TRGOVSKI riT
Časopis za trgrovlrto, Industrijo 9
AC0
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlK 45 D, mesečno 15 D;.
•5
\>
ey
LETO VL
LJUBLJANA, dne 21. avgusta 1923.
j D, za pol leta 90 D, za četrl leta .. 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
ŠTEV. 97.
Kongres jugoslovenskih gozdarjev.
Po kongresu jugoslovenskih novinarjev in po kongresu jugoslovenskih učiteljev ima naša Ljubljana ie-dni čast, da nudi svojo gostoljubnost jugoslovenskim šumarjem. V Ljubljani se vrši te dni druga redna glavna skupščina jugoslovenskega šumarskega udruženja, kateri prisostvujejo ugledni šumarski strokovnjaki ter merodajnejši faktorji, ki so posredno ali neposredno inte-resirani na tej tako važni panogi našega narodnega gospodarstva
Ljubljanska podružnica jugoslovenskega šumarskega udruženja je izdala v spomin na letošnji kongres krasno knjigo »Gozdarstvo v Sloveniji«, katere oceno smo objavili že v zadnji številki našega lista. Knjigo, ki je najlepši dokaz sistematičnega in smotrenega dela te strokovne organizacije, je uredil naš šumarski strokovnjak, gospod šumarski višji svetnik ing. Anton Šjvic, ki nam v predgovoru s kratkimi črtami oriše historijat in namero šumarske organizacije.
Pred ujedinjenjem, tako pravi Predgovor, so v posameznih pokrajinah naše sedanje kraljevine delovala gozdarska društva, ki so zastopala poleg javnih ozirov interese gozdnih posestnikov in lesne industrije v območju svojega delokroga.
Po ujedinjenju so ta društva uvidela, da je potrebno združiti .vse sile in jih zediniti za skupno in složno delovanje. Započeta medsebojna pogajanja so se uspešno končala s tem, da se je ustanovilo *Jugoslovensko šumarsko udruže-nje«, ki je raztegnilo svoj delokrog na ves teritorij naše države. Ustanovna skupščina se je vršila me-
seca junija 1921 v Zagrebu, ponosni matici našega gozdarstva. Na tej skupščini so bila končno urejena in sprejeta pravila ter so se očrtale smernice, po katerih ima delovati udruženje. Sedež predsedstva udruženja je v Zagrebu. Tajništvo je nastanjeno istotam v »Šumar-skem domu«, ki je društvena last.
Lansko leto, meseca septembra, tako nadaljuje avtor v predgovoru, je bila prva redna glavna skupščina udruženja v Beogradu, naši presio-lici. Ustanovna, kakor tudi prva redna glavna skupščina sta se vršili ob mnogobrojni udeležbi članov in storili obilico važnih strokovnih sklepov v procvit gozdarstva.
Letos zboruje druga letna glavna skupščina v Ljubljani, tretji preslo-lici naše kraljevine. Na programu zborovanja so zopet prevažne strokovne stvari, ki jih je treba temeljito razmotriti in povoljno rešiti.
O priliki poseta Ljubljane pa naj se udeleženci skupščine, ki prihajajo iz vseh krajev naše kraljevine, seznanijo tudi z našimi gozdarskimi in gospodarskimi prilikami. V to svrho je prirejen strokovno veleza-nimiv izlet v urejene gozde verskega zaklada na Pokljuki. Posetrii-kom je pri tem dana prilika ogledati si Bled in Bohinjsko dolino ter doberšen del nase divne Gorenjske.
Deju kongresa, ki ima da zavzame svoje stališče naprara vprašanjem, ki so za nase narodno gospodarstvo izredne važnosti, ker se tičejo panoge, ki tvori eno najodličnejših postavk našega nacionalnega premoženja, želimo prav mnogo uspeha!
Špecijalitete na vzorčni izložbi v Mariboru.
2e ako smo si tako mimogrede ogledali celo razstavo, smo opazili, da nimamo pred seboj samo lokalne domače produkcije in niti samo štajerske industrije in obrti, nego, da se razstava približuje velikemu sejmu vzorcev, skupljenih .iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske, po izvoru pa tu- in inozemstvo. Mari-
Maribor, 18. avgusta 1923.
bor zasleduje torej glede razstav sistematično pot razvoja: Prvo leto je samo Maribor pokazal svojo lastno produkcijo, drugo leto je skušala to pokazati cela Štajerska,' le da se je v škodo Maribora in Celja razdelila na dve prireditvi. Letos je Maribor kot največje industrijsko mesto na štajerskem skušal
zbrati poleg svojega dela tudi vzorce produkcije iz raznih krajev. To moramo naglašati, ker kljub obširnim pojasnilom skozi dan in mesece mnogi še vedno mislijo, da je na letošnji mariborski razstavi zastopana izključno domača industrija in obrt. Nekaterim se celo zdi, da so domači ločeni od njih. Nam se pa zdi, da je Maribor ravno s tem hotel pokazati smisel za velikopoteznost. Slovenski industriji in obrti more le koristiti, ako ima pred seboj inozemsko konkurenco, da si po njeni kvantiteti in kvaliteti regulira svoj razvoj. Nasprotno pridobe drugorodna podjetja večji rešpekt pred našo pristno nacijonalno industrijo in obrtjo, ako vidijo, do kake višine se je že razvila tekom par let, dočim je ona (nemška in druga konkurenca) za svoj današnji razvoj imela stoletja časa in veliko vladno podporo, katere Slovenci nismo bili nikdar deležni (in je žal tudi v lastni državi nismo deležni).
Zato tudi zunanjim priporočamo obisk mariborske razstave, posebno še onim, ki si ogledajo tudi ljubljanski velesejem, ker si bodo na ta način ložje napravili svojo sodbo v razlikovanju razstave v Mariboru in Ljubljani.
Na te Splošne utise se nam je zdelo potrebno opozoriti predno si natančneje ogledamo razstavo v Mariboru, ki je med tem že izpopolnila nekatere neizogibne nedo-statke izza otvoritvenega dne. Za natančnejši pregled nimamo, žal dovolj prostora. Na tem, z matematično točnostjo nam od lista dovoljenem prostoru, bomo omenjali samo one tvrdke in podjetja, ki igrajo vidnejšo vlogo iz narodnogospodarskega stališča. Napram razstavljalcem v splošnem smo že šli skoro preko svoje dolžnosti v dosedanjih poročilih. V resnici ne bi bil naš list več trgovski list, ako bi — kakor nekateri žele, še nadalje obširno in imenoma omenjali podjetja, ki plačajo za reklamo poli-iičnim listom, a naš list, ki bi moral v prvi vrsti biti tudi njihov list, žele uporabiti za brezplačno reklam«-Razume se pri tem, da ne iščemo plačane reklame od umetnikov, kakor je klub »Grohar« ali kulturnih zavodov, kakor je »Vesna«, »šolske sestre itd. Tudi bomo vedno
radi podpirali, ne da bi iskali koristi, tako podjetja, ki so iz gospodarskega stališča potrebna naše podpore.
Po teh splošnih pojasnilih preidemo k podrobnemu pogledu razstave.
