Л>§Ыля Diafan* .»n'nvln® Leto X, št. 31a Ljubljana, sreda в. februarja 1929 ЯагпДпша ытАя uimm-ČIIO 26 Dln. i» iiiir/.finstvit 40 Din llr«ilniif*o: Ljabijana. Knaflov« uli« 5 Telefon 5t 3122. 3123 3124 3125 in 3126 Uarihur: Aleksandrova cesta 1& Telet U 440 Celje: Kocenova ulica 2. Telefon it 190. Boknpisl «e ne »rti»je, _ Oglasi p« tariln — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 ОГп Opre*ni£t*o: Ljubljana. Prešernova ulic» 54 ГеМоп nt 3122. 3123, 3124. 31» in 312« Inseralin oiiilrtlek: Ljubljana Prešernova ulica 4 ГеМмп St 2492 Podrniiilr« Maribor: Alnksandnrva cell» 13 r«leff>n 54 4» Podružnica Celje. Kocermva ulica i Тр1»»Г«.п 51 19fl Računi pri ček »vodih. Ljub- Ijaiia 5t I) H4'2. Praha čislo 78.160; Wien Nr (05.241 Ljubljana. 5. februarja. 2e pred par meseci so se v evropskem tisKu stalno pojavljale vesti o trpljenju Irockega v da^njem izgnanstvu, vsaki taki novici pa U s eaiio poročilo, da je 1 ročki pobegnil iz Alme-Ate. fantazije raznih senzacij zeumh poročevalcev so spravijaie pregnanega komunističnega vod teija celo v zvezo z a.gan-skimi liomatijami. Trocki pa je рола, prava senzacija zadnjih dni. ko s^; govori in piše o njegove™ odhoda iz Rusije. iz zadnjih poročil pa ni mogoče dob.ti gotovosti, kaj ie prav za prav s Trockim. Se včerai ie lodon^ki radio izjavil bojazen, da je Trocki poginil v zadnjih vinarj.h na Črnem morju, pa-risKa poročila še danes trdijo, da je prispel živ m zdrav v Car grad. moskovski radio pa trdi. da se izgnanec nahaja še vedno na ruskih tleh in aa se sov je ti niso obrnili do nobene države za dovo jen0e naselitve tega komunističnega prvaka. Naj gre že vera tem ал onim vestem, je zan.mivo na vsak način, da Moskva ne omenja, da biva Trocki še vedno v svoji daijnji konti- naciji. . , , , . Na vsak način pa je dsjstvo. da js Stalinova vlada poostrila svoje mere proti opoziciji in je zadnje mesece zaprla vei.ko število njen.il pristašev. Pol vzela je tudi vse mogoče koiane. da za-tre delovanje opozicije, katere ideje so se razširile najuspešneje ravno med pravovernimi komunističnimi delavci in intelektualci. Opozic.ja je prv.č javno nastopila o priliki proslav de et etnlce oktoberske revolucij2 in že tedaj sovjeti niso baš štedili sredstev, da gioanje za-tro v kali. jekkni mož Stalin, čigar neizprosna energija opraviču.ie njegovo ime. je bii-z opozicijo obračunal že nre-je v stranki sami ter io s pomočjo svojega vladnega aparata, ki .ie popolnoma identičen s strankino organizacijo, prisilil k večnemu molku. Javni nastop opozicije ob proslavah 7. novembra 1. 1927. je bil njen obupen poskus, da аре ira na javnost ko v stranki ni mogla priti do besede. Stalin je brezobz.rno udaril po upornikih. Voditelje je razgnal, vplivnejšim članom gibanja v provinci pa je odvzel mesta in jim onemogoči: s tem obstoi Ta ukrep je učikoval, da so se v «Pravdi» par mesecev čitals vdanostne iziave posamezn.kov in celih korporacij. Gros pristašev je trpinoma krenil v vladni pravec. S tem ie gibanje samo na sebi pridobilo, ker so ostali opoziciji zvesti ravno najtrdovrattuvŠ! in ide.osko najtrdnejši pristaši. Doba postav janja «k stenke» je minula, druga sredstva pa daleko niso tako uč.nkovita. kakor ve ravno najtrdovratne;ši ln ideološko najbolje iz davne in nedavne preteklosti. Tudi ne gre postaviti k steni enega naj-od ičnejših komunistov in revolucij-onar-jev. da se ne stvori iz vodje še žrtve z mučen ško giorijo'o. Trockij je zato romal v daljnjo Fer-gano in je tam kl ub odda.jenosti in strogi straži vedno nahajal pota in načine, da ie ostal v zvezi s svojimi pristaši. V ada je skrbe a predvsem, da se izgnan:c ni premaknil v notranjost sovjetske Unije, kjer bi morda vzlic čuječ-nosti državne politične uprave vršil apostoiat in morda celo pripravljal prevrat. Ako smemo verjeti vestem, da je sovjetska vlada neuradno spraševala razne države da-li bi bile pripravljene sprejeti na svojem ozem ju nevarnega komunista, bi to pomenilo, da je Stalin našel način, kako bi se na nailažji naein iznebil opasnega tekmeca. Revidira! je svoj nazor glede konflnacije m dovolil Trockemu odhod v inozemstvo. Kakor že povdarjajo poučeni ljudje, ima Stalinova skuDina s tem samo namen, onemogočiti Trckega pri širokih plasteh in mu izpodkopati dosedanjo popularnost. Pri neukem delavstvu, ki mu je emigracija zapopadek vse reakcije, bi gotovo ne bi!o brez učinka, ako bi «Pravda» govori a o emigrantu Trockem. Že sam ta atribut bi ugledu komunističnega prvaka neizmerno škodoval. Pri znani eksplozivnosti Trockega bi bilo tudi kaj lahko mogoče, da bi ta iz inozemstva nadaljeval borbo proti Stalinovi vladi. Gotovo b: se ne mogel ubraniti raznih intervjujev in jasno je. da bi kot glava opozici:e ne mogel hvaliti Stalina in oficije'mh ruskih