PeSfftiRs platane m gcto^ini.
255. štev.
hS t^ubSianlf« ietrtak 1®, novembra 1§21
Posamezna žtev. se par k 2.
Leto v.
Izhaja pasen nedelj En f>p&a.»i£iov w e a k dan j
ob 10. eri cSepe.sžns.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopi.se frankirati in podpisali, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 ram po K ‘2. Uradni razglasi, poslano ter notico isti prostor K 8. Pj-i večjem naročilu popust.
" -j “ . ’ -i i; :.3Kr'r5l.".,r-
mm.
mm
* li§©il@¥. iocSiiiil - demokrati*«« stranke.
TeBefenska S!. Sl2.
Naročnina: Po pošti ali ?. dostavljanjem na dom za celo leto IC 330, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesce K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacijo za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarna.
Izprememba občinskega volilnega reda.
Zakulisno gospodarstvo, zakulisna politika, to jc pečat in varstvena znamka jugoslovanske buržoazi-je. Zaraditega pa tudi doživljamo kar zaporedoma politične in gospodarske prevare in korupcijo ter reakcijo, ki mora na razvoj razmer slino neugodno vplivati.
že zadnjič smo poročali, da država prodaja industrijo, da sc za velike provizije (v Londonu) angažirajo visoki državni uradniki pri posredovanju za veliko zunanje posojilo. Enako kakor v gospodarstvu, tako tajno brez šuma, brez utemeljevanja in pojasnjevanja sekajo in tolčejo sedaj vladajoči političarji oko-lo sebe tudi v politiki iz — golega maščevanja. Take razmere so nezdrave, jako nezdrave.
V Sloveniji smo imeli splošno in enako volilno pravico s proporcom (moški) v vseh občinah. Kakor smo Že poročali, jc ustavni odbor razpravljal o izpremembi volilnega reda za avtonomne občine v Sloveniji (Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj) hi občine, ki štejejo najmanj 10.000 prebivalcev.
Po novem občinskem volilnem redu, za katerega ima vlada že večino in je danes najbrže že gotova stvar, ima tista stranka, ki dobi relativno večino, to je najmočnejša, pravico do enega odbornika nad polovico vseh odbornikov. Ostali mandati sc pa razdele po proporcu
med vse stranke, torej tudi med relativno najmočnejšo, ki ima že i’:ak po volinem redu pravico do nadpo-Iovičnc večine.
Tako torej izgleda popravljeni občinski volilni red.
Vprašanje pa je, komu bo koristil ta novi medikament. Če sc delovni interesenti v občinah združijo, tedaj je nedvomno, da bo tudi naša stranka imela marsikje prvo besedo v občini, čeprav smatramo, da je taka reforma volilnega reda krivična. Lnako je tudi ob današnjem mnogo-barvnem strankarstvu mogoče, da se koalirajo skupine, ki ne spadajo v koalicijo, iz gole opor tuni čete, da ne pridejo v neznatno manjšino. In prav zdi se nam, da bo v kratkem ta novi volilni red ključ do klerikalne Ljubljane, ki bo politično podobna nekdanjemu krščansko-socijal-nemu Dunaju.
Belgrajska vlada namerava neljube občinske odbore, ki jih zadeva ta izprememba, v kratkem razpustiti in izvesti januarja ali februarja volitve po »popravljenem« volilnem redu. Morda se bavi tudi z vprašanjem glede splošnih novih volitev v občine v celi Sloveniji, kar bi se dalo ^zvesti šele po izvedbi politične organizacije po oblastih.
izveličavni volilni red za občine v Sloveniji je torej dognana stvar. O uspehih to »moderne« reforme bomo govorili pozneje.
sti, si pa lahko mislimo. Ta stvar bo menda kmalu dozorela in takrat bomo o njej našim eitateljem bolj obširno poročali,
Povem pa, da tudi jaz nisem zlobnež ali celo ncvošljivec, če bi gospodje dvorni in rudniški svetniki na Dunaju napravil dobro kupčijo. Naj le gredo za par ur v Frater na sRutschbalui« in pa k Saherju na večerjo.
GRENLENDER:	'	<
Potovanja dvornih In rudniških svetnikov.
Sodr. Kocmur ni, kakor o njem nekateri listi pišejo, tak razbojnik, da bi se kar s krampom na rami spravil nad »kasarne** in jih podrl. Vprašal sem ga, če namerava kaj takega storiti, pa mi je rekel, da to ni res, pač pa namerava v občinskem svetu staviti prediog, da so izpremeni stavbeni red za mesto Ljubljano, to pa zaraditega, da se olajšajo in pocenijo stavbena dela, ker takega stavbenega reda, kakor ga imamo v Ljubljani nimajo nikjer. Pri nas so stavbe najdražje, ker naš Stavben? red zahteva dosti debelejši zid, kakor je to v Gradcu, na Dunaju in drugod običajno. Tak stavbeni red so uvedli v Ljubljani zaradi potresa.
Sodrug Kocmur pa ima kot dober kristjan zaupanje v boga in upa, da ni nevarnosti, da bi Ljubljančanom poslal še kdaj tako hudo šibo potresa kakor pred leti.
Kocmurjeva ideja ni zlobna, ker ima vsaj dve dobri stvari, prvič se bo lahko ceneje zidalo, drugič pa bo-
mo lažje zvedeli, ker bodo stene bolj tenke, kaj in kako se za njimi baranta. In pri nas se veliko baranta. in za veliko vsote, toda o vsem tem javnost ničesar ne ve, čeprav se baranta z lastnino države in ima j javnost pravico, da ve, kaj se godi.
