Slovenski dom
<,< ■>
SpetfTzfone fn ahTtonumento postala.
Poštnina plačana v gotovini.
Leto VIII. Lir 0.50
-SLOVENSKI DOM* Izhaja vank delavnik opoldne. Urejuje: Mirko Javornik. Izda jatelj: inž. J. Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič* vRi v Llubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Konitarjeva 6. Telefon 4001 do 4005l Mesečna naročnina 11 lir, za tujino ‘20 lir.
Ljubljana, sobota, 4. septembra 1943 - št. 202
Vojno poročilo št. 1196: ZAVEZNIŠKI NASTOP OB KALABRIJSKI OBALI Včeraj so zavezniki izgubili 35 letal
gt,
Vrhovno povcljnlštvo. — Vojno poročilo 118*:
Nocoj Jo sovražnik, ki Jo prejšnje dni poskušal s posamični Izkrcavanji, ki so bila takoj odbita, začel z obširnejšimi nastopi proti kalabrijski obali v mcssln. skl ožini.
Ladijski sprevodi na morja In ladje, zasidrane v pristaniščih v Catnnll lil Au-eustl, so bile uspešno napadene po nemških letalih.
Na Trldent, Bologno, Bolzano ln na oko. lieo Napollja so oddvlkl sovražnih letal od. vrgli številne bombe ln povzročili škodo posebno v Bolosrnl.
Včeraj Jo anglo-amerlčko letalstvo lz. gubllo vsesa 35 letal: 7 letal so zbili Italijanski lovci, 1!» nemški lovel, S protiletalsko topništvo ln 3 protiletalski topovi z motor, nlh splavov. Z vojnih nastopov zadnjih dni sc at vrnilo C naših letal.
General Ambroslo.
Zagrizeni
boji zahodno in Harkova
od Miusa
Nemške in italijanske zaščitnice v bojih z izkrcanimi zavezniškimi oddelki ob kalabrijski obali —, Pregled nemških obrambnih uspehov
po bitki pri Orlu
Hitlerjev glavni stan, 4. sept. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tole uradno vojno poročiio:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča ro 1)111 tudi včeraj ponovni sovjetski napadi zahodno od Miusa ln posebno zahodno od Harkova v trdovratnih ln sprememb polnih bojih odhiti. Nemški oklepniki so presenetljivo vdrli v sovražne pripravljene postojanke ter uničili 29 topov ln več sovražnih oklepnikov.
Na srednjem odseku bojišča so v teku hudi boji na področju pri Sevsku. jugozahodno ln zuhodno od Vjazmo.
V današnjih jutranjih urah so pristale angleške čete na jugozahodni konici Kalabrije. Ilojl z nemškimi in italijanskimi zaščitnicaml so v teku.
Bojna sredstva držav trojne zveze so v zadnjih dveh mesecih uničila
791 ladij
Berlin, 4. sept. s. Mednarodna poročoval-
ska agoncija javlja, da jo bilo avgusta v Jiastopih pomorskih in letalskih Bil držav trojno zveze potopljenih v celoti 108 na-sprotniških ladij, v skupni tonnži 592.800 ton. Vrh tega je bilo v istem času poškodovanih 530 nngleško-ameriknnskih ladij za okroglo 2 milijona 460.000 ton. V teh številkah niso všteto nasprotnikove ladje, ki so so potopile ali pa bile poškodovane zaradi dolov n 'nja min ali pa Iz razlogov, ki z vojnim sta njem nimajo nobene zveze. Končno so ne sme pozabiti, da navedene števil e ne upo štovajo izgub Bovjotsko mornatieo v n i škom. Črnem in Kaspijskem morja. Samo v zadnjih dveh mesecih so zavezmki izgubil. 791 ladij za 3,96(1.«*). dočlm so v angleških, ameriških ln kanadskih ladjedelnicah v istem času izdelali lo 2(10 ladij. V zvezi s težkimi udarci, ki jih osne sile zadajajo zavezniškemu trgovskemu brodovju, poioea mednarodna poročevalska agencija, da to nemško podmornice uničile v četrtem vojnem lotu za 6,054.800 ton ladij. To pomeni polovico vseh izgub, ki so jih nemške podmornico povzročilo angleško-ameriški mor-
narici v vsej prejšnji svetovni vojni. Poudarjajo tudi pomeml.no dejstvo, da je tudi četrto vojno leto prineslo dviganje krivulje potopitev, kakor so bile dosežene v prejšnjih treh letih.
Oddelki nemških letal so podnevi In ponoči napadali ladijske cilje ob vzhodni obali Sicilijo In na morju zahodno od Al. žira. Več sovražnih prevoznih Indij je bilo zadetih z bombami težkega kalibra. Nemški lovci so včeraj pri Napollju sestrelili 18 sovražnih letal.	1
Letalstvo In vojna mornarica sta nad obalnim področjem zasedenega zahodnega ozemlja ln nud Atlantikom sestrelila 12 letal.
Nekaj sovražnih letal Je ponoči Izvedlo motilne polete nad zuhodno Nemčijo.
Po več tednov trajajočih težkih bojih na odseku prj Orlu javljajo sedaj po kon. čanl načrtni Izpraznitvi tega predela na. slednje:
Pod poveljstvom maršala Klugeja In generalnega polkovnika Modela delujoči od. delkl vojsko so ob uspešni pomoči letalstva ln protiletalskega topništva pod poveljstvom generalnega polkovnika vitezu Grcl.na na predelu pri Orlu izvojcvall materialno l.ltko največjega obsega proti zbranim 12 sovjet, sklm armadam. Tem ni uspelo, da lil pro. drle skozi nemško bojno črto. Ob Junaškem odporu nemških čet so se vsi sovražni • na. padi izjalovili.
Izgube sovražnika so zelo visoke. Ujetih je bilo nad 14.001) ujetnikov, uničenih 5114 oklepnikov In 854 topov, sestreljenih pa 2119 letal. V tej veliki obrambni bitki so sc posebno odlikovale *, rensko-westfalska, 31. dolnje.saškn, 3«. pehotna rcnsko.palatln.
 II—'
Govor predsednika bolgarskega sobranja
Ves bolgarski narod naj se strne okoli svojega mladega kralja in naj ga podpira pri težavnem delu, ki ga čaka
Sofija. 4. sept. s. Včeraj ob, 10 se je začelo šesto izredno zasedanje narodne skupščine. Glavna dvorana je nudila veličastno sliko. Navzoči so bili vsi poslanci, oblečeni v žalno obleke. Predsednik Filov je prebral oba proglasa na bolgarski narod po smrti kralja Borisa 111. Po tej točki jo bila seja v znak žalosti prekinjenn. V torek popoldne bo druga seja narodne skupščine, na kateri bodo sklepuli o dnevnem redu naslednjih sej.
. .V dobro poučenih krogih zatrjujojo, da
Ogromne žrtve sovjetske vojske in pičli uspehi, hi jih je dosegla s svojo poletno ofenzivo
Berlin, 4. sept. s. V dopolnilo včerajšnjega nemškega uradnega poročila piše DNB sledečo: V zaključek bitko pri Orlu vnovič jasno dokazuje uspešnost obrambno taktike, ki jo porabljajo nemška poveljstva. \ zdolž vsega loka, ki se razteza vzhodno od Orla, so Sovjeti zbrali nič manj kakor 11 armad, prav gotovo ne zato, da bi zavzeli košček sorazmerno tesnega prostor. ali dobili v roke ruševine mesta, pač pa zato, da bi za vsako ceno dosegli odločilo? pdoro. Ta nasprotnikov nnčrt je bil V primeri z uporabo sil, bi so bile v boj vržene, pripravljen že poprej in zato so Nemci ofenzivo tudi pričakovali. Mod bitko se je pokazalo, da so postajalo tožave sovjetskih čet toliko večje, čim bolj se je razvnemala bitka težkega orožja. Potom so začeli Sovjeti, da bi olajšali svoj glavni sunek za prodor, na drugih odsekih vprizarjatl colo vrsto razbremenilnih napadov, ki so so pa vsi končAli z izrednimi izgubami. Očitno je bilo, da je nasprotnik v tem drugem obdobju bitko poskušal prisiliti nemško poveljstvo, da bi del
svojih sil umaknilo z najvažnejših odsekov in ojačilo črte, ki so potekale vzdolž loka pri Orlu. Vzlio vsem lem naporom pa jo ta
sovjetska ofenziva spodletela zaradi načina prožno obrambe, ki jo nemško poveljstvo stalno uporablja. \n tem odseku so imelo sovjetske ' četo okrog 700.000 žrtev, to jo mrtvih, ranjenih in ujetnikov, izgubili so pa tudi ogromno količino orožja in bojnega materiala. 1’odoben položaj kakor pri Orlu jo bil tudi na južnih delih vzhodnega bojišča. Tudi pri Harkovu in pri Miusu so imeli Sovjeti v načrtu prodor, ki naj bi omajal temelje nemškega obrambnega sistema, in siecr na vseh južnih delih bojišča. Tudi tukaj je sovražnik ponavljal Bvoje običajne zavajalne napade, katerih končni cilj je bil zmerom uspeti s prodorom na v naprej določo-ni točki. Ta tudi tukaj so so sunki, naperjeni na krili nomške razvrstitve, Bprevrgli po sili razmer v navadne čelne napade. V celoti, zaključuje agencija, smo zadnje dni lahko ugotovili, da se sovjetski napadi no raztezajo na cefttno bojišče, temveč se orne-jujejo z večjo silovitostjo na posamezno ožje pasove. Opazilo se je tudi, da so Sovjeti iz drugih bojišč umikali Četo, katere so potem porabljali kot ojačerja na glavnih napadalnih točkah.
Redek pripetljaj v letalskem spopadu
Nemški telegrafist sestrelil štirimotornega Lancastra
Berlin, 4. septembra, s. Vojni dopisnik Usta »Nachtausgabo« je popisal dogodek, ki gotovo nima primera v zgodovini lovskega letalstva. Pri tem dogodku gro za zmago, ki jo je odnesel radiotelegrafist proti moč-nomu štirimotorncinu bombniku.
Ko se je vrnil s poleta major Lent, ve-fičak med nočnimi lovci, so mu tovariši Čestitali k 64. letalski zmagi. A ta je odvrnil: »Čestitke gredo podnareduiku K. On je zmagal!« Nato je major Lent vso zadevo pojasnil: Napadel sem bombnik vrste »Lan-caster«, toda brez uspeha, ob drugem napadu pa se mi je orožje nekaj pokvarilo.
Nato sem se obrnil k telegrafistu, ki je takoj začel streljati h svojo strojnico, namenjeno zgolj za obrambo. Spretno sem krmaril letalo, da jo telegrafist prišel v ugoden položaj za fitrel. Nasprotnika je nov način napada gotovo moral presenetiti. 2e po prvih strelih je bil zadet desni motor velikega Lancastra. »Gori!« j0 v velikanskem navdušenju zakričal podnarednik ter kar naprej streljal, dokler mu ni zmanjkalo streliva. Streli so morali zadeti tudi pilota v Lancastru, zakaj veliki bombnik se jo nagnil proti desni ter nato strmoglavil navpično, puščajoč za seboj dolg trak dima in ognja.
Zaplemba premoženja De Feeehija
Torino, 4. septembra, s. Zaseženo jo bilo premoženje inž. Giovannija I?o Vcelihija, Predsednika zavoda zn ljudske hiše in brata kvadrumvira pri pohodu na Rim. Zaplemba jo bila izvedena v njegovi vili. Vila sama ni bila zasežena, ker je pripadala družini De Veechi že pred letom 1920, pač pa so bile l&to zaplenjene drugo nepromičniue.
Prepoved
ustanavljanja novih športnih društev
Rim. 4. septembra, s. CONI objavlja: Do novih odrodb je za ves čas vojne pro povedano ustanavljati nova športna društva. Podrejene zvezo bodo poskrbele za pre-osnovo že obstoječih društev,- tako da bodo imenovale izredne komisarje, katerih namestitev mora noprej odobriti tajništvo CONI-ja.
bo prišlo v ponedeljek ali torek dopoldne do seje večinsko pnrlamentarno skupine. I’o seji v sredo, na kateri bodo najbrže obravnavali predloge glede sestave regent, stva, bo znsedanje zaključeno.
Itnlijanski poslanik v Sofiji je na krsto pokojnega kralja v imenu italijanske vlade položil venec. Istočasno Je vojaški odposlanec polkovnik Montosemolo položil venec v imenu vojske. Tudi tuj, časnikarji, ki se nahajajo v Sofiji, so odšli v baziliko A le. ksandru Nevskega, da bi izkazali umrlemu vladarju zadnjo čast.
Sofija, 3. sept. s. Na včerajšnjem iz. rednem zasedanju bolgarskega sobranja je imel predsednik sobranja govor, v katorem je najprej poudaril, da so je pokojni kralj, ki je bil še mlad, boril vedno v prvih vrstah v hoju bolgarske vojske za zedinje. nje in osvoboditov vseh Bolgarov, nato pa je nadaljeval:
fie kot knez prestolonaslednik jo bil do. sloj vedno zgled junakom in mučenikom, in vprav zato je čustvo globokega ganotja in močno vere navdalo srcu vseh Bolgarov na vsem narodnem ozemlju, ko je prevzel v svoje roko vajeti naše države. Njegova osebnost postaja živa narodna zastava, okoli kutere se je postopno zbral vos bolgarski narod. Njegov veliki vpliv jo prodrl v du. liove vseh Bolgarov, in ta vpl^v je bil ovira, ob kntori so so zlomili vsi udarci, pa naj so prišli od zunaj ali od znotraj, ki so imeli namen povzročiti narodni polom. Na vso moč se je prizadeval, da bi vodil bolgarski narod po poti napredka in naj. večjoga blagostanja. To bo naša tisočletna zgodovina z zlatimi črkami zapisala in bo znrndl tega prlštola našega pokojnega kralju med največje njegovo prednike, med katerimi 'je velikan, kor se mu je posrečilo narod zediniti, po čemer jo hrepenelo že toliko rodov, ter zgraditi tako močno državo, kakor jo imamo sedaj. Naš kralj Boris III. nam je zapustil veliko svarilo, »z vso snmoodpovodjo braniti zedinjeno domovino ter slediti z isto vdanostjo in isto lojalnostjo njegovemu nadvse ljubljenemu sinu, v katorem sta poosebljena duša in srce njegovegu velikega očeta.«
Tom besedam predsednika sobranja jo sledil kratek molk v počastitev spomina na pokojnega kralja. Predsednik sobranja jo nato nadaljevat: V veliki žalosti, ki nas jo prevzela zaradi smrti kralja Borisa IIT-, nos tolaži sporočilo, da je slavni, prestol bolgarskih kraljev zasedel kralj Simeon II. To je navdalo z globoko vero in velikim upanjem srca vseh Bolgarov, zakaj mladi kralj je poosebljen duh vzvišenega očeta in nosilec slavnega imena njegovega istolmen. skega prednika. V ljubezni bodo okoli njega zbrani vsi Bolgari, in on bo znal do. končati delo svojega očota tor bo končno, veljavno utrdil veliko zedinjeno domovino. Strnimo se vsi okoli prestola svojega mladega kralja in ga podpirajmo pri težuv. nem in trdem delu, ki ga čaka. Živelo N j. Vel. kralj Simeon IL! Živela nuša junaška vojskal Živela Bolgurijal
Govor, ki so mu navzočnl pozorno sle. dili, so na koncu pozdravili z gromkimi vzkliki kralju Simeonu II.