V	objektu A
na hodniku levo najdemo serijo slik Maksa Rovška iz Slov. Bistrice. V sosedni dvorani se nahajajo pisalni stroji in izdelki plutovine. Pred to dvorano, na hodniku se nudi pestra razstava izdelkov iz Strnišča in Ptuja. Nadalje lesni izdelki in pohištvo. Veliko zanimanje je za hišno opravo, v starem kmetskem slogu izdelano iz starega Dravskega mostu in drugo lično pohištvo. Naš znameniti kipar Sojč je za svoja krasna dela letos našel neprimerno mesto. V prvem nadstropju nas pozdravljajo izdelki vajencev. V brušenem steklu ste zastopane dve tvrdki. Ena iz Maribora, druga iz Zagreba. Častno je zastopana lesna industrija in mizarstvo. Obrt izdelovanja zobotrebcev zastopa rojstna vas Primoža Trubarja. Kot novo podjetje nastopa tvornica čokolade »Sana«. V novejšem tapetništvu in mizarstvu je zastopana nova tvrdka Jagodič & Sajko, ki se je šele pred kratkim ustanovila z obratovalnico na Rotovškem trgu št. 3. Umetniški klub »Grohar« ima z o svojo veliko razstavo lično dvorano in vedno mnogo obiskovalcev.
Na vrtu.
Na vrtu vzbuja veliko zanimanje razstava mestne plinarne. V ličnem paviljonu je letos prvič nastopila tu-kajšna glavna zaloga delniškega piva Laško, ki si je v kratkem času pridobila že mnogo ljubiteljev. V paviljonu nasproti vhoda nudi slaščičarna Ivana Pelikan svoje sloveče »vafelne« in »karlovarske oblate« itd. Oddih sladkosnedežem in abstinentom. Ostale znamenitosti vrta smo deloma že omenili, deloma jih še bomo.
Razstavljalci, ki žele obširnega popisa, naj se zglasijo pri našem sotrudniku za mariborsko okrožje naslov: Mar-Stan, Rotovški trg št. 1.
Dr. R. Marn :
Po našem morju.
(Nadaljevanje.)
Vzdolž ozkega polotoka Pelješča smo hiteli v Trpanj, kjer smo prenočili. Da je bil tudi v Trpanju pozdrav nad vse prisrčen, kakor po vseh krajih, kjer smo v Dalmaciji pristali, ne bom ponavljal. Z vrlimi Trpanjci, ki so prišli po večerji s tamburaškim zborom na parnik, smo se pozno v noč pogovarjali in pozabavali.
Rano smo zavili proti otoku Korčuli in se usidrali v Korčuli, to so naše male Benetke. V Korčuli obstoji od pamtiveka mnogo brodo-gradilišč, ki izdelujejo najboljše brodove, da jih tam še Angleška naročava. Da ne manjka starinskih znamenitosti v Korčuli, je po sebi umevno, ker obstoje take v vsakem dalmatinskem mestu.
, Med potom v Dubrovnik smo se ustavili v Trsteniku, kjer smo F^kusili najbolje vino Dalmacije "Dingač« in v Slanem, rojstnem kra-
ju našega vodje potovanja g. Miliča. Pustivši na desno otoka Šipan in Popad smo zavili v luko Gruž, ki je glavni pristan za Dubrovnik.
111.
Poldrugi dan smo imeli časa za ogledovanje Dubrovnika, tega lahko rečem najlepšega ter umetniško najznamenitejšega mesta v naši državi. Pravi Dubrovnik je trdnjava, še zdaj obzidana od visokega zidovja z bastijoni, katero zidovje bo menda vedno kljubovalo zobu časa, tako celotno je še ohranjeno. Razen precej širokega bulvarja preko Dubrovnika in par manjših trgov, so ulice ozke z visokimi, skoro enako velikimi palačami. Na približno majhnem prostoru je v Dubrovniku toliko starinskih umetnin, zlasti vpo-dabljajoče umetnosti, in drugih znamenitosti, da je treba mesec dni, da si jih človek le površno ogleda. Nisem strokovnjak, da bi mogel le pobližje opisati najbolj znamenite stvari, zato se tudi ne spuščam v
nikake podrobnosti, ampak le rečem, da mora vsakdo, ki mu le količkaj dopuščajo razmere, ogledati si ta biser Jugoslavije. Dubrovnik je le eden!
V	okolici so nameščene lepe vile in hoteli, kajti po sebi je umevno, da je Dubrovnik najbolj tujskoprometno mesto v državi. Ne samo, da je zgodovinsko in umetniško znamenit, ima tudi jako milo podnebje in rodovitno okolico, kjer vspevajo pomaranče in, limone in rastejo celo datelji, seveda tudi fige in rožiči.
Ogledali smo si površno del znamenitosti Dubrovnika in se potem Peljali na pred Dubrovnikom ležeči rajskolepi otok Lokrum. Tudi Lokrum, ki je ves obraščen — redkost naših otokov — je znamenitost zase, kajti toliko na jugu rastočih redkih kultur ni nikjer drugod v naši državi. Pred preobratom splošni dostop na otok ni bil dovoljen, kajti ta biser je imela v lasti visoka avstrijska in ogrska gospoda. V lo~ krumskem gradu se zdaj podi okoli bolehna deca iz vse države, da se ozdravi v čistem morskem zraku m
na južnem solncu. Tej deci večinoma siromašnih starišev privoščim ta paradiž, kar je Lokrum.	\
Vse premalo časa je bilo za ogled Dubrovnika in okolice odmerjeno, hiteti smo morali dalje. Plovili smo proti Boki Kotorski in se med potom ustavili v Cavtatu, malem toda vrlo lepem mestu, kjer se je rodilo veliko znamenitih oseb. Omenjam svetovnoznanega pisatelja in učenjaka Bogišiča, velikega slikarja Vlaho Btikovca, najboljega sedanjega tenorista Tino Patiera — naslednika Carusa —, nacijonalnega politika Franjo Supila itd. Na lepem pokopališču stoji pred kratkim dograjen velik mavzolej rodbine Račič,^ deta našega velikega kiparja Meštroviča. Pod veščim vodstvom ljubeznivega franjevca smo si ogledali vse znamenitosti, najprej galerijo slik pokojnega Vlaho Bukovca, ki je nastanjena v njegovi rojstni hiši. Občudovali smo grandijozni mavzolej na pokopališču in druge znamenitosti.
IDatje sledi ),
Vodilne misli o vpeljavi računanja v zlatu.
(Konec.)