Pravkar sta se na Dunaj odpe-ški svetnik Baeblcr in najbrže še nekateri drugi gospodje, ki bodo za j celjsko cinkarno barantali. !n zakaj j to? Če se jc že izkazalo, da monta-| nistični urad ni zmožen, da to podjetje gospodarsko pametno vodi, po-, tem bi jaz bil tega skromnega mnenja, da naj bi se povabilo več inte-; sentov in podjetje oddalo onemu, ki bi stavil najugodnejšo ponudbo. Toda to ne, ampak baranta sc skrivnostno na vseh koncih in krajih!
Zvedeli smo tudi, da se plete kupčija glede ljubljanske kemične tovarne. Tukaj pa bo najbrže imel besedo lastnik g. Giulini, ki je italijanski podanik, in italijanska vlada ga bo že ščitila: seveda bonekdo zopet prav pošteno tepen. Kdo bo ti-
Danes zvečer eb 6. uri na protestni shod v MESIM! DOM!
Politične vasti.
-f Kralj Aleksander sprejel suvereno obJast. Ministrski predsednik Pašič jc dne 8. t. m. predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se naznanja, da je kralj sprejel suvereno oblast nad državo.
-f Zakaj radikalci hočejo ufcinje-sijc ministrstva za socialno politiko. Na to vprašanje je najbolj točno odgovoril »Beograjski Dnevnik**, ki piše: »Radikalcem se do danes ni posrečilo, da si zagotove v ministrstvu socialno politike mesta za svoje eksponente na merodajnih uradniških položajih. Radikalca se ne strinjajo s politiko, ki ne ščPti hišnih posestnikov, ne preganja delavcev, ne omalovažuje invalidov in ne trpi, da se bedniki in ncvoljnikl prepuščajo samovolji nevestnih policijskih oblasti, — Taka je tista do kosti korumpira-na radikalna strauku, ki vse okuža-
je.
-!- Kalija zaradi Albanije. Dunajski korespondenčni urad poroča brezžično: Zagotavlja se, da italijanska vlada pri drugih vladah cn-tente dela-na to, da sc stori skupen korak pri jugoslovanski vladi zaradi Albanije.
-i- Gabriele d‘ Annuzio, ki je bil za časa reškega puča voditelj laškega fašizma, je ustanovil novo stranko, ki sc postavlja naravnost v nasprotje s prejšnjimi njegovimi tradicijami in pravi o sebi, da je socialistična. V načelo si je postavila boj proti nacionalističnim izrodkom in boj za pravico tlačenega proletari-jata, »ker ne more in ne sme biti nasprotja med narodom in socializmom". V Trstu je pričelo izhajati glasilo te stranke »Fiamma di Liber-ta“. To glasilo je že potrdilo svoja načela s proglasitvijo zagrizenega boja tudi proti jugoslovanskemu življu v zasedeni Primorski. Tako j?, če postanejo prifrknjenci, ko so se blamirali že na vseli navzočih poljih naenkrat propagatorji »socializma**. Jih bo že volja minila, ko se bo zavedno delavstvo spravilo na boj tudi proti takim drugovrstnim buržuj-skim zmežancem, kakor so se poja-
vili istotako drugod in še celo med drugače precej pametnimi Slovenci!
-f češko socialistične stranke (komunisti, socialni demokrati, narodni socialisti in napredni socialisti) organizirajo Centralo socialistč-nega sodelovanja, ki se bo bavila s tistimi vprašanji (socialne zakonodaje in drugimi), za katere se vse štiri struje borijo z istim končnim namenom. Ker bodo v centrali zastopani tudi novinarji poedinih struj, bo imelo to delno zedinjenje tudi ta uspeh, da si ne bodo imenovane stranke stale več tako ostro nasproti kakor doslej. Pričakujejo, da bo sam komunistični vodja dr. Šmeral stopil v načelstvo te centrale. Vest, ki jo posnemamo po nekaterih čeških listih, kaže, da vlada med praktičnimi Čehi ki stopajo okolu ovir, če ne morejo preko njih, veliko razpoloženje za hitro dosego nekaterih skupnih ciljev, katerih bi ena sama struja zase ne mogla doseči.
-f- Rnmunska reakcija, ne bomo rekli, da je najnesramnejša med vsemi, ker najnesramnejše so sploh vse buržujske reakcije skupaj. lina pa med drugimi le to lastnost, da ugonablja svoje žrtve neposredno, ko si nadevljejo druge rokavice pri svojem krvniškem poslu. V trdnjavi Žilavi umira 120 komunističnih in socialističnih jetnikov, ki so že pred dvajsetimi dnevi zupočeli gladovno stavko, da prisilijo krvave rumun-ske oblasti k rednemu sodnijskemu postopanju proti njim ali pa s smrtjo napravijo konec svojim mukam. K vojnemu -ministru, je Slo radi tek revežev že celo število raznih depu-tacij, med njimi tudi deputacija žena in mater, da izprosi milosti za mučenike svojega prepričanja. Vojni minister je na te intervencije delal velike obljube, podal se jc tudi sam na lice mesta, da se prepriča o stanju stavkujočih in končni uspeli je bil ta, da jc šc enkrat obljubil, »nekaj napraviti«. Storil pa ni ničesar, niti najprimitivnejšega, kar zahtevajo jetniki kot pogoj, da končajo z gladovno stavko: 1. Izpustitev jetnikov, zoper katere nima vojaška oblast nikakib konkretnih dokazov; 2. takojšnjo otvoritev procesa pred civilnim sodiščem proti tistim, o katerih državni pravdnik meni, da obstajajo zoper nje kake upravičene snmnje. Značilno jc, da so komunisti kakor socijalisti med temi zaprthni in da so komunisti kakor tudi socijalisti solidarno nastopili s stavko in zahtevami. Vprašanje je, če bo ru-munska vlada sploh kaj storila za te nesrečneže in če jih ne bo pustila raje umreti, da bi se ne blamirala in popolnoma razgalila s kakim javnim procesom zoper nje. Da, če bi bil danes proletarijat zedinjen —!
