t«to VI., St. 145.
PoStnlna platana v gotovini.
¥ UubSJa^i, v	1.	Ifis3iia	1922»
P©ssma It, 75 p.
RflPREJ
JSUasil® S®ciaSisSife@ stranice
iBfsamsaaBa
SKLEPI
?°!i?ins!:e£a od5>ora SSJ v sporazumu '»legati glavnega odbora SSJ dne 28. ia 29. Junija 1922.
Ciit.vPa se že rešijo dolgotrajni organizacij * ~pori- ki motijo socialistično giba-j geniji, je bila sklicana za dni 21.,
odbora 's«; t' ^ ?lenaniaCMseja .glavnega tej .. ^Sodrugi iz Slovenije so na
SSJ f11 ^^ožili položaj in glavni odbor
ja j ,e sWenil smernice in poslal dva svo-
SSj u?a.ta na se->° pokrajinskega odbora
28. L L]C bila v isti namen sklicana za
ss. Ned n-' m‘ v ^e^e- begata sta bila
či Sq ?;,pivac in Drag. Lapčevič, navzo-
s- Etbi,
ten eni so bili sledeči sklepi:
ss. pfvi"^TJPa tudi člani glavnega odbora ser Sli11	dr.	M.	Korun	in	Ig.	Kai-
CII Pini ca Ki:1 i d
Poslanci,
I.
njem' ''aii*'nci, ki so zaostali da v i^S ailskega davka, i lot ne; io'
°dbora SSJ.
s plačeva-imajo dolžnost.
a V rmV	uavft“.	miaju uui^iiuoi
ločbe i „ene£a nieseca po objavi te do netra nlVrse svoje obveze preko Glav-i° rednn [a ^ Tekoče obveze pa ima-fv-iL obračunavati preko pokrajinske-
^aiiskp°la	P°s^anci’	ki	so	zgubili
vilniku PravfCe P° organizacijskem pra-stresu • ?Pre3e^em na trboveljskem kon-()bve2n^^ zopet pridobe po izvršenju te
BiU* . U*
[janj, ^ krajevni pol. org. JSDS v Ljub-črtana -l Je bila. vsled ne obračun a vanja svojo n'Z s^rarike, se daje možnost, da to roku enaP 0 popravi na ta način, da v ega meseca po objavi tega odlo-
ka položi obračun ter vstopi kot sekcija kraj. pol. org. SSJ v Ljubljani v stranko ter vrši dalje vse obveze po trboveljskem organizacijskem pravilniku.
III.
Stremljenje mariborske okrožne organizacije po upostavitvi samostojne oblastne organizacije, pokrajinski odbor v sporazumu z delegati glavnega odbora ne priznava kot celotni stranki koristno in odreja, da ima mariborska okrožna organizacija vršiti vse dolžnosti, predvidene v pravilniku sprejetem na trboveljskem kongresu.
Volilno agitacijo in postavitev kandidatov za mariborsko politično oblast izvede oblastni zbor. kakor je predvideno v pokrajinskem pravilniku.
Upostavitev dveh oblastnih organizacij v Sloveniji more odrediti le pokrajinski ali glavni strankin zbor.
Voiiini zakon za Narodno
skupščino.
(Iz govora .poslanca sodruga E t b i n a Krista-n a na seji Zakonodajnega odbora dne 17. junija.)
... Jaz. gopodje, kakor je dejal gosp. Gio-novič o sebi. tudi nisem vajen sumničiti. Predpostavljam, da so tisti, ki so izdelovali ta zakon, imeli s svojega stališča dobre namene; toda vprašanje je, ali se ti njihovi dobri nameni strinjajo z interesi dežele, z interesi naroda. Jaz sem globoko prepričan, da se ne strinjajo. Zakaj določbe tega načrta so take, da narod po njih ne bo imel svoje Narodne skupščine, če se bo volilo po tem zakonu, ampak da bodo v bodoči skupščini zastopane le nekatere katerije v deželi. (Medklic z radikalne strani:	To mnogo po-
meni!) Da, ali upam se to reči.
Naša država mora biti demokratična. Ona mora biti demokratična ne le zato, da se lahko
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in nrjravništvo: Ljubljana, FraivJkanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S.
Tel. int. št. 312. Cele. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
pobahamo, da nismo nazadnjaki, ani!pak zaradi tega, ker je rešitev te dežele edino v demokraciji. Vsak poiskus absolutizma v eni ali drug! obliki vrže našo deželo v pogubo in jo lahko uniči. Gospodje, absolutizem Pa ne obstaja le ic-dad. če je vsa oblast koncentrirana v rokah enega absolutnega vladarja, ampak absolutizem mamo tudi tam, kjer se izreče kakšni manjšim iz naroda vse prerogative in se ostali deli naroda izločijo od političnih pravic. In to. gospodje, ss lahko doseže z volilnim redom, ki nam je tukaj predložen.
Izdelali ste tukaj zakon, ki ima predvsem napako, da je zelo nejasen. Ko sem dobil prvi načrt v roke in ga dal nekaterim prijateljem na vpogled, je bil vsak kenfundiran. Vsak je vpraša val: Kaj? Kako? .Ali se voli po okrajih ali po okrožjih? Ce se voli po okrajih, kako da sa štejejo glasovi po okrožjih? . . . Zakon, zlasti pa volilni zakon, ki se dotika vsakega posamezne-ga državljana, mora biti tako jasen, da ga -vsak# tudi najprimitivnejši državljan lahko razume, ne da bi mu bilo treba vpraševati pravnike za raz-, lago. Ta zakon pa je povsem nejasen, in — ne maram trditi, da je bil namenoma tako izdelan — s svojimi čudnimi določbami kaj Laihko kon-fundira človeka. — To je velika napaka, ki bi se morda pretrpela pri kakšnem dragem zako-nu, ki se pa nikakor ne more dovoliti pri volih nem zakonu.	r
Nadalje, gospodje, ustvarjate sistem, ki ni čist ne na eno ne na drugo stran. Vi hočete vo-i litve po okrožjih in volitve po okrajih. Vi kombinirate okraje z okrožji. Vi dajete nosilcu lfetet vse glasove iz okrožja, dasi ne kandidira v nobenem okraju, kakor morajo vsi drugi kandidati. Vi zahtevate od okrajnega kandidata, da dela za nosilca liste, ki bo gotovo izvoljen, da okrajni kandidat zbira glasove za se in za nosilca liste# dasi sam nima gotovosti, da bi bil ikvoljen. To* vidite, je sistem, ki nosi protislovje sam v sebi.
