Stev. 9.
V Mariboru 4. marcija 1891.
Tečaj XXXÍ.
Slovenski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Iihaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na Posamemi listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 6 kr dom ia eelo leto 'i gld. 50 kr., »a pol leta 1 gld. 30 kr., xa četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Sli kr. — Naročnina se pošilja upravnlštva v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe Za oznanila se plačuje od navadne vrstiee, če se natisne enkrat, po S kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega drošva dobivajo list brez posebne naročnine. |	dvakrat 12 kr., trikrat 1C kr.
P. n. slovenskim volilnim možem V. kurije Celje-Ptuj.
Slov. volilni -možje za V. kurijo okrajev: Laško, Vransko, Gornji grad, Šošta njice, Slovenji Gradec, Ptuj, Ormož, nart, Rogatec, Šmarije, Brežice, Koz niča, Ljutomer in Gornja Radgona! x dne 12. marcija bodete šli na volišče, da si izberete državnega poslanca. Naj takrat nobeden ne izostane! Koga pa bodete volili?
Dragotina Hribarja ne! Tako slišimo skoro iz vseh zgoraj imenovanih okrajev. Zakaj pa tega ne? Ker so se dopisniki iz raznih okrajev južnega Štajarja v našem listu izrekli odločno zoper to kandidaturo, in temu naše verno slovensko ljudstvo večinoma povsod pritrjuje. Ničesar, kar se je Hribar ju dozdaj javno očitalo, skoro ni mogel ovreči.
Vsak kandidat mora imeti program, po katerem hoče delovati. In ta program se mora odsevati iz njegovega dosedanjega delovanja. Kje pa ima Hribar tak program? Nima ga. List, na katerem je podpisan kot urednik, še dozdaj ni pokazal pravega programa. To priznavajo tudi oni, ki somu naklonjeni. Z geslom: »Vse za vero, dom, cesarja« se je zdaj nakitil, prej ga ni prav poznal; toda zdaj je vse to prepozno.
In zakaj še Hribarja noben slov. volilee ne more voliti ? Ker se je z njegovo kandidaturo začel na Spodnjem Štajarskem razpor. Ako slov. volilni možje ne bodo krepko zavrnili te kandidature, bodemo se štajarski Slovenci razcepili v dva tabora, na velikansko veselje soci-jalnih demokratov in nemčurjev. Bog nas tega obvaruj, sicer bomo zopet tam, kjer smo bili pred 30. leti, če ne na slabšem!
In zakaj že noben domoljuben slov. volilni mož ne more Hribarju dati svojega glasu ? Cujte in strmite! So-cijalni demokrati, ti strašni nasprotniki sv. vere, naše narodnosti in kmečkega stanu, ter nemčurji so sklenili Slovencem na jezo, pri ožji volitvi voliti Dragotina Hribarja. Ali si kdo more misliti večjo sramoto, kakor to, če se bode reklo : Socijalisti in nemčurji so Slovencu pripomogli v državni zbor? Kdor še ima trohico slovenskega poštenja v sebi, mora to zabraniti! —
Koga torej hočete voliti, dragi slov. volilni možje V. kurije Celje-Ptuj? Volite moža, ki ni rojen v mestu, ampak v kmečki hiši, ki ne biva v mestu, ampak med kmeti, volite moža, ki je popolnoma sposoben, krepko zagovarjati kmečke koristi. Kolikor je letos delavcev šlo volit, skoro vsi so glasovali za socijalne demokrate, pridni slov. obrtniki pa so naših mislij: Kadar pride za kmete boljša doba, pride tudi za nas boljši čas!
Kdo je torej oni mož, kateremu vsi pošteni slov. volilni možje V. kurije zaupate in ste se že zanj izrekli ?
Opisan je bil danes teden na tem mestu. Naš državni poslanec za V. kurijo Celje-Ptuj mora biti č. gospod
Jožef Žičkar,
župnik v Vitanju in deželni poslanec.
Slov. volilni možje V. kurije Celje - Ptuj! Pridite dné 12. marcija vsi na volišče! Glasujte soglasno za tega kandidata! Ne dajte se slepiti od socijalnih demokratov ali liberalcev! Naj izve ves svet, da smo politično dobro izšolani, da vemo, kaj je disciplina, da se še nepremakljivo držimo gesla: Vse za vero, dom, cesarja!
Iz deželnega /bora.
Deželni zbor je v seji dne 25. iebruvarija priporočil, naj se celjsko okrožno sodišče razdeli tako, da se ustanovi novo okrožno sodišče v Mariboru. Poročal je v tej zadevi g. dr. Rosina. Nemški poslanec Walz se je nad tem spodtikal, da se tako važna zadeva izroči slovenskemu poslancu v rešitev. Poslanec Stallner se je ustavljal razdelitvi celjskega okrožnega sodišča, ker se boji, da bodo potem ubogi celjski Nemci se po-greznili »v slovenski luži.« Poročevalec g. dr. Rosina je odgovoril Stallnerju rezko,'^da njemu niti ne odgovarja, ker noče v njegovem tonu govoriti; Walzu pa je mirno pojasnil, naj se ne vznemirja, ker Slovenci jedino le iz gospodarskih uzrokov želijo to novo sodišče in je zato tudi on z veseljem prevzel dotično poročilo. — Občini Marija Rieka v vranskem in občini Kol v konjiškem okraju se dovoli pobiranje 100% občinskih doklad.
V seji dne 27. febr. je poročal g. dr. Jurtela v imenu deželno-kulturnega odseka o predlogu g. dr. Dečka zastran snaženja savinjske struge. Ker je vlada obljubila podporo, se pozivlje deželni odbor, da se to nujno delo že letos izvrši. — Na vrsto so prišli predlogi g. Karlona zastran spremembe šolske postave. Naučni odsek se ne strinja s Karlonovimi predlogi in^ se isti odklonijo. Pri tej priliki je stavil poslanec g. Žičkar predlog, naj deželni odbor potrebno ukrene, da se občinam, katere za to prosijo, dovoli poldnevni šolski poduk. Mnogotere občine namreč so tega poslanca prosile, naj se potegne za poldnevni poduk. Podpirali so ga slovenski, konservativni in nekateri nemški narodni poslanci; toda ostal je v manjšini. — V tisti seji je poročal poslanec Sutter o prošnji petero občin v kozjanskem okraju, katere prosijo za cesto iz Lesičnega do Sv. Urbana. Poslanec g. J. Žičkar je razložil potrebo te ceste ter priporočal deželnemu odboru, naj potrebno ukrene, da se ta cesta kmalu dovrši. Predlog g. poročevalca se je sprejel. — Nato je priporočal poročevalec grol Stürgkh sklep finanč. odseka, naj se naroči dežel-
Denesnji list ima „govor mil. knezožkofa" in '/« pole kot prilogo.
nemu odboru, da prevdari, kako se more prošnjam šta-jarskih gg. učiteljev za zboljšanje plače ugoditi, ne da bi se davkoplačevalci nižje in srednje vrste preveč obremenili, Ta nasvet se je sprejel soglasno.
V seji dne 1. marcija se je po predlogu poročevalca g. dr. Rosine dovolilo občini teharski pobirati pristojbine za grobe na občinskem mirodvoru. V isti seji se je naznanilo deželn. zboru, da se ima skleniti nova cerkveno - konkurenčna postava. Poslanec g. J. Žičkar je izrekel željo, naj se v novi postavi določi, da bo v prihodnje doklade za popravo cerkvenih in župnih poslopij razdeljevala in pobirala c. kr. davkarija, ne pa dotični načelniki, kakor se ima to goditi po zdajšnji postavi. Deželni odbornik dr. Reicher, kakor dotični poročevalec Posch se strinjata s tem predlogom. — Društvo »Rinka« je prosilo za izvršitev ceste iz Solčave v Logarjevo dolino. Sklenilo se je po predlogu g. Sutterja, naj se podpira ta prošnja. — Poslanec g. /ičkar poroča v imenu finančnega odseka o prošnjah sledečih občin za podporo vsled točne škode: Gressenberg v lonškem okraju, Sv. Petra, Kozjak, Mislinje, Št. Vid in Velenje v slovenjegraškem okraju, Videm, Koprivnica, Veliki Kamen, Mrčna sela, 2 posestnikov v Volčjem, več posestnikov v brežiškem okraju, občine Buče, Lastnic in Imeno itd.
Priporočal je pri tej priložnosti g. poročevalec J. Žičkar, naj zraven dežele tudi država pripomore v veliki bedi in stiski siromakom, ki so grozno poškodovani po lanski toči in povodnji. Ker se pa do zdaj ni ravnalo pri razdelitvi teh točnih podpor na priporočilo občinskih predstojnikov in dušnih pastirjev, temveč na naznanila c. kr. žandarjev, priporoča gosp. poročevalec vladi, naj v tem obziru v prihodnje postopa bolj previdno, kakor do zdaj. Pri tej priložnosti je izjavil cesarski namestnik, da ima vsega denarja za podporo odločenega skupaj 10.000 11. od dežele in 35.000 fl. od države, torej skupaj 45.000 11. Ta izjava se je vsprejela z odobravanjem.