-!- Angleži oziroma »zavezniki« nameravajo Habsburžana internira-
ti na otoku Madeira, zelo znanem po svoji krasni legi in vinu. Storili so že korake pri Portugalski, ki je otoku lastnica, ampak Portugalska ni nič kaj voljna, sprejeti milega go-< sta v svojo sredino. Pravi, da ji notranji zapletljaji ne dovoljujejo, ba-. viti se s to zadevo. Vsak osel vidi v tem izgovoru oslovski izgovor. Rc-snica jc marveč, da Portugalsko jezi vedenje Angležev, ki jo smatra-, jo za nekako svojo kolonijo in diktirajo meni nič tebi nič: Tu in tu (na Portugalskem seveda) naj se dclo-žirani cesar nastani! In drugič se lizbonska vlada boji tudi stroškov, ki bi jih imela s policaji, kateri bi ge* nadzorovali. Policaji pa utegnejo zraven tega s svojo prisotnostjo spraviti ves cvetoči tujski promet na Madeiri v franže. Tretjič pa jo morda skrbi, koliko bi domačim iz* vozničarjem vina ostalo za izvaža-i nje, če se spravi visoki jetnik na kapljico. Ja. Angleži naj niicar ljudi ne sekirajo!
-h Anglija je proti. Angleška vlada je poslala francoski ostro noto radi njenega sporazuma z Angorci. Pravi, da bi tak sporazum utegnil roditi težkočc pri poravnavi grško-turškega spora. — In, v oklepaju povedano, roditi težkoče Angležem pri njihovih pogajanjih z Angorci radi bagdadske železnice, ki bi jo Angle< ži tako radi sami zase imeli. Pa, brigajo sc za to Francozi!
!- Italijanska vlada namerava vi kratkem sklicati konfercnco na* sledstvenih držav v Rim.
-h Amerika In Japonska. „Pet»t
Parisien** doznava iz Washingtona, da nameravajo Zedinjene države zahtevati, naj se vse tajne pogodbe, ki so se sklenile s Kitajsko, naznanijo konfercnci in naj se razveljavi angleško - japonska pogodba, o kateri menijo Zedinjene države, da jo ohrabrila Japonsko k napadom na Kitajsko. Zedinjene države pa so pripravljene dovoliti Japonski v južni Mandžuriji in v vzhodni Mongolski koncesije, ako Japonska opusti vsak političen vpliv in vojaško za* sedbo teh delov. Načela kitajska integritete in odprtih vrat na Kitajskem se morajo z vso strogostjo uveljaviti. Amerika bi se za to ude-* ležila neke vrste političnega kon-. sorcija, čigar naloga bi bila vzpostaviti red na Kitajskem. Vzhodno-kitajska železnica bi se morala internacionalizirati. Japonska naj se pozove, naj izprazni Vladivostok in severni del Sahalina. Glede razorožitve na morju bo Amerika zastopala stališče enake velikosti svoje in angleške mornarice. Amerika se odreče temu, da bi utrdila svoje oto* kc v Tihem oceanu in Filipine, ako ne bo Japonska utrdila otokov v; bližini ameriški.
LISTEK.
sr-.aa
JI. Mann — Ivan Albreht:
SIROMAKI.
Roman. (Dalje.)
Edini Balrich je slišal šepetanje za leseno steno in lahno stopicanje, ko je Leni preganjala pobiča ven.
Dinkl je končal in vprašal:
»Čemu nam bo sedaj to?«
»S tem bomo vsi obogateli,« je rekel Balrieh. Nato so brali šc enkrat, topo in slovesno.
Gcllert jih je prekinil.
»Če je prodal mojo pravico? Kjj naj še počnem, jaz starec.«
»Ti si starec,« je rekel Balrich odločno in obzirno, »si brez obrambe in vi vsi ste brez obrambe. Zato sem se lotil jaz in se učim. Učil se bom, dokler sc ne naučim prava. Potem si ga vzamem.«
Stal je, široki obraz osvetljen z medlo jutranjo svetlobo, in vsi so mežikali in so skušali razumeti. Gel-ert sc j^ začel še enkrat dreti na vse pretege^
I »Kaj mi pomaga tvoje učenje, jaz sem star in hočem denarja. Moj denar mi odštej sem!«
Zdaj mu je Dinkl ukazal mirovati. Potem si je globoko oddahnil in je dejal Balrichu;
»Predno dobimo svojo pravico, utegne pač dolgo trajati. Kdo ve, če bomo doživeli. Toda naši otroci, ali se bo vsaj tem godilo bolje?«
Balrich mu je pogledal v oči, in potem ostalim, drugemu za drugim. Trajalo je dolgo in vršilo se jc molče. Tedaj je sklenil zvezo ž njimi. Dvignil je z Malijincga naročja dojenčka in ga jim je pokazal.
»Kakor resnično raste ta-Ie,« je dejal.
Trenotek odmora: nato jc nekdo zakašljal in potem so vsi vzeli vsak svoje stvari, da bi odšli v tovarno. Balrich jih je pustil, da so šli mimo njega. Tilda je prišla jn jc rekla resno kakor nuna:
»Čakala te bom. Zdaj vem, da prideš spet.*
Polstrovka, ki je ostala doma, je tirala otr&ke pred seboj. Boječe je
vprašala svoieera brata Ditikla, če bo tudi ona kaj dobila. Dinkl jc odvrnil stvarno, da tega ni mogoče vedeti. »To, ie odvisno od pravnega položaja Če nočeš drugače, se bo treba pravdati.« Potem je slišal Bal-ri'h govoriti še dva, zadaj v kotu. Najpreje iskreno šepetajo, — Hans.
