenih peči in glede dobave glicerina. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Prodaja starega materija!« (kovinskega) se bo vršila dne 20. marca t. t. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. --, Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornict v Ljubljani interesentom na vpogled.
Kako je bil
To in ono
imljen stroj za
pletenje.
Stroj za pletenje je izumil začetkom 17. stoletja skromen angleški učitelj William Lee. Lee je bil zaljubljen v neko lepo dekle. Zahajal je k nji zelo rad. Mis Marie je navadno od jutra do večera pletla nogavice m nobena stvar na svetu je ni mogla odvrniti od tega dela. Kadar je zaljubljeni učitelj fantaziral v njeni prisotnosti o svojih srčnih bolečinah, je dekle z največjim zanimanjem pletlo nogavice. To je spravilo mladega ka* valirja cesto v obup; toda komaj ji je začel očitati, da ga zanemarja m zapostavlja no* gavicam, mu je miss Marie prigovarjala, da je to delo nujno potrebno, ker je njen oče, trgovec, stalno na potovanju in potrebuje tople nogavice. Ubogi učitelj je proklcl vse nogavice na svetu.
Lee je poznal površno mehaniko m je bil sploh zelo spreten. Sklenil je izumiti kak aparat, s katerim bi bilo megoče hitreje ple* sti nogavice. In res, 6>z š*st mesecev j*» pri« nesel svoji ljubici stroj. Molče je sestavil lesene in kovinaste d?le ter pričel plesti no* gavice. Delal je dobr- pol ure, pa je napra« vil vrč, nego miss Marie ves dan. Zdaj, ko ti nudim možnost, da pletea hitro in lahko, ji jr d?ja1. upam, da ne boš več delala v moj navzočnosti. V zadregi je misa Marie vrgla svoje kvačke v peč. Zaljubljeni učitelj jo je posečal se vedno vsaki dan. toda začel se je izpreminjati. Bil je od dne do dne bolj raztr^s^n, molčeč in sanjav. Cesto so g* vi* drli znanci, kako stoji nepremično in zre nekam v daljino. Lee, ki je izumil stroz iz ljubezni do Marie, je začel sanjati, kako bi izrabil ta trum. da postane znamenit m bo* gar. Nekega dne je nenadoma zat>ustil avoje službeno mesto in odpotoval v London. Svoii ljubici ni reke* niti »zbogom«
L"e je odnotoval v London trdno pre* nri*s^. da najde tam ragrado za svoj izum, pa 99 je zmotil. V Lrndonu so takoj odVlo* nili «t-oj, češ da bi oatalo mnogo rodbin, ki ao živele od plentenji nogavic, brez za* služba. Tedaj je Lr • »»stanovil svojo d"lav* nie© ter začel prodajati nogavice. Ali ta konkurenca je kmalu naletela na odpor med delavkami. Neko noč so navalile na njegovo delavnico, razbile v ta in sežgale stroj Lee si je komaj rešil življenje. Pobegnil je v Franc*"-, kjer ga je sprejel v avdijenci ml* nis*T Sullv. Ta premeteni mož je takoj »po* znal korist, ki bi jo lihko ime'a država od iz^ma. Zato je naročil mladem" učitelju, naj napravi par strojev. Cez tri mesece je Sullv podaril kraljici Mariji Medici tri tu* »-ate lepih pletenih nogavic. Lepa in koketna dama jc bila vsa navdušena. AH Lee tudi to pot ni hnel sreče. Mogočni pokrovitelj Sul'y je mora! demisijonirati, kraljica je bila preobložena z državnimi posli in tako je ost«l T ee osamljen in rxwwMien. dokler ni leta 1620. v največji bedi umrl. Leta 1656. je Mstsnovil Henders. čigar oče je bil Leeov učenec, drugo delavnico za pletenje nogavic v Parizu. T'speh je bil ogromen.