Dosedanje izvajanje računa v zlatu je bilo pa v toliko enostransko, ker se je dotaknilo le posameznih delov problema; praksa je
lastnino okrepila samo enostransko. In sicer na račun delavskih plač; ki so se pri padcu valute večkrat bolj znižale, kakor je bilo pa to utemeljeno v splošnem gospodarskem položaju. Zato se mora z računanjem v zlatu združiti tudi posebno vprašanje delavskih plač v zlatu. Smernice naj bi bile v splošnem te-le:
1.	Delavske plače niso mirovne delavske plače. Določitev plače v trdni vrednostni enoti naj zaenkrat zasigura delavcu že doseženo plačo in naj se mu ta nikakor ne zniža. Sedanja določitev plač na kratko dobo pomeni nenavadno veliko zapravljanje delavne moči in dela samega, posebno še v onih obratih, kjer se pojavlja novo mezdno gibanje. 2. Vendar naj pa dohodki delavcev za daljšo dobo ne padejo preveč pod plače na svetovnem trgu. Sicer bodo na ta način delavci, ki so že nastavljeni, prišli na svoj račun; a pomnožilo sc bo število brezposelnih. Temu se pa ni mogoče ogniti, ker se število brezposelnih sploh pri vsaki stabilizaciji gospodarskih razmer pomnoži. Bolj pozno, ko bo ureditev stalnih delavskih plač, tem slabša bo kupna moč širših slojev in tem bolj pogu-bonosna bo brezposelnost. To toliko bolj, ker je prevelika razlika med zahtevano zlato ceno in pa med papirnato plačo povzročila v marsikaki panogi tehnični zastoj na-pram inozemstvu, delovanj manj vrednih obratov in prav nezdravo razširjenje že imenovane vmesne trgovine. Odstranitev teh razvad in posebno še zopetno doseženje teh-niško-gospodarskega viška sta pa mogoča le, če vzpostavimo zdravo konkurenco, Nemška industrija je. bila pred svetovno vojno na sve-
tovnem trgu zmožna vsake konkurence; plača v zlatu bo to stanje hitreje dosegla kakor je p,a to mo-i goče pri papirni plači.
Sicer pa vpeljava splošnega računanja v zlatu po premaganih prvih težkočah zniža zanimanje mnogih važnih krogov za nakup deviz, kar je prav posebno velikega gospodarskega pomena.
Očividno je, da so država in državni obrati najbolj občutno oškodovani, če plačujemo davke v papirju, ki neprenehoma rapidno pada! Zato so predlagane sledeče odredbe: Dri plačevanju davkov naj gre zmanjšana vrednost denarja vsa v breme davkoplačevalcev. 1 ermin pri vplačevanju indirektnih davkov naj bo kolikor mogoče blizu termina vplačevanja direktnih davkov, da se doseže tako nekako soglasje. Davčne tarife so izražene v bodočnosti v zlati marki. Prvo preraču-nanje se izvrši po irenotno veljavnih larifih — seveda to danes na Nemškem ni mogoče, ko marka tako rapidno pada. Kot prehodna oblika pride pri zemljiškem davku v poštev lahko tudi davek naturalne vrednosti. Vsi proračuni se delajo v zlatih markah. Cene in tarife javnih obratov se vodijo v zlatih markah. Vse to bi se zlasti poznalo pri repa raci jskih odplačilih, ki se morajo vršiti ja v zlatu. Reparacij^ka odplačila, ki še niso odplačana, naj se vršijo izključno le potom davkov v zlatu itd.
Kdor se hoče natančno poučiti o teh stvareh, naj prebere Hirsch-ovo knjižico, izšlo v založbi I. C. B. Mohr v Tubingenu. Tam so vsi predlogi tudi podrobno utemeljeni.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRI)A“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8-	Telefon	SL	220.
Ljubljanski
Kakor malokateri narod so umeli Slovenci takoj po preobratu poiskati si svojo gospodarsko rešitev. Geografična lega in naravna bogastva naše ožje domovine so jim kazala pravo pot. Slovenija je po svojih vodnih silah in neizčrpnih premogovnikih bila poklicana potegovati se za prvenstvo na polju industrije v Jugosloviji. Sicer je bila industrija v Srbiji pred vojno že močno razvita, a jo je vojna docela uničila.
Hrvatska industrija je bila v povojih, a v Sloveniji je bila industrija v tujih rokah. Slovenija je živela od živinoreje in lesa, v poljedelstvu je' bila vedno pasivna. Po vojni pa je ta pasivnost narasla tako, da bi je ne krili dohodki iz živinoreje, ki jo je pa vojna tudi oslabila.
Zato je bila edina rešitev prehod k industriji, s čimur se je položil temelj narodni gospodarski ozdravitvi. Kmalu so se začeli kazati uspehi in cela vrsta novih podjetij je bil sad gospodarske preorijen-tdcije. V svrho nadaljnjega razvoja pa je nastala potreba, dobiti o našem gospodarstvu jasno sliko in bolj kakor vsaka statistika nam to nudijo razstave in vzorčni sejmi.
Razstava sama ima pretežno poučni namen, vzorčni sejem zasleduje trgovsko stran, a dosega tudi namen razstav. Ko se je sestavil odbor za prireditev prvega Ljubljanskega velesejma, je bilo dosti ma-lodušnih ljudi, ki so smatrali poskus za predrzen in že v naprej ponesrečen. Skušnja pa je pokazala nasprotno. Prvi Ljubljanski velesejem je bila triumfalna manifestacija naše mlade industrije s sijajnim uspehom. , Prvič smo videli no lastne oči, da ni bila samohvala, kar smo čuli in či-tali o naši industriji. Prvi Ljubljanski velesejem je pokazal, da imamo industrijo, ki proizvaja mnogo izdelkov, katere smo doslej naročali od zunaj. Zlasti razveseljiv pojav je bila velika udeležba od strani Srbov in Hrvatov. Ta udeležba ni le
žave med seboj, da si prodajajo drug drugemu, kupujejo drug od drugega.
Pa ne samo to. Nobena država ne more sama proizvajati vseh potrebščin. Tudi industrijalno najrazvitejše države so v večji ali manjši meri navezane druga na drugo. Ljubljana je zaradi svoje obkrajne lege proti zapadni Evropi in zaradi bližine morja tudi za blago inozemskega izvora, ki ga je treba uvažati, jako ugodno sejmsko mesto. Zategadelj je na Ljubljanskem velesejmu, četudi je namenjen v prvi vrsti za blago, ki se proizvaja v naši državi, vendar dana tudi priložnost za sklepanje kupčij tudi z inozemskim blagom, ki bodo njega vzorci izloženi ali v posebnih zgradbah ali pa v trgovinskem oddelku sejma.
Naj bi bil III. Ljubljanski velesejem, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L, od L do 10. septembra letos, najsijajnejša manifestacija našega narodnega gospodarstva in naj bi doprinesel k temu, da ugled naše ekonomične moči v inozemstvu še bolj poraste.
Legitimacije za obisk in polovično vožnjo prodajajo po 50 Din vsi večji denarni zavodi. Legitimacije za enkratni obisk se bo dobilo ža 15 dinarjev pri vhodih na sejmišče.
JBUDDNAf r 1	"	    1
.1UDDHA-
g&tiNiHUZUMRH
TRADEMflRK I _________
Razvoj svetovnega .gospodarstva.
velesejmi. >
povečala zunanji vtis velesejma, temveč je pomenila za našo industrijo velik trgovski uspeh, ker ti niso prišli iz radovednosti, temveč z namenom, sklepati dobre zveze z našimi industrijalci.
Trgovski uspehi niso izostali, in-dustrijci so pridobili izdatno povečani krog odjemalcev, marsikateri pa si je naravnost omogočil eksistenco. Glavni namen, ki ga je imel prvi Ljubljanski velesejem, je bil sijajno dosežen.
