»' ior#». f'trt'< I* *'totn rhaja in wlj.i » Uari-,,ru kfl p.>iiljanii m ,|nn 7:1 v-.' Irtn Igl, - k. ., pol Ifi.i . . 4 „ - „ 1, MM •••'» ■ " ■■ m |»0 |IOM. ta »«• lrt» 10 |l. - k. .i |>ol kti .'• .. - ., , ,Mr1 l#tl L' ,. II) „ I r^.!ni.-n.. Il »|M »nttttw .,. ni »toliicm lr,u (lK>m-pl»t») kit, št. 11», \r Mariboru O. avgusta L8CJO. r.mjiiiifrt' / . trlT . ! 1 . Iv.Ml -p' rrsto pi»£u)^ ii kr.,f» a,, natlsn« Ikr It J kr. i« 1« tl,]u Ikr.: I kr M «,> t;.ka Jk-e «•••' • pisnItaki pl. »• jej" p> prnjtom. l.i »vik t.sek j* plh ^t. k,.!»\ (ItMtftlj) 10I K.^oplvj M p,, ppUa|«. d.T"i n." M Hnijoti lir • frinkujrjo. Tooaj 1 I V Mariboru 5. avg. v Celji ne vdeležujemo. Razlogi so raz- Slovenci se shoda vidni iz uvodnega članka. Ravnokar se nam telegrafha, da so rodoljubi v lavinski dolini v posebnem oklicu iz Celja nase vde-leževanje .preklicali med narodom. Torej na tabor v Ormuž! — Ker smo imeli list zgotovljen prodno se je celjskega verfaasungs-taga sprememba velela, trebalo je sadržaj zelo predrugaciti in tako sejo izredno „Slov. N." za en dan zakasnil, kar naj C, bralci ne zamerijo. Zmaga brez boja. ..Pojdi v klošter, Ofelija, pojili bti !•• Shakespeare-jtr Hamlet Vsak ima pravico blamirati se. Celjski nemskutarji in njih privrženci dveh dežel se menda s tako mislijo tolažijo. Tirjali so Slovenco na duševni l>0j, vabili BO slovensko ljudstvo v javno areno. Ko pa so videli le od daleč, da se Slovenec bliža, vrgli so puško, ki jim jo je bil „Tagespoštai" članek V roko stisnil, zares v sito , .strah jim jo v vse ude zašel in poskrili ter zaprli se bodo pred slovenskim ljudstvom. 0 Slovencih bodo govorili, p;i se ne upajo s Slovenci in pred Slovenci govoriti in sklepati. To so svetu naznanili V razglasu, ki nam je v roko prišel v poslednjem trenotku, ko jo žo list končan bil. Ta razglas se glasi: „Ustavno društvo v Oelji je za osmi avgust, ]809 javen /.bor prijateljev ustave razpisalo, pri kterem bi se tovarišem (parteigenossen) prilika dala, razpravljati in sklepati o točkah, razglašenih V programu. Dobilo je za to od politične ohlaslnije dovoljenje. Ta zbor bi IjiI imel biti pri ne-lepcm vremenu v glediščnem poslopji, pri lepem vremenu pak v takoimono-vanem hrastovem gozdn pri Celji. Lastnik toga hrastovega gozda je bil v ta, na tanko zaznamovan in samo v tej obliki od politično oblasti dovoljen namen, porabo svojo lnstnije prijazno obljubil, tem rajši , ker mu je bilo znano, da ustavno društvo nikdar ni mislilo ljudske ga shoda napraviti, temuč samo očiten zbor privržencev svojo stranke. Voditelji nasprotne stranke, kterini je tak shod prav zelo na poti Aakor se zdi, so nalašč namen napak umeli, in so politično naivno zapopadli besedo „javno" ter skušali, ta zbor v tabor spremeniti. V zelo razdraž-Ijivem in v sovražnem duhu spisanem oklicu so pozvali tovariše svoje stranke, da bi v ogromnem številu prišli, tam posvetovanja se vdeleževali in namen prijateljev ustave preprečili. Oni so celo s tem oklicem predrznih so poskusiti, da bi vodstvo celega početja (unternchmen) na-se potegnili. Pod temi razmerami in ker se je s temi pogoji položje stvari spre- menilo, prosil je lastnik hrastovega gozda, da hi ga odvezali njegove obljubo ker so je po vsej pravici lml. ,,a no bi , ,■,>„„„. množice pritiskanje njegova zasajenja poškodovalo. Voditoljni odbor je preudat il ta razlog, njegovi prošnji ustregel in sklenil, da bode pri lepem irrememi zbor prijateljev ustave ob določeni up. zjutraj ob 11 v velikem prostornem klolterekem vrta, '•rodi mesta. Točke programa se bodo obdržale. Ob enem pak je o^ajgjriil, da h,, prijateljem ttstaremogoče bre; motenja razprave dovršiti: v prosi ir, ki je zi zbor namenjen, pustiti samo prijatelje ustave, t. j. ljudi svoje stranke, in jim preskrbeti vstopne karte, ktere se bodo precej razdeljevala oziroma m/posiljevale prijateljem ustave in se bodo dobivale tudi na dan zborovanje pri odboru v kazini. V Celji 2. avg. 186!». Odbor celjskega ustavnega dno." Nikoli nismo veliko misli imeli o Btranki, kisi ime „vorl'assungstr i pndevlje. pa prav za prav ,tnia ne ve kaj boče; ki ima čestitljivi imeni napredek in svoboda na svojem prapora Znpisnni, pa vsaj v naših deželah m druzega nego konservatizem tistih principij o narodni omiki, kakor jih je imela dozdaj vsaka nemška vlada v Avstriji. Vendar cel o politično filisterstvo te stranke „prijateljev ustave" se nam je pokazalo še le iz tega razglasa celjskega odbora. Nobena politična .'ranka ni sama sebi še tako po lastnih ustih bila, nobena menda svoje lastne principi jo tako brez sramole na očitno laž stavila . kakor ta med nuni. ki predrzno imenovati ljudsku stranka (volkspartei), ki si predrzne jemati ime demokratične stranke V svojem organu „Tagespost." so pred nekoliko dnevi bombastično razglašali, da je slovenski narod, slo vensko ljudstvo na njih strani; da slovensko ljudstvo tako misli kakor oni, da je njim lebko s tem ljudstvom govoriti. Zdaj naenkrat pa reko, da niso hoteli in nočejo z narodom posvetovati so, da nočejo nobene „VOlklversainlung-p," temuč samo sklepaujo med prijatelji in tovariši, med ..parteigenossen." Ali ne bijejo sami sebi po zobih ? Ali ne izreke- s tem avtokratizem najbolj grobe sorte V S tem svojim