_ ™>U6* V Uk časlk
•pioineg.	ija c«!, potreba-
> ll*t Va ^oTmnj«. BkuiajU no«U nut ^^ %ximprej plačano.
GLAS NARODA
No fKi _ štrv <£ * ^LUME Ln. — LETNIK Ln.
Eistslovenskih delavcerrv Ameriki.
nth 1M# mt the P—t Offlf Al New	N. ufa Art *f Cmtw *f
tri. tra.
NEW YORK. THURSDAY, MAY 11, 1<M4 - ČETRTEK, 11. MAJA 1!>44
BOMBNIKI RUŠIJO UTRDBE
Včeraj so se nadaljevali zračni napadi na vpadne kraje v zapadni Evropi in ameriški težki bombniki so bombard rali po Nemčiji tovarne za aeroplane. — Na tisoče za-i vezniskih aeroplanov je sipalo bombe na mostove, letališča, železnice ir vojaške na J prave v Franc-ji in Belgiji. Ameriški bombnili so iz Italije leteii čez Alpe in so bombi arairali velike tovarne za Messerschmidtove aeroplane v Dunajskem Novem mestu. I'uited Prwo poroča, da je v	—----
RUSI POPRAVLJAJO SEVASTOPOL
Ob koncu bojev za Sevastopol so ruski aeroplani potopili dva nemška transportna parnika, eno patrol-no ladjo in več h'.trih motornih ladij ter poškodovali mnogo ladij, na katerih so skušali Nemci in Rumuni pobegnili na Rumunsko.
sredo na pa t Ho evropski konti netil nad 4250 zavezniških ac-rojnov, okoli 1000 ameriških aeroplanov, med njimi 7">0 težkih bonrfbnikov je napadlo l>u-najsko Novo mesto in vrglo 1."><K> Ion il.MiiM<l»; ki so napravile na tovarnah veliko škodo. Berlinski radio poroča, da je bilo izstreljenih 42 ameriških aery »planov, med njimi :».*> bom-I m i kov.
\ sredo pozno ponoči je nemški i-Hilio sporočil, da se zavezniški aeroplani bližnjo R*senu, bodimpeštanski radio pa je naznanrl, da so aeroplani napadli mesto oh 10. j>onoči.
Radio Ankara naznanja, da aeroplani hontf»a rdi rali Bukarešto. glavno mesto Rumun-Mke.
Ameriški bombniki so l»oni-ba rdi rali železnico pri Kninu v Dalmaciji, 30 milj severovzhodno o<l Šibeuika in to kaže, <la hočejo zavezniki držati nemško zratčno silo raztreseno od severa do juga, kakor je razpostavljena nemška armada od Norveške pa do Pirenejev.
Že drugi za.]M>redni dan je nad H00 A>on rt mikov v 1H jn>sa-meznih Hfoupiuah letelo čez Ro-kav-ki preliv in so bom/bnrdi-rali železnice in letališka v Frainriji in Belgiji. Dva bombnika sta 'hila izgubljena.
Ko se ta zračna ofenziva in bombardiranje zapadncga> o-bramlbnega zidu brez prestnnka nadaljnje, je radio ViHiv naznanil. dabo po 15. maju vstavljen ves ospbni promet |x> železnicah v Franciji, kar pomeni, da bo sovražnik v velikem <*>segu prevažal vojaštvo in vojni tnaterjal.
Tež»ki angleški bombniki so vrgli na tisoče ton bomb in močnega razstreljiva. na nemške ut r<M>e ob francoski obalH. Ne-kaj bombnikov je poletelo tudi mul Berlin in vrglo vee |>o 4000 funtov težkih bomjb.
Bombniki, ki so bombardirali obrambno črto v Franciji, so si posebno vzeli za eilj nemške to|>ove, »cljih eevi merijo od 15 palcev doli <io f» palcev. Taki topovi morejo obstreljevati ladje, ki bi vozile po Rokav-skeni prelivu, najtežji topovi pa morejo tudi streljati na angleško obal.
Velika tovarna za n*otorje za aeroplane v Gennevilliers blizu Pariza je 'bila zavita v Oblake dima in tovarna je gorela in slišati je bilo vee eksplozij. Nemci sami priznavajo, da je bila tovarna hudo poškodovana.
Angleški bombniki so sinoči vrgli nad 450 ton bomb na tri železniške postaje in letališče v ("rei fau, 25 milj severovzhodno od Pariza, Tournia, 15 milj vzhodno od LHfe v Belgiji in Mona 30 milj jijgozapadno od Bronija db glavni Bruselj-Pa-
Polnočno poročilo iz Moskve, Zavzetje Sevastopol po 21 pravi, da na kopnem nifhilo ni- dneh obleganja popisuje 4 *Rde-
kakih izprcmenib.
Nemci tixlfjo, tla se boji nadaljujejo pri Sevastopiln. Ce je to porodilo resnično, 'boji zaradi ozkega pasu in planjave pa (bodo le (kratki.
Rusi so že pričeli z ogromnim delom, da popravijo Sevastopol in njegovo pristanišče. Pristaniške 'Ih> kmaki popravljeno in ga bodo Rusi porabljali za svoje ojMMaeije proti Rumunski. Aeroplani bojnih ladij bodo gospodarili na celim Ornim morjem in parniki bodo mogli voziti trgovsko (blago v Turčijo in nazaj.
ča ^veada'* naslednje:
"Neverjetno težko je 'bilo napredovati tudi le za en korak čez zidove in ognjene ograje, kajti Nemci in Rumunei so imeli po lf> strojne za vsakih pet vojakov. V torek; zjutraj so artilerija in bombniki pričeli napadati nemško obrambno črto s tako silovitostjo, da so se tresle gore in so padajoče razvaline utrdbe napravile vee škode kot streli Nato so napadalci vdrli na irliee, ki so bile pokrite z mrliči ter so umikajočega se sovražnika pokosili s strojnicami."
Zavezniki zasledujejo Nemce v Italiji
Zaveznikr, ki so vdrli na robato planoto Maiella gorovja v osrednji Italiji, so zavzeli tri vasi, iz katerih so se Nemci umakniki. Onstran gorovja, južno od Cas^ sina pa so Nemcd pričeli naglo graditi utrdbe.
Zaradi slabega vremena zavezniški aeroplani štiri dni niso mogli letati, včeraj pa so a-meriški bombniki ibo«nft»a rdi rali italjanske železnice in ceste, angleški aeroplani pa so bombardirali pristanišče v Oenovi in Livornu.
Poljske čete, ki pripadajo angleški osmi armadi, so zavzele Pa leno, ki leži J5KJ čevljev visoko v Kaiella pogorju, (Jam-berale. 7 mil j dalje iproti jugovzhodu in Pallascoso, šešt milj severovzhodno od Palena. !Zii-vz«*tih je Ibi'lo tikli več strateških krajev med temi vasmi.
Nemci so odšli iz Pa lene skozi milj dolgi predor, ki pelje skozi gore v Suboono. Nemška po> adka v Pa.leni je dobivala tri mesece svoje |>otr<4»ščiiie skozi predor.
Nemci so se (umaknili za gorsko planoto ter se bodo najbrže postavili v obrambno črto v dolini Pee scare. Ne izgleda pa, kot bi Nemci hoteli opustiti kraje nad Ortono ob Jadranu, kajti na tem tkraju se Nemci še ve<lno trdno drže.
Južno od Oassina je bilo vi-<leti nemške inžinirje, kako so sekali drevje, kopali jarke in gradili utrdbe ob bregu reke Rapido; nemška artilerija pa jo odprla najhujši ogenj v zadnjih tednih. Sovražna artilerija
.ji po višinah ter so zaveznikom prizadeli občutne izgube.
Zapa<Ina ita-Ujanska fronta ob reki Ciarigliano, je primeroma mirna, -samo nemška artilerija olb obrežju je streljala in prišlo je do nekaterih spopadov med stražami južno od Ca-s tel fo rte.
Zavezniška straža je s tanki naskočila utrjeno sovražno postojanko pri Anziu, za pad no od Cisterne ter sovražniku prizadela težlke izguibe, nato pa je odbila nemški protinapad s šestimi tanki, od katerih jt* eden zgorel.
Rev. Orlemanski seje vrnil
Poljski župnik Rev' Stanislav Orlemanslki >e je po ll!-dnevnem bivanju v Rusiji sinoči vrnil v Seattle, Wash., toda časnikarjem ni bolel ničesar pove dati o svojem obisku.
Oilemanski se je pripeljal z aeroplanom iz Faii-H>anks v Aljaski. Iz Moskve se je peljal z vlakom v Sibirijo in od tam z aeroplanom v Aljasko. Iz Seattle se je odpeljal v Cliieago.
Fotografi so ga fotografirali, ko je stopil iz aeroplana, to-d^ Orlemanski jih je oštel: —
"»Morali bi biti na fronti in se je h.d« močno streljala severno ^ojevati. kot pa ostati doma in od ('assina, fteakor tudi možnar- -	- ----
trarno v Valenciennes v Franciji. Popoldne so bombniki bom-riz y^le»n»ci. Zadeto je bilo le- j \m rdi rali železniški most blizu tališče Poix t>lb:u Amiens v Rouena ter železniško postajo Franciji.
V jutranjih urah ho strmoglave* bomftMi rdi rali železniški most pri Mantexu v Franciji ter ieleenidke postaje v Bruslju, Ga*«ioourtu ter veliko
postajo v Douaiu.
Vee sto bombnikov je bom-(>arr]iralo nemške baterije ob obali Atlantika, železnice, železniške mostove in vojaška skladišča.
fotografiraiti.*'
Ko so ga časnikarji hoteli izpraševati, jih je zavrnil z besedami: "Truden sem. Lepo je priti domov, toda podati vam ne morem nobene izjave."
Na vprašanje, ako je od Stalina prinesel kako sporočilo za cerkvene dostojanstvenike v Ameriki, je Orlemanski odgo-vorWr "N?kar me ne izprašuj-te."
Bolgari prihajajo k jugoslov. partizanom
Radio Svobodne Jugoslavije naznanja, da se ob stra-,
ni jugoslovanskih partizanov bori 40,000 Bo!garov. — | LAUSCIIE KANDIDAT ZV G()\ FB\Flt I \ Poročilo pravi, da so v teku vroči boji, '
ker Nemci i
skušajo zabiti zagvozdo med vojsko "maršala Tita iJ r	-
Hrti™,.;	-=----i^ausche je kot neotlvism <le-
Bolgari.
Drugo jjoročilo naznanja, da .M* armada maršala Tita. zlomila ofenzivo 1V1< I maršala barona /Maksmimiljana von Weicha v vzho<lni Bf»sni in da so sami na več krajih pričeli protiofeu-zivo ter zavzeli Kladanj, L'S m severovzhodno od Sarajeva.
Poročano je bilo tudi še družili uspeliili v vzhodni Rosni, kjer so Titove čete prizadele težke izguibe nemškimi od-dekkn v nočnem napadu j>ri Han-Pljesaku, 4'> milj vzhodno od Sarajeva.