Drugi velesejem je še boljše uspel,
o	čemur nam pričajo sledeči podatki:
L Ljubljanski velesejem leta 1921: 470 razstavljalcev, obiskovalcev nad 100.000, sklenjenih kupčij za 150 milijonov dinarjev. Razstavni prostor 25.000 ms.
II.	Ljubljanski velesejem leta 1922: 700 razstavljalcev, preko 120.000 ' obiskovalcev, sklenjenih kupčij za 335 milijonov dinarjev. Razstavni prostor 40.000 m*.
Oba velesejma je poselilo tudi mnogo gostov iz drugih držav in to iz: Rumunije, Cchoslovaške, Italije, Avstrije, Madjarske, Poljske, Nemčije, Angleške, Francije, Belgije, Grške, Alžira, Tunisa, Egipta in Turčije (Carigrad).
Posamezne domače tvrdke, zlasti mlajše, ki so nastopile na prvem velesejmu v skromnosti, so na drugem že zadobile značaj vpeljane in močne industrije. Napredek, ki se pokaže na razstavnem prostoru pri posameznih tvrdkah, bo brezdvomno zanje velikega trgovskega pomena.
Razume pa se, da Ljubljani in Sloveniji ne more in ne sme biti zgolj na tem, da samo prodajate v druge dele države, temveč prav tako tudi na tem, da kupujete, kar proizvajajo drugi deli. Zato Ljubljanski velesejem ni omejen na produkcijo Slovenije, ampak je na njem dana prilika za izložbo vzorcev proizvodov iz vse države. Naša težnja mora biti, da se čim bolj spoznajo vsi deli dr-
2e v letu 1922 so se začeli pojavljati znaki, ki so kazali na bližajočo se sanacijo v svetovnem gospodarstvu. Kriza je po stagnaciji v preteklem letu prešla v prvih mesecih 1923 v dobro konjunkturo. To velja zlasn za države s stalno valuto. Pri državah centralne in vzhodne Evrope je nastopilo tudi znatno izboljšanje, izvzemši Nemčijo, katere propad se jasno vidi iz dejstva, da no-lira dolar v Berlinu 4 milijone mark. Nasprotno pa stanje industrije ni preveč slabo.
Položaj v ostalih državah, posebno v Uniji, ki je vodilna država v svetovnem gospodarstvu, se je izboljšal. Gospodarsko življenje v Uniji se je razvijalo ugodno in številke, tako produkcije kakor konzu-ma stoje na rekordnih višinah. Vendar pa se že od junija sem pojavlja stagnacija, seveda sezonskega značaja, kar je razvidno iz nekoliko zmanjšane produkcije železa in jekla v juniju in juliju.
Angleško gospodarstvo je imelo dosti dobička od ruhrske okupacije. V zadnjih mesecih so cene začele nazadovati, kar gotovo ni znamenje dobre konjunkture. Perspektive v bodočnost angleškega gospodarstva niso najlepše.
Francija letos ne bo navezana na uvoz tujega žita, ker ji domača žetev, povečana z dovozom iz severnoafriških kolonij zadostuje. Zato je pričakovati popravitve franka. Industrijska konjunktura je po prehodni ustavitvi v prvem trimesečju letos radi ruhrske okupacije dobra. Produkcija presega predvojno višino. Konzum premoga je ogromen fv. maju 5 milijonov ion).
V	splošnem se položaj povsod izboljšuje in prehaja v mirnejše gibanje tekom zadnjih mesecev. Naš izvoz v zadnjem času stagnira. Po dobri žetvi letos bomo imeli dosti žita za izvoz, kar bo ugodno vplivalo na vrednost našega dinarja. Ker pa je letos po celem svetu dobra žetev in ker bo tudi Rusija dosti izvažala, bo velikost našega izvoza odvisna od cen na domačem trgu, ki bodo morale popusnti, če bomo hoteli izvažati. Dosedaj še ni opažati gibanja cen navzdol. Gibanje cen bo vplivalo na izvoz. V slučaju, da naš uvoz ostane na dosedanji višini in da se bo razvijal izvoz, v zaželjgni meri, se bomo zelo približali aktivnosti v trgovinski bilanci z inozemstvom, kar ne bo brez posledic na mednarodno presojevanje vrednosti našega dinarja.
Iz poštnega pravilnika.
IZ BRZOJAVNEGA PRAVILNIKA. TELEFONSKI POZIVI.
Po telefonskem pravilniku je dovoljeno, da se osebe, ki nimajo telefonske postaje na domu ali v obratovališču, lahko s posebno telefonsko pozivnico obvesti, da naj se zglasijo ob gotovem času pri javni govorilnici v svrho telefonskega razgovora. Rok za razgovor je treba tako odrediti, da je med pozivom in časom, določenim za razgovor, najmanj poldrugo uro časa za dostavitev telefonske po-zivnice in za prijavo razgovora. Telefonski abonenti prijavljajo take pozive v krajevhem in medkrajevnem prometu lahko po svojem domačem telefonu centrali in jim telefonska centrala izstavi pozivnice, takse pa se jim kreditirajo do mesečnega obračuna. Osebe, ki niso telefonski naročniki, pa lahko prijavijo govor na javni govorilnici, ki se nahaja pri telefonski centrali.
Pozivnica se lahko glasi na osebe, ki se nahajajo v okrožju iste centrale ali pa na kak drugi kraj. Pozivnica mora vseJbovati naslov pozvane stranke, kraj, kjer se hoče vršiti telefonski razgovor ter čas, kdaj se hoče govoriti. Telefonska postaja pa ne prevzame jamstva, da se bo razgovor v označenem času izvršil. Pozivna taksa znaša za vse razdalje brez razlike 5 Din, nujna pozivnica pa 7 Din. Ako se nahaja stranka, kateri je treba dostaviti pozivnico, izven ožjega okrožja telefonske centrale, je treba za dostavitev plačati takso, kakor za dostavo navadne brzojavke. Takse za pozivnico se ne vračajo tudi, ako se stranka pozivu ne odzove in se ne zglasi k razgovoru-
DOSTAVLJANJE BRZOJAVOV POTOM TELEFONA.
Telefonski naročniki lahko oddajajo s svojega telefona telefonski cenfrali tudi brzojavke, ako to prijavijo telefonski postaji. Obenem pa morajo naročniki tudi sporočiti, ako želijo, da se jim tudi dospele brzojavke telefoničnim potom dostavlja.
Brzojavke se lahko oddajajo tudi z javnih govorilnic. Ne morejo se pa potom telefona oddajati državne brzojavke, dalje brzojavna nakazila denarja in pa časnikarske brzojavke s polovično takso. Brzojavke se lahko oddajajo v domačem jeziku, ako se pa oddajajo brzojavke v tujem jeziku, ne smejo imeti nad 20 besed. Pred diktiranjem brzojavk mora naročnik navesti število besed. Za pogreške v takih telegramih na tujem jeziku urad ne vrača takse. Pri javnih govorilnicah in na naročniških postajah, ki se jih uporablja za oddajo telegramov, se mora položiti depozit najmanj 100 dinarjev. Vse osebe, ki prijavijo svojo telefonsko številko pod skrajšano brzojavno adreso, morajo sprejeti po telefonu vse brzojavke, ki so dospele na naslov njihove t^r lefonske številke. Telefonska postaja dostavi brzojavko, ki jo je dostavila ustmeno po telefonu, še potem kot navadno pismo. Ako se naročnik za prejem brzojavke pri telefonu ne zglasi, se mu dostavi brzojavka potom raznašalca.
