(Posamezna Številka Din S. Poštnina v gotovini. St. 83. W Ljubljani, v saedeljo Se aps*ila 1924. Leto I« NARODNI Q<|l>|ll|H|l||H||«|H«l||H|n|H||»|«l«M|M««l«M|H«l»«M|l||((||.|Mtl»«»«U|M«M|ll«in * . • | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. 1 | Mesečna naročnina: f ji V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. = *Q* b Neodvisen političen list. --—_n—- Uredništvo: WoIfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. mm j Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. | ftaliianskl plebiscit Odkar je na evropskih celini posplošila volilna pravica izročila zastopnikom širokih mas tudi odločevanje v zunanji politiki, parlamentarne volitve niso več zgolj interna zadeva zadevne drža-V€. Tudi izid današnjih volitev v Italiji Je precejšnega meddržavnega pomena, Posebno za nas Jugoslovane. Ne more nam biti vseeno, dobi li fašizem zakonodajni mandat za vrsto nadaljnih let ^li razdrobi li ta svojevrstni volilni red italijansko zbornico na stalno uravnovešenost nezmožne klube. Pritisku ulice Poslušnim itak kabinetom smo že žrtvovali toliko, da nam je na nezlomno parlamentarno večino se opirajoča stalnost v naših mednarodnih odnošajih z Italijo zares že potrebna. O tej alternativi bo danes odločilo ital. volilstva Kakor so naši čitatelji mogli posneti “ dopisov našega tržaškega dopisnika, Je z 95 % verjetnostjo računati z Mussolinijevo zmago. Iz tržaških naših dopi-so čitatelji tudi informirani o sedajo strankarski grupaciji, o značilnih ,0pltkah sedanje volilne borbe ter o tehniki Acerbovega volilnega reda, tako da nam o teh stvareh ni igubljati nobene besede. Kar se nam pa zdi na teh volitvah poleg omenjenega še posebne važnosti, le, da to že niso volitve, vsaj ne volitve v starem zmislu besede. Kajti pravzaprav se vrši danes v Italiji plebiscit. S Plebiscitom odloča prebivalstvo o enostavni alternativi med »da ali »ne« in italijansko ljudstvo se bo moglo izreči danes po vsej logiki konkretnega položaja samo o tem, odobrava li v splošnem Mussolinijevo dosedanjo politiko ali pa si želi izpremembo. Danes ne gre za iz-bero izvestnih kandidatov in list, ne za zmago kteresdbodi ideje, ne za posamezne konkretne vladne namere, niti ne za kterikoli strankin program; v jedru stvari gre le za izjavo splošnega zaupanja ali nezaupanja trenutnemu režimu. Takšno pojmovanje parlamentarnih volitev ni morda kakšna časovno izrednost, niti ne italijanska specijaliteta. Anglosaksonski svet pozna plebiscitarne volitve za četrt stoletja. Plebiscitarne so tale volitve n. pr. v Angliji že izza leta 1900. Pred vojno sicer še ne v tako izraziti obliki, po vojni pa že skoraj popolnoma. Pri volitvah 1. 1900, 1905 in 1911 so na glavna plebiscitna vprašanja se močno vplivala druga, postranska, leta 1919, 1922 in 1923 pa je šlo že za asto plebiscitno glasovanje o konkretnih edinstvenih zadevah (o vojni likvidaciji, orientski politiki in carinski tarifi). Angleško javno mnenje in njega organizacije so se že privadile plebiscitarnemu^ pojmovanju državnozborskih volitev in kako vestno se ravnajo angleški državniki po tem ljudskem pojmovanju, je v drastični podobi pokazal koncem preteklega leta nagli Baldwinov apel na voHlce in njegov neuspeh. Da bodo imele izrazit plebiscitaren značaj tudi letošnje državnozborske volitve v Franciji in Nemčiji sledi že v samem bistvu sedanjega političnega položaja. Na obeh straneh stoji Vprašanje o nadaljevanju ali spremembi mednarodne politike tako v ospredju, da zabledijo pred njim vse druge zadeve. Plebiscitarne bodo letos tudi naše volitve. Tudi tu Pojde v glavnem za jednostavni »da« ali »ne«, ali za nadaljno utrjevanje državnega in narodnega edinstva ali pa za mnogotirno, ne po svojem bistvu toda za naše sedanje razmere še destruktivno Politiko pokrajinskih avtonomizmov. Ne moremo naštevati tu še nadaljnih primerov, niti se dotakniti zanimive amerikan-ske prakse; naj zadostuje izraz našega mnenja, da gre tu za izrazito tendenco, « Polagoma spreminja oblikam parlamentarne vladavine njihovo vsebino. Režija ital. volilne borbe hodi na vi-nez še navajena pota. Programi so na-p„yP° univerzalni^ polni vsestranskih • F 36 še prepričan o samo-straSn/T^tf nUIlkciii- Le da mu je še si V sva! ? ločiti med programi, ki so Pridnhih!1, °^nosti za las enaki, da mu ^e OTeS^H niti ne dovolijo več iih SSSta&jL* SVOio Pomanjkljivo po-PravUni i več zmožen prilično Ke iSf- Vfprihodn» legislaturi sprempmVi *• ormo> za dalekosežne &^fsV.fin"nčni Politiki, zatel vcrašanja deželno obrane, za ko- Vlada in opozicija. Vlada obvladuje položaj. Beograd, 5. aprila. (ML) Situacija v Beogradu je negotova. Borba med vlado in opozicijo se nadaljuje, toda ne več v skupščini ali med narodom, temveč z memorandi in proglasi ter potom tiska. Ta negotovost bo vladala, dokler se ne bo vedelo, kak uspeh bo imela akcija ene ali druge strani. Opozicija misli, da je situacija v rokah krone, do-čim je vladina večina prepričana, da je v njenih rokah. Pozitivno je le to, da je za sedaj uspeh na strani vlade Pašič —Pribičeviča. Protest opozicije radi nesklicanja skupščine. B e o g r ad, 5. aprila. (ML) Danes dopoldne se je vršila konferenca opo*i-cijonalnega bloka. V imenu opozicijo-nalnega bloka je bil poslan g. Hrasnica k predsedniku narodne skupščine g. Jovanoviču, da protestira proti temu, da se ne skliče seja narodne skupščine. Dobil je odgovor, da bo sklicana pismenim potem. G. Jovanovič je izjavil tudi na-pram novinarjem, da se bo seja narodne skupščine sklicala pismenim potem. Beograd, 5. aprila. (ML) S službene strani se demantira vest opozicije, da je princ Djordje v svojem poslednjem razgovoru z Nj. Vel. kraljem protestiral, ker se ne da oblast opozicijonalnemu bloku. Radičevci se boje prevare. Beograd, 5. aprila. (ML) Po konferenci opozicijonalnega bloka je imel sejo poslanski blok HRSS. Poročalo se je, da so g. Maček in še nekateri nocoj zapustili Beograd in se odpeljali v Zagreb in da je več nego 30 poslancev odšlo na agitacijo. V Srem in druge kraje. Nocoj potuje v Srem še 10 poslancev HRSS.1 Naš dopisnik pa je doznal, da radičevci niso šli daleč od Beograda, nego so prikriti v Sremu in okol., ker se boje neke prevare od strani radikalov. Posebno se boje, da bi ne bila nenadoma sklicana seja narodne skupščine, vsled česar so ostali v bližini, da bi v slučaju potrebe mogli priti takoj v Beograd. Zagreb, 5. aprila. (Z) Danes so dospeli iz Beograda v Zagreb nekateri zastopniki hrvatske republike seljačke stranke. Prišli so v Zagreb, ker jim je bilo zagotovljeno, da se seje skupščine ne bodo vršile pred torkom. V ponedeljek je pravoslavni praznik, pa je izključeno, da bi bila seja sklicana za ta dan. V ponedeljek se povrnejo na vsak način v Beograd. Beograd, 5. aprila. (ML) Kot dokaz temu, da se ne namerava v kratkem sklicati seja narodne skupščine, se navaja, da je celo g. Miljutin Dragovič, podpredsednik narodne skupščine, odpotoval danes v svoje volilno okrožje na agitacijo. Razven njega so odpotovali vsi radikalni narodni poslanci, tako da od predsedništva narodne skupščine ni ostal nihče v Beogradu. Opozicija se nahaja v neprijetnem položaju, ker si ne upa zapustiti Beograda, boječ se kake prevare od strani radikalov, dočim radikali agitirajo med narodom. Znimanje za Pribieevičev shod v Novem Sadu. Beograd, 5. aprila. (ML) Nocoj se je vršila seja opozicijonalnega bloka, na kateri se je razpravljalo o nadaljnih akcijah. Z zanimanjem se pričakuje, kako bo Pribičevičeva skupina na jutrišnjem velikem shodu v Novem Sadu pojasnila in utemeljila svoje delovanje. Po tej seji je v opozicijonalnih krogih krožila vest, da je opozicija dobro poučena o tem, da se bo seja narodne skupščine vršila v sredo-la da bo takrat padla radikalna vlada. Sprememba radifevske oriJentadJe? Nepotrjena senzacionalna vest o Preiavčevi Izjavi kralju. Beograd, 5. aprila. (ML) Opozi-cijonalni blok je bil svoječasno sklenil, da pojdejo predstavniki opozicije obenem z radičevci h kroni, da ji obrazlo-že celo situacijo in zahtevajo, da se njim poveri vlada, ker imajo večino v narodu in skupščini. Sedaj pa se je razširila vest, da je sinoči v imenu poslanskega kluba HRSS izročil kralju še pred njegovim odhodom na Belje g. Predavec memorandum, v katerem se govori, da HRSS priznava kralja in državo, narod- no fedinstvo in ustavo in so pripravljeni vstopiti v vlado, v kateri ne bi bil Pašič, temveč Ljuba Jovanovič, v katerega imajo zaupanje. Ta vest se demantuje ter se ne ve, kako je prišlo do nje, toda politični krogi jo vzdržujejo kot resnično. Kroži tudi vest, da prete neki levičarski demokrati s prestopom med republikance, ako bi vlada Pašič-Pribi-čevič ostala na krmilu. V tem slučaju bi sestavili republikanci blok. Radičevci se ponujalo radikalom? Beograd, 5. aprila. (ML) V političnih krogih se v zvezi z vestjo o odhodu g. Predavca na dvor govori, da so radičevci sporočili neke ponudbe radikalom glede sodelovanja. Radikali ve- rujejo, da je taka ponudba prišla, da pa jo je vodstvo odklonilo. Radikali bodo vsakomur dovolili sodelovanje, toda o kakih koncesijah ni nikakega govora. VLADA SI HOČE UČVRSTITI SVOJ POLOŽAJ. B e o g r a d, 5. aprila. (ML) Danes dopoldne je imela vlada samo kratko konferenco, na kateri so govorili pose- Tn^i,S‘ ,?ašič’ Ljuba Jovanovič, Marko Tnfkovič m Svetozar Pribičevič. Vlada e a na tem, da se izplačajo prejemki r -°T' iim gred° p°raznLh zakonih da se zadovolji krona in okre-l ’ posebno Pa. da se one-SSrf I s*. akciia °Pozic:onalnega Ji J, m feven nje. Vse, kar dela vlada, dela po gotovem načrtu. Seja vlade odložena. Beograd, 5. aprila. (ML) Za nocoj sklicana seja ministrskega sveta se je odložila, kar označujejo radikali za najboljši dokaz za neizpremenjenost situacije. Pričakuje se, da se začne jutri akcija opozicije z memorandi in proglasi. RADIKALI NOČEJO NE NEMCEV, NE DŽEMIJETA. Beograd, 5. aprila. (ML) Iz radikalnih krogov se doznava, da so začeli džemijetovci nagibati se k radikalom, potem ko se niso mogli sporazumeti z opozicijonalnim blokom in ko so videli, da bo dobila najbrže vlada Pašič-Pribi-čevičeva mandat za nove volitve. Nemci so še neodločni, toda radikali izjavljajo, da ne bodo sprejeli niti teh niti onih. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 5. aprila. (K) Napoved za jutri: precej jasno, nekoliko topleje, lepo vreme ni zagotovljeno. lonije, mednarodne' transakcije v drž dolgovih itd., to je o neštevilnih stvareh o katerih se povprečnemu volilcu niti' ne sanja. Koristi in škode, obetajoče se posameznemu povprečnemu volilcu iz prihodnje zakonodajne dobe, ta ni več v stanu odtehtati ter iz njih odnosov izračunati verjetno pretežnost bodisi prve ali druge, njemu preostane vpričo mrzlično naglo deluioči zakonodajni pro- dukciji le še svoboda, opredeliti se po splošnem svojem dojmu, se odločiti za ravno izvajani politični pravec ali dati volilnemu aktu značaj protesta, t. j. voliti plebiscitarno. Izgleda, da so isti pravzroki na delu povsod in da stopa reprezentančna demokracija v novo razvojno razdobje. Danes v Italiji, kmalu tudi pri nas. rgn. Radičeva izjava o tajnih Pašifevih namerah. Dunaj, 5. aprila. (Z) Radič je izjavil uredništvu »Die Stunde«, da je izmišljena vest o izjavi lojalnosti, ki bi naj bila v kratkem času izročena. Mi ne nameravamo dati take izjave zato, ker nočemo momentano sprožiti vprašanja državne oblike. Da smo mi prepričani republikanci, to vedo dovolj dobro beograjski oblastniki. Sedaj gre v prvi vrsti za zrušenje današnje vlade. Mi smo uverjeni, da strmoglavljenje vlade ni samo v interesu hrvatskega in slovenskega naroda in ostalih nacij, ampak v interesu cele Evrope in evropskega miru. Mi vemo tudi in smo zelo dobro informirani iz merodajnih krogov, da je beograjska imperijalistična vlada nameravala v drugi polovici marca, ali v prvi polovici aprila izvesti vpad na Bolgarsko in s tem povzročiti novo svetovno vojno. Pašičeva vlada je hotela podvzef ta korak, da bi pokrajine v okolici Ca. ribroda in Čuštendila imela kot zastav-ščino slično poruhrski akciji. A PašK bi se ne zadovoljil samo s tem, ker je v njegovem načrtu tudi okupacija Ska* dra. Mi smo sedaj šli v skupščino, da pobijamo to imperijalistično politiko in da preprečimo v zadnjem trenutku njene posledice, t. j. vojno. Mi smo pacifisti. Vojna bi možla dovesti do nove sva-tovtie konflagracije. Njene stroške K morali nositi vsi narodi jugoslovenske države. Ravno, ker smo hoteli preprečiti tako nasilno rešitev, želimo tudi, da ustavno vprašanje v jugoslovenski državi rešimo mirnim potom. Rešitev bodo prinesle volitve, ki bodo poleti ali pa najkasneje v jeseni. Doba proglasov Tudi Pribičevič izda proglas na narod. Beograd, 5. aprila. (ML) Danes dopoldne se je vršila seja samos talnega demokratskega kluba, na kateri se je sklenilo, da se izda proglas narodu. Besedilo se je že izročilo redakcijskemu odboru, katerega načelnik je Svetozar Pribičevič. V Pribičevičevo skupino so vstopili 4 važni člani demokratske stranke: dr. Bogdan Gavrilovič, rektor univerze, dr. Aleksander Belič, vseuč. profesor, prof. Jeremija Živanovič in prof. Radišič. Na jutrišnji shod v Novem Sadu pojdejo z Pribičevičem gg. Edo Lukinič, prof. Jeremija Jovanovič in Svetislav Popovič. Proglas celokupne opozicije. Beograd, 5. aprila. (Z) Načelniki opozicije so imeli danes dopoldne seje in šo sklenili, da počakajo do ponedeljka, ali bo narodna skupščina sklicana ali ne. Ako ne bo sklicana, bi se sestali vsi opo-zicijonalni poslanci, da sklepajo o na-daljnem postopanju. Kakor se govori, bi se naj storil sklep, da cela opozicija zapusti narodno skupščino. Ob tej priliki se.je govorilo tudi o tem, da bi celokupna opozicija izdala proglas na narod, v katerem bi pojasnila stališče opozicijonalnega bloka. PRIJETI VLOMILCI. Zagreb, 5. aprifiL (Z) Na obvestilo policijskega oddelka okrajnega glavarstva v Celju je prijela zagrebška policija vlomilce, ki so pretekli mesec vlomili v grajščino Davorina Turkoviča v Petrovčah pri Celju, kjer so pokradli srebra za preko 200.000 dinarjev. Bili so aretirani in pridržani v policijskih zaporih v Zagrebu do nadaljne odredbe. Pri tem vlomu so igrali glavno vlogo Viljerfi Kranjc in njegovi sestri Eleonora in Suzana, ki stanujeta v Zagrebu. Kralj na posestvu Belle Beograd, 5. aprila. (ML); V političnih krogih se pripisuje velik pomen nocojšnjemu odhodu Nj. Vel. kralja na veleposestvo Belje. Službeno se ta vest sicer demantuje, toda resnično je, da je kralj odpotoval, da se na veleposestvu po napornem delu oddahne na lovu. Vrne se pa že čez nekaj dni. Opozicija tolmači to tako, da je kralj odpotoval na željo vlade, da ne bi bil prisoten, ko bo vlada izvajala brezobzirno svojo politiko napram opoziciji, medtem ko bodo seje narodne skupščine. Radikali pa tako tolmačenje označujejo kot netočno, češ, da je to potovanje čisto privatna stvar Nj. Vel. kralja. Industrijsko posojilo. Beograd, 5. aprila. (Z) Ze nekoliko dni se mude v Beogradu delegati angleške skupine Amstrona, ki je ponudila posojilo naši industriji PTeko predsednika centrale industrijskih korporacij. Delegati se pogajajo s finančnim ministrom dr. Stojadinovičem za sklenitev tega posojila. Finančni minister dr. Sto-jadinovič je naglašal, da je državna hipotekama banka dobila te dni posojilo 15 milijonov švicarskih frankov in da industrijalci lahko sodelujejo pri tem posojilu. Zato smatra, da je to vprašanje sedaj brezpredmetno. Industrijalci zastopajo nasprotno stališče, ker je to posojilo Hipotekarne banke namenjeno Borzna poročila. C u r i h, 5. aprila. New York 575, London 24.79, Pariz 33.10, ipan 25.20, PraR3 17.075. Budimpešta 0.0075, Bukarešta 2.97, Beograd 7.10, Sofija 4.10, Dunaj 0.0081. Berlin, 5. aprila. Dunaj 6OS. Milan 18.45, Praga 12.71, Pariz 24.19, London 18.105, New York 4.19, Curih 73.22, Beograd 5.63. Razprava o madžarskem sanadjskem predlogu. Budimpešta, 5. aprila. (Madžarski dopisni urad.) Narodna skupščina je danes pričela z razpravami predlog o sanaciji. Referent Tibor Kallay ie izvajal, da pomeni sanacijski predlog v gospodarskem življenju novo dobo. Gre za stabilizacijo madžarske valute in uveljavljenje principov svobode v gospodarskem življenju. Vloga generalnega komisarja bo obstojala v tem, da oo registriral uspeh dela. S finančnim pooblastilom bo narodna skupščina' samo po svobodni volji omejila svojo suvereno moč. Mogla bo pa vladi odreči vsak čas podeljeno zaupanje. Stabilizacija valute ie odvisna od tega, ali se posreči, da se izvede cela reforma denarnega sistema v najkrajšem času. Min. predsednik grof Bethlen, je opozoril, da bo sanacija še-le takrat popolna če se tudi v trgo* vinski politiki napravi red in če se udej-stvijo samostojni carinski tarifi. O finančni diktaturi se more govoriti tem manj, ker mora vlada vsako svojo odredbo, predno stopi v veljavo, prijaviti finančnemu odboru narodne skupščine. Ministrski predsednik grof Bethlen govori nato z velikim priznanjem o Društvu narodov in izjavlja, da je politična frivolnost, ako bi se ne uvaževala pomoč, ki se nudi Madžarski. Potem je razmotrival poedinosti v kompleks sanacijskih predlog sprejetih dogovorov z Jugoslavijo in Romunijo in je apeliral na zbornico, da v interesu države čim-prej sprejme predloge. Debata o predlogah je bila odložena na pondeljek. Separacijsko vprašanje. Pariz, 5. aprila. (K): Odbor D^ wes je imel danes dopoldne plenarno sejo in je vzel na znanje končnoveljavno angleško besedilo poročila. Tudi francoski prevod besedila je bil v seji predložen. Čas, ko se predložita poročili obeh odborov reparacijski komisiji, se določi danes dopoldne, Najbrž bosta Po- ročili predloženi v torek in ne že v po-nedeljek. Pariz, 5. aprila. (Agence Havas): Veleposlaniška konferenca se je bavila danes z nemškim odgovorom glede vojaške kontrole. Bilo je sklenjeno obrniti pozornost zavezniških vlad na ta odgo-vžill na sedeže častitljive ostanke svojega rojstva tudi trije exleopardi in drugi zastopniki velikih in nevarnih eksotičnih mačkov. Voditelj milega bratskega hrvatskega naroda iz čovečanske in čudotvorne kraljeve republike je zastopal kot odposlanec čisto navaden domači maček. Bratski srbijanski narodni voditelji se »zbog nenadne polltlčke bolesti gospodina lava »zborovanja niso vdeležili po ofici-iemem odposlancu, poslali pa so brzojavne čestitke Po običajni enourni zamudi, zvest parlamentarnemu geslu »Ima vremena« je prisopihal tudi g. Brtoncelj Sraka in burno pozdravljen otvoril zborovanje ter prešel takoj na svoj govor: Dragi bratje — je pričel — mi, ki smo takorekoč cvet našega dragega, milega in vernega naroda in ki smo po njegovi volji in milosti božji njegovi pravi voditelji na tem in na onem svetu, mi bratje — in to ie žalostno — mi še danes nismo organizirani. Politika je prostitucija, pravijo politični brez. božneži. toda, bratje, še zastopnice tega stanu so združene v strokovni zvezi, samo mi še nismo. Še te so si znale priboriti vpošte-vanje in dosegle, da jim nesolidni elementi brez strokovne naobrazbe in koncesije, ne morejo odjedati v potu zasluženega kruha. Samo voditelj naroda je lahko vsak, ne da bi Imel potrebno kvalifikacijo, ne da bi imel za to protokoli rano koncesijo. Bratje, v času. ko se organizirajo sleparji, tatovi in žeparji, ki le v malem kradejo ml-lemu narodu njegovo Imetje, je nujno potrebno, da se strnemo tudi mi v krepko falango, ne glede na to h kateri vrsti mačkov pravzaprav spadamo. Zato prehajam takoj na drugo točko našega dnevnega reda, to Je na razgovor o ustanovitvi »Strokovne organizacije narodnih voditeljev«. — Živijo — govornik! — so se oglasili h^ati vsi tigri, risi, jaguarji, leopairdi ta drugi mački. — Bog ga živi! — Organizacijo — je nadaljeval gospod Brtoncelj Sraka — si zamišljam čisto strokovno. Vodstvo naroda je poklic ln zato morejo biti njeni člani samo poklicni voditelji, nikakor pa ne diletanti, ki se morajo čimprej izločiti Iz sredine našega milega naroda. Namen organizacije bi bil: 1. Gojenje medsebojnega spoznavanja. 