i®*® VI., st. 109.
PoSfnlna platana v geSevInl.
V Ljubljani, v nedeljo 14. maja 1922.
Posam. St. 75 p.
NAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
—iMJuani
Beda najnižjih državnih uslužbencev.
štrk- naša, demokraška buržoazija ’ Za namižje državne uslužbence, 3 sluzi sledeče v pojasnilo:
m »Uradnega Lista« pokrajin -uprave za Slovenijo št. 27. od 22. X, ,Ca. bQd št. 70 se je zvišala osebna tn in slugam od 13 Din 20 p na 13 Din, niso~ v C-ekk o na dan. Torej n a ni dstega vrnili, kar so nam lan-^ Pri regulaciji plač oropali. Ali oa cemkr ca- ^ smo si io izvojevali že de-Dn|V 1 192°-
zakona- <Sravi člen "S" točka 6- istega j° Imovi > Ke državnih oblasti, ki ima-5 Dijp ne- Cd katerih plačujejo več nego vice h D0§]-ednega davka, nimajo pra-ie ^fjPv^bjnskih doklad.« Ta odredba v členn01^’ de 10 Primerjamo s točko 4. uradnik istega zakona, ki za višje le nri nnr>°lteKuie družinske doklade še-
členti -k’ .e 10 Primerjamo s ■aS 'S' ''Steea zakona, ki
m	dri
Tret	davka,
večjih i _,,nePravilnost je zadela očete Jtorn »nrr^zin' ko je bilo razglašeno po-la. da r, u Ra.Lista* št- 39- °d 21. apri-srnejo n^i6 'n rodbinske doklade ne z drug-it„- ,ora^iti 750 Din mesečno, ali ali g £j„ 1 besedami: družina, ki ima 7 več kot 7-0 11 ? sme Porabiti za hrano Kumanud- u J?’11- S to odredbo je gosp. P°doiSai ! kršil zakon, katerega je kralj Listu« št*1??6 objavljen v »Uradnem večie sol- Cim veoia je družina, tem ve za uslu^Kastro^ne Posledice te krsit-enega 0tmu ce’ ker ved kot za ženo in Alj druo-i a ne smeio prejemati doklad,-*■	°!r?kom ni treba jesti, obleči
m° v ;arVv polo...« Ali jih naj pomeče-ie slučai h ’n na’ Pomrjejo gladu? Znan dobif l . nek' sluga še ficka plače ni Vestnn' ma*a- Za čast da sme službo gaj ni	—	dolguje	državni bla-
80 paf -	^ 70 Din. Pomožnim slugam
fazni«. -e dozdai niso pripoznali. Takih mI-s.9..n'kdar ni bilo.
24	Ds. 11- uradniki in uradnice imajo n®vošč]"S^n’L doklad na dan. Nismo jim Hašn;- jlvk ker še to ne odgovarja da-kijj draginji, pač pa zahtevamo ena-lodoi^r^vic’ ker imamo ravnotakšne že-
lil	 1	j * -
Oficj- ? lrP*rno pod težo iste draginje. služb m-Samec’ k‘ služi 4 leta v državni 840 ry IITla plade <n doklad na mesec let;	Uradnik	s	15imi	službenimi
skim« Z^ri° in 5imi otroki dobi za 30 dni Uti ci 0 2055 Din — sluga z ravnotoliki-ki aiuZ mi 1^1- z zeno in Petimi otro-Uinia Pa Din 33 p. Če pa zadnjega Nt a’mu mora zadostovati 513 Din 33 p. je n .y?° *esa- ko se je nekdo izrazil, da razlit. vsai do pravice, ko je nastala Sn, mPd uradnikom in slugo. Preje tolik«’? vedno očitali, da sluga dobiva nov« -Or uradnik v 9. oziroma 8. či-sh,*TVazredu- Jasno je. da se mora ip, Za. ^'k z veliko družino veliko več bosa*^? m živeti v skrbeh kot pa uradnik-a*nec ali z ženo in enim otrokom.
V	prvi vrsti se moramo zahvaliti profesorju Reisner.ju. kot zastopniku državnih uslužbencev za tako razdelitev doklad, da dobijo sluge 14 Din. podurad-niki 17 in uradniki od 24 Din navzgor. Tudi poduradniška društva so. žalibog, napela vse sile. da se je napravila krivična razlika celo med poduradnikom in slugo, namesto da bi se boli pobrigala solidarno z nami za človeku boli primerno življenje.
