List aa koristi dofcv-okoga Uudatva. Dolav-ol so opravti.nl do vooga kar produolra|o.
This po por d. v o tad to tho intorssts o« tho working clu>. Work-oro aro ontltlod to ali what tho v produco.

Ka««r«« a« MooB4-«iaM aiatMr, D«e. «, imn. ai «Im Doai offtM Ali! .... M ..	. _ m
itohiMio III undwr tb. act of Ooainn of March Ira. tart Off ici : 4001 V. 31. Str., Cbieafl, IU.
'Delavci vseh dežela, združite se!'
pazite1
no Atovllko V oklspatu ki — nahaja potsg va-Saga naolova. prll*pl|s-noga «podat aH	.
na ovitku. Ako (J54) |o Atovllka . • toda| vam • prlhodnlo Atovllko natega llata po-tsčs naročnina. Prosimo ponovilo |o tako).
Stev. (No.) 353.
John D. noče popustiti.
Rockefeller grozi, da bo pestil premolar je do sadnjega koraka. Wilson čaka. — Delavsko gibanje drugod.
Washington, D. C. — Odvetniki Kockefellerjevih in drugih interesov v Coloradu so zadnjo sobo-k to izročili pismeno izjavo kongres-niku Fosteiju, predsedniku zborničnega rudniškega odseka, v kateri trdijo, da operatorji ne bodo privolili v noben sporazum s premogarji potom premogarske unije. Dalje grozijo, da bodo operatorji zopet prisiljeni najeti oborožene ljudi v obrambo svojih rovov, ako se umaknejo zvezne čete iz stavkarskega okoliša.
Predsednik Wilson še vedno upa, da bota obe stranki prišli na kak način do pobotanja in tako dolgo, dokler on upa, ostane zvezna konjenica v Coloradu. Kon-gresnik Foster je v četrtek povedal Wilsonu, da potom čakanja ne bo zadnji nikdar doživel miru v Coloradu. Operatorji tudi lahko čakajo in operirajo rove s skebi, med tem ko štrajkarji trpijo.
Trinidad, Colo. — 10. t. m. sta dospela semkaj dva organizatorja iz Pensylvanije ,toda zvezni po-velnik Lockett jima je ukazal, da morata ostati v hotelu, kjer sta se nastanila; obenem je pa brzojavno vprašal vrhovno oblast v Washingtonu če smejo organizatorji opravljati svoj posel. Štrajkarji se pa kljub temu dobro držijo.
Colliers, W. V. — Med štrajkarji in oboroženimi hlapci Pittsburg Coal kompanije ne zadnje Sasc ponavljajo -k>vaa»*o Ko j i. Štrajk traja že od septembra m. 1.
Pittsburgh, Pa. — Operatorji in premogarji na poljih mehkega premoga v 5. distriktu United > Mine Workers of Amerika so podpisali pogodbo za dve leti 6. junija in začasna stavka je končana. Plačilna lestvica je v večini ostala po starem.
Vancouver, B. C. — Canadska vlada je zabranila materi Jones prihod v Canado, kamor je namenjena za par tednov, da predava o štrajku v Coloradu. Ko je izstopila tukaj iz vlaka, pridržal jo je šef policije pod svojim nadzorstvom, med tem pa so delavske organizacije takoj apelirale na vlado v Ottawi za njeno oprostitev nakar je vlada postopanje policije zavrnila.
Pittsburgh, Pa. — Unija izdelovalcev viržink katera šteje 600 članov in katera je bila najmočnejša podružnica I. W. W., je pred par dnevi izstopila iz zadnje organizacije in se pridružila American Federation of Labor. Člani» te unije pravijo, da prazno besedičenje in bojne rakete I. W. W.-cev ne bodo nikdar izboljšali stanja delavcev, zato so jim dali slovo.
GENERALNA STAVKA V ITALIJI.
Chicago, 111., 16. |unija (June) 1914.
Leto (Vol.) IX.
Rim, Italija. — Vsled krvavih izgredov v Anconi, kjer so kara-binerji ubili štiri socialiste-stav-karje, je socialistična organizacija pozvala 9. junija na generalni protestni štrajk organizirano delavstvo odzvalo v veliki večini in v vseh večjih mestih je nehal promet, prodajalne so zaprle vrsta in časopisi niso izšli. Istočasno je pa vlada pozvala vojaštvo na noge, katero je nsstopilo proti stavkarjem z brutalno silo. V Flo-renci so vojski ustrelili enega štrajksrja in veliko drugih ranili ; 170 delsvcev so aretirali.
V Rimu je vojaštvo razbilo so-cislistični shod na Piazzs del Po-polo in močne čete čuvsjo kraljevo pslsčo.
12. jun. je bila generslns stavka proglsšena za končsno, tods delavsko gibsnje je zsdobilo v psr dneh prsvo revolucionsrno lice in večina stavkarjev je pre-
zrla poziv, da se naj vrnejo ns delo. Veliki nemiri so se nadaljevali še koncem zadnjega tedna v Bologni, Ferrari, Ravenni in v Milanu.
V parlamentu so socialisti zadnji četrtek obtožili vlado, da je odgovorna za vse nemire in krvo-litja zadnjih dni v državi.
BREZPOSELNI DRVIJO NA FARME.
Vabljivi oglasi iz Kansasa in nekaterih držav na zapadu, ki obetajo delo na farmah, so privabili na tisoče delavcev iz mest v dotične kraje. Delavcev bo kmalu več kot jih pa rabijo in farmerji bodo lahko izbirali. Ker bo žetev končana v treh mesecih, je zaslužek zelo omejen in v jeseni bo zopet na tisoče in tisoče brezposelnih revežev "trempalo" nazaj v mesta.
bo letošnja farmerska letina v Zedinjenih državah največja kakor še kedaj poprej. Računajo ns 900 milionov bušljev same pšenice.
60 CENTOV NA DANI
KAPITALIZEM IN CERKEV.
Gary je dal $50.000 sa katoliike cerkve in papež je bresvercu poslal zlato medaljo.
Elbe rt H. Gary, prva glava jeklarskega trusta, jo pred par tedni podaril škofu Aledingu v Fort Wayne, Ind., ček za pet-desettisoČ dolarjev v svrho razširjanja katoličanstva v mestu
— Ljudevit Schroeder, ki je
dobro poznan starejšim slovenskim sodrugom, bivši podpredsednik "Rudarske zveze" v Nemčiji, ki je bil po NE DOLŽNEM obsojen radi krive prisege, je umrl v Bochuma v Nemčiji. Trajen in časten spomin nevstrašenemu bojevniku za delavsko stvar!
Člani zvezne komisije, ki preiskujejo industrijelne razmere v
New Yorku, i;o zadnji teden imeli pred seboj krasno sliko iz nižin kapitalistične družbe. Dve Italijanki, ki delate krojaško delo doma za velike izdelovalce moških oblek, sta povedali pred omenjeno komisijo, da zaslužita komaj 60 centov na dan, a delati
morata po celih 13 ur. Ena izmed	Gary. Ko je papež v Rimu zvedel
teh Mary Minora je stara komaj	za veliko "dobro delo" brezverca
15 let, a je že mati šest mesecev	Gary-ja — Gary je namreč brez-
■Urega otroka. Njen soprog ne	verec kakor Carnegie, kateri da-
raore dobiti dela že celih devet	ruje orgle — je odlikoval jeklar-
mesccev vledčesar mora ona	skega carja z zlato medaljo,
skrbeti za življenje. "Njen posel	Tozadevna vest iz Rima se
je. dogotovljati hlače, katere	glasi:
dobi v tovarni in nosi na dom. V	"Rini, 26. maja. — Škof Aler-
eni uri izgotovi komaj par hlač	<ung \z p0rt Wayne, Idiana, je
za kar dobi štiri in pol centa; več	na potu v Rim obiskal v New
kot 60 centov na dan ne more na-	Yorku gospoda Elebrta H. Gary-
rediti. S tem "zaslužkami" kupu-	ja, predsednika United States
je hrano, plačuje $13 renta na	steel Corporacije in z njim di-
mesec in ostane ji le pet centov	»kutiral socialni in drugi položaj
na dan. kar gre na stran za oble-	med obilnimi katoliškimi imi-
ko in druge potrebščine. Stanu-	^ranti, ki so vposleni v jeklarnah
je pa s petimi drugimi v majhni	megta Gary v Indiani, katero spa-
luknji, ki ima tri sobe.	<ja pod njegovo (Alerdingovo)
Kapitalisti in njihovi najeti	škofijo. Alerding je povedal
hlapci pravijo:	Garj-ju de edina vspešns pot
Socializem bo degradiral dom	obdržati omenjene imigrante kot
— socializem bo uničil individual-	dobre državljane i obvarovati jih
no svobodo delavca — socializem	pred socializmom (!) je, da se
bo ....	i ustanovijo v Gary posebne fare
Če pojde tako naprej v kapita-	v8ako narodnost z duhovniki
listični družbi, ne bo nič ostalo za	ki Rovore jezik dotičnih narodno-
— Poslanec in raznašalec časnikov. Pri zadnjih volitvah na Francoskem je bil izvoljen v Lillu sod rug Ragheboom državnožbor-skim poslancem. Sodrug Ragheboom je po poklicu tevantiii.« tkalec. Ker pa mora preživeti družino z devetimi glavami, se je pečal tudi z raznašanjem časnikov. Zgodaj zjutraj, ko še vse spi, se ga vidi v predmestju Esquermes hiteti od vrat do vrat in raznašati časnike. Poleg daje svojim naročnikom potrebna znamenja s trobento.
Ta preprost delavec je v Lillu kandidiral proti grofu d'Lespel in bil tudi izvoljen. To dejstvo govori samoposebi dosti določno, kako globoke korenike je pognal socializem v ljudstvu in da so prišli gospodje z dolgimi plemenita-škimi imeni pri ljudstvu ob zaupanje.
Sodrug Ragheboom tudi sedaj raznaša časnike svojim naročnikom, dasi je izvoljen poslancem, in bo prenehal s tem delom, ko prične pri zasedanju zbornice izvrševati svoje dolžnosti kot poslanec. Za sabo ima mukotrpno življenje proletarca. Nekega dne je ležal s svojo ženo težko bolan v bolnici in sodrugi so podpirali njegovih pet otrok. Kasneje je bil prisiljen sprejemati občinsko podporo za vboge. Kljub temu pa ni hotel prevzeti službe pri magistratu, ki so mu jo ponudili vsled njegovih sposobnosti, ker se je bal, da bo njegova socialistična neodvisnost prišla v nevarnost.
Njegova zmaga je rezultat tridesetletnega boja. Sodrug Ragheboom je sin mežnarja in je v svoji mladosti obiskaval samostansko šolo. Nekemu uredniku pariškega lista "Journal" je rekel:: Poznam zgodovino svetnikov in sv. pismo prav dobro. In veselil se bom, ko bom te nauke poklical v parlamentu tistim v spomin, ki so pozabili nanje."
uničevanje" po socializmu.
FRANCOSKI SOCIALISTI PODRLI DRUGO MINITRSTVO.
— Nestrankarji v Milwaukke
imajo očitno smolo. Nsjvišje
državno sodišče države Wisconsin je razsodilo, da se mora stavbin-skega komisarja Ringerja, katerega je Badingova "uprava" odpustila, zopet nastaviti in mu is-plačati $5250 zaostale plsče. Rin-gerja je nastavila socialističns uprsvs, zsto ga je nestranksrska godla črtila in gs hotela odstraniti iz službe.
Pariz. — Zadnji petek so socialisti v parlamentu solidarno z ra-dikrici glasovali proti triletni \<3aski službi in posledica je bila, da je novo Ribotovo ministerstvo, katero je živelo komaj en dan. takoj odstopilo. Predsednik Poin-caire se nahaja zdaj v kritičnem položaju in nekaj se čuje, da bo tudi on resigniral.
BANKE POKAJO.
Chicago. — 12. t. m. je državni bančni nadzornik zaprl vrata The La Salle Street Trust & Savings^šane iz imigrantov, katoliško du-
sti. To delo je on (škof) že zapo-čel z dobrim vspehom. Mr. Gary se je škofu zahvalil 7.a dobro delo in mu poklonil ček za $50.000. Ko je potem škof Alerding povedal papežu v Rimu o dobrodušnem činu nekatoličana Gary-js, bil je sveti oče zelo vesel in »kazal je svojemu tajniku, kardinalu Merry del Valu, da naroči posebno zlato medaljo s sliko papeža na eni in z imenom Gary-ja na drugi strani. Ta medalija se ima izročiti g. Gary-ju s posebnim zahvalnim pismom vred."
Tukaj je torej dokaz, kako korakata z roko v roki ameriški kapitalizem in katoliška cerkev ali boljše rečeno ,kako je kapitalizem najel za tisočake, izpre
banke in štirih podružnic iste. Predsednik prve banke — in pravzaprav lastnik vseh peterih bank — je znani Wm. Lorimer. Banka na La Salle St. ima tri mi-lione dolarjev vlog — a samo $50.000 gotovine. Vlagatelji jokajo in zahtevajo denar, a denarja ni.
Nauk: Delavci, če imate kak cent v privatnih bankah, vzemite ven in vložite v poštno hranilnico.
DOSTI DELA' — OBLJUBLJA WILSON.
Washington, D. C. — Demokra-ska vlada sedi na trnju vsled slabih delavskih razmer. Carinski tarif ni naredil še nobenegjji'fu-
deža in nov denarni zakojoo ž irju. Vesti o slabi
hovšino, za pobijanje socialistične propagande. Milionar Gary, car jeklarske industrije v Zedinjenih državah, je privatno brezverec — kakor Carnegie — in se požvižga na vse vere in bogove. Ali brezverstvo gori ali doli — on ve, da je na njegovo korist če katoliški popje gospodarijo nad delavci in jih razdvajajo ter hujskajo proti socializmu in unionizmu.
Kako imenitno vozijo skupaj brezverski kapitalisti in katoliški duhovni v izkoriščanju delavcev, nam zopet dokazuje sledeči dogodek, katerega je zabeležil Parker II. Sercombe v chikaškem "Day Book":
"Dva brata, oba velika brezverca, sta 1. 1902 investirala $100.000 v zemljišče v državi Mo-relos, Mehiko, katero je merilo 10.000 akrov. Brata sta računala,
ti boga, da imajo tako dobre go spodarje, ki jim plačajo po šest centov na dan. Ne bo pa nobenega
učil čitati ne pisati, niti ne bo poročil nobenega, ker je tako najboljše za vaju."
"All right, preskrbi popa!" rekla sta brezverska kapitalista. In zgodilo Be je kakor je povedal gerente. Dobiček prvega leta je bil velikanski.«
Katoliška cerkev je torej pripomoček za izkoriščanje delavcev. Kapitalist in brezverec Gary je naravno proti temu, da bi med pomilovanja vrednimi jeklarskimi sužnji kdo govoril o strokovni ali socialistični organizaciji; da bi jim povedal, da morajo zahtevati več kot pa beraški poldrugi dolar na dan za 10—12 urno garanje pri plamenečih plavžih. Gary je proti temu, da bi kak sacialist povedal delavcem v jeklarnah, da se naj borijo kot ljudje za svoje pravice. Gary ne mara unije, pač pa potrebuje tolpo popov, da bodo zadušili v delavcih vsako iskrico Človeškega ponosa, in v slučaju stavke negovali skebstvo, kakor je to delal Klopčič v Calumetu.
Delavec! Kako . dolgo boš še slep in gluh? Poglej! Ali ne vidiš, da je cerkev navadni business? Ali ne vidiš, kako cerkev loči brezverce od brezvercev? Revni brezverec je takoj frdaman; terba bi ga bojkotirati ali ubiti. Če je pa brezverec slučajno milionar in če podari petdeset tisočakov ali orgle za cerkev, potem mu pa sam papež kuje zlate me-«tal i je in piše zahvalna pisma! Ali ste še kedaj slišali, da bi popje žigosali in preganjali bogate brezverce? Nikdar! Vera se torej meri po denarju! Vera je business oziroma služi businessu! Cerkev je dekla kapitalizma prikrito in očito. Cerkev vidi v kapitalizmu svogo zadnjo zaslombo — zato po pomaga kapitalistom na vse pretege v boju proti organiziranemu delavstvu. Priča temu nam je "Ameriksnski Slovenec", čegar pop-urednik je prejel od brezverca-milionarja troje orgle kot nagrado za obrekovanje socialistov.
Boj socialistov ni proti veri niti cerkvi. Nas ne briga če je delavec veren ali brezveren, kajti oboje mu nič ne pomaga dokler nima gospodarskega blagostanja. Dokler je delavec mezdni suženj, izkoriščan in preganjan, tako dolgo je revež, pa naj veruje v vse bogove ali pa v nobenega I
Naš boj je proti kapitalizmu, ki je izvor vsega zla!
Bitka pri Zacatecasn.
Rebeli prodirajo naprej kljub intrigam v Niagara Fallsu. Villa vodi osvajajoče čete.
še
vedno na papirju. Vesti o slabih
razmerah so prišle tudi Wilsonu , ,.,„	„ ,
na ušesa, toda on - noče verjeti,|d*	mora po spanskem
da je res slabo. Rekel je te dni,1«'8*" dobri upravi nositi
da ljudje si le "mislijo", da je
$100.000 letnega dobička. Dobila
Rta dobrega meksikanskega upravitelja ali kakor mu v Meksiki pravijo "gerente". Ta je izdelal načrt za gradnjo poslopij in ga
, . . , . . mm	predložil kapitalistoma. V načrtu
delavskega departmcnU. Ta pra- j	e ^ ^ ^ na
vi, da danes je "morda res še ' ^ morft m faroyž kape]a
slabo, ali vse se bo spremenilo ^^ , dobro lačo BraU
najmanj v enem mesecu. V tem hrczvorca 8ta „e i5cla norčevati
slabo, a v resnici so pa "dobri
časi"!
Wilsonu je prišel na pomoč tudi drugi Wilson, namreč tajnik
in rekla, da popa že ne marata.
času — pravi tajnik Wilson —
ne bo Več ljudi brez dola, pač pa	,tri
bodo dela brez ljudi! Dejstvo, da	f skoči pokonci: Do-
nova letina na farmah kliče ka-	bro, gentlemana " dejal je. De-
kih 80.000 delavcev (sama preti- ¡l»Jti, k*r ho2eta' *h ranost!) "dokazuje", da je pro-1 vama, da ne razumeta businessa
speritets tukaj. Iti na farme delat] S popom bota naredila $100.000 pomeni, kakor da bi šel na počit- dobička, bres popa ne bota imela niče in gredoč služil densr. Ali ni niti centa 1" "Kako to?" se zato nebeško prijetno?!^	I čudita brezverca. "Tako" — od-Oba Wilsona in vsi ostsli de- vrnil je gerente. — "Pop bo učil mokrstje bi bili modrijsni če bi vse delavce od prvega do sadnje-molčali I ga, da morajo vsak večer sahvall-
— Delavska solidarnost. Sploš na francoska delavska zveza je objavila v iistu "Humanite" protest proti kapitalističnim grozo dejstvom v Coloradu, v katerem se glasi:
"Splošna delavska zveza" pro testira odločno proti grozodejstvom, ki so se izvršila nad rud niškimi delavci v Coloradu in jih jo izvršila od kapitalistov naje ta svojat banditov.
Ravnotako obsoja mestne obla sti, governerja Ammonsa, častni ke in miličarje, ki so bili tako hu dodelski, da so podpirali in pospeševali taka banditska dejanja.
Država, ki odobrava taka hu dodelstva, greši nad zakoni člo Večanstva in postavlja sama sebe izven civilizacije.
Sramoto za vlado, za razred tvori, ako se posluži žoltih, iz mečka prebivalcev vseh dežel, proti delavcem, ki se borijo za pripoznanje prava ali razširjenje prava.
Splošna delavska zveza poživijo pridružene organizacije, da izrazijo svojo mednarodno soli damost na ta način, da sprejmejo protestne resolucije in pošljejo sredstva za žrtve razredne tragedije."
Saltillo, Mex.—Carranza je trden v svojem sklepu, da pod nobenim vplivom ne bo opustil svojega načrta za zmagonosni pohod konstitucionalistične armade v Meksiko City. Prepričan je, da kljub vsem oviram in sprotni graditvi železniške proge bodo rebeli osvojili glavno mesto najkasneje v šestdesetih dneh. General Villa je zadnje dni reorganiziral svojo armado v Torreonu, katera šteje 30,000 mož. Sedaj je na potu proti Zacatecasu, kjer se bo pridružil generalu Nateri. Zadnji je s svojo armado že dospel pred o-menjeno mesto in bitka se že vrši. Od Tampica se pa pomiče general Pablo Gonzales s svojimi četami in trije poveljniki bodo skupno naskočili Zacatecas, ako prej ne pade, na kar pojde združena armada naprej proti glavnemu mestu. Villa poveljuje svoji armadi neodvisno od Natere in v Saltillu ne vedo nič o kakem sporu med Villo in Carranzo ter ostalimi generali rebelne armade. V El Paso in Juarezu sicer kroži govorica, da je Villa jezen na Carranzo, ker je zadnji odslovil polkovnika Cal-zado, glavnega upravitelja železnic v Chihuahui, katerega je on (Villa) nastavil. Toda Villa se ne da zavleči v noben prepir v lastnih vrstah, ker njemu je princip revolucije več kakor pa posamezne osebe.
Konstitucionalisti so dobili zadnji teden veliko zalogo orožja in streliva, katerega je pripeljal par-nik Antillo iz New Yorka v Tam-pico. Železniška proga je dodelana noter do Huertovih postojank.
Niagara Falls, Ont. — Mirovna konferenca je ta teden še tam, kjer je bila zadnji teden. Posredovalci so izdelali nekak načrt za provizorično vlado v Meksiki, toda Wilson se po svojih delegatih ne strinja s tem, da bi novi predsednik izšel avtomatično glasom mehiške ustave iz Huertinega kabineta. Huertini delegatje so očitno jezni in dolžijo Wilsona, da se je zvezal z Garranzo. V Niagara Fallsu kar mrgoli raznih agentov in " reporterjev ", ki na skrivnem zastopajo ameriške in angleške kapitaliste, ki so zainteresirani v Mehiki. Ti agenti delujejo na vse načine, da bi izpodrinili konsti-tucionaliste. Mnogo jih je, ki pravijo, da so prišli naravnost iz Me-ksike kot "reporteriji" in pred vsakim pridno obirajo Villo, Carranzo in druge voditelje revolucije ter črnijo in blatijo vse, kar je v zvezi z rebeli. Očividno je, da so najeti po kapitalistih, ki bi radi, da ostane Iluerta na krmilu a-li pa da Zed. države anektirajo Meksiko.
— Od blamaže do blamaže. Pri
zadnji volilni bitki so nestrankarski kašarji v Milwaukee trosili laž, da je Seidelova uprava dobila za neko cesto $500 in jih spravila v svoj žep. Sodrug Seidel je takoj uložil tožbo proti Badingu in časnikom, ki so širili to vest. Ali glej ga zlomka! Nestrankarskim kašarjem jo takoj zlezlo srce v hlače.
Originalni Badingov list "The Free Press je takoj zatrobil "retiré" in izjavil, da ni najmanjšega vzroka, da bi se dolžilo socialiste. Pregledali so se vsi akti, ki se tičejo te zadeve in se mora priznati, da Bading ni le lagal, ampak da je mesto pri tej zadevi napravilo dobička $7000.