krogov. V tem trenutku bi Trockij naravno popolnoma opravičil naziv emigranta, fronderja. izdajalca in begunca, ki v tujini vodi boj proti sovjetski vladi in državi. To bi pa bila smrt za opozicijsko gibanje :n vlada bi dobila v roke hude argumente proti opoziciji, katere voditelj nelegalno iz tujine udriha po sovje-tih. Celotno opoziciisko gibanje bi s tem dobi o izrazit prot državen značaj. Verjetno je. da ima Stalin res ta tihi namen, ni pa verjetno, da se Trockij ne bi zavedal te nevarnosti in da bi se kljub temu hotel nase'iti vsaj malo b'ižje Evropi n civi'izaciji. Res ie Tro^kii ?e enkrat b'ža' iz pregnanstva v Rus'ji toda tedai js bhko nadaFeva! boj oroti svojim carističnim nasprotnikom danes pa bi tega ne mogel iz zgoraj omenjenega razloga. Priprave za revizijo uradniškega zakona Revizija bo izvršena na docela novi osnovi brez dosedanjih kategorij Beograd, -5. februarja г. V tretiranju uradniškega vprašanja je baje nastopil nov pre-okret. Kakor znano, so se doslei sukale vse razprave o reformi uradniške pragmatike predvsem v dosedanjem okvirju uradniških kategorij. Na podlagi tega temellnega obrazca so se zadnja leta pojavili razni reformni načrti. Najvažnejša sia bila v tem pogledu načrta, ki sta se deloma razpravljala tudi v širši javnosti in o katerih se ie izvedelo, da jih zagovarjajo vplivni v š'i uradniki finančnega ministrstva in ministrstva pravde. Prvi. bolj teoretični načrt je šel za tem, da bi se naj dosedanja razdelitev prejemkov državnih uradnikov v osnovne plače in v razne doklade postavila na glavo ter se ustvarile večje razlike med višjimi in nižji-mi uradniki. Zlasti na.i b; se bil dal višjemu u-radništvu v ministrstvih poseben položaj. Ta reforma prejemkov državnega uradui-štva naj bi bila dobila videz ugodne rešitve tudi za nižje državno uradništvo na ta način, da bi izdatne redukcije raznih doklad bile združene z relativnimi poviški osnovnih plač. kar se naj bi poznalo kasneie pri prehodu k zlati valuti in s tem pri zlatih pokojninah. Drugi načrt se je pojavil v ministrstvu pravde. Kakor znano, je ministrstvo pravde predlanskim predložilo ZNarodni skupščl ni novi zakon o sodnikih, ki ie uvedel za sodniško stroko nove doklade. Ta sistem specijalnih funkcijskih doklad. ie bil sprejet od sodniškega kadra z zadovolistvom. Pri tej priliki pa se je pojavila enaka želja po specijalnih funkcijskih dokladah tudi pri uradr.is'.vu drugih resorov. Tako so n. pr. profesorji srednjih šr! ;>etovano povdarjali, da so njihovi sedanji prejemki daleč pod povprečna pariteto s prejemki profesorjev v drugih kulturnih državah in tudi daleč pod prejemki sodnikov po novem sodniškem zakonu. Lani poleti pa se ie sploh pojavila misel, nai bi se uradniško vprašanje postopoma preuredilo na podlagi posebnih funk-diskih doklad, kakor je bilo ureieno za sodnike. Govorilo se je, da bodo prvi prišli na vrsto srednješolski profesorji, sledili naj bi iim univerzitetni profesorji, nato uradništvo finančnih strok. Tudi peštno uradništvo zahteva poseben zakon za vso poštno stroko- tako kakor ima vojaštvo svoj zakon in tudi druge panoge državne uprave. S prihodom nove vlade so bili seve vsi ti načrti presekani. Nova vlada ie dobila proste roke. da pristopi k reševanju uradniškega vprašanja na docela novi osnovi. Trdi se, da bi se imel ves dosedanji sitem kategorij opustiti. Na njegovo mesto naj bi bil postavllen lestvični plačilni sistem. Podrobnosti še niso znane. Kot osnovno načelo bo pač obveljalo, da se mora uradniško vpra-šanje reševati kot celota. Pričakuje se. da bo kmalu imenovana posebna komsia. ki naj pripravi revizijo uradniškega zakona Organizacije državnih nameščencev s e-mijo za tem. da bi dobile v tej komisii: primerno zastopstvo. Izredni prispevki za vzdrževanje mt Ministrstvo javnih del zahteva striktno Izvajanje določb člena 223 fnančnega zakona za 1. 1928-29 Beograd, 5. februarja p. Ministrstvo javnih del objavlja uradno: Ker so gradbene direkcije doslej površno ali pa sploh niso izvajale določb čl. 223 finančnega zakona za leto 1928-29. ki določa posebne prispevke za vzd'ževanie državnh ir samoupravnih cest s stran: podjetij in posameznikov, ki preko mere izkoriščajo ceste in jih s tem tudi bolj kvarijo, je ministrstvo javnih del izdalo vsem gradbenim direkcijam sledeči nalog: »Iz podanih poročil gradben'h direkcij o določevanju in pobiranju prispevkov za izredno izkoriščanje cest 'e raz- vidno. d?, se ta posel obavlja zelo površno, tako da ni dosežen elekt, ki ga je zasledovala ta zakonska odredba, to je, da one osebe in podjetja, ki preko mere kvarijo ceste, s posejninii prispevki podpirajo vzdrčevenje cest poleg proračunskih ki-Jitov. Za'o naročam vsem direkcijam, da pod osebno odgovornostjo direktorjev gledajo na to, da postopa'o vse gradbene sekcije po določbah čl. 223 fmnčnega zagona. Z?d3vo smatram za nujno. VSako malomarnost pri izvrševanju te naredbe bom strogo kaznoval. Prejem tega odloka mi je pismeno potrdit'.