če smo danes že pisali o neznosnih osebnih dokladah nižjih državnih uslužbencev, moramo javnosti povedati še nekaj raznih drugih »ugodnosti«, ki jih uživamo. Zdi se nam. da je sluga kakor metla, katere se gospodinja poslužuje, kadar io rabi. Tako je tudi s slugami pri nekaterih uradih. Pošiljajo jih naokrog, ker so seveda sluge, po icd, po pivo, po cigarete itd., čeravno ima uradnik več časa kot pa sluea in temu delo zaostaja.
j Manjka nekaterim mladim uradnikom in gospodičnam tudi najnavadnejše vljudnosti v občevanju s slugami, ki služijo nekateri že po 15 do 20 in še več let. Nekdaj se take stvari niso dogajale. Vladala je disciplina, ker je država tako zahtevala, zahtevati pa smo smeli tudi mi naše pravice od oblastnikov, če pa prideš sedai s kako prošnjo k predstojniku ali ravnatelju, te nahruli, da te mora biti kar sram. Veliko zlo je tudi to, da se vrši denunciranje in se tako pospešuje protekcija. Predstojnik n. pr. zasači slugo, ko se malo odpočije od napornega dela in že sjišiš besede kakor: »Za okol postopati vas država ne plačuje!« Tako šikanirajo v mnogih uradih svoje uslužbence. Plačani so kakor barabe in služijo buržoaziii kakor sužnji. To se mora prenehati. In prosimo poslance, da se tudi za nas zavzamejo, ker tudi sluga je del državnega aparata in mora biti enakopraven, če hoče tako delovati, kakor je treba. — Mnogi nižji drž. uslužbenci.
RESOLUCIJA.
sprejeta na seji okrožne strokovne komisije v Celju dne 7. maja 1922, v kateri se zahteva najadločnejše:
1. Da vlada takoj razpiše volitve v bolniško blagajno, okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, ki je razširjena po celi Sloveniji:
2. Da se o tem obvesti pokrajinska strokovna komisija v Ljubljani, da zamo-re ista postaviti pravočasno kandidate sporazumno z organizacijami, ki so tam včlanjene.
3. Da se čim preje odpravi dosedanje paševanie v bolniški blagajni ljubljanski, ki postaja od dne do dne za člane in uradnike nestrpno.
Obeppm protestiramo proti nasil-stvu vodstva bolniške blagajne v Ljubljani, katero ie dne 1. maja t. 1. odvzelo možnost praznovanja delavskega praznika uslužbencem v celi Sloveniji: protestiramo nadalje proti poizkusu zlorabe uraduištva, ki bi naj postalo uslužben-stvo politične hegemonije gospoda Kocmurja.
Sklep okrožne strokovne komisije v Celju ie, da sprejmejo vse podružnice v njenem območju to resolucijo in jo o tem obvestijo.  _______________________________
ŽELEZNIČARJI ČAKAMO.
Železničar nani pise:
Ni dneva, da bi ne čital po časopisih
o	shodih in resolucijah za ta vsakdanji kruhek.
Vse to menda malo zaleže tam doli v Belgradu.
Nižjim državnim uslužbencem so nastavili zanko na draginjske doklade. Poglejmo si malo samce v državni službi. Nižji uslužbenci kakor tudi uradniki so
dobili cel. dinar priboljška na dan. To je vsota, da jo samec menda ne more porabiti. Če ie kadilec, ima ravno za pet svalčic! Nočne doklade pri železnici so zek) velike, in sicer celih 56 para za noč. Vse doklade so še iz predvojnega, časa, to ie 2.25 K. Seveda dobijo nekateri uslužbenci še manjše nočne doklade, po
25	para za noč. V predvojnem času sem dobil 25 kron nočnih doklad. Neki zavirač je dobil v predvojnem času 45 kron kilometraže. torej na polovico bi bilo tudi za nočne doklade pravilno, kakor je bilo v predvojnem času. Gotovo tisti nočne službe ne delajo, kateri tam okoli mini-stxstva živijo, drugače bi se spomnili tudi na nas uboge revčke- Tudi morajo imeti dosti družinskih članov, ker se za samce popolnoma nič ne brigajo. Zjutraj pridem v službo; delam in garam celih 24 ur. da se potem sjpet 24 ur prost. Ponoči nobenega počitka, in to nočno delo opravljam za celih 56 para! Sploh je 8urni delovni čas pri železnici splaval po vodi in ga niso niti definitivni uslužbenci deležni. Če ie železničar 20 let služboval, zgubi 10 let noči. Lahko si vsakdo predstavi, kako se tak železničar počuti na stara leta! Vsako l6urno delo i>odnevi mi je ljubše, kot pa noči prebedeti. Zadnjič sem vprašal nekega Zvezarja, kaj vendar mislijo z nočnimi dokladami. Odgovori mi: »Počakajte, sai sem zvedel v Liubijam, da pride-K> n°čne doklade tudi enkrat na vrsto. Železniški minister je rekel, da vsega ne moremo naenkrat zahtevati. ker ni denarja.« Bil sem seveda za enkrat zadovoljen in čakam kedaj bo več denaria. — Nai bi tudi g. Držič enkrat razglasil po časopisih povišanje nočnih doklad in pa najmanj 20 para poviška draginjskih doklad za samec.