Dobro je, ako je sodrug Seidel razkrinkal obrekovalno kliko, vprašanje ostane pa odprto, če bo jolietski Janez sedaj ponatisnil to resnico, ko tako rad obrekuje socialiste v svojom "lajbžurnalu"?
g* IZ NASELBIN. ££
Piney Fork, O. June 6th 1914.
Cenj. uredništvo:
Čudno te ini zdi, da nobeden nič ne poroča o situaciji premogar akega štrajka v državi Ohio. Vrši lo se je že par konferenc med operatorji in preinogarji. med katerimi je bilo tudi pat1 naših alov. sodrugov, kteri bi po mojem mnenju lahko o rezultatu poročali v javnosti v naših delavskih listih: "Glasilo" in Proletarec". Mnogo «lov. preniogarjev se je izselilo, kteri vsi imajo namen se vrniti kakor hitro se začne zonet z delom. Le-ti rojaki dobivajo v gotovih krogih napačne informacije, da at; mi vračamo na delo ; za-toraj treba je javnost obvestiti o faktih. Kako dolgo bomo še Čakali na drobtinice, ki bodo zopet padale raz mize kapitalistov, ne ve nobeden. Operatorji so baje napeli zadnje strune. V naUi, da strejo novo postavo anti-screen Law, skušali bodo še enkrat v Washington sposlovati sodnijsko prepoved, kar se jim skoro prav gotovo ne bo posrečilo, ker zob rasa je že toliko naprej. Naj omenim, da lastniki rovov nam rade volje pustijo mine run sistem, toda ponujajo nam illinojško lestvico, to je: 61 centov od tone nakopanega premoga, kar pa pomeni za nas znižanje plače, kajti v produkciji radi kakovosti premoga med Ohio in Illinois je velik razloček. Manjšina operatorjev (med katerimi so po večini manj premožnejši), je voljna podpisati lestvico, kot jo mi zahtevamo namreč 71 centov od tone, pa ne smejo radi svojih lakomih kole gov, ker bi kršili pravila zveze .operatorjev. Po mojem mnenju pa bode med njimi prav gotovo prišlo do razkola, ker slabejši slučaju, da ne obratujejo svoji rovov, bi prišli na rob propada posebno v poznejšem času, ker so vsled novega dohodninskega dav ka tudi deloma prizadeti. Nekate re kompanije so imele obratnega kapitala več asesiranega, kot ga taktično posedujejo in sedaj mo rajo več davka plačevati, kot ga je obratno potreba. Sicer pa ni njim noben sile, bolj trda prede nam, ker ne vemo, če bode naša organizacija nam kaj podpore splačevala. Do sedaj smo prejeli še le 6 dolarjev (3 dol. na teden) katera svota se je izplačevala iz našega districta čt. 6. V naprej pričakujemo podpore od glavnega stana, kar bo pa bolj težko. Treba je namreč izvojevati prvo zmago premogarjev v Colorado. Aaes ment, ki ga plačujejo vposlen premogarji, je izčrpan sproti. Ve liko je pa lokalov, ki ne marajo nobenega asesmenta plačevati in ti so vse graje vredni. Od teh kli-karjev se navadno slišijo predba-civanja, da se namreč uradniki unije izkoristijo stem štrajkom-nim fondom.
s predsodki in korakajmo po začrtan nam poti — naprej! Socializem ima rešiti delavski problem, ne pa nazorov kakšnega svobodo-mislcca ali verskega fanatika.
Aalečan.
vo, ki je pognala ljudstvo • trebuhom za kruhom.
Kajpak bo zopet kdo kričal na kakšnem shodu, da se. blati naselbina. Uprašal bi po dotične patri-jote: ali je to logično, ko se dela na eni strani parado za "Avstrijo", na drugi pa vse zanikujef Ali je tako delo res koristno na
plakate, v katerih je pisan v raz-1 4.) Da se vsaki «obrat koji na-1 katerega ne bi bil mogel nikdar
i nih jezikih, da se je meao po-	sprotuje organizaciji in škoduje	poravnati. Lahko se vzame člo-
«lražilo, dva do tri centa od funta,	svojim sobratom jedno stavno	veku življenje, lahko se ga poško-
nsdalje poživlja vse odjemalce,	izključi is organisaeije.	duje na zdravju, ne moreš mu ps
m\ t,"h<' Pri nobenem mesarju	5.) Da se naredi penzijski	vrniti iivljenja in prav težko mu
potrebnih jestvin prej, dokler ne	sklad in to tri razrede, prvi raz-	vrneš zdravje.
p at a vse, vaaccga do zadnjega v	red od prvega meseca pa do treh	Tone mialil sem, da si na potu
mesecu. Sedaj pa pride samo od	let, da plača vsak po 10 centov,	poboljšanja, in da se kmalu poslo-
r«Au kakor se vedno n^.HatlT , . ra*miWj«vanja, vsem o-	drugi razred od 3—6 pa po 20	viš od farške družbe. Ali zadnji
pi moW amne^e e tovehk « ' 1 T* ° "ikak^ ^ela	centov, a od šest naprej pa 30	pretep dokazuje, da si ostal pravi
JokHa^ vaakemu nanredkn £iti M ^^ in »**> v varstvu	centov na mesec. Penzija da se	far, in da boš kot tak tudi umrl.
SunliZ tonZ Si i	*• hijeni bodo isplača pred tremi leti po $8.00 Tebi primanjkuje pet poglavitnih
čimprej »e do narod otresel tski h opustiti vživania m mm	j o c 410nil . L. ,, , ,	, i n
misli o paradiranju za tiste,	kidovoljrUzkonu^ini : ♦ ' ' °T°veftk,h *ednoitl: 2
ga pode od doma, tim bolje	bo LS ^ pa po $15.00. zmernost, ki mora biti združena
M	♦ ril nas H 6 ) P^edUgsno je, da se prosi s treznostjo in ramžljivostjo; 3.
PVa vzemimo vpoit.v ♦,.,«;	da T0™0"*- to-1 Proletarca, Glas Svobode in Gla-|pogum, to je močno dušo; 4. ,ju<
go stran. Delavske ......,	nvauan arsave Strica I lucijo v svojih predalih.	I Ako bi bil v resnici človek, ki
se past. Ker tako je božja | Predsednik seje, Vincenc Huter, ima obširno znanje, ki je trezen.
Zapisnikar, Fabijan Cividini. | snažen, ljubi delo, in v katerem
prebiva velika duša, bi ne zapil
Griže pri Celju, Štajerska.
Cenjeni sodrug urednik:
Tri leta je minulo odkar prihaja vaš list v moje stanovanje. Pošilja mi ga moj prijatelj Geo.
Brimšek iz Chisholma. Minn. List KO siran. ue»vsa« razmere so zeipro8tranih ,iva(Uh j . Strica I luciio v svojih nr"edalih se mi vsled njegove velezanimive »aiue na sebi slabe; delavec ima Sama se v " '	1 J	J pr««iaim.
in podučne vsebine za delava zelo na vse kraje izdatke, sedaj ps {prevdinost uredila človekov dru
dopade. Vssko številko prečitam | isda še za nepotrebne uniforme ¿a|mj Pe(j Molimo da se tak d pašno in ko sem gotov jo oddsm | ogromne svote, katere mu nič neL(M]mi>fa (j|l0 „hran! I naprej, za kar so mi tukašnji pre mogarji prav hvaležni. Priporo čam torej vsem rojakom, ki ima
koristijo, pač le kažejo, kako je| še zaostal — ne emancipiran. In če pride vpoštev še druga stran,
Balthazar.
Pisma Jaka Štrigelnu.
Toraj naša usoda je še danas zapečatena. Sploh pa po štrajkov nih okoliših vlada najlepši red. Dne 20. maja smo v bližnem mestu Dillonvale priredili velik pre mogarski shod z obhodom po me stu, na čelu nam godba ter pet različnih zastav in napisov. Naj poročam tudi, da Slovenci v Ohio dobimo vprvič letos pravila V. M. W. of A. v lastnem jeziku. Tozadevno resolucijo je predložil naš sodr. Tušek po tuk. lokalu na sub-distrietni konvenciji v \Vheel-ing, W. Va., katera je bila takoj odobrena. Priporočati je isto pennsylvanskim premogarjim in drugod, kjer je Slovencev Se več vposlenih v premogarski industri ji ,kot pri nas. Pri tem je treba <R)brega prevajalca, da vam pravila prestavi z angleškega na slovenski jezik, kar najbolje in naj-oku&neje (kot. veščaki v tem) na-rede sodrugi pri Proletarcu. Toliko o strokovnem gibanju. Kaj je pa z našo lastno tiskamo. Zasledujem redno vsaki teden, pa še nisem videl imen istih soc. klubov, kateri bi po mojem mnenju lahko žrtvovali precejšnje svote. Kaj koristi se ponašati s klubovo blagajno, za v dobrobit slovenskega delavstva na kulturnem polju žrtvovati pa nič. V tem ozi-ru en vzrok mi je dobro poznan: sodrugi, ki so vneti za privatni biznis( to je: interesi tuje osebe so njim višji ideal, kot dobrobit njih lastne organizacije) kar odkrito nasprostujejo lastnemu de-
jo v starem kraju svojce ali pri- to je delavske politične in gospo-1 Cenjeni sodrugi! k*?*11' ^ t jatelje, pa se naročeni na Proie- darske organizacije, ki so za vsa- Vam {mm £alo§tni do^Xk^kY tarča, da ga ne zavržejo ko ga kega v Ameriki živečega delavca teri a|, jt, ¡^¡j dne	' " i
prečita jo, ampak ga naj pošljejo živa potreba, če hoče človek da men jeni dan si je vzel živHenie M svojcem v staro domovino, za kar «o prišteva h kulturnim ljudem,LaS ^ ÔW|m Kov^., f ¿ J vam bodo istotako hvaležni, kakr potem doživimo te le izgovore: Za L j(l	. . y	" „
so meni tukajšnji premograji. to reč ne morem nič dati, kupiti bil mrt,,v y 2() minutah Vzrok « H
To je zelo priporočljiva vpo- sem si moral uniformo, treba je momora _ kar K<> (,a ^	1
raba socialističnega časopisja. ' dati za stol v cerkvi, sv. Vidu Ljegoveg pisma — je revščina in Naši ljudje potrebujejo več luči,! vbogajme, itd. Kaj se to pravi? kar (m Mm omenil več socialističnega časopisja. Na Ail se ne pravi to zadrževati sa- pped	da mu hlJld()
ta način bi marskateri delavec, ki mega sebe in svojce nazaj od kul- otrok in w kat(>ra mu ^^ danes podpira z vtemi sredstvi ture m napredka	pm, jodnim ^^ otroke je ¡me|
klerikalizcm, postal zaveden bo-j Ni moj namen, da bi blatil koga v okrajnem sirot, zavodu in pla-jevnik za svoje interese. — bojev- ali celo naselbino, toda treba je, Levai po njegovi izpovedi $1« na nik za odpravo sedanjega krivič- da se stvari osvetljijo kakršne v mrvc. Sedaj pani mogel več pla-nega kapitalističnega sistema. Pri resnici so, sodijo pa poleg mene Sevati, ker je slabo delal iz zovo-| nas živi ljudstvo — zlasU na kme- lahko tudi drugi — lahko samiLa HO mu j,, |>a BpoP0fl|ô (Ja ako Lub sodruh redahter! tih — v veliki tmini. Še vedno tisti, ki se prizadeti.. Nevednim m» pjar.a go ,nu otroko	K sma enkrat kocenjamr
tri*1U lit A	<1 II	1 A k A I« nilllllAMilMA Vi_______ _	^^ . MA MM amA. a ma m a 1» i	•	i___ 1	____II*	•
svoje pameti in se pretepal s svojim tovaršem v gostilni, ki ti je vrgel resnico v obraz.
Kadar piješ, pij kakor se spodobi za človeka in ne žri, da potem ne veš, kaj delaš.
Tone, upam, da ai boš moje besede vzel k srcu in boš prosil svojga tovarša, katerega si pretepel do krvi v družbi hrvaškega mešetarja, odpuščanja. Tako boš vsaj deloma poravnal krivico, ki si mu jo storil.
Ako je rekel, da je vse skupaj humbug, je govoril resnico. Vbogim delavcem, ki žive mukotrpno življenje, slikate socializem po smrti in strašite jih, da bodo trpeli v Luciferjevem kraljevstvu po smrti strašne in večne muke, ako ne bodo ponižno trpeli za le-
V rja me, da je moder in prav
nuhe na tem svetu. Ali ni potem
k bo« m,ko„îno «„vek ne more «.meriti .mp.k I Mj"v oakrbo. To (ta je tudi" präv I "{"¡'' »» »kli<!ou v» " Mje l^lS'jl^ÄT.'Ä« ÎÂ r'n'en, in <la mu jo zamerili j.. ti»lim, ki obračajoLotovo p„Knalo ntjvrê do t * , Uk'p., m »m priia " ^ .....' 1	num
aH	ua **« a««a ' li..	_________^.a	i ---1	!..	'	I II . ï__________i*
useh imenvou
trpeti usojeno od njeKa aamega.jlj»dako nevedno»! na avoj mlin.l^^^fervoltungroU «d|w biKi mrt^Unica ve^vr^° Dokler ne bo pr, na. bo jie *ene- Me.to da »e ljudi navaja » raz- ,asl tukaj „plot, za v„, (J,(.lavKtvo n.HK» logarja, k' je tku imeniten I kot Ca, pote^n bT ah J^
racije, je zaman upati, da se časi r,e preživele naprave, ki bi bile' ...... -•	I	----------I ut ,,,,a' »M,M	Ml »ogan
izboljšajo. Ravno zato je pa pri čisto na mestu pred dve sto leti nas potreba takega čitanja, kakor j v kakšni zakotni vasi na Kranj-
ga prinaša Proletarec bolj kakor^kem, a so sedaj le še za museum,|gp, apoinjovati dolžnosti napram I Pote»nil nameHt
« in tako so bili tudi za njega. Zad-	Kot znamne nego- lenuM kj y neb manj
H nje čase svojega življenja je delal ve	nared l vel k ordn moinji ljudj zmorejo ^ zft
i- samo po 3 dni na teden, ter ni mo- J,0(1P ata 8karPa',k	tiho mrtvašnico v vice, siromaki. ........- i i karfa iz Des-f
kjerkoli drugje. Pozdravljam vs<
raj se jih raje navaja za koristne
ki nimajo denarja za peto ali ali
.. . . „ .. .. avojim otrokom, katerim jim je P'«™"verj. K »ma bli u», ta uho mrtv.SnlCo, ,)a „aravnoat v . ■ i_ zavr n," d'", "»P™. k'bodo v Pr,d «J'® »« Ukulal biti vzorni oee. To je p.Jnarb1 "t0P en v ^remonija «m Luciferjevo kralj(.vlltvo Kjp tu. lavee «irom Amerike, tebi li»t pa mim in njihovim potomcem. Ena kaza|„ kma,u p„„mrt, |1Jrl,,iVr .„ pa via wireless dubu poročil odk^j odlo&Jo dobn dda ki jiTi je
rtobr» knjiga Je za delavca več L. ko j(> hotHa jodn. „„„,„„,inja «vo«. reporter,. Rojf.ča, k* a<^ek izvršil v življenjnT Denar, vredna kakor vse nn,forme, kar L, „j,h(Vrk(( za HV0J „„Udej zame vandra po cel Amerik L,	,„ uhJkoJuvidi tud
Jih dane. nosijo razni Jerajn-L, pa „(|K„v„ril, ,la otrok ne bode f ^ UH g&	k J» raku- d slepec.
mainfii" 7ii'imn ilnhn 9ll	A_ I	...	m	L„n,k.... al... „*_____ 1 I *
želim obilo novih naročnikov!
Andrej Kajtna
Cleveland, Ohio
Cenjeni sodrug urednik:
Že dlje časa se nisem oglasil in mogoče si bo že kdo mislil, da sem se preselil v krtovo deželo ampak za enkrat še ne. Nameni sem se torej da aporočini neko liko o življenju in napredku naše velikomestne naselbine. Včasih se tupatam kateri oglasi, ampak to je za tako veliko mesto kot je Cleveland, vse premalo. O eleve landskih razmerah se ne bom mnogo bsvil, omenim naj le, da je demokratična prosperiteta po sadila marsikaterega delavca na tajze. Ta prosperiteta rodi tore, trempe. Delavske razmere so tudi krive, da je javno življenje bolj mrtvo, in to zadene v precejšnji meri tudi socialistični klub. So drugi se selijo — s trebuhom za kruhom. Vzlic temu da so slabi časi, se pripravljamo na židanje nove zgradbe, ki naj bi služila v izobrazbo slovenskemu trpinu v tej zemlji. Zadeva je že precej v tiru. Da je potrebna, menda ni treba povdarjati Se posebej. Toda če se delavske razmere nekoliko ne zboljšajo, ne bo mogoče na predovati z delom, kajti ako de-avec ne zasluži ,tudi ne more dati in ne kupovati ,tako je torej v tem slučaju kriza neizogibna
Mnogi trgovci, ki zabavljejo ♦cz socialiste in socialističen nauk, bodo imeli prilike okusiti to, proti čemur se socialisti bo jujejo. Na društvenem polju imamo v Clevelandu posebno ve scljc. Sedaj imamo že toliko vsa tovrstnih društev, da se človek že ne ve kam obrniti; vaesorte 1'erajnmajerije že imamo. Imamo slavno avstrijsko uiformo in zadnji čas se nam je nudila prilika videti najnovejšo uniformo avstrijskih doslužencev, takozvanih 'fetrajnarjev". Pri tem "feraj-nu" vlada pravi nemško ameri-kanski duh, ki se pa prav nič ne vjema z avstrijskim patrijotiz-mom, in naravno tudi z ameri-<anskim ne. So nekakšne "pirh-pogaecc". Da ne bo morda kdo rekel, da to ni res, naj naveden H>ar slučajev.
Neko nedeljo so imeli ti nove vrste patriojotje svoje vaje, in jri tej priliki se je videla marski-kaka medalja na prsih tega ali onega "fetranca". Pri tem je marsikdo od gledalcev zmajal z
..,, a. . • » «v. . J' e« «nimiMMii, no »#in»n ur ooue .	, , ,	,	' »tepec,
majorji Živimo doto 20. sto- prodajal. j„ „„,„ jjm (>),(. . U use skup humbug. tku stepel,
letj., ne silimo pa nazaj v doboU ,,„.„,„ W(J ............d' b' ne b.u več dihou, «» b' na '«'Jj ^ ,udl JlT™*"'
dom živel Soda i »a k., ni .........I hlu IlrsHU b«rt in ga resu iz nh	"" norec .ser r
Frank Somrak. I VO(' Kk,za „t/u,,. .; •' 3 rok. l.ub sodruh re.lahter! Ti biu Z,a "P'0""0 'J"«1^0 —	..: ___ . •• . •	.. . ' i inofirii videt Rihežnj» kn» ie delnn «ont^bro, ker bo«
grajskih valpetov!
Aurora, Mian
si je rajši vzel življenje. Kapitalisti in zagovorniki tega sistema
da si bil norec ,ker si se pretepal.
maso si ps
mogu videt Kibežna, kua je delou.l 'luru T""' h,°Č° ti8ti* ki k' «m jest depeša prebran. Zavi- dancs "lepo slede farjem čimprej
Tnn. Q 1914	^k'ov»rmki tega aistema k - y r \ - ' spregledali, da je vse humbug.
June 9. 1"14. JHO ZOpet bogatejši za eno žrtev, od|"®4V\ „ .	I kar uče farji.
Servus
Uredništvo ProleUrca:-	[katere so bili odvisni nedolžni Jf1** 8<'m biv steso neumen,
Hudo je razburil tukajsne ;lu- trorič. Preminuli je spadal k , T? ** 0(ulmart,°^.8ub,to	Tvo, Takll
hove neki dopisnik Narodnega društvu "Adam in Eva" hrvat- ^.^^a^L^ Ts K'am tala pism spisou in ^Idau Vestnika v štev 40 - ko ^ je sske zajedniee in v tovarni je bil ^	je UpU uite« na PoSta< sma ribe ^it, d'
predrznil poštrgljeti njega debe- tudi zavarovan, zveat član je bil i®"	JI jf ViTru. i. S! Uem se spet za večerja. V krat-
farja, ki je govoru verita, da gair1"' spPl za 1ve;,erJa-je vse humbug. Očo de pantalon,rem Re 8Pot, °*,a8 m' mo*°t* V dav mu biv kon punjo in vela bom P,H0U' c ^ bom possbu, kuk iačia, da jo bi unov dvakrat 8,n 8e \mourrna .piknik-rota." Poti je sunu s taka močja Serbus Tvoj prek en mu debelm gabr, d' sina|	',aka Strifr*lj-
misl, d' ga Če z roko posekat. Jesti sm pa reku: "Ribežn le potolaž V Podgori pri občinskih volit-sc. Prnes tinta, peru in papir in vah zmagala na vsej črti sloven-jest bom Toneta že tku oprau brez sko-italijanska-liberalno-klerikal-teden, ne bo na kamora. Združili so se napred-Ribežn je na tu njaki s klerikalci, a ne morda iz prnesu ,kar sm naročil in poti strahu pred socialisti, pač pa jim sm še le začeu pisat:	je prišlo zopet enkrat na misel
Dragi Tone!	občinsko-gospodarsko vprašanje.