Angleška je skušala pozne ie popraviti krivico, prizadejano Izumitelju. Zato je pod* nirala njegovega brata In kraljica Elizabeta ie nosila vedno samo na stroju pletene no* öl *ice. ki jih je pošiljala kot darilo tudi drugim prinoezam. Fd~n izumitcljevih učen* "?v si je pridobil s pletenjem nogavic ogrom* no bogastvo in je postal pozneje celo lord. To je bi! znani lord Hudson. —
žtosnelo je
h'aeo iz Angllf**, k^ni vzorci, med n;;m« Cohercoti » In Hormemnaq nhgo, ki ga bo letos n<-sfl mod- rnt -vet Vsako množino se dobi jako ugodno pri tv»dkl
Drago S:hw b, Inbljana. fc«
Prw n otoček s 48§ prebivalci.
2e nad 17 let traja diplomatični prepir med Zedinjenimi državami in Španijo na eni ter rfolandsko na drugi strani za mal otoček, ki leži daleč ob zapadni strani In-dije. Predvsem jt ta spor hud med Ameriko in Holandsko in obe državni se še do danes nista zedinlll glede tasti. — Sedaj poročajo, da pride slučja pred mednarodno razsodišče. Otok, za katerega se vrši ta prepir, je Las Pamas, kl Je verjetno nastal vulkaničnim potom. Dviga se koma) pet čevljev nad morsko gladino ter Je samo na svojem severovzhodnem delu hribovit, kjer doseže višino 3*5 čevljev. Koliko Je velik otok. Je razvidno iz dejstva, da šleje samo 485 prebivalcev, ki se preživljajo večinoma samo s kokosovimi orehi.
Ko Je v letu 1898. Amer.ka od Španije prevzela Filipine, je dobila toliko številu otokov, da je bilo njih prirast nemogoče imeti v evidenci Filipine obstoje Iz 6 aH 7000 različnih otokov, morda jih je čete več. Dosedaj jih Se nihče nI poStel Eno pa je gotovo: da najmanj 5000 teh otočkov do danes se nI prejelo svojega imena. Zato ni čudno, da ie sedaj nastal za otoček L^s Palmas, ki sicer nosi ime, prepir. Otok je popolnoma Izoliran in leži 4* milj oddaljen od rta San Augustln. Je tako zanemarjen, da na mnogih kartah sploh ni zaznamovan. Palmas je samo nekoliko večji otok kot polovica centralparka v Newyorku, Je mala pičica v širokem morja* Po Ipansko-ameri-ški vojni je pripadel Zedinjenim državam.
Nikdar se ni bilo oficijelno omenjalo* da bi zastopniki vlade Zedinjenih držav aH Španije posečali otok Las Palmas. Leta 1906. je prišel na otok general Leonard Wood kot guverner otoka Mlndanao. General Je bil presenečen, ko je opazil, da ima čolnič, ki ga Je prepeljal na obal. holandsko zastavo. Na njegovo vprašanje so mu pojasnili, da se Imajo domačini svojemu obstoju zahvaliti samo holandski vladi in <U
na otok že nad 15 let prihajalo samo hr> landske ladje, ki prinašalo blago ter odvažajo kokosove orehe. General je takoj o tem obvestil svojo vlado in v Washingtonu Je bila uvedena stroga preiskava, čigav je otok. Od tega dne se mnogo razpravlja med Holandsko Španijo in Zedinjenimi državami o pravicah lastništva do otoka. Leta 1914. je prijadral na otok mlad in podjeten Amerikanec, snel je holandsko zastavo
se, koliko Časa Je vfse? ta prapor, zakaj nekaj let kasneje so našli zopet IzveŠeno na otoku holandsko zastavo. Sedai so se Arrk-rikanci obrnili do Španije, da ta poroča 1 zgodovini otüka, Spr.nij. Je odvrnila, da ic otok njena last, ker je bil od Spancev odkrit, da pa po pogodbi pripada Ameriki. Nasprotno zatrjuje Hoiandska. da Je otok njena last že od ustanovitve vzhodno-Iii-dijske kornpauiie-
Prebivalstvo otoka Las Palmas se r.idi tega prepira popolnoma nič re razburil. Življenje na otoku je zelo udobno, kokosove palme ne dajo mnogo dela. podnebie jsj
ter izvesil ameriški zvezdni prapor. Ne vi 1 krasno.