Partizani vodijo uspešno o-fenzivo v Črni gori in Sandža-ku ter so polbili zadnje sovražne ostanke v Beranah, 12 milj severno rnl albanske meje.
Tudi v Srbiji se nadaljujejo srditi boji.
Titovi partizani so razstrelili nem/ški vlak z vojaki ter razbili železniško progo, ki pelje iz Sarajeva v Dalmacijo. Razbili so tudi na več krajih železnico med1 Banovajamgo in TJ pikom.
Rimski radio naznanja, da so se Nemili izkm*ali na "Rraču. nasproti Splitu in se bore z vojsko maršala Tita, ki je nedavno
zasedla otok. Radio pra\ so Nem<'i že zavzeli največji mesto na otoku NereziŠče
Bolgari v velikem strahu pred Rusi
Ko je prišla ve>t o padcu Sevastopol, je prišlo na Bolgarsko mnoifo nemškega vojaštva in sklicana je bila izvanredna kabinetna seja. ker je bolgarska vlada od nemškega poslanika prejela neiko skrivnostno poročilo.
Bolgari so 11 ver jeni, da bodo Rusi zastavili vse svoje sile, da zavzamejo Balkan s [»osebnim namenom, da najprej zasedejo Madžarsko in Rumunsko ter tako od režejo Bolgarsko od Nemčije.ter se bodo posluževali dežele pri vpadu na. Grško in Jugoslavijo.
Bolgari se tudi boje, da bodo zavezniki tše mnogo bolj bomba rdi rali bolgarske kraje, ker je v deželi mnogo nemškega vojaštva in bo tako prišla vojna naravnost na Bolgarsko.
lagal pri primarnih
_ i", lillliv III"
-j (|{il mokrat zna
volitvah in je dobil nominacijo za governerskega kandidata nasproti Jamesu G. Stewartu, županu C-incinnatija. List Tle-veland Press, ki je nasproten četrtemu terminu predsednika Roosevelta, označuje Lausche-ta kot "novega Mozcsa", ki bo rešil državo Ohio za Roosevelta.
Podražitev newyorskih časopisov
Newvorski dnevniki veljajo vcičinoma po tri »oente, dva tudi po dva centa, ostali pa po pet centov. Popoldanski lisit so bili j»o tri cente, v pondeljek pa sla se najvažnejša popoldanska lista N. Y. World and Telegram" in "The Sun" podražila
Frank J. Lausehe
na p«-t centov. Njima bodo naj brže sledili tudi ostali 1-ti.
ČEHOSLOVAŠKA VLADA PRAVI, DA BO VSAKO PRESAJANJE ŽIDOV KAZNOVANO
London, 1
maja (ONA) — ('ehoslovaška vlada je odiraj asi ]>o radiju govor v katerem pravi, da '1h» vsako preganjanje Zidov v delili, ki so okupirani od Madžarov, neusmiljeno kaznovano.
Ta svarilni govor je bil na podlagi poročil, ki pravijo, da je bilo na deset tisoč Zidov pregnanih z domov v Karpatskih okrajih Mulkneevo in Usdhorod, ter obsojenih na koncentracijska taborišča.
Radijska oddaja je izjavila, tla bo konfiskacija židovske lastnine ravnotako neusmiljeno kaznovana kot vsi izdajalski in okupatorski zločini.
Govor je dodal, da (l>o kazen izvršiMia po že oft>stoječi'h zakonih (Vhoslovaške, in ])o zakonih, ki so sedaj v ipripravi, za vojaške zloiv*ine storjene republikanskim državljanom, brt^z o-zira na to kakšni skupini pripadajo. .
ke, kateri ostanejo tukaj do novembra, oziroma do tedaj, ko bodo pridehki fižola, graha, spi-nače, paprike, jabolkov, paradižnikov, breskev in raznovrstnih jagod pospravljeni.
Ti del avci dolnvajo plačo, kakoršuo rpla/'iijejo farmer ji domačim delavcem, katerih pa vsltN 1 vojne primanjkuje.
vojine potrebščine nemčije postajajo vedno slabše
Raziskovanja posebnega oddelka Vojnega nrada, ki preiskuje zaloge zajetega voj, materiala ošiščnikov.
Na podlajgi preiskovanja raznega, na bojnih poljanah zaplenjenega- nemškega materi-jala, je razvidno, da postajajo nemški izdelki za potrebe o-siščnega vojaštva, redno slabši. Nekateri vojni predmeti so se od pričetika vojne do sedaj kar za o0% pos)tabšiili. kar je pred vsemi pripisati rednemu bomarbiranju tovarn za vojne potrebščine v Nemčiji in v deželah nemških satelitov.
Pred letom dni, oziroma tedaj, ko so Nemci mor; ili bežati iz severne Afrike, so bile vs e njihove tamkaj ostavijene vojno potrebi" i ne uprav izvrstne.
Nadaljnih 300 delavcev dospelo iz Zapadne Indije
na po-
vaibi-lo kralja Petra, kateri edini je višji od bana v jugoslovanski konstituciji, se je taikoj posvetoval s tukajšnimi jugoslovanskimi osebnostmi. Preko-moisvki ageaiciji je povedal, da je prišel, ker je hotel pregledati situacijo od blizu.
Njegov prihod je povzročil mnogo ugibanja v jugoslovanskih (krogih kar se tiče načrtov Iz New Bruins widoa v New j kralja Petra. Najbolj verjetno Jersevu se poroča, da je dne 8. se zdi, da 'lx> kralj ustanovil maja dospelo i .'ilH> nadaljnih j kraljevi svet, ki bo pooblaščen, poljedelskih delavcev iz Zapa- da bo vzpostavil stik z mar-dne Indije, oziroma Jamaiike. šalom Titom v Jugoslaviji, Ti delavci, zaono z (iOO delavci, A jugoslovanski krogi v opo-ki so že preje dospeli «v New žici ji so izrazili mnenje, da kar Jersey iz Zapadne Indije, bo- koli bo kralj Peter sedaj začel,
HRVATSKI BAN JE DOSPEL V LONDON
London, 8. maia (ONAo — Prihod hrvatskega bana Šubašiča v London, ki je dosedai živel v New Yorku, je potrdil poročila, da namerava kralj Peter vzpo. staviti kraljevski svet, ki bi urejeval zadeve jugo. slovan. izgnancev, namesto Puričeve vlade v Kairu.
Subašič, ki je prišel na po- To jV Mfe doba državljanske
do zaposleni pri nabiranju'je za vse špargljev in <lrugih
odločno
prejiozno, režima
pridelkov na farmah v južnem delu imenovane države.
Vlada države New Jersey je zgradila pet taborišč za delavce izIZapadne Indije, in sicer v Glaisslboro, Burlingtomi, Sea-brooku. Swedesboro in Bridgetown. V teh taboriščih, ki so moderno opremljena, je prosto
zgodnjih j kajti usoda njegovega
leži v rokah jiigosttovanskega
naroda, ki bo odločena po vojni.
Po analizi teh krogov, se je vršil razvoj jugoslovanskega odpora v dveh delih. Prvi del je doživel oporno gibanje proti vsemu kar je ibilo v zvezi s prejšnim režimom, ki je bil odgovoren za diktaturo, Ikateri je
• iiuuciiiv vpimiijciia, je	uiKiaiuru, iKUieri
ra za 2000 delavcev iz Jamai-'sledil vojaški propad dežele.
Vojaške uniforme so bile izdelane iz najboljše volne in t tuli vojaški škornji so bili izdelani iz izbor nega usnja. Tndi nem Ški, na bojiščih ostavljeni tanki, so bili mojstersko izdelani. Morala nemških vojnih jet ni' kov je bila samozavestna in Vsa-k v je t i naei je bil prepričan in merjen, da bo Nemčija končno zmagala.
Danes je pa ta slika povsem drugačna. Nemške uniforme so izdelane iz starih cunj ka terim je primešano le nekoliko volne in nemški vojni ujetniki, katere so vjeli na ruskih bojnih poljanah se neprestano prito žnjejo, da niso imeli dovolj to p!e obleke za rusko zim«'.
Nemci, katere je naš«1 in an gleško vojaštvo vjelo \ Italiji, sploh nimajo več. običajnih nemških škorn jev, temveč »loka j slain* čevlje, ki so izdelani i/ takozvanega i4ersatz - blaya". rl i jetniki se redno pritožujejo, da niso nikdar dobili dovolj brane, in da. tudi ono,- kar o dobili, ni bilo duibro glede kakovosti, doeim j«' bila tudi količj-
vo.jne, znana kot borba med Titom in generalom Draža Miliaj-levičem, vojnim ministrom v vladi kralja Petra, in vodjem gerihcev v Jugoslaviji
Ta doiba seje stnlaj' končala, premajhna, je bilo poudarjeno, in druga' '''jetniki tudi niso več nver doba, doiba združene 0l»če bor-! jei"' l'a ,M>de Nemčija v sedanji be p rot t tujemu vpadniku jTod v°jni P(M,>e*hla svoje sovražni vodstvom "OsvoboiliK\»v", je" sedaj na potu.
Ta borba.*' je dejal Jugoslovanski zastopnik opozicije, ne more več biti vplivana po akciji kakršnekoli politične skupine, izgnane v Londonu; saj več političnih izgnancev ni niti pripravljena sodelovati s kraljem."
Proti skupnemu vojnemu uradu
Admirala' P. J. ITorne in Randall Jacobs sta odločno proti temu, da bi se vojni in mornariški urad združil v en sam urad ter pravita, da je treba s tem počakati do konca vojne, ko bodo generali in admirali, Iki so sedaj na fronti mogli povedati svoje mnenje.
ke, dasiravno nekateri trdijo, da se hode Nemčija borila še par let.
Tudi nemško orožje ni več tako izitorno, kakor je bilo počet kom vojne, kajti nekateri deli tankov in letal so izdelani iz "ersatz-IMaga".
Častniki, ki se vračajo na začasni dopust domov v Z<h1. dr žave, tudi poročajo, da Nemci v Italiji uporabljajo v svojih bojih mnogo manj topništva, kakor početkom našega vp# la v Italijo. Njihovi troki so rudi dokaj slabi, in dognalo se je, da so izdelani iz raznih delov najrazličnejšega fabrikata. kar dokazuje, da izdelujejo sedaj truke iz še nepokvarjenih delov trnkov, kateri so bili tekom vojne že Večkrat poškodovani.
was naboda »—new york
THURSDAY, MAY 11, 1944
VSTANOVUEN L. 1893
GLAS NARODA**
__(yoici or m people-_
(A Oerpormtlaa)
Jowpb Upabt, Bm, oC a bor« ifflmi) lStk tfTTUBKT, NEW tOttK II, N. X.
51st Year
la taned every day except Saturday«, Saudaya and Holiday«. Yearly 97.	Advertisement on Af ecateat.
SA CMLO LJBTO VBUA LIST ZA ZDKUŽENK DHŽAVB IN 4ANAUO? 9* i gA frOL. dfcTA $3.00; ZA ČETHT LETA «2. -.
