! I K dolenjka, d.d. NOVO MESTO VROČE CENE! % rastlinsko 1 lit. HELIOS 209,00 SIT/kos kava BAR 100 g DROGA 169,90 SIT/kos Slr GAUDAR LM 829,00 SIT/kg 4 Pfašek PERSIL5,4 kg j "ENKEL 1.099,00 SIT/kos ------------------- 'SSN 0416-2242 7770416 224000 vaš četrtkov prijatelj »olenjski list PRISILNA PORAVNAVA NI USPELA Stečaj Labodove družbe Delta S ptujsko Labodovo družbo je šlo po februarski stavki hitro navzdol NOVO MESTO - Težave v ptujski Delti, družbi novomeškega Laboda, so se zaostrile do take mere, da je te dni direktorica Hermina Križovnik na ptujskem sodišču vložila predlog za stečaj. Odločitev za to skrajno potezo so sprejeli skupaj delavke, sindikata in vodstvo Laboda. 31. TABOR LIKOVNIH ie| SAMORASTNIKOV TREBNJE - Od sobote do li pbote, 20. do 27. junija, bo l‘ TGaleriji likovnih samorast-Q|kov potekal že tradicional-i P* 31. Mednarodni tabor li-\t »ovnih samorastnikov, na i! »oterem sodeluje osem likov-s Jikov: Emin Basaranbilekiz ® SJkrčije, Boro Arsovski iz Ma-»odonije, Sekula Dugundžič •* B®osne in Hercegovine, Jan P! |*ruška iz Češke, Dragica ■j Ptifibrada in Petar Petrovič il' P Hrvaške, Antonio Protto Giuseppe Lodi iz Italije, . JrBenij lzosimov iz Rusije, iz i' Slovenije pa Irena Polanec, : Jljataša Prestor in domačin pril Povše. V počastitev 3 F>ora bo v ponedeljek, 22. 11 P»iia, ob osmih zvečer v avli G'ntra za izobraževanje in '• kulturo koncert mešanega (1 Ptvskega zbora Cascade Sin-ll!rs *z ameriškega mesta ‘ j Portland. ________________ n) Stvari v Delti so šle hitro na slabše, še posebej po februarski stavki dela zaposlenih. Od 312 zaposlenih jih zadnje čase dela samo 180, ostale delavke so na čakanju ali na bolniški. Ene in druge pa ne dobivajo polnih plač, tiste, ki so doma, sploh nič. Družbo so skušali rešiti s prisilno poravnavo, vendar tudi to ni uspelo. Očitek, daje vodstvo Laboda tako in tako vsekskozi hotelo Delto pripeljati v stečaj, pač ne zdrži, saj bi bilo v interesu Laboda, da prisilna poravnava uspe, kajti Labod je porok za 40 milijonov tolarjev Deltinega kredita, ki bo sedaj izključno njegovo breme. Zaradi stavke je Delta izgubila pomembne tuje partnerje - v ptujski družbi delajo izključno dodelavne posle - in ta izpad je pripeljal do sedanjega stanja. Po oklicu prisilne poravnave 17. aprila se je produktivnost zmanjšala za polovico, pred dnevi pa je tuji partner uveljavil še reklamacijo v vrednosti 50.000 mark. “S preostalimi partnerji smo se dogovorili, da bodo v Ptuju še naprej delali zanje, Paič Krška vas "S 0608/59-059 faks 0608/59-359 Novo mesto B 068/321-423,321-529 BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi * Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) ® 068/342-410 i d.o.o. Dolenjska borznoposredniška družbo Slavni trg 10 3000 Novo mesto ^vešča svoje cenjene stranke, da lahko naročilo za prodajo nakup delnic Oddajo v naših prostorih na Glavnem trgu 10 'Novem mestu ali pa na enotah Dolenjske banke v Kočevju, Nletliki, Črnomlju, Sevnici, Krškem, Brežicah in Ljubljani. dolenjska borznoposredniška družba ‘ni.: 068/371-8221, 371-8228; fax: 068/323-552 PRAZNIK CVETJA - Tridnevne prireditve Praznik cvetja na , cw se je konec prejšnjega tedna udeležilo na tisoče ljudi iz cele Slove-' In imeli so kaj videti. Krka. most čez reko in grad so bili okrašeni z 'Osnimi in domiselnimi cvetličnimi aranžmaji, pred gradom so pripravili lil, ^Jeveško tržnico, nastopile so kultumo-umetniške skupine. Prireditev, lij, 9°pripravili Krka Zdravilišča, Turistično društvo Otočec in novomeška i^nja kmetijska šola Grm, je uspela v vseh pogledih, kar je lep obet za ft° nadaljnjo pot. (Foto: A. Bartelj) vendar bo proizvodnja tekla v okviru invalidskega podjetja Vali-do, ki je prav tako ena od Labodovih družb,” je povedal generalni direktor Laboda Andrej Kirm. Direktorica Valida bo te dni poklicala na delo 180 delavk Delte v stečaju, ki so v tej družbi delale v zadnjem času. Delavke Delte, ki bodo delale v okviru Valida, naj bi julija dobile 30.000 tolarjev akontacije na plačo, ostale pa vsaj minimalno socialno varnost na zavodu za zaposlovanje. A. B. > < w OTVORITEV OB ZELENI MEJI - Državni sekretar za ceste Žarko Pregelj z rezanjem traku odpira cestni odsek Bezgovica-Bezgarji. (Foto: J. Primc) Berite danes stran 2: • Iz celuloze od zdaj pol manj SO, stran 3: • Mirna Peč pred referendumom stran 6: •Pavlinov “klan”zlobiral sprejetje amandmaja zaceslo stran 7: • Uprava Prevoza predlaga uvedbo stečaja MUZEJSKI VLAK V SEVNICI - Praznovanje 90-letnice železniške proge in 60-letnice proge Tržišče-Sevnica so obeležili preteklo soboto s prihodom muzejskega vlaka iz Ljubljane v dolino Temenice in Mirne ter v Sevnico. Najlepši sprejem s pestrim kulturnim programom so vlaku in njegovim potnikom pripravili v Trebnjem in Sevnici (na posnetku), kjer sta o pomenu te prometne komunikacije za te kraje spregovorila tako sevniški župan Jože Peternel, kot tudi njegov trebanjski kolega Lojze Metelko; podrobneje pa je orisal ta krak dolenjske proge direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar. (Foto: P. Perc) PREDVOLILNI BOJ SE ZAČENJA Končno do vseh slovenskih vasi po naših cestah Konec neprijetnosti OSILNICA - Minuli petek so v osilniški občini odpri 2.750 km dolg cestni odsek Bezgovica - Bez-garji. Tako so končno vse vasi v občini Osilnica povezane s cesto ob tako imenovani “zeleni meji” s cesto in ni več potrebno prehajanje preko državne meje. Z izgradnjo tega odseka pa niso rešene vse nevšečnosti ob zeleni meji, saj je tu potrebna še cestna povezava po slovenskem ozemlju občin Osdnica in Loški Potok, poleg tega pa je potrebno dokončati še cesto od Osilnice do Kočevske Reke oziroma Kočevja. Državni sekretar za ceste Žarko Pregelj, ki je prerezal trak, je poudaril, da bo treba ob južni meji postoriti še marsikaj in da bo cestna povezava Osilnice s Slovenijo draga, kar pomeni, da bo prišlo do njene uresničitve šele čez nekaj let. J. PRIMC ZAVEZ NIKI SLOVENIJA 1998 PR1LOZJE - V nedeljo, 28. junija, bo ob 11. uri na belokranjskem športnem letališču v Prilozju mednarodno srečanje veteranov. Slovesnost, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Slovenije Milan Kučan, pripravljajo v počastitev 55. obletnice prihoda prve zavezniške vojaške misije. PRIDI ZVEČER NA GRAD SDS obsoja nenačelno ravnanje SLS Prestop SLS v levo koalicijo kriv za slabo delo občine - Tudi SDS veliko očita županu, a ne javno - Dular kandidat za novomeškega, Mežan pa za mirnopeškega župana NOVO MESTO - “Napetost med županom in občinskim svetom ter dejstvo, da je s prestopom Slovenske ljudske stranke k levi koaliciji župan še ob tisto malo podpore, ki je je bil deležen prej, onemogoča dobro delo občine v celoti,” pravi Miloš Dular, predsednik novomeškega občinskega odbora Slovenske demokratske stranke. SDS je edina stranka v mestnem svetu, ki se po besedah svojega vodstva še ni javno postavila proti županu in njegovemu ravnanju. “In se do novih županskih volitev tudi ne bomo,” pravijo. Pa ne zato, ker mu ne bi imeli česa očitati v zvezi njegovim delovanjem. “Pravzaprav sem imel največ konfliktov z županom prav jaz,” pravi Dular, občinski sekretar za varstvo narave in urejanje prostora, “in to zaradi programskega razhajanja ter zaradi njegovih samovoljnih odločitev v zvezi z obnovo in dogradnjo novomeške knjižnice, gradnjo pokopališča v Srebrničah, zaradi tega, ker občina premalo vlaga v komunalne programe, zlasti v mestnih krajevnih skupnostih.” Svoje bodo, pravijo v novomeški SDS, povedali s tem, ko gredo s svojim kandidatom na županske volitve. In ta kandidat bo prav Miloš Dular. Sicer pa novomeška SDS obsoja ravnanje SLS, za katero pravijo, da je čudaško in nenačelno. “Mi smo jim lani predlagali, da gremo skupaj na županske volitve, in to z njihovim kandidatom, vendar so to ponudbo zavrnili. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bodo morali svoja dejanja razloži- ti in utemeljiti v javnosti. Nerazumljivo je, da so za tistih nekaj drobtinic, ki jim jih prinaša pak-tiranje z levimi, pripravljeni vse to početi in tako priznati, da je njihov vodja Marjan Somrak iz Združene liste. Pa še to: če se je novomeška SLS že odločila za opozicijo do župana, bi bilo prav, da bi se odpovedala tudi funkcijam v občinski upravi, saj po naše še naprej ODPRLI BODO NOVO STAVBO UNZ NOVO MESTO - Ob dnevu slovenske policije 27. juniju bo v Novem mestu v petek, 26. junija, osrednja državna prireditev pred novim poslopjem UNZ Novo mesto na Ljubljanski cesti 30 v Bršljinu, kamor se bo preselila tudi novomeška uprava za notranje zadeve. Ob tej priložnosti bo minister za notranje zadeve Mirko Bandelj podelil državna odlikovanja. nosijo odgovornost za delo v občinski upravi. Oni pa po eni strani upravo kritizirajo in napadajo, po drugi pa si pripisujejo uspehe za njeno dobro delo. To ne gre skupaj!” je odločen Dular. Po volitvah je novomeška SDS glede na program pripravljena na sodelovanje z drugimi strankami razen z Združeno listo in Slovensko nacionalno stranko. ► Janez Mežan, prav tako funkcionar novomeške SDS, predsednik občinskega sveta in poslanec v Državnem zboru, vladi očita, da (Nadaljevanje na 2. strani) V nedeljo, 21. junija, se na dvorišču metliškega gradu pričnejo mednarodne poletne prireditve z naslovom “Pridi zvečer na grad”, ki bodo trajale do 28. avgusta. Več o programu na 4. strani. %VBEME V drugi polovici tedna bo sončno in postopno toplejše vreme. USODNA OTROŠKA IGRA LESKOVEC PRI KRŠKEM - V četrtek, 11. junija, so se otroci v Veliki vasi pri Leskovcu pri Krškem igrali na dvorišču. 4-letni Sergej M. je potegnil kabel, kije bil preko dvorišča napeljan do stroja za mletje koruze, nato pa je vzel zidarsko spojko in jo vtaknil v vtičnico. Deček je bil takoj mrtev. MED OKOLJEM IN DOBIČKOM Trda roka za lepo okolje Vsem, ki živijo v okolici tovarne celuloze in papirja v Krškem, se v naslednjih letih obeta dvoje: strmo povečevanje proizvodnje z vsemi (ne)prijetnimiposledicami in temeljita ekološka sanacija. Okoličani lahko samo upajo, da bo oboje potekalo hkrati. Program razvoja in ekološke sanacije je namreč v družbi ICEC Videm zastavljen tako velikopotezno, da je kar težko verjeti v njegovo uresničljivost. Toda sedanji lastniki krškega Vidma so doslej pokazali že kar nekaj sposobnosti in tako prebili nezaupanje med zaposlenimi, občani in, kol kaže, tudi organi oblasti vse do slovenske vlade, vsaj če sodimo po tem, da sla na slovesni zagon prve izmed naložb, o čemer poročamo na drugi strani, prišla kar dva ministra, kar je za te kraje prava redkost. V primeru, o katerem govorimo, je skoraj izključeno, da bi program kot mnogi dosedanji obležal v predalu. Edina nevarnost je, da lastniki družbe tako velikega razvoja ne bodo zmogli. Okolju namreč daje močno jamstvo skoraj precedenčno trda roka države in njenih organov, saj je obratovanje tovarne v Krškem strogo pogojeno z natančnim izpolnjevanjem programa ekološke sanacije. Naložbe v ekologijo se podjetjem večinoma ne povrnejo, zato jih vanje lahko prisili samo taka ali drugačna nuja. Če se bo obneslo v Krškem, bi veljalo na enak način poskusili še kje. BREDA DUŠIČ GORNIK Mislite, da je nevarno? Svet z Ameriko na čelu se je očitno preveč ubadal s Sadamom Huseinom in njegovimi tajnimi orožji, tako da so mu zadeve ušle z vajeti na drugem koncu sveta, v Indiji, Pakistanu in mogoče še kje v tamkajšnji soseščini. Indija bo, potem ko je nedavno razstrelila nekaj svojih jedrskih eksplozivnih pripravkov, pri svojih dosedanjih dobaviteljih lahko še kupovala jedrske reaktorje, tako vsaj ji obljubljajo prijatelji. Na tistem koncu sveta, kjer tekmujejo očitno v norostih, bodo še sestavljali jedrske bombe. Zdaj namreč tudi najbolj naivni iz svetovnih obveščevalnih služb verjamejo, da Azijci kupujejo radioaktivni material za vse drugo prej kot za za elektrarne. Zdaj. ko so se stvari že zasukale tako daleč, je svet na nogah. Azijskemu rožljanju z zelo nevarnimi atomskimi stvarmi pa se vendarle ne zna učinkovito upreti. Ob tem mu delajo skrbi še mnoge lokalne vojne; najbližja nam je nova, kosovska, ena izmed mnogih v zgodovini nemirnega Balkana. Za dodatek k temu policijsko štetje čisto lokalnih, ne svetovnih, kriminalnih dejanj daje skrb zbujajoče številke. In ne nazadnje, nihče si več ne zatiska oči pred nevarnimi boleznimi. Je ob takih pretresih svet ogrožen? Se kljub številnim grožnjam svetovnemu in osebnemu miru počutite varne? S tokratno anketo Dolenjskega lista smo nanizali nekaj predlogov, odgovorov in vprašanj zlasti v zvezi z globalno svetovno (ne)varnostjo. RENATA BUKOVEC, upravna tehniea iz Vavpče vasi pri Semiču: “Ko se ljudi dotakne velika nesreča, se začnejo tovrstne nevarnosti bolj zavedati. Tako je bilo v primeru Černobila. Vse slabo potiskamo v podzavest in si mislimo, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Sicer pa smo jo pri nas doslej kar dobro odnesli pred nesrečami, ki sta jih povzročila človek ali narava.” TATJANA TREMPUS, poslovna sekretarka iz Črnomlja: “Moti me, ker nekatere države, v katerih na milijone ljudi živi v revščini, razvijajo atomsko bombo. Orožje jim pomeni veliko več kot človeška življenja, zato bi jim bilo malo mar, če bi njihova bomba ubila množice ljudi. Posledic takšnih nerazsodnih dejanj me je najbolj strah. Upam, da ne bomo nikoli potrebovali pomoči zaradi nesreč.” JANEZ LEVSTEK, lastnik Agato-na iz Ribnice: “Strokovnjaki predvidevajo, da se bo letos povprečna temperatura na zemlji povečala za 3,6 odstotka. Ker je bil še pred 10 leti ta dvig zanemarljivo majhen, me je pošteno strah. Grozijo nam tudi jedrske vojne, vendar me je bolj strah nebrzdanega razvoja tehnike in onesnaževanja narave. Uničila nas bo narava, ki jo uničujemo!” MIRO KOŠIR, profesor športne vzgoje iz Kočevja: “Naraščanje kriminala pri ljudeh vzbuja občutek ogroženosti, da se ne počutijo dovolj svobodne in varne. Grozijo nam tudi jer-ski spopadi, ker je jedrsko orožje v rokah nezanesljivih ljudi. Vendar se osebno počutim najbolj ogroženega zaradi odnosa, ki ga imamo do narave. Če bi bilo v moji moči, bi čas obrnil najmanj za sto let nazaj.” STANE RADANOVIČ, zaposlen na občini Brežice, doma v Brežicah: “Jedrski poskusi ogrožajo okolje. Svet se mora zavedati možnosti ekološke katastrofe, če hoče preživeti. Jedrske poskuse so delale tudi velesile. Francijo so obtoževali manj kot zdaj Indijo in Pakistan. Razumljivo, ti dve mali jedrski sili nimata zadostnega občutka odgovornosti. Skrbeti nas morajo nenadzorovani poskusi.” ANGELCA JAZBEC, upokojenka iz Kostanjka: “Dokler je bila samo nuklearka v Krškem, se nismo počutili ogrožene. Bolj nas je lahko strah jedrskega orožja po svetu. Sem sicer optimistka. Osebno se počutim v svetu varno in me ni strah zaradi tistih poskusov ali vojne. Tudi sicer sem zadovoljna v Kostanjku. Pri vsem skupaj pa je res, da je na svetu bolj napeto ozračje, kot je bilo včasih.” ALEŠ OVNIČEK, dijak novomeške srednje gostinske šole: “Čeprav se ne počutim tako hudo ogroženega, večkrat razmišljam o tem, kam človeštvo pelje vso to onesnaženje, oboroževanje, jedrski poskusi in ne nazadnje širjenje aidsa. Upam, da bo prihajajoči mladi rod bolj odgovoren do okolja in s tem tudi do ljudi, saj bi tudi mi radi živeli v 'normalnem’ svetu. ZORAN BEDEK, lastnik tiskarne iz Sevnice: “Da bi se kaj posebej vznemirjal zaradi atomskih poskusov Indijcev in Pakistancev, tega ne bi mogel reči, ker imam dosti drugega, pomembnejšega dela. Res pa je, da mi ni čisto vseeno, kajti navzlic temu, da gre za veliko zemljepisno oddaljenost, je pri tovrstnem orožju globalno vprašanje, kako preprečiti uporabo.” FRANC VEHAR, čebelar z Dolenjega Vrha nad Dobrničem: “Po atomskih poskusih v Pakistanu, je bil že čez dva dni katastrofalni potres v sosednjem Afganistanu. Naj še kdo reče, da je to zgolj naključje! Človek se vse preveč peha za tehnološkim napredkom, pri tem pa pozablja na življenje v naravi za naravo in si tako bolj ali manj zavestno žaga vejo, na kateri počiva njegova usoda.” sDSobst*!... jz celuloze od zdaj pol manj SO" so se ji zadeve okoli nastajanja novih občin izmuznile iz rok in zato skuša njihovo nastajanje zaustaviti z novim zakonom o financiranju občin, ki naj bi bil za majhne občine, predvsem obrobnih, zelo nespodbuden. Občine naj bi se poslej financirale na podlagi dohodnine, ki jo ustvarijo v svojih občinah, kar bo najbolj udarilo “revne”, majhne obrobne občine. “To je po naše povsem napačen ukrep, saj gre za kaznovanje občin, ki sicer dobro delujejo,” pravi Mežan. SDS bo na državnem nivoju podprla ustanovitev novih občin tam, kjer so se za to večinsko izrekli krajani. Novomeška SDS bo na županskih volitvah imela svoje kandidate tudi v drugih občinah na območju sedanje novomeške občine, tako je eden od možnih kandidatov v Mirni Peči Janez Mežan. A. BARTELJ JEDRSKA ELEKTRARNA V MAJU KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v maju dosegla 7,44-od-stotno razpoložljivost in 2,85-od-stotno izkoriščenost, tako nizki dosežki pa so posledica zdaj že končanega remonta. V omenjenem mesecu je proizvedla 13.130 MWh električne energije. Vplivi elektrarne na okolje so se gibali v mejah zakonsko dovoljenega. V maju so v elektrarni uskladiščili 46 sodov s srednje- in 5 z nizkoradioaktivno vsebino, tako da je zdaj v skladišču 4.039 sodov z radioaktivno vsebino. LANGENHAGENCANI V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - V sklopu praznovanj 10. obletnice podpisa partnerske pogodbe med občino Langenhagen in Mestno občino Novo mesto bo v petek, 19. junija, ob 20. uri v zdraviliški restavraciji v hotelu Kristal v Dolenjskih Toplicah nastopil moški ribiški pevski zbor iz Langenhagna, ki se v teh dneh mudi v Novem mestu. Vstopnine ne bo. (Vsi) lovci naj bi postali resnični varuhi narave Sprejeli etični kodeks aktualnih vprašanjih lovstva da 'ih bodočih VICEC Videm uresničili prvo od ekoloških naložb - Do leta 2003 110 milijonov mi za ekologijo in še enkrat toliko za razvoj - Nova belilnica, nato še čistilna naprav1 H d( KRŠKO - V 'ponedeljek sta kar dva ministra slovenske vlade pognala v obratovanje nov sistem praznjenja kuhalnikov s črpalko v ICEC Videm. Gre za 2 milijona mark vredno naložbo, prvi zaključeni in tudi merljivi projekt iz cele vrste predvidenih posegov v programu ekološke sanacije tovarne papirja in celuloze v Krškem. Program, ki bo terjal skupaj 110 milijonov mark vlaganj, je pred dnevi potrdilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Ker bodo poslej v Krškem 7 kuhalnikov za celulozo praznili s črpalko, bo tovarna v ozračje oddajala za polovico manj žveplovega dioksida in organskih snovi, pri samih kuhalnikih pa bo zmanjšanje celo 90-odstotno. Poseg bo prispeval tudi k manjši obremenitvi odpadnih voda. ICEC Videm mora doseženo sanacijo dokazovati, zato bodo konec tega meseca opravljene prve uradne meritve. Istočasno v družbi že tečejo priprave na druge naložbe ekološke narave. Tako naj bi ravno danes podpisali pogodbo za dobavo nove belilnice, s katero bodo celulozo belili brez klora. Z Geoplinom se dogovarjajo o prehodu na uporabo plina v tovarni, že zdaj pa pripravljajo tudi vse potrebno za gradnjo čistilne naprave za odpadne vode, največjo izmed ekoloških naložb, ki naj bi jo gradili v dogovoru z občino. ICEC.Videm pričakuje sredi julija trajno dovoljenje za obrato- NARAVOSLOVNI DNEVI V KRKI NOVO MESTO - Danes se v Krki končujejo 5. naravoslovni dnevi, ki se jih udeležuje 25 srednješolcev iz Dolenjske in Bele krajine. Dijakom 3. letnikov novomeške in črnomaljske gimnazije ter novomeškega srednješolskega centra, program kemijski tehnik so v treh dneh predstavili podjetje in njegove osnovne dejavnosti, predvsem tiste, ki zahtevajo farmacevtsko in kemijsko znanje. Ogledali so si tudi proizvodne obrate, laboratorije in druge dele proizvodnje. ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA NOVO MESTO - Minulo soboto je bilo Novo mesto v znamenju slovenskih lovcev in njihovega srečanja v Kulturnem centru Janeza Trdine, kjer seje zbralo več kot 500 vodstvenih delavcev lovskega združenja, razpravljali o nes, njegovih bodočih usmeritvah in zlasti o moralnem obnašanju, ki je ključnega pomena za njihovo delovanje. Na srečanju starešin lovskih družin - teh je v Sloveniji 415 - je predsednik LZS Jože Strle spregovoril o krizi lovske organizacije, kije v času družbene spremembe doživela precejšnjo notranjo neenotnost in težnjo po privatizaciji lovišč, kar pa ni v prid divjadi. Mag. Janez Černač s sodelavci je na zasedanju zelene bratovščine predstavil lovski etični kodeks, ki so ga lovci skupaj s častno zaprisego sprejeli na občnem zboru. B. A. NOVO MESTO - V juniju je 71 delavcev Krke uspešno zaključilo izobraževanje ob delu in se izšolalo za poklic opravljalca farmacevtskih naprav. Krka je že leta 1982 začela sodelovati z ljubljansko srednjo šolo za farmacijo in zdravstvo. V tem času se je 450 krkašev izšolalo za opravljalca farmacevtskih naprav, 59 za procesničarje, 3 pa zaključujejo šolo za farmacevtske tehnike. V šolskem letu, ki se izteka, je bilo ob delu v program za opravljalca farmacevtskih naprav vpisanih 72 Krkinih delavcev, največ iz sektorja za proizvodnjo zdravil. Zaključni izpit je uspešno opravilo 71 delavcev, od tega 7 z odliko, 13-im pa zaradi odličnega uspeha ni bilo treba opravljati zaključnega izpita. SIMFONIKI ZA POSOČJE NOVO MESTO - Novomeški simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja vabi na koncert, ki bo v sredo, 24. junija, ob osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Vstopnina je 1.000 tolarjev, ves izkupiček pa je namenjen potresno prizadetim v Ppsočju. vanje, ki pa vključuje program ekološke sanacije in natančno določene termine, ki se jih mora družba držati. Da bi lahko uresničili tako široko zastavljen program sanacije, so v družbi spreje- li srednjeročni program ra?'1 družbe, ki natančno opredel]1! kaj bo dosegala leta 2003. Ko1 napovedal direktor Miloš H* nal, se bo družba najpozneje leta 2001, morda že tudi p] w uvrstila najmanj med 7 naj ve* y ^ slovenskih izvoznikov, saj naft* vejn stoodstotno povečanje proiz*1' nje, v prihodnjih 5-ih letih j0Sl namerava v ekologijo in ra? Si vložiti kar 210 milijonv mark-B. DUŠIČ GORI' ?i ob visol Tone roji Bači je sic dum: »tal kakr: »ran sk ZAČELO SEJE, TUDI ZA OKOUE - “ICEC Videm je pr\’o sloM podjetje, ki se srečalo s tako temeljito in zahtevno presojo pri rešet11 negativnih vplivov na okolje, "je dejal minister za okolje in prostor dtJ . vel Gantar, ko je v ponedeljek skupaj z ministrom za gospodarstvo I«1 dom Dragonjo pognal v obratovanje nov sistem praznjenja kuhala0 črpalko. (Foto: B. D. G.) PO ŽUPANČIČEVI POTI - Belokranjci sp praznovanje 120. obleflj rojstva velikega slovenskega pesnika Otona Zupančiča v soboto zaok s prvim pohodom po Župančečivi poti od Draga tuša do Vinice, ki E pesnik v mladih letih velikokrat prehodil. Pohodniki - bilo jih je okrofUtj med njimi tudi kulturniki Janez Mušič, Niko Grafenauer in Dane so z navdušenjem prehodili okrog 17 kilometrov dolgo pot, na kateri AtKlIl 111 r\cy V. rvym/ c u.titiiji viru ir lir j ■■ jah svojega očeta stopal Otonov sin dr. Andrej Župančič. Na fotog^gk pesnikov sin se pozdravlja z očetom poti mag. Janezom Kramaričem r A njima Rajko Štefanič iz Dragatuša, ki živi na domačiji, ki jo je And'1” ^ stari oče prodal Rajkovemu dedku. (Foto: M. B.-J.) RAZSTAVA O VOLKU - Slovenija je ena izmed redkih držav, ki je v svojem naravnem okolju ohranila tri velike mesojede zveri: rjavega medveda, risa in volka, je prejšnji petek na otvoritvi razstave “Volk ne ogroža, volk je ogrožen" poudaril Ciril Štrumbelj, lovski strokovnjak, ki je v sodelovanju s člani Društva Kočevski narodni park v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu sodeloval pri postavitvi razstave o volku pri nas. O ekološkem pomenu ohranitve volka ter o zgodovini slovenskega lovstva sta spregovorila kustodinja prof. Romana Erhatič-Šimik in Janez Bulc, predsednik ZLD Novo mesto. Volk, ki v Sloveniji ni iztrebljen, ima svoje mesto v ekološki verigi slovenskih gozdov. Po vladni uredbi o zaščitenih divjih živalih sodi med ogrožene živalske vrste. Razstava o slovenskem volku (na sliki) je bila namenjena strokovni in širši javnosti. (Foto: B. Avbar) Mariborsko pismo Lent letos pričakuje kar 300.000 ljudi Vesel konec šole MARIBOR - Tako kot že nekaj let zapored bo Narodni dom v Mariboru tudi letos ob koncu šolskega leta organiziral tradicionalni poletni festival na Lentu. V okviru tega največjega in najbolj množičnega festivala v Sloveniji, ki bo trajal od 26. junija do 12. julija, se bo na obali Drave in v starem mestnem središču zvrstilo okoli 400 kulturnih in zabavnih prireditev, na katerih organizatorji pričakujejo skupno več kot 300.000 obiskovalcev, saj je vstop na domala vse prireditve brezplačen. V času festivala se na mariborskem Lentu vsak večer zbere več kot 10.000 obiskovalcev, med njimi največ mladih. Festival jc svojevrstna spodbuda tudi za dijake in študente: kdor v roku opravi vse šolske in študijske obveznosti, se lahko na koncu šolskega leta 16 dni “noro” zabava. Medtem ko organizatorji #j postavljajo wdre za “proslav? ob koncu šolskega leta, pa) skupina študentov Pedagoš^ fakultete javnost seznanila rezultati raziskave o pog?J,n študija in socialnem statusu Sr dentov na Univerzi v Maribor Analiza ankete, v kateri je sode lovalo 1216 študentov, kari skoraj 10 odstotkov vseh dentov, je pokazala, da je ve^ ka večina študentov zadovolj" s predavanji in potekom vaj,... koliko manj pa s pripravljen1^ v stjo profesorjev za sodelovanj j s študenti. Z razporeditvijo El pitnih rokov jc zadovoljnih 44 j stotkov anketiranih študenta j j 48 odstotkov pa ne. Okoli ® j odstotkov anketiranih študen. | tov meni, da bi morali na celo* I univerzi uvesti tudi poimenS' ocenjevanje profesorjev. ■ Kako pa so študentje zau I I voljni s svojim socialnim sta* I som? Raziskava je pokazala- . I je imel povprečni študent ap> I la letos 31.000 tolarjev dohu l| kov. Večina anketiranih je h i glavni vir dohodkov nave?. prispevek staršev, sledijo pa ’ __ pendije in dohodki od dela ko študentskega servisa. So?'3 "'i najbolj šibki študentje i111 ■ rie jo mesečno 13.000 tolarj dohodkov, najbolj premožni P l 57.000 tolarjev. TOMAŽ KŠrEj 2 DOLENJSKI LIST |[Novomeška kronika) Ij | V H A Š J H O S Č I H DVOLIČNOST - V nedeljo bo . “°datni referendum za samostoj-ll občini Mirna Peč in Šmarjeta. 'p dobro, da šmarješki rojak in I *ls°k eldeesovski funkcionar ■j ‘°ne Anderlič ni stalno prijavljen «v fojstnih Zburah, saj so ga do-«®ačini “prečitali”. V parlamentu d Je sicer res glasoval za referendumsko območje Šmarjeta, vsi ,1 "stali njegovi poslanci pa proti, 4 kakršno je tudi stališče te vladne Iranke do novih manjših občin. 3' skladu s svojim dolgoletnim J'^namenskim političnim delo-t'atijem je “vlagal velike napore za J °sego politične opcije”. A v ™ 'ttarjeti vejo, da se ne da seksati 91 biti hkrati nedolžen. .CVETJE - Cvetje privlači raz-’wie ljudi. Na Otočec je cvetlične Rjaažmaje na Krki prišlo obču-j*vut na tisoče ljudi iz cele Slo-[*Snije. Bolj potiho in skrivaj pa so [delali “ljubitelji” rož v Novem [atestu. V noči s sobote na nedelo s° objestneži prevrnili težka ^etlična korita, ki zapirajo pre-r°d iz Ulice talcev na Seidlovo ftsto. Nekaj sto metrov naprej, Pkd Zavarovalnico Tilia, pa so se ^esli nad maketo gradu, ki je, °*tašena z rožami, vabila na Jjoški praznik cvetja. Zaradi taja “ljubiteljev” imajo tisti, ki ktbijo za to, da je naše mesto 'eP° in urejeno, nenehne težave, 'euko škode in dodatnega dela. ■ CIGANI - Če bo prišlo do Ustanovitve občin Dolenjske ,°Plice, Mirna Pečin Šmarjeta, odo to edine občine južno od » jjubljane brez romskih naselij. ii ~u se ne bi čutile prikrajšane in 1 parjene, jim bodo sosednje z tjj ,eseijem v okviru delitvene bi-aja na cilj. (Foto: S. M.) PREVZEM DOLŽNOSTI - V vojašnici v Novem mestu so v ponedeljek slovesno proslavili 6. obletnico ustanovitve 1. bataljona 22. brigade Slovenske vojske. Ob tej priložnosti do podelili Dolenjskemu muzeju iz Novega mesta Znak bataljona v obliki plakete in Znak bataljona na marmornem podstavku. Izročili so tudi interna priznanja omenjene vojaške enote in vojaška priznanja posameznikom, ki so posebej prispevali h krepitvi Slovenske vojske. Na slovesnosti je polkovnik Mitja Teropšič, dosedanji poveljnik omenjene enote (na fotografiji desno), predal poveljniške dolžnosti majorju Martinu Pustu (levo). Teropšiču je ob odhodu na novo poveljniško dolžnost poslalo čestitko 3. operativno poveljstvo SV Celje. (Foto: L. M.) KRKINI JUBILANTI - Na slovesnosti v Krki in v Kulturnem centru Janeza Trdine so v petek, 12. junija, podelili priznanja Krkinim jubilantom za 10, 20, 30 in 35 let dela. Na fotografiji: 35-letniki z generalnim direktorjem Milošem Kovačičem. (Foto: A. B.) MLADI VARČEVALCI IN LITERATI - Okoli 250 učencev in učiteljev iz 48 osnovniš šol iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja se je v soboto, 13. junija, udeležilo srečanja predstavnikov šolskih hranilnic in učencev, ki so sodelovali na zadnjem literarnem natečaju Dolenjske banke. Ogledali so si arheološko razstavo Kapiteljska njiva, srečanje pa nadaljevali na Otočcu, kjer je bila ravno takrat razstava cvetja. (Foto: A. B.) Tudi Kremen se je v obdobju osamosvojitve Slovenije znašel v težavah zaradi nenadne izgube trgov. Leta 1993 so imeli v Kremenu v primerjavi z letom 1987 le še 40 odst. nekdanjih kupcev. Po tem letu pa se je podjetje začelo počasi pobirati. Letos so v podjetju zaključili lastninjenje, v sodni register so vpisani kot delniška družba. “Zaposleni so v našem podjetju pokazali veliko pripadnost, saj so skoraj vsi prihranili certifikat za svoje podjetje,” je poudaril direktor Kremena inž. Marcel Žmavčič. Trenutno je dobrih 55 odst. družbe v lasti večine zaposlenih, bivših zaposlenih in nekdanjih delavcev, ki so v družbo vložili svoj certifikat, nekateri pa so sodelovali pri notranjem odkupu tudi z zaostalimi plačami. Malo manj PLANINSKI IZLET NA STOL NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 20. junija, na izlet na Stol (2236 m). Odhod izpred Krke v Ločni bo ob pol šestih zjutraj. Hoje bo cel dan okrog 8 ur. Izlet je primeren tudi za družine. Prijave in denar za prevoz (2.000 tolarjev) zbirajo v oddelku za oddih do petka, 19. junija. Vodila bosta Franci Somrak in Peter Repovž. KRESOVANJE NA TRŠKI GORI NOVO MESTO - Slovenski krščanski demokrati z Otočca prirejajo v sodelovanju z novomeškim občinskim odborom SKD praznovanje ob dnevu državnosti, ki bo na predvečer praznika, v sredo, 24. junija, na Trški Gori. Ob pol devetih zvečer bo maša za domovino, zatem pa kresovanje s kulturnim programom. Vabljeni! ZELENI NOVEGA MESTA IN DOLENJSKIH TOPLIC VERDUN - Člani Zelenih Slovenije iz novomeške občine so v soboto, 13. junija, v Verdunu pri Dolenjskih Toplicah ustanovili občinski odbor Zelenih Slovenije Novo mesto - Dolenjske Toplice. Za predsednika so izvolili Janeza Turka iz Dolenjskih Toplic, za podpredsednika pa Borisa Hribernika iz Novega mesta. Število krvodajalcev se spet veča Po letih upadanja spet več krvodajalcev ■ Rdeči križ zajame s krvodajalskimi akcijami 5 odst. prebivalstva - Razmišljanje o avtotransfuziji - Krki priznanje za podporo NOVO MESTO - Poteka 45 let, odkar je organizacijo krvodajalskih akc(j prevzel Rdeči križ Slovenije. Leta 1953 je prvo akcijo organiziral takratni občinski odbor RK Zagorje. “V naslednjih letih je krvodajalstvo preraslo v vseslovensko gibanje za življenje; v prostovoljno, anonimno in brezplačno,” je na novinarski konferenci novomeškega območnega združenja RK poudarila njena predsednica Anica Bukovec. Slovenija je pred leti veljala za eno najbolj preskrbljenih držav s krvjo (leta 1984 je imela celo 116.103 krvodajalce), dovolj krvi za svoje potrebe zbere tudi danes. Še vedno je nad evropskim povprečjem. Slovenski Rdeči križ zajema s krvodajalskimi akcijami 5 odst. prebivalstva; evropsko poveprečje je 4,6, najvišji - 10-odst. delež pa ima Švica. “Število krvodajalcev je najbolj upadlo konec leta 1995 in 1996, zadnje čase pa se število spet povečuje,” jc povedala dr. Ludvika Žiberna Baraga, članica komisije za krvodajalstvo pri OZRK Novo mesto in predstojnica oddelka za transfuziologijo krvi v novomeški bolnišnici. V lanskem letu so imeli 3.256 odvzemov krvi, zbrali pa so 1.513.080 ml krvi. Največ krvi porabijo pacienti, ki se zdravijo na kirurškem oddelku, sledijo bolniki, ki sc zdravijo zaradi internih obolenj in na ginekološkem oddelku. Odvzeto kri testirajo na več nalezljivih bolez- ni. Dragica Nenadič, članica komisije za krvodajalstvo pri RKS in OZRK Novo mesto, je povedala, da že razmišljajo o avtotransfuziji za lastne potrebe, vendar je za tovrstno krvodajalstvo največja ovira kratka življenjska doba krvi. KRI REŠUJE ŽIVLJENJE - Novomeško območno združenje RK je organiziralo posebno krvodajalsko akcijo, na katero je povabilo vodilne in vodstvene delavce, ki jih je med rednimi krvodajalci zelo malo. Akcije se je udeležila petina vseh vabljenih, na fotografiji je eden izmed njih. (Foto: J. D.) kot 45 odst. delnic družbe pa je v lasti države oz. skladov. V Kremenu, kjer trenutno dela 77 ljudi, pred desetimi leti pa jih je bilo skoraj še enkrat toliko, pridobivajo kremenove surovine ter izdelujejo iz lastnih surovin tudi ognjevarne mase za železarne in livarne in gradbeni material, od lepil za ploščice, izravnalnih mas do zaključnih ometov. Delujejo na štirih lokacijah, in to v štirih občinah; proizvodne lokacije imajo na Mokrem Polju, potem na Ravnem pri Raki in na Mirni, na Topliški cesti v Novem mestu -poleg stadiona pa imajo upravo, Marcel Žmavčič PRISEGA V NOVOMEŠKI VOJAŠNICI NOVO MESTO - V vojašnici v Novem mestu bodo jutri ob 16. uri svečano prisegli vojaki 1. pehotnega bataljona. Ob dogodku bodo pripravili kulturni program, v katerem bosta sodelovala pevka Damjana Golavšek in Mestna godba Novo mesto. tehnični sektor ter razvoj in laboratorije. Polovico svojih izdelkov izvozijo, drugo polovico pa prodajo doma. Z rezultati še vedno niso zadovoljni. “Ker veliko izvažamo, še kako občutimo težave zaradi * Kremenove surovine so na Dolenjskem že dolgo znane, kar opisuje tudi Miloš Jakopec v svoji novi knjigi Novomeško steklarstvo. podcenjenega tečaja nemške marke, poleg tega smo tudi delovno intenzivna panoga,” je povedal Žmavčič. Nameravajo prodreti tudi na češki trg, kjer je kar okrog 180 livarn. “Zelo veliko si obetamo tudi od prodaje posebnega ognjevarnega gradbenega materiala za hitre gradnje Magna crete, ki je novost na našem trgu in ga bomo izdelovali v sodelovanju z ameriško firmo, s katero smo konec lanskega leta podpisali proizvodno ekskluzivo,” je povedal Žmavčič. V podjetju so predlani začeli uvajati standard ISO 9001 in upajo, da ga bodo pridobili še pred praznovanjem 50-letnice. J. DORNIŽ KRESOVANJE OB DNEVU DRŽAVNOSTI V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Stranke slovenske pomladi vabijo v torek, 23. junija, na šentjernejski hipodrom, kjer se bo pri gostilni “O. K. Corall” ob 19.30 začelo praznovanje dneva državnosti ob zvokih ansambla Tonija Deželana, ob 20.15 bo kulturni program, ob 21. uri pa bo sledilo prižiganje kresa. Povezovalec in animator prireditve bo Alojz Podboj. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vabljeni! PETROLOV ZBOR V ŠKOCJANU ŠKOCJAN - Prizadevna škocjanska gostilničarka Ksenija Luzar v svoji novi gostinski dvorani redno prireja kulturne prireditve. V okviru praznovanja bližnjega občinskega praznika bo v petek, 19. junija, ob 20. uri koncert ženskega pevskega zbora Petrol iz Ljubljane pod vodstvom dirigentke Željke Ulčnik Remic. Vstopnine ni. Predsednica komisije za krvodajalstvo pri OZRK Novo mesto Vilma Manček je poročala, da so si v letošnjem letu zadali, da bodo še večjo pozornost namenili starim krvodajalcem, potrudili pa se bodo pridobiti tudi nove. Tako so za dijake 4. letnikov najprej organizirali predavanje, potem pa so jih povabili še na odvzem krvi, odzvalo se jih je 30. Ker je med • Na slovesnosti ob 4. juniju, dnevu krvodajalstva, ki jo je v Ljubljani pripravil Rdeči križ Slovenije, je novomeška Krka prejela priznanje za podporo, ki jo izkazuje krvodajalstvu. Takšen odnos do te dejavnosti imajo le redka podjetja, prav gotovo tudi zato, ker morajo delodajalci sami kriti stroške za krvodajalski dopust (2 dni po še veljavni zakonodaji), zato so na Rdečem križu že predlagali, da bi morala v novi zakonodaji to kriti država. krvodajalci malo vodilnih in vodstvenih delavcev, so zanje organizirali posebno krvodajalsko akcijo 2. junija, udeležilo se jih je 21 odst. vseh vabljenih. J. DORNIŽ M |V Mirna Peč pred referendumom V Mirni Peči so prepričani, da bi v svoji občini hitreje napredovali • Najmanj petkrat več denarja za investicije MIRNA PEČ - Na bližnjem referendumu se bodo prebivalci krajevne skupnosti Mirna Peč izrekali, ali bi želeli živeti v samostojni občini ali ne. Vodstvo krajevne skupnosti pričakuje, da se bodo ljudje izrekli za samostojno občino, o dobrih izkušnjah z majhnimi občinimi pa so na četrtkovi javni tribuni v Mirni Peči govorili poslanci in župani Miroslav Luci s Ptuja, Mirko Zamernik iz Luč, Franci Pukšič z Destrnika, Jazbec iz Štor ter semiški župan Janko Bukovec. KS Mirna Peč meri 48 km2, šteje blizu 2.700 prebivalcev, ki živijo v 28 vaseh. V krajevni skupnosti je 40 km cest in lani so zadnje 4 vasi dobile asfalt skozi vas oziroma asfaltno povezavo s krajevnim središčem, se pravi z Mirno Pečjo. “Za asfaltiranje nam je ostalo le še nekaj malega cest v nekaterih zaselkih,” pravi Zvone Lah, predsednik sveta KS. Lani so asfaltirali 7 km cest. Za letos nameravajo asfaltirati 11 cest v skupni dolžini 4,1 km, poleg tega pa še razširitev 2,7 km že asfaltiranih krajevnih cest. Sicer pa šo lani v tej krajevni skupnosti opravili za skoraj 84 milijonov tolarjev del, od tega za dobrih 37 milijonov pri posodobitvi cest, za skoraj 40 milijonov pri gradnji vodovodov, tu so še sanacijska dela v peskokopu, ureditev parkirišča, razširitev telefonskega omrežja itd. ŽUPANI IN POSLANCI V MIRNI PEČI - Javne tribune v Mirni Peči so se udeležili tudi župani in poslanci v Državnem zboru (z leve) Mirko Zamernik iz Luč, Franci Pukšič iz Destrnika in Miroslav Luci s Ptuja s predsednikom sveta KS Mirna Peč Zvonetom Lahom. (Foto: A. B.) Vodstvo krajevne skupnosti je prepričano, da bi v samostojni občini še več naredili in veliko hitreje napredovali. V Mirni Peči vedo, da jim novomeška občina ne bo uredila obrtne cone, ki jo kraj nujno potrebuje, saj imajo več kot 60 podjetnikov in obrtnikov, a niti ene parcele, kjer bi ti lahko gradili in širili svojo dejavnost; prav tako že 10 let v kraju ni niti ene parcele za individualno gradnjo. “Vse ključne probleme bi veliko hitreje in bolj zavzeto reševali v svoji občini,” je prepričan Lah. To so ljudem na javni tribuni iz svojih izkušenj potrdili tudi župani iz drugih občin. A. B. MHfat IZ NAŠIH OB C I Mii Vabijo na grad V nedeljo se pričnejo metliške mednarodne poletne prireditve “Pridi zvečer na grad” METLIKA - S slavnostno otvoritvijo in nastopom mariborskega zbora Carmina Slovenica se bodo v nedeljo, 21. junija, ob 21. uri pričele šeste metliške mednarodne poletne kulturne prireditve “Pridi zvečer na grad”. V dveh mesecih se bo zvrstilo kar 15 prireditev, letošnja novost pa bodo fanfare, ki bodo vsako prireditev naznanile s skladbo, delom Silvestra Mihelčiča st. V petek, 26. junija, se bo z nastopom folklorne skupine iz Brazilije pričel tridnevni mednarodni folklorni festival. V soboto bodo nastopili Portugalci, v nedeljo pa Armenci. 