STALNE TELEFONSKE ZVEZE.
Telefonski naročniki, ki imajo na enem in istem omrežju priklopljenih več telefonskih postaj, lahko prosijo centralo, da drži njih telefone tudi preko službenega časa centrale
v stain? zvezi. Take zveze se lahko vršijo med različnimi telefonskimi naročniki na isti krajevni zvezi. Najmanjša najemnina mora trajati mesec dni. Najemna pristojbina znaša eno naročniško postajo 20 Din mesečno. To takso morajo plačati Prosilci vnaprej.
Stalna telefonska zveza se lahko dobi tudi v medkrajevnem prometu, med naročniki na mrežah telefonskih central, ki imajo samo osemurno dnevno službo in telefonskimi centralami, ki imajo daljšo službo pod pogojem, da to število telefonskih spojev omogočuje. Take stalne zveze lahko vzame naročnik na daljšo dobo kot mesec dni samo tedaj, ako se nikdo drugi ne priglasi. 4ko pa se uh priglasi več, potem odloča vrsta prijave.
Predplačilo za stalno zvezo znaša 20 Din mesečno. Ta taksa se plača tolikokrat, kolikorkrat se ima dnevno dati stalno zvezo. Ako na primer naročniki zahtevajo stalno zvezo rned 12. in 14. uro, ko delo v eni telefonski centrali počiva, poleg iega tudi od 18. ure zvečer naprej do zjutraj, se mora plačati torej 40 Din mesečne najemnine. Poleg lega pa mora naročnik za izvršene medkrajevne razgovore še plačati normalne pristojbine. Za stalno zvezo je treba vložiti pismeno prošnjo prs pristojni telefonski centrali. Prošnjo reši poštna direkcija. »Dovoljenja za stalno zvezo so začasna se jih radi tega vsak čas lahko 'ikane.
M. Savič:
Kaša industrija in obrti.
(Nadahevanje.1 Produkcija sveč pri nas.
Pri nas se izdelujejo sveče iz loja, voska, cerezina, parafina in ste-
arina.
Lojeve sveče se izdelujejo bodisi Itoi domači izdelek za hišno uporabo, pri čemur se navadno uporablja loj, ki se je pridobil pri klanju za domačo-uporabo, ali pa ™ izdelujejo mali milarji v gospodarsko odrezanih krajih Srbije iri £rne gore. Ta obrt propada od leta do leta in sicer radi neprijetnega duha lojevih sveč in radi draginje Ma napram parafinu.
Voščene sveče pa izdelujejo navadno mojstri svečarji in medičarji, katerih je okrog 100 v celi državi. Te vjsie sveče se sedaj izdelujejo povečini iz zmesi cerezina, stearina šn parafina z voskom in le malokdaj ■iz čistega voska. Svečarski vosek OTetapljajo in belijo po potrebi, med 'lem ko voskovarino ekstrahira samo Semanova tovarna v Sloveniji. Parafin se-dobiva kot produkt pri .predelavi nafte Igališka nafta, ki iraa 5 do parafina, medtem ko jramunska nafta nima nikakega parafina! Pri destilaciji v njene produkte in potom čiščenja dobljenih Woduktov. Od naših trvdk ga izdeluje »Danica«, destilacija in rafine-ai?a nafte v Bos. Brodu, toda ne v .zadostni množini, da bi krila domačo potrebo, ki je v zadnjem času aarfo velika.
Parafin se dobiva tudi potom pre-•idelave parafinskega škriljevca na Gotskem in ene vrste rujavega pre-na Saškem, pa tudi mi imamo ugodne parafinske škriljevce -f* ^^elavo in mučno je, da jih ne n«!0 Predelavah in se ne spopol-l>rnriSi ^okoVno, da bi pričeli s Mn?*®* medtem ko inozemci, ki Piri '! -razumejo, za enkrat nočejo L	Naš	veliki	interes bi bil,
Vali ^čeli te škriljevce predelo-
t^-eenn 5e pridobiva iz Potom razkrajanja
lojp"
loja
V glicerin in z od-Ju^rrie'L° °'inate kisline iz mastne p ostane stearinska in gal-Ituh ^.^slina. To se dela v tpvar-ton?c; <Li>tere >c posebna razme-\ aparatura in znaten |» i >, • Vsled dobivanja glicerina
:*Tambo,% bi se upeljala pri ^ odukcija stearina m glicerina.
Cerezin se dobiva potom rafini-ranja iz ozokerita, to je neke vrste zemeljske smole, ki se koplje v Galiciji v bližini petrolejskih vrelcev iz zemlje. To rafiniranje ne zahteva velike aparature, niti znatnih kapita-lov. Mogoče je, da se bo tudi pri nas nekje v bližini petrolejskih vrelcev našel ozokerit. Do tedaj bi bilo treba favorizirati uvoz ozokerita, da bi se pri nas predelal v cezerin.
Razen čistih in mešanih voščenih sveč, ki se izdelujejo na ročni način, se izdelujejo tudi čiste siearin-ske, stearinsko-parafinske in čiste parafinske sveče na strojni način.
Tovarne so sledeče: 1. Veliko-bečkerečka tovarna mila in sveč Ljubomira M. Lukiča v Velikem Beč-kereku, ki izdeluje letno okrog 10 vagonov sveč za razsvetljavo. Razen njega izdelujejo v Vojvodini sveče g. Frenkel v Senti, Hartmann in Kohen in Roza Šporer v Subotici.
Danica v Bosanskem Brodu izdeluje letno okrog 100 vagonov parafinskih sveč iz parafina, ki ga pridobiva sama.
V Sarajevu izdeluje sveče iz parafina in stearina tovarna za milo in sveče »Vila«. V Mostarju izdeluje g. Knežič poleg mila tudi voščene, parafinske in stearinske sveče.
Na Hrvaškem in Slavoniji izdeluje sveče v Karlovcu M. Lukinič, prva hrvatska parna tovarna voščenih sveč in medičarskih produktov.
V Ljubljani delajo sledeče svečarne: 1. ). Kopač in drug, parna svečarna, izdela letno okrog 15 vagonov sveč iz parafina in stearina in 1 vagon voščenih sveč; 2. Milama in svečarna d. d., izdeluje do 280.000 kilogramov sveč po večini iz parafina in stearina ter manjšo količino-iz voska; 3. Dolničar & Richter, tovarna voščenih izdelkov, ki izdeluje letno okrog 300.000 kg cerkvenih, nagrobnih in božičnih sveč ter obratuje s 5 stroji; 4. Oroslav Dolenc, svečar v Ljubljani, izdeluje letno okrog 25.000 kg voščenih sveč.
