Posamezna številka Din 1*30. Št. 98. V Ljubljani, v petek 25. aprila 1924. Poštnina v gotovini. Leto L NARODNI i NEVNIli 4 i j Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | f Mesečna naročnina: ; | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 | Neodvisen p -n- Uretiništvo: Wolfova ulica št. l/l. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. 1 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. 1 E3-............................................................ tl Šib® leti Ssi iivl jenie Volilni boj divja v Franciji. Sedemnajst strank vabi volilce pod svoj prapor, sedemnajst programov obljublja Prebivalstvu nebesa na zemlji, ako se Postavi na njegovo platformo. Toda Francozov ta konkurenčna borba ne nioti prav nič v njih navadnem pridobitnem prizadevanju. Prihodnje leto bodo slavili petdesetletnioo Tretje republike. Doba, dolga dosti dovolj, da se ideja demokratične vlade tekom dveh generacij zakorenini globoko v ljudski miselnosti in se razumevanje Parlamentarnega mehanizma razširi med najširšimi množicami. Ker so se strankarski programi v Franciji do načelno brezpomembnih nians že izenačili, bo prebivalstvo svoje dosedanje mandatarje sodilo pač po njihovih delih pretekle legislature ter po tem uravnalo dne 11. maja svoje odločevanje. Ako primerja franc, ljudstvo pTetekla 4 zakonodajna leta s prejšnjimi, s predvojnimi, mu pade gotovo v oči, da se je v hitrem tempu sodobnega dogajanja v ifVnem življenju, v vladni tehniki marsikaj izpremenilo. Predvsem so se funkcije raznih ■Političnih strank precej preobrazile. Preobrazile tako, da se vprašujejo mnogi politiki, da li je v Franciji sploh '•»e kaj političnih strank. Organizacije, ki si še pridevljejo ta naziv, predvsem središčne in desničarske, so podobne bolj brezobličnim nebulozain, nego organiziranim skupinam v srednjeevropskem smislu besede; med njimi že ni yeč stalnih meja o svetovnem nazira-mju, o političnih ciljih in socialno-gospo-darskih namerah. Njih pripadniki so le Se bolj izjemoma zvesti pristaši, večini ie praktično vseeno, prekrsti se li danes ali jutri bolj na levo ali na desno. Ne samo, da prešinja skupine, združenim v Nacijonalnem Bloku, isto hotenje, celo radikalo-socijalisti so začeli te dni razširjati revidiran program, ki se približuje drugim tako blizu, da bije vsej radikalni tradiciji v obraz. Med pravovernimi socijalisti pridobiva na vplivu (vsaj med vodilnimi krogi, kar je glav-£?) ideja konstruktivnega socijalizma, ki opušča, približujoč se s tem angle-kemu labourismu, eno marksistično °®ho za drugo ter včlenja na ta način realistične stranke v sodelavno zve-,° v demokratični državi. Kam so pa “speli nekdaj ultraradikalni ' franc. . ‘•jialist. voditelji, o tem pa govorijo Rak jasno dovolj že imena Millerand, riand, Viviani itd. Le komunisti, ta °skovska ušesa, stoje še opredeljeni j*3111! za sebe, intransigentno ter še ved-r° niso zgubili vsega upanja kljub bolj-pvišlcemu debaklu. Toda ta stranka •Ploh ne spada v organično zvezo par-^entarne demokracije, ne teoretično, ,e Praktično. Gospodarska konsolida-cba jjm bo polagoma popolnoma spodnesla njihovo obstojno podlago. Medtem ko izginjajo in se zabrisuje- r? Pr°gramatična strankarska nasprot- Va; se ie skompliciral koalični sistem, osilec vladne večine. Najbolj sorodne te+nke .se združujejo v koalicije, »en- sJJ, in te koalicije tvorijo veliko . ™ koalicijo, »Nacijonalni blok«, ahcijo koalicij. Nacijonalni blok, ki vj13 • 'razven organične proizvedbe rsajske mirovne pogodbe) lastnega ograma, pomeni večino, na katero j fe m°gla vsa štiri ministrstva, ki jih ^konzumiraja legislativna doba izza tf-h et • ,ra 1919> vedno zanašati. Nobeno ni padlo v načelni de- v‘!. 1 vsled preglasovanja v načelno ■■a ir, 1 f.a ’ ajihovi odhodi so bili slu- iitala vladi vsa 4 leta zasi- biln O,.in w s Pomočjo takšne večine je mn p 5rgl^Pemu> skorajda trmoglave- dev-m mogoče v nemških za- Skeira in™ ' Pretežni večini evrop- veKa »vnega mnenja. Volilt'c bo brezdvomno po katerem soSC le spremenil° Pravilo, (jevah m- * ,se pred voJpo Porazde-ni na7ii ‘Tx Porffelji. Millerand že konficri, T’a |renutn° strankarsko na t®Ur,aciJ0 v zbornici ter je vplival Poslov za^ernall vodstvo min. včasih občinstvu čisto neznani P©siref©wa^Ia krone bsdo k©RcaSa. Beograd, 24. aprila. (B) Politični položaj se je nekoliko oživel po odločit- vi krone, da se konča s konzultiranem načelnikov parlamentarnih klubov. Tako vlada, kakor opozicija sta prepričani, da bosta zmagali. Toda z ozirom na normalni potek krize in na delovanje Stjepana Radiča se more jasno videti, da bo Pašič dobil od krone mandat za sestavo volilne vlade takoj po 1. maju. Beograd, 24. aprila. (B) Vlada n opozicija sta zadovoljni z odločitvijo kralja, da se preneha s konzultiranjem načelnikov parlament, klubov. Opoldne je prejel g. Lazič poziv z dvora, naj pride popoldne h kralju na posvetovanje. Z g. Davidovičem in dr. Korošcem so pred avdijenco v demokratskem klu- bu določili smernice, v katerih naj bi predsednik zemljoradniškega kluba razložil kroni položaj in stališče opozicije. Beograd, 24. aprila. (B) Doslej se ne ve še nič gotovega, ali bodo pozvani na dvor tudi načelniki drugih parlamentarnih klubov. Ako pa se to kljub pričakovanju zgodi, potem slede na-daljne avdience šele po 1. maju, ker odpadejo avdijence radi pravoslavnih praznikov. V poštev bi prišli načelniki radičevskega, nemškega in džemijet-skega kluba. Dr. Korošec pričakuje, da pride z dvora poziv radičevca Predav-ca na dvor. Poslanec Predavec je izjavni, da ne pride prej v Beograd, dokler ne dobi povabila k avdijenci pri kroni. VedMi zemllorad. kiuba pri kraiiu Beograd, 24. aprila. (B) Popoldne ob 5. uri je sprejel kralj Aleksander v enourni avdijenci predsednika zemljoradniškega kluba Vojo Laziča, Ki ie kroni razložil ves politični položaj ter stališče svojega in ostalih klubov opozicije. Stališče zemljoradniškega kluba je. ker on ne vstopa v kabinet, da se poveri sestavo nove vlade opozicijskemu bloku. Svetoval je vladarju, naj poveri sestavo kabineta g. Ljubi Davi-doviču. Kralj je vzel mišljenje g. Lazita na znanje. Po svoji avdijenci na dvoru je g. Lazič poročal dr. Korošcu in Davidoviču o uspehu svoje avdijence. Opozicijski blok ugotavlja, da je položaj sedaj zanj ugoden. Ako se nadaljuje z normalnim razvojem parlamentarne krize, ni treba po njegovem mnenju izgubiti upanja v uspeh bloka. Dr. Korošec in Davidovič sta še dolgo ostala v razgovoru, Lazič pa je šel v zemljoradniški klub in tamkaj razpravljal z nekaterimi poslanci o položaju in jih je obvestil o poteku svoje avdijence pri kralju. Avdllensa predsednika samostojnega demokratskega kluba. Beograd, 24. aprila. (B) Po g. Laziču je sprejel kralj od 6. do 7. ure zvečer v avdijenci predsednika samostojnega demokratskega kluba dr. Eda Lukiniča. Le-ta je obrazložil kroni stališče svojega kluba. Dejal je vladarju, da vlada nanjdni blok in da mora vladati v interesu narodnega in državnega edinstva, ustave in monarhije. Opozicijski blok ni blok kot tak, ampak le združitev raznih elementov, ki hočejo strmoglaviti to prvo vlado, potem pa spraviti državo v propast. Opozicijski blok nima pravega sistema, niti delovnega programa, niti določene smernice za politično delovanje. Strnili so se v vrsto ljudje z raznimi programi s trd- nim in edinim namenom, da povzročijo v kraljevini mopolno zmešnjavo in da store za to odgovorno Pašič-Pribičevi-čevo vlado. Mnenje dr. Lukiniča je, da je treba dobro proučiti položaj in da ima vlada gg. Pašjča in Pribičeviča zaupanje v narodu. Ako pa bi se kriza ne mogla rešiti parlamentarnim potom, potem naj bi se narodna skupščina, razpustila in razpisale nove volitve, ki naj bi jih izvedla Pašič - Pribičevičeva vlada. < Po svojem povratku z dvora je šel dr. Lukinič h g. Pribičeviču in mu je poročal o svojem uspehu pri kralju. G. Pribičevič je kasneje obvestil o tem ostale ministre na seji vlade. SlazdsSit&v švicarskega Beograd, 24. aprila. (Z) Ministrski svet je napravil razdelilni načrt za posojilo 15 milijonov švicarskih frankov, ki ga bo hipotekarna banka sklenila v Švici. Od tega posojila dobi 15 milijonov dinarjev Skoplje za najnujnejša dela, 25 milijonov dinarjev Beograd, po 5 milijonov pa Južna in Severna Srbija, Slovenija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina, Hrvatska in Slavonija, Črna gora in Dalmacija. Manjši zneski se bodo razdelili raznim zadrugam za vzdrževanje kanalov in nasipov, nekaj posojila pa dobe tudi obrtniki. OBČNI ZBOR BEOGRAJSKE BORZE. Beograd, 24. aprila. (B) Danes je bil občni zbor beograjske borze, na katerem so bila odobrena poročila upravnega in nadzorstvenega odbora o delovanju borze v preteklem poslovnem letu, na kar so se vršile nove volitve v upravo. Ugotovilo se je, da more zaznamovati beograjska borza znate napredek v primeri z lanskim letom in v primeri z zagrebško borzo. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 24. aprila. Napoved za 25. aprila. Najprvo lahno zboljšanje, zlasti gorkej-še, nebo menjaje se oblačno in iasno. Nestalen značaj vremena pa bo tralal naprej. 9li si član Jugosloniiis Mstirc? ljudje, strokovnjaki brez parlamentarne slaVe. Da, stvar je dozorela celo tako daleč, da je bil minister notranjih zadev, torej eminentno političnega resora, radikal Steeg, član okoli 80 glasov broječe manjšine in član opozične stranke, in kar je še pomembnejše, da se 400 členska večina Nacijonalnega bloka temu ni upirala. Kakor izgleda, se v vzorni kontinentalni demokraciji maje integralen del parlam. tradicije, ki pa se posnema ponekod in to celo v novih srednjeevropskih državah bolj iz zadrege nego po načelu. Z izrazitimi strankarskimi individualnostmi izginja v Franciji tudi pomen in važnost polit, leaderstva. Res, mnogo sijajnih talentov, duhovitih govornikov, izbornih državnikov je štela bivša zbornica, toda markantnih voditeljev, katerim sledijo strankini kadri čez drn in strn, ni bilo videti. Stari strankarski oligarhi igrajo bolj vlogo patrijarhov s sicer velikim moralnim, toda politično ne več odločujočim vplivom. B;vše ide-ie-vodnice. katere so usmerjale franco- sko notranjo politiko pred vojno, so uresničene, in ker je šlo izza leta 1919 zgolj za priložnostne zakone, narekovane od vsakokratnega socialno-gospo-darskega položaja, je bilo zavisno vse delo le od tehnične spretnosti. Tehnika je iz legislative iztisnila velike vidike, h katerim morejo voditi množice retorični vodniki in vzneseni idealisti Le en veliki vidik je skoz vsa štiri leta ob vlada! vse stranke (minus komuniste), t. j. trdna volja, si proti Nemčiji zasigu-rati sadove vojne zmage. Naj so sicer iskali radikali za nacionalni blok še tako pridno kamen spodtike, v tem vprašanju je vladala le ena volja .od Bluma do Daudeta in pred kratkim je v imenu socijalistične stranke izjavil Varenne v zbornici, da tudi sicer pacifistični socijalisti nočejo odpustiti Nemcem ne enega centima dolžnih reparacij. V preteklih štirih letih so se težišča franc, parlamentarizma zopet znatno premaknila; realno 'življenje je zopet hodilo preko šiboletov nekdaj tako svetili tradicij rgu, Volitve — edini izhod. Beograd, 24. aprila. (Z) V zvezi z glasovi o koncentracijski vladi nagla-šajo v vladnih krogih, da je to samo želja opozicije. Mogoči sta le dve rešitvi krize: volilna vlada Pašiča in Pribičeviča ali pa delovna vlada Davidoviča in Radiča, dr. Spaha in dr. Korošca. Vladni krogi so pa prepričani, da so edini izhod iz krize volitve. Tudi današnji radikalni listi zastopajo to mnenje ter pravijo, da je Davidovič samo za to proti volitvam, ker nima pozitivnega programa, s katerim bi mogel stopiti pred volilce. Beograd, 24. aprila. (Z) Radikali delujejo že popolnoma v znamenju volitev. Pripravili so že ves načrt zanje. Delajo se že tudi razporedi posameznih oseb, ki bi imele priti med kandidate službene radikalne stranke. Del poslancev je interveniral pri Pašiču, da se se-stavljenje list prepusti popolnoma okrožnim odborom, ki naj postavijo nosilce list. Enako gibanje se opaža tudi pri opo-ziciji. Na dosedanjih sestankih so razpravljali o vprašanju skupnega nastopa z eno listo v vseh okrajih, kjer bi loče* ni nastop opozicije ojačil uspeh vladffe koalicije. S koncentracijo vseh sil upa opozicija v nekaterih krajih zmagati-. Sigurno je, da nastopi opozicija pri vti-litvah združeno v subotiškem okrožja, kjer bi bil nosilec liste bivši skupščinski predsednik dr. Ribar. Prav tako bi nh-stopiii s skupno listo zemljoradniki, demokrati in hrvatski klerikalci v severni in južni Dalmaciji proti skupni listi radb kalov in samostojnih demokratov, o kk-teri se že v Beogradu govori. S tem jf v zvezi tudi potovanje pravosodne^! ministra dr. Grisogona, ki nocoj odpih tuje v Dalmacijo, da pregovori svoje pristaše za to misel. To postopanje smatrajo v Beogradu kot začetek fuzije med radikali in samostojnimi demokrati, ki bi se izvedla takoj po volitvah. Nak Javnost in rusko-romuntki spor Ves naš tisk, vladni in opozicijski Beograd, 24. aprila. (B) Vpra šanje rusko-rumunskega spora glede Besarabije smatrajo v diplomatskih in političnih krogih z vsakim dnem za vedno resnejše, ker se potrjujejo vesti o intervenciji francoske vlade, da bi se tudi naša kraljevina pridružila obrambni zvezi z Romunijo proti Rusiji glede Besarabije. Zaradi odsotnosti zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je odpotoval v Fancijo in z ozirom na ostavko vlade, se o tem vprašanju trenotno ne more razpravljati. nastopa ostro proti akciji romunske vlade. »Politika« pravi v uvodniku, da se mora naša vlada upreti tej zahtevi Romunije do skrajnih mej. Naš nar je tako- naklonjen Rusiji, da vlada ne mogla skleniti take zveze z Romuni&l Pa tudi, ako bi jo sklenila, je ne bi mb-gla nikdar izvesti. Francija ne rnoFe zahtevati tega od nas* ne zase in ffe za Romunijo. Pomemben govor Trockega. Trocki za ojačen je ruske vojne sile. — Nova vojna? London, 24. aprila. (K) Kakor je Reuterjev urad izvedel iz Moskve, je Trocki na tamošnjem železničarskem kongresu imel govor, v katerem je ostro napadel politiko Evrope in Zedinjenih držav severoameriških in izražal svoje ogorčenje nad prevzetno pisavo angleških listov. Omenil je, da se mu zdi mogoče, da se londonska konferenca razbije in je glede na to izrabil mnenje, da inozemska posojila za Rusijo niso neobhodno potrebna. Rusija mora razviti vojaško kemijo, letalstvo in svojo vojaško moč, ker je sedanji položaj nevzdržen in more prej ali stlej dovesti do krvave vojne. le Hinistirski svet. Beograd, 24. aprila. (B) Nocoj je bila plenarna seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o političnem položaju, ki se je nekoliko izpre-menil z odločitvijo krone glede nadalj-nih konzultacij načelnikov parlamentarnih skupin. Potem je prišlo na vrsto reparacijsko vprašanje in naredba o prejemkih drž. namščenoev ter nezadovoljstvo, ki se jih je polastilo. Vlada je sklenila, da je treba uradnike zadovoljiti. Potem je bila vzeta v razpravo postritev rusko-rumunskega .spora, ki postaja vedno bolj aktualen in ki ogroža splošni mir v Evropi. Ministri so potem poročali o raznih zborovanjih in o razpoloženju med prebivalstvom, nakar se je prešlo na tekoja resortna vprašanja. fudno postopanje romunske vlade. • Beograd, 