« ,s sosedi" „Jugoslavija In njen! Zanimiv Sauerweinov članek o naši mednarodni situaciji — Prijateljska pogodba med Italijo m Jugoslavijo bo obnovljena na novi podlagi Praga, 5. februarja h. Jules Sauervvein obravnava v uvodniku nocojšnje »Pragei Presse« pod naslovom »Jugoslavija in sosedje« razmerje Jugoslaviie do sosednih držav. Najboljša prijatelja Jugoslavije sta Grčija in Rumunija. Avstrija ie. pravi Sauet wein, popolnoma indif renten sosed. Razmerje do Albanije, Madžarske in Bolgarije pa še ni popolnoma razčiščeno. O italijansko-jugoslovenskem razmerju pripoveduje Sauervvein. da je prispel v dnevih, ko je bival v Beogradu- ravno iz Rim;» jugoslovenski poslanik dr Rakič. s katerim se je razgovarjal tudi on Pri tei priliki je Sauerwein omenil, da bo italiiansko-iugo-slovenska prijateljska pogodba dne 27. jan potekla in da jo ie treba nadomestiti z nečem, kar ne bo samo na papirju. Italijanska vlada mora dohiti časa. da bo novo pogodbo vestno proučila. G. Rakič ie še dostavil da bodo zavlačevanje te zadeve v Francij: brez dvoma tolmačili nepovolino. Toda, nadal'u.ie Sauerwein, franerska vlada ravno tako ni razočarana nad postopanjem Italije kakor ni razočarana jugoslo-venska vlada Tudi ona pozna in upošteva vzroke italijanskega postopanja. Sauerv/ein naglaša dalje, da ne omenja tega dogodka Minister Jeftič pomočnik zunanjega ministra Beograd, 5. februarja p. Iz kabineta zunanjega ministra je bilo nocoj izdano sledeče uradno obvestilo: Z odlokom zastopnika ztrnan'ega ministra dr. Kumanudija je postavljen minister dvora Bora Jeftič za vršilca dolžnosti političnega pomočnika zunanjega ministra, dosedanji šef protokola zunanjega ministrstva dr. Lu:o Bakotič pa za vršilca dolžnosti administrativno-pravnega pomočnika zunanjega min'stra. Dr. Marinkovič na pota okrevanja Beograd, 5. februarja t Po vesteh iz Davosa se je zdravstveno strm.ie zunanie-ga ministra dr Marnkoviča rbrnilo na bo-lie. Temperatura, ki ie ЬТч r-zmn-nma зтесеј visoka, ie oad'a. Dr. .Vbrnkovič ie pričel pred neknikn dnev hoditi na prosto. Po nasvetu zdravnikov hodi v^ak dan okoli Do'dneva na sprehod, popo'dne pa zopet ieže v postelio. Ne sprejema nikogar. Danes ga Je posetil naš stalni delegat pri zato. da bi se spuščal v kritiko italijanske politike, temveč samo zato. da na najbolj frapantnem primeru pokaže, kako važno je za Jugoslavijo, da bi imela kraljeva inici-iativa popoln uspeh. V nadaTnem govori Sauerwein o Madžarski. Albaniii in Bolga-ri "I in pravi, da vse te države Jugoslaviji niso prijateljsko naklonjene, posebno pa ne Madžarska in Po!gari:a. Vi vedno ščuva г agitacijo makedonstviruščih. Sauerwein za 'Trčuie svoj članek nasledn:e: »Politika tesnega sodelovanja s Francijo ie za Jugoslavijo gotovo na mestu. Taks ooüt'ka odgovara v ostalem tudi francoskemu stališču Gospodarski in fin mčni od-ri'Cšaji z Angl jo, ki se pričenjalo dobro razvijati. tvorijo za lugoslav'.io ravno tako dragocen adut. Toda pri'atel:i Jugoslavije smejo razen tega upati, da bo beogra:ska vl~da kljub dalmatinskemu vprašinni potrpežljivo in metodično deHa na to. da zboli-ša svoje odnošrre i Itnliio. Pri vsem tem p:-i ie v prvi vrsti potrfbno. da se sedanji po-skis posreči, ker bi sicer zaradi notranje slabosti zopet vzp'amtelo nezaupanje v inozemstvu. Prava sreča za Jugoslavijo je d?, ima kralja- ki je ravno tako moder kot močan.« Društvu narodov Fotic. ki mu ie poročal o opijski konferenci ln o pripravah za prihodnje zasedanje Društva narodov, ki bo v marcu. Proračunska konferenca ministrov Bsograd, 5 februarja p. Kakor se do-znava v finančnem ministrstvu bo f nančni mnister v dveh dneh f klical konferenco vseh min strov. na kater; bodo ra.zprav jali o proračunu. Vse vesti lis-ov o višini proračuna so preuran!ene in bo končna vsota izdatkov in dohodkov ugotovljena šele na pod'agi rezultatov te konference. (.Nekateri listi so namreč poročali, da proračun n' bi! rnnožo znižan in da bo znašal 11 milijard.) Poslan'k Gjuri-c v Parizu Pariz. 5. februaria. P- Iz Pariza r-onč-ijo, da je dosrel tiakaj tudi naš roslanik v Londonu £r<"FP- Giurič, ki je imel tekom današnjega dne dol-e k^nferenre z ministrom trgovine dr. Mržurmičem. Fosl"niV G"urič ima dobre zveze z vplivnimi angleškimi in francoskimi finančnimi krogi. Pariški listi posvečajo bivaniu našega zunanjega ministra v Franciji veliko pozornost Stanje na španskem je kritično Vojaški upor se širi na mornarico in na orožnlštvo — Primo de Rivere omajano Stališče London, 5. februarja, r. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Španije, da so nemiri zavzeli precejšnje dimenzije, ker so se razširili tndi na mornarico. Orožništvo, ki je bilo doslej steber diktature, se istotako pričenja upirati. Zato je bil odstavljen niegov dosedanji poveljnik, v katerega je imelo zaupanje, ter postavljen nepriljubljeni general Sanchez. V vseh diplomatskih krogih se poudarja A* ie diktaturi v Španiji odzvonilo Diktatura se skuša vzdržati na ta način, da neprestano poudar-ia svoje zasluge za državo, k' pa so zastarele in so preživele za sedanio politično konstelacijo v Španiji. Še ta teden bodo sorejeti vsi zakoni, kj so v zvezi s stabilizacijo valute — Emisija bo pričela že 11. februaija — Bukarešta. 5. februarja. Po podpisu pogorlbe o posojilu se je danes na berzi razvilo izredno živahno delovanje in sicer tia vseh polhih boznega prometa. Vlada pripravlja sedai vse zakene. ki so v zzve-zi s posojilom. Danes popoldne se jf1 vrl-ila kon ferenca guvernerja Narodne banke z zastopniki velebank. Razpravljali so o vseh vnr.i-šanjih. ki so v zvezi s slabihzacijo valute. Sinoči se je vršila izrecna seja zakonodajnega s\eta, ki ima nalogo, da prouči vse zakone, ki jih bo vlada predložila parlamentu, glede njihove ustavnosti Tozadevni «ikoni bodo že jutri predloženi zbornici in senatu Pričakuje se, da bodo rešeni do četrtka. To bo zahtevalo več sej. V petek bodo zakoni objavljeni v uradnem listu ter takoj po posebnem kurirju odposlani v pariz. V finančnih in vladnih krogih se računa s tem, da bo emisija francoske tranže izvršila že 11. februarja. Kakor znano, znaša delež rumun- skih finančnih krogov 3 milijone dolarje> ter je razdeljen med velehanke in veleindu. strijo. Ob enem bo predložen zbornici v odobritev novi statut Narodne banke ler več zakonov, ki so v zvezi s sklepom posojila, tako zakon n ustanovitvi biagame za posojilo itd. Rumunsko zunanje posojilo zagotovljeno C-* 4 Bukarests, 5. febr Finančni minister Popovlci je predložil zbornici devet zakon» skib osnutkov, ki so v zvezi z rumunskim zunanjim posojilom Predlogom ie bila pri» znana nujnost. Čim bosta zbornica in se» nat osnutke sprejela, bo posojilo takoj emi» tirano v Parizu. Interesirane bančne sku» pine nameravajo naložiti rumunsk-. posojilo pred 18. februarjem, ker bodo tega dne v Francij' emitirani novi zakladnj boni noa rodne obrambe. Sovjeti se odpovedujejo Вь*ш »».j. Nenaden preobrat v vprašanju vzhodnega orotivojnega pakta Podpis tozadevnega zaoisnika se bo vršil v Moskvi 7. t. m. — Zadovoljstvo v rumunski javnosti Bukarešta. 5 februarja s Romunska vlada ie sprejela od poljske vlade nbvestilo. da se ie sovietska v'ada izjavila pripravljeno ugoditi romunski zahtevi da se sprejme besedi'o protokola ylede takoišnieia uveliavlienia Kelloggove pogodbe, ki bo dne 7 februarja podpisana v Moskvi, tudi je. so sprejeli v romunskih političnih krogih z ve ikim zadoščenjem Splošno se prča-kuie. da bo Romuniia zarad istočasnega podpisa in uvel.iav ienia protivoine m>g >d-be maogo pridobila n bodo nien zunanjepolitični položai presojali v inozemstvu mnogo ugodneje, ker «o sedai vojni zap'et- (io oeba. oo kater- se sovjetska Rusija ob- j Ijaji z Rus.jo zaradi Besarabiie popolnoma vezuie. da ne bo v nobenem primeru, tudi i izkručeni ne zaradi Besarabije. pričela voine z Romunijo V zvezi s tem ie romunska vlada pocb astila svoiega varšavskega poslan ka Davil o, nai skupno s po'iskim poslan kom dne 7. februarja v Moskvi pndirše protokol o takoi?nieim uve'javljen.iu prot vojne pogodbe Dejstvo, da se ie soviet-ka vbda odpovedala zopetni osvoboditvi Besarabi- Silin mtm ©i?ei Grška je odrezana od celine in Bolgarska je u?tav?la zelezn'ski let ne pomnijo s Pra?:a. 5. februaria h. Včeraj in Dred-včerajšn m so zabeležili na Češkem tako hud mraz. kakor ga že davno ne pomnilo V Budielovicah je kazal termometer —37 stonlnii. kar se m ugodilo že 173 let. Zaradi silnega mraiza trpi posebno železniški oromet Voda zmrzuie v strojih in olje v kolesih tako da osrbip le z naivr-č"im n>-tiorom zmaguie otežkočeno s'užbo Us už-beneem ie treba dajat' na vseh oostajnh gorke piiače. ker b: sicer ne mogi; vztrajati na prostem. V Pragi vlada veliko гю-rranikrnie Dremoga Zvečer ie mraz neko-!ikr> ->on4<-ti' Sofija, 5. febr. p. Radi silnega mraza je Nemčija za Keiloggov pakt L'erlin, 5. februarja s. Zunanji odbor je danes po daljši razpravi z večino odobril Kellogovo pogodbo in sprejel naslednji sklop Državni zbor pričakuje, da bo vlada v skladu z izjavami v noti zunanjega ministra ameriškemu poslaniku v Berlinu z dne 27 apr la 1928. z vso odločnostjo delovala na to. da se mirnim potom urede obstoječa nasprotja med interesi raznih narodov. Državni zbor pričakuje, da bo uveijavljenje Kellogo.vega pakta vladi povod, da bo na temelju te nove garancije za ohranitev miru