SLOVENEC
Crsdniatve ■ oprava, Ljubljana, Kopitarjeva (. Telefon 4UU1—4004 M-»o4 na oaroinlua 18 lir, (a Ino-KeCDftvo 111.50 Ur. — Cek raft LJubljana 10630 sa naročnino ln 10394 ta tnserate. — Itkljufino »a»ti.p»tvn a --'u* 1» "nllje In lnosemstvai
0P1 9. A MIlana. Rokopisov o« ••■lino.
Hohe Feindverluste im Osten
Erneute Abwehrerfolge bei Rogatschew, Witebsk und Newel Zahlreiche Stosstruppunternehmen bei Nettuno - Terror-angriffe auf west- und siidwestdeutsche Orte
Fiihrcrhanntquartier, 3. MSrz. Das Oherkommanuo ilcr >Vchrnincht gibt be-kannt:
Im Siidabsclinitt der Ostfront herr-schte gestern nur geringo ortlicho Kampftiitigkeit. Schlaclitlliegerverbiindo griffen i in Raum P o 1 o n n o j e - S c h e-p et o w k a Truppenzusamiiienziebiingen der Bolschevvisten mit gutem Erlolg an.
Nordlich Rogatschevv setzto der Gegner nach Zufiihriiug sveiterer Divi-siouen seine hartnKckigen Durchbrurhs-versuehe fort. ln srhvvereu Kiimpfcn er-rangon unsere Truppen unter Abschuss von 20 Pauzeru einen erneuten Abvvehr-erfolg.
Bei W i t c b s k traten die Sowjets mit Infanterie- und Pnnicrverhandra in zwei Abschnitteu zimi Angrilf an. Bei der erfolgreichen Abwehr wurdea siid-iistlich W i teb s k von 18 angreilenden Pauzern 14 abgeschossen. vvahrend nord-listlich der Sladt 17 durrhgebrochene Panzer dureh Sturmartillerie und Pan-zerahwchrwalleu siimtlich vernichtet wurden.
Nordwestlich N e w e I hnlten die sehvveren Abivehrkamplo an. Bei ihren erfolglosen Angriffen hatteu die Bol-schevvisten hohe Vcrluste.
Wi»hrcnd siidostlirh PI e s k a u Ieindliche Angriffe scheiterten, sind nu der N a r w a mit den angreifondeu Sovvjots noeh hottigo Kiinipfe im Gange.
I111 Landekopl Nettuno tiihrten uusero Truppen zahlreiche Stosstrupp-unternehmen mit guteiu Erlolg durch.
KampflliegerTerbiindo und Fern-knmpfnrtillerio trafen bei Anzio und Nettuno zvvei Zerstiirer und ein Transportschiff von 7000 BltT schvver,
Bei einem Stosstruppunternehmen nn der Adriatisehen K ii s t e vvurden drei feindlirho Panzer vernichtet und ein Mnnitious- und Betriebssftolllager mit seiner Besatzung in die Lult gesprengt.
Leichte deutsche Seestreitkriille bo-schossen mit beobachteter \Virkung den Iiafen B a s t i a auf Korsika.
In deu Mittagsstnnden des 2. Miirz unternahmen nordamerikunisrhe B0111-berverbiindo bei gesehlossener Wolken-decko unter starkem Jngdsrhutz Terror-nngriffo gegen w e s t - und s U d w e s t-deutsche Orte. Trotz starker Behin-derung durch die Wetterlage vvurden 19 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
In der vergangenen Nacht vvarfen einige feindliche Storllugzpuge Bonilieu im rhcinisch-vvestfallischcn Raum.
Boji pri Pskovu in Narvi
Berlin, 2. marca. DNB Na vzhodnem bojišču se je težišče vseh velikih bojev v zadnjem času premestilo na severno krilo, kjer se bijejo severozapadno od Nevlja, pri Pskovu in pri Narvi silovite obrambne bitke
Tudi na srednjem odseku napadajo boljševiki pri Dobrujsku, kjer stalno menjavajo svojo napadalno fronto. Vendar pomena teh bojev ne moremo primerjati z bitkami na severnem krilu.
Na jugu je intenzivnost spopadov zaradi uspešnega posega nemške bojne skupine pod poveljstvom pokojnega generala Hemmermanna, močno popustila. Le med spodnjim tokom Dnjepra in na področju pri Krivem Rogu pritiskajo boljševiki na široki trti, ne da bi jim uspela združitev močnejših sil ter s tem
prodor v nemške črte. Tudi osredotočenje dveh strelskih in oklepniških oddelkov nn področje med Šepctovko in pa na področju Luck—Kovel ni prineslo doslej Sovjetom pričakovanega uspeha. Pač pa so prav na tem področju Nemci v zadnjih dneh izvedli več uspešnih pro-tinastopov, s katerimi so iztrgali boljše-vikom pomembne odseke ozemlja.
Glede vremena moramo pripomniti, da vlada na vsem lužnem in srednjem odseku odjuga, na jugu je 10 stopinj nad ničlo, v sredini pa dve stopinji. Tu deloma dežuje. Potoki in močvirja na srednjem odseku naraščajo in v splošnem niso več prehodni. Na severnem krilu vlada temperatura od 3 do 5 stopinj pod ničlo, nebo je oblačno, vidljivost srednja.
M AKhC 1944
4
SOBOTA
Velike sovražne izgube na vzhodu
Ponovni obrambni uspehi pri Rogačevu, Vitebsku in Nevlju številni nastopi udarnih čet pri Nettunu - Strahovalni napadi na zahodne in jugozahodne nemške kraje
K bojem v
Berlin, 2. marca. DNB. Na neltunskcm mostišču so nemški grenadirji in motorizirani oddelki vkljub težavnim vremenskim razmerah — ozemlje jc zaradi stalnega deževja v zadnjih dneh prehodno le še po cestah — nadaljevali s svojimi uspešnimi nastopi napadalnih čet na več odsekih. Zapadno od ccstc Apriiia—Anzio so prodrle močnejše nemške bojne skupine do izpostavljenih topniških postojank vdornih čet ter so uničile posadke raznih oporišč. S tem je postalo vse ozemlje glavno bojišče. Poleg več slo mrtvih so izgubili Angloamerikanci v teh bojih 83 ujetnikov, 9 pehotnih topov, 5 težkih metalcev min in številno ostalo ležko pehotno orožje. Tudi vzhodno od ceste je imelo več nemških napadalnih sunkov lepe uspehe. Nemci so med drugim vdrli v izpostavljeni odsek ameriške glavne bojne črte, uničili več bunkarjev in obrambnih naprav, zavzeli 7 topov v prvi bojni črti ter zadali Amerikanccm zelo visoke krvne izgube. Po izvedbi svoje naloge so sc nemške sile, ki so vodile s seboj 123 ujetnikov in odnesle velik plen, vrnile v lastne čete, šc prodno jc dosegel napad nadmočnih ameriških sil, ki so jih podpirali oklepniki, vso svojo jakost. Trije ameriški tanki so naleteli na nemške mine ter so postali nesposobni za boj. Dva nadaljnja tanka pa sla bila žrtvi nemških protitankovskih topov.
Jujjozapadno od Cisterne so Nemci
Politika »dobrega sosedstva«
Stockholm, 3. marca. Predsednikov predlog, stavljen kongresu, naj se tako-zvana politika »dobrega sosedstva« v bodoče ne omejuje več na Južno Ameriko, temveč razširi na ves svet, smatrajo kot ponovni dokaz velikopoteznih imperialističnih ciljev Zedinjenih ameriških držav.
Ta nov program takozvane politike »dobrega sosedstva« obsega izmenjavo profesorjev, znanstvenikov, novinarjev, vzgojiteljev itd., ustanovitev takozva-nih ameriških »kulturnih« središč v vseh važnih prestolnicah sveta in razširitev ameriških listov, obzornikov, filmov in radia, da se tako svet podrobneje seznani z razmerami v Zedinjenih ameriških državah.
Za tem nedolžnim »kulturnim« ipro-gramom pa se skrivajo sila važni gospodarski interesi.
»Kulturni« program naj bi bil zgolj predhodnik ameriško-židovskega kapitala. Prav tako se je tudi v Južni Ameriki začela ameriška politika uveljavljati z vsakovrstnimi »kulturnimi1 ustanovami, dokler se ni za temi ustanovami prikazal najpreje ameriško-židovski-plu-lokratski trgovec in za njim ameriški politik in vojak.
Zopet bombe blizu Vatikana
Rim, 2. marca. Včeraj ob 20 je neko angloaiue.riško letalo vrglo z višine ka-Mli 600 metrov šest bomb, ki so padle v neposredno bližino vatikanskega me-
■ v i. i« ■•••
južni Italiji
predvčerajšnjim odrezali močnejšo ameriško bojno skupino od njen■ h zvez z zaledjem. Včeraj so jo v deloma zelo srditih bojih iz bližine uničili. Več ameriških razbremenilnih napadov se je zlomilo zaradi živahnega nemškega odpora. Skupno so Nemci tu uničili sile najmanj dveh sovražnikovih bataljonov.
Daljnostrelne baterije so obstreljevale zbirališča ladij in izkrcevalni promet na območju Nettuna in Anzija ler so povzročile trajne posledice. Uspešno so namreč zadele 5000 tonsko tovorno ladjo, ki sc je v nekaj minutah po zadetku potopila. Pet nadaljnjih tovornih ladij s skupno tonažo 20.000 ton pa so poškodovale.
V večernih urah včerajšnjega dne so nemška velika bojna letala znova napadla angloamcriška izkrcevanja. Zaradi več bombnih zadetkov sc je vžgala prevozna ladja s 5000 tonami. Vozila je očividno vojno gradivo, ki je sijajno gorelo. Naj-brže je izgubljena Nadaljnji bombni zadetki so tako težko pokodovali tri druge tovorne ladje, da so obležale nagnjene na stran. Zaradi naglo nastopajoče teme ni bilo mogoče zasledovali njihove nadaljnje usode.
S področja italijanskega južnega bojišča ni nikakih poročil o obsežnejših bojih. Na jadranskem krilu so nemške havbice z dobrini uspehom obstreljevale britanske pehotne in vozne kolono.
stn. Štiri so priletele na eksteritorialno področje kolegija urbana di Propaganda l'"ide, obe ostali pa v bližino Aure-lionskegu zidu. Ob vhodu kapele Santa Camilla je bil nek delavec ubit. nek avguštinski redovnik pa ranjen. Iludo sta bila poškodovana ccrkev in križni hodnik v bližini ležegu kolegija Santa Mouica.
Arakanska tragedija
Tokio, 3. marca. Uvodniki vodilnih japonskih listov se ukvarjajo z drugo arakansko Iragedijo.
Pod naslovom »Bengalska kriza« piše jAsahi šimbim«, da jo prišel lord Mountbntteu s svojo zloglasno protiofen-zivo v kaj žalosten položaj. Vsekakor pa je najhujši udarec, ki so ga bili utrpeli Angleži, »izguba prestiža« angleških čel. Ti stalni porazi Agležev na btirm-ski meji ne bodo ostali brez večjih in težkih poledic v Betigalijl.
»Mniniči Simbun« izjavlja, da so sovražnikovi načrti, da si zopet osvoji Burmo, popolnoma propadli in so do-vedlj do druge arakanske tragedije. Zelo pomembno pa je bilo pri teh sodelovanje indijske narodno vojske z japonskimi četami.
»Tokio Simbun« poudarja, tla so popolnoma propadli veliki upi, lci so jih stavljali v tolikanj opevnno strategijo Mountbattena hi po katerih bi morali zopet zavzeti Burmo. Posebno zn čung-kinško Kitajsko je to hud udarec in tnko osla.ia zopetno odprtje burmske ce-sle zgolj lep sen.
Japonci potopili 11 podmornic
Tokio, 3. marca. Kakor je v petek popoldne objavil cesarski glavni stan, jc bilo v januarju in februarju 1944. v japonskih vodovjih in drugih morskih področjih potopljenih skupno 11 sovražnih podmornic.
Obletnica bolgarske osvoboditve
Sofija, 3. marca. Ves .jutranji tisk priobčuje na vodilnih mestih številne članke o današnji obletnici bolgarske osvoboditve. Listi spominjajo na številne boje, ki jih jc moral voditi bolgarski narod za svojo osvoboditev, in poča-ščajo veliko delo bolgarskih borccv za svobodo.
List »Zora« podčrtava, da jc bilo ze-dinjenjc bolgarskega naroda naravna posledica osvoboditve. S pomočjo bolgarskih prijateljev in z božjo pomočjo jc bolgarsko zedinjenje postalo že danes dejstvo.
V	Sofiji in v vseh drugih bolgarskih mestih so bile ob obletnici osvoboditve svečane zahvalne službe božje.
V Argentini je mir
Stockholm, 2. marca. Po Reuterjevem poročilu iz Buenos Airesa so tamkaj uradno objavili: »Deli tretjega pehotnega polka, ki ga je v sredo zgodaj zjutraj
Bostrojil pred 6vojimi barakami poročnik uco, so zasedli del Lomas Zamre. Nekateri častniki in podčastniki, ki so naprej sledili svojemu predpostavljenemu, so ga zapustili takoj, čim so spoznali neodgovoren značaj pokrela. Da bi prihranila civilnemu prebivalstvu posledico vojaških operacij proti upornikom, je vlada zahtevala brezpogojno kapitulacijo upornikov. Slednji so se pozivu brez odpora pokorili. Moštvo se je vrnilo zopet v svojo običajno službo.
V	vsej deželi vlada popolen mir. Poročnik Duco je v zaporu in čaka na sodbo oblastev.
Edini cilj Kremlja: svetovna revolucija
Berlin. C.c sla Anglija in Zedinjene ameriške države sklenile v lej vojni zavezništvo z boljševizmom in hočeta to zavezništvo tudi po vojni vzdrževati, potlej se proti svoji vesti zapirata pred dejstvom, da s Kremljcm ni moči skleniti večnega zavezništva, kajli boljševizem pozna zgolj en cilj svoje politike: svetovno revolucijo. Temu cilju pa brez pomisleka, kakor doknzuje preteklost, Žrtvuje vse oh-zire in pogodbe. V kolikor sklepajo so-vjetski politiki pogodbe z drugimi narodi, veljajo le zgolj kot sredstvo za dosego njih namena.
Moskva — zavod za vzgojo sužnjev
Bukarešta, 3. marca. Nezdružljivost sovjetskega sistema vmešavanja v notranja vprašanju drugih narodov z naravno pravico teb narodov na izpolnjevanje lastnega poslanstva podčrtava »Actziumen«, ter s tem v zvezi opozarja na sovj. poskuse rešiti poljsko vprašanje, vprašanje Balkana ter_ drugih sosednjih ali oddaljenejših narodov i/. Moskve s terorjem, miniranjem ali kamuflažo. »Noben nurod, ki kaj da na svojo čast,« tako pravi list, sse ne more spustiti v to perfidno igro, ki hoče spremeniti evropsko celino v ogromni zavod za odgojo sužnjev.«
Pred novo ofenzivo l ngkinških čet?