Že eden mojih predgovornikov jo naglasil# da je po ustavi narodni poslanec zastopnik vse-, ga naroda, ne pa le enega okraja ali tistih ljudi« ki so zanj glasovali. Strinjam se s to ideja ker se vjema z mislijo, da narodna skupščina ni zastopstvo posameznih delov, ampak da bodi za-< stopstvo interesov vse dežele in vsega naroda# Ce pa je tako. mi bodi dovoljeno vprašati, kateri bi bil najidealnejši sistem, da bi soglašal z idejo zastopstva vse dežele v Narodni skupščini!}
* j*<et delavskih telovadnih lednot v Jugoslaviji,
Jesenicah, dne 25. Junija 1922.)
Jesenic°^^e Sokoli, pa se boste peljali na ie pr: ®. zastonj!« Tako so rekli gospodke T^jstrstvu prometa. In prav je ta-2e]0 Jajt‘ to nam je jasen dokaz, kako stilne 5, ne 50 bile tudi pri nas sociati-skrajnj x 0vad,!e organizacije, in kako Qrvi iavtvS ’e kM* da smo priredili ta va ločit; rAastop* Dobro vemo. da je tre-Čas, d-, ~uhove — in da je danes zadnji kar ■ tl6?10, kar je še zdravega, in fam ho’n^a, pa se še da ozdraviti.
Ženc fe na^i možje, tam so še naše
^vdarif l.'!ar moramo prav posebno Šola —- h£aSI °tročiči! Šola — osnovna strupu +S1 sv°j° nalogo brezhibno. Za-znejših i°Pj tako. da se morajo v poleno d	so obrasli *n so uni_
s'lo borirU‘TJeli. zmise^ socializma, z vso ^etovtiP.,1 Drot' .istemu kapitalističnemu v'vUenia 'i!? ..naziranju in tistemu načinu s°la dovr^V'111 Ra Je vcepi,a šola- Kar ni 'vrstne rn *° izPopolnjujejo vsako-nescanske organizacije. Najbolj
nevarne so v tem oziru tiste institucije, ki dobijo v svoje roke mladino, to so torej v prvi vrsti telovadne. Danes defilira »Sokol« v. isti vrsti z vojakom, ki koraka z nasajenim bajonetom pred visoko ge-neraliteto. pred tem vtelesenim militarizmom, ki je pri nas kakor povsod nasprotnik pravice, svobode, napredka. Istotako je tudi glavna opora, takorekoč kader skrajno reakcionarnega fašizma! In koliko delavcev, prepričanih »socialistov« in »komunistov« dela štafažo temu Sokolu ?
»Svoboda« je uvidela, kaj je potrebno in je takoj po vojni (deloma že preje) začela forsirati delo telovadnih odsekov. Žal. da se moramo boriti s kapitalističnim svetovnim nazorom mnogih sodrugov. ki jim je sokolska parada več kakor tiho, požrtvovalno delo ob pomanjkanju najbolj nriprostega telovadnega orodja. Pa je vendarle šlo-1 Sodrugi na Jesenicah in sodrugi pri »Slogi« v Mariboru so delali tiho. požrtvovalno leto dni in še več in v nedeljo so nam pokazali svoje uspehe. In Drišli smo jih pogledat! Mnogo nas je bilo: prišli so sodrugi iz Maribora. Celja, Trbovelj, Zagorja, Ljubljane. Vrhnike,
Tržiča in raznih drugih krajev. Sprejem je bil brez sokolsko-orlovskega pompa, zato pa je bil tembolj prisrčen. (Mimogrede moram povedati, da so^ se nekateri gospodje na Jesenicah zgražali, ker so govorili sodrugi iz Maribora tudi nemško! Seveda — njihove »milostive« imajo v tem oziru predpravice; kajti one so Slovenke, pa smejo ldjub temu med seboj slabo nemško govoriti!)
Incidentov ni bilo.
Popodanski nastop^ je pokazal, kaj zmoremo in kako daleč smo že. Bili smo vsi iznenadeni — veselo iznenadeni! Na telovadišče je prikorakalo približno 140 članov, članic in naraščaja. Ze dohod je izzval velikansko navdušenje. Odposlanec centrale »Svobode« je tclovadce, te-lovadkinje. naraščaj in vse sodruge — bilo je približno 2500 gledalcev — pozdravil v imenu centralnega odbora »Svobode«, kovinarska strokovna organizacija je pozdravila telovadce s svojo zastavo, godba je zaigrala marzeljezo. topiči so pokali. In potem nastop! Točka za točko je izzvala ponovno navdušenja in ploskanje. Prav precizno je izvajal proste vaje ženski naraščaj, kar pa je urnlji-
Brez dvoma, gospodje, bi bilo najideaineic. da bi biia vsa dežela eno samo voliino okrožje. Na to se mi lahko odgovarja, da so v praksi velike težave; lahko bi se nemara reklo, da ie v praksi v sedanjih razmerah nemogoče. In pripravljen sem koncedirati to. Ali če napravim to Koncesijo. nastane vprašanje, kako naj izdelamo volilni sistem, da sc čim bolj približa idealu. Gotovo bi bil najbližji korak ta. da sc napravijo čim večja volilna okrožja, nikakor pa ne. da se namesto tega raztrgajo še tista okrožja, ki jih že imamo, .na najmanjše edinice, na okraje ali celo na dele okrajev. Ne razumem, gospodje, kakšna je logika v tem. da hočete na eni dajati izraz edin-istvu državo, zahtevajoč, da naj narodni poslanec zastopa ves narod, na drugi strani pa io v praksi pobijate, drobeč državo baš za volitve na najmanjše kosce.
