Poštnino plačano v gotovini
SLOVENSKA BESEDA
Ursdniitvo: Dalmatinovo 8 • Upravai SeUnburgova 7/11 - Naročnina; Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun it. 17,152
Izhaja vsak petek.
Posamezno i m k.1 številko I L/IN
LJUBLJANI
ŠTEVILKA 24
Dr,Dinko Puc:
Boj za Slovenstvo
Vse, kar je specifično slovenskega, so ustvarili skoro le napredni Slovenci
Slovenski jezik je bil nekdaj jezik' siromaka, jezik k m e t a -11 a č n n a. Kdor je imel v tistih stanh časih srečo, da se je potom zvez s cerkvenimi ali plemiškimi krogi povzpel so-cijalno višje, ta se je poslej tudi posluževal bodisi latinskega, bodisi nemškega jezika. Nihče ni imel interes«, vzbuditi. «idejo slovenskega naroda», kakor je to rekel pokojni dr. Prijatelj.
Šele protestantovska doba nam je ustvarila slovensko knjigo. Primož Trubar, Jurij Dalmatin in njuni vrstniki so početniki slovenske književnosti. Kar je sledilo tem, je bila protireformacija s požiganjem protestantovskih knjig in ustvaritvijo katoliškega n a -b o ž n e g a slovstva brez literarne vrednosti.
Francoska revolucija je vzbudila tudi Slovence. V visoko izobraženi Zoisovi družbi se je rodila slovenska narodna zavest. Slovenski jezik naj boglasnik in nositel j na ro d o v e pr o -svete in kulture, ne pa samo sredstvo, ki služi edino^le hvali in češčenju božjemu. Zois, Vodnik in Linhart so drugi stožer v zgodovini slovenskega imena.	. M
Nato Prešeren, mož velikan, ki je dal slovenskemu jeziku vsebinsko in oblikovno pravico do eksistence. Za glavo višji od svojih vrstnikov jc pel ljudem, ki ga niso umeli, ne čutili. Umrl je omalovaževan in zaničevan.
Nato Vilhar in Jenko, Erjavec in Trdina, Mencinger, Pagliarnzzi-Krilan, Stritar in Levstik, Gregorčič in Aškerc, Jurčič in Kersnik, Vošnjak, Tavčar, Kette, Murn, Cankar, Župančič! Sami možje, katerim se imamo zahvaliti Slovenci, da se smemo stavit iv vrsto drugih narodov in da se smemo ponašati s s 1 o -venskimimenom.
Vsi ti možje, od Trubarja pa do Cankarja, so bili daleč od miselnosti tistih, ki nastopajo danes kot reševalci slovenstva. Nobeden od njih ni bil klerikalno usmerjen, čeprav so med njimi odlični duhovniki. Ne Vodnik, ne Gregorčič, ne Aškerc n i pripadal tem krogom, ld so jih prav zaradi njihovega naprednega in liberalnega mišljenja p r e -Kanjali in napadali.
Po naprednih možeh so Slovenci nastali.
Nič drugače ni v današnji dobi. Vse, kar imamo v slovenski književnosti močnega, velikega, vse, kar lahko pokažemo svetu kot specifično slovenskega, vse — s prav majhnimi izjemami — so ustvarili napredni Slovenci. Ako tega ne štejemo, ostane sicer dosti nabožne literature, molitvenikov, katekizmov, bigotnih pripo-vesti in versko-tendenčnega slovstva, toda ničesar, kar hi mogli po-kazati svetu kot res naše, kot res slovensko. Brez duševnih proizvodov naprednih Slovencev ni več slovenske književnosti.
v s n si \ \ k, m •» i i v v \i Slovenci manifestirajo v Beogradu službeno zn narodno in državno edinstvo, če se uradno zavzemajo za jugoslovansko orijentacijo, je to prav in dobro, in mi tega ne moremo zameriti! ne Korošcu in ne Kreku, ker smo si v svesti, da jugoslovanstvo ne more uničiti slovenske individualnosti. Toda nimajo pravice reklamirati za sebe Slovenstva, ko jim je bil slovenski jezik vsa stoletja le versko propagandno sredstvo in nič drugega, in ko zgodovina dokazuje, da so s svojim reakcijonamim mišljenjem samo ovirali kulturni razvoj Slovenstva!
Brez naprednih Slovencev bi Slovencev sploh n e b i 1 o !
