foštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
(zbaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno din 16’—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—,
celoletno din 19*2"—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
89.
kos.
V LJUBLJANI dne S. novembra 1989.
Letnik X.
VSEBINA:
568. Pravilnik o zatiranju svinjske kuge. (Priloge: obrazci, na-redba o cepljenju svinj zadrug in kmetijskih organizacij proti svinjski kugi, navodilo za razpoznavo in varstvo pred svinjsko kugo iu navodila za rejo in krmljenje svinj.)
5119. Spremembe in dopolnitve pravil za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol.
5711. Sprememba v pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov.
671. Sprememba pravilnika o opravljanju izpila za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo.
572. Odločba glede vozne ugodnosti za obveznike na vajah, kadar ne potujejo službeno.
578. Razne objave iz »Službenih novinc.
Uredbe osrednje vlade.
568.
Na podstavi §§ 1. in 5. točke 1. pod IV. zakona o ureditvi ministrstva za kmetijstvo z dne 25. marca 1930. predpisujem tale
pravilnik
o zatiranju svinjske kuge.*
Člen 1.
Prijavljanje kužne bolezni.
(') Splošne določbe o prijavni dolžnosti so predpisane v členih 34. in 35. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. (nadalje v tem pravilniku okrajšano: zakon).
(-) Če se pojavi svinjska kuga v kraju, kjer je dotlej ni bilo, odredi banska uprava podrejenim oblastvoui, naj °pozore lastnike svinj na splošne določbe o prijavni dolžnosti in objavijo hkrati navodilo za razpoznavo te kužne bolezni, ki je priloženo k temu pravilniku.
(3)	Za prijavljanje kužne bolezni, ki se pojavi med Prevozom po železnici, z ladjo in drugimi yozili ali pa 111 ed gonjo, veljajo določbe člena 36. zakona, če se pokažejo pri svinjah, ki jih gonijo ali prevažajo po cesti, sumljivi znaki svinjske kuge, je lastnik oziroma tisti, ki 11111 je poverjeno nadzorstvo nad svinjami, dolžen to takoj Prijaviti pristojnemu organu najbližjega občinskega obla-s*va, ki naj takoj odredi, da se nadaljnje gonjenje ozi-l01ba prevoz ustavi in da se svinje do ugotovitve bolezni ^Pravijo v prikladne hleve in drže ločeno od drugih svinj.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne junija 1939., št. 127/X Lil1/308.
(4) Za sumljive, da so bolne za svinjsko kugo, se morajo šteti tiste svinje, na katerih se pokažejo znaki obolenja, opisani v navodilu (odst. 2.).
(5) Za sumljive, da so okužene s svinjsko kugo, veljajo svinje, ki so bile v poslednjih 21 dneh s svinjami, bolnimi za svinjsko kugo ali s svinjami, ki so sumljive, da so okužene, v istem hlevu ali na kakem drugem kraju (pašniku, semnju, prevozu ipd.) ali sicer bile z njimi v posredni ali neposredni dotiki.
Člen 2.
Predhodni ukrepi in preiskava.
C) Brž ko občinsko oblastvo oziroma njegov pristojni organ zve, da se je pojavil sum svinjske kuge, mora, ne da bi se čakal nalog pristojnega občnega upravnega cblastva I. stopnje, odrediti:
a) da se bolne svinje ne puščajo iz prostorov, kjer so nastanjene, in da se ne gonijo na skupno pašo;
b) da se iz kraja, kjer se je pojavila svinjska kuga, svinje ne gonijo drugam, ne pošiljajo na sejme in razstave, ne prevažajo po železnici ali z ladjo in ne gonijo na skupno pašo;
c) da se hranijo trupla poginulih svinj z nujnimi varnostnimi ukrepi na ločenem mestu, dokler ne pride pristojni veterinar;
Č) da se svinje, ki bi se mogle okužiti s kugo, zanesljivo oddelijo od bolnih in sumljivih svinj;
d) da se svinje iz zakuženega dvorca nikamor na gonijo.
(-’) Občinsko oblastvo oziroma njegov pristojni organ mora takoj pri odreditvi ukrepov iz odstavka 1. popisati vse svinje v kraju po obrazcu 1. tega pravilnika.
(3)	V občinah, ki imajo svojega veterinarja, mora veterinar nujno preiskati, ali obstoji svinjska kuga in v katerem obsegu, in o uspehu takoj obvestiti pristojno oblastvo.
(4) Prijave, da se je pojavila svinjska kuga ali sum te bolezni, se morajo kar najhitreje dostaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu 1. stopnje.
(:‘) Brž ko občno upravno oblastvo I. stopnje zve, da se je kje pojavila svinjska kuga ali da je sum te bolezni, mora takoj odposlati pristojnega veterinarja radi preiskave po členu 40. zakona, ki mora vsekakor vzeti s seboj potrebno množino in vrsto cepiva za prvo intervencijo (odst. 1. člena 9.).
(“) Če se ob preiskovanju v kakem kraju (mestu, vasi, naselju, pristavi, pusti ipd.) ugotovi svinjska kuga ali sum te bolezni, je veterinar dolžen pregledati vse sumljive svinje v tem kraju in poizvedeti, ali ni zanesena kužna bolezen iz kakega drugega kraja. Če je za to utemeljen sum, se opravita preiskava in pregled tudi v tem kraju. Pri preiskavi je treba imeti na umu tudi okolnost, da še raznese svinjska kuga pogosto tudi z mesom svinj, zaklanih v času inkubacije. Razen tega je treba poizvedeti, ali so bile pred ugotovitvijo bolezni in v kritičnem času odposlane bolne ali sumljive svinje tudi drugam, in če so bile, je treba opraviti preiskavo in pregled tudi v teh krajih.
(7) Če so bile bolne ali sumljive svinje doposlane iz drugih okrajev ali mest ali so bile tjakaj odposlane, mora veterinar po najkrajši poti o tem obvestiti pristojno občno upravno oblastvo I. stopnje.
(8) Če so zakuženi dvorci kraja, kjer se je ugotovila svinjska kuga, v neposredni bližini naselja kakega sosednega kraja ali če je sum opravičen, da se je mogla svinjska kuga kakor koli razširiti tudi na druge sosedne kraje, se opravita preiskava in pregled vseh sumljivih svinj tudi v teh krajih.
(“) Pri preiskavi oziroma pregledu mora občinsko oblastvo oziroma njegov pristojni organ predložiti popis vseh svinj tistega kraja (napravljen v dveh primerkih — odst. 2. obrazec 1); enega dobi veterinar občnega upravnega oblastva I. stopnje, drugi se izroči občinskemu oblastvu. Naknadne spremembe (pogin, prirastek ipd.) mora občinsko oblastvo takoj vpisati v seznam in o tem obvestiti pristojno nadzorno oblastvo.
(10) Če se ugotovi svinjska kuga na svinjah, ki so bile v kritičnem času uvožene iz kake tuje države, se obvesti o tem takoj tudi ministrstvo za kmetijstvo.
(n) Splošne določbe o objavljanju kužne bolezni so predpisane v členu 45. zakona.
Člen 3.
Veterinarsko-policijski ukrepi.
(*) V dvorcu, kjer se ugotovi svinjska kuga, se oddelijo zdrave svinje od bolnih, če je to mogoče.
(2) Svinje v zakuženem dvorcu se morajo dati pod hlevsko zaporo. Če je dvorec dobro ograjen, se smejo spuščati zdrave svinje v ograjeni prostor.
(3) Pod zaporo se postavijo tudi dvorci, kjer se dobijo svinje, ki so sumljive za okužbo (odst. 5. člena 1.).
(*) Občinska oblastva morajo poskrbeti, da se po-Btavijo pri vhodu v zakužene kraje in dvorce table z razločnim in velikim napisom »Svinjska kuga«. Te table ee odstranijo, ko se izreče, da je kužna bolezen prenehala (člen 15.).
(5) V izjemnih primerih, ko to terjajo opravičeni gospodarski razlogi in kjer je oddelitev zdravih svinj od bolnih mogoča, sme pristojno občno upravno oblastvo
I.	stopnje dovoliti, da se zdrave svinje iz zakuženih dvorcev, prav tako pa tudi svinje iz nezakuženih dvorcev, ki
so pod zaporo, ločeno gonijo na pašo, vendar pa le, če se predhodno simultano cepijo zoper svinjsko kugo in če ne hodijo po potih, po katerih se gonijo svinje, za katere ne velja omejitev prostega gibanja, in če tudi na pašniku ne pridejo v dotiko z drugimi svinjami.
(“) Če se v kakem kraju (mestu,* vasi) ugotovi svinjska kuga v več ko 10% popisanih dvorcev, se mora odrediti zapora kraja (mesta, vasi oziroma mestnega okraja).
(7) Po značaju kužne bolezni in po krajevnih razmerah sme pristojno občno upravno oblastvo 1. stopnje razširiti zaporo tudi na sosedne ogrožene kraje ali tudi samo na nekatere njegove dele ne glede na to, kateri občini tisti kraj pripada, in sme po § 12. zakona o občnem upravnem postopku prestopiti tudi meje svojega območja, mora pa o tem takoj obvestiti tisto oblastvo, v čigar območju je to ukrenilo, kakor tudi svoje neposredno nadzorno oblastvo.
(8) Svinje, ki so sumljive, da so okužene s svinjsko kugo (odst. 5. člena 1.), se opazujejo 21 dni oddeljene in na določenem mestu. Rok opazovanja se začne s tistim dnem, ko se je ugotovil sum kužne bolezni.
(!l) Prepovedano je dovažati svinje za rejo v zakužene in pod zaporo stoječe kraje brez posebne dovolitve občnega upravnega oblastva 1. stopnje.
C") S svinjami, ki se spravijo v dvorec, kjer so že svinje, ki so sumljive, da so okužene (odst. 3. in 8. člena 3.), je ravnati kakor s svinjami, ki so že v tem dvorcu.
(“) Če ogroža svinjska kuga s svojim širjenjem več krajev oziroma občin kakega območja sme proglasiti banska uprava (za območje uprave mesta Beograda ministrstvo za kmetijstvo) vse ogroženo območje za zaku-ženo okrožje in na njem po razmerah omejiti ali popolnoma ustaviti vsak promet s svinjami.
(12) V zaprtem kraju, pa tudi v zakuženem okrožju, je prepovedano prirejati svinjske sejme in razstave svinj in vsako gonjenje tržnih svinjskih čred.
C3) Osebe, ki so bile zaposlene v zakuženih dvorcih, se morajo preden izidejo očistiti in razkužiti svojo obutev in ne smejo zahajati v druge dvorce.
(,4) Osebam, ki trgujejo z živino, mesarjem, rezar-jem, ciganom in sploh vsem osebam, ki krošnjarijo, je prepovedano zahajati v zakužene dvorce.
(is) Prepovedano je rezanje svinj v zakuženih krajih, izvzemši tiste, ki so bile simultano cepljene in je od dneva cepljenja minilo najmanj mesec dni.
('“/ Gnoj iz zakuženih hlevov se mora politi z apnenim beležem (sveže gašeno apno, zmešano z vodo) in zbirati, kjer je to mogoče, v zaprtih jamah. Tak gnoj se sme odvažati samo na polja ali travnike, kamor ne prihajajo svinje.
(n) Kože od svinj, ki so bile bolne za svinjsko kugo, se smejo dati v promet šele, ko so bile razkužene s tem, da so bile pod nadzorstvom organa občinskega oblastva 24 ur v apnenem beležu.
(l9) Trupla poginulih svinj se morajo po opravljeni preiskavi predpisno zakopati, kolikor se ne dajo koristno porabiti; prav tako tudi zaklane svinje, katerih meso ni uporabno za človeško hrano. Koristno uporabo dovoli in navodilo zanjo izda občno upravno oblastvo I. stopnje.
(“) Pristojni organi občinskih oblastev morajo stalno nadzorovati izvrševanje odrejenih ukrepov in vsak prestopek takoj prijaviti svojemu občinskemu oblastvu, ki postopa dalje po zakonu.
* Pri velikih mestih; v. mestnem okraju (mesta® četrti}.
(-“) Ce zagospodari svinjska kuga v kakem območju v zelo nevarni obliki ali če kaže, da se hoče zelo razširiti, se smejo porabiti po potrebi in razmerah tudi drugi ukrepi, našteti v členih 43. in 46. zakona, nadzor in izvajanje potrebnih ukrepov pa poveriti organu, ki ga za to odredi občinsko oblastvo.
Člen 4.
Klanje in odpošiljanje svinj iz zaprtega območja.
(') Bolne in sumljive svinje (odst. 4. člena 1.) se smejo klati samo po dovolitvi pristojnega občnega upravnega oblastva 1. stopnje. Uporabnost mesa teh svinj za človeško hrano se presoja po predpisih pravilnika o pregledovanju klavnih živali in mesa.* Zaklane bolne svinje, če je njih meso uporabno za človeško hrano, smejo porabljati samo lastniki ob spolnjevanju varnostnih ukrepov, ki jih odredi pristojni veterinar. Meso teh svinj se sme nesti iz zakuženega dvorca samo kuhano ali pečeno.