'•QUm Naroda" lahaja vaakl den UvienuM autoot, nedelj In praxnlkor.
NAEOD4", SIC WE8T 18U> HTKKKT, NEW YOUK II. N. ¥ CHelaea I—IMS
RUSI HOČEJO NEMŠKE DELAVCE
Emofwika posvetovalna »komisija, sestoj^"*« iz ameriških, ruskih in angleških zastopnikov, ki jo *tiri tncscfc s<*stav4jala pogoje /a premirje /. X«'indijo, š<» ni itwujfl« sporazumeti glede kaj n«j zavezniki nnpraVijo z nemško armado, kadar se
iMMtflh.
Fedo.r (jhudev, tn>ki po>la nik pri angleški vladi in ruski .*!ati komisi jo, je predlagal, ^la naj lw» nda nentska armada po pndaji razdrla srna za vojne ujetnike iti naj jMtslana v «te-av^kili oddelkih v opnslo^cne 'kra je, da popravijo škodo.
John O. Win;int, anifiiški |Mi^tanik pri antrleiki vladi in .Villiani Strang. biv>i -talni podtajnik angl<*^k<*ga vnanjega urada, nasprotujeta tenui runkeinu naertu in sicer po naročilu «vojili vlad.
MATERAM V SPOMIN
"Naj ho! Deset dni za po-skušnjo! Popoldne lahko stopite v trgovino I" Jukunda je odšla domov. Od
ne morem več! prla žrelo in pogoltnila je raJ^* ?	otr<>ko™
bogvekain, kjer Valine - z i^lem. Andrejem ^^ ^
KAKOR PELIKAN
Spisal F. S. Finžgar
Xe, ne, -Proč, daleč, me nihče ne požira!
Moj Bog, to življenje! Ail ni sem molčala pred celim sve
vred
'''Na poskušnjo! Dobro! De-Ket dni hitro mine! Čudil se
Ar , . „ . .1C . . _ bos, žide. kako je Jukunda V podstrešni sobilfi si fcjb cDretna!" torn,, ko je moje srce vpilo do spletla Jukunda gnezdeče. Mo-
neba? Oj, žival - in člen ek! rala je biti «oba majčkena, o«- t T ? Z	\ * ^	f , ""-Ti 1-", a<'n' I'r,™JUJ<Y,a I"'*«*«"- to Atevilo k.,K„ pu
Boljša je žival. Mimo pohoje-'fca in brez solnca. To bil ^ *	P° T	12 »*vtralmh "'' ^J vojni zopet normalno, in da se
nega trupla gre mirno svojo'njen svet. Majhen, ozek in L "7	It * T	»nU™*™>> ^ * «« *« «««*« "pridela" dovolj-
pot San* človek se vrača brez solnca. Majhen - dve ft°tova. z	njo kruha	vsakdan- Fnivija sklenila, da ne bo v no Ate vilo otrok, ki bo do po
RAZGLEDNIH
NEMŠKA "MIROLJUBNOST" IN — MOBILIZACIJA ZA TRETJO VOJNO
0lasom poročil, ki prihajajo da postane to Atevilo Uma ^
dan na dan nazaj, ko vidi črva,1 otročki dušici, brt du se vije ob potu. Vrača se,"brez njega. Visok krog ustnic s snaehom, ki je la~'stan
nadalje izvažala ehromiimi v Nemčijo. Xemei javno vpra>šii jejo. kako za more biti Turčija
jega dovolj, ez soliuca — Abraham jo je vedel v vi-isoko gori je bil sok
o hišo po strmiih stopnicah.
-n k!vi. Xe se črv. z	t ™	.....n ...........vi„»,.
>vntiar ga Kune .11 zarine vsaj z njih ni dišalo po bogastvu, «n T V* , "V" J"	.............'»
kamen nanj ali stopi trdo v da niso motile prešerne ^topiu- 'i °"leKO; J *»Kov>>iiie. na ,»„,, katero j., sklenila z naziji
blato, da b,iz«n„ in oskropi'je tihe skronmosti.	if"""'JM	7M d™W » »
ry . , . . .	_ 1 go?jio<lo, za leto m za zimo. Go-
tci<,eu dni ^ '^CKula Ju- spa se n- lltnidila po hitrih
grbaivi stopnicah. Smehljal se je ž-id
reveža
Kaj morem zato, če se je kunda obioka sosedi, zgodilo naenkrat, kakor bi sejstarki, ki je kašijaje čakala v j^T'/T'i pogreznila gora. On me je dvig podstrešju snciti. tSama je pa <j1>nm;' ^ ...i	-r- na ulico za delom-L
To je pot!
nil, na cesti me je pobral. In vsi so se ozrli, vsi gledali na goro z nevoščljivimi očmi. In sedaj se je pogreznila ta gora, 7. njo vned on — in jaz stojim zopet sredi toeste/ kaikor nekdaj! O,
i 'ez noč senl padla na cesto. X.i manjkalo za las, <la nisem obležala za večnost. In jaz — Bog da bi bila! Ali z menoj je
Li t "OUn-ver" pravi v -voji zadnji nedeljski Številki, da pa<]Io dvoje dušic, ki Se spita, ta Anu-rika in Vnjlija ve/ani po luištkem dogovoru, po kate- Sam ta strašni* padec jih ni r« ii lii t»do tako po-topanje z nemško armad«« ne^»stavno. Ku prebudil iz otroških sanj.. Zato ■ija ni ]M>dpisala 11«; a dogovora.
Cela zadeva je zadela na oviro vsled ene same določite dogovora, 'ki pravi: "V vsakem slučaju naj bo repatriaeija vojnih ujetnikov izvedena čimprej mogoče, ko je sklenjen mir.''	^
V^led te določiM' -i morajo polem ln-liti ulave mednarodni >e P°trebno.
sem se pobrala sredi ceste, l^er sem imela ofaoka v naročju
Zagledali so me opotekajočo — usmiljenja vredno in tolaž-Ali v nevoščlji-
mov takoj, ko je podpi-art "mir
... -	.	i i-ii	■ i vin očeh ni bilo in ie ni dano«
I n m ti m nioiaio raz anal i i »ometi itn dna rodnili dogovorov iti1 . v.	.	■[
„,,-.-',	■ , -i, • 4 -t - i.-i tolazhe m m usmiljenja. Xe-
tio-'-odo. lia>Ki dogovor pra\i, <la na i bodo uietmki poslani <lo- »"i-:,
1 ^	1	ivoscljiTe oci so se razveselile
, 11m1;i po seouiiu \'t» lin Im>	^	t, a i -rr i
• 1	.	se zakrohotale. Kakor
1 rajalo »*pi-.-imrje najbr/.- z.-lo doljro, prtnltMi Uo pripisana bj o-orf) ^jo^il krohot in TO
mirovna poirodba.	posul name. In sedaj _ vsak
[ii ravno v t»-m alučajn l>i Rusija rada izvedela, ako l»o <1an, za vsakim voglom na v=a dogovor vshil -vojega llx-se<lihi oviral njtm prt^llotr.	|ki stezi vesele in hvaležne oči.
Kusiju med vsemi državami najlažje >tavi tako zahtevo, da sem »vržena na cesto.
Ver so l»ile ajene veli kan stke pokrajine opustošene. Nemci se ameriške zemlje niso dotaknili, Angleži pa se šr niso izrazili, ako želijo dohiti nemške delav<*e, ki InmIi> jiopravili škodo, ki so jo napravili nemški zračni napadi.
Vprašanje, da bi bila tudi Rusija skupno z Ameriko in Anglijo vdeležena pri zasedbi Nerveske, ko se 1k> nemška armada podala, je l>ilo pre<l kratkim liaeeto med Washing-tonom, liondonom in Moskvo.
Gusiev je z amrleško vlado razpravljal gh*de ruske vdele-pri okupaciji. Utotako razpravlja o tem vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov z wa^hingtons-ko vlado. l>a bi Amerika len/ti nasprotovala, s^laj Še ni nolnTiega znaka. Ozadje teh razgovorov je nekako naslednje: 1'roti (koiHiu I'dbniarja sta Amerika in Anglija poslali v Moskvo foosedpfco sporazuma, ki j«* bil sestavljen skupno z oelgijsko, holandsko in norveško vlado ghnle oibnovitve civilne in vojaške uprave, kadar Ixxhi te dežele osvobojene in liusija je bila naproštMia, da pove svoje mnenje.
Pred nekaj dnevi je London obvestil Moskvo, da angleška vlada želi podpisati pogodbe s temi tremi državami ter je izrazi mnenje, da Rusija temu ni nasprotna, ker še od nje ni prfšel nolxiii odgovor.
<iuiscv je nato obiskal angleški vnanji iirwl in je predložil ni-sKi odgovor. Ruska vlmla je |>opolnoma ododiriln ameriški in angleški dogovor z belgijsko in luWandsko vlado in te dve po-vodbi lK>sta najl>rže v kratkem podpisani.
Moskva pa je uljudno prosila, da jc]>odpis dogovora z Nor ' <^ko odgoden. V tej prošnji ni bilo ničesar neprijaznega in ' zrok je natančno nave<len. Sovjetska vlada ]>ravif da 8e je norveška vlada dbrnila na Moskvo s prošnjo, da je sklenjen -ličen dogovor med Rusijo in Norveško.
Hovjetsika vlada je dalje pojasnila, da je treba več časa /a razgovore med Rusijo in Norvetško, ako <bo tudi Rusija »'de4ežena pri okupaciji Norveške.
\ !
Ne, ne, — ne morem IProč, doleč, bognekam!
<jrospa Jukunda. je posvetu-
^e je
namuzni, ko so se za topnice ter se je ozrl na lepo postavo Jukunde. ki se x . ,	. . sunkoma jmpenjala za njim.
Od trgovine do trgovine, iz Gospe se je zdel snmjjiv tak povsod čaka- poirl<lfl pa iu(]] po]n |opil| obe
tov.
uTT'!na bo ta .prodajal»ka!
poglej me, vdova sem. na se
prepričaš, da nimaš boljšega
posla. Za enega delajo druge,
iaz moram za tri!"
Ustavila sta se visoko gori.
I' lovek je čutil, da mora v>ak
..... . , An,liit» -že trčiti z irlavo v streho, nazadnje sele, ko je sedel v na-]	za<nnif<k, Swona
ta)k mož, zazdehal in
urada v urad
nje tam za vratini kakor be-račica. Počasi so prihajali oblastni mogotci gospodarji. Ni da bi bilo kakor nekdaj! se jim mudilo. Leno so ipušili
drage smotke, komodno odpirali ljisma. Uslužbencem so dajali nosljajoče trda povelja. \ »e se je klanjalo in se poniž- ("'] no plazilo čisto pri tleh^
ftn-tn- izvoza v Nemčijo za nemško harlbarstvo prepot rebrnega ehromija. Tiuli zatrju-jejo, da je Turčija z odpovedjo imenovane |K*god»i>e, izvršila ine<ln/arodno izdajstvo.
se
Iz nadaljnih poročil, ki pri-•hajajo (tudi po ovinkih) i/. Nemčije, je razvidno, da so tamlkaj pričeli y. vsestransko kampanjo, za olbnovitev družin-s:kega življenja , kajti vsled vojne je poskrbeti za to. da se vdove )Midiih nemških vojakov čini preje zopet o može in po-skifln« za to, da ibo Število roj-stev zopet napiedovalo.