delovala pri signatarnih vladah in pri Društvu. narodov z vso silo za izvedbo splošne razorožitve in za mirno odstranitev vseh nasprotij in očividnih krivic med narodi. Pred revizijo reparacijskih dajatev? Atene, 5. febr. s. Glasom informacij iz diplomat'kh virov je p-oje'a bolgar -ka vlada iz Rima obvestilo, di bodo italijan» ki strokovnjaki po nalegu svoje vlade na sestanku reparacijskih strokovnjakov za revizijo nemških reparacijskih daja'ev sprožili tudi vprašanje zn:žanja avstrijske» Ua, madžarskega in bolgarskega reparacij» skega dolga. Azijatske metode albanskega samozvanca _ Moskva, 5 februarja Kakor poročajo \z Krbula, ie b'"o aret ranih t-trk i vse •x)'.nr> oseb iz trgovsk h in :n e'ektu In'h krogov. Med ?ap:tim' osebrmi se nahaja tudi Mohamed Vali Kan. ki je zastopal kra ja Amann'aha. ko ie potoval po Evropi. Vsi ujetniki so bili mučeni in njihovo premoženje zaplenjeno Vzhodni pretivojni nakt pred podpišem Moskva, 5. februarja (be.) Poljski poslan-ik je obvesti! Litvinova. da je Poljska pripravljena z drugim: vzhodnimi državami podpisati 7 februarja Kelliigjov prldne. ker so člani držovnega sodiščn dopoldne za vzeti z razpravami pri kasacijskem sodišču; Pričakuje se, da bodo prve razsodbe izdane Se prihodnja dni. snežni zameti orenehali — Bo-delavcev na liški železnici. Split, 5. februarja š Očiščevalna dela na Iški progi so zadnje dni zaradi lepega vremena zelo napredovala in obstoja upanje, da bo proga do petka popolnoma očščena. tako da bo lahko, s tem dnem vzpostavljen promet. Na progi le zaposlenih 1500 delavcev, ki kidajo s proge ogromne snežene plazove in odstranjujejo kamenje, ki se Je nasulo na Progo Zagreb. 5 februarja n. Danes prihajajo mnogo boli povoljne vesti tudi iz Like. V Liki vlada vedro in mrno vreme, toda mraz ie še vedno hud tako da so v nekaterih mestih zabeležili 20—27 stopinj pod ničlo Dela na čiščeniu proge so v polnem teku in pričakujejo da bo v najkrajšem času promet s Splitom obnovljen. Zaprte srednie Iole v 7аяпгеЬя Zagreb. 5. februarja г Danes ob 10. dopoldne so bile vse srednie 5o!e. ki se nahajalo v velikem poslopju na WMsonovem trsju, zaradi mraza zaprte za pet dni Poslopie na Wihonovem trgu. v katerem se nahalalo dve srimnazill, tri realne r'mnazüe, trgovska akademija in ženska mehanska $o!a, ima centralno kuriavo. Te dni Je bila za!c?a premoza skoro popolnoma porabljena in le prosvetni minister odobril kredit za nabavo no-vih osem vagonov premoga. Ta premo« bi moral že biti do-bavllen. prometne ovire radi mraza ln sneea pa so onemogočile do-bavo. Zato so ravnateljstva omenlenih srednjih $ol v spo-razinnn s prosvetnim inšpektoratom danes zaprle šole za pet dni. Žunan Srkulj nri цглЛчоЛщкл vlade Bsograd. 5 frbnjarla б Danes opo'dne ie bil spreizt od Predsednika vlade generala Pera Živkoviča zagrebški župan dr Srkuli k' le ooznele iziavl' novinarjem: »B;! sem dane« «prelet od Predsednika vlade generala Živkoviča Pred«edn'k se le zanimal za razmere zasrebškega mesta. Pns'uSal fe oairüivo vse mo.ie obraz'ožitve ter fe izjavil da ie bilo mestno zastopstvo odgovorno pref volilcem. sedal pa fe odgovorno vlndariu Z ozlrom na to mora nosvetiti delu naivečio pozornost ter postopati izredno risrorr»Ti!o.« Doborlkf fz državne trošarine Beograd. R. febrn*ris. č. Dohodki iz državne trnSprine rr nrvfb devet m^^^r^v proračunskega Ma 1 '?9 во m*4a1f Rf>4 miliionov Pin. dočim so bil! nrorr-čnnani nn em milijonov Pin. to «p RR milijonov več. kakor so v resni"! vrgli ^osvetovan'e ntsk'h emigrantov Воогрм!. б. fpbmaria. о. Na stanovanju ru ■»kega metronoMta Antcmffa se >> vr5iio «noči dolpo ro» čina stanovanjsko in stavbeno politiko usmeriti v smer podpiranja zasebne inici> jative in ne, da sama zida. Za-to bo treba najti primerna denarna sredstva. DiTektna stanovanjska politiks občine bo v glavnem ostala omejena na Vibavljanje potrebnih stavbišč, na izgraditev cestnega omrežja, na izipopolnitev in razširitev kanalizacije in ce.s.no razsvetljavo, ostala skrb pa bo bolj direktnega značaja. Pri tem stanju stvari je težko spraviti v sklad s socijalnimi dolžnostmi občine, ako je magistrat sedaj najemnine v last. nih hišah zvišal. Občina je tu seveda v po» sebno težkem položaju: najemnin- morajo biti v skladu z načeli gospodarnosti, na drugi strani pa morajo tudi biti v skladu s socijalnimi dolžnostmi občine. Ako se hoče ti dve načeli spraviti v primeren sklad, potem se ne da do kraja izvesti iz» enačenje najemnin in tudi ni izpeljivo, da bi najemnina odgovarjala obrestovan ju trn amortizaciji zazidane glavnice. To je mo» g oče le za stanovanja popolnoma enake vrednosti in pri enakih stavbenih stroških. Ce nai obvelja princip, da se morajo sta» novanjske hiše oorestovati in amortizirati, potem stanovanjsko skrbstvo ni