24. aprila.1 (Z) Današnji listi poročajo glede na ropanje Romunov v Modošu in Bardanju, da je romunska vlada sklenila, odvzeto živino z ozemelj, ki so bila pred kratkim izpraznjena, spraviti na mejno črto in jo tam na javni dražbi prodati. Izkupiček te prodaje bi se po odbitku izvoznih taks in stroškov za krmljenje uporabil v korist oškodovancev. Listi so nad tem postopanjem romunske vlade ogorčeni, Na vse proteste riaše vlade, naj bi Romunija povrnila vsaj del škode, ki jo je napravila med ljudstvom, romunska vlada molči in ne stori ničesar. MEDNARODNI KONGRES ZA UROLOGIJO. Rim, 24. aprila. (T) Danes je bil otvorjen ob navzočnosti kralja mednarodni kongres za urologijo. Na kongresu so zastopane države: Italija. Holandska, Združene države severnoameriške, Franci - in Anglija. Opozicija se bo abisnlirals? Beograd, 24. aprila. (Z) Danes so se v političnih krogih razširile vesti. da opozicija 3. maja sploh ne pride v narodno skupščino, če bi Pašič-Pri-bičevičeva vlada dobila mandat za volitve. Ta abstinenca, bi se podaljšala tudi na čas volitev, ki bi jih Pašič-Pri-bičevičeva vlada razpisala. Opozicijč-nelne skupine bi v tem zmislu vodile tudi abstinenčno propagando med svojimi volilci. PONESREČENCI PRI ŽELEZNIŠKI NESREČI V ŠVICI. Berlin, 24. aprila. (K) Kakor poročajo listi, so v Bellinzoni do včeraj' popoldne ugotovili nad 30 mrtvih in nad 50 težko ranjenih. Med žrtvami so tudi strojevodje štirih strojev. Bern, 24. aprila. (K) Švicarska brzojavna agentura potrjuje, da sta sv nemški državni poslanec dr. Helfferich in njegova mati pri železniški nesreči a-Bellinzoni smrtno ponesrečila. PRAZNOVANJE 1. MAJA V ITAL1JL Rim, 24. aprila. (T) Vodstvo maksimalistične stranke je sklenilo odgovoriti na pismo komunistov glede praznovanja L maja,- da maksimaiisti gavračajo predlog komunistov. Ker šb unitarci že odgovorili komunistom v istem smislu, je načrt za ustanovitev bloka vseh treh socialističnih strank V svrho praznovanja 1. maja propadel. ' ZBOROVANJE KOMISIJE MEDNARODNE ŽELEZNIŠKE UNIJE. v F i r e n z e , 24. aprila. (T) Včeraj je začela zborovati komisija mednarodne železniške'unije. Zasedanja, ki Bo trajalo več dni, se udeleže zastopniki vseh večjih držav sveta. BORZNA POROČILA NA 4. STRANI. r Iftaa * Prostat načelstva Narodno-napredne stranke. Načelstvo Narodno-napredne stranke je izdalo na somišljenike proglas Somišljeniki! Stoletja je tlačilo Slovenca tuie go-soodstvo, ki mu je bil usužnjen telesno in duševno. Zavedajoč se polagoma svoje samobitnosti je bil jel rahljati svoje spone. Hotelo se mu je lastnega življenja, hotelo -se mu je mesta nu solneu. istega z drugimi narodi. Prosvetno in gospodarsko delo sta pripravljala njegovo osamosvojitev, sta utirala pot, ki naj bi po njej mal plemenski rod dospel do svojega političnega cilja, ko postane narod z vsemi pogoji take politične ediniee. Pot je bila trnjeva in delo trudapol-no. V neprestani borbi s sovražnimi sosedi, ki jim je pohlep po naši nebeški, po svoji legi zavidanja vredni zemlji narekoval uničevanje našega ljudstva; v vedni kljubovalnosti proti vsiljenim mu gospodarjem smo se razvijali, napredovali in rasli Narodno-napredna stranka ima na tem delu in na tej borbi neoporečni »voj delež ,ki ga je mora priznati vsaka nepristranska politična zgodovina naiega naroda. Večna pravica je prišla na pol pota 'nasproti našemu hotenju. Iz gigantske borbe, ki so bili na njej udeleženi vsi kontinenti naše zemlje, je previdna usoda tudi malemu slovenskemu rodu na-;klonila najdragocenejše, kar gre narodu, Id se mu hoče živeti; svoboda Res, ‘da ne še vsemu! Vendar blagrujemo prečni zgodovinski trenotek, ki je nas "Slovence v eno politično celoto združil s brati Hrvati in Srbi. Bili smo nekdaj ena rodbina. Tisočletna, tujih upli-Wov polna povestniea nas je bila ločila. i Danes tvorimo svobodno iu samostojno državo Srbov, Hrvatov in Slo-ivencev, tudi v mednarodnem svetu splošno nazvano Jugoslavijo, pod vla-jdarstvotn prejasue kraljeve rodbine (Karadjordjev iče v. Na široko se nam ie odprlo obzorje i\ smeri naše prosvete, našega gospodarstva in neštetih socijalnih vprašanj, 'kakor tudi v smeri našega političnega dojma. Nove razmere nas silijo k novi orijentaciji, v novo mišljenje in v novo Bdejstvovanje. To povelje prihaja slehernemu poedincu in celoti, pa tudi dotedanjim političnim strankam, z njihovimi dosedanjimi programi in političnimi cilji Prilagoditi se morajo novemu okviru, ako nočejo, da se jim pripeti, j da padejo iz njega. Novi politični vidiki so morali preleteti vodstvo tudi naše Narod 110-na-,»predme stranke. A če vprašamo, kakšni 10 ti vidiki, zlasti napram današnjemu političnemu položaju, tedaj ne dobimo primernejšega odgovora, kakor če navajamo oni del političnega testamenta našega pokojnega voditelja dr. Ivana Tavčarja, ki se glasi: »Mi smo za ab-{•olutno narodno in državno edlnstvo Vod dinastijo Karadjordjevlčev. Za Slo-venoa je to edini spas. To je naš pro-Srora ln vogelni kamen naše politike.« V upoštevanju teh političnih vidikov jfe naša oživljena stranka na zboru zaupnikov meseca februarja 1923 sprejela kot temeljne točke svojemu programu: »Narodno-napredna stranka hoče narodov napredek v vseh njegovih plasteh in v vseh panogah na gospodarskem, kulturnem in sodjalnetn polju. y Mi smereh hoče pospeševati razvoj slovenskega naroda kot kulturne edini-o vršiti kot v ozke meje potisnjena provincijaina stranka, marveč le v najožji zvezi z združitvijo z velikimi strankami, ki v drugih delih naše države zasledujejo iste cilje ter na način in s sredstvi, kakor je to zapisano v progra-mo Narodno-napredne Strane. Ko pa se oziramo po taki veliki stranki, vidimo da nain je po ideji in po programu najsprodnejša Narodna radikalna stranka. Narodno radikalno stranko pa odlikuje pred drugimi strankami tudi prednost, da nam po vsej svoji preteklosti, po svoji doslednosti in po svojem dosedanjem delovanju daje najgo-tovejšega jamstva, da se vresniči njena in tudi naša politična ideja, njen in tudi naš politični program. Stranka sijajnih tradicij je globoko vkoreninjena v narodu. Prežeta demokratskega duha je bila znala pritegniti vse narodove sloje in stanove k velikemu delu osvobojenja. Veličina njene misli in njeno širokogrudnost spoznamo na dejstvu, da je ob novih razmerah takoj bila pregledala svoj program ter je, prej izrazita srbska stranka, z novo idejo objela i Hrvate i Slovence. Od nas je torej odvisno in v naši volji je, da je NRS toliko hrvatska in slovenska stranka, kolikor je bila prej sa-mosrbska stranka. NRS ie po prevratu vse svoje preizkušene državniške zmožnosti dala na razpolago narodu in državi, lmajoč pred očmi celoto, to je državo in njene koristi, ie smotreno uravnala svojo politiko po tem. Valutno vprašanje in naše narodno gospodarstvo je radikalna vlada po tolikih nesrečnih eksperimentih prejšnjih vlad spravila v pravi tir. Ona je prva, da ne omenjamo drugih podrobnosti, vzela v resen pretres vprašanje javnih nameščencev. Reden državni proračun in njega ravnovesje je njeno delo. Uprava se izboljšuje, prejšnje obupne prometne razmere se popravljajo od dne do dne, ureja se naše razmerje do inozemstva, kjer raste ugled naše države — skratka, smo na pravem m rednem potu konsolidacije. Uvažuje vse te okoinosti je zbor zaupnikov Narodno-napredne stranke 23. aprila 1924 sklenil soglasno, da se naša stranka združi z Narodno radikalno stranko. Narodno-napredna stranka prinaša v to združbo svojo nacijonalno zavest, svojo udanost državi in kralju, svojo čisto in neomadeževano preteklost, svoje poštenje, svojo tradicijonelno voljo, da s svojim nasvetom, z mišljenjem in z delom koristi narodu in njegovi državi. Narodno-napredna stranka prilaga svoj delež h koncentraciji vseh na-cijonalnih sil na programu N. R. S. Načelstvo Narodno-napredne stranke. Žalostna je bila tiaša Velika noč, toda kljub teinu ie ostala naša vera trdna in slej ko prej verujemo, da zadone tudi nam enkrat veseli velikonočni zvonovi vstajenja, zakaj zmaga pripade pravici in ne krivici. Ali je naš optimizem upravičen? Ali ga morda ne pobijajo in ubijajo žalostne razmere, v katerih živimo in zdihujemo dan za dnem od zore do mraka? Ali ni naravnost smešno govoriti o optimizmu spričo tolikega trpljenja, spričo neštetih ran, iz katerih nam krvavi naše narodno telo, spričo brezštevilnih moralnih udarcev, ki nam morijo našo dušo? Narod, ki hoče živeti, si ne stavi takih vprašanj. Življenje naTodov ni nikaka matematika, temveč sledi pravilom, ki se ne dajo stisniti v par okornih formul. Le ena formula velja in ta nad vsemi drugimi, ki se ji morajo brezpogojno podrediti. To je formula narodnega egoizma, čustvo, da nam je naš narodni obstoj vprašanje »biti ali ne biti«, vprašanje življenja ali smrti. Ta naš narodni egoizem, ta naš nacijonalizem mora biti naš vrhni program — program borbe za življenje proti vsem silam, ki hočejo kakorkoli zanašati v naše vrste vero v smrt namesto edino rešilnega narodnega optimizma in neomajne vere v boljše dneve popolnega narodnega vstajenja. Pot do vstajenja je pot na Kalvarijo in na tej poti ni časa, da bi si stavili vprašanja, ki sem jih zgoTaj mimogrede omenil Ali je treba vztrajati pod križem in iti do vrha ali pa pasti pod bremenom in obležati na pol poti. Le v prvem slučaju vodi pot skozi trpljenje, muke in pomanjkanje do končnega in zmagoslavnega vstajenja. To nas uči zgodovina vseh narodov, to nas učijo vsakdanje skušnje, to čutimo, to nam narekuje naš narodni egoizem, ki se očituje v našem zdravem in edino rešilnem nacljo-nallzmu. Nikdar ni bilo našemu mučeniškemu ljudstvu v Primorju to razpoloženje veliko, nočnega nacijonalnega optimizma bolj potrebno kakor v sedanjem hipu njegove tu-žne zgodovine. Naša pot gre po strminah politične in gospodarske Kalvarije. Posebno pod sedanjim fašistovskim režimom občutimo vso težino tega neizprosnega dejstva. Od zadnje Velike noči do danes je palo po nas ta naših pravicah nešteto udarcev, ki so zapustili na našern telesu sledove globokili in skelečih ran. Kot naTodna manjšina pripadamo državi, ki narodnih manjšin sploh ne priznava. Nočejo nas iztrebiti — pravijo — temveč zahtevajo le od nas, da se moramo asimilirati. Odpadniška propalica Peternel ie ob času volilne propagande izblebetala, kaj to pomeni, kako si njegovi gospodarji predstavljajo to asimilacijo. Obetal je našemu zavednemu ljudstvu usodo Baskov in Bretancev na Francoskem. Znano je, da je Francija poleg Italije skoraj edina država, ki tudi načelno odklanja že sam pojem narodne manjšine, prepoveduje kot dTžavi nevarno vsako drugo narodno kulturo razen francoske. 2e po tem sl lahko mislimo, kašna mora biti usoda Peternelovih Baskov in Bretancev: skupina v narodnem oziru popolnoma brezpravnih človeških bitij, plemena, ki jih država priznava zgolj y zoološkem pomenu te besede. Kulturno in duševno Baski in Bretanci se ne priznavajo, so prepovedani. S tako usodo je skušal cinično tolažiti naše ljudstvo po volilnih shodih prodata hlapec Peternel In rfmska vlada tudi ne skriva svojih namenov, da potisne naše zavedno in izobraženo, napredno in kulturno ljudstvo na nižino takega zgolj zoološkega obstanka. Vsa njena politika, posebno pa vsa politika fašistovske vlade v naših krajih zasleduje očitno in do nesramnosti brezobzirno ta protikulturni, nečloveški in naravnost barbarski cilj. V ta namen so bile odpravljene naše deželne in občinske avtonomije. Temu cilju ima služiti razdelitev Primorja v štiri različne pokrajine: iurlan-sko, tržaško, istrsko ta kvarnersko. Vsak državni urad, vsaka orožniška postaja* vsaka uradniia sploh — z eno besedo ves upravni aparat deluje ta posluje v smeri k tej zasužnjevalnl asimilaciji našega naroda. Skozi omenjene štiri pokrajine, ki jili je ustanovila fašistovska vlada v Primorju, tečejo važne železnice, ki imajo vsaka svojo raznarodovalno vlogo, naperjeno proti narodnemu obstoju našega slovanskega ljudstva. Ko je bil izdan v začetku lanskega leta odlok o razdelitvi Primorja na imenovane pokrajine, je fašistovskl tisk brez ovinkov in naravnost poudarjal, da morajo imeti te železnice tudi svoj veliki političen pomen, ki naj obstoji v tem, da bodo omogočale fašistom »kontrolo« nad dejanjem in nelianjem drugorodnega prebivalstva, ki ži- vi na ozemlju, po katerem tečejo ta politična prometna sredstva. Kaj pomeni fasistov- ska »kontrola« nad našim narodom, to ve dar.es že vsak otrok in ui mi treba šele razlagati. , Obenem z deželno nam je bila vzeta tudi občinska avtonomija, tako da danes nismo več gospodarji svojih občin, kakor smo bili pred vojno. Na eni strani stoji dejstvo, da je Italija skrajno centralistično urejena država, ki ne priznava nikakih stvarnih in rdsničnih avtonomij, na drugi strani pa priznava italijanski občinski red občinskim tajnikom tako važno vlogo in tak vpliv na občinske zadeve, da pravi gospodarji občin niso več župani, temveč občinski tajniki. Za službo občinskega tajnika je predpisana v Italiji visokošolska izobrazba. Biti občinski tajnik pomeni že imeti mesto z lepo karije-ro. Že to dejstvo zadostuje, da bodo mogotci proglasili mesta občinskih tajnikov za nedostopna Slovencu. V kratkih letih bomo torej imeli po slovanskih občinah same italijanske občinske tajnike, seveda fašiste, ki bodo Občinarje brezobzirno terorizirali. Do-sedaj se sicer čita v razpisih natečajev, da se zahteva znanje italijanskega in slovanskega jezika, toda koliko časa bo to trajalo? Saj je vendar znano, da so bili nekateri občinski sveti razpuščeni, oziroma nekateri župani odstavljeni tudi zato, ker niso znali italijanski, drugi zopet zato, ker so bili proti temu, da bi se odpravila slovenska šota, oziroma spremenila v italijansko itd. Take in Slične stvari stojijo črno na belem v uradnem listu kraljevine Italije. Vse uradno dopisovanje občin se vrši že davno izključno v italijanskem, jeziku, a italijanski uradni jezik ni predpisan samo za občevanje s prefekturami in podprefektu-rami, temveč tudi za sestavljanje zapisnikov o sejah občinskega sveta, sklepih in vseh drugih dejanjih. Italijanizacija naših občinskih uprav je torej takorekoč že gotova stvar in ne bo nam treba čakati bogvekako dolgo, da bo vlada predpisala, da zadostuje za službo občinskega tajnika po naših krajih tudi znanje samo italijanskega jezika. Tedaj pa se bodo Slovenci prav gotovo popolnoma zastonj to brez vsakega upanja na uspeh potegovali za to službo ali pa jo bodo mogli doseči le za ceno narodnega izdajstva in odpadništva! Ta kruti sistem neizprosnega poitalijančevanja naših krajev objema vse javne urade in ustanove, tudi sodišča. Obravnave v slovenskem ta hrvatskem jeziku so prepovedane in odpravljene tudi po čisto slovanskih krajih. Ne samo to, temveč hoče vlada tudi v praksi onemogočiti vsako uveljavljanje slovenskega jezika. Zato je odpustila celo vrsto sposobnih, pridnih in vestnih sodnikov samo zato, ker so bili slovanske narodnosti in je bila vsled tega nevarnost, da bi se tupatarn lahko spregovorila v sodili dvorani mimogrede tudi kaka slovenska beseda, n. pr. y slučajih, kjer bi sodnik stranko drugače nikakor ne mogel razumeti. Vlada je to »nevarnošt« korenito odpravila s tem, da je tudi tistih par slovenskih sodnikov, ld jih je milostno obdržala v službi, poslala v čisto italijanske kraje, a po naših krajih je nastavila sodnike, ki so pristni'La-hi in ne razumejo niti besedice našega jezika. Tako se nas sodi s pomočjo tolmačev in kako vršijo sodnije na ta način svojo važno in kočljivo nalogo, si ni težko misliti. Najgroznejše, kar je moglo zadeti primorske Slovane, pa je Gentile-jeva šolska reforma, ki odpravlja vse naše ljudske to srednje šole. Letos so poitalijančeni samo I. razredi. Učitelji so sicer ostali slovenski, toda poučevati morajo v italijanskem jeziku. K letu bodo poitalijančeni drugi razredi tretje leto tretji itd. do končnega poitalijančenja vseh naših ljudskih šol. Učitelji so, kakor sem rekel, še naši, toda vsaka šola ima svojega posebnega »vladnega komisarja« v osebi specijalista za Italijanski jezik. Razume se, da je resnični gospodar šole on ta ne voditelj-Slovenec. Tako je naša ljudska šola v bistvu že letos popolnoma pohabljena, ponekod pa tudi že amputirana, kakor n. pr. v tržaški občini kjer so vse slovenske ljudske šole brez prvega razreda. V začetku šolskega leta so namreč prišli voditelji Italijanskih šol, kar pobrali otroke prvega razreda in jih odpeljali v italijanske šole. Vsi protesti proti temu šolskemu ropu so-bili seveda brezuspešni. Ne bom več našteval, g. urednik, zalpj te štiri globoke rane, ki so nam bile prlzadja-ne v 1. 