(2) Pristojno občno upravno oblastvo 1. stopnje sme dovoliti prodajo in zakol zdravih in nesumljivih svinj v zaprtem kraju za izključno krajevno porabo; na potnih listih za te svinje se zapiše z rdečo tinto zaznamek: »Za zakol v kraju!«
(3) Pristojno občno upravno oblastvo I. stopnje sme dovoliti, da se zdrave pitane svinje iz dvorcev, ki so zaradi svinjske kuge pod zaporo, prav tako pa tudi debele in mršave svinje iz nezakuženih dvorcev zaprtih krajev ali območij odpošljejo zaradi neogibnega zakola v javne in industrijske klavnice, ki so pod stalnim veterinarskim nadzorstvom in pri katerih je obratovanje tako urejeno, da je izključeno, da bi se kužne kali raznesle. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, morajo banske uprave (mestni poglavarstvi mest Beograda in Pančeva) predložiti ministrstvu za kmetijstvo seznam klavnic svojega območja, v katere se morejo odpošiljati svinje iz zaprtega območja brez nevarnosti, da bi se kuga raznesla; po tem objavi ministrstvo za kmetijstvo sumarni seznam za vso državo. Svinje se morajo odpošiljati po tehle pogojih:
a) pred odpošiljatvijo iz dvorca mora pristojni veterinar svinje na kraju samem pregledati in ugotoviti, ali so svinje zdrave in nesumljive. Namesto merjenja topline se napravi poskus s krmljenjem; take svinje je treba oznamenovati z rdečo barvo po hrbtu, podolgem in povprek;
b) če je izvid povoljen, izda pristojni veterinar prosilcu potrdilo, v katerem so navedeni lastnikov priimek in ime, kraj in hišna številka, število svinj po vrsti, barvi, spolu in starosti, dan in ura opravljenega pregleda in nesumljivo zdravstveno stanje svinj;
c) potrdila, ki spremljajo take pošiljke svinj, veljajo 24 ur, računajoč od ure pregleda; v tem roku se morajo odposlati svinje v namembni kraj;
č) prevažati se sme samd na vozeh, kamionih, po železnici ali z ladjo;
d) če se prevažajo svinje po železnici ali z ladjo, se morajo spraviti do železniške ali ladijske nakladalne postaje z vozom ali kamionom, prav tako pa tudi od raz-kladalne železniške ali ladijske postaje do klavnice;
e) vozovi in kamioni morajo biti tako urejeni, da je izključeno, da bi izmetki padali iz njih;
I) v vozeh, vagonih ali ladijskih oddelkih, v katerih se prevažajo take svinje, ni dovoljeno, da bi se ob istem vasu prevažale druge, zdrave svinje, ki niso iz zaprtih dvorcev;
* »Službeni listi št. 470/76 iz 1. 1939.
g) pretovarjati svinje ni dovoljeno; če bi se pa to iz tehničnih razlogov moralo storiti, je treba to opraviti kar najhitreje in z vso opreznostjo;
h) vozove, kamione, vagone in ladijske oddelke, v katerih so bile svinje odposlane, je treba takoj po uporabi dobro očistiti in najkoreniteje razkužiti. Na vagone je treba pri nakladanju prilepiti listek: »Svinje iz zaprtih dvorcev, po iztovoritvi močneje razkužiti!«;
i) o odpošiljatvi svinj se obvestita ob odpošiljatelje-vih stroških kar najhitreje klavnica, v katero se svinje pošiljajo, in pristojno občno upravno oblastvo I. stopnje, v čigar območju je klavnica;
j) na živalskih potnih listih svinj je treba z rdečo tinto označiti: »Iz zaprtih območij, za takojšen zakol! ;
k) meso teh svinj se ne sme izvažati v inozemstvo.
člen 5.
Posebne določbe za trgovino in promet s svinjami.
(') Svinjaki (dvorišča), v katere se dajejo tržne svinje, njih napajališča in zbirališča, vozovi, s katerimi se prevažajo, in tehtnice, na katerih se take svinje tehtajo, se morajo po vsaki uporabi dobro očistiti in razkužiti.
(-’) Svinjaki (dvorišča) za tržne svinje morajo biti tako zgrajeni, da se dajo lahko razkuževati.
(3)	Prepovedano je krošnjarjenje s svinjami.
č) Za čas, dokler traja nevarnost za svinjsko kugo, sme banska uprava (za območje uprave mesta Beograda ministrstvo za kmetijstvo) odrediti:
a) da se morajo svinje, ki se prodajo ali drugače odpošiljajo za pleme iz enega kraja v drugega, prevažati z vozmi, kamioni, po železnici ali z ladjo;
b) da se smejo tržne svinje na sejmove dovažati in z njih odvažati samo z vozmi ali kamioni, urejenimi tako, da je izključeno, da bi padali izmetki iz njih; ta vozila se morajo po uporabi očistiti in razkužiti.
(•'’) Sejmi in razstave svinj se ne smejo prirejati brez veterinarskega nadzorstva.
(“) Prostori in poslopja, kamor se spravljajo svinje na sejmih in razstavah, se morajo po vsakem odgonu po navodilu pristojnega veterinarja na primeren način razkužiti.
(7)	Svinje, ki se pošiljajo na razstavo, se morajo pred odpošiljatvijo iz dvorca zaščitno cepiti s serumom zoper svinjsko kugo.
(s) Merjasci za splošno javno plemenjenje se morajo simultano cepili zoper svinjsko kugo s 50% večjimi dozami seruma in morajo ostati po cepljenju 21 dni v opazovanju. Cepljenje ni treba ponavljati pri živalih, ki so bile cepljene že v prvem letu starosti.
člen 6.
Cepljenje.
Splošne določbe.
C) ba se obvarujejo svinje svinjske kuge in zmanjšajo zgube zaradi te bolezni, se smejo svinje cepiti po predpisih tega pravilnika.
(-) Od cepilnih metod so upoštevne simultana in serumizacija, pa tudi druge metode, ki se izkažejo po znanstvenih raziskavanjih za koristne in jih odobri ministrstvo za kmetijstvo.
(3)	Cepiti sme samo veterinar z odobreno pravico prakse po pogojih, ki jih predpisuje za posamezne primere ta pravilnik. Državni veterinar upravnega oblastva
I.	stopnjo opravlja cepljenje v vsem svojem območju,
ostali veterinarji pa v okoliših, ki jim jih na prošnjo po predlogu upravnega oblastva 1. stopnje določi kraljevska banska uprava oziroma ministrstvo za kmetijstvo za območje uprave mesta Beograda (člen 3. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni).
(’) Cepljenje svinj zoper svinjsko kugo v zakuženih in ogroženih dvorcih ob državnih stroških morajo opravljati veterinarji občnega upravnega oblastva I. stopnje vsak v svojem območju, drugi veterinarji v javni službi pa samo, če jih k temu ta oblastva pozovejo oziroma izrečno pooblastijo (odst. 3. člena 3. in odst. 5. člena 26. zakona).
(5)	Če se opravlja cepljenje iz prednjega odstavka ob lastnikovih stroških, ga sme opraviti kakor tudi zaščitna cepljenja v ostalih dvorcih tega kraja vsak veterinar iz odstavka 3.
(") Če opravljajo cepljenje iz odstavkov 4. in 5. veterinarji, ki niso v državni službi, so dolžni v 24 urah po opravljenem poslu to prijaviti pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu I. stopnje in navesti v prijavi dan, uro, kraj in dvorec, ko in kjer so cepili, število in zdravstveno stanje svinj v teh dvorcih in izvor seruma in .virusa, operacijsko in serijsko številko.
Člen 7.
Simultano cepljenje.
(') S simultanim cepljenjem se razume v tem pravilniku istočasno cepljenje z virusom svinjske kuge in z ustrezno množino seruma zoper svinjsko kugo.
(-) Simultano se smejo cepiti svinje zoper svinjsko kugo praviloma samo v zakuženih krajih oziroma v za-kuženem območju (odst. 7. in 11. člena 3.).
(:l) Banska uprava (za območje uprave mesta Beograda ministrstvo za kmetijstvo) sme na obrazloženi predlog občnega upravnega oblastva 1. stopnje dovoliti simultano cepljenje tudi v nezakuženih krajih, kjer se pojavlja svinjska kuga periodno v enzootični obliki.
(4)	S periodnimi enzootijami svinjske kuge se razume redno pojavljanje te bolezni v nekaterih krajih ob določenih časovnih presledkih kot posledica velikega prometa s svinjami, če obstoje zanje predisponirujoči pogoji (klimatične in telurske razmere, ekstenzivni način reje, pogoji ravnanja in prehrane ipd.).
(•■') Simultano cepljenje zoper svinjsko kugo je prepovedano v območju, kjer se ta bolezen ne pojavlja.
Če se pokaže v teh krajih potreba zaščitnega cepljenja (ko se odpošiljajo svinje na razstave in sejmove, ko se nabavljajo nove svinje, v pitališčih itd.), se sme opraviti po lastnikovi želji in po razmerah serumizacija. Za simultano cepljenje v teh krajih je potrebna posebna odobritev banske uprave, vezana na posebne pogoje za ravnanje z živalmi, ki se predpišejo, ko se izda dovolitev. V takih primerih se morajo dajati pri simultanem cepljenju za 50% večje doze seruma od normalnih.
(“) V krajih, kjer se pojavi svinjska kuga z istim vnosom ob istem času v enem pa do največ treh dvorcih, a kraj ne spada v enzootični okoliš, je treba postopati po prvem odstavku člena 66. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. V takem primeru se zakoljejo vse bolne in bolezni sumljive svinje. Svinje s še normalno telesno toploto se morajo cepiti s povečanimi obroki seruma; istočasno ali takoj nato pa se morajo zakuženi dvorci razkužiti.
Serumizirati se morajo tudi vse svinje v ogroženih dvorcih,	N
Radi odreditve zakola svinj in določitve odškodnine iz državne blagajne (VI. poglavje zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni) mora državni veterinar brzojavno ali telefonsko zahtevati soglasnost veterinarskega oddelka ministrstva za kmetijstvo.
(7) Cepivo za simultano cepljenje zoper svinjsko kugo se sme izdajati samo na recept, brzojavno ali telefonsko naročilo veterinarja. Po takem naročilu se sme serum izdati ali poslati tudi stranki; virus pa sme proizvajalni zavod izdali ali poslati samo veterinarju,
(8) Simultano cepljenje svinj zoper svinjsko kugo se opravlja praviloma po privolitvi lastnika svinj, izvzemši primere, ko minister za kmetijstvo izrečno odredi obvezno cepljenje.
(") Simultano cepljene svinje se sinejo dati v prosti promet šele, ko mine od cepljenja 30 dni, ne da bi se opazil med njimi niti en primer svinjske kuge. V tem času se smejo goniti svinje iz teh dvorcev na pašo in žirjenje v okolišu tistega kraja, vendar ločeno od drugih svinj.
(,0) Če se pojavijo pri cepljenju nezgode (prehude reakcije, obolenja in pogin), so veterinarji, ki so cepili, dolžni o tem takoj obvestiti pristojno občno upravno oblastvo I. stopnje, ki mora opraviti natančno preiskavo o vzrokih nezgode in podati o izidu izčrpno poročilo banski upravi (za območje uprave mesta Beograda ministrstvu za kmetijstvo).
(") Svinje, ki pokažejo po cepljenju premočno reakcijo, se morajo dejati pod zaporo in je treba ravnati i njimi po predpisih iz člena 3.
Člen 8.
Splošna pravila za simultano cepljenje.
(') Pred simultanim cepljenjem je veterinar dolžen opozoriti vsakega lastnika na predpisani rok 30 dni opazovanja (odst. 8. člena 3.), ga poučiti in zlasti opozoriti na ravnanje in krmljenje cepljenih svinj in na dolžnost, da takoj prijavi pristojnemu oblastvu vsako obolenje ali pogin cepljenih svinj bodisi neposredno ali pa po občini, ali po veterinarju, ki je cepil, ali po veterinarju tega oblastva, dokler ne pride veterinar pa hraniti trupla poginulih svinj na ločenem mestu.
(2)	Simultano cepljenje je treba izvajati tako, da ne pokažejo cepljene svinje po cepljenju nikakršnih klinično vidnih reakcij, in se je držati v glavnem navodil zavoda, od katefega je bilo cepivo nabavljeno.
(s) Pred cepljenjem je treba vse svinje natančno pregledati in izvršiti poskusno krmljenje ter izločiti tiste svinje, pri katerih cepljenje nikakor ni priporočljivo. Te izločene svinje se smejo cepiti samo na lastnikovo nevarnost, kadar pa gre za brezplačno cepljenje, tudi ob njegovih stroških z uporabo dvojnih doz seruma. Cepljene svinje je treba po možnosti oznamenovati z znamkicami ali drugimi ustreznimi trajnimi oznakami.
(4)	Pri cepljenju je treba gledati, da se cepivo ne onečisti z drugimi kalmi, in je treba paziti na higienske razmere, prehrano in stanje svinj, parazitarne invazije, avitaminozne in kržljave živali, na posledice pretiranega parjenja v krvnem sorodstvu, na možnosti okužbe s paratifusom, rdečico itd., zlasti v nezakuženih dvorcih, kjer bi moglo kontraindicirano cepljenje povzročiti, da bi se pojavila akutna obolenja za svinjsko kugo. Prav tako se ne smejo cepiti svinje ob okolnostih, ki morejo nepovoljno vplivati na njihovo zdravstveno stanje, kakor n. pr. dogon svipj za cepljenje iz enega krajh S drugega itd,
(s) Vselej je treba uporabiti predpisano množino cepiva, zlasti pa zadostno dozo seruma, ki prepreči, da bi se pojavila prehuda reakcija. V tem pogledu se morajo opirati veterinarji cepitelji tudi na svoje izkustvo, uvaže-vaje okolnost, da reagirajo svinje v med seboj neenakih vzrejevališčih istega kraja različno, zaradi česar je potrebno tudi individualno doziranje seruma.
(6) Z gospodarskega in biološkega stališča so za simultano cepljenje najprikladnejše svinje v starosti od 3 do 4 mesecev. Prašički naj se praviloma ne cepijo 10 dni pred odstavitvijo in 14 dni po odstavitvi; če jim pa preti okužba s kugo, jih je treba cepiti s povečanimi dozami seruma.
(7) Breje svinje naj se ne cepijo v drugi polovici brejosti; če pa so ogrožene od kuge, jih je treba cepiti s 50% večjimi dozami seruma.
(8) Prašičke, ki so bili cepljeni zoper kugo, ko so še sesali, je treba 8 tednov preden se pripuste k plerne-njenju iznova cepiti. V vzrejevališčih, kjer ni kuge, brez velike potrebe ni treba opravljati simultano cepljenje.
(®) Svinje se 30 dni pred simultanim cepljenjem in 30 dni po njem ne smejo ne rezati ne drugače operirati. Prav tako se ne smejo obenem s simultanim cepljenjem zoper kugo opravljati druga aktivna cepljenja.