korakom, s tem svojim umikanjem in zapiranjem se, so nemskutarji pokazali in izrekli, da si ni ne upajo s Slovenci narodnjaki z oči v oči v resen govor, v resen duševen boj stopiti. S tem so sami izrekli, kar smo jim mi dokazati hoteli, da med slovenskim narodom nimajo nobenih tal za svoje prave, gerniauizatoine nameno. S tem smo zadovoljni, s tom je naša bitva dobljena. Sovražnik pak, ki že prej bojišče po pusti in boži. predno je nasprotnika na njem našel, med možmi spoštovanja ne zasluži. Odbor celjskih nemškutarjev v svojem jako originalnem huinorji pravi, da smo mi besedo javno (oftentlich) politično „naivno" razumeli. Zolo bi radi videli, da bi nam ti odborniki razložili, kako oni to besedo umejo. Mi Listek. Pčtuškova ljubezen (Ruski spisul Ivan Sergejević Turgcnev, poslovenil Podgorifltn.) I. 182.. leta jo v mestici O — živel cestnik: Ivan Afanasić Petuškov po imenu, revnega rodu sin. Pet let star je bil osirotel, torej jo dobil varuha. Po varnboveni razodetji deilšine ui dobil nikakove. Postave je bil srednjo, nekoliko tršato ; obraz je imel strhol, pegast sicer pa je bil še precej prijetnega lica; lasje so mu bili temno-žolti. oči je imel neprijazne in plašen pogled, Nizko čelo je bilo gosto nabrano. — Vso Petuškovo življenjejb bilo zelo enolično: v štiridesetem leti svojo starosti je l»il šo tistega leta zajec, neizkušen tako kakor so otroci no/vodeni. Znamenitih ljudi se je Ogibal, tovarišil so je prav vljudno in najraji le s takimi, na kterih osodo je lohko imel upljiv. A ljudje — obsojeni vsakdanjemu, mrtvemu životu, takovi ljudje so često sužnji čudovitim navadam in potrebam. Petuškov jo zjutraj, ko je pil čaj. rad pojedel vsak pot bel, mehek rogljiček. Brez takovega rogljička ne bi l)il mogel prebiti. Nekega jutra mu strežaj Onizim na okrožnlku modro zvezdatem namesti belega rožička prinese tri suharčke. Petuškov slugo prooej nevoljen povpraša, kaj to znamenuje. „Rogljičkov ni več," — odgovori Onizim, rojen Petrogradeo, kterega ip uekova čudna osoda bila prignala leseni, doli v južno Rusijo. „čudno to !•' — zavzemo se Afanasić, HNi jili več, pa je," — še enkrat pove Onizim, „mestna gosposka se denes gosti, pa so jih ra/vzeli vse." Po teb besedah po zraku kolebne loko in i desno nogo stopi naspred. Ivan Afanasić premeri sobo, potlej pa se obleče in sam odide peku. v 0— je bila samo ona pečnioa: prod sto leti si jo jo bil postavil nek Nemec, pozneje pa jo vzovela pod poroti nove lastnico — njegove udove soproge. P&tuškov potrka na okno. udova debela ženska, pa zaspana skozenj pokaže svoj bledo-eabuhli obraz. „Rogljiček mi dajte," — ogovori jo Petuškov prijazno. „Rogljičkov ni več," -- zahr.šči napilinena baba. rAli jih pošteno res nimati več?" ,, I, nimam ne." „(.'udo, saj ga vendar kupim sleherni dan. in tudi verno plačujem.11 — Starka molče vpre oko va-nj, „Kupilo pa prost ion," -• zapiščo in zeva. „ali pa bulko," — hropne zopet. „Tega pa nečem," odvrne Pčtuško; nekoliko se mu žo kadi. „No. pa ne," odreže se stara in zapre okno. Ivan Afanasić se zobi razĆmeri : nevoljen odide oez ulico iu prav po otroški navadi — vdade se do cola čuternosti. „Gospod!" — začuje prijazen ženski glas, „gospodi Ivan Afanasić se ozre - skozi okno pečniške prodalnico jjloda dekle — blozn sedemnajstletna iu rogljiček drži v roki. Obličje ima krasno-polno, lice rudečo. oko črno, nos nekoliko naiven, lase žolte, nedrije lepo napoto. „Nato rogliček, gospod!'1 —■ ponudi in nasmehne so, „vzela som ga sama za se, ali prosim, nato ga vi." ,.1'resrčna hvala vam. Ne zamerit" ..." — Petuškov jamo stikali po žepih. „Ni treba ne. saj ni treba,'' -- dekle zapre okno. Petuškov pride domu ves vesel. „Le pogledi, ti pa nisi bil dobil rogljička," — oponeso Onizimu, „jaz pasem ga, ali ga vidiš?" Onizim se trpko nasmehne. Precej ta dan zvečer Ivan Afanasić, ko se je slačil, povpraša Oni-zima: „Povedi mi, prosim, kdo je to dekle v pećnici, ali znaš'.-'1 Onizim mračno pogleda po strani in povpraša: „Zakaj bi radi izvedeli to?" „1, zato !" — odgovori Petuškov, ki so sam izzuva. „Lepa jo," — pohvali jo Onizim. „Hes —■ saj bi bila —" potrdi lvnn Afanasić in tudi na stran obrne so. „Kako pa je ime jej. ali znaš • „Vasilisa je." „Saj ti jo poznaš, kaj no V 63 smo jo tako, kakor jo ves svet. Razen nas bi gotovo vsak misleč človek rad vedel, kakšen je Javen shod, v kteri le nekteri smejo, le tisti, ki imajo posebno milost odbora, le prijatelji. Povsod so ti ljudje prej razglašali, da je v Celji slove n sko-nemški shod, da se bode tu pripravljala in narejala sprava (versbhnung) med Nemci in Slovenci. V „Tagespošto" so pisali, da se vesele, ka pridejo tudi takoj povedal! Jaz bodem samo po nemški pisal; v Slovenski Bistrici smo vse slovenske vloge po nemški reševali, in dobro je bilo!" Tacib Župančičev je tudi sicer po Kranjskem dovolj med uradniki. Iz pisalnice ljubljanskega biložnika, g. dr. Županca, pri kterem se pošteno slovenski uraduje, šlo je 11 po slovenski pisanih kupnih pogodeb k deželnemu sodišču, ktero jih je odstopilo mestnemu delegiranemu sodišču, kjer so Slovenci v ogromnem številu. Z občudovanja vredno logiko pa zdaj nasprot- s0 res po slovenski potrdile ter šle k davkarstvu, da se naznanijo v preste niku, s kterim so