-
Bralno društvo v Pišecali.
Društveno življenje, ki je v zadnjem desetletju tolikanj uspešno prekvasilo vse sloje ljudstva po slovenskem Štajarju, začelo se je vendar enkrat tudi pri nas razvijati. Hrepenenje po naobražbi, katero prešinja dandanes bolj nego kdaj poprej vso človeško družbo, pojavljajo se je že delj časa tudi v naši župniji.
Ali hudi uimski udarec, kateri nam je pred nekaj leti popolnoma uničil naše vinograde, stavil je pri nas temu časovnemu toku neljube meje. Prenovljenje vinogradov tirjalo je veliko žrtev, ki so za več let ostale popolnoma neplodne. Dandanes, ko se je vinoreja zopet povzdignila in nam obeča mlada trta obilen sad, oživela in povzdignila se je zajedno ljudska zavednost, pokazala se je občna želja po nekem središču, kjer bi se ljudstvo vzgojevalo in pred vsem podučevalo v gospodarstvenih stvareh.
Kot podlago in prvi začetek temu ljudskemu po-dučevanju ustanovili smo v nedeljo, dne 21. febr. bralno društvo. Dobro obiskano zborovanje pač jasno priča, da se je s tem ustreglo le neki splošni želji. Zborovanje otvoril je naš č. g. župnik Josip pl. Pohl, ter v jeder-natem govoru pojasnil potrebo in namen novega društva. Obče spoštovani trgovec g. Fr. Gerec pa je kazal v svojem govoru na razne koristi, katere bo prinašalo novo društvo naši župniji, in na njegovo prijazno vabilo je pristopilo že kar pri prvem zborovanju nad 50 društvenikov.
• Izmed njih volil se je potem sledeči odbor: Josip pl. Pohl, predsednik; Fr. Gerec, namestnik; Jak. Fink,
blagajnik; Fr. Kene, tajnik; Ant. Kokot, knjižničar; Mart. Volavšek, Ant. Kostevc, Mart. Sodič, odborniki; Veršec in Travnikar, namestnika. Ker ima društvo toli navdušenega voditelja in je sploh v dobrih rokah, mu je pač že s tem zagotovljen najboljši razvoj. Daj Bog, da se popolnoma doseže njegov preblagi namen, ki je izražen v pravilih : »Razširjati zavednost in omiko med ljudstvom z besedo, časopisi in knjigami.«
Cerkvene zadeve.
V	veri je rešitev socijalnega vprašanja.
Zdaj je pač najvažnejše vprašanje, kako bi se dal prejeziti prepad, ki zija med imovitimi in med strada-jočimi, ob delu svojih rok se živečimi stanovi. Pri prvih vidimo bogastvo ali vsaj blagostanje, a zadnje muči res velika beda. Kako bi se dalo tej opomoči, odgovarjajo drugače socijalni demokratje, drugače katoliška cerkev. Socijalni demokratje menijo, da se jim posreči rešitev težkega socijalnega vprašanja s tem, da porušijo popolnoma zdaj obstoječi red in da sezidajo na teh razvalinah državo, v kateri bo vse imetje vseh.
V	tej državi ne bo zasebne lasti, temuč samo državna. Tvoja hiša ne bo tvoja, temuč državna; gospodar tvojih njiv, tvojega travnika, tvojih gozdov si bil do zdaj ti in nikdo drugi, v socialistični državi boš zgubil to pravico, odstopiti jo boš moral državi. Do vsega tega boš imel enako pravico ti, ki si si pridobil posestvo na pošten način, z velikim trudom, kakor lenuh, ki je v senci ležal, ko si se potil od ranega jutra do poznega večera in težko delal nad osem ur.
Da s tako naredbo ne boš zadovoljen ti, vrli slovenski kmet, si mislim. No pa le miren bodi, saj se tako ne bo zgodilo, ker se ne da sploh kaj takega izvesti. Te misli o razdelitvi premoženja med vse so se rodile v domišljavih glavah bogatih židov, kateri so ravno s tem obogateli, da so jih širili po časopisih in knjigah med delavci. Da je res, kar trdim, ti hočem samo navesti, koliko dobivajo dunajski voditelji socijalnih demokratov od urejevanja socijalno-demokratičnih listov. Slovenski gospodar in slovenski delavec, poslušajta me in prevdarjajta potem, kar vama bom navel!
Na Dunaju izhaja socijalistični list »Arbeiter-Zei-tund«, list delavskega stanu po naše. Od tega si je menda tudi slovenski socijalistični list izposodil svoje ime. Zove se »Delavec«, kakor ste že menda slišali. Uredniki nemškega lista dobivajo za svoj posel jako mastne plače. Tako vleče dr. Adler 2500 gld. (tako plačan ni niti okrajni sodnik.) Rodimski 2080 gld., Bretschneider 2080 gld., Brod 1080 gld., Topp 1200 gld., Adela Dvor-žak 870 gld. (dobi še vedno več, kakor nadučitelj.) Pri tem pa še ti imajo kak postranski zaslužek. Te številke povejo dosti, da se tem gospodom slabo ne godi. Najbrž jako dobro živ6 in njihov živež ni sam kruh, kaka nezabeljena jed, temuč kaj boljšega. Razloček med pečenkami in raznovrstnim vinom jim bo dobro znan.
Pa kdo jih vendar tako dobro plačuje, me boš radoveden vprašal. Odgovarjam ti: Delavci, kateri kupujejo ta list. S svojim trdo prisluženim denarjem po tovarnah, železnicah, premogokopih si ne kupijo poštenega obeda, temuč ga rajši dajejo za socijalistične liste. Rajši stradajo, gladu umirajo, samo da berejo, kar jim vse skupaj spišejo dr. Adler in drugi najeti pisavci, kateri so jako dobro plačani za svoje članke. Tem torej verujejo ubogi delavci, tudi slovenski in kako še jim verujejo!
Kdor jim hoče drugače, po resnici povedati, da jih židovi samo zanos vodijo, tega zavračajo: hodi od nas,
ti si naš sovražnik. Ubogi ljudje! Kako morejo biti vendar tako slepi! Seveda tudi katoliško cerkev sovražijo in to še nad vse, ker jim pravi: Vi ste prevarani, to, kar vas učijo vaši voditelji, se ne bo nikdar in nikoli uresničilo, dokler bo po svetu hodil človeški rod. Ne, židovi ne bodo prinesli rešitve vaši bedi, to vam more dati samo Bog-človek — Jezus Kristus. Njegovo delo, sveta katoliška cerkev ima od njega sredstev, s katerimi je odpravljala od svojega začetka do današnjega dneva trpljenje in gorje ubogih.
Po vsej pravici zasluži katoliška cerkev častni priimek: mati ubogih, kakor sijajno spričuje zgodovina. Pa pravim, tudi današnje dni lajša katoliška cerkev najzdat-nejšo bedo ubogega, zatiranega, tako trpečega delavskega stanu in za dokaz navajam samo, kako zbližuje na Francoskem sveta katoliška v*era imovite in reveže.
(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Jabolčnik.
(Konec.)
Kmet in delavec dobita na tak način vsaj zdravo in pristno pijačo. Gotovo bi se tudi delavci po tovarnah, pri železnicah i. d. radi poprijeli te sadovne pijače, ako bi bili uverjeni, da se jim bo podajala pristna, naravna. Ker žalibog, tudi jabolčnik se pogostokrat skvarja in meša z najrazličnejšimi tvarinami in tekočinami, nič manj redko, kakor vino samo. Takega ravnanja ne bo nihče odpravil, dokler ne dosežejo postave proti prena-rcdbi jestvin in pijač svoje veljave. Temu pa se prav umevno zoperstavljajo oni, ki imajo s takim poslom lep svoj dobiček zagotovljen.
Kdor se peča s sadjerejo, mora ravnati pametno in primerno s sadjem. Po različnih vrstah (sortah) ga mora sortirati, to je posebej ločiti; kar ni za odposlati, je vendar prav porabno za jabolčnik, ki ima tudi svojo vrednost in ceno.