Di
preteku dvajsetih let postali vojaki in zopet bojevali za povečanje Nemčije v zeiuljepi snem pogledu in	na ra-
čun sosednih držav.
Z ozirom na to kampanjo se nekatero nenrško ea-opi- je pritožuje, da >e pohabljeni vojaki ni>o v dovoljnem številu javili pri ženitilMMiih f»o>redo-valnieah, tako da morajo vdu ve, ki so se javile, p<» nepo-trefmeni čakati na svoje bodoče eventualne s<»proge.
Najtbrže <o vojaki, kateri -o v vojni izgubili po eno roko ali nogo. ne nameravajo ženiti, •ker ne vedo. kako bodo >edaj preživljali sami se1>e — kaj-e le žene, katere jim hočejo obla sti uradnim potom u^iliti.
I)a se 11 ul i telim odpomore, so sedaj nemške </.bi>ti dale
nr lali'ko in d1
la z majhno petrolejko na po-\^a zast'	otroke. Ali da-
ste! jici, kjer sta spala otroka.'nos je sobota — in vrnila se je
[Wrejko se je razgalil in z ro- Prazna. kaniti krilili nad glavo.	| Kakor vselej sta jo pričaka-
(Kakor oče!	j la otroka vrhu stopnjic. Vsak
'Kadar je imel velike skrbi ^eoer t ni dna, da se je upehana in naklepe, vselej je spal tako z£rrudila na stol — .pa vendar nemirno in krilil z rokami nad Polna l^pe^a nj>anja. Vselej glavo, Drejko jja nima skrbi,dobila otroka piškotm, no-ln vendar je kakor ooe. In COi je*prišla pralna, mali nemirnež ne ve in ne slu-| ivakor senca je šla po cesti ti, kako je materi, ko dviga o-'proti domu. Peroti njene du-dejo in ga zagrinja Gospa Ju-še so se vlekle po tleh, pogum kiinda se je ozr a se na Slavko.1 je ginil iz srca. Še tista nuijh Minia, tiha, pokojna, kakor an na luč na strnu -tezi ji je u-
""eleek	•-» ^^
c	(gasnila. Opotekala se je v te-
4'Slavka, da ti gi moja, ti si	so se šibila- Obsed-
jaz — ali Drejko! Do smrti bo la J° ^ toP« resignaeija in zvezal picd mano. do smnti krilil s(,liha bi se, ko bi zazijalo brez
sionjae ta)k moz, zazdenai m;b]iža. Okrtačite in osnažite to' I,JI s(' to	"i ten.
iztegnil roko, popravil briljant zologo! Pa le pomislite, da ste {m,1|<' 'loseže, >o nedavno v ni gumb na zapestnici, se je lla preskušnji!"	Nemčiji v vselr občinah usta
nnalomamo ozrl nanjo..
"No?"
41 (V bi imeli kako mesto zame?" '
*1 Izpričevala f'?
4 4 Nimam P'
"Nimate? Hm! Poskusite knnd
drugod Z Borom!"
In tako je šlo do noči in dragi dan in še tretji ca tedna.
Jukunda se je vračala v soboto zvečer z ulice. Vsak dan
_	______», da sie ji
drugod posreči piliti do kru-
e in tako po>kr-i sliivo 'Mierreii-
natiskati velike lepake po vseh sobah vojaških <l>olnic, s katerimi pozivajo ranjene vojake, naj se takoj oženijo, kakor lil-
Jukunda ie odložila klobuk, novi,i vladine posredovalni<-e,1^^ nekoliko okrevali. l'o-i stavila k prvi skladavnici Zil ženitev, katere poslujejo j	prirejiijo v bolni-ah
i lestvico, stonila do vrha brezplačno. Namen teh posre-l Zil •	javna predavanja
v i gnil a tovor^ sukenj. dovaink- je, da se vdove padlih j I,oU>m katerih jini dokazujejo, Žid se je ozrl nanjo, nairai- vojakov seznanijo z vojaki, ki|,l!» je njihova patri jot iena dolž-zal se in izginil narvzdol. Ju- prihajajo na dopust iz vojne,! nos* oženiti a je ostala .sama.	ker so njihove žene bile nAnte'^**1 7AX ',0<1°
Vsako obleko, vsak komad povodom 'bombardiranja nem- volka, posebe j'e razgrnila, nobena gu škib mest po ameriških in an-J ~ — do kon-^biea ni bila tako skrita, da ne gleških letalcih; posredovalni-' ifni zasledilo nje pazljivo oko ce tudi prigovarjajo in svetuje-1 najmanjšega praška. Brzeki jo nemškim dekletom, naj se1 . .	"j je njena roka po oblekah. Kup poroče z pohabljenimi nemški )
je prinesla vsaj nado, da se j, očiščenega blaga je rastel - mi vojaki, katere so poslali na'
prišel je večer, da ni vedela, trajen dopust iz Rusije in Jn-kdaj. Le včasih se je domis- goslavije. lila tistih trenotkov, ko je An-
dreju pripravljala obleko za' /,,|avni namen feh posredoval Dot. Tudi takrat je opazila | n,c I,a ^ i]li -^b-vilo bodoče-najmanjši prašek, katerega ni prebivalstva pomnoži, zasledilo pmršno oko postrež-
lako
ČITATJEImTEM je mano, kako &a je vse podražilo iw*m«tako tudi tiakomi papir in druge tiskar-mke potrebščine. Da si rojaki zasignrajo redno dopoiflj&nje Bata, lahko gredo upravniitvu na roke m tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVTU SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakajte na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške?
NOČEM PUČAH VEČ KOT NAJI&E URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONHUNIH M MO NE ODDAM ZNAMK!
z tonami kakor oče, nagel kakor on, zamišljen po cele dneve. in razigran, da ni meje, ni konca — 'kakor oče. Smejala se ti bom z licem, ko bo srce mislilo na očeta in jokalo v vee nil* solziah!"
Obrnila se je gospa do postelje, da v pozni uri leže k pokoju. K pokoju? Nikoli več na tej postelja! Zakaj poleg ne stoji druga. Tam je on počival Ponoči se je včasih pro-, budil, iztegnil roko in se da— taknil njenega lica.. V jutrih se je probudil, spočit se je oddahnil in se ji nasmehnil v pozdrav.
Nikoli «več! Podrla se je gora. on z njo. Ostale so razvaline. sredi njih brezdno — in
dno in bi izginila vanj*brezčut~ no. kaikor pade kamien. Zakotni i se. iz brezdna votel ropot, in potem obleži tani brezčuten na veke.
In sedaj sta jo iz te toposti prebudi ki otiroka. Spomnila je, da jima ni prinesla piškotov. Omahnila je na stoj, oba je dvignila v naročje in pritisnila na srce.
Ko bi mogla, odprla bi bila vir t-?ga srca in bi rekla:
' '.Nata. pijta, izpijta vse do zadnje kaplje — in potem u-mrimo!" Ali otroka .sta pila samlo njeno vročo ljubezen, in pel ina ni okusila njuna duša.
Juikunda je prebolela nedeljo. Sama ljubezen jo je dvignila in poživila, <Ja se je hudo-
nice. Da bi šel kdaj Andrej s prahom mi siiknji od hiše! Ali to so bile samo trenotne misli. Zatopila se je rajši v le po prihodnjost, 'ko bo s ponosom vzela V roko vsak ko>ec kruha, ki ga da otrokoma S ponosom, ker ga je zaslužila njena roka.
(Zaškripale so stopnice. Pojavil se je Abraham in pokimal z glavo. Pristopil je, iprevrnil kup obleke in potegnil iz srede lepo suknjo.! Prav* k oknu jk* stopil, zavihnil koljer in po-fk&nrual ( še l>olj globoko; 'rekel pa ni nobene be?ede.
Jukunda ga je sf rnhomn gledala, pokrila klobuk in odšln. ko so zatvnrjali hlapci trgoivi-iio.
Pride drugi dan.
Tste stopnice do vrha gori.
(Nadaljevanje na 3. str.)
ta pmzna postelj — kakor čr-'vala na svoj obup. Saj je imena rakev. Tod nd vec pokoja.|la od prodanih Sitvari še de-Dokler ho polagala glavo na te.narja. IJeto dni bi izhajala, ee
blazine, mokre od solz — nikoli več pokoja!
Kako je zgodilo?
Prišel je pisnuonoša, hladen mrzel, brez srca, kaikor stroj..
Odprla je, prebrala.
Krik je zadonel po sobah, o-tročdcka sta zaplakala in hite-ia k mami..
N
Jukunda se je zgrudila na blazine pol mrtva.I Bila je — vdoo-a in bila je sirota I
Valov je nesrečne špekulacije je »telebnilo v goro sreče in jo izpodkopalo — borza je od-'ložil na nštnicte.
ne prisluži vinarja. Ko, leto je dolgo, in vsa snoa niso od
kamena.	,
* * *
V pondeljek je obesil zid A-braham pred svojo veliko tr govino majhno tablico, da išče uslužbenke.
Jukunda je šla zgodaj po trgu in je zagledala poziv. Z veselim tipanjem je stopila v trgovino.
iŽid Abraham je pomeril Ju-kundo a živimi, drobnimi očmi. Pomolčal je. Prst je po-
ki d«je
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
(•vodila, kak«
ameriški driavlian.
Poleg Tpraflan], ki Jih navadno ■odnm stavijo pri Ispltu aa dr-favljanstro. vsebuje knjlilea Se v II. dolu nekaj rainlb letnic la agodovlne Zedlnjenlh drlaf, III. delu pod tt&aloTom Bazno, pa Proclaa neodvlmoatl, Ufttava Zedl-njenlb drtav, LJncotoov gbvor r Gettysburg«, Predsedniki Zedlnjt-nlb drlav lh Poedlne drCavo.
Oess knJKM Ja
aamo 60 centov.
In ae dobi pH: BLOVXNIC PUBLISHING CO.
m WmI tkh Ah
M U. N. V.
Kupite en "extra" bond ta teden!
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških ta»borišcih tako v Ameriki kot po drugih deželah je mnogo Slovencev, ki ^o prisiljeno služili v italijanski ali nem&ki amiadi in sro bili ujeti ali na /italijanski ali na niski fronti. V>i bi radi brali slovenske knjmre, pojesti, romane, :td. Vojaški kura t je tu di naprosil za molitveniike, ker ujetniki žele tudi te imeti.
lvdor ima tedaj kak že rabljen moliitveniik, ali kako knjigo, ki jo je prebral, pa je ne: potrobujie več, nnj pošlje na naslov: Rev Pij Petric, (»2 St. j
Marks Place. New York. Knjige, četudi obrabljene, pa ne smejo biti raztrgane, temveč cele.
