UkItffe «d l«»»f*fe iN Mir» p»*fc41 »f^pfe«* 1 poiflj«nJ«a» fous cel» ieto 32 dla, 16 din., četrt leta f btvea Jugoslavije Iftdlk Naročnina «c pošlj« apratniitvo .Slottn-i Gospodar)«* v M«-KoroSka cesta 5. dopo&llja do oir Naročnina — pl*-aj* f naprej, mernrban H. 113. LIST LJUDSTVU V POUK SN ZABAVO ¡m t M*-«***' Roro&ka cest« M. & Stoke pis; se ne vračajo, lipr»» «ditvo sprejema naro&Att taserale in reVlaiav Cene inseratora p« veru. Za večkiafrs«, «g^tifc primeren popust. * reklamacije so po««ft prosi«. Čekovni račun P^te^jt nrada L|»WJ«ihi št. IMMk Tcieton inlerurbt>a ri- >•££• 52 ate"rill». US AB1BOB. d»e 24. decembra ilN. l#tnik. Bogu slava, ljudstvu mir! »Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji!« Božični pozdrav je to, najprej izrečen od nebeških angelov v Sveti noči nad betlehemskimi jaslicami. Od takrat je bil ponovljen neštetokrat Ni ga pozdrava, ki bi bil izgovorjen med človeštvom tolikokrat, kolikonkrat so bile govorjene te besede. Nebeški pozdrav je to, sporočen od Boga človeštvu o priliki rojstva Zveličarja oelega sveta in vsega človeštva. V njem je izražen pomen betlehemske skrivnosti. Namen prihoda Sinu božjega na svet je bil osloboditev ljudi izpod jarma greha in hudobije in vzpostavitev božjega kraljestva na zemlji, kjer bi se naj dajala Bogu čast in med? ljudmi kraljeval miT. Božični pozdrav je hkrati z božje priprostimi in globoko jedrnatimi besedami izražen program kraljestva božjega na zemlji, v katero so poklicani vsi narodi. Za naš1 narod so te besede vedno pomenjale ždvljenski program. Slovensko ljudstvo se je vedno trudilo, da uravna svoje življenje po smernicah» ki jih po Z viličarje vem navodilu določuje katoliška Cerkev. Dajati vselej in povsodi Bogu čast, je naše ljudstvo smatralo ter z malimi izjemami še vedno smatra kot najglavnejšo svojo nalogo. Iz tega razmerja do Boga sledi in na njem temelji ono pravilno razmerje do sebe in do drugih, ki ga božični angelski pozdrav označuje kot mit ljudem, ki so dobre volje. Ta svoj življenski program hoče naš narod udejstviti tudi v sedanji naši državi. Zato je njegova zahteva: katoliški veri in Cerkvi svobodo za razvoj in udejstvovanje vseh njenih sili Katoliški Cerkvi vse njene pravice za vegojo naroda in zlasti mladine? Na stolčku ministra prosvete sedaj sedi mož, ki mrzi vse to, kar vsebuje katoliški program. Svetozar Priibičevič je zagrizen protivnik udejstvovanju katoliške ideje. Zato bi rad iz šol izločil katoliško duhovništvo ter na vse pokrajine raztegnil načela srbskega šolskega zakona, ki ne pozna in ne prizna delovanja duhovnika v šoli. Prepoved Marijinih družb med dijaštvom ter katoliške telovadne organizacije med učervci je izšla iz njegove velike mržnje napram vsemu, kar diha katoliškega duha. Pribičevičevi pomagačv dr. Žerjav in njegova demokratska kompanija v Sloveniji, bi radi to začrnili pred očmi naroda kot kle-fikalizem, naše ljudstvo pa dobro ve, da je to pravi in pristni katolicizem, da tukaj gre za katoliška načela in pravice katoliške Cerkve. Ker pravi nositelji uprave v naši djžavi nočejo dati Bogu, kar je božjega, in Cerkvi, kar je cerkvenega, ni čudno, da so se odtujili tudi drugi točki božičnega programa: miru med ljudmi. Ne sejejo miru med državljani, marveč širijo razdor, prepir in sovraštva Ni ga večjega nasprotja proti božičnemu miru, kakor so razmere neslo- ge, razdora in prepira med člani naše države. Pri tem je najbolj žalostno to, da sedanji vlastodržci hočejo razdor in nemir, ker zanikajo načelo in zahteve sporazuma. Narode tirajo v prepir in svajo, državo pa v nesrečo. Naše ljudstvo hoče mir, do katerega ima pTavioo kot do božjega izročila. Zato odklanja vse kalilce miru, vse gaziteije prava in poštenosti, vse nasilnike in pokvarjence. Stoječ na stališču, da mora tudi naša država dati Bogu, kar je božjega, in Cerkvi, kar njej pripada, zahteva naš narod, da morajo krmilarji naše drž ave voditi ladjo dnžave v vode sporazuma, sloge in miru. Bog nad nami, pravica med nami, in prišel 'bo tisti mir, ki je potreba in največje dobro za poedirvca, za narod in za državo. Glasuje se za ideje. Nastas Petrovič, bivši minister notranjih zadev, je dol go časa bival v Južni Srbiji in Macedoniji ter tamkaj pripravljal tla za skupen nastop vseh strank in vseh ljudi, ki so protivniki sedanje nasilniške in protiljudske vlade. Njegova namera se mu je celotno posrečila. Vse, kar je nasprotno nasilju in ¡korupciji, vse, kar je iza red in poštenost v naši državi in njeni upravi, vse, kar je za sporazum kot edino sredstvo za ureditev hotranjih razmer v državi, vse se je zbralo okoli njega in drugih voditeljev, ki so z njim istega mišljenja. Ko se je sredi decembra vrnil v Beograd, je izjavil, da bodo ljudje tam doli složno glasovali za predložene kandidatne liste ter se ne bodo niti ozirali na osebe kandidatov, ker glasujejo za ideje, za načela. Spričevalo, ki ga je s tem dal Nastas Petrovič prebivalcem Južne Srbije in Macedonije, je za te ljudi nad vse častno. To spričevalo izkazuje visoko stopnjo politične uvidevnosti in izobraženosti prebivalstva v teh pokrajinah, ki se navadno smatrajo za zapuščene in zaostale. Ako ti ljudje, ki po večini ne znajo ne brati in ne pisati, vendar dobro znajo, za kaj gre pri teh volitvah, ali Slovenci tega ne bi znali?! Naše ljudstvo dobro ve, »la gre pri teh volitvah za borbo idej in načel. Postran^a stvar je, kdo zastopa ta načela, katera stranka je rvositeljica teh idej in kateri voditelji vodijo politično bitko. Prvo rn poglavitno so ideje, načela. Pri sedanjih volitvah se vodi borba za idejo avtonomne Slovenije, za politično samostojnost in samovlast slovenskega ljudstva. Gre torej za obstoj, razvoj in napredek slovenskega naroda v tej državi. Komur je do tega> da, pride slovenski narod v tej državi do tiste veljave, ki mu gre kot narodu s tisočletno zgodovino, z narodno kulturo in najvišjo ljudsko izobrazbo, ki jo sploh ima kak narod v tej državi, komur je do tega, da slovenskemu narodu) pripade enakopravnost ne samo na papirju, ampak v istin-i skem državnem življenju, komur je do tega, da postane slovensko ljudstvo gospodar svoje usode in zato gospodar na lastni zemlji, ta bo 8. februarja tem idejam poklonil svojo volilno kroglico ter jo naklonil Slovenski ljudski stranki. To je stranka slovenskega ljudstva, njegova zvesta zaščitnica, požrtvovalna prijateljica In odločna borite!jica za njegova prava. Kot stranka slovenskega ljudstva spre»-jema v svoje okrilje vse, kar je rodila slovenska mati, vse kar misli in čuti slovensko, vse, kar ljubi naš slovenski rod ■ ¡,n naš slovenski dom. Pred njenimi očmi so vsi stanovi slovenskega ljudstva enakopravni in ona se z materinsko i ljubeznijo briga in bori za pravice vseh. Slovenija in nje-! no ljudstvo ima v njej najboljše in najvarnejše zatočišče. In ravno za Slovenijo in za slovensko ljudstvo gre boiba pri volitvah. Ako ideja avtonomne Slovenije, načelo samovlasti slovenskega ljudstva pri teh volitvah ne bi zmagala, in to še sijajnejSe, kakor leta 1923, ako bi la ideja le nekoliko nazadovala, bi centralizem dvignil zma^ goslavni krik, ki bi bil smrtonosen za slovenski narod. Kdor je torej Slovenec, bo šel z nami ter glasoval za naše ideje. Ova izgleda! Meseca julija tega leta je sklenila Pašifc—Pribiče-vičeva vlada, naj dobi. vsak minister, kateri gre izve« države po kakšnih opravkih, poleg svoje ministrske plače še dnevno doklado 5000 — reci pet tisoč — dinarjev. Ta sklep se je moral predložiti po zakonu o državnem računovodstvu članom glavne kontrole. Po prizadevanju naših poslancev imamo tamkaj tudi poštenjaka Slovenca, in pristaše pokojnega Protiča. Ti so sklenil^ da sklepa Pašič-Pribičevičeve vlade ne odobrijo. Povrh je čez nekaj dni ta vlada odstopila. Tako so nameravane ogromne dnevnice izostale in Pašič—Pribičevičevi vladi se je v tem oziru onemogočilo ropanje državme blagajne do sedaj. Ali je sedanja nova volilna vlada Pašič-Pribičevič-Žerjav obnovila sklep, tega ne vemo, gotovo pa vemo, da so se vsi člani Davidovič—Koroščeve vlade siln« čudili nad toliko drznostjo in brezvestnostjo ter so tak sklep soglasno obsojali. Drugi slučaj. Naša država ima osemnajst ministrstev. Mnoga izmed njih so nepotrebna in bi se dala prav lepo in brez škode združiti in prihranilo bi se veliko. Tako je Davidovič—Koroščeva vlada tudi storila. V njej je bil« samo 14 — štirinajst ministrov in ti so prav lepo in pošteno začeli delati in opravljati svoje posle ter urejevali državo. In nikjer se ni čulo, da onih 4 manjka. Džungla. Roman iz afriških pragozdov, ftagteiki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 37 Napeto so vsi sledili Ininemu pripovedovanju in ko je končala, ji je poveljnik križarke odkritosrčno časti-tal k srečni rešitvi. Živahen pogovor se je razpletel o plemenitem neznancu, o črncih in njihovi naselbini in o usodi Arnota. Poročnik Carpenter je kar gorel za nov rešilni pohod nad črnce. Zaklinjal se je, da za vsako ceno hoče najti prijatelja — ali pa ga krvavo maščevati. Popra-ševal je Ino o legi naselbine, o številu koč in prebivalcev in o drugih okolnostih, ki bi mu utegnile koristiti pri napadu na črnce. Ine ni vedela mnogo, po noči je prišla v vas in po noči jo je zapustila. Le toliko je znala povedati, da je naselbina precej velika, da je črncev gotovo par stotin, moških, ženskih in otrok, in da je dan hoda od morja pa do vasi. Poveljnik križarke je določil, da bo Carpenter, osebni prijatelj Arnotov, vodil pohod nad črnce, dogovorili so se še o vseh podrobnostih ter se ločili pozno v noči. Qayton se je ponujal, da pojde tudi topot seboj, pa odsvetovali so mu. Hudi boji so jih čakali, pot je bila dolga in nevarna in Carpenter ni hotel prevzeti •dgovornosti za njegovo življenje, tem manj, ker je . bil doma potreben za varuha in svetovalca. Le nerad se je vdal. Ko so se drugo jutro prebudili, je že stal pri vratih ladijski častnik z dvema pomorščakoma. Prinesel, je poadrave od poročnika Carpenterja, ki da je odšel ob prvi aori v džunglo s štiridesetimi ljudmi, dobro oborožen in preskrbljen z vsem potrebnim za več dni. Pri- nesel pa je tudi dober zajutrk seboj za sestradane izgnance. Tekom predpoldneva je prišel na obisk poveljnik križarke, povabil profesorja Porterja in njegove ljudi na obed na križarko ter pridjal še eno povabilo. Dejal je namreč, da bi bilo najbolje, če bi se vsa družba preselila na ladjo. Dolgo da itak več ne bodo ostali na zapuščenem obrežju, je pravil, ker nima pomena. Križarka se mora vrniti na Francosko in koj ko se vrne Carpenter, bodo odpluli. »Mislim«, je končal, »da izpolnim srčno željo vam vsem, ako kolikormogoče pospešim odhod. Dovolj ste pretrpeli! Domov se vam mudi. Jutri računam da se vrne Carpenter — in pojutrišnjem bomo odpotovali.« Vsi so bili zadovoljni. Ine pa je porabila ugoden trenutek, ko je mogla sama govoriti s kapitanom. »Utegne biti«, je pravila, »da pride s Carpenterjem in Arnotom tudi beli neznanec, ki nam je toliko dobrega storil. Morebiti bi tudi on rad zapustil te ne-gostoljubne kraje. — Ali bi ga vzeli seboj, gospod kapitan?« »To se razume samo po sebi!« je odgovoril in se. smehljal. »Posebno še, če ima tako dražestno pri-prošnjico!« Tedaj je bila tudi Ine zelo zadovoljna. Pa še nekdo se je oglasil, — gospod Filander. »Kapitan«, je dejal, »če se prav spominjam, ste pravili, da so vam uporniki povedali tudi o zakopanem zakladu. Časa imamo dovolj. Ali bi ga ne šli iskat?« »Pa res!« je vzkliknil stari gospod profesor. »Čisto sem pozabil nanj! Gospod kapitan! Posodite nam pm mož in enega upornikov, vaših ujetnikov! Zaklad je moje zadnje upanje.« »Z veseljem!« je dejal kapitan. In še listo uro so šli koj>at zaklad. V napetem zanimanju so stali krog jame, napeto so sledile oči vsakemu udarcu motike. Celo kapitana se je lotevala lahna razburjenost. Z rastočo vnemo so kopali pomorščaki, dva od upornih mornarjev sta pomagala. Globlje in globlje so rili v zemljo —. Pa zaklada ni bilo —. Končno sta izjavila uporna mornarja, ki sta bila poleg tudi pri zakopavanju, da globlje niti sami niso kopali. Na prsti se je videlo, da govorita resnica Zadeli so na svežo, trdo plast zemlje. Motike in krampi so obstali, vsi so se spogledali. Zaklad je izginil —. Najhuje pobita sta bila uporna mornarja. Ugibali so to in ono. Da od upornikov nobeden ni dvignil zaklada, to je bilo vsem jasno. Pobitost in žalost obeh ujetnikov je bila odkritosrčna. Sicer pa nobeden ni mogel zapustiti križarke neopažen. Tudi moštvo bojne ladje ni prišlo v poštev. »Le eno je mogoče«, je dejal končno Clayton. »Črnci so ga ukradli! Zelo verjetno je, da so opazovali uporne mornarje. Prišli so ponoči, izkopali zaboj ter ga odnesli!« Claytonova misel se je vsem zdela še najverjetnejša. Profesor Porter je žalostno majal z glavo in molčal. Le Ine je vedela, kaj pomeni izguba zanj — in zanjo. Kar je še ostalo dneva, so ga hoteli uporabiti za selitev. Clayton kot najbližji sorodnik in dedič svojega strica Johna Claytona je odločil, da bodo vso kočo izpraznili in vse stvari znosili na ladjo. Vzel jih bo, je dejal, seboj domov za spomin. , Pa Ine j« ugovarjala. Kako pa Pašič—Pribičevič—Žerjavova vlada!? Tej pa ni bilo zadosti 18 ministrov, temveč ta jih ima celo 21 — reci enaindvajset. Zraven tega še pet takoimenova-nih državnih podtajnikov, kateri imajo skoraj isto oblast in iste pravice, kakor ministri sami. Tako imamo sedaj takoimenovane ministre brez portfelja. Po domače se to pravi: imamo ministre, ki imajo plačo, imajo avtomobil, imajo dnevnice, a nimajo ne pisarne, ne druzega dela, kakor samo agitacijo za velesrbsko ureditev države in za zmago onih, ki ščitijo državne tatove in sami tako brezvestno zlorabljajo državni denar. Tukaj smo navedli samo dva vzgleda. Imeli bi jih še več, toda prepričani smo, da bi nam »Gospodarja« zaplenili in naše ljudstvo potem ne bi izvedelo niti teh dveh razlogov. Nauk: bodimo složni proti škodljivcem ljudstv?. in države. • t ne 'v •.:¿dih", llukc proč j IK.Š( ' k . i s-.; i! i v . (Ker n! : ;.m\"-. ra/r.;¡r.ja po j ... \. sin» c v. eu jJt ektnurje ; . jo io h. -vaiska m I j í • •>!. Mak > i; : r. mort ino biii Ncin-nio bili i'r!:; trk l:i:••.a; : Mi l.ovemo in b< ;no k'- ; r.- -; f gre ; i •obračrM Srbe, nas SI ■>— o -.ia miru >k hi imeli več pravic do • j j so med Sollo in Zagrebom ove; •I k s ■ ■ iii ljud je ne govorijo »šla« in '¡¡/o i■ sts slovenski »kaj«. : 'ha-üii hrvatski krošnjarji na Slove.i-. r.adiča, povejli jim povsod: lira t je Ilrvut- 0 p.'\ Hrvatskem, ne hodile k nam delat •i: n svojo slovensko stranko, no potrelui- 1 • >.