se hotoli na podlagi prepričalne besedo spraviti, kteri je mislil tudi k njim priti samo z orožjem prepričalne besede , vrata znpro iu s kompanijami vojakov zabarikadirajo, pa bodo spravo obhajali samo s prijatelji — parteigenossen. Humbug je vaš demokratizem! „Sio baben sogar den versucb gewagt, die leitung des ganzen un-ternehmens (!) an sih zu reissen." V tem stavku se izgovori cela mizerija parlamentarnih pojmov nemškutarske stranko. Oni menda ne vedo, da je celo naravno , da večina zbranega parlamentarnega shoda voli prvosednika po vseh pravicah in po nobeni ^predrznosti." A ti ljudje so taki, da liberalizem, parlamentarnost, svobodo, demokratizem le tačas po ustih nosijo, kader gospodujejo. Čez vse smešno pak je, kako z ubogim nedolžnim lastnikom hrastovega gozda (kjer še trava rada no raste, nikar že govoriti o nasadbah) pokrivajo svoj sramoten beg. „Politično naivni* nasprotniki nemškutarskega napuha v Celji, bi bili gotovo razlog našli, ki bi ne bil nosil na čelu pečat tako „sanctao siraplicitatis", ako bi jih bila kedaj enaka sramota zadela, da bi bili morali tako podplate kazati, kot zdaj celjski odbor, čestitelj in ud slavnega nemškega naroda. Pustimo jih. Oni si no upajo začeti z nami na naši slovenski zemlji poštenega parlamentarnega boja. S tem se obsojajo sami. Če jih veseli med štirimi stenami ropotati in demonstrovati zoper slovenski narod, pustimo jim veselje. Mi nismo hoteli demonstracij delati, in nočemo nikogar v privatnem posvetu motiti. Kakor se jo zdaj stvar preobrnila, je vse to privatno veselje eno stranke. Ker so se torej nemskutarji odtegnili, ker so iz rekli, da bodo samo med seboj ukrepali in ne s s 1 o-vouskimljdstvom, ker so boječi se nas preklicalijavni zbor, se Slovenci ne moremo in nočemo vdeležiti. Naš prihod v množnem številu v Celje bi bil, kakor so reči zdaj, sama demonstracija. Da to ne storimo, pokažemo, da hodimo postavno pot Možem pa, ki bodo v Celji v klošterskem vrtu javno zaprti fraze mlatili in prazno slamo, kličemo s Hamletom besede, ki njih najdejo na čelu sestavka: Oeh' ius Kloster, Oplielia, geh' schleunig! Dopisi. Iz Ljubljane, 8. avgusta. |Izv. dop.| Da je vsa naša uradna ravnopravnost samo na papirji, to jo znano vsemu slovenskemu narodu, kteri vedno kruha prosi a ga neprestano ne dobiva, znano njegovi ekscelenciji pra-vosodnjemu ministru dr. Herbstu, znano uradnikom. — Na mesto g. pristava pl. Gariboldija, spoštovanega, slovenščini pravičnega uradnika, prišel je v Ljubljano k delegiranemu sodišču nekak Župančič, poslednjič bivši v Slovenski Bistrici. Tudi on je v roke dobil zemeljno knjige, pri kterib je pl. Oa-riboldi malo no vse po slovenski uradoval, a Zupančič je službo nastopeljši tev odstotnine. Uradnik dr. Zupanca, g. Oblak, prosil je, da bi se tudi tukaj slovenski oznanile, a davčni uradnik g. Marchetti je vendar vso stvar po nemški rešil, rekoč: „ako vam ni tako po godi, pritožite se!" Ta c. kr. uradnik, kteri je za ljudsko novce v službi zaradi ljudstva, a ne ljudstvo na svetu zaradi njega, ob enacib prilikah vselej tako odgovarja. Kakšno predrzno c. kr. zasmehovanje §. 19. osnovnih zakonov! Kader Marchetti prešteva odstotni davek, nikdar stranko ne povpraša, česar bi trebalo za podlogo tega dela; čo se temu kdo predrzne ustavljati, zopet odgovarja: „pri-tožite se; ako vam je po volji, vam jaz naredim sam pritožbo." — Ljubljanskega deželnega sodišča svetnik, g. Heinricher, kteri je poprej imenovanih 11 kupnih pogodeb tudi v roko dobil, rekel je gosp. dr. Župaucu : „ torej tudi vi ste začeli te slovenske neumnosti! Vrlo lepo, nego mi ne umejerao!'' Čuti je, da so o tacih prilikah naši nekteri gospodje s tem oprav-davajo, da tega ne delajo sami, nego njih pisarji. To je krasno! Res li po taccm bojazljivem poti kdaj prilezemo do pravic, za ktere se nam je tako trdo bojevati ? Možje slovenski! ne bodito zajci, kader gre za najsvetejše narodno blago! Uradniki so po našem mestu že 2. dan t. m. nosili glas, da vlada misli prepovedati ves celjski shod, ker se morebiti boji sramote nemškutar-jem, kteri bi v ogromnem številu Slovencev malo ne izginili v Celji. Štajerci gotovo bolje veste, nego mi, koliko jo v tem resnice. Ljubljanski nemskutarji so začeli z ušesi striči, ko so v „Novicah" čitali, da misli kranjski deželni zbor službe v naši bolnici deti v drugačen red, nego so zdaj, kajti dr. Keesbacher, dr. Stockl in drugi se boje , da se jim ne bi tako zgodilo, kakor g. Sveten v mestnem odboru. Nadejemo se, da naš deželni zbor brezozirno nemškutarjem povrne s tako mero, s ka-koršno oni Slovencem merijo; drugače delati bi gotovo bila politična bo-jazi ji vost. Volitve trgovinsko zbornice se pregledujejo žo včeraj in denes, da torej števila glasov zdaj še ne moremo na tanko povedati, a toliko smo za trdno čuli, da je Slovenec po vseh treh volitvenih razdelkih zmogel z velikansko večino. O tej stvari bodemo torej prihodnjič obširneje pisali; zdaj omenjamo samo to, da bi nemskutarji gosp. dr. Poklukarja radi vrgli v sodnjo preiskavanje, ker se je baje Slovencem v korist na Dobravi blizu Ljubljane ost:o po zakonu trudil za glasove. Pripoveduje so namreč, da je za njim v ta kraj prišel Pajkov birič (zopet birič!!) pobirat listo, in slišal, da