^Mislite na te reveže, ki žive po vojaških taiborišcih in bi ra-j d i imeli knjige v slovenskem,
jeziku ter pošljite, in več ne rabite!
kar imate
.12/.*** Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad —
3 za $1.—
H- RrfezfiK t>f Spring
Time of BI i >s ho m (C vel nI flua)
*	Fo Jwrn Kolo
*	Spa vaj Milka MoJa Orphan Walts
*	Dekle na vrtu
O). Mfirička, pegljaj
*	Harf i, a
Mimik ku|>etaue
*	Gremo na Štujemko StaJerl-5
*	Happy polk« Če UU tujelu
f- Slovenian Hanee Vanda Polka
*	Žid una marela
Veseli bratci
*	Oblo Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem neksj
Ko ptHMra ta mala
*	Kadar hoS ti vuudrat ftel
l^ZVKZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-iiarnioniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Street New York 11. N. Y.
j!____i
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete aemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Gena 50 centor Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. T.
'nntnnninn
482353235323482353532323484848485323484853532353484853535323
THURSDAY, MAY 11, 1944
vstanoyljen l, ima
O Vesti iz slovenskih naselbin
iQapi&i.
VELIK
SHOD JUGOSLOVANOV ZA JOHNSTOWN IN OKOLICO
V nedeljo 30. aprila
PORUŠILO IZ MIXNESOTK. gledmk», ki so ploskali in se line T\ aprila sem f'ia — ""^jali, kjer se je bilo treba ftopniki številnih društev sr- America
so se kov pcd vodstvom Mr. Jos. Du tl ; ♦ i ■ • *	i
.«• „	, , ,	,	. ,	,	m isto delo, iste <rrmadc
sesli v Hrvatskem domu za- piraa bo za-^viual *'Ood Bless ^
KAKOR PELIKAN
(Nadaljevanje z 2. str.) brez
na
in kraja.
Kveleth, Minn., poslovit se na
tu
John
prila za srčno boleznijo. Po kojni John je bil star komiaj let ill je bil doma iz vasi
jokati. To tke I a slab
da voč, morda tudi tega ne!"
fcSkozi bledico Jukunde je
planil val vroče kirvi, narav-
Hvala lepa! Tudi v bodoče nost od area, ki je kriknilo in
. M..............se potrudim. Sem spretna ve- se uprlo s silo — matene. Popri
i^ v.	t____ iii tt . , - 1H ^ ^lovam, , Zvečer je čutila Jukunda, da zilja, imam lepo pisavo, knji- fela je Židov denar, dvignila
\ ti< na bo-hrvatskih in slovenskih sku Hr\atski pevski m prosvetni'• , , , , ........ , •'*•»»	i . i i -i i__
,lJ	- -	*	^	1	jU	roke, tla jo umu krog go vodstvo mi m tuje."	roko in telebmla krone ob tla,
zapel ne-jpa>.u	se tj0j^0 jgra|a z ,>_	no — nehajte! Toliko da je zažvenketalo in so se za-
stvom H. tro|<om., Zgodaj so šli k po- samohvale ne potrebujem. Iver kotalel* srebrni kolesci po koči t-kn : sama ljubezen je ni mo-'ste nekaj storili te dni, tu je tih! ulii v«' predramiti, tako je bila niajlma nagrada."
ni 11,1 ~ . . . .. ' , I Položil preti njo štiri krone, v jut.ro je bila pok rep-l
ki pev-
tukaj na dnfl ,,KiJa v Hrvatski ilvo- ski zbor ^Jugoslavija" bo v Oh i-holm in tako tudi kvartet r'inj l,il Broad Street.	(mešanem zboru nodal "Adri-
iz Klvja. Samo kvartet bi I > 11	u'm shodu bodo nastopi- io" in "Liro" pod vodstvom
Podgora, fara W,\ pri Ljubl a-	nastopil.! h.' enkrat za f,iJ« govorniki, katere bo mjs. Annie Kdelman (Poto-
nt	p... 1..1. 1 . .. tretjini deianiei
"i To k •» j na Fv.le h zao tloti',H dejanjem pa je mogla skrbel glavni urad ZOJSA in kar) Tudi srbski pev sk.i zbor
a ' a,b:1i kaka pomota, kw ljudje bi..sice„r: J'»nko Rogelj iz Oleve- bo prispeval par pesmi za ta jih b;!» radi še enkrat slišali
žalujcMo sopiogo in dva rfno v a in t ni hčere. Kn vojakih in je pričel na očetov pogreb. Pričala je tudi svakinja in njen soprog Mr. in Mrs. Vinko Huglieh iz Wanhington,
1) a
Ko si 'in. *c mudila lansko leto .pt\ njih, še nisem nwislila. tla se botlemo videli letos tu-kaj v Mituiexoti na .tako žalostnem snidenju. Ker se jim je pa zelo domov mudilo. nin>
tin je pri -	.
- . .Nazadnje reeein samo to, da so
IIH iu'i>taV ...
vsi igralei dobro »igrali in zaslutijo v-o pofovttlo, posebno pa še največ igrovodja Frank Tckavec. ki se je toliko trudil da jili je izučil. On se \cliko trudi tukaj za narod, ali za plačilo um polena mečejo pod noire.. Xarodni delavec ni nikoli plačan od naroda, ker dela za narod. Ravno tako vidimo dane-" kaj dobiva Mr. L Adamič za plnčilo. ker dela za narod. K.ij 11111 vse na t veza jo njegovi -ovražniki, da je ko numist ali on se je sam izrazil
tukaj
me uioirli priti obiskat
na <*hisholm.
.h- bil pokojni John priljubljen na Kveleth, se Je videlo, ko je ležal v rak'vi. Izgledalo je kot da je v rožnem vrtu da toliko cvetlic nisem še videla tukaj pri mrliču.
Vaj tem potom iz 'tzim svoje ,	... , »• m
. 1 , . * ,.	, VJ. itom ,«vojin knjiif*
ulolMcko sozalje njegovi druži-
ni in v>em son m liri koti).
Potem sem obiskrila nagega unietniUa -likarja Joscpli Bog dani<'ha, ki ima več slik isno-t<»vl jenih v pritličju v m<e-ti»i dvorani. Krasna slika je Bled v Sloveniji, potem zimske slike. pokrajina t tika i v Minne-^<<ti. Potem	videla tudi
na-S'l:ano državno cvetl<ic5n mw-casin, Pnwtnik Bogdano vb-h i )<■ veti
landn. Sava Kosanoiviič iz New slučaj, dve piinrrni po-mi poti York a in Anton Min-erich iz prof. NedeljkovitVni in ob za Pittsburgha. v-i trije člani gl. ključku pa l»o zaorila pesem od o<lbora ZOJSA, kateri IkwIo po vsoh treh pevskih zborov s*kn-jasit li ljudem položaj in 00- pno, gromoviti "Slovenae, Srb trebo skupne kooperacije nas IFivai."
vseh. ne glede na versko, po- Pričetek -hoda bo točno ob litično ali narodno prepriča- 2. popoldne.. ISfliodu bo prednje, zlasti ker s*e sedaj trudi s-do\al Mr. Michael Milkovich gotova črna reakcija na vse tajnik sboda bo pa Mr. Joseph načine > evojimi lažmi in obre- Turk. Vstopnina bo uro-ta. kovanjem, .ia činilvilj (»malo- pobirale pa -e bodo nn shodu v:;ž kupiso-t za n;-.picd«k in prostovoljni prispevki, ki bo -vob do narodom z namenom.' Jdo T>osveč< ni	čimprešžnje
da hi zoper gotovi parasiti se- j osvobojen je ininVnega naioda : na ramah obubožanega <vl;Jugo-Iaviji.
Priporočljivo i<*. da se ude-
deli
ljudstvo. I:i je zbegano in prida on ni komunist, ker <ein ga ^adeto v-led te grozne moritveženci i>od-vizajo in da -o tam sama -lišala noveiobra me-eca :"kaj, te-nbolj na š0 v «tari(o pravem času. k*-r neilvomno \ flevelandu. Ali ni ravno on
v	) " J' "lltl iM,lv,r'F jij - , 1 V}H 1 v roki 'm omenil.
ca na 111 <e sla na delo, i»a je ze	*	, .
' 1	"'lit vam dam, ker sem
kov
nas seznanil z Anierikanc: po-Kdo smo
Slovenci, ali -o nas poprej po- Johns-town. Mr. Arthur znaki, kakšen narod smo, sedaj mg. Mladinski Tambnras vsak ve in to je vse naredil zbor kakih deklic in doč-Adamič! Kaj -o pa naredili------
do:nov»n*.	udeležba bo velika in važno je.
Poleg omenjenih govorni- da si zagotovi vsak -\oj -edt bo povabljen tiulri župan
\oj
pnblieijski odbor,
Andrej Vidricli, Jolins-tovvn, Pa.
Rev. Ambrožič in Rev. Oman. Kly. tla bi si kdo kupil rakev da bi mogli biti naši voditelji, pred -mrtjo. k r -amo razil»irajo kar je na-! Jožef Seliška; je bil
po pobil
STAR N'AR< M'NIK
•f)prostite. ko -em spet za en
Clevelandu le- klicn stavbenik, ko je ........
zacVli pr\ i Tk>- spel iz starega kra ja, je delal A,-*vm Zopet ""daljno uatw
do-	zaostal in sedaj vam po-,= 1
, . šlieill ZIHU't 3til 11 ;ii 1:1 I i n<. n;l |-i I ' ^ ' -I
rod zgradil. \
ta 1 ?M-f? so oni zai-fii pni .po
dirati S.VfNS in n»t-od razlmr-' v rudokopn, ali h- malo časa.
jati. ali hvalfl Bogu. narod jim Začel je šta-vbin-ko pod jetni-- ,aKO	^ J« naj-
bolje, Vidim, ko ljudje piše- 1,1 Zdl°
ostala nadstropje nižje.
Tn tako se ie vračala domov v-ak večer bolj trudna, vsi večer boli upehana. Nikilai še ni poznala dekle, ki bi storila to! i ko in tako vestno kakor ona. Nikdar še ne. Ali treba ie bilo. Bridka je posku? nja, pa mora jo prehiti, in Žid naj si' koncem desetega dne čndi \ rli moči in ji zato obljubi leno plačilo.
Ko se je zadnji večer vrnila domov, je bila že izmučena, da je komaj po-tavila skodelico pred otroka,. Bolele so jo uoke vbadalo jo je za pleči in v prsih je bilo trudno tesno, da jo komaj dihala.
Tudi ta večer je legla kmalu in ugasnila luč.
Desiti dan — zadnji dan.
V-e je bolelo Jukundo. Kakor zbičana .-e je opravljala. Komaj je ganila z rokami, da se je oblekla. l>a ni bilo onih dveh kodrastih glavic na po-sieiji! . Lačna bi rajši ležala po cele dneve, da se odpočije, potem pa, gre in potrka pri u-ledni gospe in povpraša, če ►ijo lii.šne. kuharice, pestu-
po-
P-n človek- .l>a se nisva po-
•ik	1,1 7'31 vmai,*» v<iSt«k sami.
t>«l danes pa ste pri meni v služb: in d«»bite — za prvi čas se veti a — po dvajset kron na mesec*".