1923/24, so doveli zgovorne priče o našem pravem položaju. Le eno ie treba še dodati v izpopolnitev slike, dejstvo namreč, da se po vsakem našem večjem središču nahajajo že fašjl, ki so jih ustanovili pri-vandrani uradniki s pomočjo drugih elementov, ki silijo v naše kraje in ki so večinoma ljudje zelo sumljive vrednosti. Ti fašji se ustanavljajo po določenem to pre-računjenem načrtu. Nasprotniki hočejo štev. razpresti z niimi mrežo, ki naj oplete to ovije naše ljudstvo, da bi se ne moglo niti geniti. Ti fašji se smatrajo v taboru nasm nasprotnikov za prave posadke, za prave naslednike in dediči nekdanjih rimskih legi jonarjev. Oni so tudi čuvarji in varuhi one druge mreže, ki se istočasno razprede n škodo našega ljudstva, t. j. mreže otros i vrtcev, ki naj polovi in narodno POdavi naše nežne otročiče. Tajniki in voditelji fašjev so inspiratorji upravnih oblastev v naših krajih, ta ne samo inspiratorn, temveč pravi zapovedovale!, katerim se morajo oblastva pokoriti brez prigovora ter preganjati to zatirati naše kulturne ustanove, društva iu tudi posamezne kulturne delavce. Skratka: naval na naše ljudstvo je g»o_ zen na vsej črti, pritisk neizprosen z vsen strani. AH se Vam ne zdi, g. urednik, da je naš položaj popolnoma drugačen, nego te bid pod bivšo Avstrijo, da ie drugačen nego položaj narodnih manjšin pri vas v " viji, da je težavnejši nego je položaj katerekoli druge manjšine v Evropi? Ali se Vam ne zdi, da se tam gori pr! vas morda ne zavedate pravega bistva tega našega položaja? Ali bi ne bil čas. da bi končno postavili vprašanje naše narodne manjšine na tako podlago, da bi bil ta problem enak zn vse stranke brez razlike političnega in svetovnega naziranja? Da. čas je, skrajni čas a potreba tem večja, čim večkrat nas vidi te na tleh pod težkim križem na strmem obronku naše Kalvarije! Ni treba za to nj-kakih posebnih sporazumov, nikakih političnih paktov med strankami temveč na, bi bil to spontani izraz sočuja s trpečim bratom . . . To so naše iskrene želje, ki jih pošiljaj mo bratom onstran meje obenem z našim: velikonočnimi voščili. Ob vznožju Kalvariji smo, pot je dolga in strma in križ težak. Toda tam visoko gori vidimo vrh Kalvarije, vidimo ga v velikonočnem siiaiu zmagoslavja pravice in svobode, vidimo ta svetli cilj v luči neugasljive vere našega nezlomljivega nacijonalizma. Ali je dopustno, da bi nam to našo zvezdo vodnico zakrili oblaki razdiralnega strankarstva, da bi nam ta svetli in vzvišeni cilj našega trpljenja zagrnile mračne megle medsebojne bratomorne borbe? Ne, to se ne sme in ne sme zgoditi! Poincarčjeva volilna ofenziva. Francoski min. predsednik Polucarč J« nenadoma otvoril volilni boj z govorom v Luna Parku in prehitel tako svoje politične nasprotnike. Na banketu Republikanske demokratske in socijalne stranke je Poincare razvil program bodoče francoske zbornice, ki naj predvsem obsega finančno izboljšanje, obnovo opustošenih pokrajin, poenostavljenje uprave, povspeševanje industrijske to zemljedelske produkcije, izrabo bogastva francoskih kolonij in socijalne reforme. Za izvršbo teh velikih nalog je pa predvsem potrebno popraviti parlamentarne metode in izpremeniti poslovni red zbornice, ki je poln blzantijskih komplikacij. Poincarč je na koncu svojega govora proglasil, da ne dvomi, da bodo volilci odobrili njegovo notranjo in zunanjo politiko in dovolili njemu in njegovim prijateljem, da pri nj vztrajajo. Neumorno iskanje boljšega zs državljana in za celoto, splošno blagostanje, svetovni mir in trajno napredovanje civilizacije, to je cilj njegov in njegovih prijateljev, to je cilj Francije! Njena zemljepisna lega, njeno ljudstvo in njena zgodovina narekujejo Franciji, da postane marljiva so-trudnica na delu občega pomirjenja. Ali mit dosedaj Franciji ni bil dan, in ne verjemimo, opominja Poincare, da je že vse napravljeno in da je ura odpočitka že prišla« Treba je čujetnosti. Cim bolj ljubimo mir« tembolj moramo biti odločeni ne dovolita da bi bil pretrgan -ali ogrožen. Ta volja ie k sreči enako močna pri Franciji to pri njenih zaveznikih. — Govor kaže. da računa Poincarč s popolno gotovostjo, da bo zopet on tisti, ki bo odgovoren za politiko Franclje po volilnem boju. Po uspehih, ki jih je dosegel v zadnjih tednih, je jako verjetno, da bo zmagal on in njegovi politični priiatelil. Ker je nakazal bodoči zbornici program, ki le sprejemljiv za vse stranke, razven za ekstremne na levici in desnici, ie jako mogoče, da se bodo morale tudi druge stranke prilagoditi njegovi veliki ofenzivni potezi in predlagati svojim volilcem Potocarčjev program. Sicer bo pa že bližnja bodočnost pokazala, aJi. je gospod Poincare prav računal. Naročajte .NARODNI DNEVNIK' Literarna pomlad v Orijentu. V sedanjih težkih povojnih dneh, ko pretresa tisoč političnih, gospodarskih drugih vprašani, ko tičimo do temena v nih domačih razmerah, gremo navadno rez interesa celo mimo izložbenih oken knjlgaren, v katerih sc nahajajo naša naj-noveJSa literarna dela. Naši domači literaturi sami se posveča mnogo mani pažnje, kakor bi bilo treba, saj literatura ni samo maha enodnevnica, kakor politika, ampak j« nekaj stalnega, kar ohranja včasih tisočletja ln tisočletja svojo vrednost. In če se tako malo brigamo celo za domače literarne pojave, kako naj se zanimamo potem za literarne pojave drugod in naposled celo v Orijentu; v Turčiji, v Perziji? Kdor pa vsaj včasih dvigne glavo in pogleda tja doli preko evropskih plotov, ve, da se pojavlja da-BM »td muslimanskim svetom nova kulturno pomlad. Stoinstoletja ie dremal ta pisati pravljični svet v svojih haremih ob strani lepih in zapeljivih hurisk, stoinstoletja ie Snund skoro samo eno literarno delo — koran. (če ga sploh smemo tako imenovati). Ml v Evropi smo mislili že. da se ta prav-IJtCol »vet sploh nikdar ne bo prebudil — in raudnr se budi! Zdi se, kakor da so musli-munaki narodi ta stoletja počivali samo zato, da si naberejo zakladnice novih moči, dht jih izvabijo ko pride čas, Ta čas je prt-|N sedoi. Prve tople supc, znanilke nove musll-■MTUtke pomladi, so se pojavile že pred leti » Turčiji ln sicer ravno v literaturi. Po dolgih stoletjih spanja ie dobil turški narod pisatelju, ki se je v »volili delih dvignil nad Rtargiio m konservatizetn harema ter pride! uvajati v turški svet nove literarne ta socijalne probleme. Ta mož je Joknb Kadri. Kadri ie Pisatelj reformator turskega živlleniu, socijaiist v evropskem zmislu ln literarni pobornik nove Turčije. Niemu ob strani stoji — in to je za konzervativno dovčerajšnjo Turčijo najbolj interesantno — ženska, pisateljica Hallide Edib Hanum. Ta ženska je zavrgla vse stare tradicije, zapustila prva harem, odstranila prva z obraza kopreno ter pričela pisati moderne pesmi iu romane. Da hodijo danes že vse izobraže-nejše Turkinje hi tudi številne preproste ženske svobodno okrog, da se udejstvujejo na raznih poljih javnega življenja in da segajo tudi že v politiko, je v prvi vrsti ravno zasluga Hallide Edib Hanum. Poleg teli dveh se pa zbira še cela vrsta miaiših jSlsa-teliev in pisateljic moderne Turčije to pred politiko gre literatura ter ji pripravlja nova pota. Kemal paša ie samo izvrševatelj onega, kar je začrtala nova turška literatura. Nova literarna pomlad v Turčiji seveda ni mogla ostati brez vpliva v sosedni in bratski Perziji, posebno še, ker ima perzij’* ski narod veliko večjo literarno tradicijo nego pa turški. V zadnjih letih se pojavljajo tudi v Perziji novi poeti in pisatelji, ki vbiralo čisto moderna pota. oznanjajo novo vero progresa, socijalnih not in bude zaspane Perze iz stoinstoletnih sanj. Na čelu stoji Omar Rubajid, ki je izšel iz sole v prejšnjem stoletju živečega pesnilta Htisse-Jina ali Mirza, čegar največle in najzname-nitejše delo je »Aikoran ljubezni«. Ali Mirza je bil nekak perzijski romantik in pomenja v perzijski lituraturi nekako isto kakor Prešeren v naši slovenski. Rubajid te šel dalje. V svojih pesmih in spisih v prozi oznanja nacijonalno vstajenje, socijaino preobrazbo; sploh novo, svobodno življenje in udejstvovanje, tako da le pravi znanilec nove perzijske pomladi. Krog njega se zbira družba mladih in najmlajših, med katerimi se nahajajo tudi taki, ki so dokončali svoje Študije v Evropi in dobro poznajo evropsko sodobno literaturo ter kulturno, socljal-ito in politično življenje. Njihova dela čita z naslado perzijska mladina ter se pri tem navdušuje za novo življenje, nove pravee ta nove vidike. Starim koniervativnign Ber- zom to sicer ni docela prav, toda kaj hočejo? Mladost je vztrajnejša, borbenejša in sposobnejša kakor starost, zato zmaguje in bo tudi zmagala. Sedanje politično gibanje v Perziji izhaja v prvi vrsti iz lnla, " krogov in tudi oznanjanje republikanstva je njihovo delo. V šahu vidijo največjo oviro modernizacije Perzije, prav tako .kakor so jo videli njihovi tovariši v Turuji v sultanu in kalifu. . . . Kakor sem že poprej omenil, je delo mladih perzijskih literarnih bojevnikov nekako lažje, kakor je bilo delo turških m to radi stare perzijske literarne tradicije. Ma-iokatera literatura na svetu se more ponašati s tako starimi umovori kakor ravno perzijska. Perzi imajo svoje sveto pismo, ki je staro že skoro 3000 let. To sveto pismo, Imenuje se »Avesta«, je spisal slavni zara-thustra in v njem proslavil dobrega boga Azuraraazdo. Iz tega dela je jemal tudi naš Aškerc snovi za svoje parabole. Sestavljeno je bilo približno 1000 let pred Kristusom. V letih 940. — 1020. je zbral junaške pripovedke slavne preteklosti znameniti pesnik Firduzi v svojem ogromnem delu »Sab-na-meh« — kraljevi knjigi. Pesnitev °bsega 60.000 dvojnih verzov in preko 70 1°* |e “U pesnik star. ko jo je slednjič dokončal, to svoje ogromno delo je spesnil po naročilu takratnega sultana Mahumeda in bi moral dobiti za nagrado 60,000 zlatih dukatov. Sultan se svoje obveze ni držal in Je poslal svojemu pesniku po dovršenem delu samo 00.000 srebrnikov. Ta je sedel ravno v ko-pelji, ko so prišli k njemu šahovi odposlanci z nagrado. Besedolomstvo vladarja ga je tako razjezilo, da ie srebrnike razdelil med odposlance, kopališko in gostilniško osobje ter napisal šahu pikro pismo v verzih. Sah se je nekaj časa jezil, nazadnje je pa le spoznal, da je Firduziju storil krivico, zato je odposlal k njemu novo karavano s 60.000 zlatniki. Prišla pa je prepozno; srečala je ravno pesnikov pogrebni sprevod. Znamenit perzijski pesnik je bil dalj« L 1180 umrli Nizaml, ki je zlagal ljubezenske epe. Skoro istočasno sta živela še dva druga znanstvenika pesnika, derviš Dželo-ledin Ruml in Omar Khayyam. katerega dela so prevedena tudi v mnogo evropskih jezikov. Za primer Dželoledinove poezije navajam tu odlomek te neke njegove pesnitve: Sem solnčnc luči prašela, sem solnca zlat obod; ta prahu dem: ostani! a sotacu: proč od todl Sem jutra svetla zora, večera nežni dih; sem gaja šelestenje, šumenje gorskih vod; sem jambor in sem veslo; sem ladja na valeh; sem — kjer se poti ji neba — morja koralni prod . . . Omarja Khayyana pesniško delo »Ru-baijat« je sploh eno najlepših del vzhodnih literatur. Delo opeva ljubezen, vino, življenje, minljivost vsega in vsebuje globoke fi-lozofične misli. Od leta 1184 do 1281 je živel pesnik Sadi. ki je zlagal parabole, basni, izreke itd. Najznamenitejši perzijski lirik tedanjih dob pa je bil 1. 1389 umrli Haiis. Njegova dela se lahko kosajo z nal-znamenitejšimi v svetovni lirični literaturi. Tem možem je sledil v 16 stoletju Sajib, potem pa je perzijska literatura dolgo easa počivala. Prebudil jo le komaj v prejšnjem stoletju, že sprva omenjeni. Hussejtn ali Mirza, kateremu so sledili sedanji moderni pesniki in pisatelji, znanilci nove perzijske pomladi. Vzhod se torej prebuja tako duševno kakor tudi socijaino In politično m temu prebujanju bo sledil gotovo tudi nov gospodarski razmah. Sveže sile. ki so stoletja spale, bodo kmalu postale huda konkurenca trudni in Izčrpani Evropi in morda bodo že prihodnja leta doprinesla do tega, da bomo morali temeljito revidirati svoje mišljenje « Orijentui — r« Slovenska bol. Maribor, o Veliki noči 1924. Zunaj sije toplo pomladansko solnce. v kavarni, zakajeni od dima pa se prav nič ne pozna, da so napočili novi dnevi, da je premagana mrzla enolična ln neprijazna zima. Gb mramornatih mižali, postavljenih v dolgih vrstah od stene do stene sede vsakdanji gosti to čltajo, čitajo, čitajo. »Kako se reši vladna kriza? Kdo sestavi novo vlado? Pa-šič? Priblčevič? Davidovič? Korošec? Radič?« — To so vprašanja, ki zanimajo vse te različne ljudi, ki iščejo odgovorov v pi tijskih vesteh Časopisja. Politika, politika, politika... sama visoka politika. — Ozreš se in poslušaš razgovore svojih sosedov to zazdi se ti. da je imel popolnoma prav tisti, kdorkoli je že bil, kajti imena se več n* spominjam, ki je rekel, da imamo Jugoslovani milijone ljudi, ki bi bHi sposobni » prevdarne volilce, disciplinirane Slane političnih strank ln narodne delavce. Ce bi le bilo manj te politike, te vl9oke politike... Kavarniški dim postala vedno boli zadušljiv in fizično čutiš, kako te vleče tja ven v praznični pomladanski popoldan. — »Plačilni, halo, plačilni 1« — Pride ln plačamo. Omizje se dvigne In že pohitimo veu, v solnce, v pomlad. — »Kam?« — Toliko lepih Izletniških točk hna naš Maribor, n*5* inteligenca pa pozna samo Limbuš. Limbuš je želja in nedeljsko hrepenenje vseh, ki presede teden v uradu, v kavarni ter na različnih sejah in občnih zborih tiue društev, klubov, organizacij... *_ Limbuš?« — »Ne! Drugam. v»aj 2* *Pr* ! membo drugam!