(I0) Veterinarji občnih upravnih oblastev I. stopnje so poleg kritičnega opazovanja uspeha svojega dela po cepljenju dolžni kontrolirati v tej smeri tudi delo drugih veterinarjev, ki cepijo, in skrbeti, da se natančno izvršujejo vsi predpisi, ki se nanašajo na simultano cepljenje.
Člen 9.
Cepljenje v zakuienih in ogroženih dvorcih.
(') Če se da Svinjska kuga z raztelesbo ugotoviti že ob preiskavi, opravi pristojni veterinar takoj pri prvem potovanju z lastnikovo privolitvijo v zakuženih in ogroženih dvorcih simultano cepljenje vseh svinj, izvzemši klinično hudo bolne in druge svinje, pri katerih je cepljenje kontraindicirano, in to v zakuženih dvorcih z dozami seruma, povečanimi za 25% do 100% po odstotku obolenj. Za ogrožehe dvorce veljajo tisti dvorci, iz katerih bi se svinje mogle okužiti zaradi neposredne bližine okuženih dvorcev oziroma neogibne dotike s svinjami iz teh dvorcev. Za take primere založi banska uprava v mejah razpoložljivih javnih sredstev veterinarje srezov, ki so po svinjski kugi bolj ogroženi, s potrebno zalogo seruma in virusa. Virus se more hraniti do 3 mesece v hladnem prostoru, po možnosti na ledu. Potem se mora izločiti in nadomestiti z novim.
(3) Cepiti se morajo tudi svinje, ki so bile z okuženimi svinjami na skupni paši ali žirovini. Tedaj se cepijo simultano tudi breje svinje, pa tudi prašički ne glede na starost, če so sumljivi okužbe ali če se je bati, da bi se ne okužili. Ni pa treba cepiti svinje, ki so že imune ali ki se takoj zakoljejo.
(’) Če se diagnoza ne d& ugotoviti z raztelesbo, se Pošljejo spremenjeni organi, eventualno pa tudi cela trupla malih svinj z anamnezo in epidemiološkimi podatki enemu izmed najbližjih državnih veterinarnih bakterioloških zavodov.
(4) Svinje malih in srednjih kmetskih posestev kakor tudi siromašnih lastnikov, preživljajočih se z osebnim delom, se cepijo brezplačno v mejah razpoložljivih sred-etev, če lastnik privoli, da se vse klinično hudo bolne Svinje in kržljavci zakoljejo. Od brezplačnega cepljenja so izključene svinje veleposestnikov, trgovcev z živino, htesarjev, prekupcev iu pa oseb, ki svinje pitajo in od
tega plačujejo davek. V spornih primerih odloči občno upravno oblastvo I. stopnje.
(3) Banske uprave pošiljajo potrebne množine cepiva za opravljanje brezplačnega simultanega cepljenja kakor tudi seruma za intervencije pri prehudih reakcijah podrejenim veterinarjem na podstavi njihovih zahtevanj. Zahtevanja se morajo sestaviti na podstavi popisnega seznama in predložiti po najhitrejši poti. Natančnejša navodila o načinu zahtevanja in o administrativnem računskem postopku po prejemu cepiva predpišejo po potrebi banske uprave, vsaka za svoje območje.
(*) Za simultano cepljene svinje zakuženih in ogroženih dvorcev sme banska uprava v mejah določb iz odst. 5. člena 3. tega pravilnika dovoliti prometne olajšave; v dvorcih, katerih lastniki ne privolijo v cepljenje, se pa morajo strogo uporabljati predpisi iz odst. 2. člena 3. Simultano cepljene svinje 30 dni ne smejo priti na paši v dotiko z necepljenimi svinjami. Če so vse svinje iz zakuženih krajev cepljene, smejo iti na skupno pašo, ne smejo pa 30 dni priti v dotiko s svinjami sosednih krajev.
(7) Simultano cepljene svinje v zakuženih in ogroženih dvorcih ima pristojni veterinar po dvorcih v razvidu po obrazcu 3 in poroča po istem obrazcu banski upravi s končnim poročilom, da je kužna bolezen prenehala.
(s) Cepiva za brezplačno cepljenje v breme javnih sredstev se nabavljajo po predpisih zakona o državnem računovodstvu.
Člen 10.	'
Kontrola cepljenja in postopek pri cepilnih nezgodah.
(') Vsak zavod, ki proizvaja cepivo zoper svinjsko kugo, mora opremiti vse svoje proizvode z lastno zalivko (plombo), cepiva, ki se morda izdajo v fiolah in se ne morejo plombirati, pa s svojo oznako. Titer seruma mora znašati najmanj 0'5, virus pa mora imeti poleg ostalih predpisanih lastnosti tudi ustrezno virulenco in antigena svojstva.
(-) Doze seruma za simultano cepljenje zoper svinjsko kugo predpisuje proizvajalni zavod.
(3) Proizvajalni zavodi odgovarjajo gmotno in kazensko za vso škodo, za katero se ugotovi, da je nastala zaradi nepravilnosti cepiva iz njihovega zavoda.
(4) Da bi se ob pojavu cepilnih nezgod preskusila kakovost cepiva, dostavi vsak veterinar cepitelj Osrednjemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu ogledke cepiva iste serije oziroma op. številke, neodprte, v izvirnem zavoju, in to od seruma 100 cm3, od virusa pa 10 cm3. Če je vse cepivo tiste serije oziroma op. številke na ozemlju že porabljeno, vzame odposlanec kontrolnega zavoda cepiva te serije oziroma op. številke v proizvajalnem zavodu, ki mora h raniti od vsake op. številke oziroma serije vsaj 200 cm3 seruma in 2 X 10 cm3 virusa.
(5) Veterinarji, ki cepijo, so dolžni imeti v razvidu cepljenje in natančne podatke o tem, kje in kdaj so uporabili posamezne op. številke oziroma serije cepiva, tako da se da, če se pojavi cepilna nezgoda (prehuda reakcija in pogin), vselej ugotoviti, s katerim cepivom je bilo v tem primeru cepljenje opravljeno (obrazec 2).
(") Ob cepljenju mora vsak veterinar prihraniti neporabljenih 100 cm3 seruma in 10 cm3 virusa od vsake serije oziroma op. številke radi preiskave, če bi nastala cepilna nezgoda. Spravljeni serum se sme mesec dni po prvem cepljenju porabiti, če je minilo cepljenje brez nezgode.
(7) Brž ko prijavi lastnik cepljenih svinj po določbi odst. 1. člena 8. ali pa veterinar, ki je cepil, da je nastala cepilna nezgoda, odpošlje občno upravno oblastvo 1. stopnje svojega veterinarskega referenta na sam kraj radi preiskave.
(s) Ob preiskavi se preiščejo vse okolnosti, ki so upoštevne, kakor: priimek in ime lastnika svinj, občina, kraj in hišna številka, čas cepljenja, število cepljenih svinj, kdo je opravil cepljenje, izvor cepiva (op. številka oziroma št. serije), status praesens, število obolelih in poginulih svinj, morebitne intervencije s serumizacijo in momenti, ki so utegnili vplivati na nepovoljni izid cepljenja. Tedaj se poginule svinje tudi raztelesijo in se oceni dejanska škoda po členu 98. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in se o vsem tem napravi zapisnik. Pri cenitvi cepljenih svinj se vzame navadna tržna vrednost Po opravljeni raztelesbi se dostavijo deli spremenjenih organov s prepisom zapisnika o preiskavi Osrednjemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu in zavodu, s čigar proizvodom se je cepljenje opravilo, poročilo s preiskovalnim zapisnikom pa se predloži banski upravi (za območje uprave mesta Beograda ministrstvu za kmetijstvo). Od veterinarja, ki je cepil, se prevzamejo in pošljejo Osrednjemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu ogledki cepiva, prihranjeni po določbi odstavka 6. tega člena.
(”) Če se pojavijo cepilne nezgode večjega obsega, obvesti pristojno občno upravno oblastvo 1. stopnje o tem takoj po najkrajši poti bansko upravo (za območje uprave mesta Beograda ministrstvo za kmetijstvo), Osrednji veterinarski bakteriološki zavod in proizvajalni zavod. Osrednji veterinarski bakteriološki zavod odpošlje radi preiskave svojega strokovnjaka in povabi k preiskavi tudi proizvajalni zavod.
(I0) Osrednji veterinarski, bakteriološki zavod sme tudi sicer po potrebi jemati ogledke cepiva pri veterinarjih na terenu ali v proizvajalnih zavodih samih od zalog proizvoda, pripravljenih, da se odpošljejo v prakso.
(") Če Osrednji veterinarski bakteriološki zavod ugotovi, da izdelki v praksi ali določeni za prakso ne ustrezajo predpisom, trpi proizvajalni zavod vse stroške jrreiskovalnega postopka.
(12) Za škodo, ki nastane s poginom simultano cepljenih zdravih svinj zaradi nepravilnega cepiva, odgovarjajo proizvajalni zavodi 30 dni od dne cepljenja, če se je opravilo cepljenje in se ravnalo s cepljenimi svinjami po predpisih tega pravilnika. Prav tako odgovarjajo gmotno in kazensko tudi veterinarji za škodo, ki nastane zaradi strokovnih pogreškov pri cepljenju zoper predpise tega pravilnika.
Člen 11.
Evidenca in	poročila o	cepljenju.
(') Vsi	veterinarji,	ki cepijo	svinje zoper	svinjsko
kugo, so dolžni imeti to v razvidu po obrazcu 2 tega pravilnika in podati konec vsakega meseca, in to najdalj do 5. dne naslednjega meseca občnemu upravnemu oblastvu I.	stopnje po	istem obrazcu mesečno	poročilo
(izpisek iz	evidence) o	cepljenju.	Veterinarji, ki cepijo
v zakuženih in v ogroženih dvorcih, morajo imeti to po dvorcih v razvidu tudi po obrazcu 3.
(*) Veterinarji, ki simultano cepijo svinje zoper svinjsko kugo, so dolžni imeti 80 dni po cepljenju v razvidu tudi zdravstveno stanje cepljenih svinj, če se pa pojavijo cepilne nezgode, o tem po naj' rajši poti obvestiti pristojno občno upravno oblastvo 1. stopnje.
(3) Občna upravna oblastva 1. stopnje imajo v splošnem razvidu cepljenje svinj zoper svinjsko kugo v svojem območju po obrazcu'št. 3 tega pravilnika in poročajo o tem vsake tri mesece banskim upravam, za območje uprave mesta Beograda pa ministrstvu za kmetijstvo, obenem s predložitvijo izkazov A, B, C o cepljenju, predpisanih z naredbo ministrstva za kmetijstvo Vt. št. 5488 z dne 4. julija 1925. Banske uprave predložijo ministrstvu na isti način in v istem razdobju sumarne izkaze o cepljenju v njih območju.
Člen 12.
Izgon na skupno pašo (žirjenje).
Da bi se preprečilo širjenje svinjske kuge z izgonom na skupno pašo ali žirjenje, izdajo banske uprave (za območje uprave mesta Beograda ministrstvo za kmetijstvo) o tem jio krajevnih razmerah predpise, vsaka za svoje območje.
Člen 13.
Potovanja veterinarjev in kontrola odrejenih ukrepov.
C) Bazen potovanja radi preiskave (člen 2., odst. 4.), cepljenja v zakuženih dvorcih in radi završne revizije se odpošljejo veterinarji občnega upravnega oblastva 1. stopnje, po potrebi pa tudi veterinarji banske uprave oziroma ministrstva za kmetijstvo tudi tedaj, če se pojavijo cepilne nezgode ali če se kužna bolezen nepričakovano razširi kljub vsem odrejenim ukrepom.
(2) Za trajanja kužne bolezni, zlasti v krajih, kjer se opravljajo simultana cepljenja v večjem obsegu, odpošlje banska uprava po razmerah in potrebi svojega veterinarja v zakuženo območje radi kontrole poslovanja podrejenih oblastev in veterinarjev in izvedbe odrejenih ukrepov.
(") Stroški za potovanja po predpisih iz odstavkov 1. in 2. tega člena obremenjajo odprte proračunske kredite in morebitna druga razpoložljiva javna sredstva, izplačujejo pa se po predpisih za službena potovanja državnih uradnikov. Potovanja zaradi pojava cepilnih nezgod, ki se zanje ugotovi, da so nastale zaradi nepravilnega cepiva, obremenjajo proizvajalni zavod.
(4) Veterinarjem, ki opravljajo v zakuženih in ogroženih dvorcih brezplačno simultano cepljenje, izplačajo banske uprave (za območje uprave mesta Beograda ministrstvo za kmetijstvo) poleg potnih stroškov odškodnino v znesku enega dinarja za vsako cepljeno svinjo. Za izplačevanje te odškodnine je izrekla soglasnost glavna kontrola z odločbo št. 61.287, sklenjeno v seji z dne 12. junija 1934.
Člen 14.
Čiščenje, razkuževanje in završim revizija.
C) Kadar vse bolne svinje ozdravijo, poginejo ali se zakoljejo, se morajo zakuženi svinjaki in dvorišča po navodilu pristojnega veterinarja očistiti in razkužiti ob času in v roku, ki ga odredi občno upravno oblastvo
1.	stopnje. Čiščenje in razkuževanje nadzira občinski veterinar, če ga občina ima, če ga pa občina nima, zaupna oseba izmed občinskih organov.
(2) Predmeti brez vrednosti se morajo sežgati.
(3) Straški za čiščenje pred razkužbo in za delovno moč, potrebno pri razkužbi, obremenjajo lastnika, za nabavo razkužil pa občino (člen 107., točka 2., zakona), če bi kateri lastnik ne opravil čiščenja in razkužbe v določenem roku in kakor je odrejeno, opravi to občina ob njegovih stroških in poda zoper krivca višjemu oblastvu prijavo.
Obrazec št. 1
pravilnika o zatiranju svinjske kuge (čl. 2., odst. 2.)