Žal mi je, da Te moram tako na- Da lepše izgleda, ao liberalci celo zivati, ker to zahteva uljudnost. mežnarja — volili. Tn ker je slo-Sram me je kot prijatelja, da si venska narodnost v tej obmejni se pretepal, ker je Tvoj tovariš občini v veliki nevarnosti so sve-govoril resnico. Že večkrat si sam sti svojim narodnjaškim načelom, priznal, da je vse humbug. Zdaj vzeli v družbo Fogarja in Fonza si se pa stepel, ker je bil v Tvoji| rija. To ni seveda nič novega, družbi hrvaški mešetar, ki je le ampak ravno tako je stara resni-radi tega farški privrženec, ker ca, da hujskajo ti ljudje narod mu nese. Le pomisli Tone, da si proti narodu že mnogo let Svo
lost od Meadow Mine keptna, ter tudi socialist, kluba št. 89. Kars< supervisorja J. J. lludsona. Mož viti tudi iz njegovega piama, kate-se je kar penil od jeze, ko mu je rega ga je napisal pred smrtjo in prinesel izrezek in mu raztolma- omenil, da on vse to dela pri zdra čil vsebino, neki jako ponižno u- vi pameti, ali da ne more več pre slugarski rojak tukajšne gostilne, našati, ako pomisli vse težave, mu Vsvoji neizmerni togoti je ren- srce poka, živela soc. demokracija I: "O you bloody Austrians!" js! Živelo zavedno delavstvo! Za-Ko je pa prišel k zavesti, je iz- htevsl je tudi v pismu, da se ga
prsacvsl okoli stoječe ljudi—ka- pospravi brez vseh ceremonij in I ' ""T»
. . ...... . .	ii -	. i 2 ^ , . , žajfe, d' se mu en
teri so čakali, da jih bode pazoalil njegovo truplo sežge. Zadnje se ni L u x ». >» r>-o/. .	.t, , . . i I .... , . ,	.	i trena nc um t. Ki
na "C ounty road — kateri da vresničilo, ker tukaj m priprav za |
bi bil to, da se je upal čez njega sežiganje mrtvih. On je bil star 29
pisati in da 5 dol. dobi tiati, ka- let, rodom Hrvat, zapuščS dva o-
teri ntu za ime pove. Gori omen je- troka in sicer hčerka 6 let in fan-
ni rojak! I)aj izpolni mu še to u- tek 3 leta stara. Bodi mu lahka
slugo in zaslužiš si zlahka $5.00, žemljica!
samo če njih milost "Coasenjak" Pozdrav vsem zavednim delav-Iludson ostane možak, je vpraša- ceni!	Poročevalec,
nje! Sploh pa kaj si domišljujete
"eoasenjsck", <la bode on vstavili	Arona, Pa.
vsa resnična poročila iz <;aše ns- Cenjeno uretiništvo Proletarca selbine? Ta kapitalistična kreatu- Progim nati8nite aledečo ra se hudo moti, ako misli, da bo-	t—lin olj o
od d.WovTiijrog^n"tlT Pripravljeni odbor in .obratiIS»"'	k»|j™ Lackom pripovedujejo dan n.
n i''in in »kana,m na av.nolo-	'»»S. N. P. J., it. 7 »' v, družh' hrv4ik^a ™eleUrj. d.n, d. hočojo socialisti poiuli-
av " Kdo na J .isti ' bT^ 3 S- P Z- 23 S. N. P. J., |t. ^	-«»«ljenoga tovari- j.nčiti Podgoro; socialisti so
Austrian«" \li Z i l il ,,a as 5 S S P Z- »»• • S. D. P. P. D., J- Vpr.a.m te, .1. je po JK>.Uv.b brnn.««lnl. zato ker se druiijo Slove, co _ k. or inu o ro^ *tev' 188 Z P P 7' "> »klicali Tvojo v. ro dovoljeno navadnemu z italijanskimi delavci; socialisti
ilaoo prod nami na vsaTo p ih/a- "» M	1914 °h	«H k[Z lč o«i	Cod 8°
. .. -	1 I nnnnMn.. ............„ -----I K1 una moc o<ipuSca11 grehe in od- vore v furlandskem jeziku s fur-
danske volitve? Le zapomnite giipopoldne javen shod, na katerem
r
kveko, kakor tudi ne može „jrgn-'I"^ ^ ^zocr'ao^i|	nauki|klerikalcem pa je vse dovoljeno
Slovenci to da nc bodete nikdarl81' ^ raspravljslo o načinu «dru-	V?^ \rÄta J nebesa? lanskimi delavci, ki ne znajo slo-
JrVSili ^tskô	slovenskih naprednih |	^ vsake [vensko. Slovenskim liberalcem in
Vfin kalilo« Vidi .n UaU m„ I ,iato	sledeče:	¡navaden humbug. Maziljenec go- in jim ni tega očital niti eden na-
vega kahlua. Vidi se, kako so mu	1 J	Upodov je in ostane maziljenec in rodniaških časoni^v Kio
pri srci delavci in to posebno še D I a smo za združitev m pr.- ,^lov Jmu nr mon>	tudUÄ"^^in Tdinost" "Dan"
slovenski. Iz "county roda" je pravljsln, odbor naj deluje nato, jjan hn.uw	niLf ki vedno frtTo nevarnosti
>rez povoda <idpustil slovenskega M» P"^ prej <lo z<lružitev, ker le Lrrfinikom (Jovol jrno prot pati I tujci ^erab^ oznika in več dragih delavcev tu v ««ružitvi je naša moč.	maziljencev brez kazni si na T tuj^ pograbijo slovensko Pod-
na Aurori stanujočih. Tujce iz 2 ) Upe,jejo naj se trije raz- s^üÄ
drugih krajev pa v delo jemlje, red. za posmrtnino m sicer za L, z navadnim grešnikom in kot j šlo na ' 1 Jt«. ■ ločim je domačih v preobilju. $150.00, $500.00, $,(KK).00 za bol- maziljenec v njegovi družbi udri Knlil	Cr '	• °
Vav tako je, kakor je opisa| do- niško podporo pa $1.00, $2.00 in hfTi rugem nmriljen^	Zakai n7V T T*'
pisnik v Narodnem Vestniku. Za- $.3.00 dnevno in to do šest mese-L atPori! ¿h zgl^fin dsl dnig : .^iaTriT" Z kaj se potem Hudson čez resnico cov cela podpora in po šestih me- pohujšanje	pristašem da so se voditelj.
jezi? - De,a tukaj se ne more do- secih p. polovico podpore.	Sam veš, da je le to dobro, kar ^Hn izdalins^l^T*
liti nikjer, je sve prenapolneno r. 3.) Sobrati omenjenih društev s,uži, da se ljudi spopolni in «bolj- jjm en^rat no^	Z
ill d Tli i mainarako lrAtnA«.»;« «n I -a nrnti T.t^ ovniSIri nrnl.U,,; I v. V______a. - •	. . . I-'	KraT pn^ejte in ne očitajte
mnogo Sko-
judmi, majnarske kompanije so so proti zdravniški preiskavi in ga. Nasprotno je pa vse tlabo, karLocialiatom L "IT n° odvzele plačo delavcem za 10%, sicer samo za take sobrate, ki pre- daje pohujšanje, uničuje pleme- dova na^ni življenske potrebščine so pa zviša- stopijo iz višjega razreda v nižje- nite čute v človeku in ga nodivia Li.^	"!\
. i	— ------ . Ne uga-
ne. Tukajšni mesarski trust, v ks-lga; koji sobrat pa prestopi "iz! Ali ne veš da brbAlaM^aSIpoliJikoJ&* n°ja» Klavo, misleč si, kako je sploh tereni imata glavno besedo tudi nižjega v višji razred, mora biti tepu svojega tovarša vbil? Q Lr"" K \ * VMS °nkrat lavskemu podjetju. Sodrug,! Proč mogoče gojiti kaj tacega za drža- dva rojaka - je razpoalal okoli|preiskan po zdravniku	|bi bi, stori, najgrše hudodelstvo |natri!	^ ** ~ hi*
l
Vi
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
tlmir'l--do* l*. >'|WU
PODPORNA ZVEZA
Iak«r»*rtvaaa V- •»rit»
V d rte vi Potui.
Sede*: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: FRAN PAVLOVOlC, box 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, bos 91|a, West Nowtoa, Pa. T» j mM: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 1S7, Conemaugh, Pa. Pomoftni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 Bt. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINClČ, 0408 8t. Clair Avo., Clovoland, 01
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIH, bo» 528, Coaomaugh, P»
NADZORNIKI:
ji
VILJEM SITTER, L nadzornik, Lock bos 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAUC, t. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., bo* 78. NIKOLAJ POV&E, 8. nad»., 1 Craib at., Numrey HHK N. 8. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
m IVAN GORAEK, 1. porotnik, Weit Mineral, Kansas, box 211.
' JAKOB KOCJAN, 2. |>orotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown, Pa.
ALJOZIJ KARLINGER, 8. porotnik, Girard, Kauaaa, R. F. D. 4. box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Art., Cleveland, Okio. GLAVNI URAD v kili it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOR.
Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh, Pa.
(lačnih Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Ha.
Zaman Frane, bo* 556, Conemaugh, Pa.
Klinar Martin, 812 Cheatnut atreet, Johnstown, Pa.
Kupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa.
Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnatown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ.
Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, IU., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. •tefančič Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. sv. Barbare. Frank J. Ales, 4006 W. 31at St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. & P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kana., ¿lan A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. Slat Street, Chicago, IU. A Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, »o uljudno protoni, pošiljati vao lopiae in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj oo pošilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿okov.
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kako i pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glamega tajnika, da so v prihodnje popravi.
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUÔTEV S. D. P. Z. ZA LETO 1014.
Boritelj, itev. 1., Comemaugh, Pa. — Predsednik: Martin Petri¿; tajnik: I-van Zgonc, box 27; blagajnik Jožef Dremelj, box 275; vai v Conemaugh, Pa. Seja vaako prvo nedeljo v meaecu v dvorani druitva Sv. Alojzija.
Pomočnik, itev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Mihael Cene, 853 Ohio St.; tajnik: Jo«. Budna, box 57; blagajnik: Josip Rogelj, box 152;—vsi R. F. D. 3, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v dvorani druitva Triglav.
"Zavoznik", štev. 3. Franklin-Cone-maugh, Pa. Jredsednik John Bober, b. 572; tajnik: Louis Kraina, box 626; bkfcgajnik: Jurij Ošaben, b. 788; vsi v Conemaugh. Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", štev. 4. Llov-dell, Pa. — Predsednik: Andrej Drob nič, b. 176, Beaverdale, Pa.; tajnik: Ant. Gerbec, b. 35, Lloydell, Pa.; blagajnik: Jurij Kosabe, box 38, Beaver-Vdale, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo. ' "Avstrija", *tev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Joaip Setinšek, box 124; blagajnik: Martin Abram, box 2, vai v Ralphton, Pa.
"Zvesti Bratje", štev. 6. Oarrett, Pa. — Predsednik: Ivan Krai, box 227; tajnik: Avgust Orel, box 48; blagajnik: Joaip Oateni¿, box 197, vai v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedlnost", štev. 7. Claridge, Pa. Predaednik: Joa. Jaklič, b. 281; tajnik: Franc Žurman, b. 255; blagajnik: Jo-rip Pine, box 28; vai v Claridge, Pa.—
Seja vaako prvo nedeljo.
"Planinski Raj", Segundo, Colo., it 8. — Predaednik: Frank Slanovič; tajnik: Fr. Slunovič, box 505; blagajnik: Mihael Selan; vai v Segundo, Colo.
"Zavedni Stajerc", štev. 9. Johna town, Pa. — Predaednik: Martin Klinar, 812 Cheatnut 8t.; tajnik: Andrej Dobnikar, R.FJX 4., b, 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vai v Johns town, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cell so, Pa.
'Jasna Poljana", štev. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Edvard Zalo kar, Lemond Furnace, Pa.; ta j. Iv. Bla iine, box 123, FaiTbank, Pa.; blagajnik: Josip Markovič, box 62, Lemond
mace, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
'Zarja Svobode", štev. 11, Dunlo, — Predsednik: Fran Naglič, box
; tajnik: Andrej Obrezar, box 155;
agajnik: John Dolez, box 161, Dunlo, Pa.; vai v Dunlo, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo.
"Danica", štev. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Milivoj Koruzovič, b. 144; tajnik: Josip Glas. box 88; blagainik: Louis Kit, box 45, Heilwood, P». — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Vočernica", štev. 13, Baggaley, Pa. — Predsednik: John Arh, box 162, Withney, Pa.; tainik: Anton Planin iek, box 14; blagajnik: Anton Rak, box 53, oba v Hostetter, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo.
"MoJ Dom", štev. 14. Orient, Pa. Predsednik: Anton Zorič, Edenborn, Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republic, Pa.; blagajnik: Pavel Rolih. b. 377, Republic, Pa. — 8eja vsako drugo nedeljo v Carndale, Pa.
"Slovan", itev. 15, 8opria, Colo. — Predsednik: Leo. Marels, b. 21; tajnik in blagajnik: Silvester Berentin, box 199; vsi v Sopria, Colo. Seja ^sako prvo nedeljo v proatorih aobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", itev. 16. Buzton, Ia. — Predaednik: Frana Kriltof, box 104; tajaik: Frane Raapotnik, b. 683; blagaj nik: Ant. Tomiii, b. 801; vai v Buxton, Iowa. — 8«ja vsako prvo nedelo v prostorih aobrata Ant. T. mill a.
"Zora," štev. 17, Akron. Mich. — Predaednik: Gašper Volk; tajnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: Andrej Sturmau, box t, vai v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", štev. 18, Braddock, Pa. — Predaednik: rran Žefran. 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 848H Washingtoa Ave.; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Chery Way; vai v Braddoek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni 81ovenec", štev. 19, Ca-rona, Kana. — Predaednik: Blaž Mizo-ri, b. 47; tajnik: Fran Zupančič, b. 35; blagajnik: Ôtef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupančič.
"Nada," štev. 20. Huntington. Ark. Predsednik: Martin Pucel, L. B. 17; tajnik: Anton Fabjan, b. 140; blagaj.: Jožef Zupančič, b. 45; vsi v Huntington, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sokol," štev. 21, West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b. 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al. Zupančič, b. 68; blagajnik Fran Spai-ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do zmage," štev. 22. La Salle. III. Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gregorič; blagajnik: John PoČivalšek; vsi 101 Main St., La Salle, 111. — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Slovenski Bratje", štev. 23. Coke-ton, W. Va. — Predsednik: Frsnk For-tuna, box 506; tajnik: Josip Rus, L. box Ih», oba v Thomas, W. Va.; blagajnik: Anton Stučin, box 75, Benbush, W. Va.—Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec.
"Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: John Felban, b. 174; blagajnik: Matija Zadravec, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo.
"Delavec," štev. 25, Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Jos. Pometa, 619 N. Front St.; tajnik: Valentin Stalik. 240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte ave.; vsi v Rock Springs, Wvo. — Seja vsako drugo nedeljo v Slovenskem domu.
"Smarnica,
Predsednik: Pavlič Jožef Ixjuis Zupančič, b. 170; blagajnik: Ni f'aj Rogina; vsi v Export, Pa. — Se ja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", štev. 27, Dismondvil-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (f); tajnik: Joa. Motoh, b. 141, Kem merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Brunako-le, b. 110, Diamondville, Wyo. — aeja vsako prvo nedeljo v proatorih Joaip ' Penea v Diamondville, Wyo.
"Habsburški Sinovi", itev. 28, 8. Brownsville, Pa. — Predsednik: Mike Biščsk, b. 98; tajnik: Ivsn Erjsvec, b. 52; blsgajnik: Ant. Kovsčič, b. 98, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Seja vsako diugo nedeljo.
"Jutranja Zarja", štv. 29, Meadow
Lands, Pa. — Predsednik: Ivan Koklič, b. 276, Csnonsburg, Pa.; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; bla gajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lands, Pa. —8eja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30, Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Martin 8molčik, R. F. D. 2, box 208; tajnik: Ivan Pečnik, R. 2, box 222; blagajnik: Josip žibert, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — 8eja vsako prvo nedeljo.
"Sloga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predseduik: Frank Urbančii, b. 7; tajnik: Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vai v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedoljo.
"Zeleni Vrt", Itv. 32, Palisades, Colo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766; tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagajnik: John Vozel, box (f), vai v Pali-
štev. 26, Brport, Pa.
-----T, b. 280; tajnik
Ï*
ko
aados, Colo. — Soja vsako drugo medaljo.
"Slo v enaka Zastava", itv. S3. Jenny Und, Ark. — Predaednik: Alojzij Orile, box 86; tajnik: Frank Grilc, box 37; blagajnik: Albin Bobnič, box (f). — vai v Jenny Lund, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2 popoldne.
"Edinost", itv. 34, Yukon, Pa. — Predaednik: Frank Kostelic, b. 70; tajnik: Mihael Mačkoviok, b. 149; bla-jnik: Ivan Vidmar, b. (f); vsi v Yu-on, Pa. — Seja vaak prvo nedeljo v Yukon dvoraai.
"Planinski Raj", itv. 35, Loraia, Ohio. — Predaednik: Jožef Jerc, 1647 E. 31st Street; tajnik: Jakob lllebčar, 1649 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet, 1685 E. 31. St.; vsi v Loraia, Okio. — Seja vaako drugo nedeljo v proatorih g. Viranta.
•	Združitelj", it. 36, 8outh Fork, Pa.
—	Predaednik: John Suhadolnik; ta j. nik: Mihael Bojauii, b. 75; blagajnik: Mirko Grgorich, b. 495; vai v South Fork, Pa.—Seja vaako tretjo nedeljo.
"Ljubljana", itv. 37, Barberton. O. —Predaednik: Frank Smuk 201 Grednor ave.; tajnik: Frauk Merzlikar, b. 121: blagaj.: Andrei Repar, 1109, 4th St.; vsi v Barberton, O. Seja vaako drugo nedeljo v Srbskem domu na 616 Camel St.
"Dobri Rratjo", štv. 3», Bridgeport, Ohio. — Predaednik: Martin Potnik, b. 134; tajnik: Frank Androjna, b. 721; blagajnik: Alojz Gorenc, b. 375; vai v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo nedeljo ob 8. dopoldne v dvorani druitva sv. Barbare v Baydsville, Ohio.
"Sokol", štv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik Franc Rozman; tajnik: Karol Deruač, b. 26; blagajnik: Leo Plahuta, b. 29; vsi v Neffs, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernača.
"Orel", štv. 40, West Newton, Pa. Predsednik: Josip Ogrin. b. 95-a; tajnik: Mihael Jamnik, R. F. D. 3, b. 15-c; blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, b. 91-a; vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za pri hod nji mesec.
"Jutranja Zvesda", itv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj-ner, 3555 E. 82nd St.; tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble avenue; blagajnik: Anton Ulepič, 8102 Marble ave. S. E. ;vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin a.
"Mladi Slovenec", Itv. 42, Oglesby, 111. — Predsednik: John Malin, b. 6*; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 266; vsi v Oglesby, 111. — Soja vsako prvo nedeljo.
•Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik : Martin Kaznotnik, tajnik: Jos. Božič; blagajnik: Mihael Božič; vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, box 5;
—	8eja vsak drugo nedeljo.
"Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. —
Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol, st.; blagajnik: Frank Kebol, st.; vsi v Weston, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa.
—	Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-persdale Ave.; tajnik: Gregor llreičak, 407 Eighth Ave. oba- v Johnstown, Pa.: blagajnik: Ignac Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Južni Premog ar", itv. 46, Alix, Ark. Predsednik: Math. Kokalj, Altus, Ark.; tajnik: Math. Starman, box 127, Alix, Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, box 77, R. F. D., Altus, Ark. Seje vsa ko drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", it. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar, box 167; blagajnik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo..
"Slovenakl Mladeniči", itv. 48, Aurora, 111.—Predsednik: Frank Praprot-nik, 21 Forest av.; taj.: Iv. K. Marsieh, R. 5, b. 112; blagajnik: Oa*j>er Ah*čič, R. 5, b. 112; vsi v Aurora, 111. — Seja vsakega 16tega v mesecu.
' ' Clevelandake Slovenke", it. 49, Cleveland, Ohio. — Predsednica: Ana Koiak, 3559 E. 81 8t., 8. E.; tajnica: Antonija Vitigoj, 3619 E. 81. St. S. E.; blagajnica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82 St., S. E.; vse v Cleveland, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Proletarec", itv. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Alojzij Korošec, b. 90; tajnik: Fran Vegei, b. 38; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo.
•	Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikie, 1423 E. 21. St.; tajnik: Louis Kveder, 6034 St. Clair Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St., N. E.; vsi v Cleveland, O. — Se ja vsaki prvi četrtek v mesecu ob 6. uri popoldne na 6006 St. Clair Ave.
Ljubljanakl Grad", Itev. 52, De Kalb, IU. — Pre4«ednik: Frank Ker*ič, Î317 Market St.; tajnik: Auton Osredkar, 1403 State St.; 'blagajnik: Frank tvo kel, 1403 State St.; vsi v De Kalb, 111.
—	Seja vsako drugo ndeeljo.
"Planinska ViJoUca", itv. 53, Pick
ens, W. Va. Predsednik: Andrej Frane-tič, box 46, Czar, W. Va.; tajnik Frank Cepirlo, b. 46; blagajnik: Jožef Molan, bo* 26; vsi v Piekens, W. Va.—Seja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. čeprlo.
"Karol Učekar", itv. 54, Rock wood, Pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b. 155; tajnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vai v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v proatorih aobrata Ant. Hočevar.
"Vrh Planin", itv. 55, Crab Tree, Pa. — Predaednik: Ivan Tome, b. 94; tajnik: Jožef Rozman, box 167, blagajnik: Andrej Jereb, b. (t); vai v Crab Tree, Pa. — Seja vaako drugo nedeljo v dvorani aobrata Ivan Tome.
"Skala", itv. 56, Allegheny, Pa. — Predaednik: John Simončič, Fabijan Street; tajnik: Frank Budič, 833 Pike St.; oba v N. 8. Pittaburgh, Pa.; blagajnik: —srtin Kralj, 13 Ganatar St., Etna, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo v K. 8. D. v Pittsburg, Pa.
"Oaven", Itv. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin čermel; tajnik: Ciril Stibil, box 404; blagajnik: Josip Prime; vai box 404, Csrrollton, Ohio.— Seja vsako prvo nedeljo v prostorih aobrata Martina Cermelj.
"Rudar", Itv. 58, Canmore. Alta, Canad. — Predaednik: Ivan Traven, b. 154; tajnik: Joaip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vai v Canmore, Alta, Canada. — Seja vaako drugo nedeljo v proatorih aobrata Krank Kral, ob 9 popoldne.
'Slovonakl Faatjo", It. 59, May
nard, Ohio — Predaednik: Jožef Smo dii, box 65; tajnik: Leopold Bregar, b. 46; blagajaik: Matija Bregar, b. 46; vsi v Mayuard, O. — Seja vaako dru go nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a.
"Moonrunski Trpin", itv. 60, Moon Run, Pa. — Predaednik: Jurij Pivk, b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajaik: Anton Piutar, boz 204, Moon Run, Pa.—Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v dvorani sv. Barbare.
"Napredni Slovenci", it. 61, Gary, Ind. — Predsednik: Martin Skola, 925 Madison St.; tajnik: Fran Tomažič, b. 73; Tollestou St.; blagajnik: Louis Shmit, 1308 Broadway; vsi v Gary, Ind.
—	Seja vaako drugo nedeljo v prosto rih sobrata Ivan lvanič.
žensko društvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio. — Predsednica: Žofka Birk, 6029 Glass Ave.; tajnica Fran čiika Trbetuik, 1161 Norwood Rd.; bla gajnica: Marija Poznik, 5323 Spencer ave.; vsi v Cleveland, O. — Seja Vsaki prvi torek v mesecu.
"Adamič in Lundor", itv. 63, Rob-bins, Pa. — Predsednik: Viktor Buster-iič, Johaugheny, Pa.; tajnik: Jernej Rupnik, b. 15, Coulters, Pa.; blagajnik: Louis Grunt, box 25, Robibns Station, Pa. — Seja vsake prvo nedeljo.
"Bratoljub", itv. 64, Milwaukee, Wis. — Predsednik: Math. Sagadin, Brunks Lane No. 2, Milwaukee, Wis.; tsjnik: Joe Kokovnik, 360 Florida St.; blagajnik: Math Kutetec, 356 Florida St.; vsi v Milwaukee, Wis. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Bratje trdno stojmo", itv. 65, New Alexandria, Pa. — Predaednik: Jožef Ribič; tajnik: Valentin Sapotnik, R. F. D. 1, box 114; blagajnik: Fran Reauik, b. (T); vsi v New Alexaudria, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Vai Slovani", Itv. 66, Wasson, IU.
—	Predaednik: Frank Sajeric, b. 541; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (f); bla gajnik: Avgust Aturm, b. 427; vsi v Wasson, IU. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis Grebenjaka.
"Narodna Sloga", itv. 67, Seminole, Pa. — Predsednik: Nikolaj Zvonarič; tajnik: Mike Buretič, Seminole, Pa.; blagajnik: Nikolaj Zvonarič; vsi v New Bethlehem, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata lvau čampe.
"Združeni Balkan", itv. 6S, Clin ton, Ind. — Predsednik: John Močnik, box 319; tajnik: Anton Primožič, R. R. 3, b. 5; blagajnik: John ftmole, b. 26; vsi v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte.
