Letnik XVI - št. 2, februar 2009



m
■ ;■* * V), ' v
■m.: - v- ? - - V \ ^m i
\ ' * A

v ■
v
r
»
*f

Prenovo Mengeške težko napovedati
Prešeren je pisal lepe pesmi

s

#
Prvakinje na svoje stroške
Plačilo za deviški vrh
V A B I L O
LL66
STORITVE ^^^
Štajerska 66, 1231 LJUBLJANA P.E. Jemčeva 16b, 1236 TRZIN TEL.: 01/ 565 86 30, GSM: 051 393 444 www.ll66.eu	Team Loren Line
POPOLNA TOPLOTNO HLADILNA TEHNIKA •-•
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin:
Za bralce Odseva z oglasom 10% popusta
-ogled objekta in izdelava ponudbe -izdelava instalacij, plin, voda, ogrevanje -vgradnja plinskih peči in klimatskih naprav -pooblaščen servis Junkers, Vaillant
^junkers
IVaillant
ZANESLJIVO • VARNO • UDOBNO • UGODNO
fpUjU - yrejnw it z njim.!
Pust 2009 se z veliko naglico približuje, zato vas tri trzinska društva (TD, KUD, DPM) ter Pekos pub VABIJO na PUSTNO RAJANJE, ki bo na PUSTNO SOBOTO, 21. februarja 2009, od 19. ure dalje v dvorani KULTURNEGA DOMA TRZIN. Najlepše maske bodo nagrajene. Vabljeni vsi željni nepozabnega pustnega rajanja!
VSTOP PROST!
( BAHNE)
Pokažite, da imate radi
Podarite dragi osebi nekaj osebnega in posebnega...
Izberite program za hujšanje in odpravo celulita.
Darilni bon bomo prilagodili vaši izbranki ali izbrancu
he» studio Trzin pokličite 041 538 514
Maske gor, razkrijmo svoje želje!
Mrzla lepotica s severa je letos kar neutrudno plesala po naših krajih in s svojih si-vobelih kril spet radodarno trosila sneg in zmrzal pa tudi težke sive oblake in mokroto. Čeprav si je v gorah zgradila visoke bele gradove in pobočja še naprej prekriva z novimi in novimi odejami snežnih in ledenih kristalov, ji že pohaja sapa. Sveti Valentin je že zarožljal s ključi korenin, težki zvonci kurentov po ptujskem polju in drugod po Sloveniji pa snežni kraljici napovedujejo, da se bo morala spet umakniti na daljni sever. Cerkljanski lauferji že lovijo pusta, da ga obtožijo za pretekle grehe, in vesele hrupne maske napovedujejo, da je konec zimskega spanja in da se pomlad pripravlja na svoj zmagoviti prihod.
Z daljšimi in toplejšimi dnevi bodo povsod po deželi oživela tudi gradbišča, gradbinci in drugi mojstri bodo začeli uresničevati načrte, ki so jih kovali in pilili občinski in državni načrtovalci v mrzlih zimskih dneh. Kmalu bomo videli, kako dobro so izkoristili čas navideznega zimskega počitka.
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Zoran Rink
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk:
-$-grafex d.o.o.
Trženje: Joži Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Mogoče bomo kje razočarani, ko bomo videli, da so si nekateri zimski čas res vzeli za spanje in počitek, zdaj pa bodo tarnali nad »neobvladljivimi« birokratskimi ovirami in neživljenjskimi pogoji, nad krizo v gospodarstvu in nad prehitrim prihodom pomladi. Nekaterim bomo lahko verjeli, ampak pogled čez sosedov plot marsikdaj pokaže, da vse naštete težave sosedov niso zaustavile in da se tudi v težjih razmerah da z voljo in prizadevnostjo marsikaj doseči.
Pa pustimo napovedovanje prihodnosti ko-fetkaricam, izkoristimo norčavi čas meseca svečana za smeh in veselje. Nadenimo si šaljive maske in bodimo tisto, kar si želimo biti! V družbi princes, lepotic, vitezov in v zadnjem času predvsem pošasti si dajmo duška. Lahko smo najboljši managerji, zdravniki, klovni, sodniki in kraljice, pujski in cvetice, lahko smo tisto, kar smo si vedno želeli, pa si nismo upali ali nismo mogli! V veselem rajanju odložimo dolgočasne vsakodnevne maske in vloge, ki jih igramo ob sivih dnevih rutine. Bodimo boljši in nekaj več, predvsem pa se zabavajmo in smejmo, kajti smeh je pol zdravja in tudi uspeha.
Ljudje včasih potrebujemo spremembe, odklope, kot bi rekel moj prijatelj Borut, in prav v teh dneh je enkratna prilika za to. Popravni izpit bomo lahko delali še prvi dan aprila, a izkoristimo priložnost, ki nam jo ponuja norčavi Pust! Kajti že naslednji
Slika na naslovnici
Pust, Pust! Mastnih ust! Foto: Zinka Kosmač
dan se bomo posipavali s pepelom, se obdali z resnobo in se potopili v sivi vsakdan. A pust nam lahko da idej za celo leto. Bodimo zmagoviti, lepi in zabavni še naprej! Če smo to lahko za pusta, bomo zmogli tudi še naprej! V sebi moramo najti moč za tisto, kar si želimo biti.
Tudi pri Odsevu razmišljamo tako. Ker uredništvo kar ne more zaživeti, kot si želimo, vabimo na pomoč vse, ki bi hoteli sodelovati pri ustvarjanju našega, trzinskega časopisa, da se nam pridružijo. Začeli pa smo tudi že pogovore s predstavniki šole in tamkajšnjim novinarskim krožkom, da bi okrepili sodelovanje in morda dali nov, mladostnej-ši zagon našemu glasilu. Upamo, da bo z našimi izkušnjami in elanom mladih Odsev dobil novo masko, novo podobo uspešnega glasila. Na Občini so že v drugo objavili razpis za tiskarno in trženje Odseva, in upamo, da bomo kmalu vedeli, pod kakšnimi pogoji bomo delovali v prihodnje. Ker smo Trzinci, smo trdoživi, in upamo, da bomo po tem pustnem času z novimi močmi in idejami zakorakali v pomlad in še bolj verno odsevali življenje našega kraja.
Urednik
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o spomladanskem zbiranju in odvozu vejevja iz gospodinjstev na območju občine Trzin
Občina Trzin obvešča vse občane, da bo letošnje spomladansko zbiranje vejevja organizirano okvirno od 23.02. do 27.03.2009 oziroma glede na vremenske razmere.
Gospodinjstva bodo prejela posebna obvestila, kjer bo objavljen točen datum začetka in konca akcije, navedena pa bodo tudi označena mesta, določena za zbiranje vejevja.
Skladno s tem obvestilom vse občane prosimo, da z obrezovanjem okrasnega in sadnega drevja in živih mej počakajo do začetka zbiranja in da ne odlagajo te vrste odpadkov v naravo.
Ž
N O
V KO

I C E K
Tudi letos smo za proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili program, v katerega smo, ob nekoliko starejših žer-javčkih (pevski zbor Društva upokojencev) vključili predvsem mlajše domače, torej trzinske ustvarjalce. Nastopili so učenci in učenke Osnovne šole Trzin, ki so nadomestili običajni slavnostni govor s svojimi spisi o življenju in delu največjega slovenskega pesnika in dodali še tri lastne pesmi s tovrstno vsebino. S svojimi nastopi so upravičeno izzvali simpatije in naklonjenost občinstva. Isto velja za pevski zbor, ki se je predstavil z novo pevovodkinjo, in za vse ostale sodelujoče: za mlada pesnika, ki sta se predstavila z lastno poezijo, in ravno tako mlada člana domačega KUD-a, ki sta odigrala Prešerna in njegovega prijatelja gostilničarja in obenem še vodila živahno in domiselno prireditev.
Občina in kultura
Namen tega pisanja pa seveda ni hvala ali graja občinske proslave, temveč priložnostni razmislek o vlogi in nalogah občine v zvezi s kulturo. Nekaj besed o tem je smiselno povedati zato, ker je včasih slišati tudi vprašanje, zakaj občina pravzaprav
porabi toliko denarja, kot ga pač porabi, za kulturo, ko bi vendar tisti, ki jim je do tega, lahko hodili v gledališče, na koncerte in razstave v Ljubljano, ki je dovolj blizu, ali vsaj v Domžale oziroma v Mengeš, kjer gostuje kar precej predstav poklicnih gledališč, kjer se odvijajo kakovostni koncerti in ravno tako likovne razstave. Oni, ki pa bi radi sami kaj počeli, na primer pisali pesmi ali zgodbe, slikali, rezbarili, peli ali plesali, pa naj to kar počnejo, lahko tudi v društvih, vendar na svoj račun in ne s finančno podporo občine, katere dolžnost naj bi bila javna sredstva porabiti na kak bolj pameten način. Podobno kritiko smo že tudi slišali na račun financiranja prizadevanj in dejavnosti Turističnega društva, in še bi lahko omenili kakšno dejavnost, ki jo po mnenju tega ali onega celo preveč izdatno podpiramo.
Prav zaradi teh pomislekov morda ni odveč spomniti, da Zakon o uresničevanju javnega interesa zelo jasno določa, katere in kolikšne naloge in pristojnosti imajo občine na področju kulture, pri čemer, če ta hip odmislimo naloge na področju varovanja kulturne dediščine in področju knjižnic, velja, da so občine dolžne zagotavljati občanom možnosti za uresničevanje njihovih potreb in želja po udejanjanju lastne ustvarjalnosti kakor tudi vsaj občasno dostop do kulturnih vrednot višje, recimo temu poklicne ravni kulture. Občina je potemtakem dolžna zagotavljati pogoje za delovanje, npr. pevskih zborov, gledaliških skupin, folklornih skupin, plesnih skupin, društev likovnih samo-rastnikov ipd. Pri čemer so mišljeni tako prostorski pogoji kot tudi vsaj minimalna finančna sredstva in seveda pogoji za predstavljanje rezultatov dela takšnih društev ali tudi posameznikov. Po drugi strani pa je Občina dolžna zagotoviti tudi gostovanja kakovostnih tovrstnih, torej amaterskih skupin in v skladu s svojimi zmožnostmi tudi poklicnih ansamblov, npr. gledaliških, glasbenih itd.
Pa še malo o smislu
Tako pravi zakon, hkrati pa se je potrebno vprašati, ali ni smisel občine tudi ravno v tem, da ljudem omogoča in zagotavlja pogoje za te vrste udejstvovanje, še posebno mladim in starejšim občanom (npr. tistim v t.i. tretjem življenjskem obdobju), saj je za mlade to velikokrat tudi preizkus, ali so dovolj nadarjeni in vztrajni, da se lahko takšni dejavnosti posvetijo celo poklicno. Po drugi strani pa je za mnoge starejše ljudi takšno udejstvovanje priložnost, da uresničijo svoje želje in nagnjenja, ki so jih morda gojili vse svoje življenje, pa jih ob vsakdanjem »boju za ljubi kruhek« niso mogli ali celo upali poskusiti udejaniti. V Trzinu sta obe ti dve značilnosti zelo jasno vidni. V okviru KUD-a Franca Kotarja so posamezniki, ki danes delujejo na področju kulture vsaj polpoklicno, če že ne kar poklicno. Po dru-
gi strani pa dejavnosti v okviru Društva upokojencev (pevski zbor, recitatorji, pesniki in pisci zgodb) in Turističnega društva (rezbarji, foklorna skupina, likovne delavnice) pričajo o tem, koliko naših občanov in občank ima potrebo in željo po tovrstni dejavnosti, pri čemer v posameznih primerih dosegajo že kar zavidljivo kakovostno raven. Hkrati pa je potrebno posebej izpostaviti, da imajo te dejavnosti in zbiranje občank in občanov v skupine in društva izredno pomembno socialno funkcijo, še posebej v primeru starejših občanov, kar je za kakovost življenja v lokalni skupnosti zelo velikega pomena. Ne gre le za to, da se zbirajo sami ustvarjalci, temveč tudi za to, da njihova dejavnost pritegne tudi širši krog svojcev, prijateljev, sosedov in drugih občanov, ki se zbirajo ter družijo na prireditvah, razstavah, koncertih, proslavah, in da vse to ljudi povezuje v skupnost, jim daje občutek pripadnosti kraju in ljudem, ki v kraju živijo in tako neposredno bogati njihovo življenje.
Enako velja za prireditve, ki jih občina organizira ali omogoča. S temi prireditvami omogoča mnogim ljudem stik s kulturo, nemalokrat tudi z zelo kakovostnimi dosežki, in to tudi ljudem, ki drugače ne bi prišli v stik s tako kakovostno kulturo, razen morda kdaj ob gledanju TV, v programih, v katerih pa je, žal, celo v primeru javne televizije, kulturnih programov resnično vse manj.
Ob tem razmisleku ne morem mimo nedavne konference v Montpellieru, ki sem se je udeležil kot predstavnik slovenskih občin ravno zato, ker naj bi Občina Trzin dokaj uspešno uresničevala te cilje, tudi po mnenju pristojnih organov v Sloveniji. V okviru konference so bila predstavljena znanstvena dognanja o pomenu navzočnosti žive kulture v lokalnih skupnostih in dognanja o pomembnosti javnih prostorov, namenjenih tovrstnim dejavnostim, o pomembnosti estetskih objektov v prostoru, o velikem identifikacijskem potencialu takšnih prostorov in objektov; skratka prav o tem, kako pomembno vlogo ima kultura v življenju lokalne skupnosti.
Tone Peršak
VPIS V VRTEC
Starše, ki še niste oddali vloge za vpis otroka v vrtec za naslednje šolsko leto, pozivamo, da to storite do 31. 3. 2009. Vse vloge, ki bodo prispele do tega datuma, bodo obravnavane na Komisiji za sprejem otrok v vrtec v mesecu aprilu.
Obrazce za vpis dobite v tajništvu vrtca oziroma na spletni strani: http://www2.arnes.si/~vvztrzin/
Uprava vrtca
Telefonske številke Občine Trzin so: 01/ 564 45 43, 01/ 564 45 44 in 01/ 564 45 50
Številka faksa je: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Vse bo po proceduri
Zima je letos odločneje pokazala zobe. Kako je v naši občini organizirana zimska služba za čiščenje in posipavanje javnih površin? Kdo opravlja dela, po kakšnem prednostnem redu to počno, koliko takšno delo stane in ali na občini dobivate dosti pritožb občanov, ki niso zadovoljni s tem servisom?
Zimska služba je tudi letos organizirana tako, kot vsa leta doslej in kot edino tudi lahko je. V skladu s predpisi, ki veljajo v RS, občina odda dela, ki sodijo v okvir zimske službe, skupaj s celotnim vzdrževanjem ulic in javnih poti ter prometne signalizacije, kot neke vrste koncesijo za štiri leta na podlagi javnega razpisa najbolj ugodnemu ponudniku. To seveda ne pomeni samo tega, da mora biti ponudnik najcenejši, temveč da mora biti ugoden tudi glede opremljenosti, odzivnosti itd. Trenutno ima koncesijo Cestno podjetje Ljubljana, ki dela iz okvira zimske službe izvaja deloma tudi s pomočjo kooperantov iz Trzina. Izvaja jih v skladu z našim odlokom in pravili, ki temeljijo na ustreznem zakonu. Gre za to, da je vrstni red čiščenja določen glede na pomembnost posameznih lokalnih cest in javnih poti, to pomembnost pa določa Odlok o kategorizaciji lokalnih cest in javnih poti, ki tudi določa, katere ceste oziroma ulice so zbirne itn. Najprej seveda pridejo na vrsto najbolj prometne ceste in ulice, potem manj prometne, potem pločniki in pešpoti itn. Zadrege nastanejo tedaj, kadar je sneženje zelo intenzivno. Saj se čiščenje začne pri določeni debelini snega, ker pa je ulic in cest veliko, seveda marsikatera pride na vrsto, ko je že precej na debelo zasnežena. Gotovo bo kdo rekel, zakaj potem ne dela več ekip in več strojev. To vse seveda pomeni izrazito višanje stroškov, in to seveda tudi takrat, ko čiščenje ni potrebno, kajti mi smo dolžni plačevati nekaj tudi za pripravljenost in opremljenost cestarjev. Pri tem pa moram opozoriti, da so stroški zimske službe izredno visoki, dostikrat tudi tedaj, ko ni snega, ampak je potrebno vedno znova posipavati ulice. Tako so recimo stroški tudi za november, ko ni bilo snega, znatno presegali 10.000 EUR. Kar zadeva pritožbe, te seveda so, saj smo ljudje nestrpni in neučakani, in ne upoštevamo časa, v katerem je v skladu z zakonom potrebno očistiti ulice. Potem so tu še težave z vozili, ki stojijo po ulicah itn. Na splošno pa velja, da je čiščenje v Trzinu dovolj učinkovito in da je Trzin do stanja normalne prevoznosti (normalne za zimski čas) praviloma očiščen prej kot večina sosednjih občin. Sam rad primerjam stanje v Trzinu in npr. v Ljubljani, in mirne duše lahko rečem, da je Trzin vedno prej očiščen kot Ljubljana. Seveda je Ljubljana velika, kilometri ulic v Ljubljani gredo v tisoče, ampak dejstvo je, da so ulice v Trzinu praviloma vedno prej splužene kot v Ljubljani, in včasih tudi prej kot državne ceste mimo Trzina, in tudi bolj temeljito.
Trzin je vključen v nekatere območne povezave, od katerih ene delujejo učinkoviteje kot druge. Med takšnimi povezavami je tudi projekt Srce Slovenije, ki ga spodbuja Center za razvoj Litija. Njihova dejavnost je na našem območju kar vidna, vendar trzinska občina še ni neposredno vključena v ta projekt. Glede na to, da združenje kar uspešno črpa evropska sredstva za pomoč različnim lokalnim akcijam, me zanima, ali se bo naša občina tudi formalno vključila v ta projekt in kaj bi po vašem takšna odločitev pomenila?
Z občinami, ki so (vsaj nekatere) povezane tudi v t.i. subregijo Srce Slovenije že dalj časa sodelujemo v okviru projekta »Pot kulturne dediščine« oziroma »Odprimo vrata dediščini«. Povezava Srce Slovenije, katere dejavnost večji del časa, odkar obstoja, spremljamo in sodelujemo z njo (se udeležujemo sestankov ipd.), je nastala kot povezava občin okrog GEOSS-a kot neke vrste subregija znotraj LUR, podobno kot že pred tem naša Podjetna regija. O tem, da bi ta povezava že pridobila ne vem koliko sredstev iz EU skladov, jaz ne vem nič. Morda je kak projekt prijavila. V glavnem gre za povezavo, ki poskuša s projekti, katerih koncept izhaja iz programov oživljanja in razvoja podeželja, pri čemer se Občina Trzin v posamezne projekte te vrste težko vključuje (različne razmere, ni interesa pri prebivalcih, ker je pri nas izrazito drugačna struktura). Doslej so se precej ukvarjali s celostno podobo te povezave in kar dovolj uspešno s povezovanjem na področju turizma. Tu pa smo mi bolj aktivni v okviru Podjetne regije. Kot rečeno, ves čas spremljamo dejavnosti povezave Srce Slovenije, in če bomo ocenili, da je kak projekt takšne vrste, da bi se bilo smiselno vključiti, se bomo pač vključili. Pri tem je pač vedno potrebno ocenjevati vse plati. Tudi to, da povezovanje vedno predpostavlja tudi določene stroške, in ti stroški so opravičljivi, če pričakuješ, da se bodo vsaj povrnili. Težava vseh teh projektov je namreč v tem, da so zanimivi, in nekateri tudi obetavni, a da potem ni pravih izvajalcev. Če vzamem primer »Pot kulturne dediščine«, imamo zdaj promocijski material, označbe na terenu in še marsikaj, ni pa nikogar, ki bi, recimo, pot aktivno promoviral, organiziral izlete, obiske itn. To, če kak posamezni popotnik, ki je naletel na informacije o tej »Poti kulturne dediščine«, gre pogledat kak objekt, je sicer hvalevredno, najbrž pa ni dovolj.
Bralci so nas opozorili, da je na spletnih straneh You Tube mogoče videti filmček iz trzinskega mladinskega centra, ki prikazuje, da so si mladi tam privoščili tudi nastop striptizete. Nekateri občani so zgroženi in menijo, da takšne prireditve ne sodijo v občinske prostore, še zlasti pa ne v prostore za mlade. Ali je Občina kaj posredovala, in sploh, ali kdo nadzoruje delo z mladimi v mladinskem centru?