Filov ni bil v Berchtesgadenu!
Sofija, 3. sept. s. Bolgarska brzojavna agoncija poroča, da je vest, po kateri naj hi se bil predsednik bolgarsko vlade Filov zadnje dni napotil v Berchtesgadcn, čisto iz trto izvita. Omenjona agencija priporni, nja, da je pooblaščena odločno povedati, da bolgarski ministrski predsednik Filov že več mesecev niti za en sam dan ni odpotoval iz Bolgarijo,
skn, 10. oklepna Rpndnjc-hadenska-gornje. palatinska, četrta okleftna incnsko.hadcnska in 78. zahodno bavarska nupadalna motorl. zlruna divizija.
Zadnji napad na Berlin zahteval le 5 žrtev
Berlin, 4. sept. s. V nemkišh vojaških krogih zatrjujeo, da sc je ob priliki zadnjega velikega .strahovalnega napada na Berlin število žrtev civilncg prebivalstvo povečalo lo na 5. Nasprotno pa so veliko hujše izgubo britanskih napadalcev .kajti ob izgubi okrog (K) letal je treba računati, da je bilo izgubljenih več sto pilotov in letalskih strokovnjakov.
Novi strahovalni napadi na italijanska mesta
Poškodovanih je bilo zopet več cer kvn, socialnih zavodov in kulturnih ustanov
Bolzano, 4. sept. s. Sovražnikova nnpa-dalnot se jo lotila tuili Ilolzana. Predvče-rjsnjirn popoldne je velika akupina štlriino-tornikov, ki jo letela v višini 3000 metrov in jo je pri delu oviralo točno streljanje protiletalskega topništva, vrida na vzhodni del mesta številne bombe vseh mer. Posebno občutna škoda je bila povzročena na cesti Trento, kjer je bilo zadetih nekaj občinskih stanovanjskih hiš, na pol pa je bilo porušeno tudi zavetišče za starčke, ki spada pod okrilje javne bolnišnice. Več eksplozivnih bomb je padlo na cesto in trg Mercato, na trj? Garibaldi, na cesto Vittorio Emanuele in iia cesto Verdi, kjer so bile hndo poškodovano nekatere stanovanjske hišo. Zadeto jo bilo tudi edino mostno gledališče, ker tra jo zadela ena bomba in podrla zadnji del poslopja. Pri reševanju ranjencev in poškodovancev so se močno odlikovali člani protiletalske zaščite skupaj z vojaškimi oddelka, ki so takoj začeli odkopavati ruševino in nuditi ponesrečencem pomoč.
Bologna, 4. sept. s. Med kratkim, pa rI-lovitim letalskim napadom, katerega žrtev je bilo predvčerajšnjim mesto Bologna, jo bila porušena cerkev sv. Filipa in Jakoba, zraven več hiš v različnih mestnih delih. Okrop cerkve sv. Andrinna je padlo dvanajst bomb, ki se pa na srečo niso razpočile. Druge bombe bo padlo v bližino cerkve Kristusa Kralja. Hudo so bili zadeti tudi stanovanjski predeli v središču mesta. Povsod, kamor se je sovražnik z besom vrgel, se vidijo popolnoma porušene hiše, po cestah polno lijakov in lukenj, ki so jih izkopale bombe. Pomožna organizacija je bila takoj na mestu skupaj s predstavniki oblasti in vseh pristojnih organov.
Trento, 4. sept. s. Sovražnikov letalski oddelek je vrgel predvčerajšnjim na mesto okrog so bomb. Hudo je bila poškodovana bolniška blagajna zraven cerkve S. Maria Maggiore, industrijska šola in stanovanjsko hiše. Dve bombi sta padli za spomenikom Duuteja, dve drugi pa na bližnje vrtove.
Kolikšne so resnične angleške letalske izgube
Najdeni ostanki letal in rešeni letalci so prave priče
Berlin, 4. septembra, s. I*o strahoval-nem napailu na Berlin v noči 24. avgusta je od cele posadke nekega Štirimotornega »Halifaxa«, ki je strmoglavil v Severno morje, ostal pri življenju samo en letalec. Ta je pripovedoval, kako so nemški nočni lovci angleško skupino nenehno napadali in kako je prišlo do silno napetih letalskih bojov, v katerih je šlo v izgubo lepo šlo-vilo angleških bombnikov. Povodni jo. da so mu na poletu preko Severnega morja delovali samo trije motorji, od katerih je ugasnil še eden, ko jo bil od Anglije oddaljen kakih 159 km. Bombnik jo padel v morje ter se razklal na dvojo. Javnost je izvedela za izgubo tega bombnika samo po besedah letalca, ki je ostal živ.
Te neznano izgube, poudarjajo v nemških vojaških krogih, je treba prišteti k štoviiniin drugim primorom, o katerih nihče nič no izve, ki pa jih dokazujejo ostanki
Dar vladarskega para žrtvam bombardiranja Pise
Bini, 4. eept. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar tor Kraljica in Cesarica stn prefektu v I’isi podala znesek 200.900 lir za družine iz Pise, ki so bilo pri zadnjem bombnem napadu prizadele in oškodovano.
Piemontska princezinja obiskuje ranjence
Ant i, 4. sept. s. Včeraj zjutraj je brez predhodne napovedi prispela v Asti Piemontska prineožinja, glavna nadzornica prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa. V spremstvu pokrajinskega proTekta je odšla v bolnišnico, kjer je obiskala bol--nike in ranjence z raznih bojišč in se dolgo razgovačjula z njimi. Vzvišena princczi-nja je nato odšla v splošno bolnišnico, klor jo pregledala delo prostovoljskih bolničark in šolo za bolničarke. Visoki obiskovalki je priredila toplo pozdrave tudi velika ljudska množica, ki sc jo medtem zbrala prod vhodi obeh zavodov. Piemontska princezinja je r.a-to obiskula škofa tor astijskega knoza Rossija, jima prinesla svojo tolažilne besedo in podala dokaz o svoji veliki plemenitosti.
Senator Motta pri papeževem glavnem vikarju
/Mm, 4. sept. s. Ronator Rieardo Motta, izredni komisnr rimskega guvornatornta, jo šel včeraj obiskat kardinala Francesca Mnr-ehcttia Sclvagianijn, gencrulncga vikarja N j. Svotosti.
Sestanek Eden-Molotov-Hull šele čez 4 ali 5 tednov
Stockholm, 3. sept. s. Iz Washingtona se jo zvedelo, da ho napovedani sestanek med zunanjimi ministri treh znvezniškili držav, t. j. Edena, Molotova ln Hullu, čez kakšne štiri ali pet tednov. In sicer ne v Kairu, temveč v Združenih uinoriških državah.
Japonski zunanji minister pri cesarju
Tokio, 4. septembra. Japonski cesar je sprejel v avdienco zunanjega ministra Sl-gomizuja. da mu je poročal o položaju. Zunanji minister je nato sprojel kitajskega ministra Tsapoi*.
zbitih letal. 29. julija je angleška iriforma-cijska služba pohvalila pomorsko reševalno organizacijo, ki jo v 50 urah otola 101 angleškega in aineriškoga letalca iz valov So-vernega morja. Izkušnja uči, da jo mogoče reševati le majhen del takih ponesrečenih posadk. Zato mora biti število utopljenih letalcev najmanj štirikrat večje od števila rošonih". Ker je v vsakem bomhniku povprečno sedem mož posadko, so morali Angleži v omenjenih 50 urah izgubiti 57 letni, ki jih je troba prišteti izgubam, objavljenim v nemškem uradnem poročilu. Iz tega jo razvidno, da so morali Angleži pri dveh napadih na Hamburg ln na Kassel, ki so jih omenila nemška vojna poročila dne 27., 28. in, 29. julija, izgubiti 112 letal. Tako RO izgube naraslo za 50%, pri tem pa če ni všteto število poškodovanih letal ter bombnikov, ki so se pokvarili ob pristanku. Zato bi bilo treba angleške lotalske izgubo pri velikih napadih na Berlin, ko so po nemškem uradnem poročilu izgubili 111 letal, povišati na 170 bombnikov, kar bi bilo nekako 25% od vseh napadajočih letal.
Buenos Aires, 4. septembra. «. V nekem kraju v Chacu, ki je bil prizorišče vojnega spopada mod Bolivijo ter Paragvajem, so bosta v kratkem sostala predsednika obeh teh držav ter se pomenila o gospodarskih vprašanjih in o zgraditvi costo tor petrolejskega voda skozi to pokrajino.
V soda Evrope se odloča na vzhodnem bojišču
Bukarešta, 4. septembra, s. List »Porun-
ca Vromii« so podrobuo bavi z raznimi 6trnteglčnimi možnostmi, ki bi nastale z odpntjem enega ali več »drugih bojišč«, in z morebitnostjo politično rešitve sedanje vol-no in pravit
Usoda Evrope, prav za prav vsega sveta, se odloča na Vzhodu. Po Štirih letih vojne se je smisel sedanjega vojnega svetovnega spopada izbrusil izključno le v borbi proti boljševizmu. V tej orjaški bitki so mora Evropa zanašati le na lastne sile in na svoje prepričanje v zmago, kakor tudi na zavest, da se ho dokončno ali rešila ali pa propadla. Srednja rešitev med obema tema skrajnostima pu so zdi izključena.
Podaljšana ' veljavnost oblačilnih nakaznic
Rim, 4. sept. s. Z ukazom, ki bo objavljen v Uradnem listu, se določa, da sc veljavnost oblačilne nakaznice, ki je trenutno v veljavi, podaljšuje do 30. junija 1944. Ukrep je narekovala neogibna potreba, da se na najmanjšo mero skrči izdelava tkanin in oblačilnih predmetov zn civilno prebivalstvo, ker se zaloge stopnjeina zmanjšujejo. Ukrep, o katerem poročamo, pa ima tudi sledeče ne malo važno določilo: skoraj za dve tretjini še skrčijo točke v vse vrste civilne obutve, za ženske, dečad in otroke, kakor tudi za moško enotno obutev. Razdeljevanje omenjenih razpo-loŽljivih količin zimske ali moške kožnatc obutve pn bo izven nakaznic možno le r posredovanjem sindikalnih organizacij, pa le za tiste vrste delavcev, ki obutev neogibno nujno potrebujejo.
Obletnica komunističnih žrtev v župnifi
Stari trg pri Ložu
Žalostni spomini na krvave dni komunističnega zločinstva v
ložki doišni
Stari trg, 3. septombra.
Dobro loto po vojni napovedi Nemčije proti Busiji se jo na naJilii tleh pohotno razrastla skoraj splošna podivjanost in nenasitna žeja po zločinskem udejstvovanju, tako kakor jo lastno in značilno le komunističnim tolpam. Mnogi »o bili znpeljani in celo čutili potrebo bratomorstva in nujnost likvidacije »izdajalcev« slovonskoga naroda. Vsi drugi, ki so ostali zvesti rodni iemlji in ljudski miselnosti ter narodu, vsi ti poitoni Slovenci so bili »zločinoi« —
Ker se je pravočasno umaknil, so ubili njegovo ženo Katarino. Stanovanje so izropali, gospodarsko poslopje požgali in noč jih je vzela, kakor jih jo dala. Bila jo verna in vzorna kmečka mati.
Istočasno so rdeči krvniki napadli hišo Jakoba Palčiča v Vrhniki. Ko so vso hišo temeljito »osvobodili« vsega imetja, so odpeljali s soboj gospodarja Jakoba Palčiča, brata Ivana, očeta Janeza in svaka Porok Janeza. Očetu Janezu se je mod potjo posrečilo pobognitl,
njegovo Seno Frančiško, rojeno Palčič iz postelje, jo v veži do nezavesti pretepli, nato pa
vrgli v ogenj, nedoletne otroke pa pognali v noč. Medtem so zažgali tudi hišo. Kar se je dalo, so pokradli; ostalo jo z gospodarskim poslopjem zgorelo do tal. Zločinsko početje nad Frančiško Hauptman je strašno zadelo njenega moža Albina, zlasti pa štiri nedorasle otroke. Pokojna je bila dobra , ljuboča in skrbna mati, zvesta žena in pri vseh priljubljena.
ženin bratranoo Martinčič Pnfael lz rudo-ba. Nesrečni žrtvi naj počivata v miru!
V	Višovku so podivjani zločinci isto noč ustrelili tudi Alojzija Tomšiča in njegovo ženo Terezijo.
Taka je slika Loške doline pred enim letom. Temna je in žalostna. Vsa je krvava od toliko nedolžno prelite krvi, ki so jo prelivali sami domačini. Pa tnkrat nihče ni videl bratomorstva v Loški dolini. Danes pa, ko so se domače obrambno vaške stražo močno utrdilo in komunistični svo-
A
Iiramaršlč Francč
Kandure Janez
Žnidaršič Karl
Hauptman Franck«
Strle Alojzij
Porok Janez
Polčlč Janez
ln zato Osvobodilni fronti v napotje. Zato So jih komunisti pošiljali v smrt.