Gospodje, to cepljenje na okraje in postavljanje kandidatov po okrajih nasprotuje tudi oni drugi ideji, ki je bila tukaj sprejeta kot nekakšna podlaga za vse naše politično in parlamentarno delo, z idejo organiziranja po političnih strankah, po strankah, zastopajočih ne oseb. temveč inte-Tese naroda, interese, ki v držaji de iaeto obsia-‘jajo. Če hočete, da pride to načelo strank v zakon, morate omogočiti strankam, da se bojujejo za svoje zastopstvo, za svoje ideje in za svoje 'interese, oziroma za interese, ki jih zastopajo; to pa je mogoče le tedaj, če napravite teren za ta boj čim širši, ne pa, da ga zopet razsoka.vatc, kakor ste storili tukaj po okrožjih in okrajih. Velika volilna okrožja bi bila temelj, na katerem M se lahko razvilo in napredovalo zdravo strankarsko življenje. (Dr. Jovan Radovič; In plemensko.) — Počakajte, pridem že še tudi do tega; — zakaj očitno je. da imajo za državo oziroma za narod le tiste stranke kaj pomena, katerih življenje in vpliv se ne omejuje na majhno ozemlje. na posamezen okraj, ampak gre v širino. One morejo dobiti svoj pravi izraz le tedaj, če se manifestirajo na širokem ozemlju, kjer delajo, kjer imajo svoje člane in pristaše.
To razkosavanje, gospodje, je ena zapreka; d ruša, nemara še hujša, je pa način razdeljevanja mandatov. To je izumetničen sistem, ki obuja človeku, vajenemu naravno .misliti, vsakovrstne misli in vsakovrstne sumnje. Videti je, kakor da so se tisti, ki so izdelovali ta na$rt. prevari! i. Namesto da bi bili mislili, kako najti metodo. po kateri bi bilo mogoče, da bi v narodu faktično obstajajoče moči našle svoj izraz v Narodni skupščini, tako da bi ta Narodna skupščina postala prava reprezentacija vsega naroda. nekakšna miniatura naroda samega, se zdi, da so se gospodje vpraševali, kakšna skupščina bi bila ix> njihovem mišljenju najprimernejša, in potem, kakšen sistem bi bilo treba izdelati, da bi dobili baš tisto skupščino, ki jim najbolj ugaja. (Nas ta s Petrovič: Tako tudi delajo pametni iiudje.') Reči moram, da je to povsem napačno pojmovanje; priznam pa. da so gospodje lahko imeli dobre namene, le da so ti nameni zgrešeni. Dejal sem že ob neki drugi priliki, daj so tukaj vlada oziroma nekateri deli vlade in nekateri deli skupščine v nekem nervoznem stajriu. ki ure v časi naravnost do zdvajanja. Gledajo skupščino, pa vidijo, da ni ta skupščina nikakršen BWKsxsLMBJ3Tzzz3£rz!3m
■ usar iTim
vo. ker je bil to samo jeseniški naraščaj, ki ie vedno vkupno vežbal. Telovadba na orodju nam še dokazala, da sojino to telovadbo vsi. prav vsi, kajti tu ni nastopila samo vrsta 5—6 mož, pač pa so nastopili vsi telovadci, ki so prej izvajali proste vaje. Torei nič parade, temveč resno delo. Poedini telovadci niso prav nič zaostajali za telovadci, ki so že desetletia člani sokolskih ‘organizacij. Po telovadbi se je razvila zabava in ples. To mi ni ugašalo. Vadimo se v resnem delu. toda veseljačenje, alkoholiziranje in plesanje, zato ni treba organizacij.
Tudi v tem oziru se obrača na boljše. In vsi črnogledi sodrugi nai bodo pre-nričani, da bomo doživeli tudi tisti dan, ko bo šlo brez veselic in brez alkohola.
Omeniti moram še pevsko del. društvo »Sava«, ki je lahko marsikateremu ljubljanskemu pevskemu društvu za vzgled. Gibljemo in napredujemo na celi kulturni fronti in tako je prav.
Odšli smo z Jesenic trdno prepričani, da do drugega leta ne postanemo prometnemu minstru na ljubo »Sokoli« (ali »Orli«, če bedo tedaj slučajno klerikalci na krmilu), pač pa. da pristopi do drugega javnega nastopa k nam veliko zdravih in pametnih sodrugov, ki tvorijo danes hrbtenico Sokolstva.	Izletnik.
ideal. Prav gotovo to v resnici ni. le da mislim, da popolnoma idealnih parlamentov sploh ni. Toda gospodje mislijo, da je mopoče ustvariti idealen parlament in idealno vlado, tako seveda, kakor si oni zamišljajo ideal. Ja-z pa hočem re-prezentacijo. ki se bo vjemla z resnično v narodu obstajajočimi močmi in interesi. (Nastas Petrovič; Ta reprezentacija ne bi mogla nikdar nič dati). Gospodje, vi še vedno mislite, da sa more ustvariti homogena večina v deželi, v kateri branijo narodni interesi, interesi posameznih delov naroda ustvarjanje in obstoj take homogene večine. Medklici. — Nastas Petrovič: Večino dveh strank, ki sta si najbližji. Z absolutizmom sc seveda lahko napravi marsikaj, vprašanje je le, kako potem take tvorbe žive; toda s kakšnim količkaj pravičnim volilnim sistemom ne morete tukaj dobiti stranke, ki bi imela večino. Ti časi so minili, in gospodje, minili so za dolgo vrsto let. Zakaj ta dežela ni več tako primitivna. da ne bi bilo tukaj nič gospodarskega razvoja; čim sc pa kakšen narod začne gospodarsko razvijati, se začno njegovi deli diferencirati. In diferencirati se morajo iz enostavnega razloga, ker postanejo interesi posameznih delov različni.
Kakšno nalogo pa ima politična stranka?.