O teh domnevnih dogodkih ne vem nič. Občina spremlja delovanje DZMT, ki organizira dejavnosti v Mladinskem klubu in do nas informacija o kakšnem takem dogodku, kot ga opisujete, ni prišla. Moram poudariti, da tudi ne razumem, zakaj o tem sprašujete mene in ne vodstvo DZMT. Društvo namreč vodijo polnoletni in v celoti odgovorni ljudje in zato bi bilo pričakovati, da se boste najprej pri njih pozanimali, ali so govorice verodostojne ali ne in šele potem prišli na Občino vprašat, zakaj česa ne preprečimo, če je kaj takega, kar bi bilo treba preprečiti.
Cerkev sv. Florjana je največji kulturni spomenik v Trzinu, je pa nujno potrebna obnove. Župnik je vlogo za sofinanciranje obnove Občini oddal septembra 2008, v proračunu za letošnje leto pa za to ni predvidenih sredstev, prav tako pa tudi župnik ni dobil odgovora oz. pojasnila glede vloge. Kaj lahko poveste s tem v zvezi? Občina v razmerju do župnije oziroma cerkve v celoti ravna v skladu z ustavnim redom in zakonodajo, ki velja v Sloveniji. Glede na to je občina (katerakoli) lahko v primerih tovrstnih aktivnosti cerkve
oziroma župnije udeležena samo kot sponzor ali donator v okviru svojih zmožnosti. Tako je bilo tudi že doslej. Ne more pa biti investitor ali soinvestitor.
Če se pri tem misli na to, da je cerkvena stavba spomenik lokalnega pomena, je pač treba upoštevati, da ta spomenik ni v lasti občine, in velja enako pravilo kot v primerih, ko je tak spomenik v lasti te ali one fizične osebe. Odgovornost je predvsem na strani lastnika. Takšna je zakonodaja. Občina lahko, kot rečeno, kaj prispeva in v preteklih letih tudi že je prispevala za obnovo posameznih spomenikov lokalnega pomena v zasebni lasti, tudi takšnih, ki so po svoji naravi sakralni spomeniki.
Pred časom je bil sestanek s prometnim odborom oz. predstavniki prebivalcev posameznih ulic v starem delu Trzina, na katerem ste govorili o predlogu za prometno ureditev v času rekonstrukcije Mengeške ceste. V vabilu je celo zapisano, da boste o zaključkih sestanka obvestili tudi glasilo občine Trzin Odsev. Ker vabila za ta pomemben sestanek na uredništvu nismo prejeli, prav tako pa tudi ne poročila o zaključkih pogovora, vas prosim, če na kratko poveste, za kaj je pri tem šlo.
Postopki in dogovori v zvezi s temo teh sestankov še niso končani oziroma niso v takšni fazi, da bi bilo že smiselno obveščati javnost in začenjati neke vrste javno razpravo. Ko bodo, bo javnost obveščena. Gre še vedno za delovne sestanke.
Po neuradnih podatkih ste imeli v zadnjem času tudi sestanke z lastniki nepozidanih zemljišč v starem delu Trzina, ki naj bi jih po novi prostorski strategiji občine spremenili v zazidljiva območja. Kaj ste se na teh pogovorih dogovorili in kdaj bomo lahko o tem dogajanju seznanjeni tudi drugi občani, ki nam le ni vseeno, kaj se dogaja z našim krajem? Kako komentirate akcijo učencev osnovne šole, ki so zbirali podpise proti pozidavi Brodiča in so vam želeli izročiti peticijo s podpisi otrok?
Očitno vi veste o marsičem več, kot jaz, čeprav jaz sem kje prisoten, vi pa ne. O podpisih, o katerih govorite, ne vem nič. Niti o tem, da bi mi jih naj kdo skušal izročiti. Hočem reči, da imam včasih občutek, da bi nekateri radi za vsako ceno ustvarjali vtis, da so v Trzinu nekakšni konflikti in problemi, politični spori in prepiri, da nekdo nekaj nekomu vsiljuje itn., čeprav za to največkrat ni osnove. Žal, dobim včasih občutek, kot da si tudi Odsev kar prizadeva za to, da bi se gojilo vzdušje nekakšne konfliktnosti in krize. Morda tudi zato včasih lahko v Odsevu preberem poročanje o marsičem, kar se v resnici ni zgodilo, ali pa trditev, da sem rekel nekaj, česar v resnici nisem rekel itd.
Kar pa zadeva sestanke z občani, naj bodo to sestanki v zvezi z njihovimi željami in načrti glede gradnje ali sestanki v zvezi s kakršnimikoli drugimi njihovimi željami, potrebami in težavami, četudi je kdaj kak tak sestanek organiziran tudi kot sestanek s skupino in ne samo s posameznikom, pa ne vabijo novinarjev ali drugih ljudi, ki niso prizadeti. Ko pa bodo na podlagi tega, če gre za take primere,
oblikovani kakršnikoli predlogi aktov, bodo ti predlogi obravnavani kot vedno doslej, v skladu s proceduro, ki je predpisana, in bo seveda vključena tudi javnost. Še posebno, če bo šlo za predpise s področja urejanja prostora in okolja.
Kdaj bo še en zbor občanov starega Trzina, kot je bilo napovedano na zboru dne 4.9.2008?
Ko bo čas za to.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Pojasnilo urednika
Žal mi je, da g. župan Anton Peršak razmišlja tako, kot je zapisano v predzadnjem odgovoru najinega pogovora. Kot profesionalen in odgovoren novinar si ne morem privoščiti, da bi poročal o stvareh, ki se niso zgodile. Zanimajo me konkretne navedbe vseh dogodkov, o katerih naj bi poročali, pa se niso zgodili. Prav tako ne pristajam na kar počez obtožbe, da objavljamo izjave, ki jih nekdo ni dal. Prosil bi za konkretne navedbe teh primerov. S takimi splošnimi ocenami je lahko očrniti kogar koli in tudi ustvariti vtis, da gre za nasprotovanja, vseeno pa upam, da je naš časopis le toliko resen in kakovosten, da se da verjeti objektivnosti zapisanega v naših poročilih - lahko se kdaj prikrade napaka, a je nenamerna - če pa gre za izražanje osebnih stališč, je pa to nekaj drugega, in je to tudi vedno razvidno iz objavljenega.
Kar se tiče dogodkov, o katerih naš župan očitno ni vedel, mi pa smo, le toliko: o zabavi s striptizeto v mladinskem klubu mi ni treba spraševati DZMT-ja, če se je kaj takega res zgodilo. Kar nekaj naših bralcev mi je namignilo, naj si ogledam fimček na spletni strani You Tube pod naslovom Trzin party (če ga še niso umaknili, si ga lahko ogledajo vsi, ki jih zanima). Ogledal sem si ga in na lastne oči videl delček dogajanja v tistih občinskih prostorih. Zato poprejšnje izpraševanje DZMT-ja ni bilo potrebno, kot občane, ki so me opozorili na dogodek, pa me je zanimalo, kako to komentira naš župan. Kot mi je rekel eden od tistih, ki me je opomnil na to dogajanje, kaj takega ne bi bilo sporno, če bi se zgodilo v kakem zasebnem stanovanju, zelo problematično pa je, če se kaj takega dogaja v tako rekoč občinskih, javnih prostorih, za katere gre denar tudi iz občinske, naše blagajne. V tem primeru je občina dolžna, da pove svoje mnenje.
Glede zbiranja podpisov otrok proti pozidavi Brodiča, za kar na občini očitno niso izvedeli, me je poklical eden od Trzincev in me povabil, naj pridem dogajanje poslikat za Odsev. Ker je bilo govora o protestu 200 otrok, ki naj bi se pripravljali, da peticijo odnesejo na Občino, imel pa sem ravno snemalca in tudi uredniku TV dopisništva se je zdelo primerno, da to zabeležim, sem prišel v Trzin in s snemalcem sva posnela delegacijo punčk, ki so nesle zbrane podpise na občino. Niso pa bile dobro organizirane, in niso vedele, da morajo kaj takega vnaprej napovedati, sploh pa ob petkih običajno na uradih prej končajo z delom. Dogajanje imam še vedno posneto na službeni kaseti, in to lahko pokažem.
Očitno se res dogajajo stvari, o katerih sem obveščen, na občini pa o tem ne vedo nič. Vem tudi za dogodke v Trzinu, za katere se mi zdi, da bi bilo dobro, da bi v Odsevu o njih poročali in tako upravičili ime glasila, vendar za ta dogajanja ne dobim uradnih informacij. Ker sem novinar in Trzin poznam, znam priti tudi do informacij, ki po mnenju nekaterih niso za moja ušesa in ušesa drugih občanov Trzina. Vem, da je včasih dobro, da se o nekaterih stvareh pobudniki dogovorijo v ožjem krogu in jih šele kasneje predstavijo drugim, če pa gre za stvari, ki bi lahko vplivale na prihodnje življenje večjega dela Trzina, in mogoče tudi cele občine, pa sem prepričan, da je prav, da o tem izvedo in povedo svojo besedo še v času premlevanja različnih možnosti tudi drugi občani, ne le izbranci v ozkih krogih, ki mogoče gledajo le na lastne interese. Vem, da je demokracija težavna, ampak načine demokratičnega odločanja naš župan, kot nekdanji predsednik slovenskih demokratov, zagotovo pozna do potankosti. Prav zato imamo glasilo, ki naj bi odsevalo življenje Trzina, pa čeprav ne gre le za ene odtenke.
Poročilo z 21. seje Občinskega sveta Občine Trzin
Hitra in učinkovita seja
Prva seja občinskega sveta Občine Trzin v tem letu je bila 14. januarja, potekala pa je izjemno gladko, skoraj brez zapletov in dramatičnosti. Po tem, ko so na začetku zasedanja občinske svetnice in svetniki zastavljali vprašanja občinskemu vodstvu in dajali pobude za izboljšanje nekaterih razmer v Trzinu, so se lotili spremembe odloka o distribuciji zemeljskega plina odjemalcem v občini. Dosedanji odlok je določal, da mora operater, ki skrbi za dobavo plina odjemalcem v Trzinu, med drugim vsaki dve leti pripraviti tudi napoved porabe zemeljskega plina za naslednjih pet let. Ker pa operater ne razpolaga s potrebnimi podatki, ne more porabe plina napovedovati za pet let naprej, zato mora po novem le pripraviti načrt razvoja omrežja za naslednjih pet let. Po hitrem postopku so sprejeli tudi sklep o spremembi odloka o podelitvi koncesije za distribucijo zemeljskega plina na območju občine. V odloku so črtali odstavek člena, ki ga ni bilo mogoče uresničevati, in tako so s spremembo odlok prilagodili razmeram v praksi.
Brez posebnih zapletov so sprejeli spremembe odloka o ureditvenem načrtu območja T3. Svetnica liste Za zeleni Trzin Nataša Chva-tal je sicer predlagala dopolnilo, ki bi po njenem v odlok prinesel več jasnosti, vendar so preostali člani sveta večinsko odločili, da dopolnilo ni potrebno, in so podprli predlagano rešitev. Občina je predlagala nekatere spremembe odloka zaradi velikega interesa lastnikov zemljišč in objektov na južnem delu območja T3 po omilitvi pogojev moratorija za individualne gradnje in druge posege na tistem območju. Spremembe bodo lastnikom objektov nekoliko olajšale posodabljanje in urejanje njihovih objektov, kar doslej zaradi moratorija skoraj ni bilo mogoče.
Brez zapletov so članice in člani občinskega sveta nato v prvi obravnavi podprli odlok o splošni in občasni deratizaciji v občini ter sklep o tem, da naša občina ne bo več sodelovala v konzorciju CERO, to je projektu gorenjskih občin za ureditev regijskega centra za ravnanje z odpadki, predvsem za njihovo sežiganje in deponiranje tistega, kar po sežigu ostane. Zaradi zapletov, ki so ves čas prisotni med gorenjskimi občinami v zvezi s tem, konzorcij ne daje želenih rezultatov, naša občina pa se je že, podobno kot večina sosednjih občin, usmerila v ureditev regijskega centra za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju.
Pri naslednji točki bi morali obravnavati poročilo nadzornega odbora občine o delu odbora v preteklem letu, vendar na seji po nenavadnem spletu okoliščin ni mogel sodelovati nihče od članov nadzornega odbora. Čeprav ni bilo nobenega predstavnika odbora, je občinski svet njihovo letno poročilo vseeno soglasno potrdil.
Tudi poročilo o izvajanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja v občini v preteklem letu so članice in člani občinskega sveta poslušali brez zapletov, nato pa so brez pripomb sprejeli tudi letošnji letni delovni načrt občinskega sveta. Tudi zadnja točka, sprememba prvega člena odloka o razglasitvi Jefačenkove domačije za kulturni spomenik lokalnega pomena, ni zahtevala dodatne razprave, saj je šlo zgolj za tipkarsko napako.
Miro Štebe
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o spomladanskem zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Trzin
JKP Prodnik d.o.o. bo za občane Trzina organiziral zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 11. marca 2009.
Kosovni odpadki iz gospodinjstev morajo biti v sredo, 11.03.2009, na dan rednega odvoza, do 05.00 ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke.
OPOZORILO:
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o lokacijah zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov na območju občine Trzin
JKP Prodnik d.o.o. bo za občane Trzina organiziral zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 1. aprila 2009.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bodo 01.04.2009 sprejemali na naslednjih zbirnih mestih:
od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču za objektom Občine Trzin, Mengeška cesta 9
od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator, Mlakarjeva ulica 1
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO
•	Na lokacije prinesite nevarne odpadke v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
•	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
•	Odpadkov iz iste skupine se ne sme združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
•	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno- tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Andrej Gril: Začetek prenove Mengeške ceste je težko točno napovedati
Za to številko smo pripravili pogovor s svetovalcem župana občine Trzin za gospodarske javne službe in komunalne dejavnosti Andrejem Grilom. Ker gre za zelo razvejano in tudi perečo dejavnost, je prispevek postal zelo dolg. Ker so v njem zanimive navedbe, smo se odločili, da ga bomo objavili v naslednji številki, zdaj pa objavljamo le del pogovora, ki se nanaša na najbolj perečo prometno problematiko Trzina.
Ena najbolj pričakovanih naložb, ki čakajo občino v sodelovanju z DRSC, je obnova Mengeške ceste. Kako daleč je zdaj ta naložba? Se bo obnova to pomlad končno začela, in če se bo, kdaj? Ali so res sproženi postopki za razlastitev nekaterih lastnikov zemljišč ob tej cesti? Kdo je sprožil postopek in kdaj bo končan?
V projektu ureditve Mengeške ceste skozi naselje Trzin nastopata dva investitorja: Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) kot večinski investitor (zagotovila naj bi okrog 80% vseh sredstev) in manjšinski soinvestitor, to je Občina Trzin, ki naj bi zagotovila okrog 20% vseh sredstev od celotne investicije. Gre za stroške izdelave projektne dokumentacije in študij, odkupe zemljišč in odškodnine za služnosti, nakup gradbenega materiala in plačilo izbranemu izvajalcu gradbenih del.
Ocena celotne investicije znaša okrog 2.400.000,00 EUR. Od tega je Občina Trzin v svojem proračunu za leto 2009 na proračunski postavki 0231 zagotovila 460.000 EUR.
Kar se tiče sodelovanja z Direkcijo za ceste Republike Slovenije (DRSC), je bilo do sedaj korektno. Prek DRSC-ja so v projekt vpeta še podjetja DDC svetovanje inženiring, d.o.o. iz Ljubljane, ki projekt pelje po strokovni plati, podjetje SKIFOS, s.p., ki je skrbelo za odkup potrebnih zemljišč in sklenitev služnosti, ter APPIA, d.o.o. iz Ljubljane, ki v tem projektu nastopa kot projektant.
Trenutno DRSC čaka na sprejem sprememb državnega proračuna za leto 2009 v državnem zboru, ki bo zagotovil nadaljevanje projekta, saj je bilo nekaj sredstev za Mengeško cesto že porabljenih -predvsem pri izdelavi projektne dokumentacije, dosedanjem odkupu zemljišč in sklenitvi služnosti. V zvezi z zagotovitvijo sredstev v državnem proračunu in nadaljevanju projekta ureditve Mengeške ceste je župan že opozoril tako ministra za promet, DRSC kot tudi Državni zbor in poslanko našega volilnega okraja.
Ko bo državni zbor potrdil spremembe državnega proračuna za leto 2009, bo lahko Občina Trzin podpisala tudi sovlagateljski sporazum z DRSC-jem. Zaenkrat imamo v predalu njegov osnutek, vendar številke v njem še niso potrjene.
Sprejete spremembe državnega proračuna za leto 2009 bodo tudi osnova zato, da bo lahko Direkcija pristopila k razpisu za izbor najbolj ugodnega izvajalca gradbenih del. Postopek izbora bo vodila Direkcija, saj ima večinski del investicijskih sredstev pri tej ureditvi ceste.
Druga dva pogoja sta podpisan sovlagateljski sporazum in rešeno lastništvo v zvezi z odkupi zemljišč.
Na Vlado RS so bile podane tudi 3 pobude v zvezi z ugotavljanjem javne koristi, kar je podlaga na uvedbo postopka razlastitve lastnikov ob trasi Mengeške ceste. Pobudo na Vlado RS je naslovila DRSC, ki je glavna investitorica projekta. Razlastitev poteka na podlagi 28. člena zakona o javnih cestah.
Občina Trzin je predhodno organizirala za »težje rešljive« primere, posamično za vsakega zasebnega lastnika zemljišč in predstavniki DRSC, več sestankov, kjer je Občina Trzin nastopila predvsem v vlogi mediatorja. Tako smo rešili večino primerov, žal pa nismo bili uspešni v teh 3, ki so sedaj na Vladi RS.
Naj še enkrat poudarim, da ima Mengeška status državne ceste, kar v praksi pomeni, da jo upravlja in vzdržuje država prek DRSC-ja. Tako določajo npr. kakšne vrste tranzitni promet se lahko odvija po cesti, omejitve hitrosti, izvaja delne ali popolne zapore, vzdržuje vertikalno in horizontalno signalizacijo (prometne znake in talne označbe), izvaja druge tehnične ukrepe, kot so krpanje lukenj v cestišču, skrbi za čistočo ipd. Direkcija je tudi zakonsko dolžna zgraditi hodnike za pešce (pločnike) na državnih cestah v delu, ki se odvijajo skozi naselje, kakor je to v tem primeru Mengeške ceste skozi naselje Trzin. S soinvestitorskimi sredstvi je Občina Trzin skušala zagotoviti, kar ji je tudi uspelo, da je ureditev te ceste na vrhu nalog DRSC-ja pri obnovi državnih cest, ki jih ima v vzdrževanju in upravljanju. Skupna dolžina vseh državnih cest je namreč 6.997 km, od tega predstavlja dobrih 900 m Mengeške ceste skozi naselje Trzin 0,013% skupne dolžine vseh državnih cest na območju RS. Dejansko fizično vzdrževanje občinskih in državnih cest na območju Občine Trzin izvaja koncesionar Cestno podjetje Ljubljana, d.d., ki je zadolženo tudi za zimsko službo.
Kdaj točno bo končan postopek, o tem nimamo podatka, in tudi je težko karkoli napovedati. Stremimo pa k temu, da bi se gradbena dela čim prej začela, zato imamo rezervirana finančna sredstva.
Slišati je, da bo obnova Mengeške ceste potekala tako, da bodo najprej uredili eno polovico ceste in pločnike ob njej, nato pa še drugo. Ali to drži, še zlasti, ker nekateri strokovnjaki pravijo, da je bolj smiselno v celoti (obe polovici hkrati) urejati krajše odseke in ob tem gradbišče počasi premikati z enega odseka na drugega?
Kako točno bo potekala obnova (polovično, po odsekih ali kako drugače), bo pravzaprav znano ob izboru najbolj ugodnega ponudnika gradbenih del, ki bo tudi ponudil rešitev začasnega prometa. V dokumentu identifikacije investicijskega projekta je ocenjeno, da bodo gradbena dela trajala okrog 6 mesecev.
Pravilo je tudi, da se v primeru ureditve državne ceste obvoz uredi
po vzporednih državnih cestah.
Verjetno drži trditev, da bi bilo bolj smiselno in ekonomično popolnoma zapreti cesto v času gradnje, vendar z vidika geostrateške lege Trzina tega verjetno ne bomo mogli izvesti, kar narekuje polovično zaporo ceste z začasnim izmeničnim prometom. Tudi sam dvomim, da se bo Direkcija kot lastnica ceste strinjala s popolno 6- mesečno zaporo, bodisi v celoti ali pa po odsekih.