so žo vsi oddani. Čujemo, da so jo potom naredil nekak vporen list (protest) zoper delo dr. Poklukarja, in da ga je nekoliko mohkonožnih Do-bravcev res podpisalo, ter da se je našlo pri dobravskem županu tudi dr. Poklukarja neko pismo, za ktero no vemo, o čem govori. Dalje se pripoveduje, da ima dobravski vpor žc v roki deželno sodišče, kteremu volitvena komisija, po večini izbrana izmed Slovencev, izročila jo potlej tudi vse vpore zoper nemškutarsko iu uradno početje pred temi volitvami. Torej se menda pod klop vrže vso to preiskavanje, kajti svojih ljubljenih otročičov, nemšku-tarjev, sodimo da so nihče ne bo dotaknil. Onizim malo pomolči, naposled pak odgovori: „Poznam." Petuškov zine, da bi izpregovoril, ali obrne se, ležo in zaspi. Drugega dne zgodaj zjutraj so Petuškov dado obleči. Onizim mu prinese navadno, temno zeleno suknjo z velikimi, oguljenimi gumbi, a Petuškov dolgo časa molče gleda Onizima, naposled pak mu veli, naj prinese novo suknjo. Onizim sluša, ali čudi se. Ivan Afanasić se obleče in lepo orokoviči. „Brate, denes ne idi po rogljiček, pojdem sam po-nj spotoma." „Že prav," — Onizim potrdi zajedavo tako, kakor bi ga bil kdo v hrbet buhnil. Ivan Afanasić odido. Ko pride pred pećnico, poškreblja po oknu, in tista debela babura ga odpre. „Rožiček," — Ivan Afanasić mirno opomni. Baba stegne do ramo golo roko — podobno bolj nogi, nego roki, in podtekne mu rogljiček skoro pod nos. Ivan Afanasić malo postoji pod oknom, potlej dvakrat - - trikrat premori ulico, še enkrat ozre se v pečnico in vrne domu z rožičkom v roki. Ali ves božji dan je čmeren; celo zvečer; česar ni vajen, ne zmeni se zOnizimom. Drugega dne je zopet Onizim šel po rogljiček. II. Minolo je nekoliko nedelj. Ivan Afanasić je do cela zabil Vasilise in razgovarja se zopet z Onizimom po svoji navadi. Nekega lepega jutra pride k njemu gospod Bublicin — zgovoren in jako prijazen človek, le to, da često sam ni znal, kaj govori, in nekoliko plah je bil, sicer pak jako prijeten tovariš. Bublicin s pridom kadi, prav strastno, kadi skrbnega obraza; večkrat dvigne, stresno roko in hitro puha tako, kakor bi se bil nenadoma spomnil kake nadnavadne važnosti, odpira usta, izpušča dim, da se ga celi oblaki vale okrog in govori prav o navadnostih, časi pa celo molči. Bublicin se z Afauasićem nekoliko pogovori o sosedih, konjih, o bla-gostnib hčerih in drugačih modrejših predmetih, nenadno puk mežkne z očmi, potegne z roko po laseh, tihotapo nasmehne se in stopi pred nadnavadno medlo zrkalo — edino krasoto v sobi Ivana Afanića. „Moram ziniti resnico," — omeni in pogladi se po sivi glavi „naše meščanke so nektere pravo medicejske Venere, n. pr.i ali ste žc videli v pečnici Vasiliso ?" Petuškov se stresne. „A pa kaj," — dalje govori Bublicin in skrije se v tobakove oblake, „čemu hi neki vas povpraševal! Vi sto res čudovit človek, Ivan Afanasić! Vedi ga bog, kaj počenjate, Ivan Afanasić!" „To, kar vi, počenjam," — odgovori Petuškov zamerljiv. „0 nikakor ne. Ivun Afanasić - ne —, Ali menite —14 „1 nu?" „No, kaj menite?" „1 nu, i nu." Bublicin lulo postavi v kot in jame ogledavati sveje ne prav čisto obutalo. Petuškov je v zadregi. „Tako, tako, Ivan Afanasić," - govori zopet dalje Bublicin, kakor bi prizanašal Afanasiću. „Kar zadevlje Vasiliso, moram reči, da je prav lepa, jako —" razpre nosnici in v žep vtekne roki. Čudno! Ivana Afauasića prešine nekova žarljivost. Začno so gugati na stolu in meni nič, tebi nič smijati, a na enkrat zarudi in zazova, da W mu nekoliko skrivinči spodnja čeljust. Bublicin izkadi še tri lule tobaka, potlej pa odide. Ivan Afanasić sto d k oknu, povzdihne in ukaže Onizimu, naj m" prinese pijače. Onizim steklenico postavi na mizo, mračno pogleda svojega gospoda stopi k durim in poobesi glavo. „Zakaj si se tako zamislil?" — povpraša ga Petuškov vljudno. „Zakaj sera so tako zamislil," — povzeme Onizim, rzakaj zamislil' Prav po pravici: le zaradi vas." „Zakaj zbog mene?" „To se umejo, da zaradi vas." „Kaj meniš ?" „Lc to menim (Onizim ponoslja), da je to sramota, milostivi gospod, sramota je." I, Kaj?" - Ižanska dogodba še zdaj ni v kraji; govori se, da je zaradi nje že nekoliko zaprtih. Te dni je bil tudi na Ig po zastavo poslal necega Urica (torej tudi tukaj biriča!!) deželnega sodišča svetnik, g. Heinricber, ki ima to preiskavanje v rokah. Birič je zastavo res srečno dobil ter nesel po vasi proti Ljubljani. To zapazijo mladeniči, naglo priteko in zopet zastavo otmo. Zdaj po Ljubljani ide glas. da je zaradi te novo dogodbe c. kr. namestnik Komad pl. F!ybesfeld bil k sebi poklical g. dr. Blehveisu. ktereniu je naročil, naj Ižancem kako dopove, da jo deželnemu sodišču v preiskavami vsc-kako treba zastave, ktera so Ižancem pozneje zopet povrne, ter da torej te dni ponjo pride, ne birič, nego zdaj vendar vsaj sodnja komisija. Gosp. dr. Bleivveis jo baje o tem pisal Ižancem. Baš na konei tega dopisa slišimo, da ie neki kmet sam t Iga zastavo prinesel v Ljubljano. Sicer se je vsa ta stvar godil., nekam tako na tihem, da nismo o njej do denes besedice čitali niti v poluradnem „Tag-blattu" niti v uradnem listu „Laib. Ztg.". da torej nikakor še ne moremo vedeti, ali se je res vršilo vse, kakor tukaj poročamo. Za trdno smo slišali, da jo vojaško preiskavanje velške dogodbe bri-gadnemu avditorju g. Tieftrunku zopet vzeto, in da bode celo za kazen prestavljen v Gradec. Is LJubljane 4. avgusta. [Izv. dop.] Nemskutarji so so mnogo trudili, da bi zmogli pri volitvah v trgovinsko zbornico. Pomagali so jim uradovi ter nektori župani, kolikor so utrpeli. Pošiljali so svoje ljubeznjive biričke in dacarčke od vasi do vasi, nemškutnrjem glasov lovit. Po nekterih krajih, koder so prehiteli Slovence, ki tudi niso križem rok držali, posrećilo se jim je res, da so ljudi premotili z nemškutarskimi kandidati, posebno v kranjskem koteru, kjer je g. Drbič, v litijskem , kjer so plemeniti grof g. Turjaški, znani od janjške dogodbe, za kotarskega glavarja, ter p.