« I Premagana je limbuška škušnjaV* * ! naša »hrabra« četa se pomika v Pta*0'1’”™. nasprotno stran — proti Slovenskim tP* cam. Gorica se dviga za gorico, vse sovjr sejane z vinogradi, sadovnjaki, šumloatta. nežnimi travniki ta bdim KAROl)NT DMKVN1K, 25. aprila 1924. feševasile reparacij-skega vprašanja« V svojem važnem političnem govoni , ;fia zborovanju neodvisne delavske stranke 'jv Yorku je rekel Macdonald med drugim (tudi, da jo izvedeniška poročilo v marsičem •Pomanjkljivo injda bi angleška vlada lahko nastopila proti fieka telim točk'am stavljenih Ktedlogov, Vendar ne bo tega storila, ker w ii gotovo sledilo na to pot tudi ostale zavezniške države. To pa bt zrtačilo ponovno gavlačevanje rešitve odškodninskega vpra-^nja. / Zanimivo bi bfflo vedeti, katere točke izvedeniškega poročila je imel v mislih an-Sleški^ministrski predsednik. Gotovo je, da Angleži ne soglašajo povsem s Franrozi. 2e okupacijo Poruhrja gledajo Angleži z nekoliko drugačnega stališča nego njihovi zavezniki Francozi. V tem vprašanju koli-vtrajo angleški politični in ekonomski interesi* Angleški politični interesi zahtevajo, da «e ne.®°vzpne nobena evropska država do «ne višine, da bi utegnila škodovati angleškim interesom. To je stara angleška tra-S?i.a\,radi katere se je Anglija bojevala tkvi 1 apo^'onu n1 tudi proti Nemčiji. Nedosledna bi bila, ko bi favorizirala veli- * razmah Francije. Politično se torej i'ik “!?Te striniati s poruhrsko akcijo. Neko-int .uga^e Pa ie z njenimi gospodarskimi rw?r-eS-*' ^or<^a 90 Pa ravno ti interesi me-tt.^?ai.n'<,da se ni 7, vso silo uprla francosko-•V Ai" a.^ci;iiv marveč jo na tihem trpela. miJi ^ zavladala po vojni velika brez-Za te delavce je bilo treba najti Z zasedbo nemškega ozemlja in nem- r* * - “* * i ^stvo pa je rabilo tudi tuje proizvode. V ffod^i^vnim odporom je nastala v nemški . kriza. Metalurgična 'industrija v ClJ1 5e rabila premog, nemško gospo- T**1'1**1. so se Nemci obrnili na Angle-tatoVb0*im so ® Angleži zadovoljni in nemfif 50 s časom, ki bo gotovo* prinesel LJS svobodo in s tem v koncern ev-!r-^ ,^r^av Nemčijo kot protiutež proti ■rano°ski ekspanzivnosti. se J^etl^a_ni treba posebno povdarjati, da 'j£| yPrašanju okupacije strinjajo franco-jfan Pojitični in gospodarski interesi. Cilj «, ske zun. politike je oslabitev Nemčije ekon™!«!.nekdanje nemške sile. Kat se tiče r> kih koristi pa je imel general Da- - ^?rav> ko je rekel, da je Francija z za- nasu.. nmo'go pridobila, čeravno sfušajo name' ie vedno dokazati, da ni to glavni 'ŽUltcij Francozov. Od zasedbe se je pro-A5juj, , v zasedenih industrijskih krajih ^Eatiio mečnemu Pasivnemu odporu /Noga zvišala in ogromne množine preostal« 50 se izvažale na Francosko in v . zavezniške države. drugačna ie stvar pri ekonom-*reParar-°,darski obnovitvi Nemčije. Rešitev staljjj^skega problema, gledana s tega Jejo dokazuje, da se v tem slučaju krije. j,ri "J?leški ekon. in pol. interesi, da pa Austrik’ baš obratno. Anglija je in- 7 država in potrebuje obsežna tr- ,venevri^ \°jno izsubila precej svojih iz-ikl ne Pskih trgov, v Evropi pa Nemčijo, Pe§ke^°M vs*ed slabe valute uvažati an-Štrilsifh, , asa. V interesu angleških indu-Nemči;-, £ro/ov ,e torej finančno močna tej vp5. Jem pa bilo doseženo še ne-ti^no in * , em^ia bi se okrepila tudi poli-'tgžja tako pripomogla do takega ravno-N » tsi sa ^eli angleška zunanja ooliti-itni^r-- stremi za tem, da ohrani britanski k<3lirti ,Sv°i° Prejšnjo moč. V tem oziru pa -jo u;rajo francoski politični z gospodarski-bj^resi. Francija ne more imeti proti Ss» ^i nemške finančne sposobnosti ni-ker ve, da dobi lahko edino od fi-'Tiori trdne Nemčije svojo odškodnino. !tu-, 'taance so hrbtenica politične moči in ■z vol poiavl-ia vprašanje francoske varnosti P ehementnejšo silo. feu^,0 Primerjamo s temi Izvajanji izve-litvel ju moramo priznati, da je in<3isVC prav’ sicer Pa je zagrešil ^ etn ost, da je na javnem shodu na-w - 0 hnei”111611^ v F°reign Office, ki bi Pa ip zelo delikatne posledice. Ven-] PodiDoraCil° v celoti tako, da lahko Scottom ■ za nadaljna pogajanja med r°bra Voj. in Parizom. Potrebna je samo Z? brez te je vsaka preiska- P®tna. jne Plačilne zmožnosti brezpred-h°J’ ker . volja je podana in sicer tem-lZadje, v.s*°Pa politični interes nekoliko v ■ ^doilf **° rvltin^aii mfid Meenška Indysirila se umika v siesto deielfa« Ko so Francozi zasedli Poruhrje, so pisali njih listi da Poruhrje ni samo jamstvo za to,- da bodo Nemci plačali vojno odškodnino, temveč tudi gotova garancija za varnost njih dežele, češ da ie Nemčija brez Poruhrja talco oslabljena, da ne bo mogla njena ostala industrija v slučaju vojne dovolj producirati. Toda kmalu so se javili glasovi, ki so dejali, da je to popolnoma 'napačno-: četudi Nemčiji manjkajo ruhrski proizvodi, je vendar v stanu zadostiti potrebam svoje vojne industrijske produkcije. Vzrok temu pa je najnovejši razvoj srednje Nemčije v vele-industrijskem oziru. Pred vojno so bile tri velike industrijske dežele v Nemčiji: Rensko-Westfalska, Saška in Gornja Šlezija. Lito železo, jeklo, premog, koks in stranski proizvodi premogovne destilacije so se tu nahajali v izobilju. Danes se je pa položaj v tem oziru popolnoma spremenili: Rensko-Westfalska je zasedena od zavezniških čet, Saška se nahaja tik poleg Češkoslovaške, najintimnejše zaveznico Francije, in Gornja Šleska je bila deloma priklopljena Poljski, deloma pa je stisnjena med Poljsko in Češkoslovaško. Toda industrija centralne Nemčije se je na velikanski način razvila, predvsem v okolici Berlina, potem ob srednji Labi in ob dolnji Saali, slednjič okoli velikih pristanov: Bremena, Hamburga, Klela, Ljubeka in Stettina. Mehanične konstrukcije, kemične industrije in električna energija prevladujejo okoli Berlina. Ob srednji Labi in doljnji Saali se je ustanovila po vojni cela vrsta kovinskih tovarn in obenem je naraščalo proizvajanje lignita in njegova destilacija. V pristanih pa številni plavži uporabljajo premog, ki ga uvažajo iz Anglije. V tern izrazitem razvoju velike industrije v sredini Nemčije ne smemo videti samo slučaja, temveč premišljeno udejstvovanje dobro preračunanega načrta, pri čigar sestavi se je brezdvomno predvsem udeležil nemški generalni štab. Zadostni dokaz zato je, da so premestili vse tovarne, ki izdelujejo topniške izdelke in vse kemične tovarne iz obmejnih krajev v sredino dežele. B. vesti. MusjolmE je bil imenovan za rimskega meščana. Slavnostna proglasitev se je izvršila na praznik obletnice ustanovitve Rima dne 21. aprila. V poljskem mestu Zyrardov je bila izvoljena popolna komunist, občinska uprava. Za župana je bil izvoljen neki krojač, za podžupana neki brezposelnež, svetovalci so sami manjši obrtniki in komunisti. Meščanski volilci sploh niso volili. Podpisanega ie baje že 700 milijonov dolarjev nemškega zunanjega posojila. Največ so podpisali Amerikanci in Angleži. so edino dobri odnošaji med 'tison^ijin Parizomjiajboljše jamstvo za povojne Evrope. jfeS&r*}.cerkve in cerkvice; vsi svetniki, Prenrnr** tiaSa nmtlka. sn s? hi Sokolstvo In Malgajeva slavnost v Gušianju. Dne 29. maja bodo naši bratje v Mežiški dolini obhajali na najsijajnejši način 5. obletnico osvoboditve Mežiške doline in bodo pri tej priliki odkrili lep, velik spomenik v Koroških bojih padlemu junaku poročniku Francu Malgaju. Junak Malgaj je bil član sokolskega društva v Št. Jurju (Celjska sokolska župa) in je takoj po prevratu zbral peščico svojih zvestih in z njimi zasedel Koroško do Velikovca, odkoder je pregnal nemške tolpe, ki so spletale nov suženjski bič za naše koroške rojake. Zasedbo je ves čas dTžal vstrajno, dokler ni prišla pomoč iz zaledja. Dne 6. maja 1919. leta je pa padel tik Guštanja. Njegovo mrtvo truplo je prišlo Nemcem v roke. Oskrunili so ga na najpodlejši način in opljuvanega Tn razmesarjenega zakopali na Guštanjskem pokopališču. Obenem z njim sta bila pokopana Slovenec Ermenc in Srb Kujundžič, oba vojaka njegove čete. — Manifestacija je zamišljena v velikem obsegu in bodo pri njej sodelovale vse narodne korporacije. Koroško sokolsko okrožje priredi' na čast slavnosti in v počastitev padlega brata ta dan v Guštanju svoj okrožni zlet. Ker je ; slavnost velike narodne važnosti, je pozvalo starešinstvo JSS župi Celje in Maribor, da pri tem zletu po možnosti sodelujeta v kar največjem številu. Odbor za Malgajev spomenik potrebuje še večjo- vsoto za kritje stroskov za prelep spomenik, ki bode vsekan v skalo tam, kjer je Malgaj pade!. l4',Se 'elao a !td* itd., brez konca in kia-“Ožert iP 1® te litanije vseh svetnikov. Po-,a svetnisu tisti slovenski rod, ki je gradil ^ in na Zavetišča in često pozabil sam Slavo sY°iesa bližnjega, ki nima strehe ; ° j o tr„H* m,na prostora, kamor bi položil m Pobožn, ° £lavo- Pobožen je bil ta rod L 0 Pob J? danes ,tiegovi Potomci... julijih je *’ primicijah, procesijah, že-ffVavnjit v r°,rH ‘oliko naš svetotrojiški S?01 ronian» edinctn slovenskogori- itiaf le »kontm?SarsiSre£išCe in glavni iu" ffl?!0 0 tem n™ ir Skrobar«, da bi se ne ju Da ie tudi ?0 , nii več novega. Pove- vUi,?ristoja ,inM.“ ai drugega, ki nrav nič slovenski in 11 am s tem razkril i?AVJne. Ali ? °o1 tega krasnega dela do- i dravljena drugačen? Je danes že k H ovenska bol? SP Par —. mof5?«0*1 Prillaia kmečki zakon-K ,e ^ se le « +0* • Opotekata se setn- njima nriiin^av,° držita pokonci. Ma-med niimi skupina mladih fantov, S^Pina, k( nronp,,-n[ma_ dvajset let; tudi ta nemščini č Ce neko Peseni v srečujemo Korak za kora- ,u>: stBrke jant 'di: moške, ženske, star-Pano../ Iante- dekleta, otroke — vse je fjjk ie’ Pobožnost Dnn1 m SVoi god: žeKna~ tfc,’l^aša — potem pnC°Man SDOved' obha' Ito2ldau zopet cerkfv a’ Kodba' p,es ~~ ^stilna, vino, godbT631^ POtfm ©C5.TSS5 W' titI"08tn° okrašena' ccrkviio. ki je ftos nra na verandi’ ~ v,Kostilna. Iščemo fo£? °ra na vrtu _• vsP J? poIn°: iSčem0 “i tpo. vf.avo najdemo mizo in stoii*!”0:'' zdelana; v naročju drži otroka, ki še ne tioai, pa je že drugi na poti, da pokuka v ta varljivi svet. Otrok kriči, lačen je, toda mati mu ne da mleka; natoči polno čašo vina ter mu jo pristavi k ustom. Otrok se sprva brani in omizje se smeje, potem pa seveda popije poln kozarec... Poleg matere sedi fant, deset, dvanajst let ima in pije, Pije... Ko se dvigne in hoče ven, se opoteče In pade — in družba se zopet smeje. »Ne zna ga nesti!« V kotu sedi kmečki fant, poleg njega osemnajstletno dekle, članica Marijine družbe ... Stiskata se in otipavata. V nasprotnem koncu se dvigne piian hrust, zakrili z rokami in kriči na godce. Izgovori sloven-' sko besedo, na to pa nadaljuje v strašni spakedrani nešrnčini. Zabavlja na ves svet, na Slovence, na vlado, na Srbe... Navzoči se femejejo, le tuintam pade kaka mastna nemška ali slovenska opazka. Ztnij na vrtu pojejo fantje Izmenoma zdaj slovenske, zdaj nemške pesmi in tako tudi govore vsi: ti v sobi, oni v vrtu in oni v verandi; saj zanje ni razlike, saj se niti ne zavedajo kaj so, Slovenci ali Nemci... Zvečer se porazgube ti pijani fantje in dekleta z mašnimi knjigami po goricah in marsikatera bo čez nekaj mesecev jokala in tarnala — oni. ki ostanejo se pa skregajo, stepejo, pokoljejo in sodišče bo dobilo zopet obilo posla. In to je fara, ki je pri zadnjih volitvah oddala skoro kompaktno svoje glasove Slovenski1 Ljudski Stranki, pobožna fara... Taka je bila slovenska bol, ko je hodil tod avtor »Kontrolorja Slcrobarja«, taka je slovenska bol danes v šestem letu svobode... Žalostni in potrti se vračamo proti mestu. Kdaj vstaneš naš obmejni narod? Kdaj bo ozdravljena ta slovenska bol?^ Koliko hvaležnega apostolskega dela bi našli v teh vaseh naši kavarniški politiki! Koliko zgodovinskega dela bi opravila naša Slovenska Ljudska Stranka, ki si lasti izključno pravico do tega ljudstva, če bi Ra dvigala prosvetno, nravno in narodno, mesto da ga uči politične •mržnie, sovraštva do inteligence, sovraštva do vlade, do Srbov... Kdaj boš ozdravljena slovenska bol?... AAAAAŠAkAAAAAA Tarzan m Styriacus. Dne 1. maja pričnemo priobčevati nev roman, ki si je v kratki dobi osvojil ves svet! V Angliji, Ameriki, Rusiji in v vseh drugih evropskih državah je nebroj različnih izdaj razglasilo njegovo slavo. Kjerkoli se pojavi kinematografski film Tarzan, sin opice, povsod se ljudje drenjajo za vstopnice. Kaj je vsebina tega romana, ki je tako čudovito porazil ves svet? Tarzan, sin opice je moderni Robinzon. Človeštvo, ki je sito sodobnega sveta ter hrepeni po novih užitkih, katere mu naj nudi razgreta človeška fantazija, se je krčevito oklenilo pravljičnega sveta, opisanega v našem novem romanu. Starega Robinzona zna že mlado in staro na pamet. V tem času je znameniti angleški pisatelj Edgar Rice Burroughs spisal modernega Robinzona; Tar-r, a n a, sina opice. Človeška domišljija skorajda ne more ustvariti drznejših in močnejših slik, kakor jih vsebuje »Tarzan«. Sam nam to pove: Očeta nisem poznal, a moja mati je bila opica. In vendar je to samo njegova zmota. Kajti Tarzan je polnokrvni angleški lord, ki pa je vzrastel v skrivnostnih afrikanskih džunglah ob ekvatorju. Očeta in matere res ni poznal, kajti ob njihovi smrti je bilo dojenče staro par mesecev. Močna in lepa samica iz plemena človeko-opic ga je našla ter dojila s svojim mlekom. Vzgojila ga je in napojila s prvim ljubezenskim napojem, z materinsko ljubeznijo. Braniti ga je morala pred krvoločnimi soplemenjaki, ki so sovražili golega, slabotnega mladeniča. Ta mladenič se razvija v silnega orjaka, ki pozna neprodirno džunglo, ki ima oko najopasnejše zverine, srce in pamet pa človeško. Njegova moč je bajna; istotako njegova spretnost v krvavih bojih z divjimi gorilami. Na čudovit način se je naš človek iz džungle sam naučil brati in pisati. Podnevi in ponoči nas obdaja čarobni in bajni svet pragozdov, afrikanskih džungel, kjer se razlega mozeg pretresajoče zmagoslavno rjovenje opice, ki v strahovitem boju zlomi premaganemu levu tilnik. Najsilnejši pa je mogočni krik Tarzanov. V prsih tega orjaka, ki se giblje le po vejah ogromnih pragozdnih dreves, se vzbudi nežna ljubezen do lepe angleške deklice. Srce nam zastaja, ko prisostvujemo elementarno divjemu boju človeka in gorile zaradi tega sladkega bitja, ki ga je usoda zanesla v svet džungle. Pero še ni opisalo-nežnejših ljubezenskih prizorov! Na travi, pod streho orjaškega drevja vzljubi mlada deklica silnega mladeniča, ki govori le opičji jezik, a zna pisati in brati angleško. Neverjetne stvari in vendar jasne in strašne za nas. Tako se je razvijal človek v megleni prazgodovini, ko je še prebival v gozdovih in duplinah. Porazno učinkuje na Tarzana njegovo seznanjenje s človeško kulturo. Povsod srečuje zavratni umor, sovraštvo in goljufijo. Sedaj primerja človeško življenje z onim tam v džungli in se preveri, da je človek podlejši od zverine. V džungli je ubijal, če je bil lačen — v človeški družbi pa bi naj drugim za zabavo razkazoval svojo moč! Vendar ga pregovore, da gre v jutranjem mraku z golimi rokami nad leva in ga ubitega prinese nazaj med ljudi. Odveč bi bilo naštevanje vseh krasot in grozot pričujočega romana. Kdor je prebral prvo stran, ne bo odložil knjige, dokler je ne prebere do zadnje pike. Zato ni nič čudnega, če se je ves svet tako strastno ogrel za to najdrznejše moderno delo, ki sega nazaj v tisto dobo, ko so naši pra-pradedi postajali ljudje. Nihče 'naj ne zamudi prvih poglavij našega Tarzana. Pariške zgodbe. Pariz, 21. aprila. _: Ženitovanjski ogled. Lep aprilski dan je izvabil kakih sto oseb tja ven ob dotok Seine, med moškimi je največ trgovskih pomočnikov s šeststo franki mesečne plače, ki morajo svoje potrebščine skrčiti na minimum, ženski spol pa zastopajo povečini služkinje z dežele, ki skušajo svojo srečo na lahek način. Zunaj ob dotoku Seine se vrši »semenj ženinov in nevest«. Za 15 frankov, ki jih je treba pri odhodu plačati, se dobi jed in pijača za ves dan, in obenem dovoljenje biti volilka oz. žrtev. Tehnika je sledeča: Vsi moški vpišejo ime in stanovanje v register, ki ga hrani zadružni tajnik. Za to dobijo listek, na katerem je napisana starost in poklic, in ki ga morajo nositi na vidnem mestu n. pr. na klobuku. Zabava traja ves dar.; zvečer smejo mlada dekleta zahtevati od tajnika ime in naslov mladeniča, ki se jim je posebno dopadel. Sistem je baje zelo uspešen. * Skeptični izvedenci. V pariških krogih se zelo čudijo, da niso izvedenci predlagali v svojem poročilu visoke davke na v Nemčijo uvožena tuja vina, posebno, ker so bile vse druge življenske potrebščine tako visoko taksirane. Tozadevno je nekdo vprašal nekega ameriškega izvedenca, ko je baš hotel vstopiti v Mont-Cenis-Express. »O tem smo precej razmišljali,« se ie glasil odgovor; »toda zamerili nam ne boste, ako je zmagal egoizem: Kakšno ceno bi morali pri prihodnji konferenci plačati izvedenci za steklenico poštenega šampanca!