Popis svinj
opravljen dne ..................... 19	v	kraju	občine	  ob	pojavu	svinjske	kuge
d ra M	Lastnik svini				Ima svinj													Odstavljeni prasci	Sesajoči prašički do 20 kg		1 Skupno število svinj v dvorcu	Do dne popisa poginilo j za kugo glav	i Na dan popisa je še il bolnih glav	; Pripomba
	Priimek in ime	‘"Ji	Število svinj, ki so že bile cepljene ali so prebolele kugo		ki še niso bile simultano cepljene in tudi že niso prebolele svinjske kuge																			
					plemenski merjasci	plemenske svinjo po					druge svinje po													
						60	70	80	90	100 in več	40	50	60	70	80	90	100 in več		do 3 tednov stari	čez 3 tedne stari				
			odrasle svinje .	► S c 2 o-o ISvS a «																				
						kilogramov					kilogramov													
1	2	3	4 •	5	6	7	8 | 9		10	11	12	13 | 14		15	16	17	18	19	20	21	‘22	23	24	25
																								
																								
																								
Pripomba: Razpredelka št. 4 in 5 se izpolnita samo, če so v dvorcu svinje, ki so bile cepljene ali so prebolele kugo. Teža v razpredelkih	št.	7—18 se navede po približni cenitvi,
V razpredelek št. 25	se	vnašajo naknadne spremembe (pogin,	klanja, prirastek',	nastale po popisu.
Banovina:	Obrazec	št. 2
pravilnika za zatiranje svinjske kuge ° k ra i :___________________________________________________________________________________ (čl.	9.,	odst.	5.,	čl'. 11., odst. 1.)
Razvid
o zaščitnem cepljenju svinj proti svinjski kugi, ki ga je opravil	veterinar	 -
J '4? dvz	Datum zaščitnega ceoljenja |	Lastnik svinj			Število zaščitno cepljenih svinj				Pri simultanem cepljenju je porabljenega seruma po cm3										1 Skupno je zaščitno cepljenih svinj |	Skupno je porabljenega seruma |	Opus (serija* in proizvajalni zavod		Do s serumom				30 dni po cepljenju simultano										Pripomba
		Priimek in ime	h. št.	Kraj ob- čina	samo s serumom				25	30	35	40	30	60	70	80	90	100 In več			seruma	virusa	od zdravih				od zdravih				od sumljivih				00 bo>nih		
						s s< in > 83 L. •C «4	;rum čirus £ > a s Ji	GO bolnih I 3 3															1 _Q o '5> ra 03	S, O .2, 'M Ul to •» cr?	ozdravelo	a o Jo S 'a e=r> O	■o o* o 13 *<o CJ S to 03	obolelo ta svinjsko kugo	1 ozdravelo	poginilo ali bilo ubitih	ra 0 1 Š ra ’5l ra OJ	s = 0 t/> 1 o	ozdravelo	poginilo ali bilo ubitih	ozdravelo	JS =3 a 1 en.	
									na koliko svinj																												
~																																					
	—																	—	—	—																	—-
																													•								
Banovina :
okrai:
Splošni razvid o cepljenju svinj proti svinjski kugi
Obrazec št. il pravilnika o zatiranju svinjske kugo (čl. 9.. ost. 7., čl. 11., odst. 1. in 2.)
Občina in kraj, kjer je bilo cepljenje opravljeno
a.
T3
®
0.6
®.£
g-
33.
’ca ’■—*
Ih C-
it ^ > °
o	o
©	a
O	u
J2	o
O	a
S	4
Cepljenih
serumom
s serumom in virusom (simultano)
10 11 l■> is
Bo cepljenju zaradi svinjske kuge od cepljenih svinj s serumom II s serumom in virusom (simullano)
do tridesetega dne od bolnih
14 15 1(5
sum-
ljivih
zdra-
vih
17 18 19
bolnih
20 21
sum-
ljivih
zdra-
vih
2' 2 it 24 25 21
I.S2S
s;
v!
1 =
r3 c v
£> «J
O
‘^9
«3
X>
a
c
:><)
(J) Banske uprave dajo občinam po potrebi in v mejah kreditov na razpolago prikladna razkužila.
(5) Pri čiščenju je treba uporabljati vreli lug, za razkužbo pa sveže gašeno apno ali pomešano s 5% no raztopino kuhinjske sode.
(6) Ko dobi občno upravno oblastvo I. stopnje poročilo, da je razkužba opravljena, odpošlje v zakuženi kraj radi završne revizije svojega veterinarja, ki pregleda vse svinje tega kraja in poda po povratku poročilo s seznamom o izidu cepljenja po obrazcu št. 3 in izpiskom iz evidence po obrazcu št. 2.
(’) Če veterinar ob završni reviziji najde, da čiščenje in razkužba nista opravljeni ali da nista popolni, odredi, da se to opravi ali dopolni vpričo njega ob lastnikovih stroških; zoper krivce pa poda prijavo pristojnemu obla-stvu. Če se dela za dopolnitev ne bi mogla končati istega dne, obremenja zopetno veterinarjevo potovanje lastnika.
Člen 15.
Prestanek kužne bolezni.
(’) Splošne določbe o prestanku kužne bolezni so predpisane v členu 48. zakona.
(2) Kužna bolezen se izreče za končano 21 dni po poginu, zakolu ali ozdravljenju poslednje bolne svinje, ko ni več sumljivih svinj in se opravita čiščenje in razkužba.
Člen 16.
Končne določbe.
(') Navodila in tolmačenja za izvrševanje določb tega pravilnika izda po izkazani potrebi veterinarski oddelek ministrstva za kmetijstvo.
(s) Cepiva zoper svinjsko kugo, ki se izdajo ali pošljejo zoper določbe tega pravilnika, ali se najde, da cepijo t njimi neupravičene osebe, se morajo zapleniti in eventualno vnovčiti v dobro državnega sklada za zatiranje živalskih kužnih bolezni, če jih ni po mnenju pristojnega veterinarja treba uničiti. Prav tako je treba ravnati tudi s potrebščinami za cepljenje, najdenimi pri osebah, ki vobče ne smejo cepiti.
(3) Denarne kazni in čisti dobiček od prodanih živali, živalskih proizvodov in predmetov, zaplenjenih zaradi kršitev določb tega pravilnika, pripadejo državnemu skladu za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
(4) Veterinarji v javni službi, ki se pregreše zoper predpise tega pravilnika, odgovarjajo tudi po disciplinskih predpisih zakona o uradnikih oziroma zakona o potranji upravi.
(5) Veterinarjem, ki opravljajo simultano cepljenje 6vinj zoper določbe tega pravilnika, sme občno upravno oblastvo II. stopnje na predlog občnega upravnega oblastva I. stopnje z odlokom začasno ali stalno prepovedati opravljanje te vrste cepljenja v svojem območju.
(6) Razveljavljajo se določbe pravilnika št. 19.161/IV —1931 z dne 28. aprila 1931. (»Službene novine« št. 102/ /XXXI z dne 8. maja 1931.), poglavje »Svinjska kuga in svinjska kužna bolezen«,* kakor tudi ostali prejšnji razpisi in naredbe, ki se nanašajo na zatiranje svinjske kuge, kolikor nasprotujejo določbam tega pravilnika.
(7) Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 2. marca 1939.; št. 19.872/IV.
Minister za kmetijstvo inž. Nikola Bcšlič s. r.
• »Službeni list« št. 666/85 iz 1.1931.
Na podstavi 3. čl. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni izdajem tole
naredbo
o cepljenju svinj zadrug in kmetijskih organizacij proti svinjski kugi*
Z določitvijo okoliša pristojnosti posameznih veterinarjev za cepljenje po določbah točke 3. člena 6. pravilnika o zatiranju svinjske kuge je bil omejen delovni okoliš veterinarjev Zveze zdravstvenih zadrug in drugih kmetijskih organizacij in živinorejskih zvez; zato odrejam podrejenim veterinarjem, da smejo na zahtevo zadrug, ki so članice Zveze zdravstvenih zadrug kakor tudi drugih zadrug in kmetijskih organizacij, cepiti svinje njihovih članov proti svinjski kugi po istih pogojih kakor cepijo zadružni veterinarji teh organizacij.
Ti pogoji so:
1. Cepi se s cepivi iz zadružne proizvodnje oziroma s cepivi, ki so nabavljena v breme in na račun teh organizacij od zavodov, ki jih one navedejo in s katerimi imajo pogodbe.
2. Zadruga ali organizacija, ki zahteva cepljenje, ga mora organizirati in priskrbeti veterinarju vozilo ali pa plačati vožnjo.
3. Za cepljenje svinj zadrug ali organizacij se plačata veterinarju ctpitelju po 2 dinarja cd cepljene glave svinj.
4. Ako se cepi na sedežu veterinarja, mora bili za cepljenje najmanj 10 svinj. Če jih je manj, gre veterinarju razen 2 dinarjev od glave še 10 dinarjev osnovne nagrade.
5. V krajih izven veterinarjevega sedeža gresta veterinarju razen voznine še po 2 dinarja od vsake glave, toda za cepljenje ne sme biti manj ko 30 svinj, če so more delo s potovanjem vred opraviti v polovici dneva; če pa je za opravilo in potovanje potreben cel delovni dan, ne sme biti manj ko 50 glav svinj. Če bi bilo število manjše kot je zgoraj naznačeno, ima veterinar razen 2 dinarjev od glave pravico še na razliko do 60 oziroma 100 dinarjev. Če je pa število svinj večje od minimalnega števila 30 oziroma 50 svinj, dobi veterinar nagrado po 2 dinarja od vsake cepljene svinje ne glede na število cepljenih svinj. Razume se, da se morajo veterinarji tudi pri cepljenju teh svinj ravnati po predpisih pravilnika o zatiranju svinjske kuge, kakor pri vsakem drugem cepljenju.
Cene za cepljenje svinj zadrug in drugih kmetijskih organizacij so dejanski enake cenam, ki so določene z naredbo ministra za kmetijstvo z dne 21. julija 1925., Vt. št. 7387, in z njenimi poznejšimi spremembami (z dno 16. aprila 1932., št. 22.259); le način obračuna in plačila je poenostavljen in omogoča, da se nabavlja cepivo ceneje po organizacijah. Če bi se veterinarji ne ravnali po tej naredbi in ne bi ustregli zadrugam in kmetijskim organizacijam radi cepljenja svinj njihovih članov v svojem okolišu, bo ministrstvo za kmetijstvo dovoljevalo Zvezi zdravstvenih zadrug oziroma tem organizacijam, da pošiljajo v tisti kraj (okoliš) za cepljenje svinj svoje veterinarje, čeprav ta kraj ni v okolišu njihovih zadružnih veterinarjev.
Pripominjam, da Zveza zdravstvenih zadrug in druge zadružne zveze in organizacije želijo in sklepajo pogodbe s krajevnimi veterinarji za cepljenje in zdravljenje živali članov svojih organizacij po pogojih, ki so za veterinarje
* To ministrsko naredbo je objavila kraljevska banska uprava dravske banovine kot okrožnico z dne 12. avgusta 1939., III/5 št. 1945/2.
popolnoma sprejemljivi, in priporočam vsem veterinarjem, naj na ponudbo teh organizacij sklepajo z njimi takšne pogodbe. To je predvsem službena korist, ker se na ta način delo pravilno uredi, pa tudi korist veterinarjev samih, ker se jim olajša poslovanje, če se poslužujejo organizacij namesto posameznikov.
Oddelek za veterinarstvo meni podrejenega ministrstva naj ukrene, česar je treba za izvrševanje te moje naredbe.
V Beogradu dne 21. julija 1999.; št. 79.510/1 V.
Minister za kmetijstvo inž. Nikola Bešlič s. r.
Priloga k pravilniku o zatiranju svinjske kugo t ilue 2. marca 1939., št. 19.872/lV.
Navodilo
za razpoznavo in varstvo pred svinjsko kugo.
I.
Splošne pripombe.
1. Kaj je svinjska kuga. Svinjska kuga je najbolj nevarna kužna bolezen svinj, ki je bila zanesena v naše kraje pred petdesetimi leti iz Amerike in povzroča od tedaj veliko škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Uničila je mnoge rejce svinj in trgovce, ki
. se bavijo z nakupom in prodajo svinj, zlasti pitalce in izvoznike. Borba zoper to kužno bolezen je bila do pred nekaj leti težka in draga. Danes je lažja v toliko, ker imamo zanesljiva sredstva, s katerimi se dajo izgube znatno zmanjšati, če že ne popolnoma odvrniti.
2. Povzročitelj svinjske kuge je kužna kal, ki je tako drobna, da se tudi na najmočnejših povečevalnih pripravah ne vidi, zaradi česar gre tudi skozi najgostejša cedila, skozi katera navadne kužne kali ne morejo. Te drobne kali se v znanosti zovejo virus, kar pomeni kužni strup. Ta naziv tudi gre povzročitelju svinjske kuge, ker je tako močen, da more tudi v najmanjših količinah povzročiti bolezen. Je v vsakem delu svinjskega telesa, največ pa ga je v krvi, mesu, seču iu ostalih izločkih obolelih svinj. Če se vbode igla v bolno svinjo, pa se ista igla takoj nato vbode v zdravo svinjo, lahko ta oboli za kugo. Kri bolnih svinj je tako strupena, da se 1 cm3 take krvi lahko milijonkrat razredči, Pa vendar še prenaša bolezen.
3. Kako se prenaša svinjska kuga. Bolezen se prenaša in raznaša na več načinov. Najpogosteje s krmo ali z vodo, ki sta onesnaženi s krvjo, sečem ali iz.metki bolnih svinj, dalje z neposredno dotiko zdravih svinj z bolnimi, pa tudi ob vsaki drugi priložnosti, kadar koli morejo kužne kali kakor koli drugače dospeti v telo zdravih svinj. Da se okužijo s krmo, ni treba da bi jo svinje jedle, marveč zadostuje, če jo samo ovohajo toliko, (,a pride v dotiko s sluznicami v nosu ali v očeh. Kužilo Se lahko prenese skozi nepoškodovane sluznice ali skozi Poškodovano kožo, kakor n. pr. kadar se tuje svinje med seboj grizejo ali če se pri rezanju, cepljenju ali drugih °Peracijah rabijo onesnažene priprave. Bolezen se predse lahko tudi pri paritvi zdravih in bolnih živali.