V Dalmaciji izdelujejo sveče: 1. parna svečarna Hektorja Kargota v Splitu in sicer voščenih in namiznih sveč; 2. M. Kulič Inchijosti in FenzI v Šibeniku; 3. Madjar in Bio-kovo v Makarski; 4. Manura Tijesno pri Šibeniku ter 5. v Dubrovniku samostan franjevcev.
V Beogradu izdeluje voščene sveče v velikem obsegu g. Milovanovič in Stojkovič.
Razen »Danice« kupujejo v Bosanskem Brodu stearin tudi druge tovarne ter parafin iz Avstrije, Poljske, Italije, Amerike, Holandske in Anglije.
Konzum sveč je 4 do 5 krat večji, kakor pa je produkcija v tuzemstvu, akdravno se produkcija polagoma razvija. Tega je kriva mala' razlika med carino na steariiv, parafin in sveče, katero je treba povečah. Potrebno bi bilo, da bi se potom carinske tarife čimpreje omogočila produkcija stearina. in parafina, v tuzemstvu ter iz njih tudi produkcija* sveč.
(Dalje slfedi.)
Minite n pisalne sinji
THE RUMA. LJUBLJANA.
Trgovina.
Trgovci in obrtniki se opozarjajo na razpis zdraviliških prostorov .v. Rogaški Slatini. V razpisu ic obseženih 5 restavracij in hotelov deloma s celoletnim, deloma s sezijskim obratom,,ka>* varna, slaščičarna, delikatesna trgovina z zajnirkovainico in 12 trgovskih lo-krojaški, šiviljski, frizerski ali mesar-kal<™ prikladnih zg urarski, zlatarski, kroajški, šiviljski, frizersRi ali mesarski obrt, ali za irgovino z galanterij"! skim blagom, st^kleijino, sadjem, parfumerijo itd. Prilika je zelo ugodna in lep zaslužek, ker je zdravilišče od leta do leta bolj obiskano in letos natlačeno Xzakm^se„oddajo' prostor? za
iv	mo dobo. Ponudbe z navedbo ponujene letne'najemnine se imajo vlo-
žiti najpozneje do 1. septembra 1923 pri ravnateljstvu zdravilišča. Opozarja se na tozadevni razglas v Uradnem listu št. 65. Podrobna pojasnila se dobijo pri ravnateljstvu v Rog. Slatini, deloma tudi pri Občeslovenskem obrtnem društvu v Celju, katero dragevolje daje zunanjim interesentom potrebna navodila ali pojasnila tudi pismeno.
Trgovci z zdravilnimi zelišči! Angleška vlada je po svojem zastopniku v Bel-gradu prosila, da se ji naznanijo vse odredbe in predpisi, ki regulirajo uvoz zelišč (medicinskih in drugih) v našo državo, Kazun tega prosi britansko ministrstvo poljoprivrede, da se mu sporoči tudi v bodoče o vseh spremembah in novih predpisih, ki bi se nanašali na trgovino z zelišči. —
Angleška misija v Rusiji. Misija angleških trgovcev, na čelu ji nečak angleškega premijera Baldwin, prezident velike trgovske družbe, je odpotovala v Rusijo, da preštudira ondoini gospodarski položaj.
Obrt.
Obrtni shod v Ljubljani. Kakor smo že poročali se vrši 8. septembra ob 10. dopoldne v dvorani »Kazine« obrtni shod. Za shod vlada splošno zanimanje, ker bo to edino zborovanje obrtništva v tekočem letu. Referate na tem shodu bodo imeli prvaki našega obrtništva gg. Rebek iz Celja, Zadravec iz Središča, Ravnikar in Oblak iz Ljubljane. Dolžnost vsakega obrnika je, da se udeleži tega shoda, na katerem se bodo razpravljala zgolj stanovska vprašanja. Shod se je določil za čas velesejma, tako da imajo vsi, ki si kupijo sejmsko legitimacijo, polovično vožnjo po železnicah. Opravičilo ne velja nobeno, kdor je obrtnik in mu je na srcu dobrobit obrtništva, ta mora 8. septembra na shod.
I. Jugoalovenski kongres trgujočih vrtnarjev kraljevine SHS se vrši v dneh 1. in 2. septembra t. 1. v Ljubljani. Kot vsaka druga panoga, tako stremi tudi poklieho vrtnarstvo za ciljem, da se dvigne na čim višjo strokovno stopnjo ter z združenimi močmi uresniči svoje ideje in varuje svoje stanovske interese. Vprašanje čim tesnejše združitve vseh Irgujocin vrtnarjev je za vsakega po-samnika življenjske važnosti, vsled česar so prijavili udeležbo na kongresu /skbraj vsi pripravljalnemu odboru poznati vrtnarji. Poživljajo se pri tej priliki vsi oni vrtnarji, ki še niso prejeli vabil, da sporočijo nemudoma svoje naslove na »Odbor vrtnarskega kongresa« v Ljubljani; da se jim zamore pravočasno doposlati program kongresa in legitimacijo za znižano vožnjo po Železnici.
Polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra t. I. Za vstop je vložiti do 15. septembra na ravnateljstvo drž. podkovske šole v Ljubljani s kolekom za 13 Din kolekovano prošnjo, ter ji priložiti: 1. Rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo, 6. obožni list. — Vsako prilogo, če še ni t kolekovana, je kolekovati s kolekom za t Din. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redfio državno podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami Za hrano in učne knjige.
Denarstvo.
Prijava dolgov in terjatev napram pravnim jn fizičnim osebam v Italiji. Generalni inšpektorijat finančnega ministrstva v Beogradg objavlja razpis z dne 9- 1. m. št. 30:879 sledeče vsebine: Poživljajo sc vse zai«te«|pfane oseb«
V	kraljevini Srbov, Hrvatov in Sl oven-:
. I.w9m enega meseca prijavilo tinanc-ni delegaciji svojega področja sledeče: | lrSedanje stanje dolgov in terjatev prebivalcev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, brez razlike na., državljan-sivo, nastalo v avsjro-ogrski^ kronah pred 10. aprilom 1919. napraip.pravnim in fmančnufi ose&am, ki imajo svoje bivališče ali sedež v Italiji, n. pr. napram podružnicam naših čehoslovaških, avstrijskih in drugih bank, flupram zadrugam itd: v novih itakjenskih' pokraji—
so obstojale dne 10. aprila 1919, a so se po tem datumu na kateri koli način poravnale. Pri teh plačilih naj se izkaže način plačila in kurz, po katerem se je plačilo računilo. — V prijavi se mora navesti: točne naslove upnikov in dolžnikov, vsoto dolga ali terjatve, kdaj je dolg ali lerjatev nastala, pravni naslov dolga ali terjatve, morebitno zalogo ali hipoteko in kraj, kjer je imela oseba, ki prijavlja dolg ali terjatev, svoje stalno bivališče dne 10. aprila 1919.
Zlata pariteta v Avstriji. V Avstriji je določena zlata pariteta za čas od 12. do 18. avgusta 14.400.—.
Nove novčanice v Nemčiji. Z ozirom na vedno večje padanje vrednosti nemškega denarja namerava vlada v Nemčiji izdajati novčanice po 100 milijonov mark. dosedanjo cirkulacijo novčanic se ceni čez 100 biljonov.