FLETTSERJEVA ROTORS A LADJA »BUCKAU* je prebita pot od Danska dn Ktela ter dalje do Škotskega pristanišča Förth Bridge. — Stika kaže ladjo, ko pasifa
znameniti most Firth of Förth na Škotskem.
Gospodarji angleških listov.
Sodobna časopisna podjetja predstavljajo velike in kompliciran« organizacije. Ker ima dnevni tisk velik vpliv na javno mnenje, ni čudno, da so začeli kapitalisti zadnja leta kupovati vsa večja časopisna podjetja. V srednji Evropi so znana imena Stinnes, Castlglioni in Bösel. Na Angleškem so skoraj vsi londonski listi v rokah devetih finančnikov. Najboljši angleški dnevnik »Times« Je last znanega ameriškega milijonarja Astorja. »Daily Mail«, »London Cvening News« in drugi večji listi so v rokah znanega časopisnega kra'ja, lorda Rolhem^r^. Liberalni organ »Daily Cronl-cle« ie večinoma finančno odvisen od fa-brlkanta masla Cnveriorta. =>Daily Express«, »Cvening Standard« in »Sonday Express« so last Rothemerovega tekmeca, lorda Beverbroada. *Daily News« je last neke delniške družbe, Asquitov organ »W es: m ins ter Gazette« financira lord Cow-dry. »News of World« je last lorda Redelsa. Konservativni organ »Morning Post« pripada vojvodi nottinghamskemu, drugI večji londonski listi, kakor »Sanday Times«, »Daily Graphic«, *Sanday Cronicle* Itd. pa tvorijo trust bogatega lastnika rudnikov, sira Bury. Edini list v Londonu, ki ne pripada tem kapitalističnim krogom, je organ delavske stranke »Daily Herrald«. Ali ta list se more konkurirati z drugimi listi To je dokaz, kako velik vpliv imajo gospodarji teh časopisnih kartelov na Javno mnenje Angleške in posredno tudi na ves kulturni svet.
Peri s ,.SAMOBELINOfT f
Zi'i'gnjskQ delo plačilnega natakarja.
Vsak kavarniški gost je verjetno že enkrat v svojem življenju pikro zabavljal nad plačilnim natakarjem. Seveda je ta srd dostikrat upravičen in razumljiv, ker ima vsakdo pred očmi le Individualni slučai in tudi najpotrpežljivejšega mine dobra volja če mora 10 minut dolgo kričati »plačat«, natakar pa nikakor ni voljan priti iz nasprot nega konca lokala. Upravičeno pravimo, vendar je treba plačilnega natakarja ogledati z obeh strani.
Pridemo do presenetljivih, skoraj neverjetnih rezultatov. Na Dunaju je sestavil stalni kavarniški gost s pomočjo nekega plačilnega natakarja približno statistiko o delu natakarja in navaja* Plačilni natakr, Je kakor znano, ves čas svojega dela »na poti« od blagajne do kuhinje, od kuhinje do gosta, od enega gosta do drugega, iz enega kota lokala v drug! In tako nepretergano polnTh 12 ur. V dobro urejeni srednji kavarni bi znašala ta prekoračena proga samo v 8 urah približno 30 km. Ce to pomnožimo s 300 delavnimi dnevi v letu, tedaj dobimo, da vsak plačilni natakar v letu prehodi 9000 km. Seveda ne prekorači te poti samo gospod plačilni, temveč obče vsak natakar, donašalec, donašalec slaščic itd. Pikolo običajno nastopi svoj pokHc s 14 letom. Ce ga izvršujejo samo 30 let, so natakarji, kl delujejo tudi po več let, tedaj je prehodil v teh 30 letih 270.000 km; on je torej več nego šestkrat peš potoval okoli sveta.
