GlasilaWslovenskp aefaystvo
Letnik I
Gnojnica,
Dr. Tavčarjev prijatelj Podgoršek v Ameriki...
Pred dunajskim deželnim sodščem se je vršila začetkom tega meseca velezani-miva razprava. Na zatožni klopi je sedela neka ženska Riehl, poleg nje pa njena pomočnica Pollak, neki Konig in pa več njenih suženj, ki so pred preiskovalnim sodnikom napačno izpovedale, ker so se bale Riehlove. a pozneje preklicale svojo izpoved.
Liki baklja je posvetila ta razprava v-razmere, ki vladajo v templjih naše moderne izkoriščevalne in kakor sama sebe na-zivlja. prosvitljene družbe.
Nekaj izpovedij prič navedimo. Časnikar Bader je v svojem listu, opozorjen po nekem svojem prijatelju, razkril smrad iz Riehlove gnojnice. Obiskal je v zloglasni hiši neko Konig, Odkrila mu je, kako postopajo ž njo. Na goleni svojem telesu mu je pokazala rane, ki so ii jih prizadeli gotovi gospodje, ki so plačali za to zabavo 50 do 100 kron. Konigova je hotela pobegniti, a po Richlovi podkupljeni oče je prišel k hčeri in jo toliko časa pretepal, da je pokleknila pred Riehlovo in jo prosila odpuščanja in seveda morala ostati tudi v hiši. Policistom si ni upala povedati ničesar, ker je občevala ž njimi Riehlova jako priiateljsko. Priča ie pripovedovala, da je zaman poizkušal. da bi posredovala policija. Kdnigovo so šele izpustili, ko je odločno nastopil zanjo. a prej so ji še zagrozili s prisilno delavnico. Mehki, liki vosek, so šele postali, ko ie vso stvar priobčil v svojem listu.
In tudi, ko je bila prosta, so jo še zasledovali Riehlove ovaduhi in ovaduhinje. Deklica zdaj služi in se pošteno zadrži.
Janc: Korenčan.
Svatba.
Predmestna slika.
Ob oguljeni rdeči mizi sedi najboljši predmestni godec Lukež Kolesce in nateguje harmoniko. Razgreti pari se vrste po luknjičavem tlaku, in dušeč prah se dviže pod začrncli strop. I utam se ujame pijana pesem s hreščečo harmoniko.
Ženin Andrej je vesel izbornega godca, in vabi nevesto Anko na ples.
»Daj, dušica, zaplešiva poskočno polko, da se naseli veselje tudi preko tvojih zardelih lic . . • dušica dvigni se!«
Lepe in proseče so ženinove besede in zde se zardeli Anki kakor razmišljena molitev. Dvigne se nevestka in ženin jo popelje med pare.
Lukež Kolesec si potegne z debelimi prsti preko umetniških kodrov in nategne harmoniko, menda prav zato, ker plešeta ženin in nevesta.
Tam v kotu ob oguljeni mizi pa sedi Lukežev zvesti prijatelj Marko. Mračen mu ie obraz in oči krvave.
O neki drugi deklici je izpovedal Bader, da je skočila s prvega nadstropja na cesto in se poškodovala na nogi. Beg se je pa popolnoma ponesrečil.
Ana Koisl je povedala Baderju, da je vstopila kot šivilja v Riehlovo hišo novembra 1004, stara 16 let. Neko noč jo je porinila Riehlova v takozvani italijanski salon, kjer jo je nekdo posilil. Njenih klicev na pomoč ni čul nihče. Postala je kmalu mati. Riehlova ji je dala 10 kron.
Mačeha Ane Krist, Barbara Koclich, ie izpovedala, da ji je plačevala Riehlova za hčer pet goldinarjev mesečno. Navedeni slučaji zadostujejo. Deklice v Riehlovke hiši niso dobile od lastnice nobene plače. Dati so ji morale vse, kar so zaslužile. Bile so v pravem pomenu besede jetnice, sužnje, ki so morale tičati zaprte v zloglasni hiši. Pobegniti niso mogle, ker niso imele zadostne obleke, da bi morale na ulico. Riehlova jih je pretepavala za vsako malenkost. V tej moderni hiši sta bila navadno orodje za krotitev Riehlovkinih suženj pasji bič in železni drog. Srečna ona njena sužnja, ki ie bila nabunkana le s pestjo.
Policija je igrala v tej moderni žaloigri jako čudno vlogo. 2e 1. 1899 je romala v koš neka ovadba glede na nečuvene razmere v hiši Riehlove. Tudi druge ovadbe ie doletela ravno taka usoda. Poročevalec, višji policijski komisar Hclkl, je izpovedal, da sam ni bil nikdar v zloglasni Riehlov-kini hiši. Kanclistu je izročil nadzorstvo. Policijski komisar Zdrubek je izpovedal med drugim, da je prepustil revizijo policijskim agentom, ker bi trpela uradniška čast, če bi sam izvršil revizijo.
Najbolj je pa presenetilo javnost, ker policijski komisar Schmidt in nadzornik
Ka-aj, Andrej zopet pleše z Anko? Ehe, ta hinavska ljubezen! Kaj pa je bilo pred leti, ti Anka, ti nevestka zala . , . Ka-aj ?
Glasno zatuli Marko in se ozre s pijanimi očmi po mizah in po vrtečih se parih. Vsa glasna družba se obrne proti Marku, mlademu pijancu.
Da, da, Anka! Zdaj si sebi naprtila ženina k,i je trezen ter si zapustila Marka-pijanca. Tega ne pozabim ... ti nevestka Anka! . . .
Slišala je nevesta grohotajoče besede, ko sc je približala plesajc mizi tam v kotu, in tedaj so ji zalile solze golobje oči. Tesneje se je oklenila ženinove roke, in bilo jo je strah.