2. Varstvo stanovskih interesov. 3. Oskrba za slučaj obolelosti. onemoglosti, starosti ter eventuelne nezaposlenosti. 4. Skrb za vzgojo sposobnega naraščaja. Gojenje medsebojnega spoznavanja: Tu bi se lahko sporazumevale vse dobre in slabe strani posameznikov, kar bi Izredno dobro služilo v volilni in sploh strankarski borbi. V takem slučaju bi na primer tajništvo organizacije lahko poslužilo vsakemu članu podrobnosti o morali zasebnega življenja ali onega drugega Člana, da bi se mu jih ne bi bilo treba šele izmišljati, kar stane prvič mnogo časa — ker v politiki je čas zlato — drugič pa preveč inkluzivno razmišljanje škoduje možganom narodnih voditeljev — in ti so za take štrapace navadno zelo občutljivi. Naši možgani morajo misliti za ves narod in v slučaju, da bi se omehčali, bi se omehčala pamet vsegg milega naroda. To bi pa bila velika nesreča za naš mili narod. — Bravo! Živijo — so se oglasili tigri, risi, jaguarji, leopardi itd. — Virstvo stanovskih interesov: Tu bi bila naloga organizacije skrbeti to, da se ne vrinejo med nas ljudje, ki niso bili rojeni za voditelje naroda in ki niso bili za to poklicani po milosti božji. Mnenja sem, da izvira vse zlo našega političnega življenja baš Iz tega, da se urivajo v vodstvo naroda nepozvanci. ki nimajo strokovnega znanja n se radi tega dajo vjeti na laži. goljufiji itd. ki s tem povzročajo neprestano nove korupcijske afere in kvarijo tudi ugled nas, ki smo v svoji stroki strokovnjaki. Druga točka je tu redukcija strank. Strank naj bo samo toliko, kolikor jih je treba za našo zaposlitev. S prevelikim številom strank se ustvarja samo proletarijat narodnih voditeljev. To pa zopet ponižuje našo ceno ln naš ugled. — Bravo! Živijo! — so se znova oglasili tigri, risi, jaguarji, leopardi in drugi eksotični in domači mački. — Oskrba za slučaj obolelosti, onemoglosti, starosti ter eventuelne nezaposlenosti: Tu bi bila naloga organizacije, doseči pri vladi ustanovitev posebnega dispozicij-skega fonda iz katerega bi se nakazovale podpore. Izposlovati bi bilo treba dalje, da se vsem narodnim vodlteljeiti, ki so bili kdaj poslanci ali ministri, izplačujejo tudi pozneje penzije v višini celotne plače z dnevnicami in dokladami za zasluge, kakor tudi, da se jim preskrbe brezplačni državni avtomobili in šoferji. Od narodnih voditeljev in hivilh narodnih voditeljev vendar ne mo- re nihče zahtevati, da bi hodili peš; to bi zmanjšalo njihov ugled med milim ta dra* glin narodom. — Tako je! Živele penzije in avtomobili! —• so se oglasili hkrati vsi navzoči narodni voditelji. — Skrb za vzgojo sposobnega naraščaja: Tu bi morala organizacija doseči, da ne postane narodni voditelj nihče, ki ni z dobrim uspehom absolviral strokovne visoke šole za narodne voditelje. Dalje je treba doseči za to šolo numerus clausus. Sprejeti se smejo samo po božji volji poklicani učenci; — politicus mascltur! — velja v enaki meri za nas kakor za pesnike. Non quovls ligno fit Mercurius! — so rekli že stari Rimljani. Bit! jih mora samo toliko, kolikor jih lahko najde pozneje zaposlitev med milim narodom. Končno se mora doseči za našo obrt koncesijska zapora. Narod naj vodi samo oni, ki ima za to protolcoliTano koncesijo, tako koncesijo pa sme dobiti samo absolvent šole za narodne voditelje. Sprejemate ta načrt? — Sprejemamo! Živijo Brtoncelj Sraki1, fa^rmelo Po mali dvorani hotela »Narodov blagor«. — Prehajam na tretjo točkin dnevnega reda, to Je predlog o osnovanju »Sole za voditelje naroda. Šolo si zamišljam kot samostojno akademijo. Učni predmeti bi bili v glavnem: nauk o agitaciji, nauk o referira* niu, nauk o interpelaciji, nauk o polemiziranju, nauk o opoziciji in nauk o vladanju. Pr- vi predmet: Tu bi se kandidati vadili v pridobivanju, narodnega zaupanja; v demagogiji; uspešnem prikrivanju resničnih namenov itd. Drugi predmet: Znanost o ohranitvi narodnega zaupanja; o varovanju mas Itd. Tretji predmet: V tem predmetu bi se učlH> kako se lahko vzdržimo v vsaki situaciji! kako moramo vsako stvar zaviti in drueo. Četrti predmet: Nauk, kako lahko omajamo v milem narodu zaupanje v svoje nasprotnike; nauk o obrekovanju, blatenju, razkrto* kavartju itd. Peti predmet: Tu bi se učili Kako lahko nahujskamo mili narod na vlaa°' v kateri ne sedimo j nauk v *ab«vUa»» ® Stev. 83, ^ Ivan Deržič: Rimski akord o lužni 2@!@xnici ratificiran (s finančnim zakonom za 1. 1024-25.) Nova vlada je po eksodusu opozicije iz narodne skupščine v finančnem zakonu za leto 1924-25 ratificirala Rimski akord o južni železnici s sledečimi •leni: _ a § 279. Odobrava se sporazum, koji je zaključen u Rimu 29. marta 1923 god. o administrativno] i tehničkoj reorganizaciji pruga društva južnih železnica izmedju republike Avstrije, republike Ugarske, kraljevine Italije, kraljvine Srba, Hrvata i Slovenaca i društva južnih železnica (Siidbahn) uz učešče komiteta, koji zastupa imaoce obligacija, izdati od strane pomenutog društva. Odobrava se postupak kraljevske vlade o preuzimanju železničkih pruga društva južnih železnica, koje se nalaze na teritoriju kraljevine SHS, u smislu odredaba čl. 29 ovog sporazuma. § 280. Odobrava se konvencija, koja je zaključena u Rimu 29. marta 1923 god. odnosno tranzita i komunikacija na prugama društva železnica Dunav—Sava—Jadransko more (pcedie: društvo južnih železnica). § 281. Ovlaščuje se kraljevska vlada, da može odkupiti od društva južnih železnica njena privatna dobra kao i dobra njenih dobrotvornih fondova koja nisu sastavni deo društvenih železnica a nalaze se na teritoriju kraljevine SHS, odsekom za sumu 850.000 franaka u zlatu, s tim. da naplačanje može biti odjednom u dinarima prema kurzu Predhodnega dana, a najdalje u roku od mesec dana od stupanja na sna-8u rimskog sporazuma, sa 5% interesa, Mčev od 1. januara 1923 god., ili u zlatim franicama u anuitetama, koji se [nogu razporediti do na 20 godina, od sojih prvi pada u 1923 god., sa 5% interesa a bez plačanja svih dažbina. Društvo neče podležati nikakvom po-rezu, taksi, ili na kakvoj dažbini na ime ove prodaje ili na ime poslova oko Kruntovnog prepisivanja koje povlači ova prodaja. § 282. Ovlaščuje se ministar saobračaja, da od dana preuzimanja južnih železnica vrši naplate prihoda sa ovih pruga i uni preko naročitog komiteta izdatke lz tih prihoda, za podmirenje svih ličnih i materialih razhoda na prugama bivših južnih železnica, držeči se što je više moguče postoječih propisa u zakonu o državnem računovodstvu i ostalih zakona, koji su s njim u vezi, a po dosedanjem sistemu finansiranja na ovim prugama, no pod uslovom, da |e prihodi i razhodi direkcije državnih železnica u Ljubljani, koji se odnose na pruge bivše južne železnice proknjiže P0 u Pptiiama i pozicijama prihoda i razhoda na isti način i po istom sistemu kao i prihodi i razhodi ostalih državnih železničkih direkcija, kao i da se tako pokažu u završnom računu Prema propisima pravilnika za računovodstvo i finansije državnih železnica, koji važe za ceo resor minidtarstva saobračaja od 1. jula 1923. Ovo važi do stupanja u život držav-nog budžeta za 1925-1926 godine. § 283. Ovlaščuje se ministar pravde, da u sporazumu sa ministrom saobračaja Putem odredbe sa zakonskom stlom, a u smislu čl. 44 (2) sporazuma od 29. nSmteH k resuliše prenos i Ssty°, faaštinskih knjiga za pruge južnih železnica, koje se nalaze na teritoriju kraljevine SHS. § 284. Ovlaščuje se ministar finanslja, da iz . .jsplatu anuitete za budžetsku anuiteta za vreme od 1. janu- arn i god' do 31- marta 1924 sod. uviasčuje se ministar saobračaja, da oa vrši isplatu anuitete za budžetsku 1924-1925 god. na račun viška železniških prihoda za istu budžetsku godinu. § 285. Ovlaščuje se ministar saobračaja, da primi u status državnih saobračajnih službenika ono osoblje južnih železnica, koje ima državljanstvo kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca s tim, da isto sa-obrazi, u roku od tri meseca, po zako-konu o državnom saobračajnom osob-lju kao i uredbi o razvrstavanju i raz-poredjivanju ovih službenika. * Z ratifikacijo v finančnem zakonu je pal v vodo poseben zakonski predlog, ki sta ga dne 29. februarja 1924 predložila predsedstvu narodne skupščine ministra gg. dr. Ninčič in dr. Kojič. V finančni zakon je sprejet novi člen 285 o prevodu bivših južnih železničarjev. Za danes opozarjam samo na nekatere stvari. Predvsem ni bivšim južnim železničarjem v tej ratifikaciji ničesar zasiguranega. Ka’j je s penzijskimi leti na podlagi penzijskih fondov in provi-zijskega fonda? Osobje je v te fonde plačevalo in si tako pridobilo pravice na penzijo. Ali velja podržavljenje južnih železničarjev od 1. septembra 1923? Stavljeni so bili popolnoma precizni predlogi; zakaj se niso upoštevali! Še drugo važno vprašanje je ostalo nerešeno. Uredba o organizaciji ministrstva za promet z dne 21. maja 1921, ki je z 1. januarjem 1922 postala zakon, predpisuje v § 29 sledeče: Oblastne direkcije so štiri s sedežem v Novem Sadu, Nišu, Zagrebu in Sarajevu. Dokler se ne odredi drugače, se dosedanji sedeži pridržujejo. Po zakonodajni poti se sme njih število povečati, pa tudi sedeži se smejo izpremeniti po izkazani potrebi. S 1. januarjem 1924 je ustanovljena direkcija državnih železnic v Ljubljani s sklepom ministrskega sveta. Zakaj ta sklep ni prišel v finančni zakon? Čemu gaziti postoječe zakone z uredbami? Ali pa vlada noče imeti zakonito ustanovljene direkcije drž. železnic v Ljubljani? Znabiti postoji namen, direkcijo po prevodu južnih železničarjev in po utihnjenju prvih razburjenj zopet odpraviti? In če glavna kontrola zopet postavi vprašanje: »nema zakonskog oslonca«, ali naj bodo slovenske železnice tudi v bodoče odvisne od slabe ali pa dobre volje glavne kontrole? Imam utis, da so se ti členi vrgli zadnji moment v finančni zakon. Tudi akord kot tak še ni uzakonjen in objavljen v Službenih novinah. S temi paragrafi se je rešila le finančna stran, — da država more izpolniti obveze na-pram družbi. Obenem pa se je skupščina postavila pred gotova dejstva in je dejanska odobritev Rimskega akorda po narodni skupščini samo še formalni akt. Južni železničarji so torej brez zakonskega priznanja sprejeti v državno službo in odvisno je edinole od administrativnih oblasti, kako se bo ta prevzem izvršil. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, kaj dobrega ni pričakovati. Ali je tako postopanje bilo v interesu Slovenije in države, bo pokazala bodočnost! ©zdravljenje politične-1 Trockij © komunistični ga živBIsnla ¥ Ce£kOSlOVa£k3. Da zatre ali vsaj kolikor mogoče omeji zlorabo politične moči v škodo države, je predložila češkoslovaška vlada 3. t. m. narodnemu zboru štiri zakonske osnove, ki so jih sklenile koalicijske stranke parlamentarne večine po temeljitih debatah in posvetovanjih. Podane zakonske novele obravnavajo inkompatibiliteto mandata članov narodnega zbora, ustavitev dobe zastaranja kazenskega zasledovanja poslanca ali senatorja, izpremembo volivnega sodišča ter odvzetje kompetence v tiskovnih pravdah porotnemu sodišču. Zakon o inkompciiibiliteti določa, da ie s članstvom v narodnem zboru nezdružljivo lastništvo ali udeležba v podjetju, ki je v stanju državnega dobavitelja ali odjemalca* Enako ni dovoljeno dajati pravne nasvete ali zastopstvo, če gre za državne dobave, prevzetja, najeme ali obrtne kredite. Poslanec ne sme svojega glavnega poklica izvrševati na način, da bi izrabljal svoj mandat za pridobivanje nagrad in plačil, ki bi jih v svojem poklicu drugače ne dosegel. Predsedniki zbornic ne smejo biti člani predsedništva ali nadzornega sveta, niti zastopniki delniških družb ali družb z o. z. Kot razsodišča v navedenih slučajih fungirata inkompatibi-Iitetni odbor in volivno sodišče. Prvi odloča v principu, ali spada predloženi slučaj pod določbe tega zakona. Odbor sestoji iz 18 članov, 12 jih voli poslanska zbornica, 6 senat. Volivno sodišče odločn potom razsodbe o tem, ali je pri gotovem članu parlamenta po tem zakonu dan slučaj inkompatibilitete, in sicer na predlog predsedništva zbornice. ' Ako volivno sodišče razsodi, da je tak slučaj nastal, mora dotični poslanec ali senator tekom 14 dni opustiti delovanje, ki ie po mnenju sodišča nezdružljivo s članstvom v narodnem zboru. Ako se je pa ugotovilo, da ie dotičnik deloval iz nečastnih nagibov in državne interese težko oškodoval ali se obogatil. mu odvzame volivno sodišče mandat. V zakonski predlogi o volivnetn sodišču je določen tudi način, po katerem se razširja kompetenca in postopanje volivnega sodišča. Z novim načrtom zakona o poslanski imuniteti se ustavlja doba zastaranja za tako dolgo, da dobi sodišče ali urad, ki je prosil za odobritev sodnega zasledovanja člana narodnega zbora, uradno poročilo o sklepu zbornice. Z novo odločbo se bo omejil pojav, da je bilo sodno zasledovanje onemogočeno, ker ga zbornica toliko časa ni do-voula, da je medtem nastalo zastaranje. Načrt tiskovnega zakona obsega 39 paragrafov m obravnava najprej o odgovornosti piscajn odgovornega urednika. Za uradna poročila redaktor ni odgovoren. Ako je zagrozil povzročitelj inkriminiranega članka uredniku z odpustom iz službe ali z gmotnim oškodovanjem, ostane odgovorni ured-nekaznovan. Določbe o zanemarjanju uredruške dlžnosti o s tani eo v veljavi. Kok za imenovanje povzročitelja je določen na 8 dni od vročitve poziva. Ako redaktor ni izpolnil pogojev privatne sprave ali če ni objavil razsodbe, ustavi sodišče izdajanje časopisa. Globa v korist tožitelja more doseči vsoto do 20.000 Kč. Denarne kazni morata v slučaju neztirljivosti plačati solidarno izdajatelj in lastnik časopisa. Dalje so določene ostrejše kazni za odgovornega urednika, ako je bil tekom Jeta že večkrat kaznovan. Nova je določba, da ima periodična tisKovina, ld jo je drug časopis razžalil, pravico potom svojega izdajatelja ali urednika predlagati sodno postopanje proti njemu. a kompetenca pripada kolegialnim so-„„5 prve instance. Ako gre za prestopek, ort *?' obravnavi trije sodni- pet med zločinu jih mora biti Itadstva J* in,A sta dva Prisednika iz čaiihProti razsodbam v slu-druerp imhn™ ,priziv k sodnemu dvoru S tpm končnoveljavno odloča, r kompetenca porotnega sodišča za uzzaiitve po časopisju končno odpravljena. Kot nekak ostanek porote fungirajo sedaj »kmetje«, ki se izbirajo po določbah, veljavnih za porotnike. Prisednik mora biti najmanj 45 let star in prebivati najmanj tri leta v svojem kraju. Njegova funkcija je častna m brezplačna. Tem civilnim sodiščem podlegajo tudi osebe vojaškega stanu. i, politiki. Trockij je dovoli! nekemu ameriškemu novinarju intervju, v katerem je rekel med drugim sledeče: Bolezen me je ovirala, da nisem mogel zasledovati svetovnega tiska, vse eno pa sem dobil vtis. da so polagali naši sovražniki na Ljeninovo smrt velike na-de. S tem so podčrtali veličino pokojnika, zmotili pa so se pri njegovi dedščini. Mi predstavljamo bodočnost, oni pa preteklost. To je lahko umljivo. Za časa drugih revolucij je nastala vodilna stranka takorekoč tekom revoucijskega procesa, bila je torej povsem empirična in nezanesljiva. Naša stranka je dozorela tekom desetletij, njena metoda je znanstveno-marksistično spoznanje zgodovine, in Ljenin nas je učil, uporabljati te metode v pogojih revolucije. Radi tega lahko svetujemo našim sovražnikom, naj ne primerjajmo naše revolucije s katero drugo. Naravno je, da nismo navezani na mrtvo točko, toda evolucija samo potrjuje pravilnost uporabljenih metod. V bistvu smo isti, kakor smo bili 7. novembra 1917, samo bogatejši smo za izkušnje 7 let. Kar se tiče de iure priznanja je Trocki mnenja, da se ne da praktičnih rezultatov zaenkrat preračunati. Sicer pa ie bilo nepri-znanje »fikcija«. Priznanje ni torej čin ustvarjanja, marveč rešitev brezmiselne fikcije. Glede angleške delavske vlade je Trocki izjavil, da je dopustila zgodovina načelen eksperiment: Ponudila je Veliki Britaniji zadnjo možnost nove notranje in zunanje orijentacije, brez nasilnih revolucijonar-nih pretresljajev. Pristaši delavske stranke lahko radikalno organizirajo angleško javno življenje na podlagi demokratičnega parlamentarizma. Brezpomembno je, da nima delavska stranka absolutne večine. Ce bi hotela nastopiti radikalno, bi bila zbornica razpuščena in pri novih volitvah bi dobila pretežno večino. V Angliji je torej teoretično svojevrstno razmerje moči med reformističnim in revolucijonarnim tokom. Vprašanje je samo, ako se reformistični stranki z energičnim nastopom posreči ublažiti neizbežne pretresljaje. Jaz sem sam revolucijonar in želim, da bi se delavski stranki to posrečilo; dvomim pa o tem. Delavska stranka ne bo znala te prilike izkoristiti in pozneje se bo čudila, ako nastopijo revolucijonarji. I. V. Štempihar: sijiem pri nas? V »Jutru« z dne 2. t. m. priobčeni »Matematični del socialnega zavarovanja« poijie-nja po vsebini očividno polemiko z mojimi v »N. D«, priobčenimi izvajanji, ki so zadevala večinoma problem za naše razmere prikladnega finančnega sistema soc. zavarovanja. Anonimni avtor Jutrovega članka ie sicer zavzel diametralno nasprotno tendenco, ki jo je branilo »Jutro« v svojem članku z dne 6. 