To presenetljivo Število je Se mestoma prekoračeno. Vzemimo, da ima kavarna igralne sobe. ki leže nekoliko višje kot o-staii kavarniški prostori. Ce računamo, da je plačilni samo 50 krat na ufo pretekel gor in dol te stopnjice, tedaj je dnevno prekoračil višino 500 m ali to -se pravi: da se je vzpel dvakrat do vrha stolpa Sv. Štefana na Dunaju. V 30 letih je plačilni natakar, ki je zaposlen v takem lokalu poleg 6 kratnega potovanja okoli sveta zmogel tudi višino 7500 km ali približno se je povspel 500 krat na vrh Gavrizankarja. Iz tega je torej razvidno, da ie življenjsko de-
lo odnosno življenjska pot plačilnega r takarja naravnost ogromna in če se bo kdaj kak gost jezil, da plačilnega rd blizu, tedai naj se spomni na te številke in naj si zai.-sK. da morda g. plačilni na svojem četr . potovanju okoli sveta počiva 5 minut.
Stara ßosanka in mlad Slovenec
Sarajevke -A'ecernje Novosti« prinašaio pikantno dogodbico — doživljaj mlado;. Slovenca in stare Bosanke. List precei romantično opisuje »o liubavno noč.
Samo tiho, tiho skozi gosto bosto. du ne opazijo našega ljubimkanja ... so šepetala usta ::ek?ga parčke, ki se jc tp*sča! navzdol po Bistrtku tn se izgubil v globok; senci debel in grmov parka Carja Dušana. Vsedimo se, je pozival on, mladi Don Juan svojo momentano ljubico.
Kdo bi vedel, kje se je njßh dvoj -j x i-šlo? On, mlad, zastaven Slovenec, Janez 3^ hotelski sluga. s!n slovenskih Alp in on > Mabiba H. žena priletne starosti iz kršne Bosne. On, fantič 2«» let, ona »dekMca* s petimi križi. Lahko bi mu bila mati. a oa n,..-sin. Pravijo, da je ljubezen slepa m da ne gleda v krstne ter rodbinske liste. Liub^v in strast ju je združila, objela sta se kol golobčka ter izginila v gostem grmovju, d vživata opej ljubavi.
Tišina, grobna tišina ;e vladala tn. Lc tupatam ie to svečano tišino parkrat prekinilo mijavkanje mačka, kl je iskal svojo Dulčinejo, semtertja je zašel v park tudi kak izgubljeni krokar, a v ostalem nI nihče motil spanja prirode.
V park je zašel tudi mof postave s pendrekom v roki. Za nekim grmom je opazil, da se nekaj giblje. Sprva sc je mcZ ;x>-stave nekoliko ustrašil. r,Za vraga * je pomislil »kaj ?e to ali je vampir«. No, in se je ojunačil. Pristopil je bližje k grmu ter *>p£-zll da se tam ne dogaja ničesar nenaravnega, pač pa samo protipostavnega. «Y imenu zakona, kdo ste Vi?« je organ vprašal obe, čvrsto se objemajoči postavi. Preplašeno sta skočila kvišku. »Jaz sem kriv, njo pustite, jaz hc-čem odgovarjati! ? je odločno izjavil Janez, zavzemajoč pozo viteza. »Obžalujem gospod, ali oba morata v. menoj, da se zagovarjata tak je pri nas zakon. Izvolite naprej!* In odpeljal jih jc. Janez in liabiba s:a stopala pred oriiatioin javne varnosti potrta, užaljena in zavedajo-ča se svoje krivde. Pridržana sta bila v zaporu, da tam razmišljata, kako človek lahko pride v neprillke, če ima sestanek s ženo. ki mu jc lahko mati odnosno z IfubJrrjccn ki je 2ahko njen sin.
PARIŽANKA PRED TOALETNIM OGLEDALOM.