Dne 17. julija lanskega leta so komunistični roparji okoli 4. popoldne obkolili vas Dano. Ko st> pri posestniku Hauptmanu Albinu izropali domala vee, so nasilno odpeljali s seboj v gozd
Kandare Janeza
češ da mora na zaslišanje ln da »e bo takoj vrnil na dom. Domači so zaman čakali, še isti dan so ljudje slišali štiri strelo in naslodnjo jutro so že dobili obvestilo, da Janeza ni več.
Janez je skozi vsa mlada leta študiral knjigo ln razprave o komunizmu, udeležil se je v Ljubljani dveh protikomunističnih tečajev. Poznal je vso lažno politiko in zločinsko nastrojenje komunističnih tolp kot svojo lastno dlan. Obdarjen s to razsodnostjo jo pri prvih letakih, ki so ležali po cestah v Loški dolini, takoj spoznal, da je vse to početje neresno in komunistično maslo. Učil jo novodne in zapeljance ter jih za božjo voljo prosil, naj bodo vendar pametni in no nasedajo. Ubogi Janez pa ni bil čudodelnik. Slepi niso spregledali. Tu 41 njegova smrt, na katero jo bil vedno tu ko skrbno pripravljen, ni še vsem odprla oči.
Dragi Janez! V nepozabnem spominu na Te, na Tvoj kristalni znnčaj ln na Tvojo veliko žrtev lastnega življenja tl za obletnico Tvojo nasilne »mrti prisegamo, da Tvoja nedolžno prelita kri ni in nikoli ne bo pozabljona!
Spomin na Kramariča Franceta
Coz en meseo in pol, t. J. v noči od 2. na 3. september lanskega leta Jo komunistična drhal vdrla v Vrhniko, Stari trg, Višovek. Dano ln Pudob. O tej strašni noči smo v Slovenskem domu pisali že lani. V spomin obnovimo na kratko: Med strašnim grmenjem bomb in rcglanjem strojnlo, so komunisti vdrli v knplanijo in na postelji s štirimi streli ubili g. kaplana Franceta Kramariča.
Zakaj jo padel ta vzorni duhovniki Kaplan Kramarič Jo po svoji duhovniški dolžnosti obsojal brezverski komunizem. V tem je bil učitelj nevednemu ljudstvu. Do zadnjega zvest svojemu vzvišenemu poklicu ln nauku križano ljubezni Jo moral pasti od sovražnikovih krogel. Po Izpovedi morilca, ki jo z nasladom v gozdu ob navzočnosti ujetnikov, izmed katerih se je eden na čudežen način rešil gotovo smrti, govoril: »Z rožnim vencem v roki ln s tiho molitvijo v nstih sem ga naJSel in ustrelil tega farja.«
Ljudstvo vse LoSke doline ga zarndi veliko dobrotljivost^ ljubeznivosti in duhovniške neoporečnosti no more pozabiti. Ob spominu na njegovo smrt, ki na« jo vso najteže zadela, prosimo Boga: Takih duhovnikov nam šo daj, Gospodi
Zverinska žeja po nedolžni krvi
Je zahtevala še novo žrtev. Jerneja Teliča so iskali na lastnem stanovanju.
t
ostalo tri pa so zvezano peljali proti Babni polici in jih nekje v gozdovih obstrelili tor šo žive vrgli v jamo. Ivanu Palčiču so je po čudežnem naključju posrečilo četrti dan priti iz jame. Bil pa je,že toliko oslabljen, da svojemu šo živemu bratu Jakobu ni mogel več pomagati, tako sto Porok Janez in brat Jakob ostala v kraški jami. ki jima je še danes hladni grob,
Jakob Palčič je bil nedvomno najboljši mož v Vrhniki. Poštenjak vseskozi, lepega ln kremenitega značaja, pa mehkega in nadvsem dobrega srca. Vsakemu je pomagal, če je lo bilo mogoče. Globoka vera ln jasno izoblikovan katoliški svetovni nazor sta mu dajala mod vsemi zmedami teh dni prava ln trdna spoznanja. Po njih Jo živel sam ln opozarjal druge na edino pravilno pot. Tudi on je bil med prvimi, ki so žo julija meseca leta 1041. spoznali, da je OF v celoti komunistična. Obsojal jo je, kot jo obsoja vsak pameten in pošten Slovenec. Trav tako je Izguba Janeza Poroka kot celega človeka in Slovenca nepozabna. Dragi Jakob in Janez! Narodni zločinoo vama je vzel življenje, pa čotudi je bil sosed ali znaneo. Vajina kri zahteva zadoščenja. Dobila ga bosta!
Po končanom opravilu pri Palčlčevih, je komunistična sodrga vdrla v hišo posestnika Poje Jerneja In zahtevala od njega donar. Ker ga lenim pustolovcem ni hotel izročiti, so ga na mostu ubili. Izro-pall so vse, kar se je dalo promaknitl ln otroci temo so odšli.
Grozna smrt v ognju
Okoli pol one ponoč] je skupina »narodnih osvoboditeljev« prihrumela v vas Dane, napadla hišo posestnika Hauptmana Albina. Hauptman Albin, brat Stanko ln Kraševeo Frano iz Dan so so komunistom nounklonljivo in Bkrajno žilavo upirali. Ker komunisti niso mogli dobiti Hauptmana Albina v roko, so vdrli v spalnico, vzoll
Njena vedra narava, Tesel značaj, globoka vernost in idejna jasnost, vso to je krasilo sončno srečo in osrečevalo vso družino. V to srečo je mogla poeoči le ^očinska roko in jo uničiti.
Med tem časom so komunisti ubili v Danah šo Štrlet« Alojzija in trgovca Žnidaršiča Karola.
Prav tako so so v tej noči komunistične hijene naslanjale ob prelivnnju nedolžne krvi pekovskega mojstra Čača Mihaela in njegove ž e n e v vasi Pudob. Ubil ju je
jati onemogočili nadaljnje nasilje, danos pravijo, da je nastopil brat proti bratu. Hudič jo udaril nekatere ljudi z neozdravljivo slepoto. Danos jo slika Loške doline približno ista. V nesreči in stiskah pro-toklega lota so dobri postali šo boljši, slabi pa so so šo poslabšali! Nedolžno prelita kri, ki iz dneva v dan glnsnojo vpljo v nobo po pravici in zadoščenju, nam jo v blagoslov in gotovo jamstvo, da bo prej ali sloj z božjo pomočjo tudi pri nas zmagala poštenost in pravica.
Z Gorenj skeg-a
Novi vodja koroškega tiskovnega urada
jo dr. Lapper, ki ostano še nadaljo koroški propagandni vodj^.
Itudnlk t Mežici, ki spada med najstarejša koroška industrijska podjetja, praznuje letos 75 letnico. Prirojena je bila velika svečanost, h kateri so je pripeljal tudi gau-leitor dr. Kainer iz Celovca. Mežiški rudnik ima nekatere zelo stare in zvesto ru-darjo. Trijo izmed njih so v službi že 40 let, eden celo 42 let, več kakor 220 rudarjev pa pripada rudniku nad 25 do 38 lot. Na svečanosti so bili odlikovani! Urban Simeno za 42 letno službovanje, Frano Muri, Janez Hercog ln Ferdinand Medi za 40-letno službovanje, ostali, ki so v službi nad 30 let, pa so dobili diplome. Iz Mežico se jo dr. Rainer s svojim štanom odpeljal v Crno, kjer si je ogledal delavske hiše in bolnišnico.
Smrtna nesreča. V Zapužah pri Begunjah je padel 32 letni tovarnarjev brat Vladimir Bolč teko nesrečno v neko glo-1 bel v tkalnici, da je kmalu nato izdihnil.
S Spod. Štajerskega
Novi grobovi. V Mariboru sta umrla
43 letni upokojeni sodni oficial Frano Pod-boršek in risarjova hčerka Ana Dovočarje-va. Na vzhodnem bojišču so padli strelec Ludvik Lončar iz Celja, pionirski poddesetnik Frano Macele od Sv. Potra pod Sv. Gorami ter nadstreleo Albort Joža iz Maribora.
V Brežicah je s 1. septembrom začela
poslovati podružnica socialne zavarovalnico v Mariboru. Vsi v brežiškem okrožju zaposleni zavarovanci morajo delovno nesposobnost priglnsiti v teku treh difi. Tam se tudi sprejemajo želje in pritožbo v pogledu socialnega zavarovanja.
V Št. Vidu pri Ptuju je bilo od IS. do 28. avgusta taborišče, v katerem so se mladeniči vožbali v motorlstikl. Od 30 udeležencev Jih Jo 24 opravilo izpit in so pro-joll šofersko izkaznice.
Na Veliki Plrešlcl so t soboto odprli nov Dom krajevne skupine. Govoril je okrožni vodja Dorfmeister iz Celja, ki jo naglašal, da je tudi šo po štirih letih vojne možno graditi tako domove.
Izletniške vožnje s konjsko vprego so do konca vojno prepovedane. Samo ranjenci, bolniki in rekonvalescenti se smejo prevažati. V tujsko-prometnih občinah, kjer ni v bližini železniške postaje, se lahko uporabljajo konjske vprego samo za prevažanje tistih, ki Iščejo odpočltka, ln njihove prtljage od železnice do hivallšča.
Povabilo upokojenim železničarjem. Dunajsko železniško ravnateljstvo je objavilo v štajerskih listih proglas, naj se prostovoljno prijavijo v službo upokojoni železničarji, četudi imajo starostno dobo za seboj in so presegli 65. leto. Službo bodo seveda opravljali samo, v kolikor telesno in duševno ustrezajo njenim zahtevam.
Teden nemške Stednje bo tudi leto« od 23. do 30. oktobra. S°le dobijo podrobna navodila. Stednjo bodo propagirali val denarni zavodi.
Kupujte lepo knjigo
»Moj «jaz» na oddihu«
V	kratkem bo Izšla knjiga
»Peli so jih mati moja«
zbirka narodnih pripovednih pesmi i lepimi ilustracijami Jožeta Beraneko.
Kupujte knjige »Slovenževe knjižnice«]
Iz Hrvaške
iTTrvatski narodt poroča v zadnji Številki o razvoju Zemuna v Hrvatski driavi. Po razpadu bivše Jugoslavije so bile blagajno v Zemunu prazne. Zato jo morala nova mestna uprava vložiti velik trud, da jo brez državno pomoči zmogla vse dajatve. Velik dol denarja so .dobili z davki in sicer 7 mil. 250.000 kun. Zemun ima približno 40.000 prebivalcev, torej plača vsak perbivalco povprečno 1300 kun letno. To sicer ni visoka vsota, toda meseni upravi je prišla zolo prav, da ji ni bilo potrebno najeti državnega posojila.
Kazensko pravni priročnik jo izšel te dni v Zagrebu. Odobrilo ga jo vojno ministr. BtvO.
JunaSka smrt ustaša Filipa Simiča. Na ranah, ki jih je dobil v boju z oporniki, je te dni umrl Filip Simič lz vasi Sočanice Male. Pokopali so ga poleg njegovih prednikov, ki so ravno tnko položili svojo življenje na oltar domovine.
Pokop Milivoja Kovačiča. Prejšnji tedon so pokopali v Varaždinu 43 lotnega železni-fikoga uradnika Milivoja Kovačiča. Njegovemu pogrobu so prisostvovali mnogi meščani.
Hrabra Varaidinka. Te dni se je začel na varaždinskem kopališču potapljati član mestnega orožništva. Kljub velikemu številu kopalcev Be ni upal nihče iti reševat. Tedaj mu je priskočila na pomoč gdč. Nevenka Skopac.
Mili:
,r?'!
DARMOL
II migllor lassativo najboljše odvajalno sredstvo
Vremenska napoved za danes popoldan (4. septem.):
večinoma oblačno, krajevni dež.
Ljubljana
Koledar
Sobota, 4. klmovca:	Rozalija, devica;
Irmgarda, devica; Roza Vit., devica.
Obvestila
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Najvišje cene, ki jo po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v oeniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glavo na debelo (nad 20 kg) X L; zelnato glavo na drobno (pod 20 kg) 1.50 L; kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; ohrovt
3 L; domača cvetača 8.35 L; kolerablce 2 L; nova repa brez listov 2 L; rdeča pesa brez listov 3 L; radič 3.70 L; glavnata solata 8.20 L; ondivija 3 L; špinača 3.30 L: grah 3.60 L; stročji fižol 6.15 L; rdeča ln bola rodkvica 3 L; bučko 3.70 L; buče 2 L; kumare 2.90 L; kumarico zn vlaganje — 30 komadov na kilogram — 6 L: kumarico za vlaganje — 125 komadov na kilogram —
9	L; novi krompir 2.40 L; rabarbara 4 L; šopok zolonjave za juho 0.50 L; peteršilj
4 L; nova čebula 2 L; šalota 4 L: česen 6 Li paradižniki 2.60 L; zelena paprika 3.60 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; osna-žoni hren 4 L; robidnice 6 L; maline 10 L; namizna jabolka 4.75 L; Jabolka za kulio
3 Li hruške I. vrsto 4.20 L; hruško II. vrsto 3 L; domače breskvo 4.60 L; liter lisičk
4 Li kilogram jurčkov — zdravo in čisto blago — 12 L; slivo in češplje 4 L; jajca 2.50 L komad.
Kjer ni posebej navoden liter, voljnjo ceno za kilogram. Opozarjamo pa, da vse to ceno voljajo samo Za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, kor jo za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 15 na rožnem papirju.
Devetdnevnica
Molitveni namen današnjega drugega dne devetdnevnice je: Za vse tiste, ki netijo narodno in versko sovraštvo!
Zegoza — zadruga malih gospodarjev
obvešča člane, da razdeljuje krmila za mo. sec Beptember na osnovi novega popisa ži. vali.	Prvi	tedfen	(6. sept.) številko 1	do
1000,	drugi	teden	(13. sopt.) številke 1001	do
2000,	trotji	teden	(20. sept.) številke 2001	do
3000,	četrti	teden	(27. sept.) 8001 do 4000.