« * ; Diplomatski incident. K sprejemu ru-munske kraljevske dvojice v Elyseeju je bil po starem običaju povabljen ves diplomatski zbor. Pri tem je navada, da se sporoči vsakemu gospodu takoj ob prihodu ime dame, ki jo mora voditi k mizi. Ko se ie pri- . Stran 3. peljal nemški poslanik v. Hosch. je pristopil k njemu veliki ceremouier in mu tiho šepnil: »Ekscelenca, blagovolite ponuditi roko gospej Laquillermie.« Kakor hitro je bil čas. se je napotil poslanik iskati dotično damo, katere ni sicer poznal niti po imenu, Toda nihče mu ni mogel dati potrebnega pojasnila. Končno se je Hosch predstavil njenemu soprogu rekoč: »Moje ime je v, Hosch, spremiti bi moral milostivo soprogo k mizi...« Gospodu Laquil!ermie se je zresnil obraz in mu je odvrnil: »Tega ne boste nikdar storili, ekscelenca!« Seveda j« bil poslanik dolžan zahtevati pojasnilo. Stvar je postala tragična; mislilo se je že na Poincarejevo posredovanje, ker je dobro znan z obema gospodoma. Končno pa je užaljeni soprog pojasnil, da ie dama, ki bi jo moral spremljati k mizi, že deset let -mrtva. : Iz žnrmlistike. Kakor znano je ob j a* vil »Matin« rezume izvedeniškega poročila polnih 48 ur pred predajo istega reparacij-komisiji. Bil je precej točen in ie vzbudil med mednarodnimi izvedenci ogorčenje, ker so domnevali, da tiči za objavo kak političen manever poluradnega glasila. Stvar je sedaj pojasnjena in je mnogo bolj enostavna. Neki ameriški novinar, prijatelj nekega rojaka in člana izvedeniške komisije, je zvedel po indiskretnosti za besedilo in je dal pri tem častno besedo, da ga sporoči svojemu listu šele v noči pred objavo, tako, da bi ga lahko priobčil že v jutranji izdaji. Ameriški novinar pa je mimogrede angažiran tudi pri pariškem »Matin« in pokazal je dotično besedilo pod prisego, da se ga ne izkoristi do »velikega dne« nekemu uredniku omenjenega lista. »Veliki dan« pa je bil večkrat preložen in tako se je pariški urednik zmotil pri koledarskem štetiu: besedilo je bilo objavljeno 48 ur prezgodaj. Najlepše pri stvari pa je: Amer. žurnalist se je čutil vezanega na dano besedo in ie sporočil svojemu listu besedilo šele na predvečer objave, medtem, ko so bili ostali listi obveščeni že pred 36 urami. Ubogi mož je radi tega zbolel na mrzlici. : Ko bi ona vedela... Naslednja zgodba je zanimiva radi tega. ker ere za najvišjega dostojanstvenika tretje republike. Pri pariškem sodnem dvoru je običaj, da mora ostati ob truplu umrlega člana vsa} eno noč kdo izmed tovarišev kot častna straža. Vsled raznih neprijetnosti so v zadnjem času mnogo razpravljali o tem, da bi se ta tradicija odpravila. O tem se je sukal pogovor tudi na nekem banketu v Elyseeju. Neka dama, katere soprog je nosil naslov »Ekscelenca« je končno izrekla svoje mnenje, da je ta običaj odveč. Kajti nesrečen slučaj hoče, da mora biti baš njen soprog vsak večer na častni straži. — K sreči je gospa ekscelenca precei kratko* vidna, sicer bi opazila muzanje zbranih go* stov. Politiine vesti. — Tretja politika. Pod tem naslovom priobčuje Cicvaričev »Beograjski Dnevnik« zanimiv članek s sledečimi izvajanji: Pri nas sta samo. dve glavni stranki, namreč centralistična in federalistična. Vodja centralistov je sedanji predsednik vlade gospod Nikola Pašič, vodja federalistov pa predsednik Hrvatske seljačke republikanske stranke g. Stjepan Radič. Ker ie centralizem vsebovan v vidovdanski ustavi, so centralisti njeni branilci, federalisti pa njeni nasprotniki. Logično bi bilo nemogoče voditi še kako tretjo politiko, ki ne bi bila ne s Pašičem in ne z Radičem, ki ne bi bila ne centralistična in ne federalistična! In vendar obstoja ta tretja politika! Njen vodja je g. Ljuba Davidovič, bivši predsednik stare demokratske stranke, ki se še nikdar ni izrekel ne kot centralist in ne kot federalist. Njegov prijatelj in teoretični posveto-valec dr. Voja Marinkovič pa je rekel ponovno: Mi nismo ne centralisti in ne federalisti! To so izjavili tud Slavko Šečerov, dr> llija Šumenkovič, Jovan Magovčevič. Davidovičevp časopisje piše vedno v tem smislu... Za g. Davidoviča in njegove prijatelje je sedanji režim samo Pašič—Pribi-čevičev režim in njim se zdi, da bi z odpravo tega režima prenehala tudi naša državna kriza! Potem bi se federalistična opozicija odrekla svojim federalističnim zahtevam! To je smešno. Borba se vodi med centralizmom in federalizmom. Treba se je odločiti." kdo je za centralizem s Pašičem in Pribičevičem in kdo ie za federalizem s Radičem, Spahom in Korošcem! Voditi neko tretjo politiko, pomeni vstvar-jati konfuzijo v našem političnem življenju, kar je nevarno. Živela politika iavnosti! = Macedonskl izseljenci v Bolgariji. — Vsi bolgarski listi zavračajo z ogorčenjem poročilo beograjske tisk. agenture »Avala«, ki ceni po uradnih podatkih notranjega ministrstva SHS število macedonskih izseljencev v Bolgariji na komaj 60.000 duš. »Slovo« pristavlja, da je njihovo število precej višje od 60.000, ker jih je v sami Sofiji nad 40.000. Listi zavračajo energično trditev, da bi bolgarske oblasti ovirale povratek macedonskih izseljencev na njihove domove, ker je velik del njih brez vsakih sredstev in tvori samo težko breme za bolgarsko vlado. = Volilni izgledi v Nemčiji. Neki nemški vodilni politik je izjavil, da je sila pre-okreta na desno nekoliko popustila. Predvsem pa si je treba biti na jasnem, da dobi ljudska stranka mnogo glasov na račun nemško-nacijonalcev. V raznih krajih so pristopili nemško-nacijonalni volilci k »ljud-skarjem«. Še pred kratkim je bilo verjetno, da dobe nemško-nacijonalni volilci 120 mandatov, danes se more računati kvečjemu na 80 poslanskih mest. Ljudska. stranka dobi najbrže 40 do 50 mandatov. Izgubili bodo nadalje demokrati, nemška ljudska stranka in predvsem socijal-demokrati. Svoje šanse pa so si zboljšali komunisti, ki utegnejo dobiti 50 poslancev. Po njegovem mnenju bo zopet možna velika koalicija s socijal-demokrati in meščanski blok z nem-ško-nacijonalisti. Velika koalicija pa pride po njegovem mnenju v poštev šele v drugi vrsti. Ce bi se po volitvah izkazalo, da je vsaka možnost sestaviti delazmožno vlado nemogoča, bo vodil nadalje posle sedanji kabinet. Kabinet bi v tem slučaju zahteval od zbornice zaupnico in če je ne bi dobil, bi se morale vršiti nove volitve. Nemški narod bi bil s tem postavljen pred alternativo: rešitev sedanje krize, ali sedanje negotovo stanje. = Strankarska razcepljenost v Nemčiji. Državni volilni .odijor, ki je revidiral od posameznih strank predložene kandidatne liste. je odobril 23 list. Volitev se torej udeleži 23 strank in strančic, kar pomenja veliko strankarsko razcepljenost v današnil Nemčiji. = Coolidge o razorožitvi in nalogah Amerike. Na nekem banketu, ki so ga priredili ameriški novinarji v New Yorku, je imel predsednik Coolidge važen političen govor. Coolidge je rekel med drugim, da omogoča ureditev reparacijskega vprašanja nadaljno razoroževanje. Na washingtonski konferenci ni bilo rešeno vprašanje podmor-nikov in zrakoplovstva. Po njegovem mnenju bi se morala po rešitvi reparacijskega problema vršiti še ena konferenca, ki bi bila sklicana na incijativo Zedinjenih držav is bi se pečala s kodifikacijo mednarodnega prava in omejitvijo oboroževanja. O poli* tičn‘,1; nalogah Zedinjeni1', držav je rekel Coolidge sledeče: Zedinjene države se dolgo niso hotele udeležiti svetovne vojne. Končno so ugotovile, da so občutno prizadete. Po vojni so imele možnost doseči svetovno nadvlado, kljub temu so odklonile svojo udeležbo pri evropskih sporih. Nasprotno pa ima ameriška vlada že s poslovnega stališča interes na gospodarski obnovitvi Evrope. Vsekakor pa pazno zasleduje, da se ne uporablja izposojeni denar v vojaške svrhe. Vstop v Zvezo narodov morajo Zedinjene države odločno odkloniti. Uvodoma se je Coolidge spomnil na korupcijske afere in izjavil, da se bo napram krivcem nastopalo z vso stre. gostjo. = Važen govor Ramsay Macdonalda. Prvi dan velikonočnih praznikov se je vršilo v Yorku letno zborovanje neodvisne delavske stranke, na katerem je držal ministrski predsednik Macdonald važen političen govor. Ves njegov govor je bilo opravičilo dosedanje politike delavske vlade. V prvi vrsti se je Macdonald dotaknil rusko-angle-ških odnošajev in omenil, da sliši večkrat očitke, da vodi vlada sicer posle, da pa ne vlada. S tem pa, da ie delavska vlada priznala Rusijo ie dokazala, da vlada. Ru-sko-angleška konferenca, ki se vrši sedaj v Londonu je pričela dobro. Po njegovem mnenju se posreči dovesti Rusijo v angleške industrijske kroge. Kar se tiče vprašanja, je Macdonald izjavil sledeče: Vesel sem, da soglaša vsa država z menoj v tem, da je smatrati Izvedeniško poročilo za nedeljivo celoto. Lahko bi se sicer napadle 'posamezne točke poročila, toda, ako bi to storila Anglija, bi storile isto tudi druge države. Potrebno jih je torej sprejeti v celoti, da se zagotovi kontinentu mir. Ako bi se nadaljevala dosedanja politika še dve leti, bi upanje na mir popolnoma izginilo. Razvoj nacijonalistične intransigentposti v Nemčiji pomeni veliko nevarnost za Evropo in tudi za samo Nemčijo. Sicer pa je to stanje v Nemčiji v marsičem zakrivila politika zaveznikov. Pridobiti si je torej treba nemško zaupljivost. Naloga vsake dobre vlade ne obstoja v tem, da izdaja lepe zakone, marveč, da pretvarja današnla zla v jutrajšnje dobrote. Končno je Macdonald izjavil, da smatra za svojo dolžnost ostati na vladi in tako prihraniti državi volitve. = Dostojevski In Tolstoj na boljšcvi-škera indeksu. Sovjetski listi prinašajo poročilo Leninove žene* Krupske, katere knjige so s ^tališča lenininzma nepripustne In naravnost škodljive. Po daljših posvetovanjih je bilo sklenjeno prepovedati čitanje ^ ,, n ““"senjev »Očetje in sinovi« in »Rudin« Dostojevski »Besi« in »Idiot«, Tol-ri« *y.!ta)enie« in »Ana Karenina«, Gonča-f® , *Oblomov«, nekatera dela Grigoroviča m Andrejeva ter vsi spisi Guseva-Orenbur-sKega, kolikor se tičejo pravoslavne duhovščine. v prirodoslovni in zgodovinski stroki se smatrajo za škodljive vse knjige, nasprotujoče leninskemu materijalizmu, kakor tudi uela, ki uporabljajo v pozitivnem smislu pojme Bog, božji in pod. Odstranjenje na indeks postavljenih knjig Iz javnih in šolskih knjižnic bodo izvedle posebne komisije pod nadzorstvom državne politične uprave. == Atentat na morilca Esad paše. V Tirani Je bil izvršen atentat na morilca Esad paše. Atentator ie bil prijet Stran '4.'. NARODNI DNEVNIK, 25. aprila 1924. stev. 98. Dnevne vesti. — NAŠIM C.ITATELJEM NENAROČ-NIKOM! Oni naši ccnj. čitatelii nenaročniki, ki smo Urn sedaj nekaj dni pošiliali »Narodni dnevnik« na ogled, ter se doslel na list še niso naročili, ga sprejmejo danes zadnjič. Z ozirom na to, da prične v par dneh izhajati v listu nov velezanimiv roman »Tarzan — sin opice« in da tudi sicer ne bo pre-kinjenja v pošiljanju, prosimo vse prizadete, da se takoj naroče na »Narodni dnevnik«. Naročba se izvrši s tem. da se vplača naročnina v naprej po položnici, ki jo je vsakterl prejel. Kdor pa tega ne zmore, pa naj naroči po dopisnici proti plačilu 1. maja. — Poset naše kraljeve dvojice v Parizu. Francoski poslanik v Beogradu Billy je naznanil našemu ministru za zunanje zadeve, da bo francoska vlada čez nekaj dni končno določila spored za svečanosti ob posetu našega kralja in kraljice, ki ga napravita predsedniku francoske republike. — Glavni odbor društva Rdeči križ kraljevine SHS je razpisal natečaj za štipen-distinjo - bolničarko, ki bi posečala bolničarski kurz v Londonu v času od 1. septembra 1924 do 15. julija 1925. Rok za vlaganje prošenj je do 1. junija 1924. Društvo Rdečega križa sprejema še prlglase za H. tečaj šole za čuvarice zdravja v Valjevu do 29. aprila 1924. Interesentinje se opozarjajo na oba razpisa v »Uradnem listu«. — Kralj avtomobilov »Ford«. Iz Rume poročajo, da namerava znani ameriški industrialec Ford zgraditi veliko tovarno avtomobilov in je v to svrho že določeno zemljišče last grofa Pejačeviča, kjer bi se postavila nova tovarna. Poleg tovarne foTd se namerava po ameriškem sistemu •jdraditi novo moderno kolonijo za delavce. — Iz zdravstvene službe. Za okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Brdo ve postavljen dr. Albert Trtnik. Za začasnega sekundarija v splošni bolnici v i-jubijani dr. Vilko Spor n in za začasna sekundarija v javni bolnici v Celju dr. Drago Hočevar in dr. Herman Sedaj. — Imenovan je Angel Remec za kan-clista pri okr. sodišču v Slov. Bistrici. Uradni sluga Karel Klobučar pri pokraj. upravi je premeščen k okr. glavarstvu v Krškem. — Nov hanger za avljone. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo, da se na vojaškem aerodromu pri Sarajevu postavi velik hanger za zrakoplove. — Slovenski književniki v Srbiji. Po vesteh iz Beograda namerava tekoom letošnjega leta večja skupina slovenskih književnikov iz Ljubljane potovati po Srbiji, da se pobližje seznani s srbskim Seljakom, njegovim življenjem in z njegovimi običaji, kakor tudi z vsemi prirodnimi lepotami v katerih živi srbski seljak. — Multimilijonar Mor/jan v Splitu, Multimilijonar v dolarjih Pierponta Morgan potuje na svoji jahti ob dalmatinski obali in se je pri tej priliki ustavil v sredo zvečer v Splitu, odkjer je naslednji dan odpotoval v Šibenik. — Nova šolska poliklinika. Po odločbi ministrstva narodnega zdravja otvori se te dni v Novem Sadu velika šolska poliklinika, v kateri se bo zdravila obolela šolska deca iz Vojvodine. — Kongres bančnih uradnikov. Dne 20. in 21. t. m. se je vršil v Zagrebu kongres Saveza bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije. Kongresu so prisostvovali delegati iz raznih pokrajin v državi. Po običajnih referatih društvenih funkcionarjev je kongres sprejel obširno resolucijo, ki se nanaša predvsem na gospodarske in soci-ialne razmere bančnih nameščencev. Med drugim se je naročilo novemu odboru, da izdela načrt pokojninskega zakona in ga predloži ministrstvu socijalne politike. Z ozirom na veliko brezposelnost zahteva nadalje resolucija, da se razpišejo javna dela, prepreči redukcije nameščencev v masah, zabranl prekomerno zaposlenje mladostnih delavcev, zapre privatne kon-loarske šole In tečaje, zabrani dotok inozemskega delavstva in popolnoma izvede aedeljski počitek. Poleg tega se zahteva od Viade, da Izvede zavarovanje proti brezposelnosti. — Iz državne službe. Reducirani oziro-/na upokojeni 90: pisarniški ravnatelj pri pokr, upravi za Slovenijo Karel Dolenc, uf* g'avarIa D1"! velikem županu za ljublj. oblast dr. Ivan Lininger in Srečko L a j n š i č, ter okr. glavar v Celju L u d-vik P Inka v a. — Nova emisija poštnih znamk. Ministrstvo pošte in telegrafa je začetkom t. 1. naročilo na Angleškem nove poštne znamke, ker bo zaloga stare emisije kmalu posla. Največ novih znamk le naročenih po 1 In pol dinarja. Znamke se izdelujejo v Londonu In bodo Izgotovljene tekom meseca maja, na kar se bodo oddale v promet. — Razvrstitev v ministrstvu notranjih del. Iz Beograda poročajo, da bo v najkrajšem času končana razvrstitev nameščencev ministrstva notranjih del. Zadnji odtok komisije za razvrstitev zadeva policijske stražnike in agente, ki se prevedejo v vrsto zvaničnikov in se jim kot takim tudi odmerijo prejemki. Ljubljana, 24. aprila. — Povratek naših rojakov iz Poruhrja. Izseljeniški odsek ministrstva za socijalno politiko je bil te dni od nemške vlade obveščen, da se v najkrajšem času vrne iz Poruhrja in VVestfalije večja skupina naših izseljenikov, ki so že preko 20 let kolonizirani v tamošnjih rudarskih in industrijskih centrih. — Skupščina pravoslavnih duhovnikov v Beogradu. Sredi maja se vrši v Beogradu skupščina delegatov pravoslavnih duhovnikov iz vseh krajev države. Na skupščini se bo obravnavalo predvsem gmotno stanje pravoslavne duhovščine. — Centralno računovodstvo pri direkciji šum. Te dni je bil dovršen pravilnik o centralnem računovodstvu pri generalni direkciji šum v Beogradu. Pravilnik predvideva centralizacijo na oblastne direkcije šum _ s posebnimi računovodstvi. Pravilnik je bil predložen ministrstvu financ, da ga pregleda in odobri. — Pridobivanja aluminija v Hercegovini. Neki angleški konzorcij je prosi! ministrstvo trgovine in industrije, da v Hercegovini postavi moderno tovarno za pridobivanje aluminijuma in njegove predelave. — Jugostovenska Matica. — Zbiranje pirhov za slovensko mladino na Primorskem in Koroškem, katero akcijo je zapo-čela Jugoslover.ska Matica s pomočjo šolskih vodstev po Sloveniji, bo skoraj končano. Ravno tako bo kmalu zaključena akcija v prid vestfalskim Slovencem, ki jo je po načrtu Akcijskega odbora za pomoč vvestfalskim Slovencem vodila tudi Jugoslo-venska Matica. Vse zamudnike prosimo, da odpošljejo zbrani denar čimpreje na naslov Jugoslovenske Matice v Ljubljani. — Tretje veliko podjetje Jugoslovenske Matice v letošnjem letu bo II. književna tombola. Vse podrobnosti bodo naznanjene v najkrajšem času. — Na vprašanja mnogih starišev, če smejo vpisati v Jugoslovensko Matico tudi šolske otroke in' one, ki še ne obiskujejo šolo, opozarjamo na dejstvo, da šolska vodstva ne delajo nikakih ovir ter nasprotno vstop priporočajo, in na člen 5. točka 3 društvenih pravil, ki se glasi, da more postati član društva vsak Jugoslovan, brez razlike spola in starosti, ako ga sprejme katerakoli podružnica. Saj imamo vpisanih brezštevilno družin, od starišev do dojenčka. Tako je najmlajši član Jugoslovenske Matice sedaj poldrugi mcsec stari Marijan Žerjal, sin uradnika Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki so mu ob sprejemu v cerkveno organizacijo preskrbeli tudi članstvo največje narodne organizacije, koja je Jugoslovenska Matica. — StaTiši, posnemajte! — Sadjarski In vrtnarski shod za Gornjo Savinsko in Šaleško dolino se vrši dne 11. maja v Mozirju. Vrši se ob 15. uri popoldan na prostem in bo prvi svoje vrste v tem kraju. Po shodu se vrši zvečer v hotelu »Goltnik« koncoTt na čast gostom in udeležencem. — Savska gasilska žtipa v Št. Vidu pri Ljubljani proslavi praznik sv. Florjana dne 4. majnika 1924 z velikimi svečanostmi, ki se izvrše po naslednem sporedu: a) Ob 8. uri dopoldne zbirališče bratskih gasilnih društev pred gas. domom v Št. Vidu. b) Odhod z godbo Dravske divizije k službi Božji, ki bo ob 9. uri v farni cerkvi v Št. Vidu. c) Obhod po vasi do gas. doma. č) Slavnostni govor in odlikovanje zaslužnih gasilcev, d) 2. redna župna skupščina, e) Skupni obed. f) Popoldne ob 3. uri pri »Jagru« velika ljudska veselica v korist župnemu podpornemu skladu za onemogle in ponesrečene gasilce ter njih svojce. Sodeluje vojaška godba, gasilski pevski zbori; bo tudi srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava itd. Vstop prost. Prijatelje gasilstva in cenjeno občinstvo vljudno vabi odbor. — Dovoljeni Italijanski listi. Ker je italijanska vlada dovolila vsem našim listom dopošiljanje v Italijo, je minister za notranje zadeve dovolil tudi vsem italijanskim listom, da smejo prihajati k nam. Glede na to naredbo se je vrnil poštni debit tem-le italijanskim listom: »L’Aquila del Dinara«, »Jamanera«, »Avanti«, »Adriatioo«, »Cor-riere di Zara«, »La Vedetta d’ ltalia«, »L’ Azione«. in »Popolo di Trieste«. — Brezplačni vozni listki za sovjetske Železnice. Sovjetski ljudski komisarijat za promet v Moskvi je poslal beograjski železniški direkciji 10 brezplačnih voznih listkov prvega razreda za vse proge jn vlake v Rusiji. Ta praksa je obstojala ze v carski Rusiji od leta 1888. dalje, sedaj pa so jo boljševiki obnovili. — Razpust »Kulturbunda«. Policijske oblasti so v vsej Vojvodini začele razpuščati organizacije nemškega Kulturbunda. Zaplenile so vse blagajne in arhive ter prostore zapečatile. Nemci se boie, da bo prosvetno ministrstvo začelo zatvarlati tudi nemške gimnazije. — Davek drž. nameščencev In oficirjev, Dne 1. maja stopi v veljavo dotočilo finančnega zakona o davku, ki ga bodo morali plačevati državni nameščenci in častniki. Nameščenci in častniki izven kategorij bodo plačevali 5 odstotkov, uradniki v kategorijah 4 odstotke, zvanlčniki in sluge pa 3 odstotke osnovne in položajne plače. Razgnan sociiatlstlien shod v Mestnem domu. Zmerjanje. — Pretep. — Policija. Potom svojega časopisja in rdečih le-iaicov je sklicala Socialistična stranka in »rokovna komisija iz Selenburgove ulice za včeraj zvečer ob 7. uri v Mestnem domu Javen shod. Kot poročevalca sta bila označena delegat amsterdamskih strokovnih organizacij Sassenbach In narodni poslanec Divac \z Beograda. Zborovalci so napolnili veliko dvorano Mestnega doma do zadnjega kotička. Poslušalci 90 stali celo na hodnikih. Strokovni tajnik Franc Svetek je otvo-rll shod In pozdravil zastopnika »20 iniljon-ske lrtmnaci)onale«. Uvodoma je omenil, da se čuje, da so prišli nekateri s tem namenom na saod, da bi povzročili nemire in onemogočil) shod. Dalje Svetek s svojim govorom ni prišel, kajti navzoči komunisti P° ..v2dstvom *’• Letneža, Marcela torge in Makuca so sprejeli zadnje besede Svet-£Rv.e vi,m kričanjem. Culi so se medklici: Čemu Izziva?! Naj govori Sassenbach. Živela tretla Internacionala! Nastalo e pravcato huronsko vpltie. Komunisti, katerih je bilo med navzočimi velika večina, $0 zahtevali, naj se voli predsedstvo shoda. Svetek zakliče: Ali so to priprave za zedinjenje proletariata? Dvigalo se pesti In kopa psovk se vsuje proti Svetku, izdajalec! .vpijejo komunisti. Svetik,' Vrzite kri* čača ven! V ozadju nastane prerivanje. Ta-komienovanl • »udarniki« obkolijo mizo na odru. Svetek stoji na mizi in zvoni. — Predsedstvo! kričijo zborovalci. Svetek doli, saj smo ti dali nezaupnico! Komunisti zahtevajo, da predseduje shddu Makuc. Socialisti ga ne puste na oder. Svetek preti, da bo shod zaključil, če ne bo miru. Komunist Ojsterc zakliče: Večina bo odločila. Svetek: Shod sem sklical jaz In iaz odgovarjam -zanj! Dvigne se Marcel 2,orga: Vprašajmo Sassenbacha, kako je vodil zborovanja po Romuniji, kjer so naše delavce zapirali! V dvorani postaja hrup vedno večji. Nihče ne more govoriti. Komunisti začno peti pesmi o internacionali. Vzklikajo Lje-ninu in Trockemu. Makuc skuša priti na oder, a »udarniki« navalijo nani. Začne se pretep. Po zraku letijo stoli. Socialisti se umikajo proti Izhodu. Splošna zmeda. Slednjič ostanejo v dvorani le še komunisti. Nekdo od njih zakliče: Nazaj. Marcel govori! V tem pa se pojavi policiia. 6 stražr nikov se je pokazalo in v par sekundah je bila dvorana popolnoma prazna. — Spodaj na rešilni postaji pa so izpirali nameščencu socialističnega konzunia Jurčiču ranjeno glavo. Dobil je med pretepom precej težke poškodbe na glavi. Tudi nekaj drugih je bilo ranjenih. Svetek je odnesel zdravo kožo. — Zaplemba lepakov v Skoplju. Danes so policijske oblasti izvršile hišno preiskavo v krajevni organizaciji neodvisne delavske stranke v Skoplju. Zaplenjeni so bili lepaki za proslavo 1. maja ki so se tam našlL — Požar. Na velikonočno soboto je zgorela hiša posestnika Mlkeca v Kostriv-pri Rogaški Slatini. Ogenj je nastal vsled gobe, katero je Mikec prinesel od blagoslova v cerkvi ter jo, ker je misli, da ne tli več spravil na neko gredo pod streho. Goba je v sredini še tlela, se polagoma razgorela in zažgala tudi slamnato streho, kar je povzročilo usoden požar. — Nesreča pri streljanju. Na Veliko noč so fantje, sami mladi dečki, streljali pri cerkvi y Sv. Križu pri Rogaški Slatini in pri tem je neki Lovrenčič iz Tekavčičevega po nesreči zadel 12 letnega Drofenika iz Roden. Strel mu je prebil prsa in je bil deček takoj mrtev. — IJ mor. V Philippi se je zgodil med našimi rojaki zločin, ki je pretresel vse ta-mošnje prebivalce. Dne 19. marca ob 7. uri zjutraj se je odpeljala Josipina Kastelic k zdravniku v Fairmond. Zvečer jo je šel čakat na kolodvor njen mož. Žena se je zvečer z vlakom pripeljala, vendar pa ni našla na kolodvoru svojega moža, tako da je morala sama oditi na svoj oddaljen dom. Pri-šedši domov, so ji domači povedali, da jo je njen mo-ž šel^ čakat na kolodvor. Drugi dan so našli moža razstreljenega kraj ceste. Umor je izvršil Anton Kovač, ki je popisal svoje dejanje takole: »Ko je šel Josip Kastelic čakat svojo ženo sem mu šel nasproti. Dejal sem mu, da imam žganje pri sebi. Ko smo dospeli do mostu, sem mu dal piti. Medtem ko je pil, sem mu prerezal vrat od spredaj. Z nekim tovarišem sva ga potem zavlekla s proge. Moj tovariš vzame dinamit ter mu ga dene pod glavo, da se ga ne bi spoznalo^ kdo da je«. Pokojni Josip Kastelic zapušča ženo Josipino, dva sina in brata Janeza. Doma je bil iz Brezovice pri Materiji v Istri. Zakaj je Anton Kovač izvršil strašen zločin, amerikanski časopisi ne poročajo. LjubSjana. — Mihael Ambrož, župan ljubljanski. Dne 25. aprila 1. 1864, torej danes pred 60. leti je umrl Mihael Ambrož, župan ljubljanski. V takratnih časih, ko se je z Blei-weissovimi »Novicami« takorekoč rodil slovenski časopis, je bil Mihael Ambrož eden prvih, ki so vso svojo pozornost posvetili Pisani slovenski besedi, iti je z marljivim ter spretnim dopisovanjem v »Novice«, pri katerih je sodeloval od njihovega začetka, tvoril krepko oporo očetu slovenskega slovstva, dr. Janezu Blelvveissu. Mihael Ambrož je bil mož vsestransko naobražen in je biL, kot večleten političen uradnik na deželi, dober poznavalec svojega naroda, katerega je ljubil z vso plemenitostjo svoje duše. Kot župan mesta Ljubljane (od 1. 1861 —1864) je skrbel za procvit občine v gospodarskem in kulturnem pogledu. Bil" je tudi odbornik v deželnem zboru, kjer se je s svojimi slovenskimi tovariši ob vsaki priliki potegoval za interese Kranjske. K pogrebu umrlega Ambroža je važno zabeležiti. da so bile pri mrtvaškem sprevodu zastopane vse _ takratne civilne in vojaške oblasti, šole itd. Slovenske nagrobnice je pel pevski zbor »čitalnice«. Pri pogrebu Mihaela Ambroža je nastopil »Južni Sokol« prvikrat v svojem kroju. — Slovensko zdravniško društvo priredi v petek dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne znanstveno sejo v predavalnici ^Bolnice za ženske bolezni«. Dnevni red: 1. dr. Ivo Pirc, šef higienskega zavoda: Dva nova tipa dasinfektorske opreme, 2. prof. dr. Al. Zalokar: Appcndie!tis-Adnexltls, Thrcm-bosis ven. tr.es., 3. 50 letnica Zbora lijee-mka Hrvatske, Slavonije i Medjuinurja. — Predavanja v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto 26. t. m. predava v salonu pri Levu gospod kapelnik dr. Josip Čerin »o zgodovini opere v Ljubljani od I. 1600 rlo 1900«, njegovo lastno originalno delo katero ni bilo še v Ljubljani predavano. Zatem sledi prijetna domača zabava, pri kateri sodeluje iz prijaznosti oddelek pevskega zbora ZJŽ. Začetek točno ob 8 in pol zvečer. Vstop vsem prost, — »Siavčeva« razstava ob društveni 40 letnici v Nar. domu bo prva te vrste med Slovenci. Pod geslom »Slavec« 1884—1924 bo razstavljen ves obširni materijal nabran tekom štiridesetih let. Slike, sporedi, društvenih prireditev, razna darila, pisma »Strossmajcrja. Gregorčiča, Nedvcda, For-sterja, Parme itd., zastavini trakovi, »Siav-čeve« zastavice, izvešene ob prevratni dobi na vrhu Št. Jakobskega stolpa in drugo, se bode vrstilo v lepem redu v obeh »Slavče-vih« sobah. Razstava se otvori po slavnostnem zborovanju, ki se vrši dne 4. maja ob 10. uri v veliki dvorani Nar. doma. — Petindvajsetletnico svoje poroke sta praznovala včeraj spoštovani ljubljanski moščan, bivši mnogoletni občinski svetnik, predsednik Mestne hranilnice ljubljanske itd. lekarnar gosp. Ub, Trnkocz in njegova gospa soproga Matiju v ožjem rodbinskem krogu. Naše čestitke! Slov. trg. društvo »Merkur« je Imelo sinoči v svojih prostoriii v Gradišču 17 svoj XXIII. občni zbor. Zborovanje je otvoril predsednik društva g. Alojzij Liileg. Pozdravil jc navzoče zborovalce in se spomnil med tem med letom umrlih članov gg. Al. Jesenka in Rajko Lukana. Zahvalil se je ljubljanskim listom za razne objave tekom leta, nakar je podal tajnik g. Urbančič svoje tajniško poročilo. V tem poročilu je omenil notranje delovanje društva. Društvo pazno zasleduje brezposelnost in jo skuša kolikor možno omejiti. Ustanoviti namerava tudi vajeniško zavetišče, ki jc za naraščaj trgovskega stanu zelo velike važnosti. Tudi učni odsek za nemščino in italijanščino ie uspešno deloval in je bil dobro obiskan. Društvo je napravilo med letom več poučnih izletov, med temi izlet v papirnico v Vevčah in pa v vrvarno Adamič na Grosupljem. Društvena knjižnica se je precej izpopolnila in si. bo društvo ustanovilo v tekočem letu lastno čitalnico. Društveno glasilo »Trgovski tovariš«, (mesečnik), , ima lepo število naročnikov in nudi obilo koristnega in tudi zabavnega gradiva. Urejuje ga g. dr. VVindischer za kar mu je bila izrečena v imenu dništva posebna zahvala ludi društvena posredovalnica za službe je ,'!’ela nrnogo posla. Društvo ima 2 častna uana, 8 ustanovnih, 794 rednih in 73 »odpornih članov in pa 222 naročnikov na list orocilo tajnika kakor tudj poročno blagajnika, ki izkazuje nekaj prebitka, je bilo z odobravanjem sprejeto. Društvena pravila S^^SPrfiIT1Cne 7 toliko* dil sc zviža število odbornikov od 24 na 28 in sicer 12 članov In 2 članic iz trgovskega stanu in pa 12 Članov in 2 članici iz vrst nameščencev. Povodom volitev predsedstva je bil Izvkh Ijen bivši dolgoletni društveni predsednik g. Alojzij Lilieg za dosmrtnega častnega predsednika, g. dr. VVindischer za predsed- nika En za 1. podprods. g. Kavčnik, za dru-zega pa g. Tori. Dr. VVindischer je orisal v kratkih obrisih delovanje društva in pa velike zasluge g. Lillega za razvoj društva. Omenil je razna društvena vprašanja in notranje socijalne uredbe, dalje razvoj gre-mija, Zveze slovenskih gremijev in pa prehod v vseslovensko trgovsko organizacijo in poziva, da se vezi med trgovci po Hrvat-skem in v Srbiji vedno, bolj jačijo. Povdar-jal je, da je postala v društvu enakopravna tudi trgovka, priporočal je ustanovitev trgovske menze za trgovske uslužbence in predlagal, da se priredi na čast bivš. predsednika društva Lillegov večer. Za njim je govoril g. Jelačin, ki je svetoval, da se društvo pobriga za vedno ožje zveze z našimi trgovci na Hrvatskem in v Srbiji in je priporočal, da napravi slovensko trgovstvo skupen izlet v Zagreb in Beograd. Srejetih je bilo še nekaj predlogov glede članarine in glede lista, nakar je bilo zborovanje zaključeno. — Tombola nižjih poštnih uslužbencev je vsled tehničnih ovir preložena na nedeljo 4. maja t. 1. — Odbor. — Policijske prijave: V zadnjih 24. urah so prispele na policijo naslednje ovadbe: 2 tatvini, 1 poizkušen vlom, 1 kaljenje nočnega miru, 9 prestopkov cestnega pofic. reda, 1 telesna poškodba, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prekršaj predpisov o pasjem kontumacu. — Poizkusen vlom. V noči od 22. na 23. t. m. je skušal neznan vlomilec vdreti v stanovanje Viljema Bischofa v Križanski ulici št. 9. Vlomilec, ki je prišel preko dvorišča Auerspergove hiše, je prepilil železno omrežje pri oknu, ki vodi v kuhinjo Bischo-fovega stanovanja. Pri svojem poslu pa je bil prenesečen od neke stranke, nakar je namero opustil in pobegnil. — Ustavljen je bil na Gosposvetski cesti včeraj zjutraj ob 6. uri Garvas Slivar, hlapec, rojen 1. 