"Balkan", itv. 69, Pittsburgh. Pa. —Predsednik: Anton Fabee, 5632 Drez den Al).; tajnik: Frank Knpar, 5631 Carnegie Street; blagaj.: Alojzij Hlad, 5624 Dresden, AU.; vsi v Pittsburg, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo v K. S. D.
"Zvesti bratje", it. 70, New Derrv, Pennsylvania.—Predsednik: Ant. Čulik, b. 75; tajnik: fttef. Kopriva, b. 11; bla gajnik: Ivan Prah, b. 41; vai v New Derry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Stefan Kopriva ob 9 uri dopoldne.
"Delavec naprej", itv. 71, Bessemer Pa. —Predsednik: Ivan Popetnki, b. 159; tajaik: Josip Jereb, b. 9; blagajnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinčeka.
"Koacsiuako," štv. 72, Bankhead, Alta, Canada.—Predsednik: Pjav Spiewak, box 591; tajnik Anton Plonka, b. 18; blagajnik Peter Kubanv, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako (t).
"Pod Triglavom", štv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Bergine, R. F. D. 9, b. 88; vsi v Smith field. Pa.—Seja vsako drugo nedeljo.
*'Kranjski prijatelj", štv. 74, Falle Creek. Pa. — Predsednik: Alojzij Slak, box 61; tajnik: Jernej Gril, box 66; blagajnik: Josip Uršič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-šiča. '
"Naprej do Zmage", štev. 75, Fitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevž Podbeviek, box 2; vsi v Fitz Henry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo od 9." uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"Slovenska Cvetljica", štev. 76, A-damsburg, Pa. — Predsednik: Frank Kastelic, b. 96; tajnik: Martin Marinč, b. 98; blagajnik: Ignae Golobič, b. 60. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Severni Premogar", štev. 77, Superior, Wyo. — Predsednik: Ivan Spes. box 309; tajnik: Jakob Miviek, b. 63: blagajnik: Andrej Kokal, b. 452; vsi v Superior, Wyo. Seja vsako drugo ne deljo o deseti uri dopoldne.
OPOMBA: Tajnike istih društev, ka teri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih društveno poročilo je po-mankljivo, prosim, da mi nemudoma poročajo, da se nedostatki v imeniku, kateri izide drugič, popravijo.
8 sobratskim pozdravom
LOUIS BAVDEK. gL tajnik S. D. P. Z.
NAZNANILO.
Bear Creak, Motit.
Na skupni seji dne 31. maja so tukajšna slovenska podporna druitva v Bear Creek in Waahoe
"Slovenski Sinovi", štev. 112 S. N. P. J., "Svobodomiselni Slovenci", štev. 90, S. S. P. Z., in društvo "av. Štefana", itev. 58, J. S. K. J. sprejela sledeče zaključke: • 1. Člani vseh teh društev odločno protestiramo proti vaem članom, kateri bi po listih pisali proti združenju jednot in «vez.
2.	Tukajšno članstvo vseh teh treh društev je za druženje, ali seveda tem potom da ne bo nobena jednota ali zveza, kakor tudi člani (ce) oškodovani.
3.	Tukajšna društva smo za več razredov, oziroma tri do štiri, in da bolniška podpora ne znaša črez 3 dolarje dnevno, posmrtnina pa ne erez 1!>00 dolarjev.
4.	Smo proti nadaljni zdravniški preiskavi, razen če član (ica) zviša bolniško podporo ali posmrt-nino se pa mora podverči nadaljni zdravniški preiskavi.
5.	Tukajšna društva apeliramo na članstvo vseh slovenskih jednot in zvez, da sklicujejo skupne seje, posebno pa Se na članstvo, katero spada k raznim jednotam in zvezam, katere še do danes niso skoraj storile koraka v prid združenju. Oziramo se pa tudi na pripravljalni odbor, da prej ko mo-Koče pove svoje mnenje in da ae potem da na splošno glasovanje o združitvi. Ako pa pride do združenja, pa še posebej apeliramo na vse članstvo pri vseh jednotah in zvezah po društvih, da bojo volili delegate za glavno konvencijo, ne po prijateljstvu, ampak da bojo vedeli, da so zmožni posla in delovanja nam vsem v korist. K koncu še želimo, da bi se kmalu zjedi-nili v jedno močno organizacijo.
Frank Rihar, predsednik. Frank Podlinshek in Matin Šetinc zapisnikarja.
— F. O. R. Gordon, notoričen renegat, socialistožer kat. cerkve, je prišel pred zvezno komisijo za industrijo, da v smislu programa nastopi za A. F. of L.
Dobro bi bilo izvedeti iz katerega sklada se plačuje te vrste golazen . . .
OBJAVA.
Danes sem prejel iz Gary, Ind., tužno vest od sobrata Frank To-mažič, IT. gl. nadzornik S. D. P. Z.. ,da je neisprosna smrt pretrgala nit življenja njegovi soprogi Mariji Tomažič, dne 3. junija 1914 ob četrti uri zjutraj.
Pokojna sestra je pripadala k društvo Napredni Slovenci št. 61. S. D. P. Z. v Gary, Ind. Bolna je bila neprestano osem mesecev, ter se je podvrgla med tem časom štirim težkim operacijam, kar pa skrbnosti moža in prizadevanja zdravnikom ae ni moglo posrečiti rešiti mladega življenja. Par dnij po prestani četrti operaciji je zavedno prenehala živeti v starosti osemindvajset let.
Nesrečnemu sobratu naše so-žalje.
Louis Bavdek.
Kojakom naznanjam, da sem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski • farmarski naselbini v Wausaukee, Wis., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tudi že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja.
V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugodne želez niške zveze z vsemi državami U nije itd.
Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob veznosti, kakor Deed in Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da hi bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Go., ena največjih zemljiških družb, ki la-stuje na stotisoče akrov sveta. Da je vse to resnica. Vam lahko dokaže veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago.
Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočilo, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tudi povrnem vožnjo vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Pogoji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na
A. Mantel, Wausaukee, Wis. (Adv.)
FRBMT1R
"Non-Puncture" Avtomobilni Obroči
Jamdenl sa 7500 milj.
Ti obroči imajo največjo garancijo kar ae tiče trpežnoati ia vatrajnosti. S temi obroči lahko prevosite nad 7500 milj in vendar so ceae tem selo nizke, eelo niije, kot onih navadnih obročev s navadno garaneijo. Ta garancija ae nanaša na "punctures in blow-outs" in tudi vsakdanjo rabo, dalje ae nanaia na prevos 7500 milj ter jamči za vae slučaje, isvsemii izrabljenje. Ti obroči so izdelani za najtežjo službo. Naročila so prlila sa to obroče od vlade, da so Jih rabi ▼ njo službi. Kot izvanredno in-trodukeijo teh obročev vam. damo ale-deče cene za dobo desetih dnij.
OBROČI—OS VI.
Obroči	Cevi
(Tirea)	(Tubea)
28x3	$ 9.20	$2.00
30x3	10.25	2.30
30x3 ^ ; 13.50	2.80
32x3 ft 14.05	3.00
34x3tt 15.25	3.20
31x4	17.00	3.25
32x4	18.00	3.30
33x4	19.50	3.40
34x4	20.40	3.60
35x4	21.00	3.80
36x4	22.00	3.90
35x4 % 26.00	5.00
36x4% 27.00	5.10
37x4% 27.50	5.15
37x5	32.60	5.40
V zalogi imamo vae druge veUkosti. Non-8kid 20% več. 5% popusta, če ae priloži denar z naročilom in če naročite dva obenem, plačamo mi atroške. Za po-iiljatve po C. O. D. pošiljite 15% cele avote. Ker je izdelovanje iatih omejeno, vsa opoarjamo, da si takoj naročite, dokler jih imamo ie kaj v zalogi. Mi prodajamo direktno lastnikom avtomobilov, toraj ai prihranite vea dobiček agenta.
NON PUNCTURE PREVLEČEK.
Rabite naše prevlečke. Ti zabranju-jejo blow-outs in 90% vsakokršnega poikodovanja, poleg tega vam podaljša vaak obroč uporabo za več tiaoč milj. Kadar rabite naše gumijaste obroče, ae vozite brez akrbi in aitnoati.
Za vse 3inčne obroče............$1.95
Za vse 3%inčne obroče..........$2.20
Za vae 4inčne obroče............$2.60
Za vse 4%inčne obroče......... .$2.75
Za vse 5inČne obroče............$2.90
Za vse 5%inčne obroče..........$3.00
NON PUNCTURE FACTORY, Dayton, Ohio.
Vse kar potrebuje mož.
$1.00 brivska priprava $1.00.
10 KOMADOV 10 Da zve javnost za našo univerzalno brivsko pripravo in proizvodnje, bode-mo pošiljali za nekaj čaaa $3.00 vredno brivako pripravo za aamo $1.00. Mi pto dajamo naie produkte direktno odjemalcem, in radi, tega ai vi prihranite vea dobiček agenta, kateri je veUk. 1 brivni nož
1 5 palcev velik čopič	^
1 jermen, platnen na eni atrani 1 nikelnaato ogledalo 1 33 palcev veliko briaačo 1 komad mila 1 komad pavdra 1 dekoriran lonček 1 aluminium glavnik 1 lasno krtačo.
Vaaka priprava je vložena v mično škatlico ter atane $1.00. Denar ali Money Order ter lOc za poštnino. UNIVERSAL PRODUCT COMPANT.
Dayton, Ohio.
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleškim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15c;
1 tucat $1; 100 komadov $7.00,
Cene kartam: 1 komad 2c!
1 tucat 15c, 100 komadov 70c.
Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St,
Cleveland, Ohio.
POZOR!
Podpisani ae priporočam Slovencem v Ija Salle in okolici za stavbinska dela. Postavljam navadne in moderna poalopja. Sprejemam tudi popravila in pre-delavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite poataviti hišo, se obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po pogodbi. Za vaa moja dela jamčim.
Vas rojak Vencel Obid, 438 Berlin Str., La Salle 111.
PROLETAREC
LIST ZA 1NTIBISE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAH1 TOREK.
—— Luluk la 4a4ajat«l)i —-
üvCttliviRska éiliitka tiskoma dražba
i «kieift, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo l2 *0 ce'o lcto'	sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi btvaliiia je poleg novega naznaniti tudi stari^mas/ov.
GUlIU lloTMtk« MIMlutli* Jh|wL — mcUUiIUm nm w Aaariki. —
Vae pritoibe Riede nerednega poAiljanja liata in drugih nerednoati, je poiiljati
predaedniku druibe IV Podlipcu, 5039 W. 25. PI. Cicara, III.
PROLETARIAN
OwmJ *»4 published mrr TwcaSajr by
South Silvia Workmin'i Pubukinj Conpin;
Ckieiii, Uliitit.
Subacription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half ▼ear. Foreign countries $2.50 a year; $1.26 for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS);
"PROLETAREC"
«006 W. 31. STREET. CHICAGO IIUNOIS.
Telephone: LAWNDALE 9677
Francisco Villa in me-ksikanski prolelarijat.
(Konec.
Villa je posvetil posebno skrb šolam. Cesar je sam pogrešal dober del svojega življenja in česar pogrešajo siromašni peoni v splošnem, namreč šolske izobrazbe, tega želi zdaj mlajši generaciji: "Dajmo ljudstvu zemljo in šole in dali mu bomo vse, kar zahteva civilizacija," ponovil je večkrat. Slišal sem ga nekoč, ko je rekel: 4 4 Ko sem šel danes po tej in tej ulici, videl sem tamkaj veliko množico mladine. Tam bomo postavili šolo." Mesto Čihuahua ima 40.000 prebivalcev in Villa je tamkaj v par mesecih ustanovil čez sto sol. Njegova želja je poslati svojega sina na vseučilišče v Zedin jene države. To je hotel storiti v zadnjem februarju, toda na žalost je moral ta načrt opustiti za letos, ker ni imel denarja, da bi bil plačal za pol leta šolnino.
Ameriško časopisje je večkrat pisalo o Villi, da je surov, krvoločen in časti hlepen človek. Tudi to je laž. Če pomislimo, v kakšnih barbarskih razmerah je živel do svojega 38. leta — brez vsake šolske naobrazbe, izven vsake olikane družbe, takorekoč med divjaki — moramo se čudom čuditi njegovi krepki značajnosti in nekaterim lastnostim, ki so naravnost originalne in nekaj redkega med mehiškimi peoni. On ne pozna konvencionalnosti in raznih fraz, to je res. Če govori z inteligentnim . človekom, pozna se mu takoj, da je v zadregi. V takih slučajih napeto posluša, kar govori in česar ne razume, takoj vpraša za pojasnilo. Toda če mu hočeš vse pojasniti, moraš biti filozof; kajti, ko si mu kolikor mogoče natanko pojasnil to ali ono stvar, vprašal bo: "Zakaj je ravno tako T Zakaj bi ne bilo drugače?" In povedal bo svoje mnenje, kako bi moralo biti. Tako na primer mu nikakor ne gre v glavo, zakaj mora država plačevati obresti od dolgov v bondih. "Država jamči za denar, izda ga v dobre svrhe in čemu bi potem plačala obresti, čemu bi se pustila odirati!" Tako se vprašuje Villa in do danes ga ni še nihče prepričal, da obresti morajo biti. On ne veruje v obresti.
Villa ne da nič za osebno slova ali čast. Bil sem navzoč v Chihuahua City, dva tedna pred Villinim odhodom v Torreon, ko so mu njegovi generali poklonili zlato kolajno za njegovo osebno junaštvo. Tedaj sem ga prvič videl. Povabili so ga v guvernerjevo palačo, posadili na stol na zvišenem prostoru in v laskavih besedah — kakorsne pozna le španski jezik— proslavljali njegovo junaštvo in zasluge. Govornik za govornikom ga je obsipal z donečimi imeni, kakor "Prijatelj revnih!", "Nepremagljivi general!", "Nada mehiške republike!" itd. itd. — Množica je pa neprestano vpila: "Viva Villa! Viva Madero!" Bilo je napoleonsko!—Villa je pa ves čas čas nervozno sedel na stolu, vlekel hrbe in gledal skoz vrata na Čete svojih razcapanih vojakov, ki so radovedno in udano zrli notri. In ko mu je general
Chao končno pomignil, da naj vstane, ter mu hotel pripeti kolajno na prsa, pograbil je Villa svitlo reč, gledal nekaj Časa, zmajal s glavo in vskliknil, ko je via dala največja tihota: "To je oražje majhna reč za junaštvo, o katerem toliko govorite!" —
Vredno je tudi zabeležiti, <U Villa sovraži alkohol. Nikdar ne okusi opojne pijače. Svojim vojakom je ostro prepovedal piti in tisti, ki se ponovno pregreši zoper to zapoved, je enostavno ustre ljen. Kdor proda opojno pijačo vojaku rebelne armade, gre v za por dva meseca. Villa se hoče bo riti s treznimi ljudmi "in pijancu ne zaupa ničesar.
V svojih sklepih je Villa odlo čen in neizprosen. Kadar ima o-praviti z nasprotniki, tedaj po-tnaga malo ali nič vsak protiven argument. Ko je zasedel Chthua hua City, prišla je k njemu četa inozemskih konzulov prosit var stva za dvesto federalnih voja kov, ki so ostali v mestu kot policaji na proSnjo inozemcev. Villa je naglo vprašal: "Ali je španski konzul tukaj?" Nato odgovori britiški ^odkonzul Scobell, da on zastopa Spance.
"Dobro," odvrne Villa, "povejte Spancem, da naj takoj poberejo šila in kopita! Ako zalotimo katerega Španca čez pet dni v mejah te države, popeljemo ga b najbližnjemu zidu v spremstvu vojakov."
Konzulom je zastala sapa. Scobell je burno protestiral, toda Villa ga je zavrnil na kratko:
"Ne mislite, da mi je to šele zdaj prišlo na misel. Ta zaključek nosim v glavi že od leta 1910. Španci morajo iti!"
Nato se oglasi ameriški konzul Letcher: "General, nimam nič zoper Vaše motive, toda zdi se mi, da delate veliko politično napako, če mislite pregnati Špance. S takimi čini si ne boste pridobili prijateljstva pri tujih vladah."
"Senor konzul," odgovoril je Villa, trdo, "mi Meksikanci poznamo Špance tristo let. In v tem času se niso nič spremenili. Jničili so našo državo in zasužnjili ljudstvo; mi jih nismo pro sili, da naj mešajo svojo kri z našo. Dvakrat smo jih pregnali iz Meksike in ponovno smo jim dovolili, da so se vrnili. Nazadnje so pa ukradli našo zemljo, dvignili orožje proti nam in zadavili vsako svobodo. Španci so krivi zarote, katera je posadila Huerto v narodno palačo. Ko je bil Ma dero umorjen »vriskali so Španci po vsi. republiki. In končno so Spanci naložili na naš hrbet naj večje praznoverstvo, kakoršnega Se ni videl svet — katoliško cerkev. Že samo za to zaslužijo smrt. Jaz mislim, da smo še danes pre več dobri z njimi."
Tako torej piše o Villi John Reed. Mislimo, da to zadostuje, da «aj približno spoznamo moža, kateri hoče osvoboditi mehiškki proletariat in katerega kapitalistično časopisje toliko blati in ponižuje. Toda celo njegovi nasprotniki, ne morejo tajiti dobrih strani Ville. Tako piše "The Army and Navy Journal" (New York) o njem sledeče:
,4Villine čete v vsakem oziru prekašajo fcderalce. Cela armada Ville je oblečena v moderno uniformo in oborožena z Mauserjc-vimi puškami ali z modernimi re-mingtonkami. Vsak vojak nosi 300 strelnih nabojev in poleg mnogih topov ima Villa 35 najmodernejših strojnih pušk. Naj-boj čudovito pa je, kako zna Villa organizirati in opremljati svoje čete. Tako fine armade do danes še ni bilo v Meksiki. Villa ima celo vlak z vodo in ob času napada na Torreon je imela njegova armada neprestano zalogo sveže vode za seboj, med tem ko so federalci umirali žeje. Poleg tega ima Villa vedno seboj vlak z zdravniki in postreškinjami, tako da zamori dati hipno pomoč čez tisoč ranjencem. — Villa je žen i j. V bitki se navadno postavi v sredo bojne fronte in od tam opazuje boj. Kjer vidi, da njegove čete omahujejo, skoči tja kakor tiger in jih navdušuje naprej. Villa ima čudovito persnoaliteto in njegova armada ima brezmerj-no zaupanje nanj; vse tra ljubi in spoštuje in prosti narod trdno veruje, da je v Villi vstal meksikan-ski Napoleon, kateri je nepremagljiv."
Jasno je torej dokazano, da sedanja revolucija konstitueionali-
tov ni za dosego osebnih koriati voditeljev, kot je Villa, dokler bo on na krmilu. To zna vaak re bel, kateri preliva svojo kri Vprašajte ga, zakaj ae bori in od govoril bo: "Za zemljo." On ae ne bori za Villo niti za nikogar temveč za svojo svobodo.
Fred L. Boalt piše iz Tampica sledeče:
"Rebeli niso nobeni banditje niti otroci, temveč resnobni mož je, ki se bore za gotov cilj: Go voril sem z rebeloin, kateri je bi svoječasno v Texasu. Star mož je upogonjen in gubast, toda žilav kot vsak mladenič. V slabi angle ščini mi je povedal tole: "Mi ne ljubimo boja; trudni smo že, ali boriti se moramo, dokler ne bo Meksiko naša. Mi smo večinoma poljski delavci in mi hočemo zem ljo — zmeljo naših očetov, kate ra jim je bila ukradena. Povedali so nam, senor, da mi se borimo le zato, da ropamo in da imamo lah ko življenje. To je laž! Ko smo stopili v konstitucionalistično ar mado, znali smo, da to ni revolu cija, kakoršne so bile poprej Znali smo, da se bomo borili za zemljo, tako da bo vsak izmed nas dobil farmo, katera bo naša in na Sih otrok. Ko smo vzeli Torreon dal nam j»« naš general Francisco Villa nekaj zemlje, katero smo o svojili. Vi ne veste, kako smo bili veseli. Videli smo, da so se izpol nile naše sanje. Nismo mogli ča kati. Postavili smo si hišice in za sejali nekaj žita. Ali čas je prišel da smo morali naprej. Zelo nera di smo šli, toda general Villa nam je rekel, da na jugu je Se na mi lijone Meksikancev, ki nimajo zemlje in da miru ne bo poprej dokler ne bodo vsi dobili zemlje kakor mi. In tako smo Sli naprej da osvobodimo ostale brate."
Revolucija v Meksiki je socialna revolucija proletarskega raz reda proti razredu zemljiških feudaleev. Francisco Villa je pa prvi mož, kateri je dvignil meksi kanski proletarijat — kruto tlačeni in varani proletarijat — na noge in mu vlil novo življenje v žile. Zato pa on zasluži simpatije — kakor jih zasluži mehiški pro letarijat — vsakega pravičnega človeka brez ozira na njegovo vi harno prošlost.
PETER COLLINS IN GLASNIK.
V zadnji izdaji je "Glasnik prinesel uvodnik, v katerem na široko poroča, da je Collins temeljito uničil socializem.
Iz poročila samega je razvidno, da je Collins po stari navadi zo pet debelo lagal o socializmu, ali da je tako zmešana glava kot urednik "Glasnika", ker je socia lizem mešal z moralnimi in verskimi vprašanji. Vsak preprost delavec, ki je socialist, ve, da je socializem gospodarski nauk in da je socializem rodil kapitalizem, kateremu je zopet bil oče fevdni gospodarski sistem.
Med drugem je rekel Collins: "Deset božjih zapovedi vsebuje zdravilo proti vsakemu socijalne-inu zlu in človeške postave morajo biti utemeljene na božjih postavah, ako hočejo biti pravične. Deset božjih zapovedi in nauki vere so alužili civilizaciji skozi stoletja in bodo Se vedno, ko bo trava rastla na srrobu socijaliz-ma."
Ako bi bilo to resnično, kar je Collins tu povedal, bi morala biti vsa socialna zla že zdavnej odpravljena, saj je tninolo že nekaj tisoč let, odkar je boflr na gori Sinaj med gromom in bliskom dal deset zapovedi Mojzesu. V zgodovini se lahko prepričamo, da so bila v papeževi državi, v kateri so vladali z neomejeno močjo rimski papeži — po naukih kat. cerkve pravi božji namestniki — skozi stoletja, največja socialna zla Papeži, visoki cerkveni dostojanstveniki so se oblačili v baržun, svilo, obešali nase zlato, blisčali v draguljih, prirejali orgije, kakeršne so bile v navadi ob času poganskih rimskih Cezarjev, ljudstvo je pa hodilo strgano, boso in sestradano. Pred bogatimi samostani je ljudstvo čakalo in prosjačilo za melopijo, neke vrste juho, ki je bila skuhana iz odpadkov. V teh samostanih so živeli menihi in nune v razkošju: pili so najoknsnejSa vina in jedli lukulsko prirejena jedila. Ropi, tatvine in umori so bili v papeževi
mu rop ali umor posreči, kadar »e je pripravljal za novo hudodelstvo Ni je države na svetu, ki bi imela tako žalostno zgodovino za sabo kot papeževa država, v kateri je eareval sam božji namestnik.
Collina, z desetimi božjimi zapo vedi ni torej nič 1 Ako bi te imele moč odpraviti socijalna zla, bi jih gotovo odpravile v nekdanji cerkveni državi, v kateri so via dali taki ljudje, ki so se vsaki dan pogovarjali z ljubim bogom, s tistim bogom, ki je po naukih kat. cerkve in njenega sv. pisma dal te postave.