Krmila razdeljuje zadruga vsak ponedeljek, lorek, sredo ln četrtek samo popoldne od pol 15 do pol 18 po žo določenem abeced, nem redu. Kdor ne pride ob določenem ča. su, mu krmila zapadejo. Opozarjamo vse člane, naj prihajajo točuo po določenih Številkah, da ne bo nepotrebne zmede ln za. mer«. Enodnevni piščanci bodo na raepola. go 13. septembra ves dan. Kontrola o pra, vilnosti prijav živali bo nadaljuje.
V	»Svetovi« poljudno znanstveni knjlž. nlel bodo izhajale zanimive in obenem po. učne knjige.
Naročite se ilmprej na »Svet«, da boste dobivali knjige po Izredno ngodnl ceni 20 lir. — Naročnike sprejema Ljudska knji. gama.
Podobice Marije Pomagaj i molitvijo za spreobrnjenje grešnikov dobite po vseh župnih uradih. Verske organizacije naj te
lepe podobice oskrbe za Bvoje članel Do. bite jih tudi v pisarni KA v Slomškovem domu.
Duhovne vaje »a gospe In matere bodo v Lichtenturnu od 12.—16. septmbra. Prilika bo tudi za zaprte duhovne vaje. Prijavite so na predstojništvo Llchtenturno-vega zavoda v Ljubljani.
Vsi gojenci, ki so se za šol. leto 1943-44 vpisali na šolo Glasbene Matice, naj pridejo
v ponedeljek popoldne v Hubadovo pevsko dvorano, kjer bodo zvedeli, h katerim strokovnim učiteljem so dodeljeni. Takoj nato grodo v posamezne učne sobe, kjer bo določen urnik pouka, ki bo začel v torek, 7. t. m. Gojenci naj pridejo v Hubadovo' pevsko dvorano v sledečem redu: ob 15 gojenci za klavir, ob 16 gojenci za violino, gojenci za aolopetjo in orkestralne instrumente pa ob 16.30. V interesu rednega pouka in določitve urnika jo, da pridejo prav vsi vpisani gojenci v ponedeljek ob napovedanem času v Hubadovo povsko dvorano.
T • n e Glavan
Bonafac Derenda in njegov konec
Bonnfac Derenda je bil izredno dober Človek. Po materi je dobil košček zemlje, pol razpadlo. kajžo, krito s slamo, pujska, kravo Lisko in psa Čuvaja, ki je vso to beračijo varoval. Preden je umrla, inu je strogo zabičala, naj pazi na svoj grunt, naj Se kaj dokupi in da ne sme razmetavati ter razdajati beračem, kot je imel navado. Bil je zelo dober. Mnogi so rekli, da nima prave pameti. Pa jo je imel! Samo dober je bil takol Kdor pa je danes dober, je vsakdo brez pameti, pravijo naši kmetje, ženir ge Derenda ni nikoli. Tudi njegova mati ni bila nikdar poročena. Njegov oče je moral na vojsko prav takrat, ko bi se morala vzeti. Od tnkrat ni bilo nobenega glasil več o njem. Tako je bil Derenda že kmalu samostojen, sam svoj gospodar. Vsa aoseska ga je poznala. Dekleta so ga večkrat zbadala, kdaj se bo ženil, u Bonifacij je vselej zmigal z roko .. . Tak je ostal Derenda vse do smrti.
Njegova cunja zemlje je bila razpeta na samem, na nekoliko vzdignjenem pobočju, da je imel lep pogled na vse strani. Videl je dolgin tisti Lisec, Žalostno goro v daljavi, co-prniški Kum in če dosti dolenjskih hribov. Sonce se je z veseljem upiralo v njegovo domačijo in rože na oknu so cvetele, ne da bi se bilo treba Bonafacu posebej brigati zanje. (Samo kadar se je bril, je zlil odvisno vodo t lončke.) Lepo se je imel in srečen je bil.
• Poznali so ga daleč naokoli, posebno berači, ki so sc pozimi kar vrstili v podajanju kljuke
njegovih vrat. Nikdar ni nikogar odpodil. Vsakemu je dal nekaj od svoje siromaščine: zvrhano pest* koruze ali ječmena, če pa tega ni imel, mu je porinil žlico, rekoč: »Jej! Drugega nimam!« O, Bog ve, koliko ljudi je poznalo Derendo!
Siromak pa je bil. Denarja ni videl nikoli. Fronkov ni plačeval, ker jih ni mogel, čeprav so mu jih naprtili. Drugih dajatev ni imel, razen v blagu; za župnikovo in mežnar-jevo biro. Kako pa naj pride do denarja, ko ne more ničesar prodati? Mar naj proda Lisko, da bo potlej brez mleka, ali čuvaja, da mu bodo vse pokradli? Zemlje ima pa tako pre-malo, da bi jo Se prodajal. Boršta pa sploh nič nima. Drva mu dovolijo kmetje nabrati po njihovih hostah, kajpak samo trstje in kar leži na tleh. Dercndu bi kar dobro živel. Če bi ne bilo (ronkov na svetu in financarjev, ki so ga obiskovali še bolj vneto kot berači. — Sprva so hodili vsak mesec, a kasneje že vsakih štirinajst dni. Pa Derenda je bil prepričan, da se bodo 2e naveličali. Kaj bi se ne, je mislil. Podplati so dragi — on ima lesene — in gotovo jih to več velja, kot pa bi izterjali za njegove fronke. A vendar tega niso uvideli. Hodili so in bili vztrajni. Derenda sc jim je smejal. Kajpak, si je mislil in ni bil hud, služba je služba in kruh. Morajo, kakor moram jaz kuhati, če hočem jesti. Dokazoval jim je, da ne more plačati, a nihče mu ni verjel.
Jesen je obrodila obilo sadja. Bonafac si je mel roke, otipaval in računal, koliko bo žganja. Toliko ga že zlepa ni bilo. Bog je pa res radodaren in ljubezniv, je bil otroško vesel iii hvaležen. Pa še pravijo, da ni Boga. Da bi vrag tiste, ki tako lažejo! Potlej je pripravil koše in košerne, kamor bo pobiral sadje, umil in namočil *°d ter izvlekel izpod strehe kotel za kuhanje žganja, ki ga je še njegova rajnca mati poceni kupila na prostovoljni licitanti.
»Tako!« si Je dejal. »Za mlaj bo že!« V mislih si je naslikal sveti večer: toplo Je v kajži, ki je polna kosmatih beračev, mladih in sivih. Lepo in hvaležno ga gledajo, ko jim toči žganje, ki kar greje po grlu. Nase še mislil ni! No, Če ga bo kaj ščegetalo po grlu, se mu bo že prileglo. Čez dan, dva pa bo že dober.
Sadje je dozorelo. Derenda ga Je sklatil v košarne In znosil v klet pod kajžo. Tam ga je s tolkačem stepal. Seveda! Drugi imajo preše, a on je ne premore. Prositi pa noče nikogar na posodo, ker ve, da tako neradi dado. Ne, niso vsi tako dobri, kot je on! Tega se je zavedal in se ni Štel za farizeja, če si je priznal, da je dober bolj kot drugi ljudje. Bo vsaj brez skrbi in težav prlfrčal ▼ nebesa. .. Ko je • sadjem opravil, je nanesel drv in zakuril pod kotlom. To so bili posebno svečani trenutki! še na kuho je pozabil. Južlnal je kar surovo zelje in kos kruha, ki mu ga je spekla Grumovka. Kajpak ne za boglonaj!
Potlej je sedel zraven kotla in čakal, da zavre. Kadilo sc mu je pod nos, a zato se ni zmenil. Počasi ne je navadil tudi tega. Saj kmet se navadi vsega. Končno pa je le pri-
Škrebljalo, i Sprva plašno in malo, a eurek se je kmalu zdcbelil. Ko se mu je zdelo, da teče pravilno, je odmetal drva z ognja. Venomer je	skrbel, da	jč	enako curljalo.	Zdaj- Še ni
smel piti, ker prvi prckuh še ni pravo žganje.
Tako je kuhal dva dni. Iz cevi	je prite-
kalo pravo žganje . .. Bonnfac ga je sem in tja vlil v steklenico in go gledal proti svetlobi.
»Lepo barvo ima. Dober bo!«
A pokusil	ga	ni. Premagoval	se	je. Želel
je,	da pride	tuj	človek, ki mu	bo	dal Šilce
žganja in ki bo prvi izrekel mnenje o njegovem žganju. Ni čakal dolgo. Proti večeru je prišel financar in celo sam gospod starešina s srebrnimi portumi in z bodalom, ki mu je visel za pasom ..,
»Dober dan, Derenda!«
»Bog daj, gospod!«
»Ste kaj pripravili?«
»Sem nekaj. Bog je bil dober, pa bom malo žganja pripravil, da ne bom pozimi žejen. No, saj veste, Če pride kdo v vas, ga tudi ne smem pustiti praznih rok od hiše.«
Starešina se je namrdnil, ker ga je Derenda napačno razumel. E, Bonnfac je bil tiček. Dobro je vedel, kam misli financar: denar, če mu je kaj za fronke pripravil. Ne, tega pa ne. Kje pa! Kaj pa Še!
»Ne, ne mislim tnko. Za davke, i® »te kaj pripravili.«
»Za fronke? Nak! Nimam,« je Derenda kar tako odvrnil.
»Kdaj pa mislite?«
»I, bom Že plačal, kadar bom imel. Nimam, saj vidite mojo beračijo.«
Starešina je hotel zlepa:
»Poglejte, Derenda, letos je dobra letina.
Prodajte kaj,	pa bo denar	takoj tu.	In	še
ostalo vam bo kaj!«
»Hm,« se je Derenda namuznil. »Lepe besede! A kdo bo pa kupil? Za sadje se nihče ne	zmeni, če	bi pa žganje	prodajal,	no,	saj
veste, kako bi bilo ...«
»Kakor veste,« je odsekat starešina i« se pričel sprehajati po veži. Bil je nestrpen. Sit je	bil že tega	neugonljlvega	Derende.	Najraje
bi ga nahrulil kakor ščeneta, o sc g* vendar ni upal.
Medtem je Derenda natočil 2g°nic *e počasi približal starešinu.
»Gospod starešina, pijte!	VI st® Prvi,	ki
boste pili. Sam ga še nisem.«
Starešina se je nekoliko branil, končno pa le prijel Šilce in ga v dušku zvrnil.
»Dober je,« je pohvolil pijačo, ko se Je pošteno otešČal.
»še enega, gospod!« j® ponujal Derenda, ker mu je bila pohvala močno po godu.
Starešina je izpraznil tudi tega, in ko mu je ponujal še tretjega, je odklonil. Pomeniti sc moruta še razne stvari. Derenda je zvit, si jc mislil. Lahko bi govoril okoli, da se je dal starešina podkupit* .. •
»Dajte, dajte, Derenda, Če ne bom rubil.«
»Kor rubite, gospod. Mene najprej!«
»Ne norčujte se!«
»Saj se ne! Kar rubite! Bo potlej vsaj mir pred finanenrji.«
Starešino je ujezilo.
»Koliko živine imnte?«
»Kravo in enega pujska, gospod.«
»To ni nič!« je bil financar bolj in bolj jezav. Gledal je okoli sebe. »Veste kaj, kot«) vam bom zarubil.«
PSIHOLOGIJA | IN LETALSTVO
Te žn a , g ^r u i z H u š n / a, p r e d no postaneš letalec jfjfe
Uspoh vsakega dela je odvisen zlasti od človeike sposobnosti, ki jih delo zahteva. Zato bi morali v prvi vrsti vedno naprej dognati, kakšne duševno In telesne sposobnosti zahteva uspošno vršenje našega dela Sole potom bi morali vso kandidate za do-tično delo izpraaati in preiskati, ako Imajo vse te potrebnt zmožnosti. Telesne zahteve običajno niso prevelike ter se omejujejo na normalno stanje zdravega človeka, poleg te. ga se telesne sposobnosti oziroma nesposobnosti do neke mere lahko zboljšajo, medtem ko je nasprotno pri duševnih sposobnostih položaj znatno težji, kor se morajo te sposobnosti često natančno in potrpežljivo preiskati z različnimi psihološkimi postopki.
Različni poklici stavijo človeku različno težko zahteve. Zaradi tega je Izbir* poklica tein tožja, čim odgovrenjši in napornejši je poklic, v katerega hoče kdo vstopiti.
V sedanjih zahtevah, ki jih stavlja tehnika človeku, moramo posebno paziti na tiste poklice, za katero moramo Imoti nedvomno neke izrečne duševne in telesne sposobnosti, da bi lahko posamezen poklic normalno ln z uspehom izvrševali. Eden takih poklicev y> poklic letalcev. — Čeprav je letalstvo sorazmerno mlado, je .doseglo zelo hiter na. predek. Sedanje vojno zahteve In potrebo so ga dvignile do takšno tehnične viš.no, da je v mnogih ozirih prišla do veljave človeška zmogljivost. Eden njvečjih problemov letenja je brzina sedanjih zrakoplovov, ki zaradi neprestanega inenjavnnja pri različnih likih in zavojih zahteva resen napor za človeški organizem. Razen toga so današnje nalogo letalstva tako velike in raznovrstne, da jo v vsakem slučaju potrebna pazljiva in stroga tor natnnčna izbira letalcev glede na njihovo telesne in duševne sposobnosti.
Težko jo roči, ali so za letalca važnejše njegovo telesne ali duševne sposobnosti. Letalca s stalnimi telesnimi napakami (slabo Brco, bolezen dihalnih organov, močna kratkovidnost itd.) ni sposoben, da vrši svoj po. klic. Vsoknkor pa je treba naglasiti, da je tudi nosposobon takrat, ako mu nokatore duševne funkcije niso dovolj razvite (spominski dojml, pazljivost, značaj itd.), četudi pomanjkljivosti teh duševuih sposobnosti niso tako vidne kot nekatere telesne napako. Zato moramo posvetiti psihološkemu izbiranju letalcev prav toliko pnžn.je In mu dati prav toliko vrednosti kot zdravniškemu pre-Klodu kandidatov.
V sedanji organizaciji izbiranja letnlcev igra v vsoh večjih svetovnih državah psihološka oziroma pslhotohnična Izbira kan (• dldatov poleg zdravniškega pregleda osnovno in odločilno važnost za sprejom v letalsko šolo. — Ne moremo so »pustiti v popis psiholoških sprašovanj kandidatov, kakor tudi ne vseh duševnih funkcij, ki jih pri takem spraševanju iščejo. Omenili bomo samo, da polagajo pri takem izvrševanju naj-večjo pažnjo na letalčevo sposobnost usmerjenja o položaju lastnega, tolosa, Inteligenco, njefrov spomin In značnj, na sposobnost pro. sojevanja daljave, hladnokrvnost In slično.