Popolna zapora državne ceste v času njenega urejanja z vidika uvedbe enosmernega prometa po večjem delu Jemčeve ceste in Habatove ulice bi bila zgrešena z vidika odvračanja odvijanja glavnih prometnih tokov po občinskih cestah in zagotavljanju prometne varnosti na njih.
V vsakem primeru bomo vozniki prikrajšani za nekaj ugodnosti, kot je dvosmerni promet, pa tudi nekaj več metrov bomo morali prevoziti v času urejanja ceste.
Kako bodo v času obnove Mengeške ceste urejeni obvozi in ali bo predlagana enosmerna ureditev v starem delu naselja ostala tudi po prenovi Mengeške ceste? Ali bo težki tranzitni promet v času obnove Mengeške ceste res speljan po obvozu preko t.i. deteljice v Domžalah in nato po cesti od Domžal proti Jaršam?
Kar se tiče obvoza težkega tranzitnega prometa, bo o trasi odločala Direkcija za ceste. Vsekakor občinske ceste, ki jih upravlja Občina Trzin, ne pridejo v poštev za nobeno vrsto tranzita, saj po vseh poteka šolska pot in večina nima posebej urejenega hodnika za pešce. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je povezovalna cesta Jarše Mengeš občinska cesta, ki jo upravlja Občina Mengeš, tako da dvomim, da bo promet usmerjen preko centra Mengša na Jarše in od tam na t.i. »deteljico« v Domžalah.
Občina Trzin je v sodelovanju z Občino Mengeš, po sestanku obeh županov z direktorjem DRSC-ja, že v lanskem letu naslovila na DRSC prošnjo po prepovedi prometa skozi strnjeni naselji Trzin in Mengeš, predvsem za težki tranzitni promet. Prošnja je bila zavrnjena.
Ob načrtih za obnovo Mengeške ceste se je spet pokazalo, kako prav bi bilo, če bi Trzin imel tudi v zgornjem (starem) delu naselja obvoznico. Ali predstavniki občine kaj »lobirate«, kot zdaj pravijo, na državni ravni za njeno izgradnjo? Se pri tem povezujete tudi s sosednjimi občinami - Domžalami in Mengšem, ki jih ta poseg delno zadeva, in bi bili skupaj verjetno uspešnejši?
V	decembru 2008 sem se s sodelavko na DRSC-ju udeležil javne razprave na recenzijske ocene o smiselnosti izgradnje dvopasovne obvoznice Loka pri Mengšu - Študa (priklop na štajersko avtocesto A1). Strokovne ocene iz študije variant trzinske obvoznice se praktično pokrivajo s stališči Občine Trzin, tako glede variante splošnega umeščanja obvoznice v prostor kot tudi nujnosti izgradnje obvoznice.
Zagovarjamo t.i. »vzhodno« varianto, ki je pravzaprav z vseh vidikov, tudi finančnega, najbolj ugodna. To pomeni, da bi se obvoznica že pred Trzinom (pred nekdanjim lokalom Čep na polju) začela postopoma približevati Domžalam, nato pa med Domžalami in Depalo vasjo prečkala pod zemljo obstoječi cesti in železniško progo in zaključila pri navezavi na avtocestnem priključku Študa.
V	zvezi s to varianto imajo pomisleke na Občini Domžale, da bo obvoznica s to traso odrezala Depalo vasjo od Domžal, čeprav je predvideno, da bo fizično cesta potekala pogreznjeno tako, da ne bo ločila Depale vasi od Domžal, predvsem na območju današnjih cestnih povezav in železniške proge. Ocena te variante se giblje okrog 22.000.000 EUR. Investitor je DRSC, verjetno pa bodo morale prispevati svoj delež tudi zainteresirane občine. Začetek gradnje obvoznice, glede na dosedanje izkušnje, lahko pričakujemo ob zelo optimističnih pogledih v roku 15 do 20 let. Zato je bila Občina Trzin tudi zelo zainteresirana za ureditev Mengeške ceste, da bi v vmesno obdobje do začetka izgradnje prebrodili bolj varno.
V	zvezi s tem je župan že pozval ministra za okolje in prostor in ministra za promet za začetek postopka za uvrstitev trzinske obvoznice v državni lokacijski načrt. O tem smo obvestili tudi sosednji občini: Mengšu je v interesu nadaljevanje mengeške obvoznice na jugu, medtem ko Domžale gradijo neke vrste cestni obroč, v katerega se vključuje tudi trzinska obvoznica.
Glede enosmerne ureditve v starem delu naselja Trzin je Občina v septembru 2008 organizirala zbor občanov starega dela naselja Trzin. Na njem je bil ustanovljen prometni odbor, sestavljen iz predstavnikov navzočih občanov. Občina je pripravila nekaj možnih rešitev, ki jih je predstavila prometnemu odboru. Izluščili sta se dve varianti, katere je ocenil tudi višji pred. dr. Peter Lipar iz Pro-metnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dr. Lipar sodeluje tudi pri urejanju prometnega režima po drugih občinah, med drugim tudi v sosednji Mestni občini Ljubljana.
Sedaj smo prišli do predlagane rešitve in osnutka odloka, ki ju bo v kratkem obravnaval Prometni odbor in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trzin, nato pa nameravamo pred sejo občinskega sveta, ki bo sprejel odlok, tudi sklicati ponovni zbor občanov starega dela Trzina. Predvsem želimo, da zbor občanov, ki jih ureditev najbolj zadeva, sami povejo mnenje o njej. Je pa res, da gre tukaj za princip povečanja varnosti na račun udobja (uvedba enosmernega namesto sedanjega dvosmernega prometa).
Odlok naj bi občinski svet predvidoma obravnaval na seji v marcu 2009. Po sprejetju odloka bomo obvestili tudi vsa gospodinjstva v Trzinu ter objavili sprejeto prometno ureditev v Odsevu in drugih medijih.
Sodelovanja s sosednjimi občinami je sicer korektno in kolegialno, do večih trenj ne prihaja. Konec koncev smo relativno majhna občina, večina trzinske obvoznice poteka po zemljiščih drugih občin, zato smo na sodelovanje pravzaprav obsojeni in ne moremo biti izoliran otok sredi Slovenije. Smo tipično tranzitna občina, in ne končni domicil za transport.
vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
LEKARNA LJUBLJANA
Lekarna tudi v Trzinu
Z veseljem vam sporočamo, da bomo v okviru Lekarne Ljubljana za vas v kratkem odprli LEKARNO TRZIN, na Ljubljanski cesti 13 c v Trzinu. Z veseljem vas pričakujemo in ostajamo zvesti vašemu zdravju.
Prometni režim na območju starega Trzina
26. januarja je bil 1. sestanek prometnega odbora starega Trzina. Odbor so imenovali občani Mengeške ceste, Jemčeve ulice, Haba-tove ulice, ceste Za hribom, Ljubljanske ulice in Kmetičeve ulice na zboru občanov dne 4. septembra 2008. Na zboru je bilo dogovorjeno, da Občina naroči izdelavo strokovnih podlag za ureditev prometnega režima na območju med Mengeško cesto in cesto Za hribom.
Prvi sestanek prometnega odbora je vodil župan, sodeloval pa je svetovalec župana za gospodarske javne službe Andrej Gril. Na sestanku (navzočih je bilo vseh 5 članov odbora) so natančno preučili predlog ureditve prometa (potrjen s strani Prometnotehniškega inštituta FGG UL).
Po razpravi so sprejeli naslednja mnenja oz. stališča:
•	za varen dvosmerni promet nista primerni niti cesta Za hribom od Ljubljanske ceste do župnišča, niti Habatova cesta od župnišča do mostu čez Pšato; prometni režim na navedenih odsekih je potrebno še enkrat preučiti;
•	povezava Jemčeva-Mengeška mimo Jan bara naj bi bila dvosmerna;
•	povezava Jemčeva-Mengeška (t. im. Puhanova pot) naj bi bila enosmerna v obratni smeri, to je od Jemčeve proti Mengeški;
•	povezava Jemčeva-Mengeška, mimo Vertiča in Praha, naj bi bila enosmerna v obratni smeri, to je od Mengeške proti Jemčevi.
Za ostale odseke so navzoči soglašali s predlogom ureditve prometa.
V nadaljevanju sestanka sta župan in svetovalec podala še naslednje informacije:
Za rekonstrukcijo Mengeške ceste:
-	tudi v rebalansu proračuna RS za leto 2009 naj bi bila predvidena sredstva za rekonstrukcijo Mengeške ceste (bodo še preverili);
-	v postopku razlastitve so še štirje lastniki zemljišč, potrebnih za pločnik;
-	vloga vladi, ki odloča o upravičenosti razlastitve, je bila dana verjetno še pred novim letom;
-	v pričakovanju odločitve vlade, da je razlastitev upravičena, bo ustrezno ministrstvo oz. njegova upravna enota izdala lastnikom odločbe o razlastitvi;
-	po projektu je predvideno, da je rok za izvedbo rekonstrukcije 6
mesecev;
-	ureditev prometa v času rekonstrukcije je v pristojnosti izvajalcev del;
-	rekonstrukcija naj bi potekala v polovični širini v celotni dolžini trase in nato še na drugi polovici.
Za obvoznico Trzin-Depala vas-Študa:
-	izdelana je študija več variant, za Trzin je najugodnejša tista, ki predvideva potek obvoznice deloma po poljski poti (mimo nekdanjega Čepa), nato pa vzhodno od te poti in tudi vzhodno od Depale vasi proti Študi do priključka na avtocesto;
-	križanje s cesto Trzin-Domžale je predvideno s krožiščem;
-	za križanje s kamniško progo je predviden cestni podvoz.
Naslednji sestanek prometnega odbora bo po izdelavi novega predloga ureditve prometa.
S. M.
Tudi pri cerkvi in župnišču je premalo parkirnih mest, še posebno ob nedeljah, enako pa je tudi med tednom, ko pripeljejo starši večino veroukarjev z avtomobili.
V	A B I L O
na 10. PUSTNI KARNEVAL V TRZINU
Sprevod maškar po ulicah in cestah Trzina je načrtovan po naslednjem razporedu:
-	zbirališče maškar in razmestitev na vozila ob 13.30 za Kulturnim domom v Trzinu, Mengeška cesta 9;
-	sprevod krene ob spremstvu gasilskega vozila najprej po prvotnem delu Trzina, Jemčeva, Habatova, Za Hribom;
-	razkaže se v Mlakah in ima ob približno 15.30. uri krajši postanek pred trgovino Mercator;
-	pot nadaljuje po Ljubljanski cesti do Okrepčevalnice Barca, kjer se ob približno 16.30 sprevod zaključi. Najlepše maske bodo nagrajene.
Turistično društvo Kanja bo pripravilo pogostitev maškar iz sprevoda v Kulturnem domu Trzin, približno ob 17.00, kjer bo od 19.00 do 0.2 pustni ples.
V	A B L J E N I !
Opozorilo: Za udeležence v sprevodu bo zagotovljena varnost v skladu z odločbo UE Domžale, otroci in mladoletne osebe se karnevala lahko udeležijo le v spremstvu staršev, ki so odgovorni za njihovo varnost.
Občinska proslava ob kulturnem prazniku
Prešeren je pisal lepe pesmi
svojih sanj o ljubezni in verjetno tudi o uspehu. O veličini in metriki Prešernovih pesmi lahko pišemo cele knjige, eseje in znanstvene razprave, a ostaja preprosto dejstvo, da so lepe. Dogajanje na odru sta povezovala Jure Lajovic kot oštir Blaž Hribar, ki je pesniku Prešernu delal družbo ob njegovih pivskih večerih, in Goran Vranešič kot sam pesnik, ki je ob kozarčku razmišljal o pesniškem ustvarjanju in ocenjevanju pesniškega dela. Vrhunec prireditve je bil nastop dveh mladih trzinskih pesnikov, Mirjam Štih in Simona Jugovica Finka, ki sta prebirala svoje lastne, predvsem ljubezenske pesmi. Presenetila sta s kakovostjo svojih verzov in zanimivim podajanjem svojih čustev. Kulturni večer je občinstvo navdušil s toplino, preprostostjo, a hkrati obilico lepih misli in občutij. Sporočilo večera bi lahko strnili v Prešernovem stavku, ki ga je ob koncu izrekel tudi »oštir« Jure: »Pustite pevcu peti!«
Kot je že običaj, so člani KUD-a Franca Kotarja Trzin tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili občinsko proslavo in spet so presenetili z neposrednostjo in tudi kakovostjo kulturnega večera. Kot je že tudi običaj, so prireditev s petjem odprli člani mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki Trzin. Tudi oni so presenetili z novo svežino in tudi kakovostjo svojega petja pod vodstvom nove zborovodkinje Ksenje Kozjek, ki se je ob koncu izkazala tudi s spremljavo petja zbora z igranjem na kitaro. Pevce sta z igranjem na inštrumenta spremljali tudi učenki trzinske osnovne šole, njuni sošolci Anja Zupanc, Klara Bohnec, Veronika Cukrov, Jaka Peternel, Vanesa Kocjan, Anže Zupanc, Vanja Tajher, Ula Dremel in Nejc Lisjak pa so nato predstavili pesnika Franceta Prešerna z branjem svojih spisov o njem. »France Prešeren je pisal lepe pesmi,« je med drugim prebral Nejc Lisjak, in v tem preprostem stavku je pravzaprav zajel vse bistvo Prešernove poezije. Njegove pesmi so preprosto lepe, sežejo v srce. Ko jih beremo ali poslušamo, v njih začutimo vso tragiko takrat nesvobodnega slovenskega naroda in bolečino pesnika, ki ni mogel udejaniti vseh
Miro Štebe
Pesmice, ki so jih po vzoru Prešerna napisali učenci Osnovne šole Trzin
Sonet
Mavrica se blešči, le ob soncu in dežju se naredi, od vijolične do rumene, se prelivajo prelepe barve.
Radi občudujemo jo vsi, vemo pa tudi, da po dežju je več ni. Takrat zaželimo si, da bi padli vsaj še dve kapljici.
Lepo je risati, težko pozabiti, saj je mavrica del naše čudovite narave.
Če ne bomo pazili na naravo, nikoli več to ne bo tisto pravo, mavrica pa le v spominu našem spreminjala bo barvo.
(Neža P.)
Kam
Kam je šel ta svet? A koga sploh zanima?
Gremo se vsi streljat in dret, komu mar globalna klima?
Sovražimo prehitro, ni časa za ljubezen in mir. Svet pa se podira hitro, izbrali smo napačen tir.
Šele ko bo prepozno, bomo spoznali realnost in ne bomo mogli ubežati.
Že zdaj je vse tako grozno, a še zmeraj vsi vidijo popolnost. A vsi se le pobijamo, še knjige ni časa prebrati.
(N. Korelc)
O smislu življenja
Če človek ne bil bi človek, ne misli bi na probleme svoje. Na ponedeljek, ne na torek. In vedel bi le to troje.
Življenje je zanimivo, si rečem spet in spet, Ko gledam sosede čez lino, kako ti gledajo na svet.
Življenje je dobro in slabo,
to vsi sprevideli bodo. Ko riba ujame se na vabo, ribič pa pade v vodo.
A vedi, da ni vredno umreti, da življenje je predragoceno.
Bolje lepe dneve šteti in kupiti si sladkorno peno.
(Anže Zupanc)
Gazela
Glej no, glej ta lepi obraz, ki spominja mene na poraz. A hkrati vem, da sem zmagal jaz.
Sreča se mi skoz telo preliva, veliko truda sem vlagal v to. Ona sama za to ni kriva, da zraven nje sem lahko samo še gagal.
Veselje z mene je spravila. Randi sem ji predlagal, z »da« me je razveselila in z »ne« me je razžalostila.
(Anže Zupanc)
Usoda
Vsak dan tu sedim, razmišljam o usodi.
Nič ne govorim, misel moja me vodi.
Preživeti poskušam iz minute v minuto, življenje okušam, se zavem, da je kruto.
Vse okoli se premika, jaz stojim na miru. Svet se me dotika, kot da stojim na tiru.
(Oni)
Luč v temi
Ko vidim te, si moja luč v temi, moje sanje postanejo resnične, si moja luč v temi.
Naj bo sonce ali dež, ti vedno v mojih sanjah boš, brez tebe življenje sivo je, si moja luč v temi.
Tema prekriva mesto sanj, tvoj glas vedno začara me, si moja luč v temi.
Petje, smeh in iskrica v očeh, ti si moje vse, si moja luč v temi. Si kot mavrica, poln upanja in energije, le kaj naj brez tebe, si moja luč v temi.
Sama, v srcu s teboj, upam, da kdaj srečala bova se, si moja luč v temi.
(Neža P.)
Življenje
Življenje je lepo. In prelepo, če ga lepo preživimo.
Vase te vzame, Lepo te prevzame.
Je sončno, oblačno, Enostavno, drugačno.
Naj te misel vodi. Ja, proti usodi.
Enkrat se zgodi, zato ga doživi.
(Eli Reči)
Pekel na zemlji
Visoko letimo, se spet veselimo. Gore so stme, ne manjka nam trme. Pogum nas bodri kot luč v temi.
A kot strela z jasnega, je sveča ugasnjena. Duša potopljena, sreča izgubljena. V snežno zdaj gladino prestrašeni drvimo.
Sunkovito zarežemo,
sanje odvežemo. Pod deviško pokrajino se žalostimo. Se svet nam obrne na gore te strme.
Vsak dih je težak, naš duh je krepak. Prijatelji umirajo, veke zapirajo. Srca nam vdano stirajo, kot ogenj zamirajo.
Mraz je kislina, telesa razžira. Kljubuje črni temi, ki up jo naš bodri. Nam pojenjujejo moči, v nas trpki strah živi.
Tukaj ni druge, srce zajokuje. So duše odšle, telo umre. Telesa draga vaša, rešite zdaj naša!
V naših glavah je luknja. Vsak že premišljuje,
črno karmo objokuje. Zdaj plezamo v gore, kopljemo spet rove.
Polovica je odšla. Kako temna je tema. Pobeg ni mogoč, sneg odrešujoč. Po radiu novice, nihče nas ne išče.
Obup tu razsaja, ni pekla, ne raja. Misel na dom ohlaja. Živeti v peklu snega, uničuje nam srca.
Nekega dne vstali smo le, da bi ugotovili, če vsi smo še živi.
Bilo je dovolj, oj, gora - zapoj!
Spopadli smo se z goro, vsak zase. Za željo nepredstavljivo, za možnost nedotakljivo. Smo plezali do roba, do bridkega groba.
Ta teža prevelika, ko nebo se nas dotika, vem, slabo bomo končali, če ne bomo se predali. A nagon preglasen je, premaga solze vse.
Dnevi minevajo, zamere pogrevajo, prijateljstva ugašajo, nemire nam prinašajo. Želimo si pobega, nihče ga ne dosega.
Strah počasi zdaj bledi,
pušča sence v temi. Smo na srca pravi poti, upa vsak, da nismo v zmoti. Tu trata mila se razlega, kamor vse pogled dosega.
Zdaj zopet sneg zapuščam, Bogovom vsem odpuščam. Za mojo zla nesrečo, izkušnjo to bolečo, za moje preživetje, spet cenim zdaj poletje.
(Veronika Cukrov)
(V spomin vsem preminulim v letalski nesreči v Andih leta 1972. Ko so bili na gori 70 dni, jih je 14 umrlo, 20 jih je preživelo.)
Prvakinji na svoje stroške
Znanci so mi večkrat namignili, da je v Trzinu več dobrih mladih plesalk in da naj kdaj predstavimo tudi katero od njih. Ko sem obiskal Urško in Leo Gabrovšek pa sem presenečen spoznal, da se pogovarjam z dekletoma, ki sta osvojili kar več kot 30 najvišjih priznanj in se lahko pohvalita z večkratnimi naslovi državnih, evropskih in celo svetovnih prvakinj v show dancu. Osemnajstletnici sta dvojčici in druga čez drugo sta mi naštevali, kakšne naslove vse sta že osvojili v paru in v plesni skupini plesne šole Urška iz Ljubljane. S plesom sta se začeli ukvarjati v drugem razredu osnovne šole, ko jima je bilo 9 let. Prej sta štiri leta trenirali gimnastiko in tudi tam nista bili od muh, saj se lahko pohvalita z vidnimi uspehi na državnem prvenstvu.