3. t. 1. Kljub tej nesoglasnosti »Jutra« sem mnenja, da smem replicirati, odnosno podrobneje utemeljiti, kaki posebni razlogi govore pri nas p r o t i kapitalno-kritnemu sistemu socijalnega zavarovanja. Gre torei za vprašanje, zakaj bi ne bil kapitalno-kritni sistem starostnega zavarovanja tudi pri nas prikladen, če so ga akceptirali celo industrijalci — na Češkem. Naša država in zlasti Slovenija se industrializira. S to industrializacijo pa izgublja^ država vedno bolj in bolj značaj agrarne države, kar je dandanes. Obenem pa pome-nja ta proces, da izčrpava ustanavljajoča se industrija najsilnejše napore za investicije. Rentabilnost industrije torej ni samo prepuščena medsebojni konkurenci, temveč tudi prevladovanju investicijskih stroškov. Vse investicije se seveda ne bodo ob-esle in taka podjetja bodo propadla, t ... bodo obstojala takrat, ko bodo posrečene in vestije začele roditi sad. To kar velja za porajajočo se našo industrijo, velja pa ne samo za njo, temveč za celokupno naše socijalno žitje v novi državi. Mi, Jugoslovani, investiramo šele državo za naše naslednike. To bi morali vpoštevati predvsem prečani, katerih prevrat je bil leta 1918 jako voden. Jugoslavija je dandanes še zelo formalna, državnopravna celica, katere proioplazma se še ni razvila preko načelnih kriz. Ne vemo še, katero smer udari naš dinar. Uprava še ni enotna, o pravni tenkočutnosti^ ni da bi govoril, nacijonalna, duševna in kulturna homogenost je »muzika bodočnosti«, predvsem pa je socijalno zavarovanje kot izčrpno obvezno zavarovanje zoper bolezni, nezgode, starost, oslabelost, brezposelnost, smrt in rodbinsko zavarovanje pri nas samo sporadičen refleks zavarovanja. Prof. Schonbaum ima popolnoma prav, če priporoča češkim industrijaleem kapitalno kritni sistem. Kot zavarovalno-tehnični znanstvenik bi težko priporočal druge sisteme, ker je kapitalno-kritni edini znanstveno dovolj podprti sistem. Prof. Schonbaum pa tudi ve, da so Cehi takoj ob prevratu, leta 1918 torej, vzeli svoja zavarovanja pod lupo in tudi temeljito reformirali. Ve dalje, da so se češki poslanci enostavno preselili z Dunaja v Prago, da se je upravni, enotno izvežbani aparat enostavno začel posluževati češčine, sicer pa je tekel stroj brez prenehanja dalje; ve nazadnje, da ie češka krona svoj krst že opravila in da je v Cehih kriza gospodarskega poroda že — bila, Industrijalci pa tudi niso pozabili, da je češko socijalno zavarovanje že ob prevratu veljalo na večini ozemlja češkoslovaške republike, in je bila izvzeta le Slovaška in Podkarpatska Rusija, da je od prevrata dalje korakalo vedno s časovnimi razmerami, zlasti pa da ni niti za trenutek prezrlo že priraslih — rentnikov! In pritrdili so kapitalno-kritnemu sistemu, ker jih bo težil komaj s pol odstotka. To nizko breme pa ni argument za kapitalno-kritni .sistem, temveč dokaz polnokrvnosti češko-slovaškega gospo* darstva. Tudi Italija je za Tridentinsko in Julijsko Benečijo obdržala kapitalno-kritni sistem, in sicer zopet zaradi predlogov tudi v naših, zlasti zagrebških krogih znanega mojstra zavarovalne tehnike, K .Glficka iz Trsta. Predaleč bi vodilo, če bi hotel' navajati, iz kakih novih razlogov je ostalo v Italiji pri starem sistemu. Le Avstrija je stopila na nova pota ter izbrala mešani sistem; pri tem pa sama po-vdarja, da ne zapušča kapitalno-kritnega sistema iz načelnih, znanstvenih razlogov, temveč pod pritiskom — gospodarskih razmer. Kdor pa je Cital. in sicer s kritičnim očesom čital gospodarske razloge avstrii ske vlade, jih bo dvakrat podčrtal za na?e razmere, povrh pa še dodal novih. Zapeljiva' je sicer misel, upravljati ustanove z ogromnimi in razpoložljivimi kaoitali bolj nujna pa je zahteva: pomagati sedanjim rentnlkom brez radikalnega povišanja ore- SSmoml t0 S kapita^° kritatai si- = Rusija sprožila vprašanje Bukovine. Na zadnji rusko-romunski konferenci je Krestinski omenil nasilno priklopitev Bukovine Romunski. Krestinski je naglasil, da je bukovinsko prebivalstvo večinoma ukrajinske narodnosti. H SL ^ : V tem bi se “Pet uči- ti . lzrabiti svoj položaj v svojo stran-ta osebno korist, ne da bi nam mili oarWiM .fi nl,?le' nauk 0 korupciji, sle-zlorabljanju itd. itd. Rektorat bi K, 1 obenem Predava? tudi o •KMupcijologiji; prijatelj Janez Z. Srakoper Di predaval opozleljologijo; brat dr. Tigron predaval demogogologijo itd.; vsak bi Pac prevzel eno mesto. Tako bi izšli iz te »oie res strokovnjaško podkovani voditelji In napočili bi za naš stan res — «ati časi. Kdor je za ta predlog, naj dvigne roko! Vsi tigri, risi, jaguarji, leopardi in drugi mački so vzdignili svoje šake. Predlog Je o« soglasno sprejet. -—Sedaj pa — je spregovoril zopet gospod BrtoncelJ Sraka, prehajam na zadnjo — slučajnosti Se kdo oglasi k be-seastičnega rodoljublja, fraz in .a’Sve astne osebe- Skromno, pre-rne kipeIo.med nami to bujno življe- E’edato?p ?ivr m-°cno noto zdrave mladosti, uih življenje v urah borbe in v trenot- ideah™ mirn° V °braz' Pa J’e Paž pot Idrije^ kier pri5e* Zorko Prelovec iz gfasba. Prišli Vves(e,,ie.-,.nieeov cilj je bila feS mnetnfšketrJ v žar«če na- udomačil in znašel v tuSšniem ^ \ hipU svetu. Od leta 1909 do m! it ni asbe£fm »fiiashene Matiop. in „U v zboru »uiasDene matice« m nadomestoval Mateia Hubada. Ko je potrebovalo delavcW, društvo »Ljubljanski Zvim« nJv^Pt!Sk° Tm1* /V H 1910 ?reVZel t0 mestof ki ga ^ obdržal do danes. Iz neznatnega društva dvignil svoj zbor na koncertno višino, ra J trgal je z mnogim trudom in žrtvami tradi cijonalno okostenelost tedanjega društvene™ življenja in z mladim pogumom dosegel sv il cilj. Tekom njegovega pevovodstva je nrire dil z »Ljubljanskim Zvonom« 30 koncertov Z nemalim odporom je uvedel tudi izdajanje skladb. V založništvu »Zvezne tiskarne« ie pričel uvajati med ljudstvo popularne kompozicije, v prvi vrsti narodne pesmi. Priljubljeni »Mali pesmarici« je njen idejni oče Zorko Prelovec je vnet zagovornik modeme zborove literature, duševni mecen znanega »Zikovega kvarteta« in od 1. 1921 dalje pevovodja »Zveze slovenskih zborov«, Prav danes je-zlasti kot »Zvezin« pevovodja njegovo delo zadobilo najčistejši in najnesebičnejši izraz. S svetom in dejanji skrbi za podeželske pevske zbore, pošiljajoč Jim skladbe, nadzirajoč njih d e'o in navdušujoč jih za pevsko-umetniško udejstvova-nje. Priden, vztrajen in prevdaren kot je, izlušči povsod zdravo jedro in z redkim razumevanjem najde vedno pot, ki pelje k cilju. Njegovo najgorečnejše stremljenje je ustvariti »Zvezo jugoslovanskih pevskih zborov«. Za to svoje prizadevanje nosi glavni del truda in žrtev. Kompoziciji seni nanieraval nikoli posvetiti,! vendar pa so njegove ljubke, povsod znane pesmi ogrela vsa srca. »Rdeče rože« so postale narodna pesem, njegov »Škrjan-ček«, »Zapoj mi pesem, o dekle« vsebujejo preprost, a čudovito iskren čuvstven in naroden kolorit. Te pesmice so cvetke hipa in razpoloženja, a tembolj učinkovita in k človeku govoreča glasbena govorica, Zorko Prelovec ni za svoja nešteta tiha dela ne pričakoval in ne dobil blestečih priznanj — za kar mu (v svojem bistvu Je naraven človek brez nakit ja) bo pač notranje zadoščenje najboljše plačilo. Danes bo peljal naš Zorko štirinajst zborov iz vse Slovenije na koncertni oder v Unionu, da mu bo vsaj uspeh tega pevskega praznika najlepša čestitka za njegov 20 letni jubilej. Iskreno čestitamo in pozdravljamo tega redkega idealista in občudujemo njegovo neusahljivo moč in nezmotljivo prevdarnost ter žarko navdušenje za — slovensko pesem. Plačila zanj ni. In čeprav ve, »da je slep, kdor se s petjem vkvarja« — gre veselega, dejanj željnega lica bodočnosti nasproti, prožet neumrljive vere v Lepoto in Resnico. Naj mu bodo »Rdeče rože« do skrajnih dni sveže in zdrave! —i. Olimpijski dan v Ljubljani se vrši 13« aprila Kuoiajte srečkel Poflitične vesti. = Mussoliniju se mudi v Pariz. V Run je te dni prispel italijanski poslanik v Parizu baron Avezzano. Konferiral bo z Mussolinijem o mednarodnem položaju. Neki listi naglašajo, da mu da Mussolini ob tej priliki instrulccije, da pripravi ugoden teren za Mussolinijev obisk v Parizu. Mussolini namerava baje predlagati Poincareju, da bi se vršila istočasno s sestankom' med Mac-donaldom in Poincarejem konferenca vseh zavezniških ministrskih predsednikov. Vendar se ta vest v službenih krogih demantira- = Poljsko-romunske vojaške priprave. Iz Moskve javljajo, da je dospel v Varšavo na povabilo poljskega vojnega ministrstva načelnik operativnega oddelka romunskega generalnega štaba Florescu, da bi se seznani! s stanjem vojaške organizacije v Poljski. V varšavskih krogih smatrajo to povabilo v času rusko-romunske konference za demokracijo proti SSSR. Poljski voj* ni minister Sikorski je prepotoval v spremstvu svojega štaba in francoskih častnikov vzhodni obmejni pas ter pregledal utrdbe pri poljsko-romunsko-sovjetski meji. Ob Zbruču so se vršili veliki manevri. = Sovjetska vlada proti garancijskemu paktu Društva narodov. General, sekretariat Društva narodov objavlja odgovor vlade SSSR na predloženo vzajemno garancijsko pogodbo. Sovjetska vlada stoji še vedno na svojem negativnem stališču do Društva narodov v sedanji njeni obliki in zavrača vsak mednaroden organizem, ki bi mogel katerikoli državi v gotovem slučaju diktirati prisilne odločbe. Sovjetska vlada je za pogodbe med posameznimi državami, smatra pa za nedopustno, da bi morale biti te pogodbe obenem j>otrjene od kakega mednarodnega organizma, in da bi morale v slučaju izbruha sovražnosti druge pogodbene države priti na pomoč napadeni skupini. = Nov načelnik ruskega generalnega štaba. Za načelnika general, štaba in namestnika predsednika vojaškega revolucionarnega odbora je bil imenovan Frunce. = Macdonaid o Turčiji. Macdonald je te dni govoril tudi o Turčiji in je ob tej priliki izrazil svoj dvom, da bi bila Angora ugoden kraj za izvrševanje funkcije kakega angleškega poslanika. Na Turškem obstojajo politične struje, ki niso zadovoljne z Angoro kot glavnim mestom države. Turška se bo morala pred Evropo še zagovarjati, ko je prevzela v mirovno pogodbo določbe dvomljive vrednosti. Macdonald je v ostalem tnnenja, da se bo Turčija zopet povzdignila. = Angleška vlada za osemurni delavnik. Minister dela je izjavil, da predloži vlada v kratkem zakonski predlog o osemurnem delavniku, ne glede na zadržanja ostalih držav. = Nova amnestija na Bolgarskem. Bolgarsko narodno sobranje je sprejelo v pr* vem čitanju zakonski načrt o novi amnestiji, katere bo deležno 20 do 30 oseb Amnestirani bodo povečini bivši ministri in narodni predstavniki iz dobe Stambulij-skega. — Odhod romunskega kraljevskega para v inozemstvo. Danes nastopi romunska kraljevska dvojica svoje uradno poto. vanje v inozemstvo. , — »Mladonemški red« za prikrit militarizem. »Rote Fahne« poroča iz Kassela da se je pri društvu »Der jungdeutsche Or-den« sestavil poseben odbor, ki propagira misel ljudskega glasovanja za uvedbo dveletne splošne in enake delavne dolžnosti za nemlko moško mladino. = Japonsko vohunstvo v Ameriki. — Pred preiskovalnim odborom ameriškega senata je izjavilo več prič, da vrši Japonska v vseh ameriških mestih dobro organizirano špijonažo. Japonska pozna vse tajne vojne načrte Zedinjenih držav. Beleike. VPRAŠANJE, KI POVE VSE. >Jutrovci« pravijo, da ne predstavlja demokratske stranke g. Davidovič. temveč g. Pribičevič. Na predlog g. Davidoviča pa so bili g. Pribičevič in tovariši Izključeni Iz demokratske stranke. Zakaj ne izključi tudi g. Pribičevič g Davidoviča iz demokratske stranke? Zakaj nimajo naši mladini in njihov vodja te moralne sile, da bi sledili primeru g. Davidoviča? Ali bi bilo mar presmešno reči, da predstavlja gosp. Pribičevič demokratska stranko? w SLAVNO »JUTRO«. V resnici, pomilovanja vredni so »ju« trovi« bralci. Še teden dni po prvem aprilu jih »Jutro« naknadno potegne s prvim aprilom. Tako je objavilo včerajšnje »Jutro« članek »Fenomenalen pojav« in ga serviralo svojim bralcem kot veleresno poročilo o znamenitem znanstvenem pojavu. Prf plonkanju članka iz čeških »Narodnih listov« pa je imel »Jutrov« urednik to smolo da ni preplonka! tudi zadnjega odstavka, \ katerem Je izrecno rečeno, da spada tista riba med aprilske šale, k — poisson d’av-ril. Sicer pa Je ubrano »Jutrovo« poročanje skozi vse leto na 1. april. Vsaj ne zna čd-tati niti slovenskih člankov in jim tako podtika zmisel, ki ga sploh imeti ne morejo. Tako Je n. pr. »Jutro« našlo, da lomimo mi kopje za Radiča, zato ker govorimo o bodočnosti stanovskih strank. — AL' bi gospodje morda radi malo podenunci-rali? »SLOVENSKI NAROD« NEKDAJ IN SEDAJ. »Slovenski Narod« silno rad zagotav*. lja svojim bralcem, kako je ostalo njegove stališče vedno neizpremenjeno. Kako malo se ta »Narodova« trditev ujema z resnico naj pokaže kratek primer. o, Dnevr7- <*ecernl>ra leta 1922 Je napisa »Slov. Narod« o g. Davidoviču sledeče, »Govor šefa demokratske stranke Je bU ves čas jasen, točen in odločen v vsakem ozi- sledViV L S nie natiskal *Slov- Narod* fi h* , ^ Davidoviča: Naša dolžnost je, aa zahtevamo in ustvarimo boljšo vla- ln ko je dejal Davidovič, da vodijo demokratski ministri (to je Pribičevič in tovariši) politiko v imenu demokratskega K uoa, toda brez vprašanja la odobreni« Kluba, je dostavilo uredništvo »Slov. Naroda«: »Prav ista taktika, kakor Jo Imajo mladini v Ljubljani!« Včerajšnja številka »Slov. Naroda« pa poje slavo g. Priblčeviču hi obsoja g. Davidoviča, pa čeprav Je ostal spor med njima v bistvu isti. Ampak »Slov. Narod« se seveda vs» eno ni izpremenil, temveč ie ostal zvest svoji nedoslednosti Živela mladinska ooU* tikal Stran 4. feSKfeS»3 Dnevne vesti. Pozdrav pevcem in pevkam! t Povodom skupščine »Zveze slovenskih pevskih zborov*.) Danes — na pevski praznik — se se-ifane štirinajst pevskih društev iz vse Slovenije, da pokaže v Ljubljani uspehe tvojega smotrenega delu. To je kulturen iogodek, ki ni namenjen le naši ožji javnosti, temveč je izraz stremljenja združiti pod ene peroti vse za ciljem umetniškega petja stremeče pokrete celokupne domovine. Zveza slovenskih pevskih zborov s svojim predsednikom pevskim očetom Matejem Hubadom in inlcijutiv-nim pevovodjem Zorko Prelovcem je oovabila na današnjo skupščino tudi zastopnike iz Srbije in Hrvatske, da vze-Jio v pretres pravila za enotni Savez oevskih zborov kraljevine SHS. Preko ~ sedanje časovne razrvanosti in divjega volitičnega meteža je to prvi odkriti, 'Skreni korak do medsebojnega srčnega tbližanja, a tudi odločna volja pevsko nadarjenega naroda, gojiti pevsko umetnost le radi umetnosti same in ne v službi tujih ji idej. Ogromen napredek vevških zborov Slovenije v zadnjem desetletju bo imel pokazati današnji popoldanski koncert v Unionu. To bo plemenito merjenje pevskih moči, kontrola !n regulator za sedanje ter bodoče delo. Veliko zanimanje, ki vlada v javnosti za gibanje »Zveze« in nje idealnih voditeljev je le znak, da je vokalna glasba slovenskemu čustvovanju najbližja in pevska nedelja obeta no svojem pestrem programu to dejstvo vnovič potrditi. Pozdravljamo navdušene borce za pevsko stvar, zlasti zastopnike srbskega in hrvatskega Saveza, vse delegate slovenskih zborov in njih nesebične dirigente. Iskreno pozdravljeni vsi požrtvovalni pevci in pevkel Skupščini pa želimo največjih uspehov in složnega, vzajemnega dela v prospeh narodne kulture. SLOVENCI, DARUJTE ZA VVEST-FALSKE SLOVENCE! Danes se vrši po Sloveniji dinarski (lan za vestfalske Slovence, za rudarje, ki so vrženi v največjo bedo. Dolžnost vsakega Slovenca je, da pomaga nesrečnim bratom v tujini in daruje na današnji dan vsaj po 1 D nabiralcem akcijskega odbora za westfalske Slovence. Kdor bo daroval 10 D dobi izkaznico-odkupnico z napisom: »dinarski dan*. — Včerajšnje »Jutro« si Je privoščilo v svoji onemogli jezi par hudih neresnic o semljoradnikih. Ni naša stvar, da bi branili semljoradnike, naša stvar pa je, da branimo resnico in zato ugotavljamo. Nazadovanje stranke se ne sodi po številu priborjenih mandatov, temveč po številu za njo oddanih glasov. Demokrati so padli od leta 1920 skoraj za 100.000 glasov, zemljoradnlki pa sd število glasov ohranili in ga v srbskih delih države celo pomnožili. Zbrali so ni? manj ko 170.000 glasov in če so dobili s številom samo 11 mandatov, dočtm lih Je dobila SLS s 105.000 glasovi 21, potem je to krivda volilnega reda, ki ga je Izdelal demokrat Marinkovič. — Včerajšnje »Jutro« pa ima drzno lice tudi. da govori o naprednemu bloku. Tu pa je vsaka beseda s strani mladiitov naravnost Infamnost, dokler g. Reisner ne po.ožl ljubljanskega mandata. Brez tega je govore-nje o naprednem bloku samo Izzivanje. — Ako iellte bltre, sigurne In pozitivne Informacije v kakršnikoli zadevi, naznanite to z molim oglasom v »Narodnem dnevniku«, Ako hočete karkoli kupiti ali prodati, dobite prav sigurno in največ ponudb, ako to naznanite z malim oglasom v »Narodnem dnevniku«. Ako iščete službe ati delavnih me*, ako iščete stanovanja, ako želite zna-nia. sporočite to občinstvu z malim oglasom v »Nar. dnevniku«. Mali oglas z 20 besedami stane samo 5 Din. za vsako objavo, vsaka nadaUna beseda pa 25 para. — 40letnica beograjskega kolodvora. Te dni je minilo 40 let, odkar Je bil sezidan beograjski kolodvor. — Izplačevanje dijet. Piše se nam: S 1. oktobrom 1923 so bile povišane državnim nameščencem doklade za službovanje Izven Ljubljana, 5. aprila. stalnega službenega mesta. Pri odmeri doklad so pa bili brzojavni mojstri in nadzira-telji posebno prikrajšani. -Sorazmerno so nameščenci telegrafskih in telefonskih naprav dobili veliko premajhne doklade in je popolnoma nemogoče, da bi mogli izhajati z dnevno doklado od 20.— Din. Doklada nikakor ne more zadostovati za celodnevno prehrano in prenočišče. Vsekakor bo treba tej kategoriji postnih uslužbencev zvišati dijete, tfcmbolj. ker brzojavni mojstri In nad-ziratelji vrše službo vestno in z največjim naporom. — Na zagrebški univerzi je bil imenovan izrednim profesorjem dr. Dragotin Knie-wald, dosedanji privatni docent. — Velikonočne razglednice (2 vrsti) je založila družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dolžnost vseh zavednili Slovencev Je, da uporabljajo za voščila edinole C. M. razglednice. ker na ta način tudi podpirajo našo obramben« šolsko družbo! — Statistika našega železniškega parka. Po podatkih prometnega ministrstva šteje naš železniški park 1921 lokomotiv, od katerih je 860 lokomotiv izven prometa, dalje 41.851 vagonov, cd katerih jih je 17.706 izven prometa. Od 703 lokomotiv za ozkotirne železnice je 313 izven prometa, a od 4860 vagonov za ozkotirne železnice je 1260 vagonov izven prometa. — Španska bolezen. V Čruijjorf se vedno bo?j širi španska bolezen. V Podgorici je dosedaj obolelo na španski bolezni 808 oseb. Veliko bolnikov je že pomrlo. Prav posebno se občuti veliko pomanjkanje zdravnikov in zdravil. Ljubljana. — 27. aprila mora vse, staro in mlado na Kongresni trg. kjer se bo nudila najimenitnejša zabava pri javni tomboli nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Karte prodajajo vsi pismonoši v Ljubljani, Šiški, Viču in v Mostah ter po trafikah, po 3 Din. Začetek ob 15. UTi. — Odbor. — Policijske ovadbe. Včeraj so bile vložene te-le ovadbe: 1 tatvina, 7 radi prestop-ka cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja pol. ure. 2 radi pasjega kontumaca, 1 radi goljufije, 1 radi nedostojnega vedenja in 1 radi poškodbe tuje lastnine. — Najdeno kolo. Pri nabiranju suhljadi v gozdu za starim Streliščem je našla Marija Lamberškova iz Rožne doline v neki Jami moško kolo, ki Je bilo skrbno zadelano s suhljadjo In pokrito z zelenimi vejami. Zena je najdbo naznanila, policija je kolo zaplenila In ugotovila, da je bilo koto ukradeno Petru Šparovcu. — Kozaško sedlo, vredno 30.000 Din je bik) ukradeno dr. Dimitriji Košiču v Ljubljani. Tatvino je izvršil neki bivši ruski kapetan, ki je pobegnil iz Ljubljane. — Cestni rop na Ižanski cesti. Na cesti v bližini Kozlerjevega gradu je napadel neki neznanec pekovskega vajenca Miha Ambrožiča. Stopil je nenadoma iz cestnega Jarka predenj in ga je nahrulil: »Daj, fant ven denar, ali pa boš glavo izgubil!