Dr. M. Korun:
Pogled ir zgodovino
Kaj govore stvarna dejstva o bo»bi za narodno osvobojenje
živi danes narod Slovencev, Hrvatov in Srbov. Obča narodna ustavotvorna skupščina vsega zedinjenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov naj odloči z naprej določeno kvalificirano večino, ki naj popolnoma obvaruje od vsakega preglasovanja, končno tako glede oblike vladavine, kakor tudi glede notranje ureditve nove države, ustanovljene na popolni ravnopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Iz utemeljevanja predloga, ki je bil seveda soglasno in z največjim navdušenjem sprejet in o katerem je bilo sklenjeno, da se nalepi in objavi po vsej Hrvaški, naj navedemo — kot značilen — naslednji odstavek: «iNo-čemo, ko govorimo o državi Hrvatov, Slovencev in Srbov, od teh treh narodnih imen, ki so tri imena, izraza za eno našo politično in narodno zavest, nočemo, da od teh treh imen eno zaposta-
vimo drugemu in tudi nočemo, da jih nadomestimo s kakim četrtim, ker nočemo reševati z glasovanjem vprašanja, ki ga more rešiti samo kulturni narodni raz-voj.»	|
Na predlog poslanca dr. Anteja Paveliča, ki je bil sprejet tudi soglasno, je sabor nato sklenil, da prizna Narodnemu svetu SHS vrhovno oblast.
Dr. Ante Pavelič je pri utemeljevanju svojega predloga prečital proklamacijo Narodnega sveta SHS (ki smo jo navedli pod točko 23. teh člankov) z motivacijo, da bo na ta način prišla v zapisnik saborske seje.
V	imenu hrvaške stranke prava je poslanec dr. VI, Prebeg izjavil. da glasuje tudi njegova stranka za Paveličev predlog, a ker je nagodba z Ogrsko ukinjena in ker so hrvaške zemlje ujedinjene — kar je bil cilj hrvaške stranke prava —, bo saborski klub stranke svojemu strankinemu odboru predlagal,
V.
26.) Dne 29. oktobra 1918 se je
vršila zgodovinska svečana seja hrvaškega sabora. Na tej seji, ki je bila od poslancev skoro polnoštevilno obiskana, je stavil poslanec Sv. Pribičevič nujni predlog: 1.) da se vsi dosedanji dr-žavno-pravni odnosi in vezi med kraljevino Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo na eni strani in kraljevino Ogrsko ter avstrijskim cesarstvom na drugi strani, pretrgajo in vse tozadevne pogodbe razglase za nične; 2.) da se Dalmacija, Hrvaška in Slavonija z Reko proglase napram Ogrski in Avstriji za popolnoma nezavisne, a na temelju narodnega edin-stva Slovencev, Hrvatov in Srbov, da pristopajo v skupno narodno suvereno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem narodnem, področju tega naroda, ne glede na kakršnekoli pokrajinske in državne meje, v katerih
da se stranka razide. «Nova doba zahteva nove programe in nove strankarske tvorbe.»
Seji je prisostvoval tudi Stje-pan Radič in glasoval za stavljene predloge. Stavil je tudi predlog, da se prepove izvoz živil v Ogrsko in Avstrijo. V utemeljevanju predloga je govoril
o	cilju: cizgradnje banske Hrvaške in zedinjenja ter osvoboditve vseskupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov».
27.) Narodni svet SHS v Zagrebu je srbski vladi notificiral ustanovitev samostojne države SHS na teritoriju bivše monarhije. Srbska vlada je z noto od 8. novembra 1918 priznala Narodni svet kot zakonito vlado. Obenem je vzela na znanje, da je Narodni svet poveril dr. Trum-biču, predsedniku Jugoslovanskega odbora v Londonu, mandat, da predstavlja državo SHS pri zaveznikih, dokler ne bo ustanovljen skupni organ za diplomatsko akcijo.
V. T-ova, Ljubljana:
O politični vzgoji žene
V ženi moramo gledati človeka, ki naj ima tudi v politiki iste pravice z možem
II.