»To, da sva prej trenirali gimnastiko, nama še kako prav pride tudi pri plesu,« hiti dopovedovati Urška, Lea pa jo dopolni: »Saj je tudi večina drugih dobrih plesalk v naši tekmovalni skupini prej treniralo gimnastiko.« Pri svojem plesu izvajata tudi številne akrobatske figure, in bi bilo brez gimnastičnega predznanja verjetno vse težje. Včasih izvajamo prav nevarne akrobacije in neredko se kdo poškoduje. Lea ima prav zdaj težavo zaradi vnetih podplatov, saj pleše bosa. Težje poškodbe so lahko pri različnih skokih, saltih in drugih akrobatskih likih. Skupine morajo biti zelo dobro izurjene in natre-nirane, da gre vse po sreči.
»Trenirava, kot je normalno, trikrat na teden po dve do tri ure naenkrat, ko se pripravljamo na tekmovanja, pa so treningi vsak dan. Takrat res živimo za ples.«
Obe sta zdaj gimnazijki in sta pri učenju zelo uspešni. Rad sem jima verjel, da imata prostega časa zelo malo, saj morata vsak trenutek skrbno načrtovati in izrabiti. V šoli jima ne gledajo skozi prste, le kadar sta odsotni zaradi nastopov na tekmovanjih se lahko dogovorita, kdaj bosta vprašani.
»Na splošno jima zaradi tekmovalnih uspehov nikjer ni nič priza-nešeno, najrazličnejši naslovi pa tudi ne prinašajo nobene denarne podpore!« pove še njuna mama. »Čisto vse so naši stroški, od voženj na treninge in tekmovanja do nakupov kostimov, oblek in drugih izdatkov, ki jih imamo s plesom in tekmovanji,« jo dopolni Urška, Lea pa pove, da kar z zavidanjem gledajo plesalce iz drugih reprezentanc, ki imajo vse plačano. »Američani, na primer, za vse poskrbijo in plačajo, mi pa moramo vse sami!Ampak potem nas pa gledajo, kako smo dobri. Kamor pridemo, nas poznajo, veljamo za favorite tekmovanj, in od nas pričakujejo zmage. Pa smo res dobri!« pravi, Urška pa jo dopolni: »Naši koreografi so najboljši in najbolj domiselni!«
Ampak dobre priprave na nastope in potem visoke uvrstitve niso le zasluga koreografov. Mlade plesalke, saj je med njimi le malo fantov, morajo s svojimi starši poskrbeti praktično za vse: od kulis in garderobe do glasbe, prevozov, nastanitve in organizacije potovanj. »Celo za pričeske in ličenje poskrbimo same! Seveda pa največkrat
tudi same najdemo ideje za nastope, kaj naj bi predstavljale in kako naj bi potekal nastop. Te idej povemo koreografom, ti pa potem naštudirajo vse, od kostimov, kulis do plesnih korakov in najrazličnejših vložkov v nastopu. To moramo potem mi natrenirati, izpiliti. Pri večjih skupinskih nastopih vsaka skupina najprej trenira sama, potem pa pridemo skupaj in naštudiramo cel nastop.« Obe imata sicer status vrhunskih športnic, vendar se to nikjer finančno ne pozna. Vsi stroški za tekmovanja in treninge so breme njune družine, in ni čudno, da se morata odpovedovati tekmovanjem in prvenstvom na drugih celinah in bolj oddaljenih krajih. »Ni denarja; če bi šli tudi na tista tekmovanja, pa bi se tudi od tam vračali z najvišjimi priznanji.Slovenski plesalci so enostavno dobri!« z obžalovanjem povesta dekleti.
Plesalki in njuna mama so kar malo razočarani, da z vrhunskimi mednarodnimi uspehi pri pristojnih ne naletijo na podporo. Nekateri plesalci sicer znajo poskrbeti za svojo promocijo, na primer Mojca Horvat, večina pa ostaja v senci. »V plesni šoli Urška nas je kakih 2.000 plesalcev, tekmovalci pa predstavljamo le manjši del.« Nobene finančne podpore tudi ni od države ali na primer občine. Ko drugim povedo, pod kakšnimi pogoji delajo, se samo čudijo in enostavno ne morejo razumeti, da so lahko vseeno tako dobri. »Na leto potrebujeva vsaka vsaj po tri kostime za nastope v paru, ker nastopava tudi v skupini z drugimi plesalci, pa potrebujeva tudi kostime za plese, ki jih naštudiramo za skupino. Na tekmovanjih včasih samo hitiš, da se med posameznimi nastopi preoblečeš v druge kostime.«
Vseeno pa sta Urška in Lea veseli in navdušeni nad plesom. Ta pomeni njuno življenje in zanj živita. Razkazovali sta mi slike, posnetke s tekmovanj, številne diplome in priznanja ter se smejali ob obujanju spominov.
Prav gotovo med druženjem z drugimi mladimi plesalci doživita tudi marsikaj lepega, zabavnega, in verjetno so tudi občutki, ko v lepih svetlečih kostimih nastopata pred številno publiko in nato za svoje nastope žanjeta aplavz ter prejemata priznanja, zelo lepi in odtehtajo misli na odrekanja in slabe strani njune dejavnosti. Izdata mi tudi, da že imata fante in da verjetno ne bosta nastopali v nedogled. Vsekakor pa sta bili veseli, da sem ju obiskal in da ju bomo tudi preko Odseva predstavili njunim sosedom, znancem in sploh Trzincem. Zaslužita si več tudi takšnega priznanja; Trzinci smo lahko ponosni, da so takšne prvakinje med nami.
Miro Štebe
Nekaj vidnejših uvrstitev Lee in Urške Gabrovšek v zadnjih letih
2001 show dance
pari pionirji
2003 show dance
skupina KOBRE mladinci
2005 dance show
skupina mladinci
2008 show dance
pari člani
skupina Rajski vrt člani skupina Rajski vrt člani skupina Rajski vrt
1. mesto na državnem prvenstvu 3. mesto na svetovnem prvenstvu
2. mesto državno prvenstvo 1. mesto svetovni pokal v Sloveniji
3. mesto svetovno prvenstvo (Riesa, Nemčija)
2.	mesto državno prvenstvo 1. mesto državno prvenstvo 1. mesto evropsko prvenstvo
3.	mesto svetovno prvenstvo
Plačilo za deviški vrh
V	junijskem Odsevu smo poročali, da se bo naš soobčan Tadej Ora-žem udeležil prve slovenske alpinistične odprave v pogorje Kokšal Too v Kirgiziji, na meji s Kitajsko. To je bila Tadejeva prva takšna odprava, pa tudi območje, ki so ga obiskali, je bilo, po alpinističnih merilih, skoraj deviško, saj je bila pred tem tam le ena odprava. To je razumljivo, saj gre za obmejno območje med Kitajsko in Kirgi-zijo, pred tem pa Sovjetsko zvezo. V prejšnjih časih je bilo zato to območje zaprto za obiske tujcev.
Odprava je trajala približno tri tedne, od 27. junija do 20. julija, in Tadej, ki na odpravi ni imel največje sreče, si je zdaj že uredil vtise in spomine, tako da nam je lahko povedal zgodbo o njihovi poletni pustolovščini.
V	skupini je bilo osem članov društva Freeaprowed, ki se ukvarja z manj običajnimi in adrenalinskimi dejavnostmi v naravi. Trije člani odprave, med katerimi je bil tudi Tadej, so bili predvsem plezalci, dva sta si za cilj postavila alpinistične spuste na smučeh, trije pa so bili bolj popotniško-smučarsko usmerjeni in niso načrtovali težjih vzponov ali alpinističnih spustov na smučeh. Večina udeležencev odprave še ni imela večjih visokogorskih izkušenj, zato so še posebej računali na vodenje in nasvete izkušenejših članov.
Z letalom so se preko Carigrada prepeljali do Biškeka, glavnega mesta Kirgizije. Tam so obiskali agencijo, ki so ji zaupali logistično organizacijo odprave in si priskrbeli dovoljenje za obisk izbranega pogorja. Za pomoč so najeli dva nosača, kuharja, voznika in oskrbnika baznega tabora. V naslednjih dneh so se s spremstvom in opremo odpeljali do baznega tabora na višini 3.715 m nad morjem. Bazo so postavili na ravninici ob reki. Do vznožja gora, kjer so načrtovali postavitev višinskega baznega taborišča, pa so morali premagati še 20 kilometrsko razdaljo.Višinsko bazo so tako postavili na nadmorski višini 4.447 metrov. Pot do nje je bila naporna, saj so morali prenašati težke tovore s plezalno opremo, zelo zahteven pa je bil tudi teren, saj so morali najprej slediti reki, nato pa prečiti strma travna pobočja, nato pa jih je čakala še precej dolga ledeniška morena, ki je zelo neugodna za hojo. Pionirski vzponi na neznane vrhove
Izbrali so si gorsko verigo nad osrednjim ledenikom v pogorju, kjer pred njimi še nihče ni plezal, zato so bili vsi vzponi, ki so jih opravili, prvenstveni. Vrhovi, na katere so plezali, so visoki od 4.800 do 5.800 m, so pa zelo lepi in drznih oblik. Tadej pravi, da so imeli težave z oceno razdalj in strmino okoliških sten. V kristalno čistem ozračju imajo ljudje, ki so vajeni bolj onesnaženega ozračja, optične težave pri ocenjevanju razmer na terenu. »Preden smo šli plezat, se nam je vse zdelo bolj položno, ko smo vstopili v stene, so bile pa te precej bolj strme in pokončne.« Nekoliko pa so bili razočarani tudi nad granitom njihovih gora, saj je bil precej krušljiv in ne tako trden, kot v nekaterih drugih pogorjih.
Da bi se privadili na višino, so začeli z t.i. aklimatizacijskimi vzponi. To so vzponi, med katerimi se alpinisti povzpnejo na višjo nadmorsko višino, nato pa se spustijo v nižino. Na ta način se telo počasi privaja redkejšemu zraku in zahtevnejšim višinskim razme-
ram. Že med aklimatizacijo so osvojili en še neosvojen vrh. Ko se je začelo resno plezanje, se je Tadej s prijateljema Anžetom Čoklom in Arnejem Jegličem najprej spoprijel s severno steno še deviškega 4.805 m visokega vrha. Goro so kasneje, kot prvopristopniki, poimenovali Pik Anin, nanjo pa so se povzpeli po 350 metrov visoki zahtevni smeri, ki so jo ocenili s težavnostno oceno V/5, dali pa so ji ime Krvavi avrikelj. Usodna razpoka
Z vrha so se spustili po drugi strani, pod goro pa so se sešli s še drugimi člani odprave. Med vračanjem v višinski tabor so se morali spustiti po ledeniku, pri tem pa se je Tadeju, ki je hodil kot prvi v navezi, pod nogami odprla skrita ledeniška razpoka. Padel je vanjo in si pri tem poškodoval gleženj. Ker je bil navezan na vrv, so drugi padec zaustavili, tako da je padel le štiri metre v globino. Pravi, da ni imel časa ogledovati razpoke, zdelo pa se mu je, da razpoka ni tako globoka, kot so včasih lahko. Ob pomoči prijateljev je splezal iz ledene pasti in do višinskega tabora je nekako odsmučal po eni nogi s prijateljevimi smučmi. K sreči so bile razpoke na ledeniku le ob robovih, tako da mu med spustom niso več delale težav. Zanimivo je, da sta med odpravo v ledeniške razpoke padla še dva druga člana odprave, vendar je Tadej potegnil najkrajši konec. Zanj se je s padcem v razpoko, ki jim alpinisti rečemo tudi z nemško spakedranko »špaltne«, plezalni del odprave zaključil. Naslednje dni je lahko iz višinskega tabora opazoval prijatelje, ki so zavzeto plezali in smučali po okoliških vrhovih. Opravili so precej kakovostnih prvenstvenih vzponov in spustov na smučeh na petih vrhovih pa so stali kot prvi ljudje v zgodovini tistih vrhov. Svoje početje so tudi snemali, in zdaj so iz posnetkov sestavili alpinistični film, ki so mu dali naslov »Špaltna ekspres«. Premiera tega filma bo 3. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. V filmu so tudi Tadejevi posnetki s prvega vzpona. Tadej je povedal, da svoje vzpone člani društva Freeapproved pogosto snemajo. »Razvili smo dobro strategijo snemanja med vzponi. Za snemanje se v stene odpravljamo po trije plezalci v navezi. S sabo jemljemo po dve majhni kameri, ki ju imata drugi in tretji plezalec v navezi. Prvi pleza naprej brez kamere, pri tem pa ga tisti, ki ga ne varuje, snema. V naslednjih raztežajih vloge zamenjamo.« Križev pot med sestopom
Za Tadeja pa se kalvarija s prihodom v višinsko taborišče še ni končala. Moral je priti še do 20 km oddaljenega baznega taborišča. Pri sestopu si je najprej pomagal z dvema palicama, improviziranima berglama, potem pa sta ga dva prijatelja vzela medse in ga med hojo podpirala vsak s svoje strani. Napredovanje po zelo razbiti ledeniški moreni, ki je polna večjih in manjših kamnov in drugih preprek, je bilo zelo naporno in počasno, nazadnje pa ni kazalo drugega, kot da ga je prijatelj naložil na hrbet in ga štuporamo odnesel v dolino. Za sestop so potrebovali kar 18 ur hoje. V bazno taborišče je ponje spet prišel tovornjak in preko Naryna so se odpeljali nazaj v Biškek. Tadej pravi, da mu je gorovje, ki so ga obiskali, ostalo v lepem spominu, da bi se vanj še vrnil, da pa bo naslednjič, ko bo šel spet na odpravo, verjetno obiskal kakšno drugo pogorje, ki ga še ne pozna. Čeprav ima v gležnju še vijake, Tadej že pleza. V zadnjem času je opravil kar nekaj dobrih vzponov po zaledenelih slapovih in grapah, vendar si za letos še ne upa postavljati odpravarskih ciljev.
Tudi Kirgizija se mu zdi zanimiva dežela. Pokrajina je precej razgibana stepska in puščavska. Prebivalci živijo predvsem v mestih, širna prostranstva pa so dom nomadskih pastirjev, ki s svojimi jurtami sledijo čredam drobnice in živine. Prebivalci so pol evropskega videza, pol pa kitajskega. Uradni jezik je kirgizščina, večina pa jih zna tudi rusko, zato sporazumevanje z njimi ni bilo težko. »Govorili smo kar po slovensko in hrvaško, ob pomoči rok pa smo se lahko vse sporazumeli.«
Vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o odpravi, Tadej vabi na ogled njihovega filma v Cankarjev dom.
v	___
Članarina v PD Onger Trzin v letu 2009
Ljudje se vključujemo v planinsko društvo zaradi različnih interesov. Aktivno sodelovanje v planinskih dejavnostih terja zavarovanje članstva, ki ga zajema vsakoletna članarina.
Članstvo v PZS traja od dneva nakupa članske znamkice do 31. 1. naslednjega leta.
Upravni odbor PZS je 18. septembra 2008 sprejel sklep o višini priporočene članarine za leto 2009. Članarina je letos malo višja - saj veste ... inflacija. Treba je povedati, da se članarina ni povečala že več let, zato je bilo zvišanje letos pričakovano. Želimo si, da kljub temu ostanete naši člani.
Člani PD bodo pri svojih prostovoljnih dejavnostih v gorah do leta 2011 zavarovani pri Zavarovalnici Tilia d. d.
Zavarovanje, ki je vključeno v plačano članarino, obsega: nezgodno smrt, invalidnost, stroške reševanja v tujih gorah, zavarovanje odgovornosti - osebe in zavarovanje odgovornosti - stvari. Višina zavarovalnega kritja je odvisna od tega, katero članarino so člani vplačali:
	Zavarovalno kritje v €	
Vrsta zavarovanja	Člani A	Člani B, B1, S+Š, P+O
Nezgodna smrt	15.000	5.500
Invalidnost	do 50.000	do 8.500
Stroški reševanja v tujih gorah - ves svet	do 15.000	-
Stroški reševanja v tujih gorah - Evrope in Turčije		do 2.800
Zavarovanje odgovornosti - osebe	do 44.000	do 44.000
Zavarovanje odgovornosti - stvari	do 4.200	do 4.200
Zavarovanje strokovnega kadra PZS
Zavarovanje je namenjeno vsem strokovnim kadrom PZS pri opravljanju njihove dejavnosti, za katero so usposobljeni (vodniki PZS, inštruktorji, markacisti ...). Planinska zveza Slovenije tako poimensko zavaruje usposobljeni strokovni kader s potrjeno licenco za zavarovanje odgovornosti za osebe do 88.000 EUR in za stvari do 8.400 EUR. Zavarovanje zajema odgovornost zaradi strokovnih napak, ki jih stori strokovni kader pri opravljanju svoje dejavnosti (vodenje, usposabljanje, markiranje ...).
Zavarovalnica Tilia ponuja članom PD možnost sklenitve dodatnih zavarovanj po ugodnejših pogojih:
-	nezgodno zavarovanje z dnevno odškodnino
-	turistično - zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini
-	dodatno nezgodno zavarovanje za časovno opredeljeno obdobje (izleti ali odprave)
Vsak član se za dodatna zavarovanja odloča prostovoljno in tudi sam sklene zavarovanje.
Nova oblika zavarovanja je kolektivno nezgodno družinsko zavarovanje za stroške reševanja za ves svet (Generali Zavarovalnica d.d.), ki ga lahko dodatno sklene vsak posamezni član PD.
Zavarovalno kritje stroškov reševanja je 15.000 EUR (letna premija 6,10 EUR).
Stroški reševanja so nujno potrebni stroški, ki nastanejo, kadar doživi zavarovanec nezgodo oz. zaide v življenjsko nevarnost v gorah ali v vodi, ne glede na to, ali se pri tem poškoduje ali ne. Zavarovani so le dokazani stroški iskanja, klasičnega in helikopterskega reševanja v gorah, na smučiščih, pri nesrečah na vodi po vsem svetu ter prevoz do najbližje prevozne ceste oz. do najbližje bolnišnice glede na kraj nezgode; zavarovanje ne vključuje stroškov prevoza v domovino. Stroški se povrnejo le subsidiarno, če se le-ti ne povrnejo iz drugega naslova (npr. iz zdravstvenega zavarovanja).
Več informacij o zavarovalnih možnostih, ki ji nudi PZS za prihodnje leto, je objavljeno na spletni strani PD Onger Trzin.
Prispevek za Slovenski planinski muzej
Novembra 2008 je stekla akcija zbiranja sredstev za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja (SPM) v Mojstrani tudi med člani planinskih društev v okviru Planinske zveze Slovenije (PZS). Skladno s predlogom predsednika uprave Ustanove Avgusta Delavca so se slovenski planinci na skupščini PZS zavezali, da bo bodo društva v obdobju 2008 - 2010 donirala po 3,00 EUR na svojega člana.
Slovenski planinski muzej je nacionalni projekt, ki bo povezoval celotno planinsko - gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško srenjo v Sloveniji. Slovenci se bomo z njim postavili ob bok velikim alpskim narodom. Postal bo informacijsko in družabno središče planincev in turistov. S svojim delovanjem bo muzej spodbujal mlade, da se vrnejo nazaj k naravi.
UO PD Onger Trzin se je na svoji seji konec decembra 2008 odločil, da bo članarini vsakega svojega člana v obdobju 2009 - 2011 prištel 1,00 EUR - z namenom zbiranja sredstev za izgradnjo SPM. Društvo se obvezuje, da bo vodilo natančno evidenco vplačil in izpolnilo določilo, da tisti, ki bodo vsa tri leta plačali članarino, dobijo brezplačno vstopnico v bodoči muzej (ki je trenutno že pod streho!!).
Tako je članarina PD Onger Trzin v letu 2009 naslednja:
	Kategorije članstva v letu 2009	Članarina
A	najbolj aktivni odrasli člani z največjimi ugodnostmi	51,00 EUR
B	aktivni odrasli člani z večino ugodnostmi	21,00 EUR
BI	osebe, starejše od 65 let, z ugodnostmi B članov	16,00 EUR
S+Š	srednješolci in študenti do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladi, ki so brez lastnih dohodkov	14,00 EUR
S+Š/d	srednješolci in študenti do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladi, ki so brez lastnih dohodkov - družinski popust	11,40 EUR
P+O	predšolski in osnovnošolski otroci	6,00 EUR
P+O/d	predšolski in osnovnošolski otroci - družinski popust	5,00 EUR
Družinski popusti so namenjeni kategorijama S in Š ter kategoriji P in O. Za ti dve kategoriji se priznava popust v primeru, da se plačilo izvede skupaj za celo družino. Za družino se štejeta tudi mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom.
Vpisnina: Cena nove članske izkaznice je 1,50 EUR. Predšolski in osnovnošolski otroci lahko uporabljajo namesto članskih izkaznic tudi dnevnik Ringa - Raja in Mladi planinec, ki ju ob vpisu v planinsko društvo prejmejo brezplačno.
P in O (predšolski in šolski otroci) so zavarovani brezplačno (donacija Zavarovalnice Tilia d. d.).
Nezgodno zavarovanje za člane B, B1, S in Š velja v tujih gorah Evrope in Turčije.
Nezgodno zavarovanje za člane A velja po vsem svetu.
Zavarovanje stroškov reševanja v tujih gorah za člane A vključuje stroške iskanja, klasičnega in helikopterskega reševanja v gorah, visokogorskih turnih smučiščih, nesrečah na vodi. Kritje velja po vsem svetu. Zavarovanje velja do nadmorske višine 5.000 metrov. Poleg sklenitelja zavarovanja je za stroške reševanja (za zavarovalno vsoto, ki velja za člane A) zavarovan tudi življenjski partner (član PZS, drugače zavarovalno kritje ne velja), s katerim živita v skupnem gospodinjstvu, ter skleniteljevi otroci do 18. leta starosti. Zavarovanje ne velja za alpinistične odprave, ki se zavarujejo posebej.
Nezgodno zavarovanje vključuje tudi poškodbe in okvare zaradi mrazu, višine ter zastrupitve.
Stroški reševanja krijejo tudi nepoškodovanega soplezalca v navezi s poškodovancem, če pride do nesreče v gorskem terenu, od koder nepoškodovani soplezalec sam ne bi mogel varno nadaljevati poti.
Za člane PZS, ki bodo poravnali članarino do 31. januarja naslednje leto, velja neprekinjeno zavarovalno jamstvo. V primeru, ko člani poravnajo članarino po 1. februarju dalje, prične zavarovanje teči naslednji dan od dneva, ko poravna članarino (od 00.00 ure). Kartonček za dokazilo o upravičenosti do nadomestila za stroške reševanja v tujih gorah izda Zavarovalnica Tilia d.d. in ga boste prejeli ob poravnavi članarine.
OPOZORILO: Kartonček je drugačen kot prejšnja leta - zato ga zahtevajte!
Članarino že lahko vplačate v papirnici Čačka oz. v spletni trgovini na domači strani PD Onger Trzin (http://www.onger.org).
Memorialni pokal Matjaža in Blaža	
	
Smučarsko društvo Domžale je 10.01.2009 v Kranjski Gori organiziralo veleslalomsko tekmovanje za kategorije cicibani, mlajše deklice in dečki ter starejše deklice in dečki. Ker je 30.11.2008 minilo 20 let od tragične nesreče v predoru Katchberg, kjer smo izgubili prijatelja, sotekmovalca ter člana Smučarskega društva Domžale Blaža Hribarja in Matjaža Pogorelca, je bila tekma toliko bolj pomembna. Oba tekmovalca sta bila doma v Trzinu.
Zmagovalci v posameznih kategorijah so:
Hvastija Maša ( NOV ) in Kajtner Lan Leon ( NOV ) pri cicibanih; Pančur Lara ( NOV ) in Rekar Žan ( NOV ) pri mlajši deklicah ozi-
roma dečkih;
Kermavner Nina Katarina ( KRT ) in Robič Sergij ( NOV ) pri starejših deklicah oziroma dečkih.
Tako je skupni prehodni pokal Matjaža in Blaža pripadel Smučarskemu društvu Novinar.
Zagotovo se prihodnje leto zopet srečamo v takšnem številu. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, prav tako pa tudi tistim, ki so prišli zaradi spomina na Blaža in Matjaža.
Urška Kabaj - Pleterski
Tokrat pogled v knjižnico s številkami
V	letu 2008 je knjižnico obiskalo 12.408 bralcev, izposojenih je bilo 61.409 enot, 32 skupin iz vrtca, od tega najavljenih 21, skupaj pomeni to 579 otrok, 6 obiskov skupin iz šole ali 152 šolarjev.
V	lanskem letu je bilo novih vpisanih 1948 knjižnih enot.
Tri, za obiskovalce brezplačne lutkovne prireditve, si je ogledalo 320 otrok, nastop v okviru pravljičnih uric še 48, skupaj 368 mladih obiskovalcev.
V	bralni akciji UGANKA MESECA se je zvrstilo 118 bralcev, v PREBRALI SMO, SVETUJEMO TI 84 in NAJLEPŠA KNJIGA POLETJA 28 bralcev.
V	počitniški delavnici je izdelovalo nakit 12 ustvarjalcev, v treh prednovoletnih delovnih druženjih pa novoletne voščilnice in svečke 60 otrok.
Razveseljivo velik je bil obisk na treh skupinah uric pravljic, kar 93, na njih pa se je zvrstilo 1620 otrok.
Izpostaviti je potrebno tudi nadvse dobro sodelovanje z Društvom prijateljev mladine Trzin in Osnovno šolo Trzin, saj so skupaj pripravili in izvedli KULTURNI MARATON, v katerem so sodelovali vsi učenci, pravljične skupine pa so izdelale tri knjige. Med sodelujočimi so bili izžrebani 3 bralci in NAJ BRALKA, vsi 4 so dobili knjižno nagrado. Počitniško delavnico s knjižničarko je obiskalo 7 učencev.
Prav tako so v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja Trzin sodelovali v projektu MUZEJSKI DNEVI, v karega so bili vključeni vsi učenci.
Na področju spremljajočih aktivnosti za odrasle so bila dobro obiskana potopisna predavanja GRENLANDIJA - 50, BUTAN - 60, di-aprojekcija fotografij PODVODNEGA SVETA - 80 obiskovalcev.
Po uspešno postavljeni in med številnimi obiskovalci dobro sprejeti razstavi izdelkov, ki so nastajali skozi vse leto v ustvarjalni delavnici članic Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, smo se na letošnjem prvem srečanju dogovorile, da bomo pletle nogavice, in to toliko časa, da jih bomo dobro obvladale. Vse smo to veščino nekoč že znale, a z leti se je »izgubilo« vedenje o pravilni in natančno izdelani peti. K tovrstnemu ustvarjanju, tu mislimo na nogavice, so nas vzpodbudile mlade mamice, ki so si jih z zanimanjem ogledovale na razstavi in bi jih tudi z veseljem uporabljale, in pa seveda mrzla zima, ki je letos radodarna tako s snegom kot z nizkimi temperaturami.
Zakaj članice društva hodijo na to aktivno obliko koriščenja prostega časa, so povedale:
Elvira: » Ponovno obujamo znanje in spretnosti, ki smo jih nekoč, v mladosti, že znale, pa jih v zadnjem obdobju materialnega obilja
Literarnega večera z Dragom Medvedom VINO JE TREBA RAZUMETI se je udeležilo 60, na večeru v družbi z Janijem in Tomom Virkom pa 65 obiskovalcev.
V knjižni KLEPETALNICI se je v 10 srečanjih zvrstilo 90 bralk, v računalniški delavnici pa v 10 srečanjih 40 članov. Postavili smo tudi lepo število tematskih razstav - 38, od tega 14 za otroke. Razstave Tineta Orla se je udeležilo kar okoli 100 obiskovalcev.
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da kjer je volja, so uspehi, in te v naši, trzinski knjižnici, prav gotovo ne manjka.
Meta Železnik
nismo potrebovali. Vendar se tudi zdaj naši vnuki prav radi pogre-jejo z doma spletenimi nogavicami, kapami in šali iz mehke volne. Poleg tega je prijeten občutek, ko človek drži v roki svoj izdelek, pa naj bo to poslikana svilena ruta, kvačkan prtiček, po lastnem okusu oblikovan nakit in drugo.«
Zinka: »Uresničila se je moja velika želja, da se vključim v delavnico ročnih spretnosti, ki so moja ljubezen vse življenje, in se vsakič znova vselim srečanja in druženja.«
Nežka: «Rada obiskujem delavnice, vsaka ima svoja znanja in prav
izmenjava le tega je koristna in zanimiva za vse.«
Vse pa smo si enotne v pomenu, ki ga ima za nas tedensko prijetno
druženje.
Meta Železnik
Društvo upokojencev "Žerjavčki" Trzin vabi
člane društva in občane na potopisno predavanje o Venezueli. Predavanje bo 27.02.2009 ob 18h v dvorani Marjance Ručigaj.
Severni del Venezuele, reka Cavra, amazonski pragozd, je le nekaj zanimivosti, ki si jih je v lanskem letu ogledal nam že dobro znani popotnik g. Tomaž Erman, in ki nam jih bo na predavanju tudi predstavil. Vstop prost- prostovoljni prispevki.
Vabljeni
Člane društva tudi obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov DU Žerjavčki Trzin v petek, 06.03.2009, ob 16h v OŠ Trzin.
Zakaj na ustvarjalno delavnico?
Projektno učno delo učencev 5. a razreda
Gradovi in srednji vek so nas navdušili
V	novembru smo se z učenci 5. razredov v okviru kulturnega dne podali v srednji vek. Sprehodili smo se po stari Ljubljani, si ogledali arhitekturne znamenitosti in spoznali življenje in delo meščanov. Z vzpenjačo smo se povzpeli na Ljubljanski grad.
Prav grad je navdušil moje učence za nadaljnje raziskovanje. Gradovi, neme priče preteklosti, so že od nekdaj burili človekovo domišljijo. Otroci se z njimi srečajo že v zgodnjem otroštvu, ko spoznavajo pravljične junake, in tudi kasneje, ko odkrivajo njihovo vlogo v preteklosti. V njihovi domišljiji nastajajo čudovite zgodbe in podobe, v katerih se identificirajo s kraljičnami, vitezi in drugimi grajskimi prebivalci.
Učenci so predlagali, da iz odpadne embalaže oblikujemo makete gradov in bolj podrobno spoznamo gradove in življenje na gradu v času srednjega veka.
To je bilo odlično izhodišče za vključitev projektnega učnega dela v vzgojno- izobraževalni proces, saj je temeljilo na potrebah in izkušnjah učencev.
Skupaj z učenci smo naredili načrt raziskovanja in se dogovorili za posamezne naloge.
Zbirali smo odpadni material, ga spoznavali in iskali rešitve, s katerimi lahko pripomoremo k zmanjšanju odpadkov. Po lastnih zamislih so učenci v okviru tehničnega dne izdelali makete gradov. Ob tem so spoznali pripomočke za delo, osnovne obdelovalne postopke, krepili medsebojne odnose, razvijali spretnosti, delovne navade in številne druge vrednote.
V	literaturi in na internetu smo poiskali podatke o gradovih in življenju v srednjem veku ter oblikovali plakate.
Pri slovenskem jeziku smo pripravili dramatizacijo odlomka o slad-kosnednem kralju, iskali pravljice, pregovore in reke ter pripravi-
li razstavo pravljic, ki so povezane z gradovi. Laura pozna gospo Ivanko Burger, ki je včasih delala na gradu. Z njo je opravila intervju in izvedela veliko zanimivega.
Pri likovni vzgoji smo se predali domišljiji in naslikali naše osebne grbe.
Naučili smo se ljudsko pesem, poslušali srednjeveško glasbo in se naučili osnovnih korakov dunajskega valčka. Ob zaključku projekta smo v šolo povabili starše in tudi njim s predstavitvijo projekta pričarali delček srednjega veka. V šolskem hodniku smo pripravili razstavo, ki si jo lahko ogledajo tudi ostali učenci in obiskovalci šole.
Slavka Kozel, razredničarka 5.a razreda
»Eko« dogajanje v skupini Stonoge
Osnovna šola Trzin in vrtec Žabica sta že četrto leto skupaj vključena v projekt Eko-šola. Vsako leto v šoli in vrtcu potekajo različne aktivnosti in projekti, ki so pogoj za ohranitev oziroma pridobitev ekozastave. Glavni projekt, v katerega sta šola in vrtec vključena v celoti, je letos »Voda kot življenjska vrednota«. To pomeni, da vsak razred v šoli in oddelek v vrtcu vsaj nekaj dni ali ur nameni tej temi.
Tudi otroci iz skupine Stonoge se dobro zavedajo, kako pomembna in nenadomestljiva je ta čudovita tekočina.
Tokrat nas je zanimalo, kaj se z vodo zgodi, ko pade na tla kot dež. Najprej smo naredili poskus: na električnem grelniku smo v loncu segrevali vodo do vrelišča. Opazovali smo, kako se je iz lonca začela kaditi para, na notranji strani pokrova pa so se začele nabirati vodne kapljice, ki so nato padale nazaj v lonec.
To izkušnjo iz vsakdanjega življenja smo povezali s procesom, ki se odvija v naravi. Imenujemo ga kroženje vode v naravi. Iz morja, potokov, luž in ostalih voda izpare-
vajo drobni hlapi, ki jih imenujemo para, in tvorijo oblake. Ko so le-ti nasičeni s kapljicami, začne s pomočjo še drugih dejavnikov deževati.
V igralnici smo si narisali tudi skico kroženja vode v naravi ter si izdelali plakat - trganko, za kar pa smo uporabili kar časopisni papir, saj se moramo obnašati ekološko. Otroci so ob spremljavi ksilofona tudi gibalno ponazarjali gibanje dežnih kapljic, ki iz oblakov padajo na tla ter naredijo lužo; nato pa se kot plin spet vrnejo v ozračje.
Otroci so si po teh konkretnih dejavnostih brez težav predstavljali, kako poteka ta proces v naravi, zraven pa so še uživali.
Ugotovili smo, da je mogoče tudi bolj zahtevne teme otrokom zelo približati, da jih razumejo. Problem je treba predstaviti zelo konkretno in se pri tem posluževati poskusov, slikovnega gradiva in konkretnih materialov. Le na tak način bodo otroci dobili potrebno znanje in širino, predvsem na zahtevnejših področjih.
Jana Grabnar
Voda kot življenjska vrednota
Čista pitna voda je čedalje bolj pomembna dobrina, do katere veliko ljudi na svetu nima dostopa. Ob podnebnih spremembah, sušah in povodnih je to postal pereč problem današnjega časa. Učenci in učitelji OŠ Trzin se tega dobro zavedamo, zato smo si za rdečo nit naših ekoloških projektov izbrali vodo. S prebiranjem različne literature in samostojnim eksperimentiranjem ter raziskovanjem smo prišli do različnih podatkov in spoznanj. Razmišljali smo, kako bi lahko sami varčevali z vodo in jo ohranjali pitno. Voda, ki jo iztočimo, namreč najpogosteje konča v kanalizaciji ali greznici in je torej onesnažena. Mi pa bi radi ohranili čisto okolje, pa še znižali bi stroške za gospodinjstvo.
Povprečna poraba vode na prebivalca v Sloveniji znaša približno 150 litrov na dan. Od tega jo približno polovico segrejemo, ogrevanje prostorov in vode pa je običajno največji strošek gospodinjstva. Varčevanje z vodo je zato dobro tako za denarnico kot za okolje. Zmanjšanje porabe vode je mogoče z nekaj povsem preprostimi ukrepi. Že z zapiranjem pipe med umivanjem zob je lahko prihranimo precej. Tudi v lonce pri kuhanju jo natočimo ravno prav. Na pipe umivalnika in pomivalnega korita se splača vgraditi kapljični ali vrtljivi nastavek. Ta zmanjša količino vode in curek razprši v majhne kapljice. Tako dobimo vtis večje količine vode, curek pa je mehkejši in prijetnejši. Na leto tako prihranimo približno 3000 litrov na osebo. Če običajno glavo prhe zamenjamo z varčevalno, pa prihranimo do polovico vode.
Za splakovanje stranišča se v gospodinjstvu porabi tretjina vode. Varčujemo lahko, če v kotliček vgradimo vodno zaporo in tekla bo
le toliko časa, kot bomo držali gumb. Na leto lahko tako prihranimo do 8000 litrov vode na osebo.
Kapljajoče pipe moramo takoj popraviti, saj bomo tako prihranili do 2000 litrov vode na leto.
Posode ne pomivajmo pod tekočo vodo, z njo le splakujemo. Z vodo, ki nam je ostala, pa lahko zalijemo rože. Še bolj varčni pa so novejši pomivalni stroji, ki porabijo tudi do petkrat manj vode za enako količino posode. Pralni stroj mora biti seveda optimalno poln.
Namesto kopanja se rajši prhajmo, saj za kopanje porabimo 150 do 200 litrov vode, za prhanje pa 60 do 80 litrov ali celo manj. Seveda, med miljenjem pipo zapremo!
Za zalivanje zelenic in pranje avtomobilov uporabljajmo deževnico. Še bolje pa je, če svojega jeklenega konjička peljemo v avto-pralnico, kjer imajo ustrezne lovilce olj, čistil in vode, ki jo ponekod celo reciklirajo.
Upamo, da bo naše novo pridobljeno znanje prišlo prav tudi vam in da ga boste s pridom uporabili ter bili vzorni ekofrajerji, kot smo mi.
Eko pozdrav!
Učenci in koordinatorica ekošole Nancy Vake
HURA, ZIMSKE POČITNICE SO TU!
a
JO
UCENCI, V KOLIKOR BI SE RADI LEPO IMELI V POČITNIŠKIH DOPOLDNEVIH,
SE NAM PRIDRUŽITE V RAZLIČNIH DELAVNICAH (likovna, slaščičarska, računalniška, plesna...), KI BODO POTEKALE NA OSNOVNI ŠOLI TRZIN VSAK DAN OD 23. DO 27. FEBRUARJA 2009
OD 9. DO 13. URE POD VODSTVOM USTVARJALNIH MENTORIC, UDELEŽBA JE BREZPLAČNA.
Predsednica DPM Trzin Mateja Chvatal mateja.chvatal@gmail.com

Vestičke in vabila Turističnega društva Kanja Trzin
Deset let turističnega društva Kanja Trzin
TURISTIČNO društvo Kanja Trzin letos vstopa v deseto leto delovanja. Tudi zato bodo turistični dogodki in prireditve v znamenju jubileja, bolj slavnostni in z vsebinskim pogledom nazaj in naprej. Tako smo letos že imeli eno od načrtovanih razstav, bili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, turistični podmladek OŠ pripravlja raziskovalno nalogo na temo varstvo voda, v teku so delavnice in vaje folklorne skupine, pred nami je X. jubilejni pustni karneval.
Na sejmu Turizem in prosti čas smo bili tudi Trzinci
Na povabilo Turistične zveze Slovenije , ki je v sodelovanju z GR svojim društvom in organizacijam preskrbela razstavni prostor na sejmu Turizem in prosti čas 2009, ki je bil od 22. do 25. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, smo bili tudi člani Turističnega društva Kanja Trzin. Naši rezbarji, ki so na ogled postavili nekaj skulptur in poželi izredno zanimanje za klesanje ob dveh stojnicah, založenima s priznano trzinsko klobaso, kruhom in dobro kapljico.
Promocijsko gradivo mnogim ni zadoščalo za prepoznavanje zanimivosti našega kraja. V pogovoru je bilo treba marsikaj dodati iz zgodovine Trzina, kulturniške tradicije in vabiti na številne prireditve in turistične dogodke. Največ obiskovalcev nas je prepoznalo kot predstavnike majhne, pa vendarle eno najrazvitejših občin v Sloveniji.
Razstavljavci in ponudniki dobrot ter številni glasbeniki, ki smo sejem doživljali v Jurčku, smo se spoznali, navezali stike ali jih obnovili in si izmenjali izkušnje pri snovanju turistične ponudbe. Na koncu smo si obljubili, da se naslednje leto spet vidimo.
Poezija barv Tamare Burmicky - Taye
Turistično društvo Kanja Trzin je 16. januarja v Centru Ivana Hribarja pripravilo razstavo slik svoje članice, slikarke TAMARE BUR-MICKY - TAYE. Na otvoritvi razstave z naslovom Poezija barv - li-
rične impresije je sodelovala moška pevska skupina Kerlci z nekaj slovenskimi ljudskimi pesmimi, avtorico slik pa je predstavil dr. Anton Prosen. Opisal je njeno življenjsko pot, ki je za povprečnega Slovenca nenavadna, skoraj izjemna.
Po rodu Mariborčanka je študirala francoščino v Luisianni, arhitekturo v Caracasu in Ljubljani, ima pa tudi diplomo za specializacijo prostora in urbanizma v Parizu.
V slikarstvu se je izpopolnjevala s študijem tradicionalnega slikarstva ter študijem risanja in sodobnega slikarstva, ob tem pa še s študijem kitajskega tradicionalnega slikarstva. Slikarka se je predstavila tako na samostojnih kot skupinskih razstavah v Sloveniji, Avstriji, Španiji, Venezueli, Maleziji in ZDA. Slikarkina brezmejnost se kaže tudi v njenem slikarstvu, njeni poeziji barv in svetlobe. V liričnih impresijah se prepleta nežnost in intenzivnost ter izražata njen odnos do sveta in njena izrazna moč. To dokazuje tudi z uporabo metod tradicionalnega kitajskega slikarstva, slikanjem s kitajskim tušem in akvarelnimi barvami. Bil je res prijeten, bogat večer. Obiskovalci so se kar nekaj časa zadržali v pogovoru s slikarko in z ogledom slik, pevci pa so zapeli še nekaj naših ljudskih pesmi.
V	A B I LO IN PRIJAVA NA X. FLORIJANOV SEJEM V TRZINU, 9. IN 10. MAJA 2009
Turistično društvo Kanja Trzin bo pod pokroviteljstvom Občine Trzin organiziralo X. Florijanov sejem v Trzinu, v katerega se bodo v nedeljo, ob prazniku svojega zavetnika, vključili tudi trzinski gasilci s povorko in godbo na pihala.
Sejem bo v soboto, 9., in nedeljo, 10. maja 2009, na Ljubljanski cesti /ob gasilskem domu/, oba dneva od 9. do 19. ure.
Podjetniki, društva in posamezniki ste vabljeni na predstavitev dejavnosti in prodajo izdelkov na stojnicah, ki jih boste rezervirali in bodo v času sejma tudi varovane. Za razstavljalce etnogradiva, predmetov dediščine, ekologije bo na voljo brezplačen prostor. V času sejma bo poskrbljeno za zabavni in kulturni program, igre za otroke in odrasle, hrano in pijačo in večerno glasbo za ples. Več informacij je na elektronskem naslovu TD oziroma na sedežu Turističnega društva Kanja Trzin, Ljubljanska c. 12/f /tel. 01 564 47 30 /, kjer dobite tudi prijavni obrazec. ROK ZA PRIJAVO: 17. april 2009
Za prireditev bo izšla zloženka s programom sejma, v kateri lahko objavite svoje reklamne oglase.
V	A B I L O NA PREDAVANJE IN POGOVOR S STROKOVNJAKOM g. Rajkom VUGO
O GOJENJU OKRASNEGA CVETJA IN ZELENJA,
ki bo v avli OSNOVNE ŠOLE TRZIN 13.marca ob 18.00 uri. Zasejali bomo tudi nekaj korit z zrni žit, katerih rast bomo spremljali v predprazničnem času.
TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA - 1999 - 2009
TURISTIČNO društvo Kanja Trzin letos vstopa v deseto leto delovanja. Tudi zato bodo turistični dogodki in prireditve v znamenju jubileja bolj slavnostni, z vsebinskim pogledom nazaj in naprej. Tako smo že imeli eno od načrtovanih razstav, bili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, turistični podmladek OŠ pripravlja raziskovalno nalogo na temo varstvo voda, pripravljamo pogovor o gojenju cvetja.
Iz pestrega koledarja prireditev v tem letu naj vas posebej opozorimo in povabimo na nekatere zanimivejše dogodke v marcu in aprilu:
5. 3., OŠ Dravlje: 13. 3., 18.00 OŠ 17. 3., 19.00 Avla CIH 21. 3., 10.00 DRM
31. 3., 19.00 DMR
in avla CIH
9. 4., 19.00 Kult. dom
23. festival TZS Turizmu pomaga lastna glava: - Turistični pod mladek OŠ Trzin z raziskovalno nalogo Vodna učna pot Gojenje okrasnega cvetja in zelenja - predavanje - delavnica - posejali bomo tudi nekaj žitnih zrn kot simbol življenja Razstava »Dediščina v občini Moravče« v soorganizaciji s TD Moravče
Turizem in mladi pred svetovnim dnevom voda - pogovor z učenci, gost bo predsednik TZS Dominik S. Černjak (vabljeni tudi mladi iz sosednjih TD) Pregledna razstava TD Kanja: 1999 - 2009
10-letnica ustanovitve TD - slavnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj
Dragi člani Turističnega društva Kanja Trzin in simpatizerji turistične dejavnosti v Trzinu,
vabimo vas, da se priključite med člane organov Turističnega društva- v upravni in nadzorni odbor, častno razsodišče in komisije našega društva!
Prisrčno vabljeni! Vodstvo TD Kanja Trzin
tt. infû_
CENTER 2 A RAZVOJ LITIJA * www.razvoj.ai • inf o Bra tvoj ..si
Srce Slovenije je utripalo na sejmu Turizem in prosti čas
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je med 22. in 25. januarjem potekal osrednji slovenski turistični sejem »Turizem in prosti čas«, ki se ga udeležujejo vsi ključni turistični akterji iz Slovenije in delno tudi iz tujine. V sklopu »Jantarjeve poti« so se predstavljale tudi občine, ki se združujejo pod blagovno znamko Srce Slovenije.
Blagovno znamko Srce Slovenije je začel v letu 2008 razvijati Center za razvoj Litija za območje, ki se razprostira okrog geometričnega središča Slovenije - od kamniških planin do dolenjskih gričev ter od vzhodnih obronkov Ljubljane do prvih posavskih ravnic. Vodilo te geografsko zaokrožene celote je srčnost ljudi, ki tukaj prebivajo in ustvarjajo.
Pod blagovno znamko smo predstavljali tudi turistične danosti in potenciale, ki so značilni za Trzin in okoliške občine. Na skupnem razstavnem prostoru so se predstavljala mnoga društva in turistični ponudniki iz območja, zelo atraktiven pa je bil tudi razstavni pro-
stor Turističnega društva Trzin. V petek se je srečanja županov Srca Slovenija udeležil tudi trzinski župan Tone Peršak. Po izredno pozitivnih odzivih obiskovalcev in drugih sodelujočih na sejmu lahko predstavitev štejemo za odlično, saj smo pripravili za obiskovalce izredno opazen, živahen in drugačen družabni prostor pod srčnim drevesom.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Naložba v vašo prihodnost
OnzK*LlPL> [JtLr*> HNJWL1K* EVRÛTSKA UN I I*
Emrap&ki '^Jtid n
f-.	•	. * v«v v	11*1
Srce me povezuje - stičisče nevladnih organizacij Srca Slovenije
Na Javnem razpisu Ministrstva za javno upravo za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih nevladnih organizacij in regionalnih stičišč nevladnih organizacij je s pomočjo Centra za razvoj Litija Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a uspelo s prijavo projekta SRCE ME POVEZUJE - stičišče NVO »Srca Slovenije«. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem društvom, ki so nam izkazala podporo pri prijavi projekta. Verjamemo, da bo stičišče v vsestransko pomoč vsem društvom na območju, tudi trzinskim.
Projekt financira Evropski socialni sklad in je namenjen zagotavljanju podpornega okolja dejavnostim, ki so potrebne za razvoj nevladnega sektorja kot celote, oziroma dejavnostim, ki bodo namenjene vsem nevladnim organizacijam (društvom, zavodom, ustanovam...) v Osrednjeslovenski regiji, da bi te bolj aktivno prispevale k oblikovanju kakovostnih in trajnostno naravnanih politik ter promociji nevladnega sektorja z namenom ozaveščanja javnosti in ciljnih skupin o pomenu in vlogi nevladnih organizacij.
Društvo GEOSS bo kot regijsko stičišče nevladnih organizacij izvajalo vrsto brezplačnih storitev tudi za trzinska društva: tehnična pomoč, spodbujanje mreženja, mednarodno sodelovanje in pomoč pri zastopanju interesov nevladnih organizacij na območju. Med aktivnostmi stičišča je predvideno tudi izdajanje informatorja stičišča in spletna stran, tako da bo kmalu več informacij o brezplačnih uslugah za društva. Več o stičišču lahko izveste pri vodji projekta Gabrijeli Babič - telefon 89 62 710 ali jelka.babic@razvoj.si.
Jelka Babič, Center za razvoj Litija
Najava dogodkov v Srcu Slovenije
1. Predstavitev možnosti koriščenja evropskih sredstev za razvoj podeželja - predvideni termin je v četrtek, 5. marca 2009, dopoldan v Litiji.
Udeleženci bodo pridobili informacije o razpoložljivih sredstvih za razvoj nekmetijske dejavnosti na podeželju, o razpisih, ki jih podpira 3. os Programa razvoja podeželja - Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva:
•	311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti
•	312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij
•	322 - Obnova in razvoj vasi
•	323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja
Na srečanju bodo tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bodo odgovarjali na vaša vprašanja ter sprejemali predloge za izboljšanje koriščenja teh sredstev.
V Trzinu je kar precejšen odstotek kristjanov in tistih, ki se opredeljujejo zanje, zato smo se v uredništvu Odseva odločili, da prisluhnemo pobudam za zagotovitev nekaj prostora v našem glasilu tudi problematiki župnijskega življenja. Med našimi rednimi bralci je precej starejših in prav med njimi je kar nekaj takih, ki se zavzemajo, da bi Odsev odseval tudi ta del trzinskega življenja.
POST 2009 - Priprava na veliko noč
Dragi verniki in ljudje dobre volje! Bliža se postni čas, sveti čas, kot mu tudi rečemo. To je čas milosti. Bogu smo hvaležni za ta čas, ki je posebej namenjen razmisleku o našem življenju in popravkom ter uravnavanju našega življenja po evangeliju na vseh področjih. Namenjen je vsem nam, da bi se telesno in duhovno okrepili in osvobodili vsega, kar nas ne vodi v nebesa, ampak dela pekel že tukaj na zemlji.
Na postne petke bomo po maši do 19.00 imeli izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni k čaščenju. Med čaščenjem bomo zmolili križev pot ali pa kakšen odlomek iz Svetega pisma, zapeli postno pesem ... Molitev bodo sicer pripravile različne skupine, ki se srečujejo in delujejo v župniji. Glede kakšnih nejasnosti se vedno lahko obrnete na župnika. Ko boste skupaj pripravili koncept molitve, prosim, da se prej pogovorimo in jo preučimo.
Ta molitev ni rezervirana za posameznike ali skupine, ampak nas tam čaka Jezus, prav vse in takšne kot smo, zato vabljeni tudi drugi, ne le tisti, ki molitev pripravljajo.
POST					
Molitev pred Najsvetejšim in spoved ob petkih					
Datum	Teden	Spoved	Molitev pripravi skupina:	Čas	Kraj
6. marec	1. postni teden	da	Marijino delo	do 19.00	v cerkvi
13. marec	2. postni teden	da	starši prvoobhajancev	do 19.00	v cerkvi
20. marec	3. postni teden	da	Župnijska Karitas	do 19.00	v cerkvi
27. marec	4. postni teden	da	Žolne in trio	do 19.00	v cerkvi
3. april	5. postni teden	da	MCPZ	do 19.00	v cerkvi
V velikem tednu ne bo spovedovanja. Poskrbimo, da se na naš največji praznik, veliko noč, tudi na ta način primerno in lepo pripravimo.
2. Konferenca na temo Inovativnost in razvoj lokalne skupnosti z naslovom InLoComm - četrtek, 12. marec 2009, od 9.00 do 15.00, Polšnik pri Litiji
Konferenca bo namenjena celotnemu slovenskemu prostoru, s poudarkom na območju Srca Slovenije. Z raznolikim in interakitv-nim dopoldanskim in popoldanskim dogajanjem želimo predstaviti dobre prakse, pristope in modele za razvoj sodobnih lokalnih skupnosti v smislu soustvarjanja inovativnega prostora. Vabljeni predstavniki lokalnih skupnosti, podjetniki, nevladne organizacije, izobraževalne inštitucije...). Dogodka se bodo udeležili tudi predstavniki aktualnih ministrstev.
Oba dogodka bosta zelo zanimiva, zato vas vabimo, da si rezervirate čas za udeležbo. Za natančne informacije o obeh dogodkih pokličite na Center za razvoj Litija (01 - 89 62 710) in spremljajte spletno stran www.razvoj.si.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Obnovljena Marijina kipa
V nedeljo, 22. marca, bo pri maši ob 10.00 uri tudi blagoslov obnovljenih kipov. To nedeljo bo tudi ofer, nabirka za poravnavo stroškov obnove kipov. Vsem že v naprej Bog povrni in naj vas vse varuje mogočna priprošnja Device Marije. Darove lahko prinesete tudi v župnišče.
Iz kronike duhovnije:»V Trzinu se je vršila še druga velika slovesnost Mariji v čast. Dne 25. marca 1908 so v veličastni procesiji v trzinsko cerkev spremljali, nekateri fantje in dekleta celo iz Kamnika, nov kip lurške Marije in ga ustoličili ob vhodu v kapelo sv. Frančiška. Ta kip je delo kamniškega mojstra Tončiča. Daroval ga je trzinski cerkvi rojak-duhovnik Janez Narobe, kateremu je bil zlatomašnik Martin Narobe stric.«
Januarska seja Župnijskega pastoralnega sveta
Na seji smo v glavnem razpravljali o našem dnevu celodnevnega čaščenja in prazniku zavetnika, kot tudi lokalni (župnijski) pripravi na evharistični kongres leta 2010. Ta dneva sta posebna za našo župnijo, zato je prav, da se v čim večjem številu udeležimo skupnega praznovanja. Določili smo, da bo Florijanova nedelja vedno nedelja po prazniku sv. Florijana (nedelja po 4. maju). Če praznik pade na nedeljo, pa bo ta dan Florijanova nedelja. Maše na to nedeljo
v
Vestičke iz Župnije Trzin
bodo po običajnem nedeljskem urniku. Lansko leto je bil odziv pri prvih dveh mašah zelo slab (47 ljudi pri eni maši na praznik zavetnika!), zato smo maši združili. Maši bosta tako ob 8.00 in 10.00 uri, kot velja tudi za druge zapovedane praznike v naši župniji (velika noč, božič, Marijino vnebovzetje...).
Dan celodnevnega čaščenja in čaščenje med tednom bo odslej vedno v soboto pred Florijanovo nedeljo. Večkrat je marsikdo pripomnil, da je dan celodnevnega čaščenja v Trzinu slabo obiskan. Na dan zavetnika, sv. Florijana, so k sklepu celodnevnega čaščenja v našo župnijo priromali Homčani. Nelogično, nerazumljivo in neprimerno je bilo, da je bilo pri zaključku čaščenja več drugih fara-nov kot Trzincev. Dan celodnevnega čaščenja je v prvi vrsti namenjen faranom, Trzincem, nam. Jezus ga ne potrebuje, potrebujemo ga mi. Nekateri pa so vedno imeli za izgovor tudi način življenja (delo, služba, šola, tempo življenja ...), v primeru, da je praznik in s tem dan celodnevnega čaščenja padel na delovni dan.
Prav zato smo se odločili, da bo to dan v vikendu, ker ima takrat večina ljudi več časa. Čaščenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu je znak naše vere in prošnje za blagoslov našega kraja, našega dela in življenja. Kdo v življenju ne potrebuje te milosti?
Želja v pripravi na evharistični kongres je tudi pogostejše čaščenje, vsaj enkrat tedensko. Prav zato smo se odločili, da bo čaščenje ob četrtkih pol ure po maši, razen v postu in adventu (takrat je
Občina Trzin je izrazito delovna občina in obsega le eno naselje. Struktura prebivalcev Trzina je raznolika, zaznamujejo jo spremenljiva razmerja med »staroselci« in priseljenci, starejšimi in mlajšimi. Te spremembe v razmerjih med različnimi skupinami prebivalcev prinašajo tudi dokaj različne predstave o tem, kakšen naj bi bil Trzin. Želeti je, da bi se v kraju izoblikovala skupnost, v kateri bi vsi prebivalci Trzina začutili pripadnost kraju in načinu življenja v tej skupnosti. Integracija vseh prebivalcev Trzina v smislu skupnosti občanov in občank je eden izmed najpomembnejših ciljev, videnje njenega uresničevanja pa odvisna od zornega kota, s katerega jo opazujemo.
Vprašanja o prihodnji podobi našega prostora na mednarodni in regionalni ravni postajajo tako očitna, zato jih je treba kar se da učinkovito in hitro reševati. Strokovnjaki poudarjajo, da bo treba pospešiti dinamiko sprememb tako za mlade kot tudi za starejše in ne nazadnje tudi za ljudi iz različnih okolij, ki prinašajo s seboj različne vzorce življenjskih slogov. Tudi spreminjajoča se starostna struktura prebivalstva prinaša zahtevne naloge na številnih področjih. Različne zasnove sedanjega in prihodnjega razvoja morajo upoštevati probleme in zahteve posameznih skupin prebivalstva in potrebe posameznih območij, istočasno pa se morajo med seboj dopolnjevati in ne izključevati.
Prebivalci Trzina v preteklosti in danes
Po razlagi Rudolfa Badjura v knjigi Ljudska geografija pomenijo »trzni« manj vredne travnike, kar povsem ustreza zamočvirjeni okolici. V drugi polovici 18.stoletja je gospostvo Jablje po podatkih jabeljskega urbarja v Trzinu obvladovalo 31 posesti (kmetij). V katastrski občini Trzin sta bila v letu 1825 skupno 102 gospodarja posesti ali obrti, v letu 1868 pa skupno 127.
V popisu prebivalstva, ki ga je leta 2002 izvedel Statistični urad Republike Slovenije, so ugotovili, da je od skupnega števila 3.385 prebivalcev od rojstva živelo v Trzinu le 890. Priseljenih je bilo skupno 2.496 oseb, od tega 2.189 iz iste statistične regije, 231 iz drugih statističnih regij in 76 iz tujine. Delež »staroselcev« je znašal
drugačen red). Razpored čaščenja bo kar po ulicah, kot je seznam določen za čiščenje in krašenje cerkve. Torej, ulica, ki ima termin za čiščenje v soboto, ima tudi termin za čaščenje pred Najsvetejšim tisti četrtek prej (pred soboto, ko bodo urejali cerkev). S tedenskim čaščenjem bomo začeli po veliki noči. V postu bo čaščenje ob petkih po maši.
In mogoče še nekaj osnovnih podatkov, ker ljudje večkrat sprašujejo:
ŽUPNIJA TRZIN
HABATOVA 15, 1236 TRZIN
T: (059) 028-587, dr. Bogdan Dolenc: 01/564 45 19
IŠ: SI92257321 | MŠ: 5912261
TR: SI56 2420 0906 3383 497, Raiffeisen Bank
E: zupnija.trzin@rkc.si | www.zupnije.rkc.si/trzin
Če župnika ni doma, vse svoje želje lahko sporočite tako, da jih napišete na listek in ga vržete skozi režo ali v nabiralnik. Lahko pošljete tudi elektronsko pošto ali pokličete po telefonu. Najbolj gotovo me dobite po svetih mašah.
Boštjan Guček, župnik
leta 2002 torej nekaj več kot 26 odstotkov.
Iz istega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je razvidno, da je bilo v letu 2002 v Trzinu 902 stavb s stanovanji, v katerih je bilo 1.179 stanovanj in 1.115 gospodinjstev. Razmerja med »staroselci« in priseljenci so se spreminjala tekom desetletij, ko so se gradile nove stavbe. Največje število stanovanj glede na leto graditve stavb od leta 1918 dalje je bilo v letih med 1971 in 1980 (410 stanovanj) in v letih med 1991 in 2002 (274 stanovanj).
Gibanje števila stanovanj glede na zgraditve stavb je prikazano na Sliki 1.
SLIKA 1: Število stanovanj glede na leto					
zgraditve stavb v Občini Trzin					
od 1991 do 2002 Q	^27*				
od 1981 do 1990 ■	_1218				
od 1971 do 19B0 Q				]410	
od 1961 do 1970 | | 71					
od 1W6 do 1960 I | 57					
od 1919 do 1045 1 1 48					
do teta 1918 I I	92				
0 50 100 150 200 250 300 350 400 4S0					
Vir: SURS,Stanovanja po letu zgraditve stavbe, naselja, Slovenija, Popis 2002
Občina Trzin je izrazito delovna občina in obsega le eno naselje
V Sloveniji je samo 14 izrazito delovnih občin. Kazalnik, s pomočjo katerega se razvrščajo občine v posamezne kategorije delovnih oz. bivalnih občin, je indeks dnevne migracije; to je razmerje med številom delovnih mest in številom zaposlenega prebivalstva
Prebivalci Trzina skozi čas:
Uglaševanje sozvočja raznolikosti
v posamezni občini. V letu 2005 je bilo 14 občin razvrščenih med izrazito delovne (to so občine, ki imajo najmanj 16 % več delovnih mest, kot imajo zaposlenih in samozaposlenih prebivalcev). Občina Trzin velja za zaposlitveno privlačno, saj ima kar štirikrat več delovnih mest, kot je zaposlenih in samozaposlenih oseb s prebivališčem v občini.