> lipavski dolini. Kakor so voliici zvedeli, kaj se jo zgodilo, poslali so proti temu početju poštenih nemškutarjev, ktere imenujejo brez okoliša „svojbino" itd., v Ljubljano krepko vpore, brez ktorih bi se bilo vendar tudi izdelalo, kajti največ so ti volilni listi prišlij._ kakor po božjej kazni, nezapetačeni; sam g. Drbič je poslal do 240 nezapečatenih nemškutarskih listov. Mnogim volil-rom "0 hiriči listo prinesli še le dan pred volitvijo, koder so namreč vedeli, da nemškutarjem ne klije nič upanja ; družim tacim so jih pustili po več ur daleč v tujem kraji, na pr. Šorčanom v Tacnu; nekterim jih celo niso dali nič. Tudi se jo zgodilo, da je namestu kacega volilca prebrisan nem-škutar v list postavil nemškutarska imena, ter potem sam ob sebi podpisal volilčevo ime, ter list odposlal, — vse brez njegovega znanja. Nemškutarski prodalničarji so po Ljubljani volilcem obetali in pretili; a vse to ni pomoglo nič. Padli so, da kakor kaže, ne vstanojo nikoli več. Slovenci smo dolžni svojim volilcem izreči čast in hvaležnost. Po tacem živem gibanji se ni čuditi, da se je volitve udeležilo 5014, torej nad polovica volilcev kterili jo vsob 11 — 12 tisoč. Med temi je bilo v obrtnem oddelku oddanih 4911, a v trgovskem 236 veljavnih glasov. V obrtnem razdelku so dobili narodnjaki: Toenies 3140, Sventner 3138, Skale, Šrajnar in Vrbovec po 3136, Čepon 313G, Prme 3133, Ničman 3131 g nemskutarji: Kom in Peter Toman (kamenosek) po 765, Debelec (klobučar) 764, Doberlet in Samasa po 763, Legat, Iiiester in \Vernig po 761 glasov. V trgovskem razdelku narodnjaki imajo: Ilartman 22(1, Debelec Jožef, Fabijan, Fortuna in Jamšek po 108, Petričič 167 glasov; — nemskutarji Baumgarten 87, Dreo 85, Štedri 64, Treven 63, Plaveč 62 glasov. Budninski oddelek je sploh volil barona Mihaela Cojza, ker so ga oboji priporočali. Torej se nikakor ni čuditi, ka so denašnje uradno novine „Laib. Ztg." tako ponižne, da o teh volitvah niso besedice zinile. i i«m imimmi ii ii......in mm..... mt\\ i m 11 — i ,i i n 111 m\'l\\\ mggggm —« BWPPP „Kaj je sramota —. Le pogledite, Ivan Afanasić, Bublicin — to jo človek!" „Sluga jaz te ne umejem." „Ne umejete —. Ne, ne, no umejeto me." Onizim so zamolči. — „Gospod Bublicin," — spregovori čez nekoliko časa, „ta je gospod tak, da jo prav ; ali vi, Ivan Afanasić, vi, prosim vas!" „1, saj jaz sem tudi gospod." „Gospod — gospod," — oponese Onizim in jame se hudobiti. „Kakov gospod I Vi ste prav tak , kakoršna je mokra kokoš, Ivan Afanasić, - osvobodite; ves božji dnu sedite ... in presedite; ne kartate, no tovari-šujete s ži nstvom, s kratka: nič, a kar se tiče tega-le —" Onizim kolebne z roko. „Slutim, da si preveč —,u — oponese mu Ivan Afanasić v zadregi in vzeme v roko lulo. „Kaj preveč, fvan Afanasić, no, kaj? Lo pomislite sami, n. pr.: kar se tiče Vasilise —. Zakaj bi neki torej vi —." „Kaj meniš. Onizim?" — prestriže mu Petuškov besedo. „Jaz poznam svojo glavo. Nu, kaj, ah je to kaj tacega! Kaj pa 'i? Prosim vas, Ivan Afanasić, presodite sami —. Saj vi —." Petuškov vstane. „Nu nu, prosim te, molči vendar," - brž opomni ga in vede se tako, kakor bi z očmi iskal Onizima. „Saj tudi jaz, znaš — jaz in kaj še? R»ji me obleci." Onizim miren z Ivana Afanasića zleče žametov tatarski župan, očinski skrbno pogleda svojega gospoda, natekne na-nj suknjo in potlej ga pokrtači. Petuškov odide z doma: po kratki hodi po krivih ulicah po mesti Pride pred pećnico. Čudovit smeh mu igra po ustnih. Petuškov se še posebno ni ozrl v hišo. že se mu odpro vrata m Prikaže Vasilisa z rumeno ruto na glavi in po ruski noši v gorkoči. Ivan Afanasić se jej takoj pridruži. „Karao račite iti. srce ?" povpraša. 1 (Dalje prih.) I« Dunaja 3. avg. [Izv. dop.] Časopis „Morgonpost", ki ne ve prav komu bi ustregel, ali nezadovoljnim delavcem, kteri so s podloge svojega socialističnega programa prav slabi prijateljiGiskra-Herbstoveniu ministeritvu, ali pa temu poslednjemu. — ta časopis je našel, da je gibanje narodnostnih načel in tirjatev, ki od tod izvirajo, sicer opravičeno in naraTsko, da pa je že čas minil za to. Naravsko je bil,., da je moči narodnostne ideje nasproti Avstnia izgubi!« dve veliki vojsk). Italiji in Nemški nasproti. A zdaj potre buje m. ...t mir.'