»Dobro vem, kaj nameravaš. Ne stori tega, ne stori! Tebe ljubi le eden edini, in to sem jaz.«
Leni je odgovorila površno, da to lahko trdi vsakdo.
»Trditi! Toda storiti? Toda jaz sem gledal v tebi le svojo zabavo in sem bil zločinec! Zdaj pa hočem delati zase, iti ven in zaslužiti zate, kar brž. Biti hočem vam drugim enak in vedno le delati. Ne ljubim samo tebe, ampak vas vse.«
Iskreno proseče:
_ »Zdaj moraš vendar slišati, da ti tako ne govori vsakdo.«.
Zdaj je zadobila Leni glas, kakršnega Balrich ni poznal, oster, odločen glas.
»Kaj pomaga. To bi trajalo predolgo. Trajalo bi tudi tako dolgo kakor. —«
Balrich se jc prestrašil; razumel je, kaj je menila, in se je splazil ven. Tu ga je nekdo izozad prijel za roko in predno se je zavedel, kaj sc godi, je začutil na njej dvoje usten. Pred seboj jc zagledal sive Malijine lase in njen ponižno upognjen hrbet. Brž jo je dvignil. »Danes mi ni treba več moliti,« jc rekla s posinjelimi ustni in je hitro odšklopotala v svojih moških čevljih in krilu, ki se je opletalo krog njenih koščenih bokov.
Tako je odšel tudi on, glavo sklenjeno, prvič s pezo odgovornosti — in vendar ojačen ž njo. Čutil je: zdaj ustvarim, vsi bodo pomagali. Tudi ona se bo naučila verovati.
Predno se jc razgledal, je minila zima. Šele neke pomladne noči — bilo mu je toplo od učenja — je odprl okno in se je, napol nag, sklonil venkaj, da bi se malo nasrkal zraka in potem nadaljeval. Tedaj je začul dihanle — vseokrog dihanje iz teh tenkih zidov in iz odprtih oken. hi ko je prisluškoval, ie zaslišal potem tudi zmerjanje, vzklik iz sanj, stokanje umirajočega in zopet cvik nekoga, ki je prihajal na svet Domi-
i slil sc je, dri jc že pred davnim ča-* som prisluškoval vsemu temu, le j smisel jc bil takrat drugačen. Zdaj i ne pomeni to več trpkosti ali bre/.-upja. In najsi trpe ali spe, on, on bdi in se zaveda.
Ves osrečen se je izleknil. Nje-; govi ljudje, njegovi pajdaši, svojci. Revni ž njim vred — a nekega dne bogati z njegovo pomočjo. Vihrajoči venci rož pred vilo »Višino«!... Tu jo postal mrk in se je zamislil. Bilo jc nekoč, ko jc mislil le nase in samo in edino na svojo pravico. Hotel se je mahoma polastiti vsega in uživati. Srce ga je potlej vendar spomnilo na Leno. najbolj ljubljeno bitje. Ali pa morda zaslužijo ostala bitja manj, da jih ljubi, osvobodi in napravi bogate? Niso vsi dobri, ne vsi uglajeni. Uglajenost in celo dobroto, je menil delavec, jim prinese šele denar. Dostikrat so hudobni drug proti drugemu, kakor proti njim bo-c gataši, ki jih dela le denar hudobne, ie menil delavec. Vsekrižem se bo-, re vsi, ker trpe, se prerivajo, ne da bi vedel kdo izmed njih, kam. Pa-) met njihova jih še ni srečala nikoli.
1	(Dalie	prili)
, Stran '2.
NAPREJ,
S Le v. 255.
DEMOKRATI JN SAMOSTOJNI PROT3 SPLOŠNI PASIVNI VOLILNI PRAVICI.
LDU. Belgrad. 9. nov. Tretjo sejo zakonodajnega odseka je otvoril danes dopoldne predsednik Miša Trifkovic ob 10.30. Po prečitanju zapisnika zadnje seje se je nadaljevala podrobna debata o posameznih <3enih zakona glede občinskega voljnega reda za Slovenijo. Pri členu 46. je izjavil poslanec Drofenik, da bi bilo treba uvesti cenzus, tako da bi smeli biti izvoljeni v starešinstvo samo oni odborniki, ki plačujejo najmanj 30 dinarjev direktnega davka, ker imajo oni za to dovolj odgovornosti. Sklenjeno je. da se ta člen vrne isododseku v ponovno proučevanje. Pri členih 60. in 61. je nastala razprava radi toga, ker v nekaterih občinah že nekaj let niso bile izvršene občinske volitve in se občinska uprava nahaja v rokah komisarjev. Poslanec dr. Pulibič je predlagal, uaj se naroči pododseku. da prouči, ali bi bilo bolje, da se zakon, ki velja za Slovenijo, raztegne tudi na Dalmacijo, ali pa naj se za Dalmacijo uveljavi zakon, ki velja za Hr-vatsko in Slavonijo. Poslanec Drofenik je 'predlagal nato resolucijo. Zakonodajni odsek zahteva od vlade, naj tekom šestih mesecev predloži skupščini načrt o občinskem volilnem redu za vso državo. Poročevalec Svetislav Popovič je nasprotoval tej resoluciji, ker ta predlog iie obsega vsega problema.
DEMISHA PASlČEVEGA KABINETA ODKLONJENA.
I.DU. Delgrad, 8. nov. Danes ob iesetih je bil ministrski predsednik Pašič sprejet pri kralju v avdijenci. Ministrski predsednik se je kralju zahvalil za vladi izkazano zaupanje ifi m« je podal ostavko kabineta s prošnjo, naj jo vpošteva. Kralj je iz-razB vladi svoje popolno zaupanje ia je prosil, naj bi člani vlade še nadalje upravljali državo.