Neki francoski matematik se je z vss*. energijo lotil problema, koliko časa preživi Parižanska pred toaletnim ogledalom. Po rezultatih njegovih opazovanj in računov se posvetuje Parižanka z ogledalom ie od sedmega leta. Deklice od 6. do 11. leta se mude pred ogledalom dnevno po sest minut, do 16. leta naraste ta čas do četrt ure. V poznejših letih napreduje ženska ni-čemercost rapidno. 16-Ietno dekle se ogleduje v zrcalu dnevno žc 25 minut, 20tetno nad pol ure, 25!etno pa 40 minut. Štiridesetletne dame stoje pred ogledalom dnevno že tri četrt ure. Ta starost je obeoem kulmlnacijska točka v ničemernosti. Nad 40 let stare Parižanke se mude pred ogledalom dnevno samo še šest minut. Iz teh podatkov torej sledi, da preživi 501etna dama pred ogledalom nad 300 dni svoiega življenja.______
* Indijanski princ Identificiran. Poročali smo obširno, kako Je neki slepar, ki se je izdajal za poglavarja Indijancev In velikega posestnika v Ameriki, opeharil za en milijon in pol Ur plemenitaško rodbino Khe-venhüller v Fiumicellu v Furlaniju Sedaj je dognano» da se piše E. A. La Plante, doma iz Pawtucheta (Rhove Island). Prodajal ie svoj čas »kačje olje« In druga taka zdravila. V zaporu je v Švici
Siran 6.
»SLOVENSKI  NAROD«  dn* 26. iebrttarja 1925,
Ed. Rice Barroughs:
77
®ar%anov sin
Korak se Je vedno, kadar je moral prav posebno hiteti, nanašal le na svoje lastne sile m na nikogar drugega. Ko ga je Tantor prenesel zopet na drugo stran reke, kjer se je nahajala poglavarjeva naselbina, je odslovil svojeia mogočnega tovariša in z vso naglico splezal v vrhove dreves. Od tu pa je, kakor blisk hitel proti kraju, kjer se mora po pripovedovanju Šveda nahajati njegova Meriema. Bila je že popolna tema, ko je prišel do ograje, ki je v krogu obdajala naselbino starega poglavarja. Ograja je bila od onega časa dalje, ko Je on odnesel odtod Meriemo, zelo močna; tudi ni videl več onega ogromnega drevesa, katerega vele so visele daleč preko ograje in raz katere je Korak prvič zagledal malo, srčkano dekletce, ki se je poigravalo z zamazano in polomljeno Geeko. Toda Človeka, kakor je bil Korak, ki je združeval v sebi nadčloveške moči in nadnaravno odločnost in neustrašenost ljudske utrdbe in druge zapreke niso mogle zadrževati, da bi ne izvršil tega, kar Je sklenil. Vrgel je z neverjetno urnostjo in ročnostjo svojo vrv preko visoke ograje tako, da se je zanjka ujela na kol, iz katerih le bila sestavljena visoka ograja. Kakor blisk se je dvignil po vrvi navzgor in se previdno oziral na vse strani, da
prepreči vsako nevarnost Nikjer ni videl žive duše. Skočil je preko ograje in se na nasprotni strani v največji tišini spustil na tla.
Previdno Je pregledoval naselbino. Najpreje je nameril svoje korake proti stanovanju Arabcev, vedno pozoren in previden na vse strani Prišel je za stanovanja Arabcev in skušal izslediti vsaj nekatera znamenja, ki bi pričala o tem, da se v bližini nahaja Meriema. Hodil je tako tiho, da ga niso zavohali niti divji arabski psi, ki so stražili koče. Bil je kakor senca, ki je švigala med kočami. Vonj tobaka ga je prepričal o tem, da Arabci še bde in da posedajo v svojih kočah. Od nekod je zaslišal veselo govorico, kmalu nato pa tihi spev angleške narodne hirrme. Korak je začuden obstal. Kdo b! mogel to biti? Glas je bil moški. Toda kdo naj bi bil ta mož? Korak se je spomnil na mladega ranjenega Angleža, katerega je pustil ležati na stezi ob reki in o katerem ni videl nika-kih sledov več, ko se je ponovno tja vrnil. Toda kratko na to je slišal ženski glas — to je bil glas Merieme. Korak je tiho in neslišno Švignil med kočami proti smeri, od koder je prihajal ta glas.
Ko so povečerjali. Je Meriema odšla v svojo sobo, ki se je nahajala v ženskem odddelku poglavarjevega stanovanja. Bila je to mala in skromna sobica, ki so jo od drugih prostorov delile stare in brezvrednostne perzijske preproge, viseče od stropa. V tej sobi je prebivala Meriema s staro
Mabuno, drugih žensk stari poglavar ni imel. Ostalo je še vse tako, kakor je bilo pred davnimi leti. Poleg Mabnne in Merieme v stanovanju ni bilo nikogar. Meriema se je na arabski način usedla na tla m premišljevala o tem, kako bi mogla rešiti Morisona in kako bi tudi sama utekla temu surovemu Arabcu, pri katerem ni mosla pričakovati ničesar drugega, kakor same muke in trpljenje.