Tokio, 3. marca. Po poročilih iz Rar-una vse kaže, da sc čungkinško armade v obmejni provinci Yuennnn jiripravljajo na nove nastope. S tem v zvezi opozarjajo, da je lanskega oktobra med neko ofenzivo uspelo japonskim četam zadati na tem področju Kitajcem močan udarec, ki jih je prisilil, da so se umaknili preko reke Nu. Predvidevajo, da so medtem bile kitajske čete oborožene iz Indije z ameriškim orožjem in municijo, da podvzamejo s severovzhoda nov napad na burmansko ozemlje in tako razbremenijo angloindijske čete na arakanskem bojišču. Kakor izjavljajo japonski vojaški krogi, je vsak nov ofenzivni poskus čangkajškovc vojske obsojen na neuspeh. Neglcde na izredno težko ozemlje, so na tem področju tudi japonske čete pripravljene na vse dogodke in v stanju, tudi same takoj preiti v ofenzivo.
Kratka poročila
Ženeva, 2. marca. *Daily Mail« poroča iz Washingtona, da se je tamkaj ne-«lavno vršila velika in izredno razkošna zabava. Priredil pa je ni nikak pluto-krat, miljonar ali bivši diplomat, temveč sovjetski poslanik, ki je proslavljal 26. obletnico sovjetske armade. Preko tisoč gostov je bilo prisotnih, pili so cocktaill, šampanjec in whisky ter se mastili s kaviarjem in ostalimi najrazličnejšimi dc-likatesami. Ta požrtija je bila vse kaj drugega, kot svečana proslava. Toda sovjetski poslanik je poskrbel vsaj za to, da sta bila na vsaki torti s sladkorjem zarisana srp in kladivo.
Budimpešta, Pod predsedstvom predsednika vladne strnnke Lukacza je bila dane*< seja vladne stranke, kateri je sledila daljša debata. Prisotni so bili vse člani vlade z ministrskim predsednikom na čelu, ki ie podal tudi daljši referat, državni tajniki, ter člani zgornje zbornice.
Fiihrerjev g lavni stan, 3. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so bili včeraj zgolj majhni krajevni boji. Oddelki bojnih letal so napadli z dobrim uspehom na prostoru Polonoje-šcpetovka boljšcvi-ška zbiranja čet.
Severno od R o g n č e v a je sovrnž-nik po pritegnitvi nadaljnjih divizij nadaljeval svoje trdovratne prodorne poskuse. V težkih bojih so si no uničenju 20 oklepnikov priborile naše čete nov obrnmoni uspeh.
Pri Vitebsku so prešli Sovjeti na dveh odsekih s pehotnimi in oklepnimi oddelki v napad. Pri uspešni obrambi je bilo jugovzhodno od Viteb-ska od 18 najmdajočih oklepnikov uničenih 14, docim je severovzhodno od mesta udarno topništvo in oklepno obrambno orožje uničilo vseh 17 oklepnikov, ki so prodrli.
Severozapadno od Nevlja trajajo težki obrambni boji. Pri svojih brezuspešnih napadih so imeli boljševiki velike izgube.
Dočim so sc jugovzhodno od
Pskovu izjalovili sovražni napadi, so ob Narvi Še v teku srditi boji z napudujočimi Sovjeti.
Nn n e 11 u n s k e m mostišču s« izvedle naše čete 7. dobrim uspehom številne nastope udarnih čet.
Oddelki bojnih letal in dnljno-strelno topništvo so te/ko zadeli liri Anziju in Nettunu dva rušifea ter eno prevozno ladjo s 7.000 tonami.
Pri napadu udarnih čet ob Jadranski obali so bili uničeni trije sovražni oklepniki, neko skladišče m uniči j c in pogonskega goriva pn vrženo v zrak.
Lahke nemške pomorske sile so obstreljevale z opazovanim učinkom luko Rastja nn Korziki,
Opoldne dne 2. marca so podvzeli sevrroumeriški homhuiški oddelki pri strnjenih oblakih v močni zaščiti lovcev strahovaliic napade proti z u h o d-n i m iu j u g o z n h o d u i m nemškim krajrm. Navzlic velikemu oviranju vremena jc bilo sestreljenih 19 sovražnih letal.
V pretekli noči jc vrglo nekaj sovražnih molilnih letni bombe nu rensko - w e s 11 a 1 s k i prostor.
K obisku hrvatskih državnikov pri Fuhrerju
Bodočnost Hrvatske je za Nemčijo zadeva srca
ministra dr. Peričo ter ostal z njima v daljšem razgovoru.
Zagreb, 3. marca. Celokupni tisk je v znamenju obiska hrvatskih državnikov v Kuhrerjevelu gla\ n- m stanu. »Hrvatski narod« piše pod naslovom »Prisrčni odnošnji« med drugim v uvodniku: Hrvat-ke državnike je globoko dojmila tako izredna osebnost Fiihrorju kot tudi ozračje odločnosti iu energije nemškega naroda, s katero se loteva vseh nalog, ki jih postavlja druga svetovna vojna. Prepričali so se, da sta odločna volja nemškega narodu vzdržati v borbi in vera v uspešni i/iil vojne vzvišena nad slehernim dvomom. Hrvatski narod je v svoji borbi za svobodo in neodvisnost tudi šc naprej najtesneje povezan z borbo nemškega naroda, krr je to evropska borba. Prisrčnost tega zavezništva sc izraža v izmenjavi misli, ki sc vrše od časa do časa med državniki obeh narodov.«
»Nova Hrvatska« poudarja razumevanje, ki ga je Nemčija vsekdur pokazala /a hrvatska prizadevanja, in piše, du jc obisk izzval v hrvatskem narodu pruv vesel odmev.
Berlin, 2. marca. Obisk hrvaških državnikov pri Flihrorju in nemškem zunanjem ministru je po poročilu uradno »Inozemsko poročevalske službe. 0111» počil razgovor o vsem hrvaškem problemu. V Nemčiji so se hrvaški državniki lahko prepričali, da giedajo Nemci na težave nastajanja hrvaške d'žave z razumevanjem, da pa na drugi strani tu li zaupajo, da bo hrvaški narod s svojo zrelostjo obvladal vso to sitnosti. Prisrčni ton rnzgovorov v FOhrerjevem glavnem stanu , tako zaključuje poročilo, »je potrdil trdnost nemško-hrvaike-ga prijateljstva, bratstvo v orc/.ju povezanost usode in skupnost v boju proti boljševizmu. Bodočnost hrvaškega naroda in njegove tako s trudom izvojevanc državo jo za Nemčijo zadeva srca.«
Zagreb, 2. marca. Ministrski predsednik dr. Mandič in zunanji minister dr. Perič sta s«; vrnila danes s svojega ol i-ska v Fuhrerjevem glavnem stanu.
Zagreb, 3. marca. Takoj j>o po-vratku iz Fiibrerjevega glavnega stana je Poglavnik sprejel ministrskega predsednika dr. Mandiča iu zunanjega
Bari pod angleškim jarmom
Milan, 2. marca. O angloameriški strahovladi v Bariju poroča v »Stainpi« poročnik Manlio Frunz, ki mu je konec novembra preteklega leta uspelo pobegniti iz južne Italije in se vrniti v svojo domovino Aosta. Takoj po premirju so dodelili poročnika 1'ranza oddelku, ki naj bi oviral umik nemških čet. Tej nalogi se je večina oddelku pokorila le z velikim nezadovoljstvom.
Dejansko je bilo mesto Bari zasedeno 2\ septembra. Mesto pričakovanih živilskih dobav je videlo prebivalstvo tovorne avtomobile s kričečimi in pijanimi črnci, ki so metali z avtomobilov male vrečice s trdim prepeče.ncem. Po tem velikodušnem daru so pobrali prebivalstvu vso živino, izpraznili .skladišča poljedelskih organizacij in pobrali iz trgovin še ono malo blagu, kar ga jc ostalo. Krušne obroke so znižali
od 100 na "3 gramov dnevno.
Odredba, dn morajo ostati \ lala vseh hiš dnn in noč odprta, je povzročila številna nasilja, ropanja in posilstvu žena m deklet. Vse to so izvršile črnske čete.
Posebno žalostna usoda je čakala italijanske vojake, ki so morali kot sužnji opravljati prisilno delo kot nosači pri skladanju prispelih ladij, dočim so jih Angleži iu barvasti vojaki stra/ili. /a 200 gramov kruha in juho enkrat na dan so morali častniki in vojaki delali ves dan brez prestanku. Nekega mladega mornariškega častnika, ki jo protestiral proti takemu postopuuju, so ua mestu ustrelili.
Našemu častniku se je končno z dvema drugima tovarišema posrečilo uiti iz tega pekla in po večdnevnih nupor-nih bojih doseči nemške črte.
Angleški imperializem se je zopet razgalil
Ženeva, 2. marca. »News Chronicle« objavlja članek, ki ga je napisal neki uradnik bivšega tajništva ženevske Zveze narodov. V članku z naslovom »Čemu je Zveza narodov odpovedala« meni pisec, da je bil glavni vzrok v tem, da 60 dajali stališču in sposobnostim malih držav prevelik pomen. V Ženevi so namreč zaradi svojevrstnega nazora mislili, da mora imeti narod tem večjo nedotakljivost čim manjši je.
Toda dejansko je treba biti previden v zadevi enakosti vseh narodov ter bi sistem, ki bi jo priznal, nujno doživel brodolom. Velesile morajo same nositi odgovornost in male države se hočeš nočeš morajo s tem položajem sprijaziti. T o bo morda neprijetno, a je neizbežno. Popolna suverenost ne bo mogla več | obstajati. Kako se bo vse to izvedlo
siccr še ni jasno, vendar se bo lo moralo zgoditi.
Upati moramo, da se čustveni politiki, ki so 20 let nadlegovali Zvezo narodov, sedaj ne bodo znova pričeli udejstvovati. Mednorodna skupščina ui sentimentalna zadeva.
Pisec članka v »Nevvs Chroniclu« piše popolnoma v smislu angleškega bo-gataštva, ki je že zdavnaj vrglo mesko z obraza in pozabilo, da je šla Anglija v to vojno domnevno zaradi zaščite malih narodov. »Nevvs Chronicle' sedaj popol noma odkrito in brutalno zastopa mnenje, da ie treba malim narodom vzeti vso moč ter jih uničiti. Tu vidimo pravo lice britanskega imperializma, ki je tozadevno z Amerikanci popolno.na sporazumen.
Bruselj, 2. marca. 26. februarja so odkrili v okraju Ličge (Liittich) tolpo, ki se jc vgnezdila v neki hiši. Ko so se varovalne sile približale, so tolovaji takoj odprli ogenj. Nato so policijske čete navalilo na hišo, ki je pričela goreti. Ujele so šest tolovajev, trije pa so padli v boju. Več tolovajev je bilo inozemcev. V njihovem taborišču, ki je imelo v bližini tudi podzemski bunker, so našli mnogo orožja, municije in razstreliva.
Amsterdam, Ameriški volni minisler Stimson je v četrtek v podrobnih izvajanjih obrazložil politiko ameriškega voi nega ministrstva o kulturnih in verskih spomenikih v Rimu, javlja angleška po-
ročevalska služba iz \Vashiiigloiin. Ameriški vojni minister lakolo označuje to {K>litjko: > Politika ameriškega vojnega ministrstva je določna in jasna, kot v primeru razrušitve samostana Monte Cassino.«
Slocl;hotm. Angleški vojni minister Grigg je imel v četrtek v spodnji zbornici govor, v katerem Je vedel povedati kaj malo razveseljivega z angleških bojišč. V njegovih izvajanjih jc Igrnla beseda »razočaranje« pozornost vzbujajočo vlogo, poleg katere pa je angleški ngilarijski valj, češ da je vojna ie dnhticnu. lil ki gft je tudi Grigg pridno uporabljal, izpadel kaj komično.
—Ii —
Uničevanje
Postalo je že očitno, dn se požiganje in rušenje jnvnili in zasebnih zgradb, lo je predvsem šol, prosvetnih domov, cerkva, župuišč, voilovodov, električnih transformatorjev, večjih /osebnih stavb, kmečkih domov ne izvaja iz vojaško borbenih ozirov. Se lansko leto so se komunisti izgovarjali, da so k temu primorani iz strutegičnih vzrokov. V /ndnjih mesecih pa je resuica o njihovih pravih namenih postala tako očitna, da teh izgovorov niti sami več ne ponavljajo. lire torej zn golo uničevanje zaradi uničevanja samega. Ne moremo še navesti statistike o vsej škodi in o vseh primerih, kajti požigi in rušenja se že skoraj knr dnevno množe in mnogo je tudi tokih krajev, iz katerih še nismo dobili dokončnih poročil. Toda že sedaj lahko rečemo, da hoče komunistično vodstvo načrtno uuičiti vse javne zgradbe po deželL
Kateri so resnični nameni tega uničevanja? Predvsem je treba upoštevati komunistično taktiko revolucioniranja mas. Čim več razdejanja in uničevanja, tem več nezadovoljstva; čim več nezadovoljstva, tem več prilike zn sejanje revolucionarne miselnosti. Končno je vseeno, kdo to uničevanje izvaja: komunisti se smatrajo dovolj sposobne, da nezadovoljstvo kanulizirnjo nn svoj mlin. S požigi domov raste število brezdomcev, neinaničev, beračev; s požigi iu rušenjem javnih zgradb se ustvarja brezposelnost ined delavstvom, javnim nameščenstvom in šolsko mladino. Vse to naj bi bil pripomoček za revolucio-nirunje slovenske dežele.
Toda, ali je to res edini namen komunističnega uničevanja, kakor ga zgodovina slovenskega naroda še ni doživela? Ali ni za vsem tem neka preračunana mednarodna zarota, ki je dala ukaz za načrtno uničevanje slovenstva? Ali ni to odgovor nn stoletni odpor Slovencev proti judovskemu vplivu in judovski liudoblusti, ki se ji ni posrečilo, da bi pridnim slovenskim rokam iztrgala odločanje v lastni deželi in ga zasužnjila judovskemu kupitalu? Kur jc Slovenec v dolgih desetletjih zgradil s svojo pridnostjo in neodjenljivust-jo. kar je ustvaril z žulji svojih rok. iu to brez judovske primesi, ki je vedno budno prežula, kdaj bi se vmešala \ domače razmere in naredila naskok na slovenski narod, to sedaj uničuje mednarodna judovsko komunistična zarota iz maščevalnosti in užaljenosli, ker slovenskega naroda ni mogla zasužnjiti. Nikakor ni možno dobili zadovoljive razlage za vse satansko uničevanje i/, gole revolucionarne, še manj pa vojaške taktike. Resnično razlago dobimo šele i/, mednarodnega ozadja, za katerim stoji senca visokih judovskih načrtov o razdejanju evropske krščanske« civilizacije.