Najbolj neumno pa je da je Collins trdil, "deset božjih zapovedi in nauki vere so služili civilizaciji skozi stoletja in bodo še vedno, ko bo trava rastla na grobu socializma." Ako Collins verjame v te besede, zakaj hodi po Ameriki v interesu farjev in kapitalistov in pobija socializem? Ako je socializem obsojen na smrt, še preden je bil uveljavljen v človeški družbi, zakaj se Collins bori proti njemu? Napram na smrt obsojenim se ne bori pameten človek! Ali ima mogoče Co 11 ins eno kolesce preveč ali premalo?
Proti koncu svojega zmašila modruje urednik "Glasnika": Od navzočih socijalistov se ni nobeden upal staviti vprašanja na govornika, vsi so molčali kot zid."
\ko je Collins res tako govoril, kot poroča "Glasnik", potem odgovorimo, da se norcev ne vpra Suje, Se manj pa plačanih najemnikov rimskega klerikalizma, ki so pokorni sluge kapitalistov. S takimi tički se pomete v razpravi, kot ae je storilo z nekim slovenskim "fotrom" v Chicagi, ki je čutil potrebo, da na javnem shodu zlomi sulico za rimski klerikali-zem in mednarodni kapitalizem.
Collins se prav rad zlaže, da nobeden socialistov noče z njim debatirati na javnom shodu. Fred Warren, urednik soc. tednika Appeal to Reason" je položil #500 in pozval Collinsa na debato. Mi Collins je rekel, da "nima časa", da bi šel po ta denar. Ko ga je pred nekaj tedni pozval na debato sodruar ITarold W. Houston v Charlestonu, W. V. je pogumni in veleučni Collins odgovoril, da mu gl. uradniki Ko-umbovih vitezev ne dovolijo debatirati z nobenim nasprotnikom.
Pametno bi bilo, da bi bil urednik "Glasnika" vprašal svojega prijatelja Collinsa, kdo ga plaču je, da laže o socializmu in njegov odgovor priobčil v "Glasniku" >a bi bili na jasnem v čigavem interesu dela Collins. Sapienti sat!
Globe $13.000, United States1 razkošna nebesa na tem sveta -J $104.000 in Western $29.000. Stric katerih ne privoščijo siromakom
L mu li a i/\ v 1 util m/% ma	j » I
Sam je vsekakor dober konfiska tor!
Amerika je svobodna dežela — za tiste, ki dajejo delo.
Pravica lačnega najesti ae in pravica nagega obleči ae mora stati nad pravom lastnine. Last nina nima nobene pravice, ki bi jo rešpektiral glad.
Pravijo, da Rockefeller hodi rad v cerkev. Kadar milionar, katerega se drži posušena kri umorjenih delavcev, poklekne in moli — I bet you a penny — da takrat satan proglasi praznik v peklu in vsi vragi se 24 ur valjajo po tleh od smeha!
Naš slavni Roosevelt je pri-mahal domov z bučečo novico, da je odkril novo reko v južni Ameriki. Le počasi! Žalostna zgodovina slavnega drja. Cooka nam je požrla vso vero v ameriške odkritelje". Teddy mora zdaj k danskemu kralju na gostje in sicer hitro dokler se stvar ne razjasni.
bruhajo žlindro na socialiaU h delajo zdražbo med delavci: C«*; negie je veael teh Janezov fe protiracionaliatično bruhanje prav rad poplača z — orglami, katerik se drži kri!
Kadar Janez konča z venčen pravljic o "lurdskih čudežihM, tedaj lahko ponatisne pripovedka o "Vrtomirovem prstanu", ki ima ravnotoliko pristnosti. Vive la ba ga tel le!
Car Rockefeller je po svojih ministrih zopet "dal znat", da s stavkarji v . njegovem colorad-skem carstvu ne bo nobenega pogajanja. Njegovo oljnato veličanstvo bi brez dvoma rado, da v njegovo Čast zgori še par tucatov nedolžnih otrok . . .
V eni beležki zadnjega tedna, ko smo Kranjskemu Janezu kvo-tirali notico iz kapitalističnega lista "Calumet News" glede socialistov, ki so pripomogli do kongresne preiskave štrajka v Copper Country, je v dotičnem angleškem besedilu po stavčevi pomoti izpuščen cel stavek — kakor nalašč — vsled česar je bila dotična kvotacijo brez smisla. Glasiti bi se moralo, kakor stoji v izvirniku, takole: "So we will be investigated at last. The con great has listened to the socialists of the country rather than to respectable men of this community etc."
Eno resno besedo, Janez! (Sicer resno govoriti z Janezom ali nositi vodo v Michigansko jezero je vat-eno, toda naj bo.) Če je socializem tako zanič, tako gnjil in obsojen v propast, kakor vedno godei svojim "bravcem", čemu potem toliko krika? Kar je obsojeno v propast, mora propasti samo od sebe, ali ne? Zakaj torej pobijati i socializem, če pa je že napol* mrtev po Janezovi logiki! Kako more umirajoč socializem škodovati na primer rimski cerkvi ali jo celo podreti? Ali ni na drugi strani nekje zapisano, da cerkev je nepremagljiva in da je tudi "peklenska vrata" ne premagajo? Če je temu tako, tedaj bo Rim živel še celih šest milionov let kolikor so namreč "brezverski" učenjaki pronašli za obstoj življenja na zemlji. Zakaj toliko krupa in mazanja s črnilom?
BELEŽKE
Ljubezen demokraške vlade do delavca je jasno izražena v Lud owu, Calumeta in v Holly Grove, jjubezen rejublikanske vlade pa v Lawrence, Croton Damu in v >ipple Creeku. Delavci zdaj ahko izbirajo.
Pred desetimi leti je John D. importiral neunijske delavce v Colorado z namenom, "da svo podno delajo za kogar hočejo." tavno tisti delsvci so zdaj na štrajku in John D. je poslal nad nje armado strelcev, ker nočejo tako delati kakor on zahteva.
Calumetski baroni bakra so najeli znanega kričača Petra Collin sa, da "ubije" socialistično misel med tamošnjimi rudarji. Znano »a je, da kamor pride Collins prodajat svoje neslane burke, tam navadno naredi več propagande za socializem kakor pa najboljSi socialistični agitator.
Collins se je stokrat osmešil v debatah s socialisti in če bi bil možak, bi se Že davno skril od sramote. Šleva pa ostane Sleva in <apitalistom je dobrodošla vsaka Sleva, ki zna fino lagati o socia-izmu. Collins jo zato najet, da aže — kakor so najeti tudi tisti, ki zaradi potrebe delajo takim ažnikom smešne poklone. Pro-ane reve!
Paketna poŠta deli grde klofute ekspresnim družbam. Meddržavna trgovska komisija poroča, da so v osmih mesecih do februarja t. 1. državi nekaj vsakdanjega. Tolo | naredile sledeče ekspresne družbe vaj \ papeževi državi je vselej občutno izgubo: Adams Exprès obljubil svečo mamki božji, da ae Co. $451.000, American $479 000,
Predsednik Zedinjenih držav, kateri reprezentira 90 milionov ljudi, je prosil Rockefellerja, da se naj blagovoli ozirati na stav kajoče premogarje v Coloradu Ko je prišlo do tega, da mora prva glava v republiki beračiti pri Rockefellerju, tedaj nastane vprašanje, kdo je večja glava: predsednik ali Rockefeller?
Prepričani pa smo, da Janez ne veruje v propast socializma niti v—nepremagljivost cerkve. Prvega napada in blati na komando Carnegija in ostalih kapitalistov — in Camegie zna, da je socializem neizogiben — a zadnjo pa hrani z "lurdskimi čudeži" in t protestantovskimi zgodovinarji Pač slabo za "nepremagljivo skalo bv. Petra", da mora Janez na nji držati svoje "bravce" s pomočjo "lurške vode", in z "dokazi" iz protestantovskih knjigi In dobro znamenje za socialistično gibanje med slovenskimi delavci v Ameriki, ko ga "pana" jo-lietski humbugar s svojimi neslanimi epitetami. Zatorej Janezek, le naprej! Camegie je še vedno bogat stric!
Beckerja v New Yorku so obso dili na smrt, ker je najel štiri strelce in jim velel ubiti enega človeka. Rockefeller je najel več sto strelcev, ki so poklali in sežga li do sto ljudi, a kljub temu še vedno vlada Ameriko. V starih časih so verjeli, da cesar ne more
§ reši ti, pa naj bo še taka svinja, ivijo cesar Rockefeller!
Teddy Roosevelt je res velik "iznajditelj". Svoječasno je "na šel" finančno paniko in pozneje ^c "odkril" slone in nosoroge v Afriki, piramide v Egiptu, papeža v Rimu in Napoleonov grob v Pa rizu. Nato je iznašel politični cirkus pod firmo "Progresive" in 1. 1912 je "našel" grd poraz, liani je "odkril" reko (poprej je namreč ni bilo!) v Braziliji tn letos — bogzna kaj bo iznašel! Zdaj je odšel na Špansko in tam lahko odkrije kakšno relikvijo iz časov svete inkvizicije. (Če gre potem še v Joliet, ki je španska pika v Ameriki, kolikor se tiče Slovencev, našel bo čudovito oslovsko špecijo v koži slavrega Janeza!) Teddy je že marsikaj našel, samo — samega sebe še ne . . .
"Amer. Slovenec" je najbolj barbarsko pisan list v Ameriki" — so zapisali v New Yorku. Fine! Barbarsko in pobalinsko! Janez in njegov štab so kakor pobalini, ki izza plota mole jezike in kažejo fige vsem mimoidočim. Če jim pokažeš pest, pa začnejo: Beeeec!
Ne — socializem ne išče nobenih nebes, kakoršna slikajo "brav-cem" rimski sleparji. Pač pa bi bilo dobro če bi delavci dobili saj košček tistih nebes, ki jih uživajo bogati rimski trotje na — tem svetu. In to je tisti zajec v grmu! Ker te trotje boje za «voja
Mi, razredno zavedni delavci,
poznamo samo eno vojno. Te vojne ne morejo preprečiti najeti puškarji, državna milica, niti Zvezino vojaštvo. Ta vojna je med tistimi, ki delajo in med tistimi, kateri nič ne delajo. Kadar bodo vai delali, takrat bo tudi to vojna končana.
• • • \
Kapitalistično in meščansko časopisje se baha, da v skrajnem slučaju sile, Združene države lahko postavijo sovražniku nasproti velikansko armado — dvaindvajset milijonov mož. Well, to je lepo. Kaj bi pa bilo, ako bi se teh 22,-000,000 mož, kateri seveda spadajo v delavski razred, naučilo streljati v korist svojega delavskega razreda. To bi bil polom in Babilonska zmešnjava na Wall Street! • • •
Lahko je ljudstvo pripraviti, da se smeje. Težko pa je ljudstvo pripraviti do tega, da bi znalo misliti.
-----
Nekateri meščanski reformatorji hočejo ustvariti dobre duhovnike in dobre kapitaliste. Bedaki! Konec kapitalistične tiranije bo de še le potem, kadar umrje kapi tal i zem.
i
Uprašaj: Ako sme organizirani
imeti svojo privatno armado oboroženih btimov,—zakaj pa ne sme oborožene armade imeti organizirano delavstvo?
• • •
Prostitucija je rezultat kapitalističnega sistema. S padcem kapitalizma izgine tudi belo suženjstvo.
• • •
Pravijo, da prevelika ljubezen do denarja je pot, katera vodi v pekel. Prevelika ljubezen in skrb pred groznimi mukami pekla pa je. privedla kapitaliste tako daleč, da delavcem ne privoščijo denarja. Kapitalisti so potem tekem jako dobri in praktični ljudje. Delavci ao v peklu na tem svetu. Iz pekla na drugem avetu pa kapitalisti norce brijejo. Very nice!
T
>MMMM»»MMMMIHM
Stran Ko i
[mmmmimmmimiimii1
Zapisnik iivanredne sej« J. 8. Z. dne 24. maja 1914.
Navzoči so Šušnjar, Bajskič, Petrič, Aleš, Begič, Hren, in Go-dins.
' Predseduje sodr. Aleš. Seja se vrši rsdi poročila o nsčrtu za kongres, ki ga podaja toizvoljeni odbor treh. Poročilo odbora se vzame naznanje, zaeno se pa takoj prečitata predloga jugosl. social. kluba št. 1, prvi za preložitev kongresa, drugi pa za spremenitev pravil točke 16.
Predloga se glasita: - 1. predlog: Da se preloži kongres za eno leto, da se nabere potrebni fond za vožnjo.
2. predlog: Da imajo pravico do sedeža na zboru: a) Delegatje krajevnih klubov in sicer ima vsak klub pravico do enega delegata. Stroške za vožnjo plača zveza, druge stroške pa trpi klub sam.
b)	Pri važnih glasovanjih lah ko pet delegatov zahteva, da se glasuje po Članstvu.
c)	Pri glasovanju po članstvu ima vsak delegat toliko glasov, kolikor šteje klub po poročilu zadnjih treh mesecev dobrostoje-čih Članov.
Ker se ta dva predloga in poročilo odbora za izdelanje načrta za bodoči kongres z ozirom na svoto, ki naj bi se razpisala v slu čaju, da se vrši kongres letos o Božiču popolnoma ne ujema, se zaključi, da ima tozadevni odbor še eno sejo, na kateri uredi pred loge napram načrtu tozadevnega odbora, nakar poroča rezultat prihodnji seji.
II. izvanredna seja Navzoči so Šušnjar, Petrič in Žikič. Po daljši razpravi zaključijo, da bi bilo umestno uprašati zastopnike slovenske sekcije na seji gl. odbora, če umaknejo predlog o spremembi točke št. 16, in da gre na glasovanje le predlog o preložitvi kongresa na eno leto. To. se priporoča zlasti z motivov, ker oddaja hrvatsko-srbski odbor na glasovanje o spojitvi Narod nega Glasa z Radničko Stražo. Vsled tega se sestanek prekine in zaključek poroča na redni seji dne 6. junija t. 1.
SEJA EKSEELUTCVE J. 8. Z. dne a Junija 1014.
Navzoči ao Polovina, Aušnjar, Godi-na, Begič, Petrič, Hren, Krpan. Savi«, Bajekič, Dubravae in Alei. — Od Rad-nitke Straže jo navzoč aodr. Cvetkov.
Predsednik ono je izvoljen sodr. Polovina.
Zapisnik izvanrednih sej »e prečita in «prejme. — Ker jo navzoč zastopnik tvrdke za tiskarsko obrt, kateri bi rad razložil pogoje o nabavi strojev za tiskarno, »e sklene da o zadevi poroča. Govori tudi aodr. Savič. Poročilo obeh ao vzame nanznanje, o tiskarni sami se pa razpravlja pri točki tiskarna.
Prečita in nanznanje se vzame reeo-lueija kluba št. 61 v Detroitu, Mich., radi pobiranje prispevkov za tomašnji dom. Odbor izjavi sedanji čas neugodnim za tako kolekto, ko je mnogih drugih nujnih reči na dnevnem redu.
Beaignacija aodr. Vrkljana kot člana ekaekutive, vsled avoje zapoalenoati, se vzame nanznanje.
Poročilo iz E. rittaburgha kluba it. 12, ki se nanaša na izbruhli štrajk v Westinghausu ae vzame naznanje in naroči urednikom da sr o situaciji barijo v naših glasilih.
Prečita ae list kluba št. 53 ia Gary v zadevi M. Popoviča in ae vzame naznanje, z zaključkom, da zadevo reši
klub sam.
Prečita ae dopis od kluba St. 128 ia San Frančiške, Cal., radi znižanja mesečnih prispevkov. Zaključi se, da ae ravna po pravilih.
Tajnik ftušnjar poroča, da ao se zadnji mesec ustanovili socialistični klubi v Steubenville, O., Irontown, Minn., in Newark, O.
Članskih mark je bilo razpečanih v mesecu maju 1865.—Načrt sodr. T. E. Lati morja dr. tajnika minnesotske organizacije, za agitacijo med jugosl. delavci v Minnesoti se vzame naznanje ia odbori.
Poročilo iz Mullan, Idaho, v katerem javljajo, da se mora klub vsled selitve članov suspendirati za nedoločen čas, se vzame naznanje.
Poročilo kluba it. 77, v McKees Rocks, Pa., z ozirom na zadevo sodr. Črniča se vzame naznanje. lstotako ae vzame naznanjo list aodr. N. Hiniča iz Milwaukee, ki poroča o staliiču alov. kluba it. 37.
Želja onih aodrugov iz Paname, 111., da ustanove Umkaj ie en klub, se odkloni, ker ni zato potrebnih tehtnih vgrokov.
lstotako »e odkloni želja kluba it. II ▼ Mulberry, Kan«., ki poročajo, da •o sklenili «padati direktno h County
organizaciji, kar je po sedanjih pravi-lah nemogoče, ia is organizatoričnih o-sirov ne priporočljivo.
Odbor za iadelaaja načrta za bodoči kongres poroča sledeče:
"Izvoljeni odbor treh članov
se je sestal dne 24. maja, da razpravlja o načrtu za prihodnji kongres. Po daljšem temeljitem razpravljanju je prišel odbor do sledečega zaključka:
Zveza šteje sedaj 118 aktivnih klubov. Ti klubi leže geogrsfično na vshodu 58, na osrednjem za-j>adu 32 in na skrajnem zapadu 28. Ako spojimo torej vshod z osrednjim zapadom, dobimo, da se nahaja v prvi geografični po-ovici 90 klubov, če pa spojimo osrednji zapad s skrajnim — dobimo 60 klubov. Vsled tega odbor proglaša, da bi bilo najprikladne je, da se vrši kongres v državi Ohio. Na podlagi tega načrta bi bilo treba računati na sledeče vožne stroške:
Glavni in nadzorni odbor z re ferenti najmanje $300.00, za oddaljene delegate preko 600 milj kakor govore pravila — pa nadaljnih $500.00, skupno torej — če organizacija ne bi narastla bi stali potni stroški okrog $800.00.
Te stroške pa bi zveza ne mogla pokriti, ne da bi bilo zato potrebno razpisati večjih mesečnih prispevkov. Vzeto v poštev, da so sedaj slabi časi ter da organizacije v materialnem oziru vsled izčrpanosti — kar so provzročili razni štrajkovni in drugi stalni fondi — ne stoje najbolje in bi torej ne bi bile vstanju dospeti še s temi izdatki ,zlasti če vzamemo v poštev še se danjo agitacijo za zvezno tiskarno — odbor priporoča ,da se kongres odgodi za eno leto, to je meseca decembra 1915
To bi nas v mnogih slučajih tudi omogočilo, da pridemo na kongres ojačani in v vsakem oziru pripravljeni za nove naloge, ki jih bo prinesel tek časa."
Glavni odbor odobri načrt in priporočilo odbora, da se kongres odloži za leto 1915 ter nalaga gl. tajniku, da pripravi glasovnice in jih odpošlje organizacijam naj kasneje do 15. junija t. 1.
Z ozirom na to, da je za spremembo pravil treba soglasja lOtih klubov in a ozirom na to, da je nujno da gresta lietov Narodnega Glaaa z Radničko Stražo, kakor predlog o odgoditvl kon gresa, tičoč se spremembe toček 16 zveznih pravil, se sklene, da se apelira na klub it. 1, da odstopi za n«loločen čas od predloga, ki naj bi iel na sploino glasovanje. — Sklene se, da gresta oba druga predloga takoj na glaaovanje in da tajniitvo razpoilje tozadevne for mule za poročila o glasovanju.
Olede tiskarne se zaključi, da se za more zaključiti pogodba za nakup e nega Intertipa začetkom julija t. 1. od bor za nabavo orodja pa naj preskrbi v tem čaau primeren prostor za tiakar no.
bi bilo pravično — in vsled tega ne demokratično — da bi slovenski sodrugi odločevali v rečeh, ki je — kar se tiče administracije prizadetih listov in analognosti to dvoje narodnosti — v prvi vrsti zadeva provoprizadetiht ki so v vsakem oziru odgovorni najprej organizaciji svoje narodnosti.
Natanjčneje stališče glede spajanja "Narodnega Glasa" s "Radničko Stražo", kakor tudi vzroki, ki vodijo do te potrebe, se navaja v zadnji številki prizadetih listov v posebnem apelnem članku.
Skrivnost elevelandskega tap-
nitfa je naslov lični knjižici s slikami na 52 straneh. Cena 25c, sli 5 knjižic za en dolar. Zajedno i-mamo v zalogi še par rdečih brošur "ženinam in nevestam", komad 25c. Zdravilna knjiga Naša zdravila stane 50c.
Slovenska knjigarna, 535 Washington St. (6X-adv.)	Milwaukee, Wis.
Dunlo, Pa.
Sodrugom socialističnega klu ba št. 127, v Dunlo, Pa., nazna njam, da se vrši dne 28. junija, to je na nedeljo, klubova seja in si cer ob 10. uri predpoldne. Ob enem se opozarja člane kluba, da se bolj redno udeležujejo klubo-vih sej. Zadnji eas se je začelo žal, opaziti nekakšno lenobo napram obiskovanju sej. Kaj je temu vzrok nevem. Prazni izgovori naj bi se opustili, ker res nič ne veljajo.
S socialističnim pozdravom,
Louis Gomizel, tajnik.
Za Cleveland.
Slov. socialistički klub št. 27 jriredi v petek dne 19. julija ob 8. uri zvečer na vogalu Glass in 64 ceste uličen shod. Vabi se vse slovenske delavce, da se tega sho da vdeleže.
A. Bogataj, tajnik.
Listnica
Iga. Dominka, Milwaukee, Wis.: Pošta nam naznanja, da Vam ne more dostaviti lista, po šljite boljši naslov.
F. S. T. Rock Springs, Wyo.: To pot absolutno ne mogoče; prihodnjič! Pozdrav!
V. Kralj, Dodgeville, Mich, in J. Huntington, Rrk., vama velja isto. Pozdrav!
Resolucija iz Bryant, Okla., prihodnjič!
Kogar se toče: Potrjujemo, da je poslal sodr. Bambič, Mullan, Ida., od razšlega socialističnega kluba $3.85.
Gumovt Obroči za Avtomobile
PO TOVARNIŠKI CENI Prihranite si 30 do 60 odstotkov.
Obroč	Cev
(Tire)	(Tube)
28z3	* 7.20	$1.65
30x3	7.80	1.95
30x3	10.80	2.80
32x3 H 11.00	2.02
34*3	12.40	3.00
32x4	13.70	3.35
33x4	14.80	3.50
34z4	16.80	3.60
36z4	17.85	3.00
35x4% 10.75	4.85
36x4 H 10.85	4.00
37x4 Vi 21.50	5.10
37x5	24.00	5.00
V zalogi imamo vso druge velikosti. Non-Skid obroči (Tires) 15 odstotkov več, rdeča cev (Tube) 10 odstotkov več, kot siVa. Obroči ao val «veži, novi in garantirani. Najboljiega neodvisne ga izdelka. Kupite direktno od nas ter si prihranite denar. 5 odstotni popust, če se takoj z naročilom pošlje denar. Za pošiljat ve po C. O. D. zahtevamo 10 odstotno avoto kot deposit. Pregled istih dovoljen. TIRES FACTORY SALES COMPANY, Dept. A.	Dayton, Ohio.
* FOTOGRAFIJE!
!