ZVESTOBA ZA ZVESTOBO
Uradništvo »Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani« je zahtevalo od svojega delodajalca nekoliko večji košček kruha. Draginja se je občutno zvišala in uradnik, če noče postati tat, mora skrbeti. da tudi vrednost svojega dela zviša, vsaj v razmerju z naraščajočo draginjo.
Kakor Westnovi kovinarji, so dobili tudi uradniki Strojnih tovarn za odgovor nest v obraz mesto večjega koščka kruha. Ravnateljstvo tovarne je odpustilo dva glavna zaupnika uradnikov, ravno dotična, ki sta imela nalogo, da se v itnenu vseh tovarišev z vodstvom tovarne pogajata.
Kakor smo izvedeli se uradništvo s tem odgovorom ne zadovoljuje. V svojem odgovoru zahteva uradništvo. da se prizna njegova organizacija, da sprejme vodstvo tovarne odpuščena zaupnika nazaj v službo, da se jim prizna Zvišana nb>ča itd.
Kakor smo že včeraj omenili, je stalo to uradništvo leta 1919. skupno z delava šivom v boju za zboljšanje svojega in delavskega položaja. Uradniki so v te-; danjem boju vztrajali do konca, dasirav-»o se je ravnateljstvo takrat z vsemi močmi trudilo, da pregovori uradnike, da puste delavce na cedilu.
Uradniki so ostali zvesti do konca in delavstvo iim tega čina zvestobe ni pozabilo.	\
Zadeva spada v področje kovinarske organizacije. Centralni odbor kovinarjev, ti ima svoio sejo v ponedeljek, 15. t. m. se bo gotovo s to zadevo pečal.
Odločitav, kako bo delavstvo nastopalo. je v njegovh rokah. Eno pa lahko zagotovimo, ne da prejudiciramo sklepov tega odbora: Kovinarska organizacija ne vzgaja svojih članov za stavkokaze'
Zadevi bomo posvetili vso pozornost
Politične vesti.
+ Razpoloženja na genovski konferenci. Ruska spomenica ie napravila na francosko delegacijo zelo slab utis. tako da je že odkrito izjavila, da bo zapustila konferenco v bližnjih dneh. S francosko delegacijo bodo zapustile konferenco seveda tudi delegacije male antante, ki se slepo pokoravajo francoskemu šovinizmu. Posebno hudi so v tem oziru Poljaki. ki so vsi iz sebe zaradi rusko- nemške pogodbe. Angleška delegacija pod vodstvom Ltoyd Georgeja pa izjavlja, da ie ruski odgovor sprejemljiv m da se bo konferenca vršila brez presledka, čeprav zapusti konferenco irancoska delegacija in z njo vred še delegacije male antante. Francoska delegacija ie prišla vsled te srrožnje v mučen položaj, iz katerega se skaro .gotovo ne bo ravno srečno izvila, ker uvidevnost je nrj niei po dosedanjih izkušnjah španska vas.
trdilo kazen, kar ne bo nobeno čudo, če pomislimo., da sodijo sodniki po mftvih buržuiskih .zakonih.
Dnevne vesti.
Antialkoholna propaganda kazni!va.
Včeraj smo poročati o slučaju sodruga Leskoška, ki ga je obsodilo celjsko sodišče na 2 dni zapora zaradi antialkoholne propagande. Sodrug Leskošek se je zaradi kazni pritožil, toda sodišče sa ie zaradi njegovega vzklica obsodUo še na nadaljnih 6 dni. .zapora, češ. da je s svo-im vzklicem obrekoval sodečega sodnika. Sodrug Leskošek je §_»daj zopet vložil vzklic. Sodišče bo skova gotovo oo-
SODRUGI V LJUBLJANI IN OKOLICI POZORI Podružnica kovinarjev v Ljubljani jo sklenila, da napravi o binkoštnih praznikih dvadnevni Izlet na Jesenice. Bled in okolico, nakar opozarjamo vse sodruge v Ljubljani in okolici. Naprosili smo ravnateljstvo državne železnice za polovično vožnjo. Vse informacije daje s. JanKo-vič v tajništvu kovinarjev, Šelenburgova ulica 6. IL nadstr, ki obenem tudi sprejema prijave.