*
Visoko gori v podat resnem okencu ixti vsako noč pozna luč. Pri njej >e sklanja nad šivanjem suho telo Jukunde. Stroj drdra nervozno in hi epe neče.. Prozorni pr^ti zbadajo - t n*sočo naglico v platno, ln vsa kri je že izsesana iz njenih drobnih prstov in iz njenega
upalega lica. Samo v, očeh Žid je pomaknil pred njo gori še zmirom močna in lju krone in jo je gledal oblastno bežni polna t hiša matere, v začudeno lice. kakor nezado- iPoh-g nje na belih blazinicah
voljno beračlco.
"T^po vas prosim, dvajset kron! Kako naj živini? l*va otročička i mani."
"Kadar bo-ta pri imeni v službi, plačam tudi onadva.*"
"Dvajset kron imajo dekle in —V* hrano .pa stanovanje — gospod, vi se šalite!"
"Šalim? llahaha! Sem rekel za nfknj mesecev . Kasneje mor
pa sanjata dve kodrasti glavi, brezskrbni in srečni. Jukunda ju : edi s kapljami la-tnega ži-vljen/a — kakor pelikan.
Ne pozabite krvavečega naroda ▼ domovini! — Pošljite Vai dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
TAMBURAŠI
PKIREDMO
ne zaupa in gre svojo začrtano štvo ter zgradil veliko stano-
Ihh ,-u in sliharTko	^i^P^}}}^^^ ^ Gla
! i 1 d. -o te -like žive. 7 metu ; ie I ila tudi rojakinja Jen-n e Zobec in je nama potlaril v*nki? no malo sliko za spti-min. Bogdanov ich je slikar -"mm '»k, to si* pravi, da ni boil d nikamor'V š*)W>.. Vse to se i< sjuo od sebe irnčil. Več slik i« - podaril narodniim domovom in muzeju »v Plevelandn.
Obokali smo tudi tlmžino Mr. in Mrs. Anton T enich, kjer -mu: bileprav lefio postrežene. lfvala h pa! Jaz bi bila rada e več naročnikov obiskala ker Hf# me vabili ampak,
nlno au celo leto s. dcm dolar- nJG" ~	tuko mora biti Pri
"ako mislim, da je nai- VtI0clh- ino,a ž!veti zauJe ~
to trojno trpljenje.
koliko let so žo naiweai na	,llilie dogovorjeni čas.
je Kristan ;n Adanrič i„ Kosa-lpij, zgradil je veliko poslopje u,u> Na,mla- Tudi Šaz	'('T* ^ *
nori?. — Ker se je moj dopis na 401 K. Sheridan St. kier je 1K>v^in» c,a °a že dobivam nad 1>o1< , r fe 31 Je, ^nes piazno
pomočjo družine, ki iliu je 4:5 ^ »..m^Ii.t«, da ga bom br^koneno po,asno. Vsaka ledih, kmalu za njim- Ker je d<> ^oje smrti. Saj mislim,	^ vznemirila. Ko
da ni daleč, ker star sem že 71 >0	dekleta l.-kat ob-
let pa hvala Bogu -'e zmerom U>k* ,la jih kaže-»° kiipeem, je
že precej raztegnil, prosim, potrpljenja.
Pozd
rav
Frances Taikanich, Chisholm. Afinn.
PIONIH SljO^NT^P VMKL V F.T.Y. MTNTNr.
Dne 1. imija je preminul »v naši naselbini Jožef Seliška r v starosti 79 let, rojen \ Ljubija ni, odkoder se je pri--elil v A-metiko leta	in sicer je do-
, ,,	, F spel v KI v, Minn, ravno na 1.
in * opustil svet ravno tako na 1. maja, ob 4T». obletnici svojega bivanja v Ajneriki
padal da mi ni bilo mogoče iti okrog obiskati naročnikov.
96 aprila som pa 31« ohi-kn-ti soSolke na Kly, Afinn. nam reč A trne* Ve rt ni k, ki je nevarno bolna in njeno «estro Ano Račarr* Obiskala sem tudi (lalin, naročnico, ki je plačala celoletno naročnino in naj ob tej priliki omenim, da Mir«. Oalin je pran-* mrvetnica za kekljanje. Na mizi je imela celo koSarieo rož 42 po številu. We izkeklane in tudi košarica je bila izkeklana. Vsaka teh rož je dmjpnčne barve. Jaz sem se samo budila, k*»r take-cra še nisem videla. Jaz bi bila to rada kupila ali ni bilo na prtwlaj. Torej Mr*. Oalin, «če Ktitam na tako krasnem delu.
"Na Ely so prav prijazni ro jaki. Po vsoti sem bila lepo sprejeta in po«*trezena, samo pru^malo •časa sem imela, ker sem se Se tisti dan \ rnila domov. V nedeljo 30. aprila se je pa tukaj lršlla igra "Vera v »vsta jenje". Igra je bila prav lepo igrana. Udeležba jp bila pwej dobra un bi bila lahlko ^e večja ako bi ne na*i rojaki malo b<flj zavedali «voje dolžnosti napram aorojakom in trpinom v stari domovini, ker ve« pr*bit«4c bo v pomo^n i odbor 741 siromak«* v stari frra>
Tiskaj hi pa rada malo kritizirala, pa ne igralce, ampak
lo s
»m nin.im	njun.	Jt'
bila njegova soproga, ki je u-
mrla leta	izučena 'kulian- -	-	— 1 • * * 1
ca. -ta imela veliko rudarjev poklmla... briek- po 14 dolar-	vz trepet a a. /jvo je u-
n;i l.n-ni. tudi popotniki so Z'*" M 9 na da»	^ ^ ^ ^ ^ ^
ustavljali pri njem. V Klv za-j Seila-i l,a» ^koravno je že pušeri h če«' Joha lino, vdovo po 1,(,Z!I° z;l -"»'»letnico (ilasa Na-John SoniTak, brata Johna v'ro<la' želim, tla bi ostal tuko Aubuin. 111., poxinovljenca 'bdgo, dokler btsle kakšen Slo-Franka Jasovec v White Tron'tuk:,i v Ameriki, in pa Beach, brata Antona, v TJjuli- 4la ])l bili boljši plačniki kot
Prelečeno .jesen je bil dobil tež ke poškodbe, ko je bil padel iz stopnic v pritličje svojega st<a-'ve duše. nova nja in od tega časa je bil čutil, da se kmalu poslovi txl trga .--veta. Nekaj ti ni pred svojo smrt jo je šel v trgovino pogrebnega za votla Champa & Mirhar, ter je kupil rakev, kar je, mislim, prvi tak slučaj v
!jani veliko vnukov in neča |SIM,L J112- i<or soin zmerom za kov. Bil je član društva Sokol,«"*l:ll,k:,r-
Št. 20 SNPJ. Pogreb je bil 4 )	Martin Henigman,
maja pod vodstvom Ohampa	Owvnnoak, Md.
in Mihar pogiebnega zavoda, v' ceikov sv. Antona kjer je župnik Frank Miheloič bral sv. mašo '.a blagor in pokoj njego-
OTROK
Sjii mamica, o v kr.-1i spi, Omeniti mi je treba,'nasmeh njen je v slovo, tla je bil pokojni Jože naročnik,njt n deček igrajte"' -e k nji <4r.la-a Naroda" od časa, ko povni * radostno, je bil dospel v Ameriko, celih'V1 4 . ,	. .. .
45 let. - Vsem sorodnikom I'nJenih U,S
nn-e -ožalie.
J. J. Peshel, E!v. Mnn.
piw II—I'IIII—iiiiiiiiii vMKammm
• "t1 S ..21	'Ki • i« ■ " I,h.....i .u.lMHi'H:,.	a
asi
1	m
imajo velik uspeh |
(i
Prepričajte se!
am
MMMwntuniitiiRiin
ugaja mu zelo, svetlo cvete kot sredi jas in či-to je kot nebo.
Pi "av tiho, ljubko reče ji; 4iO ljuba mamica, daj rožico iz šopka mi, tako si moja vsa!"
Ker tega mati ne stori
misli deček: spi, .-aj vendar vsako željo mi drugače ugodi.
Od nje gre tiho, žalostno, narahlo dver zapie, a kdaj in kdaj gre spet lahno če li ne čuje že.
H ebbel-Kolman
pretlnjo in poreče:
"Gospa, pohvalim vas! Ka-zunmi sfe in pridni. Pojdite z menoj, pa se domeniva za plačilo/"
Ali Žida ni bilo blizu. Odbilo je poldne, iz trgovine .-o se vsu li uslužbenci. Tudi Jukunda je sin — a ni mogla ven. V tej net, »tovosti ne stopi na cesto.
Potrkala je na vrata urada.
"Prosim« da dovolite, čas za poskušnjo je pretekel."
Žid je nervozno pisal in bil globoko sklonjen nad mizo. Ni se ozrl, še trenil hi, kakor bi ne bilo nikogar. Počasi je še prebral pismo, zalepil je in naslovil
41 Kaj želite."' se oglasi malomarno.
Jukundo je zapeklo to vprašanje. Ponovi še enkrat proš-11 Jo."
"Zvečer prav za prav poteče rok!"
"Dovolite, popoldne sem začela pred desetimi dnevi."
44E. kako natančno. Xtaj bo! Za silo vas porabim!"
Jukunda bi bila -kuro sko-prnela same bridkosti. Za silo jo porabi! To strašno delo. kakor težak v gozdu! Spomnila se je otrok in rekla:
VELIKI MOŽJE 0 MATERI
Za vse, kar sem in upam še postati, se imam zahvaliti svoji materi
Abraham Lincoln
'•Ko bi se potopil v najglob lje morje, o, mati moja, o, mati moja — vem, čegave solae bi prišle doli do mene, mati moja, o, mati moja!" ^^^^^ Rudyard Kipling.
Rojake prosimo, ko pofiljejo sa naročnino, ako je Tam le priročne da te poslužujejo — TTNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL HONEY ORDEB.
KONCERT
Z ENODEJANSKt) IGRO - SAIJIVKO
na o7Waterni Dan
v	nedeljo, dne 14. maja, 1944
v	SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 IRVING AVE., BROOKLYN. N, Y.
Zarelrk ob 4. uri popohint*.