Awxwwxxv
najfinejšega dela, aajaibo àeailovaajeke, drnètvo
ue ali drulinake, vedao dobro km okuerie iadeluje
Ivan Včclik
PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med iS. In 1«- «U
CHICAGO, ILL.
Z vsakim tue atom slik damo krasno darilo.
Telefon: Canal 2SS0.
• iWWWWW

ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
lzvanredna ponudba za nogavice.
Trajna nošnja nogavic za moške in Senike — Wear-Ever Hosiery-
Jugoslovanska socialdemokra-tična stranka na Kranjskem bo
imela dne 28, 29 in 30. junija v Ljubljani. Na dnevnem redu je več važnih točk. Ena najvažnejših je ona glede izdajanje 'Zarje' kot dnevnik.
NAfil PREDLOGI.
V par dneh dobe vsi jugosl. socialistični klubi formule za po ročilo o rezultatu galsovanja o dveh važnih predlogih. Ta dva predloga sta: 1. Ali naj se odloži prihodnji kongres za eno leto?
2. Ali naj se "Narodni Glas" in "Radnidka Straža" spojita?
Oba predloga je eksekutiva J. S. Z. odobrila in priporoča čla nom J. S. Z. da ju osvoje. Druge ga izhoda v danih razmerah ni bilo. Sedaj ima zadnjo besedo o tem še članstvo.
Čisto rszumljivo je, zakaj se zahteva odložitev kongresa za eno leto. Slabi časi in razni stalni fondi, ki so na dnevnem redu od kar obstoji zveza, so naše organizacije izčrpale, tako da bi bilo sedaj res preveč naprtiti Se prispevke za kongres, ki bi se imel vršiti napram pravilam letos o Božiču. Priporočamo torej našim klubom, da glasujejo, da se kongres odloži za drugo leto, med tem bomo pa skušali uresničiti sklep milwauškega kongresa, namreč, da postavimo na noge zvezno tiskamo, ki je sedaj najbolj pereča točka na dnevnem redu.
Predlog o spajanju "Narodnega Olasa" z "Radničko Stražo" spada sicer v prvi vrati v področje srbskih in hrvatskih sodrugov, ki svoje notranje razmere najbolj poznajo. Ker pa ima glasom zveznih pravil vsak član pravico glasovati bodisi o katerikolim predlogu, je naravno, da glasuje lahko tudi o tem ; vendar pripo ročamo, da se klubi, kjer so člani izključno slovenske narodnosti, glasovanja napram temu predlogu vzdrže. Zakaj T Zato ker ne
— Starostno zavarovanje. Belgijska zbornica je sprejela zakon za starostno zavarovanje. Delavci, ki so dokončali 65. leto, imajo pravico do 290 frankov letne pen-zije, ki se pa zniža, ako delavec ni plačeval skozi 49 let svojih prispevkov. Bolniška blagajna izplačuje le skozi tri mesece bolniško podporo, potem pa stopi za invalide invalidni zakon v veljavo. —
Res je, da tak zakon za delavske invalide ni dosti prida, a v Ameriki še tega nimamo.
¿enaka lzvanredna ponudba.
Za nekoliko čaaa samo:
Sest parov črnih, rujavih ali belih ženskih nogavic z pismeno garancijo, vrednih po 35c, za $1.00 in lOe za po kritje poštnine in drugo.
lzvanredna ponudba možem.
Za nekoliko čaaa samo: Sest parov našik nogavic, vrednih po 35e, vsake barve z pismeno garancijo in en par podvez — aradies Oarters — za en dolar in lOc poštnino itd.
Vam ao znane te nogavice: te prestole preskušajo, dočim ae vse druge hitro rsstrgajo. Dajo vam pravo olajšavo, ni ■njo šiva, da bi vaa drgnil, in njih ebhka oatane iata, ker ao kvačkani in ae prešani. Te nogavice so garantirane v modi, kakor tudi v kakovosti in tr-peinoeti, in sicer za lest mesecev, ne da bi se raztrgali in če ae, dobite nove za stonj. Ne odlašajte in pošljite po te nogavice, prodno se ne konča ta izvanred-aa ponudba. Pošljite natančno velikost, os. štev.
WEAK EVER H08IERY COMPANY, Dajton, Ohio.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino ln žganje, uai
t/vo nr n iki /k nn i»*s blue island avenije. JOSe BERNARD, (dett. c.) chicago. illinois.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna
2US-M Blue Island Av
— Bivši policijski lajtnant
Becker, ki je vdrugič obsojen na smrt v električnem stolu, je po stal katoličan. Ali je to izvršil, da si zavaruje svoje življenje?
Prva misel.
V slučajih nezgode ali hitrega oboljenja je vevilok lažača na pr vi misli. Vselej in posvod naj bi se rabilo v takih slučajih Triner jevojevo zdravilno gdenko vino in sicer radi tega, ker to zdravilo ojači vse organe ter jih stori spo sobne za naravno delavnost, ogreje telesni sistem ter da telesu za dovoljstvo. Dalje zabranjuje zaprtje, kar je navadno v takih slu čajih ter pospeši prebavljenje. Proti slabemu zdravi ju, boleha-nju in slabem prebavljanju je Trinnerjevo zdravilno grenko vi no dragoceno zdravilo, kakor tu di proti zaprtju, fcenske, ki ao blede in slabotne, naj poskušajo to zdravilo, ker dostikrat hitrejše prinese takoj zaželjen uspeh in zdravjV, kakor katerikoli drugo zdravilo. V neprilikah in bolez nih črevesja, zdniženo z bolečina mi ali vbodljaji, je to zdravilo priporočljivo. V lekarnah. Jos Triner, 133^—339 S. Ahland Ave., Chicago, IU. Tisti, ki potrebujejo drgnenja bolečih delov telesa, na,t rabijo Trinerjev liniment. Je močan in učinkujoč.
(Advertisement)
Chlcago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
5 ZA VAŠO SOBO 5 LEPIH PENNANT®.
Tale In Harvard, vsak 0x24 palcev. Princeton, Cornell, Michigan, vsak 7x21 palcev velik.
mmmmot<m<»mmm»»im»mmmim>mmmmmmm<|
T^"ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenne.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -t- Vse delo garantirano.
Najboljše kakovosti, z všitim napisom, lepimi črkami in pravilno izdelano v raznih barvah. Ta lepa zbirka se pošlje proti plačilu 50c in 5 poštnih znamk za pokritje stroškov. Pošljite sedaj.
HOWARD SPECIALITY COMPANY Dayton, Ohio.
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 26 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju ie treba na to paziti. (Advertisement)
lOO
KRASNIH IN BARVANIH
RAZGLEDNIC
Mnoge so krasne slike lepih modelov in
Igralk, poleg tega pa tudi samo se polneče Fountain Pen Vse sa 50c.
To je največja prilika, da si nabavite lepe slike in razglednice vsake vrste.— Mnoge se težko dobe ter so se prodajale poaamezne za ceno, katero mi zahtevamo za 100. Te se bodo hitro rapro-dale vsem tistim, ki ljubijo krasoto v naravnih slikah in kateri so vneti zn lepe in polne modele.
Samo se polneče Fountain Pen pošljemo z tem naročilom. Samo te ao se prodajale v prodajalnah po $1.00 komad. Vseh 100 razglednic in Fountain Pen za 50c ter 10c za pokritje poštnine.
ART PORTRAYAL COMPANY.
Dajton, Ohio.
S. H. P. J. JI OIVOJILA m—o-LUCIJO ZA ZDRU&SHJE NAPREDNIH JEDNOT nv ZVEZ,
ki jo je izdelal pripravljalni odbor za združitev. Resolucija je bila pročitana na seji gl. odbora in sprejeta soglasno, nakar je bila odposlana br. Win. Hitterju, predsedniku pripravljalne odbora, ds seznsni ž njo ostale napredne sve-se in jednote.
Resolucija je isdelana na podlagi iniciativnega predloga društev Zvesa it. 36 in Zvonček št. 206. Pri sestavi resolucije—kakor po-snenamo iz Glasila — se je oziralo na nekatere točke resolucije, ki so jih sprejela rasna društva na svojih zborovanjih, izostale so pa točke nspr. ime združene organizacije, sedeš iste, ker take točke spadajo na prvo konvencijo, ki se bo vršila po izvršeni združitvi, kateri naj se predloži tudi nova moderna prsvila, da se jih potom temeljite ustmene razprave prereše-ta na konvenciji in potem predloži članstvu v potrdilo.
Pszilo se je pri resoluciji tudi na to, da se ohrani enakopravnost člsnov S. N. P. J., kakor tudi vseh drugih jednot in zvez, ki se hočejo pridružiti ali spojiti s S. N. P. J. v eno organizacijo. Da bo članom laglje razumeti resolucijo v splošnem, ji je pridjan tudi tolmač.
Resolucija se glssi: RESOLUCIJA
Članstvo sledečih jednot in zvez
je sklenilo, da se združi na ta način in ne drugi.
1.	Vse jednote in zveze, ki so sprejele to resolucijo, se združgo ali spojijo tekom devetih mesecev s "Slovensko narodno podporno jednoto, okrajšano S. N. P. J., po odgalosanju o resoluciji".
2.	Ta rok ze združitev ali spojitev je razumeti tako, da mora vsaka jednota ali zveza se združiti s Slovensko narodno podporno jednoto pravilno in v smislu te resolucije najmanj dva meseca pred šesto redno konvencijo Slovenske narodne podporne jednote, ki se ima vršiti v prihodnjem letu (1915) v mesecu septembru; kakor določa ustava te organizacije, sprejeta na peti redni konvenciji v Milwaukee, Wis. in spremenjena potom splošnega glasovanja.
3.	Člen 5, točka 2 na strani 4 v ustavi Slovenske narodne podporne jednote naj se spremeni naslednje: Prihodnja konvencija sestoji is glavnega odbora S. N. P. J., delegatov, dclegatinj in glavnih odbornikov podpornih organi-sacij, ki so se združile v smislu te resolucije in v smislu te resolucije pravilno izročile svoje skupno premoženje gl. odboru S. N. P. J.
4.	Spremeni naj se tudi člen 9, "Izobčenje" 4 točka na strani 33, da tako odpade vsak sum, da se hoče terorizirati člsnstvo drugih jednot in zvez, ki so s»1 združile s S. N. P. J. Spremenjena točka naj se glasi : "Izobčenje", člen 9., točka 4, stran 33. Clan (ice) se izobči na podlagi istih točk, kakor društva in razentega, če napade brate in sestre z orožjem ali nevarnim predmetom, radi ponever-jenja društvenega in jednotinega denarja, izkoriščanja jednotine ali društvene blagajne, ali če pomaga izkoriščati jednotino ali društveno blagajno, če delajo namenoma proti glavnemu ali društvenim odborom, zaključkom konvencije, če ob času Štrajka o-pravljajo delo stavkokaza. Pred-no se izključi katerega članov(ic) naj se ga prvič kaznuje z šestmesečno suspendacijo. V drugič naj se ga kaznuje s šestmesečno izključitvijo ,tretjič pa s trikrst v tem smislu kaznovan naj se ga izključi za vedno, izvzeti so le stav-kokazi, katere naj se takoj izključi zavedno. Člani, ki so bili na podlagi te točke izključeni, imajo pravico apelirati do najvišje instance.
Najnižja instanca je društveni porotni odbor, druga gl. upravni odbor ,tretja gl. porotni odbor, četrta splošno glasovanje in zadnja in najvišja je konvencijs. Vsaka apelacija (priziv) na višjo instanco mora biti uložena tekom tridesetih dni po razglasu sodbe. Pri splošnem glssovsnju ima vsaka strsnka — tožitelj in obtoženec — pravico enkrat v "Glasilu" porabiti dva stopa za obtožbo in zagovor, ki morsta biti hkratu
objavljena v Glasilu. Vsak ns daljni komentar v Glssilu ni do-voljen. Obtožnica kskor zsgovor morata biti stvarna in se nanašsti le na golš dejstvs.
Na konvenciji je vsaki stranki dovoljeno govoriti pred delegsti in delegstinjsiui v slučaju prizivs le enkrat in ne več kot pol ure.
Vsak člsn(ica), ki je bil izklju čen, ostane član, dokler instanca na katero je vložil priziv, ni iz rekla svoje sodbe.
Za stavkokaze je najvišja in stanca gl. porotni odbor. S tem ko stopi ta točka v veljavo, odpa de jo vse druge točke o izobčenju posameznih člsnov, ki so z njo v protislovju.
5.	Jednote in zveze, ki so osvo jile to resolucijo za združitev ali spojitev, plačajo za vsakega Člana (ico) en dolar v posmrtninski sklad S. N. P. J. iz svojega po-smrtninskega sklada. Ako je vsota v posmrtninskem skladu jednote ali zveze, ki se združi ali spoji s S. N. P. J., višja kot en dolar na člana ali članico, tedaj gre prebitek v rezervni sklad S. N. P. J. — Vsi ostali skladi se združijo naravnim potoni s skladi S.N.P.J., tako rt>pr., bolniški sklad z bolniškim, oprav, z odpravninškim, upr. z upravnim, itd. V slučaju, da ima katera jednota ali zveza kakšen sklad, katerega nima S. N. P. J., tedaj gre ta vsota iz tega sklada v rezervni sklad S. N. P. J. in ostane tam do šeste redne konvencije S. N. P. J., ki sc vrši v letu 1915.
6.	Člani in članice, ki so bili pri dveh jednotah ali zvezah od izvršene združitve, imajo pravico zavarovati se za tisoč dolarjev po-smrtnine in dva dolarje dnevne bolniške podpore; člani in članice, ki so bili pri treh ali več jednotah ali zvezah do izvršene združitve, imajo pravico zavarovati se za $1500 posmrtnine in tri dolarje dnevne bolniške podpore, ne da bi se jim bilo treba se enkrat preiskati zdravniško. Svoj prestop v višji razred morajo takoj naznaniti potom svojega društvenega tajnika po izvršeni združitvi gl. tajniku S. N. P. J.
7.	Člani in članice, ki so bili do izvršene združitve le pri eni jed-noti ali zvezi ,imajo pravico zavarovati se do $600 posmrtnine in en dolar bolniške podpore, ne ds bi jim bilo treba ponovne zdravniške preiskave.
8.	Člani in članice, ki so bili do izvršene združitve le pri eni jed-noti ali zvezi, pa se hoče jo zavarovati za več kakor $600 posmrtnine in en dolar dnevne bolniške podpore, člani in članice, ki so bili le pri dveh podpornih organizacijah, pa se hočejo zavarovati za več kot $1000 posmrtnine in $2.00 dnevne bolniške podpore, se morajo podvreči zdravniški preiskavi, preden prestopijo v višji razred. Člani in članice, ki so prejeli bolniško podporo za katerikoli kronično bolezen, ne morejo prestopiti v višji razred kot jim gre po njih organizacij naravno: n. pr. ako so bili pri eni organizaciji le za en dolar dnevne bolniške podpore; ako so bili pri dveh, pa za dva dolarja dnevne bolniške podpore in ne več, kot so bili zavarovani.
9.	Člani in članice, ki hočejo po izvršeni združitvi znižati posmrt-nino na manj kot $600, ne potrebujejo zdravniške preiskave.
10.	Za člane in članice S. N. P. J., kakor tudi za vse člane in članice druzih jednot in zvez, ki so se združile s S. N. P. J., je za poškodbe veljavna naslednja točka: "Poškodbe" a) Za poškodbe dobljene vsled nesreče, ne pa po lastni krivdi, plača jednota sledeče zneske: za izgubo cele roke ali do zapesti, cele noge ali do členkov in za otrpnjenje istih udov $200, za izgubo polovice stopala pa $100. Za zlomljen hrbet, za izgubo obeh rok, obeh nog ali obeh očes se izplača $600, nakar se člana (ico) zbriše iz jednote. Za izgubo jednega očesa se izplača $200, za izgubo prsta do drugega členka na roki pa se izplača po $50.
b)	V vsakem dvomljivem slučaju sme jednota čakati Sest mesecev predno izplača poškodbo ali odpravnino in sme zahtevati natančno izjavo od zdravnika o stanju takega člsna(ice).
c)	Če si Meri člsn(ica) še v na-dslje poškoduje tisti del telesa, za katerega je že prejel (a) odškodnino, ne prejme nobene podpore niti odškodnine več.
d) Odškodnina se izplačuje is odškodninskega sklsds.
11.	V poškodninski sklad se po-birs od vseh člsnov in člsnic enak prispevek, ne glede na to, v kste-rem razredu so zavarovani in sicer po 5c na mesec.
12.	Vse točke glede poškodb so veljavne za vse Člsne in članiee jednot in zvez, ki so se združile s S. N. P. J., dokler konvencija S, N. P. J. sli splošno glasovsnje ne odloči drugače.
13.	Drugs toČks v 5. členu "Izplačevanje posmrtnin" naj se črta v pravilih S. N. P. J., ker je zapojMideiia v desetem odstavku te resolucije pod naslovom "poškodbe".
14.	Za posmrtnino naj se uvede pet razredov in sicer: $150, $300, $600, $1000 in $1500.
15.	Za bolniško podporo naj se uvede tri razrede in sicer: za en, dva in tri dolarje dnevne bolniške odpore.
16.	Asesment za posmrtnino naj se plačuje v smislu N. F. C. (Narodnega bratskega kongressa) lestvice za umrljivost.
17.	Mesečni prispevek za bolniško podporo je 65c za vsak dolar dnevne bolniške zavarovalnine.
18.	Člani in članice, ki do sedaj niso bili zavarovani pri Slovenski narodni podporni jednoti, marveč so bili le člani druge organizacije, postanejo po združitvi in spojitvi te organizacije s S. N. P. J. takoj enskopravni člani in članicami S. N. P. J.
19.	Asesment naj se pobira po starosti, ki so pristopili člani ali članice v jednoto ali zvezo. To točko je razumeti tako, da se pobira n. pr. asesment za $600 od tiste starosti, v kateri je pristopil k prvi jednoti ali zvezi, za zvišek posmrtnine pa od starosti po redu, ko je pristopil k drugi ali tretji jednoti ali zvezi in se tako za varoval za višjo posmrtnino pri dveh ali treh jednotah ali zvezah.
20.	V smislu 3. odstavka te resolucije imajo le tisti gl. odborniki jednot in zvez sedež in glas na šesti redni konvenciji S. N. P. J., ki so se pravilno in v smislu 2. odstavka in ostalih odstavkov te resolucije združile s Slovensko narodno podporno jednoto.
21.	Plača gl. odbornikom jednot in zvez, ki so se združile s Slovensko narodno podporno jednoto, teče dotlej, dokler se faktična združitev ni izvršila. Za faktično izvršeno združitev se smatra čas, ko se je gl. blagajniku S. N. P. J. oddala pravilno in v smislu te resolucije blagajna jednote sli zveze, ki se je združila s Slovensko narodno podporno jednoto.
22.	Predno se faktična združitev izvrši, naj vsaka jednota ali zveza, ki se hoče združiti s Slovensko narodno podporno jednoto, izplača svojim članom in članicam vse tirjatve: pogrebščino in posmrtnino za svojimi umrlimi člani in Članicami, bolniško podporo bolnim članom in članicam, kakor tudi odpravnino vsem članom in članicam, ki so jo po njenih pravilih deležni.
23.	Združitev cele jednote ali zveze s Slovensko narodno podporno jednoto se naj izvrši tekom enega meseca. N. pr. Ako je jednota ali zveza poslovala do meseca maja pod svojim imenom in se želi združiti v mesecu juniju s Slovensko narodno podporno jednoto, potem morajo biti izpiačene vse tirjatve članov in članic do konca maja in v redu morajo biti za združenje vse tozadevne potrebne listine.
24.	V kraju, v katerem je društvo S. N. P. J. in društvo druge jednote ali zveze, ki se združi s Slovensko narodno podporno jednoto, se združijo člani in članice društva te jednote z društvom Slovenske narodne podporne jednote v eno društvo, ako to društvo ne šteje 25 članov in članic, ki Se niso člani S. N. P. J.
25.	V slučaju, da druStvo šteje 25 članov in članic, ki niso člani S. N. P. J., lahko teh 25 članov in članic obdrži svoje druStvo, vendar pa dobi novo številko iz glavnega urada Slovenske narodne podporne jednote.
26.	Za točno izvršitev združitve s Slovensko narodno podporno jednoto, naj se izdajo potrebne listine, kakršne smatra za praktične gl. tajnik Slovenske narodne podporne jednote.
27.	V slučaju, ds nsstsne vsled združitve več dela v gl. uradu Slovenske nsrodne podporne jednote, tedsj nsj se gl. odbor Hln
venske narodne podporne jednote v prvi vrsti pri nameščenju pomožnih sil ozirs na brste in sestre, ki so vsled združitve izgubili svoj mandat, sko so zmožni opravljati delo v gl. uradu. V splošnem nsj ima vsak član in članica jednote ali zveze, ki se je združila s Slovensko narodno podporno jednoto, kakor tudi člani in člani-ce S. N. P. J,, pravico kandidirati za vsako pomožno službo v gl. uradu.
28.	Vsaka pomožna služba naj se najmanj štirinajst dni preden se jo odda, razpiše v Glasilu S. N. P. J. V razpisu naj se navede, kakšne zmožnosti se zahteva od kandidatov.
29.	Pomožne službe za gl. urad S. N. P. J. odda glavni odbor S. N. P. J. v sporazumu z gl. tajnikom S. N. P. J.
30.	Do šeste redne konvencije S. N. P. J. naj se ne nastavi nobenega pomožnega uradnika v gl. uradu S. N. P. J. z več kot $75 plače na mesec.
31.	Pripravljalni odbor za združitev, ki je bil na združitveni konferenci v januarju l. 1914. izvoljen, naj izdela pravila za združeno organizacijo, oziroma S. N. P. J., katero naj predloži šesti konvenciji S. N. P. J.
32.	Nova pravila naj vsebujejo točko, po kateri se S. N. P. J. razdeli v najmanj pet okrajev. Vsak okraj naj ima odbor, sesto-ječ iz treh članov, ki naj tvori zadnjo instanco pred gl. odborom. Odbor naj sestoji iz okrajnega predsednika, okrajnega zapisnikarja in nadzornika v eni osebi in okrajnega organizatorja. Delo tega odbora naj bo natančno zaznamovano v novih pravilih.
33.	Pripravljalnemu odboru za združitev jednot in zvez se nadalje nalaga, da naj dobro preštudira vprašanje Slovenskega zavetišča in posebnega penzijskega sklada in naj tozadevni načrt predloži šesti redni konvenciji Slovenske podporne jednote.
34.	Pripravljalni odbor naj se ?a to primerno odškodi.
35.	( lanom pripravljalnega odbora, ki niso člani katerega glavnih odborov jednot in zvez, ki so se združile s S. N. P. J., naj se na šesti redni konvenciji S. N. P. J. pri razpravi o pravilih dovoli sedež in glas.
36.	Po končani konvenciji naj se dajo pravila članstvu potom splošnega glasovanja v potrdilo in sicer tako, da pride na glasovanje tudi prdlog manjšine, ako je na konvenciji takoj vložila manjšina svoj priziv.
TOLMAČ.
Tam, kjer so črte, pridejo imena jednot in zvez. V prvi točki te resolucije je povedan rok, v katerem naj se po od glasovanju o tej icsoluciji izvrši združitev. Ta točka je potrebna, ker potem odpade, da bi se posebej dalo članstvu na glasovanje, ali je za ali proti združitvi. Določen rok za združitev je radi tega potreben, da odpade vsako zavlečenje združitve po odglasovanju. Ako bi ne bilo določenega roka, bi se lahko združitev zavlačevala za nedogleden čas, dasiravno bi se članstvo izreklo za zdruižtev. Na podlagi te točke sta gl. odbor S. N. P. J. in organizacija, ki se je izrekla za združitev, primorana izvršiti zdrfl žitev ali spojitev v določenem roku.