Oo, Anka, ali misliš, da si pojdem zato k sv. Katarini zdravit bolno glavo? Le pleši, Anka, ker se tako rada vrtiš . . . ti neumna vrtoglavka! . . .
Govoril je Marko pridušene besede in je polival vino po mizi.
Gledali so ga svatje po strani in bilo jih je sram. Tudi ženin Andrej je ujel par besedi, a se ni zmenil zanje, ker je vedel, kako je Marko pijan . . .
policijskih agentov Piss nista hotela izpovedati na gotova vprašanja.
Riehlovki, njenima sokrivcema, kakor tudi napačnim izpovedovalkam je prisodilo sodišče primerne kazni. Proti policijskim uslužbencem dr. Lockerju, Leop. Schmidtu in agentu Pissu so pa uvedli disciplinarno preiskavo in jim že prepovedali, da ne smejo vršiti službe.
* * *
Glasilo naše napredne slovenske liberalne stranke bi bilo rado poročalo o tej stvari. No pa so to opustili. Izpustili so le neko smrdljivo bombo v svojem listu, kjer sc hvalijo da so stvari, ki so se svoj čas dogajale v znani ljubljanski zloglasni št. 13, nedolžne nasproti dogodkom v hiši Riehlove. Seveda, nedolžno je vse, kar se je dogajalo v beli Ljubljani v tej hiši, ko je žu-panoval slovenski prestolici mož, ki mu je čast življenje, gospod župan Ivan Hribar.
A ker tako ljubimo naše preljubeznjive liberalce, ki so se, kakor dokazuje Kham, razvili iz raka, pa se hočemo le nekoliko ozreti nazaj, kakšne razmere so vladale v tej ljubljanski gnojnici v Zvonarskih ulicah. Je potrebno, da nekoliko obudimo spomin nanjo.
V ljubljanski zloglasni gnojnici, ki še obstoji, so bile dekleta liki sužnje zaprte. Ki je hotela zapustiti hišo, so ji grozili s šubom. Lastnica hiše, madame (tako so jo nazivali ljubljanski policaji, najvišji do najnižjega) Lb\vy je znala že vse tako urediti, da so ii morale izročiti njene sužnje prav vse. kar so zaslužile in so imele še vse polno dolga. Tudi pretepavala jih je. Delala je to vse prav lahko, saj je bila velika prijateljica bivšega ljubljanskega policijskega
»Meni je težko, Andrej, nehajva!«
Pogledal je ženin v nevestine golobje oči in je zapazil solze v njih. Tudi zardela lica so bila vlažna in žalostna.
»Zakaj si žalostna, nevestka moja? Poglej, dušica, jaz se pa veselim, da se dopolnjuje veselja dan.«
Nevestka otre s čipkastim robcem solze in se nasmeje ženinu oči v oči. Ali tudi v njenem nasmehu leži toliko prikrite žalosti, da se poloti Andreja-ženina bojazen.
Oba sedeta za mizo, pogrnjeno z rdečim prtom in z vrčem pisanih rož na sredi. Ostali svatje pa se vrte dalje, da se trese luknjičavi pod.
Nevesti postaja težko v šumu in prahu. Tesno se oklene ženina ter ga pogleda z zaupnim pogeldom.
»Veš Andrej, ko sva midva plesala, je govoril Marko grde besede. In potem je zatulil ... o Andrej moj, pomagaj mi!«
Naslonila se je na njegove prsi in je zaihtela. Dvigala so se ji vroča nedra v krčeviti bolesti. »Andrej, Andrej!«
»O dušica moja, ne jokaj, prosim te. Saj vse vem. Marko je pijanec in prav je, da si ga pustila.«
svetnika Podgorška, ki ga je obiskovala kar dorna. Kakšen namen so irneli ti obiski, sodi lahko vsak sam, kakor tudi o nazorih naše prosvitljene napredne gospode, ki je občevala prav prijateljsko z gospodom svetnikom dasi so bile znane Podgorškove zveze z »madatno« že ljubljanskim vrabcem. Mimogrede pripomnimo, da sta bila debela prijatelja Podgoršek in po svoji poštenosti splošno znani glavni urednik »Slovenskega Naroda«. Malovrh. Tikal se je Podgoršek tudi z ljubljanskim državnim pravdnikom gospodom Trenzem in bil navadni gost dr. Tavčarjevega omizja pri sla-boznani ljubljanski »Roži«.
Ko je pa gnojnica le preveč zasmrdela, so v tajni seji ljubljanskega občinskega' sveta prali to perilo iz gnojnice in kljub temu, da so se za Podgorška potegovali z veliko vnemo njegovi prijatelji, so ga odpustili iz službe. Seveda, nastopila je sicer strpna deželna vlada, ki je po državni svoji policiji spravila vso nečedno gnojnico na svitli dan.
Proti Podgoršku so uvedli tudi sodnij-sko preiskavo. A ni bilo nič kruha iz te moke. Manjkalo jim je še dokazov in so ustavili proti njemu pričeto preiskavo -	(?!?)
Madama Lowyjeva je pa lepo nemoteno odpotovala na Ogrsko, dasi je bila v sodni preiskavi. Sicer so jo pozneje pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsodili, a sedela ni in ne bo, ker sc nahaja v varnem zavetju na Ogrskem, kjer se ji še vedno prav dobro godi.
(iospod svetnik Podgoršek pa ni preveč zaupal vremenu in jo ie popihal v Ameriko, ker je neki dunajski list jako temeljito začel mešati gnojnico, tako da je v jako ostrem govoru ljubljanski župan nastopil proti dotičncmu listu. Izvajanja župana so pa le potrdila dejstva, ki jih je navajal o razmerah jako dobro poučeni list. Rekel je, da je kriv le v toliko, ker je preveč zaupal svojemu policijskemu svetniku.