Ruski papirji na berlinski borzi. Od 1. septembra tekočega leta bo berlinska borza zopet notirala ruske vrednostne papine.
Davki.
Kolkovna prostost davčnih knjižic. Davčni urad Ljubljana - mesto je zahteval za davčne knjižice takso iz tar. post. 42. zakona o taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921., češ da so davčne knjižice izpiski iz uradnih knjig. To naziranje ni bilo pravilno, ker so davčne knjižice predmet posebne tarifne postavke, ki pa dosedaj ni bila razširjena na celo državo, ampak velja še vedno samo za ozemlje bivše kraljevine Srbije. Trgovska in obrtniška zbornica je opozorila finančno delegacijo v Ljubljani na omenjeno prakso in jo prosila, naj naroči podrejenim davčnim uradom, da izdajajo davčne knjižice edino proti povračilu nabavnih stroškov, ne zahtevajo pa zanje kolkov. Na to opozorilo je finančna delegacija z dopisom z dne 16. avgusta 1923. št. a IV. 3090 obvestila zbornico, da je naročila davčnemu uradu Ljubljana, naj takoj preneha s svojo nezakonito prakso in ukine kolkovanje davčnih knjižic.
Promet.
Zračni promet Praga — London se je otvoril v sredo, dne 15. t. m. Prevožnja traja 8 do 10 ur, medtem ko je drugače potrebno za isto pot 30 do 32 ur.
Dobava, predaja
Dobava slame. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 30. avgustia t. 1. druga ofer-talna licitacija glede dobave 180.000 kg slame. Predmetni oglas je v pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Nabava bukovih drv. Podpisana direkcija potrebuje za ogrevanje eramih pošt 363 m" bukpvih in 155 m3 mehkih drv, katera se morajo dostaviti takole: v Ljubljano 231 m3 bukovih in 92 m3 mehkih drv, v Maribor 51 m3, v Celje 7 m3 bukpvih, v Ptuj 12 m3 mehkih, v Kranj 27 m3 bukovih, v Novo mesto
69	m3 bukovih, v Oornjo Radgono 24 m3 bukovih in Zidani most 5,m3 bukovih. — Interesenti naj vložijo najkasneje do 1. septembra t. I. obvezne ponudbe, v katerih naj bo navedena cena za 1 m’ Iranko gori navedeni kolodvori. -Ce pa se napravi ponudba drv v ki-logramihi bomo upoštevali, le tako ponudbo. V? kateri bo navedeno, koliko tehfe m*: Polovica drv gori navedenih kolicip »t mora dostaviti dp 1. ok}. t. I. drugi polovica pa do 1. decembra t. 14 PoriuaniK, ki predloži lahko tudi« delno ponudbo,	koaiciio
v	gotpvinT ali v vrednbšlnflT papirjih pri PomdžjieM^Uflhriftft iftMljfisane diftefceij«,
i	ki nnii izdaf reverz o vplačani kavciji!
S NStpijčnetši pogoji so na vpogled pri odseku podpisane direk-
snc. .
naij.; 2. Posebej naj se tztajfc dolgove in terjatve prebivalcev kraljevine Srbov,
žavljanstva, navedene pod točko t, ki
Ne samo 33% znižana vožnja, ampak tndi polovičgi vizum je dovoljen obfs-koval^em VI. praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši v dneh. odjA cbj 9. septembra t. 1. Izredna prilika za, ugoden nakup strojev, manufakture, steklenine, #>rcQlana itd. B^zSjjki^na pojasnila daje češkoslovaški konzulat. Ljubljana, Breg 3 in Aloma Comja^nv d. z o. z.,; Ljubljana^ Kongresni trglr 4
šume in rude je izdelala
misija načrt novega rudarskega zakona, ki je sedaj že končan. Načrt novega zakona je izdelan na podlagi rudarskega zakona, ki je veljal na ozemlju Srbije, ravno tako pa tudi na podlagi rudarskih zakonov, ki so veljali v Cmi gori, Sloveniji Hrvatski in Slavoniji. Po sklepu ministra za šume in rude se bo ta načrt hrvatskega zakona poslal vsem gospodarskim organizacijam, da bodo lahko dale svoje pripombe in morebitne predloge.
Dopis z Vrhnike. Dne 15. t. m. se je vršil na Vrhniki protestni shod obrtnikov in trgovcev iz celega sodnega okraja vsled neznosnega obdavčevanja. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan. Padale so na režim obdavčenja ostre obsodbe, zlasti na to, da je ravno ljubljanska okolica, zlasti pa Vrhnika neprimerno kruto obdavčena. Soglasno se je izvolil odbor, da donese pismene in ustmene pritožbe na najvišje pristojno mesto. Obrtniki in trgovci, posnemajte.
Popust pri vidiranju potnih listov udeležencem Praškega velesejma. Mi-
nisterstvo zunanjih zadev je ugodilo prošnji uprave praških velesejmov in določilo, da se udeležencem velesejma iz Kralj. S. H. S. dovoli 75% popust. Vizumi se bodo izdajali za 'A ceno.
Posetnikom Mariborske razstave priporočamo restavracijo »Kosovo« (Grajski trg) in »Kolo« (Koroška cesta.
Kongres srednjih slojev. — V Bernu (Švica) se je imel vršiti septembra meseca t. 1. kongres srednjih slojev, na katerem bi se naj ustanovila »Mednarodna zveza srednjih slojev«. Po zadnjem poročilu pripravljalnega odbora se bo pa vršila letos v dneh 18., 19. in 20. septembra t. I. samo pripravljalna konferenca, medtem ko se je kongres sam preložil na leto 1924. Osnujdča se »Mednarodna zveza srednjih slojev« ima namen združiti celokupni intelektu-elni, obrtni in trgovski srednji stan vseh
držav v zaščito in prospeh njegovih idealnih in gospodarskih interesov. Pripravljalni odbor v Bernu vabi, da bi se tudi nasa država udeležila predkonfe-rence z vsaj 2 do 4 zastopniki. —
Transportne olajšave udeležencem Praškega velesejma v češkoslovaški in Jugoslaviji. Prometno ministrstvo Kralj. S. H. S. in ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je dovolilo udeležencem Praškega velesejma, ki se izkažejo z legitimacijo (iste izdajajo zastopniški uradi Češkoslovaške republike) 50% popust na železnicah brez prekinjenja vožnje tja in nazaj. Popust je veljaven za vse osebne in brzovlake št. 4—5. — Ministrstvo železnic C. S. R. je tudi odobrilo 33% popust na vseh državnih progah brez razlike vlakov tja in nazaj.
Naša cona v Solunu. Dosežen je po-polen sporazum med našo in grško vlado v vprašanju solunske cone kakor tudi glede prevoza in prometa s Solunom in Grško. Sedaj se vodijo pregovori za zaključitev poštne konvencije. Pregovori bodo te dni končani in takoj na to se bo šlo na delo za razmejitev cone v Solunu ter ria izkoriščanje te cone po naših oblastih.
