Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Veji* *«■ vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r List.slovenskih delavcev t Ameriku The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. J TELEFON: CHelsea 3—3971 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelses 3—3878 NO. 14. — ŠTEV. 14. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 17, 1931. — SOBOTA, 17. JANUARJA 1931 VOLUME xixif. — LETNIK \\\i\ SUHAČI NE MOREJO BITI PONOSNI NA USPEHE V ENAJSTIH LETIH JE UMRLO VSLED NARODNE PR0H1BICIJE 1500 OSEB NASILNE SMRTI Včeraj je poteklo enajst let izza uveljavijenja pro-hibicijske postave. — Nebraska je bila 36. država, ki je odobrila prohibicijo, in s tem so dosegli suhači svoj cilj. — Suhači zahtevajo to leto za izvedbo svojih načrtov dva milijona dolarjev več. WASHINGTON, D. C, 16. januarja. — Danes pred enajstimi leti so prenehali v Združenih državah postavno prodajati pivo, vino in žganje. Saloni so bili odpravljeni. Prohibicijska postava je stopila v veljavo. Vse to je bilo seveda na papirju. Danes po enajstih letih je v Združenih državah več "salonov", kot jih je bilo kdaj prej. Dandanes se proda in popije več alkoholne pijače kot kdaj prej pred prohibicijo. Človek bi domneval, da ni v bistvu nobene razlike, pa je. "Saloni" niso javni. Preselili so se v privatna stanovanja in v backroome vsakovrstnih javnih lokalov. V brivnicah, lekarnah, restavrantih, groceri-jah, po pekarijah, pri čevljarjih in krojačih, z eno besedo—vsepovsod je mogoče dobiti pijačo. Razloček je leta, da je pijača le v redkih slučajih pristna in zdrava ter da je neizmerno dražja kot je bila v časih pred prohibicijo. To je ena izmed posledic prohibicije. Druga in dosti bolj usodepolna posledica je pa, ker so se začeli udajati alkoholu skoro brez izjeme vsi sloji prebivalstva, in ker se mladina, ki je up naroda, udaja žganju, dočim se je prej zadovoljila s "soft drinki* . D ržava Nebraska je bila 36. država, ki je glasovala v prilog prohibiciji. S tem je bila dosežena potrebna večina držav, in prohibicija je bila uveljavljena dne 16. januarja leta 1920. Zdaj ima zadevo prohibicije v rokah Wickers-hamova komisija, kateri je naročil predsed..Hoover, naj dožene vzroke neizpolnjevanja postav, posebno suhaške. Vse težko pričakuje njenega poročila, tako suhači kot mokrači — in vsi smatrajo, da bi bil danes najpripravnejši čas, da ga objavi, toda Wickersham in njegovi komisarji trdovratno molče in odlašajo. Najbrž se boje prehitro zameriti tem in onim. "Washington Herald" je izračunal, da je v zadnjih enajstih letih zahtevala prohibicija nad 1 500 človeških življenj. V to število pa niso všteti oni, ki so umrli vsled zauživanja slabega oziroma strupenega alkohola— kajti teh je na tisoče in tisoče — pač pa samo tisti, ki so umrli nasilne smrti: v boju s suhaškim, carinskimi in obrežnimi stražniki, "po pomoti ustreljeni", žrtve butlegarskih tolp itd. Samo v zadnjem letu je bilo več kot sto takih nasilnih smrtnih slučajev, ki so vsi šli na račun "plemenitega eksperimenta", kot je blagovolil predsednik Hoover nazvati prohibicijo. Bas danes so debatirali v poslanski zbornici o zahtevi prohibicijskega urada, ki zahteva dva milijona dolarjev več za izvedbo prohibicije kot jih je potrošil lani. Zadnje leto so zaprli v Združenih državah nad osemtisoč prostorov, v katerih je bila alkoholna pijača naprodaj. Koliko takih prostorov je bilo lani otvorjenih, pa ne omenja nobeno poročilo. Značilna je izjava nekega tesnega politika, ki je rekel: — — Pred prohibicijo smo imeli skoro na vsakem vogalu "salon", zdaj imamo pa skoro v vsaki hiši *spikizi*V~ MRAZ JE PRITISNIL NA VZHODU Celo v Mehiki je mrzlo vreme. — Mogoče se bo že danes izprevrglo. — Tudi Florida je prizadeta. Ves iztočni del dežele in celo Mehika ima izvanredno mrzlo vreme. Državo New York je obiskal strupen mrzel vefcer s severozapada, ki je pogir.il živo srebro v toplomeru na enajst stopinj. Dr. James Kimball, metereolog tukajšnje vremenske postaje, je prepričan, da se bo kmalu obrnilo na bolje, ker prihaja z zapada gorkej-ši veter. Airondaks je imel včeraj najniž-po temperaturo. Od Tupper jezera poročajo, da je znašala tam tem-peralaura 21 stopinj pod ničlo. Tudi v drugih delih države je kazal toplomer vedno v bližini ničle. Samoposebi umevno je, d-a je bila temperatura nizka po vsem ca-nadskem Severozapadu. Celo Florida ni bila izvzeta. Tudi tam so morali zapreti več šol. Posebno hudo je bilo prizadeto mesto Mfcimi, zbirališče Izimskih izletnikov. Gorkeje je bilo včeraj le v paci-fičnih državah. V Oregonu in Washing tonu je deževalo. Od drugod pa so prišla poročila o težkih snežnih zametih. — Philadelphia je imela 16 stopinj nad ničlo. Zdravniki so mnenja, da imajo tudi mrzli dnevi svoje debre strani. Dokler je bilo vreme suho, je narava sama skrbela za 13, da se ni razširila gripa. ZAHTEVE BREZPOSELNIH Zastopnik unije tekstilnih delavcev je v Law-, renče, Mass., stavil ob- Angleški laborit, com-črnskemu svetu drastic- mander Kenworthy, je RAZOROŽITEV ALI PA NOVA SVETOV. VOJNA ne zahteve. imel pomemben govor na londonskem banketu. LAWRENCE, Mass., 16. januarja. Na sejo občinskih svetovalcev je prišel zastopnik National Textile Workers, Bramhul, in predložil ter] LONDON. Anglija. 