Z univerze. Rektor prof. dr. Gregor Krek je 11. t. m. odpotoval v Prago, kjer se udeleži 1. državjiega kongresa visokošolskih učiteljev kot delegat univerze. Rektoratske posle vodi za časa njegove odsotnosti prorektor, g. prof. dr. Rikard Zupančič.
Društvo shtš. fiL fak. javlja ceni. občinstvu, da se predavanje dr. Basaja »O zadružništvu, s posebnim ozirom na Jugoslavijo« radi popolnoma nepredvidenih ovir ne vrši 14. t m. na univerzi.
Gostovanje Marije Vere v Ljubljani. Znamenita tragetkinja Nar. gled. v Bel-gradu Marija Vera gostuje v četrtek. 18. maja t. 1. in. v nedelio, 21. maja v naši drami. Umetnica si je zbrala za gostovanje glavni dve vlogi v žaloigri »Marija Stuart« in bo nastopila v četrtek v vlogi Marije, v nedeljo pa v vlogi Elizabete. Mariia, Vera, ki ie rodom Slovenka, doma iz Kamnika, si je stekla že pred vojno na inozemskih odrih mnogo hvale in nriznanje in bo to pot nastopila prvič v Ljubljani. Obe predstavi bosta izven abo-nementa in pri običajnih cenah.
Celje«
Stavka celjskih krojaških pomočnikov. Pod tem naslovom se je na prav. ogaben način privoščil g. Bizjak v svojem »poslanem« v »Novi dobi« št. 53. z dne 11. t. m. našega strokovnega tajnika s. Leskoška. V litanijah smo slišali, da so soc. listi in letaki zlili na g. Bizjaka kar celo gnojnico morale. Naivčka moramo opozoriti, da je »Naprej« prinesel četrti dan stavke samo stvarno poročilo! Malo drugače je povedala »Jugoslavija« z dne 9. maja 1922, česar gotovo s. Leskošek ni pisal. Učinkovalo je in mi se popolnoma strinjamo z notico, ki je silni udarec za »Farben\vechslerei«. Ce bi brali tak članek nemški sodrugi, ki se še spominjajo g. Bizjaka, ko je tolkel pri mojstrih s pestjo po pultih, bi rekli »Gesinnungs-lumperei«. Toliko glede listov. Letaki so bili ravnokar v tisku, ko so gg. mojstri, ki počasi zapuščajo Bizjakovo kolobocijo zjavili, da želijo za 7. t. m. pogajanja. Mi letakov nismo razdelili, ker smo bili prepričani, da se bo tam, kjer ni »farben-wechsleriev« dosegel sporazum in dosegel se je. Letaka pa, kateri so samo pojasnili bistveni položaj stavke je izdelal s. Leskošek sporazumno s podpisano organizacijo. Bizjakova delavnica je že več mesecev bojkotirana. Zato se tam ni pogajalo in tudi pogodbe nismo tja poslali. Poslali smo samo naš letak za Bizjakov arhiv razrednega boja. Glede zadovoljstva Bizjakovega osobja pa izjavljamo sledeče: Veliko število vajenk, katero pri Bizjaku, stlačeno kakor v kletki zastonj gara, gotovo ne more v mezdno gibanje. Boljši pomočniki so mu pa itak ušli. Ostali so mu taki, ki se razumejo na dolgove v gostilnah. Pa tudi ti bi se radi pridružili našemu gibanju, pa smo jih odklonili ker delajo v bojkotiranem podjetju. G. Leskošek je rekel: »če bi bili vsi delavci takšni kot so Bizjakovi (ne vemo, s katere strani Pohorja so), potem bi ne
zgubil službe, ampak' pustil bi In P«&j bi raje pekovski pomočnik«. Po našem mnenju bi sodr. Leskošek lahko P05* mojster, če bi imel kapitalistično podporo.
Bati bi se mu ne bilo treba, ker ne _____________
samo peči kuriti, ampak tudi h1®?"’■ Osrednje društvo oblačilne stroKe Slovenijo, podružnica Celje.	_
MESTNA UBOŽNICA (v Ljubljani. Karlovška cesta štev.?.)
Nobena stvar ni toliko
da bi ne postala očita.