' DEMOBILIZACIJA.
LDU. Zagreb, 9. nov. »Jutarnji .Mst« poroča iz Belgrada: Na vče-
rajšnji seji mniLstrstcega; sveta je poročal vojni minister general Zeče-| vic o stanju naše vojske, ki je bila | deloma mobilizirana radi dogodkov na Madžarskem. Ker so odstranjeni I vsi razlogi,, radi katerih se jo mobi-| liziral prvi poziv, se je ministrski * svet sporazumel, da se odpust ob-I veznikov izvrši stopnjema radi teh-; ničnih neprilik, da bi se ne ustavil . ves promet radi demobilizacije, ka-j kor se je to zgodilo pri mobilizaciji, i Za tem se je razpravljalo o možno-| sti vzpostavitve prometa z Madžar-1 sko. vendar pa ni bilo glede tega ni-‘ česar definitivnega sklenjeno. Sodijo. da se bo promet z Madžarsko vzpostavil v najkrajšem času.
AMERIŠKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI.
LDU. Belgrad, 9. nov. Ministrstvo za šume in rude je podelilo pravico izsledovanja petrolejskih vrelcev v Hrvatski znani ameriški družbi »Standard Oil Company«, ki bo osnovala posebno delniško družbo za eksploatacijo teh petrolejskih virov in v kateri bo sodelovala država s 25%.
VSTAJA V UKRAJINI.
LDU. Dunaj. 9. noy. Ukrajinski dopisni urad javlja iz Lvova: Prodiranje ukrajinskih upornikov napreduje v vzhodni smeri. Proskurov je padel. S tem. da so ukrajinski uporniki osvojili mesti Bar in Deražnjo, se ne nahaja samo železniška proga Proskurov-Žmerinka v rokah proti-boljševiških ukrajinskih kmetov, temveč tudi ves zapadni del podelj-ske gubernije.
PROSLAVA V RUSIJI.
LDU. Moskva, 9. nov. Obletnica revolucije se je tukaj praznovala brez vsakih svečanosti. Bilo je zelo mnogo ljudskih shodov, katerim je prisostvovalo ogromno število naroda. Trockij je izjavil med drugim: Nervarnost spopada med Rusijo in drugimi državami sicer ni verjetna, vendar pa ni izključena. Ljenin jc izrazil prepričanje, da je zmaga na delovni fronti blizu.
Dnevna kronika.
Dodatno k torkovi ljubljanski seji Poročamo še tole: V občinskem sveti* se je, rekli bi, začela pravcata tekma, kdo bo stavljal čim social-itefše predloge. V tem so se prizlui-laii v opozicijonalne svrhe seveda precej marljivo demokrati, čeprav so koncem koncev potem indirektno govorili zoper svoje lastne predloge. Pri razpravi o nujnosti, da se skliče enketa trgovskih, obrtniških, bančnih itd. zastopnikov, katerih korporacije so dolžne, da priskočijo na pomoč, da se vzdrže obrtnonada-Ijavalne šole, so demokrati sicer radikalno govorili o veliki potrebi in .važnosti tega šolstva, nato pa so se tfikoj izjavili, naj vlada v Belgradu (Mesto bank in trgovsko - obtrniških skupin da podporo za to šolstvo. Zbah so se torej za banke in trgovske žepe, ko sami vedo, da ob bid-žetnf revščini v Belgradu ni upati na Itako pomoč od kakega ministrstva. GbČ. svetnik s. Kocmur jim je za ZRled navedel delavske strokovne organizacije, ki so same že priznale čeprav ne kot prvi interesiranec, da dajo 5000 K podpore, za obrtno nadaljevalne šole, dočim so kapitalistične organizacije, ki bi morale biti na tem šolstvu vsaj po izjavah dc-ptokratov samih — najbolj interesl-rane. dale doslej sramotno bagatelo 9.300 K! — Večina občinskega sveta se je izrazila na seji edina v tem, da se prizna mestnim delavcem nabavni prespevek po 3000 do lOfiO K, ter mestnim upokojencem od '4009 do 2000 kron. O stvari pa bc sklep šele storjen na eni bližnjih sej.
Obč. svetnik s. Kocmur je v de-bail na dr. Trillerjev predlog, da sc preteče delo bivšega občinskega odbora povedal na račun demokratov telo resnice: Dočim se trem stranka« večine v občinskem odboru Očita koalicija in je v resnici njih sodelovanje le reelno delo v znamenj« zoper bankokracijo, so se demokrati svoj čas vezali z Nemci in fevdalci. Zahtevajo sedaj, naj se brska po starih knjigah, toda tega tte bo treba. Da se je bilo slabo gospodarilo par primerov:	Mestna
liranflnica ima po zelo nizkih procentih v raznih bankah naloženih več milijonov kapitala, ki bi sc bil lahko plodonosneje naložil kje drugje. Tik pred obč. volitvami so demokrati najeli 20 milijonsko posojilo za popravo ccst, dočim bi bili lahko s?rcd leti vse ceste popravili za
200.000 K! Slično je z elektrarno, za katero bo treba sedaj šteti milijone 1 Da sedaj demokrati zahtevajo, da se popravi vse to na mah in ob teh gospodarskih razmerah, to je demagogija. Mestni delavci so bili vedno zadnji, za katere se je kaj naredilo. Mestni ubožci dobivajo po 14 K mesečno. In dočim demokrati očitajo trem strankam večine koalicijo, pri-piavljajo v Belgradu zakon, da si za-sigurajo z volilnim redom večino v večjih slovenskih mestih. Večini občinskega sveta gre za delo in ne za demagogijo! — Obč. svetnik Rozman (JDS) je predlagal, da se da mestna zastavljalnica v zakup, če bi ponovna revizija ugotovila nerenta-bilnost tega podjetja. Večina v občinskem svetu pa je ta predlog zavračala, ker je mestna zastavljalnica socijalni zavod, ne pa zavod za dobičkarjenje!	v
Za ministrstvo za socijalno politiko. Radikalci so torej tisti junaki, ki hočejo na vsak način odpraviti ministrstvo za socijalno politiko. Naše meščanske stranke so o tem načrtu že davno prej vedele pa so molčale kot riba. V viadi in morda tudi v katerem odseku so o tem govorili najbrže že takrat, ko so sklepali o kreiranju ministrstev, dalje takrat, ko so razpravljali o odpravi pokrajinskih poverjeništev in so oddelke za socijalno skrb hoteli sploh odpraviti. Vprašanje odprave ministrstva za socijalno politiko je bilo tc rej že dolgo pripravljajo m je postalo sedaj aktualno. Čudimo se torej, kako pridejo sedaj »Jutro«, »Slovenec« in »Novi čas«, da se kujajo, če jim povemo, da ne kažejo za stvar nobenega interesa. Čudijo se, da jim ne zaupamo, enim, ker v Belgradu vedno kažejo delavstvu sovražno lice (osemurni delavnik, nov volilni red za avtonomne občine), drugim pa, ker glasilo predsednika njihove sl ranice naravnost sovražno piše proti ministrstvu za so-cijalno politiko. Tu ni zmota, tu je ideologija stranke same krivec, in demagoštvo je, če hočejo klerikalci utajiti to, kar je res stalo natisnjeno v »Straži«.