Seveda tu ne smemo ostati pri samih ugotovitvah. Resnična dejstva nalagajo človeku vedno dolžnosti. Ze zdaj lahko rečemo, da bo po krivdi komunistične revolucije slovenski narod ostal za dolgo časa obuhožun. Ali računamo s tem dejstvom pri vrednotenju pokreta, ki se s hinavskim imenom naziva »Slovenska narodno osvobodilna fronla«, v resnici pa je podružnica mednarodne komunistične organizacije? Ali moremo ostati brezbrižni ob gotovosti, da se v vsakem primeru še zelo dolgo ne bomo mogli izkopati iz revščine in razdrtij, ki nam jih je povzročil komunizem po volji mednarodnega sovražnika? Če srno razumni in je v nas še nekaj logike, bomo svoje mišljenje, hotenje in delovanje spravili v skladje s temi tragičnimi dejstvi.
Beograjsko vseučilišče pod novim vodstvom
V Beogradu se je nedavno mudil nemški časnikar Wolfgang Medo. Med ostalimi zanimivostmi beograjskega mesta si je ogledal tudi beograjsko vseučilišče. Svoje vtise, ki jih je dobil na najvišjem srbskem znanstvenem zavodu, je sporočil berlinskemu dnevniku »Deutsche Allpemeine Zcitung«, po katerem jih seduj ponatiskuje tudi gra-škti »Tagespost«.
Slika reformatorja srbskega jezika in zbiratelja narodnega blaga, Vuka Karadžičn, mu je priklicala v spomi"i živahne kulturne stike med Srbijo iu Nemčijo v tedanjih dneh. Pristno prijateljstvo je vezalo Karadžiču z nemškimi literarnimi velikani, Goethejem in bratoma Grimm. Tako je bilo tedaj. In sedaj, ko je srbsko vseučilišče po pristanku nemških oblasti pričelo zopet delovati, se ti stiki obnavljajo ter se srbsko znanstveno delovanje znova oplaju s pridobitvami nemškega kulturnega sveta in življenja. Omenjeni časnikar zatem navaju podatke o obisku srbske akademske mladine posameznim nemškim univerzam. Tako je n. pr. leta 1903., ko Beograd sam še ni imel popolnega vseučilišča, študiralo od 40 srbskih akademikov, 30 na raznih nemških univerzah, ostolih 10 pa ie bilo razkropljenih na univerzah v Franciji, Angliji in Rusiji. Iz tedanjega roda živi še danes več dobrih srbskih znanstvenikov. Zato časnikar Medo postavlja trditev, da je bilo srbsko kulturno in znantve-no udejstvovanje tem bolj živahno, čim tesnejše so bile njegove zveze z nemškim kulturnim življenjem.
Sedanji rektor beograjskega vseučilišča je prav tako »nemški dijak*. Je to dr. Mihajlo Popovič, znan po svojem prevodu Kantovega filozofskega dela »Kritika čistega razuma« v srbščino. Dr. Mihajlo Popovič jo študiral od 1910.—1014. leta pri Bonnu Frdmnnnu v Berlinu. Sam je nuiiisnl več znanstve-iv. Me<"
razprava i t. Novemu •ga vseučilišča stoje ol> strani izbrani reclni in izredni profesor-
nih del in razprav. Med drugim je zno-
irava »f n prostorni. Novemu jskeca vs
:pr
na njegova filozofska razprava »Nauk
razni
o diskretnem prostoru«. Novemu rektorju beograjskega vseučilišča stoje ob
ji. Njihovo število je seveda znatno manjše, kakor je pu bilo prej. Vseučilišče so namreč moruli zapustiti vsi tisti profesorji, kateri po svojem prejšnjem udejstvovanju na vseučilišču in met* akademsko mladino nc spadajo več na to mesto ter ne odgovarjajo zahtevam in nalogam novegu razdobju in časa, v katerega se odločno vključuje tudi sedanja Srbija.
Predavanja na beograjskem vseučilišču so pričela te dni. Slušatelji, katerih je sedaj na beograjskem vseučilišču do 8000, lahko obiskujejo predavanja na filozofski, medicinski, tehnični in poljedelski fakulteti. Pri vzgajanju novega srbskega inteligenčnega naraščaja, so bo pa morula univerza malo bolj ozirati na sedanje življenje in potrebe domače zemlje. Dijnštva ne bo smelo samo pitati z vsem mogočim potrebnim in nepotrebnim znanjem, temveč se bo moralo ozirati tudi na potrebe srbske dežele. Na to se ho morala ozirati vsaka fakulteta. Tako bo na primer medicinska fnkulteta morala dali
čim več dobrih zdravnikov, kateri bodo pozneje delovali me<l ljudstvom in ne bodo samo tiščali v mesta, podeželski narod pa prepuščali v zdravljenje raznim mazačem. Poljedelska fakulteta 1,o morala tudi upoštevati dejstvo, du je srbska zemlja danes še zelo malo preiskana ter še vedno ni ugotovljeno katere kulture bi v posameznih krajih bolje uspevale, kakor pa do sedaj. Tudi živinorejo l>o treba zboljšati in spraviti na primerno višino. Vse te naloge ča-kujo poljedelsko fakulteto in njene slušatelje.
Iz vseh teh stremljenj srbske prosvetne uprave je razvidno, da hoče Srbija dobiti zdravo, strokovno dobro izšolano in v narodnem oziru brezpogojno zanesljivo inteligenco, ki bo čutila in živela z narodom, zanj delovala in s tem jačola tudi temelje državne organizacije. Vsak tuj in kvuren vpliv levičarstva je onemogočen. Zato pa tudi na univerzo ne bo mogel priti vsakdo. Položeni višji zrelostni izpit še nikakor ne daje dijaku izključne pravice, da ga vseučilišče mora sprejeti med svoje slušatelje. Svojo sposobnost za študij na univerzi bo moral dijak pred vstopom na vseučilišče še dokazuti nu posebnem sprejemnem izpitu, ki je za vse
obvezen. Sprejemni izpit obsega predmete, iz katerih bo razvidno splošno znanje in duhovna razgibanost kandi-
data, nadalje popolno obvladanje materinskega jezika v govoru in pisavi, zatem obvladanje enega tujega jezika ter strokovne predpogoje kandidata za študij predmeta odnosno stroke, katero si je izbral.
Na takih temeljili in s tako mladino si Srbija ustvarja novo in lepšo bodočnost.
Jalenov razgledni brest hdo od	jane
Spomladanske rože na ljubljanskem trgu
Se zmeraj imamo zimo in hlad. Nikjer nobenega zelenja in nohenih rož. če greste v Tivoli, vidite le golo drevje, kvečjemu še smreke malo spremene pusto iemnorjavo sliko s svojimi zelenimi krošnjami. Božnik je še pust. Obrobni deli Ljubljane, kjer je poleti vse zeleno, so še goli.
Toda pomlad se polagoma, a gotovo bliža. Njeno bližino čutimo v tem, da po-Majajo netlakovane ceste čedalje bolj blalne.
Prihajajo pa tudi že lepši, razveselji-vejši znaki pomladi. Na trgu se že nekaj časa prodajajo prve pomladanske rože.
Da. Jalen je vsega kriv! Ali ste že kdaj slišali, da bi dva stavila in oba izgubila stavo? Kajne, da 6e ne? Danes pa sva jo izgubila midva na uredništvu. Povedal sem, da bodo veliki Marmontov brest, ki so ga pred mesecem podrli v botaničnem vrtu, odpeljali v Milan v tovarno furnirjev, pa pristavil, da nam bo tako Jalenov razgledni brest iz njegove trilogije »Bobri« odpeljati z jezerjamske-ga obrežja. Pa se mi je oglasil nasprotnik, ki je tudi bral »Bobre« in rekel: »Saj to ni bil razgledni brest, ampak hrast.« »Brest je bil, saj vem vendar!« — »Hrast!« — »Brest!« — Posebej pa me je razjezil še kulturni, ki ee je tudi odločil za hrast.
Seveda smo šli slavit za dva litra. Pa mi jo sobesednik kmalu pomolil pod nos prvi zvezek in naslov prvega poglavja: Razgledni hrast. Potegnil sem denarnico in plačal. Zmagovalec je slovesno izjavil: »Popoldne gremo na dva litra!« Take stave namreč manj bole. Razočaran sem odhajal. Ni bila pomota, res sem vedel, da je bil vendarle brest. In glej ga! Drugi del »Bobrov«, zadnje poglavje: Odlomljena veja govori lo o razglednem brestu. Hitro sem nesel pokazat zmagovalcu. Dobil sem denar nazaj in sedaj plačava vsak 25 lir. da nam pijača ne uide. In kdo je kriv? Jalen. seveda! Morda celo »SlovenČeva knjižnica«, ki je v takih razmakih izdajala trilogijo »Bobrov«. Ne, Marmontov podrti brest jo vsega kriv. Zato obračunajmo z njim.
Prav gotovo je Jalen res mislil na Marmonlov brest v botaničnem vrtu. ko je pisal o njeni v »Bobrih«. To velikansko drevo so v prav zanimivih okoliščinah podrli konec januarja in v februarju je čakalo nekaj časa na ljudi, ki lii ga pospravili. 35 metrov visoki orjak je
Čez zimo so se prodajali po cvetličarnah le nageljni, ki prihajajo iz Italije, ali umetne rože, ki se izdelujejo na zelo spreten način v Ljubljani.
Toda vse lepše se zdijo rože, ki pridejo z domačega vrta ali celo iz proste narave. Posebno prvih spomladanskih rož so ljudje veseli. Ob tromostovju in na trgu ponujajo prodajalke telohe, zvončke, razcvetle leskove vejice in t>o-deče neze. Dobivajo jih sem iz ljubljanske okolice, zvončki in telohi eo navadno izpod Krima.
Ljudje se za rože zelo zanimajo jn jih radi kupujejo. Vsakdo se pač razveseli ob prvih znakih k novemu življenju vstajajoče narave in si ob šopku zvončkov, ki jih da doma v kozarec, da ob njih lažje čaka prihoda pomaldi.
Marmontovcmu brestu žagajo korenino
meril pri tleh skoraj dva metra v premeru. Natančno so mu izmerili obod, približno en meter od tal in namerili 5.5 metra. V bližini tal je deblo precej debelejše, tako da meri tam obod nad šest metrov.
V zadnjih tednih so brest temeljito oklestili. Vse stranske veje so mu poča-gali, tako da je ostalo le nekakšno glavno deblo, ki jo segalo skoraj do Dolenjske ceste. Že samo to je dalo dosti dela. Nič čudnega, saj je tak orjak že samo z vejami, od katerih so bile nekatere debelejše kakor navadna debla dreves, dal lep kup drva. Nekaj čez 20 metrov drv so napravili iz njegovih vej. Iz tanjših vej in oklešekov pa so napravili reci in piši 150 butar. Samo glavnega debla do prvih rogovil pa je bilo za 19 kub. metrov. Pri nas za velikansko deblo ni bilo pravega kupca. Ponujali so zanj komaj toliko, kolikor bi vrgla drva, če bi jih iz vsega tako debelega debla napravili. Kdo bi seveda delal iz tako krasnega in mogočnega ter celo zdravega debla drva«. Pa tudi kako težko bi to bilo in koliko bi veljalo.
Ze je grozilo, da bo brest žalostno • končal ,ko je slučajno prišel v Ljubljano laslnik tovarne furnirjev v Milanu. V Ljubljano je prišel zato, ker ima pri Dobrem polju 300 hektarjev gozda. V kavarni je po naključju zvedel za • podrli
Marmontov brest, pa ga je kot strokovnjak šel pogledat Bil jc takoj navdušen hi ko je dobil izvozno dovoljenje, je vprašal koliko stane. Nič ni mešetaril in plačal štirikrat toliko, kaikor so ponujali ljubljanski trgovci. Zaznamoval je šo kako naj razžagjo vse ogromno deblo. Spodnji, najbolj debeli del bo hlod, dolg šest metrov. Tega bodo vsega razrezali v furnirje, prav tako večino drugih debel. Vsega skupaj bo odpotovalo z vlakom 15 štiri metre dolgih debel (tudi glavne veje so dale debele hlode!) in najdebelejše — čest metrov dolgo.
Začele so peti žage. Za glavno deblo ni bilo mogoče dobiti primemo žago. Vse, kar so jih premogle trgovine, so bile mnogo prekratke. Zato so zvarili dva lista za velike drvarske žage skupaj in tako ustvarili tri in pol metra dolgo žago. Na vsaki strani naj bi žagala po dva delavca. S tako žago so se lotili debla, kateremu so hoteli odžagati velikansko korenino. Delo samo ni lahko, saj Žagarji morajo stati na zasilnih odrih, ker je deblo tako visoko. Žaga eama pa se le počasi ujed^ v deblo, tako da bo treba čakati več dni, preden bodo ra 1 )-vedneži lahke nrcšteM letnice Marmon-tovega bresla ob korenini in tako ugo-tovili, »oliko let ima
Od korenine namerava lashi'1: odžagati še kakih 20 cm debelo okroglo p!o-
Iz Trstu ■
Življenje in smrt v Trstu. 27. in 28. februarja je bilo rojenih 14, 36 jih jo umrlo, poročilo se ie 6 parov.
Zaščita murv ▼ Tržaški pokrajini j0 bila objavljena s preiektovo naredbo, Prepovedano jc sekati murve in celo obrezovati veje, ki so mlajše kakor tri leta. Tudi za podiranje suhih murv je potreb-no posebno dovoljenje. V splošnem velja, da je treba za vsako podrto murvo zasadili novo. Prestopki bodo kaznovani z globami do 10.000 lir in z zaporom do treh let.
Svarilo fašistične republikanske stranke. Fušistična zveza je zvedela, da nekateri člani stranke s ponarejenimi izkaznicami delajo preiskave in zaplenitvo po stanovanjih. Zveza svari vse tržašso meščane, da noben fašist, vpisan v stranko, nima pravico delati preiskav in naj zato vsakogar, ki bi na lak način hotci delati preiskave, takoj naznanijo.
Kamen ga jc ranil. 13 letni Emilij Kjapin jc bil ranjen v pleča s kamnom, ki ga jo vrgel za njim nek njegov tovariš tako močno, da je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Nadzorstvo nad delovnimi močmi. Prefekt tržaške pokrajino je odredil, da se mora *o vs» moški prebivalci, rojoni med 1. januarjem 1888 in 31. marcem 1929, pa najsi stalno ali samo začasno stanujejo v tržašk' pokiajini, priglasiti zaradi kontrolo niihove delovno namestitve. Za stalno stanujoče, a odsotno morajo to dolžnost opraviti domači, priglasiti se morajo vsi v drugi poloviri meseca marca. Vsi priglaženci bodo do-biii potrdila o njihovih namestitvah. V večjih podjetjih bo ta kontrola izvedena po srupiuah. Kdor je iz kakršnih toii razlogov oproščen delovne dolžnosti mora pri prijavi predložiti za to ix)trebnu dokazila.