Sicer so bili, še ni davno, poklicani nadzorniki ljubljanske gnojnice na pojedini pri sedanjem oskrbniku ljubljanske gnojnice ob njegovem godovanju, no pa slabo plačanim ljubljanskim nadzorovalnim organom z nravnosti končno privoščimo že zdavnaj prebavljeno večerjo, zasoljeno z jako ostrim županovim nastopom nasproti godov-nikom prihodnji dan in upamo, da je^ županovo gromenje brez dežja in toče* pomagalo ...
Z velikim ogorčenjem so poročali o Riehlovkini zadevi dunajski svetovni listi. Hinavščina naše pokvarjene, takozvaue prosvitljene družbe. Ravno oni časniki, ki so opisali tako mikavno vsako grdo podrobnost, pa prinašajo med svojimi oglasili tako grde stvari, da si gršega še misliti ne moremo.
Tolažilne in lepe so bile ženinove besede. Toda Anka sc je tesneje oklenila njegovih prsi in je jokala še krčeviteje.
Lukež Kolesec je godel vedno glasneje, in nihče se ni zmenil za jokajočo nevesto. V trušču in šumu je bil komaj slišen njen jok.
Le tam v kotu je pijanec Marko opazoval s krvavimi očmi žeuma in nevesto. Nakrat ga ie stisnilo nekaj v grlu in skočil je izza mize ter udaril s pestjo.
— Anka, jaz ti pokažem, ti prokleta . . .
Zatulil je Marko, da se je potresla hiša. In potem je skočil in udaril s kvedri ob tlak, da so zazvenčali vrči po mizah.
Utihnila je harmonika, pari so se razklenili, nevesta je zaplakala krčevit plač.
In pristopili so k Marku močni možie ter so ga prijeli z debelimi rokami. Omahujočega so porinili skozi nizka vrata ter so jih zaklenili. Lukež Kolesec ie izuova nategnil harmoniko in zavrteli so se pari.
Ali naenkrat ie udarila tam zunaj močna pest po oknu, da se je razdrobilo steklo lik za nevestinim hrbtom, in debela kletev se je začula po beznici . . .
Našo moderno družbo označujeta dve stvari. Ostati ne more brez sužnjev. Naša moderna družba je popolnoma ravbarska in podobna giftmišarjem. In ta ravbarska, giftmišerska in hinavska družba ne more ostati brez sužnjev.
Rabi jih, da ji množe bogastvo in da se zabava ž njimi. Kako izkorišča one sužnje, ki ji množe bogastvo, imamo priliko izkušati delavke in pa delavci. Bravke in bravci naši vejo, kako se bori, trpi in kako umira gladu in jetike naše delavstvo, sužnji in sužnje, ki tej ravbarski in giftinišarski hinavski družbi množe bogastvo. V zahvalo zaničevanje, glad, preziranje . . . Suženj nima osebne svobode. Ne more varovati svoje osebnosti in ne človeškega dostojanstva. Oderuštvo naše družbe pa jemlje prostost in izrablja do zadnje kaplje krvi svoje žrtve.
Opisali smo gnojnico na podlagi izpovedi prič v dunajski razpravi proti Riehlo-vi. Prezrli tudi ne naše domače. Naša družba prostitucije ne bo odpravila, ker jo rabi, da se zabava z njenimi žrtvami. Smrdi sicer ta gnojnica, ta rak-rana. A baviti se moramo ž njo.
Dolžni smo, da ve delavstvo, kakšne so razmere v takozvanih hišah strpnosti. Suženjske, nečuvene. Brez varstva, nesrečne žrtve, izročene samovolji ene osebe, ki postopa ž njimi, kakor se ne postopa z naj-hujšim sovražnikom.
Zdaj pravijo, da hočejo urediti razmere v teh modernih suženjskih luknjah. A kako. Mi jako dvomimo nad modrostjo teh državnih zdravnikov. Pač pa je naša dolžnost, da najodločneje zahtevamo:
Proč z vsakim kaserniranjem suženj v zabavo moderne hinavske družbe. Vodi v suženjstvo. Lastniki teh kosam se pa vežejo s policijo, ki ščiti le nje, ne briga se pa za sužnje, kakor da niso novodobni sužnji več ljudje.
Delavstvo, na noge! Zahtevajte po shodih odpravo kaserniranja suženj v zabavo naše propale hinavske, oderuške, ničvredne, zanikrne, nazadnjaške kapitalistične sodrge! Proč z vsakim suženjstvom! Geslo naše !
Med brati in sestrami.