Saj skoraj leto na leto pokupijo nemški prekupčevalci prav radi naša jabolka, čeravno morajo še povrh precej visoko plačevati prevažanje čez mejo, kar stane n. pr. od Gradca do Stutgarta okoli 220 gld. Da se stvar obnese, nam priča to, da je na Nemškem nad 270 tovarn, ki se pečajo s pridelovanjem jabolčnika; na Šta-jarskem pa se pripravlja ta pijača v veči množini le na štirih krajih. Tedaj se tudi prodaja jabolčnika v naših krajih do sedaj ni mogla nič kaj razviti, ker le tu pa tam se peča kak gostilničar ali branjevec ž njo. Drugače je to na Nemškem in Francoskem, kjer se malodane povsod poleg vina in piva prodaja tudi sadovna pijača, kar pa prodajalcem nikakor ni na kvar, pivcem seveda tudi ne. — Čas je torej in še nekako potreba, da bi se stvar udomačila tudi pri nas, kar se res že po malem uresničuje, a le po malem in prav počasi; pravega zaupanja še ljudje nimajo do te pijače in ga tudi ne morejo imeti, dokler jim nikdo ne razloži stvari ter jih opozori na razne vrline te pijače. Bolj ko bi se poraba jabolčnika množila, bolj bi se kazali dobri uplivi in vspehi na obeh straneh: pri kupcu Mn pri prodajalcu, ki bi se nikakor ne pečal v svojo škodo z razproda-janjem sadovne pijače. Sedaj je v Gradcu (na Henrikovi cesti štev. 39) na dotičnem uradu, ki se stvarjo bavi, naznanjenih kot na prodajo 3224 ld jabolčnika, 44 hI hrušovca in 30 hI ribizljevca.
Nekateri prcducentje (ki pripravljajo jabolčnik) ga prodajajo tudi v manjših posodah, n. pr. po 8—10 in več litrov skupaj. Jabolčnik je po 6—15 kr. liter, hru-
šovec po 47j—6 kr. — Posebno dober jabolčnik iz leta 1896 je na prodaj po 25 gld. hI. Kdor se hoče o teh in sličnih stvareh natančneje podučiti, naj se oglasi pismeno na prej imenovani kraj (Gradec, Henrikova cesta štev. 39), od koder bode gotovo dobil potrebnega pojasnila.
Sejmovi. Dne 8. marcija na Pilštanju. Dne 9. marcija v Ljutomeru. Dne 10. marcija v Dolu, pri Sv. Juriju ob Taboru, v Kapelah, Orešju in Kostrivnici. Dne 11. marcija na Slatini in na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 12. marcija pri Sv. Juriju ob južni žel. in pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
Dopisi.
S Pragarskega. (O socijalistih.) Pragerhof je znan in še utegne znamenitejši postati vsled socijalnih demokratov, teh novih prekucuhov. Vsa okolica je že tu okužena od te druhaji, na žalost zapeljanih, večinoma naših Ijudij. Semkaj na pošto dohaja samo na nekega Rozmana okoli deset »Delavcev«, t. j. časopisa, kateri blati vse, kar je sveto kristijanu in Slovencu, da se gnusi že priprostemu človeku, kar pisari in kvasi ta judovski rabelj. Pa ne samo na Pragarskem, temveč tudi Grešnjice, Slovenska Bistrica, Strosgojnica ima tudi že nekaj teh Judežev. Navadno so poleg ljudje, kateri so zapravili svoje, »zafučkali« svojih poštenih slovenskih, kristijanskih vernih starišev premoženje in zdaj bi radi, da bi vi, kmetje slovenski, kar ste si z žulji pridelali in prihranili, ž njimi delili. Čudno se nam zdi, da je novi krčmar v Bistrici Korže šel v zanjke takih ljudij, da pri njem zborujejo. Mi poznamo nekaj Koržetov, ali ti so pošteni verni kristijani in Slovenci in gotovo ne bi ne eden ko ne dal v svoji hiši prostora takim ljudem, kakor so rudečkarji, socijaldemokrati. Dokler bodo imeli zborovanje pri njem ti nevarni ljudje, noben pošten kmet si ne upa v Jiiši. To za danes!
Iz Št. Jurija ob Tabora. (Volitev.) Hvala Bogu, naša volitev je končana. Srečno se je vse izteklo in gotovo se je vsak zvesti katoličan v Št. Juriju razveselil, ko je slišal veselo vest: »Zmagala je katoliška stranka«. Št.-Jurčani niso mogli zatajiti svojega veselja, kajti pred občinsko pisarno so se slišali ogromni živio-klici. G. urednik! Da bi bili le videli, kako je bilo lepo, ko je iz visokega stolpa opoldne zvonilo! Zbrali so se namreč možje na malem trgu ter pošiljali vroče molitve v čast in hvalo Vsegamogočnemu, kateri je stvar tako na dobro obrnil. Res, krasen prizor! Popoldne se je pa z možnarji streljalo, da je bilo daleč na okrog slišati. Ravno pri nas pokazala se je resnična vsebina starega reka: »Človek obrača, Bog obrne«. Dasiravno so soci-jalni demokratje poprej slepili ljudi, kako bode lepo, ako oni zmagajo, kako bode »luštno«, ko bodo podili katoličane, da se bode kar kadilo za njim, a kljubu temu spodletelo jim je. Hvala Bogu in čast vrlim možem!
Cvetka.
Od Sv. Jurija ob Ščavnici. (Zidanje nove farne cerkve. — Železnica.) Dolgo in mnogo let se že govori in premišljuje o naši cerkvi, kako in kdaj bi začeli novo farno cerkev zidati. V ta namen se je pred par leti ustanovilo društvo za zidanje nove farne cerkve, katero je imelo v 4. upravnem letu dorastka 788 gld. 30 kr. Darovali pa so v ravno ta namen, v pretečenem letu vlč. gg. domorodci, dr. Anton Suhač, duh. svetovalec in župnik pri Sv. Ani v Slov. goricah, 100 gld., Davorin Jurkovič, župnik pri Sv. Petru niže Maribora, 100 gld. in Jožef Sinko, župnik pri Sv. Bol-
fanku v Bišu, kot tretjo letnino 30 gld.; za kar se jim izreka priserčna zahvala. Vsa glavnica je pa znašala v pretečenem letu okoli 9000 gld. Sedaj pa se govori, da bi naj vsak kmet žrtvoval za zidanje nove cerkve po 100 gld. in želar po 50 gld. Nekaterim je to po volji, drugim pa zopet ne, ker bi potem takem morali manjši posestniki mnogo več dajati, kakor pa veliki. Mnogo župljanov pa želi tako-le: Vsak posestnik naj bi dal od vsakega orala zemlje 2 gld. Tudi tisti posestniki, kateri ne stanujejo v naši župniji, so prošeni, naj blagovolijo darovati za novo cerkev vsaj toliko goldinarjev, kolikor oralov zemljišča imajo v župniji Sv. Jurija. Ker je naša župnija obširna, zato mislim, da bi se po tem činu spravilo dovolj denarja skupaj, da bi se lahko prej ko slej postavila velika, krasna in veličastna nova farna cerkev Sv. Jurija na Ščavnici! — Splošna želja se je pa vnela po tukajšnji okolici, da bi se naj delala železniška proga od Mote pri Radgoni na Ptuj, katera bi naj peljala skozi vasi: Stanetince, Dragotince, Gabernik, Moste, Pacinje in Podvince na Ptuj. To bi bila ravna železnična proga od Mote do Ptuja, katere bi ne oviralo drugo, kakor dva mala grička, ter bi bila za tukajšnje prebivalce jako koristna. Želi se pa, da bi o tem kaj več govoril na višjem mestu naš državni poslanec!
Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. (Društveno.) Dne 7. febr. je zborovalo res vrlo naše bralno društvo, ki šteje letos udov 85. Zborovanja se je udeležilo blizu 400 oseb. Zapeli so izurjeni domači pevci in pevkinje pod vodstvom neutrudljivega gosp. Zacherl-a tri krasne slovenske pesmi. — Predsednik je pozdravil z velikim veseljem toli število udov in neudov, kar kaže, da se zavedajo in zanimajo in spoznavajo korist bralnega društva. Čast v resnici udom, kakor je to povdarjal gosp. blagajničar, ker so skoraj vsi redno in še o pravem času vplačali svojo udnino. Najzanimivše pa je bilo gotovo poročilo knjižničarja (g. Zacherl-a). Ceza-njevsko bralno društvo je napredovalo ne le za eden, ampak za cela dva koraka. Evo! V pretečenem letu se je izposodilo nad 1400 knjig, najjasnejši dokaz, kako potreba je se drugod, n. pr. v ljutomerskej okolici, ustanoviti tako prekoristno katol. bralno društvo. Tu se snidejo, se pogovarjajo, podučujejo in naposled razumejo in zedinijo. — Izvolili so z največjim veseljem vseh zbranih veleučenega g. dr. Franca Feuša, svojega rojaka, za častnega člana bralnega društva. Gosp. dr. Feuš je cezanjevsko bralno društvo vsako leto podpiral z veliko svoto in si zlasti za cezanjevsko podružno cerkev pridobil velikih zaslug. — Gosp. Cerjak pa je podajal v prav domače in poljudni besedi kraju in času primerne nauke o trtoreji. Čudil sem se sam, kako so se ljudje zato zanimali. — Malo, da ne vsi so se po občnem zborovanju sešli v Murkovičevej gostilni. Da bi se le še večkrat zbrali k taki domači, pošteni pa preveseli zabavi! Peti znajo res Cezanjevčani prav lepo! In vrle Cezanjevčanke so nas bogato pogostile, kaj čuda, da nam je Ljutomeržanom prehitro potekel čas. Cezanjevčani, le še večkrat tako! Prihodnjič pridemo vsi v gostoljubne Cezanjevce.