Napredovanje v hierarhiji stranke. Na
predlog tajnika fašistično republikanske stranke je bil imenovan zvezni komisar v Trstu Luigi Ruzzier za dodatnega člana v narodnem direktoriju fašistične stranke.
Velik radijski koncert v Trstu. V soboto bo priredila oddajniška skupina »Jadransko primorje« radio Trst v gledališču »Verdi« ob šestih zvečer velik radijski koncert pod naslovom »Trst pozdravlja Dunaj in Dunaj pozdravlja Trsi: Nastopil bo radijski orkester, zbor gledališča ter odlični Folisti iz Trsta in z Dunaja. Mod dunajskimi gosli iz državne opero na Dunaju omenjamo Aldo Noni, lngcborg von Slreit, Kari Fiedrirli, Ericli Kune in Franza Schieru od radijske oddajne postaje na Dunaju. Napovedovalca bosta Gastono Bettanini od tržaške in Paul Ilorn od dunajske radijske postaje.
Gledališče. V četrtek 2. t. m. je bila v gledališču »Verdi« ob 18.15 premiera Verdijeve opere »Ples v maskah« z Avrelijanom Pertile in Armandom Bo-gioli v glavnih vlogah. Dirigiral je Edmondo de Vecclii.
Izklopljen električni tok ▼ Trstu. Da bi bili prisiljeni tudi manjši potrošniki električnega toka kar najbolj varčevati z električnim tokom bo mestna elektrarna y Trstu do preklica izklapljala tok v omrežju in sicer vsak dan od 8.45 do 9.45 in od 14 do 15.
V Trstu so umrli: Lucija Picin roj. Valeri, Funi Tome roj. Kjaradja in Marija Pedarra.
Iz Gorice
Furlanski večer r gledališču. V soboto bo v goriškem gledališču prirejen furlanski gledališki večer. Igrali bodo eno enodejanko in eno dvodejanko furlanščini. Za glasbo bo poskrbela posebna zasebna skupina iz Vidma.
Policijska ura je bila pomaknjena na deveto zvečer. Promet s kolesi je za časa zatemnitve, torej od 19 naprej prepovedan. Kdor bo te predpise kršil, bo kaznovan po vojnem zakonu.
ščo, ki naj kaž«;, ka'{i» ve'!l.ansko je bilo deblo Marmontovega bresta. Z železnim obročem povezano ploščo bo podaril v spomin ljubljanskemu muzeju. Posebnost zase bo seveda prev>>z najtežjega debla in prav go'ovo bodo tedaj Ljubljančani z zanimanjem ogledovali zadnjo pot Marmontovega bresta, ki ga pa Mar-ltioiu prav getovo ni vsadi! Brest je bil za časa Marmontovega bivama v Ljubljani vsekakor že veličastno drevo. To trdijo skoraj vsi in nemaio je slav, ki se bodo razvozijale vse te dn: so bo odpadla korenina in ko bomo lahko poročali, koliko ifc< je imel orjak.
IzraeSove mreže
s
'3
Mnogi se čudijo, da ni povpraševanja j po dobrih filmih; toda to jc razumljivo i zaradi dejstva, ker dobri filmi ne morejo | dospeti do občinstva. Neko zelo znano ! filmsko podjetje jc nudilo zares Icpc in vzgojne filme, toda moralo je propasti, ker ni moglo oddati svojih proizvodov.
Nedostojni filmi so danes bolj priljubljeni, ker so pripravljeni z večjo skrbnostjo in razširjeni z bolj uspešno propagando. Najbolj nevarni prihajajo v javnost pod naslovom »moralnih vprašanj«, da vzbudijo večjo pozornost občinstva.
Kari Laemmlc, ki je bil eden najvažnejših izdelovalcev filmov pri »Universal 1 Film Companv«, je izjavil pred neko ko- j misijo, da jc naredil anketo med približno \ 22.000 lastniki kinematografov, ki so kupovali njegove filme, dn bi spoznal, ka-tera vrsta filmov jim jc bila najljubša, ("pni je, da bo vsaj 95% lastnikov zahtevalo dostojne filme. Dejansko pa je več kot polovica lastnikov zahtevala »pikantne«, t. j. nemoralne predstave. Toda I ,'temnile, ki je po rodu Jud, je pozabil povedati,, koliko odslolkov njegovih ro-jakov-Judov je bilo ined temi lastniki, ki so odgovorili na anketo.
Ob vsakem poskusu, da bi sc zajezila ncmoralnost, ki sc širi med narod l
pomočjo kina, prihaja nasprotovanje vedno s strani Judov.
Siccr pa bi Jud v kinematografski industriji morda sploh ne mogel delali bolje kot dela. Kaj ve na primer o intimnem življenju in značaju krnela! Prav tako ne more poznati intimnosti družinskega življenja raznih narodov. Morda so judovski proizvajalci filmov bežno pogledali krščanske družine, toda njihovega duha nikakor nc morejo razumeti. Zato jc predstava o tem intimnem življenju vedno napačna in ima silno kvaren vpliv na gledalce. Ista nevarnost obstoji za množicc, ker v predstavah vidijo življenje premožnih slojev v popolnoma nn-pafni luči. Ce bi mogli primerjati resnično in dejansko življenje meščanstva s fantastičnim pojmovanjem, ki si ga jc ustvarila ljudska domišljija, bi lahko razumeli politično in družabno nevarnost, ki jo predstavljajo judovski izdelovalci filmov za družbo in državo s polvorjeniml predstavami, ki se širijo po tisoč in tisoč kinih. HinavMina, zločinstvo in orgije prevladujejo v večini filmov.
Popolnoma brez koristi je vsako zabavljanje proti nemoralnemu filmu. Vsak do lahko to siori in niknkcRn dvoma lil da je mnenje večine v tem soglasno.
Razna društva, učileljstvo, izdajatelji časopisov, policija, sodniki, duhovniki, zdravniki in družinski očetje, vsi popolnoma dobro poznajo kakovost naših filmov, todu žal jim je neznana bistvena stvar, namreč, da so vse njihove pritožbe in njihovi protesti popolnoma brez koristi, dokler sc bodo za kinematografom in njegovimi problemi skrivali ljudje s popolnoma drugačnimi n ravnim i lastnostmi kot so naše in ki se prav malo zmenijo za ugovarjanje nejudov.
Nobenega dvoma ni, da Judje vsiljujejo svojo umazano voljo izdelovalcem filmov. Kaj pa so dosegli društva, učileljstvo, izdajatelji, duhovniki, zdravniki in družinski očetje? Popolnoma nič. Tudi v bodoče ne bodo dosegli ničesar, dokler se nc bodo odločili, da z vso odločnostjo in pogumom naeno temeljno vprašanje ju-dovstva ter se prepričajo, da jc kino ustanova, ki je v popolni oblasti judovskih špekulantov.
Treba je uničiti zlo v korenini. Ko bo do vsi spoznali liste, ki nevidno vplivajo na kinematografsko produkcijo in pomen tega vpliva, bo vprašanje postalo manj obupno in bo izgubilo svoj značaj nc-ozdravljivosti.«
Judovska premoč v kinematografskem svetu.
Že od zdavnaj je v judovskem duhu neko neapravljivo nasprotstvo med željo, da bi ostal skrit in da bi si pridobil sloves. Včasih smatrajo Judje kot izraz prijateljstva i naše strani dobrohotni
molk, s katerim pokrijemo njihovo ju-dovstvo, ali pa visokodonečo pohvale, s katerimi jih obsipamo. Če nekoga, ki je v resnici Jud, imenuješ s tem imenom, boš zaradi tega lahko označen kot sovražnik semilskega plemena ali pa te bodo imenovali »prijatelja izvoljenega naroda«.
Ko opazujemo, kako se vsak večer polnijo kino dvorane po vsem svetu, se vprašujemo, kdo privlačuje množice, kdo tako zelo vpliva na njihovo duševnost, kdo v resnici vodi ogromno množico misli in čustev, ki jih v njih vzbuja film. Odgovor je v tem, da je kinematografsko življenje Združenih držav slepo in izključno pokorno finančni in intelektualni kontroli judovskih podjetnikov.
Nikakor niso bili Judje iznajditeljl kinematografa, niti niso pripomogli k njegovi mehanični in tehnični izpopolnitvi. Noben znamenit pisatelj filmskih predstav ali igralec ni prišel iz njihovih vrst. Toda sledeč pravilu, po katerem so Judje vedno izkoriščali vse matorijelne in duševno človeške pridobitve, so se večni izkoriščevalci polastili praktične koristi filma, namesto dejanskih iznaj-diteljev.
Oglejmo si nekoliko ljudi, katerih vpliv prevladuje v kinematografskih družbah.
Na čelu tvrdke »Famous Players» je Adolf Zukor. madžarski Jud. Ta človek je prej prodajal krzno od vrat do vrat. danes p« je silno bogat fn zelo vpliven v svetovni filmski industriji.
Hiram Abrams, ki je na čelu družbe »United Artists Corporation«, je v začetku prodajal časopise, pozneje pa se je bavil s prodajo pornografskih slik.
»Fox Film Corporationc vodi madžarski Jud William Fox. Tudi ta jo začel svojo karijero s prodajo pornografskih slik. medtem ko je prej bil pomočnik v neki barvarni.
Marko Loew, ki vodi družbo »Metro Picture Corporation«, se tudi ne more ponašati s častno preteklostjo. Zdaj pa vodi osebno 105 kinematografov in nadzoruje osem filmskih družb v raznih delih sveta.
Karel Laemmle vodi »Universal Film Company«. 1'rivzel si je materino rodbinsko ime. Njegov oče je bil nemški Jud Julij Baruch. Do leta 1906 je vodil neko konfekcijsko trgovino.
S tem smo hoteli dokazati, da so bili sedanji filmski podjetniki nekoč cunjar-ji, voditelji zloglasnih podjetij ali preprosti delavci. Nikakor nočemo tem ljudem očitati, ker so se povzpeli iz tako nizkih plasti, dokazali hočemo le, da od takih ljudi nikakor ni mogoče pričakovali, da bi imeli o filmu zadostno umetniško in nravno pojmovanje.
Mali lastnik malo pomembnih kino-dvoran ni prav nič odgovoren za napako proizvodnje. Kupi filme tako, kot kupi trgovec blago, ki ga potem prodaja odjemalcem. Pač pa je še toliko na slabšem, ker filmov ne more izbirati, ampak mora sprejeti vse, kar dobi.
Ravnatelj muzeja dr. Mal za Zimsko pomoč
V	radiu je govoril ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal za Zimsko pomoč:
Po svetopisemskem vesoljnem potopu človeštvo lc ni doživelo tako vseobče ka-lastrofe, kakor jo doživlja danes, ko so po vojnih uničevalnih grozotah prizadeli vsi kontinenti In narodi, ko ni varnosll ne na kopni zemlji, ne na morju, nili ne v zraku in tudi pod zemljo samo ne.
Divje hunske tolpe šibe božje kralja Alile so v predslovenski dobi pustošile in vihrale skozi naše kraje, prav lako so se s severa valile tod za časa preseljevanju narodov premnoga ljudstva, željna prebivališč na bogatem, toplem in sončnem jugu. Ko so le kraje posedli Slovenci, so bili na potu Obrom pri njihovih roparskih pohodih na jug in zapad.
V	krvavih spopadih, ki jih brez dvoma ni bilo malo, je marsikaku družina prišla ob svojega rednika, marsikomu je bil uničen njegov doni in premnogi je moral zapustiti svojo rodno grudo in iskali zavetja in opore pri svojih sonnrod-njakih; med prvimi nnlogami jc bila zlasti tudi skrb za vojue pohabljence in ranjence. Saj je gon po ohranitvi osebe in plemena imanenten vsakemu ljudstvu. j negi so se naravno posvečale predvsem ženske.
Tako slovensko, v zgodovinskih virih izpričano kosovsko devojko srečamo te v 7. stoletju. Njeno samarilansko delo je Ireba še prav posebno visoko ocenili, ker je dobrote njenega usmiljenja bil deležen tujec, celo pripadnik naroda, s katerim so se Slovenci večkrat merili na bojnih poljanah. Bil je to Lopichis, praded lan-gobardskega zgodopisca Pavla Dijakona. Ta je na svojem pobegu iz obrskega ujetništva zašel v slovenske gore. Vsega iz-črpanega in onemoglega jc tam našla stara slovenska ženica: oblekla ga je, nasitila, dala mu še brašna za nu pot ler mu pokazala še bližnjico v njegovo italijansko domačijo.
Ta poganska Slovenka bodi za pravzor lom bolj njenim potomcem, ki mora zanje veljati krščansko načelo, da pri izkazovanju dobrote in miloščine naj desnica ne ve, kaj da lcvica. Izredna sila in izredne potrebe zahtevajo posebno ludi v časih, ki jih preživljamo mi. Izredne ukrepe.
Naša domovina je bila sicer obvarovana pred težo pravih vojnih dogodkov, toda komunistična prizadevanja in stremljenja so zanesla na naše slovensko ozemlje razmere, ki se prav nič ne razlikujejo od pravega vojnega razdejanja. Požgane vasi in mesta, razdejani in izropani domovi, opustošena polja, posekani gozdovi, razrušena prometna sredstva, vse to še danes spreminja dosedanje obličje slovenske zemlje. Uničeni so stari častitljivi gradovi; čeprav segajo nazaj v fevdalno dobo, nam niso mogli biti več nevarni — nasprotno, budili so v nas ponosno zavest, da so se naši očetje kljub vsemu otresli žuleče graščinske podložnosli. Z gradovi smo izgubili toliko lepili spomenikov slavbarske umetnosti, z njimi je Šla po zlu obenem kopa zgodovinskih, arhi-valnih in iifpctnoslnih zakladov. Le-ti so pričali o visoki kulturi naše domovine, ki so jo postavljali v islo vrsto z najnaprednejšimi deželami Evrope.
Nešteto starih kmečkih hiš z vsem f.c , ilak redkim etnografskim inventarjem je * prešlo v dim in pepel, značilna ljudska arhitektura in ornnmentikn je izgubila s tem svoje redke priče, kar je pri usihajoči domači obrlnosti še leni usodneje.
Z vrhov naših gričev in gora so izginile premnoge ljubke bele slovenske ccr-kvicc, ki jih je rajni dr. Krek imenoval božji pečat slovenske zemlje in ki so resnična značilnost naših krajev, kakršne pri naših sosedih ne najdemo. Saj jc ta posebnost utemeljena Se v predkrščan-
skem običaju, ko so se Slovenci na vrho vili gora čutili bližje samim ncbesoni, ki so jih lam najprejc oblila s svojimi sonč nimi žarki. S cerkvami vred so bili uni čcui neprecenljivi spomeniki plastične in slikarske umetnosti, ki so pričevali o naši kulturni enakovrednosti z drugimi večjimi narodi.
Vse to pustošenjc Inventarja slovenske narodne kulture se je vršilo v čudovitem prividu, da sc more tudi mali slovenski narod udeležiti borbe dveh Ideoloških svetov, nc upoštevajoč, da bo v boljševiških zmedah sam zmlet in strt kot drobno zrnce med orjaškimi mlinskimi kamni.