<■ ! ušičeve, ; n tudi ne hrvatske Radi-1 » h. valili ne pit diino naše zemlje, ne ne i.aših uradov. Slovenci smo, Slovenci , :;¡j ra> je rodila slovenska mali! C, SiOVfllCi S ? tudi noce jo m D11 % pa iti ne! ' Slovenci smo se dolga desetletja borili proti po-aemčevanja. Odločno se bijemo tudi proti grdi nameri fašičevcev in Pribičevcev, da bi nas posrbili. Mi ne sovražimo Srbov, ampak smo prijatelji pravega bratskega sporazuma. Hočemo in zato se bomo tudi borili, da se nas Slovencev nikjer ne bo zapostavljalo. Saj niso pri-beračili v to državo. Mi hočemo Slovenci ostati, hočemo imeti s Srbi in Hrvati enake pravice. Slovenskega je- zu i s; ne -.. ■ od iegn, k: . Pa lin svojih listi., in druge di • lja, da smo . ci, kakor i bi nas Ra< ostali Slove Štefan 1 vence naj p t hrvatske ze: pravzaprav 4 »što, ampak Ko bod! sko agitirat, je, ostanite i zgage. Mi in jemo ne vek čeve stranki. naših otrok, hočemo ostati SODOBNA 1 ' "MOTRiVANJA NAPREDNEGA KMETOVALCA. Nastopili se.1 ctolgi zimski večeri, ki se odlikujejo na1 vasi po svoji •> itb;v pestrosti i« svojih stoletnih kmet;* kih običajih. 'Komaj so minila presenečenja,' ki jih je pripravil svojim ljubljencem sv. Miklavž, že je napočil g. d nedolžnih otrok i če v, ki .poteče iuintam pr v živahno, p t-stivši za seboj ikne sledove n; koži razvnetih slavlien-cev. Ob priliki i . nju bučnte . . fiž.. 'a spleta nadebudna mladež mična . ščilca k N v emu letu In posamezni:« praznikom. Ski ne matere pa . -irejajo bule in različno poročne darove svoj'm hčeram in sinovom. Kaj delajo ■( 'o ki nih prilikah umni tr žje kmetovalci? Mar tudi orni s; ■. arijo o darovih.sv. Miklavža, ali čaka' > na darilca božje a detetca? Ne. Napreden kmetovalec na pričakuje od nifcogr.r gmotne odpomoči iz stiske za vsakdanji živež, marveč se zanaša edinole ^v-i svoj bister ra> um in na svoje mišičave roke. Umen kmetovalec govori sploh nerad o stvareh, ki jih je redila in nato zopet pogoltnila takoimenovana »zli ta d:»brv temveč trezno presoja sedanji teži ven položaj kmetr ter dela načrte za b -dočnost na popt 'nema trdni podlagi. Kajti časi se naglo spreminjajo in te nu primerno se mor;: revna ti način vsega življenja na zemlji. Umni kmeto abc napravlja v z!m~kem času načrte ? > bodočo kmetijske d-: lovno dobe.. On vrši potemtakem p<-leg navadnih tek, čkh poslov t'..Ji n. nvadne, izvanrednč posle. K tem poslon prištevamo: Preiskovanje zemlje z oz:-rom na hranilne «:> vi n dnu»? ' 7 e :ne v nje i, preiskovanje domačih gr. jjil in. '\jih sirov°n. različnih krmil in k-i milnih pripomočkov, določitev ke! isti se-.ien, določitev tolščobe, mlečneg i sladkorja, beljakovin (albuminov), sir-nme (kaseina) v mleku, nadalje an.lLzo pitne vode, preizkušnjo vina glede vsebine alkohola, si dkorja, prostih in izhlapnih kislin, k v' "r tudi k •.• m analizo modre gc-lice, določitev drobnesti žvepla :-.a vinograde itd. itd. Preiskava njiv; ko zemlje je nejbeliše kazalo za gnojenje v splošnem, < s bito pa tudi ze piojc-nje s posamer • niroi umetnimi grič i!i. Nikdo ne,j ne en ii svoje zemlje z umetnim gnojem, me da bi jo dal poprei preiskati po kemičnem preizkušev dišat. Določitev najvažnejših hranilnih snovi za kmetijske rasiline, dušika, fosforove kisline, kalija in apna stan« 18 dinarjev, za člane kmetijskih podružnic pa polovico men j. Vposlati se mora najmanj 2 leg zemlje v primerni vrečici, ali zaboju najbližnjemu drž. km eti jsko-ikemie ne m zavodu (Maribor, Ljubljana). Sterošike odpošiljatve nosi odpoSilja-telj sam. Za določitev solitrnega dušika v hlevskem gnoju se plača 7 dinarjev (člani kmetijskih podružnic plačajo polovico, t j. 3.50 din.). Poslati je treba najmanj 400 gramov gnoja v stekleni posodi. Preiskava krmil z ozirom na vsebino sirovega pro-teina, sirove tolšče, brezdušičnega izvlečka, sirovega vlakna, ki je neprebavno, vseh beljakovin in amidov stane 30 din. (polovica 15 din.). Poslati je najmanj 500 gramov dotičnega krmila v stekleni posodi. Če nakupimo semensiko žito ali travno seme, je zelo važno za nas vprašanje kalivosti semena Kalivost se navadno jamči v odstotkih. Določitev stane 2 din. Poslati moramo 250 gramov v papirnati vrečici. Napredni gospodarji izmenjavajo krave, Id molze jo slabo, vodeno mleko z dobrimi molznicami. Kot dobr» molznice veljajo krave, ki dajejo letno 1800 Litrov mleka, ki mora vsebovati najmanj 3% tolščobe. Za določitev tolščobe po Gerberju se plača samo 1 din. Naprednemu kmetovalcu tudi ni vse eno, kakšno pitno vodo ima na svojem dvorišču in kakšne kakovosti so-različna sredstva za pokončevanje rastlinskih in živalskih Škodljivcev. Vesten družinski oče se zanima celo za odpadke evo-jih malčkov, kajti od teh je odvisna prebava in njih telesno zdravje. On motri pazljivo razne barvane otroške igrače, (ki bi utegnile škodovati zdravju otrok ter jih v eum-Ijivih slučajih vpošlje kemičnemu preizkuševališču v preiskavo. Na dlani leži zategadelj, da je od pravilnega razumevanja takšnih in enakih gospodarskih vprašanj odvisno gospodarsko in zdravstveno stanje posameznih kmebAih družin. Blagostanje na kmetih pomenja obenem tudi blagostanje države, ki je sestavljena po ogromni večini i» kmetskih družin. To so vprašanja, ki jih pretresa umni kmetovalec oi dolgih zimskih večerih. Vek, ŠUmpiv ekono». »Mogoče je«, je pravila, da se beli neznanec vrne šele, ko bomo mi že odpluli. Boječ je, plah. Morebiti si ne bo upal priti koj s Carpenterjem in Arnotom. Morebiti tudi da vobče ne bo hotel z nami. Stvari, ki so v koči, so njegova last, tako je napisal na vrata, ko smo prvikrat prišli sem. Kako bi bil žalosten in nesrečen, «e bi mu vse odnesli —1 Tudi hvaležni mu moramo bili in mu že radi tega pustiti njegove stvari. Mnogo dobrega nam je storil! Predlagam, da počakamo s selitvijo, dokler se ne vrne Carpenter, in šele potem ukrenemo, kaj bo s stvarmi gospoda Johna.« Med takimi pogajanji je minil dan in stvari so ostale v koči. Tisto noč so izgnanci prvikrat spet spali v udobnih posteljah in ni čuda, da so se zbudili šele pozno drugega dne. Prvo vprašanje je seve bilo, ali se je poročnik Carpenter že vrnil. Ni ga še bilo. Se še tudi ni mogel vrnili. Pot do naselbine je bila dolga in težavna in kdo ve, ali ni bilo treba iti iskat Arnota še dalje v pragozd. Vkljub temu je celo kapitan sam proti večeru kazal vznemirjenje. Vsaj sela bi bil lahko poslal Carpenter, je pravil. Že se* je dogovarjal, da pošlje ob prvem svitu drugega dne novo četo za Carpenterjem, ko poči strel na obali. Straža na robu džungle je dala dogovorjeno znamenje. Carpenter se je vrnil. Njegovo poročilo je bilo kratko, kruto in krvavo. Ob poznem mraku so prišli do naselbine. Sled je S>ila čisto razločna. Obkolili so vas in jo ponoči napadli. Na mah so se polomila lesena vrata pod težkimi «■darci, kratek pa hud boj se j« vnel na ulicah in potih «ned kočami. Francoze je p< 'ži uda mls-d i a nesrečnega Arnota, črnce pa je iznena;ii': copričakovnui »upad in vrhu tega so se le slabo ti avljall puškai samokresom < svojimi puščicami ; sulicami. V > tanj ko pol uri j>» bila vas v rokah Ik;: vv.nznv. Črncev je mno; o padlo v boju kt.gi so pobegnili, nekaj pa so jih Francozi zajeli. Začelo se je iski ;;e in po,.: a sevanje za Arnotom. Skrbno so pregleda vso vas, ¡v -h;-kili vsako kočo, pretaknili vsak kotit (-k, pa Ar; ola tii 1 i o nikjer —. Popraševali so z znamenji nje!; ke, našli tudi črnca, ki je z Ino govoril v svoji poimnijeni angleščini, pa ničesar gotovega niso ¿ved i o n t ki svojega tovariša. Razburjeno krik nje in ki iicrie z rokami in par. angleških besed o »neznanem slraln:«, o dih duhovih«, ki prebivajo v džungii, — to je kilo vse, kar so dobili v odgovor na svoje popraševanje. Bo!.; in bolj se je Francozom utrjevalo prep •■'■;>nje, da so črnci njihovega tovariša ubili in — sn -lii. Prenočili so v na; d iiu. drugo jutro j a so se vrnili na obrežje. Izprva so nameravali vse črnce pohiti ter se j krvavo maščevati za Ai nolovo smrt. Pa t pustili se te maščevalne naklepe, zadovoljili so se /. žrtvami, ki so padle v nočnem boju, Itdo so povezali ujetnike, da bi ne mogli kmalu za njimi, in so odšli. — Žalostno poročilo < q nl< rvvo je potrdilo poveljnika križarke v njegovem skiepti, da nenadoma odpotuje. Ine se je vidno prestrašila. Zamanj so iskale njene nemirne oči junaškega rešitelja, ko se je vrnil Carpenter s svojimi ljudmi. Otožna zamišljenost je legla n_ njen mladi obraz. Vedela je, da bi se bil gotovo vrnil, če bi ga ne bila ; eadržala nepremagljiva ovira. O — poznala je sjojega ■ belega junaka! Ženska, 111 če je liuti sam» nt dekle, ima bistre oči —. Ni vsega povedala oni večer, k® ¡je pravila svoje dogodivščine —. Vrnil se bo —! Križarka ni smela odpotovati —1 Za vsako ceno jo je bilo treba še zadržati, vsaj za teden dni —. Krčevito je iskala, pod kako pretvezo bi se dal za-vleči odhod. Pravega vzroka ni smela, — ni mogla povedati. Saj niti sama pravzaprav ni vedela, zakaj se tabc zelo boji, da bi beli neznanec prišel prepozno —. In česar ni uganil izkušeni ladijski kapitan, te j« uganilo mlado dekle —. »Gospod kapitan«, se je pogumno oglasila, ko je poveljnik križarke napovedal, da koj odpotujejo, »— ali se vam ne zdi mogoče, da bi poročnik Arnot še živel? Kdo ve, kaj se je zgodilo! Morebiti pa je rešil beli me-znanec tudi njega —. Morebiti leži kje ranjen v divjini, ne more potovati, in beli neznanec mu streže —. Kako strašno bi bilo za gospoda Arnota, če bi recimo črez teden dni prišel h koči in na obrežju ne bi našel nikogar več —!« Kapitan se je zamislil. »Kar pravite, gospodična, je vsekakor mogoče —. Dvoje se mi čudno zdi. Naši ljudje niso našli v naselbini nobenega sledu o Arnotu. Niti njegove oblek« ne —. To je eno. Drugo pa je tole. Vaš rešitelj je od-hitel v gozd, ko je slišal streljanje, — vkljub temu da je bil že pripravljen iti z vami. Sami ste dejali, da je šel na pomoč našim ljudem Plemenit človek je, to stm spoznal iz vašega pripovedovanja. Vam vsem je več k® enkrat rešil življenje. Verjetno je torej, da je uporabil vsa svoje moči in zmožnosti ter rešil tudi gospoda Arnota. Ce M ga ne bil mogel rešiti, bi bil mislim ifeaj povedat prttel —, ! (Dalje prfcadnjii.) Politični ogled. Država SHS. Člani PP vlade imajo velike skrbi in pogosta posvetovanja radi kandidatov in pa radi tega, kako bi izvedli in upravičili nasilje proti opozlcijonalnim strankam. Za povod obznane« proti HRSS so se poslužili izmišljenih dogovorov in dokumentov, kakor je to bilo parkrat pod staro Avstrijo, crite orožje, a ne poštenemu kmet-skemu ljudstvu! Glavarstva zahtevajo, da bi morali ljudje tudi .:a domača orožja imeti orožne liste s fotografijami. Moj Rog, s čem pa se bomo branili na deželi proti roparjem, če smo napadeni. Naj oblast raje odvzame klativitezem — orjuncem vse orožje! Mariborske novice. Zadnjo nedeljo so bili na zelo slovesen način od samega škofa blagoslovljeni trije novi evo*. novi za stolno cerkev. Posebno mogočen vtis je napravil veliki zvon. Zvone so potegniti v zvonik s pomočjo avto-; mobila požarne brarnbe. Novi zvoni bodo prvič zvonili na sveto noč. — Sedaj pred prazniki je v našem mestu zelo, živahno. Šolska mladina prireja božičnice, ljudje iz dežele, hodijo kupovat v mesto, zapet drugi prinašajo na trg raz-\ ive jestvine. — Središče vseh pogovorov po gostilnah, ka-j varnah in na cestah je strašen trojni umor v družini Miki na Ruški cesti v Studencih. Podrobnosti o tem umoru pa prinašamo na drugem mestu. Zverinski umor v Studencih pri Mariboru. Že v zadnjem »Gospodarju« smo poročali o grozoviti krvavi žalo-i igri, ki se je dogodila v Studencih pri Mariboru, v hiši čevljarskega mojstra Mikla. Dne 12. t m. zjutraj so našli Miklovi pomočniki, ki so prišli na' delo, v stanovanju svo-t jega gospodarja njegovo ženo mrtvo in ležečo na tleh vi mlaki krvi. Orožniki in mariborska policija so takoj pričeli preiskavo in dognali, da je bila Miklova žena umorjena. Ko so stanovatnje natančnejše preiskali, se jim je nudil še grozovitejši prizor. V postelji so našli v odejo zavito in tudi mrtvo malo hčerko; ubogemu otroku je bila glava ® kladivom popolnoma razbita. V stanovanju je bilo vse raz, metano in ugotovili so, da je zmanjkalo mnogo parov no-, vih čevljev ter precej usnja; nedvomno je torej bilo, da se je izvršil rop. Ker gospodarja Mikla tudi niso nikjer našla, je bilo jasno, da so roparji tudi njega spravili s poti. Za roparji je bila takoj odrejena stroga preiskava in trud policije je bil kmalu poplačan. Umora je bil osumljen mizarski mojster Žlahtič iz Brega pri Ptuju. V njegovem stanovanju so našli pri Miklu oropane stvari in na podlagi te ga je bil takoj aretiran. Svoje dejanje je tajil ter nikakor ni hotel izdati ime svojega pomagača in kraj, kamor sta skrila truplo ubitega čevljarja. Radi tega je policija najprej preiskala' obrežje Drave, ker je bila prvotno mnenja, da je bilo truplo vTženo v reko. Nazadnje so jo pa napo-, tili na pravo sled stari čevlji, ikatere je pustil eden od morilcev v stanovanju Mikla, ko si je predbul nove. Čevlji so, bili vsi oštrofani z gnojem, izato je začela policija1 preisko-, vati gnojišča v okolici Studencev. Na gnojišču mesarja Copettija na Betnavaki cesti so res naleteli na truplo u-morjenega čevljarja. Zakopano je bilo plitvo, tako da so noge molele iz gnoja. V bližini gnojišča se nahaja majhna lesena baraka, kjer so našli mesto, na katerem je bil Miki umorjen. Truplo je kazalo znake naravnost živinskega zlo-^ čina. Pri raztelesenju so dognali, da so mu morilci vrgli najprej vrv okoli vratu in ga hoteli na ta način zadušiti. Očividno pa se jim je še pravočasno izmaknil in iztrgal iz( ix)k. Nato so ga zločinci zabodli, toda Miklu se je bržkone ¿opet posrečilo uteoi. Končno so ga pobili s ¡kladivom. Na' «ahodni strani barake se nahajata dve s krvjo napolnjeni luži, iz katerih je razvidno, da je ranjeni Miki od tam stekel še kake štiri korake naprej, nakar so ga morilci potolkli in mu razbili lobanjo. Nato so ga odvlekli za noge, tako da se je glava drsala po tleh, 25 korakov daleč do gnojišča, kjer so na površju izkopali plitvo jamo in potem) v injo zagrebli truplo nesrečne žrtve. Še sedaj se vidi kri vava sled po travi, katero je napravila razbita glava. Poi čevljih, ki so pokazali policiji pot do Miklovega trupla, so dognali tudi drugega morilca, ki je pomagal Žlahtiču izvršiti grozoviti umor. Čevlji so bili narejeni1 v mariborski kaznilnici za nekega Čiča, ki je odsedel tamkaj triletno kazen, pozneje pa je bil pri Žlahtiču za mizarskega pomoč-\ mika. Z Žlahtičem sta se spoznala v kaznilnici, kjer sta bila! skupaj zaprta. Ko so prišli orožniki po Žlahtiča, seve nisoi sumili, da je njegov sokrivec Čič. Ta jim je po m alg al zno-| siti skupaj oropane stvari ter jih je pozneje nesel z orož^ niki na kolodvor. Takoj za tem pa je neznano kam izginil) in dosedaj je bilo še vse iskanje za zločincem brezuspešno. Žlahtiča so te dna pripeljali v mariborsko jetnišnico. Zaprli so pa tudi njegovo ženo. O' kateri sumijo, da je ve-) dela za strašen zločin svojega moža. Dosedaj še zločinec) ni ničesar priznal, toda vsi znaki valijo krivdo na njega dn| njegovega pomočnika dn kljub tajenju svoji usodi, katero si je zaslužil s tako živinskim zločinom, kakor ga Maribor] dosedaj še ne pozna, ne bo ušel. i Kako liberalni učitelj izrablja kraljev praznik. Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. je učitelj Jakopec na kraljev praznik^ dhe 17. decembra, v svojem nagovoru na šolske otroke udaril po katoliški Cerkvi. Učitelj je deci glasno govoril, da katoliška vera nič ni boljša^ kot kaka druga (n. pr. judovska) in da so vse vere enake. Stariši, ki so bili navzoči, so se silno zgražali nad besedami liberalnega učitelja, kateri miti na tak dan ne more brzdati svoje strankarskei strasti in sovraštva proti vsemu, kar je krščansko. Ta nastop učitelja Jakopeca je zopet jasna priča, kaka bi bila šola, če bi zmagali ljudje Jakopecovega kova, kateri se zbirajo v demokratski Žerjavovi stranki. Ruperčani si bo-i mo ta napad na krščansko šolo za 8. februar dobro zaporni nili. Ne ene krogljice ne bo od naših poštenih mož in) fantov dobila liberalna stranka! Vsi bomo vrgli svoje vo-i lilne krogljice v škatljb naše krščanske Slovenske ljudske stranke, to je v prvo škrinjico! Cesta Senarska—Brengova, katero na novo gradi le-narčki okrajni zastop, je dograjena že do hriba pod Sv. Antonom. Antonjevčani želimo, da bi ta cesta bila že prav kmalu dograjena. Tako dobimo najkrajšo zvezo Ljutomer—Sv. Lenart. Kako Žerjavov advokat dr. Gorišek sramoti slovenskega kmeta. Gospod Matija Vračič, župan v Senarski pri Sv. Lenartu je za okrajni zastop vozil na ceste prodec iz svoje jame. Ko je navozil prodec tudi na cesto v trgu Sv. Lenart in okolici, je advokat dr. Gorišek, ko se je vozil s sodnikom Čemerjem kričal nad članom okrajnega zastopa: »Ta prodec (gramoz) je tako slab, da je to navadna kraja«. In še druge besede je izustil advokat nad našim kmetom! Mi kmetje pa pravimo: Ceste popravljamo mi, plačujemo tudi mi, vi pa z vašimi avtomobili samo ceste uničujete. Če bo advokat dr. Gorišek ! preveč glasen, bomu mu katero zagodli, da mu bo brenčalo po ušesih! Veliki žiy>an ¿'akmajer hoče na zahtevo advokata dr.) j Gorišeka brez povoda razpustiti okrajni zastop pri Sv. Le-^ • nartu v Slov. gor. Liberalni advokat dr. Milan Gorišek se hvali, da mu je veliki župan dr. Pirkmajer obljubil, da bo okrajni zastop razpustil ter njega ali koga od njegovih postavil za gerenta. Tako upa dr. Milan polastiti se s pomočjo velikega župana tudi okrajne hranilnice. Naš denar bi mu dišal! Če veliki župan res nasede Gorišekovi zah-j tevi, kar pa ne verjamemo, je to velikanska krivica. Pri zadnjih volitvah je imela dr. Gorišekova stranka v celem) okraju samo 92 glasov, a naša Slovenska ljudska stranka, pa 3277! Razven par občin so vse občine v naših rokaln Če hoče g. veliki župan izvršiti nasilje, bomo dne 8. februarja po celem okraju pokazali, da dr. Gorišek niti 5%j ljudi nima na svoji strani! > Nevarna' tatinska družba v Mežiški dolini zasačepa. Zadnji čas je bilo v prevaljskem okraju izvršenih več drz-i nih tatvin in vlomov. Tako so tatovi vlomili v prodajalno kmetske zadruge v Prevaljah ter odnesli raznega blaga V •vrednosti za par stotisoč krom, nadalje so vlomili pri gostilničarju Antonu Hribernik ter mu odnesli tobak iz tra-i fike ter nekaj žganja in denarja, posestniku Josipu Ple-šivčnik so ukradli iz mlina dve vreči moke, gostilničarju Antonu Lajmiš pa so pobrali perilo, ki se je sušilo podi streho ter nekaj obleke. Obiskali so tatovi tudi Kotlje. Zaklali so gostilničarju Antonu Zetrič 80 kg težkega prašiča', ter ga odnesli, posestniku Francu Čevnilk so v eni noči pokradli 11 kur in 2 purana. Zares niso mogli živeti slabo.: Slišalo pa se je o tatvinah tudi po drugod okoli. Opravičeni strah je zato ¡navdal vse prebivalce. O tatovih nikjer ni biJ lo nobenega slediu. Videlo se je, da so v svojem poslu! dobro izurjeni. Slednjič se je vendar le posrečilo orožni-i kom v Prevaljah izslediti gnezdo te nevarne tatinske dru-| žbe. Imeli so svoje bivališče v po domače Žerjavovi bajti v Podkraju, občina Prevalje. Tri ptičke so že ujeli. Ime jim) je: Ivan Vrečar, 29 let star, zelo nevaren tat, ki je bil po-i begnil iz ječe v Celju, kjer bi imel še sedeti 15 mesecev.! Da bi ga ne dobili, se je izdajal pod tujimi imeni. Imel je kar tri delavske knjižnice, eno na svoje pravo ime, drugot na me Martin Lipovšek, tretjo na ime Jožef Šelih. Poma-i gača sta mu bila Kari Pristovnik in njegova žena. Ko so prišli orožniki izvršit hišno preiskavo, so našli doma samo; ženo ter veliko zalogo ukradenih reči, moška sta bila nai delu v gozdu. Ko sta izvedela za preiskavo, sta hotela pen begniti in sta jo ubrala peš proti Mariboru. V Marenbergu sta vstopila v vlak ter se s tem ujela v past, zakaj v vlaku ju je že pričakoval pripravljeni orožnik. Tatovi so tujci in, so se tukaj naselili pred četrt letom. Zgoraj omenjene tatvine so že priznali. Sumi pa se, da so imeli še druge po-magače in imajo na vesti še več tatvin. Od Sv. Jurja ob ščavnici. S Polenšaka poročajo v zadnji številki našega lista, da še to jesen nikdo ni umrl, pri nas pa smo imeli minulo soboto na Lucijino kar tri mrliče. Pokopali so med drugimi mlado ženo, 37 letno Zefiko Peki iz Ženika, katera je zapustila šiiri nepreskrbljene otročiče; najstarejši je star 4 leta, najmlajša Frančika pa komaj nekaj nad 2 meseca. Pred 14 dnevi je še bila zdrava pri babici Pelcl Mariji v Ro-žičkem vrhu, katera je bila takrat na smrtni postelji in je bila pokopana na prvo adventno nedeljo. Zadela je letos Pelclovo družino britka izguba. Na spomlad so zgubili očeta, sedaj pa mater in snaho. Smrt blage matere. Dne 14. t. m. je bila pokopana v Šmartnem pri Velenju blaga mati Marija Guzej, rojena Polir. Rajnica je bila mati g. kaplana Jurija Guzej! naj v miru počiva! Božične pozdrave so poslali čitateljem »Slov. Gospodarja« ti-le fantje vojaki: Fantje mornarji iz Tivata v Dalmaciji: Jakob Gašparič iz Žabljeka pri Slov. Bistrici, Jože Potočnik in Alojz Pogorevc iz Vitanja, Franc Verbošt iz SI. goric, Šela Anton iz Poljčan. — Fantje od 31. pešpolka v Prištini na Kosovem polju: Franjo Glasenčnik in Martin Slivnik iz Razbora pri Slovenjgradcu, Ivan Ajtnik iz Legna pri Slov. Gradcu, Ivan Gregor iz Trobelj pri Slov. Gradcu, Ivan Selinšek iz Črne pri Prevaljah, Adolf Goršek iz Fr. Podlesnik iz Ravn pri Šoštanju, Matija Krevselj iz Rečice ob Paki, Martin Ribič iz Litije pri Ljubljani, Franc Matko, iz Bajhenburga in Adolf Grebenšek, Rudolf Jovan, Anton Oštir iz Velenja pri Šoštanju. — Fantje topničarji iz Velike Kikinde: podnarednik Alojzij Križan iz Slov. goric, pod-narednik Anton Dolšak iz Stoperc, podnarednik Ludovik Zelenik iz Maribora, kaplar Vinko Maihenc, Sevnica, redov Ivan Veršec iz Podčetrtka, Valentin Kukovič iz Špitaliča, Anton Mirnik iz Celja, Franc Erzeničnik iz Mozirja, Lojze Žerdoner iz Velenja, Avgust Turk iz Celja, Jože Straus iz Virštanja, Leo Rajh. — Slovenci od kraljeve garde v Beo- fradu: Janez Bolcar iz Spuhlje pri Ptuju, Ignac Erhartič, odinci pri Ormožu, Alojz Meško, Sinik pri Sv. Tomažu, Franc Strelec, Srlci pri Ptuju, Franc Rebernak od Sv. Urbana. — Slovenski zrakoplovci iz Bosne: Kaplar Rino Belak iz Vojnika, kaplar Ivan krame iz Zg. Voličine, kaplar Lud-vig Plombager iz Skok, reaov Anton Merčnik, Ivanjševci, Josip Lorber iz Poličkega, Anton Pivar, Ivanjševci, Ludvig Čergul iz Kapel, Josip Natzer iz Maribora. Josip Curin iz Središča, Franc Rauter iz Okoslavcev. — Fantje artileristi iz Kosovske Mitrovice v daljni Macedoniji: Alojz Siker, od Sv. Jakoba v Slov. goricah, Anton Fingušt iz Gorice, Avgust Kreps iz Maribora, Ad. čurič iz Limbuša, Ivan Petrič od Sv. Lovrenca na Pohorju, Henr. Ilolcer iz Skok, Frid. Murgel, Feliks Kocbek, Jan. Belna od Sv. Trojice v Slov. goricah, Ludvig Jarc iz Frama, Franc Puklič iz Pragerskega, Anton Kuhar iz črešnjevca, Leon Vaupotič iz Slov. Bistrice, Jožef Vantur, Jožef Babšek iz Makol, Alojz Mauc iz Žalca in Miloš Andič iz Hrastnika. — Fanta Slovenca iz Debra v Makedoniji pri 12. pešpolku: Kaplar Franjo Kostevc in Vincenc Žerjav iz Artič. — Fantje slovenski mornarji v Šibeniku: Janez Šijanec, Sv. Jurij ob Ščavnici, Franjo Nemec, Sv. Duh, Viktor Conot, Sv. Jurij, Alojz Ostre, Sv. Jurij, Jožef Zmazek, Mala Nedelia in Vo-grinec, Sv. Križ. — člani čitalnice 27. pešpolka v Bečkereku vsi Slovenci — žele vsem bralcem in bralkam »Slovenskega ! Gospodarja« vesele božične praznike in srečno Novo leto. j _ slovenski fantje od 9. čete 21. pešpolka »čehoslovačkega« u Maurovim—Hanovim, Macedonija želijo svojim staršem, vsem prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno Novo leto 1925. Anton Uršič, Anton Oset, Avgust Golež od Sv. Jurja ob juž. žel. J oš ko Jazbinšek, Kari Novak iz Celja, Joža Vok, Joža Jesenek iz Dramelj, Peter Ve- ligovšek, Sv. Peter v Sav. dolini, Avgust Es iz Zgornje Ponikve, Miha Spitaler, Sv. Pavel pri Preboldu, Anton To-minšek, Liboje, Leopold Hriberšek, Polzela. Fantje od bolniške čete v Ljubljani: Veršič Franc od Sv. Marka niže Ptuja, Zechner Alfred iz Ptuja, Kokošinek Konrad iz Celja, Belšak Srečko iz Ormoža. Kompršek Franc, Sv. Ana v Slov goricah, Hribernik Henrik, Slov. Bistrica, Žolger Anton, Slov. Bistrica, Lesjak Jakob, Ljubno pri Celju, Merzel Lojze, Trbovlje, Sedlašek Ivan, Podlehnik pri Ptuju, Gostej Jakob, Sevnica ob Savi, IIuš Avgust, Trbovlje. Petek Anton, Sv. Marjeta pri Ptuju. Žunič Jakob, Cven pri Ljutomeru, Črnoša Anton, Sv. Katarina, Rogaška Slatina, V o-grin Feliks, Sv. Martin pod Vurbergoin, Karba Franc, Nunska graba, Ljutomer, Muršič Jernej, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Esik Henrik, Makole, Ivanič Jožef, Rajhenburg. — Božične pozdrave pošiljajo Slovenci iz Machine v Franciji: Joško Inkert od Sv. Petra na Medvedovem selu, Jože Sum Ijab iz Mestinja, Andrej Kolšek, Marija Kolšek, Albin Po-bec st., Albin Pobec ml., Alojz Bastič, doma iz Savinjske dol)ne in še več drugih. — Vsem slovenskim fantom in dekletom in prijateljem »Slovenskega Gospodarja« želimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto, slovenski fantje I. artilerijskega puka v Valjevu: Maks Tratnik, Drešin-javas pri Celju, Ivan Antloga, Zaelc, Ivan Potrata, Trbovlje, Rudolf Knaflič, Trbovlje, Adolf Hvala, Trbovlje, Ignac Vozel, Trbovlje, Josip Grobelnik, Sv. Martin v Rožni dolini, Anton Godec, Sv. Pavel pri Preboldu, Anton Zadravec, Ormož (Vinski vrh), Ivan čater, Sv. Jurij ob južni železnici. Darovi za Dijaško večerjo. V živilih je dobila D. v. iz Makol 6 vreč: koruzo, fižol, jabelka in krompir. Denarni prispevki: G. ravnatelj Cirilove tiskarne 500 D, Dr. Leskovar iz poravnave dr. \Vankmutler—Brozovič 500 D. Pri Mali Nedelji nabrano pri blagoslovljenju Bitonijeveg» križa 310 D, Dekliška zveza v Trbovljah II poslala 200 I). Na gostiji pri Fr. Slomšeku, pos. v Podgorju nabrali gostje 180 D. Gabrijel Vezjak na neki gostiji v Derstelji nabral 180 D. Milka Vahčičeva nabrala na svatbi Medvešek-Batič za D. v. 150 D. Na sedmini Matije Žunkovič v Župečji vasi zložili gostje 145 D. Nabrano na gostiji Sluga-Potočnik v Hošnici 131 D. Na gostiji Zupanič—Drozg v Vajgnu nabrano 130 D. Na gostiji Klaneček Lud.—Piodrepček Tr. pri Sv. Juriju ob Sčavniei nabral Valentin Kocbek 130 D. Na sedmini gospe Terezije Brglez, Sv. Jurij v Slov. goricah, nabrano 105 D. Nabrano pri blagoslovitvi Babičevega križa v Godemarcih 100 D, Sergan Nik., Sv. Jedert nad Laškim, poslal 100 D, Pri blagoslovitvi Kranjčeve kapele pri Mali Nedelji, nabrano 86 D. Na proslavi 25-letnice zakona Matije in Marije Palue v Brengovi 78 D. Fr. Salamon, dekan v Bogatcu, poslal 50 D. Na sedmini Marije Šuc nabrala Marija Kebrič 50 D. Neimenovan v Mariboru 36 D, Glasnikovo upravništvo odstopilo dar Ane Vinkovič za kruh sv. Antona 25 D. Urbanek Franc, vrtnar v Mariboru 20 D. Boža Duh, Sv. Peter pri Mariboru (opetovano) 21 D. Dr. Podlesnik,. okrožni zdravnik v Mariboru (opetovano) 10 D. Vsem naj-prisrčnejša zahvala! — Blagajnik je moral v mesecu novembru plačati za Dijaško večerjo 8270 D in je le s tem še izhajal, da mu je priskočil predsednik, g. ravnatelj Cirilove tiskarne z zgoraj omenjeno sveto na pomoč. Ako tudi izplača mariborski okrajni zastop prvo polovico od za D. v. votirane svote, še manjka za december do 3000 D. Z novin» letom odpadejo tudi prispevki »Glasnikovega« upravništva, ki je listu namenjene darove za kruh sv. Antona navadno odstopilo blagajni D. v. Dijaška večerja se najtopleje priporoča cenjenim dobrotnikom in podpirateljem ravno v času praznikov, naj se usmilijo ubogih lačnih dijaških želodcev, da ne bode treba celega povzetja ustaviti. — Dijaška večerja ima svoj sedež v Cirilovi tiskarni. Položnice so vedno na razpolago. Primarij dr. Mirko černič, specijalist za kirurgijo v Mariboru se je preselil in ordinira od 14. do 16. ure na Trgu svobode št. 6-1. (nasproti Grajske kleti). Telefon 358. Izvanredno zdravilo proti vsem vrstam revmatizma. Pa strašni svetovni vojni tipi naše ljudstvo od revmatizma ir» mnogi še ne vedo, da se sedaj da ta bolezen lahko in hitM ro ozdraviti z zdravilom Radio-Balsamica od dr. Rahlejeva. Dr. Rahlejev se je že v Rusiji posvetil proučevanju tega zdravila in njegovo dolgoletno delo je bilo poplačano zaslužnim sadom. Pred dvemi leti je preskušajoč svoje zdravilo v Sloveniji, dosegel z njim izvanredne rezultate, tako, da je danes njegovo zdravilo priznano kot najboljše dn edino sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. O nje-f govi zdravilnosti najbolj pričajo potrdila profesorjev in| zdravnikov in zahvalna pisma ozdravljenih bolnikov. Ra-. dio-Balsamica deluje izvanredno naglo, ne ostavlja nikan kih sledov niti na koži, niti v organizmu in je absolutne» neškodljivo za srce. Z dvema ali trema steklenicama Raw dio-Balsamica se izleči tudi najstarejši revmatizem. Zdra-« vilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju Radio-Balsamica» Beograd, Kosovska ulica 43. Gospodarske vesti. Trte cepljenke, ameriške korenjake in ključe bo oddajala direkcija drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru za prihodnjo spomladno sajenje: 1. cepljene trte komad po D 1.50 (laški rizling, šipon ali moslavec, rizling, silvanec, beli burgundec, žlahtnina in nekaj vrst za namizno grozdje;) 2. Ameriške korenjake ko; mad po 25 par (solonis X riparija 1616, riparija por-talis, riparija X berlandieri Teleki, rupestris št. 9) in 3. ameriške ključe komad po 10 par (istih sort kot korenjake). Te cene se razumejo brez pakovanja franko skladišče. Naročila morajo biti uradno potrjena od dotifr-nega županstva, da rabi naročnik sadike za lastni nasad. Prednost imajo siromašnejši vinarji iz mariborske okolice, potem iz mariborske oblasti sploh in pa tisti, ki so člani Zveze vinogradarjev ali sadjarskega in vrtnarskega društva. Naročila sprejema imenovana direkcija najdalje do 20. januarja 1925. 