Iz Gradca. (Vinorejski odsek) deželnega zbora je dne 23. febr. popoldne zboroval. Poslanec grof Stiirgh je jako obširno poročal o deželnih trsnicah ter priporočal dovoliti 20.000 gld. kredita kot brezobrestna posojila onim kmečkim posestnikom, katerim je trtna uš vinograde uničila, ter si radi revščine ne morejo novih nasadov napraviti. Poslanec Lenko je poročal o delovanju vinorejske šole v Mariboru. Poslanec Ivan Vošnjak obžaluje, da na tej šoli še vedno ni potrebnih, slovenščine zmožnih učiteljskih močij nameščenih, ter predlaga, resolucijo: Dež. odboru se naroča, da pri popolnjenju ali nastavljenju učiteljskega osobja na tej šoli vedno na
to gleda, da se bodo le obeh deželnih jezikov zmožni učitelji nastavljali. — A večina odsekova je to resolu-lucijo odklonila.
Iz Zagorja. (Po v o lit v i.) Naše ljudstvo je do-zdaj obče spoštovalo svoje duhovnike ter bilo ponosno na svojo lepo romarsko cerkev. Mohorska družba se je širila in lani narasla na 40 udov, a letos žalibog padla menda pod 30. — Neki čuden možicelj — pravijo mu tudi kovač — se je zaklel takorekoč zoper cerkev in duhovnika, ter začel obadva grditi. Kar pa sam ni zamogel, mu je vrlo pomagal znani »apostol« iz Kozjega. Zbirali so se v neki krčmi. Le-tu so nevedno ljudstvo begali, češ, davke bodo socijalisti odpravili, ali vsaj znatno zmanjšali; premoženje razdelili; vsi bodemo jednaki itd.; a zraven pa večkrat udrihali jpo duhovnikih in cerkvi. Gospod župnik so imeli tri pridige v cerkvi proti tem naukom in ljudstvo svarili, ter opominjali, naj ne verujejo takim ljudem ter naj volijo može, ki so krščanskega prepričanja. Kaj misliš, kakov vspeh je bil? Na dan volitve, dné 27. febr. se je pokazal žalostni sad. Kovač je prignal svoje in gospod župnik še opomnijo pred volit-vijo svoje župljane na krščansko dolžnost, a sramota za celo občino Zagorsko — zmagali so nasprotniki, socijalni demokrati. Izostalo je mnogo poštenih občanov, akoravno so vedeli, da se nasprotno deluje, a prišli so drugi in žalostne nasledke naj sami sebi pripišejo. Čudno je, da ima človek, ki očitno kaže, da mu ni mar za cerkev, pri nekaterih ljudeh toliko veljave!
Iz Kostrivnice. (Žalostne novice) vam morem poročati. Kdo bi si mislil, da so tudi pri nas socijalni demokratje! Pridno prebirajo nasprotne liste, razširja se »Luč« med ljudi. Ta list naj bi imel naslov »Tema« ali »Noč«. Prvi socijalni demokrat je bil pri nas Anton Turk. On večkrat udriha po veri, po duhovnikih, le kadar je treba kake orgije popraviti, tedaj se kaže kristijana proti duhovščini. Krščanski svet, varuj se takih brezvernih delavcev! — Prvotne volitve za državni zbor so bile pri nas dné 22. februvarija. Smemo reči, da so dobro izpadle. Za 5. kurijo so izvoljeni g. Andrej Če-bular, Alojzij But, Franc But in Andrej Erjavec. Od teh je samo zadnji naš narodni nasprotnik. V IV. kuriji so bili pa ravno tisti izvoljeni in pa č. g. župnik Valentin Selič. — Dragi moji Kostrivničani, koliko vas je še krščanskih možev, postavite se na noge zoper socialdemokrate in nemškutarje. Posebno pa vi trije slov. volilni možje, ne dajte se četrtemu pod noge, ki bo gotovo vas na socijajno stran prigovarjal!
Iz Šaleške doline. (Otročji vrtec in drugo.) Odkar se je »Siidmarka« vtihotapila v našo lepo slovensko dolino, ni več božjega miru. Najprvo se je z njeno podporo ustanovil v Velenju nepotrebni otročji vrtec, a zdaj ga snujejo Woschnaggovci v Šoštanju. Mesar in gostilničar Hauke, kojega oče je bil navdušen Slovenec, je dal v ta namen na razpolago pritlično sobo v svoji hiši »pri Grolniku.« Soba nizka in ozka je na pol pod zemljo, mokra in nezdrava, komaj dobra kot shramba za kislo zelje in repo. Pred nekaj časa jo je ogledovala komisija. Večina njenih udov se je naravnost izjavila o nedostatkih in nesposobnosti tiste tako imenovane sobe. Neumevno se nam zdi, kako je mogel ta prostor ugajati okr. glavarju in okr. zdravniku, ker vemo iz skušnje, kako stroge nazore ima v teh zadevah politična gosposka. Naj še tedaj dež. šolski svét reši to zadevo tako ali tako, mi stojimo tej otročariji hladnokrvno nasproti in ne bomo ničesar ugovarjali, če si še ustanovijo drug vrtec, recimo na Pustem gradu. Le na nekaj smo radovedni: Ali bodo res pošiljale boljše družine svoje otroke v tisti brlog, ali pa, kar je verjetnejše, je njegovjiamen samo za uboge tovarniške delavce? Soba je za 18 otrok, a nemškutarskih je komaj sedem. Odkod
drugi? Od slovenskih delavcev, torej ponemčevanje in nič kakor to je uzrok tega zares smešnega vrtca. To je torej njegov skrivni namen in še neki drugi, kaj ne g. Petschnigg? Sicer je pa zadnji čas, da se ustanovi za celo dolino katoliško - politično društvo. Ustanovitev je že bila sicer nameravana, pa se je vsled različnih uzrokov preprečila. Toda nemčurji in socijaldemokrati bodo k temu merodajne osebe prisilili. Da le ne bi bilo takrat prepozno! — Pred kratkim so obhajali naši »Heilo-heuler« odhodnico g. plem. Iiopfgartner-ja, umirovljenega pomorskega kapitana. Gospod je bil naš nasprotnik, vodja »šulvereina«; naj mu bo pot lahka na njegovo novo bivališče na Dunaju. — Šoštanjski grad se je prodal za 42.000 neki družbi štirih gospodov iz Kostnice. Velepo-sestvo se bo razkosalo in prodalo, grad sam pa mislijo novi posestniki pripraviti kot letovišče tujim gostom. S temi tujimi, trdimi Nemci bo nam Slovencem veliko lažje shajati, ko z domačimi prenapetneži. — Šaleški vo-lilci so vsi, skoraj brez izjeme, proti kandidaturi gosp. Hribarja. A želimo pa, da se kmalu objavi, kdo bo naš pravi kandidat. V tej zadevi želimo jasnosti, da se glasovi ne cepijo, da se nam ne bi tretji smejal.
Iz Kamnice pri Mariboru. (Predpustne burke) uganjati so hoteli nekateri delavci kamniški o priliki državnozborskih volitev dne 17. febr. Napovedali so bili svojo »komedijo« nedeljo poprej. Ko je prišla ura volitve smo že iz radovednosti drugi volilci se zbrali, da bi gledali najnovejše komedijante, ko bodo prvikrat nastopili. A prvi nastop se jim silno ponesreči. Propali so namreč popolnoma s svojim volilnim moži-celjem in kakor s kropom poparjeni politični petelini, pobrali so se z volišča. Glavni voditelj, ime mu je »faj-geljček«, je še enkrat zakikrikal, rekoč: »Črez šest let bo drugače«. Na to ga je nekdo zavrnil: »Črez šest let boš ti še tisto trohico pameti, ki je še zdaj imaš, popolnoma zgubil in boš zrel za norišnico«. — Slava vrlim, volilcem, ki so polnoštevilno prišli volit in oddali svoje glasove vrlemu, zanesljivemu možu! Med tem, ko smo čakali na volitev posestnikov, navduševali smo se k složnemu delovanju za vero, dom in cesarja. Eden izmed kmetov je izrekel lepe besede: »Človek brez vere je ptica brez perut«. Tudi vrlega »Slov. Gospodarja«, ki že 30 let tako uspešno deluje za vero in milo slovensko domovino, smo se spominjali in rekli, da zasluži polivalo, katero je lepo v pesem zlil naš pesnik Gregorčič:
„Ti šege stare si ohranil,
Deduje jih po oči sin;
Le ti naš jezik si obranil,
Da ni zatrl nam ga tuj čin."