16. januarja, utemeljil sledečo resolucijo: 'Angleški član parlamenta, ki pri- Mestna občina naj takoj dovoli pada * delavski straiki, comman-dvestotisoč dolarjev za podporo ne- xier Kenworthy, je izjavil včeraj na zaposlenim. | Vsakemu delavcu, ki ne more do- zvezi ITALIJANI SO NA CILJU Zadnjih 747 milj iz Ba-hije v brazilsko glavno mesto so preleteli letal- Zastopnik Italije zahte- ci v razmeroma kratkem bi ***** čija in Rusija pripužče- ni v evropsko zvezo. UDELEŽBA RUSIJE IN TURČIJE času. ŽENEVA, Švica, 16. januarju. — RIO DE JPANEiRO, Brazilija, 16. januarja. — Enajst italijanskih hi- droplanov je dospelo v Rio de Ja- Francoski zunanji minister Briand neiro na šest tisoč milj dolgem po- je včeraj govoril o evropski zvezi, letu iz Orbetelle, Italija. Ikoje načrt je pred leti zasnoval. V Pilet se je začel dne 17. decern- dolgem govoru je branil svoje sta-nekem banketu, prirejenem na čast bra s štirinajstimi hidropkani. .lišče, toda videti je bilo. da se ev-tukajšnjih časniških poroče- | General l.alo Balbo, 34-letni ita- ropski delegati zelo malo zanimajo biti dela. naj plačajo po petnajst valcev, da je nova evropska vojna Ujanski zračni minister, je završll za njegov načrt, dolarjev na teden ter dva dolarja za neizogibna, če ne bodo uspešne ra- volet ob osmih včeraj zjutraj. Dvi- | Italijanski zunanji minister Dino vsakega čtana njegove družine Do- zcroževalne konference, ki se mora- S1111 se je v Bahiji ter naglo pre- Grandi je rekel, da je treba tudi kler "ta podpora ni dovoljena naj jo vršiti prihodnje leto. 1 meril pot 747 milj do Rio de Janei- Rusijo in Italijo povabiti v evrop- delavci dobivajo brezplačno plin,| VDrašanie ra20roževania na mor K PriSfcanje 56 jC ^^ V Botaf°" SlC° !T°" T^ ^ ^ * vprašanje razorozevanja na mor-'jQ za^vu preje pa so krožili hidro- izvesti popolno enakost v razorože- 'ju je največje važnosti, ne le za elektriko in premog. Nobenega nezaposlenega se ne sme vreči iz stanovanja, ako ni pla- ^^ ^r jonsko čal najemnine. i Brezplačna hrana in obleka za šolske otroke. Podporo naj se izplačuje pod nadzorstvom delavskih organizacij in odbora neunijskih delavcev. plani več kot eno uro nad zalivom. nJu» predno bi bila evropska zveza Velikanske ljudske množice soča- praktično mogoča, kale na bregu ob Riverside poslop- j Angleški zunanji minister Hen-Izza washingtonske konference se ju prihoda letalcev. Visoki vladni u- derson je pritrdil Grandijevim iz-in vršilo še nikako odločilno poga- radniki so pričakovali goste na po- vaj an jem. molu Fluminese jahtnega kluba, dočim se je odpeljala šalupa s pred- Ameriko ter Anglijo, temveč tudi za j an je. Za bodočo vojno se nekateri že REGISTRIRANJE NEZAPOSLENIH Niti ene hiše ne bodo prezrli. — Okraji, mesta in vasi so izdelale gradilni program. Štetje nezaposelnih v New Yorku je v teku. Več kot tisoč uradnikov, kojih številni so bili zaposleni že lansko leto, o priliki splošnega ljudskega d^tja. je na delu. Niti ena hiša, v kateri stanujejo ljudje ne bo izpuščena. Milijonar na peti Avenue, ki običajno ne dela, bo naveden, in tudi mož ki se prikaže le ponoči na Bowery, bo izprašan. William Stewart, ravnatelj cenzusa, se je mudil včeraj v New Yorku, da opazuje pričetek dela. Upajo, da bo mogoče za vršiti štetje v nekako desetih dnevih. Vsak uradnik bo dcbil za vsakega nezaposlenega po šest centov nagrade, za vsakega družinskega očeta po dva centa ter tudi po dva centa za vsako prazno stanovanje, katero zaznamuje. Dnevni izvidi bodo takoj poslani v Washington, kjer bo pozneje objavljeno skupno število iz devetnajstih drugih mest.' VELIK PRAZNIK NA KITAJSKEM TINESIN, Kitajska, 16. januarja. Za včeraj je bil proglašen po vsej Ki taijski praznik, kajti Belgija je o-pustila svojo koncesijo na Kitajskem. Govorila bosta belgijski po-shmik In kitajski zunanji minister dr. C. T. Wang. Ob enajstih bodo sneli belgijsko zastavo, in nad nekdanjo belgijsko koncesijo bo zavi-,hrana kitajska zastava. sedaj pripravljajo. Na eni strani so zelnikom Vagasom na krovu v pri- Do^er traja aepre.M.nai ne " ~M no5ejo nieesar si:sati - --—- »larjev tedens.ee plače. | Kar se uče prostostl morja. pra. Z- —>°m * Občinski odbornmisoobljubm vl Kenworthy. « moraU <*M« to Italija, „ je vr. . . točko, mesto štirinajstih Wilsonovih šil v krajših ^okih do Portugalske zahteve natančno jim po možnosti ugoditi. točk. NAD DVESTO INDIJCEV RANJENIH REORGANIZACIJA PERUŠKIH FINANC LIMA, Peru, 16. Januarja. — Sem je dospel Edward W. Kemmerer, finančni izvedenec Princenton univerze. V avdijenci ga je sprejel pro-Ovine e vizorični predsednik Sanchez Cer- , _ i . . . , ... ro. Peruška vlada mu je poverila re- Brodovje obstajalo iz 12 rednih „ ^^ j BALDWIN VZDRŽUJE SVOJ SLOVES ter dveh nov. nadomestilnih hidropla- V Bombayu so se vršili Prejšnji angleški ministr-vroči spopadi med vo-; ski predsednik Stanley .,„ . .. 4 „ . , „„ . r , J j D | T . sili vroči boji med prebivalstvom in vali vec ladij. Štiri osebe so zmrz- jastvom m demonstran- Baldwin se ne pritožuje policijo: Enajst oseb je bilo mrtvih, nile. V glavnem mestu se je začela ganizacijo državnih financ. TUDI NA SPANSKEM JE MRAZ MADRID, Španska, 16. januarja. Zadnji teden Je bil po vsej Španski MANILA Filipini, 16. januarja. — izredno hud mraz. Ob španski obali V Pangasinan provinci so se zavr- so divjali duhi viharji in poškodo- ENAJST USHRČENIFH V BOJIH NA FILIPINIH ti. — Dosti trgovin zaprtih. BOMBAY, Indija, 16. januarja. — Navzlic odlični prepovedi oblasti so skušale danes velike skupine domačinov. predvsem nezaposlenih delavcev, vprizoriti demonstracije po mestu. Med demonstranti in vojaštvom je prišlo do vročih spopadov. Nad dvesto domačinov je bilo več ali manj poškodovanih. Vojaki se niso posluževali strelnega orožja, pač pa dolgih bambusovih palic. Kot se poroča iz angleških virov, se mohamedanci niso hoteli udeležiti demonstracije. Nekateri trgovci so skušali imeti svoje trgovine odprte, pa jih je ljudska množica kmalu prisilila, da so jih zaprli. Demonstracije so bile napovedane pred par dnevi, ko so bili usmr-čeni štirje Indijci, češ, da so povzročili smrt dveh policistov. Demonstralcij se je udeležilo tudi veliko število žensk. nad svojimi lastnimi iz- med »jimi pet konštabierjev. gubami.