socialno pač pa pridobitno. Najemnine т hišah mestne občine morajo biti socialne, t. j. od» govarjati morajo plačilnim zmožnostim strank, kajti občina je hiše zidala samo za» to, da preskrbi prebivalstvu taka stano» vanja, katera odgovarjajo socialnemu po» ložajti posameznika. Primerjava t najem» ninami v privatnih hišah ne more držati, ker privatnik gospodari s svojo hišo po po« vsem drugih vidikih, kakor pa mora to delati občina, kadaT rešuje socijalni pro» blem. Vijak stanovanjske krize pritiska tudi na drugi strani; hišni gospodarji odpoveduje jo strankam stanovanja, večinoma z motivacijo, da stranke ne Plačajo najemnine Tudi to je svarilno znamenje So nekateri, ki nočejo plačati, več pa je onih, ki ne morejo. Do danes je bi o vloženih 394 odpovedi. Strašna številka! Tudi mestna ob-5 na je odpovedala iz istega razloga 75 strankam, celo lasnim delavcem in uradnikom. Trdi se, da nekatere stranke celo leto niso plačevale najemnine. Tu gTe po našem mnenju tudi za pogreško onih, ki vodijo tozadevno .ev'deoca Pri socijainih akojah je treba bit' sproti sicer pravičen, toda strog, ker popustljivost rodi novo ю Ni vedno sodna odpoved edino sredstvo. To je zadnje sredstvo, ako so vsi drugi poskusi odpovedali. Mestna občina ljubljanska je že dolgo v težavni gospodarski situaciji. Vztrajn, napori župana, ki ga je pri tem podpiral ves občinski svet, da se popravijo pogreški in zamude prejšnj h dob, zaradi nenormalnih gospodarskih in kreditnih prilik niso še rodili popolnega uspeha Zato mora vsakdo priznati, da je politika štednje in strogega gospodarstva danes bolj kakor kdaj potrebna. A«i je na polju socijalne politike — in mestna stavbena akcija je socijalnopo-litična akcija - do kraja izpeljiva, je vprašanje resne diskusije in gotovo tudi javne razprave, ne smelo pa bi bitj predmet de-magogičnega pretiravanja in prozornega hujskanja, zlasti ne od tistih, ki v polni meri nosijo soodgovornost Javnost je ne-simpatično sprejela povišanje najemnin v mestnih hišah in odpovedi г najemnino zaostalim najemnikom Toda vsi bi morali pomagati. da se tu najde pravičen izhod in nobenemu treznemu človeku se ne more do-pasti čisto demagoško eksploatiranje težkega položaja, v katerega so prišli mnog mestni najemniki Zupan dr Puc je že za-dostikrat dokazat' z dejanji, da ima dovolj socijalnega čuta, mnogo več. nego gotovi na ves glas vpijoči socijalni pravičniki, ki držijo prostorne hiše orazne in nočejo nič slišati o tem, da bi tud' sami pripomogli k omiijenju stanovanjske bede. zato pa tem glasneje kričijo, ne, da bi težko prizadetim pomagali, temveč da bi dosegli čisto druge efekte Po našem mnenju bi se morala revizija najemnin v mestnih hišah ravnat' po socialnih razmerah strank Mestna stavbna akcija Je kot socijalna akcija, da tako rečemo, neproduktivna in zato ne sme motiti dejstvo, da ima mestna občina pri svoj h stanovanjskih hišah vgubo To Je pač taka »izguba«, kakor je n pr «izguba« tudi s podporami za brezposelne. S. F. Prihod novega ooljskega noslan'ka Beograd. 5 februarja. V£eral dopoldne le dospel semkaj novi poljski poslanrk z Bobinski Jutri bo posetrl zastopnika zunan'eea minisitra dr. Kumanudija. pojutrišnjem pe bo izroči! v nastopni avdüenci kralju svoja poverilna pisma I ■ -' -:...... .'• Tramvajska nesreča v Sarajevu Saraievo. 5 februarja. Ä. Dsnes je v Sara : jevu došlo do t?žlte nez?ode Tramvajski voz je znvozil v .tfinf. naložene z drvmi. ki so šib vlekli voli Sani {e vodil selwk Gruio polai kovič. ki iih le zapel'al v tramvajske trač niče. iz katerih iih kljub velikomu trudu voli nl?o mogli izvleči. V tem trenutku je pridr vel izza vogala tramvajski voz in čeprav jp : voznik z vso silo zavrl, se je tramvaj zaradi j poledice zaletel v .eaai, jih razbil ter usmr-I Ш enega vola. Pred volitvami v Bolgariji Te dni so prišle iz Bolgarije vesti, da so tamkaj odkrili široko zasnovano komunistično zaroto, ki je imela namen pričeti z novim atentati. Kot ugodno priliko za to so hoteli porabiti poroko kralja Borisa. Odkritju so seveda sledile mnogoštevilne aretacije. To je poglavitna vsebina bolgarske komunistične senzacije. Vest pa vzbuja malo zaupanja. Ne glede na pomislek. ne 10. februarja se namreč vršijo v vsej Bolgariji volitve v občinske zastope. ki im poteka funkcijska doba na tri leta. Ker gre v volitvah' peg avito za borbo med vladno stranko in opozicijo bodo izid; važen znak. kakšno je razpoloženje med volilci. Zato seveda ne more biti vseeno, kaki bodo rezultati za vladno večino. Samo od sebe se tedaj vsiljuje tolmačenje, da je vlada ravno sedaj «odkrila» komunistično zaroto ko ji pride kot nalašč za pretvezo, da zapre za nekai časa, morda ravno čez volitve one nasprotnike. ki bi mogli s svojo agitacijo v korist opozicijonainim strankam