2. julija bodo gostje z eksotičnega otoka Tahiti pripravili večer plesa, baleta in folklore. 5. julija bo predstava za otroke “Mini cirkus Buffet-to”, 11. julija pa monodrama Zija-ha Sokoloviča “Caba res, caba rei”. 18. julija se bo predstavil pihalni orkester iz pobratenih italijanskih Ronk, teden pozneje pa bo večer šansonov z Melito Osojnik in duom Ira Roma. 1. avgusta bosta nastopili metliški skupini Indust Bag in Can-cenberg, naslednji dan pa še mednarodni mladinski godalni orkester GMS. 8. avgusta bo moč prisluhniti kvintetu “Ljubljana jazz selection”, teden pozneje pa metliškim Pojočim steljicam in belokranjski skupini Bard. 22. avgusta bo gledališče Rupert Marovt nastopilo s terapevtsko detektivko “Globoko grlo”, v petek, 28. avgusta, pa bo metliško mednarodno kulturno poletje zaključil orkester slovenske policije. Vse predstave bodo na dvorišču metliškega gradu, razen zadnjih dveh pa se bodo pričele ob 21. uri. Sicer pa bodo v okviru prireditev ob nedeljah dopoldne v kinu tudi brezplačne filmske predstave, vse tri poletne mesece pa v Ganglovem razstavišču tudi likovne razstave. Gostinstvo v rokah štirih večinskih lastnikov Na prvi skupščini o viziji podjetja in vodstvu ČRNOMELJ - Podjetje Gostinstvo Bela krajina se je zaradi denacionalizacijskih zahtevkov razmeroma pozno olastninilo, a še takrat so prišli v poštev le penzion Smuk v Semiču, kamp v Vinici, kemična čistilnica in pralnica ter oprema v vseh teh objektih in v upravi podjetja, hotelu Lahinja in restavraciji Grad. Stavbe, v kateri je uprava hotela Lahinja in restavracije Grad pa zaradi denacionalizacije, ki še vedno ni končana, ni bilo moč lastniniti. Premoženje Gostinstva Bela krajina, ki so ga lahko lastninili, je bilo ocenjeno na dobrih 57 milijonov tolarjev. 21 zaposlenih, ki so se odločili dati certifikate za notranji odkup, je odkupilo le 10 odst. vrednosti. Vse ostalo je bilo preneseno na Sklad RS za razvoj, ki je svoj delež na borzi prodal pooblaščeni investicijski družbi (pid) Pro-banke Maribor. Pid je pol leta potem, ko ga je kupil za certifikate, Gostinstvo za 52 milijonov tolarjev prodal štirim Belokranjcem. Kot je povedal v.d. direktorja Gostinstva Valentin Papež, so domačini kupili deleže v družbi, na prvi skupščini, ki naj bi bila kmalu, pa se bodo morali odločati, kakšna je njihova vizija podjetja, hkrati pa naj bi tudi odločili, kdo bo Gostinstvo Bela krajina vodil vnaprej. M. B.-J. TR1GLA V V NOVIH PROSTORIH - Zavarovalnica Triglav je pred tednom dni v metliškem trgovsko-poslovnem centru odprla nove prostore predstavništva. Ob tem je direktor območne enote Novo mesto Boris Šepetave dejal, da so v sedmih letih po ustanovitvi prerasli v moderno zasnovano zavarovalnico, ki ima samo v Beli krajini več kot 50-odst. tržni delež. Generalna direktorica Triglava Nada Klemenčič je pristavila, da dobijo pripombe le na 2 odst. zavarovanj, ki jih sklenejo, kar je najboljši dokaz dobrega dela. Klemenčičeva in Šepetave sta z vodjo predstavništva Triglava za Belo krajino Janezom Kremescem desetim največjim strankam podelila priznanja in nagrade za uspešno poslovno sodelovanje. (Foto: M. B.-J.) Pomoč Romčkom, ko jim zaškriplje Igor Podkrižnik od začetka letošnjega leta pomaga romskim otrokom na podzemeljski osnovni šoli pri učenju - Uspehi upravičujejo tovrstno individualno pedagoško delo PODZEMELJ - Medtem ko so na metliški osnovni šoli že pred leti pričeli z individualno pomočjo romskim otrokom pri učenju, pa so se na podzemeljski osnovni šoli za tovrstno dodatno delo z Romi odločili januarja letos. Osmim učencem, ki dokaj redno obiskujejo osnovno šolo ter enemu iz male šole tako preko javnih del pomaga Igor Podkrižnik. Podkrižnik otroke sprejme že ob prihodu v šolo, ko se dogovorijo, kaj se bodo tisti dan učili. Nato gredo k rednemu pouku, Igor pa se z učitelji pogovori, pri katerih predmetih najbolj šepajo v znanju. Potem med poukom prihajajo k njemu, tako da dela z vsakim posebej. Tudi po pouku počakajo z njim do prihoda šolskega kombi- ja. “Ti otroci so že zelo socializirani, tako da gre res zgolj za pomoč pri pouku, kije nekateri potrebujejo več, drugi zelo malo. Uspeh pa je v petih mesecih očiten in gotovo bodo vsi napredovali v višji razred,” je zadovoljen Podkrižnik, ki je nekajkrat obiskal tudi družine učencev v romskem naselju, kjer so ga lepo sprejeli in so začeli tudi že sodelovati z njim. Igor ima pogodbo za delo sicer le do konca junija, vendar pravi, da tako na Centru za socialno delo v Metliki kot na šoli želijo, da bi s tovrstnim delom nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu. Podkrižnikovo delo je zelo pohvalil tudi ravnatelj podzemeljske šole Toni Gašperič. “Se vedno pa pogrešamo večje zanimanje Romov za delo v šoli, kar je škoda, zlasti še, ker imamo sedaj romske otroke že v 6. razredu, kar je bila doslej redkost. Pri dodatnem delu s temi otroki pa je nerodno le to, da jih med poukom vzamemo od šolskega dela. Toda prvo leto se vsi še učimo in zagotovo bomo tovrstno delo z njimi v prihodnje še izboljšali,” je dejal ravnatelj ter pristavil, da je za romske otroke na podzemeljski šoli tudi sicer dobro poskrbljeno, saj dobijo malico, učbenike, copete, športno opremo in šolske potrebščine. M. BEZEK-JAKŠE ROMČKIS SVOJIM “TOVARIŠEM” - Igorja Podkrižnika so tako vzljubili, da ga kličejo kar “.naš tovariš(Foto: M. B.-J.) DAN PŠENICE ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj in firma Agro-saat vabita pridelovalce žit na dan pšenice, ki bo v torek, 23. junija, ob 10. uri na posestvu Lokve pri Črnomlju. Steklena tla nad izkopaninami Ko so na gradbišču črnomaljskega pastoralnega centra odkrili pomembne arheološke najdbe, so spremenili projekt • Tildi obnova zvonika župnijske cerkve sv. Petra ČRNOMELJ - Jeseni leta 1993 so pri črnomaljskem župnišču blagoslovili temeljni kamen za pastoralni center, ki naj bi zrasel na mestu, kjer so bile podirajoče drvarnice, ki niso bile ravno v ponos staremu mestnemu jedru. Takrat pa gotovo nihče ni slutil, kaj se bo pokazalo, ko bodo začeli kopati za temelje. Arheologi so namreč s sondiranjem odkrili zidove poznoantične-ga in srednjeveškega naselja, ki velja za eno najbolj kvalitetnih najdb iz obdobja pozne antike v Sloveniji. Hkrati arheološke najdbe pri cerkvi sv. Duha in na župnijskem dvorišču predstavljajo celoto, ki se nadaljuje v celotnem historičnem mestnem jedru. Seveda so začeli takoj razmišljati, kako bi te arheološke ostaline predstavili ljudem na kraju samem. Vzniknila je ideja o steklenih tleh v delu pastoralnega centra, pod katerimi bi si obiskovalci lahko ogledali arheološke najdbe. Zaradi arheoloških izkopavanj se je gradnja pastoralnega centra zavlekla. Vendar župnik in dekan Peter Slevec upa, da bo otvoritev in blagoslovitev letošnjega avgusta. Od maja lani so v pastoralnem centru že sestre frančiškanke -Marijine misijonarke, ki imajo v Črnomlju pripravo na življenje v redovni skupnosti - noviciat. H koncu pa gredo tudi dela v treh veroučnih učilnicah, večnamenski dvorani za različna srečanja, v povečani in prenovljeni kapeli ter v galerijskem prostoru, v katerem jim je zares uspelo zastekliti del tal. Ta prostor bo velikega pomena tudi za mesto, saj bodo v njem pripravljali kulturne prireditve in občasne razstave. Denar za pastoralni center so verniki zbrali večinoma s prosto- voljnimi prispevki, prispevala pa ga je tudi občina. Prav tako pa sedaj farani zbirajo denar za obnovo zvonika črnomaljske župnijske cerkve sv. Petra, ki naj bi veljala okrog 5 milijonov tolarjev. M. BEZEK-JAKŠE Zaradi vodovoda podrli celo hlev OBNOVA ZVONIKA - Z obnovo zvonika črnomaljske župnijske cerkve so pričeli konec maja, župnik Peter Šlevec pa je dejal, da upa, da bo Begrad delo resno vzel v svoje roke. (Foto: M. B.-J.) Tako so na Blatniku nad Semičem že pred sto leti varovali vire pitne vode - Na proslavi ob jubileju z mislijo na gradnjo regionalnega belokranjskega vodovoda NAJUSPEŠNEJŠA POLONA CIMERMAN SEMIČ - V soboto, 27. junija, bo ob piramidi na Blatniku nad Semičem spominska slovesnost ob stoletnici napeljave prvega belokranjskega vodovoda. Prav na 27. junij pred sto leti naj bi namreč odprli belokranjski vodovod, kot je moč razbrati z obeležja v obliki piramide. Očitno pa so se dela zavlekla, tako da so slovesnost prestavili na 11. julij. A tudi deželni predsednik baron Hein, ki se je poleg deželnega glavarja Detele, dvornega svetnika poslanca Šukljeta, poslanca in deželnega odbornika dr. Tavčarja, poslanca Pfeiferja in okrajnega glavarja Oreška udeležil julijske otvoritve vodovoda, je imel konec junija službene obveznosti na Dunaju. O slovesnosti je obširno poročal takratni tisk, prav tako pa tudi o sprejemih, ki sojih visokim gostom pripravili prebivalci občin Črnomelj, Semič, Kot in Petrova vas, kamor je takrat prvič v Beli krajini po ceveh pritekla voda. Ni pa prvi vodovod, ki je bil zajet iz Blatnega, Zdravega in Mlinarjevega izvira na Blatniku, prinesel le navdušenja, ampak tudi strah. Vaščani so se zbali stroškov ter da živina, vajena deževnice iz kalov, ne bo hotela piti čiste studenčnice. Kljub temu je takrat vodo dobilo 20 naselij s skoraj 3.200 prebivalci. Sicer pa so gradnjo podprli vsi lastniki parcel, po katerih naj bi tekel vodovod. Lastnik mlina in žage Andrej Stritzel z Blatnika je zahteval odškodnino za škodo, ki bi mu jo lahko povzročil manjši dotok vode. Da pa so že takrat razmišljali o varovanju virov pitne vode, potrjuje primer posestnika Martina Bukovca z Blatnika, ki je moral odstraniti hlev, gnoj in stranišče, ki bi lahko onesnažili studenec. Vodovod pred stoletjem je pripomogel k razvoju krajev v sedanjih občinah Semič in Črnomelj. Med drugim so skoraj povsem ponehale kužne bolezni. In kot je ob otvoritvi dejal slavnostni govornik deželni poslanec Šuklje, se “smemo temu dogodku veseliti tem bolj, ker je bila Belokrajina, dasi prebiva tu omikan, zdrav in žilav narod, mnogo, mnogo let pozabljena, zlasti glede napredka v gospodarskem oziru”. Te besede bi lahko slavnostni govornik uporabil tudi na slovesnosti prihodnji teden. In če so si takrat Belokranjci zadali, da bodo kmalu pozdravili prihod prvega vlaka v Belo krajino, imajo tudi sedaj velike načrte. Želijo si, da bi v okviru belokranjskega regionalnega vodovoda kmalu v prav vsako belokranjsko gospodinjstvo po ceveh pritekla neoporečna pitna voda. M. B.-J. METLIKA - Metliški osmošolci so se od osnovne šole poslovili z valeto, pripravili pa so tudi kulturni program za starše. Šolanje je zaključilo 70 učencev, kot zelo uspešne pa so razglasili Jožeta Vraničarja, Darjana Radmana, Majo Jelerčič in kot najuspešnejšo Polono Cimerman. Vsi osmošolci bodo nadaljevali šolanje, največ pa se jih je odločilo za srednje šole v Novem mestu, Črnomlju in Metliki. TEMELJNI KAMEN ZA TELOVADNICO ČRNOMELJ - Občina Črnomelj in osnovna šola Mirana Jarca vabita na položitev temeljnega kamna za novo telovadnico, obeležitev 60. obletnice šolske stavbe in ogled razstave o delu učencev v iztekajočem se šolskem letu. V petek, 19. junija, bodo ob 10. uri pripravili kulturni program v črnomaljskem kulturnem domu, uro pozneje pa še na igrišču šole. Slavnostni govorniki bodo državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko, črnomaljski župan Andrej Fabjan in ravnatelj Boris Mužar. Brezova piščal kot spominek Kar 28 izvirnih spomičkov SEMIČ - Turistično društvo Semič je konec zime razpisalo natečaj za izbiro izvirnih turističnih spominkov v semiški občini. Odziv je bil velik, saj je 14 ljudi iz vse Bele krajine poslalo kar 28 spominkov. Komisija, v kateri so bili Leopold Marinček kot predstavnik občanov, Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kuturne dediščine, likovna pedagoginja Vlasta Henigs-man, predstavnica občine Sonja Ličen-Tesari in predsednica Turističnega društva Sonja Križan, ni imela lahkega dela, ko se je morala odločiti, komu bo prisodila prve tri nagrade. “Težko je bilo, ker ne vemo natančno, kaj bi bilo najbolj tjpično za semiško občino. Želeli pa smo, da so v spominkih združene umetniško-etnološka, komercialna, spo-meniško-pričevalna, naravovarstvena, krajinska in ne nazadnje uporabna vrednost, saj ne želimo, da bi spominki le stali na polici,” je povedala Križanova. Komisija seje odločila, da L mesto in 50.000 tolarjev nagrade podeli Antonu Malenšku iz Malin za brezovo piščal. Drugo mesto in 30 tisočakov si je z domačo slivovko, imenovano zmajevka, v kateri so zelišča z Mirne gore, prislužil Franc Janež iz Črnomlja, tretje mesto in 15 tisočakov pa Alojz Sever z Vrtače za bič. Nagrade jim bodo podelili na prireditvi Semiška ohcet, ki bo 18. julija. M. B.-J. Sonja Križan Sprehod po Metli; II PRIREDITVENI ODBOC, MEDNARODNIH POLETNIH KULTURNIH prireditev Pri* g zvečer na grad je razmišljal tud' ^ o ceni vstopnic, ki se zdijo redni® obiskovalcem previsoke. Prime1' java cen z ljubljanskimi za nastop iste skupine pa kaže, da je trebi ^ za vstopnino v Ljubljani odšteti tUi id!* tudi nekajkrat več kot v Metliki Samo po zaslugi pokroviteljev,!1 prispevajo denar za metliško kulturno poletje, si lahko ogleda ki® jan Metlike kakovostno predst® vo za borih sedemsto tolarje*’ Ljubljančan pa mora seči v denar' nico po dva tisočaka in več. SKLAD ZA LJUBITELJSKI KULTURNE dejavnosti RS j' omogočil polovično zaposlite' delavca, ki se bo ubadal z Zve20 kulturnih društev, čas do poln* zaposlitve pa bo dopolnjeval z de lom v knjižnici. Gre za Matjaž* Rusa, fanta, ki mu je delo na te® področju dobesedno pisano n* kožo. Matjaž bo gotovo poskrbe1 L tudi za to, da bodo v Ljubljane ^ romala poročila o delu ljubitelj' ^ skih skupin, kar je bilo doslej pte' cej zanemarjeno, in so v bele® mestu lahko sklepali, da se n* tem področju nič ne dogaj® k čeprav se je veliko. Črnomaljski drobir sl Pi! OBISKI - Potem ko ministe' za okolje in prostor dr. Pavk Gantar konec maja ni prišel' ^ Vinico, čeprav je bil napoved*11 ^ kar dva dni zapored, in tudi n* dan slovenskih vodarjev v Dr*' gatuš nekaj dni pozneje, kjer naj bi imel celo predavanje, ga1,1 bilo, je umanjkal tudi ob otvoritj" Župančičeve poti od Dragatus* ^ do Vinice. Svojo udeležbo J* ^ namreč obljubil. Belokranjciti \,| razmišljajo, da bi ga najbrž mora)1 povabiti kam drugam, saj sta *r niča in Dragatuš očitno nesreča* kraja njegovih (napovedanim obiskov. Ker pa se na njeg0' obisk gostitelji dobro pripravi)0 in je bilo zaradi njega ob življenj* že nekaj jagnjet, so se Belokranj' ci odločili, da ob naslednje1!1 ^ napovedanem Gantarjevem obr sku ne bodo nič več klali ubog® živali. Ministru bodo - če bo sev*' da prišel - dali s seboj kar koteč* živim jagenjčkom. SLIKE - V Dragatušu žive*1 akademski kipar Dirk Heij j0, j čeprav je po rodu Holandec, pfaV t' po slovensko patriotsko ob zač«1! ku pohoda po Župančičevi p0’1 podaril svoja tri likovna dela. En° županu Andreju Fabjanu, drug0 očetu poti mag. Janezu Kram*) riču ter tretje enemu od politiko*: Pretiranega tuhtanja, komu nj>) pripada tretja slika, ni bilo, saj J? Čast slovenskih politikov na p* reševal le predsednik SKD Loj2* Peterle. VLAKI - Po novem sta ukinj*' na dva vlaka, ki sta vozila v Bel° krajino, in prav toliko iz nje. K°1 so Belokranjci prepričani, da £ morali železnico posodobiti, da H1 za pot iz Metlike v Ljubljano p°' rabili uro in tričetrt, in ne uf0 dlje, je črnomaljski župan Fabja° kot poslanec v državnem zbot" naslovil na ministrstvo za protuf1 in zveze vprašanje, kako sc b*>d° lotili posodabljanja železnice, h v odgovoru ni bilo nič takega, k* bi zagotavljalo, da bo železnišk" proga v doglednem času pos°' dobljena. Potniki se bodo torej s* naprej vozili po tirih z “neverjel' nimi” 50 km/h. VABLJENI V KNJIŽNICO ČRNOMELJ - Tukajšnj* knjižnica bo od 22. do 24. junij* na štežaj odprla vrata vsem biteljem knjig. Nove člane bod. vpisovali brezplačno, zamudnik) bodo lahko vračali knjige brez Za) mudnine. V torek, 23. junija, P, ob 17. uri na zelenici pred knji2 nico prireditev “Berem, bere*' beremo”, kjer bodo bralci lahk. ia prebrali odlomke iz svoje na)" (ju....... ijubše knjige. Scmiškc tropinTj PEČENKA - Dr. Peter Šte^ nič, predsednik komisije za njevanje pečenke na razsta drobnice v Semiču, dolgo ni m® gel dojeti, zakaj štirje od deset' prijavljenih niso prinesli pečenj v oceno. Po njegovi razlagi je pril zaradi tega zmanjkalo te slast" belokranjske specialitete za vS.’ ki sojo želeli poskusiti. Vendar) Štefanič sam sebe končno pr‘,j pričal, da je morda tako še vOi i razlaga je bila pr* prav prosta: “Tisti štirje so najbržsp*() Idi tako slabo pečenko, da so J raje pojedli kar sami doma. ^ PISKANJE - Ko so Senu' zvedeli, da jc dobila prvo nag'j, do za semiški turistični spomin*; brezova piščal, so v tem tal* našli nekaj simbolike. “Mat j pomeni, da bomo tudi mi km"' tako tanko piskali?” so nejeveri' spraševali. DOLENJSKI LIST Št. 24 (1547), 18. junija I99j. Ime iz Kočevja ŠPORTNI TABORI - Po za-IlH ?u8> Športne zveze Kočevje, ridi “Pott & Fun Kluba 13 in At-ud p*ega kluba Kočevje bodo lah-' “kočevski otroci letošnje počit-1£6 preživeli aktivno. Zanje t°P 7®r.eč nameravajo organizirati ;bi £*aj športnih taborov v doma-le!l ?? kraju, enega pa pripravljajo ib ,d' v Ljubnem ob Savinji. Cena la ?l>ora v Kočevju bo 5 tisoč tolar-1 v> za tabor v Ljubnem, ki bo ™ekal od 20. do 24. julija le v j?®eru, če bodo zbrali zadostno ev'l° prijav, pa bodo za pet mi1*1 Penzionov starši morali ^‘eti 28 tisoč tolarjev. Zneski Kf Z** niso zanemarljivi, vendar pa je j^aja dejstvo, da takšne ponudbe "jganiziranega športnega udej-. jpvanja otrok med počitnicami 'Kočevju že leta ni bilo. hiški zobotrebci &.“NE BI” IN “NASPLOH” - V u- . Irrilh rezultatih anonimne ankete o Jj- izrojenosti, ki jo je opravila Dora -*2rle med učenci 7. in 8. razredov 2*® ribniških osnovnih šol, so poji' tudi odgovori učencev na vpra-?T> ali bi želeli o tej problematiki dodatne informacije in kakšne. Če ■“njihovi odgovori dobesedno prepi-se bodo ribniški učitelji slovenja jezika v 7. razredih morali ake bolj potruditi. V odgovorih * v.e.ncev se namreč nekatere pra-1£ , Plsne napake pojavljajo večkrat, po „mer je moč sklepati, da niso plod ?nanja samo enega učenca. Če pa 1'tiovi odgovori niso dobesedno W'sani, pa je tudi prav, da tisti, ki .Je povzemal, izve, da se “nebi” U narazen (ne bi), “na sploh” pa jPaj (nasploh)! LE ČEVLJE SODI NAJ KOPI- ■ Delavko oddelka za družbene Javnosti ribniške občinske uprave JJtko Tramte porabniki proračunoma denarja s področja družbenih javnosti hvalijo kot osebo, ki želi Jj«' zadevi priti do dna. Če se bo •I, ala po Prešernovem nasvetu Ko-wat)U “Le čevlje soc]i naj kopitar!”, ^ ega slovesa ne bo zapravila. Oce- % j.ev novinarskega prispevka, objav-r^ga v našem časopisu za “do-LSeden prepis” njenega precej daljna poročila, pripravljenega za sejo Jenskega sveta o izgradnji doma ^fejših občanov, namreč ne le da CSega njeno strokovnost, marveč j |?di v prispevku uporabljenih po-tkov, ki jih je kot delavka občinske t".rave dolžna pripraviti, izzveneva kot (samo)hvalospev njenih aksobnosti! Kratke s Kolpe štejejo izletnike - Ko- v *sko jc postalo izletniški kraj. ^'stično društvo je že zadolžilo lov tere ^-'ane za štetje izletni-ii, k' prihajajo sem. Že prve Sotovitve pa kažejo, da prihaja .. Kostelsko letos veliko več turi-1 kot prejšnja leta. t/A videz in varnost - 0 Jatična sezona se je začela, (S cesta °6 Kolpi Pa je nepre-“na. ker ob niei raste visoka "ta ■ alipa vidljivost poslabša gr-č!le. To velja za cesto od Dola I, “ta, ker ob njej raste visoka ........................... vi/are pa tudi naprej do Mirto-?v v občini Osilnica. s, KRADEJO KLOPI - Ob magi-Soa|ai cesti od Kočevja do Kolpe ti "a Kostelskem postavili več in miz, kjer naj bi počivali “torizirani turisti. Žal pa so njtani storilci precej klopi in f ukradli ali pa uničili. 0'ZLET MORJE-KOLPA -^atijska podružnica turistične la ncije Atlas bo letos pripeljali® Kolpo okoli 2.000 do 2.5( |jp turistov, ki bodo letovali V.1 ali na severnem Jadranu, djjsti bodo prispeli z avtobusom ti care' oc* koder se bodo z raf-v'kajaki in kanuji spustili po 0|Pi do Brsnika. a- 00 v I laški sel iJOVEČALI BRITOF - Nova s,r"5ka vežica v Robu je že pod Lpo, dogradili pa jo bodo pri-rv, Uje leto. Tudi pokopališče so RjCcali. Ljudje iz okoliških vasi, D®' imajo tudi pokopališča, lilijo: “Pa kaj je treba Robu l„,'ska vežica in večie nokona- |jj'“SKa vežica in večje pokopali6’ Sai je ljuditam vedno manj. j^.ken tega imajo še na starem ^kopališču prostor za 8 grobov, jij “atneček pa ljudje pokopuje-[Jkojcc običajno kar v družinske “bove oziroma grobnice.” ŠKARJA v PRAGI - Poročali da je mlada, uspešna drsal-k Tarja Škrlj iz TUrjaka in učen-ya\?°le v Velikih Laščih letos L.p[a drsanje tudi v ZDA. Pred jjtkim je bila tudi v Pragi, kjer (J trenerko vadila nov program ptihodnje nastope. POMLAD KRESUJE - Pred 'tskim domom v Velikih La-VjJ bo 23. junija ob 20. uri kreso-itt. 1 ki ga organizira podružnica pjake SLS; istega dne ob isti uri tu kresovanje druge pomlad-s>ranke SKD na Veliki Slevici. ¥dM i z m A f A O IH OB c I H Dolg Loškemu Potoku bi pokrili z uslugami Nerešen le še Hydrovod RIBNICA - Potem ko je svet občine Loški Potok že sredi maja sprejel sklep o razdelitvi premoženja nekdanje skupne ribniške občine, je na svoji zadnji seji to storil tudi ribniški svet. Komisijama obeh občin se je namreč v dogovorjenem enoletnem roku, predno naj bi se poslužili arbitraže, uspelo dogovoriti tudi o razdelitvi premoženja, za katerega pred sprejemom prvega sklepa o razdelitvi premoženja v začetku lanskega leta soglasje ni bilo doseženo. Tako ostaja nerešena le še delitev Hydrovoda, o kateri pa se bodo dogovarjali še z nekaterimi drugimi občinami. Komisiji sta končno pripravili za obe občini sprejemljivo rešitev: zdravstveni ter športni objekti in oprema se bodo delili po legi, stanovanja, kapitalski upravljalski deleži in Komunala pa po številu prebivalcev. Po ključu delitve po legi bodo Loškemu Potoku pripadla tudi umetniška dela, nastala v tamkajšnji likovni koloniji, ter knjige, ki jih imajo v svoji knjižnici, Ribnici pa bo ostala Miklo-va hiša, za katero so se dogovorili, da se izvzame iz delitvene bilance do višine ocenjene vrednosti podarjenega deleža. Po ovrednotenju dogovorjene razdelitve premoženja naj bi ribniška občina Loškemu Potoku dolgovala okoli 13 milijonov tolarjev, ki pa se bodo zmanjšali še za vrednost podarjenega denacionalizacijskega zahtevka za Miklo-vo hišo. Vendar pa naj bi ribniška občina tega dolga ne poravnala v denarju. V zameno za to so Loškemu Potoku ponudili možnost uporabe določenih uslug. Loški Potok namreč uporablja usluge ribniške Komunale, pri čemer pa je za ribniško občino še posebno ugodno dejstvo, da Loški Potok nima svojega smetišča. M. L.-S. PETSTO LET SV. LENARTA VELIKE LAŠČE - Med najstarejše cerkvice sodi gotovo tudi cerkev sv. Lenarta na Gornjem Igu, ki bo 25. junija praznovala 500. obletnico prve pisne omembe te cerkve. Pred svečanostjo so jo obnovili. Svečano jo bo 25. junija ob 15. uri blagoslovil škof Alojz Uran. ASFALT ZGLAVNICI TURJAK - Zaselek Zglavnica, kjer je v zadnjih letih zraslo pet hiš in štiri počitniške hišice, je pred kratkim dobil asfalt. Z deli so začeli lani, dokončali pa so jih maja. Na otvoritvi je trak prerezala predstavnica občine Majda Zidar, ki se je za novi dosežek zahvalila Jožku Ahcu, ki seje najbolj prizadeval za izvedbo tega projekta, pa še Gasilskemu društvu Turjak in Primožu Janežiču ter še nekaterim. Cantate Domino navdušil Kočevje KOČEVJE - Kočevska vokalna skupina Cantate Domino je v petek zvečer v Šeško-vem domu izvedla svoj redni letni koncert. Skupina v sestavi Helena Koleto - sopran, Mirjana Pajnič in Sonja Movrin -alt, Zlatko Pajnič in Borut Česnik - tenor ter Aleš Marolt, Robert Zadnik in Franc Štefanič - bas, deluje skupaj že 9 let, letos pa se jim je pridružila nova sopranistka Andreja Pogorelc iz Ribnice. V prvem delu skoraj dveurnega koncerta, ki jim ga je omogočila Zveza kulturnih organizacij Kočevje, so se predstavili z deli renesančnih avtorjev, črnskimi duhovnimi ter južnoameriškimi in afriškimi pesmimi. Sledil je nastop gosta koncerta Josepha Rakotorahalahyja, ki je skupaj s 16-letno hčerko Mala-lo-Tino s pesmimi, ki jih je večino napisal sam, v malga-škem jeziku in v spremljavi tradicionalnih inštrumentov z rodnega Madagaskarja navdušil približno 200-glavo občinstvo. V drugem delu koncerta je skupina Čantate Domino odpela 9 pesmi slovenskih avtorjev, predvsem skladatelja Mateja Hubada, zaključili pa so ga skupaj z gostom z mehiško narodno “La cucaracha”, ki je požela buren pohvalni odziv občinstva. M. L.-S. Potop “po kočevsko” je tudi čiščenje Na potapljaškem srečanju v Kočevju so morali potapljači iz vode prinesti najbolj nenavadne predmete, ki vanjo ne sodijo - Velika akcija čiščenja jezera bo jeseni KOČEVJE - V soboto je na Kočevskem jezeru potekalo medklubsko srečanje potapljačev, ki so ga v okviru Komiteja za rekreacijo pri Slovenski potapljaški zvezi organizirali člani kočevskega potapljaškega društva Ponirek. “Pravila ne dovoljujejo, da bi se potapljači pri potopu dotaknili tal, zato smo tokratni skupinski potop potapljačev poimenovali potop po kočevsko,” je povedal predsednik kočevskih potapljačev Uroš Novak. Posebnost potopa je bila, daje moral vsak potapljač iz jezera prinesti kakšen predmet, ki ne sodi v vodo. Prinašalce najbolj nenavadnih predmetov, med njimi je bilo kar 5 prometnih znakov, so ob zaključku uradnega dela srečanja, ki mu je sledila zabava, nagradili s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali sponzorji srečanja. Potapljaško društvo Ponirek je bilo ustanovljeno pred tremi leti in šteje 35 članov. Deluje v sestavi RIBNIŠKA NOČ VPLAVEM RIBNICA - Ob koncu tedna so se v Ribniški dolini zvrstile številne prireditve. Osrednja pa je bil koncert slovenskega komornega zbora ob 80. obletnici smrti patra in jezikoslovca Stanislava Škrabca. Kljub zgodnji uri se je v romarski cerkvi pri Novi Štifti zbralo veliko poslušalcev te glasbene zvrsti. Na dveur-nem koncertu je poslušalce ogrel sarajevski Plavi orkestar. M. G. RAZSTAVA O ANTONU POSTLU KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo “Anton Posti - dolenjski baročni slikar”. Razstavo, ki bo na ogled do 14. novembra, bo odprl predsednik Častnega odbora za praznovanje 500-let-nice cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu Lojze Peterle. RIBE UMIRAJO KOSTEL - Med nedavno akcijo čiščenja Kolpe so potapljači odkrili v vodi marsikaj, kar vanjo ne sodi, predvsem na razne kovinske in plastične predmete. Najbolj so bili presenečeni, ko so v globinah Kolpe naleteli na več velikih mrtvih rib. Polovico že usmrajene velike ribe so potegnili na suho celo v nekem kovinskem sodu. O najdenih mrtvih ribah potapljači niso obvestili niti ribičev, seveda pa tudi v analizo poginulih rib niso poslali in tako ni znano, zakaj so poginile. Običajno poleti poginjajo lipani zaradi furunkuloze. NAGRADE POTAPLJAČEM - Praktične nagrade je izročil predsednik Komiteja za rekreacijo pri SPZ Boris Pleško, ki je pohvalil prizadevanja kočevskih potapljačev za čistejše okolje. (Foto: M. L.-S.) Pohod k Svetemu Ahacu S pohodom bodo počastili spomin na zmago nad Ihrki • Literatura je hipnoza, predaj se ji! (Beletrina) TURJAK - Že osmi pohod k Svetemu Ahacu organizira Turistično društvo Turjak 20. junija ob 8. uri. Pohod bodo vodili člani Turističnega društva Turjak. Pohod je posvečen zmagi Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku, ki je bila izbojevana 22. junija, na dan sv. Ahca, 1593. Pohodniki bodo krenili iz vasi Turjak (542 m), preko Gradeža (600 m), kjer je hiša skladatelja Marija Kogoja in kjer živi tudi skladatelj Jakob Jež; Sloke Gore (634 m), kjer so ostanki nekdanjega gradišča in vasi Mali Ločnik, povzpeli k Svetemu Ahacu (748 m), ki slovi po več zanimivostih. Prvotna cerkev je imela kar 13 oltarjev (ker sta imela Pankracij Turjaški in njegova žena Ana Frankopanska 13 otrok), tu so za časa Turkov kurili kresove v opozorilo, da se bližajo Turki, okoli cerkve pa je bil zgrajen tabor, ka- mor so se zatekali ljudje pred Turki. Pohodniki se bodo vračali preko Malega Ločnika in od tu do znamenitih Bajdinških slapov, do grobnice turjaških grofov, kjer hranijo tudi srce Hana Turjaškega, ki je star komaj 23 let, zaradi nesrečne ljubezni naredil samomor. To je le delček zanimivosti ob opisani pohodni poti, ki je, žal, premalo znana in tudi premalo izkoriščena v turistične namene. Razen pohoda je bilo ali pa še bo na območju Turjaka še več kulturnih in družabnih prireditev. J. P. občinskega štaba CZ za reševanje iz vode, njegovi člani pa redno sodelujejo tudi pri skoraj vseh večjih akcijah čiščenja voda v kočevski občini. “Tudi zato smo tokratno srečanje potapljačev izkoristili za manjšo čistilno akcijo,” je povedal Novak in dodal, da pa jih večja še čaka. V jeseni bodo namreč organizirali veliko akcijo čiščenja Kočevskega jezera. M. L.-S. USTVARJALCI XX. STOLETJA RIBNICA - V Galeriji Miklova hiša bodo jutri, 19. junija, ob osmih zvečer odprli razstavo Ustvarjalci xx. sotletja, na kateri bodo predstavili dela 28 slovenskih likovnikov iz zbirke Galerije Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavo bo odprl dekan Akademije prof. Bogoslav Kalaš. POLDRUGI MILIJON KULTURI RIBNICA - Prva konstitutivna seja sveta območne izpostave sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, v katero sta vključeni občini Loški Potok in Ribnica, je bila 10. junija v Miklovi hiši v Ribnici. Vodil jo je direktor sklada Vojko Stopar. Svet je potrdil pravilnik sklada in izvolil njegove organe. Predsednik območne izpostave je postal Metod Jaklič, podpredsednik pa Lado Mohar. Za vodjo območne izpostave pa je bil na podlagi razpisa in predloženih referenc izvoljen Jože Lampe iz Ribnice. Trenutno je skladu namenjen poldrugi milijon tolarjev, in sicer izključno za dejavnosti, ki imajo ali pa bodo Svetu predložile kvalitetne programe. TEŽAVE Z OPOREČNO VODO KOSTEL - Hydrovod Kočevje Ribnica je tedni obvestil prebivalstvo Kostela, da je potrebno vodo iz vodovodnega zajetja Jakšiči prekuhavati, ker je oporečna. Prepoved pa ne velja za stari oziro zgornji del vasi Hrib, kjer je voda dobra. Težave so tudi z vodovodom za Žago, ki bi se moral napajati iz novega zajetaja že lani, tako vsaj so zagotovili domačinom, ki so tudi že plačali priključke. Zdaj pa se je izkazalo, da je prišlo do tehnične napake in da bo potrebno popravilo. Nesreča pa je še večja, ker se je turistična sezona praktično že začela. Boljša seznanjenost ne pomeni nič?! Anketa med ribniškimi učenci o zasvojenosti kaže problem alkohola in mamil, še posebno pa preseneča, če jo primerjamo s kočevsko RIBNICA - Po vzoru že pred meseci opravljene ankete o zasvojenosti med kočevskimi osnovnošolci in dijaki je Dora Majerle iz Kočevja na povabilo obeh ribniških osnovnih šol podobno raziskavo opravila tudi med njihovimi učenci 7. in 8. razredov. Rezultati med obema šolama se razlikujejo, preseneča pa predvsem primerjava med kočevskimi in ribniški osnovnošolci: v Ribni- * ci so učenci bolje seznanjeni s problematiko zasvojenosti kot njihovi vrstniki v Kočevju, kljub temu pa je med ribniškimi osmošolci odstotek učencev, ki kadijo, večji, kot med kočevskimi, večjih je bilo že pijanih, več pa jih je tudi že poskusilo mamilo.V anketi, ki so jo opravili po predavanju o zasvojenosti z alkoholom, cigaretami in mamili, organiziranem v okviru programa Eko šole, je sodelovalo skupno 138 učencev 7. razredov in 146 učencev 8. razredov OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice in OŠ Ivana Prijatelja iz Sodražice. Odgovori so pokazali, da so učenci 8. razredov s problemom zasvojenosti bolje seznanje- ni kot njihovi leto dni mlajši vrstniki, čeprav jih je bilo že med sedmošolci kar 73 odst., ki so o tem vedeli že nekaj. Več so vedeli sedmošolci v Ribnici, slabše obveščeni pa so bili v Sodražici, kjer jih je bilo s problemom seznanjeno le 56 odst... Vendar je tudi to več kot v Kočevju, kjer je samo 44 odst. sedmošolcev, ki jim ti problemi niso neznani. V Kočevju tudi seznanjenost učencev 8. razredov ni bila dosti boljša, saj jih je za problem zasvojenosti vedela le polovica, medtem ko je bilo v Ribnici s tem seznanjeno že 82 in v Sodražici 81 odstotkov osmošolcev. Prav zato odgovori ribniških osnovnošolcev na vprašanja, ali so že kdaj poskusili mamilo, ali so že bili kdaj pijani in ali kadijo, še toliko bolj presenečajo. Med učenci 7. razredov jih je bilo vsaj enkrat že pijanih 22 odstotkov, 8 odsto-tov jih kadi, 17 odstotkov v Ribnici (9 enkrat, 3 dvakrat in 5 večkrat) in kar 20 odstotkov v Sodražici (samo enkrat) pa jih je že poskusilo mamilo. Kočevske sed-mošolce, med katerimi jih je bilo že enkrat pijanih 34 odst., kadi jih 13, mamilo pa je že poskusilo 15 odst., tako prekašajo le pri mamilih. Drugače pa je pri osmošolcih; medtem ko je bilo v Sodražici že kdaj pijanih 11 odstotkov osmošolcev in v Kočevju 37, jih je bilo v Ribnici kar 43. Kadi jih 18 odstotkov (v Sodražici 7, Kočevju 12); mamilo, ki ga je v Sodražici že poskusilo 7 in v Kočevju 14 odst. osmošolcev, pa je v Ribnici poskusilo že kar 22 odst., med njimi kar 12 odst. že večkrat. Zato se po primerjavi rezultatov obeh anket lahko vprašamo: ali boljša seznanjenost res ne pomeni nič? M. LESKOVŠEK-SVETE Pesnika z bregov Vilim piše knjigo “Goranske gorske rože” KOLPSKA DOLINA -Katarino Lipovec iz Podpla-nine pri Čabru smo že predstavili kot ljudsko pesnico, iz katere so pesmi kar vrele. Pesnila je celo na njivi, in če ni imela pri sebi papirja -svinčnik pa je vedno imela -je zapisala pesmico kar na toporišče motike, doma pa jo je prepisala v zvezek. Katica je bila rojena leta 1900 in že od leta 1977 počiva na pokopališču na Travi. Na njenem grobu so tudi ti njeni verzi: "Naj lahka mi zemljica boj saj vedno sem ljubila joj Naj pomni tudi mladi rod J da živel enkrat je pesnik tod. ” Na bregovih Kolpe oziroma Čabranke pa je znan Vilim Štimac iz vasi Požar ob Kolpi, ki piše knjigo “Goranske gorske rože”, v kateri bo predstavil preproste ljudi ob Kolpi in Cabranki. Vilim pravi: “Kraji ob Kolpi in Čabranki so najlepši in ljudje so tu ob meji dobri. Ceste so slabe in zato redki ponovno zaidejo sem, kjer ponoči coprnice plešejo; kjer vasi nimajo nič, le sebe.” Vilim je bil rojen leta 1942. Včasih tudi kaj spije in potem Vilim Štimac njegov jezik ne da miru. Tako si je v prejšnji Jugoslaviji prislužil skupno tri leta zapora, največ, za stiha “Druže Tito, tisiprošel, a Artukovič k nam je došel. " Po odsluženi kazni ni dobil dela, čeprav je izučen ključavničar, zato je delal ljudem motike, skrinjice za lov jDolhov, ki jih je prodaj najec v Sloveniji, ker Hrvatje mislijo, da je polh podgana. Nato se je zaposlil v Nemčiji, potem pa še v Franciji. Zdaj rad pomaga s svojim traktorčkom ljudem v okolici, politizira pa zdaj bolj malo. “Balkan bo propadel, če ne bomo drug drugemu pomagali,” meni preroško Vilim. J. PRIMC MŠŠ i z M Aš I H OBČIN iMi GLEDALIŠČE NA GRADIŠČU - V soboto, 13. junija, je bilo na Gradišču pri Lavričevi koči zelo živahno. Šentviško kulturno in planinsko društvo sta organizirala 1. ekstempore, ki je bil zelo obiskan. Kot je povedala zadovoljna predsednica KD Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični Antonija Novak, je v tem prelepem koncu Dolenjske ustvarjalo preko sto likovnikov iz vse Slovenije in prav zadovoljni so bili. Dopoldne jih je pozdravil predsednik KS Jaka Sever, delovni dan pa so zaključili z ogledom komedije Dan oddiha, za kar so odlično poskrbeli igralci gledališke skupine iz Temenice (na sliki) z režiserko Jelko Rojec ter ob družabnem srečanju ob kurjenju kresa na Gradišču. (Foto: L. Murn) 10. TREBANJSKI KOŠ POD STREHO - Jubilejna -10. kulturno-zabav-na prireditev “Iz trebanjskega koša" je konec preteklega tedna privabila številne obiskovalce in nastopajoče, tokrat se je celo vreme kar obneslo. Ob petkovi otvoritvi se je v povorki skozi mesto zvrstilo 16 različnih društev, sekcij in klubov, do strojnega krožka Mirna-Temenica. Organizator -Turistično društvo Trebnje je podelilo zaslužnim spominske “koše”, med drugim tudi sponzorjema: Zavarovalnici Tiha in Občini Trebnje, Mici Cugelj pa je ob tej priložnosti predstavnik Turistične zveze Slovenije (TZS) Gorazd Šoster izročil priznanje TZS. V kulturnem sporedu je pomebno vlogo odigral Mladinski pihalni orkester Trebnje. (Foto: P. P.) IZGNANCI ZOPER PODCENJEVANJE NJIHOVEGA TRPUENJA -Na nedeljskem zboru oz. srečanju okrog 800 izgnancev iz sevniške občine v Boštanju je predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič poudaril, da so slovenski izgnanci 1941-1945 te dni sodelovali pri oblikovanju vsebine in izvorov dokumentov, ki jih bodo poslali nemškemu parlamentu glede poravnave vojne škode. Opozoril je, da se povsod izpušča okrog 500 izgnanskih taborišč v vseh pokrajinah bivšega 3. rajha, v katerih so trpeli in hodili na prisilno delo celo otroci, stari nad nad 10 let. Deržič je še omenil, da tiste, ki napadajo častnega člana DIS, dr. Toneta Ferenca, najbrž moti, da je napisal knjigo o raznarodovalni politiki nemških in italijanskih oku -patorjev. Slovenska javnost se vse bolj sprašuje, kakšno je stališče naše države do vedno pogostejših trditev o genocidnosti slovenskega naroda. Predsednik KO DIS Boštanj Anton Novšak (prvizleve), Vlado Deržič (sredi) in predsednik sveta KS Boštanj Jože Železnik (na desni) so po kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci boštanjske šole, sevniške glasbene šole in Me PZ Lisca Sevnica, odkrili obelisk izgnancem pred domom Partizana (na posnetku), delo sevniškega kiparja Rudija Stoparja. (Foto: P. Perc) Do zdaj brez plačane delovne ure V KS Zagradec krajani sami v treh mesecih podrli in zgradili nov gasilni dom - Nova mrliška vežica in razširitev pokopališča - Slabo poskrbljeno za otroško varstvo ZAGRADEC - Če kje, potem v KS Zagradec drži reklo, da si najprej sam pomagaj. 