-- širiti infiuenca. SMRT STAREGA C0WB0YA CHILDRESS, Texas, 16. januarja. Včeraj so pokopali Reese Bartona, ki je bil znan kot najstarejši cowboy na svetu. Umrl je v starosti stotih let vsled oslabelosti srca. Petinsedemdest let je živel Barton na odprti renči. Se pred dvema letoma je opravljal razna dela. C00KUB0D0 ODREZALI NOGO IONDON, Anglija, 16. januarja. Zdravnki so včeraj obvestili Cooka, tajnika zveze angleških majnarjev, da mu bodo morali odrezati nogo. Pred leti se je bil pri neki rodnttU BIRMINGHAM, Anglija, 16. jan. Na banketu, katerega so priredili inižinirji in drugi uslužbenci žeiez-ninarske industrije prejšnjemu ministrskemu predsedniku Stanley Baldwinu je slednji razkril, da je izgubil velik del svojega premoženja, ker je ostal zvest angleški industriji brez ozira na lastno prednost. Akcije so imele leta 1923, ko je postal ministrski predsednik, vrednost kakih 'treh funtov šterlingov, dočim so vredne sedaj le nekako 40 centov. Glede tega je rekel: — Če bi te akcije pravočasno prodal, bi se lahko izognil vsaki izgubi. — Z moje strani je bila to zelo slaba kupčija, a n^kdo mi ne more očitati omahljivost. Vzdržal sem ime svojih prednikov ter vztrajal pri industriji. Predhodniki Baldwlna so biH že v časih kralja Karola HI. v trgovini železom in ime tvrdke je imelo vedno dober sloves. Člani družine sa se udejstvovali v vseh panogah industrije. Prejšnjega ministrskega predsednika so smatrali vedno za zelo bo-jg-itega moža. | Leta 1919, ko je bil zakladniški ■ tajnik, je p=daril vladi 20 odstot-tkov svojega osebnega premoženja kot darilo za zmanjšanje, državnega dolga. Dar je znašal nekako $600,000, a več let je ostalo ime darovalca neznano. nesreči nekoliko ranil tra nogi. Rana se ni hotela zaceliti. Ko so ga te dni na nekem zborovanju napadli In -vrgli na tla, se je pojavilo na nogi zastrupljenje. i Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Nafta nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi J ence? točno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, bra zamud« časa, kra nedzljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene i podpisom naslovi]encev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo poftUja-teljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat T rasnih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je sttfasmr potreba poslati sa označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo 500 ________________________ * Din 1000 2000 2500 " 5000 - 10,000----------- 9.10 9 18.60 .9 $7.00 S 46.25 5 91.5« $181.80 Lir 100__„ f 5.75 200___$11.30 S00 _ 916.80 500 ------127.49 1000 ____854.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka-žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, sa $50.— $1.—, sa $100.— $2.—t sa $200.— $4.—, sa $300.— $6.-% Za izplačilo večjih zneskov kot sgora] navedeno, bodisi t dinarjih, Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumeta (lede načina nakazila. Najna nakazila hvrinjemo po Cable Letter m pristsjbine M SAKSER STATE BANK O COKTLANDT STREET new you. m a Telephone Barclay 0380 — 0381 til NARODA* NEW YORK, SATURDAY, J ANITA AY 17, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A. I "Glas Naroda" and Published by •LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A corporation) L. Bcncilik, frtUi of the forpocftWoa sod addresses of above officers: cat*, N. Y. GLAS NABOBA * (Yatce •( the People) Junaki noža. N-a Silvestrovo je odšel 40-lctni pestmi, potem pa z nožem navalil na Kastelica, mu razrezal suknjo ter ga precej lv.nil na glavi. Se ne- posestnik Ivan Povše iz Močvirja v občini v svoj vinograd zal™™1** ran€ * dobil 6tan^L Ima ranjena tudi pljuča in je bil odpe- Iaaued Every Day Extept Sundays and HoUdays M* mo teto feUa list sa AjpevUo.Za Hew York za celo Mo $7.00 In Kanado .............................1640 Sa pol leta ....................................13.50 Sa pol leU ---------------------------43.0Q Za Jnosamatro sa celo leto_______S7.0Q ga četrt let* 4130' Za pol leta Subscription Yearly $6.00. $3-50 Advartisemeat on Agreement. "QlM Nafoda* tohaja vsaki dan imemU nedelj In praaolkot. Dopisi bcec podpisa hi osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-*m41 »ofcljatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da sa nam tudi prejinje bivališče a&xaanl, da hitrfje najde-_ mo naslovnica. **QLA9 MAROBA" «M W. l$th Street, New fesih N. I. s Chelsea 337$ boljši" Časi Iz VVaslimgtoiiu prihajajo danzatlnom optimistična poročila, da je gospodarski položaj dežele začel bolj. Pati in da se bo kmalu is&btfljšal. Noben izmeti prerokov, ki pošiljajo taka poročila v svet, pa ne pove, na čem temelji svoja prerokovanja. Ko je zadnjič sprejel predsednik Hoover pri sebi a-merišske časnikarje, se je tudi izrazil v tem zmislu. Ko so ga pa časnikarji vprašali, če temelji njegovo prerokovanje na ofieijehnh oziroma statističnih podatkih, je izbežno odvrnil, da o tem noče razpravljati. fttiri dni kasneje je pa izdal zvezni delavski posredovalni nrad poročilo, ki povmein drugače zveni. Takoj v uvodu je rečeno: — — O veliki preobilici delavcev, izvežbanih in lieiz-vežbanih, poročajo predvsem iz velemest. To ni posebno tolažljivo ugotovilo, dasi ^a skušajo jioatieje z lepimi besedami olepšati. Meseca decembra je iudu&trijalna delavnost po no. voangleških državah precej ponehala. Istotako je bilo v državi New York. praznike p; vino. S seboj je povabil štiri okrog 20-letne fante is Dol. Močvirja in sicer brata Alojzija in 'Josipa Mor ge letu, Josipa Žnideršiča in Al. Lefcseta. V zidanici so se prav dobro gostili do kakih 10. zvečer, nakar so odšli v najlepši harmoniji domov. Na razpotju v Dol. Močvirju so se fantje okrog 23. poslovili od go±itelja ter krenili svojo ped, kakor tudi Povše, ki je nenadoma za-čul za seboj korake in v istem hipu tudi udarec z nožem v hrbet. V napadalcih je spoznal Josipa Morge-let-a in Josipa Žvideršiča. Morgele je prizadel Povšetu 11 večjih in manjših ran, od teh pet v hrbet, ki so zlasti nevarne, ker so mu bila ranjena tudi pljuča. Povšeta so pripeljali v kandijsko bolnico, napadalca pa se bosta morala zagovarjali pred sodiščsm. V vasi Pahi občina St. Peter živita zakonca posestnik Alojz in Jožefa Terkal, stara 45 let, ki se pa nič kaj dobro ne razumeta. Terkal je Ijen v kandijsko bolnico. Prav po nedolžnem jo jei zkupil tudi 29-let-ni kočar Franc Župančič iz Velikih GrosnJc. Na poti je srečal