., tedai so Slovanjfl v Avstriji nespametni, da se v tako neugodnem času vpirajo. - To so pač žo /mešani sklepi plačanih slug, ki prerokujejo, da bodo in mora biti po naturnih zakonih tako. kakor jo koristno njih gospodom. Narodnosti!. ideja še le prav raste, kar jo raztrgano pa eno, skupaj tišči povsod - od mrzlo Skandinavije, do raorejskega poluotoka, od jadranskih obal do Horoanije poleg .M ngjari je. Začetek veheih prenu-redeb po Evropi je Še le pokazal se, a Dunajčanje bi radi konec in verjemo, da je konec. Ubogi Čehi, ubogi Poljaki, ubogi mi Slovenci, da smo tako slepi, da si ne damo dopovedati. — Da je minister Giskra zbrane nemške žurnaliste, to se ve da med temi ravnopravno tudi vtilicoga novinarja g. Otmarja Bamberga od Tagblatta tako slovesno počastil, o tem se različno sodi. .Judovski tukajšnji žurnalisti so ponosni, češ, glejte kako visoke prijatelje in čestilco imamo. Nekteri drugi pa govore drugače: „Osten" jo izgovoril mnenje teb rekši : „Že zapisnik imen je podučljiv dovolj. Bdečica in srd mora človeka obliti če bero nektera imena osob, si so se udeleževale." Zopet drugim, in to so tisti, ki zarad nekterih izvržencev ves stan časnikarstva ne obrajtajo, no zdi se za ministra pristojno, da zahaja med žurnaliste politiko delal. Ti so torej čudijo. Vendar bi so čuditi ne imeli, ker javna skrivnostjo, da ministra Giskra in Herbst sama včasi uvodno članke za „Nf. fr. Pr.u pišeta. Zlasti članki zoper Čeho izvirajo iz peres ali navdihanj ministerskih glav. Kakor ta dva v „N. fr. Pr," tako nosi Berger svojo modrost v „Augsb. Allgomoine1-in v „Neues Fremdenhlatt." Torej so tu trije delavni časnikarji v eksce-lencijah. Kar so torej žo temu ministerstvu očita, gibčnost peresna in jezična .se mu mora priznati. Hnako gibčnosti, se mi zdi bi bilo živo potreba slovenskim voditeljem, ki niso ministri iu ne bodo, Stiidcntovski v Beču in Gradcu učeči se študentje viših Ljubljani, v kterem so bomo pogovarjali, važnih, milemu slovenskemu narodu ko- zberemo se ob 9, zjutraj v čitalnični Kakor lani smo tudi letos šol sklenili, da se napravi shod v oziroma resolucije stavili o nam v ristuih stvareh. Dan shoda je 4. soptembra ; dvorani. Na dnevni rod smo postavili sledečo točke: 1. razgovor o slovenskem vseučilišči v Ljubljani; 2. razgovor o vprašanji, ktero slovansko naročje unj prevzamejo Slovenci za višo slovesnost; 3. tirja so stolica za slovansko jezike na graškom vsoučilišči; I. razgovor ob osnovi in programu slovensko omladine. Govoriti in glasovati v tem zboru imajo pravico vsi Slovenci , ki so dokončali srednjo šole in imajo še opraviti na viših šolah. Dragi rojaci in ljubljeni bratje ! Kakor smo uverjeni Vaše ljubezni do razkosanega in tlačenega nam naroda, tako gotovo so nadejamo, da se udeležite tega shoda vsi, to tem bolj. ker vemo, da omikani možje ne opuste nikoli priložnosti spoznavati, kar jim je dobro, tirjati kar jim gre. Bodi naš shod v Ljubljani znamenje, da si želimo roko podati, naj smo že rojeni v tej ali oni slovenski deželi, porok , da zedinjena Slovenija živi že v srcih svojih sinov. V Ljubljani 1. avgusta 186!). Ferdinand U 11 r i oh, doktorand; Franjo L o v e c, stud. bist.; Uadivoj Z a-p 1 o t n i k , stud. phil.; Franjo S U k l j c, stud. phil. j Franjo Š k a b e r n e, cand. prof; Maks Samec, stud. med.; Franjo Poznik, stud. techn.; Voj-teh M a jtinger, stud. med.; Julijan Klein m ay r, cand. prof. Politični razgled. V delegaciji čislaj lanski jo nadaljevalo se posvetovanje o pro-minister8tva za vojsko. Največ se jo tako potrdilo kakor je bilo ljubo. Kardinal Bavšer je obširno pismo pisal ministru Taafeju . v kte-i razklada svoje cerkvono-politično mnenje glede obsodbe linškega škofa. Ministersko svotovnlstvo na to pismo ne bode nič odgovorilo, ker je stvar že pred sodnijo končala se. Pri Zadru v Dalmaciji je prišlo do hudega boja med slovan-kitni kmeti in med matrozi neke italijanske ladije, ki je bila k suhomu priplula in svoje mornarje na doželo izpustila. Banjenih je 17 mornarjev, kmetov pa še več. Poljska poslanca Goluhovski in Duhs sta se svojemu poslanstvu odpovedala. Če so ta telegram potrdi, je to jako važno znamenje, kajti ta dva sta bila med glavnimi stebri jalove dozdanje poljske politike. Pruski vladni listi zopet ostreje nego kedaj pišejo proti Avstriji, posebno proti Beustu. Vsak lehko vidi, da je Prusom samo do tega Nemčijo zediniti in prej Avstrijo razbiti. Avstrijski državniki jim pa pomagajo s tem, da germanizirajo in da nezadovoljnost med avstrijskimi narodi s svojo politiko množe. Francoski senat je imel izredno sejo. v kteri mu jo Napoleonova \lada nekaj liberalnejib reform ustave predložila. Na te reforme, ki se tičejo ministersko odgovornosti, pravice prvega nasvetovanja kake postave postavodajnemu zboru, delajo vladnim in radikalnim Francozom veliko vpanja računu Kubnu 0523 12 prvi upajo narod s tem zadovoljiti, drugi menijo, da bodo ljudstvo le tirjalo i skini duhom in mišljenjem. In za to društvo in ta JMOpil mora — l;ar je v<=o svobodo, kader je ima enkrat polovico. najlepše — plačevati tudi llovtOlko ljudstvo stoj« doneske. Društvo dobi\a Na Španjskem ni čuti. da bi privrženci d.m Karlasa napredo-j namreč cd magistrata tržaškega 21)0 pl. letne podpore, <>d njega ima tudi vali. Vporne čete njegove se kažejo sicer tu in tam po provincijali, državni I brezplačno stanovanje in VMvTrttn izhajajoče italijanske časnike. V meitnn španjski minister razpošilja pisma diplomatii' nun agentom, v