16 suhokranjskih vasi v tej KS zadnja leta postajajo vse bolj razvite, za kar so v prvi vrsti zaslužni sami prebivalci, saj v KS teče že četrti petletni samoprispevek. Seveda pa brez dobrega vodstva ne bi šlo. Predsednica KS, diplomirana pravnica Marija Zaletelj, se po svojih močeh trudi, da bi zastavljene načrte čimprej uresničili. Teh pa ne manjka. Ena večjih pridobitev je nov gasilni dom v Zagradcu. Starega so letos spomladi v treh mesecih podrli in sezidali novega, v njem pa bodo prostori večnamenski, kar kraj potrebuje. “Med krajani tu še vedno vlada prava sloga, ni strankarskih razprtij in vsi so radi prispevali po svojih močeh. Plačali nismo nobene delovne ure, nekateri so celo presegli 200 ur fizičnega dela,” pravi predsednica Zaleteljeva. Prav zdaj se začenja gradnja nove mrliške vežice, vse geomehanske raziskave so opravljene, razširili pa bodo tudi pokopališče in pridobili približno 85 grobov. Med večjimi problemi je prav gotovo otroško varstvo, za kar tu do sedaj sploh ni bilo poskrbljeno. “Med krajani smo z ivanškim vrtcem izdelali anketo, ki je pokazala, da bi okrog 90 otrok potrebovalo varstvo, kar res ni malo. Veliko pridobitev in začasno rešitev pomeni zdaj od- Marija Zaletelj, predsednica KS Zagradec prtje enega oddelka (okrog 24 otrok) v prostorih tukajšnjega zdravstvenega doma. Naj poudarim, da bo splošna in zobozdravstvena ambulanta vseeno delala v istem obsegu,” je povedala Zaleteljeva. Večina hiš še nima telefona, to investicijo pa bo verjetno Telekom začel uresničevati še letos. Med zastavljenimi nalogami je preplastitev sicer že nekaj časa asfaltiranih krajevnih in lokalnih cest, radi pa bi tudi dokončno izvedli vodovod na Kuželjevcu. “Prihodnje leto novembra se izteče zadnji samoprispevek in mislim, da ljudje vidijo, da se le tako da kaj narediti. Sicer pa dobro sodelujemo tudi z ivanško občino, v občinskem svetu pa imamo dva zagnana svetnika,” je povedala predsednica KS Zagradec. L. MURN OTVORITEV RAZSTAVE ŠENTVID PRI STIČNI - Ivanški župan Jernej Lampret bo v petek, 19. junija, ob 20. uri v prostorih tamkajšnje osnovne šole odprl razstavo likovnih del, nastalih na 1. ekstemporu Gradišče 1998. V kulturnem programu bosta nastopila basist Alojz Peček in harmonikar Marko Deferi, program pa bo povezovala Dragica Novak. Razkorak med potrebami in možnostmi TVebanjski občinski svetniki zavrnili večino vlog oz. amandmajev k občinskemu proračunu • Bodo inšpektorji zaprli kuhinjo v otroškem vrtcu? - Denarja le za manjše naložbe TREBNJE - TVebanjski občinski svetniki so na zasedanju sprejeli s 16 glasovi za, 4 proti in enim vzdržanim letošnji občinski proračun v višini 1.158.746.000 tolarjev, od tega nuj bi šlo za zagotovljeno porabo 805.796.000 tolarjev, za druge naloge 289.950 tolarjev, za zadolževanje pa so planirali 63 milijonov tolarjev. Največ odhodkov predvidevajo za otroško varstvo (169.510.000 tolarjev). Navzlic velikim potrebam za naložbe oz. investicijsko vzdrževanje so predvideli v proračunu le 2 milijona tolarjev za nujno ureditev kanalizacije v trebanjskem otroškem vrtcu, kjer bo nujno še letos posodobiti kuhinjo, kajti sanitarna inpšpekcija grozi, da jo bo zaprla. Za izobraževnje naj bi letos porabili 107 milijonov, pri čemer naj bi država še poravnala svojo obveznost iz lanskega leta za naložbo v prizidek mokronoške šole. Zelo malo denarja pa bo na voljo za naložbe, in sicer 2 milijona za ureditev tlakov in parketa v OŠ Šentrupert, po milijon tolarjev za ureditev igrišča v Dol. Nemški vasi in za pripravo lokacijse dokumentacije za šolo v Dobrniču in 500 tisočakov za mirn-sko osnovno šolo. Socialno varstvo od 143.700.000 tolarjev največ denarja (75 milijonov) zagotavlja za Dom starejših občanov, v športu bo od 18.500.000 tolarjev skoraj polovico (9 milijonov) porabil trebanjski rokomet- NA 45 HA SLADKORNA PESA TREBNJE - Lani so trebanjski kmetje posejali prvih 12 ha površin s sladkorno peso po pogodbi, ki jo je trebanjska kmetijska svetovalna služba sklenila s tovarno sladkorja v Ormožu. Zavoljo dobrega lanskega pridelka in zadovoljstva s plačilom so se letos Trebanjci odločili posejati sladkorno peso na okrog 50 ha. Nabavili so že sejalnik za sladkorno peso, razmišljajo pa tudi o nabavi kombajna za pobiranje tega pridelka. DAN POLJA V SLOVENSKI VASI TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi na Dan polja, ki bo danes, 18. junija, ob 9. uri, na posestvu KPD Dob v Slovenski vasi pri Šentrupertu. Dipl. inž., specialistka za poljedelstvo, Marjeta Uhan bo predstavila poskuse z različnimi sortami pšenice in hibridi koruze, Smiljana Tomše, dipl. inž., specialistka za varstvo rastlin, pa bo predstavila poizkust z različnimi pripravki za varstvo pšenice in koruze. • Konvertit je človek, ki zatrjuje, da je bil prej neumen, zdaj pa se je spametoval. (Petan) ni klub na svojem prvem poizkusu preboja v Evropo. Kultura (42.550.000 tolarjev) namenja za delovanje knjižnice 18,8 milijona. Za kulturno dejavnost so 5 milijonov tolarjev že porabili, tako da Zveza kulturnih društev ne ve, od kod denar, denimo za pevovodje itd. Skromen kulturni proračun mora zagotoviti tudi denar za najem prostorov Galerije likovnih samorastnikov, ki jih je dobila vrnjene cerkev v denacionalizacijskem postopku. Za cestno gospodarstvo 152 milijonov tolarjev seveda tudi ne bo zadoščalo za vse potrebe in želje, podobno velja za komunalno gospodarstvo in varstvo okolja (119 KRAJEVNI PRAZNIK BLANCE BLANCA - Krajevni praznik Blance bodo v soboto, 20. junija počastili tudi blanški gasilci, ki praznujejo 70-letni-co PGD. V popoldanskih urah bo na Blanci potekalo občinsko gasilsko tekmovanje. Ob 17. uri bodo po krajši slovesnosti razglasili rezultate in podelili priznanja. Gasilci pa zatem, ob 19. uri, priredijo veliko vrtno veselico s srečelovom. Igral bo ansambel Štirje kovači, povezovalca programa pa bosta Strašna Jožeta. BARAGOVI SPOMINSKI DNEVI TREBNJE - Ob letošnjem praznovanju spominskega dneva, ki ga Trebanjci praznujejo ob rojstnem dnevu velikega rojaka, škofa in jezikoslovca Friderika Barage, 29. jun(ju, vabijo na več prireditev. V soboto, 20. junija, se bo ob 10. uri pričel pred župnijsko cerkvijo v TYeb-njem pohod po Baragovi poti: TFebnje-Mala vas-Do-brnič-TVebnje. V petek, 26. junija, ob 20. uri bo v avli Centra za kulturo in izobraževanje v Trebnjem slavnostna akademija. V nedeljo, 28. jun(ja, ob 14. uri bo osrednja slovesnost pred Baragovo rojstno hišo v Mali vasi. Svečano mašo bo vodil dr. Franc Perko. milijonov). Od 15 amandmajev oz. vlog k osnutku proračuna za letos so jih svetniki na predlog uprave večino zavrnili oz. nekaterim prosilcem dali vsaj upanje, da se lahko nadejajo še kakšnega tolarja ob morebitnem rebalansu. Pavlinov “klan” zlobiral sprejetje amandmaja za cesto Denar za cesto v Srednik TREBNJE - Vaščani zaselka Srednik (spada pod vas Kostanjevica, kjer so se krajani na nedavnem referenudmu odločili, da se izločijo iz litijske in se priključijo trebanjski občini) so na predsednika trebanjskega občinskega svete dr. med. Marjana Petra Pavlina (SKD) naslovili prošnjo za obnovo ceste od Srednika do Križišča v dolžini dveh kilometrov; od tega naj bi 600 m te najkrajšel pozimi neprevozne povezave s Šentrupertom tudi asfaltirali. Celotni projekt po predračunu podjetja Asfalterstvo Pavlin znaša 3.298.000 tolarjev. Eden poglavitnih argumentov svetnika Janeza Livka (SKD) je, da bi to vlogo kot amandma k osnutku letošnjega občinskega proračuna sprejeli, ker bodo v juliju imeli v Kostanjevici novo mašo. Ko je kazalo, da bi svetniki tako kot številne amandmaje na tej seji poprej na predlog občinske uprave zavrnili tudi tega za cesto v Sredni-ku, je predsednik Pavlin predlagal odmor. Po “bojnem posvetu" v gostilni Pavlin so svetniki SKD uspeli z amandmajem za posodobitev ceste v Srednik, za katero je predsednik Pavlin predlagal I milijon tolarjev. Župan Lojze Metelko (SLS) je takoj po glasovanju opozoril, da bo moral ta amandma zadržati ne le zaradi proračunske luknje, temveč tudi iz formalno-pravnih razlogov, ker Kostanjevica z zaselki še ni del območja občine Trebnje. Svetnik Božo Kravcar (SLS) jezažugal, da bodo svetniki, ki so glasovali za to vas, še odgovarjali, predsednik Pavlin pa ga je zavrnil, češ da je to grožnja v stilu starih časov. Protestiral je tudi Ivan Vovk (ZLSD), češ da je to skrajno nepravično do drugih krajev v občini. Toda ostalo je pri srečnih 13 glasovih 'za' Srednik pri Kostanjevici in nesrečnih za tiste kraje in ljudi, ki nimajo v kratkem nove maše in takšnih botrov. P. PERC Krjavljeve iskrice KAJ BERE ŽUPAN PREC SPANJEM? - Bližajo se lokal# volitve, ki marsikoga vznemirjaj* in že zdaj povzročajo noči br« spanja ali pa vsaj brez lepih sanj Ivanški župan Jernej Lamp#1 tega sicer ni rekel dobesedno,® pa se to razbrati iz njegove “P0, hvale” stiškemu opatu, da zveft1 v postelji prebira Mlinariča* monografijo Stiška opatija. To # zdaleč ni tako enostavno, saj kuj1' ga tehta 3,5 kilograma, zato gfc razumeti županovo pripomb-“da čisto vsak večer pa res ne Očitno pri volitvah za župa® računa na božjo pomoč... HOTEL PENZL - Gradiš« nad Stično premore marsikaj poleg lepo obnovljene cerkvi« sv. Miklavža in domiselno pr6#, rejene Lavričeve koče in drug1" manjših stvari je preteklo sobo,c ob prvem srečanju likovnik® imel tudi letno gledališče, za naf bolj vztrajne pa celo hotel. Veli šotor je ob vhodnih vratih nos* domiselno ime Hotel Penzl, k*! so nekateri gostujoči likovni«1 vzeli zelo zares in v njem celo ust' varjali svoj umetnine, pa tudi np hova obljuba, da prihodnje 1® spet pridejo, je bila zelo trdna- Z •Zai »tok žival Prat šušlj tiki Han »ek gost Prvi Škot »saj dru, »pr Pra- dav Pris obn S£t Trebanjske iveri PREDSEDNIKA POGRE ŠAJO - Na Razborah že lep&® pogrešajo na svojih sestanki" predsednika svoje krajevne skup nosti Čatež, Jožeta Bregarjf Gradbeni odbor za vodovod >® cesto si razlaga takšno predsed®' kovo zadržanost s pičlo podpobj krajevne skupnosti pri zadnj1" večjih naložbah v vodopreskrb0 in posodobitev ceste Razbor6 Čatež, zaradi česar na Razbo® svojega “mini župana” nimajo M prida v čislih. ODPIRAČI IN PEPELNIK1' Predsednik PGD Mirna je up®' da bo dobil ob nedavnem vl sokem jubileju mirnskih gasilu® močnega pokrovitelja, zato s6 J obrnil na najmočnejše trebanjsk0 podjetje. Za prvega moža mi«1' ske požarne brambe sicer z® zasedena direktorica ni im6! časa, da bi ji Mirnčan pojasnil, “ se zaveda, kako je danes težko z* denar, in da bi bili gasilci z6® zadovoljni tudi s kakšno pomoči v naturi, na primer z žlebovi*8 gasilski dom. Ko je že kazalo, 1,8 bo poparjeni Mirnčan odšel P°' vsem praznih rok iz Trima, j6 *8 njim pritekla tajnica z vrečk® Možak je bil še sprva prijeto0 presenečen, češ saj nas trimo'*® ne bodo odpravili kar tako žejo6 čez vodo; ko pa je pokukal vrečko in opazil nekaj odpira66 za pivo, pepelnikov in podoba' drobnarij, mu je bilo že žal po11 TrpnniA je ( Sevnišhi paberkT) “NEPRIDNI” - Na nedelj] skem množičnem srečanju gnancev v Boštanju je sevnišK. umetnik Rudi Stopar lepo oris® vsebino in simboliko obelisk trnovi poti izgnancev, posta* Ijenega pred Partizanom. Stop® je namignil, daje nekdo “nepf" no dejal”, da v Boštanju post® Ijajo križev pot, kar je aluzija a postavitev predvidenih 8 ob6' skov v KS Boštanj. HUMANOST - 93 varovane6* VDC-jev s spremljevalci je kreb^ lo na enodnevni izlet iz Noveg mesta, preko Trebnjega, Mit) ' Sevnice in Krškega z. izrcdnU vlakom Slovenskih železnic pr°; Ljubljani in nazaj po dolenj1 ,sk' progi proti Novemu mestu svojim VDC-jem in domovojS' Za to srečno, humano potezo 8 ki potnikom niso zaračun praznega vlaka, ima največ zasl®* njihova uslužbenka Jožica s ala*6 šČave pri Mokronogu, izkazal je tudi njena kolegica Maja s h" moniko, saj je žrtvovala svoj d° pust, in sevniški čarovnik N'*40 Magic No 1. Železničarji so ivitlgic tvu i. L,vivi.mvuij> - . - kole pomagali huje prizade11 potnikom, da so se pridružili S potnikom. DOLENJSKI LIST Št. 24 (2547). 18. junija I9?j, j] fpfošte novice | 12 H ZOBNOVO OŠKODOVANI 'Zaradi obnove kostanjeviškega ?!°ka je v tem starem mestu manj ‘Nahno kot prej. To seje pravza-Pfav vedelo že prej, ko se je “jjalo, da bodo nekateri privatnih zaradi tega na občino zaradi ®anjšega prometa vložili zahte-Vek za odškodnino. In eden od E°stilničarjev z otoka se je res opogumil in pričakuje od-®*°dnino, prva zahteva pa naj bi, kakor se sliši, spodbudila še “hige, da bodo zahtevali razliko vPrometu. Verjamemo, da bodo Prav ti velikodušnejši za plačilo “avkov in drugih prostovoljnih Prispevkov, ko bo Kostanjevica obnovljena in bodo turisti mno-bcneje drli v mesto na otoku. natančni in kritični - btara šola v Podbočju še stoji. ~akaj ne bi stala, če stoji že do-stoletje? Sicer pa to sploh ni odina stavba v občini, ki ogroža °«>lico in daje slab zgled občinami gospodarjem. A v Podbočju ?° sedaj nekateri dobili žulj drug->e- Trg pri cerkvi, ki dobiva novo Podobo, predvideva ureditev Parkirišča, in sicer za blokom; to Pa tamkajšnjim prebivalcem ni Oajbolj všeč zaradi hrupa, plinov "j podobnega. Da jih le “lične” Pločevinaste garaže pred lastnim Pragom ne motijo! . PRIDUH VOLITEV - Krško le od prejšnjega tedna bogatejše ^podjetniški center, čigar začepit delovanja so slavnostno obelili številni ugledneži iz politična, gospodarskega in družbena življenja. Med njimi ni bilo J- Stanislava Čubra, direktorja Pbrnočne enote ZZZS Krško, ker Jo bil službeno odsoten, prav ta ^vod pa je sedaj sosed novemu ?°djetniškemu centru, zato se kuber čestitke poslal preko telegama. Ko je voditeljica pozvala 'udi ostale goste, naj spregovori-1° kakšno spodbudno besedo ?°vemu centru, je eden od udele-tcncev na tiho hudomušno pri-P°tnnil: “Ostali kandidati za žu-Pana nismo tako pogumni.” š IH 0 3 Č I MŠŠ Novo v Brežicah kdo ponoči prazni “KRINJE? - Pišece, prijetna va-ji1(:a, posajena na vinorodna pobočja Orlice, deluje od daleč prav 'riilično. Človek bi rekel, da se je Pr* njih ustavil čas, ko ne bi 'amkajšnji ljudje počeli vedno kaj ’ j J°vega. Tako te dni obnavljajo •I “‘eteršnikovo zidanico, čistijo Pozabljeni grajski park pozab-Jjenega gradu, se veselijo novega Sasilskega vozila ter ponoči skrb-1,0 zaklepajo svoje hiše, kašče, karaže. Zadnje ne sodi več v vaško idiliko ustavljenega časa, Pač v resnično sedanjost, polno Presenečenj in negotovosti. Uidi skrbno zaklepanje vrat namreč ne Pomaga dosti, da ne bi temu ali onemu Pišečanu izginila iz kurni-ka ali celo zamrzovalne skrinje kokoš, da o drugih dobrotah niti Oe govorimo. Čeprav večina varanov vsaj sumi, za katerega nočnega tička gre, se raje zavijejo v molk, kajti zmikavt bi utegnil biti tudi nasilen in narediti še UeČjo škodo od opisane. Zaradi Malenkosti” tudi ne gre vznemirjati policije, saj ima ta dosti Opravka z mnogo hujšimi tiči in z Velikimi ribami. MLADI IN KVADRATURA -% ponedeljkovi, tokrat menda ri* zadnji obravnavi ustanavljanja mladinskega centra Brežice so Syetniki naleteli na silne težave Pri izračunavanju uporabnih Površin tega centra. Ena stran je m«nila, da so se mladim, potem ko so se dokončno odpovedali ktarim zaporom z nekaj več kot >00 kvadratnih metrov površine, Preveč razširile zenice in da sedaj "Očejo zase kar 500 do 800 kvadratov nekdanjega Doma JLA. Predstavnik mladine pa je zatrdil, da gre le za 200 kvadratnih metrov. Potem so navzoči slišali še za bovo “natančno” izmero. Nič čudnega, če se marsikomu zdi, da Se razpravljala niso pogovarjali o eui in isti zadevi. Na počitnice ob morje in v planine ZPM Krško za to poletje KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško je pripravila razgiban počitniški program 1998, kije nastal pod geslom aktivno preživljanje prostega časa otrok, mladine in staršev in ga sestavlja več projektov. V sklopu projekta Življenje ob morju in v njem bo 26. do 29. junija izlet v Piran za mladino in starše. Na dan odhoda, 26. junija, bodo udeleženci izleta med drugim obiskali na poti v Piran staro in sodobno oljarno. V soboto se bodo z ladjo odpeljali na ogled naravnega parka in solin, pozneje bodo v Piranu spoznavali potapljanje. Tega dne bo potekalo tudi več delavnic. V nedeljo bodo izletniki med drugim popotovali ob slovenski obali, križarili z barko in si ogledali solinarski muzej v Sečovljah. Zadnji dan, v ponedeljek, bodo obiskali Škocjanske jame. V sklopu programa ZPM bo 17. julija zvečer v Domu Svobode v Brestanici koncert za mladino. Povsem drugje, v Nerezinah, bo ZPM Krško tudi letos pripravila poletne počitnice, ki jim namenja čas od 18. do 28. julija. Za razvedrilo in izobraževanje bo izvedla delavnice, plesno, likovno, literarno in popotniško. Cena letovanja v Nerezinah, ki jo bodo udeleženci lahko poravnali v treh obrokih, znaša 38.000 tolarjev. Poleg teh počitnic bodo v Nerezinah tudi zdravstvena letovanja, in to od 28. julija do 7. avgusta in od 7. avgusta do 17. avgusta. Cena za samoplačnik - poravnajo jo lahko v 3 obrokih - znaša 38.000 tolarjev. Na svoj račun bodo lahko prišli tudi ljubitelji gora. ZPM je v počitniški program namreč uvrstila v okviru projekta Triglavski narodni park pohod na Triglav, ki bo 23. do 25. julija. Vsako sredo v juliju se bodo v organizaciji ZPM Krško pohodniki odpravili na Bohor, vsako sredo v avgustu pa na Lisco. Za bohorske ture je izhodišče avtobusna postaja v Krškem na Vidmu, za poti na Lisco na krški železniški postaji. Za oba planinska izleta bo odhod vsakič ob 7. uri. 'Informacije o poletnih počitnicah so na voljo pri Vidi Ban na telefonski številki 0609 636-755. Udeleženci se prijavijo najpozneje do 30. junija. L. M. “Radi vidimo, da se kaj dogaja” Nedeljsko vidovanje v Kostanjku kot 3. nadaljevanje prireditev izpred 15 let - Letos denar za igrišče in javno razsvetljavo - Brez strahu pred tujci in složni KOSTANJEK - Kaj lahko poganja kolo razvoja v majhni vasi? Ob proračunu skupnosti in občine lahko veliko pomagajo raju tudi lastna glava in lastne roke. V Kostanjku v krajevni skupnosti Zdole dajejo vtis, da premorejo oboje, saj so se kar pridno vpregli v voz razvoja. V nedeljo je bilo v Kostanjku Vidovanje, kot sta organizatorja turistično društvo Zdole in vaški odbor Kostanjek poimenovala Zdenka Bevc TAHITI V KRŠKEM KRŠKO - V Kulturnem domu bo v soboto, 20. junija, ob 19.30 glas-beno-plesni spektakel ansambla Tamure Tahiti, ki gostuje po slovenskih krajih z eksotičnimi indonezijskimi plesi. POTOPISNO PREDAVANJE BREŽICE - Danes, 18. junija, bo ob osmih zvečer v knjižnici predavanje Iztoka Trčka, ki bo v sliki in besedi predstavil Izrael. SMETI IN NADZOR BREŽICE - Na ponedeljkovi seji je nekdo od svetnikov menil, da bi vendarle kazalo sanirati črna odlagališča odpadkov, ki tako kazijo njegovo krajevno skupnost. Na to se je odločno odzval predsednik občinskega sveta, ki je navzoče spomnil, da je enak predlog, razširjen na območje cele občine, izrekel sam na eni prvih sej sveta, a se ni zgodilo še nič. Tudi komunalni nadzornik doslej še ni izrekel nobene kazni. “To samo kaže na neučinkovito delo naše komunalne nadzorne službe. Na Zahodu bi kaj hitro ugotovili, kdo odlaga odvečno navlako v gozdove, ter mu poslali račun. Naj se še naša občina tako organizira," je na koncu predlagal svetnik in nekdanji gozdar Hladnik, o tega organiziranja občine pa smeti veselo v gozdove! IZ KRKE NA LJUBLJANICO - Deset let po opravljenem tečaju se je skupina organizatorjev športne rekreacije iz vse Slovenije odločila jubilej proslaviti z vožnjo po Ljubljanici. Poleg domačinov so bili na Ponirku, kot se imenuje rečna ladja enega od članov društva, najbolje zastopani predstavniki Dolenjske in Posavja. Da je bilo druženje res prijetno, priča podatek, da so se rekreatorji razšli šele v zgodnjih jutranjih urah. Med najzabavnejšimi sta bila gotovo Drago Bon iz Novega mesta in Vinko Narat z Rake, ki mu je kapitan za nekaj trenutkov celo zaupal krmilo (na fotografiji z leve). (Foto: E.S.) V prihodnje bo križišče krožno Brežiška občina rešuje prometne težave, ki nastajajo v znanem križišču in njegovi okolici -Za zdaj brez posebnih ovir ■ Novo križišče prijazno vsem udeležencem v prometu V SOBOTO OTVORITEV TRGA V PODBOČJU PODBOČJE - Ob začetku praznovanja 750. obletnice prve omembe kraja Sveti Križ, današnjega Podbočja, bodo v soboto ob 19.15 svečano odprli in blagoslovili trg v Podbočju. Blagoslovil bo ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. V soboto, 27. junjja, ob 19.30 bodo pri osnovni šoli v Podbočju odprli likovno razstavo. BREŽICE • Potem ko so v brežiški tovarni Adria nehali delati počitniške prikolice in s tem zaključili proizvodnjo in je v tovarniških halah zaživelo po vzoru BTC Ljubljana trgovsko središče Intermarket, so se povečale prometne težave v bližnjem križišču in njegovi okolici. Druga kolesarska POT V SLOVENIJI ČATEŽ OB SAVI - V soboto so I 0l>prli drugo kolesarsko pot v Slo-yeniji. Pot, ki je dolga 32 km, vodi R Brežic, skozi Terme Čatež, Vrbovško vas, Gadovo peč, Izvir, Globočice in Sobenjo vas nazaj v “težice. Načrt za pot je uredila Občinska turistična zveza Brežice, riajvež zaslug pri tem gre tajniku 'riljemu Pavliču. Zaradi domačinom zelo znanega prometnega režima v “križišču pri Intermarketu” - s tem imenom je križišče znano v javnosti - vozniki iščejo različne načine, da bi po najkrajši poti zapustili omenjeno trgovsko središče ali zapeljali vanj. S takimi vožnjami povzročajo, sicer ne prav v križišču, pač pa v bližnji okolici, gnečo in tudi prometne nesreče. Občina Brežice je že od nastanka omenjene trgovine hotela narediti konec prometnim težavam v spornem križišču. Po besedah Dušana Blatnika, direktorja Zavoda za prostorsko načrtovanje Brežice, so se stvari lahko začele premikati lani, ko so lastniki In-termarketa ugotovili, da se je zaradi te trgovine zelo razmahnil promet na omenjenem območju in da morajo pomagati rešiti na- stale prometne probleme. Občina je z lastniki Intermarketa tudi sooblikovala delovno telo za gradnjo križišča. Po diplomski nalogi Teje Cvetkovič o prometu in prometni varnosti v Brežicah so za “križišče pri Intermarketu” naredili projektno nalogo. Slednjo je potrdila tudi Direkcija za ceste Republike Slovenije, zato zdaj že izdelujejo izvedbeni projekt za prenovo omenjenega križišča. “Sočasno pripravljajo vse potrebno za razširitev Intermarketa. Vendar tega ne bo mogoče razširiti, dokler ne bo namesto sedanjega križišča krožno križišče. Tak pogoj je postavila občina, da se ne bi še enkrat ponovila napaka, zaradi katere so prometne razmere v križišču zdaj take, kot so,” je dejal Blatnik. Za zdaj ni videti težav, ki bi srečanje ljudskih pevcev in godcev in poznejšo veselico. “Letos smo denar od te prireditve namenili za nakup zemljišča za vaško igrišče in za javno razsvetljavo. Igrišče nam bo prišlo prav tudi kot prireditveni prostor, saj zdaj pripravljamo srečanje godcev in veselico kar na travniku,” pravita Jože Dular in Zdenka Bevc, predstavnika Ko-stSnjka v svetu krajevne skupnosti Zdole. Z izkupičkom takih kulturnih, a tudi nekako gospodarskih prireditev so doslej v kraju sofinancirali obnovo cerkve v Kostanjku in gradnjo vaškega večnamenskega doma. “Taje sicer nedokončan, a se na njem vidi, da smo denar obrnili koristno, ko smo ga uporabili za ta objekt,” poudarja Dular. Sodeč po besedah Dularja in Bevčeve, so v Kostanjku veseli dogodkov, ki lahko pometejo z zaplankanostjo. “Radi vidimo, da ogrozile gradnjo krožnega križišča. Po dosedanjih pogovorih z lastniki okoliških zemljišč je videti, da z odkupom zemlje ne bo težav. “Občina pričakuje tudi pri neposredni gradnji križišča pomoč države, saj skozi križišče vodita dve državni cesti, od skupno štirih,” je povedal Blatnik. Bodoče krožno križišče, prvo te vrste v brežiški občini, bo projek- • “Križišče pri Intermarketu” prevozi dnevno v povprečju 14.000 vozil. Za primerjavo: odsek magistralne ceste Čatež-Obrežje prevozi, po štejju iz leta 1996, dnevno povprečno 5.000 vozil. tirano kot 5-krako, s tem da bodo še nekaj časa odprti za promet le štirje kraki. Poleg ceste bodo v njem tudi kolesarske steze, pločniki in prehodi za pešce, zaradi česar bo prijazno vsem udeležencem v prometu. M. LUZAR • S prireditvami, kot je bilo nedeljsko vidovanje, so v Kostanjku začeli pred 15 leti. Po teh, zelo dobro organiziranih začetkih je sčasoma upadla volja, pred 3 leti pa so znova začeli delati. Preteklo nedeljo je v prvem delu prireditve nastopilo 20 udeležencev, med katerimi so bili harmonkar-ji, citrarji in pevci. bi drugi slišali za nas,” pravi Dular. L. M. Jože Dular se v vasi kaj dogaja, saj s takimi dogodki vas živi. Zato tudi radi vidimo, če k nam prihajajo novi ljudje. In res prihajajo. Tako najdejo pot k nam tudi mlade družine, ki nimajo korenin v našem kraju. Tudi drugače je kar nekaj mladih družin. Kostanjek se razvija in to daje upanje za prihodnost kraja,” je prepričan Dular. K omenjenemu kostanjskemu pomanjkanju strahu pred tujci očitno spada tudi pripravljenost vaščanov za sodelovanje v skupnih krajevnih akcijah. Dular in Bev-čeva namreč poudarjata, da so prebivalci vasi složni in da se tudi mladi udeležujejo akcij, kakršna je bila tudi nedeljsko vidovanje. “Želim, da vaščani ostanejo složni kljub obremenitvam, ki nam jih nalaga čas. Tako bi s skupnimi močmi razvijali kraj in dosegli, da Dan za spomine in pravice izgnancev 7. junij - dan izgnancev KAMNIK - Tu je bila ob 7. juniju, dnevu slovenskih izgnancev, osrednja prireditev Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, ki se je je udeležilo več kot 2.500 izgnancev in kjer je bil slavnostni govornik Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Ob dnevu izgnancev se je sicer zvrstilo več dogodkov. Z vsebino letošnjega dneva je društvo izgnancev želelo poudariti pred slovensko in evropsko javnostjo dejstva o genocidni politiki okupatorjev do Slovencev med 2. svetovno vojno. Ob tem je znova zahtevalo plačilo vojne odškodnine, ki so jo dolžne plačati okupatorske države. Društvo je dalo poudarek tudi zbiranju spominov na vračanje iz izgnanstva in o življenju v vrnitvenih centrih leta 1945. Ob letošnjem dnevu so izgnanci tudi pregledali, koliko so dosegli pravic do posebnega zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva in vojne odškodnine. • Ni je pravice, od tisoč nezmožnih je samo eden minister. (Radovič) UČENEC IN UČITELJ ZNOVA SKUPAJ - V sklopu prireditev ob olimpijskem dnevu, ki je postregel z vrsto rekreativnih prireditev, so v prostorih galerije v cerkljanski vojašnici odprli razstavo “Slovenci na olimpijskih igrah Zanimivo razstavo je odprl naš nekdanji proslavljeni telovadec Miro Cerar, ki si jo je tudi z zanimanjem ogledal. Ob tem je skupaj s svojim nekdanjim trenerjem, brežiškim profesorjem Jožetom Senico, obujal (na fotografiji) spomine na leta, ki so hkrati blizu in daleč. (Foto: E. Sečen) Uprava Prevoza predlaga uvedbo stečaja Delavci od petka stavkajo BREŽICE - Delavci brežiškega Prevoza (zaposlenih je 94) so že minuli petek začeli s stavko, s katero zahtevajo izplačilo aprilskih in majskih plač, poračun premalo izplačanih plač, izplačilo regresa in nasploh ureditev razmer v podjetju. Pravijo, da bodo vztrajali, saj veliko izbire nimajo, in kot vse kaže, čakajo na stečaj podjetja, ki bi rešil vsaj njihov status. Za nastale razmere stavkovni odbor krivi sedanje vodstvo in direktorja mag. Antona Miheliča. S stečajem podjetja soglašajo tudi sindikati, v teh dneh pa bo verjetno uprava družbe ob podpori nadzornega sveta sodišču že predložila predlog za uvedbo stečajnega postopka. Tak sklep je vodstvo podjetja sprejelo preteklo sredo, ko je ugotovilo, da se podjetja ne bo dalo rešiti. Tudi prisilna poravnava skorajda nima možnosti, saj ima večina upnikov hipoteke nad premoženjem ali pa so lizingodajalci. Družba že od leta 1995 posluje z izgubo, samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa se je nabralo že za 20 milijonov tolarjev dodatne izgube iz tekočega poslovanja. Večji del voznega parka je že od aprila v garažah, medtem ko je precej delavcev na čakanju. Direktor trdi, daje katastrofalno stanje v družbi že nasledil, saj je Prevoz močno zadolžen, nepremičnine so pod hipoteko, oprema je zastarela, podjetje pa tudi organizacijsko in kadrovsko ni ravno blesteče. K vzrokom za težave prišteva še plačilno nedisciplino, nizke cene prevozov in druge splošne razmere v prevozništvu, hkrati pa vse manjšo motiviranost zaposlenih, ki že dalj časa niso normalno plačani. B. D. G. Trgovina se prebuja Nadpovprečne naložbe Akripola Slnvpnskn tronvinn kp ip rhudiln Trorturi c n tn m rotili cp hnli nn ^ NOVA KBM V DRUGIH PROSTORIH BREŽICE - Podružnica in ekspozitura Nove KBM bo v petek širši javnosti predstavila nove poslovne prostore na Cesti prvih borcev 6. Hkrati bodo predstavniki uprave banke in direktor podružnice govorili tudi načrtih te banke. Slovenska trgovina se je zbudila, toda nihče ne more jamčiti, da kakšno trgovsko podjetje ne bo spregledalo prepozno. Tekma med domačimi malimi trgovci, srednje velikimi družbami in veletrgovci se zaostruje. Trgovske družbe gradijo in posodabljajo na vseh koncih in skušajo pridobiti prednost pred ostalimi, potrošniki pa se nemo vprašujejo, kdo bo vse to pokupil. Verjetno nihče. Kaj kmalu se bo začelo vse pogosteje dogajati, da bodo trgovine tonile. Že zdaj po podatkih Združenja za trgovino na leto nastane 2.000 novih družb iz dejavnosti trgovine in popravil motornih vozil, medtem ko jih z delom preneha za tisoč več. ZAŽIVEL PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO - V četrtek, II. junija, so v Krškem na Bohoričevi 9 slovesno odprli prostore novoustanovljenega podjetniškega centra Krško, katerega zametki segajo že v leto 1994, ustanoviteljica tega javnega zavoda pa je občina. Center, katerega vršilka dolžnosti direktorice je Marija Krušič (na stiki v sredini), bo letos poleg direktorja zaposlil še svetovalca za razvoj, drugo leto pa svetovalca za razvojne in promocijske aktivnosti za turizem. Sicer pa bosta dve pisarni na Bohoričevi dajali zavetje podjetniškemu centru Krško s Turistično informativnim centrom ter Regijskemu pospeševalnemu centru Posavje in Pharovim strokovnjakom ter sodelavcem na regijskih projektih. V podjetniškem centru Krško vas pričakujejo od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. (Foto: T. G.) Trgovci so to začutili, še bolj pa jih je pretresel neizogiben vstop tujih trgovskih verig na slovenska tla. Sparove centre Slovenci oblegamo že kar nekaj časa, tudi čevlje kupujemo v Turbo Schuh in kozmetiko v Drogerie Markt. Interspar zdaj prihaja tudi v Novo mesto, v Slovenijo francoska veriga Lecleck pa nemška veriga diskontov in verjetno še kdo. Slovenski trgovci zdaj mrzlično iščejo poti, da bi se rešili in še pravi čas pridobili pred tekmeci. Ne gre samo za medijsko najbolj odmevno povezavo med dvema Emonama in kranjskimi Živili, temveč za nujen proces, brez katerega se slovenski trgovini slabo piše. Dogaja se na vseh straneh. Povezujejo se znotraj skupine ABC, Dolenjci smo bili priča Merkurjevi poroki z Novote-hno, Kovinotehna se je povezala z multinacionalko Sears. Tudi Mercator, ki edini od slovenskih trgovskih sistemov ni razpadel, se drži skupaj in si tudi sam prizadeva kupiti kakšno trgovsko družbo. Daljnovidni trgovci imajo že pripravljene povezave, kupujejo manjše družbe in se pripravljajo na prevzeme. Tudi Dolenjske, Bele krajine ali Posavja vse to dogajanje ni moglo zaobiti. Za našteta območja je trgovina izrednega pomena in kot kaže, bo tudi v bodoče, saj bo trgovanje ob sosednji hrvaški meji še zanimivo. Prekletsko teh obmejnih južnih krajev je edino v tem, da od nekdaj šepajo v razvoju in da enako počne tudi trgovina. Prodajaln v naših koncih res ne manjka, tudi velikih, žal pa tisti veliki in perspektivni pridejo k nam pobirat le dobiček. Tu ostajajo od večjih le Mercator Dolenjska pa Posavje Brežice in Dolenjka iz Novega mesta. Jim bo uspelo zdržati korak z drugimi? R DUšič GORNIK Akrilnih plošč trebanjskega Akripola bi pokupili več, kot jih lahko naredijo ■ Skri za posodobitev proizvodnje in za zdrava delovna mesta - Letos podjetje v BiH? TREBNJE - Delničarji Akripola so na 3. skupščini sprejeli poročilo uprave o poslovanju v preteklem letu. Lani je bila v primerjavi z letom 1996 količinska realizacija za 16 odstotkov večja, vrednostno pa za 13,6 odst.; prihodke so povečali, predvsem na tujem trgu. Največ neposrednega izvoza so ustvarili v naši južni sosedi Hrvaški, sledijo Avstrija, Češka in Nemčija. Posredno pa je šla preko Sotle še približno tretjina (pol)izdelkov. Prihodek na zaposlenega je bil večji za 8, dobičkonostnost pa kar za 52 odst., saj so lani ustvarili 41 milijonov tolarjev dobička. Stroški na enoto proizvoda so bili manjši za 9 odstotkov. Akripol je samo lani namenil za naložbe 105,8 milijona tolarjev oz. skoraj DOKAPITALIZACIJA ZAVAROVALNICE TILIA NOVO MESTO - Nadzorni svet delniške družbe Zavarovalnica Tilia je na seji v četrtek, 11. junija, soglasno sprejel ponudbo Pozavarovalnice Sava iz Ljubljane in Dolenjske banke za dokapitalizacijo zavarovalnice v znesku 1,5 milijarde tolarjev. Za podpis pisma o nameri je nadzorni svet pooblastil upravo družbe, ki mora opraviti vse, kar je potrebno za izvedbo dokapitalizacije, ki naj bi bila izpeljana do konca avgusta. Z dokapitalizacijo bo Zavarovalnica Tilia dobila strateška partnerja, rešen bo problem primanjkljaja garancijskega sklada in naložb zavarovalno-tehničnih rezervacij. V KRŠKEM SREČANJE DELAVCEV KOMUNALE KRŠKO - Jutri in v soboto bo v Krškem potekalo 14. srečanje in posvet delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije. Pokrovitelja posveta sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Združenje za varstvo okolja pri GZS, predsednica organizacijskega odbora pa direktorica krškega Kostaka Silvana Moser. Posvet se bo začel jutri ob 9.uri, ko bo sprejem za udeležence, nato pa bodo razpravljali o okolju na poti v Evropsko unijo ter o trenutnih in dejanskih stroških okolja v Sloveniji. Popoldne bo imelo družabni značaj, sobota pa tekmovalnega, saj se bodo delavci v komunali pomerili v delovnih (vodovod, kanalizacija, odvoz odpadkov) in športnih disciplinah. TERME CATEZ Družba se bo povečala za dvakrat V letu in pol za 4 milijarde tolarjev naložb • Premajhni za tuje borze, zato nove naložbe in prevzemi podjetij - Vodne atraktivnosti tudi na obali - Včeraj skupščina ČATEŽ OB SAVI - “Do leta 2000 nameravamo na Čatežu in v Kopru vložiti v razvoj 4 milijarde tolarjev, od tega vsaj polovico lastnega denarja in še nekaj kreditov, saj naša družba skorajda ni zadolžena. Pospešeno proučujemo številne možnosti za naložbe doma in v dveh sosednjih tujih državah, saj je to edini način, da povečamo družbo,” napoveduje generalni direktor Term Borut Mokrovič. V družbi ocenjujejo, da v sedanjih razsežnostih veliko boljši rezultatov ne morejo pričakovati, zato se želijo povečati vsaj za dvakrat, in sicer z naložbami in prevzemi drugih podjetij. Sele potem bi bili dovolj veliki tudi za nastop na tujih borzah. Družba KAKO KAZE NA BORZI? Končno tudi druge družbe! Prah okoli Krke se je polegel - Zanimanje za druge uspešne ' družbe na borzi - Gorenje bi utegnilo biti podcenjeno Pretekli teden se je trgovanje na Ljubljanski borzi umirjalo po šoku, ki ga je povzročila zadeva Merck proti Krki. Nekateri kupci so kmalu spoznali, da so cene že dovolj padle, in so pohiteli z nakupi, večina prodajalcev pa je tudi modro sklenila, da bo z razprodajami počakala vsaj do takrat, ko bo sodba pravnomočna. Borzni tečaj Krkinih delnic se je tako vsaj začasno ustalil malo nad 30.000 tolarji in trgovanje se je umirilo na promet v obsegu nekaj sto delnic na dan. Denar, ki se je sprostil ob razprodajah delnic Krke, in po drugi strani pričakovanje novega denarja, ki bo začel pritekati z vračanjem presežnih vplačil pri Telekomu, sta bila verjetno najpomembnejša razloga za vnovično rast borznega indeksa SBI čez vrednost 1.700 točk. Borzniki so tako po daljšem času začeli odkrivati tudi druge uspešne delniške družbe. Največ zanimanja je bilo za Petrol (do cene 22.500 SIT), Radensko (do 2.379 SIT), Luko Koper (do 2.360 SIT), Aerodrom Ljubljana (do 2.198 SIT) in na OTC trgu še za velenjsko Gorenje, katerega cena je v nekaj dneh poskočila od 1.450 na L 750 tolarjev. Večje nakupe Petrola, Luke in Aerodroma so povzročile špekulacije, ki so bile posledica govoric, da namerava država prodati svoje lastniške deleže v nekaterih podjetjih, kar naj bi tudi povečalo zanimanje tujih družb zanje. Ceno Radenske še vedno obvladuje ena sam borzna hiša, zato tečaj ob vsakem večjem nakupu zraste in se kasneje spet vrne na vrednost okoli 2.200 tolarjev. Pri Gorenju je opaziti, da so najbolj nestrpni prodajalci in nekateri terenski akviziterji svoje zaloge že razprodali. Kupci so začeli ugotavljati podcenjenost delnic tega podjetja, ki bi lahko bilo zaradi svoje velikosti in vpetosti v mednarodne ekonomske tokove zanimivo tudi za tuje vlagatelje. Vobborznih dejavnostih so še vedno najaktualnejše priprave nekaterih pooblaščenih investicijskih družb za vstop na borzo. Za junij sta uvrstitev v kotaci-jo napovedali novomeška Vizija in mariborski KBM Infond Zlat. Večina ostalih se bo za podobne akcije odločila šele jeseni. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Terme Čatež je lansko leto končala z boljšimi rezultati kot leto poprej. V prvi štirih mesecih letošnjega leta je po besedah Zvonka Krulca, pomočnika direktorja za finance, že zabeležila 13-odstotno rast celotnih prihodkov in za 15 odst. večji bruto dobiček. Tudi šte-viko prenočitev se je povečalo za 5 odst., enako je s številom prenočitev tujcev, medtem ko se je število kopalcev povečalo za desetino. Na Čatežu po otvoritvi počasne reke z otroškim bazenom (stala je 200 milijonov tolarjev) načrtujejo še izgradnjo mega centra z dodat-nimi pokritimi bazeni, novimi športnimi objekti, novim hotelom Toplice, ki bo povezan s sedanjim, ter s pokritim trgom Čatež. S to naložbo bodo Terme do leta 2000 postale lastnik enega največjih tovrstnih kompleksov v Evropi. Drugi del naložb po nakupu Hotelov Koper selijo na obalo, kjer ravno zdaj dokončujejo projekte. Po končani poletni sezoni bodo začeli z obnovo hotelov pri Žusterni in hotela Koper ter bazenskega kompleksa. Predvsem želijo zagotoviti bogatejšo ponudbo, ki bo pritegnila vsaj 1000 kopalcev dnevno. Na območju obale načrtujejo tudi gradnjo vodnih atraktivnosti. Želijo se širiti preko ceste in razviti turistično ponudbo ob obali od Kopra proti Izoli, vendar se morajo o tem najprej dogovoriti z lokalno skupnostjo in z drugimi, ki odločajo o takih posegih. B. DUŠIČ GORNIK 8 odst. kosmatega donosa od poslovanja, kar je daleč nad državnim povprečjem. To pa je hkrati nujnost, če hočejo posodobiti dotrajana proizvodna sredstva in s primerno kakovostjo še naprej dosegati ustrezno kakovost proizvodov v vse bolj neizprosni tekmi z evropsko konkurenco. Z investicijami so že dokončno odpravili še zadnje, ekološko sporne emisije hlapov na delovnih mestih. Tako so v svojem okolju in pri kupcih dosegli zahtevano raven v skladu z mednarodnimi standardi ISO. • Podjetje Akripol je poznano po ploščah za zunanjioin notranjo opremo objektov. Prodali bi lahko precej več kot okrog 135 ton plošč, kolikor jih naredijo sedaj. Letos spet povečujejo prodajo in znižujejo proizvodne stroške. Še večjo pozornost pa bodo posvetili nabavnemu marketingu in nadaljevali že začete povezave z Rusijo in nekaterimi azijskimi državami. S povečanjem finančne moči podjetja pa se lahko delničarji spet nadejajo dobička. Letos so ga 29 milijonov tolarjev, ustvarjenega lani in v prejšnjih letih namenili za dividende (140 tolarjev bruto za delnico). 