Sava. N eo že n j eni delavci ni delavke p o zo r ! Zadnje dni se je vršil shod gostilničarjev, katerega sklicatelj je bil Peter Rozman, gostilničar pri »Zvitem rogu«. Na shodu se ie izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev gostilniške zveze. Izvoljeni so bili naslednji gospodje: Jožef Klinar kot načelnik,Emil Guštin, Karol Vi-šner, Jakob Mesar, to je tisti junak, ki je svojčas sedel pri starem županu za dimnikom. Naročili so si govornika iz Ljubljane od »Gostilniške zveze«, ki je med drugimi seveda le za gostilničarje koristnimi točkami pojasneval, da ima ta zveza nalogo uvesti, da vsi tisti delavci in delavke, ki so sedaj na hrani po privatnih hišah, naj bi po ukazu te zveze šli vsi v gostilne na hrano in tam po 35 kr. plačevati, potem pa še 30 zraven zapiti, ako bi hoteli dostojno imeti! Saj vemo iz lastne izkušnje, da se o gostilnah splošno govori: »Tale veliko zapije, temu sc mora bolje postreči.« Na tak način bi tistim, kateri bi radi nekaj prihranili, da zaradi tega le malo pijemo, naj bi nam veljalo, kdor ne pije,' naj še ne je. O delavkah pa sploh govoriti ne moremo, da bi pri takih plačah bile na gostilniško hrano priklenjene. Zato pa bodi enkrat za vselej povedano tistim gospodom ljubljanske gostilniške zveze, da s takimi nasveti naj v prihodnje ostaneio doma. Čudno se nam pa vendar zdi, odkod tako nenadoma ta izpremeinba po uah, saj se vendar povsod vedno povdarja, da s »koštarji« ni nič; sedaj pa kar na enkrat taka želja po njih. Seveda se razume, da ne zaradi tega, da bi nam dobro hrano dajali, marveč zato, da bi jim sode pomivali. Saj to je znano, da tisti delavci, ki malo pijemo, imamo po gostilnah kaj malo kredita. Zato bodemo pa tudi vedeli vpo-števati nastop tistih gostilničarjev, kateri i
sedaj najbolj delajo, da bi se ustanovila taka oderuška zveza, kar tudi upamo, da nam bodo v tem oziru stali na strani vsi tisti delavci in njihove žene, pri katerih smo sedaj proti primerni plači kaj dobro postreženi. Toraj delavci in delavke: Skupno nastopimo, da si ogledamo, kateri so tisti vzorni delavski prijatelji, ki bi na tako zvit način radi polnili svoje dosedaj skoraj prazne gostilne in praznili naše delavske žepe. Zadnjič smo čitali o tistem s m e-š n e m godb e n e m o d b o r u, zato sc nam pa vedno bolj vzbuja želja, spoznati tiste gospode oziroma pajace. Čitali smo pa tudi, da se nam pri priliki objavijo. Ker smo pa tudi od strani izvedeli, da ima odbor »Strokovnega društva« lastnoročne podpise teh imenovanih gospodov, zato pa odločno zahtevamo: Na dan z imeni teli gašperlov! Naši občinski redarji so šli v nedeljo 11. t. m. na Koroško v Šent Jakob vzbujat narodno zavest in so pri tem menda od samega navdušenja pozabili, kako da sc izvršuje redarska služba. Da, ko so prišli nazaj, so v svoji surovosti in podivjanosti brez vzroka napadali mirne delavce, ki so prihajali in odhajali na ponočni šiht. O tem bomo še drugje govorili, kajti pošteni in mirni delavci hočemo mir imeti, posebno kadar gremo na šiht.
Idrija. Zopet nekaj novega. Tu dobimo menda še enega policaja, dosedaj je bil namreč le eden, in nočno stražo je opravljalo do sedaj »Prostovoljno gasilno društvo« vsako noč z dvenii člani, zato je dobilo imenovano društvo od občine vsako leto 900 K. Teh le 900 K se je porabilo takole: za vsako noč 2 K, celo leto 730 K hi ostanek 170 K sc ie porabil pri vajah za kaki vrček piva in pa za vožnjo, kadar je naredilo društvo kak izlet, ali ako se je udeležilo kake slavnosti v drugem kraju. Ker pa v resnici nekteri člani tega društva l niso opravljali vestno svoje službe pri nočni straži, ic prišlo več pritožb na občino in menda celo na c. kr. okrajno glavarstvo, ip na ta način ic prišlo občinsko svctoval-stvo do tega, da sc nastavi šc en policaj ter da bodeta potem opravljala tudi nrtčnd stražo. Mnenje naše je pa, da je boljše, da sta dva čuvaja, kakor en sam, kajti obadva policaja ne bosta vse noči na straži. Kier pa v resnici niso vsi člani imenovanega društva zvesti v svoji službi nočne straže, naj pa tudi društvo izvoli iz svoje srede za to službo take može, ki bodo res zvesti v tej službi. Poleg tega naj pa tudi tem naloži kazen onemu, ki bi ne opravljal svoje službe. Boljše ie, da se le posamezni član kaznuje, kakor pa cela družba, kaiti tu odpade društvu ne le plača za nočno stražo, ampak tudi kak vrček piva, ki se vestno udeležuje vaj, katerega je vsak potreben, kakor tudi za vožnjo pride prav, ako se kdo pelje zastonj, kjer se še itak težko pri naših zaslužkih kdo udeleži kake slavnosti.
V obrambo. Ker se menda razno govori po Idriji, kakšno vino je kupilo Kršč. gosp. društvo od nekega kmeta iz Istrije, je naša dolžnost povedati, kako imenovano društvo kupuje vino. Ako hoče kak kmet, oziroma vinski trgovec nam vino prodati, mora nam poslati vzorce s cenami vred, potem mi pokušamo vino pri seji (pri kateri je 27 odbornikov) na naše strojčeke, kateri pokažejo, ako je vino naravno in koliko moči vina, in ako je vino naravno in ugodne cene, mi vino prevzamemo, v večjo varnost, da mi nismo osleparjeni pa potem še pošljemo trgovcu oziroma kmetu sledečo izjavo: Nižje podpisani potrjujem, da bode vino, katero bode krščansko gospodarsko društvo od mene kupilo popolnoma naravno ter nič ponarejeno. Obenem se zavežem, da ako imenovano društvo da od mene kupljeno vino v kemično preiskavo in ako se isto vino pripozna za ponarejeno, povrnem vse stroške ali kazni jaz, ter isto vino nazaj na svoje stroške prevzamem,« katero izjavo mora kmet ali trgovec lastnoročno podpisano z računom vred nam nazaj poslati. Tako smo vedno postopali in bodemo vedno z vsakim, ka-kakor z istim, ko se od njega toliko govori.