Znano je, da Je orlentnelja o položaju letala nemogoča, če so podatki, ki jih dobivamo z očmi, nemogoči, tor je tako imenovano »slepo letanje« (ponoči In v megli) omogočeno edino s pomočjo aparatov. V zvezi s tem sprašujemo kandidata, če ni mogočo preveč podvržen osebnim občutkom o svojem položaju in položaju zrakoplova, ki jih dobiva iz vestlbularnega organa v no-tranjom ušesu, - ker ti v letalu vedno va. rajo. Co se letalec naslanja nanje, lahko pride dto nesrečo. Poleg toga jo dognano, da se najvočje število letalskih nesreč dogaja pri pristajanju, ker letalec ne presodi dobro oddaljenosti letala od zomlje, ter manever, ki je potreben za pristanek, naredi prezgodaj ali prepozno. S psihološko pomočjo proučujejo nato njegovo sposobnost za presojanja.
Poleg tega mora biti letalei-lzvldnik zelo pnzljiv, da si lahko dobro zapomni vso dogodke na zemlji. Njegovo sposobnost preiskujejo z različnimi psihološkimi metodami.
Pa tudi v samem letalskem poklicu so razne razlike. Vse drugačne funkcijsko ln
značajne sposobnosti zahtevajo od vojaikega letalca kot od letalca v civilni službi. Pa tudi pri vojnem letalstvu so to različno vrste.
Druge sposobnosti zahtevajo od bombar-derja kot od letaloa Izvldniškega letala ali lovca. Vsaka od teh služb zahteva za sebe posebne sposobnosti. Pilot potniškega letala
mora biti miren, poln zavesti odgovornosti do svojih potnikov in mora podvzeti v ilu. čuju novarnosti vse, da jlli teši — medtem ko zahtevajo od lovskega pilota često hladnokrvno borbenost in neustrašeno željo po nevarnostih, ki ae mora pretvoriti v željo po smrti (»živi torpedo«).
V	vsakem slučaju je letalstvo polje, kjor
se je psihološka izbira osebja pokazala kot zelo potrebna ln koristna, ker omogoča izbiro najboljših ln/najsposobnejših in s tem zmanjšuje veliko število nesroč, ki jim je bil v največji meri vzrok nesposobnosti letalca in no pomanjkljivosti v letalih, kot so navadno očitali pri raznih nesrečah.
Crgatev
Gospa Katarina so jo zamudila b
pranjem in je odšla šele pozno dopoldne na trs. Brezbrižno se jo ozirala po kupih česna, čebule ln suhih hrušk. Hitela je nnprej proti malim stojnicam za hrbtom Vodnikovega spomenika; skr-belo jo jo, £e ji jo branjevka prihranila vsaj solato, če žo ne paradižnikov ali kumare. No, saj ni vsega prodala, morala je vedeti, da bom prišla, bo je bodrila.
Bil je vedor in prijazen septembrski dan. Tržno ure so v glavnem že minule, lo tu pa tam so še stale osamljene ženice ter čakale, da bo še prišel k*lo, ki bo kupil Jabolk, čebulo ali petršllja. Pri stojnicah v *>rvl vrsti pa je bilo vendarle živahnejše. Katarino Jo premotilo, in zavila je k tropu žensk ln moških. Tedaj Je zagledala rahle skrinjice rumeno zelenega grozdja. Postala je in sl ga ogledovala, šla naprej in se spet vrnila.
Koliko vesolja Je užila v očetovem vinogradu na domačiji pri Sv. Tomažu! Najprej v otroških letih, ko ji je oče prinašal najslajših Eadežev, in potem kot dekle, ko se je udeleževala trgatve. Tiste čase je bil očo Židane volje; vabil je prijatelje in jim natakal zlatega ljuto-merčana ... No, Katarina ni mogla mimo stojnlo z mikavnimi sadovi vino-gradov. V duhu jo slišala klopotec očetove domačijo in zdelo se ji Je, kakor da čuje veseli materin glas; »Tam gori za hramom en trsek stoji, Je z grozdjem obložen, da komaj drži . . .«i
Za hip so je Je polotilo domotožje. Pred leti so Je poročila ln se preselila
v	Ljubljano. Zdaj Ima že dvojo otrok in Jima marsikdaj pripoveduje o domu, ki še no pozna elektrike Ril vodovoda, pa o vinogradih, njivah ln gozdovih. Moj ubogi Primož letos še ni okusil grozdja, so JI Je zasmilil štiriletni sinko. Tedaj se jo odločno postavila med ljudi, čakajoče, da pridejo na vrsto. K sreči Jo bil nekdo drugi, ki jo vprašal za ceno. »Po 10.30 lir kila,« mu je odgovorila branjevka in pripravljala zavitek.
Katarina je imela b seboj samo 10 lir, Po njenem skrbnem mesečnem preračunu bi Jih smela zapraviti na trgu
pri gospe Katarini
po 7 dnevno. Iskala Je po torbici, <3a bi našla še kjo 30 stotink, toda zaman.
»Meni tri čotrt, prosim,« je lzprego-vorlla skoraj sramežljivo.
»Kar kilo ga vzemite, gospa — krasno, sladko grozdje.«
»Samo tri četrt, prosim!«
Tako Jo odšla gospa Katarina domov brez zelenjave, nosila pa Jo zavitek, ki ga Je razgrnila in bbžala z očmi. Spot Jo slišala pesem klopotca, v duhu pa Je gledala svoja otročička, kako bosta nosila jagode v usta. Doma Jo pohitela s kuho. Pripravila jo krompirjevo juho z rižem. Potem se je umaknila v dnevno Izbo, postavila nekaj cvetnih Joncev na tla ter privezovala na njih grozdje. Ta-ko si bosta otroka laže predstavljala vinograd. Prav nič manj toplo Ji ni bilo pri srcu kot na božični večer, ko Je na isti način krasila smreko.
Mož je menil, da Jo še vedno otročja, malčkoma pa so žarele oči, ko sta zagledala vinograd v malem. Ko sta mala dva postrgala krompirjevo juho ter s kruhom obrisala krožnike, se Je začela trgatev. »Hm, kako sladko,« se Je navduševal Primož. »Kako doblo,« je pritegnila Betka. Mož Je dobil svoj obrok na krožniku. Trije so zobali, gospa Katarina pa se je zadovoljila z utvaro, da vodi svojce po domačem vinogradu in Jim pripoveduje o davnih, lepih dneh.
»Ampak pri Sv. Tomažu ni treba grozdja takole prlvežatl,« so je oglasil Primož, ko Je obral poslednje jagode.
»Sinko, dragi, predstavljaj sl hrib, kakršen Je Rožnik; tam jo trs pri trsu, grozdja pa toliko, da ga obirajo od Jutra do večera in dan za dnem. In kar v koših ga nosijo in vesele pesmi pojo zraven.«
»Kdaj nam boš pokazala, mamica,
tvoje vinograde?«
»Fotrpi sinko, ko boS večji, te bom vzela s seboj.«
»In meno tudi!« je pristavila Betka.
»Seveda, tebe tudi, in očka tudi.«
Mož je odložil krožnik z obranimi peclji ter vzel časopis v roke. Najbrž mu še na misel ni prišlo, Ua žena ni okusila niti jagodo.
Kako se urijo mladi govorniki
Gospod Jakob je imel veliko smoio
Ob lepem ln sončnem vremenu, ko se na Vodnikovem trgu blešče in križajo zlati sončni žarki, je kaj rad gospod Jukob postajal na živilskem trgu tam pod znamenitim, starodavnim kostanjem ln kako modro uganil v družbi svojih prijateljev. Zadnji čag je posebno točno, natančno in previdno opazoval dovoz piščančkov, tako petelinčkov in kuric. Globoko je vzdihnil in se smehljajoč spominjal polpreteklih dni, ko se je skušal z nujvečjo vnemo posvetiti reji pi-fičet. Pa je imel pri tem čudovito smolo. Sam je rad na dolgo in široko opisoval o vseh eksperimentih in metodah za rejo pi-ščot, piščancev ln kurio.
Gospod Jakob ima majhen vrtiček. Skrbno ga goji. Silno se je hudoval, ker so mu na njegov vrt uhajale sosorlove kure in
Slavni Scottov zgodovinski roman
m.
z 205 lepimi slikami - bo izšel v kratkem
sosedovi piščanci. Vedno se je hudoval in dostikrat sosedi kratko, odvužno priporni, njal;
»Kure mnogokrat napravijo veliko zdraho in sovraštvo med sosedi. Pri nas naj no bo tega, gospa Rarlinca.«
Soseda, gospa Karllnca jo. nasadila kokljo. Neko junijsko nedeljo je bilo veliko vo-solje. Gospa Karllnca jo hitela pravit g. Jakobu, da so se piščeta srečno izvalila in da mu eno pišče poklanja v dar. Drugo pišče, ki je pa nekoliko na nogah pohabljeno, pa mu izrqča v skrbn > nego, ker upa, da ga bo znal gospod Jakob ozdraviti. Darila jo bil gospod Jakob Bila vesel. Takoj jo hitel vse pripravljat, da bi bili obe pi-ščetl na zelo toplem mestu. Izvlekot je lz rezerve lepo, skrbno posušeno zajčjo kožo. Položil jo je v poseben papirnat zavoj In tam napravil ležišče za obe piščotl, za inva-dila in zdravega. Invalid jo bil nekaj dni kaj živahen, rad je zobal ln g. Jakob se Jo že veselil, da se mu bo pišče izlizalo in da bo še kaj dobro krevsalo. Toda po nekaj dneh pišče ni hotelo jesti in je dalo slovo Bvojemu kratkemu življenju. Dostojno je gospod Jakob pišče zagrebel.
Nato pa je največjo skrb posvetil zdravemu piščetu, ki so je kaj lopo razvijalo. Zobalo je kašo, celo riž ln zelo rado je kav-salo razrezano solato. Pišče je rastlo in ž
Ljubljana, 2. septembra.
Na Soli Glasbene Matice je poučeval do-
klamaoljo prof. O. Šest. Kakor že pred njim Ciril Debevec je tudi on ob sklepu leta predstavil svojo gojence in njihovo sposobnosti. Pripravili so nam lep večer. Čeprav je takim nastopom navadno še dosti očitati, se mi vendar zde v načelu potrebni in koristni. ■Z njimi sl mladi ljudje pred dokaj hvaležnim in prizanesljivim občinstvom prebijajo led zn poznejše, resnejšo, umetniško dognanejše nastopo, hkrati pa se občinstvo uvaja v težavno rast bodočih umotnikov ln se sproti seznanja z njihovimi uspehi. Koliko bližji sl človeku, ki ga poznaš že z mladega, kakor tistemu, ki tl jo narejen ln dognan stopil na odor, kakor da je padel z neha! Prav ta bližina in nokakšna čustvena vez med občinstvom in umotnikom jo za igralske nastope potrebna. Tudi našo občinstvo se mora navadi‘i spoštovati in ceniti domače delo ln domačo delavce. Naj nam pruv sklepni nastopi domačih učencev prebudijo pravilno razumevanje za resnično navezanost na domačo igralsko umetnost! Ob tujih se seveda a blBtriin očoboiu in tenkim ušesom učimo spoznavati Bvoje napako in pomanjkljivosti, nikar pa jih ne kujmo v zvozdo.
Sklepni nnstop dajo tudi učencu nekaj zadoščenja ln nagrado za celoletno delo. Jgranjo in doklamiclja Bta docela različna predmeta — žo po »ami naravi, ne le po sno-
vi	— od kako lutlnščlne ali matematiko. Malo bt bilo najbrž najti učencev, ki bi želeli ob koncu lota očitno pokazati svojo uspeho v matematiki; zadostuje jim lep red v spri-čovalu. Prav tako težko si je misliti učenca deklamacije In Igranja, da bi se zadovoljil h samim spričevalom. Pri teh dveh predmetih je treba nekaj več, treba je stika z ljudmi.
V	Igralcu je najmočnejši gon po posredovanju svojih sposobnosti in darov soljudem. Igranje že po svojpm bistvu ni sam6 zado-ščevanje svojemu veselju in smislu za pretvarjanje. So Rlcor trsnutki, ko iz nepoznane pobude stopiš na sredo sobe in sam sebi »deklamiraš pesem ali zaigraš monolog tudi otrokom, za njihovo nastope in igre ni treba gledalcev — celo motijo jih — a to so Izjemo,
Zato je prav, da so ob sklepu leta Igralski nastopi. Gojenci pa si morajo biti v sve-stl, da je njihovo dolo šele v razvoju, da Se-
lo	raste in se bogati. Zato jo kaj napačna misel nekaterih takih šolarjev, ko sodijo, da so žo na vrhu vse umetnosti in znanosti. Kdor sl pravi: Narejen som! Glejte in občudujte mo! Ta jo sam sebi nadel posmrtno masko in povedal: Vidite, ljudje' božji, do
t
sčm sem zmogel, daljo ne grel — Pri oceni
igralskih nastopov je tako sporočilo potrebno, kajti mlad človek Je viharen in čustveno toliko neuravnovešen, da mu kritika bodisi zada smrtno rano ali ga zaziblje v deveta nebesa. Pa ne Bine biti no prvo ne drugo v absolutni meri. Kritik je prav tako človek 1« prav tako zmotljiv. Kje naj Iz petminutnega nastopa prerokuje igralčevo bodočnostt Kdo je, ki bi absolutno prisogol na tako sodbo! Kritika — posebno kritika v nestrokovnih časopisih — je samo en glas izmed neštetih in pride tako na uho izvajalcem kakor tudi poslušalcem. Tl in .oni se ob njej lahko popravljajo In usmerjajo, kjer je potrebno.
Po vsem tom uvodu k stvAril Glede programa bi moral zapisati, da ni bil Izbran in sostavljen pod enotnim vidikom ali s kako smiselno utemeljitvijo. Več ali manj je videti nabran po naključju, saj več od takih šolskih naBtopov niti zahtevati ni mogoče. Bil je zadosti pisan in živ, le motivično In snovno premalo raznolik. Nudil pa je precčj priložnosti za glasovn6, čustveno ln igralsko oblikovanje.