Uničene pa niso le materialne In estetske dobrine, narod mora obžalovali tudi na tisoče žrtev, ki jih krijejo grobovi širom po domovini. Naša častna dolžnost je, da skrbimo za njihove svojce, za vdove, sirote in brezdomne begunce. Ne le goli čut človekoljubja, marveč ludi v nas samih bivajoči nagon po samoobrambi in po siimohranilvi naše bitnosti nam nalaga obveznost, da pomagamo po svojih najboljših močeh, da ne izhira v revščini la gcncracija, ker bi bodoča ne našla v njej prave in dovolj trdne kontinuitete, in bi lako za svojo saniobilnost ne mogla zajemati dovolj pristnih sokov in zdravih tradicij preteklosti
Zavedajmo se pri tem, da so po taki splošni samopomoči segali naši predniki za časa turških napadov. Njihovi tabori pr) cerkvah in graščinah niso bili le zgolj pribežališče v sili, marveč ludi hranišča za živila, obleko, obutev in potrebno orodje za begunce, ki so jim bili izropani ali požgnr.i domovi.
Tcin taborskim skladiščem so bile podobne tudi žitnice, ki so jih po zgledu srednjeveških meslnih uprav pozneje ustanavljale nekatere podeželske občine za primer slabih letin in vremenskih nezgod. I>rcd dobrimi sto Icli je državna uprava ludi pri nas priganjala k ustanavljanju nekakih občinskih hranilnic in posojilnic. L. 1833 so osnovali tako žitnico tudi v Ljubljani, ki je, komaj dobro rojena, hitro zopet prenehala.
Pač zanjo v tedanjih razmernh ni bilo lake potrebe, kakor bi bila potrebna leta 1817. O tem lelu pravi spominska tablica v šmarlinski podružnici v Šempetru pri Kranju, da je bila zemlja v lelu 1816 tako nerodovitna, da so zaradi visokih žitnih cen zlasti revnejši ljudje po več krajih lako stradali, da so travo in otrobe jedli ter od lakote iu oslabelosti umrli.
Stradajočim so tedaj razdeljevali razna živila, največkrat pa tako imenovano rumfordsko juho iz vode, soli, kisa, krompirja, graha, ječmena in kruha, ki so jo zabelili po možnosti še s slanino ali pa s tem, da so kuhali v juhi kaj mesa ali kosti, ali pa prilili nekoliko krvi. V imenovani cerkvici pri šempetrski graščini poleg Stražišča visi še dandanašnji dan kosilren korec, s katerim so soseskini do- • brolniki petdeseterim najbolj potrebnim v SlralHUču dali delili »romforlsko župo«.
Tako pravi napisna deska na zidu, ki šc pove, da so korec shranili »k večnemu spominu božje pravice in božjega usmiljenja«. Nuj tudi nas korec na lepakih za »Zimsko pomoč« po naših ulicah opominja, da v dobrih delih ne bomo zaostali za našimi prcdnamci pred sto in četrt stoletja.
Nc dopustimo, da bi pozvanjal navček pomanjkanja, dokler more še brat deliti z bratom, budimo z vzajemnostjo gotovost, da bodo še veselo in praznično pri-trkavnli zvonovi po naših cerkvah, da bo po temnih dneh in mračnih nočeh napočilo sveže rožmarinovo jutro, in da za njim zašije nam vsem trajno jasen in sončen nageljnov dani
Novi grobovi
■J" Oton Kette. To dolgem trpljenju je v ^ogu zaspal trgovinski inšpektor g. Oton Kette. Blagega rajnega bodo pospremili na zadnji poli v soboto ob treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah.
Naj rajni počiva v mirn, njegovim preostalim naše iskreno sožalje!
Jurčičeva stoletnica rojstva. Danes jo stoletnica Jnrčičevega rojstva. »Slovenec« mu bo posvetil v jutrišnjem listu, ki bo izšel danos zvečer, relo stran, na kar opozarjamo bralce, ki bi pogrešali v današnji številki večjega jubilejnega spomina.
Osebne novice
Za inženirje kemije so diplomirali na univerzi v Ljubljani: gg. De Toni Marija, Dolar Davorin, Kosta Ladislav, Ozitnič Metka. Caslilamol
Novosti
Novost!
Svetega Avrelija Avguština Izbrani spisi
Zbirka Bogoslovna knjižnica (Cerkv. očetje) Id. zvezek: Govori o Janezovem evangeliju II. del. — Prevedel, uvod in opombe napisal Fr. Ks. Lukman. 403 str., br. 7«, vez 95 lir.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5.
Za danaSnJi dan
Koledar
Sobota, 4, sušca: Kv,: Kazimir, sporna valeč; Lucij, papet in mučsnsc; Efrem,
škof In mnčeoec. Nedelja. 5. sušca: Kvatrna: Janez od Križa, spoznavalecj E/ienlj, mučcncc.
Dramsko gledališče »Vera In nevera«. Red Sobota. Ob lt
Operno gledališče »La Itohemr«. Izven. Ob 1(.
Kino Matica »Sel« sa ljubezen« ob 15 lo 17.30.
Kino Sloga »Usoda« ob 15 ln n.
Kino Union »Jcnnr In rospod t fraku« ob 13,30, 17.30.
Kino Kodeljevo
»Noč smešuJST« ob 17,
Lekarniška služba Nočno dežurno službo Imajo lekarne:
dr. Pioeolt, Bieiwelsova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62. In mr. Oartus.
Moste, Zaloška cesta 47, Nedeljsko zdravniško službo bo oprav, ljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska oesla 13, tel. 33-84.
Zgodovinski paberki
4. sušca
852. lota so prvič omenja ime Hrvat, in sicer v darovnici kneza Trpimira; sam so imenuje »dux Chroatorum mu-nere divino iuvatus<.
1814. leta se je rodil na Muljavi Josip Jurčič. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, se vpisal po maturi na Dunaju na klasično filologijo, a zaradi gmotnega pomanjkanja opustil učenje in slopil v uredništvo »Slovenskega naroda« v Mariboru, s katerim se je preselil v Ljubljano, kjer je 1881. leta umrl. 2e kot četrtošolec je objavil Jurčič 1861. leta v »Slovenskem glasniku« Pripovedko o beli kači, kot sedmošolee jo tiskal pri Mohorjevi družbi Jurija Kozjaka. Kot visokošolec je izdal v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov prvi slovenski roman Deseti brat. Poslednje njegovo delo jo roman Kokovnjači, ki ga pa ni dokončal, dokončni ga je njegov prijatelj Janko Kersnik. Jurčič je izrazit pripovednik, izšel jo iz Levstikovega literarnega načrta v Popotovanju in ga tudi uresničil. Po svoji naravi je bil realist, pisal pa je v dobi, ko jo pri nas še prevladovala romantika. Ta so kaže pri njem v izbiri snovi (zgodovina, posebni in nenavadni tipi), realizem pa predvsem' v mladoevropskent demokratizmu in poudarjanju, da prihaja zlo med narod od tujcev; leposlovje naj z zgledi iz preteklosti krepi narod v njegovi narodnostni borbi.
1879. leta se je redil na3 znani rano umrli pesnik Josip Murn-Alek-s a n d r o v.
1152. leta je bil izvoljen v Frankfur-tu Friderik I. B a r b a r o s s a iz rodbino Štaufov za nemškega kralja. Istega dno samo šliri leta kasneje ga je papež okronal s cesarsko krono. Friderik I. spada med najpomembnejše vladarje visokega srednjega veka. Želel je obnoviti nekdanjo moč rimsko-nemškega cesarstva in v resnici žel tudi nekaj uspehov. Na kraju pa se jc moral premagan pri Legnanu odpovedati svojim zahtevam proti severno-italijanskim mestnim republikam. Ko jc padel Jeruzalem znova v muslimansko roke, eo je stari cesar postavil na čelo mogočni križarski vojski, ki jo prodirala ob Donavi navzdol ter šla preko Bosporja v Malo Azijo. Friderik je na tem pohodu utonil v rečici Salef 1190. leta.
Promenadni koncert 5. marca od 11 do 12
T. Radetzkrjev3 koračnica (Johann Straus).
2.	Uvodna glasba iz operete »Pesnik in kmet« (Frane von Suppčr).
3.	Espafla (rapsodija Cadriller).
4.	V lepi isarski dolini (valček Lora).
li. Fantazijo iz Carmen (Bizet).
6.	Intermezzo (plesne sulte — Klihnecke).
7.	Poljubi v mraku (sorenada — I'e-taclbt).
8.	Oermania (koračnica — Keil).
KULTURNI OBZORNIK
Prva produkcija Glasbene akademije
Na tej produkciji je nastopilo deset gojencev odnosno gojenk; pretežno večino so imeli pianisti. Tako je pianistka Pokoro Lidija svojo točko solidno naštu-dirala in lepo izvajala, a manjka ji še pravega doživetja. Posebno spretnost je na istem instrumentu pokazala Rajh Breda; igra muzikalno, lepo izdelano in z zanosom Baritonist Langus Franc ima prijetno barvo glasu; precejšnjo pozornost pa bo še moral posvetiti nastavku in dihalni tehniki, kar še oboje ni po-voljno. Pianistka Bučar Tatjana je pokazala fino izdelano igro, dober čut za ritem in smisel za pravilno dinamiko. Tudi Pehani Frida se je v svoji dve točki lepo vživela in ju plastično podala. Sopranist-ka Jančar Angela ima dober material, ki potrebuje še precejšnjega študija; v izvajanju smo zlasti pogrešali lepih melodičnih linij, ki jih trga prepogosto akcen-luiranje. Pianist Komar Janez je ritmično zelo zanesljiv; tudi dinamični strani skladbe posveča hvalevredno pozornost. Veliko smisla za pianistično igro ima Burgcr Ada, ki ie tudi tehnično dobra; njeni igri bi le koristilo, če bi vanjo položil« več glasbenega doživetja, brez katerega je igra nekoliko suha. Sopranistka Kavčič Anastazija ima lep 6opran, v katerem je pa še nek moteč prizvok. Pela
je dobro, a kompozicija, čeprav ea izvajanje hvaležna, je vendar nekam plehka.
V domači literaturi bi se dalo dobiti lepo število na višji ravni stoječih skladb, za sklep je nastopil še pianist Sancin Mario in uspešno zaključil produkcijo.
Na tem večeru smo slišali več lepih izvedb. Zelo smo pa pogrešali več domačih točk, ki naj bi dale bolj slovensko lice. Edina točka domačega avtorja je bil Bučarjev samospev »Delavec«; pripominjamo pa, da je druga slovenska točka zaradi obolelosti pevke odpadla. Pa tudi če bi bili med 20 izvajani dve slovenski, bi to bil še vedno nezadosten dokaz, da sc slovenska glasba na Glasbeni akademiji v zadostni meri in sistematično goji, kar bi od te ustanove vsekakor pričakovali. V tem pogledu pričakujemo pre-okreta na bolje
Izvajači so izšli iz šol profesorjev: Zarnikove, Antona Trosta, Angele Tro-stove, J. Ravnika, Dariana, LipovSka in Wistinghausnove. Eno solistično točko je na klavirju spremljala Pehani Frida, vse
ostale pa Osana Jože.	L. K.
* • «
Zanimiv hrvatski roman iz otoka Hvara. Znanj mladi hrvatski pisatelj dominikanec »Knjmnnd Kupereo« je napisal za družbo sv. Jeronima roman pod naslovom »Baraban«. Žo prej je napisal zbirko pesmi »Pjosme i psalink (1939),
roman »IJ morskoj k tiči« (1910) ter povest »Jodinac« (1942). Zdaj pa je stopil na pot, ki jo je pokazal Mile Budak e svojima velikima romanoma »Ognjišče« iu »Musinka« (ki sla oba prevedena v slovenščino), ter napisal roman iz svojega rojstnega kraja Vrbovsko na otoku Hvaru. Za snov je vzel sodobno hrvatsko borbo ter akcijo razvil v časovnem razmaku treh dni, namreč treh zadnjih dni velikega tedna: veliki četrtek, petek ln sobota. Ime romana je dal po cerkvenih obredih teh dni, ki jih tam imenujejo >Baraban« po razbojniku Baraba, ki eo ga Judje osvobodili namesto Jezusa, na osnovi pasijona, ki ga boro v tem času. To sedanjo borbo je navezal na spomin starega križa, ki ga hranijo v vrbovski trdnjavi že iz. XVI. veka, iz časa kmečkega upora, o katerem pravijo, da je neke noči zaradi strašnih oblik kmečkega upora začel krvaveti. Tako je tudi to sedanjo borbo vplel v veljkote-donsko običaje svojega kraja, poudarek dal na moment, ko udarjajo s šibami r>o klečalnikih ter se s tem spominjajo Kristusovega bičanja. Posebna ta folklora je ena glavnih vsebin roman, ki slikovito ter zelo lirično podaja življenje na Ilvaru. Vmes pa je seveda tudi ljuba vna zgodba med dvema mladeničema.
I »ki sta so znala rešiti vsega tega, kar ju je hotelo oddaljiti od tradicije in vere«, kakor pravi kritika dr. Tineta Sme-rdela v »Hrvatskem narodu«, ki hvali delo, očitajoč mu samo preveliko lirično nadarjenost in premalo epičnosli. Vsekakor zanimiva knjiga iz modeme hrvatske književnosti.
t 1«*VI i '•» • v
Zemljiško knjižni posli nekaterih dolenjskih okrajnih
sodišč	'
Apelacljsko sodišče v LJubljani Je delegiralo za zemljiškoknjižne posle okrajnih sodišč: Kostanjevica, Novo mesto in Veliko Laščo okrajno sodišče v Ljublja-nii, ker so nahajajo zemljiške knjige teh sodišč začasno v Ljubljani (sklepi od 28. 2. 1944, opr. št. H 2-44, U 3-44 iu R 4-44).
Kundmachungen des Ernahrungsamtes
Verkauf von Fleischerzeugnissen
Snmstng, den 4. d, M. wordon zu 5 dkg Flelscberzeugnlsso auf Flelsohbestellschel-ne No. 3 Metzger mit der Anfangsbuchsta-bon A — J und Kastelio Alojzij, Kastelio Anton, Kober Anton — Bohoričeva, Keber Anton — Pokopališka und Kobor Jožo ver. kaufcn.
Abgabe von Apfeln
Anf den Abschnitt No. 9 Do. St. der ZulagonUhrmittelkarto fiir Porsonnen tibor 60 JnbrA vorknufon Aepfel ouch: Gospodar, ska zveza, (Majstrova), Nabav, zadruga drž. nameščencev (Vodnikov trg) und Nab. zadruga mostnih namoSčcncov (Prisojna) I. Delavsko konz. društvo (Kongresni trg) und Gospodarska zadruga (Bleisova c.).