« Fant se je prestrašil in mu je dal ves skupiček za prodani kruh. Napadalec je bil okrog 30- let star, srednje velik, zanemarjen, raztrgan in zelo kosmat po obrazu. Ko le sprejel denar, je pognal dečka po cesti naprej, sam je pa pobegnil preko polja. — — Ukradena šunka. Prišedši s kolodvora je Marija Ostermanova iz Šiške prosila nekega neznanca, da ji nese precej težko košaro domov. Neznani pomagač je prošnji Ostermanove ugodil in je zadel košaro na ramo, nakar sta oba odšla proti Šiški. V Le-podvorski ulici je stopil nosač za trenotek za vogal hiše, ko je preje prosil Ostermanovo, da ga malo počaka. Ko se je nosač vrnil, sta zopet nadaljevala pot. Kar naenkrat je pa nosač postavil košaro na tla in izjavil, da jo ne nese več ter naglih korakov odšel in pustil Ostermanovo samo na cesti s košaro vred. Ostermanova si je košaro ogledala ln videla, da je prazna. Neznani nosač ji je med potoma na rafiniran način Izmaknil veliko šunko, katero je Ostermanova nabavila za velikonočne praznike. — Izgubil se Je 10 letni deček Franc Perušek. doma iz Starega trga pri Ložu. Pogrešila ga je mati v Ljubljani in sicer na poti ko sta šla od Vojvoda Mišiča vojašnice pa do Škofje ulice. Dečko je krepak, čedno oblečen in ima rižasto športno čepico. Maribor. General Maister je o priliki svoje 50 letnice prejel mnogo čestitk med drugim tudi od župana svojega rojstnega kraja Kamnik g. dr. Karbe, kjer bo tudi ena ulica dobila njegovo ime. Nabiralni dan za ljudsko knjižnico se je preložil na soboto 3. in nedeljo 4. maja. — Strokovna obrtna zadruga brivcev, Iasnlčarjev In sorodnih strok za okoliš mariborske oblasti v Mariboru. Tako se bo odslej imenovala strokovna zadruga brivcev, kakor je bilo sklenjeno na občnem zboru, ki se je vršil te dni. Zadruga šteje 97 Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. 6. aprila nedelja, ob 3. url pop. »Smešne orecljoze«, »Priljudni komisar«, ljudska pred-iava, ob 8. uri zvečer- »Kamela skozi uho ilvanke«. Izven. 7. aprila pondeljek, zaprto. 8. aprila torek, »Othello«. Red E, 9. aprila sreda, »Cezar in Kleopatra«. Red A, 10. aprila četrtek, zaprto. 11. aprila petek, »Kamela skozi uho šivanke«. Red B. 12. aprila sobota, »Ana Karenin^«. Izven. 13. aprila nedelja, »Ana Karenina«. izven. 14. aprila pondeljek. zaprto. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. 6. apfila nedelia, »Alda«. Izven. 7. aprila pondejek, zaprto. 8. aprila torek, »Faust«. Red F. 9. aprila sreda, »Možlček«. Red C. Za-Cetek ob 8. uri zvečer. 10. aprila četrtek, »Modna revija«. Izven. 11. aprila petek, »Traviata«. Oostovanje ge Vesel-Polla iz Zagreba ln tenorista Alfonza Waisarja iz Prage. Red D. 12 aprila sobota, »Manon Lescaut«. Red a! 13. aprila nedelja, »Brivec Sevilskl«. Oostovanje ge Vesel-Polla iz Zagreba in tenorista Alfonza Waisarja iz Prage. Izven. 14. aprila pondeljek, »Modna revija«. Izven. Gostovanje ge. H. de Debicke v Mariboru. Oostovanje odlične poljske pevke svetovnega slovesa, ge. Hedvike de Debicke, je bilo za Maribor dogodek prve vrste, saj denarne razmere našega tako kruto zapostavljenega Narodnega gledališča ne dopuščajo, da bi vabilo kakor druga gledališča v svoj krog znamenite inozemske pevce in pevke. Ga. Debicka je gostovala v našem gledališču dva večera, v četrtek v vlogi Violette v »Travlati«, v petek pa v vlogi Mimi v operi »La Bohčme«. Gledališče je bilo že prvi večer skoro razprodano, drugi večer pa je bilo naravnost natlačeno. Takega navdušenja y našem Talijinem hramu skoro še nismo doživeli. Pevko je občinstvo neprestano po vsaki pavzi klicalo na oder in med frenetično ploskanje so se mešali tudi klici navdušenja. Gospa je bila obdarovana tudi s cvetjem. Umetnica je ta sprejem tudi zaslužila, kajti ni nas razočarala v pričakovanju, ampak nas je še naravnost presenetila. Njen glasovni materl-jal je skrajno obsežen, prožen, čist in do podrobnosti izšolan v vseh legah. Ravno tako je odlična tudi njena igra. Igra ge. Debicke je vplivala tudi na naše domače soliste, ki so hoteli pokazati kar največ, zato pa sta tudi bili obe predstvi res prav dobri. Upravi smo hvaležni za aranžma gostovanja ge. Debicke ter želimo, da bi nas odlična umetnica še večkrat posstiia. -X. članov s 100 odprtimi delavnicami, 76 pomočnikov In 43 vajencev. Tekom zadnjega poslovnega leta je bilo oproščenih 15 vajencev. Pomočnikov je bilo priglašenih 67, oci-glašenih pa 80. Zadruga ima svojo lastno prodajalno brivskih potrebščin in pogrebni podporni sklad. Razen tega namerava ustanoviti še posebno strokovno šolo, katero bi bila 2e lani otvoriia, če bi bila našla primeren lokal. Zadružno premoženje se je v teku zadnjega leta dvignilo od 405 Din. na 11.000 Din. Za novega podnačelnika je bil izvoljen mesto g. Novaka, ki je prišel s svojimi stanovskimi tovariši v konflikt, g. Vekoslav Gjurin, zaveden Jugosloven. Ostala nezasedena mesta so zasedli večinoma zopet Nemci, ki imajo v zadrugi žalibog še vedno glavno besedo. V Mariboru samem Imamo komaj štiri res zavedne slovenske ■brivce, vsi ostali so Nemci, oziroma nein-čurji, nekateri od teh so celo skrajno zagrizeni naši nasprotniki. VendaT pa, in to je žalostno in sramotno, podpirajo te naše nasprotnike v veliki in pretežni meri ravno Slovenc!. Naše geslo bi moralo biti tudi tu »Svoji k svojim!« Armenska duhovnika. V mesto sta dospela armenska duhovnika, ki bosta z dovoljenjem velikega župana zbirala darove za uboge Armence in Sirce, ki so vsled turških grozodejstev morali pobegniti iz domovine In se nahajajo po večini na Grškem v najhujši bedi. Umrljivost. V minulem tednu je umrlo 5 oseb in sicer 3 moški in 2 ženski Ustna licitacija. Dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši pri komandi mesta v S ov. Bistrici javna ustna licitacija večje količine* starega železa in kositra. Na svinjski sejem 4. t. m. je bilo prignanih 500 svinj, 5 konj in 1 ovca. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu. Ceije. — Mestno gledališče. V torek 8. aprila se v prizori »Favn« za abonement A. V petek 11. aprila se bo igrala Schillerjeva tragedija »Kovarstvo in ljubezen«. — Celjsko gledališče. Vsled nastalih tehničnih zaprek, s6 vprizori predstava »Faun« za ab. A, v pondeljek 7. t m. ob 9. uri zvečer, ne pa v torek, kakor je bilo prvotno naznanjeno. — Udruženje gledaliških igralcev. — Premogokop v Pečovniku pri Celju, kateri je okrog enega leta počival, je pred kratkim zopet pričel obratovati. Prevzela ga je neka dunajska družba. Nakoplje se precej premoga. — Občni zbor Olepševalnega In tujsko, prometnega društva v Celju je preložen na nedoločen čas. Imel M se vršiti včeraj v soboto, — Nabavijalna zadruga Javnih nameščencev v Celju je Imela 3. aprila v Narodnem domu svoj občni zbor za poslovno leto 1923. Zborovanje je vodil ravnatelj g. Marinček. Podal je obširno stvarno poročilo o delu upravnega odbora zadruge v minulem letu. Do prihodnjega občnega zboTa, ki se mora v smislu preurejenih pravil zadruge vršiti v kratkem, se je izvolil za vodstvo poslov dosedanji odbor. — Vreme. V četrtek popoldne okrog 3. ure je že bilo slišati močno grmenje. Nato je nastal naliv, med katerim je padala že tudi toča; — Nočno lekarniško službo Ima- ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. Ptuj. — Odlikovanja. Dne 30. marca t. 1. je izročil v prostorih ptujskega muzeja g. okraf. giav. dr. O. Pirkmajer odlikovanja, ki jih je podelilo Nj. Vel. lani ob priliki proslave 30 letnice Muzejskega društva najzaslužnejšim članom. Odlikovani so bili gg: predsednik dr. Franc Kotnik, profesor tuk. gimnazije, podpredsednik Viktor Škrabar, not. kand. in konservator, oba z redom Sv. Save IV. razreda, mnogoletni odbornik Rudolf Gailhofer, strokovni učitelj v pok. z redom Sv. Save V. razreda in 79 letni arheološki izkopač Martin Vnuk z zlato kolajno za marijlvo delo. G. okrajni glavar je v !epem in jedrnatem govoru povdarjal veliki pomen društva za prosveto in navajal zasluge odlikovancev posebno za narodopisje in književno zgodovino, arheologijo In numizmatiko. Odlikovanim članom se Ima društvo zahvaliti v prvi vrsti za ugled, jki ga uživa v znanstvenem svetu. Slednjič je pozdravil navzočega ravnatelja drž. muzeja v Splitu dr. Mihajla Abramlča, ki je pravkar dokončal delo »Voditelj skozi Poetovio«. Knjiga izide v kratkem in je dosedaj edina knjiga te vrste v naši kraljevini. V imenu od iko-vancev se je zahvalil za podeljena odlikovanja predsednik dr. F. Kotnik. Zvečer so se zbrali prijatelji društva ln odlikovancev na prijateljskem sestanku. — Občni zbor Muzejskega društva v Ptuju se vrši dne 9. aprila 1924 ob 17 uri v realni gimnaziji s sledečim sporedom: 1. či-tanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. volitev častnih članov, 4. slučajnosti. — Umrla Je te dni ga. Joslplna Cater na pljučnici. Dne 31. marca je umrl g. 1. Kra-ker, brat tuk. veletrgovca Krakarja. N. v m. P. — Nepošten nočevalec. Dne 1. aprila je prenočeval v gostilni »Beli Križ« Klančič Simon, čevljar iz Ribnice. V sobi sta bila še dva prenočevalca, ki sta poskusila okrasti Klančiča za listnico, v kateri je imel 6000 dinarjev. Tatvina se pa ni posrečila, nakar sta neznana prenočevalca pobegnila. Enega izmed njih Je še istega dne aretirala mariborska policija. Nepošteni prenočevalee se piše Ogrinc. — Svinjski sejem se vrši 9. aprila, živinski in konjski sejem pa dne 19. aprila. Prekmurje. — Mariborski veliki župan dr. Ploj bo te dni dopotoval v Prekmurje, da se seznani s tamkajšnjimi razmerami. — Radlčevsko gibanje v Prekmurju. V zadnjem času se opaža, da se radičevci v Prekmurju zek> živahno gibljejo. Teren za njihovo delo je ugoden, zato pa njihova setev tudi uspeva. Prekmursko ljudstvo, ki je bilo stoletja ločeno od ostalega dela Slovenije. je po osvobojenju ostalo brez trdne orljentacije; zmedo so v tem oziru povečale tudi še nekatere naše stranke z nerodnim nastopanjem in tako ni nič čudnega, če borno tako v Prekmurju dobili v kratkem morda glavni Radičev generalni stan v Slo-venijii — Nevihta ln toča v Prekmurju. V četrtek popoldne je privihrala nad Prekmurje nenadoma prva letošnja nevihta z bliskom in gromom kakor sredi poletja. Med deževjem se je v nekaterih krajih vsula tudi gosta toča, ki pa seveda v tem času še ni mo^ia napraviti škode. ©iflultv© „§©£&“ Primorec doma in v novi domovini Tako se je glasil naslov zanimivega predavanja g. A. Merviča, ravnatelja mesčan-ske šole v Ribnici. Pred nabito polno dvorano pri »Levu« je g. predavatelj v jasnih in lepih besedah povedal mnogo dragocenih resnic, ki jih more v društvu Primorcev povedati samo Primorec, ki pozna dobre in slabe strani ljudstva, iz katerega je Izšel in kateremu je posvetil svoje najboljše moči. G. predavatelj se je predvsem obrnil v dobo 1914—1915, ko je nastopila za primorske Slovence nova doba življenja. Ze tedaj je naše ljudstvo vedelo, da bodo granate in sovražna soldateska razdrla ljube domove, kar se je v resnici tudi zgodilo. Prišla je evakuacija in naše ljudstvo je što v »begunstvo«, kjer je mrlo, hrepenelo in pričakovalo dne, ko bi se smelo vrniri na svoje domove. Vrnilo se je, ko so ob Piavi še pokali topovi, toda Italijani so končno »zmagali« in prišli kot odrešitelji v naše kraje. Tedaj se je začelo novo begunstvo za naše ljudi, ki so bili trn v peti italijanskim hiper-nacijonalistom. ki so, kakor je pozneje g. dr. Puc dobro povedal po prevratu v Gorici brez najmanjšega odpora prisegli tamešnje-mu odseku Narodne vlade. Za re »begunce« se je pričelo novo življenje v novi domovini. Marsikdo se ni mogel vživeti in je sanjal o lepih starih časih. Žal, da ne moremo vsled pomanjkanja prostora navesti vseh slučajev, ki jih je g. predavatelj navedel. Nato je v lepih besedah izkušenega psihologa opozarjal na napake, ki so se storile in vzpodbuja k novemu delu za novo domovino. Govoril je vsem iz sTCa, za kar je žel burno odobravanje. Natančneje spregovorimo prihodnjič. Šport. Olimpijski dan v Ljubljani. Kakor vsa mesta naše države, tako praznuje tudi Ljubljana v nedeljo 13. t. m. Olimpijski dan. Naša mladina bo tega dne manifestirala za Olimpijsko in športno idejo, za katero ima naše občinstvo vse premalo umevanja. Program tega dne je zelo zanimiv. Dopodne ob 10. uri se vrši štafetni tek po Ljubljani. Nič manje nego 9 štafetnih moštev se udeleži teka, ki se vrši na običajni in že znani progi. Ob 11. uri sledi nato svečan obhod športnikov vseh panog v dresih po mestu. Popoldne se vrše lahkoatletske prireditve in nogometna tekma med Ilirijo in pa kombiniranim moštvom vseh klubov. Kombinirano moštvo bo sestavljeno iz najboljših igralcev Ljubljane, ki pridejo vpoštev za sestavo reprezentance našega mesta. Nedeljske nogometne tekme. — Danes v nedeljo 6. t. m. se vrši na igrišču S. K. »Primorje«, Dunajska cesta ob poi 14. uri cup-flnale Ilirija : Jadran, kateri sledita istotam ob 15. uri tekma med S. K. Primorje : Hermes ter nato prijateljska tekma Lask : Ilirija, rez. — Z ozirom na močne postave moštev se obeta mnogo športne zanimivosti in užitka. — Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelenburgova ul. (znižane dijaške in vojaške vstopnice se dobe samo v predprodaji. — Nletsch, bivši Igralec dunajskega Ra-pida in reprezentativen krilec Avstrije, ki je bil zadnja leta nominiran v skoro vsako avstrijsko reprezentanco, je odšel v Solijo, kjer bo prevzel training olimpijskega moštva Bolgarije. Za svetovnoznane avtomobilske dirke v Targa Florlo vlada letos izredno zanimanje. Vsem državam prednjači Nemčija, ki se udeleži dirke z naravnost sijajnim številom dirkačev. Nič manje nego karavana 300 avtomobilov in 500 motornih koles se poda iz Nemčije v Sicilijo, ln sicer preko Brennerja, Trienta, Verone, Bologne, Florence, Neaplja, Reggio di Calabria. Messlne v Palermo, lermo. Iz raznih krajev. — Obesil se ie učitelj Dore Semen v Koroški Beli pri Jesenicah. Vzrok samomora ni znan. Pokojni Dore Semen je komaj lansko leto končal svoje študije in je bilo njegovo službeno mesto v Koroški Beli prvo. Semen je bil izredno priljubljen učitelj. — Smrt 114 letnega starca v Mostarju. V Mostarju je umrl 31. marca musliman Ka-rabeg, ki je doživel redko starost 114 let. — Samomor starca. V Beogradu si je končal življenje 60 letni Sima Janičijevič, ki je bil v mestu splošno znan. Janičijevič je bil prodajalec cvetlic, katere je prodajal v leseni baraki v bližini novega pokopališča. Nekega dne je sprejel 60 letni mož nenavad- ni obisk. K njemu je prišlo mlado dekle, ki je ostaio celo popoldne v njegovi baraki. Obisk mladega dekleta pri starcu je pa zelo razburil vso okoiico, ki si nikakor ni mogla razlagati, kaj naj dela deklica pri staremu Janičijeviču. Gbrekovanja je bilo toliko, da je slednjič posegla policija vmes in odvedla deklico na policijsko stražnico.^ Nastop sosedov in policije je pa Janičijeviča _ tako užalostil. da je sklenil vzeti si življenje. V večernih urah je šel Janičijevič na pokopališče, kjer se je s kuhinjskim nožem večkrat suni! v prša. Še isto noč je pokopališka straža našla Janičijeviča mrtvega. — Zahvala Carusi. Pred sodnika, ki vodi Čarugin proces je prišel nekega dne posestnik Fekete iz Miholjca, ki je prosil za dovoljenje, da vidi Carugo. Sodnik je na nenavadno prošnjo Feketa odgovoril, da vidi lahko velikega zločinca Čarugo samo oni, kateri je bil z njim v zvezi. Na to sodnikovo izjavo je Fekete obrazložil, da je Ca-rugi dolžan večno zahvalo. Carugovi tovariši Čurkovič in Ugljanca so hoteli oropati in ubiti posestnika Feketa. Ko je Ca-ruga zvedel za to namero svoiih tovarišev, se je tako razsrdil, da je Čurkoviča in Ugljanca na mestu ubil, ker sta hotela proti njegovi volji umoriti posestnika Feketa. Vsa Feketova družina je sedaj Carugi hvaležna, da jih je na tak odločen način rešil velike nesreče. Nato Feketovo pojasnilo je sodnik privolil, da se pripelje iz zaporov C aru ga, ki je v navzočnosti Feketa potrdil, da je njegov umor preprečil res na ta način, da je ubil svoja tovariša. Fekete je Čarugo obdaroval. s cigaretami in jestvinami, na kar je bil Čaruga zopet odveden v zapor, kjer sedaj lahko premišljuje, koliko je v življenj« napravil dobrega in koliko slabega. Kino. ŽENA, MATI. DETE. Te dni se predvaja v kinu »Ideal« fihft ki nosi gorenji naslov. Film, ki je tehnične dovršen, Ima globok moralen pomen. Kako poučiti otroka o postanku človeka, da se izognemo pohujšanju? To je bistvo filma, k) prikazuje v lepih slikah otroško radovednost, kako pridejo na svet mlade mačke, piščeta in slednjič otroci. Naravnost Ijubez-niva je slika, ko 6 letnega sinčka poučuje mati, da otroka prinese štorklja, Ki biva o& velikem jezeru in v katerem so mali otročiči. Štorklja dvigne novorojenčka, splava * njim v zrak in ga spusti skozi dimnik v hišo. Vendar otroci takih pripovedk ne verujejo slepo. Zato je treba temeljitejšega pojasnila. In zopet mora skrbna mati čuvati otroka pred pohujšanjem. Zato vzame v roko rdeče jabolko in začne tolmačiti detetu postanek sadu od oploditve cvetja do zrelosti. Kakor čuva jabolčni cvet v sebi naj* nežnejše kali sadu, prav tako pod svojim srcem mati svoje dete, dokler ni dovolj močno in ga v bolečinah rodi. — Z Isto ljubeznijo in resnostjo pojasnjuje mati dozoreli hčerki naloge žene in matere, vendar vse tako, da dete nahaja v vsem tem svoj vzvišeni poklic brez pohujšljivih misli. Ffm je zelo poučen zlasti za starše. Pozori Pozori (Kako razjasnim to svojemu detetu.