Kaj drugega, kakor zastopanje nekih interesov, ki obstajajo v narodu? Če imamo kapitaliste, je treba, da so kapitalisti zastopani po svojih interesih; če imate velike kmete, morajo oni biti zastopani, če imate majhne, morajo biti zastopani tudi oni; kjer so delavci, ie treba, da imajo oni svoje zastopstvo, ne zato. ker se drugače oblačijo, ampak zato, ker so njih interesi različni. Kar se tiče interesov, ki so skupni vsemu narodu brez razlike, se v skupni skupščini lahko najdejo.
Če vam, gospodje, vse to priznavam. lahKo sami spoznate, da ne govorim, braneč se tega zakona, kdove koliko v interesu svoje stranke Nisem tukaj partizanski egoist. Nočem pa reči. da sem nekakšen velik Idealist. Nisem enostavna zato ne, ker dobro vem. da v deželi, kakršna je naša. na stopnji gospodarskega razvoja, ki smo ga doslej dosegli, še ni prišel čas, da bi organizirano in razredno zavedno delavstvo že moglo dobiti večino. Vem. da to danes ne more biti, in zategadeli se ne razburjam, da sem v maniš'inl In da bom šc ostal v manjšini. Ne go v onim torej zato. ker bi moja stranka po enem sistemu lahko dobila dva mandata več. po drugem pa dva manj. Govorim pa zato. ker nočem da bi se naravni razvoj oviral. Če hočete, da se bo ta dežela uspešno razvijala, morate gledati, da se izrazi vse, kar živi v narodu, tudi v skupščini, in da se teuai zakoni izdelujejo in dežela upravlja nc po tem, kar bi ugajalo tej ali om po samezni skupini, ampak po tem. kar v tej dobi v narodu obstaja.
(.Dalje prih.)
NARODNA SKUPŠČINA.
26. junija. Nadaljuje se razprava o proračunu za leto 1922. Govorili, so predvsem le govorniki opozicije. Zanimiva je bila posebno pritožba mohamendancev, da 5e sedaj niso dobili — plačila zato. ker so glasovali lansko leto za ustavo.
27. juniSa. Proračunska razprav a-tudi sami govori opozicije. Zanimive stvari je oovedal republikanec Gjonovič:
O priliki kraljeve poroke ni moglo na tisoč delavcev priti y mesto na kosilo, ker jih niso vojaški kordoni pustili skozi. Go voril je tudi o zakonu za zaščito države, ki ga oblasti tako napačno uporabljajo v škodo delavstva in seveda — tudi države. —
Prihodnja seja bo 30. junija. Ker je zadnja dvanajstina dovoljena za junij, in proračun do konca junija še ne more biti sprejet, bo na prihodnji seji zopet proračunska debata prekinjena ter bo skušala vlada dobiti dvanajstino za julij._______
Pollfiine vesti.
-j- Velikanske demonstracije v Nemčiji. Nemškega zunanjega ministra Ra-thenaua so pokopali pretekli torek na pokopališču v Nieder Schonevveidc, kjer se nahaja rodbinska grobnica. Med potjo je pogrebni sprevod srečaval množice, ki so hitele v mesto k manifestacijam proti porajajoči sc reakciji, V Berlinu je zborovalo tega dne okoli pol milijona ljudi na prostem, ki so zahtevali, naj se prične
najostrejše postopati proti nemsfim na-.
cionalcem. Podobne aemaistracije so^_
vršile po vseh mestih. Tako je nih v Munchnu okoli 150.000 liu u ^ se izrekli za obsedno stanje * « reJ varnosti, v kateri se jtanaja nemška
P,,bl+V HB.su ponovno koeknio g«** kapitalisti vsega sveta. Iz Haagag io. da se je že vršil prvi sestanek komisije, na katerem je obrazlaM 'P sednik baron Avezzana cilj. Ki Komisija doseSi. Spored » ruskem vDrašaniu so vsi dal	t0£,
sije odobrili. Spored oafeKa.sl^dite na 1	Katera dela zahtevajo krea:	_
inte. ki so notrebiu /;.^ obno„ vitev razmer, katere bi °mo,.o ti^0v. vitev industrijskih in trgovskih 2. Načrt za obnovitev normam" VI>ty v ruskem poljedelstvu. 3. Nac <• nj, stavitev industrije in 4. Načrt ?urianje
ke: 1 dolgo čakanj
zaciio in zboljšanje notranje
;ccialist'
od
tiO
trgovine. Kakor te znano, m - nCC te ponovne kapitalistične konferen obetajo nič posebnega.	___
»„žf
možnega
slavonskem selu veuun-kmeta mrtvega in;	dva/	^
55.« soVieH tsrv‘1; 5
doletna sinova (eden star U drug^ kcr ju sta zločin priznala. Izvršila sta c£jnosti-oče hotei kaznovati radi ne!k ;nctn P<V piS;
Turistovski promet v obme ^ jop Slov. plan. društvo nan je P°fal?c“ spor^t Pokrajinska uprava za Jovenu dovolj®” P $ z Dravsko divizijo odredila, daj« VSCIn on‘,:’eno obmejnih gorskih krajev do jjj0 opre® jja# se izkažejo s posebno s 10t0? društv®’£a.l0
 J— 0,ovenskcga PluninsK Ljublj^ :0
adevno leto PotTral[,■.ni, z* "uVak* lvnatcljstvo v LjubJ	-
policijsko ravnateljst
njih
biVfnko do tl* -t ^ m spremstv«;
nega člana, nahajajoče se v nj^0\?ri _ če so omenjeni _ na ^ izkazm ^ ° h inx n 1C o
člane pa okrajno glavarstvo nJ izkaznica velja tudi za soprog
rsne pome	—-nrn^
laja Osrednji odbor !v Ds h/yAo lahko. P'	0
iižiec kot izkaznico, la se leto —	„0trj«*
.le za 9 let in sc bouo 'sat- rl„,ljrine P 0\\4
društvenega hotela Zlatoroga	^ sc	^
zeru in Aljaževega doma ^ '	pl»''‘m	ncO’t
voh če nc zahtevajo; za Posc^^iavskega v Triglavskem pogorju, t. J-	icksBn<lrove	,.u
na Kredarici, Staničeve ^0cir’ t	na ^ c^nL	vf^
pod Triglavom. Vodnikove K ^adosWJeJ? jbe Fn Koče" pri Triglavskih	t6
koršne potne legitipacuc.^	člano^j^
izdaja knjižic«
Ijalc zi
za dotično leto — po P'-- ... vale in lahko potem P‘c“.”.,nrt oUraj*^rtf
cijskemu ravnateljstvu, oano-	£ ti J) tu,
varstvom. Za tako knjižico Je P;^cm for»^ predložiti fotografijo člana ' 5ii;aJ1ja in telt Posebej bo pokriti stroške	jsaba'®	^
tuelne strožke uradnega pover. •• ^trr0 ra v., novih izkaznic je priporočlU'5’^ tovanja po cbrr ’ " '	’	1
da se člani v pl
Odkritje spominske^
•.atelju dru. Janezu
1*«'“
oUrajm'11 «■* :0
ie stroške uraanega p«'*- s&xo T'7itesa, h izkaznic je pripotoflu«.Jf Jtudi y^n. nja po obmejnih krapi}. 1n P ni ‘
•e člani v planinskih kočah kot c	p.