Lira in frank sta mnogo višja kakor češka krona in vendar večina jugoslovanskih trgovcev raje naroča blago v Italiji in Švici. Zakaj? Zato, ker jih dosti niti poskusilo ni kupiti naravnost v če-hoslovaški ali pa se samo iz komodnosti poslužuje gorenjih tržišč. To ravnanje ni v interesu trgovcev, še manj pa v interesu konsumentov. Jugoslovanski trgovci naj kupujejo češko blago, ki po solidni ceni in po kakovosti nadkriljuje robo nam ne posebno naklonjenih držav.
Ruska zunanja trgovina. Celokupna vrednost izvoza tekom meseca maja je dosegla 32,800.000 zlatih rubljev. Največji del, v iznosu 45.6 odstotkov se je izvozilo v Nemčijo. Za Nemčijo pride Anglija s 13%, potem Latiška z 11% in
Amerika z 11 %. Pri izvozu so sodelovali: država s 75%, kooperative s 14%, družbe z 8%, privatniki z 2%. — Vrednost uvoza iznaša 15,250.000 zlatih rubljev. Tukaj zavzema Nemčija prvo mesto. Pri uvozu so interesirani: država z 90%, kooperative s 1%, družbe s 5%, privatniki s 5 % ■
Padanje cen kruha v Berlinu. V Berlinu so padle cene kruhu in pecivu. Mesto 240.000 mark, stane danes kruh 200 tisoč mark.
Tudi boljševiki se ne branijo častnih naslovov. Da bi ne zaostali za nekdanjimi »častnimi purgarji«, so uvedli pred časom v sovjetski Rusiji svoje »častne delavce«, častne krojače, častne kovače itd. Tak naslov so podeljevale razne tovarne in delavske zadruge imenitnej-"Šim osebam, med temi tudi Ljeninu it Trockemu. Ti »delavci«, ki niso delali, so dobivali seveda tudi popolnoma ta-rifarno plačo, ki je odgovarjala častnemu činu. Kaže pa, da delavstvo takih zastonjkarjev ne mara, ker je dvignilo pred kratkim oster protest in zahteva, da se ustanova njihovih častnih sodru-gov nemudoma odpravi, češ da občutno škoduje ugledu sovjetov.________________
Tržna poročila.
Tržne cene v Mariboru. Od tržnega nadzorstva novo izdani tržni cenik vsebuje nasproti zadnjemu ceniku zopet več podraženja nego padanja cen. O podraženju mesa smo že poročali. Mesni izdelki izkazujejo še stare cene. Podražile so se konjske kože od 175 na 150—225. Podražila so se jajca od 1.25 do 1.50 na 1.50 do 1.75. V špecerijskem blagu se je podražila 1. kava od 60 na
70	Din. Ječmen je poskočil od 3.25 na
3.50,	ajda od 4 na 4.50, nasprotno je cena ovsu padla od 5.75 na 3.50, prosu od 4.50 na 4, fižolu od 6 na 5. V mlev-skih izdelkih (moka) se je cena znižala na 25 Din. Krma je zgubila najnižjo ceno 87.50 in je obstala in je obstala
pri najvišji ceni na 112 Din. Pri sladkorju je cena padla od 27 na 25 Din. Drugih posebnih sprememb v cenah n» opaziti.
Svinjski semenj v Mariboru. Na svinjskem semnju dne 17. avgusta se je pripeljalo 111 svinj. Cene v kronski veljavi: mladi prešiči, 5—6 tednov stan 900 do 1000; 7—9 tednov 1200—1100; 3—4 mesece 3000 — 3400; 5 — 7 mesecev 4800 do 5300 ; 8—10 mesecev stari 5800 do 6000; 1 leto 7500 -9400. - 1 kg žive teže 90—100. 1 kg mrtve teže 110—120.
V	primeri z zadnjim sejmom so se cene za mlade prešiče nekoliko znižale, za starejše pa zvišale.
Tedenski pregled zagrebškega žitnega trga. Na tržišču so pretekli leden notirali v dinarjih: Pšenica je notiralav. početkom tedna 360- 362.50, koncern tedna 32j 337.50 in sicer baške in sremske provenijence, medtem sta bosanska in srbijanska, ki sta to leto zelo dobri, okoli 25 para pod najnižjim no~ tiranjem za' sremsko blago. Blago iz Bačke se je zadnje dni lahko prodalo po 340 Din, pariteta Zagreb. Rž je no-tirala 275 ab postaja v Bački. V ostalem je brez kupčije. Oves je tekom tedna nazadoval, cene so se gibale od 315—265, z ozirom na razlike v kvaliteti in čas nalaganja. Ječmen se je še malo trgoval. Notiral je nom., pomladni
287.50,	zimski 250-262.50. Koruza je ostala zanemarjena in je bilo edino h koncu tedna nekoliko povpraševanja. Trgovana je bila po 262.50 ab postaje in 355 ab Zagreb. Stanje koruze je po-voljno, zlasti ji je koristil zadnji dež. Moka je prikazovala slabo tendenco. Znamke prve vrste so notirale 5.90—6 dinarjev ab mlin, slabše 25—50 para ceneje. Povpraševanje za otrobe je bilo povprečno in so notirali proti kvaliteti 125—160 z vrečami od jute vred, postavno ab mlin. Fižol prihaja redko na tržišče in notira beli 3.75—4, pisarn 4—4.25 ab na tovorna postaja.
I
Veletrgovina
kolonijalne in
špecerijske robe
Zaloga sveže
pražene kave
mletih dišav in
rudninske vode
TuCiia in »litina tfHa! Zahtevajte cenik!
Vafelne in Kerloverske oblate, natflneiSe talno pecivo, listi štajerski malinov sok
priporoU
Ivan Pelikan
I. MARIBORSKA SLAŠČIČARNA
Maribor, Gosposka ulica 25.
Tapetništvo in mizarstvo
JjagodK & Sajko
zaloga pohiStva
Maribor, Rotovški trg 3
se priporoča p. n. občinstvu.
Koledarje Tiskarna ».Merkur Cenike Izvršuje Okrožnice
!! » Ljubljani It
Na veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-člee, podloge (belgier), nadalje potreb* žčine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra na*ip 7.
OIIOIIOIIC3IIOIIOIIC3IIC3
= Z najmodernejšimi stroji 0 0 opremljena parna pekar ~ = na za belo, črno in U luksuzno pecivo ter =	dvopek
[
Maribor
bilja Pulta trg 2
« priporoča sl. občinstvu: 0 n dvopek Slovenija, Adria = H dvopek ter la mandlove 0 0 pločice, mlečni keks, ma- = = kove štručke, mlečne U 0 kolače in našo posebno n =	špecijaliteto:	^
oMnUtiki m‘. §
OIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIO
Ne zamudite in naročite
Kollmann-ovo pat. peč z enkratnim polnjenjem z žagovino, katera je najboljša vseh dosedanjih izumov.
Naroča se pri izdelovatelju za Slovenijo:
IVAN KOLLMANN, SLOVENJGRADEC
Prometni zavod za
premog d. d. v Ljubljani
prodaja
premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
NASLOV:
Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva testa it. 15, II. nadstr.
°»laSa|te i »Trgovskem listu"!
Ljublj	ianska kreditna banica	
Delniška glavnica: Din 25,000.000 Skupne rezerve: nad Din 20,000.000	Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št 261, 413, 502, 503 in 504