Kakor je nekdaj švedski kralj Gustav Adolf klical: »Vse z Bogom in z mojimi kmeti«, tako smo si tudi mi med seboj prijateljsko segli v roke, rekoč: »Vse z Bogom združeni z duhovniki, s pridnimi kmeti in poštenimi delavci!«
Iz Šmartina na P a ki. (Volitve.) Dne 23. fe-bruvarija so bile pri nas volitve volilnih mož. Udeležba je bila tolika, kakor nikdar poprej; prišlo je blizu dve sto mož skupaj. Socijalni demokratje, kojih je bilo z železniškimi delavci vred okoli sedemdeset, so vkljub strastni agitaciji ostali v manjšini, nekateri so jo celo popihali, ne da bi bili oddali svoj glas, ker so uvideli, da morajo propasti proti katol. stranki, katera je štela nad 120 dobro discipliniranih mož. Rudečkarji so sicer čakali še na popoldanšnjo volitev četrte kurije; a zopet ni bilo nobenega upanja na zmago. Toda zdaj, v toliki zadregi šine jim v glavo rešilna misel — oni skličejo demokratični senat v Tonovo gostilno, in senat sklene, prvo volitev kot neveljavno ovreči. Glejte, da se vam posreči! Če se to zgodi, potem bomo že tja na spomlad vsi baje bogati. Toda brzo! Na Poželi čakata že
dva vagona, polna denarjev, da se z njimi razdelijo socijalni demokratje, ako pri volitvi zmagajo. Na iste denarje je menda mislil njihov generalni advokat Jožef Fridolin Skaza, ko je delal, bržčas od senata pooblaščen, g. kaplanu podoknico. Mnogi izmed njih, ki so »rudeče« volili, pač niso vedeli, kaj so storili; a žalostno vendar, da verjamejo vsakemu prilizunu!
Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. (Veselica.) Dne 21. lebr. se je vršila v našem trgu veselica bralnega društva, katera se je prav dobro obnesla. Točka za točko precejšnega vsporeda se je dovrševala gladko, druga za drugo. Domačini, diletantje, so nas razveseljali z milim petjem in godbo. Vmes se je deklamovalo in govorilo. Glavna točka vsega vsporeda pa je bila gledališka predstava »Mož domu!« in tukaj moram priznati, da so rešili vsi igralci svoje uloge prav dobro. Posebno priznanje naj tukaj izrekam gospej Izabeli (gpdč. Brigita Ladinek), katera se je kretala tako živo in spretno, da je bilo pravo veselje, jo gledati. Hvala torej vsem so-trudnikom za vstrajno sodelovanje! Vi vat, crescat et floreat kmečko bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad Mariborom! — Žalosti me, da moram tukaj nekaj omeniti, česar bi nikdo ne pričakoval. Ovirati so nam namreč hoteli nekateri občani sosednje župnije vršitev naše veselice, in med njimi taki, ki so drugače vneti narodnjaki. A ni se jim posrečilo, marveč pokazali jim smo, da lahko mi sami tudi kaj priredimo v korist in veselje našega naroda. Mi smo mi, Šent-Lorčani! Vendar pa Bog ne daj, da bi se to nasprotje med slovenskimi sosedi še zanaprej razširjalo, temveč lipam, da se bodo prepričali, da se moremo le v slogi braniti napadom naših sovražnikov.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli'cesar so se v ponedeljek zjutraj odpeljali v Št. Martin na južnem Francoskem, kjer ostanejo blizu tri tedne. Gotovo vsaj zdaj ni nobene nevarnosti, da bi se naša država zapletla v kako vojsko zaradi Krete. — Prih. ponedeljek priredijo dunajski krščanski delavci 15 shodov, da se pripravijo na volitev v V. kuriji, ki bode potem v torek.
Češko. Pragi se priklopi prej ko slej 13 predmestij ali predkrajev, ako se ti ne bodo preveč ustrašili večjih plačil. — Predsednik trgovinske zbornice je odstopil, ker mladočeška stranka hoče zopet kandidovati tajnika dr. Foršta. — Na več krajih so se pri prvotnih volitvah zedinili Čehi s socijalisti zoper Nemce.
Štajarsko. Nemškoliberalni veleposestniki so te dni izdali volilni oklic, v katerem hočejo liberalcem, nacijonalcem in vladi ustreči. — V V. kuriji bodo vse štiri mandate dobili katoliški kandidati; toda le, ako bomo mi Slovenci edini.
Koroško. Slovenci kandidujejo v IV. skupini za Celovec - Velikovec stolnega školastika Lamberta Ein-spielerja, za Borovlje-Belak profesorja Martina Kovača, za Špital - Šmohor Janeza Peitlerja, v V. skupini bodo pa glasovali za dr. Odila Frankla. Daj Bog, da si vrli bratje vsaj eden mandat pribore!
Kranjsko. Katoliška stranka bode pri državnih volitvah z vsemi šestimi kandidati zmagala. — V Ljubljani si nasprotujeta prejšnji poslanec Kušar in sodni svetovalec Vencajz, v gorenjskih mestih pa dr. Ferjančič in Anton Koblar. Nemci so sklenili, podpirati liberalne Slovence. Že spet skupaj!
Primorsko. Na Goriškem kandiduje v V. skupini dr. Gregorčič, v IV. in 1. pa Alfred grof Coronini.
— Tržaški Slovenci so v nedeljo v okolici pri obč. volitvah sijajno zmagali in sicer v vseh šestih okrajih. S tem so eden mandat pridobili. Slava zavednim volilcem in njih neutrudljivim voditeljem!
Dalmatinsko. Pri sedanjih državnih volitvah postopajo Hrvati in Srbi složno. Dozdaj so se Srbi kaj radi bratili z Italijani, s temi sovražniki Slovanov. Da, sloga jači, nesloga tlači!
Ogersko. Banffyjeva vlada hoče bojda odpraviti fideikomise, to je velike graščine, za katere država jamči, da se preveč ne obremenč ali ne prodajo. — Banffy je v državnem zboru na interpelacijo Fr. Košuta izjavil, da evropskemu miru ne preti nikaka nevarnost zaradi Krete.
Vnanje države.
Rim. O obletnici kronanja so papežu častitali kardinali in škofje. Sv. oče so nato omenjali edinost sv. cerkve in nerazdružljivo zvezo kristijanov. — Papež so naročili nuncijem, naj se pri velevlastih potegnejo za Krečane, nadškofu atenskemu pa so naročili, naj miri Grke.
Italijansko. Razun vernih katoličanov se vsi pripravljajo na državne volitve, najbolj Iramasoni. — V Afriki je umrl Ras Alula, srdit sovražnih Italijanov, glavni nasprotnik vsakemu zedinjenju med Etijopijo in Italijo.
Nemško. Ako vlada hoče, da bode v državnem zboru vsprejet proračun o pomorstvu, ne bode smela nasprotovati predlogoma glede odprave zloglasnega zakona proti jezuvitom in glede dovolitve poslaniških dijet. Nemški državni poslanci namreč ne dobijo nobene plače.
Bolgarsko. Srbski kralj Aleksander je prišel v Sredec obiskat kneza Ferdinanda. Na banketu na čast srbskemu kralj je bolgarski knez nazdravil bratstvu in edinosti Srbov in Bolgarov, povdarjujoč, da bodeta odslej Srbija in Bolgarija skupno postopali.
Črnogorsko. Vse je že pripravljeno, da skliče knez Nikita v šestih dneh 15 bataljonov vojakov ter jih pošlje na mejo, ako bode začelo po Albaniji hudo vreti.
Turško. Vlada je poslala proti grški meji 75 bataljonov. Samo ljubega denarja ni. — Zastopniki evropskih velevlastij sestavljajo pismo, v katerem bodo tirjali razne preosnove. Naj, sultan pa se jim v pest smeje, ker velevlasti niso edine. — Vseh ustašev na Kreti je 12.000 mož, grški polkovnik Vassos pa ima na Kreti 4000 mož, ki so oni dan zavzeli mesto Kandano, kamor je bilo pribežalo 3000 Mohamedancev, in turško trdnjavico Slavros. Sicer pa je po vsem otoku še vedno krvav nered.
Grško. Kralj Jurij rajši odstopi, kakor da bi s Krete poklical svojo vojsko. — Oni dan je 39 krečan-skih odposlancev prineslo kralju spomenico, v kateri krečanski (Irki zahtevajo združenje Krete z Grško, sicer bodo pa nadaljevali boj, če bi velesile skušale drugače rešiti krečansko vprašanje. — Velesile so včeraj javile Grški, da se v šestih dne mora umakniti s Krete.
Špansko. Na Filipinskih otokih je bojda ustaja zadušena, ne pa še na Kubi, kamor v kratkem pošljejo zopet tri vojne ladje. — Znamenit je včerejšnji dan, ko je Mak Kinley, novi predsednik severoameriških Ze-dinjenih držav, nastopil svojo službo. Mak Kinlev je namreč hud nasprotnik vseh Evropcev, posebno Špancev; Kuba je za te bržčas zgubljena.