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesnih izdelkov
Mesarji z začetnicami od A — J in mesarji Kastelio Alojzij, Kastelio Anton, Keber Anton — Bohorlčovn, Kebor Anton
—	Pokopališka in Keber Jože hodo v so-boto, dno 4. t. m. prodajali 5 dkg mesnih Izdelkov na naročilnico za meso št. 3.
Razdeljevanje jabolk
Na odrezok št. 9 Do. Bt. dodatno živil, sks nakaznico za osebo nad 60 lot starosti prodaj« jabolka tudi:
Gospodarska zveza (Majstrova), Nab. zadruga drž. nameščencev (Vodnikov trg), Nab. zadruga mestnih namoščeneov (Pri. sojna) I. Delavsko konz. društvo (Kongresni trg) ln Gospodarska sadruga (Blei-velsova Si)).
Oddajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored »s (. marec:
T Poročila v nemščini — 7.10 jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročilu v slovenščini
—	9 Poročila v nomščlnl — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini ln slov«>nMlni, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila ▼ nemščini ln slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsnkemn nekaj — 17 To ročlla v nemščini In slovenščini, napoved sporeda — 17.15 Drobni napevi — 18.43 Go. spodinjsk« nra: Kokošjerej« — 19 Koncert Kmečkega trla — 19.30 Poročila v slovenščini, nnpovod sporeda — 19.45 Zn Zimsko pomofl govori dr. Ivan Pregelj — 20 Poročila r nemščini — 20.15 Ob 100 letnici rojstva J. Jurčiča govori dr. Ivan Grafenauor — 20.30 »Deseti brat«, zvočna Igra po Jurčičevem romanu, Izvajajo člani Narodnega gleda lišča ▼ Ljubljani — 21*.43 Glasbena medigru
—	23 Poročila v nemščini — 12.10 Nekaj na-povov zn lahko noč.
Oildajnlška skupina »Jadransko primorje«
RADIO TRST 18—18.31 Slovenska oddaja na valn 2C3 m.
Dramsko gledališče
Sobota, 4. marca, ob 16: »Ver« In nevera«.
Red Sobota. Nedelj«, 5. marca, ob 16: »Slab« vest«. Iz von. Cone od 21 lir navzdol.
V Leskovčevi Igri »Ver« In never«« bodo Igrali: župnik — M. Skrblnšek, Lavdon — Cosnr, Mnrida — Ukmar-Boltarjova, Daga rinka — Kraljeva, Feliks — Nakerst, Diz-rna — VI. Skrbinšok, Turen — Sever, Potor
—	Bitenc, Tone — Verdonik, fttefelln — Blaž, Rogač — Raztresen, Garež — Bro. zlgar, 1. kvartalec GorinSek, 2. kvartaleo
—	Koluta. Režiser M. SkrbinSek, sceno graf Inž. E. Franz. kostumi J. Vilfanova.
Operno gledališče
Sobot«, 4. marca, ob 16: »L« Bohenie«, Izven. Ceno od 36 lir navzdol. Nedelja, 5. marca, ob 15.30: »Sncguročka«. Izven. Con« od 36 lir navzdol.
Sprejem v operno baletno šolo bo v ne. detjo. S. t. m. ob II t Operi. Sprejemali bodo dečke in deklice od 10.—14. leta starosti. Plačevala s» bo semestralna vpisnino po 50 lir. Otroci naj prinesejo k sprejemu kopalne sli lahke poletno obleks, telovadne copate in dijaške knjižice. Prijave sprejema pisarna t Operi šo danes t soboto, 4. t. m., od t—lt.
Vodstvo gledališč« javlja: Ker potrehnjo z« Izpopolnitev operneg« zbora razne glasove: tenor, sopran, bariton, alt tn bas, poziv« gospode In dame, kl bi reflcktlrall na «ng«žm«n, naj se zglase v ponedeljek, t. t. m., ob 15 v Operi, kjer bo pevska preizkušnja. Prednost Imajo mlajši reflektantl, kl s0 absolvlralj pevsko ali glasbeno šolo.
Frančiškanski oder
Nedelj«, 5. m«rc«: ob 16: »V Indijo Koro-mandljo«. Mladinska igra v 5 dejanjih. Ceno od 10 lir navzdol.
Dnevne novice
Krlžanska moAk« Marijin« družb« Ima
jutri v nedeljo, 5 marca zjutraj oh 6.30 •v. mašo s skupnim obhajilom, ob 17 pa rodui shod pri katorom bo tudi darovanje ia namuno družbo. Prosimo, prlditu vsi I
V počastitev spomin« n« bivšega šol. skega upravitelja šole Sv, Poler v Ljubljani g. Ivan« Stupicu so njegovi nokdunji učene) lu učitcljstvo Coia Sv. Petor darovali zu rovežo Vincencijove kouforcnc« Srcu Jezusovega znesek 130 lir. V lmonu svoji h podplrancov so konfcronc« z« podpuro »nj. lepšo zahvaljuje.
Frančiškanska prosvet« bo nprizorila v frančiškanski dvorani t nedeljo ob 16 lepo mladinsko igro »V Indijo Koromandijo«. — Predprodsj« vstopnlo je v trgovini Sflligoj, n« dnn predatavs pa pri dnovni blagajni od 10-11 in od 14 dalje. Ceno od 10 lir navzdol.
Kongrcgarlja gospodov In mcičanoT pri sv. Jožetu v nedeljo, 3. t. m., nlmnla skupno sv. mašo zaradi novih maš, ki bodo tu dan v glavnem svetišču. Pač pa boi.s kon. grcgnuijl imeli zopet skupno mn?o s obhajilom naslednjo neoeljo, 12. t, m.
N« Rožniki Danes začno poslovati gostilna na Rožniku.
Maturanti Is klasične gimnazije I. 1300! Umrl jo naš ljubljeni sošoleo višji Insp. pokr. upravo Oton Ketto. Pogreb bo 4. marca ob 15 > Zal Ii kapele sv. Andreja ua pokopališče pri Sv. Križu. Udoležimo so gu vsi, kar nas Jo v Ljubljani prooslaliht
Jabolka t prosM prodaji. Gotovo še no poznato okusnega sadja — nnjlcp--o vrsto jabolk in z zasluženim nazivom »Kraljica Jabolk«. J« to boli zimski kalvil, katere,tu morete vldett v Izložbi Gospodarske r\cra nu Pielweisovl cesti 29. Prodaja Je prosta (brez kart)); pohitite.
Otroci, lepo prosite svojo starše. d« vas popeljejo .v nedeljo ob 16 t frančiškansko dvorano, kjer boeto videli vam namenjeno mladinsko Igro »V Indijo Koromnudijo«.
Pisalno stroje boljše innmke. dobro obrsnjene, kupujemo po najvišjih dnevnih oennh. EVEItE.HT, Prešernovo 44.
Dijake, kl nimajo rednega pouka, opozarjamo na našo tečaj*. Itcdn4 vsakodnevni potik. Priprava za Izpito. Tudi posamezul predmeti. Vodstvo: Miklošičeva cesta I2-I.. Delavska iborulc«.
I.NSTRI K« IJK z« POLOMI NOVI TKO i.
Cflir se strojepisja - Praktično znanje koristno vsakomur tedaj Ih * bodoče v zasebnem alt J«vnem poklicu Novi eno-, dvo-In trinn<«ečnl strol*n'«nl tečaji pričenjajo 6., 7. In 8. marca. Modoma strojeplsnlcn. desetprstna nčua metod« Vpisovanje dnev. no. Učnina imern«. — Ponk dopoldne, po. poldne «l| svečsr po želji obiskovalcev. — Informacije, prospekte daje: Trgovsko očt-II4ČO »Chrlstolov ntnl uvod«. Domobranska IS,
Pozor - sirupi?
Dijakom Injam In vlsoko3olce>n.lkaai sc nudi ugodna prilika, dn koristno uporabijo svoj prosti čtw za priučitev strojepisja. — Praktično znanje koristno vsakomur. — Novi točujl pričenjajo 6., 7. in 8. marca. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovuleov. — Vpisovunjo in Informacijo dnevno: Trgovsko učlll.šče »Chrlklofuv učili lavod«. Domohrunska 15.
Produkcija Rloglno operne šole, ti bi morala biti v soboto, 4. marca, popoldne, odpade zaradi obolelosti neko gojt-uko ter jo preložena n« kasnejši čas.
Se du nedelje, 5, marcu, imate čas, du naročilo pri najbližjem župnoui uradu Mohorjevo knjige, ako šo tegu dozdaj nlslo storili. Pohitite toroj in ne odlagajte v oči
Osmi tw'aj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem uapudu se prične v ponedeljek, 6. t m., od 17—18.30. Predavanju bodo v »cjni dvorani mostnega poglavar, stva, dohod poleg prodajalne mostno elektrarno. K točaju naj pridejo vse zu hišno zaščito prijnvljono gospo in gospodično, ki so se prijuvile do 2. t. m. Ono udeleženke, kl bi hile po 17 šo zaposleno, naj prosijo svoje deloiinjalco, du jim omogočijo za to dni prihod k predavanjem o pravom času. Predavanja no prlčno točno ob določeni uri.
Cerkvena glasb« v cerkvi st. Jožefa. Jutri ob 9 slovesnost novih maš (osem). Ob 9 slovesen vhod. Izvaja se: Novomašuik hod pozdravljen, zl. G. Uihar. Pridi sveti Duh, zl, A. Foerster. Pri slovesni niaSi pri glavnem oltarju: Missu in hon. B. M. V. Immaculntao, zl. A. Foerster. Gradualo: Tribulationis oordis mei, zl. P. Griesha-oher. Ofortorij: Moditabor, zl. O. Molitor. Vso točke poje moški zbor ljubljanskih bo-goslovcov.
V zadnjih lellh Je močno porasla slovenska klavirska literatura za mladino. — Najlepši dokaz tej trditvi bo torkova produkcija gojencev klnvlrske profesorice Zor. ko Bradačove na šoli Glasbene Matice. Ka tej produkciji bo nastopilo nad 20 gojenk, ki bodo izvajalo dela 18 slovenskih skladateljev, ki so se udejstvovail v tej panogi naše glasbene Htorature. Torej bo produkcija tudi v tem poglodn instruktivnn, d/ lahko slišimo precejšen del naših del zi mladino. Produkcija, tretja v lotoSnjem lo tu nu šoli Glasbeno Matice, bo v torek, 7. maren. ob 17 v mali filharmonični dvorani. Podroben spored jo na razpolago v knjigarni Glasbeno Matico.
Glavne pisarne Zimske pomoči
so se preselile v nove prostore Gosposvetska 2 I. telefon 47-5?
Postanite naročnik
Slovenčeve knjižnice!
Za malo denarja boste v krakem času sebi in svojim otrokom ustvarili lepo druž nsko knjižnico. SeJaj imate priložnost. — Ne zamudite jol
V vašo hišo Slovenčevo knjižnico!
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
V Ljubljani nad 95.000 stalnega prebivalstva
Kakor za prejšnja leta jc mestni statistični odsek sestavil tudi za preteklo leto 1943 pregledno statistiko o gibanju prebivalstva v Ljubljani Po tej statistiki jc Ljubljana konec leta 1943 štela 95.056 stalnega prebivalstva, ko je bilo leta 1942 vštetih 93,392. a leta 1941 konec decembra 93.635. O bistvenih vzrokih ljudskega valovanja naj tu nc razglabljamo. Zanimiv je pojav, da je naravni prirastek prebivalstva lani zaznamoval negativno postavko. Lini je bilo celotno 1087 žtvoroicnih, ko predlanskim 1218 Umrlo pa je lani 1135 oseb, torej minus 48. Lani je bilo rojenih 571 moških, predlanskim 622, lani 516 žensk, predlanskim 596. Nezakonskih otrok jc bilo lani 86, predlanskim 105. Umrlo je lani 517 moških in 618 žensk Največ žensk umrje v starosti od 20. do 40. leta, ko nato dočakajo ženske v večjem številu visoko staro»t kakor pa moški.
V kakšni starosti so ljudje umirali
Omenjeno je že bilo, da je lani v Ljubljani umrlo 517 moških in «18 žensk. Zanimivi so podatki siatističnega odseka mestne občine ljubljanske o tem, v kakšni starosti so ljudje umirali. V starosti nad SO let jo lani umrlo 58 moSkih in 104 'ženske. V starosti od (It. do 80. lota je umrlo 180 moških in 255 žensk. 01 41. do 60. leta je umrlo 130 moških in 109 žensk, v starosti od 21. do 40. leta 70 moških in 83 žensk, od 11. do
20. leta 14 moških in 14 žensk, od 6. do 10. leta 2 moška in 7 žensk, od 2 do 5 let 14 moških in 14 žensk, v starosti do 2 let 40 moSkih in 32 žensk.
Nesrečo s pulrono in druge poškodbe
Kronika zaznamuje več. hudih nesreč na deželi. V Bistrici pri St. Ruportu na Dolen jskem je 17 letni posestnikov sin Aleksander Rejc našel na travniku pa-trono. Doma je 6 kladivom tolkel toliko časa po patroni, da je eksplodirala. Dobil je hude poškodbo po levi roki in na levem očesu. — V velikem kamnolomu na Verdu pri Vrhniki je med delom spodrsnil in si pri padcu zlomil levo roko 21 letni delavec France Zrimšek. — V Bizoviku pri Ljubljani si je pri padcu zlomila levo roko 50 letna perica Marija Koroščeva. — Na Rakeku je na glavni cesti padla in si zlomila desno roko 61 letna kočarica Marija Urbasova.
—	V Krki na Dolenjskem jo slamorez-nica odrezala prste desno roke 9 letnemu posostnikovemu sinu Francetu Koželju. — Vsi ti ponesrečenci so bili prepeljani v ljubljansko splošno bolnišnico.
—	France Pergar, 43 letni uradnik v tjubljnni, je padel s kolesa. Potolkel so je po glavi in roltab. — Nada Viranto-va, 14 letna delavčeva hčerka, se je z vrelim Iugom poparlla po nogah. Opeklina je huda. — Posestnikova hčerka. 8 letna Majda Vrhovčeva, si je pri padcu zlomila levo roko.
Kaj je novega pri naših sosedih
L Gorenjskega
Trireditev za zimsko poinoč v Kranj«. Kljub obilnim opravkom se je posrečilo višjemu stražmojstru Malchinger-ju. da ie v domu stranke v Kranju izpeljal prireditev za zimsko pomoč.. Naslonilo je moštvo policijske gorske poročevalske kompanije. Vmes pa so poskrbeli živahni komadi zabavne glasbe za veselo razpoloženje. Prireditev je v celoti uspeh.
S Spodnje Štajerskega
Smučarska prireditev v Rogaški Slatini. SA voditeljska šola v Rogaški Slatini jc priredila smuške tekme, katerih se je udeležilo 64 tekmovalcev. Pri ju-niorjih je odnesel pi vo mesto Jožet U11-verdorber iz Rogaške Slatine, drugo Herbert Budnik, tretje pa Konrad Županje iz Rogaške Slatine. Pri seniorjih pa sta prvi mesti zasedla Siegrfrid Kor-uer in Farasin iz Rogaške Slatine.