24. decembra 1921. Siran Prosta žganjekuha ostane še naprej v veljavi. Brezvestni ljudje raznašajo vesti, češ, da bo prosta žganjekuha po novem letu ukinjena. Obrnili smo se do poslanca gospoda Zebota, ki je sodevolal v finančnem odboru, ko se je sklepalo o prosti žganjekubi. Ta nam poroča, da ostane prosta, žganjekuha še naprej v veljavi, ker se sploh nikjer ni sklepalo, da se bo prosto kuhanje žganja nameravalo ukiniti. Naj ljudje ne nasedejo vsaki čenči. Božični tržni dan v Mariboru, 20. decembra. Ta dan je bil prav dobro preskrbljen s svinjskim mesom, s perutnino in z božičnimi drevesci. Slaninarjev je bilo 70 na trgu in so prodajali svinjski meso po 30—40 D, sla-mino po 35 in drob po 20 dinarjev, domači mesarji pa govedino po 21 do 25, teletino 25 do 30 in svinjino po 30 do 35 D kg, mast 38 do 40 D, jetrne in krvave klobase po 5 do 6D komad. Perutnina: Cene kokošem in piščancem so bile 20 do 70, racam in gosem 60 do 100, puranom 100 do 250, šopanim puranom pa 250 do 300 D komad. Domačim aajčkom 15 do 60 dinarjev komad. Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Krompir se je prodajal po 10.50 do 11 D mernik (7 in pol kg), zeljna te glave 1.50 do 5 dinarjev komad, čebula 3 do 6 dinarjev venec, kislo zelje 4, kisla repa 2 D kg, salata 1.25 do 1.75 D komad, oz. kupček, karfiol 3 do 25 D komad, paradižniki 2 do 3 dinarje kilogram; jabolka 2 do 6, hruške 6 do 12, dateljni 30 do 80, mandeljni 50 do 60, orehi 6 do 12, luščeni 45 D kg; mleko 3.50 do 4, smetana 16, maslo 46, kuhano 54 dinarjev kg; bučno olje 30 do 33 D liter. Lončene in lesene robe, posebno jerbasov in košar je bilo precej na trgu. Cena jim je bila 0.50 do 200 D, aa komad. Izredno mnogo je bilo božičnih dreves, ki so se prodajala po 25 do 100 dinarjev komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V soboto, dne 20. t. m. so kmetje pripeljali 12 vozov sena, 2 vagona itelje in 4 vozove slame na trg. Topoto se je tudi slama podražila. Cene so bile senu 87.50 do 100, slami 62.50 do 70 in stelji 50 dinarjev za 100 kg. Mariborski svinjski sejm, 19. decembra. Dne 19. t. m. se je pripeljalo samo 75 svinj in 1 koza na sejm v Maribor, od katerih je bilo prodano vkljub bližajočim -.se božičnim praznikom, samo 47 komadov. Cene za vsa Id komad so bile sledeče (v oklepajih se nahahajo cene pretečenega tedna): za 7 do 9 tednov stare prašiče 150 do 225 dinarejv (150 do 187.50), 3 do 4 mesece stare 300 do 400 dinarjev, (225 do 350), 5 do 7 mesecev stare 600 do 700 (550 do 650), 8 do 10 mesecev stare 750 do 875 <750 do 875), 1 leto stare 1200 do 1500 (1150 do 1250) dinarjev 1 kg žive teže 15 do 17.50 (15 do 16.50), 1 kg mrtve leže 18.75 do 22.50 (18.75 do 22.50) dinarjev. Vrednjost denarja. Ameriški dolar stane 65 do 66 din., francoski franik 3.60 din., itali jaška lira 2.85 din.^ -čehoslovaška krona 2 din. in 100 avstrijskih kron 10 para./ ▼ Curihu znaša vrednost dinarja 7.75 centimov. Dopisi. Prevalje. Izrabimo zimske večere in posebno sedaj božične praznike v lastno in narodovo izobrazb» s tem. da zahajamo k sestankom izobraževalnega društva in si izposojujemo knjige iz društvene knjižnice. Knjižnica šteje 500 knjig, lako zabavnih za odrasle in za otroke, kakor tudi podučnih, a je žal zdaj za njo še premalo zanimanja med Prevaljčani in med okoliškim kmetskim prebivalstvom. Da si knjižnico sami ogledate in da slišite o važnosti izobrazbe in društva, pridite v dr-jštveno dvorano na fari na praznik sv. Štefana po prvi božji službi na društveni sestanek. Vabimo vse, istotako bo priložnost, si naročiti naše liste. Društveni odbor. št. Ilj v Slov. gor. Pri nas bomo vrgli dne 8. februarja| v ogromni večini svoje ikrogljice v I. škatljo, ki je SLS, naše slovenske, krščanske stranke. Varuh naše škatlje na «a selni-äkem volišču je posestnik Hötzl Franc, na šent-iljskem pa znana narodna korenina g. Frajham Franc. Šentiljčani, rečem Vam, ako ne böte šli volit in ako ne böte krogljic metali v 1. skrinjico, potem böte pomagali tistim, ki bodo izvolili državne tatove, ki kradejo milijone našega denarja iz državne blagajne, böte pomagali vele-«rbom» ki hočejo nas Slovence in Hrvate izmozgati do ko-| sti in nas popolnoma usužnjiti, potem böte pomagali na-" rodnim izdajicam, ki so nas prodali centralizmu, böte pomagali Judežu Iškarijotu, ki nas dan za dnem izdaja ir^ prodaja v gospodarsko, politično in versko smrt, potem; böte volili proti svobodni Sloveniji, če ne bodo Slovenci dne 8. februarja prav volili, bodo si izlkopali svoj lastni; grob in si sami dali vrv okoli vratu. i Ribnica na Pohorju. Kaj se je zgodilo posebnega to leto? — Upokojen je bil na lastno prošnjo g. učitelj Fr. Witzman, deloval je skoraj celi čas tukaj. Bil je miroljuben in dober učitelj. Učenci'in učenke, večinoma že poročeni, so se v znak hvaležnosti poklonili ter mu dragocen spomin darovali. — Tukajšnji župnik je obhajal svojo štiridesetletnico mašništva ob času blago-slovljenja novih zvonov, Zupna cerkev je dobila dva nova zvona prav lepo izdelana in krasno ubrana s poprej ostalim. Delo in ubrano lepo zvonenje dela čast in priporoča tvrdko Bühl v Mariboru. Veliki zvon tehta 2164 kg, na Angelsko nedeljo pa sta bila iz iste tvrdke krasna zvona blagoslovljena pri podružnici sv. Janeza po mons. g. dr. Medvedu. Vsak se čudi obojemu, lepo ubranemu zvonenju. Zvonovi naj zvonijo v čast božjo in v v veselje župijanom, ki so veliko darovali. Vojriik. Dne 17. t m. je imel pri nas bivši samostoj-než, šentjurski Drofenik, sedaj kandidat Zerjavove srbske ■tränke, pri velikem demokratu Vrečerju svoj politični •estanek in sicer po večni luči. Za ta sestanek se je naj^ "eč p«hal naš šolski upravitelj Jankovič, ki ima tudi naj- več časa, ker že blizu dva meseca nima pouka. Ta čkn vek, ki se ob vsaki priliki dobrika nam kmetom, je sedaj vendar pokazal svojo Pašičevo glavo. Svetujemo mu, naj takoj zapusti svoje lepo stanovanje v šoli in svoj vrt, iri naj se pobere tja, ikamorga srce vleče. Mi hočemo ljudi; ki bodo čutili s slovenskim ljudstvom, ne pa Žerjavovih hlapcev. Še pred nekaj leti, ko je prišel v Vojnik, je bil čisto navaden Peter, sedaj pa kar naenkrat Pero. Takrat smo mu bili dobri slovenski kmetje, ko je prosil za povečanje šole, sedaj pa, ko je treba pokazati svojo slovensko zavednost, pa rep med' noge in hajdi k Žerjavu. Povem pa mu tudi, da mi nismo zidali šole za njega, ampak za svoje otroke. Zato naj kar, če mu je postala šola pretesna, zapusti svoje stanovanje in se preseli drugam, da bo šola res postavljena za naše slovenske otroke, ne pa za učite-i lja, ki nas hoče spraviti pod Pašič-Žerjavov bič. Na svide-» nje--Več kmetov iz okolice. D*»* Fran Svetini, zdravnik, v Sv. Juriju ob južni žel., se je preselil in ordinira odslej v hiši št. 87 v bližini kolodvora. Občna zavarovalnica Assicun-zioni Generali v Trstu. Glavni zastop: Maribor. Leta 1923 izdano 22.440 živ-ljenskih polic za kapital preko dva tisoč milijonov din. „SAVA" obče zavarovalna družba, Maribor Aleksandrova cesta 43, požar, lom slekla, lom strojev, vlom, toča, nezgode, avtotriptik, avtokaska, jamstvo. K ALU OZNANILA. Oženjen hlapec k govedi se prejme pri oskrbništvu Strnišče iri Ptuju. 1574 2 Službo išče mlad trgovski pomočnik, ravno oproščen. Pogoj brana in stanovanje. — M9 zakona z dne 14. junija 1866 dež. zakonika štev. 19 se s leni javno naznanja, da je proračun okrajnega zastopa Maribor za leto 192.) od dne 24. decembra 1924 naprej skozi 14 dni javno razpoložen v pogled v pisarni okrajnega zastopa. Koroška cesta 26-11. Obenem se razpisuje dobava gramoza za okrajne ceste za lelo 1925. Interesentje dobijo vsa natančnejša pojasnila v okrajni pisarni. Hok za vlaganje ponudb poteče dne 21. januarja 192«"> ob 12. uri. Na zakasnele pionudbe se v smislu zakona ne bode moglo ozirati. Okrajni zastop Maribor, dne 20. decembra 1924. Vladni komisar: Dr. Josip Leskcvar s. r. eltk gosti največ bukve, ca 6 kin od p staje, cel ali parceliran, kakor tudi malo prteestvo 10 oralov 10 minut od pc staje, je na prodaj. Ponudbe na upra/o iista pod »Gotovina«. 1555 3 I! Za ženske in otroke fi Velika izbira pletenih jop*:c, bluz, oprsni-kov, jumpeijev, robi ev, kostum v, pelerin, kapic, Ctlih ollek. sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega izdelka in t o zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri sc izvršijo točno po želji iastni pletarni MarUeVezjftk v Maribor, Vetrinjska ulici 17. Bluze se vežejo od 50—80 D. V 15% popusta Najlepše darilo za 3ož č in Novo leto. ELEKTROTEHNIČNO IN MEHANIČNO PODJETJE DRAGO GAMS Celje—Gaberje 91. Telefon št. 26. — Brzojavni naslov: Gams Celje. — Poštni predal št. 31. Avto-bencin, olje, mast itd. na zalogi. — Naprava in popravilo vseh vrst elektrotehničnih inštalacij. Popravlja vse v mehanično stroko spadajoče predmete, na pr. kolesa, motorje, avtomobile, šivalne, pisalne in vse ostale stroje. — Prodaja elektrotehnične in meh. predmele, na pr. elektromotorje, žarnice, kolesa, motorje, šivalne stroje, otročje vozičke, gumije vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po naj nižji ceni. Proračuni in prospekti brezplačno, istotako strokovni nasveti. Original »Mundlos«, »Grilzncr«, »Junker«, »Heud«, »Huh«, «Neti«, Jamčim 10 do 15 let. Na debelo! — — — Na drobno! Original »Styria«, »Dürkopp«. Zastopstvo »Styria«, »Alba«, iz Italije, »J.'AG« iz Puchove tovar. : Stalna služba: Išče se pridnega, zanesljivega, še neoženjenega oskrbnika za vinogradstvo, kletarstvo in sadjerejo na posestvo v bližini Marib ra. Nastop po dogovoru. Dopisi raj se naslovijo na dr.VilkoMar n, Maribor, Razlagova ul.15 fiiiiiiiiiiiriiiriii Okraski za božično drevo laske z) boži božične dopisnice, »Dvoletne dopisnice, albume za dopisnice pismeni papir v kissetah v največji izbiri, kakor tudi svileni pa'>ir, krep-papir, eno- in dvostransko barvani pa^ir, liste za rože po najnižjih cenah pri Goričar&Leskovsek, i w Na debelo. Celje. Na drobno, iliiHUllULiUHil m—'. t «mm «n m JI >1 lil»..... an«! fcn ni... m..,.«» * ..... S$8B I ^pp zzzz ^¿¿¿¿z ¿¿¿E: 3B S? i ni nobena umetnost, &i po ceni dobaviti obleko, idi samo v KONJICE, t« dobiš pri tvrdki MARTIN SUMER- veliko izbiro v*akovrstnesia blaga po Jako ngodnih cenah. i Mlinska volnena in svilena sita. Kupujem deželne pridelke. — Zamenjam bučnice in orehe za olje. To rama za izdelovanje likerjev, dezertaih rim in s .ropov Perhavec «fc Valjali Siaribor, MeJjska eesta 3 priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbomeji«^* Vsrmouih-vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno te najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter t lasti tikonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tef* i« dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, mm, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete. 1393 II-« Zahtevajte cenike! NAR si prihranite, ako kupite manufakturno blago v Celju „Pri solncu" Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volnene za ženske, klačevinog tiskovino, baržun, barhCnt, belo platno, rajavo platno, nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo^ brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in pisano platno za srajce, klot. čepice in naglavne rute. Ne opustite sc prepričati! Za obilen obisk se priporoma Atoiz Drofenik Glavni trg 9 Glavni trg 9 Pos'.režba točna! Mera obilna! Do 15. janua^a 1925 15% popusta. ~ i Somišljeniki inserirajte! Trajne vrednosti ostanejo vedno darila iz zlata in srebra, ker obdrže še po preteka mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižice, prstani, zapestnice f? kakor tudi vsako- vrstna zlatnina in srebrnina, nakit, in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se dobro in po ceni pri tvrdki Suttner. — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslati samo 2 dinarja na: 0DP0SIL1ALNIC0 UR H. SUTTNER, v Ljubljani, št. 992, Slovenija. Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopol-nitev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mila lepote in drugi kosmetični preparati lekarnarja Fellerja. II II ----..¡mj oljna tik Hnei' I Makmp deiel&ih pridolkoV BREZOVNIK, trgovina mešanega blaga Glavni trg Vojn i Is Glavni trg Ustanovljena 1887. Priporoča svojo bogato zalogo mano-fabtuue. svilrnih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolo-nijalno blago. — Postrežba solidna. Generalna zastopstvo ALFA SEPARATOR S: m. Penit) Telefon 24—13 ZAGREB Gnnduličev« 66 Največje skladišče vseh mlekarskih potrebščin. Separatorji, kante za mleko, maslenke, brzoparni kotli, hladila, sirišče, boje xa sir in maslo. Je li osvoboditev bolečin vredna ene poizkušnje? Potem se ne toži! temveč pokušaj: LEKARNARJA FELLERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obrazu« Na celem telesu? Muči li Te revmatizem, glavobol? Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraJcn Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine. Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčib, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najbolje sredstvo te vrste! Z zavojnino in poštnino vred stane: 1 paket s 6 dvojnat. ali 2 spec. steklenici ... 62 D 2 paketa s 6 dvojuat. in 2 spec. stekl...... 96 D i paketi s 12 dvojnat. in 2 spec. stekl.....130 ft 6 paketov s 18 dvojnat. in 6 spec. stekl.....24® B Naročila naj se natančno naslove na: EUGEN Y. FELLBR lekarnar, v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska. Za dopolnitev paketa priporoča se: ELSA- ipoi . KROGLJICE, milo odvajalno sredstvo z debri« uspehom. ELSA-RIBJE OLJE krepi slafce otroke in odrasle. II se dobi v vseh Špecerijskih prodajalnah. blago prvovrstno, Kaki; jajc cene zmerne! Nakip Mleka Afdavo kašo« ril, jermen hi proseno pšene, dišave, najfinejši čaj In ram, kavo surovo in žgano po najnižjih cenah ki točne postrežbo priporoča •••V/* t Trgovini z maaufakturo in špeciriii i SEVE VEUENJfi. MARIBOR IVAM S I R ICf Glavni trg. •WH—tf »WCMIO Bučno seme se prevzame v zameno za höillO Cllid i Tovarna vijakov] fc^W j i Sploine" stavbcnsi družba I ' eiV. MARIBOR in sicer se dobi za 5 kg neluščenega semena 1 liter olja, ali pa za 4 litre luščenega semena tudi 1 liter olja. Klanjšek & Peniž, Maribor, Vdrinjika ulica 9. r h** 5 Splošne* stavbe ne^ družbe Haribor, Aleksandi*otf3»*l2 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. Le s&dovoljnost k pravi sreči Zapomni si, nevesta, to resnico, $11 preden sežei ženinu v desni««, previdna pri nakupa bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte ▼ bivši dr. Skubdevf trgovec IVAN SEVER, znan pov»odi A to se tiče tudi tebe mati, ia tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupujeS mnogo hkrati itofs, hlačevine, druka, platna hi dre*.»I »Sem zadovoljen z blagom!