slovenske^,
1
rojstni hiši na Brodu IjriBoh. .	_1922
jlovi
Mencingerju ,n.a
Mencn> BistnciJf
tivno določeno na nedeljo 9. Bohinj^o^li. oK 17 V,1« »mri leži v smeri prot. RictricajP
ob 12. Vas Brod leži v smeri P1”.” Bistr,c *v4j<3 jezeru in je oddaljena od po- *J se nftnser t jezero 2.5 km. Zunanji	iahk°	,*	.^im
udeležiti slavja, pridejo v Bohinj ^opold^Kni
jezero
slavja,  -------
zvanim tmistrrvskim vlakom^ osebnim vlakom. Ker se vrač jr0foa P"*f da vlaka šele zvečer ob P,0^ ^nna n'0*n%rdi)a
je udeležencem slavja obenem	si	‘
polete popoldne na Boh. iie^F5°kc dolin,0;
druge naravno krasote	^
Dr Janeza Mencingerji Jp«^ spotn^. ustanova. Z vzidavo in	pisatelj	.j	s
plošče na rojstni hiši slo ve n - ^r0^e je 5P Janeza Mencingerja združene ^ gohmJ -jat«« prostovoljnimi prispevki	vclikc^a. xagtna
tako oddolžil spominu 8V0J®f,_ivil dokaj Prošnjam za prispevke se ™	s0 je
tudi ostala slovenska javnos*- fce dij^^o jati, da bo tudi akcija sP°mi gotov«>. se J® nove uspela povoljno m to P n(J odzovejo prošnjam vsaj °n V to je P ^cU’ odbor posebej pismeno obiru - kijUSet»
vati tem bolj, ker odbor po predloži javnosti konem obrauun-	vVasC«*	fitt
Militarizem v itašl | na poročajo, da je senat	atneri^
( se Število vojakov in uistiffl®*-
» Prihodnje leto na 137.000	m©2.
JnjKvcfP?— i i vojaštva Imamo pod orožjem v 6 mO fsrH 1Z® ?tosi in Vdajamo za njega okoli šteip	Jugoslavija	je	siromašna in
dr?^r!^ °k°h 12 milijonov IjudL Zedinjene žstp C Pa sPa.daio 'ned pr.vc svetovne veledr-inki; m 50 naih°gatcjšo na svetu. Delavec, prc-n'sii vse to iti s.odi.
je of2f!gf^sk(l gospodarstvo. Preteklo soboto imamicni minister svoj ekspoze. glasom Podatt?. ^. da deficit ugotoviti le na podlagi redn k' t 11 ,riorc dati na razpolago le »Na-st6v»n-v ,aV Primanjkljaj znaša v okroglih ■mi iLl! °l5cli 6 mliiiard kron. K temu slavnc-fol Tw?j^eju ,sc 1,011,10 ob Prtliki še ‘povrnili. Za-Stoči/i« - Pokrivajo neposredni davki, ki jih teles™, 2ase delovnio ljudstvto, bi je duševno i:i tvorne 2*y Predzadnjih vzdihljajih. »Držav o-2 izsrm- stTan*2 odgovarjajo na vsa ta dejstva da le »Povsod tako«. Nas pa ta hi bile i 11 0<< pra^ -ma'° briga, ker vemo, da hali	neprimerno	boljše,	če	bi	le	hoteli
sr ve ^‘.^'''plvorci«. V vseh državah mora Ijmi-hotem’ v ■ * ^Poznanja in gotovo je, da mora hhrišoann ?!"alu biti konec mednarodnega iz-stave !a’ sc zavba v nacionalistične zn
'dclavcc oS?a uro a’e^a- N n Dunaju dobi tapetarski
10	Djn\ avstrijskih kron (t. j. pri nas okrog v'soka t eno uro dela. Taka plača je sicer Ki ah	.<~“1 Dunaju mora v tej strašni d ras
skromno	m zaslužkom živeti popolnoma
nacionalizem po njegovih biladii	°detje današnje nacionalistične
r.ajri ^ nresega že vse meje. Poročajo mjadip Ved strani, da je nacionalistična Priliki t ^tsvala razobešenje zastav ob ie naj ^^novanja Vidovega dne. Pri nas čiipj “a no vseli ulicah lepake s slede-.Juvo^l aci°nalističmmi cvetkami: »Bratje V$e z V^n*- -Jugoslovanski nacionalisti! Pa je Vseslovansko edinstvo!« Potem *^bre4 !!. *ep šopinistični popis vsega nacion^i’ na nam mKli jugoslovanski cionaliv m< Takega »edinstva« in »na-< pPnia<< naše zavedno delovno liud-skrjvr, rn,ai'a' Ono predobro ve, da se remu vr i *0 krinko kapitalizem, kate-iivnit ?A Okoriščanje, vltitro« s®^a državotvornega »jutra«. 'bvodiivk,,7' x?-e ‘?0- L m- plae v svojem Volje ovr" Vidovdanska ustava je iz.raz No So Krorr|nc večine našega naroda. Za hiep asovali Pripadniki vseh treh ple-baše dr-v vcr°izpovedani. vseh stanov kazsj, /'ayc. Razvoj naše države je po-tctnej!j ajs naša ustava dober in soliden ^Doda as,e!?a, bcvecta življenja. Politično, koč, r;^k° in socialno, preko vseli tež-v2ro£a ic vsem frikcijam, ki jih pose dvpr1>roc®s notranjega izravnoteženja, kit. i^-j "j1 naš narod k zdravemu napr.cd-ZlobneK Pnazuienio na vseh poljih. Nai-more rf Lika tega dejstva ovreči ne J10 zasl« s*avi svo-ic perverzne orgije, *2ra$kih eilcem na poedinih nedostatkih, n;ir°dna i p°Sreškah dokazuje, da naša dan Se orzava nič ni vredna, toda vsak čas, tn^anjša njeno gradivo in bliža se bo. 'ostalo njeno sovraštvo brez videti1 ,v°v ’n ko bo vsakemu, ki hoče
•	tj	UU11V1IIU1	J vi iiw
Strup <. nst,10- da je njena beseda čisti rečj V Delavstvo ne more k vsemu temu £**a neao: pfuj! v Zasrd uslužbencev cestne železnice 'e Prid	končana. Šele v torek zvečer
Ptkavrl V, ? sporazuma med delavci in *Vci jS,Pe železnice v Zagrebu. De-ziutr«-^^bili 75% poviška plače. V sre-b&ai obsegu °brat vpostavljen v pol-
Esperanto, t. j. svetovni Ljuflje	iezik. se vedno hitreje širi.