Hrabri Spodnještajerci. Poročnik Iio-nijr Franc iz Celja je bil odlikovan z železnim krilcem prve stopnje. Iz. Škofje vasi je doma oklopni grenadir .lurij Ko-stajnšek, ki je dobil železni križec drugi «topnje.
Srebrna poroka. V Rogaški Slatini sla obhajala srebrno poroko Kari Fischer j^i ujegova žena Julijana.
Is Hrvaške
Blagoslovitev katoliškega doina v Zagrebu. Poleg župnijske cerkve svetega Blaža v Zagrebu so nedavno blagoslovili trinadstropno palačo »Katoliške-
ga doma župnije sv. Blaža«. Dve tretjini poslopja je namenjeno za potrebe Katoliškega doma, in to za razne župnijske prosvetne, verske in karitativne organizacije. Ena tretjina palače je določena za zasebna stanovanja. Z najemninami za ta stanovanja se bo v bodoče dom tudi vzdrževal. Novozgrajeni Katoliški dom ima tri oddelke. V prvem nadstropju je prosvetni oddelek, kateri razpolaga s tremi dvoranami. Vsi ti prostori so določeni za Katoliško akcijo. Trenutno je v tem nadstropju ljudska šola. V pritličju so prostori za karitativne organizacijo. Tu je večja dvorana za obednico za reveže, kuhinja in soba za zdravniške preglede siromakov. Ljudsko kuhinjo bodo vodile sestre. V Katoliškem domu je nadalje moderno urejena kino dvorana. Novi kino se bo imenoval »Prosvjeta«. Dvorana je dolga 30 m, široka pa 1» ni ter razpolaga s 300 sedeži. Kinoaparatura je že nabavljena ter bo novi kino pričel v najkrajšem dajati predstave, in to vsak dan, kakor ostala zagrebška kinopod-jetja. V njem bodo pa predvajali samo tiste filme, ki jih bo odobril cenzorski odbor, postavljen od naškofije. Katoliški dom in dvorano katoliškega kina je blagoslovil sam zugrebški nadškof dr. Stepinac.
Sprememba na romunskem poslaništvu v Zagrebu. Romunska vlada jc odpoklicala svojega dosedanjega po-slanikn v Zagrebu ministra Buzduga-na. Za novega poslanika v Zagrebu je imenovan poslanik I. razreda v zunanjem ministrstvu v Bukarešti Mihael Mitilincu.
Kaznovani prekrški profidraginjski!i predpisov
Tečaji italijanskega jezika
Zavoj za italijansko knlture sporoča, da so 2. in SI. marca začnejo naslednji tečaji: t. Nižji jezikovni tečaj, tudi za dijake srednjih Sol, ob torkih in petkih od 16 do 17. — 2. Srednji jezikovni in kouverzncij-»ki tečaj, ob torkih In petkih od 17 do 18. — 3. Višji jezikovni in konverzacijskl tečaj, ob torkih in petkih od J8 do 1». — To-čnj samo r.a konverzacijo 1k> ob ponedeljkih ia četrtkih od 18 do ID. — Višji tcčo.i slovstveno kulture bo ob torkih in petkih od 1? do 19. Ta ločni bo obsegal organsko povezan ciklus predavanj o velikih osebnostih italijansko kulture. — Zavod bo rad« volje iel na roko tistim, ki jim gospodarsko težkoče n» dopuščajo izdatke" 7,a predpisano vpisnino in tečajnlno. — Zn kakršne koli informacijo se je troba obrniti na tajništvo Zavoda (Istltnto di Cultura llaliana). ki jo odprt za občinstvo vsak dan razen sobote od K> do 19 popoldne na Napoleonovem trsu 6-1.
ŠPORT
J:SK Hermes —■ nogometni odsek. Pozivam vse igralce prvega in rezervnega moštva, da so ndeležo obveznega treninga v nedeljo, 5. marca ob 10 lia igrišču. Le v primeru lepega vremena! Udeležba obvozna! Hodni treningi vsak torek in četrtek v dvorani Delavske zbornico od IS do 19.30, — Načelnik.
Igralcem namiznega tenisa. ŽSK Hor-mes vam nudi možnost zabavo in igrnnja namiznega tenisa v dvorani Delavske zbornice, kjer imate vsak dan priložnost vež-banja od 13.30 do 18. Sprejemajo se novi člani; članom drugih ljubljanskih klubov kakor tudi neorganiziranim .ie Igranje tudi omogočeno. Članarina nizka. V kratkem bo priredil 2SK Hermes več turnirjev. — Načelnik.
SK Moste. Vabim aktivne igralce, da prihajajo redno na. treninge, ki so ob sredah in potkih od pol 18 do pol 20 v dvorani Delavske zbornico. Sprojomamo tudi nove člane. — Načelnik.
Protidraginjaki odsek uprave policije izrekel zn dobo od 1. do 29. februarja naslednjo kazni:
Zuradi neupravičenega prejema živilskih nakaznic so bll| kaznovani z globo 50(18 Ur:
Znlar Marljn, zasebnica, Cerkvena ulica lil lloškar Ludvik, hlSui posestnik, Florjan-skn ulica 13; Inglič Marijo, posestniea, Pot k Božjemu grobu 26. — Z globo .100« lir: Ka-stelio Štefanija, zasebnica, Cesta v Mestni log 8; Ferbar Marija, zasebnica, Na Korošci 6. - Z globo 2000 lir: Duhovtč * ranči-ška, zasebnica. Križna ul. 29; Zaje Avgust, uslužb, Narodno tiskarno, Gaberščkova b: Krpič Josipina, gostilničarkn, Kečna ul. 8; llizovičar Ivan, vrtnar, Kolozijska ul. 15; Verhok Ida, zasebnica. Krakovski nasip 10; Por Ana, zasebnika, Uoljaška ul. 22; Recek Viljemlna, zasebnica, Bavdkova ul. 20; ka-rlč Alojzija, zasebnica, Zatišjo 7; Horjanc Antonija, trgovčeva zcua, Topniška ul. 14; llon (iroti. »nsebnica, Podmilšcakova ul. 49; Vadnjal JerneJ, čevljar, Pod Hribom 3b; Kravunja Marta, zasebnica, Galjevica 28; Batič Josip, trg. potnik, Pod Jiribom .">; lloborlet Angela, Sv Marka ul. 20; Deronda Magda, znsehnicn, Medvedova ul. 5; Kovič Martin, železničar. Draga 57, Koseze; Petrovič Jožef n, zasebnica, Podutik 3; Tomo Ivana, zasebnica. Delnico 18; Bnrllnc Franc, revizor, Dolenjska cestu 52; Kolnil: Marjeta posestniea, Dolenjska cesta 17; Šuštar Ivan, upokojenec, Dolenjska cesta 72; Cornr Antonija, zasebnica, Mencingorjevu ulica 9; KuStrin Karolina, zasebnica. Kamna gorica 19; Zokrajšek Josip, zasebnik, Klndez.na ulica 5. — Z globo 1500 Ur: Marjek Antonija, zasebnica, Mutjanovn pot 5; Volavfiek Ivana, zasebnica, 1'armova ulica 58; Prešeren Helena, zasebnica, Podniilšeakovn 21; Piutur Ana, Gnljovioa 52u; Anžnr Idu, zasebnica, DalJevica 210; Bizilj Uršula, zasebnica, Galjovica 236; Fornezzi Antonija, za. sobni ca. Kolodvorska ulica 8. — Z globo 1000 lir: Cotar Btaulslav, pek, mojster, Kla-dezna ul 19; Ctmperman Marijo, zasebnica. Kopališka ul. 1; Vodopivoo Antonija,, zn-sobnica, Galjovica 20; Poljanšek Marija, zasebnica, Bcljaška ul. 22; Andrič Greta, zasebnica, Volaričeva nI. 16; Božič Josipina, zasebnica, Galjovica 198; Stanfelj Peter, delavec, Galjevica 182; 1'cčnik Anica, zasebnica, Tovarniška 11; Vršič Elizabeta, zasebnica, Matjanova pot 14; Jerman Marija, zasebnica, Galjevica 62; Opura Marija, zasebnica, Hrenova ul. 17; Zavlršek Alojzija, zasebnica, Napoleonov trg 7; Nagrašek Marija, zasobnica, Na Gmajni JI; Jereb Ivana, zasebnica, Na Gmajni 17; Sotničar Ivana, zasobnica, Skofja ni. 3; Zabkar Frančiška, zasobnica, Gregorčičeva ul. 5; LauS Alojzija, zasebnica, Gosposvetska cestn 56; Ba-tlsta Josipina, zasebnica, Gosposvetska 30; Peternel Julkn, zasebnica, Frančiškanska 4; Hafner Lucija, zasebnica, Dolnleo 20; Zn-laznik Angola, zasebnica, Dolniee 2«; Go. lovič Itudolf, železniški uradnik, Herber-stelnova ul 4: Klemenčifl Marija, delavka, Dolenjskn cesta 23; 1'rbič Marija, zasebnica, CigUrjeva ul. 13; Tepinn Jožefa, zasebnica, Cesta dveh cesarjev 165. — 'L globo 501 Ur: Zalar Antonija, znsobnies. Cerkvena ul. 11; fivetič Frane, zasebnik, Grada-škn ul. 16: Kahne Marija, »asebnica, Par-mova ul. 29; Breceljnik Stanislav, krojaški pomočnik. Na Mivki 16; Lnmpič Ivnn, monter, Litijska cestu 57; ličnic Angela, zasebnica, Kludeznn nI. 5; Mrdj-an Marija, zasebnica, Tovarniška nI 1; I^enSčak Anton, trgovski zastopnik. Poljanska cesta 73; Zajec Marija, zasebnica, Cankarjeva ul. 14; Hrovat Amalija, zasebnica, Apiliova «1. 34; Schlller Krna, zasebnica, Parmova ulica 48; Sorli Viljem, slnžitelj, Parmova 48; Kroflič Frančiška, zasebnica. Hattnerjeva tilicu 18; Osvnld Ana, zasebnica, Galjevica 210; Sku-hlo Vida. zasobnica. Svetosavskn 21; Moro Marija, zasebnica. Trnovska lil. 19: Jnger Jnlijnna, zasebnica, Galjevica 176; BoStjan-čič Ana, zasebnica, Gerbifievn ul. 14; Klop-čič Marta, zasobnier, Parmova ul. 39; Kos Ana. zasebnica, Poljanski nasip 40; Mline Marija, zasebnica, l*oljanski nasip 40; Scliti-liert Leopolda, zasclmica, Aljaževa costa 20; llabermuth Ivana, zanebnica. Ciril Metodova 60; Vozelj Ana, Herborsteinova 4; Ccrno Albina, zasebnica. Florjanska nI. 1.1; Gvoz-denovič Ivanka, zasebnica. Florjanska 40: Menart Jožefa, zasebnica. Florjanska ul. 15; Kržo Ema. abs. trg. šole, Florjanska ul. 28; Stare Anton. žnnd. v p., Florjanska lil. 19; dr. Pire Ivo, zdravnik, Aškorčeva 26; Pe-trlč Marija, uradnica, Florjanska 33; Po-rekar Marija, zasebnica, Gllnfika ul. 3; Per-man Tvnna, zasebnica, Glinška ul. 9; Lončar Marija, zasebnica, Gosposvetska c. 66; Promlč Marija, zasebnica, Blciwelsova 29; Snjevle Marija, -/asebnicn. Nn Korošci 18; Kpltzer Ivana, zasebnica. Emonskn cesta 11; fttembov Jožica, zasebnica, Costn Viktorja Eninnuela 18; Štrukelj Ivanko, zasebnica, Križevniška 7; Bnbnik Ivana, zasebnica, Dolniee 25; Mežnar ^nn, zasebnica. Florjanska ul. 23; Kotet Alhin, žel. uradnik, ner-horstelnova nI. 3; Kumko Milo5, policijski stražnik v p., Cernetova ul. 8; Stojkovič Te-
rozlja zasebnica, Cornotova ul. 6; Skerjane Apolontja, zasebnica, Cesta dveh cesarjev 153. — Z globo 300 lir; Vreg Helena, zasebnica, Cesta na Brdo 346; Jaukovič Alojzija, zasebnica, Domžalska cesta 17; Kant Marija, zasebnica, Ciril Metodova 185; Rudolf Marija, zasobnica, Cesta dveh cosurjev 277; Pizzulini Josip, upokojenec, Mencingerjeva ul. 49. — Z globo 200 lir: Korošič, Ana, zasebnica. Poljanski nasip 40; Melihen Karel, dolavec. Gosta na Loko 26; Apih Antonija, zasebnica, Podmilščakova 14; Drobnlč Marija zasebnica, Groharjeva ul. 22; Koo-jančlč Julkn, zasebnica, Krakovska ul. 13; Blagajne Matilda, zasebnica. Celjska ul. 13: Fabčlč Josipina, zasebnica, Pod Hribom 51; Ferjančič Marija, zasobnica, Ciril Metodova 37b; Gorjup Angela, drogerlstinja, Cani-pova ul. 14. — Z globo 100 lir: Bevk Štefanija, zasebnica. Malgajeva ul. 8; Karbn Josipina, zasebnica, Svetosavska 24; Blažič Ivanka, zasebnica, Klunova ulica 1.
Zaradi prodaje raznega blaga po neodo-brenl ceni so bili kaznovani: Z globo 5000
Mr: Mikllč Joško, sin hotelir.. 1'ražukova 8; Pirnnt Frnnjo, trg. zastopnik, Resljovn 4; Janeš Anica, trgovka, Gajevu ul. 5 (zaplemba blaga). — Z globo 3801) lir: Aleksič Ale-ksn, slaščičar. Poljanska cesta 53; Goljar Terezija, gostilničurkn. Celovška cestn 179; Gntdlea Karel, gostilničar, Beljaškn ul. 34.
—	Z globo 2008 lir: Poselil llugo, zasebnik, StreliSka 24. - Z globo 1006 lir: šilovič Marjan, trg. z vinom, Gnjova ul. 6; Zorman Valentin, čevljar. Kožna ulica; Dorgnnc Slane, trrrovoc, Gosposvetska cesta 2: Buz-zolini Franc, trgovec, Bleiweisovn cesta 205; ftule Ljudmila, zasehnlca. Streliška ulica 24.
—	Z globo 500 lir: Ueršič Ludvik, trgovec, Rimska cestn 13; Govšo Jožefa, trgovka, Hradeckega ul. 14; Mlkolič Karel, izdelovalce motel, Karhovškn ci>sta 1: Tršan Mirko, poslovodja, Lepodvorska ul. 23. — Okrajnemu glavarstvu so bil naznanjeni; Laznik Terezija, gostilničarkn, Koznrjo 78; Kaste-lie Alojzij, gostilničar. Lavrlca 9; Jtobožntk Edvard, gostilničar, Škofljica 9; Anžič Marija, gostilnlčarko. robrunje 57; Gnšporliti Ciril, gostilničnr, Vevče 58: Selnn Ivnn, gostilničar, Dobrunje 45; Oman Ana, gostil-uičarka. Vovče 54.