Druga točka pove, da je skraj-nejši rok za združitev dva meseca pred šesto redno konvencijo S. N. P. J., ki bo obenem tudi združitvena konvencija, na kateri se bodo sprejela nova moderna pravila, ki naj odgovarjajo duhu časa in vsem potrebam velike modeme bratske organizacije.
Tret ja točka je potrebna, da se odvrne vsak sum, da se hoče na stran potisniti gl. odbore organizacij, ki so za združitev. Popolnoma v redu je, da se tem gl. odbornikom da sedež in glas na šesti redni konvenciji S. N. P. J., da imajo priliko kandidirati v gl. odbor združene organizacije, ker so vsled združenja izgubili svoj mandat. Samoposebi se pa razume, da mora biti združitev pravilno v smislu te resolucije izvršena, ds so deležni tega privilegija.
Četrta točka je samoposebi dosti jssns. Do sedaj se je pri vseh organizacijah malo prehitro metalo člsne iz organizacij. Zato je potrr bs, da se to točko spremeni In v nji določi pravni red za člane. ki so bili izključeni za kazen, ds se lahko zagovarjajo in bra-
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
Bol. Pod. Društvo
Iskonwrtmw »*. feSrev* • i WS * *r*mw\ ~
UMMftiaM U. jMurvS ISSi,
Sedež: Frontenac, Kaos.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRAT1N OBER2a>\ Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreds.: JOHN GOR&EK, Box 211, W. Mineral. Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaat Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Ksns Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kam».
NADZORNIKI: PONG RAC JURÄE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
ANTON KOTZMAN, Frontonsc, Ksns.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodwsrd, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Ksns JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. 4 FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Ksns. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.60.
Vsi dopisi se nsj blsgovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse denarne pošiljat ve ps gl. blagajnika.
IZ URADA OL. TAJNIKA A.S.B.P.D.
Hpremembe v mcuccu maju 1914 Prestopili član (ice).
O«! dr. št. 1. k rlr. št. 9. And. Frank, cr. 376. Johana Frank, cr. 1246.
Od dr. št. 4. k dr. »t. 16. Martin Žai bor, cr. 400.
Od dr. št. 8. k dr. št. 16. Frank Kra banja cr. 575.
Suspendirani člsn(ice)
Pri dr. Ät. 1. Prvi mesec, Jos. Yartz, Ant. Kot/.man, Fr. Buchman, Ant. Kauiii Jos. Jerab, Emil Hromek, Louis SlapSak, Ant. Lesjak, Fr. Boldin, Jos. I.indič, Fr. (Jorenc, Aug. Himion in Ant. Deilasega. Drugi mesec susp. Moris Bo-aeti, Jos. Mišic, L. Hebenstreit, Aug. Zanon, L. Uriseher, Ig. Tomšič, Crist. Meisnicer, Ainalia Has, Cecilija Jereb, Katarina Sedaj in Mary Jaitner.
Pri dr. št. 4. Prvi mesec susp. John Krajnc, Jac. Rotar, Jos. Kravanja, Hein. Redišnik, Mat. Haltzman, Jer. O-resk, Marj Kravanja in Ant. Oresk.— Drugi mesec susp. Math. Masel, Math. Komac, V. Berlisk, Jernej Gole.
Pri dr. *t. 5. Prvi mesec susp. Fr. Sa-lopar, oJhn Trpin, Felix Bernardo, Ro-zalija Bernardo in aKtarina Mišmaš. Drugi mesec suap. Ft. V orel.
Pri dr. ftt. 7. Prvi mesec ausp. Math. Bister, Oenovefa Bister, Jos. Prhne, Stefan Maizel, Ana Maizel in Mary Poftun. Drugi mesec susp. Jacob Jan-kole, Mary aJnkole, Jos. in Ana Urin.
Pri dr. št. 9. Prvi mesec susp. John PetriČ, Mih. Hcalet, Al. OenRl, in Mar P etri i. Drugi mesec susp. Jacob Žagar, John Malnar, Mik. Biber.
Pri dr. št. 10. Prvi mesec susp. Jos. Lsurič, Mart. Ocepek, Matilda Ocepek, John in Jera Močivnik in Mary Ko-lenc. Drugi mesec susp. Fr. Kral. Fr. in Mary Pelko, Jos. Petrič.
Pri «lr. št. 11. Prvi mesec susp. Sing-frid Htarina, Fr. Leban, John Urabič, K«^l in Antonija Božata, in Frančiška Kraigar. Drugi mesec susp. Peter in Magdalena Partei.
nijo, preden jih zadene najvišja kazen — izključenje. Da postane ta točka veljavna, je treba staro črtati v pravilih S. N. P. J. in jo nadomestiti z novo.
V peti točki se ne zahteva nič pretiranega, ker se zahteva, da plačajo organizacije iz svojega posmrtninskega sklada za vsakega člana ali članico en dolar v posmrtninski sklad S. N. P. J. Organizacija, ki nima po odbitku vseh svojih obveznic enega dolarja na člana ali članico v svojem posmrtninskem skladu, je bank-totna. Pri S. N. P. J. pride v posmrtninskem skladu skoraj pet dolarjev na člana in članico, torej je povsem logično, ako se od drugih organizacij zahteva, da imajo v svojem posmrtninskem skladu vsaj en dolar na člana in članico. Nadalje pojasnjuje U točka, kako naj se združijo ostali skladi s skladi, ki so uvedeni pri S. N. P. J. in kdo naj odloči, kam gre denar sklada, ki ga še nima S. N. P. J.
Šesta, sedma, osma in deveta točka pojasnjujejo, do katerih razredov imajo pravico člani in članice drugih jednot in zvez po izršeni združitvi. Kdor pazno prečita to točko in iniciativni predlog društev "Zveza" štev. 36, "Zvonček" štev. 206 in "Edinost" štev. 12, se prepriča, da se je članom in članicam drugih jednot in zvez dalo iste pravice, kakor članom in članicam S. N. P. J. O kakšnem podjarmljenju ali prikrajšanju pravic članov in čla-
Pri dr. št. 12. Prvi mesec susp. Jos. <"'esen.
Pri dr. št. 14. fttefan Bendenriter. Mih. Gerl, John oKvačič, Jacob Močnik, Terezija Močnik, Frančiška Kova-čič, in Frančiška Jurkovšek.
Pri dr. št. 16. Prvi mesec susp. John Brenčič, Mih. Katzin, Reimund Oross, John in Mary TomaSek, Josef in Antonija ftmrda, Jos. in Cam. Hromek. Drugi mesec susp. Rudolf Blaž.ič.
Pri dr. št. 17. Math in Uršula Pershe.
Pri dr. št. 19. Fr. »luga, John Režift-nik, in Ernest Jesenšek.
Pri dr. št. 23. Prvi mesec susp. Andr. K rane. Drugi mesec susp. Marko Caro-
dini.
Izobčeni član (ice)
Od dr. št. 4. John Lucian, Bernard Bučela, John Demarki, Ant. Mihelič, Ant. Fabjan, John Camloh, Katarina Demarki, Antonija Lucian, Terezija Mihelič, Ana Camloh in oJsefa Fabjan.
Od dr. št. 5. Kari Mišmash in Jos. Anželin.
Od dr. št. 7. John in Hei rika Novo-ja, Jos. in Ana Roback, iVn. in Johana Hiter.
Od dr. ftt. 9. Frank in Ana Trftiner, Frank Yart*.
Od dr. »t. 10. Jos. Fink, Josef in Neža Hapotnik, Liza Planoftek.
Od dr. št. 11. l^eo in Mary Laftček.
Od dr. št. 16. Frank Anžel, in Martin Katzin.
Od dr. št. 19. John Kramer.
OdstopU član (ice).
Od dr. št. 1. Frank in Mary Firm.
Od dr. št. 2. Ant. in Terezija Poto-kar, Ana Grablovič, in Jera Oermajšek.
astno odstopi Louis Paulič cr. 1499, član dr. it. 11.
Umrla članica:
Pri dr. št. 11., Breezy Hill, Kans., Mary Klopčič, cr. 812. Umrla 7. maja t. 1. v starosti 35 let.
Bratski pozdral
John Öerne.
nic drugih jednot in zvez ne more biti govora.
Točka deseta govori, da se naj uvede do šeste redne konvencije S. N. P. J. za poškodbe le en razred z enakimi pravicami in dolžnostmi. Ako katero društvo smatra, da je točka za izplačevanje poškodnine umestnejša v iniciativnem predlogu društva "Edinost" štev. 12. ki hoče tri poskod-ninske razrede, naj izdela tozadevno točko in pošlje bratu Antonu Hrastu ali J. Zavertniku, da jo sprejmeta v resolucijo, da se tako lahko obe točki predložita članstvu in tako večina izreče, katero točko smatra za boljšo.
Točke enajsta, dvanajsta in trinajsta se nanašajo na deseto točko glede poškodnine. Ako se bo predelalo deseto točko in stavilo to zadevni predlog, je treba pre-ustrojiti tudi te točke. Izvzeta je le trinajsta točka, ker lestvica Narodnega bratskega kongresa o umrljivosti ne dovoli, da bi se izplačala posmrtnina živim, marveč mora biti oddelek za poškodnine popolnoma ločen od posmrtninskega.
V štirinajsti točki se predlsgs pet posmrtninskih razredov: najnižji $150 in najvišji za $1500. Skušnja dokazuje, da razred s $1500 kot nsjvišji razred vsled uvedbe lestvice Nsrodnega bratskega kongresa o umrljivosti popolnoma zadostuje.
Petnajsta točka se peča z razredi za bolniško podporo. Večina društev se je do sedsj v "Glssilu" izrekla, da zadostujejo trije
neredi za bolniško podporo in ai-
eer za $1, $2 in $3 dnevne bolniške podpore.
Šestnajsta točka zahteva, da se naj vplačuje asesment za posmrt-nino v smislu zakonov, ki so jih sprejele legislature raznih držav. Tu ne moremo prav nič spremeniti, ker državni zakoni že odločajo, kako naj plačujemo asesment.
V	sedemnajsti točki se zahteva, da se naj za vsak dolar bolniške podpore plača 65 bolniške zavarovalnine. Naj umestnejše je, da tako ostane do šeste redne konvencije, ker se bo potem lahko sklepalo na podlagi pridobljenih izkušenj.
Osemnajsta točka pravi, da vsi člani in članice drugih organizacij postanejo enakopravni s člani in članicami S. N. P. J. takoj po združitvi. To pomeni, da imajo enake pravice in dolžnosti s Člani S. N. P. J., smejo kandidirati in izvoljeni biti v vse urade. Točka se je sprejela v resolucijo, da se pove jasno in odločno, da v S. N P. J. velja enakopravnost za vse
Devetnajsta točka pojasnjuje kako naj se pobira asesment po starosti. V tej točki se zopet pri zna enakopravnost za člane ir članice druzih jednot in zvez, obe nem se pa pove, da vsled združit ve s S. N. P. J. ne bo oškodovan noben član drugih jednot in zvez
V	dvajseti točki se pove, da i majo le tisti gl. odborniki jednot in zvez sedež in glas na šesti red ni konvenciji S. N. P. J., ki so se pravilno združile v smislu te re solucije. Ta točka je popolnoma v redu, ker pritiska na gl. odbor nike drugih jednot in zvez, da po hitijo z združitvenim delom po končanem odglasovanju.
V	smislu eno in dvajsete točke dobivajo gl. odborniki drugih jednot in zvez plačo le do združit ve. A ko bi ne imeli te točke v re soluciji, bi lahko vsak odbornik zahteval, da se mu izplača njego vo plače za dobo, za katero je bil izvoljen. Zato je potrebno, da se določi čas, do kedsj jim teče pla ča.—
V	dva in dvajseti točki se za hteva, da vsaka organizacija Izvrši s«» obveznosti napram svojim članom, še preden se izvrši združi tov. Kako se naj to izvrši, pa pove tri in dvajseta točka. Red mo ra biti povsod, najbolj potreben je pa tam, kjer gre za izplačivanje denarja, ovbeznosti in dolžnosti. Glede bolniške podpore je razumeti to točko tako, da izplača n pr. za tisti mesec, v katerem se je izvršila združitev, bolniško podporo organizacija, ki se je združila a S. N. P. J., v prihodnjem me secu jo pa izplača S. N. P. J., ker se namoposebi razume, da bo S. N. P. J. prevzela zdrave in bolne čla ne, ker se bolnikom ne more uka zati, da bi ozdravili v tistem me secu, ko se združitev izvrši.
V	štiri in pet dvajseti točki se pojasnjuje, kako se naj izvrši združenje članov in članic krajevnih društev drugih organizacij s krajevnimi društvi S. N. P. J. in katera društva drugih jednot in zvez imajo pravico obdržati svoje krajevno društvo v takem kraju, kjer je eno ali več krajevnih dru štev S. N. P. J. Samoposebi se pa razume, da kjer ni krajevnih društev S. N. P. J., da se mlajše dru štvo pridruži starejšemu, ako sta dva društva dveh različnih organizacij, in to društvo potem dobi novo številko* iz glavnega urada S. N. P. J. Ravnotako dobi dru štvo, ako je samo, novo številko.
V	sedem in dvajseti točki se tolmači, kdo ima pravico do pomožnih služb v gl. uradu S. N. P. .T. Popolnoma pravilno je, da se pri tem ozira na gl. odbornike drugih jednot in zvez, ki so vsled združitve izgubili svoja mesta Jasno je tudi, da naj se vsaka služba najmanj štirinajst dni, pre den se jo odda, razpiše v 41Glasilu" S. N. P. J., da tako izvedo vsi člani in članice, da se potrebuje pomožno moč v gl. uradu S. N. P. J. in ne more nihče očitati gl. odboru S. N. P. J., da oddaja pomožne službe pod roko, ne da bi se jemalo v poštev kvalifikacijo kandidatov za take službe. Popol noma je v redu tudi, da članstvo določi maksimum plače za pomož ne uradnike, kot se glasi v trinaj
ren vsem članom in članicam, po zakonu pa državi.
Zelo važna je ena in trideseta točka. Načrt za dobra pravila se ne more izdelati kar tjevedan. Skušnje nas uče, da so pravila radi tega pomanjkljiva ,ker so se do sedaj delali načrti za pravila v naglici na konvencijah. Zato je potrebno, da se nekoga pooblasti, ki naj ta pravila izdela in jih predloži šesti redni konvenciji S. N. P. J. Ker so v pripravljalnem odboru zastopniki vseh organizacij, ki so se izrekle za združitev, in ta odbor ni preštevilen, je naj-umestuejše, da se temu odboru poverijo pravila in da jih zagovarja pred konvencijo in na zahtevo delegatov in delegatinj pojasni vsako posamezno točko. Ravnotako potrebno je, da ta odbor preštudira vprašanje Slovenskega zavetišča in posebnega pen-zinjskega sklada in predloži konvenciji S. N. P. J., da jih popravi, sprejme ali pa zavrže. Zato je potrebno, da se člane tega odbora odškodi za njih delo, ker bodo morali skoraj gotovo obdržavati najmanj eno skupno sejo, in da se jim dovoli pri razpravi o pravilih na konvenciji sedež in glas.
Popolnoma pravilno je, da se po končani konvenciji predlože pravila članstvu v potrdilo, in da odloči tam, kjer je priziv inanj šin, s plošniui glasovanjem, kdo je v pravem; manjšina se razume tako, da inora zahtevati priziv za Kplošno glasovanje najmanj ena tretjina delegatov in delegatinj navzočih na konvenciji.
Društva S. N. P. J. naj vzamejo to resolucijo v pretres na svojih sejah. Ako je katera točka pomanjkljiva, naj se je spopolni. A-ko člani uvidijo, da je potrebno še dostaviti katero točko, naj jo dostavijo. Vse popravke s potrebno utemeljitvijo naj pošljejo bratu Antonu Hrastu, predsedniku gl. porotnega odbora, ali pa br. J. Zavertnikil, uredniku "Glasila", da jih uredita, predložita gl odboru S. N. P. J/ in potem odpoš-ljeta br. Sitterju, predsedniku pripravljalnega odbora. Vsi popravki vseh društev S. N. P. J. bodo enkrat in hkratu priobčeni v "Glasilu", da se tako seznani vse članstvo S. N. P. J. z njimi.
Mi ne smatramo sami sebe za nezmotljive in vsevedne bogove, zato kličemo vse brate in sestre k skupnemu delu velevažnega kulturnega pomena za vse Slovence v Ameriki. Nikakor pa ne smatramo za umestno, da bi se sklicala še kakšna konvencija in na to j konvenciji zopet volil nekakšen pripravljalni odbor za združitev. TO BI BILA POTRATA DENAR J A IN IZGUBA ČASA! Imeli smo konferenco in imamo pripravljalni odbor! Zato se lahko zanesljivo izvrši združitev brez vsakih pripravljalnih konvencij do &ESTE REDNE KONVENCI JE S. N. P. J., do katere nas loči še petnajst mesecev. Ta konvencija lahko reši vsa važna vprašanja, ki se ne dajo ali pa težko rešijo pismenim potom. Kdor nima zaupanja v to konvencijo, katere se bo udeležilo skoraj do sto in petdeset delegatov in delegatinj, poleg še glavni odbori vseh organizacij, ki so se združile ali spojile tekom tega časa s Slovensko narodno podporno jednoto, nima zaupanja v nobeno stvar. In če v tem slučaju kdd govori o klikah in klik&rjih, mu vrnemo, da je sam klikar, ki bi rad za kulisami ribaril v kalnem in druge rad vodil na konopcu.
Zopetna konvencija pred združitvijo bi ne hasnila prav nič. Izdali bi nekaj tisočakov za konvencijo, v ostalem bi bili pa tam, kjer smo danes. Debata o združitvi hi se pričela z nova, ki bi končala s takim rezultatom kot sedaj. Razprav je bilo dosti do sedaj in treba je, da začnemo delati pozitivno, ako hočemo, da združitev postane meso in kri. Z razpravo o združitvi, združitveno konferenco in izvolitvijo pripravljalnega odbora smo prebili led, izvršili smo prve korake za združitev. Zdaj je pa napočil čas za resno delo združitve. Nobenemu se ni treba čutiti ponižanim, ako se združi s Slovensko narodno podporno jednoto, ker je vprav ta jednota storila prve korake za združitev. Na peti redni konvenciji je s svojim za
sti točki, in da pri nastavljenju ključkom prijateljsko ponudila pomožnih uradnikov glavni odbor svojo desnico vsem naprednim or-v smislu devet in dvajsete točke ganizacijam za združitev, ker so vpošteva mnenje gl. tajnika S. N. se delegatje zavedali, kolikega P. J., ki je za svoje delo odgovo-jkulturnega pomena je združitev
vseh naprednih organizacij za slovenski narod v Ameriki. Ni se šlo za ponižanje, ampak za izvršitev .kulturne naloge, ki se mora prej ali slej izvršiti, ako hočemo Slovenci kot narod imeti še kakšen pomen v amerikanski republiki. In to nalogo so razumeli delegatje in, delegatinje S. N. P. J. na peti konvenciji, zato so si šteli v dolžnost, da kot zastopniki največje napredne podporne organizacije store, kar je v njih moči, da se ta kulturna naloga izvrši.
Slovenski narodni podp. jedno-ti se ni treba bahati. Za njen u-gled skrbe že njeni tajni nasprotniki, ki bi najrajše videli, da bi ležala na mrtvaškem odru, da bi se tako uničilo stremljenje po napredku v slovenskem narodu v A-meriki.
že dvakrat so pregledali državni nadzorniki poslovanje Slovenske narodne podporne jednotc. V zadnji izdaji "Glasila" lahko či-tate rezulatit te preiskave v originalu, ki je povsem Častno in pohvalno končal za Slovensko narodno podporno jednoto, ki potrdi, da se ne priobeuje računov, ki so izdelani na podlagi fal-eifiranih bilanc. Najznačilnejše je bilo, da so državni nadzorniki pri tem pregledovanju pregledali vsako obveznico (bond), kedaj potečejo obresti teh obveznic itd. Se ve, je bila to njih pravica in članstvo naše organizacije je lahko celo zadovoljno, da se je izvršilo tako, ker je sedaj prepričano, da je njih organizacija na zdravi finančni podlagi in da napreduje vseskozi.
Poročilo državnih nadzornikov ne dokazuje nič druzega, da so nasprotniki Slovenske narodne podporne jednote zopet bogatejši za eno blamažo.
Bratje in sestre S. N. P. J.l Pojdirfio prek tajnih nasprotni kov S. N. P. J. na dnevni red! Po častili bi jih preveč, ako bi zanje porabili mnogo prostora v svojem "Glasilu". Delajmo z vsemi svo jimi močmi, da se združitev izvrši z najmanjšimi t roški, da se ta up tisočerih čimpreje uresniči!
RESOLUCIJA O ZDRUŽENJU
NAPREDNIH JEDNOT IN ZVEZ,
ki jo je sprejela S. D. P. Z.
Resolucija, ki jo je osvojila S. D. P. Z. se po svojem bistvu razlikuje od resolucije, ki jo je osvojila S. N. P. J., zato je potreba, da člani vseh prizadetih organizacij pazno prečita jo obe predno se odločijo za eno ali drugo.
RESOLUCIJA.
Glavni odbor S. D. P. Z., zbran na seji dne 29. maja in 2. junija, je sestavil v prih združenja slovenskih organizacij ,tcr predlaga vsem članstvu prizadetih organizacij v razpravljanje naslednjo resolucijo:
Organizacije, katere so se že iz rekle za združenje, naj bi se zdru žile po naslednjih načrtih:
1.)	članstvo vsake posamezne organizacije naj naprej odglasu je, kedo je za združitev in kedo ne, to se naj zgodi na ta način, da glasuje vsak posamezen član in članica pri svoji organizaciji za ne, ali ja. Glasovnico v ta namen naj formulira pripravljalni odbor. Vsak član in članica naj glasuje pri vseh organizacijah pri katerih je član; to je, da ako je kedo član pri dveh ali treh organizacijah, ima glas pri vseh istih.
2.}	Kakor hitro so glasovnice posameznih organizacij izkazale, da je postavno določena večina za združenje, se naj skliče skupna lonvencija vseh prizadetih organizacij, (kjer je postavno zahtevana večina članstva glasovala za združenje).
3.)	Konvencija se naj vrši v kraju, katerega določi splošno glasovanje vsega skupnega članstva prizadetih organizacij, a vsaka organizacija naj postavi v kandidaturo za konvencijo ime enega kraja ali mesta glasom svojih pravil ali sličnih določb.
Ta skupna konvencija naj se stoji iz sledečih zastopnikov: glavnih odbornikov vseh organizacij, katere so se glasom v točki prvi navednega glasovanja izrekle za združenje glasovanja odbora, ter delegatov in delegatinj, katere voli članstvo na nasledil ji način:
a) društva vseh prizadetih organizacij se po posameznih naselbinah naj združijo, ter volijo
skupno delegate in sicer od 100 do 300 članov in članic po enega, a za vsacih nadaljnih 300 pa po enega delegata.
b) Ako naselbina ne šteje skupno 100 članov in članic, se lahko združi z drugimi naselbinami, ter pošlje tako skupno delegata v smislu odstavka a) te točke). Pooblastila, kot tudi vse druge listine za pripravno te skupne kon vencije naj sestavi pripravljalni odbor.