18 milijonov dobička so na 3.skupščini usmerili v rezerve podjetja, 19 milijonov tolarjev pa niso razporedili. “Tudi vsi drugi kazalci poslovanja so pozitivni. Izjema pri tem je povečanje dolgoročne zadolženosti pri zagotavljanju potrebnih sredstev za financiranje naložb. Je pa tudi ta, še vedno precej nižja, če jo primerjamo s slovenskim in evropskim povprečjem. Likvidnost in solventnost v naši družbi SEMINAR O STANDARDIH ISO NOVO MESTO - Odbor za kakovost pri Območni gospodarski zbornici Novo mesto vabi vodilne delavce gospodarskih in negospodarskih organizacij na informativno izobraževanje za področje kakovostnih standardov ISO 9001 in ISO 9002. Seminar bo potekal v torek, 30. junija, od 13. do 16. ure v sejni dvorani hotela Krka v Novem mestu. Kot sporoča Janez Cvelbar iz območne zbornice, lahko vse informacije dobite pri njem, in sicer na telefonskih številkah 322-182 in 322-185. niti v enem trenutku nista ^ ogroženi,” je poudaril direkto1 Dušan Pandža. Zastavljene so zvečine uresničili. Izjema P" tem je bila le načrtovana ustali vitev podjetja v Bosni in Hertf govini, ker je prišlo do prekinit1* * * * * sodelovanja z možnim partnerje® in nasploh zaradi razmeroma ne stabilnih političnih razmer.J* projekt naj bi zagotovo uresniči* še letos. P. PERf Ivan Krajnc bo še naprej vodil obrtnike Podpredsednika Jože Dule in Ciril Selak NOVO MESTO - V torek, 2. junija, so bile volitve ' j skupščino Območne obrtne || zbornice Novo mesto, ki šteje 60 poslancev obrtnikov i* občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Skupščina v novi sestavi je 10. junija v Šmar-jeti nato izvolila novo vodstvo zbornice in sprejela program dela za naslednje štiriletno obdobje. Skupščino in upravni odbor bo še naprej vodil dosedanji predsednik Ivan Krajnc, podpredsednika pa sta postala Jože Dule za Škocjan in Ciril Selak 1» Šentjernej. Poslanci so na tej skupščini izvolili še 17-član-ski upravni odbor obrtnikov-V njem so večinoma predsedniki posameznih sekcij (de; javnosti), ki delujejo pri območni zbornici. Med p°' membnejšimi sklepi skupščine velja omeniti, da bodo na predlog poslancev Dnevi obrti in podjetništva poslej santo vsaki dve leti in ne več vsako leto kot doslej. S. doke Ivan Krajnc Fipo ponuja dosjeje o konkurenci Baza Fipo na razpolago na internetni strani APP in GV IN, odslej tudi na zgoščenki * 250.000 računovodskih izkazov za 36.000 gospodarskih družb - Možne primerjave Iz podjetij že prihajajo pozitivni odzivi na bazo podatkov Fipo, ki sta jo skupaj pripravila Agencija za plačilni promet in založniška skupina Gospodarski vestnik. Pravijo, da si lahko kar dobro pomagajo z bogatim in verodostojnim izborom finančnih podatkov in kazalnikov, predvsem ko gre za primerjave s konkurenco ali pa oceno poslovnega partnerja. Borut Mokrovič • Terme so v letu 1997 ustvarile 2,4 milijarde prihodka in 429 milijonov čistega dobička, kar je za 17 odst. več kot leto prej. Včerajšnja skupščina delničarjev je odločala o razporeditvi tega dobička in še nerazdeljenega dobička iz preteklih let. Uprava je predlagala, da se za dividende deli slednji, in sicer 330 tolarjev za delnico, medtem ko naj bi ves dobiček iz leta 1997 ostal za naložbe, s čimer bo družba deležna davčnih olajšav. Za kaj gre? V bazi Fipo je zbranih 250.000 računovodskih izkazov za kar 36.000 slovenskih gospodarskih družb. V njej je mogoče pridobiti splošne podatke o družbi, skrajšano bilanco stanja in uspeha ter še 19 različnih kazalnikov, s pomočjo katerih lahko ugotavljamo stanje naložb, financiranja in plačilne sposobnosti, pa tudi gospodarnosti, donosnosti in dohodkovnosti. Podatki so v abso--lutnih zneskih, odstotkih in v obliki indeksov rasti, iščemo pa jih lahko po imenu družbe, dejavnosti ali po letih. Skrajšane bilance je mogoče pregledati od leta 1994 do 1997, možen pa je tudi celovit pregled dogajanja v 1.200 dejavnostih po standardni klasifikaciji. Baza Fipo omogoča tudi celo vrsto primerjav podatkov in kazalcev. Primerjamo lahko eno gospodarsko družbo z drugo družbo, s skupino družb, z največjo v dejavnosti ali z dejavnostjo v celoti. To uporabniku omogoča sistem ko- šev, v katere si sam izbira enote, ki jih bo primerjal med sabo. Išče lahko tudi po ustanoviteljih druž- • Izdajatelja še poudarjata, daje možen prenos podatkov v Excel, da bosta v prihodnjem letu izdala tudi mrežno inačico in da bo v prihodnje zgoščenka izšla že prej, v začetku aprilu, seveda s podatki za zadnje leto. Za zdaj je Eipo v slovenskem jeziku, v prihodnosti pa bo “spregovoril” še vsaj angleško. Do konca junija je možno bazo Fipo pri GV naročiti po prednuročniški ceni. V poslovno-infonnucijskcm sistemu GV IN je baza Eipo povezana tudi s poslovnim imenikom Kompass (osnovni podatki, izdelki in storitve družb), z borznimi stranmi (pregledi vrednosti delnice podjetja na borzi), prav tako pa je možen tudi preskok v bazo člankov iz rev(j skupine Gospodarski vestnik. be, številu zaposlenih, višini kap1 tala, prihodkov itd. V bazi naj4*6 tudi razlago računovodskih kat*-’ gorij in posameznih kazalnike)" Pri izboru kazalnikov v projektuJ sodelovala skupina strokovnjake' z Ekonomske fakultete v Lje*1 ljani. , v Pomanjkljivost projekta je tem, da 1.200 podjetij ni dalo se glasja za objavo podatkov, zato* o njih na razpolago le splošni p° datki in opomba, da niso dala se glasja. So pa podatki o njihove1*1 poslovanju vključeni v zbirnih p° datkih za posamezne dejavnosti-Baza Fipo je bila predstavljc’n‘ na letošnjem sejmu Kapital, krat v internetni obliki, pred nek*1! dnevi pa so predstavili še zgošče1'. ko Fipo. Slednja ima kar nek*jJ prednosti pred internetom. Pre: vsem omogoča hiter dostop, saj klikom na gumb dobimo takojšni primerjave. Poleg tega jc na inte) netu iz praktičnih razlogov štev* lo zadetkov omejeno (izbereš la11 ko 10 ali 50 zadetkov), medtem k na zgoščenki to število ni oM1® jeno. Se pravi, če iščemo družb v neki dejavnosti, nam bo pf° gram izpisal vse, nc le 10 ali 50- B. DUŠIČ GORN1^ Rf PRIZNANJE JAGODIČARJEM DIMOVIM IN KOLENČEVIM TREBNJE - Komisija Kmetijskega inštituta iz Ljubljane je končala ocenjevanje urejenosti in uspešnosti nasadov jagod po Sloveniji. Najboljšim pridelovalcem jagod so preteklo nedeljo na Jančah podelili tudi priznanja. V kategoriji manjših višinskih nasadov je zmagal Anton Dim iz Migolice, Silva Kolenc z Zapuž pri Mirni pa je v kategoriji manjših nižinskih nasadov osvojila 2. mesto. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ponedeljkova tržnica je bila spet bogato založena z najrazličnejšimi pridelki. Branjevke so prodajale: mladi krompir po 80 do 150 tolarjev kilogram, papriko po 600, paradižnik po 250, solato po 200, fižol po 400, grah po 600, grah v stroku po 300, rdečo peso >n zelje po 150, merico špinače po 200 do 300, nadzemno kolerabico po 100 eno, šopek mlade čebule in blitve po 100, šopek kamilic po 200, zavitek cvetoče arnike po 300, šentjanževke po 200, cvetlični nted po 700, orehe po 800 do 1000, jajca po 22 do 25, lisičke po 800, gozdne jagode po 500 do 600 kozarec, borovnice po 600 do 700, jagode po 360 do 400 kilogram oz. po 200 za košarico, breskve po 220 in jabolka po 100 do 150 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 112 do 3 mesece starih prašičev, 37 starih 3 do 5 mesecev in 10 starejših. Prvih so prodali 55 po 390 do 400, drugih 18 po 310 do 320, tretjih pa 5 po 220 do 240 tolarjev kilogram žive teže. PRAZNIK VINOGRADNIKOV - Množice ljubiteljev cvička in vinogradnikov so se to nedeljo zgrnile na s soncem obsijano Trško goro, kjer je Društvo vinogradnikov Trška gora Novo mesto pripravilo slavnostno zborovanje vinogradnikov. Po maši, ki jo je vinogradnikom daroval šenpetrski župnik Blaž Gregorc, je novomeški župan Franci Koncilija razvil prapor vinogradniškega društva, ki mu predseduje Vinko Dežman. Prapor, simbol trškogorskih vinogradnikov, je prevzel praporščak Martin Cvelbar. V kulturnem programu, ki ga je umetelno povezoval Alojz Jožef, so sodelovali vinogradniški oktet, godba na pihala iz Novega mesta, folklorna skupina Kres iz Novega mesta in vinogradniki. Za zabavo in dobro razpoloženje pa je poskrbel ansambel Franca Potočarja s Podlipškimi fanti. Na sliki: razvitje vinogradniškega prapora. (B. Avbar) KMETICE V SEMIČU - Na Cerjančevi turistični kmetiji na Krupi pri Semiču je bil pretekli teden sestanek upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije. Udeležile so se ga tudi kmetijske svetovalke iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Semiški župan Janko Bukovec je predstavil občino, podpredsednik Evropskega združenja za kmetijstvo CEA Boris Grabrijan pa priprave na kongres CEA, ki bo septembra i> Ljubljani. Udeležile se ga bodo kmečke ženske iz 40 držav. Kmetice so znova opozorile na problem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, saj ni zakona, ki bi to področje natančno urejal. Predsednica zveze Mihaela Logar, ki je poročala o nedavnem srečanju Svetovne zveze kmetic v Južnoafriški republiki, kjer je bila Slovenija prvič kot polnopravna članica, je pozvala kmetice, da se vključijo v lokalne volitve, da ne bodo vedno v njihovem imenu odločali te moški. Kmetice so si ogledale tudi semiške zanimivosti, med drugim izvir Krupe (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) kmetijski nasveti STO LET KMETIJSKEGA INŠTITUTA NAPREJ K NARAVI Zločin nad gozdom Profesorjev opomin Kmetijstvo in okolje<5) Dr. Jože Verbič in sodelavci: Gnojenje kraških travnikov Kraški travniki in pašniki predstavljajo kar 18 odst. vsega slovenskega travinja in segajo tudi na naše območje (Bela in Suha krajina). Značilnosti krasa so propustna matična podlaga, plitva tla, neugoden relief in za rast večine kmetijskih rastlin neugodno razporejene padavine z močno poletno sušo. Zaradi neugodnih razmerje vse več tega travinja prepuščeno zaraščanju, s čimer kraška krajina izgublja svojo značilno podobo, vrsta rastlin in živali pa svoj življenjski prostor. Dolgoletni in široko zasnovan poskus na kraškem travniku je pokazal, daje mogoče z gnojenjem s fosforjem in kalijem povečati pridelek za približno dvakrat. Značilno je, daje bil odziv pridelka na gnojenje z dušikom razmeroma majhen. Na kilogram dodanega dušika se je pridelek zračno suhe snovi povečal za 9,3 kg. Gnojenje s PK gnojili je povečalo delež metuijnic (detelj) v travni ruši, gnojenje z dušikom pa zmanjšalo, kar je v skladu s pričakovanjem strokovnjakov. Na podlagi gnojilnega poskusa na trajnem kraškem travniku na Krasu (v Rožicah pri Materiji), ki je trajal od 1983 do 1996 (kar med drugim dobro ilustrira zahtevnost in dolgotrajnost kmetijskega raziskovanja), je bilo ugotovljeno, da PK gnojenje povečuje pridelek zračno suhe snovi od povprečnih 22,8 stota na 48,0, kar je več kot dvakrat. Povprečen delež metuijnic je znašal na s fosforjem in kalijem gnojem ruši 29 odst., na negnojeni ruši pa le 5 odst. Če je bila ruša pognojena z več kot 160 kg dušika v obliki rudninskih gnojil, se je delež metuijnic zmanjšal celo na skromne 3 odst. V poskusih z gnojevko so ugotovili, da se je pridelek krme opazno povečal in da je dušik iz gnojevke manj zmanjšal odstotek metuijnic kot dušik iz mineralnih gnojil. In kar je pri poskusu najvažnejše: pokazal je, da je ekološko in ekonomsko na kraškem travnatem-svetu najugodnejše gnojenje s PK gnojili, sledi gnojenje s fosforjem in gnojevko, na zadnjem mestu pa je gnojenje z manjšimi količinami dušika iz rudninskih gnojil. Torej povsem nasprotno od tega, kar mislijo (in delajo) premnogi naši kmetje, ki vse svoje upe stavijo na dušik. (Inž. M. L.) Zločin pravim zato, ker zdaj uničujemo tisto, kar je bilo v gozdovih ustvarjenega v letih 1950-1990. Pol stoletja naporov v gozdovih res ni veliko za gozd, je pa odločilen za uk k ravnanju, prijaznemu do še edinega naravnega vira v Sloveniji. Zločin zato, ker bo izničeno vse vloženo negovalno delo. Gre za samomorilsko početje, ker se ne zavedamo, da daje le zdrav gozd naši deželi pravo kakovost življenja. Hkrati je vnovično zanemarjanje gozdov dokaz, da smo nesposobni prebivalci tega lepega koščka sveta, ker ga ne znamo obvarovati, ker smo neuki in zato ne zastonj hlapci v pravem pomenu besede. Naš gozd je naš univerzalni varuh, je varuh našega celotnega življenjskega okolja. Zato je slovensko gozdarstvo po stoletjih uničevanja gozdov zastavilo načrten, trajnosten razvoj naše gozdnate pokrajine. Postalo je jasno, zakaj kmetijstvo in industrija ter sodobna ekonomija ropajo naravo in njene gozdove. Razvili smo kognitivno (spoznavno) pot dialoga z naravo in njenim gozdom in jo v praksi prenesli v vse gozdove v Sloveniji. (Prof. dr. Dušan Mlinšek v knjigi “Naprej k naravi", ki jo je izdal Ekološki forum LDS) • V nesrečo ljudi ne spravlja tisti, ki pr\’i seže po orožju, marveč tisti, ki k temu sili. (Machiavelli) TW namesto enega Metliška klet poslala na trg poleg belokranjca še veseljaka in jurija METLIKA - V Vinski kleti metliške kmetijske zadruge so doslej predelovali iz kraljevine in laškega rizlinga belo vino belo-kranjec. Konec maja pa so prvič ustekleničili tri vina, imenovana jurij, belokranjec in veseljak, sicer predelana iz enake osnove grozdja. Jurij je kakovostno beio vino, pridelano iz kvalitetnejših sort kot belokranjec, saj so v njem poleg kraljevine in laškega še renski rizling, beli pinot, sardone, sovinjon in rumeni muškat. Je polsuho, medtem ko sta ostala dva suha. Kot je povedal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, pa so izboljšali tudi belokranjca, saj so slabšo kraljevino in laški rizling namenili za veseljaka, ki pa je deželno vino. Sicer pa so na trgovskih policah že skoraj vsa vina Vinske kleti lanskega letnika, tudi pozna trgatev in izbor. Izjema sta le jagodni izbor in ledeno vino. Tudi vrhunske črnine še niso dali v prodajo, a bodo to morali kmalu storiti, saj bo letnik 95 kmalu pošel, v vinskem letniku 96 pa metliške črnine ni bilo. M. B.-J. SAD ŠT. 5 KRŠKO - Z enomesečno zamudo je izšla majska številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki objavlja tehtnejše raziskovalne prispevke. Mag. Metka Hudina piše o vzrokih inkopatibil-nosti med podlago in cepičem pri hruški, mag. Matej Stopar o proučevanju novih pripravkov za redčenje plodičev jablane, Peter Zadravec objavlja prevod članka iz revije Obstbau-Weinbau o oskrbi pasov pod drevesi z mineraliziranim dušikom, isti avtor piše še o vplivu širine herbicidnega pasu na rast in rodnost jablan. Sad objavlja še članek Jožeta Povšiča o kristalonih, to je posebnih mineralnih gnojilih, ter zanimivo paberkovanje Jurija Mamiloviča o kmetijskih dogodkih v preteklem obdobju. PRAZNIK ČEŠENJ V BRUSNICAH BRUSNICE - V nedeljo, 21. junfja, bo v Brusnicah tradicionalni praznik češeivj. Ob 9. uri bo otvoritev razstave in začetek prodaje češenj in češnjevih dobrot v tamkajšnjem gasilskem domu. Ob 15. uri bo povorka kmečkih voz $ prikazom starih kmečkih opravil, ob 16. uri se bo začelo družabno srečanje z ansamblom Slapovi, ob 20. pa bodo izbrali še kraljico češenj. Vsa zainteresirana dekleta naj se prijavijo na tel. 0609-633-567. Generalni sponzor prireditve bo zavarovalnica Triglav. Strojni krožek nesebično pomaga Barboričevim Prvi preizkus pomoči Člani strojnega krožka Krka smo v letošnjem letu že imeli prvi preizkus v medsosedski pomoči. Pri Barboričevih iz Gorenje vasi pri Šmarjeti je namreč žena Cvetka ostala sama s šestimi mladoletnimi otroki in moževo mamo na 50 ha veliki kmetiji s polnim hlevom živine. Pokojni gospodar je bil soustanovitelj in član krožka, zato je prav, da člani krožka pomagamo pri večjih kmečkih opravilih. Obrnili se bomo tudi na različne organizacije in od njih skušali dobiti pomoč. Nekateri člani krožka pa so že pomagali pri škropljenju žita, košnji in pos-pravilu sena. Marko Vodopivec in Darinko Brudar sta zbalirala okrog 50 bal silaže. V krožku vodimo evidenco o članih, delu in številu opravljenih delovnih ur, ki sojih ali jih še bodo člani opravili na Barboričevi kmetiji. Vodstvo krožka zagotavlja, da bo ta dela v večini poravnal strojni krožek. Vodja SK Krka: JOŽE RANGUS EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Smo pripravljeni na redčenje grozdja? Solze prihranimo za bolj žalostne trenutke Na pravkar zaključenem vinskem sejmu v Ljubljani je bila opazna zaskrbljenost zaradi manjšega povpraševanja po vinu. Res se je kar težko sprijazniti s takim naglim zasukom na vinskem trgu. Zasledil sem statistični podatek, ki govori o za 3 odst. manjši porabi vina kot lani. To dejstvo me je ohrabrilo, saj zaradi 3 odstotkih nikakor ne smemo obupavati. V naši panogi se vse načrtuje dolgoročno, zato se je potrebno že sedaj, ko je trta v odcvetenju, razmišljati, kako bomo pridelali ali prodali grozdje. Vinogradnik ne more pričakovati zlate medalje za vino, če bo pridelal na trto več poldrugi kilogram grozdja. Namenoma pišem o oblaganju trte sedaj, ko je prodaja vina težka in ker bo v jeseni začel veljati novi zakon o vinu. V bodoče ne bo dovoljeno predelovati v vino grozdje, ki bo v normalnem letniku imelo manj od 64 stopinj Oechsleja sladkorja (2. člen). Samo v letih, ko so izredno neugodne razmere za dozorevanje grozdja, lahko ministrstvo za kmetijstvo dovoli pridelavo vina iz grozdja, ki vsebuje ob trgatvi najmanj 52 stopinj Oechsleja (12. člen). Ta zahteva novega Zakona o vinu bo zelo menjala jesensko prakso vinogradnikov. Ne vemo, kakšno bo leto, toda ko trta odcvete, bo jasno, koliko grozdja bo na trti. V bližnji preteklosti ni bilo potrebno o tem razmišljati. Posamezniki, ki so pridelovali vrhunsko vino, so po cvetenju redčili svoje grozdje na preobloženih trtah. Toda malo je bilo takih. V državah, kjer je konkurenca ostrejša, kjer so razlike v cenah namiznega in kakovostnega ter vrhun-skegam vina zelo velike, je redčenje grozdja na boljših legah normalno letno opravilo. Sadjarji, ki imajo breskve in tudi jablane, počnejo to brez kakršnih koli duševnih stisk, ker vedo, da sicer njihovo sadje ne bo lepo in ga ne bodo mogli prodati. Gotovo je naša čustvena navezanost na trto tako močna, da nekateri tega ne bodo sposobni storiti. Toda trto preoblagati z grozdjem, ni pošteno ne do trte niti do kakovosti vina. Zato solze prihranimo za bolj žalostne trenutke. Če smo pozimi obrezovali trto neodgovorno, moramo z redčenjem grozdja opraviti popravni izpit. Zadružne kleti bodo pod kontrolo inšpekcije in ne bodo smele prevzeti grozdja, ki ne bo dovolj sladko. Prihaja obdobje ko se bo moral vsak odločiti, ali bo prideloval v bodoče grozdje in vino namizne kakovosti ali kakovostni in vrhunski razred. dr. JULIJ NEMANIČ RAZVESELJIV NAPREDEK PRI MLEKU LJUBLJANA - Kljub težavam s prodajo odkup mleka v Sloveniji še narašča. Tako so mlekarne v prvih štirih mesecih letos odkupile že 133 milijonov litrov mleka, kar je za desetino več kot lani. Zanimivo je, da se je odstotek tolšče, ki je po pravilniku slabše plačana kot beljakovine, letos spet povečal. Povprečni odstotek beljakovin je za malenkost večji, prav tako pa je večji tudi odstotek mleka, ki je imelo le do 400.000 somatskih celic v mililitru, kar je razveseljiv znak. Še bolj razveseljivo pa je, da je izdatno napredovala tudi bakteriološka kakovost mleka. Kar 77,5 odst. ga je bilo prodanega kot “ekst-ra” kakovostnega, ki ima 5-odstotni pribitek pri ceni, v tretjem razredu in kategoriji zunaj razredov pa ga je bilo le še 2,85 odst. KAKŠEN GRB BOŠTANJ, SEVNICA -Boštanjski grb ima vrisano jabolko, natančnejša poročila govore, da je jabolko sevniška voščenka. Te dobre sadeže so iz sevniške deželice nekdaj baje nosili na sam dvor. Menda tja jabolk niso nosili peš. Najbrž so jih vozili, ampak ne s konjsko vprego. K imenitni voščenki sodi imeniten prevoz. Po Sevnici govorijo, da so jih na dvor vozili s pontiacom. Kerpontiac kot tak uživa obče spoštovanje tudi dandanašnji v visokih sevniških krogih, se govori, da bi ga morali vrisati skupaj z voščenko tudi v grb. Ljudje z najbujnejšo domišlijo pa celo mislijo, da grb že malo spominja na pontiaca. DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Korenčkova torta za začetnike Le malo poznamo vrtnin, ki bi bile tako vsestransko uporabne kot korenje. Najslajši za uživanje so mladi surovi koreni, ki jih narežemo ali nastrgamo na zeleno solato, lahko pa jih tudi vlagamo, dušimo, delamo marmelado, vino ali okusno ameriško sladico, to je KORENČKOVO TORTO. Za osnovo napravimo krhko testo. Potrebujemo 30 g sladkorja, 75 g surovega masla, ščepec soli, za noževo konico pecilnega praška in 100 g bele moke. Za biskvitno testo uporabimo 300 g mladega korenja, 4 jajca, ščepec soli, 150 g sladkorja, 250 g mletih orehov ali lešnikov, 100 g bele moke in 2 žlički pecilnega praška. Potrebujemo še 4 žlice marelične j marmelade, 500 g sladke smetane, 2 vrečki utrjevalca za smetano (kremfix) in 50 g sesekljanih lešnikov za okras. Iz sestavin zgnetemo krhko testo, ga oblikujemo v kepo, zavijemo v foli-I jo in postavimo v hladilnik za 30 minut. Tortni model obložimo s j peki papirjem. Testo razvaljamo, j položimo v model in pečemo v pečici pri 200° C približno 10 minut. Nato testo preložimo na podstavek in pustimo, da se ohladi. V tem času korenje drobno naribamo, iztisnemo sok, ki ga uporabimo za napitek. Jajčnim beljakom dodamo 3 žlice mrzle vode in ščep soli ter stepemo v trd sneg. Med stepanjem dodamo 100 g sladkorja, preostalo količino pa stepemo z rumenjaki. Vse navedene sestavine vmešamo v naslednjem zaporedju: rumenjaki, sneg, moka s pecilnim praškom, lešniki ali oreh in nazadnje korenje. S peki papirjem obložen model napolnimo z biskvitnim testom in pečemo pri 175° C 35 minut. Krhko testo premažemo s polovično količino marelične marmelade, sladko smetano pa stepemo z utrjevalcem. Biskvit prerežemo, položimo na krhko testo, premažemo s preostalo marmelado in obložimo s polovico smetane. Pokrijemo z drugo plastjo biskvita, obložimo s smetano in okrasimo z lešniki ali iz marcipana izdelanimi korenčki. Korenčkova torta je izvrstna vaja za začetnike! ms ■ REPNIKOVA RAZSTAVA NOVO MESTO - Danes-, 18. junija, bodb ob osmih zvečer v galeriji Krka odprli razstavo slikarja naivca Antona Repnika. Avtorja bo predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, otvoritev pa bo s petjem popestril oktet Adoramus. STOJI UČILNA ZIDANA TREBNJE - Jutri, 19. junija, bo ob 15.30 v športni dvorani OŠ Trebnje prireditev Stoji učilna zidana, posvečena pomembnim časovnim mejnikom iz zgodovine osnovnega šolstva na Trebanjskem. RUDIJEV VEČER DRAGOMLJA VAS - Na dan državnosti, 25. junija, bo v gasilnem domu ob osmih zvečer Rudijev večer, na katerem se bodo predstavili ansambel Kamniški koledniki in pesnik Smiljan Trobiš, slikarki Jožica Škof in Jelka Kupec pa bosta pripravili priložnostno likovno razstavo. SIMPOZIJ TN PRIREDITVE1 - Stoletnico Podbevškovega rojstva je zabeležila vrsta prireditev in simpozij. Na sliki'levo udeleženci simpozija: dr. J. Vrečko, dr. L. Kreft, mag. E. Antončič, dr. I. Novak Popov, dr. M. Juvan in dr. D. Poniž. Na sliki desno: prizor z zaključne večerne prireditve na Glavnem trgu. (Foto: MiM) Podbevškova vrnitev v Novo mesto Uspela polastitev stoletnice rojstva začetnika slovenske zgodovinske avantgarde Antona Podbevška - Prireditve in simpozij ■ Podbevškov doprsni kip v Novem mestu NOVO MESTO - S prireditvijo Godba v valovih: Himna o carju mavričnih kač, zasnovano v slogu avantgardističnih predstav, se je v soboto, 13. junija, zvečer na Glavnem trgu uspešno zaključila vrsta prireditev, ki so jih pod skupnim nazivom “Antona Podbevška 100 nadnaravnih let” v počastitev stoletnice rojstva tega slovenskega avantgardističnega pesnika pripravili in dobro izpeljali novomeški študentje Marijan Dovič, Klemen Dvornik, Branko Jordan, Tomaž Koncilija in Borut Peterlin v sodelovanju z Društvom novomeških študentov in Mestno občino Novo mesto. MLADI TALENTI - Na drugem koncertu Novomeškega glasbenega festivala so v nedeljo, 14. junija, zvečer, v Domu glasbene dediščine v Globodolu nastopili trije učenci Srednje glasbene šole v Ljubljani: harmonikarka Nataša Koroša (na sliki), sopranistka Katja Perger in kitarist Matevž Sušnik. (Foto: MiM) Uvod v dvodnevno dogajanje od 12. do 13. junija je bila opoldanska petkova otvoritev razstave v prostorih Dolenjske banke, kjer je Jadranka Matič Zupančič pripravila izbor knjig, slik, kritik, korespondence, rokopisov in drugega gradiva, ki ga hrani Knjižnica Mirana Jarca in je povezano z delom in življenjem Antona Podbevška. V spodnjih, še ne opremljenih in do konca obnovljenih prostorih Kulturnega centra Janeza Trdine (kar je ponudilo zanimivo sceno) so zvečer izvedli Podbevškov avantgardni manifest Žolta pisma, to je za časa pesnikovega življenja neobjavljenih 23 pesmi, ki po mnenju literarnih zgodovinarjev pomenijo začetek slovenske zgodovinske avantgarde. Pisma sta brala Branko Jordan in Tomaž Koncilija, Marijan Dovič in Jelena Ždrale pa sta branje prepletla z izvirnim, delno improviziranim violinskim duetom. Sledila je otvoritev likovne razstave, na kateri so se predstavili mladi novomeški likovni ustvarjalci: Tomaž Grdin in Tom Mežan s fotografijami, Nataša Mirtič z grafikami, Igor Papež s slikami, Borut Peterlin s fotografskimi platni, Luka Piko s karikaturami in vrt- LETNI KONCERT Z AMERIŠKIM UTRIPOM - Mešani pevski zbor Krka je na letnem koncertu v torek, 9. junija, zvečer na dvorišču novomeške proštije pod vodstvom dirigentke Sonje Čibej odpel niz slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je pred svojo nedavno potjo v Kanado in Združene države Amerike izdal na zgoščenki in kaseti pod naslovom Slovenske ljudske pesmi. Zborovsko petje je pospremil prikaz Krkinega gostovanja na severnoameriški celini z besedo Zdenke Seničar in diapozitivi Franca Aša. (Foto: M. Markelj) GLASBENO DOŽIVETJE V FRANČIŠKANSKI CERKVI - Po večerni maši je bil v nedeljo, 14. junija, v novomeški farnčiškanski cerkvi koncert, na katerem je nastopil frančiškanski komorni zbor pod vodstvom Marijana Cvitka. V sodelovanju z solisti Marjetka Podgoršek Horžen iz Brežic, Mojco Saje iz Novega mesta, Tadejem Sadarjem iz Ljubljane in Ivanom Arnškom iz Mengša ter orkestrom je izvedel Mozartovo mašo in Ave verumm, nato je zbor sam odpel zborovske pesmi slovenskih skladateljev, koncert pa zaključil v polni zasedbi z mogočno Haendlovo Alelujo. (Foto: M. Markelj) nicami na steklu ter Uroš Wein-berger s tuši in akvareli, kulturni večerje zaključila projekcija kratkih dokumentarnih filmov Božidarja Jakca. V soboto je v hotelu Krka potekal več kot štiriurni simpozij o Antonu Podbevšku. Sodelovalo je šest literarnih strokovnjakov: dr. Janez Vrečko, dr. Denis Poniž, dr. Lev Kreft, mag. Emica Antončič, dr. Irena Novak Popov in dr. Marko Juvan, ki so predstavili izsledke svojih raziskav in razmišljanj. Prvi trije so se osredotočili na Podbevška kot avantgardista in začrtali njegovo mesto v slovenski zgodovinski avantgardi, drugi trije strokovnjaki pa so se poglobili v Podbevškovo pesništvo ter spregovorili o vprašanju konca poezije, kot se kaže v njegovem pesništvu, o metafori v njegovih pesmih ter o sočasnem razumevanju Podbevškovega avantgardnega pesništva, kot se je razkrilo iz Tavčarjeve parodije. V duhu avantgardistične umetnosti je simpozij popestril zdajšnji slovenski avantgardist Dragan Živadinov. Novo mesto je stoletnico Podbevškovega rojstva primerno počastilo, levja zasluga za to pa ne gre, kot bi pričakovali, ustanovam, ampak mladim, ki so se z organizacijo in izvedbo prireditev zares izkazali. Sporočilo prireditev in simpozija je, da se Pod-bevšek kljub neobsežnemu pesniškemu opusu in razmeroma kratkotrajnemu delovanju, pa zato dolgoletnem izrivanju na rob in v molk, s svojim delom uvršča med tiste slovenske pesnike, ki so pomembno prispevali k razvoju slovenske literature dvajsetega stoletja. Novo mesto se z njim izrisuje na slovenski literarnozgodovinski zemljevid kot pesnikov rojstni kraj in z novomeško pomladjo kot kraj začetka slovenske zgodovinske avantgarde, s katero je Podbevškovo ime najtesneje povezano. Zato velja pozdraviti pobudo organizatorjev, da se v Novem mestu postavi Podbevškov doprsni kip, ki ga je izdelal kipar in arhitekt Robert Stella. M. MARKELJ MIRNSKI PESNIKI MIRNA - Osnovna šola Mirna vabi danes, 18. junija, ob 19.30 v šolsko avlo, kjer bo literarno-glasbe-ni večer, na katerem bodo predstavili knjigo Mirna - ime pesniškega zvena in pomena štirih mirnskih pesnikov: Lidije Gačnik Gombač, Avgusta Gregorčiča, Janeza Kolenca in Lada Smrekarja. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA NOVA ŠTIFTA - V okviru prireditev, posvečenih Škrabčevemu letu, je v cerkvi pri Novi Štifti v soboto, 13. junija, zvečer nastopil obnovljeni Slovenski oktet. POPRAVEK V 23. številki Dolenjskega lista je v prispevku Rojstvo, zapisano v večnost, na kulturni strani prišlo do neljube napake: avtorica razstave Franja Stiplovška je kustodinja Jožica Vrtačnik Lorber, in ne Ivanka Poč-kar, kot je bilo pomotoma napisano. Za napako se opravičujemo. PREDSTAVITEV KNJIGE KRŠKO - V torek, 9. junija, so v mali dvorani Kulturnega doma predstavili knjigo dr. Zdenke Zalokar Divjak Vzgoja za smisel življenja, ki je izšla pri založbi Educy. Temenica kulturno živa Zagnani mladi kulturniki na Temenici - Poleg igric in recitacij letos gledališka predstava TEMENICA - Brez pobudnika je težko izpeljati vsako stvar, tudi na kulturnem področju. V Temenici to odlično uspeva Jelki Rojec, ki je v tamkajšnjem kulturnem društvu, katerega predsednica je, okrog sebe zbrala okrog štirideset mladih. Poleg proslav pripravljajo otroške igrice, tudi lutkovne, sodelujejo v recitatorski skupini, letošnjo pomlad pa so se uspešno preizkusili kot igral; ci amaterskega gledališča. Od-. ločili so se za komedijo Vaten-? tiha Katajeva Dan oddiha, s katero so poleg na domačem odru tudi drugje poskrbeli za dobro voljo obiskovalcev. Če bo le mogoče za prihodnje leto načrtujejo novo predstavo. “Delali smo sicer že prej, od leta 1995 pa smo uradno registrirani kot društvo in to nam je bila še posebna spodbuda,” pravi Rojčeva, likovna pedagoginja v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, kjer tudi pripravlja in vodi različne otroške predstave in krožke. Njeno veselje, daje kulturnega mrtvila v temeniški krajevni skupnosti konec, je toliko večje, ker so tudi sami krajani zelo spodbudno sprejeli njihovo ustvarjanje. Jelka Rojec, predsednica KD Te menica Dobro sodelujejo s KS in sponzorji. Mladi kulturniki si želijo, da bi lahko tako kot do lani zapeli še v pevskem zboru. “Samo da najdemo primernega zborovodjo,” pravijo, “pa bo tudi pesem pogosteje zadonela iz temeniške doline.” L. MURN IZŠLE V POČASTITEV JUBILEJEV - Urednik zbornika mag. France Baraga, urednik Dolenjske založbe Franci Šali, stiški opat Anton Nadrah in dr. France Dolinar med predstavitvijo knjig, posvečenih jubileju stiske opatije in cistercijanskega reda. Stoletni jubileji stiške opatije Izid dveh knjig v počastitev jubilejnega leta cistercijanskega meniškega reda in stiške opatije: Vojana Arharja Oživljena tihota in zbornik Stična ob jubilejih STIČNA - Stiški samostan je letošnje leto, v katerem cistercijani praznujejo 900-letnico svojega reda, stiški menihi pa stoletnico obnove redovnega življenja v Stični, že obeležil z vrsto prireditev in slovesnosti, gotovo pa se jubilejno leto najtrajneje zapisuje z izidom dveh knjig, posvečenih stiški opatiji: Vojana Tihomirja Arharja Oživljena tihota in zbornika Stična ob jubilejih. Knjigi so predstavili prejšnji teden na priložnosti slovesnosti. O njiju so govorili stiški opat dr. Anton Nadrah, zgodovinar dr. France Dolinar, urednik Dolenjske založbe Franci Šali in mag. France Baraga, Stiški kvartet pa je predstavitev obogatil s pesmijo. Arharjeva Oživljena tihota je izšla že pred dobrima dvema mesecema in smo o nji takrat že pisali, povejmo le, da se z njo Poletna Rast Izšla je tretja letošnja številka NOVO MESTO - Te dni med naročnike prihaja tretja številka Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki poslej redno izhaja vsak drugi mesec. Likovno značilnost ji dajejo barvne reprodukcije del, ki so nastala na dosedanjih trebanjskih Taborih likovnih samorastnikov. Več kot tridesetletni tradiciji prirejanja teh slikarskih srečanj je posvečen tudi prispevek Dušana Štepca. Osrednji gost revije je tokrat prosvetni in kulturni delavec Jože Zupan, prejemnik letošnje Državne nagrade za vzgojo in izobraževanje. Z njim se je pogovarjal Ivan Gregorčič, medtem ko je dr. Janez Gabrijelčič pripravil zanimiv pogovor s prof. dr. Jožetom Gričarjem,, enim naših najbolj znanih ekonomistov. Ljubiteji leposlovja lahko v reviji preberejo nove pesmi Ivana Zorana, Ivana Perhaja, Sama Dražumeriča in Klavdije Kotar ter prozo Jožeta Sevlja-ka in Davida Terčona. Domačim literatom se pridružuje sodobni slovaški pisatelj Rudolf Sloboda s prozo Kramp v prevodu Darije Jakše. Stoletnici rojstva Antona Podbevška je v rubriki Kultura posvečen zapis Tomaža Koncilije, ki razmišlja o paradoksalnosti življenja in dela novomeškega začetnika slovenske literarne avantgarde. Ljudmila Šri-bar v svojem zapisu govori o pisatelju Janezu Mencigerju in njegovem življenju v Krškem, Frančiška Buttolo razkriva, da je bil mentor prve slovenske pesnice Fany Hausmann dr. Josip Šubic iz Mokronoga, Meta Matijevič v obsežnem prispevku piše o meščanski gardi v Novem mestu, Samo Simič pa s prikazom grajskega parka Soteska nadaljuje z nizom zapisov o vrtovih in parkih na Dolenjskem. Četudi je v rubriki Družbena vprašanja natisnjen le en prispevek, in sicer Boruta Vukoviča Nove časovne in prostorske razsežnosti, v katerem piše o človeški naravi in tehnologiji kot novi okoljski stvarnosti, pa je družbenokritično zasnovanih več prispevkov v rubriki Odmevi in odzivi: Janez Janša razmišlja o političnih ozadjih dogodkov slovenske pomladi pred desetimi leti, Tomaž Bizajl z analizo izjav slovenskega metropolita dr, Franceta Rodeta postavlja pod vprašaj možnost dialoga med Cerkvo in državo, Tomaž Levičar pa vprašanjem, kijih postavlja gradnja avtocest v Šloveniji, dodaja estetsko dimenzijo. Sonja Rostan piše o romskem prazniku in na njem prikaznih plesih, nato pa sledijo knjižne recenzije. Tone Goš-nik piše o knjigi Ivanke Počkar lz časov ječmenove kave, Tomaž Golob o zborniku Žužem-berški grad, Rudi Stopar o knjigi Primoža Reparja Alkimija srčnega utripa, Franci Šali pa o knjigi Vojana Arharja Oživljena tihota in Janeza Baniča Štihov Jože z Broda. Vsebino številke dopolnjuje 52. nadaljevanje Gradiva za dolenjski biografski leksikon, ki ga piše prof. Karel Bačer, in pregled kulturnih dogodkov v marcu in aprilu, ki ga je pripravila Lidija Murn. MiM dopolnjuje pred leti izdana izredno obsežna monografija dr. Jožeta Mlinariča, ki je obdelal zgodovino stiške opatije od njenega nastanka do prisilne ukinitve leta 1784, Arhar pa je v svoji knjigi obdelal zadnjih sto let, od obnovitve redovnega življenja leta 1898 do najnovejšega obdobja. Knjigo je izdala Dolenjska založba. Zbornik Stična ob jubilejih, ki je izšel te dni v založništvu stiške opatije, sta uredila opat Nadrah in mag. Baraga. Njun osnovni namen je bil, da ob častitljivih jubilejih meniškega reda in stiške opatije opozorita na pomembnejše vidike življenja stiškega samostana. K sodelovanju sta pritegnila osem domačih in tujih avtorjev, ki so pripravili trinajst prispevkov. Uvodna prispevka sta napisala ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in papež Janez Pavel II, sicer pa v zborniku sodelujejo: generalni opat p. Mauro Esteva, opat predstojnik kongregacije p. Kassian Lauterer, opat p. Anton nadrah, Hubert Patzelt, Jože Mlinarič, Vojan Arhar in Marijan Zadnikar. Besedila spremlja bogat izbor fotografij in drugega slikovnega gradiva, nekaterega tokrat prvič objavljenega, omenimo le bakrorez stiške Žalostne Matere božje. M. MARKELJ PREŠMENTANE CITRE MOKRICE - V torek, 16. junija, zvečer je bil na grad Mokrice koncert čitrašev iz brežiške glasbene šole. Nastopili so Nina Mandžuka, Jerneja Šavrič in Anita Strgar. ZAKLJUČNI KONCERT BREŽICE - V Viteški dvorani Posavskega muzeja bo jutri, 19. junija, ob osmih zvečer, zaključni koncert pevskih zborov KUD Brežice, ki jih vodita dirigenta Elizabeta in Dragutin Križanič. Gost večera bo tamburaški orkester iz Artič. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Ali se lahko pritožim na Evropsko komisijo /a človekove pravice v Strasbourgu? Državni zbor je konec maja 1994 sprejel zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v kateri imata osrednjo vlogo 6. člen, ki opredeljuje pravico do poštenega sojenja, ter 8. člen, ki ureja pravico posameznika do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, njegovega doma in dopisovanja. Pritožbo na komisijo lahko naslovi katerakoli oseba, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitve pravic iz konvencije na naslov: Council of Europe, F -67075 Strasbourg Ccdex. Pritožba se lahko nanaša le na kršitev pravic, ki jih jamči konvencija, in sicer: da gre za kršitev pravic države proti posamezniku, da so izčrpana vsa domača pravna sredstva in da ne vsebuje novih dejstev. Pritožbo je potrebno vložiti v šestih mesecih od dneva, ko je bila sprejeta dokončna odločba. Na podlagi postopka se ugotovi, če je stvar zrela za obravnavo, potem se komisija prizadeva med prizadetimi strankami doseči prijateljsko rešitev zadeve. Če je to možno, komisija pošlje poročilo, ki ga prejmejo prizadete države, odbor ministrov in generalni sekretar Sveta Evrope. Ilegalci spet vse bolj pritiskajo Letos za četrtino več ilegalcev kot v enakem obdobju lani - Prevladujejo Romuni - Pri odkrivanju v veliko pomoč občani, ki sporočijo policiji, če opazijo sumljive ljudi KRŠKO - Policisti UNZ Krško so v letošnjih prvih petih mesecih prijeli 276 ilegalcev, kar je za četrtino več kot v enakem obdobju lani ali kar za 111 odstotkov več kot enako predlansko obdobje. Število državljanov Bosne in Hercegovine seje od vojnih let na tleh bivše Jugoslavije sicer zmajšalo, na slovensko-hrvaško mejo pa pritiska vse več drugih ilegalcev, ki želijo preko Slovenije priti v druge države. Med njimi je največ Romunov - letos jih je bilo skoraj pol - njihov cilj pa je Italija, poleg njih pa so najpogostejši še Makedonci, Bosanci, Bolgari, Ibrki in drugi. dežurni poročajo LEPO oblečen iz trgo- Icii • jun‘Ja dopoldne je ne-,40 iz trgovine Moda v Brežicah na nepojasnjen način odtujil moško "‘Urino obleko. Trgovino je oškodo-Va 2a dobrih 34 tisočakov. ILEGALCEM je pomagal “KESTANIČAN - V soboto, 13. junija, zvečer so štirje Jugoslovani llešalno prestopili državno mejo ^ed Slovenijo in Hrvaško. Prišli so Pjeko Sotle v Zelenjaku pri Orešju. *u jih je z osebnim avtom počakal y'letni B. H. iz Brestanice, ki je ilegalce naložil v vozilo in jih odpeljal notranjost Slovenije. S sodnikom Za Prekrške se bodo srečali tako ile-salci kot domači pomagač. OB MOBILNI TELEFON - V ?°či na 15. junij je nekdo v Cankar-levi ulici v Trebnjem vlomil v oseb-!" avto, ki je last B. G. iz Trebnjega, ‘n ukradel mobilni telefon. Lastni-"aje oškodoval za 70 tisočakov. drugič napihal še več - v Petek, 12. junija, ob pol osmih ^ečer so krški policisti na Senovem ustavili 20-letnega K. S. iz Sevnice. 