Iz Idrije. Dne II. t. m, je sklical župan javno sejo, za katero je postavil dnevni
red: Poročilo šolskega odseka v zadevi podržavljenja mestne realke. Pri seji se je sklenilo, da gredo trije odborniki s prošnjo na Durfaj k pristojnim oblastim. Vendar za realko podržaviti je spoznala ista bahaška stranka, katera je šla pred nekoliko leti prosit na Dunaj, ako sme občino na svoje stroške, ker ic dosti premožna, ustanoviti mestno realko, da občina ne bode morala izhajati s takimi ogromnimi stroški. No, sedaj pa g. dr. Ferjančič, kadar pride zopet, do glasovanja za podržavljenje idrijske mestne realke, pa le ničht aufsitzen, ker so Vaši pristaši s prošnjo tu. No, če že več ne bode s tem doseženo, bodo zopet videli enkrat poceni Dunaj gg. Sepetavec, Kristan in Gruden.
Iz Šaleške doline. Zdravnik in diplomiranka v boju proti »vražam«? Ker jim tako bolje kaže, nič ne povejo velenjski gospodje (ozir. varovanka), kaj je »Naša moč« obsojala, namreč birokratično silo in dragoletnost ter neke podrobnosti, ampak trdijo — nalašč zlobno laž, da smo se potegovali za vraže in babjeverce, češ, ker se bojimo, da bi nam razsvitljeno ljudstvo ne hotelo več verovati, zato je hočemo obdržati v babjeverstvu in vražah! Gospodu, ki ne hodi v cerkev z nami za-mazanci, boječ sc za svoj frak, ni zameriti, če ne loči vere od vrt'. Ca prvo smo bili mi, zoper drugo smo ž njim enih misli. Dalje bi ;as veselim ko li se napovedala brž higienična predavanja? Ali se pa bojite, da bi sc potem ljudje preveč obvarovali boleznij, in bi vi premalo zaslužili? G zdravju (higieni) predavati je vendar vaša stroka in ne spada, recimo, drugam. Z neobičnim presenečenjem pa smo vzeli na znanje in prijeli vas bomo že pri prvem siromaku za besedo, da hočete tudi brezplačno hiteti na pomoč! Neki star zdravnik ime vam naj pove Vaga namreč rad vselej izprašuje o gmotnih razmerah bolnikovih, predno sc jih loti. Zakaj neki? Pustite torej pogreto frazo o srednjeveški temi ali G\an nevednosti, sicer si bomo mislili, da nadaljujete svoje študiie res le v »Štajercu« in »Slov. Narodu«, v katerih ste pred kratkim zlili vso svojo bol in žolč na po noči (?) odhajajočega škalskega kaplana, ki vam je vendar »kamen odvalil od srca«. Kadar boste toliko storili za svojo izobrazbo odbornik ste, pa ne ganete z mezincem potem hote tudi uvideli, da izobrazba ne odvrača ljudi od cerkve, ampak privablja: Polovičarska veda je veri seveda nasprotna, globoka veda pa ne. Capisce? Toda, da se dožene stvar do konca, zato prosimo g. urednika za potrpljenje, ako se spuščamo v daljšo polemiko. Torej velenjska gospoda, le trebite pridno vraže in babje-verc, ki jih obsoja i katekizem, ki se razlaga.' ne da bi klical žandarje vsako nedeljo popoldne, ko ga vi luckate. Po verskih skrivnostih in resnicah pa ne udrihajte, čeprav vam ne grejo v glavo, ker pri raz-rezavaniu mrličev ne najdete nikjer neumr-joče duše. Vaša glava je pač bolj po opičje gratala. Pustite vi katoliško vero pri miru, ki je vredni niste. Ona je bila skozi dve-tisočletji nositeljica prosvete, in tudi zdaj ji le oni obračajo hrbet, ki nimajo ljubezni do zatiranega ljudstva, katerega najizdat-nejša in najodkritosrčnejša in najodkritosrč-nejša zaščitnica je in ostane cerkev. Socialdemokrati in liberalci jo preganjajo in kršč. socialci pa se držimo njenih načel, če bi nas prav kak počasen študent imel za mračnjake, Io nič ne de. |)a na svidenje! Samo vraž nam ne podtikajte, pa se za-stopimo! Vi mislite, da smo sovražniki vede, drugi pravijo šole, za katero se skrijejo napadeni, da jim ne prideš do živega. Hrabrost to ni.
Gosp. Korelček Linhart, po poklicu soc. demokrat za denar pa pokorni komij ptujskih trgovcev, ki so ga najeli, da za kroto klerikalne bolhe lovi, iz katerih dela slone za denar, ic zdai na konju. Saj je sam pri koritu z Marksom v roki. Oni gospod, ki so bili študirani na sveto pismo, so morali iti. Te dni so krevsali mimo sv. Jakoba proti mariborskemu kloštru. Zdaj tone rdeči Lintvart na zlati ketini razlaga za denar bravccm. kai je verno in kaj kle-
rikalno, misleč, da so verniki dostopnejši njegovim naukom, ko klerikalci. Pa se motiš Korelček, tudi verno dekle — ki še ne ve, kaj je klerikalizem in se ne da od njega uplivati, je že raztrgalo »Štajerca.. Zato se ne hlini, ampak raj naravnost tisto priznaj, kar si pred dverni leti za denar klobasal na nekem shodu na praznik Vnebohoda Gospodovega. Ozrl si se bogokletno v nebo in rekel: Nebesa pa prepuščamo angelcem in vrabcem! Ali boš tajil to storijo ali si se že izpovdedal? Nam se zdi. da si se vpisal celo v bratovščino g. Ant. Aškerca »za srečno zadnjo uro brez duhovnikovih pomočkov«. Za denar ptujskih kramarjev bi se že kaj ne? Ce nimaš, Ti pa Vajde ali zet Seničjek posodita.