mladeniča Južcl.a Lukšiča in Janeza Rajer-ja. Fanta sta preklinjala rra vse pretege in ju je hotel Zupančič posvariti. Lukšič pa je skočil domov po metiko ter udrihal tako dolgo po Župančiču, dokler ni ta nezavesten obležal na tleh. Nezavest nega je suval in pretepal tudi Rarer. Župančič je tudi v bolnišnici, napadalci pa so pod ključem. Dva požara v eni noči. Celjsko prostovoljno gasilno društvo je moralo 31. decembra ponoči dvakrat intervenirati. Požar je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Čehovina, po domače Kovača, v Tremerjuh. Celjski gasilci so bili obveščeni okrog 18. preko železniške postaje. Takoj so odhiteli na med.o požara, kamor sta tudi prispeli gasilni društvi iz Laškega in PLJUČNA JETIKA IN SPORT Čim bclj sc širi športno gibanje, tem bolj tudi rastejo razna ž njimi zvezana vprakunja. Danes ne gre več za tem ali se naj goji ^port, temveč za tem, v kakih posebnih primerih je vsak spoil; škodljiv. Taki izjemni primeri so redki. Dogna-no je, da so celo zelo redki. Velika večina, nele športnih zdravnikov, temveč zdravnikov splch, je danes prišla do spoznanja, da je sport ali pa. vsaj gimnastične vaje pripomoček za zdravljenje najrazličnejših bolezni. Celo pri boleznih srca je še še do neke mere dovoljeno športno judejstvovanje. Tem čudnejši je klic: Stoj, ne koraka dalje!, ki ga najdemo vedno češče in glasneje v zdravniških razpravah zadnjega čaas. To svarilo ni več splošno, temveč S2 tiče le ena same bolezni pij učne jetike. Le ta i ljudska morilka, ki za sedaj še kar ne pojema, bo morala izginiti, ko se splošno razširi telesna kultura in , higijena. Športne arene in javna ko-jpališča služijo človeštvu kot naj-j boljše orožje v boju proti jetiki. Mi i pa moramo še vedno računati z je-jtikc. .Vendar koliko grešimo v tem ! p ujvUdu in kako daleč smo še od (smetrene obivmbe. njen drugi zakonski moz m očem« . . ^ fttr.i, . _____ , , ..Gaberja. Gasilcem se je po velikem otr^k iz prvega zakona, kar je tudi' ... vzrok za vsa nesoglasja. Na novega leta dan je Terkal odšel v vas k sosedu TerokSiču. Njegova žena, ki je dobro vedela, da običajno pride dc prepira in pretepa, kadar se mož odkede vrne domov, je povabila v hišo 18-letnega Alojza Bučarja in brata Alojza in Francef-u. s katerima se je pomenkovala do po-vratka moža. ki jc takoj, ko sc je vrnil, pričel poditi fante iz hiše. Fantje so se mu uprli, Terkal pa je potegnil iz žepa dolg nož ter ga globoko z ari nil Bučarju v desni kolk. Ostala dva sta le s težavo ukrotila Tcrkaha ter mu odvzela nož. Bučar-pa so prepeljali na zdravljenje v kandijsko bolnico. Nezgode in izgredi. i naporu posrečilo pogasiti ogenj na sosednjem poslopju, dočim je Čehe vinevo gospodarsko poslopije po^ .gorelo do tal. V poslopju je bil shra-I njen ves lanski poljski in travniški pridelek, ki je poprlnoma zgorel. Rešena je bila le živina. Škoda jc velika. Požigalec je neznan. — V Celju pa je zjutraj istega dne nastal požar v dvoriščnem poslopju Kirbischevc pekarne na Ljub-tjunski cesti. Neki vajenec jc ponoči kadil v postelji in vrgel cigaretni ogorek na odejo, ki je pričela tleU. Vajenca jc vrgel odejo skozi okno na pločevinasto streho, ki pa. seje do jutra zaradi tleče odeje tako segreti, da se je vnelo tramovje p^d njo. Kmalu nato je pričel goreti les in so bili poklicani na pomoč celj=ki gasilci, ki so ogenj kma- T i " v i - ■ , . 1 Ncsrcžno n»HJuči»Jc je zahteva- iu pogasili. Pri reševalnem delu so iz države Aew Jersey poročajo o nadaljmli omejit-1lo ave žrtvi, sicer ne smrtni, a ven- moralI razdreti okrog 10 kv. metrov vah produkcije vseh vrst. V ska delavnost zmanjšala. V znaša več iisoč di- Michjganii se je produkcij-i dokaj težki v Plcnt>ersu- ot>- strehe, škoda .... , ' . . ' | čina Smihel. sta delavca 34-letni! nari-v Olno je Skoro V vseli llldll-'Anton Kralj in 22-letni Janez h trgali manj drla 111 manj zaposlenosti. V Wisconsin« in Brium, kopala teren za napravo Fotografije funtšteriingov v zavoj«. Mhmesot-i se je število nezaposlenih povečalo. t vodovoda. Razstreliti sta hotela Tako sledi država državi, in nikjer ni opazili kirfee-'hotcia mečnejšo skalo in ker se mina ni: že 1T" dccembra Je finančni straž- vžgati. sta se ji neoprezno nik ob meji pri Št. Ilju ustavil ne- čiti po necarinski poti in sicer brez vseh dokumentov. Ko ga je peljal na orožništvo, je enzanec odvrgel zavoj, v 'kalierem je finančni straž- Ka izboljšanja. V Illdiani delajo piviliogarji h polovico!približala in tam celo nekaj poprav- fnanca- ki je hotel mej° prekora-casat pa tudi po drugih industrijah ni nič bolje |Ijala Naenkr*t pi je mina eksplo- Glede Peunsylvanijt ,,,-avi' pobilo. da vlada ,a„. J^^^^^ precejšnja nezaposlenost ter da večina industrij le dohio, menje. oba st-a dobila občutke po- obratuj^. jškodbe zlasi po glavi in je tudi vid nik našel vež fotografskih posnet- ♦ 'L- -i . • • i * • I v nevarnosti. Ponesrečenca so ta- angleških funtšteriingov in tu- Jasu° ttH*kil v Vse,n Poročilu tvori industrija to j odpremili v kandijsko bolnico d; številke za razne serije. Pri mari-trdega premoga, kjer je zaj>oslenje skoro popolno, dočim kjer jima je nudil prvo pomoč br bcr£%i pcKciji' kamor Je bil oddan, je v industriji jekla zapo*lenje z vsakim dnem manjše, jAvgru§tin je neraanec izpovedal" da je j2V0 S pacifiene obali poročajo o Popovič. dema iz Beograd^. 