zelo škodovati vladnim pozicijam. Tak način borbe zoper neprijetno opoziciio je zelo enostaven in v Bolgariji so ga praktici-rali že dostikrat z velikim uspehom. Volilna borba ie precej živahna. Opo-zicijonalne stranke so se povečini koa-lirale v bloke. Toda neugodno je. da se ie ravno med zemljedeld izvršil razkol ravno zaradi taktičnih vprašanj. Rn del stranke in poslancev je intransingenten in vztraja na razrednem stališču ter odk'anja vsakršni kompromis in tudi volilno koalicijo z meščanskimi strankami, zato pa zagovarja paktiranje z delavskimi organizacijami in gre v volitve v koaliciji z njimi. Desničarski zemlje-delci pa hočejo, da upošteva stranka obstoječe stanie. da pusti nade na po-vratek časov Stambo'ijskega ter da izrabi politično situacijo, kakor se pač najboljše da. Zato hočejo predvsem oslabiti vladno stranko in so pripravljeni «kleoati volilne pakte z vsemi oDozicijo-na nimT strankami, tudi meščanskimi. V v Tkem številu občin so se res sklenili tako vo'ilni bloki opozicijonalnih strank / ze-mMedelci. izid volitev dne 10. februaria bo pokazal, ali so se poz:c'ie vladnega demokratskega bloka oslabile na korist opozicije ali ne. Po dosedanjih vo'i'nih praktikah se ne more pričakovati, da bi se izvršile bistvene spremembe. Obsodba morilca Bele Erdelyja Budimpešta, 5. februarja n. Pc 44-dnevnl razpravi. ki Je trajala več ko tri mesece. Je bila danes razzIaSena sodba proti Beli Erdetylu. Er-d-ely }e ves čas čitatija obsodbe nrrno stal in cinično opazoval publiko. Obsodba ugotavlja, rta le Erdely svojo ženo Ano Forgacsevo pahnil v Miista-ttu s strme petine in lo nato Se zastrupil i veronalom Erdely Je bil obsojen tudi zaradi 21 slučajev ponarejanja menic. 7 slučajev ponarejanja privatnih listin la 3 slučajev poizku«e-nesa ponarejanja dokumentov, na dosmrtno Ječo io 10 let izgube Časti. Venizelos o jnstičnem umoru članov Gunarisove vlade Atene, 5. februarja (ri.) Ministrski pred» sednik Venizelos je izjavil v odgovoru na pismo voditelja opozicije Tsaldarisa glede kandidature generala Plastirasa za pred» sednika grškega senata, da smatrajo vsi re» publikanski voditelji za veliko pogreško, da so bili dlani kabineta Gunaris progla» šeni za izdajalce in krivce narodne kata» strofe leta 1922. Какот znano, so bili mi» nistri Gunarisovega kabineta takrat pred vojnim sodiščem obsojeni in ustreljeni. Ve» nizelos poudarja v svojem odgovoru, da so bili usmrčeni ministri popolnoma nedolžni. Ta odkrita in velikodušna Venizelusova izjava je napravila v vseh krogih prebival» stva najboljši dojem, ki najsimpatičneje komentira to plemenito gesto sedanjega gr» škega ministrskega predsednika. Velika korupcijska afera v Bolgariji Sofija, 5. febr. p. Današnji listi poročajo, da so bolgarske oblasti odkrile veliko ko» rupcijsko afero. Cela vrsta višjih državnih uradnikov v Sofiji m v Varni se je bavila 9 tihotapstvom, vrhu tega pa je izsiljeva» la podkupnine od strank, ki so imele oprav, ka pri uradih. Aretiranih je bilo nad 20 višjih uradnikov Podrobnoti oblasti za en» krat nočejo izdati. Boj za ženske glasove v Angliji London, 5. februarja s. Vse trt angleške politične stranke si dajejo posebno mnogo truda, da bi si zagotovile glasove volilk. V mnogih londonskih volilnih okrajih je število volilk večje od števila volilcev. Ta-ko Je n. pr. v Chelsei med 11.400 novimi volilci 10.000 mladih žensk ln deklet. Konservativni poslanci bodo priredili nekaj 7bo--ovanj. na katerih bodo poučili gospodinje, '•ako na! vplivajo na svojo služinčad. da b<--lila konservativne poslance. Marfal Focb bo okreval Paris. 5. februarja n Zdravstveoo »tanje merila Focha se obrača na bolje. ?oboji med indijskimi sektami Bombay. 5. februaria (ri.) Med Hindujc' In sekto Patane. ki )o obtoiuleJo. da Je ropala otroke in Jih žrtvovala bogovom, le prSto do krvav.h pobojev. Folkrfia Je zasedla tvornice hi zaloge ter skuša ж vsemi sredstvi preprečit! divje boje. Lanskoletna trgovinska bilanca Beograd, februarja, č. Generalna direkcije carin je objavila podatke o izvozu in uvozu v decembru, po katerih ae je naäa trgovinska bilanca v tem mesecu tboljšala. izvoz je znašal 568.3 milijona Din. uvoz pa Ie 548.5 milijona Din. Naäa trgovinska bilanca je bila torej v decembru aktivna za 20.8 mi-lioona Din. dočim je bila v vseh ostalih mescih preteklega leta. razen v avgustu, hudo pasivna. V vsem preteklem leto ]e snašal nai izvoz в milijard 444.7 milijona Din. naš uvoz pa 7 milijard 835.5 milijona Din. tako da je naša trgovinska bilanca za preteklo leto zakljn-čila s primanjkljajem 1 milijarde 390.6 milijona Din. • Razvoj naše trgovinske bilance » zadnjih oelib letih le bil naslednji (v milijonih Din): izvoz uvoz suf. ali ieL 1924. 9539 8222 + 1317 1925. 8906 8753 + 152 1926. 