Z lastnimi močmi.
Naša tobačna strokovna organizacija.
Za tobačno delavstvo. Tobačno delavstvo in starostna preskrbnina. Dve tiskovni pomoti sta se vrinili v naš zadnji članek, ki so jih naši bravci iz tovarne gotovo sami popravili, ki jih pa vendar še sami popravljamo, da ne bode nikakega nespora-zumljenja. V 5. kategoriji je bilo doslej po 40 letih po 80 vin. (ne pa po 180) preskrb-nine na dan; odslej jo bo 30 kron (ne pa 36) na mesec.
Osrednja zveza kršč. tobačnega delavstva nam ie doposlala razpredelnico c. kr. finančnega ministrstva, kako bodo računali mesečne invalidne preskrbnine po na novo vrejenih starostnih preskrbah tobačnega delavstva. Ker bode pač vsako delavko in delavca zanimalo, do kolike pokojnine ima pravico, io priobčimo. Pripomnimo v pojasnilo sledeče: Navedli bomo visočino preskrbnine glede na dovršeno službeno dobo sledeče: Za deset let: I. K 27, II. K 24; 111. K 21; IV. K 18: V. K 15. To se razume takole: Po dovršeni službeni dobi 10 let dobi delavstvo v I. kategoriji 27 kron, v
II. kategoriji 24 kron i. t. d. Rimske številke I., II., III., IV., V. pomenjajo toraj prvo, drugo, tretjo, četrto in peto kategorijo ali vrsto. Za krone rabimo znamenje K, za vinarje ali helarje pa znamenje h. Po tem uvodu navajajmo razpredelnico: Za 10 let I. K 27, II. K 24, III. K 21; IV. K 18; V. K 15. Za 11 let I. K. 27:90; II. K 24:80;
III. K 21:70; IV. K. 18:60; V. K 15:50. Za 12 let. I. K 28:80; II. K 25:60; III. K 22:40;
IV. K 19:20; V. K 16. Za 13 let. I. K 29:70;
II. K 26:40; lil. K 23:10; IV. K 19:80; V. K 16:50. Za 14 let. I. K. 30:60; II. K 27:20;
III.K 23:80; IV. K 20:40; V. K 17. Za 15 let. I. K 31:50; II. K 28; 111. K 24:50; IV. K 21;
V. K 17:50. Za 16 let. I. K 32:40; II. K 28:80 lil. K 25:20: IV. K 21:60; V. K 18. Za 17 let. I. K 33:30; II. 29:60; 111. K 25:90;IV. K 22:20; V. K 18:50. Za 18 let. 1. K 34:20; II. K 30:40; III. K 26:60; IV. K 22:80; V. K 19. Za 19	let.	I.	K 35:19;	11.	K 31:20;	III.	K
27:30;	IV.	K	23:40; V.	K	19:50. Za	20 let.
1.	K 36; II. K 32; 111. K 28; IV. K 24; V. K 20. Za 21 let. I. K 36:90; II. K 32:80; III. K 28:70; IV. K 24:60; V. K 20:50. Za 22 let.
I. K 37:80; II. K 33:60; lil. K 29:40; IV. K 25:20; V. K 21. Za 23 let. I. K 38:70; II. K 34:40; III. K 30:10; IV. K 25:80; V. K 22. Za 24	let.	I.	K 39:60;	II.	K 35:20;	111.	K
30:80;	IV.	K	26:40; V.	K	23. Za 25	let.	1.
K 40:50; II. K 36; lil .K 31:50; IV. K 27: V. K 23. Za 26. let. I. K 41:40; II. K. 36:80;
III. K 32:20; IV. K 27:60; V. 23:50. Za 27 let. I. K 42:33; II. K 37:60; lil. K 32:90;
IV. K 28:20; V. K 23:80. Za 28 let. I. K 43:20; II. K 38:40; III. K 33:60; IV. K 28:80.
V. K 24. Za 29. let. 1. K- 40:10; II. K 39:20;
III. K 34:30; IV. K 29:40; V. K 24:50.Za 30 let: I. K 45; II. K 40; III. K 35; IV. K 30; V K 25. Za 31 let. 1. K 45:90; II. K 40:80; III K 35:70; IV. K 30:60; V. K 25:50.'Za 32 let I K 46:80; II. K 41:60; III. K 36:40;
IV. K 31:20; V. K 26. Za 33 let. I. K 47:70;
II. K 42:40; 111. K 37:10; IV. K 31:80; V. K 26:50. Za 34 let. I. K 48:60; II. K 43:20;
III. K 32:80; IV. K 32:40; V. K 22. Za 35 let. I. K 49:50; II. K 44; III. K 38:50; IV. K 33; V. K 27:50. Za 36 let. 1. K 50:40; II. K 44:80; 111. K 29:20; IV. K 33:60; V. 28.
Za .37 let. 1. K 51:30; II. K 45:60; III. K 31:90; IV. 34:20; V. -K 28:50. Za 38 let.
I. K 52:20; II. K 46:40; III. K 40:60; IV. K ,34:80; V. K 29. Za 39 let. I. K 53:10;
II. 47:20; III. K 41:30; IV. K 35:40; V. K 29:50. Za 40 let. 1. K 54; II. K 48; III. K 42;
IV.	K 36; V. K 30.
Shod »Podpornega društva«. Pretekli petek je priredilo naše društvo jako številno obiskan shod v prostorih »Slovenske krščanske socialne zveze.« Zborovanje je jako spretno vodil naš predsednik Catar. Prvi govornik dr. Janez Ev. Krek je govoril o novi preosnovi starostnih preskrnin glede na tobačno delavstvo. Ker je priobčila »Naša Moč« v svoji zadnji številki o tej zadevi članek, se ne spuščamo v tej številki še enkrat v podrobnosti. Govornik je kazal na slabe in dobre stvari nove pre-osnove. Slabe strani:
1. Ni prav, da se preosnova ne ozira na staro, že vpokojeno tobačno delavstvo. Stari so zaslužili manj, kakor se zasluži zdaj, dasi je bila delavna doba daljša, nego li je zdaj. Pri nezadostni pokojnini že upokojeno delavstvo ne more shajati pri sedanji draginji. Delati se mora na to, da postane deležno preosnove tudi že vpokojeno staro delavstvo.