°Rosto razvlečejo psi ali razne divje živali dele trupel Izginulih in nezakopanih svinj, pa raznesejo kužno borzen v najbolj oddaljene kraje. Cigani-klateži prav po-S°sto izkopavajo trupla poginulih svinj ali kupujejo °lhe svinje, pa tako razširjajo svinjsko kugo povsod,
koder se klatijo. Najnavadnejši in najbolj nevarni način raznašanja svinjske kuge je pa promet s svinjami, zlasti krošnjarjenje. So brezvestni ljudje, ki zatajujejo kužno bolezen, pa priženejo na videz zdrave, toda že okužene svinje na sejme in jih tam hitro razprodajo. Take svinje raznašajo kužno bolezen po številnih in različnih krajih, kamor koli jih po nakupu priženejo. Če se gonijo take zakužene svinje na skupno pašo, tedaj nastane pravo poginjanje v doslej zdravih čredah. Dobijo se trgovci, ki iK>kupijo v zakuženih dvorcih po ugodni ceni na videz še zdrave svinje, pa jih potem v čredah gonijo od vasi do vasi in sejejo kužno bolezen, kamor koli pridejo. Pogosto obolijo svinje za kugo potem, ko so bile v nesnažnih in zakuženih hlevih, v katerih prenočujejo tržne črede, ki so zelo pogosto okužene. Za prenos kuge so nevarna tudi vozila, če so se z njimi prevažale bolne svinje, pa potem niso bila očiščena in ne razkužena. Kužna bolezen se širi tudi v gozdovih med žirjenjem, če se gonijo okužene svinje na žirovno pašo. Glede na majhno količino virusa, ki zadostuje za prenos kuge, je upoštevna tudi okužba po raznem mrčesu in golazni, kakor n. pr. po obadih, ušeh, miših in podganah. Ugotovljeno je, da je prenašanje kužne bolezni mogoče celo po vrečah za krmo, po kokoših in golobih. Kuga se širi iz svinjaka v svinjak v istem hlevu tudi po zraku. Zelo pogosto se raznese kuga tudi s prodajo mesa in odpadkov bolnih svinj.
II.
Razpoznava svinjske kuge.
Od časa naravne okužbe, t. j. od trenutka, ko pridejo kali svinjske kuge v telo svinje, pa dokler se ne pojavi bolezen, minejo trije do osem dni, v nekaterih primerih in razmerah pa preteče lahko tudi precej več časa, celo do 25 dni. V tem času, ki se v znanosti imenuje inku« bacija, se na okuženih svinjah navadno ne opažajo nikakršne posebne spremembe. Zato so v tem vmesnem času svinje najbolj nevarne kot raznašalke kuge. Za svinjsko kugo obolijo svinje lahko ne glede na starost, spol in pleme, pa celo tudi divje svinje, ki tudi raznašajo svinjsko kugo. Najbolj občutljive pa so svinje plemenitih pasem. Bolezen traja, ko se pojavi, včasih zelo kratko dobo, komaj 3 do 10 dni (nagli potek, akutna kuga) ali pa več tednov (kronična kuga). Povprečni odstotek poginjajočih živali je 30 %, lahko pa se povzpne tudi do 100 %.
Z n a k i b o 1 e z n i pri nagli (akutni) obliki kuge. Svinjam se nič ne ljubi, jedo malo ali sploh nimajo teka, telesna toplota se jim zviša do 42° in pri hoji povešajo glavo, rep pa jim ni zavit, marveč povešen. Polegajo in se zarivajo v steljo (slamo ipd.), oči jim pordč, solzijo se in pozneje se jim napravijo kraste, ki jim zlepijo očesne veke. Včasih jim teče iz nosa, večkrat pomešano s sokrvico ali krvjo. Po telesu se pokažejo rdeči mozolji, manjše, ostro začrtane krvave lise ali pa pordijo celi deli telesa, zlasti na trebuhu, po uhljih in na notranji strani stegen. Te krvavitve v koži se vidijo tudi po zakolu na obarjenih svinjah. V začetku bolezni imajo zlasti starejše svinje zapeko, po njej pa drisko z rumenkastim ali zelenkastim, tekočim in zelo smrdljivim izmečkom, ki je pogosto pomešan s krvjo. Včasih svinje bruhajo in imajo krče. V nadaljnjem poteku bolezni se opažajo kašelj, težko dihanje, zanašanje zadnjega dela telesa pri hoji; koža na uhljih, hrbtu,in trebuhu in na notranji strani stegen pouioijri, živali ne morejo več vstajatj.
Znaki bolezni pri kronični kugi. Ta oblika kuge se navadno pojavlja v dvorcih in vzrejeva-liščih, ki so bili prej zakuženi z akutno kugo. Svinje imajo menjaje drisko in zapeko in trajno hujšajo, tako da se jim dajo rebra prešteti, pri hoji pa povešajo rep, ves onesnažen z izmečki. Svinje pogosto kašljajo, pole-gajo, pri hoji pa krivijo hrbet. Na koži se jim pokaže izpuščaj kakor pri osepnicah, ščetine se naježijo in se zlepijo s krastami. Včasih se pojavijo na sluznici ust, zlasti v grlu in na jeziku rumenkaste obloge. Pogosto jim zamrejo, včasih pa tudi odpadejo deli kože, uhlji, najpogosteje pa rep. Takim svinjam izpadejo nato vse ščetine in ogolijo, kakor da so obrite. Kronično bolne svinje nimajo v nadaljnjem poteku bolezni zvišane telesne toplote. Zaostajajo v rasti in se tudi najbolj poznajo po kržljavosti. Nekatere, zlasti pa mlade svinje, bolehajo po več mesecev in postanejo t. zv. kržljavci, ki so posebno nevarni kot raznašalci kuge, ker dolgo izločajo kali te bolezni.
Ce se svinjska kuga ne da povsem zanesljivo ugotoviti na živih svinjah, je treba raztelesiti (secirati) trupla poginulih svinj in se razpoznava bolezen s pregledom sprememb, ki nastanejo med boleznijo na posameznih organih. Če ni nobene poginule svinje pri roki, je treba eno ali dve bolni svinji zaklati. Za pravilno zatiranje kuge je razpoznava največjega pomena. Zato je potrebno, da se trupla poginulih svinj na primernem odročnem kraju spravijo, dokler ne pride veterinar.
III.
Varovanje pred svinjsko kugo.
1.	Splošna pravila. Bolezen je laglje preprečiti kot zdraviti. Preden se svinje kupijo, je treba svinjak dobro očistiti in razkužiti. Za razkužbo je najboljši vreli lug ali pravkar gašeno apno, zmešano v 10% vode. Rejci svinj, ki imajo lastna vzrejevališča in morejo kriti svoje potrebe z lastno proizvodnjo, naj brez velike potrebe ne kupujejo svinj. Če jih pa že morajo kupiti, naj jih kupijo od znanih oseb in predvsem od rejcev, za katere vedo, da so njih vzrejevališča brez svinjske kuge. Za vzrejo nikakor ne gre kupovati svinje, ki so bile prignane na sejem peš, ker so se utegnile okužiti s kugo na potu od doma ali na sejmu samem. Svinje, ki se nabavijo za vzrejo, ne gre spravljati domov peš, marveč z vozini, v košu ali podobno. Če se morajo kupiti svinje iz neznanih dvorcev, jih je treba doma ločeno zapreti in opazovati mesec dni in jih šele, če nobena od njih v tem času ne zboli, pomešati med domače svinje. Med opazovanjem morajo krmiti svinje in jim streči osebe, ki ne pridejo do domačih svinj. Na isti način je treba ravnati tudi z domačimi svinjami, če so bile gnane na sejem, pa so se vrnile ne da bi bile prodane, zlasti če so bile gnane peš. Če je mogoče, se je treba izogibati skupni paši in žirjenju. Skupna paša, skupna bolezen. Zlasti se je treba izogibati paše, kamor prihajajo tržne svinje. Svinjak je treba tako postaviti, da ne morejo lahko priti vanj tuji ljudje in živali, zlasti ne svinje in psi. V svinjak sploh ne kaže puščati tuje ljudi, zlasti ne cigane, klateže, razne krošnjarje in trgovce z živino in jajci, ki krošnjarijo. Meso svinj, ki so bile bolne, pa so bile v sili zaklane, se ne sme nositi v hišo. Strogo je treba paziti na domače pse, da se ne klatijo in da ne hodijo v svinjak, še bolj pa na tuje pse. Pogosto razvlečejo kose mesa ali kosti poginulih živali in sirijo nalezljive bolezni. Nevargfi je dajati aviniam pomij« in
razne kuhinjske odpadke, če se niso vsaj eno uro kuhali. Nevarno je tudi uporabljati pri svinjah seno in slamo, ki sta rabila za zamotanje kakega blaga v inozemstvu.
2.	Zaščitno cepljenje. Svinje, ki svinjsko kugo prebolijo, ne morejo več oboleti za to boleznijo, so torej imune. V krvi takih svinj so snovi, ki takoj ubijejo kali kuge, če te zopet pridejo v telo svinje. Če se takim imunim svinjam, ki se jih kuga ne prime, vzamejo večje množine krvi, pa se potem, ko se kri strdi, odloči krvna voda (serum), se z vbrizganjem tega seruma drugim svinjam, ki kuge niso prebolele, lahko da za neki čas (10 do 15 dni) zaščita zoper to kužno bolezen. To vbrizgavanje se imenuje zaščitno cepljenje s se-r u m o m. Če želimo, da bi trajala ta zaščita dalj časa, je treba svinje umetno okužiti s kugo, tako da zbolijo in lahko prebolijo kugo, pa tako ostanejo za vedno odporne zoper kugo. To se dandanašnji dela z vbrizgavanjem malih količin krvi bolnih svinj in potrebnih količin seruma od imunih svinj. Tako vbrizgavanje se imenuje simultano cepljenje. Če se svinjska kuga prijavi takoj v začetku, se s tem načinom cepljenja lahko reši v zakuženem dvorcu do 95% svinj. Pogosto se rešijo tudi svinje, ki so že obolele za kugo, zlasti če še jedo. Vendar ne prenesejo vse svinje simultanega cepljenja zoper svinjsko kugo, zlasti ne živali, ki imajo kako drugo bolezen, ki niso pravilno krmljene, ki imajo razne gliste, dalje v vzrejevališčih, kjer se pretirano gojijo v krvnem sorodstvu itd. Zato mora veterinar, ki simultano cepi, živali poprej natančno pregledati, pa izločiti svinje, glede katerih cepljenje ni priporočljivo; kajti če se take svinje cepijo, morejo zboleti za kugo in razširiti bolezen tudi tam, kjer je še ni. Za to ne sme opravljati cepljenje svinj po zakonu o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni nihče drug kot veterinar, ki je za to upravičen. Druge osebe, ki bi cepile, zapadejo strogim kaznim, tudi kazni robi je zaradi namernega širjenja živalskih kužnih bolezni. Zaščitna simultana cepljenja so praviloma dovoljena samo v zakuženih občinah. Simultano cepiti ni treba istočasno, ko se cepijo svinje zoper rdečico. Tudi se ne smejo opravljati skopitev ali kakršne koli podobne operacije na svinjah 30 dni pred simultanim cepljenjem in po njem. Simultano cepljene svinje je treba vsaj 8 dni po cepljenju bolje krmiti in negovati in se 30 dni ne smejo dati v svobodni promet.
Navodila .
za rejo in krmljenje svinj.*
Svinjaki naj bodo svetli, zračni in suhi in naj bodo zavarovani pred mokroto, vlago in nesnago. Zato naj bo gnojišče vstran od svinjskih vrat in ločeno od svinjskega izpusta, da se svinje ne okužijo s svojimi lastnimi odpadki. Tudi psi naj bodo priklenjeni tako, da ne morejo ponemariti ne svinjsko dvorišče ne trato, kjer se svinje pasejo ali kjer se kosi za svinje, da ne dobijo zarodkov raznih glist še od psov.
Svinje naj bi se pasle predvsem na detelji in radiču. Zato bi se jim mogla kar na pašniku postaviti koliba iz desk ali iz stisnjene slame, ki bi živali varovala dežja, toče in slane. Okoli kolibe bi se mogla v primerni razdalji napraviti žična ograja na koleh, ki bi se s kolibo
* Ta navodila izdaje kraljevska banska uprava dravske banovine po nalogu ministrstvu za kmetijstvo
Z due 21, iuUifl im. it, i&.M&Iv,
vred dala prestavljati na nepopačeni del, kadar bi svinje po tednu dni ali več popasle zagrajeni kos pašnika.
Ce ni ne detelje ne mehke trave za pašo, naj se pustijo svinjajn vsaj vrata svinjaka odprta, da morejo po dvorišču ali izpustu na sonce in zrak. To je neobhodno potrebno posebno za mlade prašičke v svinjakih z betoniranimi tlemi, da si morejo že v prvem tednu dobiti v zemlji železa za obvarovanje pred slabokrvnostjo in drugih rudninskih snovi in da se na soncu in zraku obvarujejo kostolomnosti, grintavosti, sajavosti in drisk.
Pri krmljenju se mora z vso pazljivostjo gledati na to, da se ne mečejo ostanki iz korita v svinjak in da se pri vlivanju pomij v korito ne polije prostor pri koritu. Ta prostor mora biti suh in snažen, ker ga imajo svinje za gnezdo, od korita najbolj oddaljeni kot pa za odpadke. Če se t. s ravna tako in se prostor ob koritu ne vzdržuje suh, ponemari svinja ves svinjak in še korito, nima kje spati, je nemirna in se'zato slabše redi.