} Ta zanimivi film predvaja se samo Se danes. PREDNAZNANILO: Hipermoderna žensko (PariSkl Škandal) Po umoru na Vodovodni cesti. Ljubljanska javnost, ki je zelo sprejemljiva za senzacije, je ostala po umoru na Vodovodni cesti sredi napetega pričakovanja razjasnitve. Logičen potek tega dogodka bi bi bil ta, da Jerančič končno prizna zločin, za katerega ga je publika že takorekoč obsodila. Pod vtisom dosedanjih okolščin, ki obremenjujejo Jerančiča, so ljudje osvojili brez nadaljnega prepričanje, da je Jerančič morilec in nihče drugi. In že sklepa, koliko bo dobila Nekateri so ga obsodili na 20 lejt, drugi zopet na vešala. Med ljudstvom je zadeva za enkrat končana, nervira le Jerančičev zagovor, da je nedolžen. Policija pa vrši mirno svoje preiskovalno delo naprej in le nerada informira javnost o uspehu preiskave. Javnost pa v takih slučajih čestokrat lahko znatno pripomore k hitrejšemu razvoju zagonetnih preiskav. če je molčečnost policije čisto upravičena, je seveda drugo vprašanje. Verjetno je, da se je zloiin dosodil ta-ko-le: Jerančič ie v prepiru s svojim dekletom. Ko ta prepir naraste do vrhunca, potegne Jurančič Tevolver in ustreli. Dekle sc zgrudi. Da je med njima prišlo do borbe, dokazuje daleč proč ležeči klobuk umorjenke. Prav tako je ležala v oddaljenosti par korakov od trupla umorjenkina torbica, v katferi je imela denar In ključ od blagajne. Ko je padel smrtni strel, morilec ni več pogledal svoje žrtve, marveč se samo sklonil hi pobral v bližini ležečo torbico, iz katere je vzel denar in pobegnil, j Čimdalje je umor na Vodovodni cesti nepojasnjen, tembolj se seveda tudi širijo razne govorice o Jerančiču in Petkovškovi. Jerančič postaja v očeh nekaterih naravnost drugi Paskijevič in Caruga. Usoda nesrečne Petkovškove Fanike pa ie navdala s strahom menda marsikatero ljubljansko dekle. Kakor navadno, tako se je tudi tu razdelilo Javno mnenje v dva dela. Večina je odločno proti Jerančiču, najdejo pa se tudi taki, ki so prepričani o njegovi nedolžnosti. Kako bo o tem razsodila pravica, ki zahteva brezpo* gojno zadoščenje, Je pa danes še uganka. Obdukcija. Ni bila samo noč, ki je s svojimi črnimi krili zasenčila okolnosti zločina na Vodovodni cesti, skrivnost strašnega dejanja zapleta tudi osumljeni JeTančlč sam. Vsekakor stojimo pred zagonetko, ki se trenutno zdi nerazrešljiva. Ta zagonetka pa je danes razdeljena v dve odrejeni možnosti. Jerančič ali nekdo drugi? Oni drugi ni izključen, nasprotno zelo mogoč je. V smislu zakona i* bilo truplo umorjene Fanike Petkovšek ob-ducirano. Obdukcijo sta izvršila dr. Novak in dr. Travner. Zadeva obdukcija kot take je v podobnih slučajih zakonško neizogibna, a pri umorjeni blagajničarki zelo umestna. Pri obdukcijah se napravi takozvani obdukcijski protokol. Ta protokol pa policija v našetr slučaju pod nobenim pogojem noče pokazati, kar daje v javnosti povod različnim komentarjem. V zvezo z obdukcijo umorjenkinega trupla se namreč spravlja okolnost, ki bi go-vorila za Jerančičevo nedolžnost. Vendar se vedno znova po)avi kaka stvar, ki obr# menjuje Jerančiča. V kavarni »Leon« kupoval revolver. V nedeljo zvečer pred umorom je sedel v kavarni »Leon« v Kolodvorski ulic1 mlad mož, ki bi po opisu mogel biti Jerančič. Bil je v družbi nekega Primorca. Me® živahnim razgovorom je Primorec priv*8' kel napol iz žepa revolver, nakar ga je pet potisnil nazaj ln se začel pogajati s varišem za ceno. Človek, ki ga sumijo Jerančiča, se je hotel s Primorcem na vsa* način pogoditi za orožje. Odšla sta skuP" ven. Če sta se pogodila, ni znano. NJlhoV« mu razgovoru je prisluškoval v Ljubu« dobro znani gospod, ki trdi, da bi takoj w hko izrekel pozitivno trditev o Identue Jerančiča, ako bi videl njgovo sliko- ( S tema dvema okolnostima bi bili * rak bližje razjašnjenju zagonetnega urno Včeraj Jerančič ie ni bil predan sod«««* Gospodarstvo. Važnost perutninarstva za našo držalo. Marsikoga je iznenadilo dejstvo, da je izvozila naša država lansko leto jajec večjo vrednost, kakor pa svinj. To dejstvo nam tudi že samo po sebi kaže vso veliko važnost perutninarstva za našo državo, dasiravno ne moremo trditi, da bi biio naše perutninarstvo na stopnji, kakor bi bilo treba. Tudi v tej gospodarski panogi vlada pri nas pretežno ista ekstenzivnost, kakor v ostalih Panogah. Vendar pa morajo delovati dosedanji rezultati vzpodbujajoče na golenje perutnine po modernih, naprednih Izkustvih. Perutninarstvo je sedaj pri nas še večinama nekak privesek kmetijskega gospodarstva. Ker v resnici ne zahteva Posebnega truda, zato kljub temu dona-5a razveseljive koristi. S pametnim golenjem perutnine pa bi zadobila ta pa-ioga prav velik pomen za naše kmetijstvo in bi še močneje vplivala tudi na našo trgovinsko bilanco. Naša perutnina je za naše kraje prav prikladna, ker j-e že aklimatizirana, -dina napaka je, da je precej degenerirana, ker se vedno križajo najbližje porodne živali. Zato je treba podpirati •ežnjo, da se nabavijo za izboljšanje Plemena prikladne živali od drugod. Izvoz jajec iz naše države je znašal »ta 1922 1338 vagonov v vrednosti 267 ™*liionov dinarjev; leta 1923 pa je po- skočil izvoz jajec na 1723 vagonov v vrednosti 528 milijonov dinarjev. Tega leta je dosegel izvoz svinj 140.000 repov v skupni vrednosti 448 milijonom 'dinarjev. Torej je znašala razlika vrednosti izvoženih svinj celih 90 milijonov dinarjev. Pomisliti pa moramo, da ni treba vložiti v perutninarstvo skoro nobenega truda, zelo malo kapitala in da je tudi riziko malenkosten. V splošnem se je sukal naš izvoz ;a-jec od 1920 dalje sledeče: Leta 1920 je izvozila naša država^ za 30 milijonov dinarjev jajec, leta 1921 že za 146, 1922 za 267 in 1923 za 538 milijonov dinarjev. Porast od 1920 do 192^ znaša približno 1430 vagonov, od 1922 na 1923 pa 500 vagonov. Kvalitativno (z ozirom na debelino jajec) se dele jajca iz naše države na -i vrste. Najboljša so jajca iz Slovenije in Hrvatske, drugovrstna so ona iz Vojvodine in Srbije, tretjerazredna pa jajca iz Bosne. Poleg jajec pa daje naša kuretina tudi prav dobro meso, ki se v precejšnjih količinah izvaža. Z ozirom na velike koristi in na veliki pomen perutninarstva za. našo državo bo treba posvečati tej panogi mnogo več pažnje, kakor pa do sedaj. Da se bo rentiralo, so nam dokaz že sedanje številke, ld bi jih pa mogli še mnogokrat povečati. Gospodarska situacija ttaiije v angSaškš luči. VellkobriUnska trgovska ataščja v Ri-sv i- Henderson in Carpenter sta poslala ItnMt reierat o gospodarskem stanju ?’ katerega je Board of Trade Izdal v ® sebni knjižici (J. Henderson and H. Car-■ ,r: »Report of the Commerclal, Indu-■ and Economic Situation in Italy«. »ari 0n)‘ Avtorja izrekata predvsem nenadno ugodno sodbo o uspehih Mussollnl-strov de 113 gospodarskem polju. »V vseh ‘t[v01tah državne uprave se ie administra-flekv® lesistetivno dosegel velik napre-izid nl mogla vlada upati na ugoden L ^organizacije državnega podjetja, ako 2. Cstal° v državnih rokah, ga je brezob-na»i° bočila v privatne roke. Bilo bi težko zali 2g°dovinsko paralelo, kjer bi vlada po de* i ener8*čne državne uprave dobila v n,.., j. tako trdno gospodarsko in politično Pri državnih železnicah je uvedla Mus-bri ii v^ada vsestransko štedenje in pri-‘ „ , a,2 znižanjem števila uslužbencev ter lavT.i e, mi zahtevami izvrševanja dolžnosti luko leto 1 in pol milijarde lir. Podobno se znižali izdatki tudi pri ostalih držav-,‘ ‘ Podietiih. Čeprav ne povsodi s takim • svrho zvišanja državnih prest v se *e ustvaril čisto nov davčni si-P°. katerem so se nekateri davki «nanjsali in celo popolnoma zbrisali, drugi nasprotno povečali, vendar le toliko, da ni oiia ogrožena podjetnost v Italiji. V glavnem se je skrčilo število davka oproščenih oseb. Plačilna bilanca je bila pred vojno aktivna po zaslugi 500 milijonov lir. poslanih vsako leto od italijanskih Izseljencev, 500 milijonov, katere so pustili v Italiji tuj-si, ln 200 milijonov od mednarodne pošte. Po vojni se le obrnilo na slabo: L 1921 je znašal deficit eno milijardo, naslednje leto ie bila bilanca za 200 milijonov aktivna, ali 1. 1922 se zopet pojavi deficit skoro pol milijarde lir. Minulo leto je bilo pravtako de-ficitno, ali obstoja upanje, da bo uspelo primanjkljaj odstraniti, keT kredit Italije raste in se je vladi tudi posrečilo konvertirati stara posojila in zaključiti nova pod dosti ugodnejšimi pogoji. Kar se tiče industrije, je trpala predvsem volnena in bombažna industrija radi inozemske konkurence, posebno angleške in francoske. Povpraševanje po surovem železu stalno jako narašča. — Uvoza se je polastila Francija, ki dovoljuje tačas najlepše- plačilne pogoje, seveda v težki konkurenci z Anglijo. Zelo živahno je povpraševanje po jeklu. Tovarne hranil, bele pločevine in cinkarne so jako dobro zaposlene. Izdelovanje elektrotehničnih potrebščin je že toliko napredovalo, da je tuja konkurenca skoro izključena in da se ti predmeti že izvažajo. Povpraševanje po avtomobilih je živo in avtomobilski industriji ne manjka dela, uvoz je pa radi visoke carine prav malenkosten. Ia referata angleških trgovskih atašč-jev je v splošnem razvidno, da je italijanski kupec obsipan s ponudbami iz vseh industrijskih dežel sveta, da pa more do gotove mere diktirati svoje pogoje. Zaenkrat je domača industrija proti tuji v iako prijetni poziciji, ker jo brani dosti visoko carinsko varstvo. Razmere se bodo pa najbrže iz-premeniie, čim se bo lira trajno okrepčala. Italija v celoti Jako ugodno tržišče, ki pa da e pjednost tem, ki nudijo najboljše ln najugodnejše plačilne pogoje, pred onimi, ki nudijo sicer nižje cene. al' pri trših plačilnih pogojih. Promet z Reko in preko Reke. Brzovozno blago navadno Brzovozno blago znižano lačasne odredbe za blagovni promet s postajo Flume odnosno z Italijo preko Fiume transit P*?®?* z mednarodno postajo Js lnr. tudl, * Jtm° preko Fiume transit veljajo sledeče začasne odredbe: A. Promet s postajo »Fiume Ioco SHS« in »Flume—Pristanišče Thaon di Revel« (preko postaje Bakar). . Na postaji Fiume je postavljeno za-*t)n° >Odprernništvo blaga državnih železnic bnb«, ki bo sprejemalo, odnosno Mpremalo transporte v smeri preko naše , a^11* v Prometu med vsemi loiezniškimi postajami v naši kraljevini in a; postajo »Fiume loco SHS«; nl», W Področjem v luki, nazvanim »Prista-Thaon di Revel«, ki je ima naša dr-a_ v najemu za svojo izključno porabo, m«* i? transporte je merodajna »Profitna Uredba«, odnosno »Železniški po-"JVni.propisnlk« (Tarifa za blago, del I., e ^ ^ velja na železnicah v naši waajevlni. Potemtakem se morajo izročati JjJ®sporti za opremo s tozerosklmi tovorni- Postaja »Fiume loco SHS« je otvorjena neomejeni blagovni promet, dočim se odjavlja v pristaniškem delu »Pristanišče PoŽuVa^i ^evel* sanio blago v vagonskih Na tovornih listih mora biti označen J»niembni kraj »Fiume loco SHS« odnosno "tne, »Pristanišče Thaon di Revel«. bj Promet s postajo »Fiume loco SHS«, s pristaniškim delom »Flume—Pri-kni i T*13011 dl Revel« se smatra za lo-Promet naših državnih železnic in ve-zanj tarlfske odredbe, klasifikacija bla-izjemne tarife ln ovlaščenja, ki veljajo (Bi?*026 državnih železnic kraljevine SHS. ^la*oyna tarifa del I., oddelek B., Blagov- S ei direkcija Beograd In di-U Mla Sara)evo, Subotica, Zagreb; direkt-Wagovni promet, -del II., zvezek 1.) Qe *P°redne pristojbine veljajo zaseb-Plurne 6 * *il* zvedetl 113 Postaji Vozarina se računa sledeče: ») Flume loco SHS : SulJ^a^ proraetu * vsemi postajami razven SuSaL"*™ kr“,171“« do državne Wa)o L državnih ^insl?e Posevke, ki J5?i.železnicah, na osnovi jponca za SušakV?v tflifzi1*Cah’ na 0S,10V| blso. »usak tv tarifi del H. za nrevn7 asu M0??11 direkcile Zagreb od 1. av- * (v »Privrempn™ |Zf*,.?uJa,t državna me- B«nlcat z dnflS sepin^t3).drŽavnlh Že' bi n^c*„ProI° med našo mejo pri Sušaku atrlUi za°lSU^e’ sle<^e2e prlstojbine v dl- 3.60 2.20 roba) 2.50 I 1.80 II 0.90 A 0.70 B 0.60 C 0.50 0.60 0.50 0.50 1.70 1.60 2.50 1.80 2.10 Sptcijalna tarifa 1 » »3 inozem. tar. I. Izjemna tarifa II » » III a » III b » » IV a » IV b » IVc Skupna direktna postavka se izračunava s seštevanjem zgornjih dveh postavk. 2. V prometu s postajo Sušak, voza-rinske postavke za 1—10 km. b) Fiume—Pristanišče Thaon d i R e v e 1 ; Razven vozarine po prejšnji točki a), se računa za prevoz s postaje v pristanišče ali obratno zasebna pristojbina. B. Promet z ostalimi deli luke in postaje riume (preko naše meje pri Sušaku, Postojni ali Bistrici-Bohinjskem jezeru), kakor tudi z Italijo preko Fiume transit. cmifroilr1 i *uke in Postaje Fiume se flati trfln,^/«n0ZemstV.° in morai° spremljati transporte, namen ene na ta mesta ali predana na teh mestih mednarodtd tovorni Za te transporte, kakor tudi za transporte. namenjene v Italijo in obratno v transltu preko Fiume, veljajo odredba »Mednarodne konvencije za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890« z vsemi nienimi d<,- H1 /»pI°f*®? doP°lnilnlml odredbami kakor tudi sledeče posebne odredbe • Naknadne dispozicije odpoŠIUatella ao dovoliene samo v sledečih slučajih- a) če se izpremeni oseba prejemnika na sami namembni postaji; b) če pošiljka še nl prišla preko naše meje v Italijo; c) če usledi naknadna dispozicija na zahtevo železnice (§§ 18 in 34 mednarodne konvencije). Pošiljke, ki nimajo mednarodnih tovornih listov, kakor tudi v dotični državi predpisanih carinskih in drugih spremnih dokumentov (carinske deklaracije, uvozna. Izvozna In prevozna dovoljenja, statistične Izjave itd.), sprejemne postaje ne bodo sprejemale na odpremo. * O teh je naš list že svoj čas poročal. Pošiljatelj mora v tovornem listu na-značitl prestopno Italijansko postajo (»Fiume transit«. »Postumia transit« ali »Piedicolle transit«). Iz istega razloga bo prehodna postaja brezpogojno izključila od nadaljnje odpreme vsako pošiljko, ki ji manjkajo gori navedeni dokumenti in bo vrnila pošiljko pre-dajni železnici. Vozarina za naše proge se bo zaračunavala do odnosno od »Fiume loco SHS« po zgornjih odredbah v oddelku A, do, odnosno od »Postumije« ali »Piedicolle transit« po veljavnih tarifih, na podlagi konca za Postojno odnosno Bistrico—Bohinjsko jezero državna meja. Vse sporedne pristojbine, izdatke v gotovini in carino, ki nastanejo med potjo do postaje »Fiume loco SHS« odnosno »Postumia« ali »Piedicolle transit«, bo sporočala postaja, kjer so nastale, predajni postaji in bo predložila odnosne listine v svrho, da plača odpošiljateij na njih naznačene vsote. Privatni vagoni, ki se vračajo v roku 2 mesecev prazni, se odpremajo po odnosnih tarifskih odredbah. Privatne vagone je predajati z mednarodnimi tovornimi listi. Blagovni promet s postajo »Fiume loco SHS« in »Fiume—Pristanišče Thnon di Revel« (oddelek A te naredbe) še ni otvorjen. Dan otvoritve bo pravočasno objavljen. Promet potnikov, prtljage, psov In ekspresnega blaga se vrši s postajo Fiume na podlagi »Tarife za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga na železnicah v kraljevini SHS. del I. (Saobračajna Uredba)« z dne 1. julija 1920. Psi in ekspresno blago se za sedaj do nadaljnega obvestila ne sprejemajo za prevoz. Izventarifska ovlaščenja za potnike, ki so odobrena ali ki še bodo odobrena za proge državnih železnic, bodo veljala — če ni izrečno odrejeno kaj drugega — v prometu s postajo Fiume. Te*žraa porožiBa. ŽITO. N o v I S a d, 4. aprila. Pšenica 320 do 32214, koruza 230 do 250. moka »0« 500, »6« 325, »7« 2S0, otrobi 210. B u d i m p e št a, 3. aprila. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 315 do 325. rž 270 do 275. ječmen za krmo 270 do 280, za pivovarne 330 do 360. oves 225 do 260, koruza 240 do 250, otrobi 202.5 do 207J. lucerna 9 do 10.5. . 2IVINA. D u n a j, 3. aprila. (V tisočih avstr, kr.) Voli 11.5 do 17, biki in krave 12 do 16, drobnica 8 do 11 za kg žive teže. Budimpešta, 3. aprila. (V tisočih madž. kron.) Svinje, lahke 21 do 23. srednje 23 do 24, težke 22.5 do 25.5. X Nova carinska tarifa bo predvidoma gotova v 10—15 dneh. Cim bo dovršena, bodo povabljeni posamezni interesenti v trgovinsko ministrstvo na posvetovanje. X Za znižanja Izvozne carine za les se je zavzel trgovinski minister pri prometnem ministru. Znižanje naj bi veljalo ‘za les. ki se izvaža preko Gjevgielije, da se tako poveča konkurenčna sposobnost našega lesa na grških in maloazijskih tržiščih. X Izvozno društvo za dežele republike češkoslovaške v Pragi, ekspozitura v Ljubljani. Pod tem naslovom bo vodila firma »Čehojug<£ v Ljubljani (palača Ljubljanske kreditne banke) ekspozituro »Vyvoznega spolka pro zeme republiky československe v Prazen«. »Vyvozni spolek« je namreč poveril svojo ekspozituro v Ljubljani firmi Cehojug, ki Ima že sedaj obširne zveze s Češkoslovaško. Upamo, da bo nova zveza gotovo precej koristila češkoslovensko-jugo-slovanski gospodarski vzajemnosti. *ršlie*a tobaka. Naša uprava 2 kupila 50.000 kg najboljšega * tobaka »Smirna«, ki ga bodo primešali našim boljšim vrstam tobaka. m i {So1va ; donavska parobrodna družba. Neka holandska skupina Je ustanovila po vesteh iz Budimpešte na Donavi novo pa-roplovno družbo s sedežem na Dunaju, ki se bo bavila s prevozom avstrijskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo, Bolgarsko in Romunijo in s prevozom žitaric ter produktov iz teh držav na zahod. Ta družba je dosedaj Izven parobrodarskega sindikata in pomeni za tega hudo konkurenco. X Prva država, ki uvaja izplačila v zlatu, bo Švedska. Pred nekaj dnevi sta sklenili obe švedski zbornici, da se zavrne predlog državne banke, da se odloži ban-čina obveznost zamenjave bankovcev z zlatom. Sedaj bo morala švedska državna banka od 1. aprila dalje zamenjavati na zahtevo svoje bankovce z zlatom. Obenem je bilo sklenjeno, da se izda za prepoved uvoza zlata, ki ga bo smela uvažati edinole državna banka; sporedno je bil proglašen prost izvoz zlata. X Novi plovni kanal v Romuniji. Romunska vlada se bavi z načrtom, da zgradi plovni kanal od Bukarešta do Oltenice. Po tem kanalu bi mogli pluti tudi največji paro-brodl. Za izvedbo načrta se je ponudila romunski vladi neka berlinska firma, ki zahteva za zgradbo kanala 600 milijonov lejev. X Italijanske petrolejske koncesije. Italijanska vlada Je izjavila, da hoče obvarovati Izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Italiji popolnoma nacijonalni značaj. Radi tega so bila prekinjena pogajanja s francosko skupino Sinclair. X Naš krompir na solunskem trgu. Na solunskem trgu so zadnje dni prodajali slavonski beli krompir po 1.50—1.70 drahem za oko. X Nova bolgarska izvozna carinska tarifa. Izvozno carino je plačati v zlatu. Za blago, ki v tej tarifi ni navedeno, se plača carina v iznosu 6% vrednosti izvoženega blaga. Za to blago carine ne bo plačevati v zlatu; v ostalem pa bo finančno ministrstvo to blago perijodično priobčevalo. Izvozne carine so oproSčet.i predmeti za osebno uporabo potnikov, plovne stvari (?), aparati. orodje in pomožna sredstva profesijo-nistov. ki potujejo v inozemstvo. X Dobava orodnega Jekla. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofer-talno licitacijo na dan 23. aprila 1924 za dobavo večje množine raznih vrst orodnega jekla. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcile državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. X Prodaja hrastovega lesa. Direkcija šum v Ljubljani odda potom pismenih ponudb hrastov les v Krakovem pri Kostanjevici. Fonudbe je vložiti do 24. aprila 1924 11. ure dopoldan pri kraljevi direkciji v Ljubljani (Križanke). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v piMrm trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled To in ono. ^arailanle velemest. Na svetu je danes 409 mest z več kakor 100.000 prebivalci, in v teh mestih stanuje po najnovejši statistiki 137 milijonov ljudi. Da si to število lažje predstavimo, ga moramo primerjati s celokupnim prebivalstvom sveta: na ta način dobimo, da živi 13% vseh ljudi v velemestih. Sicer ne vemo natančno koliko ljudi je na svetu; v letu 1920 Jih Je bilo baje 1819 milijonov; sicer pa so številke za Kitajsko samo približne in se gibljejo med 445 in 320 milijoni. V drugih krajih sveta, ki niso bili pred dvajsetimi leti še poznani, kakor v Afriki In južni Ameriki pa je število prebivalstva že približno natančno ugotovljeno. Omenjenih 13% bo torej prbllžno odgovarjalo resnici. Ti odstotki pa niso v vseh delih sveta sorazmerno enako veliki. Od 132 milijonov Afrikancev živijo v mestih z nad 100.000 prebivalci komaj 3 milijoni, torej ena štiridesetlnka; od 211 milijonov Amerikancev pa 37 milijonov. Največ velemest pa ima Evropa in sicer 202 s skupnim prebivastvom 65 milijonov od 451 milijonov vsega prebivaltva. Kdaj pa se je nabrala v teh mestih taka množica ljudi? Primerjajmo število prebivalcev onih mest, za katere imamo že v letu 1800 točne podatke z njihovim številom prebivalcev v letu 1850 in 1920. V Evropi je 108 mest, ki so imela 1. 1800 8,264 prebivalcev. Danes štejejo ravno ta mesta 49,224.000, medtem ko je živelo v teh mestih 1. 1850 komaj 17,937.000 ljudi. Najbolj so se torej razvila mesta v drugi polovici prejšnjega stoletja. Razvol bi gotovo še bolj napredoval, da ni prišla svetovna volna. Prebivalstvo Prage ]e naraslo od 225.000 leta 1910 na 676.000 leta 1920, Brna od 125.000 na 221.000, Budimpešte od 880.000 na 926.000, Aten od 167.000 na 293.000. Sicer pa je razvoj večine drugih evropskih mest tekom svetovne vojne zaostal. Pri 12 velemestih Nedčije lahko opazimo celo nazadovanje. Berlin in Dunaj, ki sta pred desetletjem štela še preko 2 milijona ljudi, sta padla na 1,903.000 In 1,841.000. Skoraj neverjetno pa je nazadovanje prebivalstva na Ruskem. L. 1914 je štela evropska Rusija 72 milijonov ljudi, po ljudskem štetju 1920 pa komaj 66 milijonov. Razmeroma najboli so nazadovala ruska velika mesta. Tako Je padlo število prebivalcev Moskve od ■■ 1,481.000 leta 1910 na 1.208.000 leta 1920. Preblvastvo Petrograda Da od 1,907.000 leta 1910 celo na 706.000 leta 1920. V celoti prebiva v vseh 14 ruskih velikih mestih za milijon ljudi n\anj, kakor pred enim desetletjem. Po s: ‘ičnih podatki. ki |ih Je napravila so\Y.tska vlada za bruseljski kongres leta 1923, ni pripisovati tega nazadovanja samo izsollevanju, marveč tudi veliki umrljivosti. Leta 1920 Je odpadlo na 10.000 prebivalcev Petrograda 406 rojstev In 545 smrtnih slučajev, v Moskvi pa je bilo 343 porodov in 409 smrtnih slučajev. Število smrtnih slučajev torej presega število rojstev, kar je za mesta, Nki pogrešajo dotok z dežele, usodepolno. Poglavje zase bi pomenjal razvoj velemest v Zedinjenih državah. Tam je možno najbolj proučiti naraščanje prebivalstva v velemestih, ker je išlo v tem vprašanju vse polno del. V vseh velemestih Zedinjenih držav Je naraščalo prebivalstvo rapidno, kar moramo v prvi vrsti pripisati velikemu dotoku delavskih moči. ki jih Je privabila cvetoča Industrija. Bslandija in Islandci. Islandiia je pri nas malo znana zemlja, čeprav je njena politična in državna samostojnost ravno toliko stara, kakor naša Ju-gos’ovanska. Do leta 1918 Je bila Islandija najprej kolonija, na to pa provinca danske kraljevine; komaj tega leta je postala sa-mostoina kraljevina, združena je z Dansko pa še danes po personalni uniji. Danski kralj Je obenem tudi kralj Islandije, sicer pa nimajo Danci na Islandiji prav nobene besede. Islandija je radi neugodnega podnebja silno redko naseljena dežela, na kvadratni kilometer pride komaj 0.9 prebivalcev. Otok Je gorat, najvišja gora Oerakta Jflckull ]e visoka 1960 metrov in po veliki večini nerodovitna ln pokrita v nekaterih delih z večnim ledom. Na Islandiji skoro nl gozdov in ne uspeva več žito. Jezik Islandcev Je starogermanštlna, ohranjena skoro v popolnoma čisti obliki. Na ta svoj jezik so Islandci ponosni in skrbno čuvajo, da ostane nepokvarjen, čeprav Se v trgovskem življenju in pri študlranju morajo posluževati tujih velikih jezikov. Tudi literaturo goje, ne more pa vspevati, ker se izdajanje knjig ne rentira. Edino večje delo iz svetovne literature, ki je prevedeno na islandščino Je Goethejev »raust«, katerega je prevedel narodni pesnik Pjarnl Jonsson fra Vogi. Prevod je bi tiskan s pomočjo državne podpore. Zanimivo le to. da je staro-germanščina na Islandiji tako dobro ohra-, njena, da Islanci prav lahko čitajo in razumno starogermansko »Eddo«. Središče islandske kulture in trgovine ter središče države je Reykjavik. Pravih mest na Islandiji sicer skoro ni. povsod se nahajajo le manjše ln večje naselbine. Islandci so dobrodušni in veseli ljudje, kljub temu, da žive v tako mrzlem podnebju. Njihovo življenje je patrijarhalno. Poznajo se skoro vsi med seboj in ne samo to, poznajo celo daleč v stoletja nazaj zgodovino vsake rodbine. Radi tega tudi nimajo družinskih imen, ampak samo krstna in se sicer kot nekdaj Srbi nazivajo »Jonov sin«, »Gislijeva hči« itd Tudi Žene ob poroki ne prevzamejo oficijelno moževega imena. Na svojo domovino so ponosni in jo ljubijo kot malokateri narod na svetu, zato pa v tujini navadno ne morejo živeti Dnevi na Islandiji so poleti brezkrajno dolgi, nekaj mesecev imajo skoro neprestano dan, po zimi pa nasprotno skoro vedno noč, ki Jo razsvvtljuja samo Čarobni severni sij. Ker žita in drugih takih poljedelskih pridelkov ne pridelujejo, so navezani stalno na uvoz, nasprotno pa Izvažajo meso. ribe ta volno. Islandski morski zalivi so najbogatejn na ribah gotovo na celem svetu. Med domačimi živalmi goje v prvi vrsti ovce, katerrn meso in volno tudi v velikih količinah lzva* žajo kakor ribe. Razen tega pa ima Islandija tudi mnogo premoga, žvepla in »»Katerih drugih rudnin. Na otoku So velikanski vodopadl, največ« v Evropi, ki se dajo primerjati samo še * afriškimi ini ameriškimi, tako da bi se lahko zgradilo velikanske elektrarne, če bi ne bilo vremenskih ovir. Izrabiti se bodo dale te vodne sile komaj takrat, ko »e bo električna energija močnega toka lahko prenašala brezžično. Kakor vsaka rnlada država, se mora tudi kraljevina Islandija boriti z raznimi gospodarskimi težko-čaml, vendar pa uspešno napreduje in je njena gospodarska bilanca skoro uravnove-iena Umeten zmaj. Ogromne predpotopne pošasti, o katerih pripoveduje često tudi pravljice vseh narodov, so že davno izumrle; poznamo jih samo po okostjih in okamenlnah. ki so še našle knservirane v zemeljskih plasteh. Znano pa je, da skušajo v zadnjem času filmska podjetja nuditi svojim gledalcem tudi take fau-tastične prizore, r katerih nastopalo zmaji in sploh živali, ki so živele davno pred kulturnim človekom. Tako si Je nemška filmska družba »Dekla-Bioskop« postavila pred letom nalogo spravit! na želatino znano nemško pravljično pesnitev »Die Niebelungeu« v katerem nastopa tudi strašni zmaj, katerega pokonča z mečem nemški junak Siegfried. Režiserji so si dolgo belili glave, kako napraviti zmaja. Model zmaja seveda nl težko napraviti, toda tak zmaj bi se ne mogel gibati in boriti z Siegfridom tako, kakor se za tako pošast spodobi. Treba bi biio torej napraviti takega zmaia. ki bi v resnici hodil, gledal, dihal, pil, bruhal ogeni in se sploh obnašal tako kakor prav pristni zmaj. Posvetovali so se z inženerji, ki so se na to dali na delo ln v teku več mesecev res dogotovili takega »živega Untverna«. Zmaja so si izdelali točno po modelu nekdanjega resnično živečega dinozavra. Oblika, velikost, zunanjost, borva, vse se je pristno ln točno kopiralo. V notranjščino tt ogromne pošasti pa so namestili nešteto kompliciranih strojev na električni pogon, da so služili za hojo, dihanje itd. Pri teh strojili je bilo tekom vaj in predstave zaposlenih mnogo strojnikov — vsi v zmajevem ogromnem telesu. Prišel je dan predstave in zmaja so namestili v Izbrani romantični pokrajini v neko podzemsko Jama Ko so operaterji prlpravlU svoje aparate, se je zmaj pričei plaziti popolnoma naravno, kakor da bi bil res živ. Iz jame. pogledal na izhodu na vsi strani In se odpravil na to k nižje ležečenu ribniku, kjer se Je napiL V tem pa Je prišel v bližino junak Siegfried z mečem, da pokončna strašno pošast Zmaj je povohal po zraku, pogledal divji na vse strani in ko je zapazil predrznega napadalca, se je zagnal proti njemu. Vnela se je borba. Zmal se Je zvijal, bil z repom kroti sebe, odpiral strašno žrelo ln bruhal proti napadalcu dim in ogenj, prav kHkor v pravljici. Končno je po daljši borbi Siegfried seveda zmagal, zabodel je 2maJa z mečem v vrat Jn pošast se je pričela tresti; iz rane na vratu |e brizgnila v ritmu srčnih utripov kri, iz žrela so tekle bele in krvave pene. Smrt-noranien se je zmaj zavlekel še do ribnika, hoteč piti vodo. tu pa je omagal In se zgrudil na tla. Njegova ogromna glava je »visela na skali ribnikovega brega. Vse gibanje ogromne umetne pošasti je bilo tako pristno in naravno, da bi opazovalec, ki ne bi vedel za strojnike, skrite v njenem telesu, mislil, da ima pred seboj v resnici pravega pravcatega živega zmaja. Zmal je dihal, obračal oči. vohal, sploh se Obnašal docela pristno. Izgotovltev tega zmaja — ki še vedno »živi« — je velik uspeh modeme tehnike. Kokosovi biseri. Marsikdo se bo začudil, češ, kaj je pa to —■■ kokosovi biseri. Kokos je palma, ki rodi velike orehe, v katerih se nahaja okusno In mastno kokosovo mleko, iz katerega so Izdeluje posebna raztlinska mast, ki le znana tudi že našim gospodinjam, to palmo pa poznamo pri nas večinoma samo po imenu. Kako naj bi potem poznali kokosove bisere, ki so v ostalem postali znani v širšem svetu kemaj v zadnjih letih. V 18. stoletju so Evropejci prvič čuli od domačinov na Sundsklh otokih, da se najde včasih, toda le redkokdaj v kokosovem orehu biser. Prvi tak bUer jo našel v kokosovem orehu nek evropejski raziskovalec na Cejlonu komaj L 1860. Od takrat je bila eksistenca kokosevih biserih dokazana ne oa tudi pojasnjena. Drugi kokosov biser je izmed evropskih znastvenikov dobil sedaj v roke dr. Hungcr in to istotako na Cejlonu. Dobil ga je sam pri odpiranju oreha in ga podvrgel kemični analizi, ki je pokazala, da sestoja skoro popolnoma iz Iste snovi kakor biseri Školjk. Po obliki so kokosovi biseri okrogli ali jajčasti, niso pa zdaleka tako krasni, čist! in svetli kakor živalski, zato tudi nimajo tiste visoke vrednosti kakor oni, kljub temu, da »o silno redki. Pri preiskavi se je komaj prt treh milijonih našel en oreh. ki Je vseboval biser. Vprašanje, kako nastane biser v školjki, je dolgo delalo preglavice raziskovalcem, skrivnost kokosovega bisera pa je bila primeroma hitro odkrita. Kokosovi orehi so zelo trdi. tako da bi Jih kal. ki se skriva v njih nikdar ne megla podreti, če ne bi imeli v ta namen že potrebnih lukenj v svoji obleki. Normalen kokosov oreh ima tri tak« kalne luknje, dobe pa se tudi taki. ki imajo samo dve ali celo samo eno. V vseh teh slučajih kal lahko najde izh >d in požene. Kakor se narava rada često poigra na vseh svojih področjih, tako se poigra tudi s kokosovimi orehi In zgodi se včasih, da kak kokosov oreh sploh nima kalne luknje. V tern slučaju, kal, ki je skrita v jedru, absolutno ne more prodreti na površino in posledic« tega je, da otrpne, se obda s posebnimi kremenastimi snovmi in okemeni. Na ta način nastane kokosov biser. Kako se ta proces sam vrši, pa seveda 6e ni popolnoma znano. Smeinice. Zakonska idila. »Toda, Milani Ti si irv vendar prisegel, da me boS ljubil vse Življenje!« »Res je to: samo nisem mislil, da bo? živela tako dolgot« i Račun. Profesor: »Mislimo si, da itnaJ pet tisoč dinarjev In bi rad kupil konja. L’ stane deset tisoč dinarjev. Kaj boš napravil?« Učenec: »Poročil bom dekle, ki ima d*, set tisoč dinarjev dote!« Hladnokrvnost. Lopov se s težave spravlja skozi okno. Vidi ga star gospod ia ““J« i ,eea pa Vam res ne morem od* pustiti, da plezate v hišo skozi okno. Ito j« v hlsl vendar dvigalo lu ai v blagajni niti vinarja ft * V naletem stanovanju. »Rekli ste mi, da pazite na največjo snago. Oprava pa je tako prašna, da bi nanjo lahko napisat svoje Ime!« »Srečni Vi, da znate pisati; jaz ne po* znam niti črke!« Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik: 2eiezn!kar Aleksander. Tisk« »Zvezna tiskarna« v Straa 6. »NAtfUDNl u^CVISiK«, e. sirila 1924. Ste /. 83. Mtss: Še nekaj o srcih. Moja domovina je napredna. Pri nas plače jo bluea, smučkajo se, brcajo žogo. In še več! Predvojna vas je postala pravo velemesto. Tatvina, rop, umor, samomor, iuževno in »obično« vlačugarstvo — vse >e vrsti kot v prekrasnem araeTikanskem filmu. « Pa tudi to ni dovoli! V svojem stremljenju, da bi mlado velemesto v vsem prekosilo ostali svet. »no naravnost podpira zanimivo metamorfozo iz »nič« v »mesto«, ki se ga Imenuje samo še s spoštovanjem. Kako te -napredovalo. Lahko se že ponaša z /lomilci in pretepači, ki ne izvršujejo »poklicno« svoj posel, ampak ga izvajajo le kot »šport!« Šetajo se po strehah, tradejo pri belem dnevu, skrivajo se po japoldograjeni strugi rečice, ki krasi »velemesto« s svojo razmetano posteljo. Kaj je vlomilcu zato, če se pobrati s podgano — in se s ponosom zaveda, da '.abava s spretnostjo in umnostjo senza-:ije-gladne meščane. L e-ti so trenutno pozabili na najmodernejše športnike. Nekaj novega je in novo!l • Na pošti je »antena« in velemeščani /ahko doma poslušajo pariški koncert! »Pariš«. Jezik prijazno zacmoka, v ustih se steko sline, nosnice, zadrhte, oči se zavijejo, srce zadrhti — Pariš mika kot ocvrto pišče! Bilo je, da so velemeščani poslušali koncert iz bajeslovnega Pariza, ki se jim ie zdel tako lep, kot da ga godejo angelci, ko je nepričakovano vdaril v davno razpoloženje glas: V Ameriki raj! Srce umolknilo! Obnesla se je reduk-iija src!« Mahoma so velemeščani pozabili na pariški koncert. Planili so v mesto in raznašali skoraj neverjetno vest. Gostilne so oživele, policijska ura se je pomaknila dlo jutranjih svetlob in zjutraj — vsi časopisi so že razlagali skrivnost o »redukciji src.« Tri dni potem so bile vse izložbe, reklame etc. okrašene s srci--- Velemesto je postalo melanholično, trepetalo je pred trenutkom, ko se bo tudi njemu odprl raj. Pravzaprav pa pred onim trenutkom, ko ga bo spet zapravila Eva — če ne Adam! Človeško razpoloženje je simsonova črta. Gori, dali v veke,.. Tudi velemeščani so preboleli svojo bojazen in sledili so sleipo amerikanske-mu duhu. Evropa se je postarala — ni več samostojno ne mislila!, ne delala. »Redukcija src«, poplavila je tudi mojo domovino, ki ie s svoim Širnim obzorjem in s pomočjo mladih dvignilo t izmene. J ’ 7 Ta poteza ni najboljša, kar je sicer Aljehin sam opetovano preizkusil. Kmet izgubi zaslombo, a kmet d4 postane popol*, noma odrezan. Bistvo pa je, da beli z i*" gubo tekača za konjiča ne doseže noben® ugodnosti. Bolje bi bilo Lg5 ali Lg3. 8 Mala oslabitev *kraljevega krila, ki ^ tem slučaju ni nikakor brezpomembna, ker obvlada črni tekač vso dijagonalo do h3. 9 Tu je imel beli zadnjikrat priliko, d®' si vstvari zadovoljivo igro. S potezo Sg» bi bil izzval lahko potezo g7—g6 ter zrahljaj . tako utrdbo nasprotnika; nakar bi s« bil vrnil s konjičkom na f3, da zagrozi napredovanje f kmeta. Ako bi skušal to črni preprečiti z f7—f5. bi si s tem zatvoril dam*i skega tekača ter oprostil polje e5 nasprot-; nemu konju. 10 Lasker takoj zabrani nevarni skok konjiča ter se s tem popolnoma zavaruje. II Brezpomembna poteza, ki privede do skorajšnjega umika. Bolje bi bilo Tfel s sledečo Lfl. 13 Lasker prične z navalom na d-kmeta. 13 Krčevita poteza! Boljše: Tadl s sledečo Lf5. 11 Bolje bi bilo Lf5, nakar bi se potezo Lh5 zabranilo z Lg4. 18 Doseže odločno oslabitev kraljevega krila. “ Napredovanje belega b-kmeta žal nh privedlo do drugega nego do izmenjave b-kmeta. .i I 17 Da zabrani izhod konja, ki pa vendar pride po drugi poti v igro ter donese odločitev. 18 Grozi z vpadom na f4. j 18 LaskeT dokaže svojo igro nasprot* niku sleherno pogreške, v prvi vrsti osam*, ljenje d-kmeta, nato izrahljanje kraljeve?*' krila, ki končno privede v pogibelj. — Načrt je jasen, ter napad L. dosledno izvaja: točka h2 je Ahilova peta nasprotnika, ki se da }e‘ enkrat varovati s konjičkom. S pomočjo črnega konja prepreči L. tudi to možnost j *° Oprostilna poteza za konja! 11 Beli poizkuša z zadnjim sredstvo#' z oslabitvijo nasprotnika potom izmenjav* 83 Odločitev! Na: Sg5 bi udrla kraljih, na h2 ter s ledečo fg zadala kralju smrt#' udarec, ker bi pridobila konja z Dhl X te1, bi vrhutega padel kmet-h. " Bolje nego Sh3 :+. , ” Obupne poteze. Ako vleče tekač, sled' Dh2 + poleg Dhl + s pridobitvijo konja. ' 35 Črni zamore zmagati že sedaj n. Pr> « z Df6: v lahki končni igri, a Lasker zasle' duje bolj vzvišeni načrt. ! 36 Uniči protinapad. Ako bi bil potegO“ i ed, M gh zamogla zavlačevati konec. 37 Beli se vda ;kajti ako na g6 dvakran j vzame, izgubi s Tg2 + figuro, a grozi j vrhutega Lg3. — Sijajna partija! pravkar Izmolil ta rožni venec budalosti, In ga jezno nogami pohodil. »No,« je rekel včasih in se potolkel po prsih na mestu, kjer je srce, »struna je počila, odpovejmo se!« In ker je že dolgo časa vsakemu njegovemu poskusu, da bi delal, sledilo podobno razočaranje, se ga je lotila neka taka obupna potrtost, ki strmoglavi najmočnejšo samozavest In stopi najsvetlejše duhove. Zares ni nič strašnejšega, kot so oni samotni boji, ki se unamejo včasih med trmoglavim umetnikom ln uporno umetnostjo, nič ni ganljivej-šega kot ona razvnetja, pomešana z rotitvami, ki so sedaj proseče, sedaj zapovedujoče naslovljene na Muzo, ki se ti upira ali pa beži pred teboj. Najhujše duševne muke človeške, najglobokej-še rane, zasekane v živo srce, ne povzroče muke, ki bi bila podobna oni, ki jo občutiš v teh urah ne-potrpežljivosti in dvoma, ki tako pogosto nastopajo za one, ki se posvete nevarnemu umetniškemu poklicu. Tem hudim krizam je sledila mučna potrtost; tedaj je preživljal Rudolf cele ure kot okamenel v topi nepremičnosti. S komolci naslonjen na mizo, z očmi, nepremično uprtimi na svetel krog, ki ga je črtala njegova svetiljka sredi tega lista papirja, »bojnega polja«, kjer je bil njegov duh vsak dan premagan in kjer je bilo njegovo pero strohnelo, ko je sledilo nedosegljivo misel, je videl, kako stopajo mimo njega, kot podobne čarodelne svetilnice, s katerimi zabavamo otroke, fantastične slike, ki razgrinjajo pred njim panoramo njegove preteklosti. Najprej so prišli delovni dnevi, ko je vsaka ura bila Izpolnitev kake dolžnosti, noči, posvečene Študiju, ki jih je bil preživel v družbi muze, ki je bila prihajala, da je s svojimi dražmi ozaljšala njega samotarsko ln potrpežljivo ubožnost. Tedaj se je z zavidnostjo spominjal samozavestnega ponosa, ki ga je opajal rekoč, ko je bil dovršil nalogo, ki mu jo je bila dala njegova lastna volja. »Oh! Nobena stvar te ne odtehta,« je vzklikal ob takih prilikah, »ničesar ti ni enakega, sladka utrujenost po naporu, ki napraviš blazino brezdelnosti tako sladko! Ne zadovoljitev samoljub-lja, ne mrzlično poželenje, ki ga ugasneš pod težkimi zagrinjali skrivnostnega pristenka, nič ne odtehta, ničesar ni enakega temu poštenemu in mirnemu veselju, temu legitimnemu samozadovoljstvu, ki ga daje delo pridnim kot prvo plačilo.