te5ta p k olj uvidevaio veliki pomen
V	Lj,;,,.fa hi se ga z veliko vnemo uče. skega ki v Je °krog 80 članov esperant-sloji. V 7 Predvsem sc ga uče nižji ^evilne;sj r'^u.ie klub veliko starejši in ^onis ,z<la.ia tudi svoj esperantski Se-hnu v 7 se<laujem velikem vzorčnem v&Žno vla«a^rf^u israjo veliko in silno °*>o. kot pojasnjevalci tujcem iz
vsega sveta. — Bolgari bodo imeli letos 6.08. avgusta v Sofiji svoj 9. esperantski kongres.	_
4 milijone Din za Ruse. \ Jugoslaviji^ .ic odbor za pomoč gladujcčim v Rusiji s seocžem v Belgradu nabral 4 milijone Din.
V	Nemčiji so odkrili tajno organizacijo »C«, ki je udeležena pri umoru ministra Rathenaua. Poleg Rathenaua je dala ta monarhistična organizacija vse vodilne osebnosti sedanjega režima na svoj črni indeks.	j.
LJuhKfans-
Tamburaški zbor Sploš. del izobraž. zveze »Svoboda« priredi, dne 1. julija t. 1. koncert v »Narodni kavarni«. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost	..	.	..
Društvo »Seča« vabi svoje člane, prijatelje in drugo, neprisiljeno zabavo ijubečc ljubljansko občinstvo na »zabavni večer« z najraznovrstnej« šim sporedom, katerega priredi v soboto, dne 1. julija t. 1. ob 8. uri na vrtu (v slučaju slabega vremena v salonu) hotela »Tivoli«. Na programu je: vojaški orkester, petje, dvospevi, solospevi, originalni komični prizori itd. Vstopnina za osebo 5 Din, za družine treh elanov 10 Din. — Odbor.
Slovenska banka v Ljubljani je nakazala pokrajinski upravi za naše dijake, ki obiskujejo visoke šole v češkoslovaški republiki, 5000 jugosl. kron, ki so odposlane v svrho razdelitve med najbolj pridne in revne dijake našemu poslaniku v Pragi.
Izredni občni zbor Strokovnega Udružcnja Jugoslavenskih Oblikujočih Umetnikov v pod5 ročju Slovenije v Ljubljani se vrši dne 1. julija 1922 ob 4. popoldne v hotelu »Union«. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika I. občnega zbora. 2. Po* ročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poro* čilo blagajnika. 5. Volitev novega odbora. 6. Eventualin.
Društvo zasebnih nameščencev — krajevna skupina Ljubljana sklicuje tem potom svoj iz* venredni občni zbor, ki se vrši v torek, dne 4. julija ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani z dnevnim redom: 1. poročilo o položaju v organizaciji; 2. volitev novega od* bora; 3. slučajnosti. — Al;o bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, sc vrši pol ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Pravico vdclcžbe imajo samo člani. — Osrednje vodstvo.
Promocija. Gospod Mirko Pretnar iz Kranja bo v petek dne 30. junija ob 12. v veliki dvorani ljubljanske univerze promoviran za doktorja fi* lozofijc.
Bolezen. Kakor čujemo, je poštni ravnatelj dr. Debeljak težko bolan. Ima baje raka v grlu ter odide na Dunaj v svrho operacije.
Umetniška šola »Prehuda« v Ljubljani. Le* tos dne 24. junija zabeležuje ta šola že drugo šolsko leto s končno šolsko razstavo, katera pa sc otvori šele v začetku meseca oktobra, ki nam obeta mnogo zanimivega. Dela, napravljena v le* tošnjem šolskem letu, bodo vsebovala: portrete in akte po naravi, draperija, narodna ornamen* tika in kompozicije, peršpektiva, arhitektonsko oblikoslovje in anatomija; dalje dela grafičnega in fotografskega tečaja. Kakor je znano je- ta šola prva v Sloveniji, ki ima iste akademične predmete in predavanja, kakor vse druge sli* barske visoke šele (akademije). Deli sc v višji in nižji oddelek. Na višjega se sprejemajo gospodje kot dame s primerno višjo šolsko iz* obrazbo; v nižjega pa je omogočen vstop tudi drugim prijateljem umetnosti. Ima pa še dva posebna tečaja: grafiko in fotografijo teoretič* nega kot praktičnega značaja. Učiteljski zbor sestoji iz 12 najboljših znanih umetnikov in znanstvenikov. Vodja šole je znani akad. slikar Franjo Sterle, ki je obenem tudi ustanovitelj te prepotrebne šole. V kuratoriju so zastopani sle* deči gg. umetniki in znanstveniki:	vseuč.	prof.
arhitekt Plečnik, vladni svetnik in ravnatelj tchn. sr. šolo Ivan Šubic, vseuč. prof. akad. slikar Sternen in prof. akad. kipar Repič. Vpisovanje za prihodnje šolsko leto se vrši koncem meseca septembra in sicer samo osebno, ne pismeno! Pričetek je meseca oktobra. Natančnejši pogojni sprejemi bodo razvidni pri portirju Finžgarju na tchn. sr. šoli. Vse drugo sc bode pravočasno po* ročalo po časopisih.