kterib obeta., kaso mora pa plačevati tudi slovenska okolica iu sicer prav lepe letne do da se bode vsaka domišljovana pravica do kraljevske oblasti zntrla. Po naj novejših sporočilih pak je don Karlos sam odpovedal se svojim prizadevanjem in ukazal svojim prijateljem, naj popuste delovanje zanj. Kazne stvari. * (K d e n celjskih n e m š k n t a r j e v), ki hote napraviti „ver-fas.mngstag", govori v ljubljanskem „Tagblattu" tako-le: rN e nasprotnikom, ampak prijateljem ustave gre pri tem zboru glasovati in določiti". To se pravi z drugimi besedami: „No vi Slovenci, ampak mi bomo sodili in razsodili, kaj bo z vami; vi Slovenci tam nimate nič govoriti, kjer se o valih interesih sklepa. — Kaj taeega še nismo slišali. In ti ljudje so nesramni dovolj, da sveto besedo svoboda' po zobeh nosijo! Ti ljudje se imenujejo demokrate? Ali ne kažejo s temi besedami, da jim jo samo za gospodstvo? * (Izlet Žavske čitalnice v Griže.) Denašnjemu dopisu iz Žavca je bil pridet obširen popis čednega izletu, kterega je bila zadnjo nedeljo s svojo zastavo napravila žavska čitalnica v sosednjo Griže. Ker nam je kasneje došla važna tvarina vzela mnogo prostora, samo naznanjamo, da se jo bilo zbralo okolo 4—500 ljudi , večidel kmečkega stanu. Zbrana množica jo pozorno poslušala podučnib govorov, zlasti g. dr. Vošnjaka in zgovornega dr. Zamika. Kmetje so bili vsi navdušeni in so si med seboj obetali, da prihodnjo nedeljo vsi z zastavami in znamenji v Celje pridejo. V mraku se jo ljudstvo mirno razšlo. Zvečer je bila v žavski čitalnici prav živahna veselica. Po mnogih navdušenih napitnicah in govorili so se rodoljubi razšli v pozni noči. * (K pozivu slovenskih rodoljubov) na ustavni shod v Celje so pristopili kasneje šo sledeči možje ob onem izrekajo, da se strinjajo z vsemi resolucijami, sklcnenimi na slovenski zemlji: France Ostrožnik, župan in posestnik; Matija Dolinšck, občinski odbornik; Tone Kostamaj, občinski svetovalec in posestnik; Jože Centnar, občinski tajnik ; Gašper Vrečar, učitelj; Tono Gajšek, odbornik in posestnik; Martin Stojan, odbornik in mizar; Jurij Mravljak, odbornik in posestnik; Val. Kovač, odbornik in posestnik; Štetan Bezjak, posestnik; Martin Bezjak, posestnik; Jan. Rehel, mlinar in posestnik; Tone Zupanec, posestnik; Martin Mravljak, posestnik; Janez Vrhovšek, posestnik; Tom. Vrejčar, posestnik; Jože Legvart, mizar; Jože Skul, posestnik; Miha Kesnik , posestnik; Štefan Kruleč, posestnik; Andrej Štor, posestnik; Jurij Vidmajer, posestnik; Gašpar Vidmajer, posestnik; Miha Vrhovšek, posestnik; Miha Knez, posestnik; Martin Zupanec, posestnik; Janez Sohar, posestnik; Jernej Stor, občinski odbornik in posestnik; vsi v Teharjah polog Celja. — : (Kako se človek kompromitira, da sam ne ve kedaj.) Kakor znana je g. Ivan Troha priobčil v „Primorcu" slovensko novelico. -• Vodja st. jakobske šole v Trstu je zvedel za to v nebo vpijočo pregreho, ter poklical g. učitelja Troho pred so in mu z oticijalnim laškim obrazom razložil: „Vi ste so kompromitirali, Vaše ime je tiskano v slovenskem listu. Nikdar ne morete zdaj dobiti definitivne službe". Gosp. Troha namreč zdaj samo začasno opravlja svojo služb i. Po tacih dogodbah pa se nam šo nasprotniki rogajo, da nimamo slovstva. Od kod bi ga tudi imeli, dokler se od oblastnij vsa prihodnost B kratka pretrguje vsaceniu, kdor je skusil sukati pero za slovensko izobraženje. * (Znamenja kulturnega naroda.) V Trstu hote napraviti katoliško društvo. Dotični osnovalni odbor je oglasil svoje vabilo k pristopu v slovenskem in laškem jeziku. Zvečer nabita vabila so bila čez noč izginila iz oglov. Odbor je dal na to napraviti nova vabila samo v slovenskem jeziku. Da bi jih rešil preveliki laški požrešuosti, prilepil je vabila, kar je bilo najbolj mogoče visoko. A tudi v tej višini jih je vedelo poiskati laško „navdušenjc". Cez noč so bili slovenske plakate omazali s tvarino, ki se v poštenemu društvu ne imenuje. Prizor je bil drugi dan gnusoben. Tako vedenje so samo obsoja. Naši preoinikani nasprotniki nam vsaj ne morejo očitati, da bi se bili mi kedaj posluževali takih nekulturnih pripomočkov. * (Učiteljsko društvo v Trstu). Ne preteče skoraj dan, da nam ne bi se naznanjala kaka nova krivica, ki se za slovenski denar dela Slovencem na lastni deželi. Pri marsikterih pač zastoče slovensko ljudstvo, pa jih zopet pozabi, češ, da se bodo časi spremenili; druge zopet pa so take, ki bodo svoje pogubne nasledko stegalc v daljno prihodnost. Med te spadajo gotovo napake, ki se tu pa tam kujejo v učiteljskem stanu, kterem u je izročena naša mladina — slovenska nada in prihodnost. O tržaškem učiteljskem društvu se nam poročajo jako nepovoljne stvari, ki zopet kažejo, kako se vso dela na to, da bi so do dobrega zadušil in uničil nnjzvestejsi čuvaj avstrijske države ob adrijskem morji — prezirani in tlačeni Slovenec in Slovan sploh. Ljudski učitelj gotovo nima naloge razširjati neopravičene politične utopije, zlasti ne , ako s tem zanemarja svoje lastno in izobraževanje izročene mu mladine. Vendar se tuko '.rodi v učiteljskem društvu tržaškem, čega r udje so vsi ljudski učitelji tržaške namestnije; 2 tretinji udov tega društva so ne le sami Slovenci, ampak imnjo tudi poklic podučevati