2. Pomanjkljivo je, da se šteje pokojnina še le z desetimi leti. Pokojnino bi moralo dobiti že delavstvo, ki služi pet let.
,3. Penzijo bi moral dobiti vsak, ki se poškoduje pri delu ne glede na službeno dobo in ne samo odpravnine.
4. Nezadostne so tudi nove pokojnine v naših dragih časih. Morebiti je mogoče shajati s tako penzijo na deželi pri mleku in suhem ovserijaku, a v mestu ne. Nikakor pa ne moremo zahtevati, da se seli mestu privajeno delavstvo v starih dneh na deželo. Nevajeno ic življenja na kmetih in bilo bi kruto, da se odtrga kraju, kjer ic prebilo slabe in redke dobre čase.
Dobre strani:
1. Hvaležni moramo biti, da so pokojninski novi zneski višji, kakor so bile stare pokojnine.
2. Izredno dobro in prav je, da se zvišuje pokojnina od leta do leta in ne šele po preteku desetih let.
3. Da za vpokojitev ni potreba donesti o delonezmožnosti po dovršenem 60 letu starosti ali pa po 40 službenih letih zdravniškega spričevala, kar je bilo predpisano do zdaj.
4. Dobrota je, ker obeta ministrstvo, da so nova določila le začasna in jim bode sledila boljša preskrba provizioniranega tobačnega delavstva.
Govornik se ic tudi spominjal zaslug »Podpornega društva« in pa »Zveze kršč. avstrijskega tobačnega delavstva«, kakor tiidi naših poslancev in kršč. soc. poslanca Sturma, da se je doseglo izboljšanje.
Drugi govornik Mihael Moškerc je poročal o nekem delavcu, ki mu grozi nevarnost, da bo odpuščen iz službe. Obsojen je s svojo 14-letno hčerko vred zaradi hudodelstva v večtedensko ječo. V 141etno deklico je silil človek, ko je peljala ravno drva na ročnem vozičku domov. Oni človek jo
je psoval s svinjo in s k prevrnil ji
je tudi voziček. Oče ie zaklical deklici: Udari ga. Ubogala ga ie in udarila z malim krepelcem po roki. Obsojena sta zdaj oba. Sodniki so ju sodili v smislu postave pravično. Držali so se postave, kar je njihov« dolžnost. A če si ogledamo vse okoliščine, pa pridemo do drnzega zaključka. Kar mirno poslušaj in trpi, če ti kdo prevrne voziček na cesti in te psuje s surovimi psovkami. Ce pa daš človeku, ki te je tako barabinsko psoval, zasluženo brco po roki, da braniš svojo čast in last, pa se pokori v ječi zato. V slučaju, kakršen je bil po opisu utemeljevanja razsodbe, bi tudi govornik nikakor ne trpel, da bi mu psoval 14-letno hčerko s takimi nečnvenimi psovkami. Posvetil bi mu, da bi pomnil. Sodniki so storili svojo dolžnost po postavi. A ta slučaj spada med one slučaje, ki kažejo, kako pomanjkljiva da je naša kazenska postavodaja, ki zapira očeta in hčerko zaradi hudodelstva v iečo, ko nista obadva storila drugega, kakor, da ie rekel oče hčerki, udari ga. Mož, ko je to rekel, je videl in je bil raz-
burjen, da se drzne oni človek mu tako pobalinsko psovati in tako barahski prevrniti hčeri voziček. Pred porotniki bi bila oba-dva brez vsake dvojbe oproščena. Učeni sodniki seveda morajo soditi po mrtvi črki. In zato so ju obsodili, ki sta kriva sicer v zmishi naših starih postav, a ne hudodelca v očeh razsodnih ljudi, ki vedo dobro, da bi sami postopali v takih slučajih hujše, negoli sta postopala onadva: ubogi delavec in pa njegova hči. Shod je sklepal o korakih, da se izposluje žrtvi naše salomonske iustice pomiloščenje.
Promet »Kršč. gospodarskega društva«
v Idriji. V mesecu septembru. Prejemki: vplačani deleži 7 kron, pristopnine 2 K. za prodano blago 8918 K 87 vin., skupaj 8927 kron 87 vin. Izdatki: Za blago 8580 K 70 vin., voznina 285 K 90 vin., užitnina 178 kron 63 vin, upravni stroški 215 K 01 vin., razno 3 K 60 vin., skupaj 9272 K 84 vin. Promet 18.200 K 71 vin. v mesecu oktobru. Prejemki: Vplačani deleži 9 K, za prodano blago 8879 K 01 vin., skupaj 8888 K 01 vin. Izdatki: Za blago 8456 K 08 vin., voznina 389 K 05 vin., užitnina 104 K 94 vin., davki 250 K. upravni stroški 176 K 47 vin., zavarovalnina za blago 20. K 15 vin., razno 2 K 96 vin., skupai 9399 K 65 vin. Promet 18.287 K 66 vin.
Okno v svet.
»Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« ie vpeljala nove jako lične nabiralnike. Nabiralnik je podoba prosečega otroka, ki nosi na tablici napis: »Mal položi dar domu na oltar.« Spodaj je zaznamovan popoln družbin naslov. Misel nabiralniku je ta, naj bi ta proseči otrok izprosil prav mnogo darov za našo šolsko družbo. Nabiralniki, 32 centimetrov visoki, bodo gotovo kinčali vsak prostor, kamor se postavijo. F3ode naj to gostilna, ali trgovina, ali privatna hiša. Izdelani so popolnoma umetnostno. S tako podobo je družba hotela vplivati tudi na estetičnost čutov našega ljudstva. Ker so družbo stali veliko, sklenil je vodstveni odbor, da naj se ob naročitvi za vsacega priloži svota 10 kron. Ostali bi pa tudi potem še družbina last. Naročajo se pri družbinem vodstvu v Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 12. novembra 1906.
Pismo iz Amerike.
Iz Brooklyna, N. Y. (Rafaelova družba; delavske razmere; društvo sv. Petra. O Rafaelovi družbi najprej nekoliko besedi. V gmotnem oziru mi ta družba direktno ni koristila, pač pa indirektno. Ker sem iz Ljubljane do Bremena srečno potoval, nisem iskal nikjer kakih pojasnil, a v Bremenu sem takoj poiskal dotično kapelico, kamor sem hodil k sveti maši, kakor so storili tudi drugi, s katerimi smo potovali skupaj. Jako dobro pa mi je došla misijonska postaja (Leo Hans) v Nc\v Yorku; tam sem bival štiri dni in med tem časom sem imel priliko poiskati Slovence, pri katerih sem dobil ceneje stanovanje. Ta Leo Hans priporočam vsakemu, kdor misli tukaj ostati in nima nikakega znanca, pri katerem bi mogel precej prvi dan dobiti stanovanje, ker drugače lahko pride v roke sleparjem, katerih je tukaj dosti. Prvi čas se mi je godilo zelo slabo radi jezika in ne-poznanja tukajšnjih razmer, a sedaj sem pa že zadovoljen. Delam po devet ur na dan; v soboto osem ur; zaslužim 26lh centov na uro. Član sem dveh podpornih društev; prvo je društvo sv. Frančiška Seraf, v New Vorku, ki je spojeno s Slovensko Katoliško Jednoto, in drugo je društvo sv. Petra v Brooklynu, spojeno z Jugoslovansko Katoliško Jednoto. Ako sem bolan, dobim od vsakega društva en dolar na dan. ako mi umrje moja žena, dobim 500 dolarjev, in ako umrjem jaz, dobi moja žena 1000 dolarjev, in vse to me stane približno tri dolarje na mesec. — Za sedaj nekoliko opi-
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
šem samo najmlajše društvo sv. Petra, J.
S.	K. J., katerga ustanovnik sem bil tudi jaz. Pred 2 letoma, smo ustanovili to društvo, in še potem precej časa, radi velikega nasprotovanja od naših lastnih rojakov, smo imeli velike težave ž njim. S trdno voljo in neutrudljivim delom smo danes ponosni na to, da društvo razpolaga z 200 dol. gotovine v blagajni in s 40 dobrimi člani. Ker pa društvo želi kolikor mogoče zadostiti pravilom naše Jednote, ki zahteva svojim članom poleg gmotne podpore po vsej mogočnosti skrbeti tudi za njih večno srečo ter splošno naobrazbo, zato je naše društvo začelo misliti, kako bi storilo kaj v izobrazbo svojih članov in sploh tu bivajočih naših rojakov. Ker sem jaz tudi odbornik, sem povedal drugim o »Kršč. soc. zvezi« v Ljubljani ter o publikacijah, katere je ta nekdaj izdajala. Zato sem napro-šen, ako mi je mogoče kaj natančnejšega poizvedeti, če bi se moglo kaj primernega za nas dobiti od »Kršč. soc. zveze«. Tukaj je navada naših društev v korist društvene blagajne prirejati zabave, na katerih vspo-redu ie vedno eno in isto: ples, k večjemu še kaka šaljiva pošta in par fantovskih pesmi. Zato hočemo pričeti s predstavami, a ker se moramo ozirati najprej na pripro-ste ljudi (ker frakarji so i tu frakarji), kateri so res potrebni izobrazbe, zato želimo dobiti za pričetek komičnih predmetov, ker s tem jih bo najložje pridobiti. — Prihodnjič kaj več.
Združenje podjetnikov iabrikantov napreduje. Tvorničarji email-posod so se združili v kartel, ki obsega avstrijske ln pa nekaj tvornic v Nemčiji. Združili so se v kartel nadalje tudi tvorničarji za pod-
plate, za sten (taht) in pa tvorničarji, ki izdeljujejo lep. Dva tiča ustrele v kartele združeni tvorničarji tako na en mah. Na eni strani pritiskajo delavce pri plačah, na drugi pa draže blago in stiskajo kupujoče občinstvo. Nasproti kartelom jako ostro nastopa vlada severnoameriških Združenih držav, ki kartelirane bogataše kaznuje.
* „Hošn moč“ I
izhaja vsak petek. 1
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so: za male 6stopnc oglase: 6 vrstic 70 v.,|
12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopnc oglase računamo:
1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo ,Naše m o č i “
Kopitarjeve ulice štev. 2.
Ljubljana
Stari trg 10.
Ivan Podlesnik ml.
priporoča svojo
trjovino s klobuki In čevlji.
Velika zaloga. & Solidno blago. Zmerne cene.
(Sklicateljem na ta oglas znaten popust.)
8 52-12
Kdor hoče res postrežen biti z
L
N
0)
L
a
o
dobrim, naravnim belim in črnim vinom,
naj se izvoli obrniti na staro znano in odlikovano trgovino z vinom
flnton Ivanov Pečenko
v Gorici.
Postrežba točna in poštena. Cene zmerne.
m
Tiska »Katoliška Tiskarna