V	prvem delu so bilo deklamacijo. Marsikje jo kričavost nadomestila stopnjevanje čustva. Prehodi med Čustvenimi skrajnostmi so bili neizdelani. Na sploh jo bilo preveč vpitja in šepetanja, vmesna skala glasov — in prav to jo moč najbolje oblikovati — p« je ostajala neizrabljena. Izgovarjava je bila ponekod silno ohlapna, celo pri samoglasnikih (zdaj, jaz). Vsaka pesem je psihološka enota, zato je pri deklamaciji no gre brez premisleka podajati z vsomi registri od pp do ff. Potrebni so prehodi in mostovi.
Igralski del je bil bolj umirjen, ponekod še proveč. Sploh sem imel občutek, da so nekateri 'dobri doklamatorji v igri okorni in nebogljeni (Podgoršek), obratno pa nckatari tipični igralci slabši v besedi (Pelan).
Kolikor jo — z upoštovanjem uvodnih misli — mogoče po kratkem nastopu presoditi darove In sposobnosti, bi opozoril pred. vsem na dva gojenca, na Viko Grilovo in Ladka Korošca. Korošce ima dober glasovni material in nedvomen igralski talent. Colo Izgovarjava je bila dokaj vzornejša od drugih. Skrben je bil tudi v čustvenem podajanju. Vika Grilova pa je predvsem osvojila s Bilno lahkoto oblikovanja in podajanja. Bila Je prijetno naravna spričo drugih pre-cčj prlučonih in hladno šablonskih. Oba sta šo mlada. Po tom uspehu naj ne prekrižata rok. Saj tudi glede drugih (Zupančičeva) ni mogoče reči zadnje besedo. Mladostni ogenj in žilava vztrajnost sta pogosto ključ do uspeha, pri vsem pa jo soveda zelo potrebna zdrava avtokritika.	r-	om —<
Lepa otroška pobožnost v Begunjah
Pred nedavnim je bila v ljubljanski stolnici ganljiva in nepozabna otroška pobožnost. Sam nadpastlr dr. Rožman je posvetil Mariji naše najmlajšo, ki so darovali svoji Zavetnici nedolžna srčoca. Slika pa nam prikazujo nič rnanj prisrčno otroško pobožnost v Begunjah pri Cerknici. V tej župniji je g. župnik Turk vpeljal pobožnost žo pred
4	leti.
njim prisrčno vesolje gospodu Jakobu, ki bI jo dal ž njim sila mnogo opraviti tam na vrtu, kjer jo pišče zelo rado pobiralo muhe, črve in drugo golazen. Izredno vesel je bil g. Jakob nekega dne, ko mu je nebogljeno pišče pokončalo kar velikega mramorja, požrešnega uničevalca paradižnikov ln zelenjave.
Gospod Jakob je godoval. Bila je lepa nedelja. Dopoldne je g. Jakob sedel na vrtu. Kar mu pride neki mladenič čestitat h godu. Ni ae ozrl in ni pazil. Ko je segal v roko, pa je pod njogovimi čevlji nekaj milo začivkalo. Čevelj je z vso močjo pritisnil na pišče, ki se je kmalu nato Iztegnilo. Žalosten je bil g. Jakob, toda star flegmatik si jo dejal: »Smola jo smola. Bo pa drugi!«
NI bil dolgo g. Jakob brez naraščaja. Šo isti dan Je prejel v tolažbo od ao«eile drugo pišče, staro komaj en dan. Temu plSčetu je naš g. Jakob posvetil potencirano skrb ln nogo. Vso Je ohredel, da bi pUč« bilo na varnem in da bi hitelo rasti. I.epo je pišče spalo v topli zajčji koži. Lepo ln veselo se
je vrtelo okoli g. Jakoba, ki Je pač računal, da bo naposled vendarle vzredil dobro kokoško, ki mu ho na zlino začela jajca nesti. Kot strokovnjak je namreč kmalu ugotovil, da postane iz skromnoga piščeta prav dobra in prvovrstna kokoška.
Pa je neko popoldne Imel g. Jakob mnogo opravka pri slivi, ki mu je še kaj bogato obrodila. Veselil so je dobrih ln sladkih sliv. Tresel jih je. Ko je tako-le lomastil okoli drevesa, pa je spet nekaj začivkalo pod njegovim dolgim stopalom. Drugo piSče je bilo pohojeno. In bila je res volika smola, ko je bil gospod Jakob tako nesrečen, da je prišel ob dva lepa piščeta, ki sta bila njega nada In up v lepše čase...
Gospod Jakob jo nato po kratkem pro-mlšljovanju odločil ln sklenil, da ne bo nikdar več sprejemal plščot ib. darilo, ker se njih reja ne izplača, je mnogo brige in skrbi, po njegovem je bolje, da človek kupi že velikega piščanci ln ga potem nekaj dni pita, da prido ob svečanem dnevu kot pečenka na mizo.
>Knr, kar .. ,c
Starešina jc odprl aktovko, vzel nie *°P belih papirjev ln dolgo pisni. Tnko so vedno pisali vsi financerji, ki so prihajali k njemu.
»Imam zdaj mir?« je vprašal Derenda, ko je spravljal starešina papirje nazaj.
»Bomo še videli!« je dejal in brez pozdrava odšel po stezi v (dolino.
Derenda si je mel roke, si potlej natočil žganja, odrcznl velik kos ajdovega kruha in sedel na ognjišče. Drobil je kruh in sc zalival z žganjem. Dobro se mu je zdelo, da ima sedaj mir. Taki obiski so mu bili res neljubi . . .
Izza ogla je prišepal berač Hrga. Bonnfac ga je bil kar vesel in ne da bi Hrga kaj prosil, mu je natočil žganja.
»Na, pij, Hrgat Pri meni bodi, dokler s* tl zljubi! Pij, kolikor hočeš! Dnnes jc moj dan.«
Berač se ni branil ln je kaj pridno praznil kozarec za kozarcem. Počasi jc obema lezlo v glavo. Jezika so se jima zapletala, včasih sta vpila drug čez drugega. Hrga jc razlagal, kako je bilo po svetu, a Derenda ga ni poslušal, godrnjal je svoje in pil... Bil jc že močno pijan.
»Danes ga zadnjikrat pijeva, Hrga!« je bleknil, ko je bil precej časa molk.
»Tnko? I, menda ga bomo še.<
»Nakl Financar mi je zarubil kotel. Prav, ha, ha, ha ..,	Zdaj ga bom toliko	nakuhal,
da ga bom imel vse življenje zadosti. Kotel nnj pa vzame birič nli pa hudič! Iia, ha...« Njegov glas	jc	bil hripav in	zoprn.
Pija sta	ln	Derenda sl je v pijanosti prl-
*nal, da ni	še	nikdar toliko	pil. Na	kuho je
fisto pozabil. Curljalo je vedno bolj po malem, dokler ni curek odnehal, V kotlu je za-
čelo prasketati, a Bonnfnc se za to ni zmenil.
Prvi se je spomnil Hrga:
»Tl, Derenda, nekaj poka!«
»Ha, ha,«	sc	je zasukal	Derenda,	»hndiči
pokajo, ha, ha.« Natočil jc novo steklenico. »Na, pij, pij |n 2apojj oanes je moj. dan, moj in tvoj, Hrga.«
Berač se je široko smejal. Na , kaj takega že	zlepa ni naletel. Zato je	pil i„ ni	gledal,
če	je polival	p0	bradi ali če mu je	curljalo
za vrat,
Nanagloma je hnlknll lz ognja velik pla-men, objel drva, ki so se sušila ob kotlu in zasmodil itunje, da Je dušeče zasmradilo vso vežo.	<■
»Hudir!« Je zaklel Derenda. »Kaj pa je
to?«
Sprva je	bil	čisto brez	glave. Niti pred-
stavljati sl ni mogel, kaj sc je zgodilo. Potlej je čez nekaj trenutkov planil po ik„f vodc in ga zvrnil po plamenu, ki Je precej ponehal. Hrga se jc samo divje režal.
»To knjžo tl bo zažgalo, Derenda. Saj sem dejal, da nekaj poka, a ti mi praviš, nnj molčim. Pa sem, ha ha... Zdaj P“ imaš hudiča, ha, hn . ..
»Molči!« Je rohnel Derenda, se spravil h kotlu, odstranil smrdljive cunje, odmetal kadeča se drva in se vstopil, da bi dvignil kotel. Glava mu je l»il« težka in venomer mu je lezla navzdol proti pojemajočemu ognju. Bil jc ie pijan, « zdaj sc je že čisto zavedel vsega, kar je delal, in tudi mislil je še dokaj trezno. Prva misel mu je bila; kaj je s kotlom? Zato Je tako hitel...	f
Potlej je nahrulil berača:
»Tl, Hrga, pomagaj ml, saj tako nisi za nobeno rabo!«
»Jov, jov,« Je momljal berač in ie motovilil proti kotlu.
Derenda je medtem n« pol dvignil kotel, ga tako držal k>išku in čakal, da ga vzdigne Sc Hrga.
»Visoko ga vzdigniva!« Jc velel Derenda.
»Zakaj?«
»Zdi se ml, da je počil.« Bonnfac se je sumljivo zagugal. V	nogah je	bil	slab in	ne-
gotov.
Hrga je moral napeti vse moči. Kajpak! Star je bil, ves siv in svoje moči je pustil na belih cestah, po fabrikah in rudnikih. O, včasih je bil močan in	bi se ne	bal	samega	Goljati! Težko je dvigal, a Slo	je.	Dvignila	sta
ga v višino njunih glav. Tudi Derenda je težko držal, roke so mu trepetale, stiskal je zobe ln počasi se mu je začelo vse telo tresti, posebno noge. .. Sklonil sc je. da bi pogledal, kaj je s kotlom. Tresel se Je kot starec. Sprva ni ničesar opazil, temveč Selc čez čas. lz kotla Je počusi kapljalo v ogejj.
»Prežgalo ml ga je!«
Otipati je hotel Se s prstom. Pri tem ga Je neprijetno zapeklo,	odmaknil	je	bolečo roko
in nezavestno spustil z desnico ročaj. Hrga Je zavpil:
»Derenda!«
Medtem jc udarila vsa teža kotla Derendo po glavi, ki jo je Imel sklonjeno pod njim.,
V	prvem trenutku Je bilo končano vse. Derenda je priletel v ogenj, ,kjcr Je strahotno zacvrčalo. On je samo vzdihnil, tiho zaječal In potlej mn je bilo, kot da se pogreza v prije-
ten, težak sen .. • Izgubil Je zavest.
Iz sna brez sanj se Jc prebudil Sele naslednji dan. Tako čuden se je zdel samemu sebi. Tipni je po glavi. Prsti so mu pošli v desno oko. Namesto steklovine je otipal praznino, ki ga jc neznansko pekla. Lica so mu Štrlela z obraza kakor cunje, nos jc bil brez kosti, da ga je lahko premikal sein in tja. KonČaval se je odsekano. Usta je imel razvlečena in otekla. Ko mn je Hrga podal ogledalo, sc ni poznal. Bil jc rdeč, nabuhel in večinoma brez kože. Ako bi nc vedel, da je to on, bi trdil, da to sploh ni Človek. Ali pa da je, samo mrtev, ki 2c razpada In ga z naslado 2ro Črvi. •. Jezen jc zalučal ogledalo za vrata,
Hrga mu je vdano stregel. Mazal ga Je z oljem, mu Čistil obraz, in kadar ga je posebno peklo, je pihljal z robcem.
»Dober sl, Hrga,« je mlaskal Derenda in občutil Je neizmerno dobroto. Kako je bilo dobro, da je bil tudi on vedno dober za vsakogar! Sedaj bi ne imel žive duše, ki bi mu stregla. Govoril jc bolj z očmi, ker z ožganim jezikom ni mogel. Kadar pa jc govoril, je bil njegov glas zmeraj nerazločen in mlaskav. Hrga ga je razumel na vsuk migljaj.
»Tudi ti si dober, Derenda,« mu ~jc oiigo-varjal berač. Dobro se mu je pa vseeno zdelo Bonntacovo priznonje. Nihče mn ni še tega rekel. Povsod so ga suvali od hiSe, ga zmerjali In se norčevali iz njega, otroci p« so ga večkrat celo kamenjali. Huda Je beraška!
»Svoj grunt ti bom dal, Hrga. Svoj grunt, zemljo, živino In kajžo .. , Ne bom več dolgo. Cntim . ..« Dihal Je močno in čakal, da bi [ lahko dalje govoril. »Poliči, no, kos papirjal
Pa naplSI, kakor da pišem jaz, da tl zapuščam grunt. Za priče skoči v vas po dva Človeka, da bosta podpisala. Toliko, da ne boš Imel sitnosti. Denarja nimam; domačih tudi ne...«
Zaprl je oči in molčal. Kes je bil slab.
Hrga je poiskal papir, napisal testament in skočil v vas po Goričarja in Kravcarja.
»Kaj pa jc, Derenda?« je pobaral Kravcar.
»Pa ne misliš resno?« jc pridal Gričar,
Derenda Je samo prikimal in oba sta videla, da nc .bo dolgo. Potiej so ga spravili toliko pokoncu, da je lahko podpisal.
»Lepo	je,	Derenda, da	si zapustil Hrgv,«
Je govoril Kravcar, ko je neokretno držal peresnik in slikal Črko za Črko svojega imena.
»Samo, da ne boS vsega zapil,« Je zabičal Gričar. »Ni veliko, ampak svojo vrednost ima. Zemlja je zemlja, ceno ima že zato, ker je zemlja ...	Pa	ti še ne veš,	kaj je zemlja. Boš
Je	videl,	ko	bo§ gospodar. Zemlja ima moč.
Kar poglej ga, Derendo!«
Hrga jc samo kimal kakor otrok, ki mn mati obljublja romanje na Brezje ali na Kum. Ž e sc je slikal kot gospodarja v modrem predpasniku, ko seje po ozarah ..,
Od postelje je zaječalo:
»Vode . f.«
Hrga jc skočil ▼ vežo po vodo
»Na, pij,	Derenda!«
Derenda se ni ganil.