7aPihal je 0,7 promila alkohola, j^prav je izpit opravil šele pred Jemi meseci. Odvzeli so mu vozni-sko dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Čez devet ur je bil Ponovno ustavljen, tokrat pa je a kotest pokazal že 1,66 promila a‘kohola. Tokrat so ga možje v ntodrem odpeljali v sobo za treznjenje. PONAGAJALI MALIGANI KRŠKO - V četrtek, 11. junija, neJjaj čez eno ponoči so morali 'diki policisti posredovati v stano-Vanju na Cesti 4. julija, ker je 32-jtni K. N., sicer hrvaški državljan, tolil, fizično obračunal in nadlego-svojo iz\’enzakonsko partnerico. ' oniiril se ni niti, ko je zagledal Policiste, zato so ga ti odpeljali na Policijsko postajo, kjer je opravil tudi alkotest, ki je pokazal kar 2,1 Promila. Kot pravi Zlatko Pirš, inšpektor za mejne zadeve na UNZ Krško, večino v tuje dežele silijo Zlatko Pirš Maščevanje? Med Romi iz Šentjerneja in Kerinovega grma še grožnje krško, Šentjernej - Prejšnji teden smo že poročali o umoru Roma Rajka Hu-doroviča iz Kerinovega grma, do katerega je prišlo zaradi sporov med družinami iz Krškega polja in Šentjerneja. A strasti med Romi se še niso pomirile. Kot so nam povedali na UNZ Krško, iz ene strani prihajajo grožnje po maščevanju, iz druge pa pret-nje, da niso še z vsemi obračunali. Očitno je, da gre za nerazčiščene odnose, o katerih pa ne ena ne druga stran noče govoriti, a očitno je, daje vmes denar. (Mimogrede: pokojni, ki je bil sicer brez zaposlitve, je imel nov renault laguna in mobitel). Zaradi groženj in streljanja so policisti delali hišne preiskave tako v Šentjerneju, kjer orožja niso našli, kot pri pokojnem, pri katerem so našli le dva nabojnika za avtomat in nekaj druge opreme za orožje. Znano pa je tudi, da Romi orožje, če ga že imajo, skrijejo izven doma, tako da ga je nekomu, ki ne pozna njihovih skrivališč in običajev, nemogoče odkriti. Občani, ki živijo v bližini Kerinovega grma, so že po umoru Rajka Hudoroviča policiste obvestili o ponovnih strelih v naselju. Kot kaže, med Romi še ne bo miru. ekonomske razmere in želja po zaposlitvi. Ekonomske migrante pa je lahko prepoznati: običajno imajo vso prtljago spravljeno v polivinilni vrečki, slabo so oblečeni, če ne gre za organizirane skupine, jo običajno mahnejo peš, držijo pa se glavnih prometnic: cest in železnic. Pogosto se zgodi, da za lažje premagovanje poti ukradejo avto, moped ali kolo, mnogi pa se jih za ilegalni prehod skrijejo pod sedeže ali pod strope vlakov, v tovornjake in podobno. “V veliko pomoč pri odkrivanju ilegalcev so tudi občani, ki kar pogosto pokličejo, če vidijo sumljive osebe,” pravi Pirš. Letos ob meji, ki spada pod UNZ Krško, niso odkrili večjih skupin ilegalcev, morda se prav SPREGLEDAL AVTO STARE ŽAGE - V soboto, 13. junija, nekaj čez osmo zvečer je 23-letni A. R. iz Ljubljane vozil osebni avto iz Črnomlja proti Novemu mestu. Pri Starih Žagah je zmanjšal hitrost in hotel zapeljati na dvorišče. Za njim je z neprimerno hitrostjo pripeljal voznik osebnega avta 46-letni A. P. iz Občic in trčil v avtomobil pred seboj. Po trčenju je A. P. zapeljal s ceste in trčil v kozolec. A. P. se je hudo poškodoval, voznik A. R. lažje, njegov sopotnik pa je dobil hude poškodbe. A. R. je napihal 1,57 promila alkohola, A. P. pa je preizkus alkoholiziranosti odklonil. ZBIL PEŠCA NA PLOČNIKU NOVO MESTO - V petek, 12. junija, nekaj pred pol tretjo popoldne je 21-letni E. L. iz Novega mesta vozil osebni avto od Šmihela proti centru Novega mesta. Na Šmi-helski cesti je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levi pas, nato pa zavil v desno. Pri tem je avto zasukalo za 180 stopinj, nato pa je bočno drsel preko desne polovice vozišča na pločnik, kjer je zadel 69-letnega V. G. iz Novega mesta, da gaje odbilo preko 80 cm visoke žive meje na vrt. Po trku se je prevrnil tudi avto in padel na zelenico vrta. Pešec se je v nesreči hudo poškodoval. POSILJENA V BREŽICAH BREŽICE - V ponedeljek. 8. junija, nekaj po 22. uri je na ulici v Brežicah žensko srednjih let napadel moški, jo odvlekel nekoliko stran in jo posilil. Policisti so storilcu na sledi. UKRADLA AVTO IN RAZPELO SEVNICA - Prejšnji četrtek je J. B. iz Sevnice v Šentjanžu ukradla yuga, v župnijski učilnici pa je sunila še razpelo. To ji očitno ni pomagalo, saj so jo prijeli policisti in oboje vrnili lastnikoma.* PIVSKI REKORDER NOVO MESTO - Očitno se nekateri novega zakona o varnosti cestnega prometa ne bojijo kaj dosti in pridno praznijo kozarce, čeprav vedo, da bodo morali potem sesti za volan. Prejšnji četrtek ob osmih zvečer so tako policisti v Bršljinu ustavili 40-let-nega M. P. iz Omuške vasi, kateremu je alkotest pokazal kar 4,14 promila. Seveda bo moral ponovno sesti v klopi avtošole. REŠEVAL/ /Z JAME KREŠČAK - Na območju petih občin, kjer deluje Klub jamarjev Kostanjevica na Krki (Krško, Sevnica, Brežice, Škocjan in Šentjernej), je več kot 60 jam in brezen in se lahko nesreča, kot jo je predvidel scenarij petkove reševalne vaje Kreščak, zgodi kjerkoli in kadarkoli. Zato so kostunjeviški jamarji prikazali reševanje dveh dečkov iz 200 metrov dolge jame blizu Kontnega v občini Brežice, akcijo in opremo za reševanje pa so si ogledali predstavniki civilne začite, policije, gasilci, vojašnice Cerklje, potapljači, učenci OŠ Velika Dolina in drugi, ki so vajo ocenili kot uspešno, dogovorili pa so se za pogostejša srečanja in sodelovanje, saj imajo pri reševanju precej skupnih točk. (Foto: T. G.) tega območja zaradi velikega števila odkritih ilegalcev izogibajo. Težko je sicer reči, koliko ilegalcem se uspe izogniti pregonu, a eden od pomembnih kazalcev je število prijetih ilegalcev na zahodni meji. K številu prijetih ilegalcev lahko tako prištejemo še kakšnih 30 odstotkov tistih, ki jih vrnejo z zahodne meje. Število vrnjenih kaže, da so policisti na UNZ Krško uspešni pri preprečevanju ilegalnih prehodov, za tiste z neurejenimi papirji pa je nespodbudno tudi dejstvo, daje bilo prav na tem delu slovensko-hrvaške meje lani zavrnjena kar tretjina vseh zavrnjenih v Sloveniji, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v državo. Precej tujcev se za ilegalno pot v druge države odloči za organizatorje, ki za krajšo pot zahtevajo 150 do 200 mark, za pot, ki vključuje prečkanje več mej, pa tudi dva tisoč dolarjev in več. T. GAZVODA DELOVNO SREČANJE OB MEJI KRŠKO, KRAPINA - V petek, 12. junija, je bilo na Hrvaškem 5. delovno in športno srečanje delavcev UNZ Krško, Celje in Policijske uprave krapinsko - zagorske. Vodilni delavci vseh treh uprav so obravnavali probleme s področja prehajanja državne meje, drugi delavci pa so merili moči na športnih terenih. Pomerili so se v malem nogometu, streljanju z zračno puško in službeno pištolo ter drugih disciplinah. Ekipno je zmagala UNZ Krško. Ob tem velja posebej omeniti 2. mesto Andreja Cedilnika, policista PPP Krško, ki se je v streljanju s službeno pištolo uvrstil takoj za državnim reprezentantom Petrom Tkalcem iz Celja. Naslednje srečanje bo drugo leto v Krškem. POLICIJA ODPIRA VRATA SEVNICA, BREŽICE - V okviru aktivnosti ob praznovanju dneva policije je v torek policijska postaja Sevnica občanom odprla svoja vrata. Če ste priložnost za ogled razstave ob 25-letnici specialne enote MNZ in tehnične opreme ter sredstev v Sevnici zamudili, vabljeni na dan odprtih vrat v petek na policijsko postajo Brežice, kjer bodo vrata odprta od 9. do 17. ure. LIČNO, A NEPRIJETNO OBVESTILO POLICIJE - Od prejšnjega tedna lahko tiste, ki nepravilno parkirate, tudi v Novem mestu preseneti na voznikovo steklo vozila prilepljeno lično obvestilo policije, ki v zaščitni vrečki prinaša plačilni nalog in obvestilo o prekršku. Če povrhu vsega avto parkirate še tako, da ogroža promet ali pešce s pločnikov sili na cesto, vam lahko avto odpelje pajek, ki je z novo urejenimi talnimi označbami na Glavnem trgu zadnje dni še bolj aktiven. Sicer pa ob začrtani dvopasovnici po Glavnem trgu še ta novost zakona o cestnem prometu: če je namreč na cesti z več prometnimi pasovi v isti smeri onemogočeno tekoče odvijanje prometa na enem od pasov ali se pas konča, so vozniki dolžni omogočiti vključevanje na pas, po katerem se odvija promet, tako da vozijo v takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo. Velja torej sistem zadrge, kazen za neupoštevanje pa je 5 tisočakov. (Foto: T. G.) Streljanje v Trebnjem bi bilo lahko usodno Spor zaradi dekleta? TREBNJE - V nedeljo nekaj po 6. uri zjutraj seje 30-letni J. Č. iz okolice Mirne, ki je sicer po poklicu policist, s prijatelji vračal iz diskoteke proti domu. Ko so se z osebnim avtom pripeljali do Puščave, sta na cesti stala 21-let-na Grega Zajc in Primož Strnad s Puščave in avto ustavila, ker sta mislila, da je v njem dekle, ki ju poznata. J. Č. je avto ustavil, nato pa je med njimi prišlo do prepira in pretepa. Po pretepu se je J. Č. s prijatelji odpeljal do Pijavice pri Tržišču, kjer so odložili sopotnico, ki so jo peljali domov, nato pa se po isti poti vračali proti Mirni. Ko so se pripeljali na Puščavo, sta jih tam spet čakala Primož in Grega. Slednji je šel medtem domov po pištolo in začel streljati proti avtu. Voznik je ustavil, izstopil in odšel do Grege, ki je pištolo nameril proti njemu, vendar mu jo je policist v civilu zbil iz rok in tako preprečil streljanje. O dogodku je J. C. obvestil policiste po svojem prenosnem telefonu. Policisti bodo zoper Grego napisali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora. PRIZNANJE ZA FAIR PLAY NOVO MESTO - 13. junija je bilo v Piranu 2. državno prvenstvo vodnikov službenih psov v malem nogometu, ki se ga je udeležila tudi ekipa UNZ Novo mesto. Zasedla je 7. mesto, dobila pa je tudi pokal za fair play. POGINILE RIBE TREBNJE-11. in 12. junija so ribiči ribiške družine Novo mesto opazili, da so v Temenici poginile ribe. Že na prvi pogled je bilo jasno, da gre za obširen pogin vodnega življa pod čistilno napravo v Temenici v Trebnjem. Voda je med čistilno napravo in Po-nikvami zelo onesnažena in motna ter močno zaudarja. Poginilo je preko 500 linjev, krapov in klenov, velikih nad 10 cm, pa tudi okoli 2000 kosov zaroda. Ribiška družina Novo mesto je že pred časom opozorila ministrstvo za okolje in prostor ter inšpekcijo za okolje in prostor, saj opaža, daje v zadnjem času nivo Temenice vse nižji in daje voda pod čistilno napravo v Trebnjem močno onesnažena in da zaudarja. Ribiče je strah, da bodo poleti pogini rib pogostejši. HITRI UKRADENI AVTO OBREŽJE - Ko se je prejšnjo sredo Hrvat s passatom pripeljal na mejni prehod Obrežje, so policisti kmalu posumili, da z avtom nekaj ni v redu. Imeli so prav, saj so kmalu ugotovili, da je bil avto istega dne ukraden v Nemčiji. Hrvat pa je trdil, da je avto kupil od nekega Turka. Dokumenti so bili že predelani, sicer pa je tudi iz slovenskih izkupšenj znano, da tatovi avtomobilov bodočemu kupcu na parkirišču pokažejo avto, ki ima takrat še pravega lastnika, in če je avto kupcu všeč, hitro naradijo nove papirje, avto ukradejo in biznis je sklenjen. Prijatelja le potunkal v godljo Miha H. iz brežiške občine, ki mu je obtožba očitala neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili, oproščen ■ Na soočenju priča Tomaž in obtoženi Miha vsak na svojem bregu KRŠKO - “Ker obstaja dvom, daje Miha H. neupravičeno proizvajal in prodajal konopljo, gaje 3-članski senat oprostil. Kazenski postopek je bil izpeljal predvsem zato, da bi videli, kakšno bo soočenje Mihe in Tomaža. Očitno je bil Tomaž (zoper katerega je še kot mladoletnega tekel kazenski postopek) tisti, ki je reševal svojo kožo tako, da je namočil obtoženca,” je med drugim v obrazložitvi oprostilne sodbe dejal sodnik krškega okrožnega sodišča. Jeseni 1995 so policisti pri takrat še mladoletnem Tomažu našli zavitek konoplje. Taje dejal, da mu je zavitek dal (danes 21-letni) Miha v zameno za posojenih 100 mark. Zavitek naj bi Mihi vrnil, ko bi mu ta dal nazaj posojeni denar. Tako je obtožba Mihi očitala neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili. Miha je že na prvi obravnavi priznal, da konopljo sicer res goji za lastne potrebe (in priznava, da je oče na podstrešju našel posušene liste konoplje, ki jih je predal policiji), nikoli pa je ni nikomur prodajal niti ni zavitka dal Tomažu. Tudi denarja mu ta ni posodil. Prejšnji ponedeljek je bil na okrožnem sodišču v Krškem zaslišan tudi Tomaž, kije vztrajal na svojih trditvah o zastavnem razmerju. Kot pravi Tomaž, naj bi mu Miha zavitek z 100 grami konoplje pustil pri kamnu ene od avtobusnih postaj v brežiški občini, in čeprav naj bi bila trava zastavljena, sta s kolegom enkrat zavitek načela in pokadila vsak en joint. Tomaž trave Mihi ni mogel vrniti, ker so mu jo že po dveh dneh zasegli policisti, denarja pa tudi ni dobil nazaj. “Niti ga nisem terjal, saj mu ne bi imel kaj vrniti,” je dejal. V preiskovalnem postopku je Tomažev prijatelj Igor dejal, da mu je Tomaž rekel, da je zaseženo travo kupil v Novem mestu. Okrožna državna tožilka je vztrajala na obtožbi in trditvi, daje Miha konopljo prideloval za prodajo, saj bi zasežena količina konoplje na podstrešju po njenem mnenju glede na Mihovo tedensko porabo zadostovala kar za 2 leti, Miha pa tolikšnih zalog ne bi potreboval, saj je sam priznal, da konopljo še vedno goji. Medtem ko je bila tožilka prepričana, da med Tomažem in Miho ni šlo za zastavno, pač pa za navadno kupno razmerje, je Mihov zago-vornik opozoril, da obtožbe nimajo ne dejanskih ne pravnih podlag. Izpoved, da goji konopljo, ni dokazana, ne drži niti obtožba, daje 150 gramov trave hranil za prodajo, hkrati pa ni logično, da bi danes prodajal, jutri pa bi znova kupoval. Mihi v prid pa je bilo tudi Igorjevo pričevanje, kije dejal, da mu je Tomaž rekel, naj policiji reče, da je Tomaž dobil konopljo od MlhC' T. GAZVODA • Senat okrožnega sodišča v Krškem je Miho oprostil obtožb, Miha pa je v zaključni besedi opozoril še na eno nelogičnost: za 100 mark se na trgu dobi namreč le 10, v najboljšem primeru 20 gramov marihuane. Sodba še ni pravnomočna, stroški kazenskega postopka pa bodo šli v breme proračuna. Veliko nagrado Krke dobil italijanski poklicni kolesar Daniele Contrini - Na kriteriju Telekoma suverena zmaga Mervarja, ki je bil v nedeljo drugi - Odlično tudi mladinci SPREJEM ZA PRVAKE RIBNICA - Ribniški Župan Jože Tanko je sprejel trenerja Stojana Gelzeja in Ždenka Mikulina ter kadete in mlaje dečke iz skupine A rokometnega kluba Inles, ki so letos na finalnih turnirjih v Ljubljani in Leskovcu pri Krškem osvojili naslova državnih prvakov. Sprejema seje udeležila tudi Tea Vesel iz Sodražice, letošnja državna pionirska prvakinja v veleslalomu. Mladi rokometaši nadaljujejo z uspehi svojih predhodnikov. Inlesovi kadeti bodo zadnje dni junija nastopili na evropskem prvenstvu na Švedskem. (M. G.) DOLENJSKA ŠESTA KOČEVJE - V ekipi Dolenjske, ki je nastopila v Zagrebu na šahovskem turnirju Alpe Adria, sta igrala tudi dva mlada šahista iz Kočevja: Rok Andoljšek je iz štirih iger iztržil tri zmage, Simon Podkoritnik pa dve. Dolenjska je zasedla šesto mesto. Sahisti Kočevja so se v Trstu udeležili mednarodnega turnirja v spomin na mojstra Borisa Filipoviča. Med 32 ekipami so zasedli peto mesto. Za Kočevce so igrali Podkoritnik, Mestek, Malnar in Kovač. (M. G.) LUKA IN MAJA DRUGA KRŠKO - Na državnem prvenstvu v kombinaciji latinskoameriških in standardnih plesov sta Luka Vod-lan in Maja Bromše osvojila odlično drugo mesto med mlajšimi pionirji. Poleg tega so tekmovalci krškega Lukca še enkrat nastopili v finalu in trikrat v polfinalu. KOLPA BATRINO PODZEMELJ - Člansko moštvo podzemeljske Kolpe je 13. junija na prijateljskem srečanju z 1:0 premagalo Batrino iz Slavonije. Moštvo Kolpe je vodil trener Alojz Hlača. SPET KASTELIC NOVO MESTO - Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju novomeškega kluba je tudi junija zmagala Marjan Kastelic, drugi je bil Cvetko Jakša iz Grosupljega, tretji Robert Rudman, četrti Marko Picek in peti Jože Pucelj. NOVO MESTO - Kolesar italijanskega poklicnega moštva Brescialat Daniele Contrini je 21. zmagovalec mednarodne kolesarske dirke za veliko nagrado Krke v Novem mestu. Italijan si je zmago na 182 kilometrov dolgi dirki zagotovil s pobegom v zadnjem od desetih balkanskih krogov na Strmškem klancu. Drugo mesto sije s šprintom šesterice zasledovalcev priboril zmagovalec sobotnega kriterija Telekoma Novomeščan Boštjan Mervar, tretji pa je bil Brestaničan v dresu Perutnine Ptuj Radenske Roga, Igor Kranjec. Tako močne kolesarske dirke, kot soji bili v nedeljo v Novem mestu na veliki nagradi Krke priča dolenjski ljubitelji kolesarstva, v Sloveniji še ni bilo. Nastopilo je kar pet italijanskih poklicnih moštev Brescialat, Ros Mary, Cantina Tollo, Amore & Vita in Riso Scotti. Od obljubljenih zvezdnikov je manjkal le zmagovalec zadnje etape Tour de France Ni-cola Minali, kije nastop odpovedal zaradi družfnskih razlogov. Na štar-tu so bila seveda tudi vsa najboljša slovenska moštva. Po počasnem začetku so v tretjem krogu pobegnili Boris Premužič iz Perutnine Ptuj Radenske Roga, Uroš Šilar iz kranjske Save in član Krke Telokoma Sašo Sviben, ki so si prikolesarili slabe štiri minut prednosti, a jih je glavnina v sedmem krogu ujela. Takoj zatem je več kolesarjev poskušalo pobegniti, a brez uspeha. Končno je pobeg uspel Novome-ščanom Boštjanu Mervarju, Robertu Pintariču in Branku Filipu. V zadnjem trenutku so se jim priključili še Kranjčana Tadej Križnar in Tadej Valjavec, Brestaničan Igor Kranjec in Italijan Daniele Contrini. Sedmerica je zadnji krog začela s 50-sekundno prednostjo in jo sredi zadnjega kroga še povečala. Novomeščani so imeli v ubežni skupini številčno premoč, morebitni napad pa so pričakovali le od slovenskih tekmecev, medtem ko na NAJVISJE TOPLICANKE LJUBLJANA - Na finalu atletskega pokala Slovenije so izmed klubov iz našega konca najvišje mesto osvojile atletinje Dolenjskih Toplic, ki so bile v ekipnem vrstnem redu šeste, pri moških je bil brežiški Fit sedmi, medtem ko novomeške Krke ni bilo med najboljšimi osmimi klubi v Sloveniji. Med posamezniki so se z zmagami izkazali Igor Primc (Krka) v metu diska, ki je s 61,52 m kljub poškodbi dosegel svoj najboljši letošnji izid in spet presegel normo za nastop na evropskem prvenstvu, Gordana Djurič (Dolenjske Toplice) v troskoku in Simona Kozmus v metu kladiva. TOMIJE NA TELEKART1CI - V petek zvečer so v rastavraciji Tango na Otočcu predstavili serijo desetih telefonskih kartic s posnetki dirkalnih avtomobilov, s katerimi je 10 let tekmoval Matjaž Tomlje. Posnetki so bili narejeni na dirki 24 ur Le Mansa, na Gorjancih in drugod, kjer je rojak iz Dolenjskih Toplic dosegal svoje velike uspehe. Gostitelj predstavile je bil generalni direktor Krke Miloš Kovačič, ob tej priložnosti pa je Matjaž, ki je s tem praznoval desetletnico tekmovanj, njemu in svojim najzvestejšim pokroviteljem, generalnim direktorjem Droge, Telekoma in Mobitela podaril stekleno spominsko skulpturo. MIZARSTVU KROŠELJ DRŽAVNI PRVAK - Ob koncu nadvse uspešnega tekmovanja v 1. slovenski ligi rhalega nogometa je preteklo soboto novi državni prvak Klub malega nogometa (KMN) Mizarstvo Krošelj Sevnica pupravd novinarsko konferenco o problematiki medijskega pokrivanja malega nogometa. Predsednik klubu in glavni sponzor Drago Krošlej (prvi z desne) in športni direktor Bojan Novšak (na levi) sta ugotavljala, da ta šport še zdaleč nima take medijske podpore, kot hi jo moral imeti. S tem so soglašali tudi drugi udeleženci iz NZS. K promociji malega nogometa naj bi prispevale prireditve, kakršna je bila sobotna Zlata noč na Logu, v kateri je ekipa slovenskih državnih prvakinj v Velikem nogometu premagala sevniške malonogometne veterane po kazenskih strelih, medtem ko je aktualni prvak KMN Mizarstvo Krošelj zlahka ugnal prvaka medijske lige - ekipo POP TV (Polo: P. Ikre) dokaj neznanega Italijana niso pazili, a so se ušteli. Contrini je izkoristil nepazljivost slovenskih tekmovalcev in jim na struškem klancu pobegnil. Ker se naši niso pravočasno odzvali, si je Italijan pridobil nekaj sto metrov prednosti, kar je bilo dovolj za zmagoslavje na novomeškem Glavnem trgu. Po prihodu na cilj je Contrini povedal, da si je vse zmage že od mladincev naprej priboril na enak način kot tokrat - s pobegom nekaj kilometrov pred ciljem. Povedal je še, da se pripravlja na nastop na Touru, kjer se bo posvetil predvsem pobegom in etapnim uvrstitvam, pri čemer bo imel proste roke, ker njegovo moštvo nima kolesarja, ki bi lahko konkuriral za skupno zmago. Ciljni Sprint šestih ubežnikov je dobil Boštjan Mervar, tretje mesto pa sije priboril Igor Kranjec. Kljub izgubljeni zmagi so bili v Krki Telekomu zelo zadovoljni, saj so kraljevali na sobotnem kriteriju, pa tudi v nedeljo so z zmagama med mlajšimi in starejšimi mladinci lepo zaokrožili dolenjski kolesarski praznik. ZMAGOVALCI - Na stopničke za zmagovalce dirke za veliko nagrado Krke so se povzpeli domačin Boštjan Mervar, Daniele Contrini in Igor Kranjec. Cel teden mimopeških tekov Mirnopeški teki letos 27. junija - Vrsta kulturnih in drugih prireditev se bo začela že teden dni prej MIRNA PEČ - V soboto, 27. junija, bodo prizadevni Mirnopeča-ni pod vodstvom Iztoka Golobiča v Mirni Peči pripravili že 16. Mirnopeški tek. Osrednji tek bo tudi tokrat tekmovanje v malem maratonu na 21 km, za nekoliko manj vzdržljive pa bo na voljo trim tek na 10 kilometrov in rezvedrilni tek na 3 kilometre. Najmlajši se bodo odvisno od starosti pomerili na 1500, 420 in 210 metrov. Tokrat so poskrbeli tudi za pohodnike, ki se bodo ob 9. uri odpravili na pohod okrog Mirne Peči, v času pohoda pa bo Studio D v živo prenašal iskanje skritega zaklada. Prijave sprejemajo in informacije dajejo do 22. junija po telefonu (068) 78 027, 78 026 ali po faksu 78 490. Startnina za mali maraton in trim tek je 2000 tolarjev, za zamudnike pa 1000 tolarjev več, za razvedrilni tek 1000 oziroma 1.500 in za najmlajše 500 oziroma 800 tolarjev. Začetek tekaške prireditve bo ob 17. uri. Poleg športnih prireditev bodo mirnopeški organizatorji v tednu pred mirnopeškim teko pripravili še več drugih prireditev. Tako bo v soboto, 20. junija, ob 19. uri v kulturnem domu v Mirni Peči otvoritev vseh prireditev, ob 20. uri v mirno- peški cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Krka, v nedeljo, 21. junija, ob 19. uri v cerkvi Bizjakov orgelski koncert, v ponedeljek bo ogled delavnic domače obrti in kmetije, v torek ob 20. uri kinopred-stava Titanik, v sredo pa bo v domu kulturne radosti v Globodolu koncert operne pevke Olge Gracelj ob spreljavi na čembalu. V petek, dan pred Mirnopeškimi teki, bo v telovadnici OS Mirna Peč vadbena ura aerobike s pogovorom z Alenko Gazvoda o tovrstni redni vadbi. Po tekmovanju bodo mirnopeška društva pripravila tradicionalno tekaško veselico z nastopom skupine Power Dancers, Lojzetom Slakom in folkloristi novomeškega Kresa. KOLESARSKI MARATON ČRNOMELJ - Kolesarsko društvo Črnomelj bo v nedeljo, 21. junija, ob 10. uri pripravilo kolesarski maraton v Beli Krajini. Start in cilj prireditve bo pred hotelom Lahinja. Dodatna pojasnila dajeta Stanc Žlak (51 697) in Paun Božidar (51 950). KRKA ZA PRVO LIGO NOVO MESTO - Člansko teniško moštvo Krke se bo v končnici drugoligaškega tekmovanja za napredovanje v prvo ligo pomerilo z Žalcem, zmagovalcem vzhodne skupine, v četrtek, 25. junija. Dvoboj prvakov obeh drugih lig bo ob 9. uri v Šmarjeških Toplicah. (V. T.) ODLIČNI V TRAPU Po petih kolih je končan redni del ligaškega prvenstva v streljanju na glinaste golobe. Sevničan Marko Mihev je bil najboljši v skupnem vrstnem redu lige center, Gorazd Slemenšek je zmagal v ligi zahod, medtem ko so semiški strelci, ki so pripravili peto kolo zahodne lige, kot novinci v skupnem vrstnem redu osvojili dobro sedmo mesto. Mihev in Slemenšek sta se tako neposredno uvrstila na finalno tekmovanje, ki bo 20. in 21. junija. MALI NOGOMET ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice bo v svojem športnem centru v nedeljo, 21. junija, pripravilo nogometni turnir. Prijavite se lahko vsak dan po 14. uri po telefonu 73 230, interna 329. NOVO MESTO - Športno društvo Regrča vas bo v četrtek, 25. junija, v počastitev dneva državnosti in krajevnega praznika pripravilo turnir v malem nogometu. Do 24. junija do 19. ure se lahko prijavite po telefonu 325 464. GORICA - Sekcija za mali nogomet pri ŠD Veliki Podlog MNK Gorica bo v nedeljo, 28. junija, ob 8. uri pripravila turnir v malem nogometu za igralce n 35. letom. Pojasnila in prijave po telefonu (0608) 74 169. ŠENTJERNEJ - Nogometni klub Šentjernej bo pripravil turnir v malem nogometu na igrišču v Pleterjah v nedeljo, 21. junija, ob 8. uri, ko sc boste lahko pred žrebom tudi prijavili. TENIS V MOKRONOGU ZA POL MILIJONA MOKRONOG - Športno društvo Mokronog bo od 26. do 28. junija pripravilo teniški turnir z nagradnim skladom pol milijona tolarjev (praktične nagrade). Prijavite se lahko do 25. junija do 19. ure po telefonu (068) 49 650. RITMIČARKE V RIBNICI RIBNICA - Klub za športno gimnastiko Šiška bo v soboto, 21. junija, v ribniški športni dvorani pripravil mednarodni turnir v športno-ritmični gimnastiki. Dopoldne bodo nastopile pionirke, kadetinje in mladinke, med katerimi bodo tudi Ribničanke. Tekmovanje članic se bo začelo ob 15. uri. Nastopile bodo najboljše tekmovalke iz Belgije, Češke, Italije, Nemčije, San Marina, Slovaške in Slovenije. (M. G.) Italijan prelisičil Novomeščane KOLESARSTVO KRITERIJ TELEKOMA: člani 1. Mervar 25, 2. Eržen 22 (oba Krka Telekom), 3. Križnar (Sava) 13... 4. Ainardi 5, 5. Štangelj 3 (oba Krka Telekom)... 12. Zajc (Savaprojekt) 1; st. mladinci -1. Božič (Radenska Rog) 19... 5. Zagorc 5... 7. Prevejšek (oba Krka Telekom): ml. mladinci - 1. Kastelic 20, 2. Zrimšek 14... 5. Nose 8 (vsi Krka Telekom); dečki A - 1. Rožman (Sava), 9. Muhvič (Krka Telekom) itd. dečki B - 1. Bole (Bled)... 3. Kastelic Krka Telekom... 8. Zagorc... 10. Zajec (oba Savaprojekt); dečki C - 1. Bukovec (Radenska Rog), 2. Barantin (Krka Telekom)... 6. Urbančič (Savaprojekt)... 10. Žagar (Krka Telekom). VELIKA NAGRADA KRKE: člani - 1. Contrini (Brescialat Liquigas, Italija) 4:12:10, 2. Mervar (Krka Telekom), 3. Kranjec (PP&RR), 4. Križnar (Sava), 5. Pintarič, 6. Filip (oba Krka Telekom), 7. Valjavec (Sava) (vsi 0:13), 8. Murn, 9. Stan-gelj (oba 1:44), 10. Eržen 2:00 (vsi Krka Telekom); st. mladinci - 1. Zagorc (Krka Telekom)... 9. Četrtič (Savaprojekt): ml. mladinci -1. Zrimšek, 4. Švajger, 5. Nose, 6. Matko (vsi Krka Telekom) itd. ATLETIKA FINALE ATLETSKEGA POKALA SLOVENIJE, moški, 5000 m - 3. Dragan (Krka) 14:41,50; daljina -3. Šimunič (Dolenjske Toplice) 752; troskok - 2. Šimunič 15,93; disk -1. Primc (Krka) 61,52; kladivo - 2. Kozmus (Fit Brežice) 64,20; ekipno - 1. Kladivar Cetis 277... 7. Fit Brežice 52; ženske, 100 m ovire - 2. Jankovič 14,15; troskok - 1. Djurič 12,77, 3. Praznik 11,90 (obe Dolenjske Toplice); kladivo -1. Kozmus 51,28, 2. Novak 46,89 (obe Fit Brežice; ekipno - 1. Olimpija 211,5... 6. Dolenjske Toplice 83,7. ŠMARJEŠKI TEK - 21 km: moški do 40. leta in absolutno - 1. Lado Urh 1:12:44. Roman Hojak (oba Stop Team Ljubljana) 1:12:45, 3. Branko Kmetič (Duplek) 1:13:50; nad 40. letom - 1. Jože Križman (Slovenska vojska) 1:21:13,2. Boris Kuzmin (Gimnazija Brežice) 1:21:20; ženske, do 40. leta -1. Meta Pungerčar (Domžale) 1:44:47; nad 40. letom - 1. Ida Šurbek (Šmarje | pri Jelšah) 1:32:35, Trimski tek na 10,5 km, moški -1. : Franci Menič (Adria Mobil) 36:57, 2. Matjaž Čolnar (Lešnica) 39:53, 3. Leopold Saje (AK Krka Novo mesto) 39:57; ženske - 1. Mateja Udovč (Krka Zdravilišča) 44:23,2. Zvonka Bregar (Krško) 49:52, 3. Metka Lindič (Šmarješke Toplice) 50:44; Tek na 3 km, st. dečki - 1. Peter Kužnik (Mirna Peč) 6:58, st. deklice - 1. Saša Hreščak 7:54 (Postojna) 8:09; ml. dečki - 1. Gregor Košir (Vavta vas) 7:34, 2. Jožko Bučar (Šentjernej) 7:47; ml. deklice - 1. Adrijana Virtič 7:50, 2. Branka i Virtič (obe Sevnica) 7:52. Tek na 600 m, cicibani - 1. Mirko Virtič (Sevnica) 1:46, 2. Klemen Bučar (Šentjernej) 1:52, 3. Peter Ameršek (Sevnica) 1:54; cicibanke - 1. Jana Simec (Posočje Tolmin) 2:23, 2. Maruša Šega (OŠ Grm Novo mesto) 2:24. KONJENIŠTVO KASAŠKA DIRKA V BREGAH, 1-dirka -1. Boney M (Franc Lovrenčič, Maribor) 1:21,2... 4. Dare Sha-dovv (Janko Šepetave, Posavje Krško) 1:25,3; 2. dirka - 1. Valenti- i no II (Jože Knecht Šilak, Maribor) 1:22,3... 3. Leon (Ignac Zagorc, Šentjernej) 1:22,9; 3. dirka - 1. It* Rina (Drago Les, Šentjernej) 1:20,5; 4. dirka - 1. Suriya (Vojo Maletič, Šentjernej) 1:20,7; 5. dirka - 1. Jovanka (Jure Šubic, Brdo) 1:20,32; 6. dirka, memorial Franca Kerina - 1. Dalli Lobell (Boštjan Plečko, Maribor) 1:19,4... 3. Agil (Borut Antončič, Šentjernej) 1:20,4... 5. Lamex B (Janko Šepetave, Posavje Krško) 1:20,5; 7. dirka, memorial Ivana Lipeja - 1-Armena (Andrej Marinšek, Brdo) 1:18,4... 4. Jard II (Franc Cetin, Posavje Krško); 8. dirka, memorial Staneta Nunčiča - 1. Tassel Tina (Marko Slavič ml., lastnik Martin , Mars, Posavje Krško) 1:16. PRVIČ NA STARTU - Novomeška agencija za šport je v iztekajočem st šolskem letu precej pozornosti namenila tudi redni športni vadbi predšolskih otrok. Tako so za okoli sto otrok pripravil program redne vadbe v vrtcih, zelo obiskana pa je bila tudi popoldanska rekreativna vadba otrok, od dojenčkov do sedemletnikov. Za zaključek so se zbrali na novomeškem štadionu, kjer so svoje znanje in spretnosti preizkusili v 12 igrah. Nekateri so se takole ob pomoči očkov pršič v življenju postavili na štart pravega tekaškega šprinta. ŠMARJEŠKI TEK - V soboto, 13. junija, so člani turističnega društva Šmarješke Toplice in delavci tamkajšnjega Krkinega zdravilišča pripravili četrti Šmarješki tek, na katerem je nastopilo 169 tekačev iz vse Slovenije i" gosta iz Hrvaške. Cicibani so se pomerili v teku na 600 m, mlajši in starejši dečki in deklice so tekli 3 km, starejšim pa je bil na voljo trimski tek na 10,5 km, kjer sta zmagala domačina Mateja Udovč in Franci Menič, ter polovični maraton na 21 km. V mlajših kategorijah so se izkazali predvsem sevniški tekači. (Foto: IV) "SLOVENCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH" V CERKI JAH - Športna zveza Brežice je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in Vojašnico Slovenske vojske Cerklje ob Krki v galeriji vojašnice pripravila razstavo Slovenci na olimpijskih igrah. Razstavo je odprl naš zlati olimpijec Miro Cerar, ki seje ob tej priložnosti srečal tudi z vojaki. Razstava je oris udeležbe Slovencev na oUmpktdi od iger v Stockholmu na Švedskem leta 1912, ko je nastopil prvi Slovenec Rudolf Cvetko, do daiuišnjih dni. Razstava je bila pršič na ogled leta 1996 v Slovenski hiši v Atlanti, v Cerkljah pa si jo lahko ogledate do 4. julija. (Foto: T. G.) Strel plaval v ljubljanskem “dreku” Martin Strel v tako umazani vodi, kot je Ljubljanica, še ni plaval - Na TVomostovju ga je čakala županja Vika Potočnik - Podpisal listino o zaščiti Ljubljanice BOLJŠA ŠOLA - Vponedel-e iuni)a> Je novomeški župan rranci Koncilija podelil pokale in Poznanja najuspešnejšim šolam na ^dšolskih športnih tekmovanjih v s°lskem letu 1997/98. Tudi letos je n°{več točk zbrala OŠ Grm (2846 'očk), druga je bila OŠ Center ”632j, ki je bila tudi najbolj ?*n°žična po udeležbi, in tretji Šmi-tel (1957). Izide vseh tekmovanj na vseh ravneh so v novomeški Agencij Za šport zbrali na 400 straneh mena. ŽUŽEMBERČANI PRVAKI ŽUŽEMBERK - Žužemberški odbojkarski klub nadaljuje z uspe- v mlajših kategorijah. Tako je Moštvo mlajših dečkov v Šempetru lagalo na finalnem turnirju držav-?e8a prvenstva. Mladi Žužember-Can‘ so na turnirju premagali Šem-l^ter in Termo Lubnik z 2:0 in Gale-1° Maribor z 2:1. Pod vodstvom tre-aeijev Bojan Brulca in Jureta Muhi-ca so naslov prvakov v mini odbojki ?,svojili Rok Nose, Luka Brulec, /oni Mačerol, Robi Gorenčič, Dani-M Sajevec in Klemen Kužnik.(D. P.) krčanke boljše KRŠKO - Gimnastično društvo Ksin Krško je v petek, 12. junija, v Počastitev občinskega praznika pripravilo gimnastični dvoboj med K^kim in Sevnico. Krčanke so bile “oljše, ki so zmagale v vseh treh starostnih skupinah. Med mlajšimi denarni je zmagala Nina Vajdič, med ^detinjami Petra Zaplatič in med bdadinkami Maja Oljačič. Najuspešnejša Sevničanka je bila Katja Lavtar, ki je bila med kadetinjami ZMAGAL KLUB VIDA , NOVO MESTO - Športno dru-stvo Daba, je v nedeljo, 13. junija, na Novomeškem štadionu pripravilo 6. 'nrnir za pokal Novega mesta v Nralem nogometu, na katerem je sodelovalo 32 moštev, ki tekmujejo v občinskih rekreativnih ligah. Zma-|a' je Klub Vida, drugi je bil Kaval “rusniee in tretje Parketarstvo Ce-Sar- Na prijateljskem srečanju med Nogometašicami ljubljanske Ilirije |n novomeškimi občinskimi svetni-U so zmagali slednji s 7:5. LJUBLJANA - Nekoč je pesnik zapisal: “Ljubljanca je usrana reka, tristo let nam že smrdi, notri so zaloge dreka in še drugih svinjarij”. Daje še vedno tako, seje prejšnji petek dobro prepričal Martin Strel, ki plava z geslom “Plavam za mir, čiste vode in prijateljstvo”. V Ljubljanico je v Vrhniki znani Mokronajzar zaplaval ob devetih zjutraj, iz nje pa seje ob štirih popoldne po mornarski lestvi povzpel na Tromostovje. Martin je v vodi dal že marsikaj Jangce, preplaval na stotine kilo-skozi, kot prvi Slovenec preplaval metrov po Jadranu, premagal Kol-Rokavski preliv, tekmoval na reki po in Krko, a kot je povedal na cilju RAGB1JAŠI V RIBNICI - Konec minulega tedna so v Ribnici pripravili tradicionalni turnir sedmič v ragbiju. Nastopilo je sedem moštev iz Francije, Italije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Igralci Ribnice so bili najmlajši in so osvojili zadnje mesto, a z igro niso razočarali. Prvo mesto so tudi letos osvojili igralci Kolinske iz Ljubljane, ki so vseh šestkrat zmagali, druga je bila zagrebška Lokomotiva in tretje nemško moštvo RBW. (Foto: M. Glavonjič) ■SŠf i MJ___L ■—>-*>£ v F. /L*1-*; zanj otročje kratkega maratona po Ljubljanici, v tako umazani vodi še v življenju ni plaval. Na svoji poti od Vrhnike do Ljubljane je videl na stotine odvrženih štedilnikov, avtomobilskih gum in druge šare pa crknjene živali in še marsikaj, le rib ne. Nekajkrat ga je pošteno sililo na bruhanje, a je, kot vedno do sedaj, vseeno zdržal. Martin je tokrat prvič plaval v posebni neoprenski obleki, ki ga je, predvsem na začetku, ko je imela voda le 11 stopinj C, varovala pred mrazom, kasneje pa še pred umazano vodo. V Ljubljani so Martina poleg ljubljanske županje pričakali številni Ljubljančani in znani obrazi iz slovenske politike, med katerimi sta bila tudi zunanji minister dr. Boris Frlec in nekdanji predsednik Zelenih dr. Dušan Plut pa župana Vrhnike in Brezovice, s katerimi je Martin podpisal listino o zaščiti Ljubljanice. Po njegovem prihodu se je na Tromostovju razvil pravi športni žur, ki ga je pripravila ljubljanska športna zveza in v sklopu katere je med drugim spadal tudi ljubljanski olimpijski tek, za slavnostno vzdušje pa je poskrbela tudi trebanjska godba na pihala. I. V. V INLESU SE NAPREJ ZAČASNO VODSTVO RIBNICA - Na izredni skupščini Rokometnega kluba Inles je malo manjkalo, da bi najuspešnejši Ribniški športni kolektiv ostal brez vodstva. Tričlanskemu iniciativnemu odboru namreč ni uspelo najti ljudi, ki bi bili pripravljeni voditi klub. Skupščina je za tri mesece imenovala petčlansko prehodno začasno vodstvo. Za člansko moštvo sta določena Pavle Hočevar in Marjan Hojč, kije hkrati tudi v. d. predsednika kluba. Za kadete bo skrbel Janez Mihelič, za veterane Jože Lesar in za mladince Lado Orel. Klub bodo registrirali tudi za trženje in proizvodnjo športne opreme oz. golov za mini rokomet. Klub dolguje igralcem in honorarnim sodelavcem več kot milijon tolarjev. (M. G.) MARTIN IN ŽUPANJA - Medtem ko je Prešernovega povodnega moža na bregu Ljubljanice čakala prelepa Urška, je na Martina tokrat čakala sama ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je pogumnemu plavalcu prva stisnila roko. (I. V) ® deera skandinavska strešna kritina elegantna: s klasičnim videzom v petih barvah; v vsakem okolju ugaja očem in je vedno moderna. prijazna ijudenz materiali vseh 7 plasti strešnika so okolju prijazni; ima tudi WH0 certifikat o neoporečnosti kapnice. neuničljiv x varuje vaš dom pred ekstremnimi vremenskimi razmerami; ognjem, kemikalijami. Ne bo se lomila, rjavela, drobila ali razbarvala, široko in trajno uporabnac pristoji družinskim hišam, vrtcem, športnim objektom, poslovnim stavbam, doma je v mestih, naseljih in na deželi; tudi stoletna uporabnost DECRE naj vas ne preseneti... poveča vrednost hiše: Deera poleg tega, da polepša vašo hišo in njen arhitektonski slog, poveča tudi vrednost vaše hiše. KRČANOM ZADNJA ZMAGA - Dež je pošteno zagodel članom konjeniškega kluba Posavje Krško, tako da si zanimive prireditve na hipodromu na Bregah ni ogledalo več ljudi. Najuspešnejši so bili Mariborčani s tremi zmagami. Domači rejci so v drugi dirki (na sliki) za las zgrešili zmago, saj je Duma M z Martinom Marsom v boju za prvo mesto na ciljni ravnini zagalopiralu, zato pa je Krčanom z Marsovo kobilo TasseI Tino v zadnji, najhitrejši dirki privozil zmago Ljutomerčan Marko Slavič. Zadovoljni so bili tudi Šentjemejčani, saj sta tokrat zmago slavili Ita Ritui z Dragom Lesom in Suriya z Vojom Maletičem na vajetih. (Foto: I. V) C^OHO v treh velikostih. .iv \ J T ■» ESSS1 vS neštetih možnostih in z dvema zračnima blazinama v Novem mestu pri: Avtohiša Berus Podbevškova 1,068 325 098 * ntoiofnt obi uk 190 DIM. polog 35% m ustanuk pihčiU 40%, odplačilna doba 60 metecov amen i pogoltnili generacije ŠMARTNO ob Paki, 6. oktobra - \ $ Usoden poždf, ki je prizadel domačijo Pavčnikovih iz Šmartnega ob Paki, je požrl tudi dragocen družinski arhiv z rodovnikom, ki je segal celo do 15. stoletja. Komaj kaj < * t I 7. • ’ ,y'-V • ijK',-' A trfgtav premoženje i=: zavarovalnica triglav.d.v. Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori jn popravki po § 9, s? Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9... ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno da[jši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Najbolj boli blatenje NOB Dol, list št. 23,11. junija NOB - Črnomelj še vedno nagiba k navedenemu balkanskemu geslu. FRANC MILEK Črnomelj “Zavestno sem kršil zakon!” Dol, list št. 23., 11. junija Že iz uvoda članka je razbrati, da se avtor tega članka oziroma Občinski odbor NOB še vedno oklepa starega totalitarnega ali, z drugimi besedami, monopolnega odnosa do svojih dejavnosti. V nadaljevanju navaja: “Ugotavljamo, da smo na prehodu iz socialističnega v kapitalistični sistem.” V pravem pomenu besede bi ta vsebina glasila: “Smo v prehodu iz totalitarnega enoumja in monopola nad resnico v parlamentarni, demokratični sistem, kakršen je že dolgo vpeljan v civilizirani Evropi.” O zakonih in pravnem redu v naši državi Odbor tudi pomanjkljivo in zavajalno navaja: “Zakoni, ki se sprejemajo, so slabi ali pa se počasi nestrokovno izvajajo.” Pri tej navedbi je avtor tega članka torej Združenje NOB Črnomelj, prezrl vzročno zvezo za takšen neznosni pravni nered v naši državi. Na takšno pravno stanje bi se moral vprašati, kdo postavlja in odstavlja ustavne sodnike, kdo je postavil varuha človekovih pravic in kdo je postavil mednarodnega sodnika za človekove pravice, ki ga pa Evropa ni sprejela s celim mandatom. Nikjer pa ne omenja gospoda Milana Kučana, ampak omenja denacionalizacijo, češ da se počasi izvaja, ne omenja pa, kdo jo neizmerno zavira. V drugem odstavku članka piše: “Po formiranju sedanje vlade se stanje na političnem področju ni bistveno spremenilo, saj se politične afere vrstijo kot po tekočem traku, poslanci pa pozabljajo, zakaj so bili izvoljeni.” Na to je možen takojšen konkreten odgovor. Avtor tega članka bi se moral zopet vprašati, kdo je v državi vpleten v največ kriminalnih afer, kakršne so: Safti, Smelt, trgovanje z orožjem iz Izraela, pranje denarja za predvolilno kampanjo in še bi lahko naštevali. Starorimski filozof Seneca je dejal: “Probleme je vedno treba reševati v jedru, ne pa praskati po lupini.” Toda prav način, s katerim ta članek rešuje probleme, je praskanje po lupini. Poleg tega so te moje navedbe skoraj vse navedene v dnevnih občilih, da bi avtor članka lahko konkretneje opisal dejansko stanje družbenopolitičnega sistema v državi, a tudi v zvezi z Drobničem je le bežno omenjeno, bi lahko tudi bolj konkretno opisal Drobniča in tudi cerkev. Občinski odbor združenj borcev Črnomelj je družbenopolitično razmerje obravnaval preveč pavšalno. Celotna vsebina je scenirana protidemokratično in zavajalno po balkansko: “Bolje, bre, gram vlasti nego kilo pameti.” Tega ideološkega gesla se je oklepal tudi stalinistični in fašistični sistem, ko je hotel za vsako ceno," ne oziraje se na posledice, obdržati monopolno oblast. Vse kaže da se tudi občinski odbor Majorju Ladislavu Trohi je prekipelo. Ze kmalu po slovenski vojni, ko je služil pri Morisu kot poveljnik prefesionalne čete (pozneje odredu za hitro intervencijo), je opozarjal na nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti v vojski. Po letu 1996 pa je svoje nadrejene seznanjal še bolj intenzivno in argumentirano. Ker ni bilo nikakršnega posluha za njegove pripombe, je o svojih opažanjih seznanil vrhovnega poveljnika, predsednika vlade, predsednika parlamenta, načelnika generalštaba, parlamentarni odbor za obrambo in tudi varuha človekovih pravic. Ignorirali so ga tudi vsi trije obrambni ministri (Kacin, Turnšek in Krapež). Kaj lahko v takem stanju stori strokovnjak, ki ve, da nekateri počenjajo nepravilnosti, nihče pa se ne odzove ali zadevo kakorkoli pojasni? Preostane mu še edinole to, kar je že storil: o vsem je seznanil javnost. In sedaj človek, ki že vrsto let dobronamerno opozarja na slabo bojno pripravljenost, slabo bojno opremo, nizko moralo in neracionalno trošenje proračunskega denarja za potrebe vojske, čaka na kazen. Nič posebnega, bi lahko rekli, saj je pri nas že dovolj znano, da kaznujemo tistega, ki kaže na nepravilnosti, krivca pa običajno nagradimo. Tak je pač sistem oblastniškega lobija, ki mora marsikaj prikriti in zatajiti, da ostane še naprej na vrhu oblasti. Tudi na račun našega denarja in življenj (nesreča na Pučku). Koliko časa še? IVE A. STANIČ Kočevska Reka Revež iz Maga (zadnjič) Dol, list št. 23,11. junija Andreju Bartlju so najbrž zopet popustile zavore in je ves svoj srd tokrat zvalil name. Po eni strani je bilo to pričakovati, kajti do zdaj se še nihče razen župana Koncilje ni s peresom spravil nadenj. On se ima namreč za nedotakljivega, čez vse njemu neustrezne pa neprestano poliva gnojnico. Je podel, laže in krade moje članke iz Maga ter jih objavlja v svojem časopisu (na žiro računu pričakujem avtorski hono-.rar). Po eni strani je to tudi razumljivo. Tako slabo menda, kot gre sedaj Dolenjskemu listu, še ni šlo. Zato si je potrebno od časa do časa popestriti vsebino, da imajo ljudje pač kaj brati in se ob tem, ko se “bedaki” med sabo blatijo po časopisu, lahko naslajajo. Je vsaj kaj zanimivega. Ker imam preveč dela, me nič kaj ne mika, da bi se po Dolenjskem listu preganjal z Andrejem Bartljem, vendar moram odgovoriti na dele njegovega pisma, ki preko mojega poklicnega življenja segajo globoko na osebno raven. Andrej Bartelj me sploh ne pozna, kot tudi jaz ne poznam njega. Ravno tako me ne pozna niti župan Koncilja, o katerem naj bi enkrat zapisal nekaj pozitivnega. Pa je bilo menda tudi to preveč. Zato je bilo prejšni teden potrebno secirati mojo osebnost. Bartelj je ob tem odigral vlogo psihoanalitika Sigmunda Freuda, in to kar na daljavo. To mu je tako dobro uspelo, da mu je potrebno na vso moč zaploskati. Za novinarja je predober, naj gi^za psihatra v norišnico, da bo tam zdravil takšne, kot sem jaz. Mogoče bi me pa lahko celo pozdravil in ugotovil, da mi lahko še pomaga kakšna terapija. Prav tako bo lahko zdravil mojo podlost, ker ne znam nič drugega, kot vsevprek pljuvati, zmerjati in žaliti ljudi. Na tem področju je sam menda zelo izkušen. Lahko pa bi pozdravil tudi moj strah, ker si menda sploh ne upam ponoči sam skozi vas, v kateri živim, kaj šele, da bi šel podnevi v trgovino. Moram biti pa res prestrašen človek. Vendar je resnica na srečo drugačna, da se me dru- gi bolj bojijo, kot se jaz njih. Pa še sam ne vem zakaj. Ce bi me bilo strah (pred kom?), se ne bi že leto in pol vsak dan vozil v službo v Ljubljano in nazaj. To sploh ni tako enostavno in je zaradi prometnih razmer na cesti dosti bolj nevarno. Povrhu vsega pa je Bartelj nekje slišal, da naj ne bi si upal niti v trgovino. V katero? Vsak dan grem v kakšno trgovino, v Ljubljani, Novem mestu ali drugod, če ne drugega, vsaj po sendvič za malico. Obstaja le ena izjema, in to iz čisto načelnih razlogov. Pa saj sem svoboden človek in se lahko sam odločam, kam grem in kam ne. Pa mi menda ne bodo taki, kot je Bartelj, to zapovedovali. Pritlehno in neumno. O meni se marsikaj sliši, kot se najbrž tudi o Bartlju, saj se iz dneva v dan kot novinar dajem v zobe javnosti. Pri nekaterih dobro, pri drugih slabo. Pa to sploh ni pomembno. Važno je le, da korektno opravljam svoje delo, pri tem pa se lahko včasih kot vsak človek ob kopici najrazličnejših informacij tudi zmotim. Vendar je to bolj redko. Zato so takšna natolcevanja o meni popolna bedarija. Najbrž je Bartlju o meni nekdo dal zelo veliko informacij. Domnevam, da jih je dobil v Podgradu. Tam me imata še zlasti zelo rada predsednik zveze borcev Alojz Murn, pred katerim trepeče marsikdo. Že vejo zakaj. Poleg njega obstaja še en možakar, ki me ima nadvse rad. Ta je po spremembi sistema postal zelo pobožen in vsako nedeljo hodi v Podgrad k maši. Jaz pa zaradi njega ne! Gre za nekdanjega funkcionarja Braneta Turka. Ta ima tudi zelo bujno domišlijo, in ker je v pokoju, mu že zaradi dolgčasa marsikaj leze po glavi. Podobnih primerkov je pri nas pod Gorjanci še kar nekaj. Za vse je značilno, da so nedotakljivi in zelo samospoštovani. Povrhu vsega pa jih je zelo strah, strah svojih dejanj. Mene ni prav nič. Zato tudi grem včasih na cerkveno procesijo v Miklavž, kamor rad zahaja s fotoaparatom v rokah tudi Bartelj. Pa čeprav pravi, da ga te ne privlačijo. Ga potem privlačijo ljudje, ki jih neprestano fotografira kot kakšen agent iz KGB? Zakaj Bartelj laže? Na koncu pa še nekaj o novinarstvu. Dejal bi le, da se pod vsako stvar, ki jo napišem, podpišem s polnim imenom in priimkom. To pa za Bar-tja na žalost ne velja. On namreč največje svinjarije in vso svojo zlobo zapiše v nepodpisani rubriki Ena gospa je rekla. Naj navedem le en primer: “Na občini je kanibalizem to, če imajo za malico kokoši.” Podobnih cvetk, ki govorijo o kokošjih možganih njihovega avtorja, je še kar nekaj, vendar se mi jih ne da iskati po časopisih. Zaposlene na občini razglašati za kokoši, mene pa pošiljati v norišnico in me na ta način diskreditirati, je pa res podlost in to podtalna. Zagotovo pa Bartelj ni tisti, ki bi sodil o mojem delu. Morda pa si bo za takšne podvige v prihodnosti zaslužil odlikovanje z zlatimi žarki. Sam ve, pri kom. Tam je najbrž spoštovan! Silvester Šurla, Vinja vas 10 Pripis: Na pisanje Andreja Bart-Ija v prihodnosti ne nameravam več odgovarjati. Škoda časa za takšne bedarije. Revež iz Maga Ko sem bil otrok, me je mama opozarjala, da se je treba ogniti krave, ki opleta z osranim repom, in popadljivega psa. Za Silvestra Šurlo ni vedela. ANDREJ BARTELJ, Novo mesto DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Ne za črno gradnjo in Odločajmo Dol, list št. 19,14. maja Stališče vaščanov Zaloga glede novogradnje gospoda Jožeta Ostanka Glede na to, da smo vaščani vasi Zalog priča medijske obravnave, tako imenovane črne gradnje, podajamo naše stališče, ki je nastalo kot odgovor na različne informacije, stališča, politična ter strokovna mnenja, kakor tudi na stališča varo- • Krajevna skupnost Prečna je v primeru gradnje turističnega sklopa Ostanek v Zalogu, ki leži na meji med KS Prečna in KS Straža že na prvi predlog za izdelavo ureditvenega načrta podala svoje mnenje in podprla predvideni program. Svet KS Prečna je dne 7.6.98 obravnaval primer v prisotnosti vseh članov sveta, ki so soglasno potrdili mnenje, da se s postopkom izdelave prostorske dokumentacije za gradnjo na navedeni lokaciji investitorju omogoči pridobitev potrebnih dovoljenj. Menimo, da je izdelava prostorsko izvedbenega akta zakonit način urejanja zatečenega stanja. Z ureditvenim načrtom se naj podajo vsi strokovni pogoji s strani ustreznih služb. Nadaljevanje postopka podpiramo tudi na podlagi mnenja prebivalcev sosednjih vasi in zaradi razvoja turistične ponudbe na našem območju. Predsednik KS Prečna ALOJZ KUKMAN vanja kulturne dediščine in nara-vovarstva. Menimo, da je nastala kost, ki se gloda po dolgem in počez, ob kateri se tekmuje kdo bo pametnejši. Nas, ki s tem živimo, pa do sedaj ni nihče nič vprašal. Zato smo svoja stališča zbrali v nekaj točk in jih kot take posredujemo: L Vaščani vasi Zalog smo zelo zadovoljni, da se je našel nekdo pripravljen kupiti in obnoviti podrtijo (Mišičev mlin) in začeti z novogradnjo. 2. Zadovoljni smo, da je odstranjeno žarišče zalege podgan, kač in drugih nadlog. 3. Objekt, ki gaje zgradil gospod Ostanek, se po našem mnenju lepo vklapa v okolje in daje videz nevsiljivega objekta, ki se vtaplja v pokrajino in v samo vas. 4. Tudi glede predvidenih dejavnostih, ki se bodo odvijale v objektu in okoli njega, nimamo nobenih pripomb, še več, menimo, da bomo imeli od tega vsi koristi. 5. Slišimo, da se očita, da objekt stoji v varovanem pasu Temenice, kar je po našem mnenju čisti nesmisel, tako v strokovnem, kakor tudi v dejanskem pomenu. Kako lahko kdo govori o varovanem pasu, ko pa je v istem območju okolica zasvinjana z zemeljsko deponijo (v velikem obsegu), šotorskim skladiščem BTC-jem in parkiriščem, ki je dejansko najbolj brezobzirna oblika nasilja nad naravo, kar pa nikogar ne moti. 6. Sprašujemo se kako je mogoče, da nekatere vroče glave, ki živijo drugje, mislijo, da bi moral gospod Ostanek zgraditi svinjake, kozolec, hlev in mlin, da bi zadostil neki iluziji, ki je na tej lokaciji več ni in nikomur več potrebna. 7. To dokazuje več kot 20-letno obdobje, ko podrtija ni predstavljala nikakršne zgodovinske in kulturne dediščine, pa to ni nikomur nič pomenilo. • Svet Krajevne skupnosti Straži je na svoji redni seji dne 3.6.1998 sprejel sklep v zvezi s črno gradnjo gostinskega objekta v kraju Zalog pri Novem mestu, ki se glasi: 1. Svet krajevne skupnosti podp>; ra stališča krajanov Zaloga v zvezi z zazidalnim načrtom - Ostanek. Zalog 2. Svet KS predlaga, da se p°' stopki pridobivanja gradbenih | dovoljenj skrajšajo, da bo takih, primerov čim manj, in naj vsebuje-jo življenjske potrebe kraja in kr3'1 janov. 3. Omenjeni zazidalni načrt p* naj vključuje tudi obvoznico za vas | Zalog. Predsednik sveta KS Straža: ALOJZ KNAFEL) 8. Ocenjevati iz pravnega in z3-konskega stališča, krajani ne more-mo. Če gospod Ostanek ni imelvf dokumentacije, menimo, da si j® naj pridobi in naj, če je storjen* kakšna škoda, nosi posledice, vendar je nesporno vse res, kar sn)° zgoraj napisali. 9. Kaj torej menimo. Pamet v gl3-vo in stvari urediti, da bo volk sit in | koza cela. To pa naj storijo pametni strokovni ljudje in ne politika. 10. Krajani Zaloga s podpis' jamčimo, daje to naše stališče, kise mora upoštevati. 37 podpiso' Trškogorska zgodba Komu ljubo od maja bo na cesti srečat’policaja. Da je meni perje dano, vse drugače sonce bi sijalo. Da mi je dano poleteti s prijat’lji k trškogorski kleti, rad zapel bi na vso moč, kakor pel sem z njimi tisto noč. Beseda dala je besedo. Plavi angeli so delali zasedo. Domov grede srce me je izdalo, da mi je z rož čarni postlano. Kaj porečem družbi naj veseli? To noč vozniško so mi vzeli. Naj slovo dam družbi zvesti ali odpovem voziti se po cesti. Zdaj cvička vrisk do Trške gore pošiljal bom iz Zajške gore prijateljem po zračni poti, kjer veselja ti nihče ne moti. JURE MURN LJUDSKI GODCI DRAGOMLJA VAS - V soboto, 27. junija, bo gasilsko slavje, na ka-terem bodo nastopili ljudski godci, prikazali pa bodo tudi zaključek mlatve. Novi simbol 8 nove storitve Q E. P. S. - elektronsko pismo zapiranju in tudi zadnjih izdihljajih. Če je katera stroka pri takih poimenovanjih dosledna, je to vinarska. Minulo zimo je bilo nemalo naporov okrog nove bizelj-sko-sremiške vinske ceste. Nekateri lokalpatrioti smo skušali vriniti nekaj, kar bi ponazarjalo tudi del sevniške občine z lepimi goricami, a je bilo vse zaman. Že postavljene table vztrajajo pri prvotnem poimenovanju. Arhitekt Franc Filipčič iz Brežic nam je zaupal, da je iz te teme diplomiral. Njegovi profesorji so takrat odločno vztrajali pri Kr-ško-brežiškem polju. Sedaj ti pa pride nekdo, s sicer zvenečim doktorskim naslovom in zažgoli kratkomalo: Krško senovsko in bizeljsko gričevje. Če kaj, sicer lepa knjiga ne upravičuje ene besede pomenljivega naslova, namreč zadnje:pokrajine in ljudje. Če bi kateri od avtorjev le malo povprašal te ljudi, bi nedvomno zasledil, da je tu nekaj spornega, kar bi zahtevalo najmanj dodatno raziskovanje. ALFRED ŽELEZNIK Srečanje odpravilo pomisleke Otroci ceste niso nikjer povzročili nevšečnosti Aprila letos je Društvo za gibalno vzgojo in psihomotorično obravnavo iz Ljubljane obvestilo KS Kostel (novo občino) o programu delovanja v tabornem domu Stružnica, ki ga je društvo na večletno uporabo najelo od Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Kočevje. Zato so se med ljudmi širile govorice, da se bodo v okolici Bosljive Loke, tam je dom na Stružnici, zbirale “sumljive osebe”,, ki bodo “pregnale” obiskovalce, zaradi tega pa naj bi turizem ne bil pomembna gospodarska panoga nove občine. Predsedniki sveta KS Kostel so na srečanju z vodjo Društva za gibalno vzgojo in psihomotorično obravnavo Alešem Petelinom povedali, da bi moralo do srečanja med zainteresiranima stranema priti že prej, saj bi tako lahko odpravili vse pomisleke. Petelin je članom sveta KS predstavil dejavnost društva, to je prostovoljno združenje strokovnjakov, staršev in otrok, ki so glede na svoje razvojne indvidualne drugačnosti potrebni pomoči. Zajema otroke, ki so večinoma prepuščeni sami sebi. Taborni dom Stružnica je samostojen program v okviru programa Ulica in ima pomen preventivnega stro-kovnovzgojnega programa dela z ZAKLJUČNI KONCERT METLIKA - Glasbena šola Črnomelj, podružnica Metlika, vabi v sredo, 24. junija, ob 20. uri v metliški kulturni dom na zaključni koncert učencev glasbene šole. Koncert, ki so ga pripravili v počastitev dneva državnosti, je tudi zadnji v šolskem letu 1997/98. JUBILEJ PODRUŽNIC SLS SEMIČ - Semiška podružnica SLS vabi na slavnostno sejo ob 10. obletnici belokranjskih podružnic SLS, ki bo v soboto, 20. junija, ob 18. uri v penzionu Smuk v Semiču. LOV NA LISICE V ŽUŽEMBERKU - Zveza radioamaterjev Slovenije in radioklub Žužemberk sta v soboto, 13. junija, pripravila državno prvenstvo v amaterskem radiogoniometriranju oziroma lovu na lisico. Sodelovalo je 35 tekmovalcev. Med ženskami je zmaga odšla na Hrvaško, med moškimi pa v Ormož, Slovenske Konjice in na Hrvaško. (Foto: S. Mirtič) mladino. Društvo vsako leto pripravi več taborov. Vanj so vključeni otroci od 7. do 14. leta, polnoletni člani pa so prostovoljci. Letos bo več taborov v Kočevskem Rogu. poletni pa bo v Stavči vasi ob reki Krki pri Žužemberku, katerega se lahko udeležijo tudi otroci iz ribniške in kočevske občine. M. GLAVONJIC USPEŠNI MLADI LIKOVNIKI METLIKA - Učenci tukajšnje osnovne šole so z likovnimi deli, ki so nastala pri pouku, sodelovali na mednarodnem natečaju revije Likovni svet in podjetja Limit Store. Med udeleženci iz okrog 20 držav so Metličani dobili več nagrad, med drugimi tudi zlato nagrado za kolekcijo o konjih, katere avtorji so šestošolci David Butorac, Marko Nemanič, Edo Simič, Tomislav Marinčič in Matjaž Slobodnik. Na mednarodnem likovnem natečaju v Bitoli pa je Luka Rudman iz 6. razreda dobil za svoje likovno delo Zlato paleto. BLAGOSLOVITEV ZVONA GRIBLJE - V soboto, 20. junija, bo ob 9. uri svečana povorka z novim zvonom od podzemeljskega župnišča v Griblje, ob 21. uri pa bo svečana seja gasilskega društva z gosti. Naslednji dan bo ob 9. uri v Gribljah blagoslovitev zvona in maša, ki jo bo vodil dr. Alojzij Šuštar. Ob 16. uri pa bo gasilska parada in razvitje novega gasilskega prapora, katerega častni boter bo kmetijski minister Ciril Smrkolj. Po slovesnosti bodo gribeljski gasilci pripravili veselico, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Rubin. SPET QI GONG METODA WANG AIPING NOVO MESTO - Qi gong metoda Wang Aiping - učenje za življenje Novo mesto znova odpira svoja vrata. V ponedeljek so gostje pripovedovali o svojih izkušnjah, vsak dan do 30. junija pa bodo na Koštialovi 10 a ob 20. uri brezplačni treningi -tretmaji. PREDAVANJE THOMASA KELLERJA Vabimo vas na predavanje svetovno znanega predavatelja s področja osebnega razvoja Thomasa Kellerja z naslovom “Pot srca". Predavanje bo v ponedeljek, 22. junija, ob 19. uri v konferenčni dvorani Hotela Krka v Novem mestu. Vstopnice so v predprodaji v prodajalni Aurora. Cena 1.500 SIT. GROSUPLJE: VZTRAJAJO 30 LET - “Zbornik je ena od treh takšnih publikacij v Sloveniji, ki vztrajajo že trideset let. Tokratni zbornik je še obsežnejši z 279 stranmi ter 76 fotografijami s pričevanjsko dokumentarno vrednostjo, "je bil v četrtek, 11. junija, na predstavitvi 20. številke Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje zadovoljen glavni urednik Mihael Glavan, ki je predstavil vsebinsko plat knjige. Tudi zaradi velike količine bibliografskega in drugega dokumentarnega gradiva je zbornik dragocen in bo mnogim v pomoč pri nadaljnjem znanstvenem, strokovnem ali ljubiteljskem raziskovanju. O vrednosti in potrebnosti tovrstne publikacije govorijo tudi besede odgovornega urednika Ivana Ahlina: “Vsi dosedanji zborniki so med uporabniki in tudi letošnja naklada 800 izvodov je že prodana. ” V zbornik je vloženega veliko dela in truda, kar še posebej dobro vesta (od leve proti desni) glavni in odgovorni urednika Mihael Glavan in Ivan Ahlin. Predstavitev je z igranjem na violino popestril prof. Cvetko Butkovič. (Foto: L. M.) ASFALT OB KOLPI - Ob prazniku krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi je državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze Žare Pregelj skupaj s črnomaljskim županom Andrejem Fabjanom prerezal trak na začetku tri kilometre dolgega asfaltnega odseka obkolpske magistrale, ki vodi od Starega trga proti Sinjemu Vrhu. Cesta je velikega pomena za ljudi, ki še vztrajajo v teh odročnih krajih. (Foto: M. B.-J.) S KOLESI PO RIMSKI CESTI- Kolesarji rekreativci so se tokrat že tretjič zbrali pri kamnu miljniku ob cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici in odšli na rekreativno popotovanje z ogledom zgodovinskih posebnostih dežele. Za pot do Dvora so kolesarji potrebovali dobre štiri ure, vmes pa so si ogledali številne znamenitosti: hišo Mihe Kastelca, urednika Kranjske čbelice, delno ohranjene ostanke rimske ceste, najstarejšo slovensko lipo v Valični vasi, obrambni zid keltskega naselja in nekaj cerkva. Potovanje so organizirali KD Dvor, TD Suha krajina in Ivančna Gorica. (Foto: S. Mirtič) Karol Rustja Gradnja proge Trebnje - Sevnica (4 \ Ko so pripravljali gradnjo proge Trebnje-Krmelj so že razmišljali tudi o njenem podaljšanju do Scv-“ICe ali Radeč. V Št. Janžu so se bolj ogre-a*i za smer Radeče, saj so bili upravno ve-*ani na okrožno sodišče v Radečah. Proga lej smeri bi koristila tudi rudnika cinkove na Sredniku in Cimiku. Pri občini Ra-“eče je bil ustanovljen pripravljalni odbor. '“•‘ pomoč so se med drugim obrnili tudi na V()jno ministrstvo na Dunaju. Njihov osnovni, argument je bil, da železniška zveza rjdani Most-Radeče-Krmelj in dalje skozi 'tebnje in Novo mesto do Metlike predstavlja 85 km krajšo pot iz notranjosti Monarhije do državne meje, kot je bila do tedaj 'Židani Most-Ljubljana-Trcbnje). Razdalja P° ravni črti med Zidanim Mostom in Krmeljem je približno 9,5 km, razvita pro-»>a Pa bi bila dolga 15 km. Za ta del proge 5{a bih obdelani dve varianti: • Vzhodna: Krntelj-Št. Janž-Glina-Cerovec-Grič-pre-<*°t'v Budno vas-Hotemež-graščina Dvor-Jf°st čez Savo-Zidani Most; • Zahodna: prnielj-Št. Janž-Glina-Primštal-predor yttna-papirnica Radeče-most čez Savo-^'dani Most. Leta 1915 je poslanec Povše skušal zade-v° urediti v dunajskem parlamentu, vendar le prva svetovna vojna vse zavrla. 'Iudi ponudba, da bi železnici brezplačno odstopili *entljišče za gradnjo proge, ni rodila uspeha, , Po podpusu Rapalske pogodbe leta 1920 bil jasno, da si mora Slovenija poiskati novo pot do morja, saj je Trst dobila Italija. V ta namen je bilo nujno zgraditi železniško povezavo med Sevnico in progo Trebnje-Krmelj ter tako prometne tokove iz Štajerske usmeriti proti Sušaku preko Dolenjske. Zato je bila gradnja tega odseka vključena leta 1919 v prioritetni program investicij. Sekcija za trasiranje prog v Ljubljani je svojo nalogo nemudoma opravila, ing. Rudolf Kovačič (poznejši direktor direkcije Ljubljana) je že leta 1921 izdelal osnovni projekt. Gradnja tega prepotrebnega odseka proge je bila uzakonjena leta 1922 z zakonom o Blairovem posojilu, vendar se naslednjih nekaj let zadeva ni premaknila. Odmevno je bilo zborovanje, ki ga je 13. decembra 1925 sklical kulturno-gospodarski odbor za Mirn-sko dolino in Posavlje v Mokronogu. Zborovanje je bilo pri županu Dremlju v Boštanju; tam so sklenili poslati spomenico na prometno ministrstvo v Beograd. V spomenici so zahtevali gradnjo proge Tršišče-Sevnica, kot je bilo določeno leta 1919. Spomenico sta odločno podprla tudi župnika Rakovec in Dobršek ter inž. Jakil, lastnik premogovnika v Krmelju. Na železniški konferenci leta 1926 v Beogradu je bila proga ponovno uvrščena v program gradenj. Ko je vlada v Beogradu leta 1930 oddala v gradnjo zadnje z zakonom določene proge, sta iz jugoslovanskega programa izpadli samo proga Tržišče-Sevnica in Koprivnica-Varaždin na Hrvaškem. Ovir za gradnjo ni bilo, zato je tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani zelo odločno vztrajala, da se opravi komisijski ogled trase in prične z deli. Vendar je takratna gospodarska politika zapostavila železniško omrežje v Sloveniji. V času od 1918 do 1936 je bilo v Jugoslaviji zgrajenih 1.840 km novih železniških prog, od tega v Sloveniji le 49 km ali 3,2 odst. (Ormož-Murska Sobota in Rogatec-Krapina). TUdi v desetletnem načrtu 1936-1946 je bila predvidena graditev 2.090 km novih prog, od tega naj bi se v Sloveniji zgradilo le 54 km, to je 2,5 odst. predvidenega investicijskega programa. Ministrstvo za promet v Beogradu je bilo gluho za upravičene slovenske zahteve novih gradenj (drugi tir Zidani Most-Dobova, Ljubljanosko vozlišče, rekonstrukcija dolenjskih prog itd.). V Beogradu niso upoštevali dejstev, daje bila intenziteta potniškega in tovornega prometa v Sloveniji dvakrat večja od jugoslovanskega povprečja. Tiko je spodnji del Mirnske doline ostal prometno osamljen. Prevozi iz Krmelja v Sevnico so bili povezani z velikimi stroški, pozimi ob poledici in zametih je bila cesta neprevozna. Avtobusna proga Mokronog-Sevnica, ki jo je nekaj časa vzdrževal (1934) Franc Valand iz Mokronoga ni veliko pripomogla k izboljšanju prometnih razmer. Ko je bilo prizadetim prebivalcem in gospodarstvenikom dovolj praznih obljub, je pripravljalni odbor v sestavi: Josip Javornik iz Žalne, Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za trgovino obrt in industrijo Ljubljana, dr. Josip Režek iz Novega mesta, inž. Milan Šuklje iz Ljubljne za zvezo industrialcev, Jože Zupančič iz Ljubljane, organiziral ma-nifestacijsko zborovanje 17. februarja v Trebnjem, 10. marca v Sevnici in nazadnje naj bi bilo še 24. marca v Mokronogu. Slednje je odpadlo, ker je ravno tedaj odšla v Beograd delegacija pripravljalnega odbora. V delegaciji so bili: Ivan Tomažič, dekan v Trebnjem, Ignac Majcen, župan v Št. Janžu, Franc Bulc, župan na Mirni, Ivan Trupej, župan v Sevnici, Josip Zupančič, podžupan v Trebnjem, Milan Šuklje in Ivan Jelačin. Delegacija je v Beogradu delovala energično in pomočniku ministra za promet Zdravku Vaksoviču predstavila problem. Sprejeli so jo tudi drugi visoki uradniki. Končno se je tudi v Beogradu premaknilo. Na vztrajanje poslancev v narodni skupščini je vlada 13. aprila 1935 zagotovila gradnjo tega kratkega, a takrat zelo pomembnega odseka železniške proge, ki je bil že leta 1919 sprejet v prioritetni investicijski načrt. Še isti mesec je v Sevnici pričela z delom Sekcija za gradnjo proge. Ker je od Basiranja poteklo že 14 let, je bilo potrebno delo obnoviti. Proga je bila načrtovana kot del širšega gradbenega programa, po katerem naj bi se severozahodni del Slovenije povezal preko Zidanega Mosta, Sevnice, Trebnjega, Novega mesta, Črnomlja in Vinice s progo Za-greb-Sušak (Reka) v Vrbovškem. Tako je bil odsek Tržišče-Sevnica vključen v tranzitno progo oziroma povezavo z morjem. Progo je projektiral ing. Edo Premk. Ta del proge je dolg 12.716 m in se začne v km 18,536 proge Trebnje-Krmelj in priključi v Sevnici na progo Zidani Most-Dobova v km 485,7 (iz Beograda). Z nadmorske višine 225 m v Tržišču se enakomerno spusti na 18,0 m v Sevnici. Med Tržiščem in Sevnico sta še postaja Jelovec in postajališče Boštanj. Proga poteka po katastrskih občinah Vrh, Boštanj in Šmarje in ves čas sledi toku reke Mirne, katere strugo so na nekaterih mestih regulirali. Skupaj z reko se iz mirnsko-mokronoške kotline prebije skozi krško gričevje, zato na tem delu poteka po ozki rebrasti dolini. Zaradi ozke in vijugaste doline je bilo potrebno pet predorov (Lepi Dob 314 m, Lipovec 273 m, Poddobje 193 m, Ravne 94 m in Zapuže 116 m). Predori so poimenovani po vaseh oziroma zaselkih nad njimi, izjema je predor Poddobje, ki poudarja lego pod vasjo Dobje. Na tem delu proge sta bila potrebna še dva manjša mostova, 64 prepustov in 157,8 m dolg most z jekleno konstrukcijo čez Savo v Sevnici. V Boštanju so izdelali nadvoz za banovinsko cesto, ki pa ni bila zgrajena. Tako je tudi ta nadvoz spomenik nerealiziranim načrtom. Proga je bila grajena za osno obremenitev 16 ton in maksimalno hitrost 60 km/h. Najmanjši polmer krivine je 250 m, največji vzpon pa 8,28 promil. Največji objekt na progi je jeklen most čez Savo. Jekleno konstrukcijo 3 x 51,8 m je izdelala Splošna stavbna družba Maribor (sedaj Metalna Maribor) . za 4 milijone din. Celotna jeklena konstrukcija tehta 406.335 ton in ima 5.643nv površine za pleskanje. Železarni Ravne in Jesenice sta dobavili le manjši del jekla za konstrukcijo, glavni dobavitelja sta bili železarni Eisenvverk Kladno in Oster. Alpine Donawitz. Izogibališče na mostu so izdelali šele leta 1955. Gradnja opornikov za most je bila dokaj zahtevna, saj stojijo na slabo nosilnem terenu. Pri vrtanju do globine 30 m še niso naleteli na trdne plasti. Zato so temelje stebrov postavili 14 m pod dno struge Save. Po šestih desetletjih gradnje lahko ugotovimo, da so delo dobro opravili, obrežne in rečne opornike je zgradilo Gradbeno podjetje Jelšingrad iz Šmarij Pri Jelšah. Ža opornike so uporabili domač cement iz Trbovelj, kamnite kvadre za oblogo stebrov pa so morali nabaviti v Arandelovcu. Načrte za most so pred gradnjo večkrat spremenili. Prvotno je bilo dogovorjeno, da bo imel most poleg železniškega vozišča še vozišče za cestna vozila. 50 LET MATURE - V soboto, 13. junija, so obhajali 50-letnico mature nekdanji dijaki novomeške gimnazije, ki so maturirali leta 1948. Gre za prvo redno maturo po drugi svetovni vojni. Ob 50-letnici mature se je zbralo 19 nekdanjih maturantov od 27. Z njimi sta bila tudi njihov razrednik prof. Karel Bačer in prof. Jože Glonar. V spremstvu sedanje ravnateljice prof. Helene Zalokar so si ogledali obnovljeno gimnazijsko stavbo, pred katero je nastal tudi ta posnetek Marka Klinca. MLADI TAMBURAŠI - Zveza kulturnih društev Črnomelj je v sodelovanju z občino Črnomelj in Skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Ljubljane preteklo soboto pripravila v Adlešičih 2. revijo mladih tamburaških skupin Bele krajine. S pestrim programom so se predstavile tamburaška skupina OŠ Komandanta Staneta iz Dragatuša in tamburaška skupina KUD Dobreč iz Dragatuša, ki ju vodi Anton Grahek. Mladi tamburaši Turističnega društva Griblje so zaigrali pod vodstvom Romana Žlogarja, ki se mu je kot mentor pri mladih tamburaših KUD Božo Račič iz Adlešičev pridružil še Andrej Kmetič. Čeprav so slednji (na fotografiji) začeli z vajami šele pred štirimi meseci in je bil to šele njihov drugi nastop, so se - kot seveda vsi ostali dobro odrezali. (Foto: M. B.-J.) DRUGI TURISTIČNI RALLY - Člani Avto moto društva Moste iz Ljubljane so tokrat rally organizirali na Dolenjskem. Pot jih je vodila po 80 km dolgi poti čez Grosuplje, Videm, Prevole, Smuko, Dvor pa tudi mimo radarske kontrole, opazovalnih točk, časovnih kontrol vse do cilja na Bazi 20. Najboljši so bili Mirko Cerovski, Zvonko Ogrin in Branko Koren. Na sliki: vodstvo kluba Moste z najstarejšim voznikom Alojzom Uhanom skupaj z najstarejšim sovoznikom in večkratnim državnim prvakom Mirkom Živcem. (Foto: S. Mirtič) OB 100-LETNICI GASILSTVA V SODRAŽICI - V nedeljo, 28. junija, bo osrednja slovesnost ob 100-letnici PGD Sodražica, zato imajo gasilci polne roke dela. Pretekli teden so imeli dan odprtih vrat, izšla pa je tudi knjiga izpod peresa Angelce in Metoda Puclja, ki je bila predstavljena 7. junija v Sodražici. Proslavo je odprl predsednik sveta KS Sodražica Zvone Janež, ki ni omenil le humane dejavnosti gasilcev, pač pa tudi njihovega prispevka pri kulturnem gibalu kraja. Knjigo je vsebinsko predstavil prof. Ludvik Mihelič. V prvem delu knjige je zbrana zgodovina društva, drugi del publikacije pa je zgodovinski oris kraja in njegov razvoj do današnjih dni. Knjiga je dragocena zbirka že v davnino zavitih dogodkov, zapisov in fotografij ter je v veliko čast kraju, gasilcem in obema avtorjema. Občinstvo je navdušil tudi domiselni kulturni program. Nastopili so folkloristi iz Račne, domači pevci in tamburaši, učenca glasbene šole in solistka Nataša Mihelič. .1 njeno toplino in srčnost, za nj°J pokončno držo ji ostanemo h J ležni, bila je izjemna žens11 j ponosni smo, da smo jo imeh- A zatorji osvobodilnega boja v Met liki in Beli krajini. Stanka je spomladi 1942 odšla v partizane. Najprej se je bojevala v belokranjskem odredu, zatem tudi v Can- karjevi brigadi. Sodelovala je pri spopadih partizanov z italijanski- mi posadkami na Suhorju, pri Zajcu, na Mirni gori in drugod. Znašla se je v roški ofenzivi. Pozneje je bila delavna v številnih organizacijah. Predsedovala je f 1 | *-* IV I • v elokramskemi belokranjskemu Rdečemu križu. Izbrana je bila za odposlanko na Kočevskem zboru. Po osvoboditvi je bila nekaj časa inšpektorica kontrolne komisije v Novem mestu. Leta 1964 je postala predsednica ljubljanske kontrolne komisije in članica mestnega ljudskega odbora. Po ukinitvi kontrolne komisije se je odločila za nadaljevanje študija. Ob družini in dveh otrocih je opravila vse potrebne izpite in uresničila svoje mladostne sanje -postala je učiteljica. Po učiteljevanju na Prulah v Ljubljani, kjer je delala v letih 1952-1956, je postala sekretarka ŽUPANČIČ IN Ml ADI - Za* za izobraževanje in kultura ^ Črnomlja je že osmič pripravil obletnici smrti Otona Zupančiča Zupai~ pesnikovi rojstni hiši v Vinici a" Čanje mladih recitatorjev. Letošal^ ga 1L junija so se otroci predstav,^ z dramatizacijami Župančičev pesmi, njihov gost pa je bil igra'V, Vojko Zidar. Na fotografiji: nčcj* OS Loka z uprizoritvijo pesmi p" za in hrast. (Foto: M. B.-J.) DOLENJSKI LIST St. 24 (2547), 18. junija 199» Haše korenine Ljubezen, ki je vojna ni zmogla “Alarm! V zaklonišče! Ko snio pritekli na ulico, smo že v'deli nad mestom 'božična drevesca'. Tudi nad nami so “da. Slutili smo, da smo zdaj na Vrsji mi. Bo kateri od nas še Prišel živ iz zaklonišča? Rose-rnarie je bila stara dva meseca, ln sva jo z možem Tonetom odnesla kar na blazini, da je dna na toplem in mehkem. Se d°lj prestrašeni smo bili zato, ker so bili pred nekaj meseci v Kasslu žrtve bombnega napada Kaplerjevi, naši sosedje z Bučko- Umrla je vsa družina: Starša, sinova Frenk in Albin in naj-rnlajša Verica, vrstnica in najboljša prijateljica moje sestre Cvetke. V bunkerju nas je bilo kakih sto. Ob desetih zvečer so Pričeli bombardirati. Premetavalo nas je sem in tja. Vsako bombo, ki je padla nad nas ali v bližino, smo strašno čutili. Če o* se skrili samo v klet pod na-Sl.m stanovanjem, ne bi ostal nihče živ. Če nas ne bi takoj nbilo, bi se zadušili v razvalinah. Tako se je zgodilo tudi s Kaplerjevimi. Minute so bile dolge bolj kot ure. Ves napad je 'rajal uro in pol. Zdaj, ko to P^em, skoraj ne verjamem, da j® to bilo res. Tako grozno je ddo, da lahko verjame le tisti, kije vse sam preizkusil. Bombe s° padale na Frankfurt tako dolgo, dokler ni bilo v plamenih vse mesto, razen tiste če trli' ^i sojo zrušili že 4. oktobra, (natančno so vedeli, kje začeti ‘n kje nehati.” Zunaj je že skoraj poletna yročina razbelila ljubljanske nhce, v prijetnem hladu starejša stanovanjskega bloka pa 2 osemdesetletno Minko Muhič pogovarjava o drugačni Vr°čini. O taki, v katero so bili b)ed drugo svetovno vojno pahnjeni številni nedolžni prebival- tega planeta. Tudi tisti z Buč-*e> ki jih je nemški okupator v ^nfetku novembra leta enaintrideset nasilno izselil v Nemčijo. Minkami pripoveduje o mladosti, ki jo je preživela na Buč-ki. Svetli, srečni časi so bili to. Kojena je bila pri Selakovih. v*če France je imel posestvo, g.Os,ilno in mesarijo. Mati Ma-f'Jaje bila doma s prav tako dobro stoječe Poljančeve kmetije v Smarjeti. To je pomenilo, da alužina ni trpela pomanjkanja, nikakor pa ne, da bi otroci £rance, Tinca, Minka in Cvetka lahko lenarili. Nasprotno, u®la je bilo povsod dosti in hit-rb so se morali navaditi ročno bpiniti se, bodisi na polju, bodisi doma. Oče je bil hudomuš-ne in odprte narave in je imel Precej poznanstev daleč na-nkrog, Minka se spomni zlasti Šipa Westra, doma iz Dolenjih Radulj, kije bil profesor in ravnatelj na novomeški girnna-z'ji, pozneje pa šolski inšpek-|?r. Se danes hrani postno kar-*'C() z njegovim rokopisom. Po-. aže mi tudi razglednico, ki jo je dal natisniti njen oče. Na njej 1® videti Selakovo domačijo v Vsem njenem sijaju. A kaj, ko je Vs® tako minljivo. Oruga svetovna vojna je oddala Bučko od ostale Dolenj-s*e, ki je prišla pod italijansko okupacijo. Tukaj so gospodarili Nemci in pripravljali svoj “tisočletni” rajh. Naše ljudi so pričeli izseljevati v Nemčijo. Tudi partizanski napad v začetku novembra jim načrtov ni preprečil. 6. novembra so prišli na vrsto Selakovi. Brat France seje že prej umaknil na italijansko stran in je tam tudi ostal, drugi pa so morali zapustiti svoj dom in skoraj vse, kar jim je s pridnim delom uspelo prigospodariti. A tudi večino tistega, kar jim je le uspelo vzeti s sabo, je počasi izginilo. Zal je treba povedati, da so pomagali krasti tudi domačini, Slovenci. Oče je preudarnost in smisel za humor obdržal tudi v izgnanstvu in ta njegova lastnost je vsem pomagala premagati najtežje čase. Minka je ta doživetja zapisala in jih povezala v zvez-ček z naslovom “Vojna leta in izgnanstvo”. Od tam je tudi uvodni odstavek k temu zapisu. V njem so še mnoge zanimive podrobnosti iz vojnega časa doma na Bučki in med Nemci v izgnanstvu, kjer so bili tudi mnogi drugi, ki jih je trpka usoda nagnetla v osrčje Evrope. To so bila srečanja v neprijaznem času in z ljudmi, vrženimi s tirnic svojega normalnega življenja. Pa so mnogi, ne glede na narodnost in položaj, obdržali svoje človeško dostojanstvo in voljo, pomagati bližnjemu. Minka, preprosto dekle z Bučke, je v teh razmerah zorela in klic k življenju je bil v njej močnejši od smrti, ki je kosila vsenaokrog. Tam, sredi nemškega mesta Frankfurta, je spoznala slovenskega fanta Toneta Muhiča, doma iz Jurne vasi blizu Novega mesta. Ljubezen med njima je zgradila mirno oazo, v katero zloba dolgo ni mogla prodreti. Poročila sta se oktobra triinštiridesetega. Kmalu potem je bila rojena njuna prva hčerka, in kmalu potem so sledila bombardiranja in selitve. Končno tudi v osvobojeno domovino. Šestinštiridesetega leta se je mlada družina ustalila v Ljubljani. Roži, ki je bila rojena v Nemčiji, sta sledili še Jožica in Melita. Tone je bil dolga leta šofer. Zdaj je Minka že dolgo vdova, je pa tudi petkrat babica in enkrat prababica. Tako se vrti življenje. Da pa bomo vedeli, kako zagonetno in polno naključij je to vrtenje, povejmo še naslednjo zgodbo. France, ki se je edini od Selakove družine izognil izgnanstvu tako, da je pobegnil čez mejo v Šmarjeto, kjer je imel dekle, je bil edini, ki vojne ni preživel. Ubila gaje domača ro» ka in ga pahnila v kraško brezno. Vest o njegovi smrti je dosegla izgnance v Frankfurtu kmalu potem, ko se je poleglo Minki-no in Tonetovo svatbeno slavje. In da bo ironija usode še večja, povejmo, da je tisto brezno menda celo na Muhičevi gozdni parceli v Podgorju. Francetove kosti in posmrtne ostanke drugih, ki jih je doletela podobna usoda, so pred leti dostojno pokopali na ločenskem pokopališču v Novem mestu. TONE JAKŠE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskih servisov Obrežje - sever in Obrežje - jug, investitorja CRP, d.o.o., Inženiring in trgovina, Finžgarjeva 1, Brežice, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Obrežje - sever in Obrežje - jug, Poročilo o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - sever, ki ga je pod št. 71 /97 v avgustu 1997 izdelal Savaprojekt Krško, Družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d., in Poročilo o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - jug, ki ga je pod št. 71/97 v avgustu 1997 izdelal Savaprojekt Krško, Družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d., javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje in razvoj -Občina Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice od 22.6.1998 do 10.7.1998, vsak delovni dan med 7. in 15. uro, razen ob sredah med 7. in 16. uro in ob petkih med 7. in 14. uro, 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja CRP, d.o.o., Inženiring in trgovina, Finžgarjeva 1, Brežice, opravljena dne 8.7.1998 ob 16. uri, v sejni sobi Gasilskega doma na Obrežju, 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice v času javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do 10.7.1998, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. SANJA TRAUNŠEK, dia svetovalka vlade POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - sever (v nadaljevanju Poročilo o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - sever) in Poročila o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje • jug (v nadaljevanju Poročilo o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - jug), ki ju je pod št. 71/97 v avgustu 1997 izdelal Savaprojekt Krško, Družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d.: V okviru študije oziroma presoje vplivov na okolje za bencinski servis Obrežje sever (jug) smo opravili identifikacijo posega na okolje, analizo, vrednotenje in napoved vplivov na okolje, glede na najpomembnejše sestavine okolja in značilnosti posega. Obdelani so kar se da celovito vsi relevantni vidiki varstva okolja, kot so: - naravno opredeljeno okolje: tla (relief, geološke in pedološke značilnosti) vode (podtalnica in površinske vode), zrak (kakovost zraka, vetrovi) ter živi svet (rastlinstvo, živalstvo naravne dobrine in habitati oz. ekosistemi), - družbeno opredeljeno okolje: potenciali za rabo prostora, kulturne in bivalne kakovosti (vidne kakovosti, krajina, bivalna kakovost, poselitev, grajena struktura, infrastruktura, kulturna dediščina), urejenost prostora (struktura prostora, razvojna območja, povezanost prostora) Analize obstoječih obremenitev okolja za obravnavano lokacijo kot rezultat izpostavi naslednje segmente, ki so v danem prostoru najbolj obremenjeni in sicer: - voda (podtalnica) - zrak - tla - emisije hrupa Ugotavljamo, da je glavni polutant na obravnavanem območju obstoječa magistralna cesta. Vrednotenje vplivov predvidenega bencinskega servisa prikazujemo tudi v skupnih vrednostnih ocenah. Glede na to, da je spremembe nekaterih sestavin okolja možno kvantitativno oceniti in jih izraziti z eno od merskih enot (sprememba kemijske sestave vode, zraka...), drugih pa ne (sprememba vizualnih značilnosti prostora), smo izbrali model vrednostnih lestvic vrednotenja, kot najpreglednejši in po natančnosti zadovoljiv. Model vrednotenja je razdeljen v tri stopnje: 1. ocena obstoječih obremenitev v prostoru 2. ocena vplivov, ki jih bodo povzročili predvideni posegi v prostoru 3. ocena skupnih končnih obremenitev v prostoru Zaradi poenotenja modela in vzpostavitve primerjave med posameznimi segmenti stanja okolja, so ocene v obeh stopnjah predstavljene v vrednostnih lestvicah. 