Naenkrat pa je nekdo odgrnil preproge in med njima je stal poglavar.
»Meriema!« jj zaklical. »Pojdi sem!«
Meriema se je dvignila in odšla v drugi prostor stanovanja, katerega je razsvetljeval ogenj, ki je plamtel na ognjišču. Tu je zagledala Alija ben Kadina. ki je sedel na preprogi in pušil. Poglavar je tu postal. Ali ben Kadin je bil njegov polbrat. — imela sta istega očeta. Dočim je bila mati po-glavarjeva čistokrvna Arabka, je bila mati Alija ben Kadina črna sužinja od zapadnih obal, ki io je njegov oče po smrti svoje prve žene izbral za ženo. Radi tega je bil Ali ben Kadin mešanec. pj materi skoro popolnoma črn ,ogaben in tudi že precej star. Njegov ros in tudi del obraza je ostudno razjedla neka stolna bolezen. Ko je zagledal Meriemo, se je zoprno nasmejal.
Stari p)glavar je pokazal nanj s prstom In govoril Morierni,
»Jaz s»j staram Ne bcm živel več dolgo in po moji smrti ne boš ime-a nikogar, ki bi za Te skrbel. Zato sem se odločil, da Te oddam svojemu bratu
Alfjr ben Kadinu, ki je bogat in močan in sposoben« da skrbi za svojo ženo.«
Nato je poglavar odšel. Ali ben Kadin je vstal in pristopil k Meriemi. Ona se je tresla od gnusa in odpora pred tem ogabnim človekom .Stopila jü korak nazaj, toda on jo je zagrabil za roko.
»Pojdi!« je zapovedal, jo potegnil iz porrla-varjevega stanovanja in jo vlekel v svoje stanovanje, ki ni bilo daleč.
To je opazoval stari poglavar in se škodoželjno smehljal.
»Ko jo čez nekaj mesecev pošljem proti severu, bodo njeni starši spoznali, kako sem maščeval smrt sina moje sestre,« je koval načrte za bodočnost.
Med tem pa je bilo v stanovanju Alia ben Kadina zelo bučno. Meriema je prosila in rotila starega pohotneža, da ji prizanese. Grozila mu je z maščevanjem svojih prijateljev, toda vse zaman. Ostudni Arabec jo je najprvo nagovarjal z lepimi besedami, da bi se mu vdala, toda ko je Meriema kazala vedno večji odpor in gnus. se je razjezil in planil na njo ter jo krčevito v objemu stiskal. —
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni uredniki VLADIMIR KAPUS
Budimpeštanski
mednarodni veleso;em,
''"tC od 18. do 27. aprila 1929
XHDb£ ki ga je aranžirala
Trgovsko obrtniška komora v BudimpeStK
Olajšave pri voznih kartah in potnih listih.
159 T S pojasnili služi:
Beograd i Dr. Gesa SziUgyi, Strahiniča bana 43 a. — Split i
Ured za vozne karte. — Skoplje: Chambre de Commeice et d* Industrie. — Centralni uradi Budapest, V.. S/emere u. 6.
15 letno Jamstvo
nafoopolneji stoewer š« valni   stroji   a pogrezijtvim transporterjem    (grabeljc); 7 enostavnim rrenrkora je pri pravljen za Stopanje, vezenj* aH Šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
SelfnbiirROVU ti!. 6, I.   116 T
19 let
nrlznane ,.Larucln" pllule na!-sfgnmeje ozdravijo kapavlco (Trip per). — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 Dm Skatlja. Po pošti razno$l ia lekarna B I u m, Subotlca. 15; L
Robert SmieloGBki
arhitekt 47 In mestni stavbenik
Rimska cesta 2
?zvr8u|e načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst. kakor tudi nresolevanja in cenitve vsakovrstnih posestev pod soiid-i.mi in naiugodnejSimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost in od skladišča, Opekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni.