Dijaške gospodinje v Ljubljani bodo zvi* šale ceno hrani in stanovanju za 100%. Lansko leto so zaračunale 1000—1400 K, letos, to je 1922/23, pa 2000—2400 K mesečno. Tako pogosto in brezvestno menua nihče ne navija cen.
Zdravstveni izkaz inesfa Ljubljane v tedenski d-obl od 18.—24. junija t. 1. Novorojenih ie 34, od teh le 22 dečkov in 12 deklic. Umrlo jih je 23, cxl teh 13 moških lin 10 žensk. Vzroki smrti so: življenska slabost 2,^ jetika 7, možganska kap 1, srčna hiba_ 4, rak 3, drugi naravni smrtni vzroki 3. slučajne smrtne poškodbe 2, samomor I.
Podporno društva slepih. Našemu društvu so darovali za zgradbo Doma odraslih slepih: Slcv. eskompt. banka 5000 K; Ljubljan. kredit, banka 1001) K; dr. Franc Gnezda, višji revident juž. žel., mesto venca na krsto g. Fr. Novaka, 100 K; Društvo strokov, mojstrov in paznikov v tobačni tovarni, tu, 760 K; člani volilne ko* misije zn dohodnino, tu, 360 K. — V imenu vseh slepcev sc odbor »Podpornega društva slepih« v Ljubljani, \Volfova ulica 12, iskreno zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem.
Mleko nameravajo s 1. julijem podražiti od
11	na 14 K liter.
»Postavite se za svoje pravice!« V
Levcu smo priredili 18. t. m. shod. Prijavili ga nismo, ker ustavo spoštujemo in se ravnamo po njej. Kdor leva ne verjame naj pogleda ustavo člen 14. Toda Suite! Prišel je orožnik, sami ne vemo od kod in se informiral, če smo shod prijavili. Kdo krši potem ustavo? Mi Rotovo ne, ker smo sicer hoteli shod prijaviti, pa Ra nisano. ker nočemo kršiti najvišji zakon. Pa pravijo, da smo protidržavni element!
Z soc. akademije v Celju. Zadnjič ie bila v »Slov. Narodu« notica, v katerii dopisnik ni odobraval ustanovitev »soc, akademije« v Celju. Povedal je, da je s tem nastal kulturni boj, ker bodo delavci »T judsko univerzo« bojkotirali. Resnici na ljubo moramo pa to vest popraviti-Ljudske univerze delavstvo ne bo nikdar, zapustilo, ker se zaveda, da je izobrazba potrebna. To inštitucijo ne bomo bojkotirali — nasprotno, z vso silo bomo delali1 zanjo. Da smo pa ustanovili »soc. akademijo«. nas je pa gnalo sledeče naziranjež Socializma ne bodo na »Ljudskem vseučilišču« podučevali, ker ie za vse sloje ustanovljeno, torej tudi za nesocialiste. Ker pa delavstvo hoče pouka o socializmu in ga more samo socialist poduče-vati, zato smo ustanovili »soc. akademijo«. Pri naših predavanjih pa bomo tudi agitirali za »Ljudsko vseučilišče«, da bo to sezono še popolnejše.
£?$§& Poziv ljubljanskemu nogometnemu podsavezu in na znanje športni publiki. Nekje v inozemstvu so rekli, da so v Jugoslaviji batinaške navade. Dvomil1 sem. a sedaj ne več. Dne 25. t. m. bi sel morala vršiti odločilna prvenstvena tekma med »Atletiki« in »Slov. športnim klubom«. Podsavcznega sodnika n! bilo na prostoru, T ekma se ni vršila. Vršil s© pa je javni trening s »Svobodo«, ki je »Slov. športni klub« rešila iz zagate. Men-; da v zahvalo pa .ie morala doživeti grdo žalitev. Znani g. Čancer je bil toliko navdušen, da je brez povoda oklofutal »Svo-bodaša« Tofanta. Prosim v imenu poštene in trezne športne javnosti, da L. N. P* ukrene vse potrebno, da se krivec kaznuje. Pripominjam, da imamo šport v Ce-; jju itak diskreditiran in taki incidenti športu občutno škodujejo. Obenem naj tudi javnost sodi, kako hočejo nekateri/ res namenoma zmanjšati ugled »Svobode«. ki se ji veča z resnim, vztrajnim delom z vsakim dnem._____________________
fiz strank«.
Krajevna politična organizacija SS.1 na Vrhniki naznanja, da se bo vršil njeni redni občni zbor v nedeljo, dne 9. julija ob 16. v prostorih podružnice »Svobode« n a Vrhniki. Dnevni red: »Poročila dosedanjega odbora. Razno. Volitve novega1 odbora. Volitve v oblastno skupščino.
= Žitni trg. (Sombor, 27. junjia.) Kilogram pšenice 3.80—3.82 Din, kg koruze! 3.12—3.15 Din, kg ovsa 3.08—3.10 Din* Po obilem dežju je sedaj nastopilo zelo ugodno .vreme.
Dopisi.
i	knjigoveškega	delavstva. Prejeli smo
sledeči dopis: Včeraj je izbruhnila po knjigovez* tiicrtn v Ljubljani stavka celokupnega knjigo* veskega delavstva. Stavka je bila delavstvu t;w korekoe usiljena. Cele tri mesece je pošiljalo de= lavstvo na dclotlajalcc vloge, spomenice in pro.š* nje, na katere je dohajal vedno negativni od«o» vor Ustmena pogajanja so delodajalci dosledno odklanjali, poleg tega tudi nočejo priznati črpa« nizacije knjigoveškega delavstva, ki je organizi* rano v Savezu Grafičkih Radnika»ce Jugoslavije.