Krma bodi surova detelja, predvsem deteljica, lucerna, radič, solata, tratica in trava, pozimi pa suha detelja in jariea, zmrvljena ali pa kar cela, gomoljasta krmila pa nasekljana ali zmečkana. Krma za svinje naj bo gosta, nikakor ne tekoča. Pitno vodo je dajati po krmljenju, pred dajanjem pitne vode pa po možnosti ječmena, ovsa, mleka, sirotke, otrobov; slednje pa vedno hkrati z žlico klajnega apna na vsako glavo. Klajnega apna je podajati tudi več, najmanj pa toliko, da ne bodo svinje glodale zidov in grizle lesa, kar delajo zato, ker iščejo apna, ki jim ga manjka v krmi in ga še tistega, kolikor ga dobijo, ne morejo dobro izkoristiti za svojo rast, ker nimajo dovolj sonca in zraka.
Cim mlajša je žival, tem boljša, izdatnejša in na beljakovinah bogatejša bodi krma, ker se kruljavost mladičev ne da nikdar več popraviti in so nepravilno krmljeni mladiči podvrženi raznim boleznim. Mladič se mora naučiti gristi zrnje žit že v mladosti, da se želodec in črevesje navadita dobro prebavljati, presnavljati in izkoriščati krmo. Prav nespametno je gojiti prašičke z vodeno krmo; greh je pa dajati jim samo vodo z ajdovimi plevami, ki so brez krmilne vrednosti.
Peso in pesno perje ter repo in repno perje je poleti in dokler so jesenski dnevi topli, polagati kar sveže z njive, nikakor pa ne sparjenih in ne takšnih, ki so bili kaj časa na toploti od 24 do 100 stopinj.
Če se pa mlada pesa ali pa kaleča pesa in repa kuhata, naj se kotel nekaj ur pred krmljenjem odkrije in večkrat premeša, da strup izpuhti; nato naj se pa primeša za razredčenje strupa polovica drugih snovi kakor plev, korenja, deteljnih in senenih zdrobi, fižolovega stročja itd.
Ce pa svinja takoj po krmljenju z repo ali peso vseeno nenadoma zboli, jo je polivati z mrzlo vodo in ji dajati piti vode, kolikor je popije, ker jo s strupom Vred bruha tako dolgo, da si izpere želodec.
Vedno pa je s peso in repo dajati dovolj klajnega apna, ker jemlje oksalna kislina v teh krmilih krvi apno.
Kuhinjske ostanke je dajati kar moči goste, ne pa vodene. Nikakor pa naj se ne vliva med pomije za svinje voda, s katero je bilo prano sveže ali povojeno ftieso, ker se pri nas največkrat vnašata svinjska kuga in rdečica s pralno vodo svežega svinjskega mesa, povoje-■boga svinjskega mesa in govejega mesa.
Posebno se boj mesa v sili zaklanih živali.
569.
Spremembe in dopolnitve
pravil za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol.t
Na podstavi §§ 45. in 47. zakona o meščanskih šolah in po izkazani potrebi takole
odločam:
Pravila za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol S. n. št. 11.915 z dne 12. aprila 1937.tt se takole spreminjajo in dopolnjujejo:
Za členom 2. se dodaje nov člen 2.a, ki se glasi:
»Začasni strokovni učitelji meščanskih šol (uradniški pripravniki), ki so po dovršenem nižjem tečaju srednje ali meščanske šole s predpisanimi izpiti dovršili srednjo strokovno šolo (trgovinsko akademijo, srednjo tehniško šolo ali srednjo kmetijsko šolo), opravljajo državni strokovni izpit po določbah teh pravil po dveh letih delovanja na meščanski šoli.«
V Členu 26. se dodaje:
»VI. a) knjigovodstvo in trgovsko spisje; trgovsko računstvo, trgovinstvo z narodnim gospodarstvom — vse v obsegu programa za trgovinske akademije;
b) kemija in kemijska tehnologija, mineralogija z geologijo; blagoznanstvo; opisna geometrija — vse v obsegu za srednje tehniške šole;
c) poljedelstvo, kmetijska tehnologija, travnistvo, gozdarstvo; živinoreja, perutninarstvo, ribarstvo, čebelarstvo in svilarstvo; vinogradništvo, sadjarstvo; osnovni nauki o gospodarstvu — vse v obsegu programa za srednje kmetijske šole.«
Te spremembe in dopolnitve pravil za opravljanje strokovnega državnega izpita za učitelje meščanskih šol stopijo takoj v veljavo.
V Beogradu dne 20. oktobra 1939.; IV. št. 16.642.
Minister za prosveto
B.	Maksimovič s. r.
570.
Na podstavi § 49. zakona o obelili predpisujem sporazumno z ministrstvom za gradbe tole
spremembo*
v pravilniku o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov
II.	št. 9532/u z dne 16. marca 1936.
Člen 1.
V drugem odstavku Člena 20. pravilnika o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov,** spremenjenem s spremembo II. št. 8580/u z dne 31. marca 1938.,*** se beseda »treh« nadomešča z besedo: »petih«.
Člen 2.
Ta sprememba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 23. oktobra 1939.; II. št. 42.418.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. oktobra 1939., št 248/LXXXVI/683. tt »Službeni list«	št.	405/60	iz 1.	1937.
* »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije« z dne
3.	novembra 1939., št. 252/LXXXVII/695.
** »Službeni list«	št.	275/41	iz 1.	1936.
•** »Službeni liat«	št	246/40	iz l	1938.
571.
Sprememba
pravilnika o opravljanju izpita za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo.*
Na podstavi t. 1. § 6. v zvezi s t. 4. § 9. zakona o po oblaščenih inženirjih z dne 80. avgusta 1937. in po zaslišanju Zveze inženirskjh zbornic kraljevine Jugoslavije predpisujem tole spremembo pravilnika o opravljanju izpita za pooblaščenega inženirja za tehnično kemijo in za tehnologijo z dne 22. marca 1939.**:
V prvem odstavku člena 33. se za besedami za pregled domače naloge i namesto številke 100 postavlja številka 200.
V Beogradu dno 11. oktobra 1939.; St. 41.207.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
Vozna ugodnost
za obveznike na vajah, kadar ne potujejo službeno.t
Na podstavi § 3. uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji je dopolnil minister za promet z odločbo z dne 27. oktobra 1989., Pov. g. d. št. 1194/39, člen 16. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih št. 142/3(lft takole:
V prvem odstavku se za besedami »vojaki stalnega kadra,« dodaje: »vojaki na vajah, .
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu dne 31. oktobra 193!).; Pov. št. 1191 39.
573.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 159 z dne 17. julija 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. maja 193!). so napredovali v Vil. položajno skupino dosedanji učitelji Vlil. položajne skupine z 2. oziroma 1. periodnim poviškom: Vuk Karolina na ljudski šoli pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Pravnzajs Sonja na ljudski šoli v Laškem; Dolenc Ana na ljudski šoli v Dobu, srez kamniški; Šuštar Marija na ljudski šoli pri Sv. Lovrencu na Dravskem pclju; Slokan Filip na ljudski šoli v Trbovljah; Ljubič Mirko na ljudski šoli v Zagradcu; Kadunc Julijana na ljudski šoli v Begunjah, srez radovljiški; Urbinc Ana na ljudski šoli v Izlakah.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. oktobra 1939., št. 240/LXXXlV/664.
** »Službeni list« št. 256/45 iz 1.1939.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	novembra 1939., št. 252/LXXXVII/702. tt »Službeni list« št. 540/69 iz 1. 1936.
Številka 160 z dne 18. julija 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. maja 1939. so napredovali v V. položajno skupino dosedanji učitelji VI položajne skupine s 3. periodnim poviškom; Fister Julijana na ljudski šoli v Šoštanju; Mi sel j Ema na ljudski šoli v Doljnem Logatcu; Samec Franc na ljudski šoli pri Sv. Marku niže Ptuja; Skrbinšek Ljudmila na ljudski šoli v Framu; Betriani Antonija na ljudski šoli v Teznem pri Mariboru; Merhar Iva na ljudski šoli v Šmarju, srez ljubljanski; Lovše Ivan na ljudski šoli v Mariboru; Zajec Josip na ljudski šoli v Trebnjem; Koželj L u do vik na ljudski šoli v Novem mestu; G e r m e k Antonija na ljudski šoli na Ježici; Knap Anton na ljudski šoli v Kranjski gori; Jeglič Amalija na ljudski šoli v Zasipu, srez radovljiški; Kopriva Avgust na ljudski šoli v Spodnji Polskavi; Zajec Ernestina na ljudski šoli v Trebnjem; Božič Rajko na ljudski šoli v Mengšu; Brezovar Matija na ljudski šoli v St. Rupertu, srez krški; Rupnik Albina na ljudski šoli v Kamniku; Gregorc Dragotin na ljudski šoli v Mokronogu; Benko Vekoslav na ljudski šoli v Laškem; Šot Erna na ljudski šoli v Ljubljani; Korošec Eicon o ra na ljudski šoli v Trbovljah; Zamejic Ema na ljudski šoli v Hrastniku; šprager Ferdinand na ljudski šoli v Beltincih in Pavel Amalija na ljudski šoli v Žižkih, srez lendavski.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. junija 1939. so napredovali v VI. položajno skupino dosedanji učitelji VII. položajne skupine z 2. periodnim poviškom: Predan Frančiška na ljudski šoli v Majšperku; Galop Rudolf na ljudski šoli v Mežici; Vrane E r nest na ljudski šoli v Studencih pri Mariboru; Kovič Ivan na ljudski šoli v Poljčanah; Metlika Anton na ljudski šoli v Slovenski Bistrici; Kovačič Edvard na ljudski šoli pri Sv. Marjeti, srez Maribor-desni breg; Lapajne Ana no ljudski šoli v Kamnici; Gajlhofer Alfonz na ljudski šoli v Cvenu; Grosman Ida na ljudski šoli pri Sv. Juriju, srez ljutomerski; Pore kar Vlado na ljudski šoli v Ljutomeru; Stopar Slavko na ljudski šoli v Ljutomeru; M isie j Josip na ljudski šoli v Kamnici; Rihtar Ivan na ljudski šoli v Štrigovi; Kozar F ra n,c na ljudski Soli v Veržeju; Kristan Jožef na ljudski šoli v Cerknici; Vončina Marija na ljudski šoli v Iga vasi, srez logaški; Knajzel Vida na ljudski šoli v Zagorju; M 1 a k a r J u 1 i j a na ljudski šoli v Trbovljah; Madon D Iga na ljudski šoli v Ilovi gori; P e č n i k Iva n na ljudski šoli v Skomarju; K ra-n j e c E m a na ljudski šoli v Tržišču; Perko Marija na ljudski šoli v Mokronogu; II e r b s t Pavel na ljudski šoli v Cerkljah; Solar Franc na ljudski šoli v Ločah; S e r u č a r Mari j a na ljudski šoli v Slov. Konjicah; U n v e r d o r b e n Josip na ljudski šoli v Rogaški Slatini; Podlogar Rudolf na ljudski šoli v Slov. Konjicah; K r i š e A n t o n na ljudski šoli v Škocjanu, srez ljubljanski; Ravnikar Vinko na ljudski šoli v St. Gotardu, srez kamniški; Toni Justina na ljudski šoli v Homcu; Kancler-Cuček Marija na ljudski šoli v Ljubnem; Pavlin Antonija na ljudski šoli v Črnomlju in Zupan ek Pavla na ljudski šoli v Novi cerkvi.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: .Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 89. kosu X. letnika z dne 8. novembra 19B9.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 92/195—1939.	3271-3-1
Razglas o licitaciji.
I)ne 4. decembra 1939. bo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Ulei-vveisova c. št. 5, 1. pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armatur za II. del I. etape vodovoda za Ribnico. Proračun znaša 461.703-75 dinarjev.
Kavcijo v znesku din 47.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije, najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pomočki so na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 00-—.
Ponudbe se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Z vročitvijo ponudbe je obenem predložili tudi potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje, odobrilo ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti in potrdilo obče upravne oblasti o dovoljenju za izvrševanje obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. novembra 1939.
*
.V. No 275/10.	3189-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradnje carinskega oddelka v (jle-derovcih
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. novembra 1939. ob 11. uri
v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po tar. post. 2G0.a taksn. zakona in napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13 telin. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 495.382-96.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. oktobra 1939.
.V. No 346/199.	3190-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za do-
vršitvena težaška, betonska in zidarska dela ter steklarska dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. novembra 1939. ob 11. uri v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu taks po tarifni postavki 260. a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za dovršitvena težaška, betonska in zidarska dela din 712.210-14,
2. za steklarska dela din 238.271-20.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. oktobra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1300 — 15/38—14.	3276
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je za cenitve, navedene v § 26. uredbe za cenitve nepremičnin od 24. junija 1932. (jSlužbeni liste št. 179/28/1938), ki se bodo vršile v letu 1940,, določilo, da je kapital izirati čisli donos po obrestni meri 4%.
Predscdništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani
dne 3. novembra 1939.
Predsednik:
V z. namestnik podpredsednik:
Dr. Mastnak s. r.
❖
Og 55/39-2.	3262
Amortizacija.
Na prošnjo Kleina Julija, trgovca v Ljubljani, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih, počenši od dneva objave v "Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Celjske posojilnice d. d., v Celin, glaseča se na ime Marija Sere, št. 23.282, s stanjem po din 8425'—.
Okrožno sodišče v Celin. odd. L,
dne 28. oktobra 1939.
Og 44/39—3.	3257
Uvedba amortizacije.
Po prošnji Jakopiča Antona, užitkar-ja na Cvibli št. 2, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 4541 Posojilnice, zadruge z n. j. v Trebnjem, glaseče se na ime Jakopiča Antona s sta. njem dne 19. I. 1939. po din 74.230'—, ki jo je predlagatelj baje izgubil po tret-ji osebi in se njen sedanji eventualni imetnik poziva, da uveljavi v roku 6 mesecev z dnem razglasitve svoje pra* vice, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da je navedena knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V.,
dne 2. novembra 1939.
I 690/39—1.	3250
Oklic.