M. KRISTOFIČ - BUČAR, LjMb,ja^sirl tn" 9
Priporoča kras n oc
BLUZE
Cono zmerna,
ravno doile najnovejšega
krola.
Velika Izbira.
t
■H
OTROŠKE OBLEKICE, PLAŠČKE
Pomladanski
VElESEjM V PRAGI
BivavanaaaneaaanaeaaaanaanaaanBnnannen
22.-29. marca 1925.
Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razstavijalcev. Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanih češkoslovaških proizvodov. SO % znižana vožnja v CelkoslovaikU Brezplaten vizum za potno listo.
Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani:
Češkoslovaški konzulat Aloma Company
SG*  - Kongresni trg 3.
na Bregu.
■eil oataai. kl elnl'lo v notr»dovalne In socialne   naniNR^ ob£?n«tva,
vsaka beseda BO rar. Bejaiaajsl xaeeek Dia 5.
IT? H11 OGLHSI
Zenitve. dop sovtnl» ter oqni strogo trnovskega rnaöi'a, vsaka beseda Din 1"—. Najmanjši znesek Din 10
I    prodam f
Pletilni stroj
51 8, .vKoro nov, zelo ugodno naprodaj. Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 572
Pletilni stroj
7& tanke nogavice za 300 dinarjev naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 573
1
£oka!t
I
Gostilna,
eventualno samo trgovi* na x mešanim blagom, inventarjem in zalogo se odda takoj v najem. Po« treben takojšen kapital Din 50.000. ostanek po dogovoru. Za samce hra* na in stanovanje na raz« polšjo. — Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Narod**- pod »Redka prilika/571«.
Knjigovodstva
vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bi* lanee po lastnih strokov* njakih. — Gospodarska nrsarna, dražba z o. z. v Ljubljani, Wolfova uli^a It 1, II. nadstr.       41/L
Več učenk,
ki bi lahko šivale za se* be — se sprejme: tudi v večerni Šivalni tečaj. Za brzo izučitev je preskrb* ljeno. Učnina 100 Din mesečno. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 570
I
Stezno
I
Ažurira in plesira
se. — Reslieva cesta 12, I. nadstr., desno.
569
Drva za kurjavo
(odrezki od žage) — po zmerni ceni — dokler traja zaloga — se dobe pri Ivan Šiška, tovarna narketov in parna žaga, Ljubljana, Metelkova aH. ca št. 4. 33/L
Najugodnejši nakupi
Radi selitve se proda hi* 3a v koji se nahaja tr* govina z mešanim bla* gom pod nadvse ugodni* mi pogoji. Hiša se naha* ja •/• ure od Ljubljane. Obstoji iz 2 sob, I kuhi* nje, 1 shrambe, lepe veže in 1 trgovskega lokala. Krita je z opeko. Naj* nižja cena bi HPa z zalo* go vred D*n 55.000. Pro* da se tudi brez zaloge. Ker se moram seliti, jo vslcd tega prodam po ta* ko nizki ceni. Naplačilo takoj Din 30.000, ostanek pa po dogovoru. — Ceni. ponudbe ped »Raj/442« na upravo »SI. Naroda«.
> fAS «u> fi?
Strojno pletenje
Pred Škofijo 1/1 — pre« vzema v delo vsakovrst» ne nogavice, kakor tudi podpletanje. «— Cene so* lidnc. 25 L
Perje,
kokoSje. račje In gosje, puh. oddaja vsako m no. žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako« vce 52/T
Pohištvo!
Najugodnejši nakup vsa* kcvrstnih spalnic in dru* Sega pohištva po najniž* jih cenah pri — Matija Andlovic, Ljubljana, Vi* dovdanska cesta 6, Ko* menskega ulica 28. 438
Modeli
za izdelovanje cementnih cevi, modemi stiskalni stroj za izdelovanje ce* m^ntnega tlaka, cementne barve — takoj napro* daj. — Vnraša se: F. To* man, Ljubljana, Resljcva cesta 30 441
Fakture inkasira,
opomine izvršuje in ter* jatve vnovčuje s cedira* njem — Gospodarska pi* sama, družba z o. z. v Ljubljani. Wolfova ulica 5t. 1. II. nadstr. 37/L
1
Dopisovanje
Mlad gospod
s premoženjem želi rna*-nja z ločeno gospo ali samostojno gospodično. — Ponudbe s polnim na* slovom pod »Pomlad,574« na upravo »SL Naroda«.