VST< >PN IX A I'KONTO YOIJ NA
-: PROGRAM :-
l*OZI>]{AV .............................. Mr. I,n<lvi£ Vlurz, iMvual*-lj »Mira
1. Mlajš:i Skupina Tauil«iirsiA«'v |mm| viMlstvom Ivan (!<*rjnviclu;
a»	Tilt' Star Sitan^li^l	lt.in»w
* In	H«*j Slovani
i-i	Ni-mVk Sl«»vi*isfcih	.\ar<H|iiili i—itti arr. Marko Bajuk
«11	Na MarjHiut'	arr. liinlv »Vri»k«ivi«b
'J. I>viK|irr	.Miss Jennie I'alelli
Miv> I »«»ml II«-ji lifrjmicli
S|>it*iulja na klavirju Mi—^ itulh Kepii
a 1 Zajrorska . . . Varilna l»i Sirulek . . . Arr. V. Ijsjflk
Na klavir i^ra Miss Mary l*i-kur
a » Holiins ItHimi ... L. Kisti»'r
In Wonderful Mother of Mine ... A. K. Mel►erinoit
4 (Mlrasli 7.Iwir Tamluirašev :
ai Itaiiovae Koru«'ni«m . . . Arr. Rinly iVntkov'nh lo VemVk Xa lioi^iijskciu je (Vhm . . . Arr. M. Ilayiik «•» Jagoda I'oika . . . Arr. Riuly rernkovieh
5. 1 tvo*[»ev —	Viiss Jennie Paleili
Mi<s l»orothea (ierjovieb
Sprejnlja na klavirju Mis«« Rutb Kepic
a> K!»ikavie«. lo Wliis|H>rin^ Iloiie
0. Na klvair igra —	Vliss Helen H<Mlnlk
a 1 Over the Waves . . . IIikus lo EiIhIweiss Clide . . . Van«lerlMH-k
-I G 1? A-
"'They're Either Too Young or ...!!?
by D. G. A J. P.
1 greeted by Mrs. 1». J. Cerjovtib
C'ha meters
Myra ........................................... Teresa Walker
Kitty ...............................................Jennie Patelli
Jieekv .................................... J»orothen (lerjovieh
I»ean Fin t op ...................................... Jennie Alex
ilN-ar ...................................... Kdward Krewerlf
Cora ............................................ Edith Paleie
Alex .......................................... Viet or Bablamir
Mortimer .......................................... John Pire
Tyrone .......................................... Max Capuder
ZA PLKSAŽKIJNK BODO POLEG ORKESTRA IGRALI Tl l>l TAMBl RAfcl ZA PI.ES
Se za obilno udeležbo priporočajo —
MLADI TAMBURASI
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru
žabnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti.
••^LAS NAIti>l>A*,—Nm york
THTOSDAY, MAT 11, 1944
ustanovljen l. 1893
PROKLETA
:: Spisal EMILE RICHEBOURG
Iz francoščine prestavil J. L.
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA? Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y.
(Nadaljevanje.)
ŠKOF, KI IMA PAMET
»Škof \V 11 lani T. Manning v New Vorku j e protestantski >kof iu zavzema vodilo me-
CW)
< KlpiiMVn iz službe bi bil .takoj, kdor bi se drznil med po-li na seuillonski pnstau pred otrokom izreči ime .lean Re-nandovo ali njegove ubo«"e izene. Rouvenat je imel pri tem "vojn ideje niala Blanehe ga je imenovala "botra" jnavadili -o jo na to. da je imenovala Melliera "očeta."
Jacques Mellier je bil * tem zadovoljen. Reči ni mogel "ne,"' j*- Ronvenat rekei 4*dn." Že je poteklo več kakor leto dni, odkar je ntož, katerega je vedno pekla vest, brezvoljno žhel kakor stroj "n samovoljno položil vso svojo avto-1 iteto v roke staremu slugi, zvestemu Rou«venatu..
.Sicer se je zgodilo, kar je Ronvenat že prej izp evidel: J acq m*- Melliet je otroka onega, ki s j«, zanj dal obsoditi, strastno vzljubil. Ker ni -k o rt) nikoli odliajal z doma. je •ia!>» Blanche vmerom ost.iia pri njem. Jemal jo je rad na '\olena ter jo potem vrčk.al poljubljal z mrzlično nežnostjo; pri tem je skoro gotovo mislil na nesrečnega Renauda..
Deležna \se skrbi in l jubezni, jeoastla Blanche ter se razvijala kakor rastlinica v J»>bii zemlji. Stara je bila pet let, da> ne>na in daboti a, vendar jako živa, vesela, mila, polna mikavnih domislekov. skratka: bila je taka. da bi je bil človek kar gledal in poslušal. M< llier ni nw>gel več živeti brez nje. Rouvenat jo je oboževal.
Pri tem pa s-tari >lnga nikdar tu fxixnbljal luVre svojega gospodarja. Nič več ni !»'.!o sliinti o njej. Kaj je pač postalo iz nje? Ali je nesrečna deklica zaradi obupa in pomanjkanja šla prostovoljne v umit?
Več-krat so videl! Ronvenata sredi polja sanjarsko in tožilo zročega \ tla. Misli' je tedaj na Lueilo.
kol, da
V Jugoslaviji pa še ne vemo. kak-na bo njihova nova zastava — anUpak tndi za zastave morajo biti meje. Ako se (priklati katerakoli iz katerekoli de/fle. iz dostojnosti bi se morala pokloniti ameriški in vprašati bi morala, ali smo pod njeno streho ali senco.
Ali veste, kaj je zastava? Nekateri i-i mislijo, da je morebiti poceni blago. Par jarkov platna; gori pribitih nekaj zvezd pa se ol>esi na drog. Veste, vse, kar je poceni, ni Na pristavi niso več imenovali njenega imena. Posli sij vredno nič; in tisto platno je niso drznili imenovati ga. ddsi niso vedela zakaj. Tn Jacques,poceni, na katerem so prisite
Da, tako je. Taki so peto- jo spuščati v l>oj<^ z Nemci
kolonei. Kadar se je treba Kjerkoli bi se pokazal nemtški|sto UUH\ ameriškimi prote^tan-
skriti pod zvezdnato zastavo, vojak, naj umi gre .partizan s ti Xa ^jKH.ov;llliaj duhovnikov
takrat v:soko poveličujejo A- pota, zakaj osvOTodiin* fronta t^fej^i^ (.(.rj.V(. s -
mieriko in njeno zastavo, ika- je varovala svojo vojsko ne za'f;- •	i • ■ t
,	-It i • . . ' .	__ *' *' ,	nje je le dni med drugu
dar j»o se je treha udejstvovati boj proti Nemcem, ampak pro-
takrat pa pozabijo celo na a— ti slovenskim patriotom.
metliške zgodovinske praznike. Ja, bratje, žalostno je, ako
Slab1 .-o taki državljani, ki po- čitanio dan za dnevom taka
zabijo na praznike, ki so jih poročila ,izdana po katoliških
postavili očetje Amerike, sla- ižnpnikilu Ampak pregovor
bi so taki državljani, ki dvo- pravi, da potrpljenje železna
mijo. ali spada njihova zastava vrata prebije in tla med potr-
v cerkev in islahrso tisti držav- pljenjein tndi rože cvctejo.
Ijani, ki hodijo vprašat v i no- Ako ste imeli že kdaj oprav-
zemstivo v Rim, Tokijo ali pa ka z lažnivci, prepričati ste se
v Berlin, ali smejo nesti v cer- mogli, da z lažnivo! ne pridete
kev svojo ameriško zastavo. ,do konca; knjti ako ga o eni
V Anferiki je ameriška za- laži prepneate. si je med tem
stava najsvetejša. V Rusiji so časom že tri druge izmislil in
si zamislili srp in kladivo, za končno kakor pregovor pravi.
to je to njih najsvetejši simbol, da pametni ljudje se ne prepi-
rajo z lažnivci Tn tako tndi vi mnogi izmed vas s-fe si mislili, kaj se boni prepiral z vragom. Ta ne pozna meje, niti pošte-
ni reel, da ljudje pn*,|ccrkvnh in hišah molijo, da v sedanji vojni zmaga dull pravice in svobode.
Značilne pa so naslednje njegove *besede:
"V>akdo v tej deželi, bodisi posameznik ali časopis, organizacij;! ali kaka druga skupina, če se imenuje verski a^i drugače, pa luWV vstvarja-ti in spodbujati proti angleŠko mišljenje, ali prntirnsko miši j.-nje. ni zvest naši deželi in za stvar, za katero daje naša dežela življenja."
no ukleniti ubogi narod v stari domovini.
Fr ank Barbie, predsednik Josip F. Durn, tajnik John Zaic,, blagajnik Lanis Kaferle, zapisnikar
Predsednik pred'ožil ime Forestala za mornariškega tajnika
Včeraj j<» imenoval predsednik Roosevelt James V. Kor-restalji, pomožnega mornari-škega tajnika, za urad mornariškega tajnika. Sedaj ima še senat odobriti 52-letnega Ne\v-vorčana iz l>ut<<lw*ss okra ja. Senat Jw> skoro gotovo odoWril Forrest a la. ker je zelo zmožen in vipoštevan.
nja — in pustili i-te ga lagati naprej.
(Nadaljevanje prihodn.jie)
IZJAVA
št. 4S SANSa v tajnika
\fjellier — ali jo je i il prroinoma pozabil, ali se je kesal, da jo je bil zapod i? Celo Ronvenat sam ni tega vedel.
Prv» ča- j' to, ker je neznano kam odšla gospodična seuil-lonska, kakor so jo naziva!1 v Frcmiccurtu in dalje okrog, po-vzročilr. nekaj govoriice. Na tihem so ljudje govorili o tem, ugibali, sklepali, toda ha*; se, postati jasnejši. Polagoma .te izginilo 'udi to, kakor je s-pomin na zlodejstvo Jean Renaudo-vo bledel zmotom bolj in bolj.
Jean Rensuda so T»11 i premestili, kakor je Rouvenat zvedel, v zadnjem ča-u s 5t:n id. setimi drugimi ujetniki iz okraja toulnnskeca v Cavenne.
Poteklo je bilo /a pe !ct, kar se ie bil zgodil zločin. Bilo j«' v meseen decembru. S Ino je pritiskal mraz in gosti sneg j« pokr'-val vso dolino Meusesko.
Nekega dne dobi Rouvenat pismr — to ni bilo nič redke-ga, ker ie vodil v imcmi vojega gospodarja stvari na pristavi. Odpre ga tej i z nenaden in gin »en l>eie sledeč:
"Ljubi mi Pierr\ — iaz sem v St. Trunu v gostilni "Pni dveh belih psih!" f'< imate -e malo prijateljstva do mene, pridite k meni Vprašale le jh> tuji gospej. Niti be-Kedlee mojemu očetu! — !.ucilIa.M
Rouvenat pritisne pismo na svojo ustnii-e ter udari «v jt^lr. lTro pozneje j o bil na pot u v St. T run.
Beitaux, znani gostilničar v St. Irunn je bil umtl nagle smrti; eno leto je moglo b ti od tega. Zadel ga je bil mrtvo-\id. Njegov nečak in dedič vse zapuščine, ki se je tudi z val Bertaux, kot gostilničar v Port d'Atelieru, ni imel mmogo i reče, zato se je bil preselil t Bt. Irun ter prevzel gostilnico -vojega striea. On ni poznal niti Pierra Rouvenata nitii 1 .učile Mellieiove. Do njega se obrne Rouvenat, vstopivši v icos4ib>ieo.