za vložitev davčnih napovedi. Občinstvo se že sedaj opozarja, da bo finančna uprava v smislu novih, po Inozemskih zakonih posnetih določb (zak. z dne 27. junija 1921, »Uradni List« št. 240) zadostila svoji dolžnosti, ako rok za
vložitev pridobnšnskih, rentninskih in dohodninskih napovedi javno na običajni način razglasi. Kdor v tem roku ne bo vložil napovedi, se mu bo davek lahko uradom a odmeril, ne da bi ga bilo treba, kakor do-sedaj, še posebe opozarjati na zamudne posledice. Individuelno bodo pozvani k napovedi le davčni zavezanci, pri katerih nastane davčna dolžnost šele tekom davčnega leta. Za vložitev napovedi za leto 1921. ! se bo izpremenjeno določilo uporabilo le v območju onih oblastev, katera celih delov svojega okraja še, niso ind;viduelno pozvala k napovedi. V takih primerih bodo davčna oblastva določila in razglasila po dotičnih občinah rok, ki bo tako odmerjen, da poteče šele 14 dni po razglasitvi. Tiskovine za napovedi se bodo dobivale pri občinah, katerim bo tak razglas došel.
Demobilizacija. Iz Belgrada poročajo, da se izvrši demobilizacija v najkrajšem času, najpozneje v 3 dneh. Odpuščeni bodo takoj vsi na orožno vajo poklicani letniki in vsi vpoklicani rezervni oficirji.
Omejitev potovanja v Avstrijo. Ministrstvo za notranje stvari je izdalo naredbo, po kateri se mora izdajanje potnih listov za potovanje na Dunaj in Avstrijo podvreči najstrožjemu nadzorstvu, zlasti z ozirom na ženske osebe. Potni listi se bodo izdajali samo osebam, ki dokažejo neodložljivo potrebo potovanja, da se na ta način preprečijo mnogoštevilna potovanja naših državljanov na Dunaj radi nabave blaga, pri čemer se kršijo carinski predpisi in škoduje naši valuti. Finančno ministrstvo je v zvezi s tem izdalo carinskim organom najstrožja navodila glede blaga, ki ga potniki nosijo na sebi ali s seboj z Dunaja.
Proračunska seja občinskega sveta, ki je bila v torek zvečer prekinjena, nadsljujs se danes v četrtek dne 10. t. tu. ob 5. popoldne v mestni dvorani.
Akademikom ljubljanske univerze, ki reflektirajo na državno podporo po I. januarju 1922! Tovariši naj se takoj zglasijo pri centralnem tajniku P. D- J- A. v Marijanišču, Ljubljana, da dobijo predpisane „prljave“, katere morajo izpolnjene oddati do 13. novembra t. 1. zvečer v tajništvu P. D. J. A. Tovariši naj prinesejo s seboj ubožni list, oni pa,
I ki niso polnoletni, še od starišev j podpisani reverz, da se obvežejo služiti dvakrat toliko časa v držav-; ni službi, kot uživajo državno podporo. Za odbor P. D. J. A.: Baš Franjo, stud. phil., t. č. predsednik; Meja k Ervin, stud. iur., t. č. centralni tajnik.
Kromoir z-t Lhit-Hano! Občinstvo se opozarja, naj pošlje kakor hitro mogoče po krompir v barako za šolo na Ledini, Kotnikova ulica, ker mestna aprovizacija vsled mraza ne bo nabavila nikakega krompirja več.
»Voiksstimme« zopet zaplenjena. Zadnja številka tega našega lista je bila konfiscirana, ker se je v ujej vprašalo, če tisti, ko morajo sedaj v vojašnice, dobe kaj podpore za družine, ki ostanejo doma brez. vzdrževateija in brez sredstev. Take stvari se pri nas niti vprašati ne smejo. Zaplemba se je vršila po oni čudni praksi, ki jo je uvedel pokra-ijnski namestnik na svojo pest, ne cla bi se oziral na ustavo, ne da bi vprašal parlament ali vsaj svojega pristojnega ministra. Razrušilo se je stavk in odneslo vse izvode. Druga izdaja ni bila dovoljena. Za ta najnovejši »zakon* vemo le slučajno, ker je bil bivši tukajšnij policijski načelnik toliko pameten, da je naznanil listom, da je gospod namestnik izdal ta nov zakon kar na svojo ro-„ko, dasi ustava določa drugače. Ta praksa se je medtem prenesla tudi v Ljubljano. Socialistični klub bo o vsem tem vložil interpelacijo.