« rsa«s porrie !» JE&dovoljnosi ključ je do srefr. ¿rt* • 4 Omnmr ««II® nilbolll« ita|var»eBe pri Spodiilešfaierskl liudskl posojilnic! ri.u,t z. f Maribora, Stolna alica it 6, ki obresraje hranilne vloge po 8% <°107« oziroma po dogovora. II V boj za srečo ! f m Naložite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju inglstroviil zidrigl z neoeetens zaveze Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. - Bentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Večje posestvo z hišama, ki Ju kaze slika, ca Din, 100'— dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel žreb. Cela srečka Din. 100'—. Oetrtinska si-ečka D 25'-, Otstliisk« s^ska O 19« — , Pn četrtinskih srečkah igrajo Štiri, pri desetinsklh deset oseb na eno Številko. Zileie Sres trtinsko ali desetinsko srečko, vrSi te med Štirimi oziroma desetimi posestniki d ibitct p>i >73« trebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo s dobitkom ne spravijo. Iiirebjnih iterUt 2 000. Dan žrebanja se naznani po iasopisih, takoj ko bodo srečke raeprodins Srečke rarpoSilja »Prc s to voljno gasilno družno« y Strnišču pri Ptuju, proti aaprij vsiiiljat»» cneska za srečko ter Din, 3*— za priporočeno pošiljatev. — Iščejo se povsod prodij&lci gre «k. se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah iu bir/ah. Dolgoletno jamstvo jamči za izbira) kibiriit »Salonit« je za pokrivanje streh in Ur*aje sten proti vlagi najboljši materijal silnjojii, kateri se uporablja širom cele Evropi. Proračnne, cenike, kataloge in navodila p litija brezplačno: 99 iiu ieat Pertlaad, LjeMj»»* Zastopniki se aprqnqo. 750 Twaa * Ar •TC^jfS» ar za leto 19 JANUAR -"TiltiHir»- 1 Novo leto 2 Blaženko 3 Gencivefa N 4 Ime Jezusovo P 5 Telesfor T 6 Sv. 3 kralji S 7 Zdravko Č 8 Severin P 9 Julij, in Ba-sil. S lO Pavel FEBRUAR 4. po razgl. G. Svečnica Blaž Veronika Dobroslava Doroteja Romuald APRIL CMPgHB^BMBia^ MAREC N II. postna P 2 Neža J T 3 Kunigunda S 4 Kazimir Č 5 Agapeta P 6 Fridolin S 7 Tomaž Akv. MAJ «mawr^Ätiwe S I Hugon C 2 Franc. Pavi. P 3 Rikard S 4 Izidor P 1 Filip in Jakob S 2 Atanazij JUNIJ I «BBSSKnilirawaw^j. .i-^MTMUmmi P 1 Binkoštni pond. 2 Marcel in N 11 I. po razgl. Gosp. P 12 Ernest T 13 Veronika S 14 Srečko C 15 Maver P 16 Marcel S 17 Zvonimir g N 8 1. predpustna P 9 Apolon i ja T 10 Viljem S 11 Prik. D. M. L. C 12 7 ust. reda S. P 13 Katarina S 14 Zdravko N 18 2. po razgl. Gosp. P 19 Kanut T 20 Fabijan S 21 Jana C 22 Vinko in An. P 23 Zaroka M. D. S 24 Timotej 4 N25 3. po razgl. Gosp. P 26 Polikaip T 27 Janez Zlatcust S 28 Julijan C 29 Franjo Sal. P 30 Martina S 31 Peter Nol. N 15 2. predpustna P 16 Julijana T 17 Donat S 18 Simeon C 19 Julijan P 20 Elevterij S 21 Eleonore N 22 3. predpustna P 23 Peter Dam. T 24 P u s t S 25 f Pepeinica C 26 Vladko P 27 Baldcitiir S 28 Roman N 8 2. postna P 9 Frančiška Rim. T 10 40 mučen ikov ® S 11 Heraklij Č 12 Budislav P 13 Rozina S 14 Matilda N 5 6. postna (cvetna) P 6 Celestin T 7 Herman Jo.s. S 8 Blaženka S 23 Zmagoslava Č 24 f Adam in Eva P 25 Božič 1 S 26 Štefan N 22 25. pobink. P 23 Klement * T 24 Janez od kr. S 25 Katarina C 26 Konrad P 27 Virgilij S 28 Eberhard N 27 Janez ! P 28 Nedolžni otr. T 29 Tomaž S 30 Zmago ® C 31 Silvester I N 29 1. adventna P 30 Andrej ® j K božične želijo vsem svojim cenjenim odjemalcem sledeče tvrdke: FRANJO FERK, sedlar in lakirnik, Maribor, Jugoslovanski trg 3 Vsakovrstni vozovi v zalogi. Solidna postrežba! Zmerne cene! j IHL in KÜHAR, modna in manufakturna trgovina MARIBOR, Aleksandrova cesta 9. BL. ROGINA vdova, krznarstvo, Maribor, Gosposka ulica 26. kožuhovina, izdelovanje čepic, najcenejša popravljalnica za kožuhovino. ' « t IVAN HAJNY, MARIBOR, Aleksandrova cesta 45 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev. Veselo in srečno Novo leto vošči vsem prečastitim svojim odjemalcem, posebno duhovščini in oskrbnikom cerkva ter jim želi vse najbolje FRANJO CVILAK, medar in svečar v Slov. Bistrici. Glasoviri! Prva dobro poznana tvrdka TH. BAUERLE, MARIBOR, Gosposka ulica 56, ustanovljena 1858 priporoča svojo veliko zalogo glasovirjev za božična in novoletna darila. Plačevanje na obroke. Vsakovrstna popravila in uglasitve se vestno izvršujejo in voditelj I. citraškega mariborskega kluba podeljuje poduk na citrah. FR. ZINAUER, izdelovatelj štampilij, MARIBOR, Aleksandrova cesta 43, (dvorišče). Ob Božiču. Odrešenik je prišel! Prišel Je med one, katerih delež, jp siromaštvo in trpljenje, da jim prinese in jim odkiije največji zaklad — ljubezen. Ni si izvolil mehkih, svilnatih, blazinic, temveč trdo slamo v jaslih in ne bleščečih dvon ran, temveč tuj, mrzel in temen hlev. In vendar je On. emagal nad vsemi, ker je ljubezen premagala trpljenje. Mi proslavljamo ta največji dogodek v zgodovini člo^ veštva in njegovega duševnega prerojenja ter obnavljamo nanj spomin v času, ko je krog nas noč mrzla in temna ter svetlikajo upapolno iz mrzle teme le zvezde, kJcor da •znanjajo: tam visoko, t8m daleč je luč, je ogenj in je življenje . . . Ko zunaj brnijo in pojejo zvonovi, a v svetlih hišah še svetlejše žarijo oči otrok, ko vonj dogorelih svečic in smrečja zapodi vsaj za trenutek iz človeških src vse ne-plemenito in nizkotno, tedaj vstajajo kakor iz grobov spomini na preteklost in silijo misli v bodočnost Gotovo, tudi pri tebi je tako, dragi bralec »Slovenskega Gospodarja« in tudi pri meni je tako. In kam vse hiti naš duh! Kaiko se dviga pred našimi duševnimi očmi kakor zastor pred pričeto igro in zremo nazaj v ure sreče, hotenja, veselja, a tudi prestanega gorja in minulega trpljenja. Kam naj se ozremo v tej uri spominov? Ali tja nazaj, ko sva urejevala smrečje za »betlehem« na sveti večer v družbi staršev, bratov in sester? Ko sva polagala zlate pene (leskec) na jabolka, orehe in vejice, pa še nisva vedela, da je v svetu marsikaj še bolj prazno, kakor so tiste svetle In lesketajoče se pene! Ali greva zopet kot otroka k prvi polnočnici, da začutiva še enkrat tisti veličastni trenutek ob polnočni uri, ¡ko zapoje duhovnik »Gloria in exoelsis Deo« in nas obdaja slutnja, da smo vsi: stari in mladi, živi in neživi, navzoči in nenavzoči, ena sama družina, ki 4u-ti dih božji nad seboj ter se zlijejo vse misli in čuvstva skupaj v staro in priprosto pesem: »Oj, srečno mesto Bet-« iehem«, ki doni kot najlepša molitev in zahvalna pesem Bogu. Ali naj pojdeva na tiste strašne, brezkrajne gališke planjave, ali v tiste brezkončne, gričaste Karpate, ali na trda kraška tla in silne tirolske planine, kjer si stal v trdi Krnski noči kot vojak na straži in trepetal od groznega) «raza? Toliko vas je bilo! Celi regimenti in armade^ a vsak se je čutil tako strašno osamelega, (kakor še nikdar v Kvljenju, in misel je hitela tja, kjer je Skib, bojazen in; ljubezen matere, očeta, vseh tvojih stiskala srca. Pač menda nikoli ni tako iskreno in koprneče vrela iz naših« src molitev:»In mir ljudem na zemlji.« In miru, ljubezni in pravice ni, čeravno že štejemo 1924. leto, odkar je prišel Odrešenik in so človeštvu za-« peli ob Njegovem rojstvu amgelji visoko pesem o slavi Bom gu na višavah in o miru ljudem na zemlji. Če pa se vpra-< lamo, zakaj ga ni, kako to, da ne zavlada res vseobča ljubezen in s tem miT, moramo si priznati, da ogromna večina še ni spoznala pravega duha Odrešenikovega nauka, in če ga je spoznala, je njeno meso, je njena volja še preslaba, d« bi ga izpolnjevala. Toda pustiva, dragi b.alec, vsa ta razmišljevanja, od-ženiva skrbi in vsaj za trenutek se otresiva vsega posvetnega ter tako osvobojena in očiščena povzdigni va skupaj ■ vsem krščanskim občestvom večnolepi slavospev: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na b e m 1 j i-« , . Filpov. Matko Krevhj Angeljček. Med vsemi slikami, ki visijo po stenah moje nizke sobe, mi je najdražja fotografija, učencev in učenk iz prvega razreda. Zakaj neki ravno ta? Povem brez ovinkov: ker je na njej naslikana Vebilova Marica. Da, Marica! Gledam njen otroškoresen obrazek, po licu pa mi polzijo solze.., Slike sko;o nikoli ne podajo žive rcsinice, a vendar nam pomagajo, da si fotografirane osebe lažje predstavljamo..S pomočjo te svoje sliike si predstavljam često prav živo svojo učenlko Marico. Gledam v duhu njene skrivnostne oči, ki so žarele kakor dva črna bisera. O, Marica je knela žive, izrazite oči — ne takih, kakor nekateri počasni otroci z lenim, mrtvim pogledom, da človek zastonj išče hraza v njih. Pa kaj bi opisoval Marico, ko pa se tak angeljček ne da popisati! »Angeljček, s črnimi očmi?« se bo kdo začudil. Zakaj pa ne? Ali je «e kdo videl živega angeljčika, pravcatega poslanca iz neba? Kdo more trditi, da mora imeti angeljček ravno zlate lase in modre oči? Zakaj ne bi Imel črnih oči in temnih kodrov? Če so lepi, a? — Prar vim: Marica je bila lepa kakor angeljček — pa tudi pridi na, o, da, zelo pridna. Molila je rada, učila se je rada, nepotrebnega ni govorila, ker je bila za svoja otroška leta nenavadno razvita in resna. V resnici, nekaj posebnega je bilo v tem otroku. Včasih resna, zamišljena, drugič zopet razigrana, a nikoli razposajena. Bila sva si velika prijatelja, zato mi je tudi zaupala vse. In vendar je nisem nikoli pcpolnoma razumel. So otroci, ki po svojem mišljenju in obnašanju niso več otroci. Prehitro dozorijo, s tem telesne moči nekako pred časom porabijo, in otrok ovene kakor miad cvet v prezgodnji pomladi. Jaz pa pravima Bog ima pridne otroke rad, zato jih vzame k sebi, da si v . vsakdanjem življenju ne umažejo čistih duš. In Marica je imela čisto dušo, zato se prav nič ne | bojim očitka, da sem jo primerjal angeljčku. Njena posebnost je bila njena ljubezen in vnema do lepih pesmic, zlasti do nabožnih. Rada se jih je naučila na pamet Kakor hitro se je vgnezdila taka pesmica v nje-; , ni pametni glavici, hajd na oder in poslušati smo jo mo-i rali. Pa smo jo prav radi, ko pa je znala tako lepo pred-* našati. Nič se ni bala in ne spominjam se, da bi se bila kdaj zmotila. Oj, ti ljuba Marica, res, bila si zlat otroki Nekoč me je po šali potegnila za rokav ter mi na-| mignila, naj jo počakam. »Kaj je novega, Marica?« »Gospod, če se mi 'boste smejali, vam ničesar ne po-| vem.« i • »Marica, kdaj sem se norčeval s teboj?« »Veste, ne bo vam več i: efoa iskati pesmic, Jih bom : kar sama naredila.« »Ti — pesmice?« Nehote sem se nasmehnil »Vidite, se že smejite! Ne pokažem vam svoje pes-i mice, vam že ne!« »Marica, prehitro mi zameriš. Veš, nasmehnil sem se ! zato, ker si ne morem misliti, da bi ti že znala pesnikom ! vati.« »Oho, saj nisem kovač, da bi jih kovala. Rekla sem, ; da sem pesmico naredila.« »Dobro, pa mi jo pokaži!« Kramežljivo mi je izročila listek, na katerem sem bral to-Ie prvo pesmico M^ričino: Naša muca šekasta, pije rada mlekeca. Rada mišike lovi, Mladini muckam jih deli. »No, kako se vam zdi?« i »No, kako se vam zdi?« »Velja, le tupatam nekoliko šepa.« »Kdo? Naša muca? O ne, naša muca ravno hodi« »Kaj nisem rekel, da muca šepa, temveč pesmica.« »Vi ste smešni! Pako naj pesmica šepa, saj nima nog.« »Marica, prav pridna si, pesmica mi res ugaja. Zakaj pa nisi kakšnega drugega predmeta opovela, na primer ptičke, rožike, mamico . . .?« »Mamico sem hotela, pa mi je pri tem prišla na misel »jamica«; o, tega pa ne storim.« »Prav imaš, mamica morajo živeti za Marico!« »Ali še smem narediti več pesmic?« me je vprašala resno. »Seveda, kolikor hočeš! Sedaj pa z Bogom! Angeljček naj te varuje!« In odhnzela je domov, ne vem pa, če Jo je moja kritika zadovoljila. Naša Marica Je bila včasih razigrane volje, tupatam nekoliko poredna, pa ne toliko, da bi je ne smel primerjati angeljčku. Pravijo, da so celo angeljčki v raju poredni Zakaj ne bi bili, saj se jim dobro godi. Ko jih je Bog Oče ustvaril, so se razkropili po raju, tudi na zemljo so prišli. Nekaj jih je ostalo blizu Stvarnika. O, tem 'je bilo dobro, še preveč dobro, zato so postali poredni in radovedni. Posebno jih je zanimala brada Boga Očeta. Pa se ti priplazi tak nebeški nagajivček ter potegne prav narahlo za brado. Joj, kaj bo sedaj? Bog Oče pa se je nasmehnil ter samo nekoliko zažugal porednemu angeljčku: »Ti, če me še enkrat potegneš za brado, boš moral za sedem let na zemljo!« ^ Nekoč so angeljčki ponagajali siv. Petru. Bilo je baš tedaj, ko so se na zemlji klali narodi med seboj in je moralo toliko ljudi umreti po nedolžnem. Kdor pa po nedolžnem umrje, pride v nebesa. Zato je imel sv. Peter, nebeški vratar, v tistih groznih časih dela čez plešasto gla- vo. Kdo bi se čudil, če Je tupatam zadremal pri nebeških vratih. Tako priložnost so porabili nebeški navihanci. Priplazil se je eden k sv. Petru, mu odVezal ključe z desna strani ter jih obesil na levi strani za pas, nato so vsi izginili ter se poskrili. Pa ti prilomasti pred nebeška vrata nek narednik, ki .je bil — čujte in strmite — izjema med tovariši, kar se •tiče pridnosti, dasiravno ni bil brez naredruških slabosti Potrkal je s tako silo na nebeška vrata ter zakričal: »Odpri!«, da je sv. Petra kar vrglo v nebeški zrak. »Kdo si, razbijač? Gotovo si na napačni poti. Tu gori smo bolj ponižni.« »Jaz, narednik pri tem in tem polku, ti ukazujem: od< pri takoj, če ne, te zapišem k raportu!« i »Ono«, se Je začudil nebeški vratar, »potem pa le kar, zunaj ostani!« Narednik je postal ponižnejši. Prosim, odpri!« »Tako pa že. Čakaj, da najdem ključ. No, kje pa ga imam?« Iskal je in iskal, najti ga ni mogel. Pogledal je na vrata, idtjuča ni, na žreblju tudi ne — kje bi neki bil?« »Najbrž so mi ga skrili oni poredneži. Čakajte, Bogu Očetu vas zatožim! He, naredniče, počakaj nekoliko, jaz imam pri Bogu Očetu opravek!« Odšel je pred Stvarnika ter zatožil angeljčke. Bog» Oče pa se mu je nasmehnil ter dejal: »Saj imaš ključe pri sebi, poglej, na levi strani ti visijo na pasu. Zakaj pa dremlješ pri vratih, če si vratar?« Nekoliko je bilo sram sv. Petra, pa angeljčkom ni zameril, ker v nebesih zamere ni Kdo bi potemtakem zameril naši Marici, če je tupatam ponagajaL Jaz ne in sem vesel, da ji nikoli nisem, kefl bi se sedaj bridko kesaL Imam električni zvonec, ki pa je tako muhast, da sem včasih že skoro verjel, da je v zvezi s Škrati. Kadar bi bilo treba zvoniti — molči trdovratno. Vse prilivanje vode, mešanje salmijakove soli, vrtanje, navijanje, vse je brezuspešno. Treba iti na spoved — cerkovnik pritiska zastonj na gumb, treba krstiti, — pridejo prijatelji — zvonec molči — ne pa prijatelji iz mesta, ki so me že neštetokrat ozmerjali zaradi pokvarjenega zvonca. Tem ljubim prijar-teljem bi jaz prijateljski svetoval: kupite mi nov zvonec z vsemi potrebščinami — pa si bomo še večji prijatelji — smete mi verjeti! Zgodilo pa se je tudi, da se je zvonec naenkrat oglasil in baš takrat, ko sem bil najmanj pripravljen na njegov kričeči glas. Gorje mi, če sem se takrat bril! Britev se Je zarezala v kožo in tekla je rdeča kri, tekla, tekla, ko bi moral že davno biti v cerkvi Naša Marica je imela z električnim zvoncem veliko veselje. Poseben užitek ji Je bil, če je smela pritisniti na gumb pri vratih. Kadar me je potrebovala, da ssm ji poiskal pesmico, tedaj ni prenehala zvoniti. Natanko sem vedel, kdaj je pozvonila Marica in odkrito povem, da sem se vselej razveselil njenega zvonenja. Še rajši pa sem jo imel, kadar mi je nagajala z zvo-nenjem. To bi jo morali videti ko je pridrvela iz šole, previdno se približala vratam, pozvonila — a zelo na kratko ter že odhitela do vogla sosedove hiše. Tam je počakala vsa rdeča v obraz ter upirala žive oči v moje okno.. »Marica, ali si ti zvonila?« »Seveda, kdo pa drugi!« »Kaj želiš?« »Ničesar. Mislila sem, da spite, pa sem vas hotela zbuditi« »Čakaj ti porednica! Jutri se vidva v šoli.« »Ha, ha! Saj se vas ne bojim.