»Pij! Žejen si in prosil sl vode.«
Nič.
Ko je pogledal bliže in mu dal roko pred usta, je ugotovil, da nc diha več.
Postavil je korec z vodo na mizo in sedel.
»Umrl je. Zmolimo očenaš!«
TOMAIK' •BLRANflH #
Kaf pomeni »brezpogojna vdaja«
Razlaga slovitega belgijskega profesorja za mednarodno pravo
Skozi bnrjo j* zdajci pritekla botra vila /er brž stopila na štor z vsekanim drvarskim križcem; ob štoru pa je ležal drvar ter šakal, kdaj mu bo botra vila pokazaln ono smreko, ki bo med divjim lovom zrastla .. ,
U divje burje zaslišita strahoten glas divjega lovca:
»Ahil, tu je sedaj ta štor, v katerega hočem letos zasaditi svojo sekiro! — Uh, že zopet drvarski križec in na njem vila! Aha, ob štoru po je drvar, ki mi je po vsem gozdu nusejal križcev ter na svoje svisll pritrdil jelenovo rogovje, da bi si raztrgal svojo dušo! Moje maščevanje bo strašno!«
V tem hipu Je planinska nevihta popolnoma zdivjala; drevje je ječalo, debla so se škripajoč podajala v ogromne loke, da so se vrhovi dotikali mokre zemlje; in tedaj je skozi zrak zašvistnila nevidna sekira, ki jo je bil dvijl lovec zagnal v najbližjo smreko. — Sekira je presekala deblo, ga razcefrala, kot bi bila vanj udarila strela; odsekan vrh pa je odneslo navzdol nad drvurja ter ga zasadilo v njegova prša, prav skozi srce... Divji lo vec se je krohotal, drvar je nmiral, botra vila pa je z grozo spoznala smreko, ki je zrastla med divjim lovom.
Odkar je po konferenci v Casablanci spet oživel zgodovinski pojem »brezpogojne vdaje«, ee z njim v obeh nasprotnih taborih bavijo poklicani in nepoklicani ter ugibajo vso mogoče stvari o bližnjih dogodkih na političnem in vojaškem polju. Ce imajo po zadnjih političnih in vojaških dogodkih pojem »brezpogojne vdaje« čoda-Ijo pogosteje na jeziku vsi, od diplomat-1 skih strokovnjakov do navadnega človeka s ceste, jo pač to logična poslodica zadnjih dogodkov samih.
Kar se tiče Italije, si od 27. julija, ko je imel Churchill enega svojih govorov, vsaj v bistvu ta pojom precej različno razlagajo. Ta razlaga je predvsem z ozirom na Italijo, če bi so odločila sprejeti casahlnn-ške zahteve, precej široka. Z drugimi besedami: predpisi, za katere so se odločili v Casablanci, bi se izvajali pod več ali manj določenimi pogoji.
A takoj se bo kdo vprašal: kakšni pa naj bodo pogoji »brezpogojne vdaje« 1 Utegnilo bi se zdeti, da je to nekaj čisto. protislovnega. A temu ni tako, kakor pravi sloviti belgijski profesor mednarodnega prava Marcel De Baer, predsednik vojaškega sodišča, v nekem svojem članku, ki je te dni izšel v belgijski reviji »Messago« in v katerem pisec razpravlja o sloviti ca-sablanški formuli e pravnega stališča.
Sklop v Casablanci — piše De Baer — so vlade zavezniških držav sprojele soglasno in temelji na predpostavki, da mod zavezniki in premaganci tokrat ne bo nobenih mirovnih pogajanj, ker da z brezpogojno vdajo avtomatično prenehajo vse sovražnosti, zaknj v tem primeru bi bilo treba smatrati, da so doseženi vsi cilji, do katerih je bilo treba priti z orožjem «
Pravice In dclžnosti
Z brezpogojno vdajo se premagana država odpove vsem svojim pravicam ter izroči svojo bodočo usodo povsem v roke zmagovalca. Tako navadno razume prepro-
kompromisne reSitve: Predvsem bi zavezniki lahko enostransko spremenili mednarodno pravo. To bi bilo čisto zakonito, v kolikor je mednarodno pravo izraz voljo večine narodov. Zdaj zavezniki brez dvoma tvorijo večino med vojskujočimi so narodi — nadaljuje Do Baer — in spričo toga ne bi bilo zaprek za spremonitev mednarodnega prava. Toda — brž pripominja — ta rešitev bi bila proveč lagodna in prav gotovo ne lepa in bi bila zlasti všeč tistim, ki se bolj zavzemajo za »topove kakor pa za maslo«. Takšna rešitev po mnenju Do Baera torej ne bi bila priporočljiva.
»Vojno« In »mirovno« stanje
Druga možnost bi bila spromenitev splošnega sporazuma med zasebnimi oblastmi in oblastmi zasedenih dežela samih. Toda tudi ta rošitov ima svojo tehnično težavo, zaradi katerih no bi bila priporočljiva. Do Bnor zato predlnga tretjo rešitev, ki so zdi kaj enostavna: Kor določbo liaške konvencije veljajo samo za vojni čas in so zmagovelo lahko sklicuje nanjo samo toliko časa, dokler vojna v resnici trnja, jo treba smatrati, da jo vojna z brezpogojno vdajo formalno končana. Oblika, ki jo bila doslej v navadi za konco vojno —• podpis mirovno pogodbo, kakor jo bila na primor versajska, ali pa priključitev zasedenega ozemlja, kakor 60 je to zgodilo na primer z Abosinijo ali Albanijo — so lahko nadomesti s tretjim novim postopkom: s formalno zmagovalčevo izjavo, da, smatra vojno stanje za končano.
Co ima vojna napoved lahko za posledico »vojno stanje«, s tom še ni rečeno, da naznanitev miru ne bi mogla imeti za po-slodico »mirovnega stanja«. Tako bi nastala prehodna doba, v kateri bi bili lahko doseženi glavni cilji, ne da bi pri tem izključili tudi tista pogajanja, ki hi na skupnih’ razpravah mod zmagovalcem in premagancem lahko privedle do resnične-
58.
Uspešen zaključek čiščenja v črni gori
Berlin, 3. septembra, s. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da se je v črnogorskih krajih zaključila z odločnimi uspehi vrsta načrtnih očiščevalnih nastopov. Nemšk čete so pri tom delu sodelovale z italijanskimi oddolki. Uspeli, ki ga j« zagotovilo načrtno sodelovanjo med zasedbenimi četami in krajevnimi oddelki, je dovedel do pomiritve obširnega ozemlja. V bojih so imeli uporniki 65 mrtvih in nad 800 ujetih. Ujeta sta bila tudi dva angleška agitatorja, katara so komunisti hudo mučili.
stl človek s ceste brezpogojno vdajo. Toda j ga in trajaoea miru. (»Le Ultime Notizic«). ta 'stvar ni povsem takšna, zakaj po zdaj ‘ veljavnem mednarodnem vojnem pravu imata oba, zmagovaleo in premaganec, s^oje pravice in dolžnosti, ki jih v ostalem priznava tudi 316. člen »Britanskega priročnika vojnega prava«. Vdaja v resnici ni nikdar brezpogojna, ne »de faeto«, ne i »de iure«, zakaj v trenutku vdaje ima premagana država vso pravico zahtevati, da ravnajo z njo tako, kakor določa mednarodno pravo.
Dejstvo, da zmagovaleo sprejme vdajo, mu na primer med drugim nalaga dolžnost, takoj prenehati s sovražnostmi ter spoštovati vojaško čast. Zmagovaleo ima pravico izvajati vojaško oblast v zasedenih deželah, a tudi tu mora izpolniti nekatere dolžnosti, ki so točno določono. Predvsem mora spoštovati zakone, ki so bili v zaso-deni deželi v veljavi. Tudi ne sme zahtevati od civilnega prebivalstva, da bi priseglo zvestobo zmagovalcu, ki mora poleg tega tudi zajamčiti družinske pravico, zasebno lastnino in svobodo vere. Ravnati se mora po določbah haške konvencije, ki se tičejo davkov, prispevkov, zaseganja premoženja itd., ter upoštevati omejitve, ki jih nalagata mednarodno pravo in haški dogovor.
In prav to je tisto vprašanje. VI Je
sprožilo največ razpravljanja. Mednarodno pravo je sicer zelo lepa stvar, skušnja pa jo dovolj jasno pokazala, da je to mednarodno pravo, kakor tudi vso konvencijo, samo v teoriji. Cim se je tej ali oni državi zazdelo potrebno, jo na mednarodno pravo pozabila. Dostikrat se je to zgodilo, ne da bj tista država Iskala bolj ali manj sprejemljiva opravičila za to. Kdo more trditi v sedanjem primeru — seveda če stvar pride tako daleč — kdo more torej trditi, da je, oziroma da bo zmagovaleo hotel spoštovati pravice narodovi
V zvezi s tem prihaja De Baer v svoji razpravi do zaključka, da so možne tri
Spremembe v uredbi o zbiranju in razdeljevanju jajc
Rim, 31. avgusta, s. Agencija Stefani poroča: V sporazumu s prizadetimi ministrstvi jo prišla v nov pretres sedanja urodba o zbiranju, vskladiščenju in razdelitvi svežih kurjih jajc, pridobljenih v kraljevini, katoro je določal ukaz od/7. februarja 19*13. Ta uredba jo od vsega začetka povzročala precejšnjo težave pri izvedbi, katerih niso mogle odstraniti niti posamične odredbe prefektov, ki so za svojo pokrajino določevali podrobnosti o zbiranju jajc. Končno so je izkazalo, da je bilo nabranih zmerom premalo jajc, da bi mogli z njimi pokriti potrebo v zimskih mesecih, vrh tega pa je bilo tudi razdeljevanje pomanjkljivo in neredno. Ker so je takšno stanje nadaljevalo, in so so poleti nabrale prešibke zaloge, so z ukazom, ki bo v kratkem objavljen, ukinjajo določila navedenega ukaza od 7. februarja 1943, in sicer tisti del, ki se nanaša na sveža jajca domačega pridelka. Omejitve in uredba o razdolitvi pa ostanejo veljavne samo za jajca, uvožena iz tujine, in za tista, ki ležo v skladiščih, ali pa bodo tja še poslana. V zvezi z ukrepi, ki so v delu, se pripravlja ukinitev uredbo o zbiranju in razdeljevanju perutnino in zajcev domačega izvora, z drugim ukazom pa se ukinja ukaz od 21. septembra 1942, v kolikor se nanaša na omejitve in oddajanje divjačine, ostanejo Pa v veljavi le določila glede ureditve prodajo divjačino, ki se uvaža iz tujine.
Svetovnemu goslaču ukradeno dragoceno godalo
Bratislava, 3. septembra, s. Iz Bratislave je prišla vost, da so bile slovitemu goslaču Vasji Prihodu ukradeno dragoceno gosli, vredno 25.000 murk, ko jo v, Bratislavi stopil iz vlaka.
Zasačeni verižnilci z železom	,
Trle8te, 3. sept. s. V kratkem pride pred vojaško sodišče v Triesteju skupina brezvestnih trgovcev, ki se bodo morali zagovarjati za nedovoljeno trgovanje z želez-jem in kovinami. Na podlagi prijave zavoda za razdoljevanje železa so so preiskave izvedle v pokrajinah Gorizia, Bologna, Brescia in Torino. Ugotovljeno jo bilo, da •so trgovci skrivaj prodali železja v vrednosti 5 milijonov lir, ki pa jo bilo na črni borzi prodano za nad 2«r> milijonov. Med prijotimi trgovci so tudi: Edoardo Huala, Francesco Composto, Giovanni Mažolini in Umborto Grigncti iz Gorizie, Ricardo San-domenico iz San Pietra ob Isonzu, Virginio Mincha in Lorenzo Bramdoli iz Brescie ter Domonico Gallo iz Padove. Še več drugih sokrivcev pa so zaenkrat nahaja šo na svobodi.	,	ml
Glad in pomanjkanje kavkaškega prebivalstva
Ilukarešta, 1. soptembra. e. Sovjetski
ujetniki, ki sc jili prijeli zadnje dni v bojih ob Kubanu, so potrdili, da je položaj
Odlikovanja berlinskih članov protiletalske zaščite
Berlin, 3. sept. s. Propagandni minister Gbbbols je kot berlinski pokrajinski vodja odlikoval z križcem za vojno zasluge I. reda z meči 58 mož in berlinskih žena vseh starosti in Btanov, ki so sc v noči na 24. avgust izkazali s svojim junaškim vedenjem ob strahovalnem napadu angleškega leial-stva. Minister je odlikovancem izrekel pri-znanjo in zahvalo vsega prebivalstva za delo, ki so ga storili za rešitev življenj in imetja.
Rekordno število poletov nemške letalske skupine
Ilcrlln, 3. septembra, s. DNB poroča, da je nemški bojni oddelek pod poveljstvom podpolkovnika Litzmana, ki nastopa na vzhodnem bojišču, ta teden opruvil svoj 40.000. vojni polot.
Južna Afrika priznava »francoski odbor narodne
osvoboditve«
Lizbona, 3. septembra. R. Angleška uradna agencija poroča iz Londona, da je južnoafriška vlada uradno priznala »francoski odbor narodne osvoboditve« v Al/iru z istimi pridržki kakor angleška vlada.
Jože Mahnič,
15. september
zadnji rok za naročilo romana v slikah »QUO VADIŠ«!