Hišnik te ubožnice ie sicer po naročilu ne sme nikogar pustili dedovati po sobah, če nima poberi* od magistrata in tudi mi ne bi sotovo Mg-zveduvali, da se ni ta nesrečni gledal*:* smrad oosredno dotaknil tudi tega.
slopja.	,	.	*»	t*<y
V kakem položaju se nahaja slopie, njegova oprema in njegovi pr? valci, ne bo veriel nihče, ki ni na oči vse to videl-	.	_
Silno slab utis naredi že megova^^ nanjost na mimoidočega. Komaj pa y piš v sobe, v katerih so revežL ti pa . oči nalhujša brezvestnost ljubljanske čine, Predvsem se odlikuje soba tličiu na desni strani. Niene stene bile pobeljene menda, odkar stoti po ie, tako da se več ne pozna ali so to ne dimnika ali nekaka razstava ge uši, bolh, muh itd. itd, Tla m?-?-
3 leta poribana (zakaj imajo nisni**^
vsa segnita so, nepopisno P°*nf ,.*jC §* Kake so pa postelje? Bralec ten if! bo težko predočil mravljišče tiso . tisočerih stenic, uši. bolh. R.eyeži ge raio cele dneve in cele noo, oa ^ ubranili neugnane golazni, toda v trud ie zastonj. Vsai če bi n10" bi si drugam iti ali pa delati, gotovo ^ pustih, živemu v najstrašneisin izpiti kri in mozeg, nazadnje pa
iz koze.	+rrtniu	polo-"
V prvem in drugem nadstr«ju '^
žai ni dosti boljši. Nadležnih z mrgoli, stene so istotakšne. vsa p je okna se ne smejo nikoli odpreu. .
velika nevarnost, da počepajo ča ^ poškodujejo kakega mimoidočega. zrak je v že leta in leta, nepre ^ prostorih — si lahko mislite.	^
vedano: v najbolj zanemarjenih siai bi mogli iskati kaj sličnega.
Razsežno dvorišče je čisto P°“_na^ ženo in nastlano, prostor najveae n ge in blata, iz katerega se. že sea« ^ v širia smrad po poslopja. Kako bo' * poletju, kako bo raditega izposta vsa bližnja okoSica razširjanju epidemij!	,	-.
Tudi druge stranke v poslom11 s ~ no pritožujejo, kako malo se brina ^ strat. Niti z največjo POŽrtvovalnoCTi ne morejo ubraniti solaztti. kate ^ vedno več pri zanemarjenih	_
ubožcih. Stranke so že ngštetokra sile občino lizola ali vsaj apna, da o . & za nekaj časa nosnažili. toda vedno odgovor: »Je predrago!«	^ad-
Po zatrdilu hišnikovem, ki je Ra no z ljudmi precej grob, ie btt sedam pan in odborniki že dvakrat na *1CB s sta. Sigurno so gledali poslopje sam ‘ ceste, kajti če bi videli vso zanem nost od znotraj, bi prav gotovo kai u rrili in denar, ki ga trošijo za krediie. uporabili za posnaženje. 1 kj; strat se zgraža nad drugimi, sebe pa-ie. še desetkrat bolj zanikern ^ flltl Brenčičeva, pa ne vidi. Da jih m . Q hinavce reči. da so predstavniki soc , že precej visoko stoječega mesta-
Smde?f?OVOrn na<izf>rTirk Nožnic gosp.
'e,stvar nekak privesek gleda-__ in škandalov, se k njej se povrnemo!
Iz stranke.
V	Etična organizacija SSJ
nfe	' naznania. da se bo vršil
^123-edm občni zbor 24. maja ob 8. zve-
Z!l? važnim dnevnim redom. Ude-
PfctaMk ^ d0iŽB0St' ~ S‘0fan Bosli^!"nStv^ Socialistične stranke ,lu-2hftrn, *v 9^° opozarjamo na člansko tej, Jan-’. katero se bo vršilo v četr-nflr«	v	£°®tilni	»Zeleni	trav-
ni red °b 7* zy^eT- — Ker je dnev-UdelP*k” ystvažen- Drlčakiitemo obilne ezhe' Kraj. organ. SSJ v Celju.
te strok, gibanja«
n^Seja ožjega odbora Strokovne ko-
6. zvtJf vršSa v torek* *6- t. m. ob siie ir «!• oro'stor^b Strokovne kontl-
*	. »aailštvo.
boe^»^ntra ® odbora kovinarjev *večer.
b
,„x° Vr§fla v Donedelfek. IS. t. ra. ob 6.
Tajništvo.
Gospodarstvo.