1904 v Gorici. Nesel je vozno plahto, ki- se je zdela stražniku sumljivega izvora. Slivar se je na policiji zagovarjal, da je plahto kupil na cesti v Kranju od nepoznanega človeka za 100 D. — Umrli so v Ljubljani: Dne 22. aprila: Marija Verbič, zasebnica, 60 let. — Martin Ožlak, gostač, 54 let. — Dne 23. aprila: Friderik Košir, magistratnl oficijal v p. in posestnik, 65 let. — Marija Valte, zasebnica, 88 let. — Vsa damska garderoba se izdeluje pod tarifo po najnovejših krojih in modelih v Krojaški modni šoli, Zidovska ulica 5 v veži na levo! — Velika repatica. Na splošno željo uprizori Čitalnica v Sp. Šiški v nedeljo 27. t. m. že v tretjič dobro znano burko v treh dejanjih »Velika Repatica«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi te prilike in pride ob pol 8. uri zvečer v dvorano g. Valjavca, ker je začetek točno ob 8. uri. Ntarib©r. — Radiomanija. Radiomanija, kj prevzema zadnje čase ves svet, se je pojavila zadnje čase tudi v Mariboru; že sedaj imamo par priv. sprejemnih postaj in pošta sl je omislila svojo. Radio-klub. ki se je nedavno ustanovil, namerava v kratkem postaviti svojo skupno sprejemno postajo, ravno tako Pa tudi nekateri člani svoje lastne. V kratkem bo v Mariboru torej vse polno sprejemnih radio-postaj. — Streljanje z možnarjl o priliki zadnjih velikonočnih praznikov je zopet zahtevalo več žrtev. Z vseh krajev z dežele prihajajo poročila o večjih in manjših nesrečah. Bil bi res že skrajni čas, da bi se streljanje prepovedalo ali pa vsaj postavilo pod strogo kontrolo. —- Pretepi In poboji. Velikonočne praznike je naša dežela praznovala v znamenju alkohola. V neštetih krajih so se pijanci med seboj pošteno stepli iti poklali, tako da imajo orožniki in sodišča obilo pnsla. — Dar. Odvetnik g. dr. Ferdo Mtiller je daroval Ljudski in Študijski knjižnici po eno veliko sliko knežjega kamna na Gosposvetskem polju v lepem okvirju. — Koncert gojenk ženskega učiteljišča. Gojenke državnega ženskega učiteljišča nri-rede v soboto dne 3. maja zvečer v Gotzovi dvorani velik koncert z raznovrstnim sporedom. — Prenavljanje hiš. O stavbnem gibanju v Mariboru tudi letos ni duha ne sluha in se sploh ne ve, če se bo v tej sezoni slpoh gradilo kako poslopje. Nasprotno pa so pričeli nekateri s prenavljanjem svojih starih hiš. Tako se prenavljajo in belijo v Gosposki ulici kar tri: hiša, kjer se nahaja trgovina Medič & Zanki, kavarna »Central« in hotel »Pri zamorcu«. Bilo bi nujno potrebno, da bi se pobelile tudi nekatere druge hiše, ki že žalostno kažejo svoja rebra. — Premiera v Narodnem gledališču. Narodno gledališče pripravlja, za prihodnji teden premijero Kalmanove operete »Kneginja čardaša«. — Lep uspeh domačega podjetja. Mariborska Lesna družba »Drava« izkazuje v bilanci preteklega poslov, leta 349.036.75 dinarjev čistega dobičkh ter bo izplačala 5% dividendo in 3% superdividendo. Aretacija goljufa. Naša policija je pred nekako! enim mesecem aretirala mladega moža. ki je dospel čez mejo v Jugoslavijo, in je imel sicer potni list na ime Robert VVirt, vendar pa ni imel vizuma. Ker se je obiastem zdel sumljiv, so uvedle poizvedbo, ki so dognale, da je aretiranec istoveten z 23-letnim bivšim bančnim uradnikom Miroslavom Gottfriedom iz praške okolice, ki je izvršil goljufije v zneskn 117 tisoč češkoslovaških kron ter se klatil po raznih državah, dokler ga ni prijeli rdka pravice. Umrla Je v četrtek 24. t. m. 83 letna Terezija Kapel, žena sprevodnika. Aretacija. Policija je aretirala neko Matildo Hladnik, ker je svoji prijateljici ukradla obleko. Bila je izročena sodišču. Današnje prSred&tve: V Ljubljani: Drama: »Hamlet«. Dijaška predstava ob 3. uri pop. Izven. Opera: »Gorenjski slavček«. Red B. Kino Ideal; »Nasledstvo 9 milijonov«. I. del. Velika detektivska drama. Predstave ob 4„ pol 6.. 7. in pol 9. url. Kino Tivoli: »Sirotici«. — II. del. Historična drama. Predstave ob 3.. 5., 7. in 9. uri. Kino Ljublj. dvor: »Povratek Odiseja«. V gl. vlogi Lucija Albertini. Predstave ob 3., pol 5., četrt na 8. iu 9. uri. * V Mariboru: Narodno gledališče: Zaprto. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Proehazka na Jurčičevem trgu. Ustar na Sv. Petra cesti in Jošt v Sp. šiški. Celovška cesta. — Smrtna kosa. Umri je trgovec in hiš* ni posestnik g. Anton Močnik v 36. letu svoje starosti' po dolgotrajni bolezni, katero si je nakopal v vojnem času. Pokojnik 3® bil pošten naroden mož. Pogreb se vrS danes v petek ob pol 4. uri popoldne i*.. Zavedne št. 89 na okoliško pokopališče. — Umrl je v Ceiiu vpokojeiti viSji davčni apr* viteij Tomašck. — Pii velikonočaem streljaisju so b» poškodvani 15-letni Jože Bervar v L i boja« v levo roko, v Kostrivnici 16 letni viničarjev sin Anton Kodelič, dalje Jagodič Franc 111 Sotošek Janez, kateri se je nevarno obstrelil v glavo. Vse so pripeljali v celjsko bolnico. — V pretepu s fanti pa je bil s ce-flinom težko poškodovan 26-letni Irmančn* Florjan iz Rečice v Sav. doL katerega so tudi spravili v celjsko bolnico. , — V mestnem gledališču so v tore* zvečer gostovali igralci ljubljanskega narodnega gledališča s komedijo »Favn«, ka* tera se je vprizorila za A-abonement. Gledališče je bilo razprodano, predstava uspela dobro. — Nestanovitno vreme. Po par lepii' toplih solnčnih dnevih je zopet nastalo megleno in neprijetno vreme. Tudi je postalo precej mrzlo. Sp©ri. Angleški športniki v Linbljani. V torek je z orijent-ekspresom ob 22. uri potovalo skozi Ljubljano angleško akademsko nogometno moštvo »Oxford«/ Družba je štel* 30 oseb in je igrala v Beogradu dve. v Sa* botici eno bi v Zagrebu dve nogometni tekmi. Športnemu klubu Iliriji žal ni uspeio pridobiti »Oxford« za eno ali dve tekmi v Ljubljani. Na ljubljanskem kolodvoru je P®” zdravilo angleško nogometno moštvo ieP° število akademikov in več elanov Odborf S. K. Ilirije. Goste je pozdravil v tol®1" slovenskega športa g. Zadnelc in v angl®' Sčini g. Švigelj. Nato so zapeli slovCrt*1’ športniki tri in Angleži eno pesem. Poz* Ilirija : Jadran in 18. maja Jadran : ' Po dosedanjem stanju prv. tabele ima *“°jr 4 točke, Hermes 2 in Jadran 0. Prvak Ijanskega okrožja pride v finale s prvak0"' marib. ali celjskcga okrožja dne 15. junij** Celo svojo družino oblečete na obroke najboljše v trgovini O. Dernatovit Ljubljana. Mestni trgJ; Molka, damska in otrosK* konfekcija, Borzna poročila« Beograd, 24. aprila. Beograjska b°rZ* danes zaradi praznikov ni poslovala, Zagreb. 24. aprila. Devize. Dunai 0 ** —0.1147, Budimpešta 0—0.11. Bukarešte 42.50. Italija, Izplačilo 358.15—361.15* % 357.10-360.10, London, izplačilo 352^2? New York, kabel 0—80.75, ček 79.90—»“a, Pariz 530.40—535.40. Praga 237.50—240-^ r.olr 917 9K OAC\ otr 1 A 20 ček 237.25—240.25. Švica 1422—1432. 1421-1431. Valute. Dolarji 79.125—-avstrijske krone 0.1128—0.1148, ČeškoS^V ške krone 0—237, italijanske lire 355 'Zagreb, 24. aprila. (Z) Zaradi slavnih velikonočnih praznikov zagret^ borza jutri in v ponedeljek ne bo poslov««. Prinodnji sestanek bo še-le v torek 4 t. m. j! Cujih, 24. aprila. Beograd 7.075, York 565. London 24.86. Pariz 38.40. 25.40, Praga 16.70, Budimpešta 0.0075. p karesta 3. Sofija 4.12. Dunaj 0.007975. e.nc tl^n’ 24, aprila. Beograd 5.28, 6.08, Milan 18.85, Praga 12.46. Pariz u London 18.435. Ne\v York 4.19. Cunh Praga, 24. aprila. Beograd 43.50• Uwo» 4.87, Berlin 7.85, Rim 157.25. avstrijske^** ne 4.84, italijanske lire 157.25. BucumKflC 4.20, Pariz 231. London 149.425. NeW 34.15, Curih 6.065. Dunaj, 24. aprila. Devize. Beogfj* g,88 —880, Berlin 16.05—16.35. Budinioe^joO —0.94. Bukarešta 368—370. London —312.300, Milan 3154-3176. NeW glt 70.935—71.185, Pariz 4662—4678. 2102-2112, Sofija 513—517. Curlh *z££r)l 12.655. Valute. Dinarji 873-879. “5o4 70.460—70.860. bolgarski levi nemške marke 1520—1560, aI,r?4625-- 309.500—311.100, francoski frar»W^ _lunsW 4655, Italijanske lire 3150—-317°. 590—* leji 363—369. švicarski frankjL«i^-209* 12.670, češkoslovaške krone 200* madžarske krono 0.85—0.91 'Štev? 96. m*****,'** NARODNI DNEVNIK, 25. aprila 1924. Stran 5. Gospodarstvo. Naš blagovni trg v prvem četrtletju. V našem gospodarstvu ie prineslo fcrjvc četrtletje letošnjega leta marsikaj novega in reči srnemo, da je bilo to novo le dobro. Da pa ni nastopilo izboljšanje, kakor bi bilo pričakovati, so krive povojne razmere. Nimamo še dovolj notranje sile. da bi prekoračili razne v Povojnem času ukoreninjene zapreke in to bo morda povzročalo, da izboljšanja v večji meri še dolgo ne bo. Najznamenitejši dogodek v prvem četrtletju letošnjega leta je izboljšanje dinarja. O tem izboljšanju, njegovih vzrokih in posledicah smo že tedaj obširnejše razpravljali; danes omenjamo samo eno činjenico, ki je značilna za aaše gospodarstvo. Činjenico namreč, da blagovne cene niso niti približno sledil spremembam na valutnem trgu, da to blagovne cene kljub porastku vred-tosti dinarja tudi rasle. t Dinar je notiral v Curichu začetkom ‘®to 6.50. Čim so bile v zunanji politiki odstranjene največje nevarnosti, ki so Pretile skaliti komaj doseženi mir, in čun se je odstranitev teh nevarnosti tudi vidno manifestirala, je pričelo inozem-pkvo drugače ocenjevati našo valuto, kakor do tedaj. Prava vrednost dinarja |* bila gotovo večja, kakor pa jo je imel dinar v praksi. Nočemo še enkrat razpravljati o vzrokih tega nesoglasja; ^vdar jamo le, da se je zaupanje ino-zemstva v naše gospodarstvo in v našo Prihodnjo st takoj povečalo, čim so bile odstranjene omenjene zunanje-politične tožkoče. Ker ie tudi špekulacija proti 2e parkrat porej doživela hu-jto Poraze, se je umaknila in dinar je 7^1 Prosto pot. Dvignil se je na 7.30 in ‘e kasneje stabiliziral na približno 7.10 y C«richu. , poostritev gospodarske krize, kakor ^ nekateri prorokovali radi zbolj-toa dinarja, ni nastopila. Nasprotno } Ni zboljšanje dinarja, kakor že Je«ieno, ni znatno vplivalo na bla-trg. Kreditna kriza je pač hujša, r™0r Pa doseženo izboljšanje in je za-“uina dolžnost merodajnih faktor- jev, da to krizo odpravijo, oziroma po možnosti vsaj ublažijo. Blagovni trg je ostal v splošnem tak, kakršen je bil. Zlasti glede cen ne zaznamujemo skoro nikakih izpre-memb. V dnevih dviga dinarja smo opažali celo zelo čudno naraščanje blagovnih cen, kar je moralo vsekakor zbuditi začudenje. Kasneje se je trg umiril in koncem četrtletja je izkazovala le živina, in sicer teleta in svinje, deloma tudi usnje znatnejše spremembe. Ostalo blago pa je obdržalo približno enake cene. Malenkostno so sicer nazadovale cene skoro vseh vrst živine, vendar, kakor rečeno, le neznatno. Pač pa so padle cene svinj, za celih 12—14% in še huje cene telet, kar za 31%. 2ito je povprečno obdržalo svoje prvotne cene, ki so bile sploh precej stabilne. Edino ječmen se je v ceni učvrstil v večji meri, radi_ živahnega povpraševanja pivovarn. Tudi oves je ostal čvrst; pšenica ne zaznamuje skoro nobene razlike, kakor tudi koruza ne. Nasprotno pa so padle cene pšenični moki Nekoliko razočarujoče je dejstvo, da se cene uvoženega blaga v prvem četrtletju niso skoro prav nič spremenile. Obdržale so svojo čvrstost kljub izboljšanju dinarja. Vzrok najbrž tudi kreditna kriza in pa gotovi nezdravi pojavi v trgovini. — Slično, kakor je razmerje med pšenico in moko, je tudi med kožami in usnjem, dočim so se cene kož nekoliko povečale, je usnje nazadovalo. V splošnem torej ne kaže naš blagovni trg v prvem četrtletju — če izvzamemo svinje in teleta —- pomembnejših sprememb. Cene so za konzum visoke, večjidel previsoke, producent Pa pogosto zopet ne pride v polni meri na svoj račun. Pomanjkanje kapitala sili trgovce, da iščejo kredit, ki je -r- če se jim ga sploh posreči dobiti — silno drag. Vse to posredovanje pa mora seveda plačati konzument. Položaj je Žalosten in kar je še žalostnejše, ne kaže še nič vidnih znakov izboljšanja. Reorganizacija gospodarskih zbornic. Naše gospodarske zbornice so trpe-* radi velike pomanjkljivosti, ker so °rale zastopati interese vseh v njih rffaniziramih strok. Različnost intere-trgovine, industrije, obrti itd. pa je povzročila, da so morale zbornice mno-sograt zastopati interese svojih članov, 1 so bili povsem nasprotni. Poleg tega i'0 imeli industrijci radi svojega male-^ števila tudi odgovarjajoče malošte-v*iho zastopstvo, tako da se mnogokrat hlso mogli uveljaviti po potrebi Temu dejanskemu stanju so nametali od pomoči na ta način, da bi usta-°vili za vsako stroko posebno zborni-Ne da se tajiti, da bi bila ta reši-uv rnor^a res cel° bobra; toda njena ki bi zadela, na velike težkoče, BarnL*lasti sedai’ ob času akutne de* držev krize, skoro nepremagljive. Vz-llo 0B.