« — Izginila je za voglom vesela, da mi je ponagajal:;. Bati pa se me ji ni bilo treba — to sva vedela oba. Moj električni vonec se je spametoval. Nič več ml ne nagaja; svojo službo opravlja, kakor se spodobi; prijateljev ni — merda se jim je ravn zvonec zameril ali pa; celo jaz ssm, kdo bi vedeli Pa vse to bi prenesel, ko bi samo etnikrat še pozvonila — Marica. Bilo je na Sveti večer. V svoji nizki sobi sem sameval pred Jaslicami, pred katerimi sem prižgal svečke ter mislil na davne Svete večere v domači hiši. Vse je minilo- sam sem sedaj, ie lučke nemirno treperejo in ura tiktaka svojat večno pesem. »Čuj, ali ni pozvonil zvonec?« Poslušam —pozvoni še enkrat — odhitim odpira' okno. vK,aj je? Kdo me želi?«; »Gospod, ma .-»poved mora^al* Bil je cerkovnik, »Kam se neki nocoj ieko imdi?« « »Vebilova Marica je težiko faolana.« »Marica? Za Boga, kaj ji, je?« »Ne vem. Rekli so, da morava hitro priti.« Marica? ALi je mogoče? Kako, da nisem tega vedel? Pači pred mesecem so mi povedali v šoli, da se je Marica prehladila, a si niti od daleč nisem mislil, da bi bilo pre-hlajenje talko resno. In nihče me ni obvestil, da bi vsaj obiskal svojo pridno učenko. Začela me je peči vest; morda me je Marica pričakovala, povpraševala po meni — jaz pa sem tako popolnoma pozabil na njo, na ubogo Marico. O božje Dete, usmili se Marice — naj še živi, če je Tvoja volja!« V Sveti noči, ko so migljali milijoni zvezdic na nebu, ko je žarelo iz okenj nebroj lučic na božičnih drevescih, sva hitela s cerkovnikom sprevidet Marico. Na belem vzglavniku je slonela njena glavica. Oči so gorele v vroč-nici, lice je bilo smrtnobelo, usta razpokana, da jih je zdaj pazdaj stisnila, hoteč jih namočiti s slinami; Mamica je ihtela, Marica pa se je hotela nasmehniti, *a zaskelele so jo ustnice. — Sprevidel sem jo.--- »Marica, kaj je s teboj?« sem jo vprašal žalosten, kakor še nikoli. »Gospod«, je šepetala, »zakaj me nič ne obiščete? Umrla bom.« »Ne smeš, Marica, ne smeš! Obiskal bi te bil že davno, pa nisem vedel, da si tako nevarno bolana,.« »Pa ostanite nocoj tukaj. Prinesli ste mi Jezuščka, oh, kako sem srečna! Sedaj se ne bojim smrti.« »Jezušček te bo ozdravil.« Marica je odkimala, meni pa so se porosile oči. Vprašal sem njeno mamo, kako in kaj. Odgovorila mi je vsa potrta, da ni upanja, da pričakuje vsak trenutek najhujšega, ker Marica že bruha kri. Uboga, uboga Marica! Kdaj sem se vrni! domov, ne vem več. Vem le toliko, da še ni bilo zame tako žalostne Svete noči, kakor je bila tista, in da še nisem pretočil toliko solz kot tisti večer. Komaj proti jutru sem nekoliko zadremal. Naenkrat sem se zopet zbudil. Ali ni pozvonil zvonec? Čisto raz-; ločno sem ga slišal. Morda je treba zopet na spoved? — Grem pogledat — ne vidim nobene luči — vprašam — nobenega odgovora . . . Sanjalo se mi je bržčas. Bilo je ob tretji uri. Ko sem zjutraj dospel v zakristijo, povedal mi je cerkovnik brž: »Nocoj ob treh je umrla Vebilova Marica.« Ne verujem v strahove, verujem pa v spomin. In kakor vem, da zvonec ni zvonil, četudi se mi je zdelo, da je — tako sem trdno prepričan, da se je prišla poslovit od mene Marica, predno je splavala njena čista duša h kri-latcem v nebesa. Na prijatelje ne zidam več — postali so filistri — zato že v naprej vem, da bom na Sveti večer zopet sameval v sobici. Postavil si bom jaslice, prižgal svečke ter snel s stene sliko . . . Pa ne bom sam — spomin na Marico bo pri meni. In ker sva si bila v življenjiu tolika prijatelja, da se je prišla ob zadnji uri poslovit od mene — upam, da me tudi v nebesah ne bo pozabila ter bo prosila božje Dete za samotarja v nizki sdbici. Jasnuš Goleč: Tolovaj Krivec. Ako bi raziskali zia dobrih 50 let nazaj žalostno plat maše slovanske zgodovine — razne zločine in tolovejslva, bd 'našli, da ima malo dame vsak niaiš okraj kakega tolovaja, katerega je pripnoBti narod tekom desetletij oldtil z raznimi bajkami ter pravljicami. Roparjev, ki živijo pri nas v ljudiski govorici, nikakor ne smemo primerjati s hajduki in (komitfi balkanskih narodov, Iki tudffi živijo, dasi davno mrtvi, med našimi južnimi brati v ljudski povesti in narodni pesmi Naš slovenski narod ni ohranil v ustnem izročilu nobenega roparja, Iki 'je ljudi pobijal kot kak balkanski hajduk, empaik samo taike, ki so se slučajno skregani' z ro-lco pravice, znali skrival po več let pred oblastjo in živeli v vednem stilku z revnejšimi sloji. Slovenska Štaijerska ima dva hajduka, o katerih še danes govori staro in mlado in to sta: Guzaj in Krivec. Guziaja smo si natančneje ogledali latnsko leto za Božič, letos pa bomo pckramljali nekoliko o Krivcu. Ljudske govorice o Krivcu. Ako vprašaš danes kakega starega očanca in mamloo v konjiškem ter slovenjebdstriškem okraju, kdo in kaj je bil prosluli tolovaj Krivec, ti bosta odgovorila: No, Krivec je bil pravzaprav dober človek. Bogatinom je jemal: denar, vino in svinjsko meso in nato delil te zemeljske dobrote med take svoje znance ter prijatelje, katerim sta' bila pomanjkanje in revščina gosta zjutraj, opoldne in zvečer. Krivec je rad plačevali vino lan po večkrat zapil kar po, 40 goldinarjev. Ako je rajal s svojimi prijatelji na kredo, je pozneje vstikdar poravnal vse. Ker je bil lepo vitke postave ter zgledal bolj kot kak študent, se je ¡marsikateremu dekletu zasadil globoko v srce. Kot rua zunaj prikupijivega človeka ga je spravila ljudska govorica v stik ne samo z mladim ženskim spolom, ampak tudi s starejšimi mamicami itn baburami. Po celem slovenjebistriškem okraju je arjusmo in še roima danes naprej od ust do ust, kako je Krivec nekega jutra srečal na potu v Slov. Bistrico jakajočo žensko. Vprašal jo je: »Mati, zakaj pa ihtite?« Ženska se je na to vprašanje pošteno useknila, pogledala prijazno sočutnega neznanca in odgovorila: »Kako bi ne jokala, ko pa že hodlim tri dni okrog, da bi mi kdo posodil 100 rajniš, da otmem hišo in posest pred bobnom, a mi noče nikdo posoditi niti seksarja ne.« Krivec je segel v žep 4n stisnil revi stofcaflc s pripombo: »Shrani, obdrži in povej oni brezsrčni gospodi pri davkariji, da te je rešal pred maršem tza bobnom zloglasni Krivec!« Po teh besedah je Krivec izginil in ta ženska mu je pela slavo po celem slovenjebistrislkem okraju. Nekoč je šel Krivec proti Celju in srečal na' cesti sta-rikavo žensko. Pridružil se ji je, začela sta govoriti in med pogovorom je nanesla prilika tudi na Krivca. Krivec je vprašal bable: »Kaj vi mam ca mislite o Krivcu? Ali je ta nepridiprav íes tak izmeček človeštva^ kakor ga slikajo oblasti?« Bable se je korajžao odrezalo: »Kaj, Krivec da bi bil falot in razbojnik? On je dober človek, ker tam jem-¡ lje, kjer je preveč in nosi tjeikaj, kjer ni nič ali celo malo.« Ta odkritosrčna pohvala je Krivca tako vzradostila, da je podaril stairtki en iiimfar in rekel: »Tak je res Krivec in radi ! tega shranite, kar vam dam.« Na ravno isti poti se je zatem sestal z drugim ženšče-tom, (ki je nesio v Celje korbico jajc. Medsebojni prijazni pomenki so oba kramljajoča potnika dovedli v sdk s tedaj obče znanim tolovajem brivcem. Krivec je bil zopet radoveden, kako sodbo ima ta ženica o njem in jo je vprašal, kaj in kako misli o Krivcu. Plri tem vprašanju je babura | postala, pljunila ma tla in viknila: »Hudič naj odpelja tega ravberja v šajtrgi!« Krivec je prekinil razgovor o Krivcu in vprašal ženico, 'koliko hoče imeti za jajca. Kmalu sta si bila 'edina. Krivec je odštel denar, vzel (korbico in se zadri v ženšče: »Stoj, balba, na miru, če ne, te ubijem!« Sto-¡ pil je par korakov proč in nato zme'tal v babnico eno jajce za liugim. Končno je pognal v injo še prazno košaro s pripombo: »Da 'boš vedla, 'baba, to ii je napravil Krivec, a je j vse plačal!« iPriprosti narod je bil tedaj v slovenjebistrišOcem in konjiškem ekraju prepričan,da je Krivec kak oopemiik, ikai-teremu ne more do živega nobeden žandar. Narod je gledal v njem nekaj zvišanega, ker je danies govoril Krivec z ubogim trpinom !kot eleganten in radodaren gospod^ drui gič si' ga sireáal kot lovca, tretjič kot potepuha. Raiznih povesti o Krivčevi radodarnosti je med ljudstvom vse polno, a so ena drugi podobne in z vsaiko je v zvezi kaka ženska, ki Krivca ali hvali, aili pa tudi' graja in kot lopova proklinja. Kdo in kaj je bil Krivec v resnici? Krivec se je rodil leta 1851 v vasi Sojek, župnija Ke-belj pri Čadramu. Po domače so rekli pri Krivcu in to ime se je dlržalo Krivca do smrti in do danes, a pisal se je Jurij Obrovnik. Bil je sin revnejših kmetskih staršev. Ker je bilo pri hiši več otrok, je Jurij (loot že bolj odlrastel fant služil za konjskega hlapca. Iz onih let, (ko se je .potikal po službah, je znano, da je bil za hlapca pri Simonu Regoršek v Oplotnici. Baš tedaj je imel svojo ¡ljubico nekje pri Slov. Bistrici. Nekega večera se je enostavno vsedel na gospodarjevega konja in odjezdil ik ljubici1 v vas. Konja je pripeljal nazaj in le svoji izvoljenki je hotel dokazati, da je 'in ima nekaj. K vojakom so ga vzeli za cela tri leta in sicer je služil pri 20. lovskem bataljonu v Zagrebu. Pri vojakih se mu je očiv idno godilo dobro, ker je po treh odsluženih letih še ostal nadalje kot sluga pri majorju, poveljniku bataljona. V prostovoljni vojaški službi ga je zadržala ljubezen do majorje ve sobarice. Oba zaljubljenca bi se bila | rada poročila, a nista imela denarja. In ravno ljubezen je zavedla mladostnega Krivca, da je stegnil prvič Svoje pr-! ste po tuji lastnini. Skupno z izvoljenko sta pokradla pri ! majorju pnstane, uhane in še več raszne druge zlatnine in ; jo popihala na lepše. Kje in kako dolgo sta rajala ter ži-| vela na majorjeve Stroške, ni znano. Poročil se Krivec ni : s sobarico, ampak jo je po prijetno zapravljenem izkupičku za majorjevo zlatnino zapustil in se naenkrat loot samsko šifcan fant pojavil v svojem rojstnem kraju. Olkradeni major ga iz Zagreba na Kehelj ni preganjal policijskim po-. tom. Ko se je vrnil Krivec od vojakov domov, ni bilo slišati nič kaj slabega o njem. Krog leta 1876 ga je vojaška oblast pozvala na orožne vaje. Tega poziva se je Krivec | z osmrajeno vestjo ustrašil in ni ubogal, ker se je bal sre-j čanja z od njega okradenim majorjem. Radi prezira poziva ; na orožne vaje je začela vojaška oblast Krivca zasledovati : potom žandarmerije. Od tega časa se začenja Krivčeva tatinsko-.olovajska pot. Kot vojaški begunec ali dezerter, si Krivec ni mogel iz neprestane bojazni pred orožniki š poštenim in odkritim ročnim delom služiti kruha, se je pač zatekel v gozd in k tatvini. Sferaja je kradel po svoji ožji domovini: na Keblju, Prihovi, Oplotnici in po Konjicah, Jemal je tamkaj, kjer je biüo kaj dobiti in se ve samo pri bolj 'bogatih in premožnih. Pričakal je kje kakega, petič-nega kmeta, ki se je vračal z volovsicim izkupičkom in v! alkoholnih rožcah iz sejma proti domu in mu med pret-njo s smrtjo ugrabil denar. Drugič je zopet vlomil v kako vinsko klet in odnesel po par veder vina. Vinska kaplja1 najboljše diši in nekaj izda po obilno zavžitem prekajenem mesu in radi tega mu je bil poleg vinske tatvine najljubši vlom v shrambe za svinjsko meso. Da ga ne bi' roka pra-j vice prehitro vtaknila v samotno kletko ječe, si je hitro po-: iskal dobre prijatelje. Bajtarjem in viničarjem je nosil de-* nar, polne bokale vina in cele svinjske gnjati. Revnejši ljudje 'so ga radi tega vzljubili in od teh se mu nii bilo tre-' ba bati nobenega izdajstva. Radi ropov in tatvin se je začela (kmalu zanj zanimati | žandarmerija in ga zasledovati. A Krivec je bil previden ! ter pretkan in se je znal izmuzniti iz vsake žandarske zanj-ke in (baš radi tega, ker je leta in leta bril norce iz orož-' I nikov, je postal nekak junak med priprosto revnim ljudstvom. Za Krivčevib časov so imeli žatidarji dolge, svitlie in daleč vidne bajonete ma puškah, za klobukom košata petelinova peresa. Krivec je prinesel od vojakov najbrž majorjev daljnogled in ž njim v roki stopal vsako jutro r»a kak daleč razgledni hrib, ali pa splezal na kako prav visoko drevo, odkoder je ogle da val ter opazoval okolico potom daljnogleda od zgodaj zjutraj do kake 10. ure dopoldne. V tem času so se navadno razlezli oplotnišld, konjiški in slovenjebistriški žandarji po patruljah, že od daleč 'je vide lesketajoči se bajonet in je potem 'krenil za tisti dan ravne v nasprotno smer, v katero so jo maihali za njim orožniki. Že skmja sem omenil, dia Krivec na zunaj ni zgleda) kot kalk robusten in orjaški ropar, ampak je bil študentov-sko viuke, lepe in na zunaj prikupijive postave in prav nič sumljivega obnašanja. Povrh se je še rad čedno in ^ziič-no oblačil in celo večkrat na dan je menjal svojo obleko. Obleko je shranjeval prit raznih svojih prijateljih. Danes so pravili ljudje orožnikom, je bil Krivec v naši vasi kot no-bel gospod, zopet drugje 'kot lovec s puško na rami tretjemu se je dal spoznati v obleki potepuha itd. In nekaka Krivčeva strast je bila, da je na najbolj prefrigan način zvabljal na led zasledujoče ga orožnike. Bogzina kolikokrat je popival z mladimi žandarji v Slov. Bistrici in Konjicah. Pni odhodu jim je vedlno pustil kak znak, da so pili KriV-čevo vino. Vsi starejši ljudje, ki so Krivca poznali, pripovedujejo, da je bil mojster pri pobegu skozi okno Kolikokrat je rajal v krogu svojih dragih v kaki ssmotni krčmi in je nenadoma stopil žandar v sobo. Kot blisk je bil skozi okno in če tudi, je bilo treba skočiti po več metrov globoko. Spal je po zimi pri svojih prijateljih, ali pa po raznih podružnih cerkvah, po letu se je držal najrajš. gozda. Bog zna kolikokrat so ga videli čadramčani, kako je zjutraj stopal od podružnice sv. Barbare, kjer je v cerkvi prebil noč. Ravno pri sv. Barbari je pod kamenito ploščo pred zakristijo shranjeval denar in sta nekoč mežnarjeva sina, Jci sta pasla krog cerkve živino, slučajno potegnila izpod plošče 30 goldinarjev. Od1 tedaj je prestavil svojo denarnic blagajno od sv. Barbare nekam drugam. Kot vsak mlajši tolovaj, je bil tudi Krivec poleg denarja, vina ter prekajenega mesa veLik ljubitelj nežnega ženskega spola. Imel je več in na, raznih krajih slepo mu udanih ljubic, ki pa niso znale ena za dhigo, ker sicer bi se bilo Krivcu godilo slabo. Prevarana ženska ljubav je grozno maščevalna. Krivec je uganjal tolovajsko tatinski posel nezasačen par let. Koneono so ga pa le prijeli orožniki, bil ^e obsojen na nekaj let težke ječe. Kazen je prestol v graški kaznimi Karlau. Komaj ko so ga izpustili iz kaznilnice, že se je lotil tolovajskega posla, a tokrat ne več sam, ampak v družbi z nekim sorojakom 'Matijem Peiko. Matija Perko 'je bil sin svoječasne Krivčeve ljubice Očko iz občine Okoško. Ravno ko je prišel Krivec iz KaT-lave v Gradec, je srečal na ulici Perka, 'ki je tedaj služil pri graških dragoncih. Krivec je svojega starega znanca koj pri prvem srečanju nagovoril, da je pobegnil od' vojakov in se pridružil njemu. Združen s Perkom je prestavil Krivec svoj tolovajski delokrog iz bistriškega in konjiškega okraja ob hrvaško mejo v (kraje od Rogatca dO Brežic. V teb krajih, ki niso bili njegova- ožja