51 let jiiar. Slike funtšteriingov je — tako je izjavil, — hotel porabiti za reklamne listke za razno galanterijsko blatgo, ki bi ga bil cb božiču stilni so bili 28-letni Janez Pugelj iz Stranske vasi. 21-ld:ni Ivan Šur-la iz LiUkanc, 18-letni Franc Ka- stel c in njegov enako stari tova- Prodaial v Berlinu in okolici. Zdi se ' t • • ! . . . , , . . Alojz Štangl iz Jurne vasi. Prva da & bU mcž ie tudi v Ameriki za- ZakotlOdaje se bavijo s prelogann, ki zahtevajo i- dva sta se začela naenkrat prere- prt zaradi ponarejanja funtšterlin- kati, druga dva ^a sta med tem gpv, čekov in menio. Da se mu te- cdš>a iz gosi.ilne. Zunaj so naenkrat meijito preiščejo obisti, je bil od- trčili skupaj in je Pugelj najprej s dan v preiskovalni zapor sodišča. menovanja komisij, ki naj preiščejo razne sisteme zavarovanja proti nezaposlenosti, da bodo lahko po enem ali dveh letih sestavile svoja priporočila. To poslovanje pa nikakor ne bo nasitilo milijonov nezaposlenih. Cigani pred sodiščem. V noči od 31. avgusta na 1. septembra j« bil v Siraču izvršen drzen ▼lom v poslovne prostore žage "Croatia . Vlomilci so narrtali blagajno "Werfvheim" in odnesli za 275 oHumlle cigansko tolpo, ki se je ba« tMte dni potikada po okolici. Tolpo si res kmalu polov!ii in izročili so-dlteu. , T« dni m J« proti ciganom v Posegi vrtu* razprava. Nagovarjalo se )t 7 moSkih In 6 žensk. Pri ra*pravl so prišle na dan za-niminf« itvad. Bo vlomu so si cigani p)*n ra«cMlli. MlaJii cigani so odfil v Zagreb, kjer so najeli avto-tafcsi, piaifiali Šoferju vnaprej in se odpeljati .proti Da ran J i. v Vltrovlcl jih j« p* prtjsi detektiv, ker se mu •Je odelo rtjihoro vedenje sumljivo. Cigani so se sprva Izdajali pod tu-jtail Imeni, končno so pa priznali prava imena In tudi vlom. Izdali so tudi vse sokrivce. Pri razpravi so valili krivdo drug na' dru^sga, afi* J« afcuial potlačiti stota, malti je aatajevala. da je sode-trnla pri vlomu tudi Meriu' Hd. Obaakoi sc bili- Dlia t Mule Čandor in Mule Joško na 5, Kolumb ar š an d or na 3. Žarkov ski Andrnja na 7. Šarkesi Štefan na 3, Mule Mara in Mule Kata na 4, Šar-kevski JanoS na 10 let ječe. Mule Rudolf in Mul Julča sta morala v zavod za poboljSanJe. Mute Roza je ,pa bila obsojena na 18 mesecev Ječe. Cigani morajo plačati tudi 170 tisoč Din odškodnine. IZVANWpNA PRILIKA! Naprodaj hiša z gostilno in mesarijo v mestu Krško. — Pojasnila daje: a—ie Krivac, Raton, N. Rje*., c o Dpi Mo^ico Cafe. I S C E M brati MIHA KNAPIC in in sestro MARIJO ŠKRLEB, doma iz vasi Dtfbno, Mengeš. Leta 1913 sta bfla v Chicago in potem riic več ne vem o njima. — Leopold Knapič, Konca vas 24, Stara Cerkev pri Kočevju, Jugosjsvija. (3 X7&19) |faroč|«e na Glas Nmds- — dnevnik ▼ Zdru- itmlh ttwk. ZAKAJ 80 vloge vsaki dan večje, In pa — ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan • • veča in množi? ZATO, ker je denar pri nas naložen VARNO; v - naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddelka, in pa — ZATO, ker se P" 11118 naloženi denar lahko ve-dno dvigne, brez vsake odpovedi ali ča. kanja. | Vi/KIE obrestujemo po 4% mesečno; denar lia-lužen pred 1. frbr. se obrestuje od 1. febr. naprej, obresti sc pripišejo h glavnici dvakrat na leto. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT NEW YORK STATE X>EPQ^ITORV 80CortUmdtgtr—t »W VQtX, N. V. Jasno je, da ne moremo zahtevati cd starega športnika, da naj obesi , svoji spoi*; na klin kar zato, ker mu preti nevarnost za zdravje. Na dru-igi strani pa smemo zjJitevati od iz-i učenega zdravnika, da ouva brez obzira zdravstvene interese vsake-I ga, ki ga vpraša za svet. To pa ni-: kakor ni kar samo po sebi umevno. Še v preteklem letu se je razpravljalo o vprašanju ("Klinische Wo-chcn5clirift"> kako stališče naj zavzame zdravnik v nekih primerih dvomljive, čeprav že zastarele jetike. V tem primeru je šlo za športnika, ki je imel n*a obeh straneh pljuč ostanke precejšnjih jetičnih proce33,v. ki so se prav jasno videli tudi v riintgenovi sliki. Čeprav je so- 1 dil zdravnik, da se ves proces v plju- I čih se ni umiril, je prišel vendarte i kot športni zdravnik do zaključka: j "Če se le da, ne smemo športniku povsem prepovedati športnega u~ I dejstvovamja, ker ima že tako veči- j rr.\ sp črtni kov sama po sebi neza- j upanje do splošne zdravniške posvetovalnice. In sicer iz sftrahu, da ; bi bili moteni v gojitvi športa, kar. 'jim povzročajo žal pogosto p športu j nepoptačeni zdravniki.... Gotovo je bilo temu zdravniku na tem ležeče, da ohrani za vsako ceno medsebojno zaupanje med športnim zdravnikom in športniki. Vprašanje pa je. če -je mogoče to metodo dolgo izvajati. Kaj se bo zgodilo, če zavzame lepega dne pljučna boie-zen resen značaj, dočim je bila doslej iz ozirov na harmonijo med spertnim zdravnikom in športnikom potisnjena v ozadje?! Važnejši in tudi opravičljivejši kakor vse to pa so pomisleki, ki računajo z dusevnoJ:jo bolnega športnika. Nedvomno bi vplivala popolna prepoved gojitve športa duševno skrajno neugodno nanj. Tako stanje pa na drugi strani ne more vplivati ugodno na telesni počitek. Mogoče je iz tega stališča le prav, da pustimo resno bolnemu športniku dalje gojiti sport, prav mdgoče po je (tudi, da je bilo to napačno, — vendar so to problemi športnega zdravstva, ki to težavo bliskovito osvetijo. V resnici bo nudilo pač vestno in stalno opazovanje bolnika pravo smer, to se pravi začasno prepoved gojitve »porta, če se spet ra^>ohoiti proces v pljučah. V splošenm pa vpliva — kakor se vidi, je to končno dognano — vsako aktivno telesno delo na jetiko neugodno. Tu ni rjalike med športnim. udejstvovanjem in med telesno napornim delom. Oprraen zdravnik bo vedno nagibal pri pljučnih procesih k čuvanju in bo dovolil telesno delo le, če je neizbežno združeno iz izvrševanjem poklica. Menda ni človeka, ki bi ttrdil, da je sport izvrševanje poklica. Večina športnikov goji sport le iz preobilice moči in volje do življenja. Bolniku sicer verjamemo, da ima cfocutek veselja do življenja, nima pa moči za tekmovanje, ki je brezpogojno združeno s po rtom. Včasih se naleti na bolnike, s starimi močnejšimi pljučnimi procesi, ki prvikrat slišijo o teh boleznih prigodam preiskave, izvešene le iz1 previdnosti. Tudi taki printer? so navedeni v zdravniških spisih -sa doku, toliko prenese človek, pa čeprav ie bolan. Prav sa prav taki pri- meri kar ničesar ne dokažejo. Prav j mogoče je, da pomaga volja do športnih uspehov nekaj časa celesu (preko vseh ovir. Ovire pa obstajajo in se bodo pokazale prej ali slej v 'motnjah zdravja. Če se v takih primerih že naprej preiščejo plj-uča na običajni način in se poleg tega še (preizkusi