5.)	Dnevnice delegatom plačajo društva, oz. članstvo, katero jih pošilja, a vožnje stroške delegatom in odbornikom se izplačajo iz skupne združene blagajne; kar se lahko stori na ta način, da prevzame vsaka zastopana organizacija v poravnavo del omenjenih stroškov odnosno po številu članstva.
6.)	Ta konvencija naj uredi pravila, katera bodo odgovarjala potrebi članstva združene organizacije, kot tudi postavam vseh držsv, kjer bode združene organizacija poslovala. Odobri naj načrt, po katerem se združenje naj izvrši. Izvoli naj se na tej konvenciji odbor za združeno organizacijo, kateri prevzame urade in v kraju, katerega naj istotako določi ta konvencija.
7.)	Vsaka organizacija naj izplača svojim članom vse obveznosti, to je bolniško podporo, smrt-nino, poškodnino, katere so glasom pravil deležni, ter vse druge morebitne dolgove in obveznosti do časa, katerega določi ta skupna konvencija.
8.)	Vsaka nadaljna, oziroma ponovna zdravniška preiskava naj popolnoma izostane, razun za člane in Članice, kateri se hočejo zavarovati za višjo, kot znaša njihova sedanja skupna zavarovalnina pri vseh organizacijah, ki so se tako izrekle za združitev, oz. se združijo.
9.)	Zavarovalnina naj se pri združeni organizaciji razdeli v posamezne sklade kot, posmrtnin-ski, bolniški, poškodninski, u-pravni, rezervni itd., ter naj bode vsak sklad neodvisen od drugega, flanom in članicam naj bode omogočeno se zavarovati višje v enem skladu kot v drugem, na primer za najvišjo smrtnino in najnižjo bolniško podporo ali pa naobratno itd. Vsakdo pa, kedor hoče biti zavarovan v bolniškem oddelku, mora biti zavarovan tudi v posmrtninskem.
10.)	Gotovina vseh organizacij ksterc so se združile, se naj spoji na ta način, da se spojijo slič-ni skladi na primer: smrtninski sklsd skupaj, poškodninski sku paj, bolniški skupaj, itd., vsaka organizacija, katera se združi naj prispeva v skupni smrtninski sklsd najmanj 1/5 (1 petino) od stotka skupne smrtninske zavarovalnice obveznosti ,to je, ako zna ša na primer skupna obveznost smrtnino pri eni organizaciji $500,000.00, mora prispevati v skupni posmrtninski sklad najmanj $1,000.00, ako šteje obveznosti $100,000.00, mora plačati najmanj $200.00 v posmrtninski sklad, itd., v bolniški sklad mora prispevati najmanj vsoto, katera je jednako visoka enodnevni obveznosti napram svojim članom in članicam na bolniški podpori ati ,ako šteje organizacija H000 članov in članic, kateri so zavarovani vsak po $1.00 dnevne bolniške podpore, toraj skupaj za $5,000.00 dnevno, mora prispevati v skupni bolniški sklad naj-inanj $5,000.00, v poškodninski sklad mora prispevati najmanj polovico vsote, kot zahtevamo v posmrtninski aklad; a za v rezervni najmanj po 5c na člana in članico, kot tudi v upravni najmanj po 5 centov na člana in članico. To točko je razumeti tako. da odda vsaka organizacija vse svoje premoženje ,ako pa bi slučajno v katerem skladu ne bilo dovolj gotovine v smislu te točke, mora isto nadomestiti bodisi potom posebnega razpisa povišanja mesečnine za svoje člane, ali pa slično na podlagi njihovih pravil.
11.)	Penzijski sklad se naj u-stanovi, ako se je za istega pripravilo najmanj 1000 članov izpod starosti 4 51 et še pred skupno konvencijo; med temi so všteti vsi člani, kateri so sedaj že zavarovani za penzijo — istotako pa se vpošteva tudi vse člane nad 4 51et, ako so sedaj že za penzijo. To pa radi tega, da se ne krati pravic nobenemu sedanjemu Čla-
(Severa'» Balsam of Life) Viako se Priporoča se za slabokrvne, stare in slabotne, ljudi okrevance in kot dragoceni pripomoček za zdravljenje ponavljajoče mrzlice. Cena 76 centov.
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS. IOWA
E. BACHMAN 1719 S. Centre A ve., Chicago, 111.
jo največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
Dr. W. c. Ohlendorf. M. D
Sdravmlk sa notranje »Iml ta raaecelnik. tsdravaiika pr sis ka ra bresplaéne—-pia «ati ja I« zdravila 1984 Bin« Islán* Ara, Chicago. Uraduja ad 1 d« I p« pal.; ad T d« 9 zvefer. izven Chieeft iiveèi balaiki aaj piftaja slovensko
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebmino, obrnite se na nssl
A. J. TERBOVEC & 00.
P .O. Box 25, Denver, Colo.
Mi A.
, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldn« in od 7—9 zvečer. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47(1..
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 893€.
nu S. I>. P. Z. & P. I)., kateri je morda že prekoračil starost 45 let. Ako se ustanovi penzijski sklad, naj bode isti poplnoma neodvisen od vseh drugih skladov, ter naj bode za isti sklad samo isto Članstvo obvezano, katero se za penzijo zavaruje. Pravila glede penzije se naj natančno na podlagi statistike sestavijo, gla som katerih se izplačevanje penzije naj omeji na ta način, da bode temu skladu zasiguran obstanek.
12.) Vprašanje glede zavetišča se prepusti konvenciji, ker smo uverjeni, da bode istega vpraša nje tem ložje rešiti, ko bode en krat združenje že faktično dovr Šeno.
carl strover
Attorney at Law
Z nt spi si tssh sriiišiš.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009
lSSMf. WASHINGTON STRICT
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8989
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in resUv-racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229- lat Aye.
MILWAUKEE, WIS
M. JOVANOVI OH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA SlF KARTE. Pošilja denar po pošti in brsoja»
no. Izdeluje: Obveznice — Po oblastila — Prepovedi, po trjene po notarju in oes. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLO VEK. SKO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— iidelovatelj —
sodovice, mineralne rode In rai-
nib neopojnlh pijač. 1837 So. Fisk St. Tel. Canal 140*
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENE.
Velike aaodnoetl:
električna loč, izvrstna kuhinja, vita zastonj, kabine tretjiga razpreda na parni k n
Sledeči parniki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka:
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Sm'I Act's, 2 Washington St., In Yet.
alt pa na drage uradne zastopnika v Združenih državah in Canadi..
POZOR! SLOVENCI! POZORi
SALOON
a modernim kerljlšfea »vaša pivo v eodêkih in buteljka» la druga laanniioiss pijaJe ter aai>k« s»o da s. Potniki dobe éodao peer* ÜAée aa aisko trna.
Peatraaba Maa ta is berma. Vasas Slovenes» in drugim BJovaa#ai M fcopdo priporoèa
MARTIN POTOKARf
1625 So. Racine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
11 411IR1IB ATE., IEI0SIA, ill
Telefon 1199
«JOS. A. FISHER
Hoffet
Ima na mapolago vsakovrstno pive, vino, smedks, L t i.
- Izvrstni prostor sa okrepèilo. 5700 W. Mtk 9U	Chicago, DL
Tel. imwadale 1761
joe polovich
do danes naj modeme ji i
KROJAČ
dela obleke finih krojev po selo smernih cenah. Obleke slika takoj eproti med tem, ko vi ¿akate.
312) Broadway, SI. Loals, M*.
_____________________
BELL PHONE 1J1S-J FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Bitler SI. Ptttsbarf k. Pa.
RAVNOKAR JE IZŠLA KNJIIŽICA Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Komad lOc. Socialistični klnbi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta.
Naroča se pri upravništvu Pro-letarca.
V^Važnoupra š a nje!
Domi
opravi
sajtayi n MjCMiji
¡D ril )' C
Konzularna
vojaJke 107 ■»•»«* **■
Iz polja moderne vede.
ODLOMKI OCENE IX "MAÉIH ZAPISKOV" O ABDITOVI KNJIOI "SOCIALNI PROBLEMI ''
(Dalje.)
Kavnotako pa »o lahko pričakovali, da se ti načrti, ko jih namen
•	in cilj je bil, da ao dlovcfika družba v njenih temeljih prevetroji in nadomeati i novo, ne bodo uresničili preko noči. Ideji je bilo treba dati noeitelja — to je bil pro-letarok i raared. Bil je pa docela nepripravljen. Le inatinkt ga je vodil, eila in potreba sta ga organizirali v bojne čete proti kapitalističnemu družabnemu redu. Najbolj ue je podčrtavala negacija vacga veljavnega in obatoječe-ga. Koa fatalizma je bilo v tedanji duševni dispoziciji delavskega razreda; porušiti okove, ki mu dr-fe roke vklenjene; proate roke ai ie vatvarijo nov avet, — kako, o tem niso dosti razmifljali; če pa •o razmišljali, so ai slikali vse v najlepših barvah.
Ta fatalizem jih je pravzaprav razočaral. Sami sebe so slepili, ker ai niso hoteli potegniti mrene a oči. Lahko bi bili izpregledali pravočasno, izpočetka,—in ne bili bi se udajali sladkim sanjam. Pa tudi svojega položaja ne bi napačno prcaojali. In vzrokov svoje bede ne bi pripisovali Činiteljem, ki zanjo niso bili, niso mogli biti sdgovorni.
Na vnanjosti so bili obtičali; ta jik je premotila. Najbolje vidimo resnico tega na dejatvu, da ao de-lavske revolucije — ne tiste ofi-delne politične revolucije, ki jih je prirejala buržoazija in pri katerih je zlorabljala delavski razred! — Tstale proti domnevanim Škodljivcem proletariata, ne proti resničnim. Delavci takrat niso ro-belirali proti kapitalistu izkoriščevalcu, proti nenasitnemu podjetniku, ampak proti — strojem. Podjetnik je izkušal, da svoj pro-fit pomnoži. Sredstev pri tem ni
•	izbiral; podaljševal je delovni ¿as, zmanjševal je mezde, odatav-ljal je moške delavce in jih nadomeščal s cenejšimi ženskimi, upe-ljaval je atrojno delo in z njim u-bijal moško in ženako delavstvo; kajti pri strojih so ae dali uporabljati celo otroci. Na zunaj, na prvi pogled ae je rca zdelo, da so atroji povzročili še večjo mizerijo delav-«kega razreda — in delavatvo ai Je na primitiven, naiven način hotelo pomagati; pa je šlo razbijat atroje. Zadeli so sredstvo, — kapitalista se niso dotaknili in aeveda še manj kapitalizma samega. Niso premislili, da je atroj v moderni produkciji potreben in neizogiben v ekonomskem razvoju; niso premislili, da se ta razvoj in produkcija dasta regulirati — in da, Ae jih kapitalistična družba ne bo mogla urediti, se bo pokopala samo sebe pod razvalinami laatne svoje socialno in ekonomske stavbe.
Tak je bil položaj svetovnega proletariata v prvi polovici preteklega stoletja, namreč angleškega fn francoskega proletariata. Tak je bil položaj nemškega in avstrijskega proletariata v lotih 1860— 1870 in xe kasneje.Če je pa v Ljubljani šele pred desetimi leti pri-Ao do takega izbruha proti strojem, je to le dokaz, kako pozno in malenkoatno ao ae socialne in ekonomske razmere na Slovenskem razvile in na kpko nizki stopinji izobrazbe so naši narodni voditelji pustili delavsko maso, kako ao jo zanemarili v vaeh ozirih in kako ata naa in naše razmere Čas in •vet prehitela 1
Ta epizoda, ta manjhna revolucija v Ljubljani tobačni tovarni je dala povod, da je Abditua napisal nekakšen pregled posameznih teženj in misli, posameznih zahtev, ki jih hoče socializem uresničiti Ob tej priliki je Abditua podal v kratkih potezah praktični program socializma in aocialne demokracije. Načrtal je postopek, kako ac je aocialiatična misel razvijala v avojih detaljih in kako se razvija zlaati v zadnjih desetletjih. Govori o zahtevi, da ae u-sakoni osemurni delavnik, o a-grarnem vprašanju, o alkoholnem vprašanju, o antisemitizmu, o razmerju nemških delavcev do ino-semakih, o delavskem varstvu, o pomenu strokovne organizacije, o verskem vprašanju, o vprašanju taktike itd Dotika se p* tudi
vnanje plati aocialno demokratičnih atrank in nam jih opiauje v kratkih potezah, kakšne ao na Nemškem, Danskem, Norveškem, llolandskem, v Belgiji, Franciji, Italiji, na Portugalskem in na Slovenakem.
To je kratek pregled političnega dela socialne demokracije — vnanja plat ideje socializma.
Temu pregledu dostavlja še o-ris razvoja strokovnih organizacij. Zopet nam predstavlja celo vrsto držav, v katerih ao socialisti strokovno organizirani. Opiauje moč strokovnih organizacij na Nemškem, Švedskem, Angleškem, Ogrskem, v Avstriji, med Jugoslovani; dodatno nas seznanja z institucijo mednarodnega strokovnega tajništva.
Tretja panoga aoeialistične dejavnosti je zadružna organizacija, s katero se delavstvo hoče vsaj deloma gospodarsko emancipirati in si hkratu pridobiti novih virov za svoj emaneipacijaki boj. Abdi-tus naglasa veliko važnost te organizacije, bodisi v smeri konsu-mnih zadrug ali pa produktivnih. Konsumno društvo se je izkazalo kot gospodarska potenca, ki je zmožna lepega razvoja. Obe organizaciji — konsumns in produkcijska — se pa dasta harmonično združiti, tako da se lahko uresničijo velikanski načrti. Primere, da je to v praktičnem življenju mogoče in uspešno, vidimo celo na Slovenskem, kaj šele po ostalem svetu ...
Kaj vidimo? Početke modernega delavskega pokreta dokumentirajo in karakterizirajo krvavi izbruhi proletariata proti strojem — ves poznejši razvoj pa je krenil na drugo pot. In sicer lahko rečemo, da se ta pot giblje strogo v tendenci, ki jo je odkril in teoretično znanstveno utemeljil K. Marks. Ta tendenca vodi danes preko socialne, ekonomske, politične, strokovne in zadružne organizacije, prepojene z idealnim kulturnim stremljenjem, v bodočo socialistično družbo. Zato nimamo vzroka dvomiti, da bo aeda-nja meščanska kapitalistična družba. Ta misel je velikanska, saj bo in je že deloma preosnovala vso družabno gibanje in življenje!
Toda baš, ker je ta misel tako velikanska, prihajajo dvomljivci s skrbnimi obrazi, češ, ali ae bo dalo ureaničiti? ali bo zmagala aocialiatična ideja? ali ni le utopi-ja?
In Abditua je zopet poln zaupanja v moč ideje, ko daje odgovor na taka vprašanja. Predvsem o-meji v pravilne meje pojmovanje socializma in konštatira, da njegovo bistvo ni, da ae odpravi zasebna lastnina sploh in vobče, ali da se upelje kakšna šablonska e-nakoat, ali da se uniči država kot družabna organizacija, ali da se upelje grobi materializem in so-
vraštvo do verstva vobče. Socializma se drži še vae polno nebistvenih priveakov iz atare liberalne dobe; vai ti, čeato neokusni or-naiuenti bodo morali odleteti, — saj so družabno in aocialiatično naravnoat zmotni. ' Pač pa je temeljno načelo modernega, čiatega socializma, da ae omeji in odpravi zloraba produkcijake svobode, zloraba zasebne lastnine produkcijskega kapitala. Bistva socializma jo hotenje, ubiti kapital kot "krvosesa" ljudskih mas. To pa ni mogoče doseči mahoma, na pr. z nasilno ekspropriacijo kapitalistov, ampak to bo sad pozitivnega dela in pozitivnih uapehov aocialno vzajemnoati, temelječe v socializmu.
Država ae ne bo ubila, družina tudi ne, ker obe sta za obstoj di-užbe potrebni organizaciji. Če sta danes prepojeni z materialističnim duhom in razorani in otro-vani vsled tega, je to le znak in posledica kapitalističnega družabnega reda. Značilno za ta družabni red ravno je grobo materialistično naziranje. In zaradi tega ni prazna trditev, da bo socializem hkratu z zlorabo kapitala in produkcije in podjetništva odstranil sirovi materializem ali ga nadomestil z bolj idealističnim naziranjem. Če se komu tudi to zdi parodoksno — svobodno; treba pa je, da se končno vendar poslovimo od tistega neutemeljenega predsodka, da se socializem brez grobega materializma ne more misliti. Resnica je le, da je bistvo kapitalizma materialistično, iu da bo socializem ostal le toliko materialističen, kolikor ima o-praviti s kapitalizmom. Pa še celo tu sc bo grobost materializma izdatno ublažila.
Da je dandanes življenje tako razdejano, ni čuda. Kapitalizem je razkopal družinsko življenje, ker smatra človeka za tržno blago; kapitalizem povzroča sebičnost, poraja vedno nove prevare, vzbuja v človeku neutešljive želje po vedno večjem bogastvu, po nadvladi. Kapitalizma naravne posledice so, da je izkoriščanje vedno večje in da izkoriščevalci, ki neomejeno razpolagajo s kapitalom, vstvarjajo misel, da je njihovo izkoriščanje utemeljeno v naravnih, in če ni drugače, tudi v božjih zakonih. Socializem se pa upira ravno temu neetičnemu na-ziranju in zahteva socialno pravico, iz katere naj se porodi skupna ljudska ali družabna blaginja, ki je končni cilj.
(Konec prih.)
MODERNA GOSTILNA, kjer ae toči sveie Duluth Moose & Rex pivo. Skubic in Oraiem, lastnika. (5m)	Aurora, Minn.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilssnsko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Ialnad Ave.
Chicago. 111.
Znanje o spolnosti.
Ilustrirana ldaja, obsegajoča 320 strani.
Pove v »a o spolnem vpraftanju; kaj bi moral vedeti mlad mo2 ia mlado dekle, mlada ¿ena ia mlad soprog iu vsi drugi potrebujejo vede o zakonih, ki vladajo spolno iivljenje. Čiste resnica spolnega življenja, naslanjajoče se na srečno za-konako iivljenja. "Mkrivnosti" moktva in ienstva; spolno izrabljenost, družabno alo, bolezni itd.
Ta izdaja je ena najboljftih, kar se jih je ie izdalo na podlagi spolne higi-jene. Neprecenljivo navodilo onim, ki so pripravljeni sprejeti resnična navo-dila.	^
Ta knjiga uči streinice, pridigarje, doktorje, pravnike, učitelje ia vse druge, mlade *in stare, kaj morajo vedeti o spolnih vprašanjih. Spisal Wlnfleld Scott HaU, Ph., M. D. (Llpako).
Kaj pravijo listi:
"Naravno in korektno", Chicago Tribune. "Pravilno in popolno", Philadelphia Press. "Knjiga zuanstva", Phüadelpphia Ledger. The New York World pravi: "Čiste resnice, katere bi morali vedeti vsi, da preprečimo zla".
Ta knjiga velja samo $1.00. Denar ali Money Order ter lOe za pokritje poAtnine.
MIAMI PUBLISHING COMPANY, Dayton, Ohio.
ZASTONJ
"LONDON TANGO" OVRATNICA, "EVELYN THAW" ZAPESTNICA.
Ta <5 va krasna komada nosijo new-jorike dame ter so takorekoč nore ns nja; pozlačena sta elegantno in mično in se ju bode razveselila vsaka ženska, pa naj bode stara ali mlada. Zelo moderna in pozornost vzbujujoča.
Naia prosu ponudba. Mi oglafiamo Spearment žvečilni gum ter hočemo, da imate vi eno teh Žkatelj v vašem domu. Ta gum osladi sapo, obeli zobe ter pomaga prebavljanju; vas pokrepča ter je povsod priljubljen. Vsakemu, kteri nam pošlje 50c in 10c za pokritje poštnine, bodemo poslali eno škatljo tega guma, v kateri je 20 5centnih komadov Spearmint guma ter dodali ie elegantno "Tango" ovratnico In "Evelyn Thaw" zapestnico popolnoma prosto.
Ta ponudba je samo za kratek čas.— Ne več kot dvoje naročil eni in isti osebi. Prodajalei na drobno ne smejo sprejeti te ponudbe.
UNITED SALES COMPANY P. O. Box 101 Dayton, Ohio.
Naselniška družba "Ilirija" FARME. '
Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vrsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasnem predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri
Iliria Colonization Co., 616 N. 9th St. Sheboygan, Wis
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje
hranilne vloge po 5%
od dne vloge do dne dviga. Rentnl davek plača zavod sam.
Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuje poso|lla svojim ¿lanom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture.
Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne Amerike
Frank Petrich,
4006 W. Slst S«., Chlcaflo, I1L
Informacije daje bezplačno. Pismu je priložiti le za 2c pošt. znamko.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e ia|eeie)e la aal bo I j si «o rae.
Naáa paro b rodna poelovnica je največja na Zapedu tn ima va« najboljáe oceansko črte (linije). Sifkarte prodajamo pe ko m pa nI leid* cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE EOT POSTA
Kaftper Državna Banka kupu|e in prodala In samen|u|e denar vseh drftav
sveta. — Pri Kasparjevi Driavni Banki se isplača ss K6 $1, bni odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje %% obresti. — Slovenci poetre-t eni v slovenskem leztku. - Banka ime $6,118,821. «6 premoŽenje.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island Ava.,
CHICAGO ILLINOIS
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice 4
Cklcago.
KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaikik bank torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvrftuje tudi denarni promet 8. N. P J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vloien ▼ naio banko nosi tri procente. Bodite UTejersnl da je pri naa denar naložen varno ln doblčkanoano.
Conemauflh Depostt Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAUCI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti
S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
S pristnih pijač, In to so:
Kranjski Brlnjerec, SUvovlc, Troplnovec, Grenko Vino is Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenske samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost is Kranjskega. Naročite si poekuatni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie. Moje cene so nilje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo ne debelo. Pilite po cenik.
A. HORYVAT,
600 N. Chicago, Joliet, DL
»«♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦•♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦•♦♦♦♦»«♦♦♦g Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
124 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.

llllllllllllllllllllllllllllllllllM
V prešnjih letih

Velikokrat slišimo, kako so naii pradedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkoinosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno Življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati na*e prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano
Trinerjovo zdravilno grenko vino.
Prvi učinek tega zdravila je, da oči-«ti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi život. Drugo sredstvo je, oječiti notranje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljšo u-porabo tega zdravila.
V bolezni želodca.
V	bolezni Jeter
V	bolezni čreves|a
To zdravilo navadno daje popolno cadovolnost in sicer zato, ker prtnaia pomoč. Ravnotako je v raznih drugih ■lučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca.
DOBI 8E V LEKARNAH.
JOS. TRINER
Uvaževalec In lzvaželavec.
13334339 So. Ashland Avc.	Chlcago, DL
prec*J moino	lahko m pometa
«Ah ¿Jik V'?"	M pr,p*,i' d* boltčine * "dih- Slepih in
P"n«h«Jo Ic pr. prvi .porabi Imejte Ra vedno do», pri rokah d. ja lahko takoj rabite, ako je treba.
triner*
BÍTTER-WINE
i
H0RKÉ VÍHO
J
482389484853234823485353535323482348232348535353534848532348235323534823
482323482348532348232348532353235353485353485353485323232348