ATnerišiP6!1^1^ tr£ -(Zagreb, 12. maja.) kimona 1 ic ^.r 64-50 Din., čehoslovaška 100 nemsl-L •' napoleondor 220 Din., lira 3.so mar^ 25 Din. italijanska
^ram TJuMrE» (Sombor. 10. maja.) Ki-2.90—3 n? rVs^e 4—4.10 Din, kg koruze k« Pšeni?L ’ ovsa 2.95—3.05 Din, Din.. k'"e moke (štev. 0) 5.10—5.75 otrobov 1.88—1.95 Din.
Šport.
I4- -*•	tekme.	V nedeljo, dne
K. Ilirtic3^ '^0 sledeči klubi. Igrišče ?• ttus. Oh ^ 15, Hermes-Hkija II. Sodi S Jadran t ; na igrišču Šparta-Primor-iarriSž7i	K-	Sodi	g.	Kramaršič.
0 n rez <5* v°bodec Moste ob 14. Ja-Svobocf-, "t • r^oda Moste rez. Ob 15.30. sodi » t> J}*bliana-Slovan. Prvo tekmo
1 ,rver’. tp^ SaT- druso g. Kepec. — klub clnP 1?10 S. K. Celje-Athletiksport-
»SlovlZlm- v Celju sodi g. Hrast, ^e $voi f^sko Planinsko društvo skli-°b 8. 2VixZredni občni zbor dne 26. maja Nega dnJrr v Ljubljani v dvorani Mest-^^ania ‘k ®evni red: Poro&ia glede ranej?a ® obrnejnega gorovja, sedaj ovi-m skjg ^.PGgraničnih četah. 2. Poročilo
lifco razbndenia, tla so mnogi izmed nfTh zaradi .strahu končali s samomorom. Toda prerokovanje se je izkazalo za tako lažnjivo kakor tisoč drugih. Sedaj pa sc je znašel neki dr. Bemd, kt prerokuje, da bo leta 2000. konec sveta. Svoje prerokovanje utemeljuje s prerokbami^ irskega Škofa Malaliiie, živečega v 12. stoletju. Skof Ma-lahija je izdal knjigo prerokb, v kteri navaja »točno« vse papeže. Vsakemu papežu je dal posebno označbo. Tako ima po Malahijevih prerokovanjih papež Leon XIII. pridevek »tenen de ooelis« (luč 7. nebes), kar se kolikor toliko lijema, kajti papež Leoni XIII. je imel >v svojem grbu zvezdo repatico. Benediktu XV. je dejal Malatii-ja »reHgio depopulata« (ljudje brez vere), kar bi iza današnji čas tudi veljalo. Po Benediktu XV. našteva Maj ah Ha samo še osem papežev; poslednji izmed njih naj bi bil Peter Rimljan, Tedaj bo človeštvo propadlo in strašni sodnik bo sodi svet. Dr. Bernd pravi, da bo to okoli leta 2000.. kar se ujema tudi s prerokovanji drugih narodov. Vzhodni narodi trdijo, da bo obstojalo človeštvo le 6000 let — 3000 let pred rojstvom velikega modrijana Zaratustre in 3000 let po njegovi smrti. Ker je bil rojen Zaratustra 1000 let pred Kri stom, bi čakala torej naše naslednike leta 2000. neizogibna smrt. Pri vseh teh prero-vanjih je čudno samo to, kako more pisati talce senzacionalne stvari doktor in kako »nore n a) ti človeka, ki mu jih založi in pusti tiskati.
— Verske norosti. Ameriški turisti, ki so na Filipinih, so imeli pred tedna priliko gledati »lep« prizor verske prismodarije. Petnajst Filipincev spokornikov se je povrglo mukam, da tako počastijo sipounin Kristusovega trpljenja. Spokorniki so se slekli do pasu. Noge so si z vrvmi trano zvezali skupaj. Njihovi prijatelji so jim z noži napravili nekoliko zarez v hrbet in krvaveči reveži so »korakali« naprej ter se tepli ves Sas z bambusovimi palicami. Pot je bila dolga eno mitjo in se je delila v sedem postaj, ki so predstavljale sedem točk na križu. Na vsaki postat! so spokorjenci padli na tla, kjer so jih njihovi prijatelji brcali, obsipavali s smetmi, skakali jim na krvaveče hrbte in jih napletali z biča. Ko so dospeli do cilja, so se spokorniki okopali v nek! nrlakuži. Ceremonija predstavlja Kristusovo ho-! .jo na Kalvarijo. Ta dogodek se ponavlja vsako \ leto. V prejšnjih časih se je velikansko število \»bolnih na duhu« udeležilo tega barbarskega sprevoda. Protestantski prebivalci so že apelirali na guvernerja, naj prepove to norost, toda on Veruje v versko svobodo in jim noče kratiti »veselja«. Spokorniki so vselej najbolj nevedni ljudje. Inteligentnejši Filipinci se le oomilovalno smejejo svojim naivnim rojakom.