Nazor o potrebi politične vzgoje širokih mas je prinesel šele novi čas; v srednjem veku, v dobi tlačanstva, je bil tuj in nepoznan. Vendar se je tovorilo v začetku le o politični vzgoji mož. Socijali-zem in demokracija (ta le ponekod) sta končno tudi v ženi uzrla človeka, ki ima iste pravice kot moški tovariš, kakor drugod, tudi na političnem polju. Napredne države so spoznale, da je velike važnosti tudi politična vzgoja žena. Na zunaj se je to manifestiralo s podelitvijo volilne pravice ženam, kar je omogočilo ženi udejstvovanje na področjih javnega in političnega življenja. Zena je dobila priliko, da se udejstvuje po svojem zanimanju in nadarjenosti. Dobila je odločilen glas pri »podeljevanju moči», pri odločanju o političnih vprašanjih. Tudi totalitarne države polagajo v okviru svojih ideologij veliko važnost na politično vzgojo žena. Toda pri njih ni cilj te vzgoje, omogočiti ženi vplivanje na vodstvo politične organizacije. torej države, temveč je njen namen le, buditi v ženi državljansko zavest in odgovornost, ki jo ima napram državi kot bodoča mati in roditeljica.
Pri nas ni, da bi govorili o kakršnikoli že politični vzgoji žene. Naša žena še nima nobenih političnih pravic, v zadnjem času se ji jemljejo celo njene osebne (primerjaj zadnji amandman o celibatu učiteljic in odločbe SUZOR-a glede poročenih žena). Pri nas more vplivati žena na javno življenje le posredno, to je «potem svojega zakonskega moža», če ga ima; neposrednega vidnega vpliva pa nanj nima.
Naša vlada naj bi bila demokratična. Kot taka bo prej ali slej morala upoštevati tudi žensko polovico državljanov in ji dati iste pravice, kot jih dovoljuje svojim moškim državljanom.
Zanimivo je, da se pri nas no-
bena izmed političnih strank, ki vse težijo za povečanjem števila svojih privržencev, ne zavzema za rešitev tega vprašanja. Razumljivo je to z njihovega stališča, ki je: čemu naj organiziramo politično brezpravne žene, ki bodo stranki in organizaciji le v breme in v nobeno korist. Pri volitvah nam k zmagi ne pripomorejo, saj so brez glasu in s tem brez odločanja pri podeljevanju moči.
To je vse res. Toda; muslimanke že odlagajo svoje feredže, študirajo v mestih, patrijarhalni običaji, ki oklepajo ženo na jugu, se rahljajo — prej ali slej bo hotela jugoslovanska žena to, kar žene drugod že imajo: zahtevala bo tudi zase politične pravice.
In prav bi bilo, da bi te žene stopile v politično areno žo politično vzgojene, ne pa kot novinci. Kakšne prednosti bi takrat imela ona stranka, ki bi že danes skrbela za politično vzgojo žena in bi s pridobitvijo ženske volilne pravice avtomatično pridobila število politično discipliniranih in izobraženih pripadnic, je jasno. Vendar ni pri nas za to še prav nobenega razumevanja.
Način, pridobiti si svoje politične pravice s pomočjo stranke, sicer ni idealen, kajti s tem, da se naše ženstvo že vnaprej organizira v stranke, se mora navezati tudi na njihov več ali manj togi sistem, ki vlada končno v vsaki izmed njih. Toda ta način je stvaren in najlažje uresničljiv, ker pri nas žal nimamo tako močne ženske organizacije, ki bi mogla sama doseči volilno pravico za ženo. Direktno zaenkrat ne bomo dosegle ničesar, ker nimamo s čim. Oprijeti bi se bilo zato pač tega načina. Šele preko političnih strank in dela v njih bomo mogoče nekoč dosegle to, kar napredne države imajo: politične pravice tudi za ženo, pravico do odločanja v vprašanjih, ki se tičejo tudi nas, in s tem svojo resnično samostojnost.
Prejeli ste položnice, zato nakažite naročnino!
POLITIČNI TEDEN
Živahno politično vrvenje in značilni dogodki zadnjih dni predvsem s strani zagrebškega in beograjskega dela Združene opozicije so ustvarili v našem notranjem političnem življenju povsem novo, mnogo znosnejše in jasnejše ozračje. Zlasti zgovorni in vidno navdušeni so postali voditelji zagrebške Seljačko-demokratske koalicije, ki toplo pozdravljajo stremljenja in trud strank beograjske Združene opozicije za pripravo podlage in načina, kako naj že končno pridemo do sporazuma in splošno ustrežljive rešitve hrvaškega vprašanja.
Zagrebški krogi SDK povdarja-jo med drugim, da je postal, po znani resoluciji glavnega odbora bivše Demokratske stranke in po zemljoradniškem predlogu glede procedure za rešitev hrvaškega vprašanja, na tem terenu položaj mnogo ugodnejši in lažji. Beograjskemu delu Združene opozicije danes ni mogoče več očitati, da ne ve, kaj hoče in za čim stremi. Tudi ta skupina bo mogla sedaj brez strahu stopiti pred svoje vo-lilce in pred vso jugoslovansko demokratično jasnost z realnimi izgledi na uspeh.