Proti odpustitvi sodr. prof. Fa-vaja iz državne službe je vložil sodr. Golouh upit na ministra prosvete, v katerem zahteva, da se mora povrniti prof. Favaja z vsemi pridobljenimi pravicami zopet v državno službo. Radovedni smo, če se bo grda krivica, ki se je zgodila sodr. Favaju, sedaj res popravila.
II.	koncert »Svobode«, ki se je vršil v soboto, 5. novembra v dvorani Mestne kazine, je privabil obilo publike in dokazal marljivost pevskega zbora »Svobode«. Od lanskih početkov do danes se je pevski zbor izdatno opilil in je dobro harmoni-ral. Ako vzamem v račun, da je moral pevovodja g. prof. 111 a d k y pričeti z osnovnimi pojmi teorije, vodil notalni pouk in z vajo in trudom pridobival celo posluh, tedaj je to
uspeh, ki ga je pripisati železni delavski volji mladih pevcev in dobrega učitelja. I reba bo še truda in dobre volje in če bo to pevski zbor upošteval, tedaj je gotovo, da si bo pridobil še več sodelavcev in pa mesto, ki mu kot nosilcu" kulture v Mariboru pripada, S posebnim po-vdarkom in zadoščenjem meram omeniti sodelovanje prvih marinor-skih umetniških moči na tem koncertu. Tako je edino prav. Delavskemu ljudstvu dajte prave in najboljše umetnosti, in razumelo jo bo ter z zanimanjem sledilo kulturnemu pokretu. In umetnikom gre zahvala, če so- stopili na desko delavskega koncerta ter dali svoje dobrine na razpolago onim, ki jo željno uživajo. Ti utisi bodo ostali neizbrisni v proletarskih dušah, ki se bo rado in v vedno večjem številu udeleževalo kulturnih prireditev. Želel bi le, da temu mariborskemu zgledu slede tudi umetniki drugih mest naše države. umetnost med ljudstvo, če nočeš, da ostaneš osamljena ir. neopažena in če leži v tebi stremljenje po širjenju kulture. Pa o tem zadosti — Pevski zbor »Svobode« je burno pozdravljen zapel križkovskega zbor »Utopljenka« in češko popevko Krit-telja »Sabijico«. Violinska virtuozi-nja ga. Brandl-Peliha n o v a je igrala Vieuxtemps: »Balado Pclo-naise* s tako vervo, da jc očarala publiko, ki ji je zahvaljevala z aplavzom in jo klicala toliko časa na oder, da je navrgla še lepo vKuoariks-Se-renatio«. — Društvo ji je poklon.lo šopek. Operni tenorist Mario Š' -m c r. c je prednašal Leon<;avalk;vo pesem »Naj te ljubim* in Lajovičevo »Serenado«, spričo ponovne zahteve občil,siva pa navrgel še lepo Pavči-čevo: *Pred durmi«. Nato se je predstavil burno pozdravljen novo angažirani basist tukajšnjega gledišča g. Emil R u m p e 1. Zapel je Ipavčevega »Meniha« s takim občutkom in pevsko popolnostjo, da je nauvh pridobil vso publiko in Abtovo »Kaj mar mi je ljubezen«. Občinstvo ga je pot.ovno klicalo na oder in zapel je še krasno arijo Kneza Gremina iz opere »Onjegin«, s katero je občinstvo navdušil. Vse so:,ste je dobro spremljala na klavirju gospa prof. H1 a d k y j e v a. Pevski zbor je nato pod vodstvom prof. Hladkvja zapel še »Venec slovenskih pesmi«. Prohaskovo »Pomlad« in Vogričc-vo »Lahko noč«. Razpredelitev zbora ni bila najsrečnejša, v zadnjem delu prenaporna. Tudi potrebuje zbor še rutine in sigurnosti in pa glasovne moči. V celoti pa gre vsem in vsakemu posamezniku pohvala. Upati je, da nas zbor kmaiu zopet preseneČi. Treba pa je povedati prav jasno, da morajo vse delavske organizacije posvečati mnogo več pozornosti kulturnemu pokretu. Ta pevski zbor se mora potrojiti in publika — podesetoriti. To je dolžnost delavstva, volja »Svobode« pa bo vodila zbor in tudi vse druge niene institucije do viška.	X.
Narodno gledališče se je začasno otvorilo, ker še poprave v gledališču niso gotovo v Narodnem domu. — Značilno, da vodstvo naših mariborskih listov »Enakost« in »Voiksstimme« o otvoritvi sploh ni obvestilo, kot druge liste, kar je netaktnost!
Milan Skrbinšek, vodja tukajšnje drame je vpoklican k orožnim vajam. S tem je odšel še edini režiser od itak slabe drame. Kakor čujemo, se v Maribor sploh ne vrne več, zapusti stalno gledališče ter vstopi kot sourednik k ljubljanskemu listu »Jugoslavija«. — Skrajni čas bi bil, da vlada že vendar enkrat reši naše mariborsko gledališko vprašanje!