zmogljivost pljuč, ne bo prišlo do takih posledic. Kar ne zmore tv. klinična preiskava in riintgen, to pokaže preizkušnja delavnosti pljuč po spiremetru < dihc tžakaj Tudi primerjanje živali obeh te-! ne?' in ki -ie na:mc dernejši pri-čajev bi dalo nedvomno zanimive | pomc-ček za odprave y tečajno o-in važne zakliučke. i zemlje. Ladja ima 455 ton; dclga De;o arktičnih in antarktičnih Je 146 čevljev, široka pa 32 ter je raziskovalcev pa se ne cmejuje sa- napravila že par potovanj na sever mo na raziskovanje polarnih pri- in na -iuS- Pri katerih je vedno pro-lik m tamošnjoga življenja, mar- c,rIa Pi'eko polarnega povratnika, več je ena najvažnejših strani te- j ~ ga prizadevanja ugotovitev dejstev ki naj vedejo k odkritju izvoru' seta. Že davno so trdili, da sta bili pclkrogli naše zemlje nekdaj od-deljeni in da so se bitja, živeča na cbeh delih razvijala v naravnost' nasprotnih smereh. Ta teorija jc dcvedla do zelo zanimivih debat o unipolarnosti ali bipolarnosti raz- j nih vrst Izvestna odkritia in u-getevitve učenjakov so dovedls do misli, da vsebuje ozemlje južnega tečaja nekatere oblike življenja. ; so nam popolnoma neznane in ki k;!!:, m;.;^.lijjBim.1 jm.:;®!^ Čeprav uganjajo podobne vražje zadeve v najrazličnejših krajih Francoske, vendar se razne "ceremonije" le nebistveno ločijo med i seboj. Običajno potegnejo ris, v j katerem se zberejo tisti, ki kličejo, hudiča. Klečijo in delajo kabalisti- j čna znamenja, prižigajo kajdilo v | posebnih posodah in vodja rotiteljev, ki se je postavil pred oltar, na katerem gorijo -sveče, kliče hude duhove. Celo v Parizu je dobro znano, da se dogajajo ti ponočni i zfoori, a saimo posvečenci imajo dostop do njih. Policija je vedno na i straži, da bi pri teh ceremonijah j ne doprinašali človeških žrtev. Znan fij&ncoaki jurist, g. Gar-j con, ki so mu med drugim poverili j iztrebitev te srednjeveške prazno-, vernosti, piše: — Svoje čitatelje lahko zagotovim, da se vršijo tak-; sna pogajanja s hudičem v resnici. ■ Pred nekoliko meiseci sem zvedel, i da namerava neki možakar skleniti ! s lično pogodbo v Fantainebleauški šumi- Vzel sem neko pričo s sabo in sem se podal na določeno mesto. Po starodavni šegi si je izbral ro-titelj neko križišče in temno, brez-zveedno noč. Moj prijatelj in jaz ■sva se skrija v grmovje. Rotilec hudiča je dospel okrog polnoči. Začrtal 'je magični krog in stopil v njegovo sredino. Za samo je narisal v zemljo monogram sv. Trojice, tako, da ga hudič ni mogel presenetiti. Pred sabo je prižgal dve sveči In kadilnico. Potem je odprl neko knjigo in je začel slaviti hudičevo oblast in prositi bogaetv^. Najprvo se mi je videl ves ^prizor skrajno smešen. Zavel j« veter in upttinti sveči, ki ju Je slcuš&l rotilec neutrudno prižgati. Končno, ko se mu to ni posrečilo, se je mož dvignil z vlažnih tal in stegnil roko s pogodbo, ki Jo je bil podpisal z lastno krvjo. Ves tresoč se od razburjenosti Je zaklinjal hudiča, naj op* pomore, 1$£E S* SLQVENSKI PEVOVODJA! Prednost imajo brivci, priglasitve se spremljajo do 31. t. m. — Ža pojasnila ae obrnite na naslov: Ivan Žui^k, 1« 515, KirWan* I**«, , ... - ,___ so umrle, ker ni50 imele sposebno- bolj prosvetljenih deželah se danes ^ sti. da v življenju dosežejo tako ljudje, ki spadajo prav za prav najtemnejši srednji vek. stopnjo razvoja, ki bi jim omogočala odpreti si pot v pokrajine co ---j ravniku, ko je na tečaju zavla- AOVFRTISF j dalo ledovje. Fosilni odtiski trop- V tX\ I i OH ] skih rastlin, najdeni na ozemlju in "GLAS NARODA" južnega tečaja, pričajo, da je bile SAKSER STATE BANK BZ CORTLANDT STREET NEW VOUK, N i. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, Posloinjmo se val bres izjeme, to star« In stanovitne domače bank«. tu ic,iuua) f & u Slovenski v južnih državah bodo hvaležni FRANKU TROHU za njegov spis, ki se čita kot veselo-žalostna zgodba. Po šumah Georgije, Alabame in Texasa nas vodi Troha in na podlagi lastnih izkušenj opisuje svoje doživljaje. Vsebina spisa je mehka, prisrčna. Nihče bi slovenskih gozdarjev ne mogel bolje opisati kot jih je Frank Troha. za za Slovnesko-Amerikanski Koledar za leto 1931. ARNA ' 'GLASENAROI>A'*, 216 West 18th St.; New York tillllinK ISrtniMl.tilimniH^U^iiHU^iitiH.,.« .-L I n^imr ■ - v , * i "GLAS NARODA* NEW YORK, SATURDAY, JAIfUAAY 17, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A. 19 »Nadaljevanje.* Krsta se je pričela pomikati po stopnicah kapele in obe ženski sta zapustili kapelico skozi vrata, ki so tnrorila zvezo z gradom. Treba je bilo oditi. Vsi ožji sorodniki so sledili povabilu Krausnecka. naj gredo v grad ter zaužijejo majhen prigrizek. Tudi Below je spadal med te ter prisluškoval sempatam, a slišal ni nobenene besede graje glede stvari, katere so odredili glede majorata. Govoriil so o izgledih, katere ima Ditrih kot dedič majorata in vsakdo bi ga rad videl kot gospodarja Velikega Ellerna. Baronica Sibila ni bila priljubljena, a o mladi baronici so komaj govorili, kajti ostala jim je tujka. Baron van Ellern, sorodnik starega barona ter stric umorjenega, ki je stanoval nekje na Mecklenburškem. je ostal preko noči. Bil je najstarejši v družini ter vsled tega pravni zastopnik zapuščene vdove. Pozval je Belowa. naj ga spremlja v sobo mrtvega, kjer je imel dolg pogovor ž njim. Konečno sta bila poklicana v grad tadi Eckhardt in prvi ribič, da poročata o gibanjih tihotapcev. Obema starima služabnikoma so sporočili, da bo v kratkem prišel ugleden kriminalni uradnik, ki bo zasledoval tajnega morilca. Dva poduradnika sta bila prideljena. da nadzorujeta revir. V ničemur pa naj se ne razlikujeta od ostalih gozdnih delavcev. — Bolezen Wlllarta je zadosti opravičevala to odredbo, kajti v tej zimi je bilo določeno veliko sekanje, ki pa je izestalo radi globokega .wnega. — je pritrdil gozdar. Ko sta cdšhi uradnika, se je poslovil tudi sodnik. Rekel je, da ga kLče važna obravnava in da nima ničesar ve^, kar bi ga moglo držati tukaj. O sumu stare baronice ni ničesar