S strani vodstva bivše Radikalne stranke sicer še ni bila izrečena zadnja in odločilna beseda, vendar je že toliko jasno, da o kakem prelomu med strankami, ki sestavljajo beograjski del Združene opozicije, ne more biti niti govora. Pri tem pa tudi ni potrebno, da bi se kdorkoli, ki misli resno in stvarno, kakorkoli prenaglil, temveč je treba premišljeno in trezno premotriti celotni položaj in ga izrabiti v obče dobro tako, kakor zahtevajo interesi naroda in države ter njune bodočnosti.
Zelo razveseljivo je pri vsem tem tudi dejstvo, da so bile s strani najmerodajnejših politikov iz opozicijskih vrst naglo in docela razgaljene ter odločno zavrnjene vse mnogoštevilne zahrbtne intrige, ki so jih raztrosili v zavesti svoje trenutne moči nasprotniki iz tabora režimske JRZ, češ, da vlada med skupinami Združene opozicije in SKD vsevprek nepomirljivo nasprotje in da so se v Združeni opoziciji odcepile močne struje, ki pristajajo na sodelovanje z vladno JRZ pri sedanjem vodstvu države.	'	-> ""i	■
no
Iz jasnih izjav raznih voditeljev vseh strank, ki sodelujejo v OU in SDK, veje glede sporazuma in rešitve hrvaškega vprašanja navdušen optimizem. Ti voditelji zatrjujejo, da ne gre več le za običajne razgovore, temveč že za obvezna, konkretna pogajanja, katerih pozitivni rezultat je že viden in otipljiv. Sporazumu med Srbi in Hrvati je bil te dni postavljen soliden, nezrušljiv temelj. Splošno prepričanje je, da ni več daleč čas, ko bo hrvaško vprašanje v vsestransko zadovoljstvo definitivno odstranjeno z dnevnega reda našega političnega življenja. S tem sporazumom ne bodo prav nič i)ri-zadeti in oškodovani interesi niti države niti državne celote, ker bo ustvarjena ona prava demokracija, ki bo vsestransko spoštovala in branila vse ono, kar je najsve-*ejše Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki se bodo svoje Jugoslavije oklenili res z vsem ognjem in ljubeznijo.
V. Vlahovič, Ljubljana:
Kaj nas ugonablja?
Sedanje bolne razmere Je treba, temeljito premisliti in jih šele nato pričeti zdraviti
Eno najvažnejših sodobnih vprašanj je, uli je v današnjem družabnem redu »ploh mogoče ustvariti in urediti gospodarske in socijalne razmere tako, da bodo vsi sloji prebivalstva zadovoljni in tudi deležni blagostanja.
Dejstvo je, da je z današnjim sta ji jem onemogočena vsaka ini-cijativnost, ki naj bi usmerjala življenje narodov tako, kakor to zahtevajo doba. hitrejši tok življenja in razmere posameznih pokrajin. In baš povzročiteljica tega stanja, kapitalistična ekspan-zivnost, je v svojem maskiranem stremljenju zašla že tako daleč, da je polagoma pričela osvajati najsvetejšo in naj dragocenejšo svojino človeštva — svobodno voljo duha.
Danes ni več čas, da bi se ba-vili s teoretičnimi razmotrivanji. Naše ugotovitve se morajo izžarevati v tem, da osvetlimo in kritično premotrimo vse ono. kar zavira normalni razvoj življenja, kar se le s silo vzdržuje in kar ugonablja poizkuse preosnove družabnega reda.
Vse one, ki se pojavljajo na političnem poprišču in ki se smatrajo poklicane za urejevanje življenjskih razmer, žene samo ena želja: ovekovečiti svoje ime potom neizpeljivih reform ali potom uvajanja sistemov, ki jih prirodni zakoni že sami odklanjajo. S tem dokazujejo, da ne Jjozrtajo strukture državnega aparata, ali pa zlonamerno vsiljujejo ono. kar realno življenje ugonablja. Vse politično delovanje vodilnih politikov se izživl ja
v	neki dekadenci, kar pa za današnje čase ni niti primerno, niti priporočljivo.