Strankino tajništvo za Maribor in okolico naznanja tem potom vsem •sodrugom, da so uradne ure za informacije. intervencije itd. vsak dan od 10.—12. dopoldne in od 4.—6. ure popoldne. — V vseh občinskih zadevah se uraduje izključno samo od 5.—6. ure popoldne v strankinem tajništvu, Ruška cesta 5. — Prosimo vse sodruge, da se le ob tem času obračajo osebno na tajništvo, in da opuste obiske pri posameznih sod ru-gih. Strankino tajništvo daje vsa pojasnila brezplačno, zunanji sodru-gi, ki se pismeno obračajo za pojasnila, naj prilože znamko za 2 K za pismeni odgovor. — Poštni naslov je: Tajništvo JSDS, Maribor, poštni predal 22,
Nekaj Iz mestne plinarne. Meščanski listi so zadnje čase na surov način napadali delavstvo plinarne radi tiekeca Waldhauserja in pravili povesti, da ga je delavstvo preteplo in ranilo itd., delavstvo pa zmerjali z »nemčurji«. To je stara pesem, Waldhauser je namreč eden onih ljudi, ki mislijo, da smejo delati kar hočejo. Svojih delavskih tovari-
šev ni pustil nikdar v miru, in odkar! je v plinarni, venomer samo izziva. Zanimivo je, da se hvali sam, kako; je na Koroškem z »batinami» agitl-: lal za plebiscit. Z lopato je grozil tudi nekemu delavcu v plinarni. Da je to presedalo ostalemu delavstvu je razumljivo, in če se je to d c la v-, sivo pi itožilo pn ravnatelju plinarne radi tega »junaka batin«, je to njih pravica, katere jim ne sme nihče kratiti. Sramotno za pisače teh na* padov pa je, če psuje slovensko de*
lavstvo plinarne z »nemčurji«. Mi
bomo posvetili baš temu psovanju vec pozornosti ter v kratkem doka-, zal m kje so oni pravi nemčurji! Eno pa je gotovo, v mestnih zavodih mora bili red, kdor ga krši, naj zapi-še posledice samemu sebi!
Nova praksa. Mariborsko sodišče je prišlo na zelo brihtno misel. Za liste, ki jiii policija zapleni, pošilja v nagrado še poseben račun, češ, da jc treba za objavo izrecila konfiskacije v uradnem listu, plačati stroške. Ne vemo za ime onega veleuma mariborskega sodišča, ki je to iztaknil, vendar mislimo, da spomenika ne bo doživel. Za danes omenjamo samo, da izhajajo pri nas listi že oko-lo 50 let, da so več ali manj skoro vsi že bili konfiscirani, da pa niso za to reklamno srečo še nikoli nič plačali. Gospodje pravijo, da to delajo v smislu avstrijskih zakonov, vendar je čudno, da se je našla ravno v Mariboru taka pravna kapaciteta, ki je iztaknila v avstrijskem zakonu šele zdaj. ko se tega zakona otresamo, nekaj, kar niso našli prej v stari Avstriji avstrijski juristi, ki niso bili ravno vsi slabi. Zlasti se pa ta praksa uveljavlja na škodo »Volksstmme«. ki je bila potom ek-sekutorja primorana že večkrat plačat; vzlic temu, da je vložen rekurz. blavni eksekutor, ki je bil v zastopstvo mariborskega sodišča poslan po derar v upravo »Voiksstimme« je zadnjič izrazil »upanje«, da se naš rekurz ne bo uvaževal. Kakor vidimo sede na tem sodišču velike pravne kapacitete. Tudi o tej čudni stvari bo treba govoriti v parlamentu ter opozoriti o njej tudi novinarsko udruženje, ker če se taka praksa uveljavi, pomeni, da so gospodje pogruntali nov način preganjanja i« oškodovanja svobodnega tisKa. Vendar smo globoko nrepričani, da tisti pravnik mariborskega sodišča, ki je to iztuhtal, ne bo žel dolge slave in da se nam bo po sili vzeti denar tudi povrnil. Ne boš, Jaka! Krasne stvari se pač dogajajo v naši ustavni demokratični in pravno urejeni državi.
Okrožno sodišče v Mariboru je po dolgem kolebanju izreklo, da ja pristojno prvostopno sodišče za odobravanje obsodb Občinskega sodišča m je obsodbe Rupert Leder-has, Franc Holmjec in Vinko Hme-lak razveljavilo iz formalnih razlogov, ker imenovani niso prekoračili maksimalnih ceri, ki jih je določilo šele kasneje sodišče, ampak one cene. ki jih je določila še pred ustanovitvijo obč. sodišča mestna komisija za določevanje cen. Okrožno sodišče je odredilo novo razpravo pri občinskem sodišču radi eventuelnega prekoračenja cen oziroma radi prodaje s prevelikim dobičkom.
Umrl ?e 1 novembra komaj 26-letni sodrug Andrej Jevzovšek, delavec v mestni plinarni na proletarski bolezni — jetiki. Njegovi souru-gi so sklenili poskrbeti za osirotelega otroka, in nabirajo prispevke... Vsak dar v ta namen in podkrepitev delavske solidarnosti hvaležno sprejema podružnica kemičnih delavcev v Mariboru. Umrlemu sodru-gu ohranimo s tem najlepši spomin. Lahka mu zemljica!
,.Kresu, naš najlepši družinski mesečnik je izšel. Sodrugit ali ste naročeni nanj?
is strarto.
Na petkovem diskusijskem večeru v ljubljanskem Mestnem domu, mala dvorana, ob 20. uri, bo predavanje o Gospodarski osamosvojitvi proletarijata.
Celje. Delavci, delavke pozor! Vabimo Vas na diskusije, ki se bodo vršile redno vsako soboto ob 7. uri zvečer v gostilni Svetel. Prva diskusija se vrši v soboto, dne 12. novembra ob 7. uri zvečer. Sodrugi, sodružice prihajajte polnoštevilno!
is sSrok. ©rganiiseSI«.
Seja ljubljanske podružnice kovinarjev in zaitpnišk! sestanek se bo vršil v soboto 12. t. m. Seja ob 5. uri, sestanek ob 6. uri v društvenih prostorih Dnevni red zelo važen. — Načelnik. _