1. Ocena obstoječega stanja Pri oblikovanju vrednostnih lestvic smo določili 5 razredov v lestvici od 0-4, pri čemer pomeni: 0 - ni obremenitev obremenitve okolja ni ali je zanemarljiva 1 - mala obremenitev neznatna količinska ali kakovostna obremenitev 2 - zmerna obremenitev obremenitev sestavine je še v mejah zmernega 3 - huda obremenitev obremenitev sestavine je zelo velika 4 - nedopustna obremenitev obremenitev sestavine okolja presega zakonsko predpisane vrednosti 2. ocena vplivov oziroma obremenitev ali izboljšanje kvalitet, ki jih bodo predvidoma povzročili posegi v prostoru. Pri oblikovanju vrednostnih lestvic smo določili 9 razredov intenzitete vpliva. S temi razredi smo opredelili večjo ali manjšo sprejemljivost sprememb posamezne sestavine okolja oziroma dopustnost vpliva obravnavanega posega na posamezno sestavino okolja. Posamezni razredi oblikujejo lestvico, ki je enaka za vse sestavine okolja, ki so predmet vrednotenja. Lestvica dodatnih vplivov ima pozitiven in negativen poltrak od 4 do -4. 3. ocena skupnih končnih vplivov v prostoru Metodologija ocene vplivov predvidenih posegov v okolje vsebuje v zaključni fazi vrednostno matriko, v kateri so predstavljene vrednosti (v vertikali ocena iz analize obstoječega stanja, v horizontali ocena intenzitete predvidenih posegov v okolje, notranji del matrike pa predstavlja ugotovitve glede skupnega vpliva obstoječega stanja v prostoru in predvidenih posegov oziroma sprejemljivosti novo predvidenega stanja okolja. Tako dobimo lestvico, pri kateri pomenijo vrednosti v matriki naslednje: 4 = novo predvideno stanje okolja ni sprejemljivo ali zaradi že dosedanje preobremenjenosti okolja ali zaradi nedopustnih dodatnih vplivov na okolje. 3 = stanje v prostoru bo zelo obremenjeno, potrebno je poiskati dodatne varstvene ukrepe ali za zmanjšanje obstoječih negativnih vplivov ali vplivov predvidenih posegov v okolje, 2 = predvideno stanje v prostoru bo zmerno obremenjeno, obvezno je upoštevanje vseh predvidenih varstvenih ukrepov 1 = predvideno stanje v prostoru bo malo obremenjeno, dodatni varstveni ukrepi niso potrebni 0 = predvideno stanje v prostoru predstavlja naravno stanje v prostoru, kar pomeni uravnoteženje naravnega krogotoka. Vrednotenje temelji na ocenah, ki so se združevale v pravilu, ki ga prikazuje matrika: Iz Poročila o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - sever: 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 4 4 4 4 4 4 4/3 3 3/2 2 3 4 4 4/3 3 3 3 3/2 2 1 2 4 3 3/2 2 2 2 2/1 1 0 1 4 3 2/1 1 1 1 1/0 0 0 0 4 3 2 1 0 0 0 0 0 Iz Poročila o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - jug: 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 4 4 4 4 4 4 3 4/3 3 2 3 4 4 4/3 3 3 3 3/2 2 1 2 4 3 3/2 2 2 2 2/1 1 0 1 4 3 2/1 1 1 1 1/0 0 0 0 4 3 2 1 0 0 0 0 0 V vertikalnem stolpcu matrike so nanizane ocene obstoječih obremenitev okolja, v horizontalnem stolpcu so nanizane ocene vplivov predvidenega posega. Glede na rezultate vrednotenja vplivov sklepamo, da bo na obravnavani lokaciji največji vpliv predvidenega bencinskega servisa na vodo oziroma podtalnico, ki je na tem območju tudi najbolj občutljiv segment. Ocenjujemo, da bo poseg dodatno ogrožal podtalnico, ki je na obravnavanem območju že do sedaj precej obremenjena (vpliv magistralne ceste). Končno stanje ocenjujemo kot veliko obremenitev z oceno 3, za katero je potrebno predvideti okoljevarstvene ukrepe in jih striktno upoštevati, tako pri gradnji kot tudi pri obratovanju bencinskega servisa. Bencinski servis bo s svojo dejavnostjo obremenjeval tudi zrak, tla, zanemarljive pa niso tudi emisije hrupa. Obstoječe okolje je na teh segmentih že sedaj obremenjeno, bencinski servis pa tega stanja ne bo niti izboljšal niti bistveno poslabšal. Končno stanje okolja ocenjujemo kot zmerno obremenitev z oceno 2, za katero velja, daje potrebno predvideti vse možne okoljevarstvene ukrepe, ki jih je investitor dolžan upoštevati. Ocenjujemo, da bodo negativni vplivi v času gradnje večji, kot pa v času obratovanja. Pri vrednotenju vplivov bencinskega servisa na obravnavani lokaciji ne smemo obravnavati omenjenega posega ločeno od vseh predvidenih ureditev na širšem območju. Predvidena je gradnja avtoceste, ureditev mejnega prehoda s terminalom, ureditev novih dovozov in izvozov s ceste in ostale manjše ureditve, ki bodo bistveno posegale na obravnavano območje in spremenile tako njegovo strukturo, naravno in kulturno podobo kot tudi bivalne pogoje. Glede na rezultate vrednotenja obremenitev obstoječega stanja in vplivov predvidenega posega, smo ocenili tudi končno obremenitev okolja z upoštevanjem predvidenega posega. Na podlagi rezultatov smo pripravili predlog okoljevarstvenih ukrepov, ki smo jih razčlenili po naslednjih fazah oziroma segmentih urejanja bencinskega servisa: prostorske ureditve: v širšem prostoru z vidika varstva okolja, v okviru predlagane lokacije, zasaditvene rešitve; tehnično-tehnološke ureditve: gradbeno tehnične rešitve z vidika varstva okolja, tehnološke rešitve z vidika varstva okolja; organizacijski ukrepi za doseganje celovite ekološke varnosti. Ob izvedbi in upoštevanju vseh predlaganih okoljevarstvenih ukrepov, menimo, da bencinski servis s svojimi dejavnostmi ne bo prekoračeval dopustne stopnje ekološke obremenitve okolja. V zaključnem delu poročila je podan predlog monitoringa in dodatni predlogi za omilitev vplivov obravnavanega bencinskega servisa. MAJA DIVJAK MALAVAŠIČ, dipl. biolog Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 18. VI. PETER, 19. VI. SLOVENIJA 1 7.15-1.55 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MEDVEDOV GODRNJAVČEK 10.25 PARADA PLESA 10.40 ZNANJE JE KLJUČ 11.10 POMAGAJMO Sl 11.35 NA VRTU 12.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 6/13 13.00 POROČILA 13.10 KONTRAPUNKT, ponov. 14.20 KRPANOVA KOBILA, opera 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 SVET KONJ, MAČK IN PSOV, angl. serija, 3/3 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 NAJLEPŠA SLOVENKA ZA MIS EVROPE 21.25 VEČNA SKRIVNOST TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB življenje, amer. naniz., 9/22 - 16.55 Čudežni otrok, amer. naniz., 2/22 - 17.20 Nogomet -19.30 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz. - 20.30 Nogomet - 23.00 Ženska v mojem srcu, franc, film SLOVENIJA 1 7.15-2.15 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR POD KLOBUKOM 10.15 GALAPAGOS PO DARWINU, dok. serija, 2/2 11.10 BAJKE NA SLOVENSKEM, dok. oddaja 11.40 ODDAJA O TURIZMU 12.05 J.A.G., amer. naniz., 5/22 13.00 POROČILA 13.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.35 TEDENSKI IZBOR RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 15.05 OSMI DAN 15.50 PODOBA PODOBE 16.20 SLOVENSKI UTRINKI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 JASNO IN GLASNO 18.20 PARADA PLESA 18.35 ZNANJE JE KLJUČ 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz, 7/13 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 KONTRAPUNKT SLOVENIJA 2 10.05 - Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Družinski zdravnik, nadalj.; 12.15 Resični obraz Anite Novak, tv nadalj., 3/5; 13.05 Svet poroča -16.25 Saint Tropez, franc, naniz. -17.20 Nogomet -19.30 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 7/22 - 20.30 Nogomet - 23.00 Glasbena dok. oddaja KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooper-jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira. naniz. -18.00 Drzni in lepi, nadalj. -18.30 Obisk pri Oprah - 19.00 Oprah show - 20.00 Šepet morilca, film -21.45 Nema priča 2, naniz. - 22.30 Tinta, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Psi faktor VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije Združenja LTV -18.30 Avtogale-rija -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.20 New York (serija) -14.05 Cista resnica -14.35 Poslovni klub -15.10 Program za mlade - 17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Besede, besede, besede -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.15 Odprto - 21.10 Dok. oddaja - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovalnica - 22.55 Duh in gospa Muir (amer. film) HTV 2 14.25 TV spored -14.40 Junaki Pavlove ulice (film) -16.25 Otroški program -17.00 Živinorejec (serija) -18.20 Moč denarja -18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19,30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.35 Dosjeji X (serija) - 21.40 Seinfeld (hum. serija) - 22.10 Otrok vode (kan. film) SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Saint Tropez, franc, naniz. - 12.00 TV Koper -13.05 Aimee, angl. film -14.45 Euronews -16.30Pasje 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. - 17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira - 18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, mae-stro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dannvjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videotop -18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z... HTV 1 7.35 Tv spored - 7.50 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.20 New York (serija) -14.05 Sinovi Nevihte -15.10 Pol ure za kulturo -15.45 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Velebit v Andih (dok. oddaja) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.45 Tednik - 23.45 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (hum. serija); Smešno premoženje (amer. film); Sedmi element; Detektivi; David Copperfield; Koncert; “Fahrenheit 451” (brit. film) HTV 2 14.05 Tv koledar -16.05 Otroški program -16.45 Živinorejec (serija) - 17.35 Čuvajska skrivnost -18.05 Kronika Dana satire -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon L. A. (serija, 5/44) - 21.25 Nenadoma Susan (hum. serija) - 21.45 Element dvoma (brit. film) - 23.45 Velike skrivnosti 20. stol. (serija, 13/26) SOBOTA, 20. VI. SLOVENIJA 1 7.40-2.10 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 ZGUBICAI, dan. film 11.15 VEČER OB SOJU SVEČ NA LJUBLJANSKEM GRADU 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.10 TEDENSKI IZBOR MILJI IN VOZLI 13.40 POLNOČNI KLUB 14.55 VREŽI NJENO IME S PONOSOM, angl. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ZBOROVSKA GLASBA 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 ČRNA SKRINJICA, angl. dok. serija, 2/6 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19 55 UTRIP 20J5 RAZVEDRILNA ODDAJA 21.00 SLOVENSKA POPEVKA LETA 98 22.40 POROČILA, ŠPORT 23.05 TRETJE OKO, dok. serija, 4/10 23.55 TOVARIŠI POLETJA, amer. film SLOVENIJA 2 9.20 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -11.25 Euronews- 13.55Teniški magazin -14.20 Nogomet -16.30 Odbojka -17.20 Nogomet -19.30 Videoring - 20.00 V vrtincu - 20.30 Nogomet -23.00 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Občutljivo očetovo stanje, film - 13.30 Pot do zmage -14.00 Zaliv delfinov, nadalj. -15.00 MacGyver, naniz. -16.00 Nemogoče, naniz. -17.00 Nimaš pojma, naniz. -17.30 Ta čudna znanost, nadalj. - 18.00 Atlantis, ponov. -19.00 Protiudarec, naniz. - 20.00 Smrt za mikrofonom, film - 21.45 Babilon 5, naniz. - 22.30 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.00 Petek trinajstega, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako ostati zdrav in zmagovati -18.30 Majhni smo... -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice -21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Poročila - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.25 Poljedelski svetovalec - 13.00 Prepuščeni sebi (amer. film) -14.50 Briljanten -15.35 Televizija o televiziji -16.05 Lepa naša -16.40 Dr. Quinn - žena vrač (serija) - 17.30 Pogovor s sencami -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Družinska zadeva (serija) - 21.10 Nadine (amer. film) -22.35 Opazovalnica - 23.05 Nočna straža: Heart Surgeon; Ruby Wax predstavlja Billa Cosbyja in Fran Drcscher; Človek iz klana (amer. film); Koncert; Največji uspehi hrvaškega športa; Jazz HTV2 10.05 Tv koledar -10.15 Dosjeji X (serija) -11.00 Črno belo v barvi -14.00 Theatron -17.00 Virus -17.30 Dok. serija -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler -21.15 Izbor modela leta - 21.55 Ekran brez okvirja - 22.55 Čudovita bodočnost (serija) -23.50 Oprah show NEDELJA, 21. VI. SLOVENIJA 1 7.40-0.35 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV RISANKA 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 9.00 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE IGRAČ, lut. naniz. 9.20 TELER1ME 9.25 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 16/24 9.50 OZARE 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 SVET OPIC, dok. serija, 10/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 4x4 13.00 POROČILA 13.10 29. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV 14.20 VEČNA SKRIVNOST SLOVENSKEGA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA 15.25 OGENJ SV. JANEZA, 1. del franc, filma 17.00 OBZORNIK 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN 17.45 PO DOMAČE 18.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZOOM 21.35 INTERVJU 22.35 POROČILA, ŠPORT 22.50 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 10/20 23.15 BRAMWELLII, angl. nadalj., 3/8 SLOVENIJA 2 8.30 Teater paradižnik - 9.30 V vrtincu -10.00 Skippy in plenilci, avstral. film -11.20 Dresurno jahanje -13.15 Kajak kanu v slalomu -14.20 Nogomet -16.20 Veslanje -16.50 Motociklizem, posn. iz Maribora -17.20 Nogomet -19.55 Resnični obraz Anite Novak, tv nadalj., 5/5 - 20.50 Nogomet - 23.00 Šport v nedeljo - 23.45 Kolesarstvo - 0.00 Morilčeva sled. avstral. film KANALA 8.30 Kaličopko - 9.00 Risanka - 9.30 Mork in Mindy, naniz. -11.00 Davy Crockett, 1. del - 11.30 Atlantis, ponov. -12.30 Tisti čudoviti občutek, film -14.00 Oče Dovvling, naniz. -15.00 Drzni in lepi, ponov. - 16.45 Bravo mestro, ponov. -17.00 Lepota telesa -18.00 Miza za pet. naniz. - 19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Oddelek za umore, film - 22.00 Film za gledalca, pogovor o slovenskem filmu - 22.30 Odklop - 23.30 Pot do zmage - 0.00 MacGyver, naniz. -0.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.20 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako ostati zdrav in zmagovati - 20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 22. VI. SLOVENIJA 1 7.15-0.50 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR COFKO COF, risana naniz. 9.55 SPREHODI V NARAVO 10.15 SVET KONJ, MAČK IN PSOV, serija, 3/3 11.10 ČRNA SKRINJICA, dok. oddaja 2/6 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.15 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 INTERVJU 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 24/34 21.00 DOSJE (Roška cesta) 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 22.50 DOSJE SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Pasje življenje, naniz., 9/22; 11.30 Čudežni otrok, amer. naniz., 2/22; 11.55 Šport; 12.40 Vreži njeno ime s ponosom, angl. film -14.35 Euronevvs -15.25 Hokej -16.30 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj., 8/9 -17.20 Nogomet -19.30 Lingcr- 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 9/22 - 20.30 Nogomet - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Orah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. - 16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Odklop - 21.00 57. potnik, film - 22.30 MacGyver, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Majhni smo... -17.10 Čukec in Rozi -18.00 Šport -18.30 Avtogale-rija -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 V deželi senc, amer. film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas MLADA EVROPA POJE, L odi* 17.40 MODRO POLETJE. Špan.naniz-1 18.20 SVET NARAVE, angl. serija, 1/2 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G., amer. naniz., 6/22 21.05 OSMI DAN 22.00 ODMEVI. KULTURA, ŠPORT 22.55 GIBLJIVE SLIKE m 23.25 OTVORITVENI KONCERTSLOVI SKIH GLASBENIH DNEVOV SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -10.40 Lova1 ladom, kviz, 17/20 - 11.40 Skippy in pl0" avstral. film -13.50 Hokej -14.50 Drui» zdravnik, Špan. nadalj. -15.50 Nogomet-n Kolo sreče - 20.05 Nenadoma Susan, amen® 11/22 - 20.35 Nogomet SREDA, 24. VI. KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Oporoka, film - 21.30 Sam svoj mojster, naniz. - 22.00 Vsi županovi možje, naniz. - 22.30 MacGyver, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 V deželi senc, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV SLOVENIJA 1 7.15-1.20 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR WAJNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj., 5/26 9.55 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 10.15 BESEDE 11.10 MEDNARODNA OBZORJA 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 25/26 13.00 POROČILA 14.30 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 10/20 14.55 OGENJ SV. JANEZA, l.del franc, filma 16.20 OBZORJE DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske* ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -1 l.OONfl ^ goče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -« F Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -® I Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, n* I -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Coopel ^ druščina, naniz. -17.00 Družinske zade* — 17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni z* dalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. - 19.000f shovv - 20.00 Odprto srce, film - 22.00 W telesa - 23.00 Ellen, naniz. - 23.30 MacO* naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL . 14.00 Videostrani -16.45 V deželi senc, 9 18.30Turizem in mi -19.00 Novice -19.30? " - 20.00 Videotop - 21.00 Novice - 21.30 W ] vina avtnmnhili7ma vina avtomobilizma r DOLENJSKI USt vaš četrtkou prijatelj TOREK, 23. VI. SLOVENIJA 1 7.15-0.25 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 ČASOVNI POPOTNIKI, amer. naniz., 2/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.05 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 24/34 13.00 POROČILA 14.20 TEDENSKI IZBOR DOSJE (Roška cesta) 16.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj., 25/26 21.05 MEDNARODNA OBZORJA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 PETELIN NA ZVONIKU, Šved. drama, 3/3 SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Izpolnjene obljube, brazil. nadalj. -11.55 Sobotna noč -13.55 Euroncivs -15.50 Nogomet -19.35 Kolo sreče - 20.00 Nenadoma Susan, amer. naniz., 10/ 22 - 20.35 Nogomet - 0.45 Svet poroča DESET v DO M ACM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodeS nagrado Marijanu Novaku iz Gubčeve 12 v Mokronogu. Nagrajencu čestitamo-Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah® polnoči), je ta teden takšna: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. (3) Lojtrnik - ansambel Vrisk (2) Po domače - ansambel Henček (4) Čaše dvignimo - ansambel Lojzeta Slaka (1) Soncu sem zaprla vrata - ansambel Petra Finka (7) Pivce za živce - ansambel Tonija Sotoška (5) Zlati dečki - Beneški fantje (10) Objem v planina - Trio Pavleta Malnariča (6) Poročni venec - Trio Frančič (-) Beli krajini - ansambel Šum (8) Srečelov - ansambel Franca Potočarja in Podlipiški fantje Predlog za prihodnji teden: Lastkovke - ansambel Litijski odmev §€----------- KUPON ŠT. 24 Glasujem za: . -§>S "l Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mest® NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 22: nagradne križanke izbral Sandija Čretnika in Miro Kraševec iz Novega mesta. Čretniku je pripadla denarna nagrada, Kraševčeva pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo; Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 29. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 24”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 22. KRIŽANKE Pravilna rešitev 22. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKODELA, TOBOGAN, ELEMANI, LAT, LET, KLOP, RIŽA, STOA, SMET, TISZA, ATALA, RATAR, KAREL, EMANUEL, INK, LINJ, SEKSTA, ANJA, TRATAR. NAGRADNA KRIŽANKA 24 AVTOR: JOŽE UDIR SKANDI- NAVSKA LETALSKA DRUŽBA VETRNI JOPIČ POMEMBNA EVROPSKA REKA (NEM. IME ELBE) KRAJ OB SAVI PRI RADOVLJICI KDOR GLEDA LE NA OSEBNE, GMOTNE KORISTI STARO- JUDOVSKI KRALJ HERODOVA HČI (PLESALKA) MINERAL, TITANOV OKSID ČRTA, MEJA (LATINSKO) 6. DAN V TEDNU DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST OKSID KOVINE (Z ENIM ATOMOM KISIKA) SEPTIČNI ODDELEK IME DVEH GRADOV V PARIZU (VERSAJSKI BOGO IfSKOVK NEUE SLO WENISCHE KUNST INOUSTR. NASELJE PRI MARIBORU ZVEZA MED DRŽAVAMI OSTER, NABRUŠEN DEL PRIPRAVE, ORODJA RIBJE JAJČECE RUSKI POLITIK PRED OKT. RFV (ALEKSANDER, 1881 1970) GR. OTOK V EGEJSKEM MORJU ZNAK ZA MNOŽENJE ODISEJEVA DOMOVINA ČEŠKA PRI-TRDILNICA TOKOVNI ODJEMNIK, DRSNICA SLAVNOSTNC KOSILO, POJEDINA IVAN TAVČAR PRAVUČNI JUNAK O ČUDENI SVETILKI STAREJŠI IZRAZZA UČNINO KULTU**1 rasti*41 TUL.' 2 SlOVE^ TIS*°a Št. 24 (2547), 18. junija 199* DOLENJSKI LIST Popravek ^ objavi oglasa za avtomobile VW pri Radanovič Brežice, d.o.o., je Pomotoma izpadla cena v tolarjih, zato oglas ponavljamo. (EPS DL) Trgovec z zlato značko 1997 VW vozila iz zaloge I. 97 POSEBNA CENA! Zelo ugodna ponudba: • VW POLO limuzina 1.97 že od 1,929.133 SIT Možen kredit z devizno klavzulo, izračun takoj. C Radanovič 0608/61-308 BREŽICE, d.o.o., Černelčeva 5 8-12,13-17, ob sobotah 8-12 Iskra PIO, d.o.o. Proizvodnja industrijske opreme Trubarjeva c. 5 8310 Šentjernej izpisuje delovna mesta razvojni inž. Pogoji: dipl. inž. ali inž. strojništva 2- strojni tehnik Pogoji: V. stopnja izobrazbe strojne smeri pel° je za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. "formacije na tel.: 068/81-216 ali osebno. Ig; zavarovalnica triglav največja slovenska zavarovalnica REDNO ZAPOSLI 1. Organizatorja prodajne mreže - terenskega inštruktorja - višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri 2. Večje število zavarovalnih zastopnikov za ožje in širše področje: Novega mesta, Trebnjega, Bele krajine in Kočevja - srednješolska izobrazba OD VAS PRIČAKUJEMO: H PONUJAMO VAM: 1 starost od 21 do 35 let 1 veselje do dela z ljudmi, 1 samoiniciativnost in iznajdljivost 1 lastni prevoz 1 ustvarjalno delovno okolje 1 strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje 1 samostnojno in dinamično delo 1 stimulativne zaslužke 1 varno zaposlitev Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO Javni zavod Bohoričeva 9, 8270 KRŠKO katerega ustanovitelj je Občina Krško, razpisuje prosto delovno mesto direktorja Podjetniškega centra Krško Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja ali na področju svetovanja ter pospeševanja malega gospodarstva, - državljanstvo Republike Slovenije, - obvladanje dveh tujih jezikov, od tega aktivno enega svetovnega jezika, - poznavanje dela z osebnim računalnikom, - kandidat mora v postopku razpisa predložiti svojo zamisel programa razvoja dejavnosti Podjetniškega centra in ukrepe za dosego programskih ciljev. Mandat direktorja javnega zavoda traja štiri leta in je možnost ponovno imenovanje. Prijavi morajo kandidati priložiti dokazila o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev ter svoj življenjepis. Prijav^ naj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: OBČINA KRŠKO, CKŽ14,8270 KRŠKO, z oznako: “Za razpis direktorja Podjetniškega centra, NE ODPIRAJ!” Upravni odbor Podjetniškega centra bo opravil izbor v 15 dneh po objavi razpisa in o svojem izboru obvestil prijavljene kandidate, vendar je odločitev o imenovanju direktorja pravno veljavna šele po sprejetem soglasju ustanovitelja. JSNOVNA ŠOLA MIRNA PEČ T*G 8, 8216 MIRNA PEČ °9laša prosti delovni mesti: UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, ki bo svojo obveznost dopolnjeval z računalništvom (5 ur) • za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK • za določen čas -1 šolsko leto. jkčetek dela 1. septembra 1998. pridati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. njave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi 29jasa. 'zbiri bodo kandidati pisno obveščeni v zakonitem roku. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18 8000 NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto računovodje Kandidate, ki imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo ekonomske usmeritve in najmanj 5 let delovnih izkušenj, vabimo, da do 26.6.1998 oddajo pisne prijave z dokazili na gornji naslov. Za dodatna pojasnila pokličite tel. številko: 068/371-83-15! Izbrani kandidat bo nastopil delo po dogovoru, najkasneje 15.8.1998. ILIA NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d,.,., S “'Si Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 068/321-695 PVZ INTERNATIONAL, d.o.o., DOLENJSKE TOPLICE tel./fax: 068/66-140, GSM 041/739-149, del. čas: 8.00 - 17.00, SOb. 8.00-12.00 PRODAJA RABLJENIH OSEBNIH VOZIL FORD ESCORT 1.6 16V FLAIR I. 95 1.490.000,00 SIT KREDIT ALI LEASING FORD ESCORT 1.8 TD I. 95 1.580.000,-SIT FORD MONDEO 1.8 16V CLX I. 95 1.890.000,-SIT VOZILA TEHNIČNO FORD MONDEO 2.0 GHIAI. 95 1.990.000,- SIT PREGLEDANA IN OPEL ASTRA 1,6i GL/kar. 93/94 1.290.000,- SIT NEKARAMBOLIRANA OPEL OMEGA 2.0i GL/kar. I. 95 2.450.000,- SIT OPEL TIGRA 1.6 16VI. 95 2.190.000,- SIT VELIKO DODATNE VW GOLF 1.8 EUROPE/kar. I. 95 1.850.000,-SIT OPREME ALFA33 1.6I.E. I. 94, reg. 2/99 920.000,- SIT A AVTOHISA Novo mesto Servisno prodajni center d.o.o. UGODNO POD TRSKO GORO 83 8000 NOVO MESTO Vam je v poletnih mesecih pripravila ugodno ponudbo svojih storitev, da boste brezskrbno odšli na počitnice: • servisiranje vozil, • prodajo, montažo, premontažo in centriranje gum, • optične preglede, • prodajo nadomestnih delov in široko paleto dodatne opreme za vašega konjička (prtljažniki, kovčki...), • zunanje in notranje globinsko ročno čiščenje vozil, • pri opravljanju tehničnega pregleda vam brezplačno operemo vaše vozilo UGODNI POGOJI PLAČILA: - od 10.000 do 20.000 SIT na dva obroka ■ nad 20.000 SIT na tri obroke - pri takojšnjem plačilu pa vam nudimo 5-odst. popust za storitev Vse dodatne informacije dobite na telefonskih številkah Avtohiše, d.o.o., servis 321-243. Nova KBM podružnica Brežice v novih prostorih V ponedeljek, 22. junija 1998 bomo pričeli poslovati v novih, večjih prostorih na Cesti prvih borcev 6 v Brežicah. Za občane bomo poslovali od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure, za podjetja od 8.00 do 15.00, pokličete pa nas lahko tudi na telefonske številke: 0608/ 61 032, 61 978,62 196, 62 031. Ponudili vam bomo tudi nekaj novosti: ► hitro bančno okence ^ sefe ► bančni avtomat Svečana otvoritev podružnice ► poseben prostor za vse tiste, Ježice bo v petek, 19. junija ki PotrebL|jete oseben, °b 12.00 uri. ^judno vabljeni! [JJ Lesnina Ob že tako ugodnih cenah PRODAJA POHIŠTVA NA OBROKE NA 12 MESECEV BREZ OBRESTI BREZ POLOGA strokoven nasvet. ^.Nova KBM, Vaš denar. Vaša banka. V VSEH PRODAJNIH CENTRIH Ml LESNINA: LJUBLJANA, Dunajska 2I; LJUBLJANA, Šmartinska I52 - BTC; LEVEC, Levec I8 KOPER, Ljubljanska c. 5a; KRANJ, Mirka Vadnova 7; JESENICE, Skladiščna 5 MARIBOR, Partizanska I2; HOČE, Miklavška c. 63; MURSKA SOBOTA, Bakovska c. I NOVA GORICA, Rožna dolina; NOVO MESTO, Seidlova 28; PTUJ, Dornavska c. S ROGAŠKA SLATINA, Prvomajska N.H.; ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž I3I VELENJE, Kidričeva 53 samo v mesecu juniju ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE PERKO z Drenovca 15 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo ZD Črnomelj, ZD,enota Vinica, Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, zdravnikom in sestram, Danfossu, d.o.o., Črnomelj, Donitu Liminati Medvode, GD Vinica, moškemu pevskemu zboru, govornikom za poslovilne besede, g. župniku in cerkvenemu zboru za slovesen obred, g. trobentaču za zaigrano Tišino in g. Flajniku za lepo organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Drenovec, 9.6.1998 Ugodnejši pogoji za nakup kurilnega olja Možnost plačila v 6 obrokih. GOTOVINSKI POPUSTI Gotovinsko plačilo ali nlačilo s kartico MAGNA cena 40,20 SIT/liter ob nakupu nad 2.000 litrov cena 40,70 SIT/liter ob nakupu nad 1.000 litrov Obročno odplačilo pri nakupu nad 1000 litrov cena 41,80 SIT/liter plačilo v 3 obrokih cena 42,80 SIT/liter plačilo v 6 obrokih BREZPLAČEN PREVOZ si pridobite z nakupom nad tisoč litrov kurilnega olja. 1< PRAKTIČNO DARILO 5 Senčnik za avtomobilsko vetrobransko steklo podarimo ^ vsem, ki boste kupili za več kot 50 tisoč tolarjev kuril- °l nega olja. pi Sporočamo žalostno vest, da je umrl JOŽE ZUPANČIČ upokojeni pismonoša Pošte TVebnje Telefonska naročila sprejemamo na številkah 0608/61-188. 068/56-070. 061/851-461 N - h- PETROL Od njega smo se poslovili v soboto, 13. junija 1998, na pokopališču v Trebnjem. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., MARIBOR, POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ' FRIZERSKI SALON' v Novem mestu oddamo v najem. v g 068/373-460 y ?6 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici tajcfij zaposlimo mizarja ali lesnega tehnika. 0 068/22-893 ZAHVALA V svojih delih ■živel sam boš večno. Ob prerani boleči izgubi našega dragega moža, očija, sina, brata in strica JOŽETA BARBORIČA iz Gorenje vasi 12 pri Šmarjeti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, delavcem in učencem SKŠ Grm Novo mesto, Osnovni šoli Šmarjeta, Gimnaziji Želimlje, gasilcem, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šmarjete in Šentjerneja, duhovnikom iz Šmarjete, Škocjana in Šentjerneja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov večni dom. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš najdražji SLAVKO GRAHEK iz Prešernove 14, Črnomelj 19.6.1997- 19.6.1998 Hvala ti za srečnih 46 let, ki sva jih skupaj preživela. Bil si plemenit in pošten človek in nezamenljiv mož in oče. Najini čudoviti otroci so ti bili v izjemno pomoč in v njih živiš dalje. Osem vnučkov te zelo pogreša. Tvoji: žena Mira, sinovi Zdravko, Darko, Zvonimir in hči Nataša ZAHVALA Vsa trudna za vedno si zaspala, a podoba tvoja svetla z nami vedno bo ostala. V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga LEOPOLDINA BOŽIČ iz Smolenje vasi 16 Hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali ter z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Če že govorimo o denarju; noben avtomobil ni zastonj. Boljši so dražji in cenejši slabši. A zgodi se, da so cenejši dražji od dražjih. Saj nikoli ne veste, kdaj kakšno navidez brezplačno stvar močno preplačate... Zato se prepričajte v pravo vrednost avtomobila, četudi se je ne da izraziti v denarju. 'm MICRA je vredna 1 #436*976 slovenskih tole ali 15.300 nemških mark ah 114 9 5 8 0 japonskih /enov ali natanko® NISSAN MICRA ALMERA je vredna 2.1 12.261 slovenskih tolarjev ali 2 2 4 90 nemških mark ali I 6 8 9 8 09 japonskih jenov a I i ali n a ta n ko (l) N I S S A N ALMERA PRIMERA je vredna 2.761.248 slovenskih tolarjev ah 29 400 nemških mark ah 2 208 998 japonskih jenov ali natanko® NISSAN PRIMERA PRIMERA W A G O N je vredna 3-277*808 slovenskih tolarjev ah 34.900 nemških mark ah 2 6 2 2.246 japonskih jenov ali natanko® NISSAN PRIMERA WAG MAXIMA je vredna 4.8 18.096 slovenskih tolarjev oh 51 3 00 nemških mark ah 3 854 477 japonskih /enov ali ali natanko® NISSAN MAXIMA TERRANO |e vreden 4.94 9.5 84 I« -w • m -w ~ w -r slovenskih tolarjev ah 52 700 nemških mark . ,m ah 3 95 9 66 7 japonskih jenov ® ali ali n a tanko ® N I SS AN TERRANO Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: (061) 17 10 800 http //www.nissan-adna.si Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije: • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • MG d.o.o. Muta, telefon: 0602/ 61 760 • AVTOTRUNK, Ljubljana, lelefon: 061/ 168 38 99 • AVTO CELJE, Celje, telefon: 063/ 490 36 31 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel 061/ 1612164» AVTO KUK. Slov. Konjice, telefon: 063/ 753 984 • NISSAN SERVIS KRULC. Moravče,tel.061 /731 143» AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AAM FERK, Maribor, telefon: 062/ 640 058 • AVTOSERVIS UPNIK, Velenje, tel.: 063/ 893 549 • NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 778 507 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon 064/ 242 277 AVTOSERVIS GORICA, N Gorica, tel. 065/ BO-AVTO, AjdovSčina, telefon: 065/641 - AVTOMEHANIKA, Branik, telefon: 065/ 57 0}i$ AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel: 068/ 'g AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, 0608/8’“0J AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA tel 069/ 3? ' ZAHVALA Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas, Ljubila si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustila si svoj dom. V 68. letu starosti nas je tiho in za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta LJUDMILA PUCELJ roj. Pižmoht z Hudej 25, Tčebnje (skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, še posebno družinama Hrast 111 Zupančič, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali !?etje, sveče in za sv. maše. Hvala sodelavcem SV/DE Novo mesto, Akripola Trebnje in Grmade aebnje, cerkvenemu pevskemu zboru Trebnje za lepo zapete pesmi in g. kaplanu za opravljen °°red. Hvala g. Igorju Hribarju za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu P°spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Bruno Toič Petega junija letos so na kočevskem mestnem pokopališču pospremili na zadnjo pot profesorja biologije v pokoju Bruna Toiča iz Kočevja. Rodil se je leta 1916 v bližini Zadra. Mladost je preživljal na otoku Krku, študiral pa je na ljubljanski visoki šoli. Nekaj let je služboval v Ljubljani. V letu 1954 je prišel v službo na gimnazijo Kočevje, kjer je delal 29 let, vse do upokojitve. Bil je široko razgledan mož ne samo v svoji stroki, kjer je užival nedeljena priznanja in avtoriteto, pač pa kot človek širokega formata. Prav ta zlitost človeške širine in strokovnega znanja, kakor tudi življenjska vedrina in optimizem je bila značilna za osebnost pokojnega profesorja Toiča. Zato bo ostal med številnimi dijaki kočevske gimnazije in vsemi, ki so ga poznali, spoštljiv spomin nanj. V. D. ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA KOVAČ roj. Burger iz Bršljina 37 ^hvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam ježkih trenutkih pomagali, pokojni podarili cvetje, sveče ter kovali za svete maše. Hvala g. proštu Lapu in g. Marku Jrgerju za pogrebni obred, pevcem ter Pogrebnemu zavodu ^ Komunala Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Kje si, naša dobra mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V 89. letu nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, teta, svakinja in tašča ANGELA PARKELJ iz Mirne Peči 'eno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ■. ^anom, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo Sfvi r'1 »u L. umni autuaivuvuii. i uavuuvr sc z.anvaijujvnio (^Mavcem Zavarovalnice Tilia d.d. Novo mesto, Pošte Slovenije, ®slovne enote Ljubljana, Oddelek za pošto, in sodelavkam pošte . 2 Ljubljana, ki so pokojnici darovali vence, cvetje, sveče in 'sPevke za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na C1?* zadnji poti. Hvala patronažni sestri Slavki, zdravnikom dr. 'učevi, dr. Kranjcu, dr. Miočevi, dr. Gregoriču, zdravstvenemu |/eb)u Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in Člhebnemu zavodu Oklešen. Bog povrni g. župniku in g. msgr. ^ringerju za |Cp0 opravljen obred, mladim pevcem pa za sočutno Pete pesmi. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! ^lujoči: hčerki Štefka in Marija, sinovi Franc, Janez, Jože in Marjan z družinami ter ostalo sorodstvo ^--- ZAHVALA V 58. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša ljuba žena, mamica, stara mama, tašča in sestrična MARIJA PAVČEK roj. Lokar Gor. Karteljevo 1 j^ilepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in ij^cem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili m Me, daroval' cvetje in sveče ter pokojno pospremili na ,aji poti. Še posebej se zahvaljujemo Internemu oddelku k>šne bolnišnice Novo mesto ter tir. Čehovi, Domu starejših “anov iz Šmihela, OŠ Šmarjeta, OŠ Center ter sosedom za ""oč. Hvala g. župniku, pevcem in Pogrebni službi Oklešen. žalujoči: mož Dolfe, Zdenka in Renata z družinama, Saša z ""»žem Marjanom, vnuki Karmen, Gregor, Matej, Nina ter ostalo sorodstvo ______________________________________ U (2547), 18. junija 1998 ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE Za drage medicinske instrumente v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: Bramac, d.o.o., Škocjan 15.000 tolarjev, Ana Frey Stariha, Drašiči, za drage med. instrumente v intenzivni enoti 82.000, Košarkarski klub Loka 10.000, Ludvik Urbančič, G. Podboršt 8, Mirna Peč 3.000, sosedje Nad mlini namesto cvetja za Kolenca 33.500, sosedje Petkovičevih, Pod Trško goro, Novo mesto, za ultrazvok internega oddelka namesto cvetja na grob pok. Tomislava Petkoviča 42.000 tolarjev. Splošna bolnišnica se za prispevke zahvaljuje. ZAHVALA Če solza bi te obudila ne bi tebe čma zemlja krila. Ob nenadomestljivi in boleči izgubi nas je v 57. letu zapustila naša draga žena, mama, sestra ter babica ANA KRALJ por. Poredoš iz Potočne vasi, sedaj stanujoča v Vel. Brusnicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter Avto hiši za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi ZAHVALA Delo in dom - ljubezni dve; kruta smrt - usoda ti je. Nenadoma nas je tragično zapustil dragi oče in mož JULIJ ZAPLATAR s Škovca pri Tržišču K večnemu počitku smo ga pospremili 2. junija na pokopališče v Tržišču. Ob tem se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Še posebej hvala Pogrebnemu zavodu Novak, govorniku, pevcem ter obema duhovnikoma za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žena Marija, sinova Franci in Julij ZAHVALA Na nebu zvezdic je milijon vsa noč je razsvetljena. Milijon je ptic, milijon cvetlic, a mati je le ena. V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica MARIJA HOČEVAR z Jerman Vrha 14 pri Bučki Žalostni, vendar srečni, da smo jo tako dolgo imeli ob sebi, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnici darovali cvetje in sveče. Hvala sosedom, pevcem za zapete žalostinke, ge. Stanki za besede slovesa, Pogrebnemu zavodu Blatnik in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANEZ SCHWEIGER iz Zastave 7 pri Črnomlju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in sodelavkam za nesebično pomoč ter vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Macanu, osebju Viscelarnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, g. kaplanu za lep obred, bratrancu p. Bogomirju Kocjanu za ganljive besede slovesa, pevcem, izvajalcu Tišine in Pogrebni službi Malerič. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil MATIJA PLANINC Svibnik 15, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče ali nam pomagali na drug način ter ga pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedu Jožetu Waissu za pomoč in poslovilni govor, delavcem Danffosa, pevskemu zboru, Pogrebni službi Malerič in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega STANETA MIKLIČA Fužine 11 b, Zagradec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje in pokojnemu darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo članom PGD Zagradec ter ostalim gasilskim društvom za častn spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, organistu in pevskemu zboru za zapete pesmi, predstavnikom Društva upokojencev, g. Blatniku, g. Jurčiču in g. Glihi za ganljive poslovilne besede. Njegovi najbližji Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je po težki bolezni v 77. letu umrl LUDVIK PERIC Pokopan je bil 8. junija v Miinchnu. Žalujoči: brat Ncno z družino Novo mesto, 15.6.1998 ZAHVALA V 50. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, brat, stric in prijatelj BOGOMIR RADI iz Ulice Slavka Gruma 34, Novo mesto Prisrčna hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena s hčerkama DOLENJSKI LIST Ml tedenski koledar Četrtek, 18. junija - Marko Petek, 19. junija - Julijana Sobota, 20. junija - Silverij Nedelja, 21. junija • Alojz ponedeljek, 22. junija - Ahac Torek, 23. junija - Kresnica Sreda, 24. junija - Janez Četrtek, 25. junija - dan državnosti, Hinko LUNINE MENE 24. junija ob 5.50 - mlaj kino BREŽICE: Od 18. do 21.6. (ob 18.30 in 20.45) ter 22.6. (ob 20.30) akcijski film Zvezni šerif. 24.6. (ob 20.30) in 15.6. (ob 18.30) komedija Nič ni izgubljeno. 25.6. (ob 20.30) drama Velika pričakovanja. ČRNOMELJ: 19. in 20.6. (ob 21. uri) drama Velika pričakovanja. 21.6. (ob 19. uri in 21.15) znanstvenofantastični film Sfera. DOBREPOLJE: 19.6. (ob 21. uri) ameriška komedija Dobri Will Hunting. 21.6. (ob 15. uri in 20.30) ameriška komedija Raztreseni profesor. GROSUPLJE: 19.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Raztreseni profesor. 20.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Dobri Will Hunting. KOSTANJEVICA: 20.6. (ob 20. uri) komedija Je ali ni. KRŠKO: 18. in 2-1.6. (ob 18. uri) ter 19.6. (ob 20. uri) komedija Dr. Magoo. Od 23. do 25.6. (ob 18: uri).drama Titanik. METLIKA: 19.6. (ob 21. uri) znanstvenofantastični film Sfera. 21.6. (ob 19. in 21. uri) drama Velika pričakovanja. NOVO MESTO: Od 18. do 24.6. (ob \9. uri) drama Dobrodošli v Sarajevu. Od 18. do 24.6. (ob 21. uri) komedija Jackie Brovvn. 25.6. (ob 19. uri) komedija Nič ni izgubljeno. 25.6. (ob 21. uri) drama G.I. Jane. RIBNICA: 20.6. (ob 22. uri) ameriška komedija Raztreseni profesor. 21.6. (ob 17. uri) ameriška komedija Dobri Will Hun-ting.ŠENTJERNEJ: 19.6. (ob 20. uri) ko-medija Je ali ni. VELIKE LAŠČE: 20.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Raztreseni profesor. 21.6. (ob 20. uri) ameriška komedija Dobri Will Hunting. • ZVEZNI ŠERIF, kriminalka (U.S. Marshals, 1997, ZDA, 120 minut, režija: Stuart Baird) Se kdo še spomni Begunca, finega krimiča izpred dveh, treh let? Na begu je bil Harrison Ford, za njim pa se je podil lovec na ljudi, Tornim Lee Jones. Ford je bil zelo ugleden "dohtar”, ki so mu podtaknili umor soproge, Jones pa zelo zagrizen zvezni šerif, ki je dosledno lovil kršitelje Zakona. Jasno, pred seboj imamo nadaljevanje Begunca, in ker je bilo pravici in resnici zadoščeno že v prvem delu, je z novo epizodo prišel tudi novi ubežnik, Wesley Snipes. Toda, pozor, scenarij je le navidezno podoben. Snipes je namreč za razliko od nebogljenega Forda, ki je znal vihteti kvečjemu kirurški nož, blazno natreni-rani bivši “CIAvec", in še to tiste posebne, recimo ji kar dvojne vrste, ki jih dižava plačuje zato, da zanjo pospravijo in skrijejo razne sumljive umore, nesreče ipd., vse seveda v službi narodovega blagostanja. Rado pa se zgodi, da oblast nato take fante nadomesti s svežo, politično še neobremenjeno delovno silo, ki vestno in službi še po začetniško predano sproti odstranjuje starejše kolege. Nekaj podobnega se zgodi Snipesu. Saj vem, kaj porečete: klišeji. Bingo! Klišeji pa so slabi imuni za isto razvado kot zvezni šerifi: nikakor se, ne morejo sprostiti in vsaj malo pozabiti na zakon. Zakon pa pomeni, kar se klišejev tiče, predvidljivost, to pa dolgočasje. Zvez- ni šerif nam tako rekoč že v prvi minuti sugerira, da je Snipes dober fant, v trinajsti pa, da je ciavec Robert Downey Jr. tisti, ki je slab. Vmes stoji za razliko od prvega dela že malo zmahani Jones, kije sicer še vedno odličen pes slednik, ima pa žensko šefico, ki najprej pozersko grozi, da ga bo vsak čas odpustila, nato pa se prav milo spogledujeta. Begunec in Zvezni šerif ves čas vozita paralelni slalom. Če ostanemo le pri najbolj spektakularnih točkah, potem opazimo, da tu namesto vlaka strmoglavi Letalo prekletih oziroma nedavni Con Air, namesto skoka v sto in več metrov globok jez imamo tarzanski skok z “zajlo ” iz visoke strehe na drveči vlak, i' plusu je še močvirje, pokopališče in dom upokojencev, v minus pa gre Begunčeva bolnica, obe ekipi pa imata vrhunsko lovsko, satelitsko in navigatorsko opremo ter opazne kolobarje okoli rdečih oči. Smešno je, da je Jones še vedno tak fanatični zagovornik pravilnikov in kodeksov, pa žal spet nima čisto prav. Revež se tako trudi, da bi ustregel črki pravice, a kaj, koso tisti, ki jo definirajo, pokvarjeni in umazani. Pomaga ti lahko le še čudež, zato res dobimo čudežno srečen in kot pozabljena baklava težko sladkoben epilog. Snipes objame svojo lepo bejbo, Kieslovv-škega igralko Irene Jacob, Francozinjo brez zelene karte. Manjka le še napoved tretjega nadaljevanja, v katerem bo novi šef zveznih šerifov postal Snipes, ki bo v svoji prvi misiji ponovno gnal Forda, ker se izkaže, da je dobrodušni “dohtar" vendarle psihopat, nasvete pa bo iskal pri penzioniranem Jonesu. TOMAŽ BRATOŽ KMETIJSKI STROJI TRAKTOR MF, 65 KM, vinogradniški goseničar in silokombajn Kemper prodam. B (0608)56-269. 2429 TRAKTOR TV 821, s kosilnico, dobro ohranjen, zelo malo rabljen, prodam. V (068)51-694. 2440 KOLOPESCHI 4, obračalni plug, nemški, prodam. H (068)40-180 ali 47-414. 2490 PAJKA SIP 230 prodam. B (068)27-301. VITLA ŠILTER, dvobobcnska, samovozna, prodam. B (068)81-006. 2410 TRAKTOR Zctor 7745, s čelno hidravliko, 1900 ur, prvi lastnik, odlično ohranjen, in tribrazdni plug prodam. B (068)40-005. KUPIM DOBRO OHRANJENO camp prikolico za5 oseb kupim. B (068)322-643. 2413 KOZOLEC dvojnik (loplar). kupim. B (068)76-150. 2435 1 ZDAJ ATEI.J; Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovtek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev. ;a upokojence 9.360tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.000 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na pni ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za l cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (Jf. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava vsega časopisnega stavka, prelom barvnih strani in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. • Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ' SCOOTER SUZUKI' Cena: 4Z5^es5lT Akcija: 360.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791 od 8. do 16. ure V________________________ MOTORNA VOZILA GOLF 1.8 GT116 V, letnik 1986, registriran do 4/99, bogata dodatna oprema (športno podvozje, športni izpuh kpl., športni zračni filter, daljinsko CZ, široki odbijači, električna temna stekla, (alu plališča po dogovoru), prodam, B (068)323-035 ali (041)685-835. 2273 GOLF JX D, letnik 1987, bel, ugodno prodam za 490.000 SIT. B (068)26-076. FIAT 850, kot nov, 60.000 km, prodam za 300.000 SIT. Janez NOvak, Dom upokojencev, Trg svobode 17, Sevnica. 2432 126 PGL, letnik 1989, registriran do 12/98, 45.000 km, prodam, B (068)25-938, zvečer, ali 322-193, dopoldan. 2433 R 11 SPRINT 1.6 D, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. S (0608)32-836. 2445 GOLF JX D, letnik 1988, strešno okno, tonirana stekla, Euro kljuka, avtoradio Blau-punkt, prodam. B (0608)22-516, dopoldan, Vladimir. 2457 R 4 RTL, letnik 1986, registriran do 12/98, prodam.B(068)324-919 ali 27-095. 2462 Z101 prodam za rezervne dele. B (068)30-088. 2464 NOVO ford fiesto flair 1.3 i KAT, 5 V, kovinsko bordo rdeča, dodatna oprema, prodam 100.000 SIT ceneje. B (068)322-207'ali (041)726-755. 2470 OPEL TIGRA 1.416 V, letnik 1995, briljantno rdeča, prvi lastnik, 2 x airbag, servo volan, CZ, lepo ohranjeno, prodam ali menjam. B (0609)628-851. ' 2473 R 5 F1VE, letnik 1995, registriran do 4/99, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. S (068)26-725. 2475 126 P, letnik 1985, prodam B (068)60-367. 2480 CLIO 1.2 RN, 5V, bel. letnik 1993, registriran do 7/98, CZD, ES, garažiran, 25.200 km, prodam. B (068)23-736 ali 83-616. 2482 R 5 D, letnik 1989, registriran do konca leta, prodam. B (068)23-050. 2492 GOLF D. letnik 1985, prodam ali menjam za golf D ali R 5 D, novejši letnik. B (068)28-135. 2495 TOYOTO KARAVAN XLI 1.6, letnik 1993, lepo ohranjeno, registrirano do 6/99, prodam. B (068)58-586. 2496 NISSAN MICRA, letnik 1990, prodam. B (068)89-073. 2500 POLO 50, letnik 1997,5V, rdeč, 12.000 km, radio, kot nov, prva lastnica, ugodno prodam. V račun vzamem ohranjen R 5. B (068)322-207. 2506 JUGO 45, letnik 1989, prodam. B (068)21-602. 2489 R 5 CAMPUS, letnik 1989, 5V, rdeč, ohranjen, prodam. B (068)83-685. 2458 MAZDO 323F1.8GTI, 136 KM, z dodatno opremo, letnik 1990, 120.000 km, prvi lastnik, prodam. B (068)321-691. 2448 CLIO 1.4 RT, letnik 1994, bel, 5V, prodam. B(068)325-080. 2484 VW CADDY 1.6, zastekljen, bel, letnik 7/96, 29.000 km, prodam. B (068)321-795 . 2499 R 4, letnik 1986, registriran do 1/99, prodam. B (068)68-137, od 18. do 21. ure. 2453 APN 6 S, letnik 1997, prodam. B (068)81-006. 2411 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 4/99, prodam za 150.000 SIT. B (068)25-662. 2461 JUGO 45, letnik 1988, rdeč, lepo ohranjen, prodam. B (068)42-946. 2501 R5, letnik 1991, registriran do4/99, prodam. B(068)73-217. 2469 CLIO 1.2, 5V, letnik 11/95, prodam. B (068)79-608. 2444 R 5 CAMPUS, letnik 1992, rdeč, 71.000 km, registriran do 12.3.1999, prodam. B (068) 44-045. 2474 88,90 Mhz 89,70 Mhz POHIŠTVO NOVEJŠO kotno garnituro z dvema stoloma prodam 40 % ceneje. ® (068)75-528. 2498 PREDALNIKA, starinske mize, stensko uro, lestenec, stare okrasne predmete, ugodno prodam.® (0608)62-687. 2502 RAZNO pohištvo prodam. ® (068)321-691. 2447 POSEST VIKEND v Ručetni vasi, 5 x 6 m, z vodo in elektriko, telefonom, vinogradom, 270 trt ter sadovnjakom, prodam. V račun vzamem osebni avto. ® (068)53-801, vsak dan popoldan. 2416 SEVNICA - Handija, 2640 m2 zazidljive parcele, travnik, sadovnjak, ugodno prodam. ® (061)727-929. 2421 SAMOSTOJEČO HIŠO (poslovno - stanovanjsko), v Krškem, Videm prodam. Možna zamenjava za Hrvaško. ® (00385) 1 37 34 371. 2424 V DRAŠIČIH pri Metliki (Škravnica) prodam vikend za 2.600.000 SIT. ® (068)51-815, po 20. uri. 2431 IZREDNA PRILIŽNOST! V središču Do-lenjskih Toplic prodam objekt z načrti in lokacijskim soglasjem za preureditev v turistično dejavnost. ® (061)159-07-90. TRAVNIK v Prečni, 0.5 ha in 1 m3javorjevih desk, debeline 2 cm, prodam. ® (068)83-396. 2446 PARCELO, 1200 m2, za zidanico ali vikend, na Suhorju nad Prečno prodam. ® (068)324-268. 2456 MANJŠO staro domačijo, Vrhje pri Kapelah, prodam. ® (0608)68-302. 2497 ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE v Dol. Maha-rovcu, 3000 m2, prodam, ® (068)341-892. 2414 PREKLICI JANEZ BUČAR ml., Rajnovšče 2, opozarjam Franca Hutevca ml., Rajnovšče 1, naj ne širi lažnih govoric o mojem negospodarnem ravnanju z gozdom. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 2412 PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7cm! B(063)451-082. 811 POHORSKI KAMEN škriljavec, različnih barv, prodajamo in polagamo. Možna dostava. B (063)762-433. 2135 INVALIDSKA VOZIČKA, električnega in navadnega, skoraj nova, ugodno prodam. B (061)13-30-333, zvečer. 2434 2400 KOM. nerabljene betonske strešne opeke prodam 15 % ceneje. B (068)325-116, zvečer. 2451 100-LITRSKI kotel za žganjekuho prodam. B (068)26-282, Milena. 2452 BREZPLAČNA TRAVA v Srednji vasi pri Črmošnjicah! Sami jo pokosite in odpeljete. B(061)142-32-43. 2465 PNEVMATSKO STISKALNICO, 700-litr-sko, staro 2 leti, prodam B (068)58-507 ali (041)632-470. 2477 POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različnih barv in debelin! Nudimo polaganje kamna in prevoz. B in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 2504 STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! B in fax: (063)754-003 ali(041)621-478. 2505 KOZOLEC za seno poceni prodam. B (0608)56-377. 2428 200 LITROV šmarnice z laškim rizlingom in 50 litrov žganja v Trški gori prodam. B (068)21-004. 2420 NOVO etažno centralno peč, 20.000 Kcal, malo rabljen električni bojler, 80-litrski, hladilno skrinjo in rabljen moped Rog prodam. B (068)27-466. 2478 VINO, dolenjsko belo in cviček, z vso potrebno dokumentacijo, in 2 t ječmena prodam. B(068)322-741. 2459 5 VIJAKOV za stiskalnice z račno (špingel) prodam. B (068)25-624. 2466 CVIČEK ter sadno in hruškovo žganje prodam. B (0608)87-611. 2486 RDEČE VINO cviček prodam. B (068)42-838. 2415 RAZNO ANGLLiŠČINA, inštrukcijc za popravne izpite nudi profesor. ® (068)341-106, zvečer. 2423 APARTMAJE za 2 in 4 osebe, v Izoli, 400 m od morja, z lastnim vhodom in pogledom na morje, oddam. Cena 3.500 do 6.000 SIT dnevno. ® (066)647-099. 2426 NEDALEČ od BTC-ja oddam v najem delavnico, primerno za skladišče ali mirno obrt.® (068)325-535. 2438 V NAJEM ODDAM poslovni prostor, 40 m2, v Novem mestu, Seildova 30. ® (061) 778-666. 2439 zidar izdeluje kamnite Skarpe in opravljam druga zidarska dela. ® (068)45-062. 2468 VELIK gostinski lokal, opremljen, tudi za javne prireditve, vrt, apartmaji v gradnji, oddam resnemu gostincu. ® (068)322-207 ali (041)726-755. 2471 NA OTOKU PAGU pri Novalji oddamo mirni družini počitniško hišico (3 sobe, kuhinja. sanitarije, velika terasa). 100 m od morja, v času od 25.6. do 10.7. Nudimo vam udobje, kot ga imate doma. ® (068)324-377, popoldne. 2472 PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Novo! Stanovanjski krediti že od TOM + 4,5 % naprej! Informacije na tel. št. 062/449 24 70 ZBIRAMO odpadni material (železo, aluminij ali baker). Pridemo na dom! B (068)79-763 ali (041)680-684. 2479 APARTMA za 4 osebe, v Medulinu, od 28.6.do 15.7. oddam za 5900 SIT/dan. B (068)47-192, zvečer. 2422 SLUŽBO DOBI ZA NOV evropski projekt iščemo ljudi, ki so pripravljeni delati 2 uri na teden za 99.000 SIT. ® (061)1252-311, Car marketing internacional. 2232 ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate popoldan čas in vozite, nas pokličite! Zaželjene ženske predstavnice. ® (066)272-111 ali (066)773-017, popoldan. 2349 JO-PO KLJUČAVNIČARSTVO, Jurka vas 24, zaposlim KV ključavničarja. Jože Počer-vina, Jurka vas 24, Straža. 2417 ZASLUŽITE 10.000 SIT dnevno v direktni prodaji! Možnost redne zaposlitve. ® (041)715-838. 2418 ČE ŽELITE dolgoročno sodelovati z nami in imate vsaj IV. stopnjo izobrazbe, pokličite! ® (062)106-517. 2427 VOZNIKA C- in E- kategorije s prakso ali poklicno šolo zaposlim. ® (068)373-570. KUHARJA (-ICO) z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste! Zaposlimo tudi natakarico za delo ob vikend i h. ® (041 )637-352. 2481 DELAVCE za delo v avtopralnici iščemo. Anton Kocjan, Podbevškova 9 (Cikava) ali na ® (068)344-145, po 15. uri. 2491 SLUŽBO ISCE MLAJŠA UPOKOJENKA s srednjo šolo išče delo. B (068)321-958. 2487 STANOVANJA V NAJEM oddam dvosobno komfortno stanovanje s telefonom in CK. B (068)22-570, zvečer. 2443 GARSONJERO, delno opremljeno, oddam v najem. Predplačilo 6 do 12 mesecev. B (068)341-552. 2450 V NOVEM MESTU oddam enosobno opremljeno stanovanje. ® (068)27-134. V NOVEM MESTU, na Jakčevi 20, prodam dvoinpolsobno stanovanje. ® (068)27-996. GARSONJERO v centru mesta takoj oddam (CK, telefon, opremljeno). Predplačilo 6 mesecev! Šifra: Urejeno okolje. 2476 V NOVEM MESTU, v Ul. Slavka Gruma, prodam komfortno stanovanje, 37 m2, za 5.500.000 SIT. ® (061)1401-167. 2485 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, KATV, telefon, Nad mlini, oddam. Polletno predplačilo! ® (068)26-002. 2488 STANOVANJE Pod Trško goro oddam. ® (068)325-716. 2494 ZAHVALE ŽIVALI ZBIRAMO NAROČILA za zrejene rja'«^ grahaste jarkice in težke bele kokošini kol. Ramovš, Šentrupert, B (068)40-1»! NESN1CE, stare 4 mesece, so v prodaji1^ dan. Beli kilogramski piščanci pa "“ j prodaji 25.7. Jože Jeršin, Račje selo, nje, B (068)44-389 ali (041)708-671. r <\ 20 CD C Q- *"o H Vev n- •s 068/324-377 MLADIČA ŠARPLANINCA. z rodovfljj ali brez. kupim. ® (068)70-233. j TELICO SIVKO, brejo 5 mesecev, in co BCS D prodam. ® (068)49-594. KRAVE za zakol ali nadaljnjo rejo pr( ® (068)323-482. ČRNO-BELEGA BIKCA, starega Id, prodam. ® (068)45-236. TELIČKO za nadaljnjo rejo, staro 8 prodam. ® (068)50-029. Trdinovega vrha/ na kanalu" i JAVNO se zahvaljujem g. Zvonimuru Bla-ževiču, kirurgu brežiške bolnišnice, za uspešno opravljeno zahtevno operacijo in za vso kasnejšo skrb. Hvala njegovim sodelavcem, ki so sodelovali pri operaciji, ter vsemu osebju kirurškega oddelka. Še enkrat iskrena hvala! Ivan Kapušin, Brežice. 2503 VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na ® (0608)71-375. 526 OVNA, ovce in nakladalko, pajka, prodam. ® (068)79-688. 2419 MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovcc, Črnomelj. ® (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608) 67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, ® (068)49-711. 2437 ZAHVALA Pri organiziranju 3. pokala Nov<^ mesta v malem nogometu s°j denarnimi prispevki ali P8« materialno pomočjo pripomb. Generalni pokrovitelj - žup* Mestne občine Novo m«s‘ Radenska Radenci, GimpelL Daba, d.o.o., Varnost Novo me-jV Ambient, d.o.o., Thomas šp<^ . Gostinstvo Rezelj - bife šport dvorana Marof, Picerija Sdo<9° Trgovina Big Beng, Agencija * šport Novo mesto, Televizija N° mesto, Radio Krka, K. Z. Ki*8 mesarstvo Graben, Dolenj51^ pekarne, Avtoprevozništvo Totih Dolenjski list. Zahvaljujemo se svetnikom Mestne občine N° mesto za sodelovanje na turnir hvala Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, ^j| ■ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE • PLISEJI •ROLOJI •TENDE •K0MARNIKI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS tel.: 068/323-673, fox: 068/341 PVC STAVBNO POHIŠff •OKNA»VRATA»VSEH OBLIK* y na zalogi v 6 barvnih od,el1 hranilnica inf POSOJILNICA OBRESTNE MERE ZA JUNIJ 1998 LOM = aritmetična sredina drobnoprodajnih cen v preteklih 12 mesecih ®>7% na mesec ali 8,86% letno obrestna mera letna % mesečna % 'vfoge na vpogled 0,08 1,00 • depoziti z revalorizacijsko stopnjo 'depoziti vezani nad 1 mesec TOM + 3,0% 0,94 12,13 'depoziti vezani nad 3 mesece TOM A 3,5% 0,98 12,67 ' depoziti vezani nad 6 mesecev TOM + 4,0% 1,02 13,21 'depoziti vezani nad 12 mesecev TOM + 5,5% 1,14 14,85 'depoziti vezani nad 24 mesecev TOM + 6,5% 1,22 15,94 ’ depoziti z devizno kla vzulo 'depoziti vezani nad 1 mesec D + 3,0% 'depoziti z devizno klavzulo nad 3 mesece D + 3,5% 'depoziti z devizno klavzulo nad 6 mesecev D + 4,0% 'depoziti vezani nad 12 mesecev D + 5,5% 'depoziti vezani nad 24 mesecev D + 6,5% Obrestne mere za sredstva na vpogled in vezave so izenačene na: 'HRANILNIH KNJIŽICAH, TEKOČIH RAČUNIH, ŽIRO RAČUNIH. MGM, d.o.o. Prijeten, mlad delavni kolektiv vabi v svojo sredino pet novih sodelavcev! Nastop dela takoj! Dijakom in študentom nudimo možnost počitniškega dela! Prijave sprejemamo vsak delavnik od 8. -16. ure na tel. št. 068/341-153. Gabite več energije 2a svoje življenje? kravje ' ljubezen in razumevanje >vni uspeh notranji mir in samozavest SHEN Ql (beri šen či) kitajski mojstrici AIPING WANG ^ Kdaj? vsak dan, tudi ob nedeljah in Praznikih, ob; 11. - 12. ure dopoldne 18.-19. ure popoldne 19.30 - 20.30 zvečer y Novem mestu, Kočevarjeva 1 (steklena poslovna hiša “Pionir”) 068/323-602 I RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Verjem^e ali ne ■M> OGNJIŠČE Krvavec 104,5 Kum 105,9 Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na tretje nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da “domačo stran” Dolenjskega lista na Internetu najdete na naslovu: http://www.dol-list.si. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Marjana Baznik iz Seidlove ceste 56 v Novem mestu, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Rudi Papež iz Jakčeve 13 v Novem mestu. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Lojze Rebernik s Sel 1 pri Mirni. Izpolnite pravilno tretji nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 23. junija, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad, in sicer dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. NAGRADNI KUPON št. 4 Vprašanje: Ob kateri uri je vsak četrtek bralcem na voljo dežurni novinar Dolenjskega lista? Odgovor: Moj naslov: v’ - r ' S NOVO MESTO, Ljubljanska 27 1 1 lJoII I.JT 0TG -- r ? '? ■ ______-L Q Al? ŠPORT TC, Liubliunska 27, tel.: 316-12 od 13. do 30. junija VELIKA PRODAJNA AKCIJA! ♦ - nahrbtniki - spalne vreče - šotori - pohodne palice - kratke majice - kratke hlače Nižanje 8 modelov 98 ŠPORTNIH COPAT 4Qizuio v soboto, 20. junija ob 9.30 NASTOP TREBANJSKE GODBE Z MAŽORETKAMI Naj postane Benetton tudi vaša čudežna dežela! UNITED COLORS OF BENETTON. VI NAM - MI VAM n °glas na kratko s pošto IT 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEMLISTU Gotovinska posojila 10 Rejska 3 V * 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. Jrme BANOVCI, 15-0 D ST. P0PUST ZA UPOKOJENCE V času od 20. maja do 20. junija dajemo upokojencem 15-odst. popust. V poletnih počitnicah bivajo otroci do 12. leta zastonj. Pridite na oddih, počitnice! Informacije in rezervacije: Terme Banovci, tr 069/13-400, fax 069/87-703. jjOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave kolodvorska 45, Črnomelj čekovnih blanketov, delnic in certifikatov. ** 068/53-453, 0609/643-216 REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ! En izdelek - dve ceni od 18.-30. junija 1998 Prodajni center v BTC Novo mesto Prodajni center v INTERMARKETU v Brežicah Barva za notranje zidove SPEKTRA 25 kg m 1 1 1 J Toaletna omarica STUDIO GERDA . n nuMiina jm Samo za imetnike kartice 6.900,- 4.790.- Samo za imetnike kartic 4.390.- kovinOtehna Zar na oglje s priborom za pečenje ŠPORTNA NAPOVED V KOVINOTEHNI od 8.6. do 1.7.’98 za vse nakupe nad 5.000 SIT. Ob nakupu izpolnite kupon! Čakajo vas 3 bogate nagrade iz programa CRRFTSMRN Nemogoče je mogoče Tudi najdrznejši vlomilec ostane praznih rok, če denar in druge dragocenosti zaupate jeklenim stenam bančnega sefa. Živimo v časih, ko pomeni hranjenje dragocenosti doma predrzno izzivanje usode. Debeli naslovi po časopisnih kronikah pričajo, da je to na lastni koži občutil že prenekateri naivnež. Banka Celie nudi sefe v kar 6 svojih enotah. Ti se nahajajo v posebnem, zaščitenem prostoru banke, na voljo pa so Vam tri velikosti. Najamete jih lahko za mesec dni ali vse leto, od česar je odvisna višina najemnine. Najem sefov je mogoč v Celjski mestni hranilnici v Celju ter v ekspoziturah Banke Celje v Krškem. Žalcu. Slovenskih Konjicah. Rogaški Slatini in Ljubljani. Obiščite nas! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje V varnem zavetju tradicije Čc želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov; Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST S t« naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_________________________________ L pokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1998 Kraj: Datum: Podpis: PORTRET TEQA TEdNA Jože Bučar Jože Bučar iz Bušinca, vasice nad Dolenjimi Sušicami pri Dolenjskih Toplicah, se je znal podpisati šele ko je bil star 11 let. Med vojno otroci iz teh krajev niso smeli hoditi v šolo v Toplice, da jim ne bi Italijani in njihovi domači hlapci, ki so kasneje prisegli Nemcem, izvabili, kaj se dogaja v vaseh pod Kočevskim Rogom. In Bučarjev Jože je veliko vedel, videl in skusil. Ko je zapokalo in zagrmelo od Žužemberka, so bili v vasi pripravljeni in Jože sam, otrok, je do kočevskih gozdov z volmi in v gnojnem košu prepeljal na stotine ranjencev. “Naša štala je bila večkrat tako krvava, da smo strjeno kri strgali s tal, "se spominja. In nikoli ne bo pozabil trpljenja ranjene partizanke Nade, mladega dekleta, ki so ji kar v gozdu za vasjo brez anestezije amputirali nogo. Umreti je videl na desetine ranjenih partizanov, ki niso dočakali, da bi jih neustrašni fantič pripeljal v zavetje roških gozdov. Od svojih 64 let življenja jih je Bučar do sedaj 46preživel v Rogu. Najprej je bil po vojni 13 let furman v roških gozdovih. “Odponedeljka do sobote smo šlajsali in furali les. Računam, daje sedem, kolikor nas je bilo skupaj, v teh letih iz gozda spravilo 110.000 ku-bikov hlodovine. Garali smo kot čma živina, mi in naši konji, a smo delali z voljo in predano. Za nami je bila hostapospravljena, ne tako kot sedaj, ko pustijo vse razmetano. To ne velja za Gozdno gospodarstvo, ampak za tiste zasebnike, ki so dobili hosto nazaj, zanjo niso nič naredili in jo gledajo le kot vir hitrega in dobrega zaslužka. Če bi stari gozdni delavci videli, kaj se danes dogaja v teh gozdovih, bi si z brisačami ne mogli obrisati solz. ” To razliko na slabše opazijo in nanjo opozarjajo tudi tuji lovci, ki hodijo že leta in leta na lov v roške gozdove. Bučar je že 33 let poklicni lovski čuvaj v lovišču Medved iz Kočevja, in to ves čas v revirju Baza 20. “Lep poklic je to, čeprav živiš neredno. V teh letih sem preživel v gozdu povprečno po 10 urna dan, in to podnevi in ponoči, ob svetkih in petkih. Na počitnice ne hodim, saj brez hoste ne morem. ” Za partizanska grobišča v Rogu je dolga leta skrbel Rudolf Kapš iz Občic. Ko je požrtvovalni možak z leti opešal, so postala ta vse bolj zanemarjena, zasipalo jih je listje, [xrti do n jih je preraščal gozd. Bučar je vsako leto pred dnevom mrtvih šel na kakšno od teh grobišč in prižgal sveče. Nekoč je šel z njim italijanski lovec in mu na zapuščenem grobišču oponesel: “Tako vi skrbite za grobove svojih partizanov!” Italijanov oče je bil protifašist in so ga fašisti ubili na pragu domače hiše. Isto leto, 1992, je Bučar organiziral akcijo čiščenja partizanskih grobišč v Rogu. Udeležilo se je je 11 ljudi iz Bušinca, Poljan, Riglja, Griča, med njimi tudi nemški lovec z ženo. Potem so na Bučarjevo pobudo in ob njegovi veliki zavzetosti ustanovili Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu. Sprva je štelo 23 članov, ustanovnega občnega zbora na Bazi 20 se je udeležilo več kot 400 ljudi, med njimi tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Danes ima društvo blizu 500 članov iz cele Slovenije, ki skrbijo za vseh 17grobišč na celotnem območju Kočevskega Roga. “Rože natrgamo doma, do sedaj pa nismo kupili še niti ene sveče, v velikih količinah jih darujejo ljudje. Prav tako prispevajo denar; z njim smo obnovili spomenike in imena tam pokopanih partizanov, skupaj okoli 9.000 črk. ” Jože Bučar, ki se je naučil podpisati pri enajstih letih in ki je 46 let preživel v roških gozdovih, je načelen človek. "Zame sta samo dve vrsti ljudi: tisti, ki so se borili za svobodo svoje domovine, in tisti, ki so sodelovali z okupatorjem!” ANDREJ BARTEU Jutri jurjevanje Predstavitev belokranjskega folklornega bogastva • Povabilo Jurijem ČRNOMELJ - Jutri, v petek, 19, junija, se bo z večerom z belokranjskimi pevci in godci pričelo v črnomaljski jurje-vanjski dragi tridnevno letos že 35. jurjevanje. V soboto bo ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Črnomlja, uro pozneje pa se bodo z ljudskimi plesi in pesmimi predstavile domače folklorne skupine. V nedeljo bo ob 9.30 v središču mesta obred zelenega Jurija, ob 16. uri pa v jurjevanjski dragi prikaz ljudskih plesov in pesmi. Vse tri dni bo gostja jurje-vanja folklorna skupina iz italijanskega Alberobella. Turistično društvo bo ocenjevalo najlepše vrtove, balkone in terase in rezultate razglasilo na prireditvi. Šest ekip Društev podeželske mladine se bo v soboto ob 16. uri pomerilo v izdelovanju izdelkov domače obrti, v nedeljo ob 10. uri pa bo start rekreativnega kolesarskega maratona po Beli krajini. Novost letošnjega jurjevanje je, da so organizatorji osebno povabili na prireditev okrog 2.000 Jurijev, kolikor so jih našli v telefonskem imeniku, dobrodošli pa so tudi ostali, ki vabila niso dobili. Vsak Jurij, ki bo obiskal jurjevanje, bo prejel spominsko darilo, prvi in vsak 50. tudi posebno nagrado. Prireditev bo stala 9,7 milijona tolarjev, velik zalogaj pa predstavljala predvsem nova grafična podoba jurjevanja. M. B.-J. OBSTATI IN NADALJEVATI TRADICIJO SPOMIN NA SEVNISKO SREČANJE Pri založbi Zlati zvoki je pred kratkim izšla kaseta slovenskih ljudskih napitnic in pesmi o vinu z naslovom “Je hramček odprt”. Pojejo jih različne skupine ljudskih pevcev. Kaseta, ki je nastala v sodelovanju z Radiom Slovenija, je spomin na lansko S. srečanje ljudskih pevcev v Sevnici. Je nekakšna slovenska ljudska pesmarica, na kateri se predstavljajo pevci iz Curnovca, Bučke, Preske, Sromelj, Brežicv Dolene, Škocjana, Rake, Otovca pri Črnomlju, Boštanja, Velikega Trna, Stranj pod Bohorjem, Dobove in Bizeljskega. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Pregreta novička - Odsek ceste od Rodin preko Lanšpreža do Gomile še neasfaltiran -V Dolenjskih Toplicah pijejo vodo že iz nove vrtine - Sporno invalidsko upokojevanje Kar nekaj bralcev nas je opozorilo, da smo ponovno natisnili nagradno vprašanje na listu, kjer je na drugi strani nagradna križanka, in s tem reševalce spravili v zadrego, saj so iz enega časopisa lahko izrezali le križanko ali nagradno vprašanje. Ne prvič ne drugič pa tega nismo storili namerno, zato se prizadetim opravičujemo. Anton Klepec iz Gradca v Beli krajini pa se je spraševal, zakaj smo svetovno zanimivost objavili v tako majhni notički v rubriki Sprehod po Metliki, ko pa bi jo ja vsi časopisi objavili na prvi strani že, če bi se zgodila v Indiji, kaj šele v Beli krajini. Temperaturo Kolpe in ozračja je namreč tiskarski škrat pomnožil z deset. Franci iz Novega mesta sprašuje, kdaj namerava trebanjska občina oz. tamkajšnja krajevna skupnost asfaltirati odsek ceste od Rodin preko Lanšpreža do Gomile, saj so že vse druge ceste asfaltirane do vsakega vinograda in zidanice, ta pa je še vedno makadamska. Na oddelku za okolje in prostor v občini Trebnje so povedali, da je realizacija odvisna pač predvsem od razpoložlivega denarja, od planov, ki jim jih predložijo krajevne skupnosti, in navsezadnje tudi od pomembnosti cestnega odseka v primerjavi z ostalimi cestami. Omenjeni odsek ceste sodi v KS Mirna in KS Dolenja Nemška vas, posamezni odseki na tem območju so že asfaltirani, na tem delu pa je manj prebivalcev in tudi odsek omenjene ceste je manj pomemben, zato še čaka na asfaltiranje. Jože Erjavec iz Dolenjskih Toplic pa je poklical zaradi njihove pitne vode, ki da je bela kot mleko. Zanima ga, ali je to že voda iz nove vrtine. Direktor novomeške Komunale inž. Marjan Kelvišar je povedal, da v Dolenjskih Toplicah in okoliških vaseh že pijejo vodo iz nove vrtine v Dolenjskih Toplicah, ki je kvalitetna in dovolj izdatna, saj daje 20 1 vode na sekundo. Pred kratkim se je voda v vrtini nekoliko skalila, kar je pri novi vrtini menda običajno, vendar se bo slej ko prej očistila. Glede plačila za vodo pa je dejal, da so pač ceniki takšni, in čeprav so uporabniki vodo morali prekuhavati, je pritekla po • Ker je na četrtek, 25. junija, praznik, bo novinar pri telefonu dežural v petek, 25. junija, od 20. do 21. ure. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več soclelovunjaz bralci. Vemo, da je težko pisatiL zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, pli pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domučih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (06/1)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V BISTRI RAZSTAVA O MEDVEDIH V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki je Lovska zveza Slovenije na razstavi prikazala izsledke večletne raziskave o ekologiji rjavega medveda. V naši državi živi zdaj približno 350 rjavih medvedov, ki žive v najzahod-nejšem delu Evrope, za kar gre zasluga predvsem razmeroma neokrnjeni naravi. Vendar urbanizacija, zlasti pa nepremišljeno poseganje v gozdove, medvede vse bolj ogroža in moti njihove poti. Samo v zadnjih petih letih so avtomobilisti do smrti povozili 11 medvedov. Na našem območju je prirast kljub temu še vedno večji od naravnega pogina, zato je potreben poseg lovcev, ki z načrtovanim letnim odstrelom vzdržujejo sprejemljivo ravnovesje. Razstava v Bistri bo odprta do konca avgusta. Poldrugo stoletje novomeške godbe < 21. srečanje pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine v počastitev jubilej NOVO MESTO - V soboto, 20. junija, se bo ob pol desetih zjutraj po vseh krajevnih skupnostih Novega mesta oglasila godba, dvanajst godb iz Dolenjske in Bele krajine bo, vsaka v eni od krajevnih skupnosti, odigralo nekaj melodij, ki pa tokrat ne bodo zvenele v pozdrav kakemu državnemu prazniku, ampak častitljivemu jubileju, ki ga praznuje Mestna godba Novo mesto. Kar 150 let je preteklo od leta 1848, ko je časnik Sloveniens Blatt, ki je izhajal v dolenjski prestolnici, kot prvi javno omenil nastop novomeške godbe. Godbeniki so si ta datum vzeli za svoj začetek in ga bodo slovesno počastili konec tega tedna. Novomeška godba, za katero je dolenjski bard Janez Trdina zapisal, da je “največja imenitnost Novega mesta, s katero bi se mogla po pravici ponašati veliko večja in bogatejša mesta”, je skozi poldrugo stoletje doživljala vzpone in padce, bili so časi, ko jo je bilo veliko slišati in je zvenela polno in ubrano, pa tudi časi, ko se je poredkeje oglašala, in še to zelo skromno. Pod različnimi imeni je previharila desetletja in se kljub občasnim zastojem in životarjenju, kije godbi grozilo, da za ved- no umolkne, le prebila do današnjih dni, ko je organizirana kot samostojno Kulturno umetniško društvo Mestna godba Novo mesto s predsednikom Italom Mo-rosinijem na čelu. “Danes godba šteje 35 aktivnih članov in nekaj zaradi različnih obveznosti manj dejavnih članov,” pravi Morosini. “Mislim, da smo po zdrsu na dno v minulih obdobjih zdaj na poti navzgor. Vadimo Zdaj v mestni godbi igrajogl^ - ...... s -inilaf beniki različnih generacij: naji šemu, Andreju Breglecu, je s enajst let, najstarejšemu, Marti®1 Pezdiršku, kar sedemkrat v_e najdlje pa v godbi igra Albin Sl* niša, ki ji je zvest že pol st0^jj • Slavja v počastitev 150-letnice Mestne godbe Novo mesto se bodo začela jutri, 19. junija, ob osmih zvečer s slavnostno akademijo v Kulturnem centru Janeza TVdine, z otvoritvijo priložnostne razstave v avli Centra ter s predstavitvijo zbornika, nadaljevala pa v soboto, 20. junija, z jutranjim koncertom 12 godb, zbranih na 21. srečanju pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine. Ob enajstih dopoldan bo parada godb krenila z Grma skozi mestno jedro do Novega trga, kjer bo ob pol enih popoldne srečanje, na katerem bosta slavnostna govornika predsednik Državnega zbora RS dr. Janez Podobnik in novomeški župan Franci Koncilija. PRIPRAVE NA SEMIŠKO OHCET SEMIČ - Potem ko so v Kandršah izbrali štiri pare ** Semiško ohcet, ki bo 18. julij3 v Semiču, so priprave na pf' reditev v polnem teku. PtO' gram prireditve, ki ga Turistk' no društvo pripravlja v sodelo' vanju z drugimi društvi v občini, je že pripravljen. Tako se bodo po starih semiških običaj «. jih civilno in cerkveno poroči*1 jjr štirje pari, sicer doma iz GorC' > njske. Sedaj pa Turistično društvo s pomočjo sponzorjeV pripravlja balo, v kateri bo lej sena skrinja, zibka, porocjjf prstani, ki jih bodo podar® zlatarji, in vrednostni bo® Kolpe iz Metlike, Petrola >z Brežic, Toma z Mirne in Bai®' sa iz Črnomlja. I BT MESTNA GODBA V SEDANJI SESTA VI - Okrepljena z novimi, mladimi godbeniki, novomeška godba hodn zre v prihodnost in pričakuje vzpon med kakovostnejše pihalne orkestre. omrežju, sicer pa, če bi bilo odvisno le od Komunale, bi omenjeno vrtino zgradili najmanj tri leta prej, zatikalo se je namreč pri dokumentaciji. Z vrtinami pri Črmošnjicah pa niso nadaljevali zato, ker bi tovrstna investicija od njih zahtevala preveč denarja in tega zalogaja finančno nikakor ne bi zmogli. Branetu Kocjančiča s Sel pri Šumberku pa moti, da se nekateri lahko tako z lahkoto invalidsko upokojujejo, doma na kmetiji pa še vedno delajo s polno paro. Dejal je, da se s tem ne strinja in da bo to ob prvi priložnosti povedal tudi zdravniku in poslancu, ki to dovoljuje, čeprav bi po njegovem moral prvi gledati na korist države, saj mu le-ta daje vsak mesec velik kos ne samo kruha, ampak tudi potice. Ivan iz Straže pa je dejal, da “Dolenje” nič ne piše ne samo o nogometnem klubu Kolpa iz Podzemlja, marveč tudi zapisov o uspešnem novomeškem nogometnem klubu Elan ni v njem. PO P/S KOT ££A o Musič & dance Ljubitelji jugo glasbene scene vabljeni na balkan žur v četrtek v King pub diskoteke Pacific v Krškem. V Pacificu bo v petek gostoval dr. Iggy iz Beograda, v soboto pa bo dis-co večer. V klubu Termopolis na Čatežu ob Savi bo v četrtek evergreen party z D.J. Matjažem, v petek bo za disco glasbo prav tako skrbel Matjaž, v soboto pa bo gostoval Dominik Kozarič, medtem ko bo med odmori glasbo vrtel D.J. Tej. V diskoteki Kosov hram v Vrhpolju bo četrtek večer nostalgije, petek je rezerviran za večer balkanskih uspešnic in stock colo party, v soboto pa bo disco večer oblikoval D.J. Gajo. V Vrhpolju bodo v nedeljo zvečer vrteli glasbo po vaših željah. Srednješolci vabljeni v petek že od 15. ure dalje v diskoteko Africa v Trebnje, kjer se obeta vroč srednješolski žur, sobota pa je tudi tokrat rezervirana za trendovski večer. Iz diskoteke Bruno v Gabrijelah sporočajo, da bo v petek večer nostalgije, v soboto pa disco žur. Pa še to: 3. julija bo na Rock Otočcu nastopil Plavi orkestar! T. G. Predsednik KUD Mestna godba Novo mesto Italo Morosini.