« Z očmi, še vedno uprtimi v te vizije, ki so mu še nadalje risale prizore minule dobe, je šel po vrsti po stopnicah šestih nadstropij v vse podstrešne sobe, kjer je bil stanoval v svojem pustolovnem življenju in kamor ga je vedno spremljala muza, tedaj njegova edina ljubezen, zvesta In vztrajna prijateljica, ki se je dobro razumela z ubožnost j o in ni nikdar prekinila svoje pesmi, polne nade. Sredi tega rednega in mirnega življenja pa se je naenkrat pojavil obraz ženske; videč jo vstopiti v ta dom, kjer je bila doslej edina kraljica in ljubica, je pesnikova Muza žalostno vstala in prepustila mesto novodošll, v kateri je bila uganila tekmovalko. Rudolf se je obotavljal za trenotek med Muzo, kateri je njegov pogled govoril, naj ostane, medtem ko je privlačna kretnja govorila tujki, naj pride. Kako naj bi bil zavrnil to dražestno bitje, ki je bilo prišlo k njemu z vsemi zapeljivostmi lepote ob njeni zori, ta majh- na usta in rdečkaste ustnice, govoreče naiven drzen, jezik, poln sladkih obljub; kako naj odtežfle svojo roko tej beli ročici z modrimi žilami, ki se je božajoče iztegovala proti njemu? Kako naj z*' podi od sebe teh osemnajst cvetočih let, ki so Že 8 svojo navzočnostjo napolnjevale sobo z vonje*1*, mladosti in veselja? In potem je s svojim nežnii^ | sladkim glasom tako dobro pela pesem Izkušnjave S svojimi nežnimi, živimi očmi je govorila: Ljuh^ zen sem; s svojimi ustnicami, na katerih je cvete poljub: Naslada sem; z vsem svojim telesom sle®" njič: Sreča sem, tako da se je Rudolf dal uje^V (Dalje prihodnji^-) Opal, etamin, pongV svilene m— in iz surove svile Svileni-trikot-jumpen* i v vseh najmodernejših barvah. ! Narodne bluze, domače ročno del°; • Volnene pomladanske jopice in volneni jumpe^j j Damsko perilo. Jumper-moderčki, predpasniki j*"; j Sifon od Schrolla, angleško platno, blago za 1 erje • obleke in drugo razno manufaktumo blago, vs • na metre ! Srečko Vršič. Ljubljana \ _Selenbursova ulUa 3 __. { Po pošti se dnevno razpošUf^ i i } i | \ r I km RUSSKAJA PEČATI RUSKIH KNJIG kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane I Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I Samopravda: Epohalna iznajdba ruskega znanstvenika,. Brezpritneme žrtve ruske revolucije kri, glad in trpljenje stomilijonskega naroda niso bile zaman. V premnogih panogah znanosti so prevzeli Rusi svetovnp inicijativo. V tem oziru treba omeniti na prvem mestu rezultate fizikalnega instituta v Moskvi pod ravnateljstvom Petra La-zareva, ki se je mudil pred kratkim kakih 10 dni v Rimu, častno sprejet od italijanskih učenjakov, njim na čelu od ministra Corbino, fizika svetovne slave. On, Umberto Bianchi, častni spremljevalec Lazareva po Rimu, piše o delih moskovskega fizikalnega instituta; povdarja največjo epohalnost predvsem rezultatov, ki pomenijo popolno revi-zijo fiziologije živčnega sistema, razlo-živši jo eksaktno po splošnem konceptu elektronov. Lazarev je dognal, da oddajajo živčni centri prave in pristne elektromagnetične Hertzove valove, z dolžinami podobnimi radiotelegrafičnim. Po Lazarevu človeški možgani »oddajajo« in »prejemajo« kakor kakšna brezžična postaja. Isto 'je trdil že leta 1898 slavni hruški izumitelj v USA, Nikola Tesla, ki je napravil leta 1898 zanimive poskusi kako n. pr. vodi ladjo na večjo distanco brezžičnim potem. Potem je v Klasični razpravi »The problem of nicreasing human energy« (Problem Dojačanja energije) v »Century Magajne« od junija 1900 dobesedno rekel, da je »vsak človek enostavno »auto-®a«» dotiran z možnostjo gibanja, odgovarjajoč zunanjim učinkom na čutne organe in misleč in delujoč njih.« . Italijan on. Bianchi opozarja svoje ojake-znanstvenike, naj pozorno slede j*®1 genijalnim študijam slovanskih fizi-katerih delo prihaja nehote 2e v ziologijo, in katerih rezultati obetajo -dpreti nedogledne perspektive. Spominjam se na uganko svojega »ošolca po uri veronauka. Vprašal je: »Angeli so bitja, ki imajo um, prosto ,0,Jo, telesa pa ne; kaj pa so ljudje?« - Odgovoriti je moral sam: »Ljudje so ltte, ki imajo telo, uma in proste volje Pa ne«. pa ni še vedel ne o Tesli ne o Lazarevu, ki degradirajo namišljeno člo-vesko »dostojanstvo in kraljevanje v naravi« na enostavno brezžično postajo, Katero imenujemo »automa«. Da dve brezžični postaji občujeta, mora regulirati prejemalna dolžino in Kombinacijo valov točno po oddajalnl. Treba priti samo na to, kako se regulira jakost in dolžino ter kombinacijo valov enega »automa«, ki naj prejema, z onimi drugega, ki valove oddaja, pa , dobimo sistematski razvoj telepatije, ki se je dokazano že tolikrat ponovila med ljudmi, vezanimi po izredni ljubezni, vdanosti, prijateljstvu itd. Treba samo najti, kje so brezžične postaje gospodarjev nad človekom, pa bq razložen »angel varh« in »hudobni duh«. Človek »automa« se pokorava naj-koru brezzičnih bohemov v Olimpu, ki so najrazličnejših potenc, alir, ple-zirjev m muh. Vsak ima posebno dolžino m kombinacijo valov. »Automi« pa so občutljivi za valove ene vrste bolj kot za druge. Iz tega slede različni značaji, zmožnosti, ljubezen, sovraštvo, komedije in tragedije, sreča in nesreča. Naš svet je lobaratorij, v katerem so fantomi« objekt bohemskemu Olimpu, katerega si moramo predstavljati kot potentno brezžično postajo, bog zna kje, morda nekje na Marsu, odkjer slišijo nekateri večkrat valove rasti, in brez potrebe si delamo skrbi za odgovornost za to in ono, za katastrofe svetovnih vojn, kampanilne politike in zasebnega življenja. Človeštvu ni treba gledati drugega kakor da regulira valove svojih avto-mov tako, da bodo sprejemali samo depeše dobrodušnih brezžičnih bohemov, da bodo pa nepristopni za one brezžičnih tragedov, tragikomedov in ko-medigrafov. Predvsem naj se goji valove za lahko opereto, pa tudi kaj resnejšega je lahko vmes. In pa valove, ki prinašajo dobre zveze, ljubezen in srečo; valove romantikov. Neprijetnejši so valovi trdega dela, bodisi telesa in duha, borbe, napora. No, pa se že še dobi »autome« tudi za to; imenujejo se »idealisti«; kandidirajo za najvišjo brezžično postajo »Olimp«. Z gojenjem ljubezni v šolah in življenju, zasebnem in javnem, se bo dalo morda res prirediti v mnogih generacijah »autome« za prejemanje samo ugodnih brezžičnih učinkov z Olimpa; to bodo gledali »ta žleht bohšmi« v Olimpu, da so postali »ailtomi« gluhi za njih muhe in spletke, hudobije in špase; iz dolgega časa bodo najbrž sami regulirali svoje oddajne valove po »ta fajn bohemih«. Ampak »automa«, boj se Da-najcev, četudi pošiljajo darove! Vzgoja in omika, civilizacija in kultura, organizacija in ljubezen je torej edini način, da se »automi« napravijo sprejemljive samo za valove, ki dona-šajo pravo srečo. Kam sem zašel v poročanju o skupnosti fizike in fiziologije? V fantazijo in filozofijo! Bog i bome, res ni m°i med vsemi temi? Najbrž ni, narta (>si = »vse vrvi«; vse je samo »ena«, ki se proliva v centiljonskih permutacijah in varijacijah. — Predaleč sta me zavedla Lazarev in Tesla, ki sta načela uganko življenja potom eksatnih ved. Čast Vama, ki sta potencirala svoje prajemalne živčne postaje na najvišjo sedanjo stopnjo in ču-jeta najtežje brezžične valove znanstvene Minerve. Želim Slovanom še mnogo takih »automov«, zasluženih od Mesijanstva ruskega naroda, ki je za nas vseh trpel, a tretji dan od smrti vstal in v nebesa šel. Italijanski znanstveniki odkrivajo svetu veličino ruske znanosti; mi pa, razmesarjena, v zapad segajoča desnica Slovanstva, od antante raztrgana občutljiva koža, verujemo raje sovražni-kom Rusije, nego njim samim, na katere bi morali biti ponosni, našim velikim bratom Rusom. % VeaSrio zadnje novosti ^ I MM® i © šeleoburffiava ulic 3 ® ^ Gričar & Mejač, g Sven H edin: Notni pehsd v puščav!. Šah Sevar, »jahajoči kralj«, glavar-nekega bojevitega plemena v zap. Belučlslatiu, sedi nekega večera, puhaje iz pipe, ob taborskem ognju pred svojim črnim šotorom, cigar platno je razpeto preko tamariskinih vej. Pripovedovalec pravljic je ravnokar umolknil. Tedaj se bližata v usodni temini dva belooblečena moža z belima turbanoma okoli glave. Privežeta svoja dromedarja in se spoštljivo priklonita pred šahom Se-varjem; ta ju pozove, naj sedeta in si nali-jeta čaja iz železnega vrča. Mahoma oživi vse naokoli. Še drugi možje pristopajo k ognju; vsi nosijo dolge puške, sulice, sablje in bodala. Nekateri vodijo dva do tri dromedarje na uzdi. Zdaj sedi štirinajst mož okoli plapolajočega ognja. Čudno tiho je v tem krogu; in šah Sevarjevo lice pokriva svečana resnoba. Končno vpraša: »Vse pripravljeno?« »Da, gospod« zadoni od vseh strani. »Ali je rog napolnjen s smodnikom in svinec v mošnji?« »Da!« »Alehi za vodo polni?« »Da!« »Živila v torbah?« »Da, gospod. Datljev, kislega sira in kruha za osem dni!« »Predvčerajšnjim sem vam pravil: to pot je na vrsti Bam. Bam ima mnogo prebivalcev. Če nas zapazijo prezgodaj, pride do vročega boja. Preplaviti se,moramo kot šakal iz puščave. Je 500 kilometrov, štiri dni ježe. Zopet strmi šah Sevar nekaj časa v plamen, nato nadaljuje: »So džamba sveži?« »Da!« »In deset drugih dromedarjev za plen?« »Da!« Zdaj se dvigne, in vsi možje slede njegovemu vzgledu. Njihovi divji obrazi se svetijo v ognjenem blesku bakrenordeče. Niso tatovi, tatvino smatrajo za ponižujoč poklic. Toda ropanje in plenjenje jim veljata ket viteški šport in njihova slava je število sužnjev, ki so jih naplenili v svojem življenju. »V sedlo!« ukaže glavar s pritajenim glasom. Muškete vržejo preko ramen in ropotale udarjajo puške proti visju, koder so pritrjeni rog s smodnikom, usnjena mošnja s kroglami, kresilnik, jeklo in netilo. Za pasom tiče bodala: uzda In podprsnica sta preskrbljeni že naprej. V trenutku sede možje v sedlu. »V Allahovem imenu!« zakliče šah Sevar. in v lahnem diru se spusti krdelo v noč; Slede znani stezi; zvezde služijo kot kažipoti. Dan se svetli, solnce vzhaja, in naprej proti Bamu kažoča senca dromedarjev pada n a trdi rumeni pesek, koder ne raste nobena bilka. Niti beseda se ni spregovorila ponoči. Ko pa je bilo prvih 120 kilometrov prekoračenih, reče glavar: »Počivali bomo ob izviru bele vode.« Tja dospevši, napolnijo mehove s svežo vodo in puste dromedarje piti. Potem se umaknejo v bližnje gorovje, koder prežijo vroče podnevne ure. Ne taborijo nikdar ob studencih, koder se lahko naleti na druge ljudi. Ob večernem mraku so zopet na sedlu. Noooj jahajo hitreje kot prejšnjo noč in se ustavijo zjutraj ob nekem slanem studencu. Tretjo noč prično dromedarji težavneje nihati, in ko vzide solnce, visi pena v belih kosmih na njihovih gibljivih ustnicah, ki Jih nepotrpežljivo grizejo. Trudni niso, toda ™PA,in sJa^e volje, in koža nad njiho- vi se napihnila kot dva zvo-n^rl? 1 »ie gJe divil tov proti zapadu. In naprej drvijo dromedarji brez podžiganja jahalcev v prevračajočem se oblaku prahu. Zdaj leži za njimi tudi zadnja puščavna steza, po kateri se tu pa tam vleče kaka karavana in v divjem begu gre preko trdo-zmrznjenega, solnatega greza. Nič živega se ne pokaže tu, niti zašel vran alt jastreb, ki bi mogel bamske prebivalce posvariti pred pretečo nevarnostjo. Brez počitka srre ce! dan naprej. Tako nemo in tiho Je krdelo jezdecev kot puščava sama, čuje se le zateglo sopenje dromedarjev in ropatanje njihovih kopit parkljev po trdih tleh. Ko širi večerna zarja svojo škrlatno odejo črez puščavo, je le še 20 kilometrov do vasi. Tedaj je ustavil šah Sevar svojega dromedarja. in kot bi se bal, da bi se čul njegov glas v Bam, je zaklical polglasno: »Stoj!« Lahen žvižg Jezdecev, in živali upognejo kolena ter ležejo. Jezdeci skočijo iz sedla in zvežejo dromedarjem prednje noge s kratkimi vrvmi, da se živali ne morejo dvigniti, uteči in tako izdati načrta. Vsi so na smrt utrujeni in se stegnejo po tleli. Nekaj mož spi, druge drži razburjenje pokonci, štiri straže čuvajo na različnih straneh. Cilj roparskega pohoda se ne vidi, pač pa gore, ob kojih vznožju leži Bam. Ko bi le že bila noč tu in varstvo teme! Dan je bil brez vetra in vroč. Zvečer priveje lahen vetrič od severa, in šah Sever se smehlja. Burja bi bila prisilila njega in njegove jezdece k ovinku, da ne bi prezgodaj vznemirili vohajočih vaških psov. Zdaj je ura devet. V eni uri spi ves Bam. Jezdeci so s svojo večerjo- gotovi in spravijo ostanek tatljev. sira in kruha zopet v torbo. »Ali naj izpraznimo vodne mehove, da olajšamo za napad živalim težo?« Vpraša neki Beluči. »Ne,« odgovori šah Sevar, »mogoče ne pridemo več do tega, da bi napolnili pred odhodom naše mehove v vasi«. »Zdaj je čas,« reče nato, »pripravite orožje!« Zopet zahajajo in jašejo počasi proti vasi. »Ce se pokaže kaj sumljivega, po-jaham hitreje, in vi mi sledite, VI trije s tovornimi dromedarji ostanite zadnji v vodu.« Kot sokoli gledajo roparji svoj cilj. Po-»lagoma se dviga na zapadnem obzorju obris gore. Se 5 kilometrov, toda njihove oči, ki jih je življenje na prostem poostrilo, razločujejo že vrtove v Bamu. Prihajajo bliže In bliže. Tedaj zalaja neki pes — neki drugi se pridruži — vsi vaški psi se zdaj oglasijo; zavohali so dromedarje! »Naprej!« zakliče glavar. Pod vzpodbujajočimi klici jezdecev podvoje dromedarji svojo moč. vedo, koliko je od njih odvisno. Njihove glave, leže z zemjo skoro vzporedno, drve, obkrožanl od kosmov pen in oblakov prahu. Lajanje psov postaja vedno bolj divje, nekateri pritečejo že dromedarjem nasproti. Zdaj doseže divja gonja vaški vhod. Oglasijo se obupni klici, speči se prebujajo, žene in jokajoči otroci beže proti goram, za urejeno obrambo ni več časa, prenagel je bil napad; manjka voditelja,. Kot preplašene kokoši tekajo nesrečneži okoli, in roparji jih popadajo, šah Sevar sedi vlsokovzravnan na svojem dromedarju in vodi napad. Drugi poskačejo doli in premagajo tri može, dvanajst žen in šest otrok, ki jih v naglici povežejo in dva Belučija jih stražita, medtem ko preiskujejo drugi roparji sosedne hiše. Njihov plen sta dva mlada moža, ki se zaman upirata, dve vreči žita, nekaj pohištva In vse srebro, kar so ga mogli najti. »Koliko sužnjev?« rjove šah Sevar. »Dvajset trije!« se glasi z več strani. »To zadostuje, naložite!« Sužnje in ukradeno blago privežejo na dromedarje. »Hitite, hitite!« kliče glavar. »Isto pot nazaj!« V naglici odhoda nastane strahovit nered, nekatere živali so se zapletle med vrvi drugih. »Nazaj!« Bistro oko glavarjevo je odkrilo bližajočo se tropo obo- roženih mož. Trije streli iz puške jekMfcs-nenadoma skozi noč, in šah Sevsr s* zvrne-vznak iz sedla. Njegm’ droiue<.W se splaši in zdirja proti puščavi. Lev« noj« jeidete- vi visi v stremenu, in njegovo xiav* s« vleče po prahu, ki zuru-ii krvni tok fi*jlise rane. Nato pa zdrsne nora iz stremen*: »la-bajoii kralj« leži kot mrlič pred vrati Bam. Še neki drugi rop;:r je iezlio raiijen in vaščani ga pobijejo. Bam a je piebudil. V vrv zamotane dromedarje zajamejo s sužnji ja z ostalim plenam. Toda dvajset jezdecev In deset tovornih dromedarjev je, zasledovanih od nekoliko razdraženih psov. Izginilo v temi. in pogreša se šestnajst vaščanov. Ves napad je bil delo pol ure. Tv noč ne spi nihče več v Bamu. Zdaj morajo vzdržati dromedarji' najhujše; nositi imajo dvojno težo, toda naščuvani koi na lovu drve naprej. Nepretrgoma gre skozi vso noč in skozi ves naslednji dan. Tu pa tam se roparji ozro. Ob slabem studencu počivajo iirvič; opazovalci zasedejo bližnji grič. Jedo, pijo in se pripravljajo za nadaljno ježo. Niti minule ni zgubljati. Ujetniki so ohromeli vsled strahu, mlade deklice napo! zadušene od joka, neki majhen deček v raztrgani srajci zaman kliče po svoji mamici. Drugi izmed uropanlli otrok so se jokaje utrudili in so vkijub silnemu guganju med ježo oslabljeni zaspali. Z belimi trakovi zavežejo ujetnikom oči: sicer si zapomnijo pot in uteko prej ali slej nazaj v Bam. Potem se nadaljuje divja ježa, in po osemdnevni odsotnosti je truma jezdecev zopet doma s svojim plenom, toda brez svojega glavarja. S sužnji ravnajo lepo in — čas zaceli vse rane! Pievel V. E. P. UUBLJAN/KI DVOR Z najvefttm zanimanjem pričakovani novi veliki ftUCHOWETZKY FILM: Drema v e dej. — V glavnih vloiah Aud Efjctie Nisss ’ in Hlfons Fryland. Predstave ob nedeljah: pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. — Ob delavnikih: 3., pol 5., V48. in 9. uri. MERAKL LAKOVE’ ŠTUK’ EMA3LE, KISTOVE I 3AMAČNO CISTI FIRNIS NA3BOL3E KAKVOČE NUDI medič-zankl DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA Maribor novi sad PODRUŽNICA SKLADIŠTE TVORNICE: Ljubljana - medvode Najokusnejše darilo za ¥elfko noč so brez dvoma Tagorjeve pesnitve »»VRTNAR «. Izšle so v lični luksuzni izdaji, usnje z zlato obrezo, in stanejo izjemoma samo Din 50 —. ZVEZNA KNJIGARNA Ljubljana, Marijin trg 8. Mii ii Konfekcijska trgovina Brata Mi i Liljani Zidovska ulica 5. Vsled popolne opustitve te stroke razprodajava pod lastno ceno obleke za gospode, perilo, kravate, {tamnl/n bnff;|mn raznovrstno ma-ovratnike itd. liutlilab nUMuulc, nufakturno blago. Popusti pri blagu in oblekah 30% ceneje kot drugod 1 Zahtevajte povsod ..Narodni Dnevnih"! 1. zelo močni 2. krasna oblika S. lahka hoja 4. niške cene imajo čevlji veletrgovine R. Stermeekl, Celje s kline! podbite čevlje iz kravine, teletine { in boksa Izdelajo domači čevljarji. f Cenik zastonj. Trgovci engros cene. f TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA IZpopuužnueTH Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi). KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000'- Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Naribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica i Konjice MtfaHOravograd _ ------- Brzojavi: Trgovska. Telefon: 139, 146,456. - Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vice!, Maribor, Slavni trs it 5 brez najmanjšega ropota. Zastopstvo : LUD. BARAGA, Ljubljana 51 Selenburgova ulica 6/1. « FB9HC man, Mažo. z. v Domžalah pri Lubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga t Celju, Gosposka ol. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št. o. na dvor. Kovačevič &Tršan, družba za električno industrijo d. z o. z. AVTO-VOZI BREZ-3ENCINA KURI-Z-OGUEM ZAHTEVAŠ-PROSPEKTE DUGO-HAG L3U&L3 AN A- BOHORičEVA-UL.* 24 TEL-560 Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev In električnega materijala. — Cene izredno nizke. — Postrežba točna. — Na ieljo poset Inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, teief. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, teief. 