izključ-Ijivo slovensko mladino. Kako se za ta posel pripravljajo, naj kažejo te-le pričine: Gosp. učitelj Troha jo bil društvu ponudil, da hočo vse slovenske časnike dajati v učiteljsko čitalnico. Slavni odbor je ponudbo zavrgel, češ, da učiteljem ni treba brati slovenskih časnikov. Isto tako se jo zavrgel ravno tega učitelja nasvet, naj bi se za društveno knjižnico nakupovale tudi slovenske knjige. Organ tega društva jo talijanski časopis ,,11 Litterate", ki si je postavil neavstrijsko nalogo prekvasiti vse primorske učitelje z italijan- neske plačevati, torej denar za društva . ki hote že v blagih srcih otročjih zntreti llovemko mišljenje Mi smo siti opominjati vlado na njeno kratko, vidnost, ako sama nakupuje pota italijanskemu življu. Nemec ima za to dober prigovor, ki se glasi: „Wem nicht zu rathen, dem ist nicht zu helfen1'. (Kdor si no da svetovati , njemu ni pomagati.) Glede slovenskega ljudstva pa moramo očitno protestovati proti propagandi , ki hoče že blago mladino nam odtrgati, da bi jo brez usmiljenja v naročje treščila nenasitljivemu južnemu niolohu. * (Us ta v o 1 j u bn i zbor v Celji.) Ni bila posebno parlamentarna tirjatev, ktero je izrekel osnovalni odbor celjskih nemškutarjev zahtevajo, da se morajo vsi govorniki za „verfassungstag" oglasiti, do 1. avgusta pri odboru. Da bi Slovenci pa ne dajali povoda, kakor da bi so obnašali nepošteno, podvrgli so se tudi tej sicer neopravičeni tirjatvi iu naznanili do zdaj 12 govornikov, med temi gg. dr. Vošnjaka, dr. Zamika, dr. Ploja. J. Kukovca. J. Levstika. Drag. Kocelija, J. Zeleznikarja, A. Tomšiča in druge, Kaj store ljubljanski voditelji, do zdaj še ne vemo. * (Društvena posojilnica v Mariboru.) Minister notrajnib zadev ni ustregel pritožbi mariborskih rodoljubov, ampak pritegnil odloku c. kr. namestnije v Gradcu, ki ni hotela potrditi predloženih jej pravil za ustanovo društvene posojilnice v Mariboru. Tako vlada podpira naše prizadevanje, da bi si zboljšali svoje materijalno stanje. O ministrovem odloku bomo še govorili obširneje. * (Tabor v O r m u ž u) se ni preložil in se tudi ne bo - s čemur naj bo popravljena vsaka kriva misel o tej stvari. * (Celje) Slišimo, daje vlada dovolila javni shod v Celji. * (Na ljubljanskem gradu) so se spuntali zaprti kaznenci V svojih spalnicah so so popolnima zagradili. „Tagbl." pripoveduje, da stražniki niso mogli tega punta zadušiti in da je zategadelj poslana cela kompanija Huvnoveev na grad, ki imajo nalog zatreti vpornost zaprtih. * (Omladina srbska) ima letos svoj shod v Cetinji. Znano jo, da omladina srbska zarad njenega čvrstega, svobodnostnega duha ni priljubljena /.danjim srbskim vladarjem. Torej beži na letošnje šolske praznike svobodna jugoslovanska beseda v svobodno Črnogoro. * (Gospod Kršič) v Zagrebu, Slovenec, ki je dal pozive na viž-marski tabor p.j zagrebških ulicah nabiti, je po deželni hrvaški (?) sodni|i obsojen na 10 gld. kazni. * (Dr. K r e k) je priobčil v letnem sporočilu više realke graške temeljito razpravo „o važnosti slovanske tradicijonalne literature kot, vini mitologije." * (Hrvaški narodnjaki) so od vojnega ministerstvu dobili dovoljenje, da smejo v Sisku, v vojaški granici, napraviti tiskalnico. Tam bodo namesti „Pozora" izdajali „Branika" kot svoj organ. Vrednika mu bosta Miškatovič in Vončina. Itauch tukaj no bo mogel postdebita odtegovati, ker tako daleč ne more iti., dn bi vojaško granico inozemstvo imenoval kakor imenuje oislajtanske dežele. Vojaška granica pa je zopet odtegnena njegovi oblasti, ker spada pod oislajtanske sodišče. Čudno je pač to, da mora svobodna beseda bežati i/, liberalne dežele poštene unije, pod senco vojaških sabelj graničarskih. * (Tukajšnji slovenski dijaki) so pretečeno soboto večer napravili priljubljenemu svojemu učitelju g.Vodušeku, kijev Kranj nameščen ter torej mariborsko gimnazijo zapusti, za slovo pevsko serenado. * (Slovaška omladina) so snide v sv. Martinu v avgustu. Ob istem času bodo tam imela tudi slovaška matica svoj letni občni zbor. * (Skrivne sej e) posebno ljubi ljubljanski mestni zbor. 8, avg. je bila zopet ena. Ker je znano, da je ta zbor po svojih udih bolj političen nego občinsk, tako da si svoje oblastjo celo črez deželo raztezati predrzne, tako skrivne seje niso posebno na to mereče, da bi prebivalec in volilee zadovoljilo. Naznani se, da bo po uradnem dovoljenji od 25. julija 18Gi) štev. 432 gospod Antun Ž HZ a, po domače Star C, posestnik iu krčmar v Žavcu pri Celji, 23. in 24. avgusta t. 1. napravil v svoji hiši, št. 30 v Žnvcu prostovoljno vinsko dražbo. Prodalo se bo 1500 avstr. veder vina in se gosp. kupci vljudno vabijo na dražbo. Vinavsodeh po'10, 20, 40 do 140 veder od lela 1865, 1807 in 1868 posebno dobra Bizeljščina, se bodo avstr. veder po 5 gld. a. v. in više oklicale in le brez sodov oddale. Gospodi kupci se bodo sami lahko prepričali o dobroti vina. Vsak gospod kupec mora 10% ure dati in sine kupljeno vino nekaj tednov na svoje stroške v kletu gosp. Zuža pustiti, iu mora ostanek tedaj plačati, kedar se vino odpelje. Dražba se začne 23. avgusta ob 11. uri dopoldne. Občinski urad Zave o, dne* 27. julija 1869. Ž H/a, župan. kdatelj in vrednik Anion Toiuiiir. I .»m 'oki: Ur. Jok« Vohu jnk iu