Dvignite pisma
v   upravi   »SL Naroda*.-
»Idealist«;
»J. K.«;
»xMajer 525«;
»Metalurgični labora* torij«;
»S. S. 439«;
»Svoboda«.
»Siguren uspeh«:
»Zvestoba«;
»2iža«.
^1
59 T
Vsem
ki hočejo riti do*ro kavo, priporočamo našo Izvrstno pravo domačo
koliasko   elkerljo. m
t _j
PüBBOst oidraiif r"Ä,e;-;
, AHstinentiV*. Steklen'ee za ?0, 50 in 140 D'n se odpošlje le, ako -e vnošlje navedeni znesek v pri-rKTOČenem pismu in 20 Din za f-an<nortne tro"ke.
Gesellschaft fflr ehem. und metallarg. Industrie
m. b H. 156 T
Wien XIII/2. Wlssgrllgl 5.
9ndustriiska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo * popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaea, fi^e'o noaollla oz;r. družabnike ali kupse. Ponudbe sprejema in pojasnila daje
Gospodarska pisarna, dr. z o. z.
w Ljubljeni, Wolfova ulica I II as L
*4f
RAST LAS  sajtmfn»«  „ L E D A "
rakffnito taščlteno tredutvo proti pieSavostt. l«n»d?n«H l»s fn T>rTit'"a»ti. Dobiva se v v»«h !ek»m»h. drogerljah, brivnfmh alt po povzHju ra 100 diMtfiev in 10 dinar cv poitntna^ faapoillja Kozmet. laboratorlf „LEDA", Zaereb, Silrolieeva f. »L
Javna prostovoljna dražba v Sarajeva
457
8. m srca 1925 je v odvetniški pisarni dr. Izraela Barucha, Aleksandrova 41 (tel. 207) prodaja poslopja, kjer se nahaja hotel Poftta* V trinadstropni hiši je 35 sob in stoji v sredini mesta na najlepšem kraju, na vogalu Kralja Petra ulice, preko pota glavne pošte, narodnega gledališča fn v bližini pravosodne palače.
Izklicna cena znaša 2,500.000 Din. — Točnejša obvestila daje dr. Israel Barach, Sar s! e v o.
Trnniltlia naitrnilai V trgovskem in obrtnem središču Voi-llliUlillu HdlllUud). vodlne, na na:?ivahnejšem kraju mesta le'cca, po vsej oko'icl znana, d >bro idoca trgovina Aleksandra F scher ia se zaradi smrti lastnika takoj proda. — Več v modni, galanterijski ter trgovini z igračami Aleksander Fischer, Novi Sad, Kralja Petra ui;ca 3. 520
! Zdravniki!
Odda se v najem zdravniški kabinet a domačo lekarno In stanovanjem pod s e 1 o ugodnimi pogoji, v zelo prometnem kraju blizu kolodvora.
Ponudbo do 1. marca ns Zdravnik1", poštno* ležeče, Co I j o, 5«
Sanatorium Dr. K. Szejö
sa odrasla I djocn. — Abbazla (Italija).
Dietno liječenje za deW Janje i krepi jen je. Prvorazredn zavod aa bolesne na srcu, na ovapnenju iila. — Promjene (Stoff-wechaeJ) ia ženske i živčanc bolesti.   Djeca od 7 godina pri maju te t bez pratnje. 69 T
Zahvala.
576
Povodom smrti našega nenadomestljivega, nadvse ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Viktorja Bolaffio
nam je došlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da se nam ni mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti.
Izrekamo tem potom vsem za izkazano sočutje tekom bolezni, kakor tudi ob smrti najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1925.
Žalnjočl ostali.
-Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne«