Poštnina plačana v gotovini. Leto XVIL, št. 163 u pravmStvo; Mjupijunti, r> nafljeva ulica 6. — felelon 3t_ <(122, 3123. 3124. 3125, 3126f Uiseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova UL i. — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. ftaCunl pri pošt Cek. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180. VVten 5t 105.241 Ljubljana, petek 17. julija 1936 Cena 2 Din izHaja vsak dan, razen ponedeljka, Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefoo St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Blagoslov Balkanske zveze Dardanelska konferenca se zapleta v mnogo večje težave, kakor se je prvotno pričakovalo. Pokazalo se je, da pri tem ne gre toliko za stališča in za interese Turčije, kakor za težnje drugih držav, ki so zainteresirane v Sredozemskem morju, zlasti pa za nasprotujoče si inte. rese angleškega in ruskega imperija. Stališče Turčije je iasno in znano. Ona ne zahteva ničesar drugega, kakor svojo varnost. Za sebe zahteva tak položaj v Dard.inelah in ob njih, da ne more nobe. 11,1 tuja mornarica ogražati turške obale, zlasti ne Carigrada. Zato zahteva pred vsem, da sme dardanelski obali utrditi, dalje pa zahteva tudi omejitve glede pre. voz,i tujih mornaric skozi morske ožine. S tem svojim postulatom je turško vlada lojalno stopila pred velesile, ki so bile podpisale lozansko mirovno pogodbo in napram katerim se je torej Turčija cbve. zala, da Dardanel ne bo utrdila. V utemeljitev svojega novega stališča je Tur. čija navajala, da je pristal,) na neutrdi. tev morskih ožin v zaupanju na moč Društv-,. narodov, v katerem je videla jamstvo proti vsakemu napadu od kake tuje sile. Razvoj dogodkov pa je dokazal, da Društvo narodov tega jamstva ne more nuditi, pa zato Turčiji ne preostaja drugega, kakor da računa na lastno silo in da sama poskrbi za varnost svojih obal in svojega največjega mesta, Ca.ri_ grada. Velesile in vse druge zainteresirane države so morale priznati in so tudi res priznale upravičenost turškega stališča m turških žalitev. Zato skoro ni spora o tem, aii naj se Turčiji dovoli, da morske ožine utrdi ali ne. Vse države priznavajo Turčiji to pravico. Tem srditejša borba pa se je razvila okrog novega mednarodnega dardane!s;kega statuta, ki naj do;oči, v koliko ie plovba skozi Dardanele svobodna tudi za tuje ladje. Pred vsem prihajajo v poštev seveda vojne mornarice. Kakor so bile Dardanele že pred vojno sporno jabolko med Angilijo in caristično Rusijo, taiko se je tudi sedaj takoj pojavilo nasprotje med tema dvema velesilama, čeprav se je bil med tem režim v Rusiji iz temeljev spremenil in čeprav scvjeti dan za dnem slovesno zatrjrujejo, da nočejo imeti nika-kega opravka in nikaikih zvez s politiko carskega režima. Zopet enkrat se je v tem primeru pokazalo, da zunanje politike držav niso odvisne od režimov v doti čn i h državah, marveč da so njih pravci diktirani p0 geopolitičnih legah. Sovjetska Rusija nastopa v dardanel-skem vprašanju danes s prav istimi zahtevami in istimi argumenti, s katerimi so pred dvajsetimi in več leti operirale carsfee vlade. Od nekdaj je bila ruska težnja, zago. toviti si prost prehod iz Črnega v Sredo, zemsko morje. Tudi sovjetska vlada je sedaj na dardanelski konferenci v Man. treuxu postavila enako zahtevo. Po njenem mnenju naj bi dardanelski statut omejil moč in število vojnih ladij, ki lshko plovejo iz Sredozemskega v Črno morje, na drugi strani pa naj bi dovolil sovjetski mornarici svoboden prehod ne g ede na število in moč. Razumljivo je, da se je tej zahtevi Anglija odločno uprla. Uprla bi se gotovi tudi Italija, ako bi na konferenci sodelovala. Privoščila pa si je lahko luksus abstinence, ker je ironija usode hotela, da je italijanske interese z enako odločnostjo, kakor bi jih mogla braniti italijanska delegacija, branila angleška delegacija, saj so italijanski in angleški interesi v tem pogledu precej identični, čeprav sta si drugače obe državi ravno na Sredozemskem morju najhujši nasprotnici. A tudi Turčiji sami ni bilo vseeno, komu se prizna pravica prevoza vojnih ladij in v kakem obsegu. Njen obrambni interes zahteva, da se v morju pred Carigradom nikdar ne zbere vojna mornarica, ki bi ji turška mornarica in tur-šike obalne utrdbe ne mogle biti kos. Tako se je prvič v povojni zgodovini zgodilo, da je Turčija zašla v vidna na-sprotstva s svojo dosedanjo najintimnejšo prijateljico in zaveznico, s Sovjetsko Rusijo. Oprta na ugled in moč Balkanske zveze, je Turčija, ki se je v zadnjih letih kot vojaška sila tudi sama silno okrepila, lahko nastopila popolnoma samostojno in je ustvarila situacijo, v kateri ji ni bilo treba biti privesek ne angleške, ne ruske politike. Balkanska zveza je na montreški konferenci sijajno prestala veliko mednarodno preizkušnjo, pokazala na zunaj svojo moč, vsem svojim članom pa dokazala, kako je koristna, potrebna in dragocena. Ako so najnovejše vesti točne, je bil na osnovi turških zahtev in predlogov res že dosežen sporazum v Montreuxu. Prodrlo je turško načelo, da sme Turčija od primera do primera, zlasti pa v primeru vojne, sama odločati, ali in katerim vojnim ladjam dovoli prehod skozi ožine ter v kakem obsegu. Zvesta svoji politiki in politiki Balkanske zveze, ki temelji na načellu kolektivne varnosti in skupne obrambe proti napadalcu, pa je pristala na določbo, da mora biti pre- Z revolverjem nad kralja Edvarda Razburljiva senzacija sredi Londona - štiridesetleten moški je z revolverjem planil nad kralja - Ni še ugotovljeno, ali je hotel izvršiti atentat ali pa je, kakor sam zatrjuje, hotel le obrniti pozornost na sebe London, 16. juti. g. Angleški kralj Edvard VIII. je danes dopoldne prisostvoval razvitju prapora, ki ga jc sam poklonil svojemu gardnemu polku. Svečanost se je vršila v slovitem Hide-par-ku ter se je zaključila z veliko parado in defilejem čet pred kraljem in najvišjimi vojaškimi dostojanstveniki. Ko se je kralj proti poldnevu vračal na čelu čet v kraljevski dvorec, se je pripetil incident, ki je izzval v vsej javnosti veliko razburjenje. Neki moški je udri skozi policijski kordon in se hotel približati kralju. V roki je imel revolver, ki pa so mu ga policijski stražniki še pravočasno odvzeli. Mislijo, da je nameraval izvršiti atentat na kralja. Kralj je dogodek opazil, vendar pa je mirno jahal dalje ter s tem preprečil grozečo paniko. Popolnoma mirno se je vrnil v kraljevski dvorec. Na splošno zahtevo je bil proti večeru izdan uradni komunike, ki pravi, da se kralju ni nič zgodilo ter da je dobro razpoložen. O samem dogdku se doznavajo naslednje podrobnosti: V Hideparku je bila danes dopoldne ob 10. velika vojaška svečanost, ki so se je udeležile vse vojaške edinice v Londonu. Kralj je poklonil svojemu gardnemu pollku novo zastavo, ki so jo danes svečano razvili. Svečanosti se je udeležil kralj osebno, ki je prijezdil v Hidepark na belem konju v spremstvu vojnega ministra in več generalov. Ob razvitju nove polikovne zastave je imel kralj Edvard kratek nagovor. Med drugim je dejal. »človeštvo glasno tirja mir. Kar se tiče vas, boste v dobi miru imeli iste dolžnosti in boste opravljali podobno plemenito sCužbo, kakor tisti, ki so se nekoč odlikovali na bojnih poljanah. Samo nekaj jih je med vami, ki so s svojimi tovariši med svetovno vojno pred 20 leti doživeli vse njene strahote. Iz vsega srca želimo, naj bi našemu poko-lenju ne bilo več usojeno, da zopet doživi taiko strahotne dni.« Po svečanosti je bila parada in defile, nakar se je kralj na čelu čet vračal v kraljevski dvorec. Ko je jezdil izpod Re-mingtonovega slavoloka ob izhodu iz Hi-depairka, se je začel neki okrog 40 let star, slabo oblečen mož, ki je dotlej stal v ozadju na trotoarju, riniti v ospredje. V trenutku, ko je prijezdil kralj mimo, je prodrl policijski kordon iin hotel planiti proti kralju. V bližini stoječi policijski stražnik ter neka ženska, ki je stala tik za njim, sta planila proti njemu. Videč, da ima v raki revolver, ga je stražnik z vso silo od spodaj udaril po roki, tako da je revolver v velikem laku od-letel. Padel je tik za kraljevim konjem na tla, tako da je Se zadel v bok kanja. Konj je malo poskočil, vendar pa ga je kralj takoj obvladal in mirno jezdil dalje. K napadalcu je med tem priskočilo še par policijskih stražnikov, ki so ga takoj preistkaili in vMenili. Tudi revolver so pobrali. Ljiudje, ki so bili v bližini m so spoznali za kaj gre, so hotefli razjarjeni planiti na atentatorja. »Ubijte ga! Ubijte ga!« so vpili z vseh strani in je imela policija obilo posla, da je preprečila lin-čainje, ki ga je hotela razjarjema množica na mestu izvršiti. Z avtomobilom so odpeljali neznanega napadalca na bližnjo policijsko stražnico. - - ga začeli zasliševati. Atentator zanika, da bi hotel kralja umoriti Gre za okrog 40 let starega, zelo shujšanega in slabo oblečenega moža. Navedel je, da se piše George Andrew Mac Mahon. Po narodnosti je Anglež in stanuje v Londonu. Revolver je bil nabasan s štirimi naboji, kalibra 9 mm. Razen tega je imel še dva rezervna naboja. Dalje so našli pri atentatorju prazno pisemsko kuverto, dopisnico, sliko kralja Edvarda in današnjo številko lista »Daily Telegraph«. Pri zaslišanju je atentator izpovedal, da ni imel namena izvršiti atentata na kralja, marveč da je hotel samo oddati strel v zrak, da bi na ta način opozoril kralja na sebe in mu po tej čudni poti dostavil svojo prošnjo, ker mu je drugače nikakor ne more. Kaj hoče, ni povedal. Pripovedoval je, da je hotel s tem ob enem protestirati proti notranjemu ministru siru Johnu Simonu, ki ga noče sprejeti, čeravno se je obrnil nanj že večkrat pismeno in telefonično. Prvo zaslišanje pred soditi jo Danes popoldne se je v smislu angleških zakonskih določb vršilo prvo zaslišanje atentatorja pred sodiščem, j Tako zaslišanje je po zakonu javno, razen če sodnik iz važnih razlogov javnosti izključi. To pa se je danes zgodilo. Pred sodno palačo se je zbrala ogromna množica, ki je na razne načine dajala duška svojemu ogorčenju nad atentatorjem in prirejala manifestacije kralju. Ker se je bilo bati, da bi množica atentatorja napadla tudi v sodni dvorani, je sodnik javnost izključil. Kakor pri prvem zaslišanju na policiji, je Mahon tudi na sodišču zatrjeval, da sploh ni imel namena streljati na kralja, marveč da je s tem svojim činom hotel samo opozoriti nase, da bi na ta način dosegel rešitev svoje zade- Uradni komunike o letalski katastrofi Komunike pravi, da ne zadene krivda ne aparata, osobfa, marveč da gre za nesrečno naključje ne Beograd, 16. ju/lija. p. Oddelek za civilno letalstvo pri štabu voj. letalstva je pod štev. 33/81 izdal naslednji uradni komunike o rezultatih preiskave o vzrokih letalske nesreče v Ljubil jami: Vremenske prilike so bile 15. julija, ko se je pripetila tragična nesreča ljubljanskega letala YU-SAP, povoljnejše, kakor so v večini dni v mesecih juniju ali juliju. Letalo in motorji so bili popolnoma v redu, predpisano preizkušeni pred poletom. Letalo je bilo opremljeno z vsemi potrebnimi dokumenti in aparati. Letalo YU-SAP je bilo nabavljeno leta 1935 in je iz najnovejše serije tipa Spartan, ki ga uporablja družba Aero-put v zadnjih treh letih. Pilot Mihajlo Jarošenko je v službi družbe Aeroputa že od njene ustanovitve. Preletel je v rednem prometu 750.000 km brez vsake najmanjše nezgode In poškodbe in je spadal v vrsto najboljših in najbolj izkušenih pilotov. Povodom nesreče je poveljstvo odposlalo letalsko komisijo, ki je izvršila pregled na licu mesta in dognala, da je prišlo do te nesreče po nesrečnem na^-ključju okoliščin in vremenskih razmer. Pilot je poletel z letališča, ker je bi'a megla redkejša, kakor druge dni, naravnost proti Sušaku. Pri letu preko griča na južni strani letališča v oddaljenosti 3 km pa je nenadoma zašel v oblake in meglo, ki se je dvigala. V tem tragičnem trenutku je letalo s spodnjim ustrojem trupa zadelo v vršič visoke .jelke in to je povzročilo nesrečo. orazum o Dardanelah Montreux, 16. julija, z. Sinoči je po dolgotrajnih pogajanjih naposled prišlo do sporazuma v vseh spornih vprašanjih/zaradi katerih je že grozila nevarnost, da se bo konferenca brez uspeha razšla. Francoski delegat Paul Boncour je posredoval na vse strani ;n posrečilo se mu je doseči kompromis. Angleška delegacija, ki je preklicala svoj prvotni pristanek na ruske zahteve, je včeraj popoldne nenadoma zopet spremenila svoje stališče. Kakor se zatrjuje, ji je poslal zunanji minister Eden po včerajšnji seji vlade nova navodila in zahteval, da se za vsako ceno doseže sporazum z Rusijo, ker bi neuspeh konference lahko imel dalekosežne posledice. Najbolj sporno je bilo vprašanje prehoda vojnih ladij skozi dardanelske ožine. Napooled so se zedinili na to, da ostanejo darda- hod svoboden za vojne mornarice onih držav, ki postopajo po nalogu Društva narodov ali v izvajanju obveznosti, iz vira jočih iz zavezniških pogodb, registriranih pri Društvu narodov. Zlasti zadnji točki se je, pač z ozirom na rusko-fran-cosiko zvezo in na možnost še kake druge aliamse, dolgo na vso moč upirala Anglija. Končno pa je popustila in s tem omogočila mirovni politiki sporazuma in mednarodnega sodelovanja uspeh, kakršnih poznamo v zadnjih letih zelo mak) iin kafkršen je ravno v današnji dobi dvakrat razveseljiv. neiske morske ožine zaprte za vojne ladje vseh onih držav, ki so v vojni ra.~fn onih držav, ki postopajo po nalogu Društva narodov ali v izvajanju obveznosti, izvirajočih iz pogodb, sklenjenih v okviru Društva narodov. Turčija pa sme zapreti ožine, če smatra, da je ogrožena. Računajo s tem, da bo nova konvencija o dardanelakih morskih ožinah podpisana še ta ali najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Pariz, 16. julija, z. Dosega sporazuma na dardanelski konferenci je bila v pariških krogih sprejeta z velikim zadovoljstvom. Posebno zaslugo za to pripisujejo neumornemu posredovanju Pau-la Boncourja. Francoski listi nagilašajo, da je s tem zagotovljena varnost v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Francija je s tem sporazumom mnogo pridobila, ker bo mogla sedaj vzdrževati najtesnejše zveze s sovjetsko mornarico in na ta način razbremeniti svojo lastno mornarico. London, 16. julija, z. Današnji listi se obširno bavijo z dardaneteko konferenco in se boje, da je bila angleška delegacija preveč popustljiva napram Sovjetski Rusiji. Konzervativni listi trde ,da je Eden na lastno pest dal angleški delegaciji nova navodila. V krogih admirali-tete so zelo razburjeni in smatrajo dardanelski sporazum za oslabitev položaja Anglije na morju. ve. Izjavil je, da sc mu jc zgodila velika krivica, ki naj bi jo kralj popravil. Prvo pa, kar je spregovoril na sodišču, je bilo vprašanje, ali se kralju ni nič zgodilo in ali njegovo postopanje ne bo škodovalo kraljevemu zdravju. Nato so bili zaslišani policijski uradniki, ki so atentatorja prijeli in zasliševali. Potrdili so v celoti obto-ženčeve izjave. Mahon je naposled prosil, naj mu dovolijo, da si najame zagovornika. Njegova prošnja je bila zaenkrat odklonjena, ker preiskava še ni končana Danes je bil Mahon zaenkrat obsojen samo zaradi nedovoljene posesti orožja na osem dni zapora, preiskava proti njemu zaradi poskuše-nega atentata na kralja pa se bo nadaljevala. Veselje v imperiju Vest o poskušenem atentatu na kralja ^ je z bliskovito naglico razširila po vsem Londonu in je bila v popoldanskih urah znana ie v vsem britanskem imperiju. Radijske postaje so popoldne objavile kratek uradni ko. muniike v pomirjenje javnosti, ki jo je vest o napadu na kralja silno razburila. Vsi večerni listi objavljajo obširna poročila o dogodku in izražajo veselje, da je ostal kralj nepoškodovan ter*da zločinski naklep ni uspel. Listi zahtevajo najstrožjo preiskavo, j zlasti o tem, ali se ne skriva za tem do-j godkom kaka razpredena zarota proti kra-' lju. Tudi na popoldanski seji spodnje zbornice je bilo govora o tem dogodku. Več poslancev je vložilo na notranjega ministra interpelacijo. t kateri so zahtevali pojasnila. Notranji nnnister Simon je opisal dogodek, kakor se je odigral ter navedel ugotovitve policijskih obiasti. Med viharnim odobravanjem poslancev je naglasi! da vsa zbornica deli radost vsega angleškega naroda, da je bila tako srečno odstranjena nevarnost, ki je grozila ljubljenemu vladarju angleškesra im. perija. Hitlerjevci stopajo na plan Avstrijski hitlerjevci se nameravajo vriniti v režjmske organizacije ter tako dobiti odločilni vpliv na avstrifsko politiko Berlin, 16. julija, r. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je prihod dunajskega poslanika Papena v Berlin v zvez; z imenovanjem mešane komisije, ki bo izdelafla podrobne dogovore za izvedbo avstrijsko-n^mškega sporazuma. V nemških narodno socialističnih krogih mnogo razpravljajo o usodi avstrijsk'h hitlerjevcev. V Berlinu eo mnenja, da bodo morali avstrijski hitferjevci sedaj iz temeljev izpremeniti svojo taktiko u se vrniti v veliko organizacijo, ki jo je ustvaril sedanji avstrijsk1 režim. V Berlinu z vso gotovostjo računajo na to da avstrijska vlada temu ne bo delala ovir. Domnevajo celo, da bo tastalo tekmovanje med patriotsko fronto tn hajmverom, ker bodo i eni i drugi ho-eil pritegniti v svoj tabor narodne socialiste. Postopanje hajmverov-cev daje to že skoraj z vso gotovostjo slutiti. V berlinskih krogih spremljajo ta najnovejši preokret hajmvera s precejšnjo ironijo. Hitlerjev rojstni kraj Braunau ob Ini nameravajo narodni socialisti v Avstriji proglasiti za svojo Mefco. Tam se bo vršil najbrže prvi veliki javni shod narodnih socialistov iz vse Avstrije, na katerem bodo svečano potrdili dunajski sporazum in to naj bo izhodišče bodoče njihove akcije. Kakor avstrijski, so tudi nemški krogi zelo molčeči o vsem. kar je v zvezi s Habsburžani. De »Miinchener Neueste Nachrichten« pišejo, da že avstrijsko priznanje k nemški skupnosti izključuje vsako možnost povratka Habsburžanov. Razčiščen Je tega vprašanja bo pa sodbi lista tudi omogočilo konstruktivno rešitev po-dunavskega problema, ker se bo sedaj prenehalo stalno vznemirjanje, ki so ga povzročale aspiracije Habsburgovcev, Bour-bancev in Parmovcev. Vri procesi proti hitlerjevcem ustavljeni Gradec, 16. julija. AA (DNB) Vsi politični procesi zoper nacionalne socialiste bo začasno odstavljeni z dnevnega reda. Kakor javljajo bodo akte poslali pravosodnemu ministrstvu. Razkol v hajmvera Tajen posvet hajmverovskih voditeljev na Dunaju — Starhemberg proti Barenfelsu — Skupno s hitlerjevci proti Schuschniggu Dunaj, 16. julija, r. Pod predsedstvom kneza Starhemb-rga že dva dni zaseda na Dunaju konferenca vseh voditeljev avstrijskega hajmvera. Konferenca je strogo zaupna in ee bavi predvsem z najnovejšimi dogodki v zvezi z avstrijsko-nemškim sporazumom. Razmere v hajmveru so zelo napete in vedno bolj jasno se pojavljata dva tabora. Večina hajmverovskih voditeljev je ostala zvesta knezu Starhembergu, dočim se del hajmverovcev, zlasti Titttfci, nagiba na stran sedanjega podkancelarja Baar-Barenfelsa, ki se zavzema za politiko Schuschnigga in zagovarja sodelovanje s sedanjim režimom. V zvezi g tem je Baar-Barenfe'« pred par dnevi Objavil v »Wie-ner Journahi« razgovor, v katerem je med drugim dejal, da tudi hajmver navdušeno pozdravlja sporazum z Nemčijo. Ta izjava je vzbudila splošno začudenje, ker je znano, da eo ha j m verovc i razočarani nad razvojem dogodkov. Knez Stairhembsrg je Barenfelsa odločno demantlral in naglasjl da nihče drugi razen njega samega nima pravice tolmačiti ciljev in poMtfke hajm- vera. To desavuriranje uglednega hajmve-rovskega voditelja je bilo predmet ostrih debat na hajmverovskem posvetovanju tn še vedno ni znano, kakšno stališče bo zavzel hajmver do sporazuma z Nemčijo. Kolikor se čuje, je večina za to, da »e hajmver združi s hitlerjevci ter da s skupno akcijo čimprej vržejo Schus-chniggov režim Palestina naj postane angleška kolonija? R'm, 16. julija- o. Rimska agencija »Co-lornia* poroča, da namerava angleška vlada sestaviti poseben odbor pravnih strokovnjakov, ki naj bi proučil palestinsko vprašanje. Angleška vlada namerava na podlagi mnenja teh strokovnjakov sestaviti poročilo za Društvo narodov, v katerem bo pojasnila sedanji položaj in dokazala, a& ni mogoče doseči sporazuma med Židi in Arabci. Zaradi tega bo Anglija predlagala na i se njen mandat nad Palestino iz-premeni taiko, da bo postala Palestina angleška fcokmija. »JUTRO- Št. "161 2 = PeteE 17. tVn. 1936. Dva bloka v Evropi Pariška sodba o posledicah dunajskega sporazuma Blok miroljubnih držav bo vedno močnejši Praga, 16. julija, r. »Prager Presse« objavlja uvodnik izpod peresa svojega pariškega sotrudnika. v katerem pojasnjuje stališče francoskih krogov do avstrijsko-nemškega sporazuma in do položaja, ki je zaradi njega nastal v srednji Evropi. Med drugim piše: V srednji Evropi se dozdevno snuje trojna zveza, ki jo tvorijo Nemčija, Av-stro-Ogrska in Italija. Ta blok strem; po reviziji mirovnih pogodb in zlasti po reviziji državnih mej. V taboru, ki so proti temu bloku, so one evropske države, ki eo odločno za spoštovanje mirovnih pogodb in ohranitev statusa quo v srednji Evropi in sicer Anglija, Francija, Sovjetska Rusjja, Mala antanta in Balkanska zveza. Evropa je torej že danes podobna predvojni Evropi, v kateri sta si stali nasproti antanta in troveza. Razlika je le ta, da je danes blok srednjeevropske trojne zveze odvisen od volje dveh človekov, ki se lahko sporazumeta o vsaki zadevi ali pa tudi ne. Miroljubne države, ki so v drugem bloku, pa so demokratične države, ki morajo vecoj umorjen. Okrog 18. je osem oboroženih dijakov vdrlo v njegovo sobo ter pričelo nanj streljati iz revolverjev. Stelescu, zadet od SO krogel, se je zrušil mrtev. Nato so se dijaki sami javili državnemu tožilstvu. Domnevajo. da gre za člane fašistično usmerjene >železne garde«. Stelescu sam je bil prej sam član »Železne garde«, in sicer na vodilnem mestu. Med njim in voditeljem organizacije Codreanom pa je prišlo do prepirov, tako da je Stelescu ustanovil novo manjšo desničarsko stranko. Izjavil je, da bo dal razna odkritja o umoru ministrskega predsednika Duc-e ter je večkrat poudarjal, da' je »Železna garda« sklenila umoriti Duco. Anglija in kolonije Angleška vlada nemških zahtev po vrnitvi kolonij „ne spremlja s simpatijami61 London, 16- julija- AA. Danes je v spodnji zbornici neki poslanec stavil vladi vprašanje o nedavnem govoru južnoafriškega ministra za državno obrambo Pi.ro-■wa. Poslanec je vprašal vlado, aili je vlada med nedavnim prebivanjem Pirowa v Londonu govorila z njim o vprašanju nemških teritonijalnih zahtev v Afriki in ali so se ti razgovori vršili tako, da je mogel minister Pirow dobiti vtis. kakor d« spremlja angleška vlada te nemške zahteve s simpatijami. Minister Pirow je v svojem govoru izjavil, da so njegova izvajanja posledica izmenjave misli s člani angleške vlade- Ministrski predsednik Baldwin jc odgovoril, da svojim prejšnjim izjavam o tem vprašanju, ki jih je dal v parlamentu. seda i nima ničesar (pristaviti. Na neko drugo vprašanje o .isti stvari je Ba'ldwin odgovoril: Ne glede na to. kaj je v svojii izjavi -trdil, je minister Pirow pač povedal samo svoje osebno mnenje, ki pa ne more biti že mnenje celokupne južnoafriške vlade. Nato je povzel besedo "SVinsfcon Chur ch.il, ki je zahteval od vlade, naj jasno pove. da ne more biti govora o odstopu ozemelj, ki so pod mandatom Velike Bri_ tanije ali njenih dominonov. Baldvrin je odgovoril, da je že pojasnil stališče angleške vlade s tem, ko je izjavil, da minister Piro\v ni imel nobenega povoda verovali, da angleška vlada spremlja nemške zahteve s simpatijami. Fašistična zarota v Španiji Madrid, 16. julija, o. V zadnjih 48 urah je prišlo v Španiji do nove senzacije. Policija je nenadoma aretirala izredno veliko število fašistov. V Madridu so bili aretirani kar v masah. Policijske oblasti so dognale da so se fašisti z vso vnemo pripravljali na prevrat, da so imeli tajno organi- zacijo, ki je razpolagala tudi z velikimi količinami orožja. Po vsej Španiji je bilo proglašeno stanje alarmne pripravljenosti in so bili vsi oficirji, vojaki in policijski nameščenci, kar jih je bilo na dopustu, takoj pozvani nazaj v službo. Madrid, 16. julija. w. Po uradnem poročilu je bilo aretiranih po vsej Španiji 185 fašistov. Gre za voditelje španske falange, ki so dobili nalog, da izzovejo v Španiji upor. Beležke Socialistična konferenca v Mariboru V torek zvečer je bila v Mariboru konferenca zaupnikov bivše, socialistične stranke iz Maribora in bližnje okolice. Po poročilih socialističnih listov se je sestanka udeležilo okrog 10(1 delegatov. Govorili so gg. Eržen, Petejan in Jelen. G. Petejan, ki velja za glavnega voditelja slovenskih socialistov, je v svojem referatu med drugim poudarjal, da se splošni gospodarski in socialni položaj še ni nič izboljšal, marveč poprej celo poslabšal. Doka* za to so številni štrajki v zadnjih mesecih. Dalje je med drugim omenil, da se v zadnjih časih pojavljajo vesti o sodelovanju raznih političnih skupin. Socialisti ne odklanjajo take skupne akcije za docela konkretne, v naprej dogovorjene cilje, poudarjajo pa, da si hočejo slej ko prej ohraniti svojo samostojnost v vseh drugih vprašanjih. Odločeni so nadaljevati delo za osnovanje svoje lastne stranke. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki med drugim zahteva, naj se občinske volitve ne izvrše na osnovi sedanjega zakona, marveč naj se z novim zakonom uvede pro-porčna in tajna volilna pravica. Peter živkovič Iz Beograda poročajo: Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovič je bil snoči (v sredo) v Knjaževcu. Novinarji so skušali dobiti od njega kakšno izjavo, dejal pa jim je le, da je z razvojem dogodkov in razmer v JNS povsem zadovoljen. Nato se je s svojimi prijatelji odpeljal v Aleksinac. Davi (v četrtek) ob 10. se je odpravil v Lesko-vac. kjer je ostal od 16. ure. Od tam se je okrog 18. vrnil v Niš, iz Niša pa v Soko banjo kjer ostane nekaj dni na odmoru. Obračunavanje med borbaši Parkrat smo že zabeležili poročila o sporih, ki so nastali v Hodžerovi stranki ali med »borbaši,« kakor se običajno naziva-jo pristaši te stranke po svojem glavnem glasilu, tedniku »Borba«. Spori so izbruhnili na nedeljski seji strankinega izvršnega odbora, na kateri sta bila dva bivša narodna poslanca, dosedanja člana strankinega vodstva, izključena z obdolžitvijo, da sta delala za priključitev Narodne stranke k JiNS. Beograjski listi objavljajo o teh sporih cele kolone izjav z ene in druge strani. V včerajšnji »Politiki« je med drugim natiskana izjava 30 odbornikov beograjske krajevne organizacije Hodžerove stranke, ki sporočajo, da smatrajo izključitev bivših poslancev Miloša Dragoviča in Dragomira Arambašiča za neutemeljeno in nasprotno statutom stranke. Obenem obsojajo delo svojih zastopnikov v vodstvu stranke in njih petorico izključujejo iz stranke, češ da so s svojim delom oškodovali strankine interese. Med izključenimi jc tudi bivši narodni poslanec dr. Nikola Kešeljevič, dosedanji predsednik strankinega odbora za mesto Beograd. Obenem objavlja »Politika« izjavo Ži-vojina Timiliča in Spasoja Jankoviča da obsojata sklepe na nedeljski seji strankinega vodstva, zlasti izključitev Miloša Dragoviča, in da v znak protesta podajata ostavko na svoja položaja članov strankinega glavnega odbora. Kdo ima prav? Pred tedni je bila končana daljša stavka v znani tovarni Tivar v Varaždinu. Zagrebški listi so takrat z velikim triumfom poročali. da se je vse delavstvo pridružilo Hrvatskemu radničkemu savezu, ki tvori sestavni del dr. Mačkovega tabora. Mariborski socialistični listi sedaj z enakim triumfom poročajo, da so bile te dni v Tivarjevi tovarni volitve obratnih zaupnikov, pri katerih je z veliko večino zmagala socialistična proti mačkovski listi. Volilnih upravičencev je bilo 2200. volilo jih je 1978. Od tega števila je dobila socialistična lista 1255 glasov z 10 mandati, lista mačkovske-ga saveza pa le 709 glasov s 6 mandati. Kdo ima prav? Najbrže oboji. Znan je pritisk, ki se izvaja v nekaterih pokrajinah Hivatske. Zato so se delavci in delavke vpisali v Hrvatski radnički savez, ker je vpisovanje — javno. Pri volitvah v obratne zaupnike pa so glasovali za socialistično listo, ker so bile volitve — tajne. Dar dr. Beneša knezu Pavlu Bled, 16. julija, r. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel včeraj češkoslovaškega poslanika dr. Girso v posebni avdijenci. Pri tej priliki je češkoslovaški poslanik izročil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu kot dar predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša najnovejši atlas češkoslovaške republike v dragoceni vezavi. Konferenca finančnih direktorjev Beograd, 16. julija, p. V finančnem ministrstvu se je vršila danes konferenca di-dektorjev finančnih direkcij iz vse države pod vodstvom ministra Letiee. Razpravljali so o tekočih finančnih, zlasti pa o davčnih zadevah. Eden o dunajskem sporazumu London, 16. julija, d. V spodnji zbornici je včeraj zunanji minister Eden podal krajšo izjavo o avstrijsko-nemškem sporazumu, in sicer na podlagi interpelacije ali je Avstrija s tem sporazumom prekršila kakšno svojo obveznost in ali je o tem. da bo sklenila sporazum, obvestila angleško vlado. Ohe vprašanji je minister zanikal. Na vprašanje. ali je angleška vlada obvestila nemško, da bi smatrala sleherno nasilno akcijo proti integralni suverenosti in politični neodvisnosti Avstrije in Češkoslovaške za nepri-jateljsko dejanje, je Eden dejal, da se mu takšna izjava angleške vlade glede na sedanji položaj nikakor ne zdi potrebna. Huda letalska nesreča na Poljskem Vnelo se je letalo, s katerim je potoval armijski inšpektor — Trije mrtvi Varšava, 16. julija g. Eden najbolj znanih poljskih vojskovodij, predsednik poljske lige za morje in kolonije armijski inšpektor general Orlics - Dre-scher je danes ob 15. postal žrtev letalske katastrofe, ki dogodila pri morskem kopališču Orlovo, kjer se mudi sedaj tudi poljski zunanji minister Reck. V letalu sta bila poleg generala Orlics-Drescherja še letalski polkovnik Loth in pilot. Iz neznanega vzroka se je lota I o vnelo ter treščilo v morje. Oba potnika in pilot so bili takoj mrtvi. Beograjski proces Ves včerajšnji dan so branitelji izpolnili s svojimi zahtevami in predlogi, o katerih bo sodišče objavilo svojo odločitev danes Beograd, 16. julija, p. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes nadaljevala razprava proti sedmim narodnim poslancem. Vso današnjo razpravo so izpolnili branitelji, ki so stavili celo vrsto predlogov, zahtevali nove priče, ki naj bi izpovedale v korist njihovim varovanccm in pojasnile razne okoliščine. Po otvoritvi je prvi dobil besedo odvetnik Milosavljevič, ki brani obtoženega narodnega poslanca Dragišo Milovanoviča. Arnautoviča je vprašal, ali so ga na policiji in za časa preiskave zasliševali o kakšnem letaku, ki naj bi mu ga bil dal Mi-lovanovič. Arnautovič: Ne. Dr. Milosavljevič: Ali ste sploh kdaj dobivali kake letake od njega? — Nikoli jih nisem dobil. Na zahtevo odvetnika se je ta izpoved zabeležila v zapisnik. Branitelj je dalje zahteval, da se pregledajo skupščinske ste-nografske beležke z dne 21. januarja 1936, j ko je nar. posl. Voja Lazic v daljšem govoru kritiziral delo vlade in med drugim dejal, da bo prišlo do prelivanja krvi, če se bo tako nadaljevalo. Branitelj je ugotovil, da je prav ta izjava glavna obremenitev za njegovega varovanca. V tem smislu je pričal proti njemu narodni poslanec Novica Popovič, ki je večkrat slišal o prelivanju krvi in je izjave o tem pripisoval Milovanoviču. Posl. Ješa Protič, ki je vabil tovariše na famozno zabavo onega večera pred streljanjem, naj izpriča, da je Dragiša Milovanovid zadnji prišel v družbo in prvi odšel. Narodni poslanec Kabalin, ki je v narodni skupščini vselej sedel poleg Milovanoviča, pa bi lahko izrečno izpričal, da Milovanovič nikoli ni grozil, da bo prišlo do prelivanja krvi. Obtoženec sam je še izpopolnil odvet-nikove zahteve s tem, da je prosil, naj se zasliši tudi šef skupščinske policije Jova-novič. Branitelj dr. Baričcvic je govoril spočetka o tem, kako je bil Arnautovič novembra 1935 s svojimi prijatelji v Skoplju pri proslavah jubileja dijaške čete iz svetovne vojne. Več njegovih prijateljev je tedaj prenočevalo skupno z njim v hotelu »Srp-skem kralju«. Ti ljudje bi lahko izpovedali, da je Arnautovič tedaj, preden je legel k počitku, položil svoj revolver tipa Stever na nočno omarico. Tega se še dobro spominja Milorad Barajevič. Tako ha se lahko dokazalo, da je imel Arnautovi ta revolver že innogo prej, kakor je bilo rečeno, da ga jc kupil od Dragiše Stojadino-viča. Barajevič je bil razen tega še 6. marca prisoten v narodni skupščini in je videl, kako je prišlo do streljanja. Lahko bi potrdil, da je Arnautovič oddal svoj prvi strel, ko je bil še popolnoma prost in ga posl. Dimitrijevič še ni prijel. V kakšnem položaju je oddal iz svojega revolverja prvi strel, bi lahko pričal tudi narodni poslanec Kabalin. Odvetnik Taninovič, ki brani Mirka Uroševiča, je prav tako zahteval več novih prič, ki naj bi potrdile, da Uroševič sploh ni več zahajal v Jevtičev poslanski klub, odkar je iz njega izstopil in se pridružil novemu radikalnemu klubu. Branitelj obtoženega nar. poslanca Jovana Nenadoviča Mladen Zujovič je navedel vrsto prič, ki naj bi dokazale Nenado-vičev alibi. Branitelj posl. dr. Vukanoviča, odvetnik Žakič, je navedel nekaj prič za to, da je dr. Srpko Vukanovič sicer res dejal', da bo najbrž prišlo do prelivanja krvi, toda v čisto drugačnem smislu. Mislil je pri tem nase, ker se je bal atentata na sebe. Med drugim bi o tem lahko izpovedala senator Milan Popovič in narodni poslanec Mita Dimitrijevič. Obtoženi nar. posl. Dragiša Stojadinovič je zahteval, da sc zasliši skupščinski slu-žitelj Alija Vrana, ki je hotel od njega kupiti revolver, o katerem se je govorilo, da ga je prodal Arnautoviču. Stojadinovič je hotel s tem dokazati, da Arnautoviču ni prodal revolverja, s katerim je streljal y narodni skupščini, nego neki drugi, manjši revolver. Državni tožilec dr. Djadrov se je oglasil proti vsem tem predlogom in je zahteval, da se zlasti ne zaslišijo priče, ki niso nujno potrebne. Iz izpovedi doslej zaslišanih prič so že zadosto dokazane osnove obtožnice. Predsednik dr. Ucovič je izjavil, da se mora sodišče podrobno posvetovati o predlogih braniteljev in stališču državnega tožilca, ter je v to svrho zaključil današnjo razpravo. Sodišče se je umaknilo k posvetovanju, razprava pa se bo jutri spet nadaljevala. Izdaja uradniških legitimacij za znižano vožnjo po železnici Beograd, 16- julija AA- V zvezi z novim splošnim pravilnikom o znižani voznini na drž. železnicah in ladjah v državni upravi se obračajo mnogi uradi na generalno direkcijo drž. železnic, da bi dobili za svoie uslužbence oziroma upokojence in člane nji-hoveh rodbin legitimacije za znižano vožnjo. To ni pravilno. Da se to prepreči in se pospeši izdaja navedenih legitimacij, objavlja generalna direkcija tole pojasnilo; Legitimacije za znižano voznino državnih in banovinskih uslužbencev in upokojencev in članov njihovih rodbin izdajajo pokrajinske železniške direkcije in sicer: 1. železniška direkcija v Beogradu za področje moravske in vardarske banovine in za upravno področje Beograda, Zemuna in Pančeva, Predizbira atletov za Berlin Ljubljana, 16. julija. Napetost in nervozno ugibanje, kdo pride v reprezentanco za. olimpijske igre, se bliža svojemu viška. Čez 14 dni bodo naši atleti že v Berlinu, zato je že zadnji čas, da se končno določijo vsi, ki prihajajo v poštev in so izpolnili predpisane zahteve. Določene so namreč v vseh lahkoatletskih panogah gotove najmanjše mere, ki jih mora doseči vsak kandidat. Zaenkrat je JLAS končno odločil, da, pridejo v reprezentanco brez posebnih izbirnih tekem odlični Ivančič za zapreke «110 in 400, dalje sigurni Kovačevič za kroglo in dr. Narančič za disk. Od Slovencev ima dosedaj sigurno mesto le inž. Stepišnik za kladivo. Ostali od klubov javljeni kandidati morajo še v predizbirnih tekmah pokazati, kako so pripravljeni. Krevs in Gor-šek sta pravzaprav edina še resna kandidata. Ker pa kljub svojim odličnim časom 15:31 na 5 km, oziroma 4:07 na 1500 m in 1:57.5 na 800 m — kar so vse naši najnovejši rekordi — še ne izpolnjujeta predpisanih minimalnih zahtev (5 km 15:20, 1500 m 4:03, 800 m 1:56), bosta morala še v Zagreb na končno izbiro v nedeljo 19. t. m. Od ostalih kandidatov je večina članov Primorja in so danes na posebnem izbirnem nastopu tekmovali na 100 in 800 m ter v skoku v višino. Na 100 m je Kovačič dosegel 11.4, kar je zanj glede na to, da se še vedno ni opomogel od lanske blesure, le uspeh. V višino je skakal le Martini 175. Poznala se mu je utrujenost od vožnje in tudi delno pomanjkanje treninga. Na 800 m je Czurda tekel 2:00.2, kar je dosedaj njegov najlepši uspeh. Ostali tekmovalci bodo delno še nastopili v Zagrebu 2. železniška direkcija v Zagrebu za področje savske in primorske banovine, 3. železniška direkcija v Ljubljani za pod. ročje dravske banovine, 4. železniška direkcija v Sarajevu, za pod. ročje drinske in zetske banovine, 5. železniška direkcija v Subotici za področje dunavske banovine. Dnevničarji in honorarni uslužbenci državnih ustanm' ne dobe železniških legitimacij. marveč prejmejo za vsako potova-nie nakaznico za nakup voznih listkov po znižani ceni. ki jo izdajajo pokrajinske železniške direkcije na podlagi prošnje dotične osebe. Prošnjo morajo uradi oddati pristojni železniški direkciji z navedbo službenih let osebe, ki prošnjo vloži. Ce gre za družinske olane, je treba navesti njihovo rodbinsko razmerje do rodbinskega poglavarja in sicer za moške otroke do polnoletnosti, za ženske otroke pa dokler so neoženieni in žive v gospodinjski skupnosti- Neurja v Nemčiji Berlin, 16. julija. AA. Že 24 ur divjajo v raznih krajih Nemčije neurja. Posebno huda so v Porenju. Okrog Bonna je porušenih nad 150 brzojavnih in telefonskih zvez. Vihar je izruval veliko število dreves. Poslopja so poškodovana. Človeških žrtev pa doslej ni bilo. 4000 žrtev vročine v Ameriki Newyork, 16. julija. AA. (DNB) Število oseb, ki so umrle zaradi vročine, se je danes dvignilo na 4.000. Več tisoč oseb je hudo obolelo. Turnir v Podjebradih Podjebradi, 16. julija. V današnjem X. kolu turnirja je Aljehin premagal Frvdma-na. Stahlberg Skaličko, Petrov Fazekaša, Flohr Thomasa, Zinner Rkhterja, Opočenski je podlegel Pelikanu. Menčikova Folt.v-su. Partiji Trevbal—Pire in Eliskases— Steiner sta bili prekinjeni. Stanje po X. kolu: Aljehin 8, Frvdman 7 in pol fl). Foltvs. Stahlberg 6 in pol. Pelikan 6, Eliskases, Petrov 5 ln pol (1), Flohr, Pire 5 (2) itd. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Po vsej kraljevini bo prevladovalo vedro vreme s povečano oblačnostjo v se vero zapadnih in severnih krajih, kjer bodo ponekod nevihte s plohami. Temperatura bo nekoliko padla v severozapadnih krajih. Sonce izide ob 4.08 in zaide ob 19.20. Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, toplo, podnevi še dokaj oblačno, ponoči jasno. V zapadnih gorskih pokrajinah še deževje z nevihtama. Svete so velike žrtve Pogled na gozd nad Skokovo domačijo, kjer se je zrušilo letalo ( X ) Ljubljana, 16. julija. Letalska katastrofa pri Spodnji Hrušiei je v vsej naši javnosti vzbudila tako globok vtis. da bo spomin na tragične žrtve ostal brez dvoma živ. dokler bodo jekleni ptiči letali nad Ljubljanskim poljem, ki je zaradi dveh zaporednih in hkratu tako neusmiljeno podobnih nezgod postal kraj svojevrstno žalostnega slovesa. Vse mesto s svojo okolico, a po vesteh, ki so jih zabeležili včerajšnji in današnji dnevniki, že tudi vsa najbolj oddaljena dežela, je polna razmotrivanj in govoric. ki bi skrivnosti strahotnega razdejanja pod obronki Golov-ea rade prišle do dna. Ob nepozornosti prve naglice so prišlo v javnost tudi nekatere trditve in podmene, ki so daleč od pravic nosfi do ljudi, katerih rokam je zaupnno vodstvo in izvrševanje našega letalskega potniškega prometa. Pa ne samo njim: iz-cimile so se nekatere govorice, ki skušajo metati kamenje na še nezakopane krste. Ki nam na razpolago, da bi se spuščali v podrobna razmotrivanja z vsemi nespamet-r;mi in zlobnimi glasovi, ki jih neke določene vrste ljudje raznašajo okrog, temveč beležimo samo dejstva po svoji dolžnosti kot kronisti, medtem ko je rešitev vseh perečih vprašanj, ki se odpirajo okrog kata- strofe, pridržana poklicanim instancam: preiskovalnim komisijam in sodišču. Tudi danes so na kraj nesreče nad Spodnjo Hrušico še ves dan romale velike množice ljudi. Radovednežem iz Ljubljane in bližnje okolice so se pridružili tudi gostje z oddaljenega podeželja in med bicikli ter avtomobili iz mesta je hitelo tudi mnogo vozil z Gorenjskega, Dolenjskega, pa celo tam od Maribora in Celja. Njive in travniki ob cesti pod Golovcem so včeraj in danes utrpeli mnogo škode, a tudi po gozdu so se okrog samega pozoriščn nesreče razpeljale številne nove steze. Ruševine so vso noč stražili domači stražniki, v teku dneva pa so jih prepeljali v mesto. Aeroplan je grajen iz duraluminija, ki je precej dragocena kovina, pa bodo ruševine v neki ljubljanski topilnici pretopili. Kakor na kraj nesreče, pa je občinstvo v velikem številu pričelo romati k mrtvaškim odrom žrtev katastrofe. Medtem ko so trupli pilota Jarošenka in radiotelegrafista Anušiča že snoči z avtofurgonom mestnega pogrebnega zavoda prepeljali v Zcmun. sta v mrki mrtvašnici pri Sv. Krištofu ostali krsti dr. Horna in gdčne Annv Brucrla-cker-jeve. Usodna pot k zgodovinskim virom Njima je o katastrofi pripadel pač naj-grenkejši delež, saj sta padla daleč od domovine na poti v lepe južne kraje, ki sta si jih bila izbrala za oddih in za delo obenem. Podatki, ki so o njiju na razpolago, £so precej skopi. Dr. Friedrich Robert Hil-helra Horn, kakor se v celoti glasi njegovo ime v papirjih, ki so jih našli pri njem, je po rodu iz Puisnitza v Posaarju, kjer se je rodil leta 1S75. in je torej že nad <>0 let star. Potoval je s potnim listom, ki so mu ga bili pred petimi leti izstavili v nekem mestu v Mali Aziji. Kakor kažejo vse okoliščine, je dr. Horn v svojem življenju mnogo potoval. Med njegovimi zapiski so našli kopo naslovov iz Grčije, Male Azije in Turčije, iz katerih se da razbrati, tla se je zanimal predvsem za prazgodovinske izkopanine in da je bil po poklicu — jx)tni list navaja kratko: »Privatgelehrter« — arheolog. Gdčna. Anny Luise Bruglak-ker, ki se je rodila leta 1897. v Berlinu, je bila po vsej priliki njegova tajnica, ki je starega gospoda spremljala na vseh njegovih znanstvenih, raziskavam posvečenih potovanjih. Nekateri listi so v prvih objavah najavili cilj njunega potovanja Si-J5ak, a so slabo zabeležili besedo Sušak, ki ;jo je dr. Horn v hotelski prijavnici zapisal po načinu nemške pisave brez strešice. Očitno sta bila namenjena na naš Jadran, da potujeta dalje proti Grčiji in Mali Aziji. Med prtljago dr. Horna so našli veliko zalogo nekih finih nemških cigar, s katerimi ase je bil založil, čeprav je bil namenjen v kraje, ki so domovina tobaka. Ta podrobnost izdaja pokojnega dr. Horna kot strastnega kadilca, ki se je bržkone težko ločil od svoje priljubljene znamke tudi takrat, kadar je hodil po deželah, ki nudijo kadilcu - gurmanu dovolj bogatejše izbire. Z ozirom na govorice, ki so se raznesle o tem, da je imel dr. Horn pri sebi neko ogromno vsoto denarja, ki je pa pri truplu na kraju nesreče niso več našli — ta govorica je iz trte zvita pač že spričo dejstva, da dandanes noben potnik preko meje ne more nositi s seboj večje vsote gotovine — naj navedemo samo uradno ugotovljeno dejstvo, da je imel dr. Horn pri sebi čekovno knjižico, v kateri je imel že izpolnjen ček za 400 nemških mark. Dr. Horn je bil po vsej priliki precej bogat človek, ki je v dobrih poslovnih zvezah z denarnimi zavodi vseh dežel, po katerih je potoval. Zdaj ležita njuni trupli med svečami in cvetjem, ki so ga nanosili dobri ljudje, pri Sv. Krištofu, in čakata, da se odloči njuna usoda za poslednje potovanje, šef letalske postaje dr. Rape je že včeraj takoj po nesreči telefoniral njunim sorodnikom v Berlin, jim izrekel sožalje v imenu Aeroputa in hkratu zaprosil njihovih navodil zastran pogreba. Do danes pa še ni odgovora, kar daje slutiti, da bosta dr. Horn in njegova tajnica — morda zaradi previsokih stroškov prevoza, ki gredo v debele tisočake — pokopana pri nas. Zadnja pot Stane Kantetove V mrtvašnici hiralnice Sv. Jožefa na Vi-dovdanski cesti pa je bila izpostavljena krsta s truplom učiteljice Stane Kantetove. Od ranega jutra so cele procesije kropilcev romale k nji. ki je v srebrnobeli krsti ležala tiha in nema sredi bujnega cvetja. Kakor vseh, ki so z nesrečnim Spartanom izgubili svoje življenje, se tudi njenega poslednjega slovesa drži kapljica posebno l>ridke tragike. Ko se je zjutraj odpravila na letališče, so njeni ostali doma v trdni veri. da je srečno odletela proti morju. A ko je njen brat., policijski pristav g. Vladimir Kante ob 8. uri prišel v svoj urad, mu tovariši sporočili, da se pravkar službeno odpravljajo v mrtvaški voz nad Spodnjo Hrušico, v katerem je smrt do-tekla tudi njegovo sestro Stan o ... Ob 17. se je pred mrtvašnico zbrala ogromna množica občinstva od blizu in daleč. da Stani Kantetovi i-zkaže svoje spoštovanje za njeno poslednjo pot. Štirje duhovniki s šentpeterskim župnikom Petri-eem na čelu so ob krsti opravili poslovilne molitve, nato pa so pevci združenih zborov pod vodstvom predsednika Hubadove župe. komponista Zorka Prelovca zapeli ža-lostinko, ki je vsem prisotnim segla do srca. In mnogo je bilo solz med odrastlimi in mladino, ki so se na tihem orosile. Nekaj precudnega je res z dušami ljudi. Ko so se včeraj nagnetle množice ob ruševinah in ob sedmih razmesarjenih truplih v gozdu menda nihče ni trenil z očesom — bilo je preveč brezdanje žalosti na kupu. da bi ji bilo mogoče dati s solzo izraza. Danes pa, ko je mlado simpatično ir.redno delavno, povsod priljubljeno dekle odhajalo na svojo poslednjo pot je marsikoga premagal zadrževani obup. Preko Tabora se je formiral velik, veličasten sprevod. Za križem je stopala najprej šolska mladina z Barja pod vodstvom upravitelja šole Tita Grčarja, med njo velika skupina deklic v belih oblekah. Vsi otroci so nosili šopke dalij v rokah, ki jih je pokojna učiteljica tako vroče ljubila in ki je ljubezen do njih s tolikšno vnetno vcepljala tudi vsem mladim srcem. Kazen šolarjev in šolaric je prihitelo k pogrebu tudi veliko število odraslih Barjank, ki so s Stano Kantetovo izgubile eno svojih najboljših voditeljic in svetovalk. S številnim odposlanstvom je bil zastopan tudi Sokol IV., a za steklenim mrtvaškim vozom, ki mu je bila streha vsa prekrita s cvetjem, je nezadržano plakajoča stopala njena mati z ostalim sorodstvom. Med ostalimi pogrebci, ki so vse od Tabora dalje stopali med gostim špalirjem, smo opazili tudi {pomočnika komandanta divizije brigadne-ga generala Jovanoviča, zastopnika Aeroputa. šefa zagrebške in sušaške postaje ka-petana Mraka in Vilharja, zastopnika banske uprave nadsvetnika dr. Orla in nad- zornika štruklja za prosvetni oddelek, predsednika mestne občine dr. Adlešiča, veliko število pokojničinih poklicnih tovarišev in tovarišic, številno pa je bila zastopana tudi policijska uprava. Ob odprtem grobu se je od pokojnice poslovil njen bivši šef upravitelj šole Grčar, ki je slavil njene zasluge kot vzgojiteljice in na rodne delavke. Ves čas pogreba je nad sprevodom krožil aeroplan. ki ga je pilotiral šef naše letalske postaje dr. Stane Rape. Dr. Rape je imenu Aeroputa iz zraka spustil na grob tudi lep venec. Vsa pogrebna svečanost je ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod! Pazite na Ime Albus! na vso množico občinstva napravila silen, nepozaben vtis. Pogreba Stane Kantetove se je udeležil tudi predstavnik »Austrofluga«, šef centra v Olovcu g. San Sedrigoni, ki je na krsto položil lep venec. Venca je položil tudi na krsti pilota .Tarošenka in mehanika Anušiča. Na poslednje romanje čakata Na svojem domu v pritličju hiše v Fiig-nerjevi ulici 15 čakajo poslednjega romanja zemski ostanki mladega odvetnika dr. Adolfa Korčota. H krsti, ki je zakrita v cvetje pod črnim žametastim baldahi-nom, prav tako ves dan prihajajo trume kropilcev, ki se jim stiska srce, ko poslušajo jok njegove matere in sester. Jutri v petek ob 17. ga popeljejo na pokopališče pri Sv. Križu. Nekaj ulic dalje, v mrtvašnici Leonišča ob Stari poti, prav tako obis-'{"«Mi-sterije«, ki opisuje trpljenje in konec obupanega človeka. To knjrigo je nesrečni Vili m nosil s seboj in neprestano prebiral. Preden je odšel od doma, je uredil svoje stvari in napisal poslovilno pismo popolnoma v slogu junaka tragičnega romana. Ker je Hamsunov junak skočil v morje, so domnevali, da je tako storil tudi nesrečni bivši kipar škrinjar. Iskali so ga v primorskih krajih, zdaj pa so ga po naključju našli obešenega v nekem gozdiču zagrebške okolice. * Spet huda nesreča t dalmatinskem rud. niku. V rudniku Adria bauksit v Čitluku pri Kriinu se je hudo ponesrečil 40-letni rudar Svetina, oče 4 otrok. Padel je v 6 m globoko jamo. ki je zijala nezasuta v rovu. Njegovo življenje je v veliki nevarnosti. Tudi ta huda nesreča to podkrepila zahtevo po temeljili preiskavi razmer v dalmatinskih rudniških obratih, kjer se je v zadnjih letih pripetilo mnogo nesreč s smrtnimi in hudo poškodovanimi žrtvami. 0 nekaterih nesrečah se je že razpravljalo pred sodiščem in se bo takoj jk> sodnih počitnicah spet vršila pred sodiščem v Šibeniku velika razprava zaradi nesreče, ki se je pripetila v nekem rudniku že pred letom- * Obtožnica zaradi avtobusne katastrofe v Vršcu. Zaradi strašne avtobusne katastrofe pri Vršcu. pri kateri je s šoferjem vred izgubilo življenje 6 potnikov, je sestavil državni tožilec obtožnico proti lastnikom ponesrečenega vozila. Obtožnica se opira na iziave pokojnega šoferja Lunga in nekaterih prič. ki vedo, da se je pokojni šofer večkrat pritoževal, ker lastniki niso hoteli izvršiti niti najvažnejših popravil vozila. V avtobusu je bila tudd velika kanta, polna bencina, in se je zaradi tega vozilo pri padcu vnelo. * Za pretihotapljen milijon levov. Naši cariniki v Caribrodu so 26. junija 1934. leta našli v vagonu tretjega razreda v brzo-vlaku, ki je prišel iz Sofije, tri zavoje, v katerih je bilo v bankovcih milijon bolgarskih levov. Denar je bil brez dvoma pretihotapljen čez mejo in se tedaj nihče ni hotel zglasiti kot lastnik milijona. Pozneje pa e-c je oglasil dunajski trgovec Adolf Oblas, trdeč, da je denar njegov, da si ga je v Bolgariji pošteno pridobil s kupčijo, pa pretihotapil čez mejo, ker izvoz tolike vsote ni bil dovoljen. Zahteval je, da se denar, ki so ga hranili v pirotskem sreskem sodi-eču, izroči njemu. Z druge strani pa je zahtevala bolgarska država, da se denar izroči njej, ker je bil na tihotapski način iz-nesen iz države. Ker se je denar našel na področju pirotskega okrožnega sodišča, je dunajski trgovec s svojo tožbo zahteval, da naj okrožno sodišče prisodi njemu ta milijon. Razprava se je vršila dvakrat. Zastopnik bolgarske vlade, beograjski odvetnik dr. Slavko Barle, je na razpravi izvajal, da sodišče ni pristojno za razsojo te stvari, temveč administrativna 'oblast, finančno ministrstvo, ker tu prihaja v po-štev odnosna konvencija med našo in bolgarsko državo. Sedaj je piratsko okrožno sodišče izreklo, da se ne smatra pristojno za presojo te stvari, ki je javnopravnega značaja. ker izhaja iz prava, ki ureja odnose med dvema suverenima državama, dočim pa se pravni postopek po našem civilnem pravu more uporabljati samo v sporih zasebno pravnega značaja. O milijonu levov bo torej odločevalo finančno ministrstvo. * Na 156 tisočakih je spala, tat pa jih je ukradel samo 6. Barbara Severjeva in njen mož imata malo hišico v zagrebški periferiji ter sta ze>lo varčna in nezaupljiva Polagoma sta si prištedila lepo vsoto 156 tisoč dinarjev in, ker nista zaupala denarnim zavodom, sta tisočake dala v žimnico postelje ter na njih spala. Oni dan pa je sklenila Barbara kupiti nove vložke za posteljo. V mestu je vse nakupila in potem ie nazaj grede iskala človeka, da bi ji pomagal. Naletela je na nekega moža. ki je bil videti velik revež in vsega zaupanja vreden, bil pa je v resnici že večkrat kaznovan tat in vlomilec Dragufcin Grilec. Barbara je moža doma zaposlila pri preureditvi postelj in pri pospravljanju. Ko seje mudila v kuhinji, je Grilec po naključju otipal v stari žimnici vrečo in šop tisočakov v ntej. To je sreča, je mislil stari tat, a vendar se je nekam prestrašil velikega snopiča tisočakov, ker toliko denarja Se nikdar ni videl. Samo nekaj tisočakov je potegnil iz vreče, da »baba« ne bi takoj opazila. Grilec je dobil svojo nagrado in ie odšel. Ko sta 6e zakonca zvečer spravila k počitku, sta se spomnila, da je treba denar preseliti iz stare žimnice v novo. Vreča je bila videti v redu, po stari navadi pa sta denar preštevala ter naštela namesto 156 samo 150 tisočakov. Takoj je bilo jasno, da je denar ukradel »onaj fakin«. Barbara je tekla na policijo in. ko je >*akina« opisala, =o se ji čudili, kako je mogla baš nanj naieteti. Ko so Grilca prijeli, so našli pri njem še nekaj preko 3-000 Din, drugo pa je potrošil, ker je dal naplaaik) za bicikel in opremo svojega stanovanja in ker je tudi precej zapil v veseli družbi. Ko so ga vprašali, kako to, da ni več ukradel, i e prostodušno odgovoril; Sitrah me je bilo, gospon. Kaj bi s tolikimi penezi! * Zaplenjena blagajna subotiške mesme občine. K predeednišrtvu subotiške mestne občine je prišel izvršilni organ davčne uprave v Subotici ter povedal mestnemu blagajniku, da je prišel po nalogu davčne oblasti — zaplenit mestno blagajno. Blagajnik je davčnega izvršilnega organa posilil k predsedniku mestne občine- Dvčni uslužbenec je predsedniku občine Ivandekiču povedal, da dolguje mestna občina davčni upravi 25.000 Din. Ni pa vedel povedati na kaj se nanaša ta dolg. Pozneje so poslali na davkarijo nekega višjega mestnega uradnika in ugotovili so, da je ta dolg sfcair že kakih 10 let in da predstavlja razne neplačane takse. Iz mestne blagajne so potem davčni organi zaplenili 30-000 Din. Mestna uprava se bo pritožila, ker smatra, da 6o po 10 letih dolgovi na taksah že zastareli. V svoji pritožbi bo mestna občina tudi navedla da ni davčna uprava nikdar poslala kakih opominov zaradi starega dolga. * Za čast, ne pa za denar! Čast občinskega redarja v kmečki občini gotovo ni ravno velika, ali se je vendar našel človek, ki je opravljal cela tri leta tako službo in samo za čast, ne da bi hotel sprejeti zato tudi eno samo paro plače. Tak je občinski redar v bistriški občini v bjelopolj-skem srezu, Djamil Hadrovič. Dovolj mu je bilo, da je nosil puško in kokardo, pa je najvestneje opravljal svojo službo. Sele sedaj po treh letih se je dal pregovoriti in je sprejel plačo, kakor mu jo je ponudila občina sama, ne da bi jo bil on zahteval. Nov planinski dom na Komni bo slovesno otvorilo SPD iz Ljubljane v nedeljo 19. t. m. ob 1/2 ll.uri. Ta dan bodo vozili arvtobuai iz Ljubljane do Savice. Odhod iz Ljubljane iz Tavčarjeve ulice ob 4. uri zjutraj. Vozovnice si mora vsak preskrbeti pravočasno v pisarni S.P.D. v Ljubljani. Za avtobusno vožnjo v soboto dne 18. t m. so oddana vsa mesta. * Godofne razglednice (2 vršiti) po osnutku g. M. Gasparija je založila Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani- Naročajo se pri CMD, Beethovnova ul. 2. Uporabljajte za čestitke le domače razglednice. * Pelikan terpentinovo m'b> za pranje v trdi vodi, najzvestejši pomočnik slovenskih gospodinj. * Tovarna JOS. RRICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LJubljane u_ Bruno Vavpotie. V izložbenem oknu Tiskovne zadruge v Ljubljani razstavlja zna. ni akvarelist in slikar arhitektur Bruno Vav. potič dvoje zelo uspelih vedut iz Ljubljane. Pogled na jubil. most in šenklavško cerkev ter Tyrševo ulico z nebotičnikom. Delo mladega nadarjenega slikarja, ki se 3 toliko ljubeznijo posveča ljubljanski mestni sliki, je vredno vse pozornosti ljubiteljev umetnosti in zbiralcev ljubljanskih slik. Bruno Vavpotie je ustvaril že celo serijo prav živih in pestrih ljubljanskih vedut. Morda se najde založnik, ki bo zbral vsa ta dela v serijo razglednic, saj razen Santkmh in neštetih fotosov sploh podobnih razglednic ni več v prometu. u— Naši praktični tehniki potujejo v Mo. nakovo in Salzburg. Organizacija praktičnih tehnikov, ki ima svoj sedež v palači Delavske zbornice v Ljubljani, je sklenila, da priredi za svoje člane in njihove prijajtelje kratko, a nad vse zanimivo poučno ekskurzijo v Monakovo in Salzburg. Izletniki se odpeljejo iz Ljubljane v 9oboto 3. septembra z večernim brzovlaikom in prispejo naslednje jutro v Monakovo. kjer ostanejo do srede 9. septembra zjutraj'. V tem času si ogledajo znameniti tamošnji tehnični muzej, ki prikazuje razvoj tehnike od prvih primitivnih osnov do današnjega tehnično razvitega časa v vseh strokah in panogah in je pot pogleda sama dolga nič manj kakor 18 km Mimogrede obiščejo izletniki še nekatere velike tovarne, v sredo pa se odpeljejo v Salzburg, kjer si prav tako ogledajo vse znamenitosti mesta in okolice. Opolnoči sedejo nato na vlak m prispejo v Ljubljano v četrtek 10. septembra dopoldne- Stroški potovanja bodo z vsemi taksami znesli največ do 900 Din. Doslej se je priglasilo za vožnjo že okrog 20 članov OPT. Čas za prijavo je naikasneje še do 25- Lm. u_ Pogreb tragično preminule gdč. Pivk Tilke, učitetifice, se bo vršil danes ob 16. iz mrtvaške veže Leonieča k Sv. Križu. u— Idrijčane in prijatelje vabimo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba tragično preminule rojakinje, učiteljice gdč. Tilke Pivkove, ki bo danes ob 16. izpred Leonišča. u— Jutrni tramvajski promet k turistov-skim vlakom uvede 19. t. m. cestna železnica. Vozovi cestne železnice bodo vozili od končnih postaj na Viču, Vodmatu, Zg. Šiški in dolenjski postaji ob 4.30, 5. in 5.30 direktno na glavno postajo razen voz na dolenjski progi, ki bodo imeli zvezo pri magistratu z vozovi, prihajajočimi iz Vodma-ta. Ti vozovi bodo na glavni postaji ob 4.45, 5.15 in 5.45. Za vožnjo v teh vozovih se bo pobirala enotna prevozna cena po 1 Din za osebo. Po prihodu večernih vlakov pa bodo vozili direktni vozovi na Vič. Šiško in Vodmat. Slednji bo imel zvezo z dolenjsko progo pred magistratom. Odhod direktnih voz od glavne postaje bo ob 20.40, 21.58 in 22.17. Turisti in potniki, ki bodo vstopili do 22.30 na postajah glavni postaji, dolenjski mitnici in pivovarni Unionu, ne bodo plačevali nočne takse, ampak samo redno ceno po tarifi. Ti vozovi bodo obratovali samo ob nedeljah in praznikih pri lepem vremenu. u— Na naslov uprave cestne železnice. Pišejo nam: Ko so z novo ureditvijo voznega prometa v Ljubljani svoj čas prestavil tudi nekatera postajališča električne cestne železnice, je potujoče občinstvo že imelo priliko opaziti, da se upravi Malo-železniške družbe ne zdi vredno, da bi s posebnim oglasom spremembe sporočila javnosti. Pa takrat stvar še ni bila toliko nerodna, zakaj vsa Ljubljana je s pozor- nostjo sledila preurejanju prometa in je molče sprejela na znanje tudi spremembe, ki so se uveljavile pri tramvaju. Na začetku tega tedna pa je MZD — v skladu s številnimi apeli, ki so izhajali v časopisju — prestavila postajališče od gimnazije na Poljanski cesti pred rdečo hišo, ob vstopu v Strossmaverjevo ulico. Ker družba niti z besedico nikjer ni črhnila o tem, marveč je samo napisne tablice, ki pa so kaj malo vidne, dala prenesti na novo mesto, bo pa-santi na Poljanski cesti lahko vsak dan za pričo, kako se ljudje, ki pred sta-roznano Štrajzelnovo gostilno čakajo tramvaja, vsakokrat. love za njim, ker ga, nepoučeni, še zmerom čakajo na starem kraju. Zdi se nam, da bi bilo samo v interesu tramvajskega podjetja, če bi imela uprava v takih primerih nekaj več uvidevne (jbzirnosti do občinstva. Sveži film 26° Sch 8 posnetkov in ena povečana slika velikost 13X18 cm SAMO DIN 10.—. Povečave na razglednice pa samo 1.— DIN KOM. Te cene do nadaljnjega pri Foto Touristu - Lojze Šmucu ALEKSANDROVA C. 8. u— Nujna prošnja na upravo pol/cije je bila te dni naslovljena zaradi pritožb prebivalcev Frankopamske in Malgajeve ulice ter dela Celovške ceste, ki nimajo miru ponoči pred pijanci. Komaj je bila pritožba objavljena, so se že oglasili stanovalci Medvedove ulice, ki se tudi pritožujejo. da se iz neke gostilne pozno ponoči razlezejo po ulicj divje kričeči pijanci Tretji klic: Policija na pomoč! pa opisuje, kako hrup v neki gostilni v Knezovi ulici jemlje nočn; počitek revežem, ki se morajo ves dan trdo boriti za svoj obstanek. Trpini bi radi vsaj ponoči pozabili na svoje križe jn težave in se pokrepčali z mirnim spanjem pa 6o zato zelo nehvaležni za hrupne koncerte, kj jih prireja čez mero okrepčana gostilniška družba tik pred njihovim} okni. Balinanje je včasih na programu šele od 22 ure naprej. nato slede še divji koncerti in sploh zelo prosta in glasna zabava. Prizadeti prosijo policijo za nujno, odločno in trajno pomoč. u— Društvu slepih je darovalo uradni-štvo poštne hranilnice 330 Din namesto venca na krsto tragično preminile gdčne Stane Kantetove. u— Razpis dobave premoga za mestno klavnico. Interesenti se opozarjajo na razpis mestnega poglavarstva v Službenem listu od 11. t. m štv. 332. u— Emigrante fz Trsta, Gorice in Istre in prijatelje vabimo, da se v čim večjem številu udeležijo skupnega izfleta v Kamniško Bistrico v nedeljo 19. t. m. Odhod iz Ljubljane z izfletniškim vlakom ob 5.50, povratek Ob 21.56. Vozovnica za obe smeri 9 Din. Hrano prinesite s seboj. Or-ganizatorno propagandni odsek SJEU. u— Sestanek članov in delegatov Pogrebnega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, ki so člani UJNZB, bo danes ob 1850 v kletni dvorani hotela »Metropol« (Miklič) pod kavarno. V nedeljo 19. t. m. bo občni zbor Pogrebnega društva. Zaradi tega je današnji sestanek važen in udeležite se ga polnostevilno. u_ Društvo Bran-i-bor, osrednji odbor v Ljubljani poziva svoje članstvo, da pospremi svojega odličnega odbornika in agilnega na_ rodnoobrambnega delavca g. dr. Adolfa Kor_ četa na njegovi zadnji poti. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti na Fugnerjevi ul. 15- na pokopališče k Sv. Križu. u— Praktični učiteljski fzpitl na nčitelj-sk,- $oli v Ljubljani. Vsi oni učitelji-pri-pravniki, ki nameravajo v šolskem letu 1936/37. delati praiktični učiteljski izpit, naj vsaj do 1. avgusta z navadno dopisnico javijo ravnateljstvu, kdaj se jim izpolni doba dvajsetmesečnega dela v razredu in kdaj se mislijo javiti k izpitu. Ker bo letos število kandidatov izredno visoko, je potrebno, da vsakdo takoj vloži prošnjo za pripust, kakor hitro bo imel vse zakonite pogoje izpolnjene, da se mu nato določi izpitni rok, ki jih bo letos po vsej priliki več kakor normalno. Prvi izpitni rok v jeseni bo 16. oktobra, o čemer bodo podrobnosti še pravočasno javljene. u— Vpis v I. razred učiteljske šole v Ljubljani. V I. razred se morajo vpisati samo oni učenej in učenke, kj so napravili nižji tečajni gimnazijski izpit z odličnim in prav dobrim in le v primeru prostih mest tudi še s solidnim dobrim uspehom. Biti morajo popolnoma zdravi brez kakršnihkoli telesnih napak in imeti dober glas in posluh, kar bosta ugotovila ob priliki vpisovanja zdravniški pregled na tukajšnji državni šolski polikliniki in pa glasbena komjsja na zavodu. Ker učenci (-nke) 31. decembra letos ne smejo biti starejši od 17 let, naj oni, ki bodo prekoračili to mejo, pravočasno vložijo kolkovano (25 Din) prošnjo za spregled starosti na ministrstvo prosvete, oddelek za srednje šole. Ker dve leti sploh ni bilo vpisovanja v I. razred tn je bilo lansko leto vpisanih samo 24 06eb. je na osnovi statistike mogoče skoraj z gotovostjo računati, da bodo vsi sedanji novinci po dovršenem diplomskem izpitu takoj brez čakanja sprejeti v učiteljsko službo. Zato bo štefvilo vpisanih tudi letos omejeno, sprejetih bo v celoti samo 25 učencev to 10 učenk. Vsi oni, ki čutijo nagnjenje do učiteljskega poklica in imajo gori navedene pogoje, naj do 25 avgusta vložijo pri podpisanem ravnateljstvu lastnoročno spisane prošnje za sprejem (kolek za 5 Din), ki jim naj priložijo spričevalo nižjega tečajnega izpita in rojstne liste- De Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! finjtivno vpisovanje bo 5. septembra. Podrobnosti o tem bodo objavljene na šolski deski. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo z završnjm izpitom, za vpis po dosedanjih odredbah ne pridejo v pošte v. u_ Avtobusni izlet v Doline gradov priredi v nedeljo 19- t- m. podružnica DJO Ljubljane. Sprejme se še nekaj udeležencev. Lepa ugodna priložnost. Informacije: Drušfcvo jugoslovenskih obrtnikov, Rimska cesta 19. Telef. 27-04. Prijave najkasneje do petka do 6. ure zvečer. DR. IVAN DROBNIČ, INTERNIST, ordinira do 15. avgusta samo dopoldne. Ugotovitev. Na vest o mezdnem gibanju v Strojnih tovarnah in livarnah, objavljeno 15. t m., so poslale delavske strokovne organizacije naslednje pojasnilo: Ni res, da podjetje Strojne tovarne in livarne dolguje delavstvu na mezdah 200-000 Din. temveč samo 40.000. Tudi ni res. da bi bili delavski zaupniki ali delavske strokovne organizacije stavili vodstvu podjetja kakšen ultimatum, ali pa grozili s stavko. u— Policija trebi- Po nedavnem roparskem umoru na Pobrežju pri Mariboru ie tudi ljubljanska policija posvetila svojo pozornost zasledovanju zločincev, saj bi biio prav lahko mogoče, da hi storilci iskali zatočišča kje v Ljubljani ali njeni okolici. V preteklih dneh so organi kriminalnega oddelka izvedli nekaj temeljitih racij po vseh teznicah in sumljivih zavetjih Ljubljane in njenih predmestjih, ki pa so ostale brez uspeha, ker sta roparska morilca medtem krenila drugam. Zavoijo teh racij je velik del brezdelcev in brezdomcev, ki se v Ljubljani preživljajo od prilike do prilike, od kljuke do kljuke, zapustil mesto in se raz-tepel na vse strani. A vendar je še ostalo toliko bolj ali manj dobrih znancev policije, da so imeli detektivi in stražniki, ki so predvčerajšnjim podvzeli novo periustraciio, precej dober lov. Policija je izvršila nad 60 aretacij in polovico izmed aretirancev je pozneje po odgonu odpravila v njihove domače občine, deloma pa jih je izročila sodišču. u— Obešenee v gozdu za Rakovnikom Privatnik Gajzer z Galjevice je včeraj okoli 5.30 našel v gozdu za Rakovnikom na drevesu obešenega nekega moškega. Bil je že popolnoma trd. Obvestil je o tem policijsko stražnico na Dolenjski cesti. Kmalu je prispela policijska komisija z zdravnikom dr. Lapajnetom, ki zastopa policijskega zdravnika. Obešenee je bil v Birčni vasi pri Novem mestu 22. decembra 1889 rojeni France Bele, po poklicu Žagar, ki je stanoval na Galjevici št. 234. Vzrok samomora bo najbrž brezposelnost. Bil ie samec in miren človek. Letos je sploh rekordno števMo samomorov. Več jih je kakor lani vse leto. Doslej je že bilo 26 samomorov in 21 samo. morilnih poizkusov. Iz Maribora a— Vel/ka gostinska razstava na Mariborskem tednu. Mariborsko gostilniško združenje je sklenilo prirediti na letošnjem jubilejnem V. mariborskem tednu v času od 1. do 9. avgusta velikopotezno gostinsko razstavo. Razstava bo prirejena predvsem v obliki revije krasnih fotografij vseh mariborskih važnejših gostinskih obratov. Tako bodo podjetja prikazana s preko 60 slikami. V okviru gostinske razstave bo Združenje nazorno prikazalo serviranje ob vseh važnejših družinskih in družabnih prilikah, kar bo gotovo vžbudilo mnogo pozornosti gostinskih podjetij ne samo Maribora, temveč tudi tujine- Velika gostinska razstava, ki bo v drugem nadstropju Cankarjeve dekliške meščanske šole, bo velika privlačnost letošnjega Mariborskega tedna za vse njegove obiskovalce. OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936. JUBILEJNI mariborski teden POD POKROVITELJSTVOM NJ. KR. VIS. KRALJEVIČA ANDREJA (50% popusta na železnicah od JO- julija do 11. avg. 1936) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina - Kmetijska razstava - PokuSnJa vin - Vel tka gasilska razstava in gasilski kongres - Jadralno in motorno letalstvo - Protiplinska obramba - Pllate-listična razstava in borza znamk - Zgodovina -Umetnost - Socialno skrbstvo - Tujski promet -Žena v obrti - Modna revija Akvaristična -Kuncerejska razstava - Golobarska razstava -Kongresi Koncerti - Šport Vesellčni park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje Gostoljubni, lepi Maribor .. -. VAS VABIJO ! a— Stanovanjski urad Mariborskega tedna. Kakor vsako leto. bo tudi za časa letošnjega Mariborskega tedna posloval poseben stanovanjski urad. Mariborsko javnost, ki ima za časa jubilejne prireditve na razpolago prosta stanovanja, obveščamo, da bo stanovanjski urad MT. letos osredotočen na glavnem kolodvoru v Putnikovi menjalnici. Prijave stanovanj sprejema izključno le imenovana poslovalnica Putnika na gl. kol. dnevno od 8. do 12. m od 14. do 18 ure a— Prva filatelistična razstava v Mariboru. ki jo prireja mariborska fikrtelistični kilub. bo o panrliiki V. mariborskega tedma-a— Proti meji? Številne racije v bližnji mariborski okolioi zadnie dni niso prinesle trenotno nikakšnega rezultata v izsleditvi obeh Stranj škovtrh morilcev Kairla Sferna in Ivana Kolarja- V policijskih krogih domnevajo. da sta se podala proti meji. k jer se bosta sikušala prebiti na drugo stran meje. O stvari ie obveščena tudi avstrijska varnostna oblast. a— Sokol Maribor III. priredi ob sodelovanju vojske v nedeljo 19. t. m. ob pol 16. telovadni nastop na Pesnici, tik gostilne br. Kerenedča. a— Tradicionalno Arehovo proščenje bo tudi letos pri Arehu. Ob tej priliki vozi mestni avtobus v soboto 18. L m. ob 16. in v nedeljo 19. t m. ob 5.45. obakrat z Glavnega trga po novi pohorski cesti do odcepa proti Mariborski koči in Pohorskemu domu. a— Drage marelice- Obstreljenega so prepeljali včeraj v mariborsko splošno bolnišnico 24- letnega delavca Leopolda G., ki ga iie v Lučečki vas« obstrelil z lovsko pušiko posestniik Jernej Ranuš, na čigar vrtu je pobiral marelice. Pri ranjencu so na sli tri marelice, ki jrh je plačal s strelom v rebia. a— Avtomobilska nesreča. Na cesti Ormož — Ljutomer sta trčila neki avto in motorno kolo, na katerem se je peljal 39 letni trgovski potnik Franc Kmetic iz Maribora. Pri prometni nezgodi si je Kmetic pni padcu stri levo nogo in se ie zatekel v mariborsko bolnišnico- Sedaj se raziskuje vzrok nesreče ter se išče lastnik odmosno šofer dotičnega avtomobila. Nesreča je doletela na motorj-u tudii 31-letnega uradnika Franca Mau+neria iz Studencev, ki si je pri padcu z motorja prebil levo kolena. a— Zupet falzifikati. V tukajšnji podružnici Bate je plačala včeraj neka stranka kupljene stvari s ponarejenim dvajsetdi-narskim kovancem, ki ga jp policija zaplenila. Sedaj poizvedujejo .kd-o je bil doti-čnik, ki ie plačal s ponarejenim kovancem. a— Žeparska sod r ga. J u>lki Plavčevij je i zmakn.il še n ©izsledeni storilec iz ročne torbice 2000 Din in sicer dva bankovca T*> 1000 Din Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo s uporabo naravne FRANZ" J OSEFOVE grenčice Ogl. reg- S- b». 3TMI74/aB. Iz Celja e— Koncertni in baletni večer članov zagrebške opere v Celju. Glasbeno um-eiraško društvo »Coilegium Musicum« v Zagrebu bo priredilo drevi ob 20-30 v mati dvorani Celjskega doma koncertni in baletni večer članov zagrebške opere in opernega baleta, kd gostujejo danes prvikrat v Cel j« Sodeluje bas pnofn-ndo g. Nikola Bogdan in bdeitni dnvertassement z 80 originalnimi kostumi. Balet je na svoji dosedanji turneji po naših krajih doživel največji moralni uspeh- Na sporedu so dela Musorg-skega. Rahmaninova, Pucckrija. Perg.-vlese-ja, Eislerja, Benatzkega, Krme mana, Baira-noviča. Zajca, Lhotke, Preaca, Horscherija, Simaoka in Černika in slovenske skladbe. Če bo priTedi-tev drevi dobro uspela, nameravajo gostje nastopiti jeseni še enkrat v Celju- Ker bo nudila prireditev globok umetniški užitek, pričakujemo, da se bo občinstvo odzvalo v velikem šitevilu. e_ Pačilo občinskih naklad. Mestno poglavarstvo v Celju opozaTia hišne posestnike. da so 1. t. m. zapadle v pJačilo občinske nakilade in sicer: najemninski van-at in kanalska pris-tojnbna za proračunsko razdobje od 1. VII do 31- X. 1936. TOd«iw in šitevnina za proračunsko ra^diobje oa 1. IV. do 30. VI. 1936. Stranke se podvaja. da zapadle obroke plačajo Trn mesrtM blagajni celjska zanesHivo do 30. t. m_ Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6«/• zamudne obresti. Placfla. ki bodo zaostajal* po preteku 6 tednov; od_ dne. va dospelosti, se b^do izterjata izvrsihvm potom. e— Prodaja občinskih parcel. Mestna občina prodaja svoje parcele ob cesti na Lavo. >pri Sp- Lanovžu in v Novi v^ Prošnje za nakup parcel je treba do 31. avgusta Pog.av*,r^ru. g_ Nove cene v mestnih kopališčih. Mestna občina je delno znižala cene v moškem in ženskem kooa-lišču ob Savrnn m v kopališču ~Diarri«. Nove cene stopnjo danes ve veljavo. e_ Težka nesreča pri kapucinskem mtr stu V sredo okrog t*>1 dopoldne je n«ka m-lekarioa pri gostilni -Pri mostu-jim voričlrom povozila KO-letno prevzitka-rioo Frančiške Ocvirkovo. Stanka je rfo-mila desno nogo ter dobita tudi nosk^dbe na zapestju in členku leve roke. Prepeljali so jo v bolnišnico. e- Kino Union. Danes ob m 20.30 velefšlm »Večni sen« (»Kralj Monlblanca^ in zvočni tednik. Iz Ptnia Gasilski praznik. Ker je bil 15. julija, ki je splošni gasilski praznik, delovni daa, bodo gasilci ptujske župe evoj praznik stavili v nedeljo 13. t- m. j— Slaba sadna lettna v Sk»venskfh gtv ricah. Pomladi so kazali sadovnjaki -9 Slovenskih goricah na izredno dobro let? no. Nastopile pa so na drevju razne bolezni in je začelo sadje odpadati. Odpadi« ga je več kakor polovica. j_ Najden utopljenec. Pri Sv. Marku niže Pt-uja je Drava naplavila utopljenca, v katerem so prepoznali 55-letnega- Jožefa Štehiha, podarja, iz Ptuja. Truplo so poko-pali na t.amošnjem pokopališču. j_ Kino. V soboto in v nedeljo ^jo. bavne melodije«. V glavnih vlogah Marta Eggerth in Leo Sh?zak. ★ BREŽICE. Krajevni odbor delavne JS ^ je nadel nalogo zbrati potrebna sredstva, da bo omogočeno čim večjemu številu ml» dine videti na-še sinje morje in si okrepiS zdravje. Že lani mu je uspelo zbrati pre cejšnjo vsoto, sai sta bili jadranska noč na travniku in pred Horvatičevo gostilno ob Krki in pa jadranski večer v Narodnem domu med najbolj uspelimi prireditvami lanske sezone- Obe prireditvi je obiskalo mn<* Blair 81.50— 83.50. Narodna banka 620 den.. PAB 231— 232.50 (232). Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago. 16. julija. Začetni tečaji; pše. niča: za j udi j 1C6.25, za sept. 107, za dec. 107-25; koruza; za sept. 85.625. za dec- 80.50, + Winnipeg, 16. julija. Začetni tečaji; pšenica: za julij 94.50, za sept. 83.50, za dec. 94. + Novossidska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca mirna. Za pšenico veljajo Pri-zadiove cene- Ječmen: baški :im sremski novi 64 kg 79 — 81. Oves: baški, sremski in slavonski 100 — 102- Koruza: baška in banatska 101 — 103. Moka; baška, sremska slavonska in banai-ska »0g« in »Ogg« 195 — 205; »2*< 175 __ 185: >5« 155 — 165: »6« 135 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102-50. Otrobi: baški sremski in banatski 78 — 80. + Budimpeštanska terminska boria (16. t. m.) Tendenca prijazna- Koruza; za julij 12.00 — 12-01. za avg. 11.92 _ 11.95, za sept. H.85 — 11.87. B0MBA2 -f Liverpool, 15. julija. Tendenca stalna-Zaključni tečaji: za julij 7.11 (prejšnii dan 7.20), za dec. 6.57 (6-67). 4- Newyork, 15. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 13.33 (13.46) za dec. 12.49 (12.59). Tam, kjer štoržič kraljuje Nastopila je doba velikih počitnic. Kdor le more, gre te dni za nekaj tednov z doma, da se odpočije. Mali ljudje gredo na Gorenjsko in na gorenjske planine, da pri prijateljih, znancih, dobrih ljudeh ali pa kar v pastirskih domovih dobe zavetišče, k; pa se jim mnogo bolj prileže kakor bivanje v velikih letoviščih. Bolj premožni gredo že v bolj znana dolinska zdravilišča in kopališča, kakor v Rateče. Kranjsko goj-o, Mojstrano. Bohinj, v Rogaško Slatino ali na naše Primorje. a bogatini so šli ali šele pridejo na Bled ali v tuja velika planinska aH obmorska letovišča. Lepo je v Kranjski gori, Ratečah in Mojstrani, kamor privabljata tujce v prvi vrsti zdravo gorsko podnebje in romantično velegorovje z divnimi stenamj in soteskami in hladnimi gozdovi, še lepše je v Bohinju ob smarag-dnozelenem jrzeru, kjer je podana najlepša možnost kopanja in veslanja v zvezi & sprehodi po hladnih gozdovih in z'lenih senožetih z razgledom na veličastno Triglavsko gorovje. Pa tudi drugod po Gorenjskem je lepo da ne veš, za kam bi se odločil. Eno izmed najlepših letovišč je brezdvomno Preddvor z bližno gorsko sotesko Kokro in z romantično gorsko pokrajino Jezersko. Pripelješ se v Kranj. Pred Staro pošto sedeš v avtobus, kj te prepelje za nekaj dinarjev mimo belih vasi Primskovega, Visokega. Hotemaž in Tupalič v Preddvor. Vožnja po krasni pokrajin; je zelo prijetna in zanimiva. Pred teboj se odpirajo široka pisana polja, travniki jn ravninski gozdički, po katerih vcje prjeten hlad in mir. Po tej prelep pokrajini lahko opazuješ naše kmečko ljudstvo, kako opravlja delo na trarvnikih in poljih. Tu vidiš zagorele kmečke može in fante, ki v jutrni rosi kosijo travo, tam opazuj^š spet brhka kmečka dekleta, ki spravljajo dišeče seno na kupe. Kose se bliskajo v svežem jutru in puščajo za seboj široko sled. Iz bližnega gozdička se čujejo udarci kladiva na koso, vmes pa žvrgolijo ptice. Med zelenimi griči in livadami pa se vije bistra hči Kamniških planin Kokra, od-tam pa te preko travnikov in njiv boža hladen vetre, ki se poigrava z zlatim žitnim klasjem. Oddaleč te pozdravlja cerkvica sv. Jakoba, ki kraljuje na strmem hribu nad Preddvorom, pod njo pa stoje ponosne graščine, v katerih so gospodarili v sivi preteklosti bogati plemiči. Naokoli stoje lepe kmečke domačije z nageljni na oknih n balkonih, kar napravlja na tujca prijeten vtisk.. Po zelenih gričih in skritih dolinah leže v smeri proti Tržiču vasice, med njimi pa ravno polje, po kater' lepa bela ce®te gre •.. V tem širokem okolju so krasni naravni parki s stoletnimi hrasti, dobro negovani sadovnjaki, razgledni griči, med katcrimi se v senci dreves viie ribnati potok Bist riea. ki goni mlin pod klancem. Preddvor je izhodišče na visoke planine, ki se nad njim strmo dvigajo proti nebu. Med njjmi pa kraljuje ponosni Storžič. ki se ponaša z veličastnim razgledom na druga gorovja in na gorenjsko ravan. Pod teboi leže š'roka polja, nostrani rozdovi. med njimi mesta in vasi. na gričkih pa bele cerkvice. V globokih tesneh se v velikih lokih vije Sava, ki se kot zelen trak or-epleta skozi ta najlepši del tu gosi oven -ske zemlje. Poln zadovoljstva in z najlepšimi vtiski se proti večeru vračaš s plan'n mimo lenih vaših jn penečih se potokov nazaj v Preddvor Lepo je v tem okolju podnevi in še lenše zvečT. ko tone solnce Triglavskim velegiorjem, s. M. Din Rada se peni, Se bolj osvežuje, Izdatna pri uporabi. NI VE A PASTA za ZOBE Normalna tuba 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Bolezni uničujejo vinograde Po peronospori nastopa še plesen — Letošnje leto je čisto podobno h 1910. Pišece, 16. julija. Letošnja mokrotna pomlad je bila za razvoj peronospore zelo ugodna. Zato se je peronospora pojavila že ob koncu maja in začetkom junija. Večkratni topli dež in takoj za njim toplo sonce sta njeno razširjenje močno pospešila. Napadla je od kraja po večini listje. Ker je bilo listje s škropljenjem kolikor toliko zavarovano, se je spravila na grozdne nastavke. Napadeni rjavi nastavki žalostno povešajo glavice in sproti odpadajo. Naši vinogradniki pridno škropijo; nekateri so doslej že po štirikrat do šestkrat škropili V normalnih letih (tako lani) je zadostovalo v celem trikratno škropljenje. Toda trosi peronospore v milijonskih množinah kljub vestnemu in temeljitemu obrizganju listja in grozdja še vedno najdejo kakšen nezavarovan košček lista ali grozda, da se naselijo. Zato je peronospore kljub škropljenju po vinogradih vedno več in je ponekod po mladih nasadih že čisto ugonobila grozdne nastavke in žnji-mi pridelek. Ko so v sredini junija nastopili okoli Vida lepi in vroči dnevi, smo se vinogradniki oddahnili, češ da so peronospori dnevi štetv ln res je grozdje hitro in enakomerno odevetelo, obetajoč precejšen in dober pridelek, kakor stara rečenica pravi: če cveti za Urbana (25. 5.), je sladko kakor mana, če za Vida (15. 6.), je še kaj prida, če Kresnika (24. 6.), je kislo ko lesnika. Torej odevetelo je letos naše grozdje pravočasno. Ali kaj, ko je bilo lepih dni tako kmaiu konec! Prišlo je spet deževje, vmes pa tudi topli dnevi. 24. junij je b'I menda najbolj vroč in lep dan. Ako se vreme kmalu ne ustali in ne nastopijo za stalno lepi, suhi in vroči dnevi, bo peronospora palila po vinogradih naprej in namesto sladkega, sočnega grozdja bo v jeseni dosti grozdja s suhimi ali rjavimi ali počrnelimi jagodami. Peronospora namreč napada grozdje, ko so jagode že grahove debelosti. Okužene jagode od kraja porumene, potem porjave. In če je le ena jagoda ob koncu grozda napadena, je navadno nevarnost za ves grozd, ker se peronospora znotraj po pec- lju kaj hitro širi in ves grozd ugonobi. V tem primeru se da često rešiti saj del grozda, kar vem iz lanske izkušnje, ako se pecelj reže s cepilnim nožem tako dolgo. dokler je znotraj v peclju opaziti rjave lise. Rana se zaceli in se zdravi del grozda normalno razvija in tudi pravočasno dozori. Tako neugodno je bilo torej stanje naših vinogradov ob koncu junija. Od Petrovega naprej pa so prišli lepi topli in suhi dnevi, ki so trti zelo prijali, da se je grozdje, kar ga je še peronospora pustila, dobro popravilo. Le žal so ti dnevi prišli mnogo prepozno! škoda po peronospori je nepopravljiva. Zdaj je nastopila še plesen (oidium), da ona uniči, kar je peronospori ostalo. Po vrhu pa dnevno grozi našim vinogradom Damoklejev meč v obliki toče, ki je 11. t. m. ob dveh ponoči pobila sosedne Pečice. Letošnie leto je povsem enako 1910. letu, samo da je takrat toča po nekaterih krajih naše občine devetkrat klestila. L"vod je napravila v noči 16. maja, ko smo čakali Hallevev komet. Koj po toči pa je nastopila peronospora z vso silo. Mnogo naših vinogradnikov je bilo takrat ravnodušnih in se niso dosti brigali za pravočasno škropljenje vinogradov. L. 1909. je namreč »vsaka šiba rodila.« Bilo je vina kakor vode. Ne le sode, ampak celo kadi so ljudje napolnili z vinom. Po vinogradih pa je ostalo dosti grozdja. Vino ni bilo dobro, ker so ga preveč pridelali, in ni šlo posebno v denar. Gene so se gibale od 9 do 13 krajcerjev. Po vinogradih se je 1. 1910. nemoteno razvijala peronospora in uničila skoraj vsepovsod vinski pridelek. Okoli Petrovega je kljub škropljenju padlo listje in grozdje na tla, da je trta stala gola kakor pozimi. Ker so bili zdaj upi na vinski pridelek na mah uničeni, se je cena staremu vinu dvignila kar črez noč od 9, odnosno 13 krajcarjev na 24 krajcarjev. Le prav malo vinogradnikov je leta 1910 rešilo s pravočasnim in vestnim škropljenjem svoj pridelek, ki so ga potein v jeseni in pozimi vnovčevali po 24 do 30 krajcarjev. J- ^ Za pravo rešitev invalidskega vprašanja Nov zakon mora uveljaviti že pridobljene pravice Večkrat smo že poročali o težnjah in zahtevah invalidov in naposled seveda tudi o vsem tem. kar so invalidom dale izpremembe invalidskega zakona, ki so bile s posebno uredbo objavljene in uveljavljene letos 1. aprila. 0 izpremembi invalidskega zakona so tudi slovenski invalidi obširno razpravljali na svoji skupščini, ki se je vršila v Mariboru. Ta zbor je ugotovil, da so invalidi sicer nekaj dosegli, a da je vse to, kar nudi uredba o izpiemembah invalidskega zakona, samo nekaj malega y dolgi i>oti do popolne rešitve zelo perečega vprašanja jugoslovenskih vojnih invalidov. V Beogradu deluje klub ofioirjev-inva-lidov, ki je že večkrat dal lepe pobude za pravilno rešitev invalidskega vprašanja. Klub je imel nedavno svoj občni zl>or, na katerem je sprejel resolucijo, ki zahteva rešitev invalidskega vprašanja enkrat za vselej. Ta resolucija ugotavlja med drugim, da je od enega milijona invalidov, ki jih je priznaval invalidski zakon leta 1925. invalidski zakon leta 1929 število invalidov tako znižal, da jih je ostalo samo še — po zakonu priznanih — okrog 80.000. Invalide sicer stalno in močno reducirata smrt in beda. a ta redukcija od približno enega milijona na 80.000 je bila izvedena zaradi tega. ker so se v proračunu države zelo znižale postavke za invalidske podpore. Ko je bilo v štirih letih z novim invalidskim zakonom kratkomalo reducirano število invalidov okrog enega milijona na 80.000. je ostalo pri vseh redukcijah, ki jih je izvedla smrt. brez zaščite okrog 60 odstotkov invalidov. Resolucija govori tudi o uredbi od 1. aprila 1936. s katero je izpremenjen v nekaterih točkah invalidski zakon od 1. 1929. S temi izpremembami je število priznanih invalidov v vsej državi naraslo sicer za kakih 17.000 oseb, a vsi ti upravičenci do invalidskih podpor morajo izpolniti zelo težke pogoje, da jih dosežejo. Brez zaščite je, kakor se vidi, ostalo še vedno veliko število invalidov in je zaradi tega še vedno na dnevnem redu vprašanje invalidske oskrbe. To vprašanje je bilo stavljeno na dnevni red ob osvobojenju in še danes, po dolgih letih ni rešeno. Samo veljava stalnega invalidskega zakona bi mogla rešiti to vprašanje. Ta zakon bi moral brezpogojno uveljavljati vse pravice, ki so si jih invalidi že pridobili in nobena nova uredba, nobeni novi pravilniki in dodatki zakona ne bi smeli omejevati, kršiti ali celo odvzemati že pridobljenih pravic invalidov. Invalid, ki je bil nekdaj priznan, naj uživa svoje pravice, in. ko umre, naj se njegove pravice predajo njegovi rodbini. Stalnost invalidskih pravic mora biti za vedno zajamčena z zakonom. Vodilna misel invalidskega zakona mora biti skrb za življenje in obstanek invalidov ter jjjihovih družin. Klub oficirjev-invalidov opozarja v svoji resoluciji, da je njegovo vodstvo že večkrat na merodajnih mestih predložilo ves materijal o invalidih in njihovem položaju ter da je tudi objavilo številne razprave, ki bi lahko služile za osnovo novega invalidskega zakona. Ze na podlagi tega materi-jala bi se dalo pravično in za vselej rešiti tako pereče invalidsko vprašanje. Truplo mlade žene sredi pšeničnega klasja Ljubljana. 16. julija Ko so Hočevarjevi s Studenca pri Devici Mariji v Polju dopoldne želi na svoji njivi, ki leži kakšnih sto korakov od vasi proti aerodromu, so sredi njive priželi do nenavadne, žalostne najdbe. Sredi pše-ničnega morja so našli truplo neznane, mlade, morda do 25 let stare ženske, ki je ležalo tam skrito med klasjem bržkone že kakšnih 14 dni. O svojem odkritju so brž obvestili vevško orožniško postajo in pa banovinskega zdravnika dr. Jenka. ki je po kratkem ogledu ugotovil, da njene smrti najbrž ni zakrivila tuja roka. Poleg trupia so našli drobno stekleni-čicc. iz katere je mlada neznanka bržkone popila strup, a steklenička je bila prazna in brez vsakega vonja. Če je bilo v nji kaj strupene tekočine, jo je pač že zdavnaj do zadnje kapljice utegnilo iz-plakniti deževje, ki je tako pogostokrat lilo v zadnjih dneh. Nedaleč stran so našli tudi ročno torbico, v nji pa dozo za puder, škarjice, glavnik, prazno denarnico in kar še takšne drobnjave nosijo mlade ženske s seboj, ni pa bilo v nji nika-kih dokumentov. Orožniška patrulja, ki jo je vodil komandir postaje narednik Sušnik, je odredila prevoz trupla v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju, obenem pa je postaja obvestila državno tožilstvo v Ljubljani, ki bo sklepalo o tem, ali je potrebna obdukcija. Mlada neznanka, ki je bržkone v navalu obupa sama sklenila svoj življenjski račun, je, kakor kažejo vsi zna- ki. pripadala kakšnemu mestnemu aloju. J Bila je kostanjevih, trajno onduliranih las j in majhne, drobne postave. Oblečena je ' bila v belo bluzo, ki so ji bili rokavi in j oprsje okrašeni z uvezenimi rožami, v sivo j črtasto krilo, svetle nogavice ter nizke črne šolničke na zadrgo. Kdor bi kaj vedel j o nesrečni mladi ženski, je naprošen, da to ' snoroči vevškim orožnikom. SOKOL Sokol na Vrhniki priredi 19- t m. letni telovadni nastop. Ob 13. skušnje oddelkov, ob 16. telovadni nastop. Po nastopu narodna veselica s plesom. Ker je zveza vlakov zelo ugodna (odhod iz Ljubljane 11-45, odhod z Vrhnike ob 20.40), Vrhnika pa po naravni krasoti znana, pričakujemo zlasti obiska zavednih Ljubljančanov. Rembrandtov £Um Te dni vrte na Angleškem film o Rem-brandtu in njegovem življenju. Insceni-ral ga je Aleksander Korda, vlogo Rem-brandta pa igra Charles Laugton. Človek bodočnosti Homunkulus iz retorte se ne bo nikoli uresničil — Mogočen porast tehnike bo „oblazinil" naše življenje — Človek je najmočnejši organizem na svetu Oče in hči John Scott Hal dane, pokojni pionir moderne biološke znanosti, ne verjame v spa-čene podobe bodočnosti, ki nastajajo v domišljiji pesnikov in prerokov. Mnogi teb opisovalcev bodočega življenja so satiriki, mnogi hočejo v svojih delih smešiti samo usodo, ki čaka človeka, če bo z razvojem svoje znanosti in tehnike še nadalje v dosedanjem tempu racionaliziral vse zemeljsko življenje. Človek, ki bo nastajal v retorti in ki ne bo imel niti sence kakšne samostojne duševnosti .kakšnega samostojnega čustvovanja, je zadnji in »najvišji« proizvod te racionalizacije. >Od znanosti zahtevate preveč, če zahtevate naj verjame takšnim sanjarijam o bodočnosti«, pravi prof. Haldane, ki ni samo pol stoletja sodoživljal napredka naše dobe, temveč ga je tudi soustvarjal Kače —koristne živali Novo zdravilno sredstvo — »Mlekarji" v londonskem živalskem vrtu imajo nevaren poklic Pred nekoliko dnevi je uspelo v Londonu z injekcijo kačjega strupa rešiti otroka, ki je bil iz družine z boleznijo krvavljenia-Tedaj se je j>o vpraševanje po kačjem strupu silno dvignilo, samo londonski živalski vrt, ki ima, kakor znano, tudi velik oddelek za plazilce, ie v enem dneve dobil 17 naročil iz Londona in okolice. Dočim so se do zadnjega časa zadovoljili s tem, da so nevarnim strupenjačam odvajali strup na ta način, da eo .jim dajali n- pr. priliko zagrizli se v volneno krpo, prakticirajo danes rajši metodo prave >mol-že«. -Molzei ki opravljajo to nad vse nevarno delo, si ulove kače iz njihovih ječ z majhnimi zankami. Na debele steklene pladnje pri tiska o potem gornje čeljusti iMed vsemi strokami znanstvenega dela«, pravi, »so naši sodobniki najbolj izgradili fizikalno vedo, dočim so v biologiji dosegli razmeroma majhen napredek. Za tehnično izboljšavo našega okolja so porabili dosti več pripomočkov in sile, nego bi bilo dopustno, človek se le počasi prilagodeva novi okolici. V mnogih ozirih nam je tehnika celo v škodo. Krade nam marsikakšno dragoceno uro našega življenja, ko nas preganja čez dan in nam ponoči ne daje spati, če hočemo priti do uživanja neke določene nam uddbnosti, moramo misliti pred vsem na to, da izpopolnimo to, kar imamo, ne pa da bi ustvarjali venomer samo novo. Okvir naše vsakdanjosti si bomo morali — povedano z metaforo — oblaziniti. Če natančno vzamemo, je človek danes svoji okolici komaj dorasel. Da bomo lab/ko uživali, kar smo si ustvarili, se moramo vrniti polagoma spet v tehnični okvir, ki nam ga je dala naša sposobnost dojemanja. često imam občutek, da stremimo daleč preko svoje zmogljivosti v prihodnost. Pri tem pozabljamo, da so se biološki pogoji našega življenja v primeri s tehnično okolico le malo spremenili. človek bo v petdesetih letih na zunaj prav takšen kakor danes, živel bo prav tako in mislil kakor danes. S stališča biolosra nima petdeset ali sto let nobene vloge. Okolica je le kulisa, ki je vezana na čas in se z vsakim pokolje-njem spreminja. Pred petdesetimi leti pa se je človek boril za svoj košček sreče prav tako kakor mi danes in kakor naši otroci jutri. Vse življenje ni nič drugega nego večna svetovna vojna za ta košček sreče, za skromni prostor pod soncem, ki si ga želimo vsi in ki ga navzlic vsem tehničnim izboljšavam ln poenostavljanjem življenja dosežejo le malokateri. človek bodočnosti pa bo živel v okolici, ki bo njegovo vsakdanje življenje bogatila in poživljala, živel bo v ozračju, ki bo poln ozona in brez praliu, ker bodo v pol sto- letja zgraditi že vse tiste priprave, ki zločeste posledice tehničnega napredka blažijo ala odpravljajo. človeške potrebe se bodo koonaj spremenile. Iskati si bo moral le zaščito zoper čedalje neznosnejši trušč in jo bo našel delno tudi v svojem organizmu. Stroji bodo ščitili njegove organe pred okvarami po prahu, ki ga povzroča tehnika, irtdirektna razsvetljava bo varovala njegove oči pred predčasno oslabitvijo. Skratka, mislili bodo največ na osebno ugodje vsakega posameznika. Teorija, da mora biti bodoči človek v svoji konstituciji bistveno različen od nas, da bi lahko zdržal tehnično izgradnjo svoje okolice, je povsem nepravilna, človek je bil vedno in je še danes najmočnejši organizem v svetu, zdrži tudi pogoje, ki druga bitja uničujejo. Vsak dan ln leta in leta se lahko vozi v silne globine zemeljske notranjosti in v njej vrta, kjer konj že po nekoliko dneh propade. V pridobitvah medicine ima šteivilna orožja v rokah, da lahko kljubuje fizikalnim vplivom svoje okolice. A navzlic temu ne postane njegov boj za življenje nič lažji nego je danes. Tudi steklene hiše, ki mu dajejo vso svetlobo neba, cvetni vrtovi njegovih mest, ki ga bodo sprejemali po dnevnem delu, racionalizacija njegovega dela in druge pridobitve bodo le izpopolnitev sedanjosti. Tudi če bo uspelo izpopolniti metode umetne prehrane, bo vsakdanjost človeka iz 1. 2000. v prvi vrsti pod vlado misli na okusno večerjo. Vsem tistim, ki v to verjamejo, je treba povedati, da je zajitrk v obliki kroglic le groteskna ideja pesnfka. Tudi v daljni bodočnosti se bo človek hranil v obliki, ki smo je navajeni mi in ki so je bili navajeni naši predniki v svetopisemskih časih, človek bo tudi tedaj zahajal v gledališča, ker mu ne bo zadostovala zabava oib radiju ali televizorju ali kakor koli že med lastnimi štirimi stenami. Njegov družabni čut ga bo vedno tiral iskati družbo drugih ljudi, smejati se ž njimi ali jokati, jeziti se ali se ž njimi čuditi«. Tehnične novosti Kurjava s stisnjenim zrakom — Stene ne dihajo — Električni termometer — 1,000.000 stopinj vročine Neka tovarna v Pittsburgu izdeluje v zadnjem času priprave, ki bodo lahko mirno nadomestile peči in centralno kurjavo. V sobah, ki so opremljene z novimi aparaturami. imajo ob stenah ventile, ki se dado odpreti s pritiskom na vzvod. Takoj prične pritakati vroči, stisnjeni zrak iz posebnega skladišča v sobo in dvigne temperaturo v njej v 3 minutah za 15 stopinj. Poleti lahko uporabljaš še drug ventil z ohlajenim stisnjenim zrakom. Ta sistem pride v poštev posebno za hotele, kjer je treba sobno temperaturo v čas i dvigniti ali znižati v nekoliko minutah. r>oslej so menili, da je nad v&e potrebno, da so stene luknjičave in da lahko »diha-jo«. Novejša raziskovanja pa so pokazala, da so stene le malo odgovorne za izmenjavo zraka v sobah. Celo če najskrbneje zamašimo razpoke ob oknih, pride skoznje 10-krat več zraka v sobo in ga isto toliko odide iz sobe nego skozi »dihajoče« stene. Samo najmodernejši luknjičavi gradbeni materija!, ki je podoben plutovini, omogoča pravo izmenjavo zraku skozi stene. Neki hamburški inženjer je izročil patentnemu uradu svoj izum: bicikel s prikolico in tremi kolesi. Prikolica se more trenutno demontirati, tretje kolo pa prav tako hitro dvigniti. V medicinskem zavodu v Minskn so izumili električni termometer, ki omoeoča posebno točno in hitro izmeritev temperature vsakega telesa in snovi. V nekem laboratoriju upsalskega vseučilišča imajo napravo, s katero proizvajajo temperature, kakršne vladajo bržkone v notranjosti sonca. Temperatura milijon stopinj se da s to napravo brez nadaljnjega doseči, seveda le za kratek čas. zn stotinko sekunde in manj. Praktična vrednost je v tem, da je mogoče pri tej temperaturi razpršiti V Nemčiji so skonstruirali majhen prenosljiv motor, uporaben predvsem v poljedelstvu. Motor je tako lahek, da se more nositi na hrbtu. elektrone, ki se vrtijo okrog atomskih jeder, in razgaliti jedra. To daje spet možnost za zanimive znanstvene poskuse. — Po drn-gi strani uporabljajo v najnovejšem času za razbijanje atomov nevtrone, ki jih ohlajajo do temperature tekočega kisika, Opa-•ili so namreč, da imajo razbijajoči nevtroni v tej obliki večjo silo. Pri razbijanju srebrovih atomov so na ta način dosegli sa SO odstotkov boljše uspehe. Poročna pogodba V neki pravdi za ločitev zakona, ki jo je vložila 231etna Londončanka Diana Marv Cummmgova proti svojemu možu, je prišla na dan najbolj čudna poročna pogodba, kar ph je kdaj svet videl. Štiri dni pred poroko je Cumming prisilil svojo ženo, tedaj še zaročenko, naj mu pismeno potrdi, da mu ne bo nikoli ugovarjala in se prepirala z njim. Obvezala se je tudi. da mu bo v?« verjela, kar bo dejal, da ne bo uporabljala črtala za ustnice, da si ne bo rzdirala obrvi, da ne bo pokadila več nego štiri cigarete na dan in da bo v redu izpolnjevala vse svoje točno določene gospodinjske posle. Pred vsem pa se je obvezala, da se ne bo sama od sebe nikoli ločila od moža, pač pa bo pristala brez ugovora za ločitev. Če bo to mož predlagal. Toda mlada žena ni dolgo vzdržala v teh prevejanih zakonskih sponah in je navzlic vsemu vložiia tožbo za ločitev zakona. In vrli Cumming je debelo gledal, ko je sodnik kljub vsej podpisani pogodbi zakon ločil — baš zavoljo nemoralnosti te pogodbe, ko je ženo osvobodil od moža in ji priznal še visoko odškodnino. Umetni bencin v Franciji V Lievinu so otvorili drugo francosko tovarno za sintetski bencin. Na leto bo lahko pridelala za 10.000 t tega goriva. Ta čas pripravljajo zgraditev še tretje podobne francoske tovarne, ki bo še večja. Guverner Alfred L a n d o n, republikanski predsedniški kandidat. njegova hči, ki spremlja očeta na političnih konferencah kot šoferka njegovega avtomobila. Zanimive številke Polovico na vsem svetu izdelanega papirja porabijo v Zedinjenih državah, namreč 10 milijonov ton na leto. Na Kitajskem viada ta čas vefika moda trajnih kodrov. V Kantonu je več nego 2000 damskih frizerjev. V republiki San Marino, kjer prebiva 12.952 ljudi, ni nobenega kinematografa, v republiki Andori, ki šteje okrog 5000 duš, pa imajo en kinematograf. Vrane, labudi in orli učakajo često več nego sto let. Iz 5000 kg lesa pridobivajo po novih postopkih 1000 kg sladkorja. Neka 28-letna ženska v Shevreportu v Zedinjenih državah tehta 745 funtov, njen mož pa tehta 304 funtov. Oba skupaj tehtajo torej več nego 1000 funtov. Kanadčani pojedo več jajc nego katerokoli drugo ljudstvo na svetu. Po zadnji statistiki poje vsak Kanadec na leto povprečno 400 jajc. Največji safir na svetu tehta 42 funtov. Cenijo ga na tri četrt milijona dinarjev, kar v razmerju s težo ni veliko. Njegova napaka je namreč ta, da ni modre, temveč bele barve. Mogoče je pa, da jc v svoji notranjosti, ki je še niso pregledali, moder, tedaj bi bila njegova vrednost neprecenljiva. Muzafar ed Din, ki je bil od 1. 1869. do 1907. per/.ijski šah, velja za najbolje plačanega vladarja zgodovine. Letno je imel za 600-krat večje dohodke, nego jih ima kakšen predsednik Zedinjenih držav. Na Irskem je umrl pred kratkim star pek po imenu Jack Mc Carthv, ki se je bil navadil vztrajati brez spanja aH malo manj. Po navadi je ponoči pekel kruh, podnevi pa je bil na lovu. Po njegovem mnenju je spanje samo navada in nič več. Z vajo mu je uspelo priti tako daleč, da je spal komaj 5 do 6 ur na teden, torej na dan niti 1 urol Evklidova knjiga »Elementi«, ki jo )e slavni matematik napisal kakšnih 3001. pred našim štetjem, je gotovo edini znanstveni učbenik, ki so ga uporabljali več nego 3000 tet ANEKDOTA Trdstana Bernarda. ki ie l>i9 pravkar ozdravel po dolgi bolezni, je povabila gospa Aiguillonova. ki je bila znana po svoji skoposti, na obed. Pisatelj ji .je odgovoril vljudno; >Zelo mi ie žal. gospa, da vam moram d M i košarico. Toda sedaj sem spet zdrav in smem — jesti.« vsakIjan ena »Gospodična, prosim lahkega štiva, nekaj... kar ni pretežko!« (»Tidens Tegn«) ZANE GREY: 22 BETTY ZANE " Zgodovinski roman iz ameriške revolucije »Nu, zdaj pa previdno vstopite iin odrinite kanu. Tako, se že peljeva,« je rekla in hitro segla po veslo. Čolnic je počasi drčal po vodi navzdol, izprva tik ob bregu, kakor da hi se obotavljal zaupati globoki vodi; nato, ko ga je nekaj rahlih udarcev z veslom pognalo v tok, je hitreje splul naprej. Betty je klečala na enem kolenu in kaj spretno veslala po indijanskem načinu, ki ne dovoljuje, da bi veslač vzdignil veslo iz vode. »Čudovito!« je vzkliknil Alfred, se naslonil nazaj in pogledal Betko. »Lepšega si misliti ne morem. Ta čista reka in ta hladni zrak. Ti zlato obrobljeni bregovi, to jesensko listje, in vrhu vsega čolnarka, ki —« »Pozor!« je rekla Botty. »Tu de slap, ki ga morava prepluti.« Ozrl se je naprej in videl, da sta se hitro bližala dvema velikanskima skalama, ki sta visoko štrleli iz vode. Stali sta komaj nekaj metrov vsaksebi, obdani od mainjših kamnov, okoli katerih je hrumela belo se peneča voda. »Prosim, ne ganite se!« je zaklicala Betty, in oči so se ji od razburjenja zaiskrile. Položaj je Sil Alfredu toli nov, 'da se iti mogel ubraniti živega vzhičenja. Pripravljen je bil na korenito kopeil; ko je pa opazoval Betkine lahne, a vendar močne udarce z veslom in njene smehljajoče se, a hkratu tako odločne ustnice, se je začutil pomirjenega. Videl je, da slap ni bil posebno velik, zato pa ena tistih brzo deročih vodnih prog, ki so podobne mlinskim strugam, in kaj dobro se je zavedal, da bi trčenje v skailo pomenilo pogin. Pet metrov nad beloglavim valom, ki je zaznamoval pričetek slapa, je Betty izvršila s svojim veslom močan, globok nasprotni udarec, ki je celo v tem hitrem toku mahoma zavrl njuno vožnjo, nato pa kratek udarec nazaj, globoko pod krmo kanuja, in njuna lupinica se je namerila naravnost, skoraj natanko v sredo prehoda med skalama. Ko je potegnila veslo v kanu in se nasmehnila zamaknjenemu mlademu človeku, se je kljun pobesil, in s tistim posebnim zagonom, v tistem naglem, opod-nem poletu, ki ga čolnar nad vse ljuoi, sta zlete'a po gladkem vodnem pologu nizdol, za trenutek izginila v oblaku bele pene, v naslednjem trenutkvMja splavala na tih tolmun. IdftliBf ME »Alj ni bilo prekrasno?« Iskrica svesitnega ponosa ji je zasijala v temnih očeh. »Več ko krasno, Miss Zanova. Prosim vas odpuščanja, da vam nisem zaupal. Vaša spretnost je vredna občudovanja. Hotel bi le, da bi me na moji vožnji po reki življenja vodilo mimo vseh nevarnih pečin in preko vseh brzic toli bistro oko in toli nezmotljiva roka!« »Pesniške volje ste, kakor je videti,« se je Betty zasmejala. »A to nima z ribolovom nič opravka — ln tu, gfetfte, sva na mojem najljubšem prostorčku pod staro sikomoro.« Z dolgim udarcem vesla je Betty pognala kanu ob rob kamenitega bolvana pod velikim drevesom, ki je širilo dolge veje nad reko in senčil tihi, ribnja-ku podobnj tolmun. Bilo je velikansko, staro drevo in je gotovo že mnogo sto let varovalo to gozdno samoto. Grčasfo, vozlasto deblo je bilo od razdejanj časa vse razbrazdano in razorano. Vrh je bil odmrl. Dolge veje so segale proti nebu, mršave in gole kakor jambori ladje, ki jo je zanesel vihar. Spodnje veje so bMe bele in gladke; tu pa tam je visel od njih kos rjave skorje, ki se je nalik staremu pergamenu luščil z notranje, vlaknaste plasti. Tla pod drevesom je pregrinjala preproga žametnega mahu, okrašena z gručicami trave in šopi praproti. Izpod previsne skale na bregu je žuborel kristalno-čist studenec. Alfred je pripravil ribnici, pričvrstl vabo. in Betty je vrgla vrvico v vodo; komaj je priplaval trnek na rob malega vrtinca, ki ga je delal tok sredi tolmuna, je že nekaj tiho pljusnilo, in Betty je z vzkrikom planila pokonci, krčevito držeč za ribnico. »Pozor!« je vzkliknil Alfred. »Sedite nazaj, da ne prevrnete čolna. Ne otepajte z ribnico in držite vrvico napeto. Tako je prav. In zdaj ga počasi, v loku pripeljite k meni. Halo!« Prijel je za vrvico in vzdignil lepega skalnega ostriža čez rob kanuja. »Oh! In zdaj ga izpustim-« je vsa zasopla vzkliknila Betty. »Bratje me imajo za norca, češ da lovim ribe in jih potem spet izpuščam. Jonaitan pravi, da sem noricica. A zakaj ne bi imela pri ribolovu malce zabave"? Oh", h Se kakšne! Poglejte ga! Kako bolšči! Kako mežika!« Presrečna se je zasmejala, hkratu pa oprezno prijela ribo za rep in jo vrgla v vodo. *Nu, gospod Debelogled, če ste pametni, se boste drugdč varoval zapeljivih hroščkov!« Tisti mah se je oglasil s pobočja griča pok puške, kakor, da bi nekdo močno udaril z bcem. Mnogoterni odmev strela je skakal z brega na breg in se nazadnje izgubil daleč nekje v dolina. »Kaj bj utegnilo biti?« je v skrbeh vzkliknil Alfred, spomnivši se čudnega vedenja polkovnika Zana, ko ju ie svaril pred reko. »Ne vem, kaj; a najbrže bo moj puran, razen če je Lew Wetzel slabo pomeril,« se je zasmejala Befcty. »In to bi bilo toli nezaslišano, da je skoraj grdo govoriti o tem. Purani so ob tem letnem času redki. Jonatan pravi, da so lisice in volkovi požrli zarod. In Wetzel je poslal malega Harryja Benneta, ki se je že odpravljal s puško, domov in .ie šel sam lovit veselega purana.« »Nič drugega? Nu, tedaj se nimava za kaj plašiti, jelite da ne? Prav res sem bil začutil malce strahu ali bolje, slutnje, hude slutnje.« Potegnila sta kanu na breg in v senci ob studencu izložila prigrizek, ki sta ga bila vzela s seboj. Alfred se je zleknil v travo, Betty se je naslonila na deblo nekega drevesa. Vzela je kos prepečenca v eno, kislo kumarico v drugo roko in jela živahno čebljaje pripovedovati o svojem življenju v šoli in v Filadelfijš, ter o prijateljicah, ki jih ie bila tam našla. Nazadnje je opazila negovo razmišlenost: »Ne poslušate me.« Kulturni pregled Dr. Kamil Krofta kot zgodovinar Za šestdese?tletnieo sedanjega češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamila Krofte je izdala" založba »Orbis« v Pragi zajetno knjigo njegovih zgodovinskih in političnih študij »Bvli .jsme za Rakouska...« (str {>46 v 8", cena broš. Kč 98.—). Minister dr. Krofta je pisec številnih znanstvenih del 2e na začetku svoje znanstvene poti se je pričel baviti z zgodovino verskih gibanj in religioznih osebnosti svoje domovine. Tako ga je prav posebno mikala osebnost Petra Chelčičkega, češkega verskega pisca iz 15. stoletja, čigar spise ie izdal z obsežno zgodovinsko razlago. Posebne monografije je posvetil cerkveni upravi Češke v predhusit-ski dobi. češkim deželnim zborom 1. 1605, kutnohorskemu dekretu i. t. d. L. 1914. je izdal spis Bila hora«, 1. 1919. pa ■>Pregled zgodovine kmečkega stanu na Češkem in Moravskem Neposreden plod njegovih arhL valnih študij ie sodelovanje v »Monumenta Vatikana« in v zbornikih o čeških državnih in deželnih zborih. V popularnem spisu je orisal dobo PremJslovcev (»Čechv za Pre-mvslovi-u ). Izbor njegovih študij iz verske zgodovine Čehoslovakov je izšel prav te dni v zaietni knjigi »Listv z nabožensk>ch dšjin českreh . Knjiga, ki jo je izdal klub zgodovinarjev, obsega 24 študij. Izšla je tudi nova izdaja Kroftove knjige »Žižka a husit-ska revoluee«. Poleg teh znanstvenih spisov je dr. K-Krofta objavil nekoliko zgodovinskih knjig iin brošur aktualne politične vsebine, tako na pr. Jtuuiio o vzajemnih stikih med Čehi in Slovaki v preteklosti ( Cechove a Slovaei pred sv>m stat ni m sjednocenim«), dalje obširen uvod v proučevanje zgodovinskih osnov dandanašnjih narodnostnih razmer na Češkoslovaškem (»Narodnostni vVvoj zemi £eskoslovenskych.:) in razpravo o Nemcih na Češkoslovaškem. Velikega pomena je tudi megova izčrpna študija o zunanji politiki dr. Beneša, ki ie izšla kot uvod jubilejni izdaji Beneševili zunanjepolitičnih ekspozejev in člankov. Najnovejša knjiga dr. Kamila Krofte nudi mikaven in obenem obsežen vpogled v znanstveno in publicistično delo tega češkega državnika. 0 prvi knjižni izdaji v raznih revijah in listih že pred vojno. med vojno ali pozneje izišlih razprav in člankov pravi minister dr. Krofta, da »z raznih strani osvetljuje poglavitne sestavine našega državnega in narodnega življenja v dobi. ko se ie še nad njimi razprostirala tuja streha habsburškega cesarstva.c. : Že na nekaterih izmed teh spisov opazi dandanašnji čitatelj. da so imeli poleg stvarnega j:ouka še drugi namen: oiačevati v težkih časih svetovne vojne narodno samozavest in vcepljati narodu vero v možnost, da doseže politično samostojnost «. Za generacijo, ki se je izšolala v šolskih klopeh stare Avstrije, sodoživljala svetovno vojno in z njo propad habsburškega cesarstva, utegnejo biti nekateri tu zbrani zgodovinski in politični spis dr. Krofte posebno zanimivi; je to kos zgodovine, ki sino jo sami preživeli. y naših dneh, ko se je v dveh sosednih državah razmahnila habsburška propaganda s svojimi restavracijskimi stremljenji in ko se skuša narodnostni problem nekdanje Avstro-Ogrske prikazati v napami •luči, je tako štivo več kakor zanimivo; je potrebno. Tu razpravlja o avetro-ogrski zgodovini njen znanstveni poznavalec, ki je dobršen del svojih razprav sp;sal v letih, iko usoda stare monarhije še ni bila odločena čeprav je življenje starega podunavske-ga boinika viselo na niti- V teh temnih letih je dr. Krofta spisal vrsto člankov, katerih teža ni v politično-propagandni tendenci, marveč v njih znanstveni objektivnosti; prav zaradi tega so dokumentarno tem pomembnejši. Knjiga »Brli jsme zia Rakouska« vsebuje 24 samostojnih spisov, izmed katerih so nekateri cele razprave, drugi pa krajši ča6niški članki. Razdeljeni so v tri dele: Iz našega življenja v stari Avstriji. Iz poslednjih let nase nesvobode. Pogledi v preteklost. Izmed razprav prvega dela naj zlasti omenimo sintetično zgodovinsko šitudijo »Razvoj avstrijske države«, ki je izšla še v času obstoja države, a jo vzlic vsej znanstveni vzdržnosti odlikuje kritičen pogled na celotno zgradbo podunavske velesile. Ta razprava bi utegnila zanimati tudi pri nas, saj tvori razvoj avstrijske države bistveno važen del naše narodne zgodovine; sploh je že čas, da naši zgodovinarji tudi v tem pogledu poznajo in upoštevajo češko literaturo. Bolj regionalnega pomena sta razpravi »Predavanja o slovaški ustavni zgodovini; iu »Podkarpatska Rusija .in Češkoslovaška k, vendar bi v prvi našel čitatelj tudi to ali ono zanimivost za zgodovino našega Prek-murja, čigar usodo 60 v mnogem oblikovale iste sile "kot usodo Slovakov. Za skupno zgodovino nekdanjih avstro-ogrskih narodov je zanimiva razprava »Prizadevanja za skupni državni zbor dežel avstrijskega vlad. doma v 1. 1526 — 1848«. Dve krajši razpravi »Socialni napredek v zgodovini češkega kmetskega stanu« in ^Razvoj češke narodne zavesti« sta nemalo poučni tudi za nečeške-ga čitatelja, takisto članek o politiki čeških Nemcev od' 1.1848—1918. Zgodovinar, ki bi obravnaval 1.1848. in njegov pomen za avstro -ogrske narode, se utegne ustaviti pred člankom »11. marec—8. april 1848«; letošnji spomini na avstrijsko-prusko vojno bi utegnili vzpodbuditi k čitanju članka ^Vojna leta 1866 in češka državnopravna stremljenja« Zanimiv je tudi nekrolog cesarju Francu Jožefu I-, ki ga je sedanji češkoslovaški zunanji minister spisal za publikacijo Češke akademije. Izmed spisov v drugem delu naj opozorimo zlasti na razpravo »Iz zgodovine nazorov o državi in njenih nalogah« in na spominski članek ob 300-letnici Husov.e smrti (»Narod, ki je dal človeštvu Husa-... je zares vreden, da bi mu bila dana možnost svobodnega in polnega narodnega življenja«). Zgodovino češkoslovaškega osvoboienia pa obravnava dr. K. Krofta v spisih »Čehi in vojna«, »Konec stare Ogrske« (prvi del razprave se" bavi z obiskom madžarske delegacije pri takratnem generalu Franchetu d'Esperey v Beogradu) in »Tri razmišljanja o 28. oktobru «. Dr. Kamil Kroffta je s pričujočo knjigo predstavljen kot zgodovinski pisec vzorne objektivnosti, kot trdni poznavalec češkoslovaške politične zgodovine, kot politični mislec z globoko segajoči m i idejnimi temelji, kot znanstvenik, ki mu erudiaija ne ovira velike gibčnostma na spolzkih tleh diplomacije in bedeče pripravljenosti v vseh aktualnih zadevah državne politike. Njegov stil je stvaren, prej suh kakor sočen, vendar v svoji stvarnosti in objektivnosti eleganten. prav kakor njegova človeška pojava. Ne' le kot zunanji minister, ki je prevzel vodstvo tega prevažnega resora v najkri-tičnejšem razdobju po veliki vojni in v državi, ki leži na najusodnejšem križišču evropskih' interesnih struj, tudi kot zgodovinar, kot znanstveni pisec in publicist sodi dr. Kamil Krofta med predstavitelje češke intelektualne elite, med liudi, ki dajejo češkoslovaški demokraciji notranjo silo in življenjsko prožnost. —o. Ideje Thomasa Manna V dveh zadnjih zvezkih Letopisa Matice Srpske- je izšla obsežna študija profesorja Jitfrature na skopljanski filozofski fakulteti, psejista in kritika 1'era Slijepčeviča »Pogledi Tomasa Mana«. Sloveči pisatelj romanov Buddenbrooks in >Zauberberg«. mojster po. sebnega tipa psihološke novele (Tonio Kroger«, Tod in Venedig:) in prodorni esejist, Nobelov lavreat in največji predstavitelj sodobne nemške literature je bil že zdavnaj vreden proučevanja v deželi, ki se sicer včasih kar čez mero zanima za mnogo manjše nemške j>ojave. Če izvzamemo časniške sestavke in referate, je to — v kolikor vemo — na slovanskem jugu prva večja študija o Thomasu Mannu. Zaradi tega je vredna, da posebej opozorimo nanjo. Slijepčevič se ne bavii z Mannovim leposlovnim delom, marveč predvsem razglablja njegove idejne spise. Le-ti zavzemajo v Mannovem dosedanjem delu dokaj velik obseg (pisec navaja deset zvezkov esejev, člankov in podobne proze, pri čemer pa — prav kakor pri romanih — ne upošteva najnovejših spisov, tako na pr. »Veličine in trpljenja mojstrov«). Ti Mannovi spisi so dobri za lažje razumevanje njegovih velikih romanov, drugič pa krepko označujejo mi- selnost enega največjih sodobnih Nemcev. Pisec predvsem karakterizira Th. Manna kot največjega živega pristaša Goetheja v Nemčiji, sodi pa, da obstoji med Goethejem iin Mannom kot umetnikoma ogromna razlika. Čeprav Mann tega ne priznava, je bližji Schillerju. ker ie sentimentalen tip pesnika čisto po Šchillerjevi definiciji. V nadaljnjem razglablja Sliiepčevič Mannov idejni razvoj in kaže, kako je ta pisatelj prehodil več peripetij, ki so si med sebo; nasprotne in nikakor ne kažejo, da bi bil Mann vzor logične doslednosti in zvestobe samemu sebi V posebnem poglavju navaja in komentira Mannove misli o književnosti in književnikih, potem prikazuje njegovo pojmovanje huma-nitete in 6 4em v zvezi nasprotje med civilizacijo in kulturo; dalje se bavri s političnimi idejami Manna in posebej še z njegovim pozitivnim odnosom do ruske literature. Mann je večkrat poudaril, da je po duši v večji meri muzik kakor literat in da piše svoje povesti muzrkalno, vzlic temu svetuje, da naj se varujemo glasbe, češ da njen govor ni jasen in zapeljuje v nazadnjaštvo (VVagner). Dejal je. da je bil vedno sanjar in da se je izogibal mišljenju, ki naj" kako zadevo odloči, in vendar kažejo njegovi spisi, da se ni izogibal. Manna ni treba nikjer jemati dobesedno. Toda njegova protislovja so prav tako zanimiva, kakor je velika njego-va osebnost in njegova duševna odličnost | Ko je med vojno ves svet napadal Nemčijo, jo je on branil; nemško republiko je branil tedaj, ko so se jii njen.i dotedanji častilci posmehovali, za meščanstvo se je zavzemal v čtasu, ko je bilo to najmanj popularno. Pisec navaja in delno odklanja nekatere očitke nemških kritikov. Ob koncu pravi Slijepčevič; Če naj rezimiram svojo sodbo o našem zagovorniku meščanstva v znamenju klasične humani tete, v času, ko se je nebo povsod zamračilo, ne bi polagal važnosti na to, da on ne govori bojevito, ko je vendar očitno, da stvari stoje v znaku boja. Čemu bi delali iz sebe to. kar nismo. Sicer pa imamo že preveč aktivistov. Poudaril bi nekaj drugega; Thomas Mann je zagovornik neke duhovne tradicije in ima v vsem svojem umovanju njene sledove. Njegove misli niso tako originalne kakor so sijajne. Ko ga čitamo, se stalno spominjamo njegovih vzorov, ki jih sicer uslužno imenuje. V čem vse se sklicuje na Goetheja', »nepolitičnega človeka«, se je spomnil Goetheja in Nietz-scheja. Ko je dejal, da je osebni nagib eno, a vest drugo, se je spomnil Turgenjeva. Njegove sinteze o Tretjem carstvu se sklicujejo na misli Merežkovškega o bogučloveku in o božanstvenosti živalskega. In tako dalje«. Študija Pere Slijepčeviča je lep jugoslovanski donesek k literaturi o Tbomasu Mannu. ŠPORT Priložnostna razmotrivanja pred športnim obračunom med Ljubljano in Bskom — Znamenja, ki kažejo na sanacijo prilik v našem nogometu Nogometne tekme velikega stila so postale v Ljubljani že taka redkost, da naše športno občinstvo žc z nestrpnostjo pričakuje nedeljskega srečanja z Bskom, ki bo prineslo vsaj malo spremembe v dosedanjo monotonost naših nogometnih sporedov. Kje so tisti časi, ko so tudi manjše tekme napolnile igrišča? Takrat se je v športu še dalo delati! Več je činiteljev, ki so naš nogomet prav v času, ko se je začel tehnično dvigati, potisnili v razvoju navzdol. Pretirane takse so ubile vsako resno voljo in onemogočile večje mednarodne tekme. Liga-ške tekme so naše občinstvo razvadile, da na druge tekme že skoro ne mara prihajati. Nezdrave razmere v našem nogometu v še nedavni dobi so tudi prispevale svoje, da so se ljudje obrnili drugam. Vse te ovire bo treba sistematično pobijati in jih odstranjevati, pa bo tudi v nogometu nastala sprememba na boljše. Borba proti taksam se vodi že od vsega začetka. Nedavno je bil resorni športni minister v Ljubljani in je obljubil, da bo s svoje strani zastavil vse sile, da bodo merodajni faktorji sprevideli, da so takse samo velika ovira razvoju našega športa. Čim bi dosegli ukinjenje taks, bi bil napravljen že velik korak naprej v smeri proti ozdravljenju naših športnih prilik. Saj bi bila n. pr. Admira zelo rado viden gost v Ljubljani. SK. Ljubljana vodi pogajanja z njo, da bi začetek avgusta gostovala pri nas, pa so prav velike takse skoro nepremostljiva ovira za zaključek pogajanj. In tako je še nešteto ugodnih prilik šlo mimo nas. Torej odpraviti takse, pa se bodo vmile tudi mednarodne tekme. Ligaške tekme so res razvadile okus naše športne publike. Sedaj so v teku pri- prave za izredno savezno skupščino, ki naj zopet uvede nacionalno ligo. Iz raznih pogajanj, razgovorov in drugih priprav se da sklepati, da bomo konec avgusta že začeli tekmovati v ligi. In s tem se bo tudi močno popravil tekmovalni spored pri nas. S fuzijo obeh vodilnih nogometnih sekcij je bila zaključena petnajstletna doba medsebojnih neplodnih borb, s tem dejstvom se začenja nova era našega nogometa, ki obeta mnogo. Vse organizatorne sile bodo poslej usmerjene v pozitivno delo, ki bo gotovo že v najkrajšem času pokazalo ugodne posledice. S to činje-nico je odstranjena prva in glavna ovira za uspešen razvoj ljubljanskega nogometa, pred našimi očmi sc poraja in ustvarja nov veliki športni klub, ki se bo že v najkrajšem času dostojno uvrstil med znane firme: BSK, Jugoslavija, Hajduk, Grad-janski, Concordia, Hašk itd. Torej ali naj obupujemo? Brez dvoma je samo zdrav, veder optimizem na mestu. Vse kaže, da smo najtežjo krizo v nogometu že prebrodili, da se bomo odslej z naglimi koraki napotili v lepšo bodočnost. Naj bi nam bilo nedeljsko srečanje z državnim prvakom uvod v preporod lepega nogometnega športa, ki je tudi pri nas že doživel lepše čase in ki drugod procvita z nezmanjšano silo kljub sicer težavnim življenjskim prilikam. O. C. ★ Nedeljsko tekmo Ljubljana: BSK bo sodil g. Kniffer, rezerva g. Neverkla. Prodaja vstopnic za tekmo Ljubljana— BSK bo danes in jutri ves dan pri tvrdki »Rokavičar« (Bine Turk), Prešernova ulica, in pri blagajni kavarne »Evropa«. Nočna plavalna tekma Uirijanov Wilfan je na 100 m prosto z novim jugoslovenskim rekordom 1:00.2 dosegel rezultat mednarodne kvalitete Nočna plavalna tekma, ki jo je Ilirija priredila v sredo zvečer pred odhodom na državno prvenstvo v Maribor, je izpadla nad vsako pričakovanje. Ne le, da so bili doseženi povprečno zelo dobri rezultati, temveč je Wilfan dokazal, da sipada med najboljše svetovne sprinterje. Vreme je bilo kakor nalašč ustvarjeno za rekord. Ko je Wilfan sam nastopil na 100 m prosto, od gledalcev ni nihče pričakoval, da se bo zgodido nekaj izrednega. Plaval je s tako lahkoto, da lajik nikakor ni mogel slutit!, da bo doseženi čas tako izvrsten. Ko je napovedovalec razglasil rezultat 1:00.2. se je dvignilo nepopisno navdušenje. Po pravici. Wilfanov čas, dosežen brez konkurence, je tako dober, da se bo prav gotovo plasiral v finale. Glede na lahkoto, s katero je dosegel ta rezultat, lahko od njega pričakujemo, da bo plaval v Berlinu najmanj 59 sekund. Rekord bo prav gotovo priznan, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za verifikacijo, škoda, da časomerilci niso oficielno merili tudi njegov čas na 50 m, kajti tudi na tej progi je dvakrat plaval znatno pod obstoječim Senjanovičevim rekordom, ki znaša 27.5 sek. Spričo Willfanovih rezultatov so vsi ostali, četudi nadpovprečni, bili zasenčeni. Tehnični rezultati so bili: 100 m prosto: Wilfan 1:00.2 nov jugoslovenski rekord (prejšnji Wilfan 1:02.4.) Prvih 50 m 26.8! 100 m hrbtno dame: 1. Bradač 1:36.9, 2. Zalokar 1:50.5, 3. Fine, 4. Avčin. Vzoren hrbtni crawl zmagovalke. 100 m prsno gospodje: 1. Cerer 1:18.9, 2. Binder 1:21.2, 3. Biber 1:33. Vsa trojica začne z »metuljčkom«! Cerer in Bin- der obrneta istočasno v 35.6 sek. 20 m pred ciljem preideta obadva v običajni prsni slog. Cerer je hitrejši. Odličen je čas juniorja Binderja, ki je vsekakor favorit za juniorsko prvenstvo. 100 m hrbtno juniorjf; Schell je dal svojima nasprotnikoma po 10 sekund handicapa. Tirana je kmalu dohitel, Pestevška pa ni mogel. 1. Pestevšek 1:27, 2. Schell 1:28.6 (čisti čas 1:18.6), 3. Tiran 1:44.6. 100 m prsno juniorke: 1. Fine 1:41.4, 2. Binder 1:41-5, 3. Vozel 1:50.4, 4. Jerele časa prvih dveh 6ta prav dobra. Finčeva je zmagala šele v finišu. 50 m prosto jun/orji. 1. Banko 31.9, 2-Brumec 33.4, 3. Verlič 33.8, 4. Janovski 5. Karbl. 50 m prosto dame: 1. Groschel 35.5, 2. Bradač 37-6, 3. Keržan 39. 4X50 m prosto; 1. Ilirija I (Lenart, Skarpa, Ziherl, Wilfan) 1:58.2, 2. Ilirija II 2:02.8. Wilfan je svojo progo preplaval v 26.3 sek.! Rekord ni bil dosežen, ker 60 ostali plavali slabše, kakor se je pričakovalo. Zadnja točka sporeda je bila vaterpolo tekma med senjorji in jun/orji Ilirije. Jadran je namreč sodelovanje brzojavno od-povedafl. Tekma je bila zelo živahna. Do odmora so nudili juniorji boljšo igro, nato je pa prišla večja borbenost in izdržflji-vost seniorjev do izraza, čeprav so nastopili brez Linharta, Jamndka in Fuxa. Rezufltat je bil 8:3 (2:2) za seniorje. 6ITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON" 37. seja p. o- dne 15. julija 1936) Prvensitveni spored 19. t m.: V Ljubljani, igrišče Primorja, ob 17.30 Ljubljana - BSK, s predtekmo ob 16., službujoči Slamič, blagajna Jugovec. Ljubljana rediteljstvo. — V Trbovljah, igrišče Amaterja, ob 17JO Amater _ Slovan, službujoči Kuhar, redjteljstvo Retje in DAStK. Prijavljene prijateljske tekme 19 t. m-: Ljubljana - Korotan Kr., Svoboda - Grafika Litija - Retje- — Športni dan Bratstva 18.' t. m. Bratstvo _ Villach, 19. t m. Bratstvo - Gorenjec jun., Braitstvo II - Gorenjec, Braitstvo - Villach. — Naknadno zabeležena tekma: Korotan Kr. - Mladika. Laško prepušča povratno tekmo Olimpu in se tekma verificira s 3:0 za Olimpa- Verifikacije igralcev: S ipravioo nastopa z dnem objave ker so bili že čitani: za Ret,je Dolinšelk Ivan, Zdovc Ivan, Podmenik Josip, Griča* Joshp, Potokar Slavko. — S pravico nastopa 25. julija t. J-: za Gradjanski 2ivanovič Lju-bisav, Nenadovič Cveto; za Železničarje Fijavž Vladimir; za Bratstvo Suvajdjič Dejan; za Retpe ŽiTOvnik Mirko, Sotlar Franc. Jen'ič Adolf. Pertnnač Franc; za Korotan Kr. Starec Stojan in se obenem veže po 5 8 III spi. prav. za Korotan Kr. do 30. novembra 1938. — Ciita se za Železničarja Andonovič G jura. verifikacija bo sledTia po odgovoru CK. — Sušnik Stane preklicu ie za Jadlrana. ostane član Koro^ma Lj. U o se preda Slovan, ker ob pnl*i tekme Slovan - Amater 12. t. m. ni bilo na igrišču predpisanih zdravstvenih rekvizitov- Na podlagi sodnikovega poroda sc predasta k. o. Zemliak Slavko in Smkole Rudolf, oba Svoboda Lj. priava mednarodne tekme Mura - Sport-verein RadkeTsburg se je odposlala MZfFVN preko JNS. 27. seja n. o. dne 8. VIL 1936 Novi naslovi klubov: Hermes, Masarvko-va 17; Maribor, J. Konič. Prešernova 3_/a; Sava, Sevnica, Ludvik Novak, duhovnik, Radna, p. Boštanj, predsednik dr. Rok Je-senko- Poziva se Slavija, da v roku 14 dni po objavi plača Kamniku odškodnino 95 Din zaradi neodigrane tekme 1. junija t. 1.: v kolikor ne ugodi pozivu, bo suspendirana. S tem v vezi se načelno sklene, da se bodo v bodoče priznavale odškodnine za ev. neodigrane tekme le na podlagi pismenih dogovorov o sklepu tekem. Ohenem se klubi ponovno opozarjajo glede pravočasnih prijav tekem na sklep p. o. obja.vljen v »Jutru« 29. maja t. 1. Suspendira se Svoboda-TrŽič do poravnave odškodnine Sori v znesku 132 Din (za odigrano tekmo 24. maja t. 1. v Tržiču). Prošnji Železničarja z dne 3. t. m. glede stroškov za preiskavo v Mariboru se ne ugodi, ker n. o. na podlagi referata o preiskavi ni našel podlage za razveljavljenje svojega tozadevnega prvotnega sklepa. Razrešita se dolžnosti člana o. o. Trbovlje gg. Kokalj Adolf in Vozelj Stanko zaradi neposečanja sej ter se na predlog o. o. Trbovlje imenujeta za tajnika Hvala Frane, za blagajnika Puntar Janko. Pozivata se obenem razrešena odbornika, da takoj po objavi, najpozneje v roku treh dni, preda-sta agende novima funkcionarjema. Na podlagi referata o preiskavi o mariborskih dogodkih ob priliki olimpijskega dne 11. junija t. 1. se uvede preiskava proti članu o. o. Maribor g. Fischerju (§ 37 k- P-). SK Radeče je bil na seji n. o. JNS 30. junija t. 1. sprejet v članstvo JNS. Dovoli se enomesečni dopust članku k. o. g. Šalamonu Karlu, od 1. VII. do 31. VIL t. 1. Službeno Iz SO^LNP. Delegirajo se k tekmam 19. t. m. Ljubljana: BSK stranska sodnika Mandič in Hobacher, Ljubljana : Korotan Jordan, Svoboda ; Grafika Vidic, Amater : Slovan Vrhovnik (sporazum), Litija : Retje Jenko, športni dan SK Bratstva na Jesenicah Erlih. V ponedeljek 20. t. m. bo ob 18. kondicijski trening za sodnike na igrišču SK Slovana. Opremo prinesite s seboj. Motoklub sllirija« v Ljubljani. Motorska ocenjevalna vožnja na progi Ljubljana — Kranj — Tržič — Sv. Ana — Ljubelj se vrši dme 19. t. m., ter se tekmovalci odločno opozarjajo, da je zaključek prijav v petek dne 17. t m. ob 6. uri zvečer ter se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati, to pa iz razloga, ker se morajo startne liste od-daiti že v petek na Ljubelj. V slučaju nezadostnih pri jav do petka zvečer ob 6- se bo ocenjevalna vožnja preložila- Prijave sprejema tajništvo M. K. »fflirije«, Miklošičeva c. 15.. interurb. telefon št. 20 . 66 SK Ljubljana. Drevi ob 20. sestanek moštva, ki igra proti BSKu. Zbiravišče v klubskem tajništvu. Postava moštev, tudi onega, ki igra predtekmo, je objavljenia na oknu tajništva. »JUTRO« 3t 163. 8 Petek. 17. VIL 1936. JI cntan v s Vtfcah. Copyright >Pantheon« & »Jutro«. Tomyja so že bolele kosti od trdega sedeža na jeklenem drogu zadnjega odbijača, ko se je avto ustavil. Vojvoda je odšel v brzojavni urad in oddal neko brzojavko. »Gospod, ki je pred nekaj trenutki oddal brzojavko s podpisom »v mi je naročil naj jo zadržim in nekaj spremenim v besedilu. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostaB oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* JMi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ¥}?«« X m w »»mV^ti odgovor, priložite U1I1 >' ▼ TtlftCTIKall Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tič-oca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", LJubljana« MEH33E3S Beseda 1 Din, davek S Din s& &ifrn ali lajanje naslova 5 Dia. Najmanajši znesek 17 Dm Frizerko tudi mlajšo moč, sprejme y staj r io nameščen je salon »ELA<, Ljubljana, Gajev« nI. 6. Ponudbe osebno ali pismeno. 16334-1 Absolventa atrmjfflO-iJfloTfoOske šole, I>rakso v tkalnici, sprejmemo. Ponudbe nu ogl. odd. Jirtni [«jd »Tkalnica«. UH43-1 Frizerka dobi stalno službo takoj ali po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Na/slov v vseh [>osIovalnicajh Jutra. 36300-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 10 Din. Prvovrstna kuharica išče mesto takoj. Gre tudi kot hišna k boiši rodbini, najrajši v Celje. Po-niniHe na podružnico Jutra v Olj ti pol značko »Prvo-vrstna-c. 1G394-2 Beseda 1 Din. iaveik 3 Die za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nfijmanajši znesek 17 Din. Zastopnika za Slovenijo, zmožnega iščem za moje dobro vpeljane izdelke gornjih delov čevl jev. VpoStev pridejo le ljudje iz čevljarske stroke. Ponudbe poslati na Josef Hepp, Bačka Palaoka. 363(54-5 Iščem potnice ia damske potrebščine za za dober zaeinžek. Ponudbe vso Jugoslavijo. Jamčim rai ogl. odd. Jutra pod »Stalno*. 16333-3 Ul f Beseda 1 Din, Jarek 3 Din za šifro aH dajanje aslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din Popolna razprodaja K -nsen sa.lon, jedilnica, knjižna omara, spalnici z baldahini, španska srena fotelji hardžer, preiproge, pro-grinjala za ofcomane, preobleke za radiatorje, dam-sko sed>lo in več orig. olj. slik. vaz itd. Vsaki dan r'd 30—,13 in od 3—7. Tržaška cesta -tei, vila >Nafta*. — Golob. ;/Vi;il)-6 S STAVBNI MATERIJAL izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pri LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 Telefon 27-16 H 36 a m MM«! Rolleiflex 6X6 prvi model, Teesar 1:4.5, kakor nov, B torbo, 4 filtri in zaslonom zoper soln-ce, primerno prodam. Na ogled v drogoriji Gregorič, 1'rešernova ulica 5. 16339-0 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje -slova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din Klavir dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16308-36 Dražbe Beseda 1 Din, davek 3 Dm 7»i šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Dne 18. junija 1936 ob lil. uri »e vrši n«. postaji Ljubljana glav. kol. skladišče licitacija enega voza poska za kalupljenje. 10380 kg. S6&&32 Avto* moto Besed« 1 Din, davek 3 Dir za šifro ali dajanje naslov-a Din Najmanajši znese, 17 Din Indian policei skaut motorno kolo. v brezhibnem stanju, prodam. Vzamem knjižice Mestne hranilnice Mcribor ali zamenjam za vino. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 16303-10 H2BZ53I Beseda l Dm, lavek 3 Dn za šifro ali dajanje naslovu 5 Din. NajmanajS znesek 17 Din Kolesa ponikljana in kromirana /.a.mdi direktnega uvoza iz Nemčije naprodaj po neverjetno nizkiili ceroah. Nova trgovina, Tyrševa 36. 16330-lM Beseda 1 Din, davek 3 Dii ca šifro ali dajanj« oslova t Din. NajmanajSl znese' 17 Din Hranilne knjižice vseh, tudi podeželskih de naraih zavodov, kupujem po najvišji ceni in izplačam takoj v gotovini, izposlujem posojilo na hra nilne knjižice. ALOJZIJ PLAN1NSEK ag. za bančne in kreditni/ posle. Beethovnova ul. 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. G. Th, Rotman: Miha Klapouh in nfegovi prijatelji t v % ffir hJ:^ 86 Ko je gostilničar prišel, je bila kupči-ja hitro sklenjena- Psa so kupili, in že naslednji dan so imeli spet toliko cven-ka, da so ga lahko plačali. Slikar se ni bil zmotil, zakaj psiček je bil zelo prijazen i« ukaželjen in je že zdaj znal nekaj umetnij. '.eseda 1 Din, davek 3 Din <3 šifro aH dajanje naslova ' Din Najmanajši znesek 17 Din Pekovsko obrt vzamem v najeim od starejšega peka proti mesečnemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt llkg rakoj <. .1(6305-17 leseda 1 Din. davek 3 Dir 'a šifro aM dajanje naslova Din Najmanajši znpsel 17 Din Hišo v Celju vrednosti do 90.1X>0 Din. kupim. Pomudbe na ogl. nld. Jutra pod -»Plačam -/s v gotovimi«. 16306-20 Stanovanja •seda 1 Din. davek 3 I • Šifro aH dajanje naslov Din Najmanajši 17 Din Trisobno stanovanje i.lobno, iiščeon za november. Ponudbe na ogl. odd. hitra pod »Točen plače.valeč«. "".eseda 1 Din. davek 3 Dii /a šifro ali dajanje naslov • Din. Najmanajši 17 Din V prijazno sobo m na domačo hrano sprej mem gospoda v bližin Srednje tehnične šole. Na slov v vseh poslovalnic-ali Jutra. 16341-33 Sobo lepo opremljeno. s po«ib-nim vhodom, čisto in solnč-no, oddam na Resljevi c. ■ia'H, levo. 16334-33 HlL Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 30 Din. M......n! Sreče sladki raj uživaj! Te poljublja samo Tvoj — M____c. ,ll>3-'7-34 Informacije fleseda 1 Din. davek 3 Din za šif™ ali dajanje naslova " Din. Najmanajši znesek 17 Din Glince. Ii5©43-91 Grafolog in hirozof N. Sadlucky v Celjn Ostane še do 1. avgusta. Sprejema vsakodnevno: 9— :r>. 14—19. Naslov: Celje, Hotel oEvropa«. soba 19. 1625:3-31 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: :. avgust. Avto, Bolniški stol, Buffet, Briljant 3, Begunje, Tržič, Bolničarka, Bodočnost -K), Čimprej 1116 Cista in delavna, Daljnogled, Dober stalen zaslužek, Denar takoj, Dober ■pomet, Deloma knjižice, 1 >a.m gotovino, Dobra duša. Energičen, Edinstvena prilika. Foto« tel je lefi, Gospo-linja Gorenjka, Imam lastili vino, Izurjena, Kavcije možni. Kuharica 997, Lekarnar, Letoviško selišče. Ljubiteljica otrok. Lahko delo, Ljubljana, Mirno živčen je, Mirno stranka dveh >sob, Mirno, Majem, Nesrečen Najem. Nakup, Na leželi. Odrasli. Prvovrstna :noč. Promet, Prilika, Po-•eni vožnja, PTiloiniTSt, Prijateljstvo 40. Počitnice, i >>lir, Pečica. Pridna, PIo--kev 500. Redka prilika 88 Snažna in zanesljiva. Solil na, Siguren zaslužek, ;t.alno 353, Solnčno. Srečna bodočnost, Samostojna, Sigurno 36, Slovenija 32. Spo-rbon. Tiha sreča. Takoj tanovanje, Takoj Tiskar. Trgovina, Uradnik trgovec, 1'godna cena. Vrt. V gotovini, Vsestransko U|>orab-Ijiv, Xa 15. julij. Zanesljiva in varčna. Zanesljiv iilmlenič. Zaslužek, Zasi-mrano. 7,inesljiva moč, »lise 339. Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko, oddam solidni stranki. Naslov v vseh poslomlni-caih Jutra. ,1i633l-33 Zračno sobo lepo, s sepairirainim vhodom, odd»m. Novi trg 5. Ogled od 8—10 in od 1.3— 2. ure. U. nadstropje, levo. '.^»6-33 Solnčno sobo lepo opremljeno, z dv,-ma ■Fteljama. oddam gospodoma. Tyrševa cesta 37T. nudstr.. desno. 16007-33 Separirano sobo oddaan takoj ali pa 1. avgusta. Sv. Petra cesta 62/1. 16388-33 Vseda 1 Din, davek 3 Dn a šifro ali dajanje naslova 1 Din Najmanajši znesek 17 Din i Lahka LETNA OBLAČILA buret. kaša i i s t e r 1.1, d. v odlični izdelavi si nabavite najce-aeie Dr . PRESKEHJU, j SV. PETRA C. 14. Gospodični oddam sobo s posebnim vbodom. Sp. <>iška, Jezerska 6. 16332-33 Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sobota 18. julija Ljubljana 12: Pestra glasba na ploščah. 12.43: Poročila, vreme. — 13: Čas, spored, obvestila. _ 13.15: Plošče. —* 14: Vremenska napoved. — 18; Za delopusi (plošča). 18-20: Od Ljubljane do Bukarešte (g. Vladimir Regally). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nac. ura. — 19.50: Kmečki trio na ploščah. _ 20.10: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30; Planine in planinci, starine in novinci in druge čudne reci. Pester večer s sodelovanjem rad. igr. družine, citrašikega terceta Vesne, pevca s kitaro in plošč- Besedilo napisal g. Ivan Rob. _ 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20; Prenos iz Park-hotela na Bledu, orkester Erich Herse- Beograd 17.20: Pesmi in violinske skladbe. — 20: Koncert orkestra. _22.11: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.45; Konceit orkestra. — 20.30: Vokalen in orkestralen koncert. — 21; Lahka in plesna muzika- _ Praga 19.45; Spevoigra. — 20.50: Nasrtop operetnih junakov. — 22.20: Plošče. _22.30; Godba na pihala. — Varšava 19: Lahka godba. — 21; Arije in pesmi. — 22.15: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Orkester. — 15-30; Zbor mandolin. _ 17; Plošče po željah. — 18-30: Glasba tonečanskega roko-koja. _ 19-30; Šlagerj,i 1936. _ 20-i0: V ritmu raznrih časov. — 22.10: Šramel kvartet. 23.25; Plesna muzika. — Berlin 19: Pevski in klavirski koncert. — 20.10: Pester program. _ 22-30: Sobotno rajanje. — 24; Plesni orkester. — Munrhen 19-40: Pablo Casals igna na ploščah. _ 20.10; Pester glasbeni program. — 22.30; Koncert po željah poslušalcev. — Stuttgart 20.10: Poslušalci oddajajo za poslušalce. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — 24; Glas in karakter v operi. Iz življenja na deželi Iz Zagorfa z— Smrt zaradi padca s postelje. 79-letni posestnik Franc Čebin pri Sv. Urhu je šel v nedeljo po kosilu malo počivat na posteljo. Ko je potem hotel vstati, je padel na tla tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Ves trud domačih, da bi ga prebudili iz nezavesti, je bil zaman. Stari mož je kmalu nato izdihnil. Pogreb, ki se je vršil v torek na pokopališče v Zagorju, je pokazal, da je bil pokojnik med občani splošno priljubljen. Blag mu spomin! z— Prostori za meščansko šojo se pripravljajo. Ker se bo v jeseni meščanska šola otvorila, so se že začeli preurejati v ta namen prostori topliške šole v I. nadstropju. Iz Trbovelj t— Odkritje spominske plošče /nž. Ivu Ivanov/ču. Ob obletnici smrti priljubljenega inž. Iva Ivanov j ča so v nedeljo odkrili njegovi prijatelji v mali dvorani Sokol-skega doma spominsko ploščo, ki jo je izdelala kamnoseška tvrdka Vodnik po načrtih inž. arh. Svetjne. Ob tej prili-ki so se zbrali v mali dvorani Soko'6kega doma številni prijatelji pokojn-ka k intimni slavnostti, ki jo je otvoril g. Mirko Kos in se zahvalil Sokolu za razumevanje, ki ga je pokazal s tem, da je dovolil vzidati spominsko ploščo v Sokolskem do mu, kateremu je posvečali pokojnik največjo skrb Po govoru je izročil g. Kos ploščo v varstvo Sokolu. Starosta narodni poslanec br. Pleskovič je obljubil, da bodo ploščo sokolski bratje čuvali z vsem spoštovanjem. V nadaljnjem govoru je br. Pleskovič orisal delovanj 3 pokojnega inž Ivanovjča kot Sokola in nacionalista. V imenu tovarišev in Združenja rudarskih jnženjerjev je govoril tajnik g. dr. inž. Kersnič Viktor iz Ljubljane in poveličeval pokojnikove vrline, njegovo veliko ljubezen do rodne grude in njegov kreme-niti značaj. V imenu Narodne odbrane je počastil pokojnikov spomin žtvinozdravnjk g. Deu. Pokojnik je bil ustanovnik in du ša trboveljske sekcije Narodne odbrane- BLED. Kino Bled predvaja danes ob 9. težko pričakovani film španskega miljeja in junaštev >Viva Villa ;. ZALOG- Po oblastvenem razpustu Čitalnice 1. 1931. je bil naš kraj brez narodnega društva. Navezani smo bili le na Sokola v Polju. Znatna oddaljenost med obema vasema je zlasti v zimskem času ovirala skupno delo. Številno v poljskem Sokolu včlanjeno zaloško članstvo je kmalu pokazalo, da je zmožno samostojnega življenja Iz razvalin nekdanje čitaLnice je že po polletnem odmoru zrasla čvrsta sokolska četa. Prvi sokolski borci so imeli zelo težavno delo, ker na deželi ni bilo toliko razumevanja za telovadbo kakor v inesitu. V teku štiriletnega delovanja pa nain je zaloška sokolska četa vzgojila vrsto zavednih Sokolov in Soko-lic, kar je pokazal tudi uspeli nastop v nedeljo 12. t. m. Vse telovadne točke so l ile lepo izvedene. Po nastopu je bila prijetna domača zabava- Sodelovala je poljska godba, ki je lani slavila 25Jetnieo obstoja- — Pred dvema letoma smo brali, da je dal krajevni šolski odbor v Zalogu odstraniti ploščo vzidano v šolski veži ob zgradbi šole. ker ie imela tale napis: »Zgrajena v letu 1910. ob 80-letnici Njegovega Veličanstva cesarja Franca Josipa I.. ko so bili v krajevnem šolskem svetu predsednik Jakob Dimnik, člani Ivan MtiLler, Anton Drašček, Ivan Dimnik in Anton Znoj.« Ta plošča nas je le spominjala na naše tisočletno rohstvo, zato je bilo prav, da so jo odstranili. Zdaj po dveh letih pa se je porodila misel nove spominske plošče. Kdo je dal zanjo pobudo se ne ve. Prav tako ni znano, kdo jo je naročil. Plošča je že dovršena in je bila videti pri ljubljanskem kamnoseku Vodniku v Kolodvorski ulici. Pripomniti je treba, da sedanji krajevni šolski odbor nima s ploščo zveze. Plošča stane 450 Din in nosi naslednji napis; '»Ljubljeni mladini. y časni in večni blagor sezidana 1. 1910-. ko so bili v krajnem šolskem svetu predsednik Jakob Dimnik in člani Ivan Miiller, Anton Dra-šček. Ivan Dimnik in Anton Znoj-« Od teh sta že umrla Anton Drašček in Anton Znoj. Za jugoslovanski patent št. 9542 od 1. aprila 1932 na: JEKLENA ZLITINA ZA IZDELOVANJE PREDMETOV (n. pr. VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV, VISOKOTLAČNIH PLINSKIH POSOD, TLAK PRENAŠAJOČIH APARATOV ZA KEMIČNO INDUSTRIJO, CEVI ZA TOPOVE, CEVI ZA PUŠKE ES DRUGIH DELOV STRELNEGA OROŽJA), KATERI ZAHTEVAJO POSEBNO VISOKO ODPORNOST PROTI OBREMENITVI, NASTOPAJOČI PRI EKSPLOZIJAH EN DETONACIJAH (Stahllegierung zur Herstellung von Ge-genstanden (z. B. Hochdruckdampfkessel, Hochdruckgasbehalter, druckfiihrende Ap-parate fur die chemische Industrie, Ge-schutzrohre, Gevvehrlaufe und sonstige Schusswaffenteile) die besonders hohe Wi-derstandsfahigkeit gegen die bei Explosio-nen und Detonationen auftretende Bean-spruchung erfordern) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Mlajši rudarski inženfer z dobrim znanjem jamomerstva in jamskih del dobi zaposlenje takoj pri kromovih rudnikih M. Asseo v vardarski banovini. Oferte z dokumenti pošljite na naslov: Uprava Hromnih Rudnika .M. Asseo, Skoplje. Nemčija — Jugoslavija! IZMENJAVA BLAGA (KOMPENZACIJA) Iščem zveze z jugoslovenskimi tvrdkami v svrho ureditve trgovinskih poslov za izmenjavo blaga. Ponudbe na: Anton Nilles, Landesprodukten en gros, ESSEN — RUHR, Deutschland. 59QQ®0G)CDGXDG)QQ©QG)Q©QGXiXBG)Q0Q00g Nakup pšenice In živinske hrane za vojaštvo. Za potrebe poveljstev IV armijske oblasti se bo v kratkem začel nakup pšenice in živinske hrane neposredno od proizvodnikov. Posebne vojaške komisije bodo nakupovale živinsko hrano v vseh stalnih garnizonih, pšenico pa samo v sledečih mestih: Mariboru, Varaždinu, Cakovcu, Osijeku, Virovitici, Bjelovaru, SI. Požegi in SI. Brodu. Z nakupom se začne: 20. julija seno, 5. avgusta oves (ječmen) in slama, 20. avgusta tega leta pa pšenica. Natančnejša navodila o mestu, kjer bodo vojne komisije delovale, v katerih dnevih v tednu m v katerem času, kakor tudi o kakovosti artiklov in o cenah, po katerih se bo nakupovalo, bodo razglasili narodu komandanti divizijskih oblasti po občinah. Denar za odkupljene artikle se bo takoj izplačal. Zainteresirani proizvodniki naj prednje vpoštevajo. Iz pisarne intendanture štaba IV. armijske oblasti E. 6t. 9120 od 9. julija 1936. leta. Nad vse ljubljeni soprog, očka, stari očka in tast, gospod \NKELE FRANC SODNI IZVRŠILNI ORGAN V POKOJU, se je po dolgem trpljenju za vedno poslovil od nas. V kraj, kjer ni trpljenja, ga spremimo v petek, 17. t. m. ob 17. uri. ^F.TA LOKA, dne 16. julija 1936. Globoko užaloščeni rodbini: ANKELE, DR. PINTAR. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.