Za poduk in kratek čas.
Kako se dela v Istri pri volitvah ?
Čujte, dični bratje zelene slovenske Štajarske, oso-bito o jedni biser-zmagi v tužni Istri! Občina Barban je je tisti srečni kraj. Za letos se je izdalo geslo, da Slovani v Istri morajo dobiti tri državne poslance. Takisto grozno želijo i Italijani. Njihov bivši poslanec dr. Bar-toli je izjavil v skupščini v Malem Lošinju že 1. 1896., da Istra mora pred svetom veljati za čisto italijansko. A ne bodi len, nismo mi spali! Lepo, a pošteno smo organizovali svoj narod, da je bil pripravljen na vse.
Groza pa je nas spreletela, ko nanagloma zagledamo, kako njihove poturice in naši prodanci obletavajo z mnogim cvenkom vsa naša sela. A najhujše zlo še-le pride. Naš najspretnejši in najdelavnejši agitator, v ko-jega smo vedno stavljali največje zaupanje, se pokumi z nasprotnikovim vodjem, dozna za skrivne njihove nakane in zaklade ter sprejme, ne mara za šalo, liste njihovih volilnih mož. Toda, glej ga spaka! Z velikim cvenkom podkupljen, kmalu res začne loviti naše može v svoje mreže. Pol dneva pred glasovanjem mi s strahom priteko javit, da smo i mi izgubljeni. Kaj mi izgubljeni, mi Barbanci, mi, ki smo že tolikokrat tako slavno zmagali.
Le brž nekaj v usta, a ti piši brzo prijatelju, voditelju, vi tecite javit na najhujše strani, celo noč po koncu ! Hvala Bogu ! Zasvetli nam zlatega upanja žarek. Dojdejo drugi, vse se razjasni, določi, najhujše zlo je odstranjeno v kritičnem času. Naši zvesti sokoli, do-znavši za vse, joj, tu skoro zmencajo nesrečnega na-polprodancžl, agitatorja S. Ali delajmo! Že tri noči niso nekoji naši sokoli spali.
Na dan volitve ustanemo voditelji že ob štirih, jeden hodi budit po selih, gre skupaj zvonit, zapali pred cerkvijo velik kres. Pornjanski prvak ima zbrano veliko armado, prvaki nižje vrste zbirajo ljudi, da ne bi kdo doma ostal, od sela do sela, od hiše do hiše. Na drugi strani od Marije Zdravlja že tudi gre krdelo zvestih na-šincev. Pri cerkvi »Marija na Oranici« se po dogovoru združijo oni in najštevilnejši naši pravi sokoli iz POr-njane, ki so kakor voditelji drugim. Urnobesni živio ori po bregovih in dolinah, koder se pomikamo. Zdaj se oduševljeni bratimski zrokujemo in mnogi poljubimo. Črni prodanci so zvito kakor kače smuknuli že za ranega jutra v Barban.
A bodimo oprezni! Zato jedno krdelo naprej v Barban gledat, kaj kujejo malopridne buče italijanske in »šarenjaške!« Ugledavši jih na velikih vratih Barbana, Italijani in italijanaši so kar prebledeli. Tako jim to sapo zapre, da so nehali glasovati.
Kaj je pak to, da drugih junakov tako dolgo ni? Šajinci se niso prodali, a Rakljanci so mnogi prodani, znamo. Udarimo pa mi na mesto, drugim v pogum. O to ti je poražena plakala Italija in vse njene podrepnice! Na to dospejo volilci iz Raklja. Kar obsuli so jih naši sokoli. Da niso v nastali stiski najmodrejši našincev in orožniki jih čuvali, kar pomandrali bi bili smutljivce Rakljance.
Konečno se prikažejo naši dični Šajinci s prvakom načelu. A kdo sla poleg njih ona dva gospoda? O to vam je jeden prvih, povsem poštenih, neomadeževanih agitatorjev naših, velezaslužni župnik Lavoslav Kirac, »naša perjanica«, in ž njim ljubeznivi dr. Zuccon. namestnik priljubljenega nam poslanca dr. M. Laginja iz Pulja. Sedaj je bilo veselje na vrhuncu Živeli, klicalo se je na vse pretege.
Za Boga milega, kaj je pa tam »pod ložo?« Najhujšega italijanskega agitatorja, našega prodanca .1. Mirkovima Gaspiča suvajo in proklinjajo od vseh stranij.
Seženj daleč ga vržejo, ko gre glasovat proti svojemu narodu. Orožnik ga spremlja povsod. Kar od srdite množice jih kakih 100—200 nahrupi nanj pod groznimi priimki. Eden ga poljubi iz ruganja. Nato se skrije v kasarni. Preko plotov in kamenja jo popiha tje ven iz mesta, ves prepaden, zmešan in srdit. O to je bila grozna ljudska osveta! Za jeden milijon človek ne bi rad kaj tacega doživel. Mislimo, da je ozdravljen za vselej od svoje strasti, ljudi zapeljavati. Samo on je delel zmešnjave pred vsako volitvijo. Ta bil je večkrat in pred volitvijo lepo opominjevan. Nekemu svečeniku je že obljubil, da če glasovati za nas. Saj se vendar hvali, da prodaja lepo istrijsko kamenje v belo Ljubljano in lepi Zagreb. Nesrečnež! Pri glasovanju za V. kurijo smo dobili potem Slovani 415 glasov, Italijani le 8. Za IV. kurijo popoldne smo dobili 155 glasov, nasprotniki bojda 1.
Smešnica. Ob volitvi reče komisar županu: »V volilniku je več zapisanih, ki so že davno umrli«. — Zupan: »Saj je bil volilnik po postavi osem dnij razpostavljen, pa se ni noben oglasil, da ga več ni«.
Razne stvari.
Domače. — (Telegram iz Celja.) Gosp. Drag. Hribar častno odstopil; g. Jož. Zičkar proglašen kandidatom. Živela sloga! Gregorec. — Ta kratek telegram nam pove, da se je g. Hribar udal v prid naši edinosti; vsa čast mu zato! — Edini slov. kandidat V. kurije Celje-Ptuj je torej č. g.
župnik Jožef Žičkar. Slov. volilni možje, volite ga zato dne 12. marcija enoglasno! To bode na veliko slavo Vam in vsem bratom Slovencem!
(Volitev V. kurije Maribor-Feldbach) bode v petek, dne 12. marcija. Slovenski volilni možje, prosimo Vas, pridite vsi na volišče in glasujte soglasno: gosp. Jožef Kurz,
posestnik v Ettendorfu. On ne bode vrlo zastopal samo verskih in kmečkih koristij, ampak bode podpiral tudi naše pravične narodne težnje. Slov. možje, stojte pri volitvi, kakor vedno dozdaj, nepremakljivo!
(Volilce) skliče vlč. g. d. Lavoslav Gregorec prih. nedeljo, dne 7. sušca popoldne ob treh v gostilnici g. Mikla pri Sv. Marjeti niže Ptuja in ono nedeljo, dne 14. sušca v gostilnici g. Hauptmanna pri Sv. Križu na Murskem polju. Govor bode tudi o socijalnih demokratih in njih pravih namerah.
(Volilne shode) skliče in se predstavi volilnim možem g. kandidat Hugo vit. pl. Berks, ki tega dozdaj vsled začasne bolehnosti ni mogel storiti, in sicer v Brežicah dne 12. marcija, dne 13. v Žalcu, dne 14. v Mozirju in dne 15. marcija v Šoštanju.
(Volilni možje pozor!) Vsi p. n. volilni možje konjiškega, pa tudi bližnjega šmarijskega okraja, so prav uljudno povabljeni da pridejo v nedeljo, dne 7. marcija ob S. uri popoldne k zboru, katerega priredi »kalol. politično društvo« v Konjicah.
(Nemškutarija se širi!) Razun ene poštene slovenske občine so vse občine pri Sv. Lenartu v Slov. goricah prosile, naj bode na ljudski šoli pri Sv. Lenartu nemščina kot učni jezik in sicer od četrtega razreda, to je od četrtega šolskega leta naprej.
(V Kozjem) prodaja užigalice »družbe sv. Cirila in Metoda« g. J. Elsbacher. Dobivajo se tudi v traliki. Slovenci, segajte po njih! — Ondi je bil, ali bi moral bili sejem na dan sv. Matija, a niti znamenja ni bilo o kakem sejmu. Domači so tega sami krivi!
(Službo živinozdravnika) razpisuje deželni odbor za Sv. Lenart v Slov. goricah. Prednost ima prosilec, ki zna oba deželna jezika, pa tudi tak Nemec, ki obljubi, da se bode v poldrugem letu naučil slovenščine. Službo bode gotovo dobil Nemec, ali našega jezika se ne bode hotel učiti! Krivica!
(Obesil se je) 60-letni hlapec Jakob Vozu iz Št. Petra v Savinjski dolini. Bil je sila razkačen, ker se mu je služba odpovedala pri hiši, v kateri je mislil ostati do smrti. Nesrečna jeza!