Požeku Antonu, pos. na Buloraju št. 16, p. Črnomelj, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke Horvata Štefana, pos. v Zapudju št. 8, p. Dragatuš, zoper zavezano stranko Požeka Antona, pos. na Butoraju št. 16, sedaj neznanega bivališča v Kanadi, sklep z dne 28. oktobra 1939., opr. št. I 690/39-1, s katerim se dovoljuje zahtevajoči stranki v izterjavo izvršljive terjatve v znesku 130 kanadskih dolarjev ali 7.020’— din z 8% obrestmi od 1. avgusta 1939. dalje in na din 350‘— odmerjenih pravdnih stroškov ter stroškov izvršilnega predloga I 690/39—1 v znesku 170'50 din, izvršba s prisilno osnovo zastavne pravice, po vknjižbi zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah vi. št. 17 in 73 k. o. Butoraj.
Ker	bivališče zavezane	stranke	ni
znano, se postavlja za skrbnika g. Mišica Janko, višji sodni oficial v Črnomlju, ki	jo bo zastopal na	njeno	nevarnost	in stroške, dokler	se ne oglasi
sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II., dne 28. oktobra 1939.
»jj
I 334/39-9.	3086
Dražbeni oklic.
T)ne	13. decembra	1939.	ob
osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 258 k. o. Veliki Trn.
Cenilna vrednost: din 159.890‘25.
Vrednost priteklin: din 3.740’—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 106.593’50. I
Varščina: din 15.989'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., .dne 11. oktobra 1939.
I 115/89—21.	3182
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin
zemlj.	vi.	označbe nepremičnin	Cenilna	Najmanjši	
knjiga	št.		vrednost:	ponudek:	Varščina:
Zilce	87	Stanovanjska hiša št. 25 din		din	din
		na pare. št. ‘28/4	7.500'—	5.000'—	1 O lO L-
Zilce Zilce	74 99	pare. št. 354 njiva ] pare. št. 355 njiva J	2.803'20	1.868'80	282'32
Kranjče	67	pare. št. 57 njiva	|		
		pare. št. 18/1 travnik	3.076'—	2.050'67	307'60
		pare. št. 58 travnik >			
Jeršiče	44	pare. št. 160 njiva	687'—	458'—	68'70
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 13. oktobra 1939.
*
1 753/39-8.	301G
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1939. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ržiše vi. št. 52.
Cenilna vrednost: din 59.793'—.
Vrednost priteklin: din 450'—.
Najmanjši ponudek: din 39.863'—.
Varščina: din 5.980'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče y Litiji, odd. II,,
dne 10. oktobra 1939.
.Vb I 273/39.	3156
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Trnovsko predmestje vi. št. 2080 (hiša na Opekarski cesti št. 27 z vrtom).
Cenilna vrednost: din 156.674'50.
Najmanjši ponudek: din 78.338'—.
Varščina: din 15.668'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 19. oktobra 1939.
.Vb I 1704/39-6.	3155
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko pred-
mestje vi. št. 1370 (hiša št. 69 v Črni vasi z njivo in travnikom).
Cenilna vrednost: din 27.842'70.
Najmanjši ponudek: din 18.522'—.
Varščina: din 2.784'50 v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 20. oktobra 1939.
&
I 637/39-6.	3255
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Precetinci vi. št. 50 do celote.
Cenilna vrednost: din 33.100'—.
Najmanjši ponudek: din 22.066'66.
Vadij: din 3310'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpožneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 19. oktobra 1939.
IX I 2402/39.	3073
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga L Krčevina polovica vi. št. ‘275 in II. Prerod, sodni okraj Ptuj' polovica vi. št. 99.
Cenilna vrednost: ad I. din 77.522'84, ad II. din 1.231'30.
Najmanjši ponudek: ad I. din 38.762'42, ad II. din 835'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 7. oktobra 1939.
I 592/39-6.	3031
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Nuskova yt vi. št. 3, 97, 260, 354, 355, 356, 387 (hiša, njive, travniki in gozdovi).
Cenilna vrednost: din 50.801'—.
Vrednost priteklin: din 6.550'—.
Najmanjši ponudek: din 33.867'64.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 30. septembra 1939.
I 547/39-9.	3025
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Markovci ’/u vi. št. 163, ih vi. št. 194, >/» vi. Št. 195, >/7 vi. št. 235, Vi vi. št. 265, ‘/7 vi. št. 301, Vi vi. št. 364, Vi VI. št. 432.
Cenilna vrednost: din 4.532'—.
Najmanjši ponudek: din 3.Q2jT62.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 19. avgusta 1939.
I 1239/39—10.	3216
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču dražba ideelne polovice nepremičnin zemljiška knjiga davč. obč. Muretinci vi. štev. 25.
Cenilna vrednost: din 15.442'—.
Vrednost priteklin: din 1.850'—.
Najmanjši ponudek: din 10.235'—.
Varščina: din 1.545'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
^ Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju dne 29. oktobra 1939.
»J*
I 97/39-11.	>	3141
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1939. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Male Braslovče vi. št._‘24. Cenilna vrednost: din 124.44675. Najmanjši ponudek: din 82.230'—. Varščina: din 12.450'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem dne 12. oktobra 1939.
1 403/39-6.	3142
Dražbeni oklic.
Dne 13. decembra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Reka vi. št. 267.
Cenilna vrednost: din 34.149'—. Vrednost priteklin: din 1.362'—. Najmanjši ponudek: din 22.766'—. Varščina: din 3.415"—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem
dne 20. oktobra 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1143.
Sedež: Rovte pri Logatcu.
Dan vpisa: 9. oktobra 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Izbrišeta se člana načelstva Leskovec Jožef in Cigale Anton, vpišeta pa člana načelstva:
Merlak Anton, veleposestnik v Rovtah št. 13,
Kunc Janez, posestnika sin v Rovtah št. 95.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. oktobra 1939.
Zadr. III 64/47.
*
1144.
Sedež: Središče ob Dravi.
Dan vpisa: 21. septembra 1939. Besedilo: Gospodarska zadruga, regi-slrovana zadruga z omejeno zavezo v Središču ob Dravi.
Na skupščini dne 19. februarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo:	Gospodarska zadruga z
omejenim jamstvom v Središču ob Dravi.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
nabavlja gospodarske stroje in strojne naprave ter jih proti odškodnini izposoja svojim članom.
Posreduje pri nabavi vseh gospodarskih potrebščin ter pri prodaji vseh gospodarskih pridelkov, izdelkov in živine za svoje člane.
Poslovni delež znaša din 10— in se vplača takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi z objavami pri farni cerkvi v Središču.
Nasproti sodiščem, ostalim oblastvom in drugim osebam zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Kolarič Anton in Savora Ivan. vpiše se pa novoizvoljeni član upravnega odbora Žnidarič Jakob, posestnik v Središču št. 228.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 21. septembra 1939.
Zadr I 62/39 — Zadr I 93,39
*
1145.
Sedež: Stari trg.
Dan vpisa: 16. septembra 1939.
Besedilo: Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem trgu pri Ložu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Antončič Janez, vpiše pa na novo izvoljeni član načelstva Antončič Jakob, pos. v Podgori št. 26.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 16. septembra 1939.
Zadr I 65/65
H*
1116.
Sedež: Stoperce.
Dan vpisa: 21. septembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Stopercah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 25. junija 1939. je zadruga prilagodila pravila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej:
Hranilnica in posojilnica v Stopercah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 10-— in se vplača ob pristopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu >Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi ena tretjina članov upravnega odbOra.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora. od katerih sme enega nadomeščati en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se dosedanji član upravnega odbora Pihler Alojz, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Močnik Franc, župnik v Stopercah.
Okrožno kot trsr. sodišče v Mariboru, 0(1(1. III., dne 21. septembra 1939.
Zadr II 8/34 — Zadr I 95/34 *
1117.
Sedež: Stražišče pri Kranju.
Dan vpisa: 9. oktobra 1939.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Stražišču pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Ljudska hranilnica in posojilnica v Stražišču, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz šestih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10'— in se mora vplačati ob pristopu.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Vpiše se član upravnega odbora Benedik Evgen, hiš. pos. in tov. del. v Stražišču št. 143.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. oktobra 1939.
Zadr II 62/9
*
1148.
Sedež: Sv. Jurij ob južni železnici.
Dan vpisa:‘3. oktobra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sv. Juriju ob južni železnici, registro-.vana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 6. avgusta 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Hranilnica in posojilnica v Sv. Juriju ob južni železnici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga je osnovana na nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 0-50 in se plača takoj ob pristopu ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 8 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako. da njeno iirmo podpisujeta po dva člana
upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zaradi smrti se izbriše član upravnega odbora Oset Martin.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 3. oktobra 1939.
Zadr V 283/86
❖
1149.
Sedež: Sv. Jurij ob južni železnici.
Dan vpisa: 3. oktobra 1939.
Besedilo: Stavbna zadruga »Sokolski dom« v Št. Juriju ob juž. železnici, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 22. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Stavbna zadruga »Sokolski dom«, zadruga z omejenim jamstvom v Sv. Juriju pri Celju.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je, zgraditi in vzdrževati »Sokolski dom« ter telovadišče v Sv. Juriju pri Celju.
Poslovni delež znaša 100'— din in se plača takoj ob pristopu ali v obrokih v teku enega leta, če to dovoli upravni odbor.
Jamstvo je omejeno ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine pa lahko razglaša tudi v časopisu, ki ■ ga določi upravni odbor.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta no dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbrišejo se izstopivši Člani načelstva Sivka Anton, llanjšek France in Zupanc Joško, vpišeta pa novoizvoljena člana upravnega odbora Bolka Franc, šef železniške stanice v Sv. Juriju pri Celju in Zupanc Jernej, zasebni uradnik v Sv. Rozaliji št. 24.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 3. oktobra 1939.
Zadr V 286/14
*
1150.
Sedež: Sv. Lenart v Slov. gor.
Dan vpisa: 14. septembra 1939.
Besedilo: Glavna hranilnica, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Na skupščini dne 20. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Glavna hranilnica, zadruga z neomejenim jamstvom pri Sv. Lenartu v Slov, gor.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato;
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Poslovni delež znaša din 10'— in se vplača ob pristopu.
Zadruga razglaša svoje priobčitve, sklepe in vabila na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici.
Upravni odbor sestoji iz 3 do 6 zadružnikov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Nasproti sodiščem, ostalim oblastvom in drugim osebam zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbriše se član upravnega odbora Lešnik Jurij.
Tusodni sklep z dne 23. aprila 1939., Zadr I 123/36, se popravi tako, da se naj glasi krstno ime člana načelstva Goloba pravilno Konrad in ne Franc, kakor je bilo v sklepu napačno navedeno.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. septembra 1939.
Zadr I 123/42, — Zadr 1 91/42.
❖
1151.
Sedež: Sv. Mihael poleg Šoštanja
Dan vpisa: 12. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 2. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja, zadruga z neomejenim jamstvom.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 2'50 in se plača takoj ob pristopu.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz osmih zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišeta se člana načelstva Kopitar Anton in Koren Jože, vpišeta pa novoizvoljena člana upravnega odbora Špi-taler Franc, posestnik v Gaberku št. 44 in Zapušek Jernej, posestnik v Loko-vini 33.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 12. avgusta 1930.
Zadr V 226,61
*
1152.
Sedež: Št. lij pri Velenju.
Dan vpisa: 29. avgusta 1939.
Besedilo: Posojilnica v Št. liju pri Velenju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 23. julija 1939. so bita sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Posojilnica v št. liju pri Velenju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 2'50, ki se plača takoj ob pristopu ali v obrokih najkasneje v enem let n.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja svoje sklepe in priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 6 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbrišeta se člana načelstva Jezernik Baltazar in Kos Jože, vpiše pa se novo-
izvoljeni član upravnega odbora Lebič Jurij, župnik v St. liju pri Velenju. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 29. avgusta 1939.
Zadr V 262/52
*
1153.
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 18. septembra 1939.
Besedilo: Kmetska gospodarska registrovana zadruga z omejeno zavezo v Št. Vidu nad Ljubljano.
Na občnem zboru dne 16. julija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Kmetijska gospodarska zadruga z omejenim jamstvom v Št. Vidu nad Ljubljano.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 5-— in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim šestkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi s pismenimi obvestili zadružnikom.
Izbriše se član načelstva Krmelj Anton. Vpiše se član upravnega odbora Arhar Ivan, pos., Trata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1939.
Zadr II 52/38
*
1154.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 16. septembra 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Škofji Loki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Hafner Jože, vpiše pa na novo izvoljeni član načelstva Starman Andrej, pos. na Suhi.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1939.
Zadr II 65/62
*
1155.
Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 18. septembra 1939.
Besedilo: Agrarna zajednica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne 27. avgusta 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Agrarna kreditna zadruga z neomejenim jamstvom v Vel. Kostrevniei pri Litiji.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo dveh let.
Prvo leto izstopita dva člana upravnega odbora, drugo leto pa ostali trije.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
§ 2. Namen zadruge je, da zastopa, ščiti in pospešuje interese članov in dela za njih ekonomski in kulturni napredek.
Z ozirom na to bo zadruga: 1. skrbela za kulturni in ekonomski napredek svojih članov; 2. sprejemala hranilne vloge in odobrovala posojila; 3. prodajala proizvode svoje in svojih zadružnikov v predelanem in nepredelanem stanju, tudi nezadružnikom; 4. nabavljala tudi od nezadružnikov vse predmete, namenjene potrošnji svojih zadružnikov; toda nabavljenih predmetov, razen monopolskih proizvodov, ne more pošiljati nezadružnikom.
Poslovanje zadruge je omejeno samo na njene člane.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša lOO1— din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici in z objavo po krajevno običajnem načinu.
Izbrišeta se člana načelstva Bizjak Franc in Ribič Martin.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1939.
Zadr II 53/13.
*
1156.
Sedež: Šoštanj.
Dan vpisa: 4. julija 1939.
Resedilo: Gospodarska zadruga v Šmihelu pri Šoštanju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 4. junija 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska nabavna in prodajna zadruga v Šoštanju, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine ir obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke in izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena jmtrebne stavbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10— in se plača takoj ali v obrokih najkasneje v enem letu.