7arad4 nakupa ln prodaje mesa na črni borzi so hlll kaznovani ln Jim je bilo zaplenjeno blago: Z globo 5888 lir: Podboršek Anion, mesar. Linhartova nI. 4. — Z globo 2000 lir: Koejau Jože, mesar. Poljanski nasip 34; Pregelj Ivan, mesnr, Kozar.ie 125; Baznik Marija, gostilničarkn. Novi trg 2; Primožič Anton, gostilničnr, Kožna dolina, Cesta VIII-6; Oeliovin Jože, železničar. Dol. Logatec 38; Kamnikar Domenik, železničar, Zvozila ul. 10; Kastolic Anton, mesnr. Poljanska cestn 64; Pajsar Janez, žolezničar, Rožičeva 31. — Z globo 1008 lir: Jesib Jakob ml., mesar. Rudnik 30: .InkliS Josip, mes. pomočnik. Društvena ul. 21. — Z globo 508 Ur: Podhrnški Julij, gostilničar. Tržaška cesta 85; Brieeli Ivan, gostilničar, Na Peči 39. — Samo i globo 2880 llr Je bila kaznovan: Rezar Ivanka, mesarica. Dolenjska cesta 64: z globo 1880 llr: Ponikvar Alojzij,, mesar. Čebelarska ul. 6; Dornik Ivnn, mes. pomočnik. Rožna dolina, Cesta IX-3.
Zaradi nakupa In prodaje žemelj brez krušnih nankznlc so bi 11 kajnovanl ln Jim je bilo zaplenjeno blago: Z globo <888 Ur:
zičknr Jevlca, gostilničarka, PreSornovn 9. -- Z globo 380 llr: ITkmar Mirko, natakar, Vegova 2; Finžgav Marija, poslovoilk gost.. Poljanska cesta 71. — Z globo 200 llr: Gla-van Marija, last. mlekarne. Ciril Metodova 37; Hočevar Franc, pek. pom., Stari trg 8.
Zaradi zakola prašiča brez dovoljen :a Je Ml kaznovan z globo 2088 llr In zaplembo
blaga Breskvar Franc, geometer, Cesta na Loko 28.
Zaradi prodaje fičetk po višji eenl Je Ml kaznovan z globo 308 Ur Hujrutn Djemal, čistilce čevljov, Pred Škofijo 15.
Zaradi prodaje blokiranega žganja po pretirani ceni je bila kaznovana z globo il00 llr 4n zaplembo blaga Miklavžiua Ana, natakarica, Sv. Petra cesta 7.
Zaradi nedovoljene prevelike količine soli Je bil odstoplen drž. tožilstvu Božič Ivan, trgovec z zelenjavo, Tod Trančo 2-
MALI OGLASs
V STALNO SLUŽBO sprejmem takoj struparje in strojne kiju-čovničarje. Livarna in tovarna strojev Alojz dolenc na Kodcljc-vcm.
MODISTKO
pomornico, stalno moč sprejmem takoj ali pozneje. Salon >Chic«, m. Peteln, \Volfova 5,
SKROMNO DEKLE išče družina treh odraslih oseb. Nastop f ' 15. marcem. Slomško-j va 31, zgornji zvonce.
UPOKOJENEC
Učo prazno zračno sulio sobo. Pouudbo upravi >Slovenca< pod >Upokojcncc St. 11KK)« 1765.	(s
o idM domoTlnshi linftczni.
o ljubezni do rodne zemlie, o ljubezni do vsega, kar je Indijančevo, boste brali v Mejaših ki bodo izšli čez nekaj dni. Knj ua bo temeljila na zgodovinskih dejstvih in bo imela zaradi tega še posebno vrednost. MEJAŠI bodo za staro in mlado!
Naročite se na edino slovensko poljudno znanstveno knjižno zbirko SVET!
IŠČEM SOBO
Rri manjši družini. -aslov v upravi Slovcnca pod št. 1815.
ZGUBILA SE JE v soboto zvečer, 26. februarja, od Ljudskega douift do tromo-btovja ali od reuiizo do dravcljskega bloka usnjena listnica z nekaj denarja, osebna izkaznica, tobačna, oblačilna in družinska nakaznica ter nekaj drugih listin. Vse glaseče se na ime !'. r-man Ivan. Najditelj se naproSa, da odda vsaj listine proti primerni nagradi. te
VINSKE ŠKAFE in pitlrilie raznih velikosti dobite pri Gospodarski zvezi, Blci-weisova 29.	(1
SENO - SLAMA Prosimo, da se interesenti (prodajalci in kupci) za vagonske količine govejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Blei. ueisova 29.	(I
POSODO za nasolitev mesa. iz mehkega in trdega lesa. dobite pri Gospodarski zvezi, Blehvei-sova 29.	(1
MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo
pokončate • strupom, ki gu dobile v droge-rili KANC, Židovska ulica t.
ELEKTROMOTOR
za trofuzni tok 2 ks, 380-220 V, 1400 — 1430 obratov v minuli, z obročasto kotvo in na-puifalcem kupim. Po-uiidbe upravi »Slov.« pod »Motor« St. 1814. _(k
CEPILNA SMOLA
najboljše kakovosti in strokovno prelzkuiena jc pri cepljenju; in obrezovanju uujno po. trebna. Inž. Prezelj. Wolfova ulica It. 3. (1
RADIO
štiri valovne dolžine 5 +1, nov, prodom. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 1798. (i
SPALNICE plcskane, orehove in jesenove ter jedilnice si lahko ogledate vsak torek, četrtek in nedeljo od 3—5. Celovška cesta št. 72 (zvonec >STiGL<).
__(5
KRZNO KUN ZLATIC
lahko plašč ali kep kupim. Naslov v upr. »Slovenca« pod 1792.
2» PODGAN
(devet in dvajset) jc pokončala ena sama inž. Prczljcvn M1KRO-tan-pasta. Za pripravo običajne količine jc prinesti 5 dkg masti (taliko delno pokvarjene). - Inž. Prezelj, Volfova ul. 3. (I
IEL KI IVO »UNION« " "
Zabavna komedijo neverjetnih ljubezenskih zapletljajev in lova za biserom, ki se odigrava ua mcdaarodui filatelistični razstavi
»Jenny in gospod v fraku«
V glavnih vlogah: Custi Huber, Johannes Ileestcrs, lllldc llildcbraud, Paul Kcnip iid.
PREDStAVf ob dalavnlklhi 15.50 In 17.;0!
m KINO »MATICA«
Romantična Ijubavna pustolovščina v gorah s smučanjem, petjem in glasbo
»šola za ljubezen«
V glavnih vlogah: tenorist Johannes llcer-sters, \iktor Staal, Luise Ltricti.
PREDSTAVE ob delavnikih: IS in 17.S0I
17-50
m KINO »STjOGA«
II. teden! — že nad tO.OOO gledalcev! Najscnznrionalnejšl film sezone!
Zadnja velika umetnina znaineniicga filmskega igralca Heinricliu George.
»Usoda«
nlr.lii
Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melnika in njegovih otrok. — Sodelujejo: Gisela Uhlen, Werner llinz, Oskar Silna, Cbristian Ka>st>ler. dunajska tilharnionija.
Režija: Geza v. Bolvary. PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17;
Dotrpel je naš preljubi, skrbni mož, svak in stric, gospod
0T0H KETTE
trgovinski inšpektor
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto 4. t. m. ob H pop. z Žal, kapela sv. Andreja, ua
pokopališče k Sv. Križu. Vence v prid dobrodelnim ustanovam hvaležno odklanjamo. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, 3. marca 1914.
V globoki žalosti: Mara roj. Triller, soproga; rodbina Drovenikova

ii
Razumel je, da je namigovala na ta ečer, vendar je mirno odvrnil: »Več ko ?to dni sem živci povsem zase. K pre-lvanjem sem seveda hodil in časih sem i šel smučat. A sicer sem sam sebe ob-dil na samoto, dokler si ne bi... bil tem in onem malo bolj na jasnem, •s je, ko praviš, da je mnogo težkoč.« roko si je šel po čelu. »Torej upajva, da boš tudi težkoče premostili« Pristopila je k njemu in mu dala roko.
Stal je ori oknu in je videl, kako jc v sivem somraku izginjala po pobočju. Glavo je povešala in je šla prav počasi. In ';ele, ko je bilo že prepozno, je pomislil, da bi jo bil moral vsaj do kolodvora spremiti.
Ta vočer je še posebno težko zaspal. Ves čas, kar je bila Loviza pri njem, ga ie imelo, da bi bil šel k njej, jo objel n ji povedal, da je vse skupaj neumnost. A druge sile so se pridružile, ga zadrževale ir. mu ukazovale. »Greli? Kaj je greh?« »Takrat, ko si bil zadnjikrat na Bru-. iu in si bil tam ko kak gost na obisku, si s« znal brzdati in si bil prisrJen
ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER
z njo. Zdai, kot bodoči pastor, si se pa tako vedel z njo, da ne bo nemara nič več prišla In tako se bo oklenila drugega moškega. Prepričan bodi, da te ne bo odslej nikdar več pograjala.5
Ležal je in se izgubljal v spominih na otroška leta.
Že spet hodi nekdo po sobi Lovrenc ga pozna, dasi je že temno, saj je to prava oseba njega samega. Jo), kako bi bil danes tale spet vse drugače epravil! Dal bi bil sestri, da bi popolnoma prodrla v njegovo zaupanje, zraven nje bi bil sedel na zofi in jo držal za roko Prisrčno bi ji bil želel srečo, če ima res kakega zaročenca, obljubil bi ji bil, da bo prišel o božiču na Bruset in bi jo bil za drevi povabil v gledališče in nato na večerjo.
Lovrenc je bil vas onemogel. Bilo je. ko da bi se pogrezal ir. pogrezal. Kaj zaleže, če hodiš okoli in sanjariš o nekem novem svetu, če si pa sam ..
Spet se v duhu zagleda v daljno pokrajino z Bruseta in sliši, lcaka b'ičijo orgle večnostni slavospev A zadai 2a to pokrajino zagleda Se nekaj — največje,
najbogatejše od vsega. Toda tja prodreti, se z Njim združiti...
Pogleda na postavo v sobi. Tale je vse prav storil in vendar — nič mu ni očital.
»Loviza — ali sem te zdaj za zmeraj izgubil?«
Postava v sobi se smehlja in odkima.
»Zdaj bi me pa hotel še tolažiti? Kdo pa si prav za prav?« Toda Lovrenc zaspi, še preden dobi odgovor na svoje vprašanje.
7.
Starka v podstrešni izbi je bila zbolela in spoznala je, d« je prišla ura, ko ne bo nič več vstala.
Pa ji je bilo kar prav. Moža so ji pozimi zaradi pijanosti zaprli in je umrl v ječi, trije sinovi so bili prav tako v zaporu, eden zaradi kraje, druga dva pa radi tihotapstva z žganjem. Obe hčeri sta bili omoženi in sta stanovali v soseščini. a k svoji materi jih nikoli ni bilo, razen takrat, če sta potrebovali denarja. In tako je ležala že tri dni in tri noči in ni videla nobenega človeka. Trkala in trkala jc na steno, ki je za njo stanovala branjevka, a ta sc niti pozno večer ni oglasila; najbrž je odšla kam proč. Tako je spoznala, da ji je bilo usojeno, da bo kar sama obležala in umrla. Da bi bila imela vsaj kapljico vode1 Zdaj — vendar — koraki na stopnicah! Seveda niso orlhaiall k nie'l Pa se ni90 ustavili v nadstropja pod njo Res-niJno, gor prihajajo! In zdaj nekdo po-
trka. Okrene z glavo in zakliče: »Noter!« To je tisti mladi, plavolasi dijak, ki je bil že večkrat tu, tisti, ki bo lekoč za pastorja.
»Dober dan, mati,« pravi veselo in dvigne košate obrvi..
»Kaj pa naj to pomeni? Pri belem dnevu ležite v postelji! Ali imate toliko časa?«
»Bog vas blagoslovi da se spomnite 6tare bolnice,« pravi, ne da bi bil njen glas žalosten. »Veste, zdaj se mi pa že bliža konec «
To je le novica, ki mu jo hoče spo-ročiti
Prisede na posteljo in noče verjeti, da je res tako. Ta dva sta se zmeraj že-gavo pogovarjala. Zdaj pove Lovrenc, da je ona najmlajša od vseh, ona pa pravi, da je res tako Toda vse, kar je prav, čemu ie le v postelji? Kakor iz stare navade jo poboža po upadlih licih, v ustih je komaj še kak zob, redki lasje so beli, oči motne.
»Zdaj je pa te igre konec,« povzame ona. »Ubogi otroci nočejo kar nič vedeti zame, se mi zdi, razen kadar kaj potrebujejo.«
»Vprašal sem glede vas v sirotišnici,« pravi Lovrenc.
»A za zdaj je vse zasedeno ln teko bo treba v bolnišnico Sai ne morete kar takole sami ležati!«
Razvije zavoj; saj jo že kar nasajena da ji prinaia kaj dobrega 8 seboj Danes
je steklenica rdečega vina in pa polica. Sicer njej ne diši nobena jed, a tole je preveč zapeljivo: en sam košček potice bo in pol kapljice vina, »Na zdravje mati,« pravi mladenič, ko je nalil vino v skodelico in v kozarec Ko pije se ji zaleti, a nato se spogledata in se nasmehneta.
Lovrenc vztrepeta: »Mrzlo ie !_ukaj, sonca pa tudi ne pride nič noter. Ali vas ne zebe?«
»Če je človek v postelji! In odeja, ki ste mi jo podarili, prav dobro greje.«
»Zunaj bo kmalu pomlad Ali je žr. dolgo odtlej, odkar ste bili na deželi?«
»Na deželi! Moj Bog, ali menite, da sem utegnila, da bi ko kaka bogata gospa hodila okoli? Razen na pokopališču kjer je moj mož zemljo rahljat, nisem žc dvajset let, in nemara šc več, videla nobenega zelenega gozda.«
Dijaku so ostala usta odprta. »Ali vaš mož dela na pokopališču? Mislil sem, da je umrl.«
»No, če že ondi od božiča leži, ali menite, da ne rahlja zemlje?«
Mladenič se je moral smejali njeni dovtipnosti Nato se je ozrl v podstrešno lino, ki skozi njo najbrž ni še nikoli prišel sončni žarek Skrjanček iz pločevine z rdeče popleskanimi perutnicami je še zmerai čepel na svoji žici in je pomenil poletje stari ženi.
Fiu >Ljud4ka tiskarna« - Za Ljudsko tiskamo: Jože Kramarii - Llorans^bcr, ii'-]at<s!j: laž. Jo2g Sodja - SehrlltteHer, imrfaft? Jan.lii Hafner.