^e Posebnih zbornic bi zahteva-denarnih prispevkov včla-bii0 ,, todustrijcev in trgovcev, kar bi žavp k.sti 2a industrijo težavno. Te tečeta bile seveda še občutneiše, ker oiwfio še nadalje proste stanovske »toiaacije za zastopanje interesov sic* 2nih strok- Te organizacije vrše ib« v«*no delo in dosegajo lepe uspe-> vendar njihova važnost in vplivnost mor« biti taka, kakor važnost in vplivnost zbornic, ki so predpisane po zakonu. Znatni izdatki za vzdrževanje teh prostih stanovskih organizacij in pa izdatki za vzdrževanje po zakonu predpisanih zbornic silijo, da se izvede organizacija s čim tesnejšo spojitvijo. Zato je pozdraviti reorganizacijo, kakršno ie dovolilo trgovinsko ministrstvo, da se namreč ustanovi pri vsaki zbornici posebna popblnoma avtonomna industrijska, finančna in prometna trgovinska in obrtniška sekcija. Na ta način bodo zastopale zbornice mnogo boljše s svojimi neodvisnimi sekcijami interese odnosnih gospodarskih subjektov, dočim se stroški niti primeroma ne bodo zvišali tako, k?ikor bi se, če bi se izvedla organizacija popolnoma ločenih zbornic. O vprašanju bo razpravljala tudi gospodarska konferenca v Skoplju, ki se bo najbrž tudi izjavila za reorganizacijo, kakor je nameravana sedaj, ker bodo na ta način z najmanjšimi stroški najbolje zastopani interesi vseh udeležencev. X Produkcija premoga (kamenega) v Bolgarski je znašala lansko leto 1,063.662 ton. predlanskem 1,021,327 ton, leta 1921 911.664 in 1920 742.676 ton, DRŽAVNA TROŠARINA NA VINO (VINSKI MOŠT) IN OBČINSKE DOKLADE K TEJ TROŠARINI V SLOVENIJI. V 35. štev. »Uradnega lista« objavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino (vinski mošt) in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leti 1922 in 1923. Iz tabele I je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo in število občin, ki jih v dotičnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II so pa razvidne količine vina, ki so bile zatro-šarinjene v posameznih okoliših oddelkov finančne kontrole ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini ki so bili od dotičnih ko-ličin pobrani.' Za letos je morala delegacija zneske državne trošarine in občinskih doklad izkazati po okoliših oddelkov finančne kontrole in ne po davčnih okrajih, ker statistični dati po davčnih okrajih ne bi bili zanesljivi. V bodoče se bo to uredilo enotno. V ozemlju ljubljanske oblasti je bito zatrošarinjenega vina in vinskega mošta v letu 1922 170.944.04 hi » » 1923 192.660,65 » Od tega odpade na Ljubljano v letu 1922 63.575.14 hi » > 1923 57.588.33 » Ljubljana je torej v letu 1923 nazadovala, ozemlje ljubljanske oblasti sploh pa napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti jo bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta v letu 1922 153.381.11 hi » » 1923 201.175,09 » torej v letu 1923 napram letu 1922 znatno več. — Državne trošarine <35 Din ozir. 25 Din za mošt od hi) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske oblasti leta 1922 5,983.521 Din 67 p * 1923 6,743.245 :> 45 » Od te vsote je bilo pobrano v Ljubljani: leta 1922 2,225.129 Din 90 p » 1923 2,015.591 » 55 p V ozemlju mariborske oblasti pa je bilo pobrane državne trošarine: leta 1922 5,386262 Din 13 p » 1923 7,041.160 » 93 » Obremenitev vina jn vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1922 kakor tudi v letu 1923 v splošnem med 25% in 250% državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo je pa občinske doklade v ljubljanski oblasti od 362 občin leta 1922 159 občin, leta 1923 pa 286 občin; v mariborski oblasti pa od 699 občin leta 1922 samo 114 občin, leta 1923 pa 259 občin. V vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt v ljublj. oblasti pobralo J. 1922 4,953.589.51 Din (od tega zneska pa odpade na Ljubljano 3,367.720 Din), v letu 1923 10,722.392.28 Din (od tega v Ljubljani 5,215.618 Din): v mariborski oblasti pa leta 1922 1,523.494.95 Din, leta 1923 pa 6,030.266.73 Din. Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda in. v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvana »fina vina«, kakor malaga, shery itd. To in ©m©>. Tržna poročila. ŽITO. Novi Sad. 22. aprila. Pšenica 315—320, ječmen 330—340, oves 250—255, koruza 227%—232)4, fižol 725—730, moka »00« 520, »0« 500, »2« 450—455. »5« 380—390, »6« 320—330. »7« 280—290, otrobi 210—215. Budimpešta, 22. aprila. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 310—325, rž 280—285, oves 270—280, ječmen za krmo 270—280, za pivovarne 310—325, koruza 235—240, otrobi 210—215. ad živina 2IVINA. Zagrebški tedehski sejem, Zagreb, 23. aprila. Voli domači I. 15—15.75, II. 13—14.5. III. 10—11, bosanski 1. 13—14, II. 12—13, III. 10—11, krave domače I. 13—14, II. 11.25-12.25. III. 10—11, bosanske III. 10— 11,* telice domače I. 13.5—14.5. II. 13—14, bosanske 12—12.5, junci domači 13—14, bosanski 11—13, teleta 13—15, svinje mesnate 19—22, pitanih ni bilo. Mladi prašički do 1 leta 20—30, preko 1 leta 18—20. Konji (v tisočih dinarjev za rep): tovorni 13—16, težki 12.5—16, lahki 10—12, kmetski 8— 10, jezdni «8—10, žrebci lahki 20—25, težki 25—30. Klaja (za 100 kg), seno I. 100—150, 11. 80—100, otava 125—162, slama 75—100 dinarjev. Dunaj, 22. aprila. (V tisočih avstrijskih kron.) Voli 10—16.5, izjemoma 19.5, biki in krave 10.5—14—5. Prosveta. ^RToar narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. 3- Začetek ob 8. url zvečer. *K)UW ,2Čr,la Petek, »Hamlet«, ob treh po-d«aška predstava. Izven. Sfanko' a£r*La sobota, »Kamela skozi uho ii-Red E. Iren. ' apr*U uedelja, »Ana Karenlna«. Iz-žS. aprila pondeljek, »Dom«. Red D. Opera. , 25 Pol 8. url zvečer. B petek, »Gorenjski slavček«. *°stovani»r!,!a solK>ta, »Madame Butterfly«, •'ega Tomiča z opere Narod- 27 anj p* v Beogradu. Red D. Sl* zošnt v41 »Traviata«, gostova- Y, ^Boila Iz Zagreba in g. E. 28 ,rJ?eom;sed Oln 5*—; vsaka JEra & nadalina beseda 25 para z davščino vred. m Stran G. NARODNI DNEVNIK 25. aprila 1924. Štev. 98. C. Golar: Tri poroke. iv- < !isti dan je bilo nebo slabe volje, tako kislo se Je držalo kot bolan otrok. Navsezgodaj so se privlekle megle in oblaki izza gor, in začelo j* rositi in pršeti v drobnih kapljicah. Ko. se je vrnil oče Jernej od svatbe, je imel strašnega mačka. Glava ga je bolela, in nič se mu ni ljubilo. Vse ga je jezilo, kar je videl in slišal, najrajši bi se nekam skril, tako bi se skril, da bi še sam sebe ne našel. Vlegel se je na klop in tiščal glavo v zid in s prsti si je mašil ušesa, ua bi ne slišal glasu v svoji notranjosti, ki mu je neprestano pel in očital: »Jernej, Jernej, star si in siv si, pa tako neumen!« In v ušesih je zašumelo: »Neumen, ne- umen!« Skrivni glas pa je nadaljeval in očital: »Svoje hčere si postavil sebi za gospodarja in sodnika! Otroci ti bodo rezali kruh, in Če ne boš priden, boš dobil s pali-rx>, in namestu h kosilu, boš moral v kot.« Oče Jernej je vzdignil glavo in začel čolči ž njo ob klop: Bum, bum se je zaslišalo po hiši, bum, bum, bum! — »Kaj ti je skočilo v glavo in te premotilo,, da si dal svoji hčeri dvema škricema, o katerih samo to dobro veš. da znata lepo govoriti, in ki sta mogoče sleparja,« je govoril skriti glas. — Bum, bum, bum! — Kdo ti pa jamči, da se nista samo bahala, ko sta govorila o tvojem lepem zaslužku, ali nista mogoče le goljufa?« — Bum, bum, bum! — »Zakaj- nisi poslušal svojih sosedov, ki so te svarili in ta učili previdnosti? Zakaj si zatajil Ivanko?« Zadnje očitanje je bilo strašno, in oče Jernej je brez nehanja tolkel z glavo ob Slop. Še pred poroko je oče Jernej prepisal vse posestvo na hčeri, in zeta sta brez odloga poiskala kupca. Dan po poroki je bila kupčija sklenjena, dom očeta Jerneja je bil prodan. Sedaj je hotel še dva meseca preživeti na svoji stari domačiji, dokler je ne prevzame novi gospodar. »A, kaj si le ubijam glavo,« se je premislil oče Jernej, »zakaj neki slikam vraga na zid, saj sta zeta vendar dobra človeka in hčeri, kri moje krvi!« Naslonil se je na okno in pogledal na cesto. Tam je stala njegova Ivanka, vsa mokra in upehana ter se ie veselo pogovarjala z mladim kmetom, Mihčevlm Tinetom. Govorila sta in se smejala, segla sta si v roko, a nista mogla narazen. Zopet sta se šalila in nič nista videla, da dežuje, da stojita na plohi vsa premočena od hladnih kapelj. Obrnil »e je od okna in začel hoditi po sobi iz kota v kot. Zamislil se je, in polagoma so izginile skrbi, saj je vendar zet Rudolf tako imeniten človek. »No, oče Jernej, ali bi ne pila bratovščine?« je na ženitovanju zaklical nad niun. »Zakaj bi je pa ne, kaj nama kdo kaj more?« se je razkoračil. In sta pila in se poljubila. »Ce sta pa vidva taka prijatelja, no, potem, oče Jernej, morava piti tudi midva!« »Zakaj pa ne! Ce sem ti dal hčer, te bom tudi smel poljubiti!« Nazadnje se je zgodilo, da je moral z vsemi, kar jih je bilo na svatovščini, piti bratovščino. Tako je oče Jernej pozabil vse skrbi in težave ter se je smejal samemu sebi in svojim prejšnjim mislim. — »No, kaj pa mi je bilo dobrega na kmetiji, ko sem bil sam svoj gospodar? Nič! Črna skrb me je grizla, mraz mi je kvaril setve, voda mi je trgala travnike, toča mi je pobijala pšenico. Kmet je siromak, v mestu bom pa gospod! Saj imam tam dve hčeri, dva angela, in pri njih mi ne bo sile. Ce se naveličam pri Zali, se preselim k Marti, in tako pojde življenje. — Z otročički, ki jih bo dal Bog, se bom igral.« Dobra volja se mu je vrnila, in ni slišal Ivanke, ko je vstopila v hišo. »Očka, ali ste že vstali?« »Hopsa, hopsa, la. la, kako si velik!« »Kaj pa vam je oče, ali ne slišite?« Tedaj jo je opazil, in sram ga je bilo. Zato se je razhudil: »Da, kaj bom ves dan ležal? Kaj pa Imaš z Mihčevim?« Malo je zardela in hitro odgovorila: »Kaj ne veste, da je moj ženin? Vzela se bova čez dva meseca! Saj danes pride k vam!« »No, lepo je to, takole za mojim hrbtom imaš znanje! Nič mi ne poveš, kakor da bi ne bil tvoj oče!« Zrasel je in mogočno govoril. »Kaj pa hočem! Dom ste mi prodali in name ste pozabili. Zali in Marti® ste mehko postlali, jaz bom morala pa sama skrbeti, kako naj živim.« • Očeta Jerneja so zapekle te besede, in na tihem mu je srce govorilo, da ima hči prav, da jo je zatajil. Ali njegov odgovor j# bil robat. »Ti mi boš očitala moja deianja! Kdo pa si?« Ivanka je vsa strepetala in oči so se ji zasolzile. »Saj vam nič ne očitam, saj vem, da ste moj oče, ali tako govore vsi sosedie.« Molčal je in si mislil: »Sosedie? Res, tako je delal, kakor še ni slišal živ človek! Se nikdar in nikoli se ni noben oče tako zavrgel.« V tla je pogledal in se skušal domisliti kaj veselega. — Godec Miha mu je stopil v misli, ki je na svatovščini z ušesi migal kot zajec, ki je mijavkal kot mačka in pil kot žolna. V veži so se zaslišali težki koraki in stopil je v hišo Miličev Tine. »Bog daj dober dan!« je Dozdravil in sedel na klop. Ivanka mu je pomežiknila in se vstopila nasproti njega. Bil je korenjak, zdrav in trden kot hrast košate postave, širok v plečih. »Nekaj bi rad govoril z vami.« je začel in gledal očetu v obraz. »Kaj pa takšnega, kar povei!« »Z Ivanko sva se zmenila, da se vzameva in živiva skupaj kot mož in žena. Meni je dal oče posestvo, dovoli sem star in pameten in gospodariti znam tudi. Ivanko...« »2e prav, že prav,« ga ie prekinil oče Jernej: zdelo se mu je, da sliši neko očitanje v Tinetovih besedah, zato se ie obrnil proti vratom. »Kar napravita. £e se vama prav zdi. Dosti ji ne morem dati dote, no, saj veš, dve sem omožil, že dve v zadnjem času, v mesto sta šle, in moral sem iima več dati. Ivanka dobi svoj del po materi, za balo se bo pa že kai dobilo.« »Saj nič ne zahtevam, saj vem, kako je,« je trdo odgovoril fant... »Z dekletom se imava rada in mislim, da bova že izhajala. Tako sem vam vse povedal.« Ivanka je potrdila Tinetove besede z veselim nasmeškom. »Tako, tako,« oče Jernej je iskal, kaj bi še rekel snubcu... »V kašči ie še nekaj žita in v skrinji je obleka po materi. Na izbi so trije kolovrati in tudi zibka, še Ivankina, čaka, da bi spet zibali.« Posmejal se je in se ozrl na Tineta, ki je sramežljivo pogledoval zardelega dekleta. Tako so sklenili zaroko. Oče si je pomel roki in pri vratih je zago■■■■ j JE C tc ■N Igu Žargi, Ljubljano © SV. Petra cesta 3. g Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih žen* ž 2 skih voln. jopic ter razno moško, dam- o sko in otročje perilo in svilene samo-veznic itd. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Zasloni Matu blaga za obleko in perilo nikdo n« da, toda po izredno nizki ceni ga dobite pri tvrdki Danica” Majzelj & RaiSelJ, Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalni««) Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur-nega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači in preprodajalci poseben popust. i® I fl CnMalna ImAuSna navila ^ Specialna trgovina perila HED. ŠARC Liubliana, Selenburgova 5 Priporoča svojo zalogo: Perra Sifona Solidno Platna blago I Namiznih prtov Brlaalk Kavnih garnitur Cene 2epnlh nat nizke I Nogavic Ceflrla Srajce za gospode po meri MALI OGLASI Registrirna blagajna ma”tll0 vrste se ugodno proda. I*1 j tudi velik okvir. OSIe~*.a#5 loboje v knjigoveznici Iv. B Šelenburgova ul. 5. —■ 5» nt* v Hrastniku ob S. se za vsa k tej obrti *Pa SLjol dela po najnižji ceni. 14 Teržan, kleparski mojster^ Mi stroj dam na razpolago urah stranki, ki bi n» od J0i-prazno mesečno sobico P nosti v okolici Tabora, r ^ pod „Miina“ na upravo Ho bolo - znamke ..Adler" skoraj| »° se ugodne proda. Na 8 cena pri Matija Knap .P, ink, Stražišče 62, pri Kr»« Mali oglasl Imajo uspeh* lilaM, v najlepših letih, želijo v avrho skupnega poleta v novo naravo znanja z mladimi, humorja polnimi mladenkami. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Kaj nam pa morejo, če smo vesel’«. HiMfa pskiM s tiim. Drva iz trdega lesa (odrezki od žage in parket) in žaganje oddaja po znatno znižani ceni dokler traja zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4. 101K naorade dobi oni, kateri mi preskrbi stanovanje z 2 sobama ln kuhinjo, ali 3.000 K onemu, ki mi preslabi vsa) 1 bolj prostorno sobo in kuhinjo za novo-poročenca v bližini D. M. v Polju, papirnice ali blaznice. Naslov je poslati do 5. maja na upravo lista pod ..Nagrada". Ufe mlad, dobro situiran z nekaj premoženjem in pohištvom želi v svrho takojšnje ženitve znanja z gospodično ati vdovo od 25 — 35 let. Ločene brez otrok niso izključene. Ponudbe pod „Obrtnik‘‘ na upravo lista. Krojafi in Sivi! Razpošiljam po poljubnih modelih po meri, vsakovrstne krojne vzorce za dame in go-spode.Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ul. 2/1. izvini akademično naobražen pošten, agilen knjigovodja, zaupna samska mlajša moč, išče mesta pri lesni tvrdki, prevzame tudi mesto potnika al! zastopnika večje tvrdke, tudi proti enomesečni preizkušnji. Najboljše reference na razpolago. — Ponudbe pod ..Brezposelni*1 na upravo lista. Gospoloa, ki je cel dan odsotna, išče meblovano sobo s posebnim vhodom, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pod ..Odsotna" na upravo lista. Hudim vetje pijT proti dobavi stanovanja in inta-bulaciji, v kakem mestu ali velikem trgu Slovenije. Rabim 3 sobe, 1 čumnato, poleg vseh pritiklin. Zaželjeni vrt nasadim in oskrbujem rad sam. Miroljubna stranka. Nakup hiše takej ali poziMje možen. Pisma nasloviti : P. G. VIšnjan, p. Višnjagorn Lepo posestvo zidana hiša z opeko krita, gospodarsko poslopje, 20 oralov zemlje, 10 oralov gozda za sekat, njive, travniki, 8 glav živine. — Ivan Oblak, Žažer pri Podlipi št. 11, p. Vrhnika. SodoviCarski stioi z vso opremo, en harmonij, ter en auto-voz se ugodno proda. Na ogled In cena pri gosp. MILKA ROGEU, sodovičarstvo Radeče pri Zid mostu._________ Maievalti, pozor! Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »Wolf« in »Blitz* na električni pogon, zraven še_ nerabljen nov motor. Josip Križnar, mesar in prek<<-jevalec, Stražišče pri Kranju. Pozori Naznanja se, da se bo od 19. t. m. dalje zopet prodajalo na občinski mesnici v Udmatu pri šoli prima goveje meso po Din 22’50 kg. Postrežba dobra! Se toplo priporoča Jakob Otrin. Paviljon z dobro vpeljano branjarijo v mestu, na trgu se tadi bolezni odda v najem, eventualno proda. Ponudbe na upravo lista pod ..Branjarija".