pripovedoval, kajti stvar je motala biti uravnana zanj. Bernhard von Ellern se je dal nato prijaviti Sibili, ker je imel razpravljati ž njo o marsičem. Ko je vstopil, je našel ubogo žensko v strašnem razburjenju. Zaklicala mu je: — Mislila sem, da ste že odpcrtovali, ne da bi govorili z menoj! — Sibila. ni mi bilo mogoče obiskati vas poprej! Imel sem dolg pogovor ,s preiskovalnim sodnikom. Morilce je treba na vas način zasledovati ! — Aii verujete v lovskega tatu? — Kdo pa je mogel bi.i drugi, Sibila? Viljem ni imel nobenega smrtnega sovražnika. — Kdo ve? — Vi govorite v ugankah. — Ali vam s.dn;k ni pripovedoval o gospodnu. katerega sem videla v noči umora, malo pred nesrečo? govoril .e o nekem možu. Zelo vrjetno je, da jc to morilec! - XXi. \.deia sem nekega gospoda ter mislim, da sem ga tudi spo znala. Z. ^r. b na izjava Regine pa me je plovila na laž! — Ona bo raje sprejela Ditriha danes kot pa jutri! — Sibila! — Ali mi morete očitati, da sovražim Ditriha? Viljem je imel vedno veliko mržnjo do njega in sedaj sem njegovo naslednica! — Vaš mož in jaz pa sva vedno jlubila Ditriha kot sina. On je krasen človek pravi plemenitaš! — To bo pokazala bodočnost! Ellern je pogledal .Sibilo žalostno, a ni hotel reči nikake nadaljne besede. Vsa njegova simpatija Je pripadala od te ure naprej nesrečni Redni in obljubil je, da-ji bo očetovski prijatelj ter svetovalec »toliko časa, dokler bo moral izpolnjevati ulogo gospodarja. iDalje prihodnjič.) POZOR, ROJAK! Is naslova na lista, kanrcu prejemate, Je razvidne, kdaj Tam Je naročnina pošla. Ne-Čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnine nil direktno, ali pa pri enem sledečih nailh zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Pranclsco, Jacob COLORADO Denver. J. Bchutto Pueblo, Peter Cullg, A. BaitU. Sail da. Louis CosteUo. Walsenhurg, M. J. Baynfc. INDIANA Indianapolis. Louis "»"^tr ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevild, Mrs. P. Laurlch, Andrew BplUar. Cicero, J. Fabir-a. Joliot, A. Anzelc, Mary Bambtco, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS KATERO LETO JE LETOS? Ce pišejno letos leta 1931. pome- stu Janezu pa 14. Nisana Evan-e-m to za nas, da je minilo od Kri- list Janez ima edini pra* kajti v stusovega rojstva 1951 iet. Kristu- času, ko je mogel biti Kristus kri-sovo rojstvo pa praznuje 25. de-1 žan. 15. Nisan sploh ni bil na pe-cembra, dočim se pričenja novo le- tek, pač je pa odpadel na petek 14. to 1. januarja. Kristusovo rojstve; Nisan in sicer 3. aprila 33 po Kri-so praznovali na vzhodu prvotno 6 j stusovem rojstvu. Matej in Luka januarja in šele na odredbo rim-' pravita, da se je prikazala ob Kriškega cesarja Justiniana I., ki je stusovem rojstvu na nebu zvezda vladal od 527 do 565 je bil ta praz- | To je bil najbrž Halleyev komet nikprelozen na 25. december. Na-, ki se prikaže vsakih 76 let in ki smo so nova leto je nekakšen mejnik ga videli v aprilu in maju 1910. aT med tema dvema dnevoma, druga- komet so mogli opazovati v krajih, če pa nima nobenega pomena, ker kjer so ga videli svetopisemski ni niti praznik Kristusovega roj- trije kralji v ktobru in novembru' Glrard. Agnes Močnik, stva, niti sicer pomemben dan. Ce leta 12. pred začetkom našega ko-' Kansas City, Frank 2 agar, je pa sporen dan Kirstusovega ledarja. Če je bila zvezda, ki se je MARYLAND rojstva (nekateri namreč pravijo/prikazala ob Kristusovem rojstvu.! Steyer, J. Cerne. da je bil Kristus rojen 17. novem- . Halleyev komet, je bil Kristus res KltzmlUer. Fr. Vodoplvea. bra), je še bolj sporno leto Kri- rojen 12 let pred začetkom našega stusovega rojstva. S tem pa posta- koledarja. ne sporna tudi pravilnost našega ( Domneva, da je v krščanskem koledarja. , koledarju pomota za 12 let in da V času. Kristusovega rojstva so bi morali pisati letos že leto 1943. imeli v raznih delih rimske države potrjujejo še druge okolnosti. Cer-različr* koledarje. Ker je pa pov- kveni oče Ireneus. ki je bil leta z rodila to nesporazume, je bila po- 187 lyonski škof, trdi, da Kristus v znej* uvedena tako zvana Dioni- času. ko ga je krstil Janez Krst-*y}eva era, po kateri je bilo vzeto nik, ni mogel biti star šele 30 let. 1. 753, po ustanovitvi Rima kot pr- kajti kkrstu ni mogel nihče, kdor vo leta našega koledarja. Incijatcr j ni prekoračil 40. leta, kajti ljudi tega krščanskega koledarja je škof j so v takratnih časih krstili med Kretan je Parnikov — Shipping News — I ; :f V, . t žena izjava Regine? O tem mi ni ni prav ničesar znanega. Poja-rut. :nora'e. Sibila, — je rekel Ellern ter sedel na stol. kajti čutil s? je zelo izpehanega. Hotela sem obiskati Regino krog devete ure, a vrata so biha zaklenjena ter sem čula glas moškega. — Domnevam, da je bil pri nji njen oče! Ne. Krausneck je bil na poti na postajo, da sprejme Viljema. Nato sem šla nazaj, po dolgem hodniku v staro oslopje. ter videla moža v zimskem plašču. — Vi vendar ne morete trditi, da je prišel moški, katerega ste videli, iz sobe Regine? — Soba mojega sina je bila v oni noči nezaklenjena. Lahko je pri-štl neoviran skozi sobo Regine ter jo zopet zapustil. — je rekla Sibila. — Jaz vas v resnici ne razumem. Sibjla. — je odvrnil stari gospod, že zelo razburjen. Mogoče me boste razumeli, če vam rečem, da je bil najbrž Ditrih! Ellern je skočil pokonci : va otroka, — se je branila Sibila. — V pol ieta bo že tukaj gospodar, če bo hčerka! Dosedaj pa ni še, — je rekla Sibila trdovratno. — Vse kaže, da ne moreš čakati tega trenutka, stric Bernhardt! — Nočem se prepirati radi žaliteve, ki leži v vaših besedah, Sibila. Sedaj ate -bolna. Ker sem nadomestujoči gospodar tukaj, dokler se ne cdloči vprašanje nasledstva, sem dolian svoji časti, da ne opustim ničesar, kar Je treba. Brzojavil bom v Southampton, in če ni ladja že zapustila pristanišča, domnevam, da bo Ditrih opustil svoje potovanje, ko bs Izvedel, da ga kliče nazaj dolžnost! — Dolžnost ? Da, dolžnost, ki mu bo v kratkem vzrasla ob nastopu majorata Posestvo prinaša svoje