Vanskiif ^®	pravil zveze Jugoslo-
Jčlede , ftaftinskih društev. 3. Poročilo ^terostf113 ' kamniški Bistrici. 4. Raz-
V	ned2iPSars*ta	v	Ljubljani	priredi
xarSKn	dne 14. maja 1922 veliko kole-
liik. nirJ na progi Ljubljana - Kam-^tti>a 7 • ^ uc*eležita tudi kolesarska ^Veh rŽČPS jn Danica. Tekma se vrši v ko	e^ih in sicer dirkači Ilirije zase,
Start j! mujej° v Posebni kategoriji, skj _ r.] Popoldne pri km 1 na Dunaj-do s , ?ruave do petka 12. maja 1922 ečer. v klubovi kavarni Prešeren. nii,a Js®.Prijave brezpredmetne. Prijav-Vezp.n ji?* ostale klubove člane ob-l.lc :z‘et v Kamnik. Zbirališče točno ob
gQs« SbrodSli^11101 0a Dunaisk’ cesti‘
Po svetu.
sveta- ,^'eta ^lO., ko se >mel Vali	Halleyev	kornet,	so	prerolco-
^*ec sveta, kar povzročilo med ljudmi ve-
UTRINEK.
Da, tako se dogaja na svetu-:
Neka. ženska. Nemčija po jmenu, se ie zaljubila v Rusa. Oba, fant in punca sta bila dobro razvita, v nekaterih stvareh celo popolna, toda jerobov sta imela nebroi, Jerobi so hoteli na vsak način poroko preprečiti, vedoč, da v tem slučaju ne bodo mogli več izkoriščati dote svojih varovancev.
Nadvse skrbno so pazili na obadva. Če ie ljubimec pomežiknil ljubici, so ga
o.šteli zastran nepokorščine, in če je ljubica fanta zapeljivo pogledata, so ii očitali vlačugarstvo.
To Čudno razmerje je trajalo doteo časa. Jerobi so pa žrli doto.
Ni dolgo tega. ko se ie zgodilo nekaj naravnega. Naskrivaj sta se poročila. Jerobi so zeleni samega ogorčenja.
Poroka se ie vršila v Genovi na Laškem na velikonočno nedeljo, po dolgi, temeljiti pokori, po dolgem strašnem postu, ki je trajal več kot sedem let.
Kulturni vestnik.
SPORED NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Sobota, 13. maja — Marija Stuart. B.
Nedelja. 14. maja — Madamc sajis Gene. Tčvčn. Ponedeljek, 15. maja — Otdc in tmga, c.
Torek. 16. maja — zaprto-
Opera :
Sobota. J3. maja — Toska. A.
Nedelja. 14. matja — Lakmč. Izven.
Ponedeljek, 15. maja — zaprto.
Torek, 16. maja — Cavalleria rusticana, A.
ODPRTO PISMO G. DR. KARLU TRILLERJU V LJUBLJANI.
Iz Vaše »opravičbe« v »Slov. Narodu«, v kateri skušate opravičiti svoje zagovorništvo v moji velcizdajniški za-?-devi. konštatiram tde Vaše priznanje:
1.	Obljubili ste me napram g. U brezplačno zastopati pred vojnim sodiščem •--obljube niste držali. 2. Na dan glavne obravnave v Gradcu ste imeli v Ljubljani bolj nujne in neodložljive posle.
3.	Komandirali ste vojnemu sodišču v Gradcu meni »zanesljivega« cx offo zagovornika. ki je kajpada dosegel mojo oprostitev.