Na dan 30.06.2008 je bilo v Sloveniji 6.029 naselij. Po številu naselij je na prvem mestu občina Krško (157 naselij), na drugem pa občina Trebnje (153 naselij). Občine Kobilje, Odranci in Trzin obsegajo vsaka le po eno naselje.
Struktura prebivalcev Trzina je raznolika
Naselje Trzin je urbanistično necelovito in nepovezano, razcepljeno v tri ločene enote, ki živijo vsaka zase in so po tipu različne (vas, moderno stanovanjsko naselje, OIC), poleg tega pa glede na to raznolikost ni pravega središča kraja. V načrtovanem razvoju Trzina naj bi se trudili doseči poenotenje Trzina ob ohranitvi njegove raznolikosti in identitete. Integracija vseh prebivalcev Trzina v smislu skupnosti občanov in občank je eden od predpogojev za dvig kakovosti življenja.
Starostna struktura prebivalcev
Tabela 1: OBČINA TRZIN - STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALCEV V LETIH 1999 IN 2008
Starostna struktura prebivalcev, pa tudi razvoj poseljenosti posameznih delov Trzina, se nenehno spreminja. Da bi mogli in zmogli spremembe v načrtovanem razvoju Trzina primerno obvladovati, bomo morali ustrezno prispevati vsi »udeleženci« današnjega časa in jutrišnjega dne ter razviti nove oblike solidarnosti med generacijami, pa tudi razumevanje in upoštevanje različnega sloga življenja ljudi.
Število prebivalcev Trzina se je leta 2008 zmanjšalo v primerjavi z letom 1999 za skupno 333 oseb v starostnih skupinah od 15 do 19 let, od 20 do 24 let, od 45 do 49 let in od 50 do 54 let. Vse ostale starostne skupine so se povečale (za skupno 995 Vir: SURS, podatkovna baza SI-STAT, oseb). V seštevku tako beleži-Prebivalstvo po starostnih skupinah in mo porast števila prebivalcev v spolu	tem obdobju za 662 oseb.
Tabela 3: NARAVNI PRIPRAST PREBIVALCEV V SLOVENIJI IN OBČINI TRZIN V LETIH OD 1999 DO 2007
Primerjava starostne strukture prebivalcev v Sloveniji in v Občini Trzin na dan 30.06.2008 po velikih starostnih skupinah je prikazana v Tabeli 2. Iz nje je razvidno, da imamo v Trzinu v primerjavi s slovenskim povprečjem več kot 3 odstotke večji delež prebivalcev v starosti od 0 do 14 let in približno 4 odstotke manj prebivalcev nad Vir: SURS, podatkovna baza SI- 65 let
STAT,Naravno gibanje in skupni prirast To je posledica večjega narav-prebivalstva po občinah (absolutni po- nega prirasta v Občini Trzin v datki in kazalniki)	primerjavi s slovenskim pov-
prečjem, ki je bil v letih od 1999 do 2007 v Sloveniji večinoma negativen ali minimalen, v Občini Trzin pa dokaj visok.
Uglaševanje želja in možnosti
V Sloveniji se razprave o »staranju prebivalstva« pogosto omejujejo predvsem na njegove (javno) finančne posledice ter z njimi povezana medgeneracijska nesoglasja. Omeniti pa je treba tudi širše in pozitivne razsežnosti tega procesa. Zato je treba predvsem poudarjati, kako zelo pomembno je kakovostno staranje in sožitje različnih generacij (medgeneracijsko sožitje), torej sobivanje ljudi različnih starosti v taki skupnosti in tako, da je za vse koristno. Pomembna je seveda tudi skrb za vse ostale starostne skupine, še posebej mladih.
Uglašenost želja in možnosti tako za različne starostne skupine, za »staroselce« kot tudi za priseljence, je pomembna za ustvarjanje pogojev za kulturo sobivanja, medsebojno razumevanje in integracijo vseh prebivalcev. Integracija je namreč dvostranski proces, v katerega se morajo dejavno vključiti vsi prebivalci, ki naj s svojim delovanjem tvorno sooblikujejo prostor in tako postajajo njegov sestavni del. Ne nazadnje, tudi podjetniški utrip v občini je sestavni del njenega življenja, ki ga velja upoštevati.
Julija Logar
Na prvo tekmo drugega dela tekmovanja v 3. SKL so se Trzinci odpravili v Žiri. Po stanju na lestvici bi lahko pričakovali mirno tekmo in zmago Trzina, vendar so Žiri napovedale drugačno zgodbo. Domači so tekmo začeli na vso moč, grobo v obrambi in s hitrimi zaključki v napadu, na kar so gostje dolgo iskali odgovor. Trzinski trener je poskušal z menjavami, da bi našel razpoložene igralce, a so kar kolektivno odpovedali. Nekaj svetlih trenutkov posameznikov v prvem polčasu je bilo dovolj za rezultat 49:43 za Žiri. Žiri so v prvem polčasu veliko košev dosegle iz protinapadov, Trzin pa predvsem iz prostih metov in izpod koša. V tretji četrtini so Trzinci našli edinega razpoloženega igralca na tekmi -Gregorja Pevca, ki je skoraj sam konkuriral napadu Žirovcev. Seveda je Trzin po drugi strani moral odigrati kolektivno obrambo. Preboj jim je namreč uspel šele po taktični menjavi v obrambi, ko so postavili cono. Ži-rovci so sicer dobro metali, vendar je bil rezultat tesen vse do konca. Dve minuti pred koncem je Trzin povedel za točko, in začela se je srhljivka. Ko so Trzinci povedli, so Žirovci zadeli trojko. Po dveh dobrih obrambah zapored so Trzinci uspeli ostati na treh točkah, tako da so Žirovci poskusili prekiniti napad z osebno. Ukradli so še eno žogo in po zgrešenem metu za tri točke so Trzinci preko Erču-lja in Pevca dosegli še koš v zadnji sekundi ter zasluženo zmagali z rezultatom 98:93. Na tekmi so v ekipi Utrip Trzin manjkali kar trije ključni igralci, vendar so jih Trzinci nadomestili z bolj kolektivno igro v obrambi.
Misli Trzincev pa so bile po zmagi že usmerjene na srečanje z neposrednim tekmecem na lestvici, z ekipo KK Šenčur mladi, ki je na domačem terenu v prvem kolu Trzin premagala, tako da so Trzinci nestrpno pričakovali možnost za povračilo.
Matjaž Erčulj
	30.6,1999	30.6.2000	+ /-
0-4 ici	149	!28	71
5-9 1st	124	216	92
10-14 let	162	182	20
15-19 let	248	167	-81
20-24 tet	326	199	-127
25-29 let	255	267	12
30-34 let	179	341	162
15-39 let	172	338	166
40-44 let	195	251	56
45-49 let	318	204	-114
50-54 let	270	259	-11
55-59 let	222	302	80
60-64 let	138	264	126
65-69 let	109	166	57
70-74 let	68	132	64
75-79 let	42	76	34
80-84 let	20	52	32
85-89 let	7	16	9
90-94 let	1	5	4
95-99 let		2	2
100 + let			0
SKUPAI	3.005	3.667	662
leto	Sloveni	Občina Trzin
l 999	-0,7	4,00
2000	-0,2	5,20
2001	-0,5	9,50
2002	-0,6	7,20
2003	-1,1	5,70
2004	-0,3	9,50
2005	-0,3	9,40
2006	0,4	5,20
2007	0,6	7,40
Težka, a zaslužena zmaga v Žireh	
	
Žiri : Utrip Trzin 93:98 (24:23, 25:20, 23:26, 21:29)
Pogovori v skupini Naše vezi
V skupini Naše vezi imamo srečanja ob četrtkih od 10. do 12. ure v lepi dvorani na Občini v Trzinu. Trenutno je v skupini 14 članov. Na srečanjih nas je prisotnih od 10 -12. V začetku januarja smo imeli praznovanje, in to štirikratno. Rojstni dan so praznovale Julija, Pavla, Nataša in skupina Naše vezi, ki je bila stara šest let. Pavla in Nataša sta predlagali, da praznujemo v gostilni Orhideja, in vsi smo bili za to. Stroške smo razdelili na štiri slavljence. Slavljenke so prejele rožice in prisrčna voščila, mi pa smo jim zapeli nekaj pesmi. Vsi smo uživali v dobri hrani in prijetno urejenem lokalu. Sledi praznovanje v mesecu marcu, ko imamo spet tri slavljence, in ponovilo se bo praznovanje.
Kadar ne praznujemo, pa izberemo kakšno temo, o kateri vsak udeleženec pove kaj zanimivega. Prejšnji četrtek smo imeli temo »Moja najljubša jed v otroštvu in sedaj«. Tako preprosta in navadna in tako zanimiva, pa tudi pretresljiva.
Udeleženci, ki so bili rojeni pred vojno, niso stradali, spomnili so se, kako dobra je bila domača hrana: jota, krvavice, čudovita
orehova potica, palačinke, tortice, kremne rezine, sadje in solata. Udeleženci so povedali tudi, česa niso marali jesti. Kar nekaj jih ne mara plavajoče smetane na beli kavi, ena članica ne prenese perutnine, nekateri pa jedo vse.
Tri članice, ki so se rodile po vojni in so bile v otroštvu drobne in bolehne, so povedale pretresljive zgodbe, kako so jih mame trpinčile, ko so jih silile s hrano. Ena mama je nadzorovala hranjenje s palico. Druga mama, precej močna, je peljala svojo rahitično hčerko k zdravniku. Medicinska sestra jo je opozorila, da naj nekaj naredi z otrokom, ki je tako suh, in začelo se je pitanje in mučenje, ki se je nadaljevalo tudi v bolnici. Osemletna pacientka je morala pojesti kosilo. Prej ni šla od mize, in to je trajalo včasih tudi do večerje. Tretja članica tudi ni mogla jesti, in ko je šla v šolo, je mama prosila učiteljico, da poskrbi, da bo popila skodelico mleka, tistega v prahu, ki je bil tako zanič. Učiteljica je poskrbela za to.
Vse tri udeleženke srečanja so se osvobodile svojih mam takoj po osemletki ali po srednji šoli. Svojih otrok niso nikoli silile s hrano. Dovolile so jim, da pojedo, kolikor morejo. Siljenje s hrano je bilo za eno članico hujše kot koncentracijsko taborišče. Mene so te tri zgodbice, ki so si podobne, pretresle, in sem se spomnila obiska pri teti, ki ni vedela, da ne maram bele kave, na kateri plava smetana. Moj bratranec je pa to oboževal, in teta je dala na kavo veliko smetane, da so plavali na njej mastni cinki. Zelo sem se mučila s to kavo, ki ni in ni hotela po grlu. Zdelo se mi je, da jo je vedno več. Šlo mi je na bruhanje, in sem nehala. Zelo mi je bilo hudo. Ampak nihče me ni silil in stal za menoj s palico.
To je bila ena od zanimivih tem, ki je vsem popestrila dan in četrtkovo srečanje. Vsak udeleženec ima v sebi zaklade, to je zgodbe, s katerimi si polepšamo srečanja.
Vabim , da se nam pridružite na srečanjih v četrtkih.
Voditeljica Naših vezi Jožica Trstenjak
Društvo krajanov Limbarska Gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV
21. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO,
KI BO 15. MARCA 2009.
KULTURNI PROGRAM OB 11. URI. Za zabavo bodo skrbeli:
Peški trio
Veseli trio Ansambel Korenine
Prijetno in zabavno bo!
Turistično društvo Kanja Trzin
bo tudi letos pripravilo predavanje o okensko-balkon-skih rožah na temo OKENSKO-BALKONSKE ROŽE IN RECESIJA. O tej temi bosta govorila g. Rajko Vuga in Boštjan Žnidaršič. Pogovarjali se bomo o tem, kaj imata skupnega rože in recesija, nam morda rože prinašajo več veselja, upanja, pozabljenja na tiste stvari, ki nam grozijo z izgubo dela, zmanjšanja dohodkov, podražitev in še o čem. Predavatelja obljubljata prijeten, vesel, sproščen večer, zato vljudno vabljeni vsi ljubitelji cvetja!
Predavanje bo v petek, 13. 3. 2009, ob 18.00 v avli Osnovne šole Trzin.
Vstop bo prost.
Izlet
V tej številki Odseva oživljamo nekoč že vpeljano rubriko z mesečnimi predlogi za zanimive nedeljske družinske izlete. Ko smo pred leti prekinili z objavo predlogov, so nas bralci občasno spraševali, če bomo še kdaj pisali takšne predloge, zdaj pa smo se odločili, da gremo v akcijo. Ker imamo v uredništvu veliko idej, in lahko zapišem, da tudi izkušenj s potepi v bližnji in daljni okolici Trzina, se nam za zanimive predloge ni bati. Rubriko bo pripravljal naš sodelavec, ki ima veliko talentov, med drugim pa se spozna tudi na vreme, Miha Pavšek. Ko smo razmišljali o imenu rubrike, pa je Miha kar skočil od veselja, da lahko uporabi izraz, ki ga je prvič slišal v Trzinu, pa se mu zdi zelo posrečen: TLAKE. Stari Trzinci namesto »tukaj« običajno rečemo »tlake«, tu pa je po trzinsko tle, vendar je ta izraz tudi drugod bolj poznan kot tlake.
»Tlake« naokoli
Glej ga, zlomka, zdaj nas bodo pa še v krajevnem časopisu gnjavili z izleti, potepanji, vzponi (padci niso dovoljeni), plazenjem, skakanjem, plezalnimi podvigi in kar je sploh še podobne »navlake«. Kaj pa je vendar tega treba, doma se lepo namestiš pred računalniški ali TV-zaslon (veljajo samo ta ploščati.), vstaviš v ustrezno luknjo pravo zgoščenko oziroma pritisneš na pravi gumb, in že smo...spet na kavču ali v fotelju. Sem in tja pa je treba ven z otroki, ki so še kako poskočni, pri čemer pa mi le ugotavljamo, kje in kako nas boli. Že stari sokoli so rekli »zdrav duh v zdravem truplu«, in tile prispevki so namenjeni prav temu. Največkrat bomo šli peš, včasih na saneh, spet drugič pa kar s smučmi. Že Valvasor je namreč ugo-
tovil, da ni smučarjem »noben hrib prestrm, da se ne bi mogli po-drsati navzdol, in če je še tako pogosto porastel z drevesi, kajti oni se zvijajo v vijugah navzdol kakor kača, kadar jim pretijo ovire.« Torej, da ne zakrnite, še preden bo res čas za to. Malo dobre volje in pripravljenosti z vaše strani bo le treba. Pri ideji, kam ter včasih kako, s čim, po čem in morda celo s kom, pa vam bomo pomagali tudi mi. Če se boste vsakokrat vsaj malo »pomujali« in se prebili skozi vrstice, ki so pred vami.
V hladnih dneh, ki jih letošnjo zimo res ne manjka, je še posebej pomembno, da se izogibamo osojnih pobočij, saj je pri sončnem vremenu razlika v občutku mraza med prisojami in osojami občutna. To še posebej občutimo, kadar nismo v gibanju, zato morajo biti postanki kratki ali pa se za dlje časa raje umaknemo v toplo zavetje planinskega ali drugega gostoljubnega zavetišča. Trenutne snežne razmere omogočajo odlično smuko, oživele pa so že tudi številne tekaške proge. Mi pa se to pot odpravljamo na majhno popotovanje od Kranja do Škofje Loke s pomočjo javnega potniškega prevoza. V glavnem po obljudenih grebenih potekajoča loška planinska pot prek Šmarjetne gore, Jošta in Križne gore je ravno pravšnji zalogaj, da si napolnimo »baterije« za skorajšnje šolske počitnice. Sicer nam bodo otroci ušli.
Začnemo lahko s Stražišča ali pa z železniške postaje v Kranju. Kratek in strm vzpon nas bo v slabi uri pripeljal na Šmarjetno goro, kjer bomo že zagledali cerkvico sv. Jošta, našo naslednjo orientacijsko in na tem izletu tudi najvišjo točko (847 m). Do sem prištejmo še kakšno dobro uro hoje. Dalje nas bo pot vodila mimo značilnih gručastih naselij Javornik, Čepulje in Planica. Nad slednjim se pov-zpnimo še na istoimenski 824 m visok vrh, kjer stoji na temeljih stare lična, na novo zgrajena cerkvica sv. nadangela Gabrijela, od katere je prekrasen razgled prav na vse strani. Od Jošta do sem bomo potrebovali še uro in pol hoda, od tod naprej prek Križne gore in mimo cerkvice sv. Križa v Škofjo Loko pa prav toliko. Med potjo je kar nekaj postaj, kjer se boste lahko pogreli in okrepčali, in naj vas naj ne skrbi, če vas bo zaradi kratkega dne ujel mrak. Zahajajoče zimsko sonce vas sicer ne bo ogrelo, so pa tovrstni prizori med tistimi, ki se nam skupaj z mrazom, ki nas spremlja te dni, za vedno vtisnejo v spomin. Vse ostalo pa že tako veste (gamaše, palice, topla oblačila in napitki, morda ne bo odveč še baterija), zatorej vam zaželimo le še srečno pot!
Miha Pavšek
Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik se predstavi
■ Letošnji devetošolci so pred pomembno odločitvijo, saj se morajo odločiti, kje bodo nadaljevali svojo izobraževalno pot. Tega se na Šolskem centru Rudolfa Maistra dobro zavedamo in upamo, da jim bo ta prispevek morda olajšal odločanje.
Naš center združuje dve šoli: gimnazijo, kjer se dijaki v štirih letih izobražujejo v programih splošne gimnazije in ekonomske gimnazije, ter ekonomsko šolo s programom ekonomskega tehnika. Pestrost programov omogoča dijakom svobodno izbiro in prehajanje med njimi, saj se programi razlikujejo po vsebini, načinu dela in zahtevnosti.
Gimnazijski program omogoča pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi.
Dijaki izbirajo med štirimi različnimi oddelki, kjer je poglobljeno znanje izbranih snovi:
•	naravoslovni oddelki namenijo več pozornosti fiziki, kemiji in biologiji,
•	družboslovni oddelki psihologiji, sociologiji in filozofiji,
•	jezikoslovni oddelki slovenščini in tujim jezikom,
•	evropski oddelek pa poudarja evropske vsebine, dodane so ure pri izbranem tujem jeziku, vključuje tuje govorce pri pouku, dijaki so aktivni v programih mednarodnega sodelovanja in pri izdelavi projektne naloge z evropsko oziroma globalno tematiko.
Program ekonomske gimnazije se izvaja v okviru gimnazije, poleg temeljnih znanj posreduje tudi ekonomsko poslovna znanja ter omogoča izbiro med naravoslovnimi, humanističnimi in informacijskimi predmeti.
Tako splošna kot ekonomska gimnazija se zaključita s splošno maturo.
V šolskem letu 2009/2010 bomo vpisali dijake v prenovljen program ekonomskega tehnika s strokovnimi moduli, ki so izbirni in obvezni. Obvezni moduli so: Poslovni projekti, Poslovanje podjetij, Ekonomika poslovanja, Sodobno gospodarstvo. Naša šola pa nudi 6 izbirnih modulov: Finančno poslovanje, Materialno poslovanje, Komercialno poslovanje, Zavarovalne storitve, Finančno knjigovodstvo in Neposredno trženje. Največji poudarek se v prenovljenem programu pojavlja na vsebinah, ki jih šola oblikuje na želje lokalne skupnosti in podjetij iz okolja.
Program ekonomskega tehnika se zaključi s poklicno maturo.
Poleg omenjenih programov že četrto leto v obliki rednega pouka izvajamo enoletni maturitetni tečaj, na katerem se dijaki z opravljeno poklicno maturo, zaključnim izpitom ali nedokonča-
GZS Območna zbornica Ljubljana vsa podjetja, podjetnike in inovatorje iz občin, ki jih pokriva, vabi k sodelovanju na razpis za najboljše inovacije na območju GZS OZ Ljubljana v letu 2008.
Na razpis se lahko prijavijo vse inovacije gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, samostojnih inovatorjev in posameznikov s sedežem v občinah, ki jih pokriva Območna zbornica Ljubljana. Pomembno je, da inovacije niso starejše od dveh let in da so bile lani ali predlani tudi uvedene na trg.
Na razpis se lahko prijavi:
•	izume, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali za varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem, ko dokažejo koristnost v praksi;
•	novi izdelki, postopki in storitve ter
•	tehnične in druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delov-
nim gimnazijskim programom pripravljajo na splošno maturo.
Vpis v naše programe v zadnjih letih ni omejen, kljub temu več kot 96 % splošnih in poklicnih maturantov opravi maturo, med njimi je bilo lansko leto 6 zlatih maturantov.
Na centru skušamo z dodatnimi dejavnostmi usmeriti nemirno energijo odraščajočih dijakov v znanost in kulturo. Preko 50 različnih krožkov pokriva področja od naravoslovja, družboslovja, humanistke, jezikov, računalništva, ekonomije, športa in rekreacije do kulture in umetnosti. V ta namen je organiziranih tudi več ekskurzij po Sloveniji in tujini. Naš center ima dobro razvito sodelovanje s partnerskimi šolami v Avstriji, Italiji, Angliji, Nemčiji, na Hrvaškem, Češkem in Danskem. Dijaki se udeležujejo tudi predavanj, raziskovalnih taborov in tekmovanj v znanju na šolski, regionalni, državni in mednarodni ravni. Šola ima močno razvito in razvejano raziskovalno dejavnost. Naši dijaki vsako leto dosegajo prva mesta na različnih raziskovalnih področjih, kar jim omogoča tudi pridobitev Zoisove štipendije.
V bližini šole sta avtobusna in železniška postaja, prometne povezave z vseh strani pa so ugodne. Pouk poteka v dopoldanskem času od 7.50 do 14.05. Za prehrano v šoli skrbi šolska kuhinja, ki pripravlja malice in kosila. V eni najbolje založenih šolskih knjižnic si vsi dijaki lahko izposodijo učbenike preko učbeniškega sklada.
Visoko uspešnost dijakov ter odlični rezultati na splošni in poklicni maturi, kvalitetno usposobljeni profesorji, sodobno opremljena šola so temelji, na katerih smo gradili dosedanje delo.
Več informacij o Šolskem centru Rudolfa Maistra boste izvedeli na informativnih dnevih v petek, 13.2.2009, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 14.2.2009, ob 9. uri, kjer boste lahko pokukali v naše učilnice in se pogovorili z našimi dijaki in profesorji, ali nas pokličete na tel. številko 01 830 32 00 ali obiščete našo spletno stran www.sc-rm.net.
na storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši nadzor proizvodnje, boljša varnost pri delu ipd.
Inovacije, ki bodo prijavljene na razpis, bo komisija ocenjevala s pomočjo štirih meril: inventivnosti, inovativnosti, tržne zanimivosti in primernosti okolju.
Vloge pošljite na naslov: GZS Območna zbornica Ljubljana, s pripisom »Ne odpiraj - razpis za inovacije 2008«, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana. Poleg popolno izpolnjenega predpisanega prijavnega obrazca mora vloga vsebovati še vse priloge, ki so navedene v razpisni dokumentaciji. Zadnji rok za oddajo vlog je 15. marec 2009, vse dodatne informacije o razpisu so vam na voljo na GZS OZ Ljubljana (Tina Lukan) in na njihovi spletni strani www.gzs.si/ozlj.
Zoran Jereb
Razpis za najboljšo inovacijo Območne gospodarske zbornice Ljubljana
PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA HERA
Izobraževalni zavod Hera je bil ustanovljen leta 1999. Naša dejavnost je povezana z izobraževanjem odraslih, velikokrat le s svetovanjem. Bodoči udeleženci nas obiščejo in sprašujejo za nasvet, kam naj se usmerijo glede nadaljnjega izobraževanja, kaj je za njih primerno glede na zaposlitev, ki jo trenutno opravljajo. Svetujemo jim in predlagamo optimalno pot, kaj je za posameznika najbolj primerno, kaj ga veseli in zanima in katera znanja potrebuje. Naše delo je povezano z novimi in učinkovitimi načini učenja. Naš največji uspeh je, če našemu udeležencu uspe na delovnem mestu napredovati ali celo dobiti novo, boljšo zaposlitev.
LOKACIJA
V Ljubljani imamo sedež na Kržičevi ulici 7 (Bežigrajski dvor), predavanja se izvajajo v prostorih poslovne stavbe Slovenijales, Dunajska 22, (poleg Gospodarskega razstavišča). Predavalnice, računalniška učilnica in knjižnica se nahajajo v IV. nadstropju.
V našem zavodu izvajamo naslednje višješolske strokovne programe (VI. stopnja izobrazbe):
V	študijskem letu 2009/2010 bomo vpisovali v programe:
•	EKONOMIST - diplomant pridobi naziv EKONOMIST
•	POSLOVNI SEKRETAR - diplomanti pridobijo naziv POSLOVNI SEKRETAR
•	STROJNIŠTVO - diplomanti pridobijo naziv INŽENIR STROJNIŠTVA
•	VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA - diplomanti pridobi naziv INŽENIR VARSTVA OKOLJA IN KOMUNALE
•	MEDIJSKA PRODUKCIJA - diplomant pridobi naziv INŽENIR MEDIJSKE PRODUKCIJE
Študijski programi so ovrednoteni s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS
Vpisni pogoji Višješolski študijski programi so dvoletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev oziroma poklicnem standardu. So izrazito praktično naravnani, saj je okrog 40 odstotkov študijskega programa namenjenega praktičnemu izobraževanju študentov v podjetjih.
V	višješolske strokovne programe se lahko vpišejo z:
Maturo, poklicno maturo ali zaključnim izpitom oziroma diplomo pred uvedbo poklicne mature.
Mojstrskim ali delovodskim oziroma poslovodskim izpitom, če imajo tri leta delovnih izkušenj ter opravite preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike ali tujega jezika, v obsegu poklicne mature. Če se bodo kandidatke in kandidati prijavili za vpis v študijski program Medijska produkcija, morajo poleg splošnih pogojev opraviti preizkus posebne nadarjenosti.
Trajanje izobraževanja, kako poteka.
Študij na vseh programih izobraževanja traja po programu dve leti, v tem času se izpeljejo predavanja, vaje, izpiti. Nekaj časa si študenti vzamejo za diplomsko delo. Predavanja potekajo v popoldanskem času, od 16.30 do 19.30 ure. Veliko vaj se izvaja v podjetjih, kjer se študenti srečajo z realnimi
poslovnimi dogodki.
V šolnino, ki je določena po ceniku, se upoštevajo stroški predavanj, gradiv, vsi izpitni roki, konzultacije in dokumentacija, ki jo študent potrebuje v času študija (potrdila o šolanju in ostala dokumentacija). Nekaterim študentkam in študentom, ki so nezaposleni, stroške šolanja plača Zavod za zaposlovanje.
Študentke in študentje, ki so vpisani kot izredni študentje, imajo isti status kot redni študentje, kar se tiče zavarovanja, dela prek študentskega servisa itd.
Način študija in časovna razporeditev predavanj.
Predavanja so organizirana za vse predmete, za obiskovanje posameznih predavanj se študent odloči glede na razpoložljiv čas. Predavanja in vaje se organizirajo 2 do 3 krat tedensko v popoldanskem času. Predavatelji, ki poučujejo posamezne predmete, študentom podajo navodila in se dogovorijo o načinu dela. Študent precej študijskih obveznosti opravi doma (seminarske naloge, vaje) in s tem načinom pridobi določena potrebna znanja.
Ker gre za izobraževanje odraslih, ki so v večini primerov zaposleni, predavanja in vaje potekajo v popoldanskem času. Naša prednost in posebnost so manjše skupine, individualno delo, prijazen in neposreden kontakt s predavatelji in vodstvom šole.
Kaj poleg višješolskih programov še ponujamo
V šolskem letu 2009/2010 bomo za odrasle izvajali srednješolski program Ekonomski tehnik ter program Medijski tehnik .
Poleg srednješolskih in višješolskih programov nudimo tudi izobraževanja tujih jezikov za skupine in posameznike. Naša prednost so specialni programi za bančnike, zavarovalništvo, gostinstvo, turizem, prilagajamo se posameznim podjetjem oziroma ciljnim skupinam.
Organiziramo seminarje za področje delovnih razmerij, davčne zakonodaje, gospodarskega prava in javne uprave. To so enodnevni seminarji na temo novosti, ki se pripravljajo v zakonodaji.
Organizacija delavnic za manjše skupine na temo potnih stroškov, blagajniškega poslovanja, letnih popisov itn.. so naša posebnost, ker se izobražuje manjše skupine. Kontakt s predavateljem je mogoč tudi pozneje za strokovna vprašanja, ki se pojavijo med delom.
Pripravljamo treninge za vodilne in vodstvene delavce na področju retorike, komunikacije, poklicne etike itd.
ZAKLJUČEK
Učenje je uspešno samo takrat, če udeleženca pripravimo na razmere, ki ga čakajo. Umetnost poučevanja pa se spreminja v umetnost, kako naučiti ljudi, da se bodo znali učiti sami in da starost in leta ne igrajo nobene vloge. Pomembno je le, da imajo možnost naučiti se, kako uporabiti sebi najprimernejši in najljubši način učenja in pridobivanje znanja.
Nihče se ne sme zadovoljiti s plazenjem po tleh, če v sebi čuti moč za letenje.
KONTAKT
IZ Hera, Kržičeva 7, Ljubljana, telefon 01 23 00 180, ali 01 23 00 192. E-naslov: info@iz-hera.si ; internet: www.iz-hera.si
Nič več tako, kot smo vajeni
Pomenljivi naslov velja seveda vremenskim razmeram v minulem mesecu, prvem v tem letu. Čeprav je nekoč nekaj podobnega izrekel zdaj že (uradno) bivši politik, je kot nalašč za ponazoritev burnega vremenskega dogajanja v začetku leta. Kot bi hotelo zmagati vreme v »obmejnem« sporu glede tega, ali bodo zime še takšne kot nekoč ali ne. Snega smo imeli tu spodaj sorazmerno malo, je pa vztrajal kar dve tretjini meseca! Zato pa ga je bilo toliko več višje zgoraj, kjer tišina šepeta (tudi spodaj je tako, dokler ne pridrvijo plugi in posipalci...), spodaj pa nas je ohranjal budne predvsem januarski mraz. Če ste tudi tokrat zgrešili drsanje na Frnihtovem ba-jerju na naravnem ledu in rinili v Domžale ali celo v sosednji »Beli-grad«, potem vam res ni pomoči. Marsikateri prebivalec »Sekirniko-vega« še vedno ne ve, kje je ta bajer, nekaj na boljšem so rekreativci in štirinožni lastniki, pardon lastniki štirinožnih prijateljev. Se pa najdejo med Trzinčani in celo med Trzinci tudi taki, ki ob besedi trzinski žerjavček pomislijo najprej na enega od dveh žerjavov na Ljubljanski cesti, ki bosta menda letošnjo pomlad končno izginila.
V gorah ni bilo ob tem času toliko snega že več kot četrt stoletja, po nekaterih podatkih ga je bilo v zadnjem stoletju le trikrat toliko oziroma več! Le nekaj dni po letošnjem kulturnem prazniku je na Kredarici skupna višina snežne odeje presegla kar pet metrov. In kje je še april, ko je ponavadi dosežena najvišja znamka?! Letos se torej ni bati, da bodo poleti presahnili izviri vode v dnu alpskih in predalpskih dolin. Vsaj za vodo že lahko zatrdimo, da letos ne bo v »recesiji«. In po dolgem času bodo pustne maske res počele to, kar bi morale vsako leto, poleg tega, da brijejo norce iz naših ljudskih predstavnikov - ti bi morali biti v resnici predstavniki ljudstva - to je odganjati zimo. Tudi vreme je v pustnem času vedno v središču pozornosti. Ne le zaradi dejstva, da naj bi prvotno tradicionalne pustne maske odganjale zimo in vse, kar je povezano z njo, temveč tudi zaradi številnih prireditev. Nič zato, konec koncev je večina pustnih šem takih, da morajo biti ves čas vsestransko aktivne, kar je v toplem vremenu še bolj naporno.
Zanimivo je, da na svetu skorajda ni ljudstev, ki ne bi poznala mask. Njihova prvotna vloga se vse bolj izgublja, v ospredje pa prihajajo modni trendi, raznovrstni junaki in vse pogosteje tudi politični dogodki ter osebnosti (med slednjimi v glavnem ni junakov...). Nekdaj je bilo maskiranje samoumevno, nujno za obstoj družbenih skupnosti v taki ali drugačni obliki. Prek mask so se naši predniki poosebljali in iskali stik z neznanim, nadnaravnim, kamor spada po svoje tudi vreme. Zato je pust brez dvoma tudi vremenski praznik oziroma čas, ko naj bi hladno vreme zamenjalo toplo, oblačnega sončno ter mokrega suho. Če ne drugega, pa vsaj za nekaj časa, letos je s soncem res bolj »suša«. Trzinskim maskam torej le še nasvet oziroma prošnja - dobro prežagajte pusta na dvoje in počakajte čisto do konca, da bo res ves »pogorel«. In nikar, da bi ob tem klicali sicer hitre in odlično usposobljene ter vsestranske trzinske gasilce. Zdaj se moram pa res spomniti, o čem naj bi že pisal v tem prispevku. seveda, pustna razmišljanja so me spet odvrnila od vremena. Pa le brez skrbi, vremena Kranjcem bodo se zjasnila, je rekel že naš največji pesnik, in ni vrag, da se bo tole letošnje vreme obrnilo na bolje vsaj o pustu!
Januar je bil za okrog stopinjo Celzija hladnejši od dolgoletnega povprečja in taki meseci so v zadnjih dvajsetih letih precej redki, še posebej zimski. Kar polovico meseca smo imeli ledene dni (prav toliko tudi dni s padavinami), katerim pa je treba prišteti še nekaj lanskih »ledenjakov«. Skupaj skoraj dvajset ledenih dni zapored (še dan ali dva več je bila najvišja dnevna temperatura nad lediščem le uro ali dve!) Lahko bi rekli, da se je v naše kraje vsaj za mesec dni vrnila tista prava, hladna in s snegom začinjena zima. Pobelilo nas je že v novoletni noči in se nadaljevalo tudi naslednji dan -snežno odejo, sicer bolj skopo, zato pa toliko bolj vztrajno, smo imeli kar 22 dni. Sneženje se je do konca meseca ponovilo še pet-
- t:
Kmalu po novoletnih praznikih smo imeli na Frnihtovem bajerju kar tri drsalne površine - za hokejiste, drsalce in sprehajalce. (Foto: T.M)
krat, zadnjič 27. in 28. januarja. Največ snega (15 cm) smo imeli na polovici meseca, največ dnevnih padavin (25 litrov na kvadratni meter) pa smo dobili 22. 1. Količina padavin je bila nekoliko nadpovprečna, a še vedno v okviru pričakovane spremenljivosti. Praktično vso prvo polovico meseca januarja je zaznamovalo zelo mrzlo vreme, deloma tudi na račun močnega temperaturnega obrata v nižjih plasteh ozračja. Tudi v Trzinu se je živo srebro skrčilo tja dol do 14 stopinj Celzija, povprečna mesečna temperatura je bila skoraj 2,9 stopinj Celzija. V drugi polovici meseca je mraz postopoma popustil in nad nami se je vzpostavila jugozahodna različica vremena. Po manj izraziti otoplitvi je bilo zadnjih deset dni skoraj brez snega. Sonca smo imeli bore malo, upoštevajoč sončne urice le dobre tri četrtine toliko, kot smo jih vajeni!
Sledil je še bolj buren začetek februarja. Že prvi teden meseca nam je nasulo 36 cm snega, a ga je v pičlih petih dneh snedla odjuga. Zaradi razgibanega vremena nam je tako že drugič zapored zmanjkalo prostora za opis vremena v lanskem letu, a le brez skrbi! Eden od prihodnjih mesecev bo gotovo vremensko manj zanimiv, in takrat poravnam svoj dolg. Sicer pa, koga zdaj sploh še zanima lanski sneg, ko je pa letošnjega na pretek. Bolj me skrbi za sonce, pa saj bodo ali so deloma že opravile svoje tudi pustne maske. Sicer pa se bo tudi v prihodnje proti večeru, res da vsak dan vse bolj kasno, postopoma stemnilo vse do nižin,
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Padavine v januarju 2009 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2).
postaja / obdobje	Januar 2009
Polhov Gradec	116
Ljubljana	100
Grosuplje	97
Trboje	92
Trzin	85
Domžale	76
Podatkovni viri:
Slovenski meteorološki forum, Forum ZEVS, privatna vremenska postaja Trzin.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA TAVČAR
rojena Zarnik
Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Od nje smo se poslovili 17. januarja 2009 na pokopališču v Mengšu. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše, župniku za opravljen poslovilni obred, pevcem skupine Krt in članom gasilskega društva Trzin.
Iskrena hvala za ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija
CVETA RAKEFA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za cvetje in sveče.
Hvala tudi trzinskim gasilcem ter g. Dolencu za lep poslovilni obred.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ni smrt kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, ki nas družile bodo!
Veliko prezgodaj je ugasnilo življenje mojega predragega moža BOŽA POPOVIČA. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki so ga zadnje dni njegovega življenja podpirali, mu lajšali bolečine in nama bili v veliko oporo.
Žalujoča žena Ružica
Koledar občinskih kulturnih, družabnih, rekreativnih prireditev in proslav
Datum	Prireditev	Prizorišče	Ura
06.02.	Občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku	Dvorana KUD-a Franca Kotarja	19,00
16.02.	Literarni večer - Krajevna knjižnica Tineta Orla, župan	Dvorana Marjance Ručigaj	19,00
26.03.	Mednarodni literarni večer v sodelovanju s SC Pen	Dvorana Marjance Ručigaj	20,00
04.04.	Očistimo Trzin pred prazniki - čistilna akcija	Zelene površine, gozd	9,00 - 14,00
16.04.	Kulturni večer občine Trzin	Dvorana Marjance Ručigaj	19,00
25.04 - 03.05.	Predstavitev občine v Arboretumu Volčji Potok - OT in TD Kanja	Arboretum Volčji Potok	
09. in 10.05.	Florjanov sejem in gasilska parada - TD Kanja Trzin, PGD Trzin, Občina Trzin	Ljubljanska cesta na območju T3	10,00 - 22,00
15.05.	Proslava ob občinskem prazniku občine Trzin	Dvorana KUD-a Franca Kotarja	19,00
16.05.	Tradicionalno srečanje ZZB NOB	KUD Franca Kotarja Trzin	10,00
22.05.	Cooperjev test - preizkus telesne vzdržljivosti	ŠRP pri OŠ Trzin	16,00
23.05.	Festival Trzinska pomlad - otvoritev in program za otroke	Trg ob fontani v T 3	17,00
30.05.	Festival Trzinska pomlad	Različna prizorišča	18,00
06.06.	Pohod po mejah občine Trzin - TD Kanja in Občina Trzin	Zbor pri OŠ Trzin, zaključek v Dolgi dolini	8,00- 14,00
06.06.	Festival Trzinska pomlad	Različna prizorišča	18,00
13.06.	Festival Trzinska pomlad	Različna prizorišča	18,00
20.06.	Festival Trzinska pomlad	Različna prizorišča	18,00
25.06.	Občinska proslava ob dnevu državnosti	Ljubljanska c.pri mostu čez Pšato	19,00
28.06. ali 05.07.	Trzinska pomlad - Trzinski med. folklorni fest. v sodelovanju s Festivalom Lent	Igrišče v Šrp pri OŠ Trzin	19,00
18.09.	Cooperjev test - preizkus telesne vzdržljivosti	ŠRP pri OŠ Trzin	16,00
15.10.	Kulturni večer občine Trzin	Dvorana Marjance Ručigaj	19,00
24.10.	Pohod po poteh štirih občin - TD Kanja in Občina Trzin	Zbor pri OŠ Trzin, zaključek v Dolgi dolini	7,00 - 12,00
19.11.	Kulturni večer občine Trzin	Dvorana Marjance Ručigaj	19,00
05.12.	Miklvaževanje	Dvorana KUD-a Franca Kotarja	17,00, 19,00
13.12.	Prednovoletno srečanje s starejšimi občani	Dvorana KUD-a Franca Kotarja	16,00
17.12.	Kulturni večer občine Trzin	Dvorana Marjance Ručigaj	19,00
18.12.	Prednovoletno srečanje občank in občanov občine Trzin	Dvorana KUD-a Franca Kotarja	19,00
23.12.	Občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti	Dvorana KUD-a Franca Kotarja	19,00
ZAZIDLJIVO MOGOČE
Predlog prvih pozidav na območju Brodiča
ti
5
£
I
K
f Î
rt
Í
f vi ti
■v
L
H
« B
O
TKCZt liiiBci«
(Va^tj lili
ti
ti
o- è
il], WlltflllKj
Fin


ti
i,LJ	onu

Prva predlagana možna rešitev enosmernega prometa v starem delu Trzina
Utrinki s proslave kulturnega praznika