dolžnosti, kaVrtm se ni mogoče odtegniti Zelo žtUm videti Ditriha zopet iUakaj! Oprostite mi, draga Sibila, če vam moram reči, da nimate v tej stvari ničesar določiti. Baronica Regina ima edino pravico izraziti kako željo, kajti ona je gospodinja Velikega Ellerna*! Dionysius Exigus. ki je umrl leta 556. V novejšem času so pa prišli učenjaki na to, da je nastala pri sestavljanju krščanskega koledarja začenši s prvim letom po Kristusovem rojstvu najbrž zgodovinska pomota in da spada leto Kristusovega rojstva po vsej verjetnosti 12 let pred začetek našega koledarja, tako da bi morali letos pisati že leto 1943 po Kristusovem rojstvu. Izhodišče za določanje krščanskega koledarja je bil dan Kristusovega križanja. Ta dan je bil 40. in 50. letom. Evangelist Janez pa piše. da so j udje kričali na Kristusa, da še ni star 50 let. Če bi bil star šele 30 let. bi bili kričali, da še ni 40 let. Ireneus je bil učenec smirnskega škofa Polycarpa. ta pa učenec apostola Janeza. Njegova trditev se zdi torej verjetna. Tudi iz drugih poročil se da sklepati. da je bil Kristus rojen pred začetkom našega koledarja. Za to govore tudi zgodovinski dogodki, kakor n. pr. odredba kralja Heroda o pobijanju novorojenčkov. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA j Chlsholmn, Frank Oouis, Frank J PucelJ. i Ely, Jos. J. P~sheL Fr Sekttln Eveleth. Louis Oouis. , Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povta Virginia, Frartk Hrvatlch. MISSOURI 21. januarja: Ilremen, Cherbourg, i?renien George Washington, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hambu-: 23. januarja: Fen n land, Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: R-jchambeau, Havre 29. januarja: Europa, Cherbourg. Bremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: Pe Grasse. Havre Komu, Xapoli. Genova 4. februarja: President Koosevelt, Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 7. februarja: He ae France, Havre Aquitania, Cherbourg 9. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen 11. februarja: Amcnm, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: Suttgurt, Cherbourg, Bremen 13. februarja: M.umUinia. Cherbourg 16. feoruarja: Europa., Cherbourg. Bremen 17. februarja: Laf:i>>it»', Havre Augustus, Napull, Genova 18. februarja: Frrsid^nt Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen Saturnia, Trst 20. februarja: I*aris_ Havre | Olympic, Cherbourg 24. februarja: NVw Amsterdam, Bauk-gr.^ Sur Mer, Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington, Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg, 27. februarja: lie de France, Havre St. Louis, Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitama, Cherbourg po vseh štirih evangelistih petek. Ce bi učenjaki dognali, da so te Po Mateju. Marku in Luki je bil; domneve o Kristusovem rojstvu Kristus križan 15. Nisana (po ži-; pravilne, bi morali prej ah slej po-dovskem koledarju), po evangeli- makniti koledar za 12 let naprej. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 Wert !8th Street New York, N. Y. St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa, NEBRASKA Omaha. P. Brodalck NEW YORK Gowanda, Karl Bteraiahn. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton, John Balant, Joe Biti. Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, M^tU. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Olrard, Anton Nagods. Lorain. Louis Balant in J. KomOs Nlles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. RacLar Youngstown, Anton Kikslj. OREGON Oregon City. J, 6 DM PREKO OCEAN A Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 7. febr. 27. f-br. (11 A. M.) (4 P. M.) PARIS 20. febr.; 13. marca «6 P. M.i (5 P. M.) >C.«jkr;zUe cene. Vpnfcijle k:»tereeakot| I.....blaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. molit veniki: Marija Varhlnja: v platno zvezano ▼ fino platno ..... v usnje vezano .. v fino usnje vezano POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ............ .25 • -80, Angleško slovensko berilo .... 2.— . 1.00 Angleški učbenik ............................1.25 . 1.50 Angleško-slov. in slov. angi. slovar JI LTo Amerika in Amerikand (Trunk)..5.— , Angeljska slniba ali nauk kaka se Rajski clasovl: naj streie k sv.-aH.......... V platno vezano ............1.- , Boj nalezljivim boleznim .......75 i t fino platno vezano........ 1.10; Cerkniško jezero.............1.8« j v usnje vezano ............ 1.50 f Domati iivinozdravnik, trd vex."" 1 60 i Forest City, Math. Kamin v fino usnje vezano........ 1.70, Domači iivinozdravnik. broS. ....1.25 Greensburg. Frank Norak. DomaČi zdravnik po Knaipu: PENNSYLVANIA: Am bridge. Frank Jakfto. Bessemer, Mary Hribar Rraddock. J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Brougbton, Anton Ipam Clarldge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovsc. V. Ro-vanfek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. PrevlC, Louis Japan* ftlft, A. Skerl]. Farrell, Jerry Okorn Kvišku v platno vezano ............. .so T celold vezano ............1.20 v fino usnje vez....... .... 1,59 Hrvatski molitveniki: Ctjeha starosti, fina ves.........L— najfinejša ves ..............L« Jlava logu » mir ljudem, fina ves 1.54 ntJOneja »ves ............. 1.60 ivon«ee nebedki, v platno ...... .M fina ves ................... L_ Please, najfinejša ves Angleški molitveniki: (sa mladino) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me ......................... 30 * fino vezano .....................„,„ Key of Heaven: fino vezano ____________________ 35 v usnje vezano .....................70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odrasle) Sej of Heaven: v celoid fino vezano___________1.20 v celoid najfinejši vez________1.50 v fino usnje .............. L50 1.30 Catholic P< v fino usnje v« Ive Marin: v fino usnje vesaao 1.40 trdo ves....................1.56 broširano....................1.25 Doma« vrt .................... 1.S0 Govodoreja ......................1^0 Hitri ra