domovina, Krivec s svojim kompanjo-riam Perkom napram strankam ni nastopal tako obzirno, kakor v svojem rojstnem kraju. Tukaj je kradel in ropal, kar mu je prišlo pod razbojniško roko in ni delal veliko izbire med imovitimi ter revnimi, ker ravno v teb krajih je največ revežev in presneto malo bogatinov. V obsotel-skih krajih sta postada Krivec ter Perico pravcati strah in trepet za vse, ki so se bili komaj nekoliko oddahnili Od Guzajevih tolovajstev. Orožr ik: so sicer noč in dan stikali za roparjema, a sta jim vsikdar ušla, če tudi šele v zadnjem trenutku Pri- Podčetrtku je ruekoč tedanji orožnik, ki je leta 1880 ustrelil na Košarici Guzaja — Grizold, streljal v mraku za Krivcem, a ga ni pogodil Imeni Krivec in Peiko sta bili ob Sotli paT let ravno tako strah vzbujajoči, kot svoj čas ime Guzaj. Ko so pa postala tla radi nevolje ljudstva obema roparjema ob Sotli prevroča, sta se preselila nazaj v svojo ožjo domovino in se preživljala tukaj na ropar sfco-totinski način, dokler ni padel v roke pravice 'lcot prvi Perko. Tolovaja sta se najrajši zatekla k bajtarju Tomazlu v Razkovcu pri- Prihovi. Tukalj ju je zalotil orožnik Gorjup. Krivec je utekel po svoji preizkušeni navadi skozi ofcno, manj urni Perko se je postavil žandarju v bran s samokresom. Ustrelil je celo v Got pa, a krogla ga je na srečo samo malenkoStmo oplazila po glavi. Orožnik je nato Per-kota padkrat zabodel z bajonetom, prišlo je med obema do ročne borbe, v kateri je bil zmagovalec orožnik. Gar-jupu je pomagal Perkota ukleniti posestnik Bezenik iz Ra2 kovca in ma ta način je zgubil Krivec svojega večletnega kampanjo na. Po Pertkovi aretaciji je Krivec zapustil Čadram tet Prihovo in kradel po, okolici Slov. Bistrice, Poiskave in Pragerskega. Krivec je imel na Zgornji Poteka v i prijatelja, h kateremu je pogostokrat zahajal, itn ta njegov zaupnik je bil po poklicu čevljar. Tolovaj si je pustil pri/ njem večkrat delati nove čevlje in tudi stare mu je pogostonva popravil. In baš ta zgornjepolskavski smolar in dretar je izdal Krivca in njemu kot bivšemu prijatelju in zaupniku je ropar obljubil pri aretaciji maščevanje na smrt. Krivčeva druga in zadnja aretacija. Kako in na kak način je prišel Krivec v pest pravice, naj pove cenjenim čitateljem »Slovenski Gospodar«, ki je beležil o Krivčevi aretaciji leta 1894 kot obširen dopis iz Prihove dobesedno to-le: »Dne 9. februarja mi je pravil nekdo (»Gospodarjevemu« dopisniku namreč): Sedaj se ni treba več bati Krivca Vprašam: Zakaj ne? — Vlo-vili so ga in prignali v Konjice k sodnijL Ljudje so se kar •trli za njim k sodniji, nekateri so ga celo poznali. Sodrujo so zaprli in niso pustili ljudi noter. Maž nadaljuje: Jai sem se hotel popolnoma prepričati in vprašal moža, ki je iz Zgornje Poiskave, in ta mi je pripovedoval tako-le: Na Zgornji Polsikavi so ga dóbili pri nekem čevljarju, h kateremu je Krivec zahajal, da mu je obuvalo popravljal. Zadnjič pa mu je čevlje šival Predno je čevlje zgotovB, bil je tako pošten, da je naznanil žandar jem, kedaj bode Krivec prišel po nje. Tisti dan so prišli žandarji le Čevljarju patrulirat, toda Krivca ni bile po čevlje. Dva žandarja pa sta baje stala tri dini in noči v hiši, vsak na eni strani vrat. Tretji večer je prišel Krivec in rahlo potrkal na vrata. Čevljar mu je odprl in Iko je Krivec vstopil v sobo, popadla sta ga žandarja vsak za eno roko in ga držala tako dolgo, da je čevljar nažgal luč in potem sta ga uklenila in odpeljala v Maribor. Od tod so ga drugi dan trije žan-darji pripeljali v Konjice. Eden žandar je šel pred njim, dva pa za njim. Tega ptiča so dolgo lovili. Doma je v Ugovcih ^kar pa ni res!), čadramske župnije, in klatil se je največ po Keblju, Cadramiu, po Prihovi in še bližnjih župnijah, k|er je imel povsod dovolj zaveznikov, kateri so ga skrivali Ti zavezniki so bolj ubogi ljudje in jim je »šenlkaval« denar in še menda prinesel kako pečenko in še ¡kaj več, in to je bilo dovolj tem, da so ga jemali pod streho teT ga skrivali Tudi je neki zahajal v Konjice in kjer je pil, dial je ped čašo podpis: Tu je bil danes Kri-« vec. Oblačil se je vsak čas drugače. Zdaj kot gospodi. sedaj (kot krnet in spet zdaj kot keik capin., dia ga nismo mogli spoznati. Ko so ga v teh krajih žandarji pridno zasledovali, skrival se jim je po lesu. Kedar pa je bilo nevarno, šel je na Dunaj, ali pa v kako drugo mesto. Njegovih tovarišev so lepo število že polovili Zdaj bo menda mir. Ljudstvo govori: Ko ga le gosposka ne bi več izpustila na svetlo, ampak da bi ga dala ne v posojilnico, ampak v posilnico, ker je nevaren človek družbi, posebno nevaren bi pa bil tistemu čevljarju za življenje, ki ga je izdal. Krivec je tat in roper, ker je marsikomu pretil že s smrtjo, če mu ni dal denarja. Tako pripovedujejo, da je stoTil z nekim Pohoroem» ki je prodal vole. V sobi je terjal od njega in žene denar in kazal nož, samokres itd. Zdaj, ko so ga dobili, imel je pri sebi dva revolverja in (neki samo en novčič.« Tako poroča o Krivoevi aretaciji »Slovenski Gospodar« iz leta 1894. Krivčeva obsodba in smrt. Krivca so prepeljali iz zaporov v Konjicah v Celje, kjer je bilo tedaj okrožno sodišče. Po končanih preiskovalnih poizvedbah je prišel pred poroto. Pri porotni razpravi je tajil svoje zločine i« mu po večini vseh očitkov niso mogli dokazati, ker je med tem časom njegov tovariš Perko v ječi umrl, njegovi somišljeniki in prijatelji iz slo-venjebistriškega in konjiškega dkraja so ga po možnosti ščitili in zagovarjali po največ iz bojazni pred morebitnim maščevanjem. Ko je nastopil kot ena glavnih prič proti njemu zgornjepolslcavski čevljar, ki ga je kot bivši zaupnik izdal, je Krivec škripal iz zobmi in mu zabrusil pred sodlnim dvorom v obraz: »Počakaj hudič, če se bova še srečala v življenju, ti bom živemu potegnil kožo z glave.« Pretežne večine očitanih tatvin in ropov mu niso mogli dokazati in radi pomanjikanja dokazov so mu prisodili samo 9 let poostrene ječe. k Celja so ga vtaknili v mariborsko moško kaznilnico. Kot mariborski 'kaznjenec se je obnašal mirno, delal, bil pokoren, a kadar se je spomnil na zigornjepolskavskega čevljarja, je vedno stisnil pesti, zašlortal z zobmi in rekel: »Prokileti šoštar, ta še bo občutil, kalko se vleče s človešike žive glave koža, ako pridem še enkrat na svobodo.« Ko je presedel štiri leta ječe, je leta 1898 neprestano noč in dan mislil in tuhtal samo na to, kako bi ušel n kaznilnice le za par dni in to radi tega, da bi se na prav živinski način ossvetil izdajalcu. Posrečilo se mu je v letu 1898, da je v noči, ker je bil sicer na dobrem glasu kot pokoren kaznjenec, pobegnil iz zaporov in utekel na kaz-anilnisiko dvorišče. Iz dvorišča ni mogel preko zida, ker je bila nočna straža preveč pozorna V strahu pred stražo je splezal po žlebu za odvod deževnice na streho in od tam-ikaj je nameraval pobegniti v jutranjih urah. V trenutku, ko je z nadčloveškim naporom priplezal na streho, ga je zapazil stražnik, ga pozval na »Stoj!«, a tloer se je poitulcnil in ni odzval pozivu, je stražnik ustrelil in ga zadel — smrtno. Na smrt zadet se je sko talil na tla in obležal mrtev v mlakuži krvi — v obraziu z besnimi potezami človeka, ki ni mogel izvršiti zaprisežene osvete, ki bi bila uresničena, prvi in zadnji uboj človeka v Krivčevem toliko let trajajočem tolovajsko-tatirtskem življenju . . . Ob koncu še pripomnim, da je Krivec večkrat v življenju v družbi svojih prijateljev in zaščitnikov povdarjal, da je bil skozi dobo nekaj let prijatelj zloglasnega tolovaja Guizaja. Guzaj se je večkrat, nko so mu postala tla v •njegovi domovini v Št. Jurju ob j. žeL in na Košarici prevroča, vozil iz Maribora v Gradec in na Dunaj. Hodil je iz 5t Jirrja peš do Maribora in na teh pohodih se je baje sestajal ve-čkrat s Krivcem. Kebeljska župnija sv. Trije Kralji hna namreč nekako krčmo, kateri pravijo še danes cerkvena kuhinja. Ta cerkven» kuhinja je bila za Guzaj-Krivčevih časov zapuščena •in je bilo na rnjeni notranji steni do predkratkega prenov-Ijenja na debelo s svinčnikom zapisano: »Tulkaj sta si kuhala južino Guzaj in Krivec.« Ali sta ravnokar omenjeno beležko zaupala steni res ta dva tolovaja, ne ve nikdo. Pisec teh vrst ne verjame, da bi se bila Guzaj in Krivec sploh poznala, ker je bil Guzaj ustreljen leta 1880 in njegovo roparsko delovanje trajalo (komaj dve dobri leti Tak je bil torej prosluli Krivec — Jurij Obrovnilc, ki ni ■nikogar ubil, pač pa hajdukoval s tatvino ter ropi in je «mrl kot po večini vsak hajduk radi s kroglo preprečenega — zverinskega pohlepa po maščevanju nad izdajalcem. , Januš Goleč. Škof-račja fajca-paprika. (Mladostni spomini.) Kot dijak osmosolec sem prelistaval farno kroniko ffojstne župnije Sv. Miklavža na Polju. V kroniki sem naletel na s svinčnikom popisan listič, na katerem so bile zabeležene tri besede: Škof — račja jajca — paprika. V mladostni radovednosti sem vprašal tedanjega našega g. župnika Martina Kragl, kaj da pomenijo te, zame zagonetne in nerazumljive besede. G. župnik se je pri mojem vprašanju zadovoljno nasmehnil, potegnil iz žepa tobačnico, pokljulil po njej s kazalcem in sredincem, smuknil v nosnici s pošteno porcijo šnofanca, se vsedel tik mene in mu zaupal tole dogodbico: Škof. Na Medvedovem selu pri Mestinju je pred leti žup-nikoval rajni g. župnik Šparhakl. Gospod je bil dobesedno vzeto, posebnež v vsakem oziru. Med nebroj drugimi posebnostmi sta bili tudi te, da je nosil v levem ušesu tedaj za izobražene moške neobičajni »ringelc«, imel je pa tudi zanj dobičkanosno razvado, da ni dvajsetkrat na leto opoidne obedoval doma, ampak pri svojih sosednih stanovskih tovariših na: Slatini, v Šmarju, pri Sv. Petru pod Sv. gorami, na Bizeljskem, v Pišecah in pri Sv. Miklavžu na Polju. Kot bi ga pognala neka nevidna moč iz megel, se je g. Šparhakl pojavljal v že omenjenih župniščih tako krog pol dvanajste ure pred-poldne in gospodje so že vedeli, da se je za taisti daa kar sam povabil na obed. Nobeden od tovarišev mu ni zameril te razvade, ker g. stari Šparhakl je sam rad bril norce iz drugih, raznašal novice; na drugi strani pa ni prav nič zameril, ako ga je kdo od tovarišev pošteno potegnil. Kratko in malo: g. Šparhakl je bil priljubljen tudi kot posili gost. Kljub skoro dnevnemu ciganskemu življenju si je g. Šparhakl prihranil toliko, da si je kupil v Pišecah lep in dokaj roden vinograd, 'ta vinograd je postal zanj nekak paradiž, katerega je obiskal in pregledal po par-krat na mesec. Pot od Medvedovega sela do Pišec je presneto dolga in je bila tudi za Šparhaklove starostne noge — predolga. Gospod si je nabavil radi te preveč mučne pešpoti navaden kmetski koleselj in kupil kobilše, ki ga je zval za — luciko. Voziček in kobilca z opremo vred mu nista bila vredna sto rajniš. Koleslja ni nikdar pustil umiti ali namazati, kobilca je bila suhljata, da jej je lahko gospod, ako se je oglasil zvon k molitvi, obesil j klobuk na telo, kamor je hotel, oprema je bila vsa zvezana z motvozi. G. Šparhakl je imel na svojih izletih razne nezgode in neprlike pri: vozu, kobilci in opremi, a je vso to nevoljo vsikdar srečno premagal s svojo občudovanja vredno potrpežljivostjo. Pred leti in leti je škripal g. Šparhakl spomladansko nedeljo popoldne na svojem vozičku od Medvedovega sela proti Pišecam. Na tem potovanju se mu je ravno pri križu ob cesti pred vasjo Sedlarjevo nekaj utrgalo pri konjski opremi. Stopil je z voza in skušal /.vezati utrgane dele. Pri tem zavezavanju so mu priskočili na pomoč Sedlarci, ki sr> tamkaj na gmajni za križem pasli živino. Gospodu je dopadla ta postrežljivost Sedlar-cev, prepustil jim je med izreki tople zahvale popravljalni posel in se ozrl okrog po tej že teda j slavno znani sedlarski gmajni. Gmajna za križem pred Sedlarjevem je po obsegu prav neznatna, a vsako spomladansko in poletno nedeljo natrpano polna razne živine in vseh Sedlarcev obojega spola od župana ter odbornikov do zadnjega srajčnika. Šparhaklu je bil ta pogled na na gmajni zbrano sedlarsko občinstvo nekaj posebnega---- Birma je bila baš tiste dni v kozjanski dekaniji in radi tega je vprašal zbrane Sedlaree: »Ali mar škofa čakate, da vas je toliko krog križa?« Pokojna Bašova Urša, ki se je tiščala v svoji radovednosti g. župnika, je na gospodovo vprašanje klon-snila z jezikom in menila: »G. fajmošter, ali se peljejo škof koj za Vami?« Šparhakl je pokimal kot odgovor na to vprašanje, Urša je odbrzela med zbrano sedlarsko občinstvo, Sedlarci so bili dogotovili popravilo pri konjski opremi, župnik seje med zahvalo usedel na voz, koleselj je zacvilil in šlo je naprej---danes enkrat in — jutri enkrat. Lucika je stopicala počasi, Šparhakl se je ozrl na vozu in videl, kako klečijo vsi Sedlarci tik ceste na gmajni---Takoj je uganil: škofa čakajo in radi tega so pokleknili---Klečali so prav vsi od največjega Sedlarca, rajnega Matičkovega soldata do Ba-šovega roriča, ki je baš tedaj jedva skobacal od vseh štirih na obe nogi. G. župnik si je mislil: pomogli so mi ti ljudje iz nezgode, jaz pa sem jih potegnil s škofovim prihodom, a naj le klečijo nekaj časa na gmajni krog križa, saj v cerkvi tega itak ne storijo! Šparhakl je cvilil s svojim vozičkom skozi Sedlarjevo, se vedno oziral nazaj na pobožno klečeče Sedlaree in se zadovoljno smehljal sam pri sebi, ker se mu je enkrat en dovlip posrečil na hitro roko in za Sedlaree — v dušnem oziru na Zaslužno plat. Šparhakl je prievilil na svojem bagerlnu že skoro do Št. Petra, ko se je kot prvi med klečečimi Sedlarci dvignil rajni Matičakov soldat z opazko: »Vsi vraži, vrag mu naj pušča krf, far nas je potegnil, saj škofa ni in ne bo od nikoder.« Sedlarci so vstali, si odrgnili od pobožnega klečanja utrujena kolena in nato se je usula iz ust vseh toča psovk na starega gospoda, ki je pomoč v nezgodi poplačal s tako nehvaležnostjo. Moške Sedlaree je kmalu pomiril Matičakov soldat, ker jim je nekaj pravil o: bomo mu že vrnili; a ženske so pa regija le v upravičeni nevolji dolgo, saj so v molku klečale in zastonj čakale na škofov žegen blizu eno celo uro. Račja jajca. če se je odpeljal g. Šparhakl v nedeljo popoldne v Pišece, potem se je vračal proti domu kot muzikant z gostije šele v petek. Po ravnokar opisanem klečanju Sedlarcev na gmajni za križem se je pojavil g. Šparhakl z vozičkom in luviko v petek krog poldne pri našem poljskem g. župniku ravno ob času, ko se je ta spravljal k obedu. Prihod tovariša ga ni iznenadil, naročil je še en krožnik in g. Šparhakl je med tem stiščal svoje kobilše pod kozolec in mu vrgel nekaj krme. Gospoda sta se pozdravila, sedla za mizo, Šparhakl se je pošteno useknil v veliko modrikasto ruto in rekel: »Veš ti Martin, danes nisem bil za opoldne namenjen k tebi, ampak sem hotel kositi pri bizeljskem Pavlicu. Pridem v farovž, pa me je fajmošter grdo pogledal, še stola mi ni ponudil in prvič sem odšel iz bi,oljskega župnišča brez kozarca vina. V kuhinji sem vprašal sestro, zakaj je gospod tako prokleto slabe volje. Kuharca mi je odgovorila, da se mu je zjutraj obesil lisjak, ki mu je bil ljubši nego celo Bizeljsko. Saj veš, da je Pavlic pred leti kupil majhnega lisjaka. Tega je pozneje priklenil na verigo in to pritrdil na dolg »drot«. Lisjak se je lahko popeljal po tem drotu kakih 50 metrov na dolgo. Saj veš, Pavlic je dobra duša, a od nekdaj ne more trpeti, da bi mu namreč kdo zobal grozd je. Piti da rad, kolikor kdor hoče in nese, a grozdne jagode ni dobil iz njegovih rok še nikdo. Domače, farovške kure so mu hodile v jesen zobat grozdje, streljal je za njimi in skozi par let je uporabljal lisjaka, da mu je preganjal kure iz vinograda. Bogzna koliko kur je ta lisičja nxrcina podavil, a župniku je bila ta gonja za lastnimi kurami največje veselje. Včeraj, tako enkrat zvečer je skočil lisjak preko brajd za kuro, veriga se mu je zamotala krog kolca in zver se je obesila sama--— Danes zjutraj ga je našel župnik trdo mrzlega in sedaj je bedak žalosten radi lisičje smrtne nesreče---Vidiš, Martin, radi smrtno ponesrečenega bizeljskega lisjaka sem danes pri tebi in hvala Bogu.