To je bistvo Vaše »opravičbe«. — Prva in druga točka ne potrebujeta komentarja. Sami pravite, da Vam ni bilo mogoče dobiti substituta v Gradcu, kier je bilo rešiti narodnega človeka petletne ieče ali celo smrti, vendar ste raje ostali v Ljubljani,, kjer ste lahko imeli za vsak slučaj Svojega namestnika. — Kakšne sorte so vendar bili ti Vaši nutni in neodložljivi posli? V enakem slučaju bi šel pravi rodoljub zagovarjat človeka makar na konec sveta! — Glede tretje točke pa Vas vprašam, kaj ste bili v Gradcu zares tako dobro zapisani, da so na Vašo prošnjo dali meni »zanesljivega« ex offo zagovornika. Ej. o Vašem jugoslovanstvu sem imej doslei vendarle malo boljše naziranje. Iz Vaše »opravičbe« sem dobil utis,. da mojega akta. ki leži sedaj pod št. 8391 ex 1917 na višjem šolskem svetu v Ljubljani, nikdar niste imeli v rokah. Še sedaj živeče 4 priče v Ljubljani, ki so prišle h glavni obravnavi. Vam lahko povedo, kako na niti je visela moja usoda; da ni zadnji moment dospel z vlakom sedanji, okoliški nadzornik policijske straže g. Sitar, bi bil jaz gotovo obsojen. — Iz Gradca sem Vam pa zares pisal karto z dvema besedama: Oproščen! Dixi! Ali ste, g. doktor^ to uinelt kot poklon?! Sedai. pa naj javnost sodi, ali ste opravičeni govoriti o »bridkih iz-
•	kušniah« Vi ali jaz. — Da. da, g. doktor, čez sedem let vse prav pride.
Ljubljana, dne 12. maja 1922.
Fran Mlakar.
-Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni nrednik: Anion PodbevSek.
Tisk UčRfrljske tiskarne v Ljubljani.
umi. nuni uiu stev. i
   BEHSTHOVI« UBSUGS Z SMEJEM) ZAVEZO. =====
TISKOVINE ZA SOUE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ... ZA SHODE !N VESELICE
letne zaključke
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJKS, BROŠUR ITD. STEREOTIPU** LITOGRAFIJA.
»TRIBUNA«
tovarna ^dvokoles In otroških vozičkov. Najeenejsa dvokolesa in otroški vosižbi raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in ponikfanje.
Ljubljana, Karlovška cesta Stev. 4.
Združeni stavbeniki, Ljubljana.
—----- Poštni	predal št. 70. Telefon št. 103, 180, 256, 447, 527.	—
Projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih zgradb do največjega obsega. Na razpolago prvovrstni strokovnjaki in praktiki. Bogata oprema z gradbenim
inventarjem.
S Špecijalisti za železobetonske konstrukcije. 3
Iščem spretnega
Pl eskarfa
ev. slikarja in pleskarja.
Frane Erjantz,
slikar in pleskar,
Rogaška Slatina,
SIVIUA
na dom
se takof sprejme
Poizve se v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
FRAitz mmim naslednik =
trpina železnine in zaloga ritostega orodja
Oosposka ulica 11. MAR9BOK Gosposka ulica 11.
Pri trgovcu pazi na znamk0 in na vtisnjeno besedil0 »GAZELA MILO*.
| po 10 do 30 kron se vam MAVI za voz smeti, šute, pepe}?»,®
lil lil 1 moza ali druzega materijala z
UhUB « zasiPanje> če ga pripeljete
posestvo Cesta v mestnl iu» it. 15. Oglasite in dogovorite s«
r*avnAto»v» nlSflrDj'
mm
SLOVENSKA TRGOVSKA DELNIŠKA DRUŽBA V LJUBLJANI.
POZIV
K SUBSKRIPCIJi NOVIH DELNIC.
Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18, marca 1.1. zvišati delniško glavnico
Od K 5,000.000'— na K 8,000.000'—
z izdajo
 ............ 7500 novih delnic & K 400*— nom.
pod sledečimi pogoji:
k400 - JiuaaSS {JESto.""”" ”a a,eb !“rlh ”“™ a K 44','~	5•*	°>»»«°d "”|M“
k	iffiTod E 400 -od '•	>•»	«•	***
4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljem takoj po končani subskrineiii
5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet.
6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V do 31 V 1922, in sicer pti:
a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22.;
b) Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek-
c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana, in pri vseh njenih podružnicah, in sicer Novo meslo, Rakek Slovenii cradec, in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica;	’
č) Trgovski banki d. d., Ljubljana. Beethovnova ulica št. 10 in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru •
7. Delnice se bodo izdajale v komadih a 1, 5 in 25 delnic.	’
,	_	Naša družba posluje špecijalno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča	v lastni
♦	j x	,	jeva cesta St' 22 bl,zn Slavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim koloniialnim	blagom
ter deželnimi pridelki.	’
,,	.	Delokrog	družbe	postaja	čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako,
ua sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
^at0 j® potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpi*ovania novih delnic, da	bode v
bodoče	naša zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji.
V Ljubljani, dne 4. maja 1922.
v lili.