Jamstvo je omejeno, ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še s petdesetkralnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 9 zadružnikov.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Za zadrugo se podpisuje tako, da njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih more enega nadomeščati v to upravičeni uslužbenec zadruge.
Iz načelstva sta izstopila Kopitar Anton in Stropnik Ivan, vstopila pa kot člana upravnega odbora Sevčnikar Anton, posestnik v Lokovici št. 11 in Novak Tone ml., posestnika sin v Dražmirju št. 52.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 4. julija 1939.
Zadr III 118/26 in V 214/28.
*
1157.
Sedež: Toplice.
Dan vpisa: 22. septembra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Toplicah, r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Toplice.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Toplicah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskr-tuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovui delež znaša 5'— din in se plača ali takoj ali pa v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa lahko tudi odpove.
Jamstvo je neomejeno; vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 8 zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 22. septembra 1939.
Fi 49/39 — Zadr I 59/34 *
1158.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa:
Besedilo: Zadružna elektrarna v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 22. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Zadružna elektrarna, zadruga z omejenim jamstvom v Trbovljah.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi svojo elektrarno ali od druge elektrarne nabavlja električni tok in ga dobavlja svojim zadružnikom.
Poslovni delež znaša din 50-— ter se plača takoj ob pristopu.
Jamstvo je omejeno, ter jamči vsak zadružnik z vpisanimi deleži in še z njihovim osemkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, vabila na skupščine tudi v kakem periodnem časopisu, ki ga določi upravni odbor.
Zadrugo vodi upravni odbor, ki je sestavljen iz devetih zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega sme nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišeta se člana načelstva Plavšak Robert in Hauck Josip, vpišeta pa novoizvoljena člana upravnega odbora Za-dobovšek Martin, posesjnik, Knezdol-Trbovlje in Sore Leopold, posestnik, Lo-ke-Trbovlje.
Okrožno kot trg. sodišče v Colju, odd. I.,
dne 12. avgusta 1939.
Zadr V 220/54.
*
115«.
Sedež: Trebnje.
Dan vpisa: 7. oktobra 1939.
Besedilo:	Posojilnica	v Trebnjem,
zadr. z n. j.
Izbrisal se je umrli član upravnega odbora Tomič Viljem in vpisal koopti-rani član upravnega odbora Saje Alojzij, posestnik v Žabjeku št. 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 6. oktobra 1939.
Zadr I 6/ 29 *
1160.
Sedež: Trstcnik.
Dan vpisa: 10. oktobra 1939.
Besedilo: Mlekarska nabavna in prodajna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo na Trsteniku.
Na občnem zboru dne 25. septembra
1938.	so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom na Trsteniku.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pOd njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske in gospodinjske potrebščine, zlasti krmila;
4. vnovčuje vse vrste pridelkov in izdelkov svojih članov.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100'— din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. oktobra 1939.
Zadr II 64/6.
*
1161.
Sedež: Unec.
Dan vpisa: 9. oktobra 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Uncu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dno
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica na Uncu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov a tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja druga sledeče posle;
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 25— din in se moraf vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu jNarodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. oktobra 1939.
Zadr II. 61/13.
*
1162.
Sedež: Voglje pri Kranju.
Dan vpisa: 16. oktobra 1939.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga v Vogljah pri Kranju, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se član upravnega odbora Globočnik Vencelj, vpiše pa se član upravnega odbora Zupanc Franc, posestnik v Vogljah št. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. oktobra 1939.
Zadr I 65/5.
*
1163.
Sedež: Zagradec pri Žužemberku.
Dan vpisa: 11. septembra 1939. Besedilo zadruge: Hranilnica in posojilnica v Zagradcu, r. z. z n. z.
Izbrisal se je dosedanji član načelstva Gnidovec Jožef ter vpisal novoizvoljeni član načelstva Grčar Feliks, župnik v Zagradcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 11. septembra 1939.
Zadr I 81/28.
Razglasi raznih uradov in oblastev
3240
Agr. op. Gor. Dole, RU št. 874/36,_____
Agr. op. Dolnje Impolje, RU št. 877/36, Agr. op. Gornje Impolje, RU št. 893/37, Agr. op. Iška vas II, RU št. 818/35.
Razglas
o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi
.skupnega zemljišča, ki je last posestnikov iz
1. Gornjih Dol, Jelendola in Telčic,
2. Dolnjih Impolj,
3. Gornjih Impolj in
4. Iške vasi, Iške, Male vasi in Ustja. Načrt o nadrobni delitvi skupnega
zemljišča, ki je vpisano k 1.	pri	vi.	št.	314	k. o.	Dole,
k 2.	pri	vi.	št.	52	k. o.	Hubajnica,
k 3.	pri	vi.	št.	51	k. o.	Hubajnica,
k 4.	pri	vi.	št.	195	in 1 k. o. Iška vas,
bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz 1888.,
od dne 10. novembra do 23. novembra 193».
k 1. pri občini Škocjan, k 2. in 3. pri občini Studenec pri Sevnici,
k 4. pri občini Ig, razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval: k 1. do 3. dne 10. novembra 1939, k 1. od 7.30 do 8.30 ure v občinskem uradu v Škocjanu, k 2. od 15.30 do 16.30 ure v hiši g. I. Merca v Sevnici, k 3. od 14.30 do 15.30 ure v hiši g. I. Merca v Sevnici in k 4. dne 14. novembra 1939. od 9.30 do 10.30 ure v hiši g. Josipa Štembala v Iški vasi h. št. 102.
To se daje splošno na znanje, s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve, to je od dne 10. novembra do 9. decembra 1939. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana 30. oktobra 1939.
Komisar za agrarne operacije I: Pokorn s. r.
H*
Štev. 27.286/3.	3241
Občinsko lovišče Medvode; oddaja v zakup.
Razglas.
Sresko načelstvo v Ljubljani bo oddalo na javni ustni dražbi v zakup za dobo 12 let občinsko lovišče Medvode v soboto dne 25. novembra 1939. s pričetkom ob 8. uri dopoldne. Dražba bo v sobi št. 9 sreskega načelstva v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11.
Lovišče Medvode meri okoli 4146 ha. Zakupna doba traja 12 let, in sicer od
1.	aprila 1940. do 31. marca 1952. Izklicna cena znaša din 6.700'—. Površina lastnega lovišča dedičev Tehovnika Franca iz Tehovca št. 1 in škofijskega rezervatnega lovišča je že odračunana od površine lovišča upravne občine.
Pred draženjem mora vsak dražitelj dokazati, da je lastnik veljavne lovske karte za tekoče leto in mora položiti v gotovini vadij v višini izklicne cene. Kdor hoče dražiti za drugega, mora vodji dražbe predložiti pravilno pooblastilo, kolkovano po predpisih. Natančnejši pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu v Ljubljani ob običajnih uradnih urah.
Ako bi dražba lovišča z navedeno izklicno ceno ne uspela, se bo vršila dne
4.	decembra 1939. v ponedeljek ob 9. uri dopoldne v istem prostoru ob istih pogojih ponovna javna dražba, pri kateri pa se bodo sprejemale ponudbe tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Ljubljani dne 2. novembra 1939.
Sreski načelnik:
Maršič s. r.
*
Narodna banka 3246 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. oktobra 1939. Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.987,031.674-31 (+	90.562'54)
Devize, ki niso v podlogi 615.974.982-67 (— 14,854.350-04) Kovani denar 361,252.805-75(4- 16,923.765-75) Posojila . . .2.572,527.056-95 (4- 67,462.165-29) Vrednostni
papirji .., 403,963.629-20(— 1,200.000--) Prejšnji predjemi
državi . . .1.629,851.194-31 Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od 24. VIII. in
16. IX. 1939. 605,500.000-— (4- 45,000.000-—) Vrednosti rezerva fonda 240,816.177-31 Vrednosti ostalih fondov ........... 38,578.406'25
Nepremičnine 	 206,101.484-66(4-	198.06053)
Razna	aktiva2.692,812.242-49 14- 58,024.273-07)
11.954.409.653-90
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . , 180,000.000-—
Rezervni
fond	...,	245,037.211-93(4-	211.925-—)
Ostali	fondi	39,391.350-44(4-	23.100-—)
Bankovci v
obtoku . . 9.244,342.300-—(4-234,348.100-—) Obveze na
pokaz . . . 1.546,21G.146-95(— 31,84U38 9G) Obveze z rokom .... 265,000.000-—
Razna pasiva 434.392.644-58C— 31,097-518'90)
11.954.409.653-90 Obtok in obveze . . . .10.790,588.446-95
Skupna podloga- stvarna
vrednost. .. 3.179,250,678*89 Celotno kritje .... 29-46°/»
Kritje v ztatu .... 29'30 °/„
Obrestna mera: po eskomptu	5%
po zastavah: na zlato in varante	.......	5%
na vrednostne	papirje	......	6%
Št. 250/2-2.	3244-3—1
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 84 zimskih plaščev, » dežnih plaščev, 9 malih spletov za stražnike in 1 malega spleta za nadstražnika.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne
5.	decembra 193». ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže uprave policije x Ljubljani.
Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže.
Uprava policije v Ljubljani — polic, straža dne 4. novembra 1939.
Št. 250/3—2.	3243—3—1
Razpis.
Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 77 zimskih zelenih plaščev za policijske stražnike.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne
6.	decembra 1935). ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže uprave policije- v Ljubljani.
Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže.
Uprava policije v Ljubljani — polic, straža dne 4. novembra 1939.
H1
Št. 3193.	3253
Razpis.
Občina Spodnja Polskava, srez Maribor — desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Varščina: din 5000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini v roku enega meseca po objavi tega razpisa, to je do 30. novembra 1939.
Uprava občine Spodnja Polskava dne 3. novembra 1939.
Št. 4323.	3251
Razpis.
Občina Tržič razpisuje pragmatično mesto občinskega služitelja in pogodbeno mesto občinskega nočnega čuvaja.
Prejemki sluge po statutu, prejemki nočnega čuvaja pa po dogovoru.
Svojeročno pisane, pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami v smislu uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti najdalj do 18. novembra 1939.
Uprava občine Tržič dne 2. novembra 1939.
❖
3259
Vabilo na II. redno skupščino Delavske zbornice v Ljubljani,
ki se bo vršila v nedeljo 19. novembra
1939.	ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1. Odobritev zapisnika zadnje skupščine.
2. Poročilo predsednika.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo predsednika finančne kontrole.
5. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1938.
C.	Sklepanje o proračunu za leto 1940.
7. Sklepanje o izrednih kreditih.
8. Službena pragmatika za uslužbence Delavske zbornice.
9. Razno.
Delavska zbornica v Ljubljani dne 4. novembra 1939.
Predsednik:
Viktor Kozamernik s. r.
Tajnik:
Andrej Hafner s. r.
Razne objave
3242—2—1
Poziv upnikom.
»Aulotaxk d. z o. z. v Kočevju se je razdružila in prešla v likvidacijo. Zato poziva event. upnike, da prijavijo do 15. decembra 1939. svoje terjatve podpisanemu likvidatorju, ker bi se poznejše prijave ne mogle več upoštevati.
Loser Rihard s. r., likvidator,
Kočevje 116.
*
3238
Poziv upnikom.
Tvrdka Bantan Josip, družba z o. z. v Brnici, pošta Hrastnik, je prešla v likvidacijo in poziva vse svoje morebitne upnike, da prijavljajo svoje terjatve tvrdki v likvidaciji do 15. februarja
1940.
Likvidatorja: Pisker Vojislav, bančni direktor, Beograd, Jovana Rističa 17 in Neuman Josip, bančni direktor.
Zagreb, Bosanska 36.
*
3273-3-1
Poziv upnikom.
Tvrdka Mariborska kemična tovarna, družba z o. z., Maribor, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki naj javijo svoje zahteve v zakonitem roku pri podpisani firmi.
Mariborska kemična tovarna, družba z o. z. v likvidaciji, Maribor.
*
3237
Poziv upnikom.
Tropska importna družba z o. z. v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo v smislu § 91. zakona o d. z o. z., da prijavijo v teku treh mesecev svoje terjatve na naslov podpisanega likvidatorja.
Zlatko Došck s. r., Zagreb, Draškovičeva 23, likvidator.
•j;
3239-3-1
Poziv upnikom.
Lesna zadruga r. z. z o. z. v Lučah je po sklepu občnega zbora z dne 30. julija 1939. prešla v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorja: Žibovt Jakob s. r., Voler Ivan s. r.
3219-3-1
Poziv upnikom.
Podpisana zadruga se je razdružila in prešla v likvidacijo. Zato pozivlje upnike, da prijavijo svoje morebitne terjatve proti njej likvidatorju Franu Tomažinu v Ljubljani, Livada 21, do 1. januarja 1940.
Perutninarska reg. zadr. v Ljubljani
v likvidaciji.
❖
3275
Objava.
Izgubil sem šoiersko legitimacijo, izdano od uprave policije v Ljubljani na ime: Balantič Jožef iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Balantič Jožef s. r.
*
3272
Objava.
Ukradena mi je s kolesa evidenčna tablica št. 2-150520-22 in jo proglašam za neveljavno.
Frumen Kristina s. r., poljed., Petanjci, srez Murska Sobota.
❖
3261
Objava.
Izgubil sem spričevalo pripravljalnega tečaja drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani iz 1. 1917./18. na ime: Marčan Drago. Proglašam ga za neveljavno.
Marčan Drago s. r.
*
3274
Objava.
Izgubil sem evid tablico št. 42.383 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Mikuž Janez s. r., Podsmreka 30.
❖
3233
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 102.581 za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Pezdir Jožef s. r., Podsmreka 42.
*
3252
Objava.
Izgubila sem evidenčno tablico za kolo št. 177.710, ter jo proglašam za neveljavna.
Stipčič Fanika s. r.,
Sv. Jernej 40 — Zibika.
*
3258
Objava.
Izgubila sem železniško legitimacijo direkcije državnih železnic v Ljubljani št. 11.331 z dne 21. aprila 1937. in jo proglašam za neveljavno.
Tuš-Korošec Marija s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O, Mihalek v Ljubljani.