(Samomor.) V noči od nedelje do ponedeljka se je pri Veliki Nedelji s svojo službeno puško ustrelil žandar Jožef Korošec. Bog se ga usmili!
(S Teharje v) se nam poroča, da tam nekak »štor« veliko zgago dela. Ce se ne bode dal ogladiti, treba ga bode izruvati, da ne bi se pošteni ljudje ob njem spotikali in padali.
(To je pomota), da mora biti volilni mož 30 let star; to zahteva postava le od poslanca, za volilnega moža je dosti 24 let v peti in v kmečki skupini. Tako piše »Correspondenz-Blatt« in tako trdi neki komisar.
(Od gornje Savinje.) Deželni odbor je poslal okraj, zastopu gornjegrajskemu naročilo za mecesnov les v popravljanje ceste proti Solčavi. — Pošta v Solčavi je zopet razpisana, čeravno sta že dva domačina za njo prosila.
(Javna prošnja.) Ker namerjam spisati življenjepis dr. J o s. Muršca. prosim prav lepo vse one rodoljube, ki bi vtegnili imeti liste od njega, da mi jih bla-govole posoditi za nekaj mesecev. — Dr. Karol Glaser, c. kr. gimnazijski profesor v Trstu.
(»Siidmarka« in deželni zbor.) Sinoči se je zaključilo zasedanje deželnega zbora. Pred sklepom pa se je sprejel predlog o podpori zloglasne »Siidmarke«, ki dobi deželnih denarjev 200 fl. Zoper to sta izvrstno govorila gg. dr. Fr. Jurtela in dr. Fr. Rosina.
(Plaz na železnici.) V torek zjutraj okoli 4. ure se je p!az udri na železno cesto nad Vuzenico. Vsled tega je moral jutranji brzovlak, ki je vozil na Koroško, četiri ure čakati na vuzeniški postaji.
(Očeta ubil!) V nedeljo dopoldne se je Jožef V. v Mestnem vrhu pri Ptuju začel prepirati s svojim očetom, želarjem Vincencem V Ničvredni sin vrže očeta pod posteljo; ko hiti mati po sosede, razkolje sin očetu s polenom glavo, da je takoj bil mrtev.
(Bela zastava) je v torek zavihrala na okrajnem sodišču v Ormožu, ker nobenega tička nimajo v zaporu. To je drugi tak slučaj zadnjih pet let.
(Umrl) je č. g. Janko Vraz, župnik pri Sv. Flori-janu na Boču, v 54. letu svoje dobe. Bil je vzgleden duhovnik in vedno zvest dopisnik našega lista. Sveti mu večna luč!
(Nemški »bal«.) V Kozjem je bil dne 21. febr. »bal fajerberkarjev«. Vabila so bila nemška, tiskana na Češkem! Pilo, pelo, plesalo in godlo se je menda tudi nemški. Govorilo se je pa slovenski, ker so naši »fajer-berkarji« sami Slovenci, katerih nekateri niti besede ne znajo nemški. — Kaj je temu krivo? V trgu se pije, pleše in zapravlja, zunaj pa ljudstvo strada in lakote — umira.
(Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Jurija ob južni železnici je dobil tamošnji provizor, č. g. Val. Mikuš. — V stalni pokoj je stopil č. g. Blaž Kukovič, župnik v Dobjem. Semkaj pride za provizorja č. g. J. Hoijak, kaplan v Marenbergu, v Marenberg je premeščen č. g. Anton Korošec, kaplan na Sladki gori, na Sladko goro pa č. g. kaplan Fr. Mandeliček iz Podsrede.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali: slavna posojilnica v Mariboru, ta krušna mati
ubogih slov. dijakov, 350 gld., bi. g. dr. Jernej Glančnik v Mariboru 100 gld. in na gostiji pri Rajhovih na Moti, ko so hčerko Miciko možili, je nabrala svatevca Tilčika Rajh 15 gld. 20 kr. Bog plati!
(Vabilo). K odborovi seji družbe duhovnikov dne 9. marcija (v torek) ob 11. uri predpoldnem uljudno vabi preč. gg. odbornike	predsedništvo.
(Posojilnica v Mozirju.) Račun in bilanco za 22. upravno leto gornjesavinjske posojilnice v Mozirju imam v rokah. Skupno premoženje znaša 340.967 gld. 59 kr.; čisti dobiček pa 2544 gld. 97 kr. Posojilnica je ena najstarejših, a tudi povsem v korist naroda delajočih. Pri občnem ^boru, dne 20. febr. se je naklonilo 1500 gld. v dobrodelne namene.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali meseca februvarija čč. gg. Jak. Kavčič 30 gld. (ust. in letn. doplačal), Šoba Al. 30 gld. (ustan. in letn. dopl.), Gižek Jož. 20 gld. (ustan. in letn. dop.) Vik. Weixler 3 gld., Ogrizek Fr. 2 gld. (letn. do 1898), Voh Jern. 1 gld.
Iz drugih krajev. (Umrl) je v Črnomlju na Kranjskem č. g. Fr. Munda, župnijski upravitelj in duhovnik nemškega viteškega reda; poprej je bil več let kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Naj v miru počiva !
(Odlikovanje »Šaratiče«.) Koncem preteče-nega leta 1896. bila je Šaratica zavoljo svojih izvanrednih lastnosti odlikovana z dvema zlatima kolajnama in sicer na II. mednarodni lekarniški razstavi v Pragi in na mednarodni hygieniški razstavi v Londonu. Razun tega izrekel se je svetovnoznani strokovnjak v ženskih boleznih prof. dr. K. Paulik v Pragi o tej naravni kisli vodi, da se je v vseh slučajih izvrstno skazala. Za prvo saisono je to gotovo jako častno.
I Atiei^jitf si«*viiu»'
Trst 27. februvarija 1897: 40, 24, 1, 21, 73 Line » » » 52, 26, 79, 8, 15
Ponarejena črna svila.
Zažgi košček svile, katero hočeš kupiti. Ako je svila ponarejena, boš takoj spoznal: prava, pristno pobarvana svila se takoj sfrkoči, hitro vgasne ter pusti malo pepela, svitlorujave barve. Ponarejena svila, (ki postane kmalu mastna ter se stare) počasi gori (posebno tlijo gornje nitke, ako so obložene z barvami) ter pusti temnorujav pepel, ki se pa ne sfrkoči, kakor pri pristni svili, ampak se skrči. Ako pepel pristne svile zmeneš, se spraši, pri ponarejeni pa ne. Tovarne za svilo G. Henneberg-a (c. in kr. dvor. liferanta) v Ziirichu, pošiljajo rade obrazce svojega pristnega svilnatega blaga vsakemu in pošiljajo posamezne bate in cele kose poštnine in carine prosto na dom.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Milan Hočevar, i
trgovina špecerijskega blaga v Celju,
glavni trg, nasproti farne cerkve.
Priporoča svojo zalogo zanesljivo najboljših poljskih semen za setev, kakor:
Štajarsko domačo, nemško ali francosko, esparseto in inkarnat de-telno seme. Semena trave za suhe in mokre travnike. Korenjevega, repe bele in runkelnove repe, rudeče in . rumene za živinsko rejo.	2-1
XXXXXXXXXXXX)

Deloljubne
osebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod
MZiikunftvorsorjre4i
Gradec, poste restante.	2
Trgovinski pomočnik
želi ustopiti s 1. aprilom v trgovino z mešanim blagom na deželi ali prevzeti pod račun. — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod N. N. poste restante Vipava, Kranjsko. 3-3
Razne
uradne pečate
najceneje priskrbi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Uraclne in trgovske
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
n r


kdor hoče svoje zdravje ohraniti In utrditi, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavlnega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke.¿♦«mM^mS*^****»*.*******«
Vsak	ki Se 09 ČUt' prav Zdrav0ga- Posebno za take,
_____ ki bolehžjo na živcih ali v želodcu, Izkazala s e je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih ko. najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača.
Vsak 0tf0k. ,n vsaka danska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna fn se prilega siabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vs*>m prikupi.
Vsak k' h°če Pr' gospodarstvu «aj prihraniti in vender uživati ' okusno in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj uo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu vsakomu.

Kathreiner-Kneippova gladna kava " »
zdrava družinska pijača čist prirodan plod v celih zrnih, * Iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in oc najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana Kathreinerjeva kava cdružuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada.
PrneillO • Kdor noč* biti goljufan In oškodovan J "«i przl pri nakupu na varnostno
znamko in na obliko na strani našli- \J ,,
kanega izvirnega zavoja z imenom	l/l rC i fl O P.
Zavoji brez imena Kathreiner niso pristni.
Bilanca „Posojilnice v Marenbergu",
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
A leti v ti.
Inventar .......
Posojila .......
Zaostale obresti ......