239. Zaloga porcelana in stekla PR. BERNHARD-OV SIN IMEJITEUJ GUSTAV BERNHARD MARIBOR, Aleksandrova c.17 NA VELIKO I Telefon 30. NA DpOBNOl Delniška glavnica Din. 60,000.000 CentraSa (začasno) Ljubljana Rezerve: Din. 32,515.000 Podružnice Korčula Kotor Kranj Utemeljeno 1870 Tovarna umetnih brusov in osi priporoča v nakup svoje, svetovni slas uživajoče izdelke: Beograd Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice Sarajevo Split Šibenik Zagreb Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje Oblastveno dovoljena - Naslov za hrzojave: JADRANSKA - -Amerikanski oddelek — Potniški urad-- INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Ovile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New 7ork City. Swaty-kamen, znamke »Alumin«, Swa-ty-kamen »Diamond« in »Swatyn«, najboljše povlačilne kamne za britve, nadalje po-vlačilne kamne za orodje, Swaty-kainen »Rapid« v vseh zrnatih vrstah iri Swaty-kamen »Grizlith«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte »Swatyn«, brusne kamne za kose, znamke »Swatyn«, iz izvrstne brusne tvarine. Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov in odlomkov, kakor tudi gladilnlh in Carborundum-plošč vseh mer in ’aznih zrn. Najboljše žagine brusne plošče v treh velikostih in dveh jakostih. Vsakovrstna brusilna In likalna sredstva In končno naravni brusni kamni ter drčalnlkL Mestni trs 10 SPLOSNA KNJIŽNICA Cena oglasom do 20 *>2sed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 2i, para z davščino vred. jj^j » v*. J St 1. I. Albreht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . . Din 12'— Din 17' / „ 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. ... „ 16'— . 72 ) „ 3. 1. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.. 105 str. » 12-— . 17 j . 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str. . 20'— » 26 v , 5. Pran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna In njegova ' družina, veselomodre črtice I., 72 str ».......... S’— » 13 ) , 6. L. Nov4k: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, po- ) slovenil dr. Fr. Bradač, 45 str................. 6 — , 11 \ . 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino pri- ( redila Utva, 111 str........................12-— , 17 { , 8. E.Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V, 536 str. , 22-— , 28 ) „ 9. Dr. Fr. Veber: Problem! sodobne filozofije, 347 str. » 24— , 30 ) » 10. I.Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55str. , 6'— . 11 ) .11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična > povest v 4 slikah, 84 str....... ............12 — » 17 ; , 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v J 4 dejanjih, 91 str...... ................. „ • 12-— » 17 ) . 13. V. M. Garšin: Nadežda Klkolajevna, roman, poslo- ) venil U. Zun, 112 str............-....... + 10•— . 15 , .14. Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, po- ' slovenil dr. Albin Ogris, 236 str...............26-— . 32 > .15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, ro- ) man, prevel P, V. B., 239 str..................15 — , 21 ) , 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str. .......... , 15’— . 20 , . 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel ! Mirko Pretnar, 80 str...................... . 9-— , 14 l . 18. Jarosl. Vrhlicky: Oporoka Inkovskega grajSčaka, ve- ) seloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . , 6’— „ 11 ) .19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka \ v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.......16-— . 22 J , 20. Jul. Zeyer: Gotnpači In Komurasaki, japonski roman, ' iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str......... . . 14-— » 20 ) „ 21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str . 8-— . 13 ) . 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil » Fr. Pogačnik................. 14 — , 20 j »23 Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. . 9 — „ 14 ) Znanstvena zbirka (veliki 8° format) ; ) St L Dr. L Čermelj t Boikovičev nauk o materiji — pro- ) štoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. . ie-— . 23 i Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine. SGmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih! Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je? Moj zverinjak knjica s 45 slikami 2u k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6' Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na t r d e rit močno vezanem kartonu Din 15’—. Mladi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4*— Črnipeter staroznana, vesela družabna igra ca zimske večere. 1 igra Din 4*—. Na novo IzSla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani • knjižici Din 15'—. Vse se dobi v Kdor se hoče udeležiti na okrožne pošiijatve in zamenjavo znamk, naj piše na upravo lista pod šifro: »Krožek«. detajlist, prvovrstna mo£ samo z najboljšimi referencami se tako) sprejme v veletrgovini R. Steimecki, Celje. veliki, svetli, suhi in zr' odda Pokojninski zavod, ‘ sandrova cesta 12. ___ v sredini trga Laško v najboljšem stanju z 9 sobami in 3 kuhinjami, velike in snažne kleti, pri hiši ograjen vrt, v bližini trga ob poti v Rimske toplice 4 njive — tudi za stavbišče se ugodno proda. Poizve se pri Blaž Zupanc v Laškem. dobro ohranjena se prO<** izve se Poljanska cest« se sprejemajo rabljene britvice (Gilette, Mem itd.) v drogeriji »Adrija«, Šelenburgova ulica 5. odrezki od parket in žage bukova in hrastova, dolga po Din 25'— za 100 kg., kratka po Din. 30'— za 100 kg. in žaganje od trdega lesa po ugodni ceni oddaje dokler traje zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4 Išče službe pri kaki večji lesni trgovini, je popolnoma vešč te stroke Nastop in pogoji po dogovoru. Naslov pri upr. lista. s hrano oddam takoj jakom ali gospodom. pove uprava lista. kuhinja in 1 soba v mestu ali na periferiji se išče za takoj ali s 1. majem. Ponudbe pod „Mesečnlna postranska" na upravo Usta. mirna, dobra gospodinj*. y poročiti gospoda do 40 resne ponudbe na upr*v° pod »Pomlad«. dobro vpeljana z mešanim blagom v Mariboru se radi selitve proda, Plača se samo inventar. Naslov pove ogl. zavod Sušnik, Maribor. zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ). Nuber, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr. se sprejmeta proti stalni plači in visoki proviziji. Predpogoj praksa in dobro poznanstvo. Pismene ponudbe na »L‘Union«, francoska zavarovalna družba, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34/11. z eventuelno vporabo kuhinje se išče za družino brez otrok v mestu ali okolici za 1. maj. Cenj. ponudbe z navedbo cene in lege pod »Dobro plačana« na upravo lista. _ sprejme za Kranj, Kamnik, Logatec, Kočevje, Črnomelj, pod zelo ugodnimi pogoji. ,L‘Union‘, trancoska zavarovalna družba, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34/n, poštena, prijazna, dobro verzi-rana se sprejme takoj v trgovino z živili. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Poštenost« na upravo lista. št. 230 naprodaj. Natančneje se poizve Poljanska cesta 42. Hančiia sprsjema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. CENTRALA« LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA Podruinice; Brežice Črnomelj Kranj Hetkovk Ptuj Split Celle Gorica Maribor Novi Sad Sarajevo Trst Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. j Brzojavni naslov: j Banka Ljubljana DelniSka glavnica Din 50,000.000'- Rezervnl zakladi Din 10,000.000'- Cena 50 para. Posebna izdala. NARODNI DNEVNIK V Ljubljani, v poodeljek 7. oprala 1924. italilanske volitve! ^zaslišana nasilja fašistov. - Protestna ferz©Jawiea posl. Amendole Mussoliniju. -jUSosS©¥enske volilce ne puste m volišče. — Od kmetov zahtevajo legitimacije s fotografijo. - Urednik »Istrske Riječi" do krvi pretepem. - Dr. dabrščefc vnovič n?Paden. - Fašisti damoilraii privatna stanovanja slovenskih elanov volilnih komisij. — Gospodična Danev ranjena. - Sijajen nastop goriških zen. - Sramoten separatnem klerikalcev. Trst, 6. aprila 1924. Danes se vršijo volitve po vsej Ita-*J>- Vsa država je razdeljena na 15 volil-j*1 okrožij, vsako okrožje ima svoj okrožni volilni urad, a osrednji volilni Urad je prizivno sodišče v Rimu. To Poslednje ima nalogo, da sešteje vse Pasove iz vseh okrožij ter na podlagi rezultatov proglasi izid volitev. Glasovanje se je začelo ob 9. predvidne in traja do 9. zvečer. Po zaklju-citvi glasovanja se vrši štetje glasov, ki bo gotovo trajalo do pozno v jutro. efinitivne rezultate iz Julijske krajine i.0,:m°s°če zvedeti šele jutri v ponde-drno-i? i1 Po}dneva, a za rezultate po ali v sr°^ožiih šele v torek popoldne vroča'!n”t ^orba Po vsej Italiji zelo nil bre7 hf^,°Vo ne bo današnji dan mi-silni nL ,1 sP°Padov in krvolitja. Na-skih n i • *ašistov po raznih italijan-Pokrajinah so se vršili že v petek včeraj v soboto. Vodja demokratske Pozicije Giovanni Atnendolo, čigar ranka je precej močna posebno na ju-Italije, je poslal ministrskemu predsedniku Mussoliniju ostro protestno br-2ojavko, v kateri mu naznanja, da pri-rejajo po jugu Italije oborožene tolpe ‘listov prave pohode nad neoboroženo in mirno ljudstvo ter na razne na-Clne strahujejo in zlostavljajo pristaše °Dozicije. Proti takemu nezaslišanemu Početju vladnih pristašev dviga naj-“Sorčenejši protest pred Italijo in pred ^turnim svetom. podrobnih vesti še ni, toda treba je l^cunati z vso gotovostjo, da ne bodo p. °šnje volitve v ničemer zaostajale ede fašistovskega nasilnega pritiska ,a volitvami iz 1. 1921. Ta nasilni pri-se čuti nekako v zraku in človeku lajv oraj zcli, da nam je Bog kakor na-Sc dal danes megleno-deževno vreme. Lep pomladanski dan bi se zares prav slabo ujemal s to karikaturo »svobodnih« političnih volitev, s to volilno komedijo, ki se danes odigrava širom Italije. Fašisti bodo sicer dosegli svoj uspeh, svojo večino, toda soglasje in pritrditev to ne bo, zakaj soglašati in pritrjevati more le državljan, ki je svoboden v vsakem oziru. Nasilja nad našim ljudstvom. Mussolinijeva obljuba, da bo imelo naše ljudstvo mirne in svobodne volitve, je bila prazna, kakor so bile do sedaj prazne vse obljube, ki so jih dajale našemu ljudstvu posamezne italijanske vlade, brez razlike njihove politične barve. Da se bodo vršila volilna nasilja tudi letos, je bilo predvidevati že na podlagi poteka slovanskih volilnih shodov zadnjo nedeljo in ves zadnji teden pred volitvami. Včeraj so fašisti iz Kopra, pod vodstvom dr. Petrisa nasilno razgnali volilni shod pri Sv. Antonu v Istri. Dr. Petris je grozil volilcem, da jim fašisti razbijejo glave, ako ne bodo glasovali za fašistovsko listo. Govornika dr. čok in Venturini sta se rešila s tem, da sta v vsej naglici zapustila Sv. Anton. Zadnje tri dni tedna je ime> dr. Wilfan nekoliko volilnih ^sestankov v Postojni in okraju. Tamkajšnji fašisti so ga zasledovali kakor kakega odmet-nika, ki je postavljen izven zakona, in le s pomočjo pravih »indijanskih vojnih zvijač« je mogel naš kandidat uiti zasledovalcem in govoriti svojim volilcem. Napad na naše zaupnike na Opčinah. Kakor vsaka stranka, tako je imenovala tudi slovanska pri vsaki volilni sekciji svoje zastopnike, kakor jih predvideva zakon. Zastopniki list imajo pravico, da nadzorujejo vse volilno opravilo in veljajo v tej kakovosti za javne funkcijonarje. Kljub temu so v noči od sobote na nedeljo fašisti navalili na hišo slovanskih zastopnikov na Opčinah v tržaški okolici, vdrli v stanovanje in jima napravili občutno materijalno škodo. Pri tem je bila ranjena sestra zastopnika gospodična Daneu. Napad je napravil na naše volilce porazen vtis, tako da si danes volilci niso upali na volišče, ker so se fašisti tudi danes celo predpoldne vozarili po vasi in strašili volilce. Vsled tega je član slovanskega volilnega odbora dr. Slavik interveniral danes predpoldne pri tukajšnji prefekturi, kjer so mu obljubili, da bodo poskrbeli, da se vzpostavi red. Popoldne se je položaj nekoliko popravil, toda udeležba naših volilcev je bila s temi incidenti že pokvarjena. Nasilja v Bazovici. V Bazovici v tržaški okolici so se vršila že v soboto zvečer grda nasilja nad našimi ljudmi. Fašisti so vdrli v neko gostilno, kjer je bilo zbranih mnogo tamkajšnjih domačinov. Dasi so se mirno pogovarjali, so jih fašisti zlostav-liali in jim grozili, da morajo glasovati za fašistovsko listo. Danes predpoldne so se nasilja ponovila pred samim voliščem, kjer so fašisti branili našim volilcem vstop na volišče in jim trgali volilne izkaznice ter na ta način mnogim onemogočili glasovanje. Ko je prišel glasovat tamkajšnji dušni pastir, so hoteli storiti isto tudi njemu, toda on jim je zagrozil, da bo streljal iz revolverja proti njim, ako ga ne pustijo pri miru. To je pomagalo in župnik je šel nato mirno volit. Kakor se vidi izrabljajo fašisti pri svojih nasiljih splošno preplašenost naših ljudi in to se jim žalibog vedno dobro posreči, ker so naši ljudje vsled večletnega fašistovskega terorja popolnoma zbegani. Silovit teror fašistov v Istri. Zverinski napad na urednika »Istarske Riječi«. V Istri ie volilni položaj po dosedanjih poročilih zelo žalosten. Nasilja ne bodo zaostajala za onimi iz 1. 1921. Rezultat bo vsled tega temu primeren, torej za nas tudi slabši nego pri zadnjih volitvah, ako se stvari med tem ne iz-prernenijo. V Materiji je bil brez vsakega razloga aretiran zastopnik slovanske liste od karabinijerjev, tako da mu ni bilo mogoče prisostvovati ustanovni seji volilne komisije in je bil na njegovo mesto imenovan neki fašist. Slovanske volivce ne puste na volišče. Iz Pazinščine prihajajo vesti o groznih nasilstvih, ki bodo, ako se potrdijo, popolnoma onemogočila, udeležbo našega naroda pri volitvah. V Pazinu mečejo fašisti bombe in ne dovoljujejo našim ljudem dostop v mesto. Vsi dostopi so zastraženi in fašisti puščajo samo ženske. V soboto so pazinski fašisti napadli in hudo pretepli po vsem životu urednika »Istarske Riječi« g. Srečka Jopa. Bil je ves krvav. Fašisti so mu ukradli robec, s katerim si je brisal kri, in ga potem odpravili in spremili do Sv. Ane pri Trstu. V Sacergi pri Buzetu je bila odpravljena zadnji dan pred volitvami tamkajšnja volilna sekcija in prenešena v Buzet. Tako so se nahajale vse sekcije cele velike buzetske občine v Buzetu, torej v središču, kjer so fašisti absolutni gospodarji, tako da lahko strašijo in plašijo volilce po svoji volji. Nov napad na dr. Gabrščeka. Danes v nedeljo predpoldne je bil zopet napaden dr. Gabršček v Gorici. Fašisti so ga pretepali na javni ulici. Ker so mu tudi pozneje grozili, je moral nemudoma pobegniti iz Gorice. Položaj na Goriškem je po dosedanjih vesteh zelo nepovo-ljen. Fašisti so se že na vse zgodaj podali v soško in vipavsko dolino. Njihovi kainijoni dirjajo od enega kraja do drugega in strašijo volilce. Predvideva se, da bo volilni uspeh letos na< Goriškem slabši nego v 1. 1921. Podrobne vesti, kakor sem omenil, še manjkajo in je to še nepopolna slika, ki ne izključuje presenečenj, tudi v smeri na boljše ne. — Bati pa se je, da se bo še stanje zelo poslabšalo. Vsako sredstvo jim je dobro. Glede Istre je treba še omeniti vest, da delajo volilne komisije našim kmetom sitnosti tudi s tem, da zahtevajo od njih izkaznice s fotografijo, češ da jih ne poznajo. Tudi to bo znatno vplivalo na število slovanskih glasov. Cilj fašistov je, da dosežejo, da dobi slovanska lista čim manj glasov, kar bi potem izrabili kot »dokaz«, da nas ni in da naše ljudstvo odobrava njihovo politiko raznarodovanja. Fašisti v uradu slovanskega volilnega odbora. Danes popoldne okoli 4. so prišli nenadoma v urad tukajšnjega političnega društva »Edinost« trije fašisti oboroženi z gorjačami ter zahtevali, da se mora odstraniti lepak, ki je bil prilepljen na zidu pod oknom. Brez nadaljnih ceremonij so nato sami odtrgali lepak. Eden med fašisti, ki je vihtel v roki debelo gorjačo, je rekel dr. Wilfanu, ki je ugovarjal proti takemu postopanju: »Mi smo fašisti Italije in ne orjunaši. Če vam ni prav, znajte, da tudi lahko komu razbijemo glavo.« Nato so se oddaljili. Na ulici jih je čakalo kakih 30 drugih fašistov. Goriško. V Avčah so naši fantje polepili na stotine letakov z lipovo vejico in pla- niko. Vsled tega so fašisti zasedli vse poti, ki vodijo v vas — da ne bo UPO' rov! Milica je seveda oborožena s Ru' škami ter žuga mladeničem z aretacijo, ako bodo vršili le najmanjšo^ Pr0' pagando. Mi pa izvršimo svojo dolžnos • Čast našim ženam! V cerkljanskem in kanalskem ju so sklenile žene, da izvršijo P°slež, njo agitacijo. Danes, v soboto, so odsie v hribe od vasi do vasi, da tudi OIie pripomorejo k uspehu. Čast primorski ženi! Sramoten nastop klerikalcev. Z največjim terorjem nastopajo šisti proti vsem Jugoslovenom, ^re. razlike na strankarsko prepričanje, Rrl' morski klerikalci pa rušijo narodu slogo. Dasi je bil vsled skrajne popusti)1" vosti tržaškega vodstva vendarle d°' sežen volivni sporazum in se je glasno sklenilo, da je treba preferenc® glasove brez izjeme oddati za dr. fana, dr. Besednjaka! in dr. StangerJ®’ so se vendarle našli klerikalci, med nf mi celo kandidati, ki so govorili, treba oddati preferenčne glasove za “f‘ Besednjaka, Brajšo in Bitežnika. Tako je govoril dr. Brajša na vofe nem shodu v Sv. Ivanu pri Pazinu, je sv. vera v nevarnosti in da moral0 vsi voliti kandidate kršč. soci^11® stranke, to je, da morajo navesti Ks preferenčne številke 2, 4, 6. — Povd^j jal je dalje, da so naši voditelji saH® kapitalisti in da je za ljudstvo vseefl0’ če voli italijanske ali pa jugosIovsflS* kapitaliste. ^ V istem zmislu je tudi govoril taJfflg klerikalnega političnega društva % Istro. Še lepše pa se je proslavil neK_ Gorfan iz Beramic, ki je govoril nar® nost izdajalsko in sicer tako, da vih besed tu sploh ne moremo pofl<>v J Komentar k temu si naj napravi P° štena in rodoljubna javnost sama! Podpirajte „Juges9ovensko Maiico”! Položaj v Beogradu neliprentenjen, Beograd, dne 7. aprila. (ML) — Poslanci so se pričeli vračati v Beograd, in sicer radikalni poslanci ravno tako kot člani opozicijonalnega bloka. — Ljuba Jovanovič je imel konferenco s Pašičem. Sodi se, da bo skupščina sklicana jutri ali pojutrišnjem. Mnogo se govori o novi vladni koaliciji, ki bo javnost sicer presenetila, ki pa bo Z žavnega stališča pridobitev. r Predrzen vlom v konfekcijski trgovini Maček. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v izložbeno okno trgovine Maček na Aleksandrovi cesti. Pobranih je bilo šest kompletnih moških oblek in en površnik. Tvrdka trpi škodo v zne- sku Din 11.400.—, ki pa je krit z zavarovalnino. Storilci so morali biti rafinirani, stari vlomilci, kar dokazuje okolnost, da so namazali šipo s kitom in tako popolnoma neslišno šipo zdrobili. Nastala je pri- bližno 25 kv. cm velika luknja, ^ « katero so lopovi vlekli obleko iz izS be. Pustili so le v skrajnem kotu ^ be 2 suknjiča, drugo so vse odnesli- . Več o tem vlomu v prihodnji šteVi »Nar. dnevnika«. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika11. Glavni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska „Zvezna tiskarna11 v Ljubljani.