Novo ameriško notranje posojilo
Bueons Aires, 3. septembra, s. Iz V«-schingtona poročajo, da jo minister Mor-genthaver napovedal za pokritje novega posojila 21 milijard dolarjev, ker računajo, da bodo dravnl izdatki v prvi tretjini leta znašali celih 35 miiljnrd, dohodki pa lo 14 milijard. Po mnenju lista ima posojilo namen zajeziti pojav inflacije,< ik se polagoma širi. Opazilo se jo, d« so je od 1. 1939 do maja 1943 denarni obtok v Združenih državah povečal od 7070 milijonov na 16.815 milijonov dolarjev, pri čemer so je, lansko leto! vladni dolg pri Zvozni banki povečal od 2457 na 6276 milijonov in dolg do Združenih bančnih zavodov na 83.609 milijonov dolarjov, ■
* prehrane v tamkajšnjih krajih postal nerešljiv. Tako v večjih naselbinah kakor tudi v vaseh sploh ni nobenih živil. V raznih krajih so sestradani ljudje priredili silovite manifestacije, katoro je so-vjotska GPU v krvi zndušila. V mestih vlada popolno pomnnjkanje oblačil in obutve in prav to spravlja prebivalstvo v zadrego in skrb, ker jo zima pred durmi in ker vodo, da toh predmetov sploh no bo mogoče več dobiti. Vso tovarne, ki so to blago izdolovale, so bile preurejeno v vojne tovarne in so mornlo svoje delastv0 prepustiti vojaško važnim industrijam. Ujetniki so pristavili, da s^ lo redke stvari pojavljajo na tržišču, in sicer le skrivaj v
od 16.850
nekaterih kavkaških m^tih, in da so cone temu blagu najmanj za 60 odstotkov višje kakor prej.	,	■
eW<
ewvw<
V nekaj trenntkih je divji lovec odvlharll r grndišča in tepeni gozd se je oddahnil; debla so sc zravnala, veje so se nredlle, vrhovi so se zopet ponosno dvignili pod jasno nebo.
Nato se je drevje spraševalo, če je divji 16-vec koga	zadel s	svojo	sekiro...	p
Tedaj je pod gradiščem umiral mladi drvar, ob njem	pa je jokala	ter se solzila	zadeta (|
smreka; umrla je	tudi	ona. Njen vrh	je ne
vihta zasadila skozi drvarjevo srce prav tako.
kot vaški	fantje	posojajo posekane smrečice. - §	ikati	Slln0	prev
Htinjn, pri Svetem,!	V
BERITE »SLOVENSKI DOM«
Madžarska je imela letos spomladi, ka-
Skrivnosti z nevidnega bojišča
V o h u n s k 1 spomini iz prve svetovne vojne
Toda pot v Petrograd je trajala dosti "	dalje, kakor sva pa mislila, da bo. Morala
, , ,	..	e	,cc	sva se premikati silno previdno in oprez-
z« tri župne procesije n« Htinjn, pri Svetem,|	* varovati vsega, kar bi bilo
Urhu' In pri Treh kraljih n« Jelovem vrhu.,»	vzbuditi kak sum. Nepretrgoma
Pod zasajeno smreko je krvavelo raztrgano)	gva8b-la v ncVarnosti, da naju bodo za-
srce drvarjevo.	C	vohali, ali da naju bo kaka rde£a patrola
ustavila ter zahtevala izkazila.
\ Druga huda težava na poti je bila s Madžarska	i	prehrano. Če sva hotela kaj zavžiti, sva
i- .Um	nvahiualeliM	sc mora'a približati hišam in naseljenim
III njeno	prebivalstvo	krajem, tam je pa kar mrgolelo vseh mo-
gočih stražnikov in nadzornikov. Pa če-kor je razvidno iz uradnih statističnih	po-J	tudi se nama je	priti v kraj in
datkov, 14,843.279 ljudi. Odkar so jo ta	ev-J	do	ljudi, ne da bi se bil kdo vtaknil
ropska država na račun sosednjih znatnoj naju, so bili spet krizi z denarjem, v povečala,, živi po njenih mestih	okoli štirii	sti	zmedi je denar od ure do ure, od	kra-
in pol milijona ljudi, to se pravi z dru.J	ja	do kraja menjal veljavo. Vsaka,	tudi
gimi besedami 28 odstotkov celotnega pre-i najneznatnejša in najbrezpomembnej bivalstva na Madžarskem. Več ko četrtina i krajevna oblast je vrh tega še vdajala vseh ljudi je tam meščanov. Poleg tega jek lastne bankovce in priznavala za velja na Madžarskem šo 95 takšnih	občin, kij	ne	samo te, pa nobenih drugih,
imajo nad 10.000 ljudi. V teh	občinah je.,	Midva sva bila sicer z denarjem	odi -
prebivajo konec letošnjoga marca 1.4	mi-J	no	založena, tako da	6e nama m bilo tre-
lijona duš. Ce tudi ta naselja štejemo med J	ba	bati, da bi glede	tega prišla v kako
mesta, potem lahko rečemo, da je danes naj zadrego in stisko. Ioda če sva v kakem Madžarskem vsak tretji človek meščan in J kraju prišla na dan z denarjem, ki ondi da je ostali dve tretjini prebivalstva kmet.J ni veljal, so naju povsod takoj začeli po-, sko ljudstvo.	J	strani gledati ter naju sumničiti, da mo-
Dotok ljudi v mesta pa še vedno na.) rava biti nevarna člov®ka’ .
rašča. Večina teh priseljencev so ženske.J	Toda pririnila sva se tudi skozi to te
Vzrok temu je dejstvo, da so redniki dru-. žavo, in sicer zaradi	.* 8
žin zdaj v tujini in so bilo ženske zato# az pred odhodom na pot všil v pas pre
prisiljene, zateči se v mesta, kjer je po cejšen kupč.kGatnikov,
tovarnah več možnosti za zaslužek. Ce ra-# nja katerih m nihče imel hudih pomisle
čunamo k meščanom tudi te priseljence z# kov.	n1a;?anie	sva
dežele, lahko rečemo, da 40 odstotkov vsega# Lahko si mislite, kakšno o ajSanje sva madžarskega prebivalstva danes živi po# čutila v srcu, ko so se nama konec kon-
mestih(	£	cev na obzorju prikazale pozlačene kupo-
le cerkva v Petrogradu. Bilo je popoldne, toda četudi bi bila strašno rada, si vendar nisva upala za dne v mestg). Počakati 6va morala noči. .
Ko se je zvečerilo, sva previdno lezla naprej in kmalu prišla do reke Neve. Šla sva ob njej dalje do kraja, kjer so se začele po bregu vrstiti nizke, na pol podrte, zamazane kolibe s strehami iz pločevine. Bilo jih je toliko in nagnetene so bile v takem neredu, da bi bil jaz sam obupal, da se bom kdaj prerinil med njimi in sploh kam prišel.
Toda moja spremljevalka in tovarišica pri nevarnem poslu je morala ta kraj dobro poznati, zakaj čudovito naglo je našla pot in hodila zelo varno in samozavestno dalje po neskončno zapleteni mreži vijugastih, blatnih cestic in uličic, koder so se podili zamazani otroci.
Nazadnje se je ustavila pred nizkimi vrati, ki so bila vsa opotekava in trhla. Pogledala je, če grem za njo, in ko je videla, da stojim tik za njo, je vrata odrinila z nogo ter me potegnila za sabo čez prag.
Zajela naju je gosta tema. Nisem videl niti pol koraka pred sabo ter bi bil moral tipati za pot, če me ne bi bila držala za roko ter me varno vodila naprej.
Čez nekaj trenutkov sc je ustavila ter potem prav narahlo in nalahno zažvižgala. V začetku se ni oglasil nihče, potem pa se je zaslišal komaj zaznatem šum. Takoj zatem se je pred nama prikazal šibak soj svetlobe, kakor da bi ga bil tisti žvižg pričaral sem,
Grofica ie zašepetala!
Potom je stopil k omuri, jo odprl in vzel iz predala temnorjavo, bleščečo skrinjico, kjor je branil razne dragoceno spomine iz otroških let. Prav na dnu jo imol zganjono mehko, belo srajčko z drobnimi rožnatimi pikami, čisto majhno, z rokavci do komolcev, okroglim vratnim izrezom in vtaknjenim svilenim trakom. Bila je že nekoliko orumenela in tudi vlakna so že popuščala, da je bila tkanina na mnogih mestih sko-rnj prosojna. To je bilo njegovo prvo odelo. Sešila mu ga je, kakor vsa druga njegova do študentovskih let, njegova mati. Pobral jo iz skrinjice vso predmeto, da je prišel do nje. Pobožno jo je vzel v roke, jo razgrnil in dvignil predse. V hipu se mu jd zazdelo, da so je napela in napolnila... V rokah jo držal drobno in krhko tolesco, kri in mleko. Pod srajčko je nihalo dvojo nožič, izpod rokavcev sta gledali prijetno okrogli ročici z jamicami v komolčku, zarezo v zapestju in nikdar mirujočimi, drobnimi prstki. Zazrl so je v njegov z voncem črnih kodrov obdani obrazek in V njegovo toplo, rjavo očke. Pritisnil ga. jo k sebi, zaprl oči in ga vroče poljubljal..«
Še vedno je čutil žametno mehkobo otroške srajčke na svojih koščenih, od sonca opnljenih licih. Zganil jo jo in jo spet nežno položil na dno skrinjice. Za njo so romali v slikarjovo zakladnico vsi drugi predmeti, ki so gn. spominjali brozskrbnih otroških let, sicer samo mnlo pomembne drobnarije. Pridržal s; jo samo orglice, s svetlimi, ponikljanimi kovinskimi stranicami in živordečim lesenim ustnikom, ki so mu jih bili kupili za birmo na bogato obloženih stojnicah pod Sv. Martinom. V kuhinji si je odrezal še kos sladkega domačega kruhh in ga vtaknil'v žep. Nato je zaklenil svojo »Rušo« in krenil pod Pršivoc.
Kakor vesel, mlad pastirček je stopal v beli srajci in z rokami v žepih mimo visokih in košatih smrek po pašniških obronkih ob Bamotnom severnem jezerskom obrežju. Nad gorami se je bočilo jasno, sinje poletno nobo. Proko jezerske gladino jo vela rahla, komaj zaznavna sapica, ki jo je nežno kodrala, in \v tistih ljubkih valčkih je ščemeče pobleskavalo dopoldansko sonce. Za smrekami so ležale dolgo sonce: tam so bila tla šo rosna in Tinetove stopinjo so puščale v travi za seboj srebrno sled.
Njegov korak je bil svež in čil, oči svetlo in vedre, srce razigrano in orglice V njegovih ustih so prešerno plesale in vriskalo, da so so začudeno spogledovali sivi, vijolični in škrlatni skeleti osatov, sloki, sinjezeloni grmiči bodečega brinja in strme, raztrgane pečine v bregovih Pršivca in Vogarja ...
Tam, kjer se ozko Podgorje razlije vi prostrane, sončne in pisano sonožeti, so Je zleknil v visoko travo, prekrižal noge in si s podlalitml podložil glavo.
Presolil se bo v mesto. Zima med gorami bi bila zanjo preostra. Ko odidejo letoviščarji, preneha tudi dovoz mestnih hranil, zlasti sadja, zelenjavo, finega peciva in vin. Pogrešala bi dalje vsakdanjega in i ožjega stika s kulturo, z gledališčem, kiji nom, koncerti in umetniškimi razstavami. jlTudi za zabave, plese in druge družabne Aprireditve bi bila prikrajšana. On jo lahko
»Uboga berača sva, popotna človeka in prosiva kruha ...«
Takoj nato je neznan glas odgovoril:
»Tu imamo čaj, nimamo pa kruha.«
Ozrl sem 6e okoli sebe in šele zdaj sem J ju živel brez vsega tega. Življenju na kme začel razlikovati, kje naju obdaja v tej (jtih so je tako privadil in bb mu je tako temi. Stopil sem nekaj korakov proti ti- (Izolo priljubilo, da prednosti mestnega ni sti slabotni luči, ki sem jo videl pred se- j|nikdar niti pogrošal, kaj šole, da bi si jih boj. Tam sem zagledal starega, visokega ((poželel. Nove knjige, ki so ga zanimalo, jo in zelo suhega človeka. Obraz mu je ro- (l naročal sproti na dom in kadar so odprli bila snežno bela, toda nič gojena ali pri* #v mestu kakšno pomembno slikarsko razrezana brada.	(Istavo, si jo je šol ogledat. Toda bog ve.
Starec je položil prst na usta ter na- #kak0 jo navezana na mestno življenje onat ma pomignil, naj greva za njim. Poslu- # Nobeno pravico nima. da bi ji ga odto-šala sva ga in čez nekaj trenutkov sva #goval! In na drugi strani, ali bo on sam se že znašla v precej obsežnem prostoru, # mogel živeti v tistem pustot«>. I"PKlc"™* ki ne vem, ali je bil pod zemljo alt nad # mestu, ločen za vs«lc	V"llh	son4‘
njo Bil je poln zabojev in sodov ter je #nih senožeti in planin, tri h jezerc in bil videti kakor zanemarjeno skladišče Llniiov, od svojih ro* ri zvez, 11 Ali smo nairazličneišeda blaga.	('oditi odtod ln zamoriti ah tudi samo za-
najrazlicnejsega k	(nomariti v sebi to sladkotrpko srčiko svojih
Starec je zdaj obesil svetilko, katero	in	ustvarjanjal
je nosil v roki — °d nje je prihajal soj, ki sva ga bila zagledala, ko sva 6topila v kolibo — na žebelj v leseni steni, se obrnil k nama ter naju začel nepremično gledati.
Grofica je stopila za korak proti njemu ter mu zašepetala:
»Potrebujeva vaše pomoči. Rada bi dobila ,švedsko*«. Saj me razumete, Ka-rinski, ne?«
Pri teh besedah se je staremu člo-
Zaprl jo oči... Okrog njega so šnmele P žuželke in čebele, ki so nnbirale po cve-1 ticah medu. Iz bližnjega gozdiča od strani J je prihajalo skrivnostno šelestenje temnih ^ smrek, pod njim pa je plivkalo jezero, ki I je v zaporednih valovih oblivalo in umiva-110 bolo peščono obrožje. Dišale so rože, t travniške kaduljo in grlntavci, ivanščice 1 in kukavičje lučce, z brega nad njim pa ' mu je prinašal	veter	vonj po senu,	ki se jo
 	«tnra v kopicah	sušilo. Narava mu	je pri-
veku' obraz nmlo 'zjasnil^ in "ni bil več #pevala od vsepovsod in v tisoč melodijah..« tako	nezaupljivo	resen	in	negiben	ka-	f Čutil je, kako	je z	vsemi vlakni	svojega
kor poprej.	Zdelo	so	je,	da	je.zdaj	dobil	f bitja prirasel nanjo,	kako je ves	njen..«
zaupanje v naju,	JDalje)	J	(DaljoJ