« Tako je končal g. Šparhakl povest o rajnem bizeljskem lisjaku, g. Kragl se je zadovoljno muzal, gospoda sta jedla in po bedu sta petkov fižol tudi zalivala. Pri kupici gostoljubno ponujenega vina je bil Šparhakl vedno dobre volje in je rad katero povedal. Med drugim je prišel tudi na čakanje Sedlarcev na škofa in dražil g. Martina, kako lahkoverne farane da ima. G. Martin je poslušal zgodbo o klečanju Sedlarcev na gmajni, a se ni nič smejal, ampak vprašal tovariša: »Kaj zlodja pa imaš v oni vrečici tik stola?« G. Šparhakl si je obrnil z desnico zlati ringelc v levem ušesu in odgovoril: »Tine, ko sem se peljal iz bizeljskega farovža proti Sušici, sem ugledal na Blažinčičevem dvorišču tako salaboisko lepe race. Prosil sem Blažinčičko, ah bi mi ne mogla prodati 8 jajc, da bi si opomogel tudi jaz do tako krasnih rac. Saj veš, mlade račke--saprment, to ti je nekaj za po grlu--in račke rade plavajo-- No, pa Blažinčička mi je prodala 8 jajc in sem jih zvezal ter spravil v tale žakeljček, ki ga imam za luckm oves. Veš Tine, ako se mi bodo race po sreči zvalile, te bom povabil na račke--Vina bom tudi kupil, nič me ne glej tako neverjetno.« G. Kragl je pošnofal, ponudil tovarišu, ki je tudi Vzel, a tako kihnil, da je z nogo tlesnil ob tla in bi bil skoro zadel ob vrečo z dragocenimi račjimi jajci. G. Šparhakl se je ustrašil, ali se ni morda pripetila kaka nesreča, g. Kragl pa je vstal, pograbil vrečo in menil: »V kuhinjo bom dal spraviti vrečico do tvojega odhoda, med potjo grem še po ta boljšega in ti lahko sedaj mirno šnofaš in kihaš.« G. Martin je odšel v kuhinjo in klet, dolgo ga ni bilo nazaj. G. Šparhakl je med tem časom koval načrte, kako in s kom bo pustil valiti račja jajca in kako bo vendar enkrat v svojem ciganskem življenju enemu najljubših svojih prijateljev — g. Martinu postregel z mladimi — lastnimi račkami. G. Martin je res prinesel ta boljšega, prijatelja sta trčila na lastno zdravje in svidenje pri Šparhaklovih racah, pila, šnofala in se zibala v pomenkih, v katerih je imel vodilno besedo g. Šparhakl, ki je veliko okrog hodil, marsikaj zvedel in še več rad povedal. Tako proti mraku se je tudi gostobesedni Šparhakl spomnil, da se bliža petkov večer in da je za danes dovolj dobrot iz Martinovih rok zanj in za luciko. Poslovil se je, se odpravil na pot in g. Martin mu je še lastnoročno posadil tik k njemu vrečico z račjimi jajci, šparhakl je mimo cvilil na bagerhi skozi Sedlarjevo, Sedlarci so ga celo spoštljivo pozdravljali, bil je prepričan, da mu šale s škofovim prihodom in s k Ječanjem na gmajni za križem niso niti najmanj zamerili. Iz takratne pišečke rajže se je vrnil g. Špartiakl na Medvedovo selo prav zadovoljne volje glede duše in že-loaca. Paprika. Za tem ni bilo g. šparhakla dolgo k Sv. Miklavžu na Polje. Minuli so dobri trije meseci, predno je izpred farovškega hleva g. Martinu krog poldneva udaril na uho Šparhaklov: »Vo — vo — — luci — — saj boš dobila jesti, kolikor ti bo ljubo.« Medvedoselski župnik je spregel in prišel pozdravit g. Martina, ki je že pripravil za blagega mu tovariša krožnik in kozarec. Gospoda sta si segla prav prisrčno v roke in g. Martin je bil smehljajočega mnenja, kedaj neki bo' povabil g. šparhakl njega na obljubi jene mlade račke---šparhakl si je obrnil ringelc z desnico v levem ušesu, tlesnil z nogo ob tla in odgovoril s pov-zdignjenim glasom: »Tine, dve koklji sta mi poginili na onrh Blažin-činčinih račjih jajcah, a zvalilo se ni nič. Sem ob jajca in dve celi kokoši.« G. Martin je med pritajenim smehljanjem na dolgo potegnjeno pošnofal, gospoda sta sedla k pogrnjeni mizi in Kragl je še vprašal: »Glej, prijatelj, ker si prišel ti, je Lucija prilila še emo šeflo vode k juhi za te in predno bo ta voda z juho aavrela, pa mi lahko zaupaš zgodbico z bizeljskimi račjimi jajci.« G. Šparhakl si je obrnil ringelc in začel: »Veš Tine, drugi dan ko sem — — no, to je bilo v soboto — — sem šel lastnoročno kupit kokljo k sosedu, da bi mi zvalila ta jajca. Kokljo sem sam nasadil, sedela je pridno, še saia sem jo podil na sprehod in v roso, a veš kaj, poginila mi je na gnezdu---No, po kokljini smrti sem preiskal vsa jajca, ali ni mogoče katero že žlopotek. V nobenem jajcu ni klopotalo, bila so trdosvcža, kakor bi bila ravnokar znešena. Mislil sem: koklja je bila stara, dobila je premalo hrane in vode--110, no pa je pač poginila--no, 110, ob moj Bog. Kupil sem pri sosedu koj drugo kokljo, ta pa ^prva ni hotela sedeti. Veš, kaj sem napravil. Zlodeju sem ulil v kljun par kapljic žganja, sedla je na jajca, šalila z odprtim Sljunom v zrak nekaj ur, nato pa pila vodo in šla zopet na gnezdo. Zdravljenje za sedenje z žganjem sem sam lastnoročno ponavljal vsak dan, če sem bil doma, a čez nekaj tednov sem našel tudi to kokljo poginjeno na gnezdu---Preiskal sem jajca, prav nič niso klopotala, a vendar sem si mislil: tretje koklje ne boš žrtvoval za izvalitev teh zacopranih bizeljskih jajc. Pa ti povem, Tine — vzel sem eno račje jajce z gnezda, ga pognal ob steno, a misliš, da se je razlilo po zidu kot kak žlopotek---O, ne in ne--Padlo ti je trdo kot kamen ob steno, se razbilo--■ pogledal sem in jajčji beljak in rumenjak sta bila trdo strnjena kot pri trdo kuhanem jajcu. Kakoršno je bilo prvo jajce, takoršna so bila v^a. Jaz si pač to razlagam tako, da je bila že prva koklja preveč mastna po Trebuhu in ta mast je proizvajala pri večdnevnem neprestanem sedenju tolikanj toplote na podložena jajca, da sta se trdo sLrnila rumenjak 111 beljak in kal življenja v jajcu je umrla---Vidiš, pa ob dve koklji ,n ob 8 račjih jajc spm pri celi komediji in še tebe ne morem povabiti na račjo pojedino--- Rečem ti pa, da enkrat sem se res sam brigal za izvalitev rac, a se ne bom nikdar več človek ima s tem pernatim vragom samo jezo in še škodo — — —« Med pripovedovanjem g. Šparhakla je g. Martin neprestano šnofal, po sili kihal in se pritajeno muzal "prijateljevi povesti o nezgodi z osmimi račjimi jajci in dvema kokljama. Po tej račji storiji sta gospoda obedovala in pila in pri odhodu je pripomnil g. Martin, da se bo peljal s Šparhaklom do Prelazkega, kjer bi rad obiskal neko bolno ženko. Gospoda sta sedla na bagerl, lucika je kljusasto Potegnila in šlo je počasi--danes enkrat--jutri --enkrat--proti Sedlarjevem. V Sedlarjevem je bil g. Ivragl resnega mnenja, ia cii bilo dobro, ako bi se oglasila v krčmi pri Jugovem £ajcu na kacega pol litra. Šparhakl se ni pustil nikdar dvakrat vabiti ako je šlo za prosto pijačo in radi tega je uravnal voziček in luciko proti »Zajcu«. Gospoda sta orvotno nameravala kar na vozu popiti par kupic in lato nadaljevati pot, a so muhe luciko tako občutno mrcvarile, da je brcnila, cuknila in g. šparhaklu je od-etel kozarec izpred že odprtih ust na trato in se je k areSi samo izlil. Radi mirnega pitja sta se gospoda dvig- nila z voza in stopila v sobo. Šparhaklu se je razvezal jefrik. Za prvim pol litrom je priromal še drugi---- Poleg voza zunaj so se že bili zbrali sami odlični Sed-larci. Matičakov soldat je bil še celo tolikanj ljubezniv, da je občuval luciko pred grizečimi muhami s tem, da jo je spregel in privezal pod pojato. Pri pogledu na to nepričakovano potrpežljivost je bil tudi Šparhakl uver-jen, da so Sedlarci dobre duše in prav v dno srca mu je bilo žal, ker jih je pred meseci potegnil na gmajni tako presneto nehvaležno. Tovariša v krčmi sta se divila nad dobrosrčnostjo priprostega naroda; Sedlarci so se kot konjski poznavalci sukali krog lucike in jej pregledovali zobe, kopita itd. Krčmar je hotel gospodoma postreči še s tretjim pollitrom, a g. Kragl je silil resno na o< Lod. Oba sta ostavila krčmo. Jugov zaje jim je celo ceho med pokloni spregledal, Sedlarci so zaprezovali luciko in vabili gospoda na voz. Že pri zaprezanju je bila sicer po konjedersko mirna lucika poskočna, no, so jo pač zbadale muhe---Šparhakl je prijel za vajeti, lucika se je pognala v skok in — — dr--dr --cvik--cv 'c--je oddrčal bagerl z gospodoma tal:o naglo z dvorišča kot še nikdar ne. Na cesti je lucika dvignila rep kvišku, iz traba je spremenila dir v galop--gospoda sta se na vozu začudila--- Šparhakl je bil sam pri sebi prepričan, da je luckin inenda tokratni prvi galop v življenju užgala sedlarska gostoljubnost ¡in postrežljivost. Lucika je galopirala naprej--Šparhakel je nategnil vajeti in začel v skrbi za žival klicati: na, na, luci--vo--vo--- Vse prigovarjanje ni zaleglo nič, kočijaž je nategnil močneje vajeti, da bi umiril žival in — rsk — že menda stokrat pokrpana leva vajka se je utrgala, desno je stisnila lucika pod rep--in sedaj je šlo po cesti, da je celo sicer hladnokrvni g. Kragl pobledel kot stena. Lucika je galopirala kot bi vozila Elijev goreči in plam-teči voz, mahala z repom kot lucifer, ga zopet stisnila ---Šparhakl je spustil še desno vajko in se začel dreti s polnega grla .--vo--vo--luca — Jezus Marija--- vo!« Obcestne vrbe so švigale mimo vozečih gospodov kot pri brzečem vlaku, žival je drvela kot znorela, k sreči je cesta iz Sedlarjevega do Prelazkega ravna. G. Kragl je bil precej miren, ker je bil uver-jen, da bo mrše v bregu nad Prelazkem postalo in tedaj bosta pač Lahko pogledala in ugotovila, kak zlodej da je pognal staro mrho v najbolj nagli — da podivjani galop. G. Kragl ni utegnil na dolgo razmišljati o vragu, ki je obsedel kobilše, že se je slišal rezek--trk-- bunk---Kragl je odfrknil z voza na levo-- Šparhakl na desno---Gost cestni prah je zakolo- baril na kvišku kot bi urezali ob cesto dve težki granati ---Gospoda sta priletela vsak na trda tla, voziček je obstal, štrange so se potrgale--lucika je še vedno skušala vleči naprej in mahala z repom po zraku ---Ljudje so hiteli pri pogledu na nezgodo z njiv na odpomoč---Krepke moške roke so zgrabile podivjano mrše--ženske so skušale dvigniti oba ponesrečenca --- Preko ceste pri kovačnici v Prelazkem je stal z gnojem natovorjen voz, vendar tako, da bi se mu biio prav lahko ogniti, ako bi bil imel g. Šparhakl vajeti v rokah. Brez vajeti se je podivjana luca pri izogibu tolikanj zmotila, da je zadel drveči koleselj z vso močjo s koncem osi zadnjega kolesa ob os gnojnega voza. Siloviti suiiek je dvignil oba gospoda s sedežev, koleselj se je zvii štrange so odrekle in tudi lucika je morala postati__ Ponesrečenca sta se po srečno prebitih prvih trenutkih na trdih cestnih tleh tolikanj zavedla, da^sta se začela otipavati, ali še imata cele kosti, ženske so ju dvignile, stala sta---G. Kragl je imel samo preeeg raztrgane hlače, g. Šparhakl pa si je pri padcu opraska": roke--- Kmetje so z vsemi močmi komaj krotili kobilše, ki je hotelo po vsej sili naprej in držalo rep po koncu-- G. šparhakl je prvi spregovoril: »Kateri peklenščak m? je danes obsedel mrbo?« Prihitel je na mesto nesreče še preliški kovač, spre-gel kobilco, jej pogledal pod kviško štrleči rep in raz-vozljal zagonetko z opazko: »Gospodje, nekdo vam je luco pod repom namazal z rdečo papriko«. Šparhakl je tudi pogledal, pljunil in izrekel obsodbo: »Frdamani Sedlarci — — « G. Kragl se je kljub raztrganim hlačam nasmehnil in tolažil razjarjenega tovariša, češ, kaj boš frdamal moje farane, ko so ti pa vrnili z brco z voza, kar si jim ti posodil s klečanjem na gmajni. Po ravnokar opisani nesreči na Prelazkem za Sedlarjevem je kresal stari g. šarhakl peš na Medvedovo selo. G. Kragl tudi ni obiskal z raztrganimi hlačami bolnice, ampak se je vlekel oprezno po stranskih potil« in ne skozi Sedlarjevo domov k Sv. Miklavžu. Kovač je moral skrivljeni koleselj uravnati, Za-gozdov Juzl je rešil po enem dnevu luciko paprike iT» jej zaobrnil razdražene starostne živce na mirno plat in šele v pondeljek je g. Šparhakl na Medvedovem selu tudi pošteno plačal za to, da se je smel v petek neprostovoljno dvigniti z bagerlna in prestaviti svoje starostne ude v velikem in trenutnem polokrogu na trdo in prašno cesto. Ko se je vračal rajni naš poljski g. Martin z raztrganimi hlačami iz Prelazkega proti domu po stranskih stezah, se je globoko zamislil. Zaključek vseh njegovih razmišljevanj je bil: na svetu se vse in navadno še prav hitro maščuje. Šparhakl je potegnil Sedlarce, da so klečali na gmajni, jaz sem maščeval farane, skuhati sem ou-stil Šparhaklova račja jajca, da je bil revež pri tej šali ob 2 koklji in 8 jajc, Sedlarci pa so se temeljito maščevali za obe šali in se sedaj gotovo kot kot zadnji-- zadovoljno smejijo. Ko je g. Kragl vse to temeljito premislil, ni bil nič nevoljen radi raztrganih hlač, ampal zadovoljno je pošnofal in godrnjal: »Pri celi zadevi je še stari šparhakl najbolj gor plačal in to radi tega, ker se je šel bost z bikom — s Sedlarci. Vrnivši se domu, je vzel g. Martin košček papirja, zabeležil nanj s svinčnikom kratko vsebino žalo in veseloigre s klečanjem na sedlarski gmajni, o račjih jajcih in o papriki v treh besedah: -Škof — račja jajca — paprika, To beležko je vtaknil v kroniko, zgodbe ni na pisal, pač pa jo je večkrat povedal, a vsikdar tako, da ga ni slišal kak tak Sedlarc, ki je sicer kleče ter zastonj čakal na gmajni škofa, a zato namazal šparhaklovo kobilše s papriko visoko nad kolenom. Vesele božične nraznike in srečno Noro leto j? želita cenjenim naročnikom in Čitateljem »Slov. Gospodarja uredništvo in npramistvo. «Miiiiiii ii'iiiii»i m laiifteBiuiMiaiiOTaift mmm ^vs^L&mmmmmmBKmmpmimmm^mMim JIH—IIMIIMP I I ««PMmniMHim Dobitki či>ex SO milijonov Din, v gotovem den«pju topes Kakega odbitka Srečke v naj «reč j l izbi**! pri glnval ko. «ktnx>l: Bankovnag kom dpuštvA TT TBTfcRUi} 1 Din 1 li/ Din. I hi Din. ( 1 80 —| \h 40 -| 1 /4 20 " 1 državne kiasne loterije ŽREBANJE JlJ£. in ia. januarja 1925 1. T*«1^/WT®*'**.?*«» - <• • A* _________ d. d. [iudl ^OS pVTTLA.WJL k^JULt* podružnica w Maribor v T lastili, noviizerajeni palači, Aleksandrova cesta 6, j»r>jd irai<čiSkan'k« Cerkvijo,, Izvršuje vse fcančne posle najkuJantneje! — Najvišje obrestovanje vlor f knjižice in v tek, računu. Fooble^eisl j>ro