ženske izrabljajo knjigoveški delodajalci za vsako, se tako naporno delo, plačujejo jih pa tako sramotno, da jim jc dostojno življenje ono mogooono. Obešati sc morajo na žulie svojih s,ta*seX> če pa teh nimajo morajo dobesedno stra* .ti. Zadrugo knjigovezov za Slovenijo je orgas mzaeija knjigoveškega delavstva cel čas svojega <Ielovanja kar preplavljala z obupnimi prošnjami, ki pa niso prinašale skoraj nobenega uspeha. Cisto umljivo jc, da je moralo enkrat tudi kniiš govpkemu delavstvu miniti potrpljenje in da jo pnslo do tega koraka. — Stavka knjigoveškega delavstva je borba za biti ali nebiti. — Človek •vendar nc more biti obsojen na večno suženjsko ^cn(^a sc bodo gospodje knjigo* vesla delodajalci sedaj spametovali. Bil bi že tudi skrajni cas!
Guštanj. V zadnji »Novi Pravdi« je izšel denuncijantski dopis »Nacionalizem v internacionali«, v katerem hoče dopis-
nik’ osvetljevati razmere v SSJ v Mežiški dolini. Ne pride nam niti na misel, da bi odgovarjali na vsa ta sumničenja, ker bi mogoče nasprotniki res mislili, da se peremo. Nasvete srlede čiščenja v- stranki naj blagovolijo nasprotniki prepustiti kar nam samim, za to imamo mi naše zbore in strankin štatut in bomo že sami poskrbeli. da bo zletel ven vsak, ki bo skušal delati zsago pot tako ali tako firmo. Ker pa nam ti narodni socialisti podtikajo nemški socializem, jim moramo pa vendar povrniti nekoliko to vljudnost. Ti-le gospodje z vsemi drugimi narodnimi in državotvornimi strankami vidijo sedeti bivše nemčurje in Nemce samo v naši stranki, pri sebi pa nobenega, čeravno tudi pri njih teh ljudi ne manjka. Le poglejmo! Pri guštajnskem Sokolu se taki gospodje z nemčursko preteklostjo lahko vidijo. Pri vseh veselicah, ki jih prireja guštanjski »Sokol«, so glavni gostje Nemci in nemčutji, med temi taki, ki so pred vojno Slovence najbolj zatirali. Tam vidimo v objemu očarljivih valčkov jugoslovanske fašiste z gospodičnami in damami, ki so dalje od celovškega »Hei-
mafsdiensta« kakor pa le bil Abšner, 0 fc
povrhu že izključen iz stranke, smo celo take. katere so ob prevratu 1 1918. Slovenci hoteli politi kakor pse, » so bili zagrizeni sovražniki sloven naroda. Kdo drugi na take veselice na ne gre. Tu naj vtaknejo nos zr av^_„fati. narodni socialisti, imajo dosti D? -J Seve ubogega delavca kar takoj v1:. ^ Ako nas ti narodni sociausu
kaj pogreši.
tudi
ne bodo pustili pri miru, jim j501?? g-mi posvetili z imeni, da bo polov
UTRINEK.
»Vidovdanska ustava je dala slaviji politično svobodo, katosne « smo bili nekdaj podaniki tuje dr _ ne dar nismo poznali. Zato jo p najv,reZ' znajo ceniti in jo zlorabljalo na vestnejši način.« Tako si upa P . -ja tro« v svojem uvodniku dne 1922 po Kristusovem rojstvu!
:0db.SSJ)
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr-Odgovorni urednik: Anloa Podb Tisk Učitelj sk t i s k arnc v ljnDJ
niKi.
PUCU
y lmi, m r jum 19Z2.
iESEflICE	LITIJA
JANT.CERNEV^'
XJU BLJAjVA
I
n
H
izvežbani, prvovrstni, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „FRANDE*, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno.
Kdor lioce imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TOUE MALGAJ
Li
1 iH pil!!! lili ll
Kolodvorska uiica st. 6
p—no—nHatE.wnaaamiaa3«gBBagBnnMPaMHa»
Prvovrstna
PUCH-KOLESA
pnevmatike in vse potrebščine
feugsi?.© msjjceMele pri tvrdki flffvlUi	špedaEna	trgovana	ši^aEsalh
strojev in SioSes	~.
5S S7.diEEEEiEEEE LlutoSIa^a, SoeSna ulica st, 7,
ki mora biti obenem se pošljejo:
tudi automelianik. Ponudbe „Danica“ d. d. Bos. Brod.
TOKJRa
Mi
lilii, eliB;*® , gumijevi preidi *
Ba M« ■»
Glavno zastopstvo P»
gumijevih °broe tQvarrle vorne automobi rvQT\nO-Walter Martmy»
■11: »liana, Ha cesta l
Teiefen 5SS.
Hydravlična st,?.1^jhobro-
montiranje gumijev^
cev v centrali, . voZnO Rimska cesta	bjaga
podjetje za P^a vse kraj®>
colib vagonov na	j a g o
10k"ovoriUb 'iS***
ILjsafoBIaraa,	Maribor*
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. st. 470.	tel.	št.	133.
seos rad,
Mibajlova
Knez
ulica o.
1 ali 2 izvežbana
UP sodarja
se sprejmeta takoj v Konzervni tovarni na Vrhniki.
rasistih pl členih,
pri tvrdki	itn	rokavic
$L & E« §kabsrn£
LjubSJsna, Mestni trg io.
©
VflV
ii
Ljubljana,
Šelenburgova &sBic® 6,
fi » llB $ BJfU$ »a Tl P v pil H S ^	*
Oiie - Ben«8n - TovotmJ
i! Prilili el sittifi »Bi
(Ountop, Clinthar, Continental) Easelsi©ri . m<i
U9p- s»rwa mehaniina delavni*®*