Hranilne vloge pri drugih zavodih Obresti od hranilne vloge pri drugih zavodih Vrednost kupljenega zemljišča v Marnbergu . Gotovina dne 31. grudna 1896
gld.	kr
25	20
105.546	81
2.576	74
2.610	—
87	53
358	67
5.286	12
116.491	07
gld. kr.
Pasiva.
Upravnih deležev od 470 zadružnikov . .	4.068 Hranilne vloge od 238 vložnikov . gld. 101.827 "52 Kapitalizovane obresti . . . „ 3.613'87 105.441
Za leto 1897 pred plačane obresti	od posojil .
Nevzdignjene obresti od deležev	....
Društveni fond leta 1895 .	. gld. 5.357"51
Vstopnina leta 1886 . .	.	95' —
Cisti dobiček .......
690 675
5.452 162
116.491
Ravnateljstvo.
39
98 97
51
22 07
Hiša !
Podpisani želi prodati hišo takoj ali pa vsaj v enem mesecu v kraju Sv. Križ št. 30., občina Stranice, poleg glavne ceste Dunaj-Trst. Hiša je zidana in v dobrem stanu in se rabi že 9 let i;ot prodajalnica s špecerijskim blagom, tudi je nekaj vrta in vinska hrajda. Cena je 650 gld. Prodaja v lastni hiši. 2—2 Franc Jereb, ttoste rent. tianjiee.

Mihael Černejšek,
podobar, zlatar in slikar v Ptuju, Brandgasse št. 5.
se priporoča posebno visokoč. duhovščini za izdelovanje novih oltarjev in podob, kakor tudi prenovljenje starih, za božje grobe in sploh vse cerkvene reči, ki spadajo v to stroko. Narisi novih oltarjev se pošljejo po naročbi.	2-2
m*
! ! Svoji k svojim ! !
Naznanilo in priporočilo !
-m
Podpisani najuljudneje naznanjam čast. duhovščini in slavnem občinstvu, da sem na prigovarjanje več gospodov si priskrbel zraven svojega dela tudi pravico in delavce za slikanje in dekoriranje sob in dvoran; tako tudi za razna druga pleskarska dela, za trgovske napise itd. Priskrbel sem si najlineje uzorce, kakor najbolje trajajoče barve, vse v velikem številu, tako, da zamorem z vsako še tako veliko firmo konkurirati. Po najnovejši metodi se zamorejo izdelovati vsa dela tudi po zimi, za katera dela jamčim vsled trajnosti in finosti, Častiti duhovščini se tudi za nadalnja naročila prijazno priporočam za naslednja dela : Slikanje cerkva na presno »ali fresco«, temperra, kasein silikat itd. Vse to slikam strogo po cerkvenih zahtevah. Dalje se priporočam za slikanje oltarnih slik, slik sv. družine, na platno slikane, križevih potov, transparentov za cerkvena okna, cerkvene in društvene zastave, — katere popolnoma dovršim, tako tudi cerkveno nebo (baldahin). Za vse to zadostuje mi naznaniti mero in kak damask, oziroma koliko se misli potrošiti.
Povsod naj velja geslo »Svoji k svojim«.
. Priporočam se za obila naročila ter se biležim Z vsem spoštovanjem
Ivan Nep. Gosar, 4
akad. slikar v Celju, „Narodni Dom". (Štajarsko.)
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
IBalsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farji macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja
v Pregradi
pri Rogatec-Slatini
Preskušen in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najprist-neje, najreelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje ip zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Po-narejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi pre-kupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.	7-20
Adolf Thierry, lekarnar
Masf/las.
Vsak dan se vzamejo pod ugodnimi pogoji dekleta ali pa dečki na stanovanje, hrano in poduk. Dekleta se uče vsa ročna ženska dela in glasovir, dečki pa glasovir, gosli in počasi orgljanje. Ker je to blizo mesta, lahko izročena mladina slovensko ali nemško šolo, bolj odraščeni dečki gimnazijo obiskujejo. Deklice imajo prednost. Več se zve pri uprav-ništvu lista.	1-2
.Slovanska knjižnica1
izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 56 snopičev.
„Knjižnica za mladino"
izhaja vsak mesec v trdo vezanih snopičih. Doslej je izšlo 23 snopičev. Cena za celo leto 2 gld. 40 kr., v razprodaji po 25 kr. snopič. — Naročila sprejema „Gorička tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se dobe v prodajalnici Marije Pri-sternik, Tegetthoffstrasse št. 13.	1-15
OVES
„IVillkoiiim".
Ta močna vrsta ovsa vspeva v vsa-koršni zemlji, skazala se je kot najhitrejša in najrodovitnejša, daje dolgo, zelo dobro slamo za krnio in ne poleže. Ker se ta oves redko seje, zadostuje 50 kil za jeden oral. Razpošilja se 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. — Vrečice za poskušnjo po 5 kil poštnine prosto, če se pošilja I gld. 70 kr. O skrbništvo graščine Golič pri Konjicah, (Štajersko.) 1-4
Visokodebelna drevesca,
cepljena in divjake za vkrono cepiti, kakor tudi divjake v vsakem izbiru za visoke drevesa in za pritlikovce, potem pritlikovčne drevesca, hruške in jabolke v vsakovrstnem izvodu vzrejene, divjake za presajanje ; breskve najboljše amerikanske sorte in razna druga drevesca priporoča, po najnižjih cenah
Franc Podgoršek, prej Ogoreuc, posestnik drevesnice v Brežicah. 1-3
v
>4 naravna moravska kisla ,jMara>lflCa voda — izvanredno koristi (vpliva) po enoglasni sodbi gospodov zdravnikov pri telesnem zaporu, slabem pre-bavljanju, črevesnih katarih, zlatenci, pri navalu krvi v glavo ali pljuč, pri zlati žili in v ženskih boleznih. Navod na steklenici; dobi se povsod, pošilja se iz Brna. 1-5
Oznanilo.
Začetkom marcija 1897 bo gosp. Goršič v tukajšnji župni cerkvi nove orgije postavljal, zato so stare orgije, ki so še v ved ni, porabi, takoj prodajo.
Župni urad Zagorje ob Savi na Kranjskem, dne 15. febr. 1897.
Jakob Oroas,
3—3	župnik.
Ueenee,
za klobučarsko obrt se sprejme takoj pri Jakob Gradišniku v Slov. Bistrici.	2-3
Y najem se oddaje mlin in žaga
BrežiškegrajščinevRigoncah (Riegelsdorf) dne 1. majnika 1897.
K mlinu spadajo razven stanovališča in hleva sledeča zemljišča: travnik, ki meri spašnik „ „ vrt „ „ . njiva „ „ . Ako želi morda kdo (brez onega zemljišča) ali poleg mlina več zemljišča se mu tudi lahko vstreže.
Več pove oskrbništvo grajščine v Brežicah, kamor naj se tudi dotični dopisi do-pošljejo.	3—3
Oskrbništvo grajščine v Brežicah.
25 ar 90 m2
.84 „ 88 „ 82 „ 40 „ • 28 „
v najem le mlin
w
Zganjarija
R. VVieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino.	9
Gozdna drevesca
in
jabolčne divjake,
v velikem številu in po nizki ceni (cenik na zahtevanje zastonj), prodaje grofa Geza Sza-pary-ja gozdarski urad v Muraszombat pri
Radgoni, komitat Eisenburg, Ogersko. 2-2
Bartosch-ev cement za zobe,
da si lahko sam plombuje zobe.
S tem sredstvom, ki je že nad 20 let v rabi, si lahko vsakdo brez truda po priloženem navodilu sam pripravi plombo za zobe; radi česar se sme imenovati posebno tam, kjer ni zobozdravnikov, dobrodošel pripomoček za daljše ohranjenje zob, in za varstvo proti zobobolu.
Cena 1 posodice 1 gl«l. "ÄCE
Dobi se pri
Weis, (lekarna pri zamorcu)
DUNAJ, I., Tuchlauben 27., j_i5
kakor tudi v večini lelcnr-n na Štajarskem.
Čislane hišne gospodinje!
Kupujte samo
u—n
1»1
^-Olzevo kavo.
^g*1*5*1 9	ker P° ni' dobi kava prijetno dišavo in lepo
«IJ ■ zlatorujavo barvo; zato, ker je po preiskavi cesarskega sovetnika gosp. dra. Englinga iz najboljih surovin skrbljivo narejena. — Zato, ker je izdatna. — Zato, ker je ta kava prijetna in užitna brana.
Da se pri kupovanju ne motite, L«-!:. HI?
pogledajte vselej točno na ime	Olj G Ulfc.
—= Na prodaj je v vseli boljših štacunili. =—
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja Gothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja jedino pristna in v neprekosljivi kakovosti
e. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
•/. iV. SchmeUlier•
Glavna zaloga:
VII/, Stiftgasse 19.
Dnuaj«
Podružnic» :
L, Graben 10.
Naslov'za telegrame: ,,€litntn»i»cltineitlle»'<