7818 7632 + 186 1927. 64O0 7286 — 886 192a 6445 7835 _ 1391 Pri primerjavi gornjih številk je treba upc-Stevati, da so v 1. 1924. in 1925. vrednosti računane v manjvrednih dinarjih in da so cene našim izvoznim produktom v 1. 1926. in 1927. nazadovale. Po količini se je naš izvoz do 1. 1926. stalno dvigal, v 1. 1927 je nekoliko nazadoval, lani pa se je zopet povečal. Še v večji meri pa se je lani povečal uvoz, kar je povzročilo, da se je pasivnost naše trgovinske bilance tako močno dvignila. Visoka pasivnost trgovinske bilance pa je na drugi strani zopet v zvezi z dotokom kapitala iz inozemstva, večinoma potom posojil, kajti dotok inozemskega kapitala povzroča vedno povečanje uvoza. K sklepu trgovinske pogodbe s Francijo Trgovinska pogodba e Francijo je glede carinsko - tarifnega dela s stališča slovenske industrije povsem sprejemljiva, izvzemši morda svilarsko - tekstilno industrijo, ki se pri nas komaj začenja snovati in kjer so carinski popusti znatni. Kakor smo že P?™" čali, smo v pogodbi (po člena 3.) dobili z« uvoz v Francijo minimalno carinsko tarifo za vse predmete, ki jih izvažamo v Francijo. Minimalna tarifa bo veljala tudi za vse one predmete ki jih bomo v bodoče izvažali v Francijo. Tozadevni seznam predmetov bo določila naša vlada sama in ga bo v primeru dane potrebe dopolnila e predmeti, га katere bi se pojavil tak interes. Francija ее je obvezala nuditi v takih primerih neposredno in brezpogojno ugodnost minimalne tarife. Za izvoz v Francijo igrajo pri nas večjo ulogo železniški pragovi, sirove doge, parket!, sodarski izdelki, les za pohištvo, furnirji. sedeži, izdelki iz vpognieuega lesa. nadalje fižol, hmelj, zdravilna zelišča, sirove kože od drobnice, izdelki kitarske in žimar-ske industrije ter produkti destilacije !esa. V splošnem pa je baker glavni izvozni predmet naše države za Francijo. Vrednost v Francijo izvoženega bakra je znašala lani preko polovico vsega našega izvoza v Francijo. Po sklepu trgovinske pogodbe je raču-uati. da se bo dvignil tudi izvoz ostalih pred metov in da se bo zboljšala naša trgovinska bilanca s Francijo, ki je močno pasivna. Naš izvoz v Francijo je od I 1924. močno nazadoval; v tem letu je znašal 3C3 milijonov Din, v 1. 1925. samo 181 v 1. 1926. 188, v 1. 1927 pa 176 milijonov Din. dočim lani po dosedanjih podatkih ni dosegel niti 90 milijonov Din. Sporedno je nazadoval naš uvoz iz Francie od 353 mili onov Din v L 1926. na 318 milijonov v 1. 1927. dočim lani po dosedanjih podatkih ni dosegel niti J90 miliionov Din. V letu 1924. je bila naša trgovinska bilanca s Francijo še aktivna, od tedaj pa je bila vsa leta hudo pasivna, in sicer v 1. 1926. za 164 milijonov Din v 1. 1927- ta 142 milijonov Din in lani za okrog 100 milijonov Din. Kanadski škof v Jugoslaviji Zagreb, 5 februarja č. V teku teza tedna prispe v Zagreb kanadski SkoJ Prudhomro«. ki stoj! v Kanadi na iela društva za pomoč izseljencem bs Zagreba se bo napotil v Beograd Kakor znano. Je v Kacudi veliko število naših izseljencev. zlasti Dalmatfncev. ki se bavijo v prvi vrsti z ribarstvom tn ki jih kanadska viada uporablja za pobijanje konkurence japonskih ribičev. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Franciio Zagreb, 5. febr. C. Jugoslovenski nogo« metni savez je prejel dopis francoskega nogometnega saveza, ki predlaga !ugi*.io» venskemu savezu, naj bi se vršila 19 maja v Parizu nogometna tekma med reprezen» tancama obeh držav. Pismo francoskega sa« veza se je križalo z dopisom jugosloven« skega saveza, ki je predlagal na ta dan re« vanžno reprezentativno tekmo v Zagrebu ali v Beogradu. Ce francoski savez ne bo pristal na naš predlog, je jugoslovenski sa» vez pač pripravljen sprejeti reprezentanč» no tekmo v Parizu. Evropsko smuško prvenstvo Zakopane, 5. febr. g. V vztrajnostnem smučanju na 50 km za prvenstvo Evrope je startalo 32 tekmovalcev, izmed katerih jih je 27 prisipelo na cilj. Doseženi uspehi so bili naslednji: 1. Knovtila (Fhrska) 3 50 01; 2. Lükkawen (Finska) 3:53:25: 3 Laarinen (Finska) 3:53:30 Za tremi prvoplasiranimi Fmci slede kot 4. Sved Rergstrom. 5 Sved Jonsson, 6. Ceh Donth in kot 7 Sved Han« sen. Izmed jugoslovenskih tekmovalcev prispel na cili samo Tomaž Godec kot 27 v času 4:56:30. O ostalih tekmovalcih ni poročila. Slovita drsalna orvakinja ▼ Zagrebu Zagreb, 5. februarja, n. Semkaj prispe Jutri Fritzi Burgerjeva. prvak i na Avstrije v umetnem drsanju, ki se je tudi v borbi za svetovno prvenstvo plasirala na drugo mesto. Ponia Henie je takrat dosegla samo nekaj točk več od Burgerjeve. Burgerjeva priredi atrakcijski drsalni večer, za katerega vlada veliko zanimanje ne samo v Zagrebu, temveč tudi po deželi. Hmeljsld trg Ž&tee, 8. februarja, h. Promet je bil majhen. Cene eo bile nespremenjene: 1450 do 1660 Ei