Kertaux ga sprejme « kapo v roki. kakor dovršen gostilničar, ki si h. če pridobili gostov. Prijazno mu odgovori:
"P'kazati vam hočem sobo mlade go-pe,"
stopita v prvo yad^tropje. kjer se gostilničar pred nekimi vrtti ustav.i tgbono reče: "Gospa, obisk imate!"
Nat • stopi urno po »topnicah nizdol da se povrne zoj>et k ♦-vojemfu prejšnjemu «leln.
Vrata se od pro. Ronvenat vstopi. Tarciki Mellier radostno vzklikne ter se v»že obiskoval jokajoč v naročje.
Rouvenat ,j<> opazoval mlado svojo gospodarico ter se je ni mogel nagledati. Lucila se je bila dokaj izpreuienila; postala ;e sni.a, imen je vdrte oči in že marsikaka guba se .h pozn/.'a na njenem Čehi. Žalost — miorda tudi pomanjkanje — je bilo temu krivo
"Lucila, ljuba Taieila, dragi otrok!" zakliče Rouvenat, iti -olze ga polijo. "Ste ti ies vi? Ah, -vi hudobni otrok! Kako ste me mogli tako dolgo pustiti brez vsakršnega obvestila? Ali ste kdaj le r\ trenotek mogli dvomiti nad zvesto vdanim vam prijateljem, nad starim Pierroni!"
"O. ne, moj dobri PWre, nikoR!"
"No. potem ste mi imp!i pa .pisati, povedati mi,, kje ste!"
"Tega se nisem drzn»la!"
"T . ni b:lo prav. Pa ne govoriva več o tem.. Zdaj vem kij mi je storitn!"
"Kaj hočete cieči s t« .n? **
"Kaj s tem hočem reči* T>a v a« vzamem s seboj domov."
"Nikoli!" odgovori Lucila in se »trese.
** Kaj, vi se morda bojite, Tla boste slabo sprejeti? fie pridete z menoj, mora <v as « če sprejeti z odprtima rokama . Zdaj vas reč ne ho podil od nebe ,to mi verjemite. In potem, če sem jaz tu, bi si tudi re upal kajtakega ."
"O Pierre, ste li pozamli, kaj se je zgodilo? Ali ste pozabil, da sem prokleta in da n m je lastni oče razdrl sTeeo ter me take vrgel v življenje- polno t:pljenja in reve? Prenašati hočo*n brii'ko svojo usodo do konea. Pa tudi če bi se mi ponudil, da mi hoeet* odpnutifti, jaz bi ne apnejela njegove milonti, jas bi jo odklonila" <40, Ločila!"	•
r (Nadaljevanje prihodnji«.)
kotno in podlo.
('lar«stvo našo podružnice izreka na tem mestu imenova-
Izffube v zraku
Zračni minister sir Archibald Sinclair v poslanski zborni«-! I n >ve« la'!. da jcltilo prvi-4 niesi»-ce t eg; i leta v poN-tili nad Ni-m-čijo izgubljenih 1117 ameriški!) in 1H41 angleških 'bombnikov.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književno sti, kajti v nji je v 1dol gib poglavjih opisanih 1.". rodov slovenskega narodn od davnih počet kov v -t:i rem snovnost vit do dann" njega dne.
13 poglavij — 413 r>tr.mi Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
zvezde in obilo ga je. Ampak ono, kar je skritega za platnom in zvezdami, je drago, kajti za njo je skrita boginja Svobode in ta ni spletena ali •spredena v predilnicah, ampak je drago kupljena na krvavih poljanah. Za njo so se borili junaki, očetje Amerike, ki so
žrtvovali Mvoje življenje; dali f	...........
so svoje meso in kri za svobo-1 kraljevsko fašističnemu rezi-do. Zato držatvna zastava je mu jn bdogardistom v stari do n a j pl e men i t e j še in n a jd ra ž j f plačano blago. ^Peso. kri in življenje se ne da nadomestiti — zato vsakokrat, kadar sto jimo pred zastavo boginje Svo vode, poklonimo se ji. ne zato ker viŠsi pred nami platno in zgoraj prišite zvezde, ampak ker je to dedŠčina istarih očetov Amerike — svoboda, plačana s krvjo!
AJi veste, kaj se danes dogaja v Jugoslaviji? Koliko krvi se preLije za tisto blago svobode* In ako si jo priborijo, kaj mislite da bode njihova zasttava poceni krpa? In potem prišli bodo fanatiki,.zgradili si bodo svoje svetišče, pa bodo rekli partizani: vaša zastava ne spada v cerkev, pred vrati naj visi. In ali veste kako ae dane* po Ameriki la že in obrekuje tiste junake, ki dajejo življenje da si prilxiri-jo boginjo iSvobode? Tako drzni so, da pravijo, da so tisti junaki same barabe in da sploh ne pobijajo Nemcev, anipak narodno zavedne rojake (
Tako pišejo. No, sedaj pa imiamo črno na belem, kaj so počeli ti morilci in toliko opevani partizani v starem kraju Nas ubogi narod so morili kar od kraja in kakor je videti, tudi otrokom niso prizanesli. Morili iso vprek dečke in deklice in kaj so jim ti nedolžni otroci prizadejali? Tz teh poroči! je »tazvidno da se ti morilci grši kot divje zveni. Koliko očetov in mater s .štcvil-nimii družinami je bilo pomor-jenih! Dalje berem v poročilu da je bil v okraju Litija umorjen rudar — oče trinajstih o-trok.
Vi vai narodno zavedni in vsi svečeniki, ki niste zakrknjeni s prenapetim verskimi fa natizmom in ki še le količkaj verujete v resničnost Kristusa, ale verjamete rv taka poročila? ADi je mogoče da ti-sta Titova armada počenja taka dejstva, kakor pišejo? Ko so prišli Nerryoi v Ljubljano v septembru 1943 ie da'lo vodstvo osvobodilne fronte stroge odloike, da se partizani na sme
O«iružilica št. 4s SANSa v tajnika Mirka Kuhla, Janko Cleveland u, (I'oflinwood) OjUoglja in drugih krivično, niz je na svoji redni mesečni seji dne lis aprila 1^44 sprejela soglasno sledečo izjavo:
Članstvo podružnice št. 4S . (javo,. _ n - , , i •	-j .nun odbornikom polno zaupm-
odloi-no ob>oja napade,	1
..•i	„..„	. • !<*«>. ostalim pa klieemo: I aniet
na izvršne uradnike organiza-J.	.	. .
ni ne pustite - se zavajati po brezvestnih kričačih, ki so poslani. da hodijo okrog z vei i Ta nova ofenziva naprostni-,\ katere hočejo ponov kov je vpnlzoijena in 'vodena po agentih diskred iti rane jugo s:ovanske ubežne vlade, po za-gogomikih fašističnih kivizlin-gov in onih, ki so nasedli tej propagandi z namenom, da tako skupaj zanetijo prepir v organizacijo SANS in če mogoče isto o-T.ibijo in uničijo ali pa naplaviti iz nje služabnico
cije SANiSa in na njenega čast nega predsednika. fo

to ' iJ
w T /A» V
u

AMERIHN
WILD LIFE
45 - LETNO PREISKUSNJO
IMA
nioTin:, kateri v soglasju s Hitlerjevimi ]iajdaši z orožjem napadajo narodno osvobodilno vojsko v Jugoslaviji.
V smislu fiesolucij na Sloven skem narodnem koncrresu v Clevelandu -ima organizacija KANB nalogo delati za pravic-no razrošitev političnega, iet-noginfskega in socialnega vpra sanja v Jugoslaviji odnosno v Sloveniji. Zato ima izv ršni odbor SANISa vso pravico zasledovati delovanje bojujočih se -il v domovini, ima pravico in dolžnost poročati svojemu članstvu o položaju in tudi sme dati priznanje tisti skupini. ki dela in se bori za resnično osvoboditev jugoslovan-jskega ljudstva.. Obratno hi l>il • SANS kot pol itična organizacija za ameriške Slovence brez pomena.
frlavni odbor SANSa se je dos-edaj teli navodil držal in delal po določbah in sklepih Slovenskega narodnega kongresa. Zato je vse to zaletavanje in blatenje častnega predsednika Louis Adamiča, v predsednika d »vršnega o<lbora Rtbina Kristana, začasnega
V knjigi Je oatančuo popisano Življenje [Hwauifuiih živali, živečih na subem, r morju in v zraku, tako d« bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njenu pestro živalstvo, knjigo bral s vellkl*n zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj Se nI bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati r itetih knjigah, toda je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POroL.NI POPIS ŽIVLJENJA AMB-KIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in |*>plsuj<> vse živali, ki jih Je dovoljeno in pnMtovedaiio streljali; farner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjitrl n* at ere VSR KIBE. KI ŽIVE V AB1EKIŠKIU VODAH.
Poleg poljudneg* popisa ln prlpov» dovanja vm-huje knjiga 327 SIJK (fo-tugrafij); 6 slik v nam v ni h barvah, v velikosti eele strani, ter lm» 778 fttralii. Velikost knjige je il z 6 infev. Knjiga opisuje sesa vre. ptiče, ribe, ka ie in živali, ki so ravnoiako na subrn kot v vodi doma. — Vezana Je v uiofno platno z zlatimi črkami
'L^ V ANGLEŠKIM Cena $3.r,°
Nar«H4ite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11. N. Y.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
2.°
Knjiga je trdo vezana in ima 621 stranici
EeotpU so napisani t angleikem jtzikn; ponekod pa so tndi ▼ jesikn naroda, ld mn j« kaka jod pos«bno v navadi
Ta knjiga jo nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo sa kuhanje m se hočejo ▼ njem čimbolj lsveibati in ispopolniti.
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
^MERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION:: ELY. MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJ ONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesiečam in *mrti
Ako je ilruštvo A.B.Z. v vali naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni nrait. KI v, Minnesota.
ET* SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . POLJEDELSTVO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potre bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
Naroiite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 West 18th Stre*	How York 11. N. Y
v UČNI ln TRPEŽNI H.ATNKNI vezavi
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj zži val vojni vrt.
vsaka strma. NOVE Marl
vsaka slika — novih Ilustracij t
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! Ni« visokih besed — vse Ja
TulcaJ Ja v eni sami knjigi VSE, KAR VAM JE TRERA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 16.000 flanker ram podrobno pojs-•ni rse a vrtnarstvu, a sadil vi In sejaaju. a cnojenju In oskrbi vrta. Najnercjfte p a Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE: nora metoda «a nniteranje ikedljivrer. rojenje div-Jih rastlla, nore oestarlne rretllr! — Abecedno kazale ram pore takoj, kar telite. PHreJeoa ca vsako ponrbje r Združenih driarah, sa rsaka temi jo la rsaka sexooo.
TO knjigo Jo aredil E. L. D SEYMOUR. B. 8. A-. poznana asrim r ki Ka ceoljo rrtnarskl Iz-
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHINO 00. 216 Weat 18th Streot	New York 11. N. Y.