Najžalostnejše v današnjem
političnem življenju pa je, da se oni, ki ne soglaša s ti-enutnimi političnimi situacijami, pavšalno kvalificira za revolucijonarja in anarhista, pa najsi zavzema tak nesrečnik to svoje stališče z osebnega vidika ali zgolj iz ideološke opredelitve. Iz te prakse se opravičeno vsiljuje sum, da režimi «morajo» producirati anarhiste zato, da postanejo pohlevni državljani še ponižnejši in da se ne prično ohlajati za vsiljene jim razmere. To je ono, kar tare narod: zakaj se vendar negodovanje posameznika zaradi nasprotnega svetovnega nazora trenutno vladajočega režima istoveti z razdiranjem državne skupnosti?!
Vse to so bolne strani sedanjih razmer, o katerih je treba prav temeljito razmišljati. Današnja doba ne trpi več naslanjanja na tradicije, na katere se lahko sa-mo še spominjamo, da so imele nekoč svojo realno vrednost.
Tehnika zadnjih dvajsetih let je pognala življenje naprej s potrojeno hitrostjo. S tem združena nadprodukcija vseh življenjskih potrebščin je ustvarila neznosno atmosfero, iz katere si že sam aparat kapitalizma ne more najti izhoda, ker je prehitel čas s pomočjo tehnike najmanj za dve generaciji in e tem zadušil prirodni razvoj svetovnega trga.
Cela vrsta tako imenovanih svetovnih kapacitet: državnikov, gospodarstvenikov in socijologov si je že ubijala glavo, kako vendar usmeriti bodoče življenje v splošni blagor? Pa vse zaman. Kjer se pojavi kak realist, ki preotipljivo prikaže svoje poglede v boljšo smer, se brž najde kako «ovira», na podlagi katere se ga lahko onemogoči na prej omenjeni način.
Interpelacije • . .
Za naše notranje-politično življenje ter zn ras in razmere, v katerih živimo, je zelo značilen potek vsakokratnega zasedanja narodnega predstavništva v Beogradu. Dočim ostajamo v svoji ožji domovini sko-ro povsem ali pa vsaj pomanjkljivo informirani tudli o izrazito naših domačih, slovenskih dogodkih, se istočasno prestolniški Beograd udaja užitkom in razkošju, ko na galerijah narodne skupščine in deloma tudi v prestolniškem tisku, največ Pa seveda potom tradieijonalnega gostilniškega in kavarniškega ustnega izročila posluša, čita in premleva pikantne politične dogodi v-
< ščine ni
»t «p~’ vvike
; r?s -»snii k... a. ,	:	..-j
iSii — a- ...
izživeli celo vrs- > 'joseb-
i'	>	?	■,
V	glavnem slovenskem glasilu JRZ smo imeli pred dnevi priložnost v celoti prebrati vse interpelacije, ki so jih vložili na svojega strankinega šefa in notranjega ministra g. dr. Korošca sedanji njego-
vi	(pred dvema letoma na Jevticevi listi in na Jevtieevein programu izvoljeni) JRZ poslanci, gg. dr. Koee, Kersnik, dr. Veble, Brenčič, dr. Še-
ni >
sl.',',1' *a'»:
,Pridobivajte
1 .<	o	i	.	'	:<	-	t	\
1	’	>-	T-	i
i •*
novih
'i r
naročnikov
tc
»SLOVENSKI
BESEDI“!
Domači pomenki
mirov, Pevec in tovariši glede zadl-njih dogodkov v Sloveniji,
■' i Vi i 7 :'
1 • i.	i'	1	h
Zakon o prekrških
se ravnokar obravnava v narodni skupščini. Gre tu za policijske prestopke, ki jih bodo kaznovale policijske oblasti in občine. Kazni bodo «malenkostne», samo do 30 dni zapora m 1500 tJm denarne globe.
Zakon je izdelan po vzorcu gumijastih trakov; nategne se po mili volji, kakor komu dlrago. So pa v njem tudi prav zanimive odločbe, ki sicer vsakokratni vladni stranki ne
morejo škodovati, ki pa se dajo uporabiti proti vsakemu. Tako na primer:
Kdor izmišlja ali razširja lažne vesti, s katerimi se izpodkopuje (lrzavno in narodno e d i n -
s t v o ali sloga med plemeni in narodnostmi v kraljevini, ali kdor izziva versko nestrpnost, ali kdor zasmehuje ali omalovažuje državo, državno ali narodno e d i n s t v o ali p o e d i n o ple-
me ali narodnost elana posa-•m e z n ega p iejn«n a, naziva joč ga s tujim narodnostnim imenom, se kaznuje z zakonom do 30 dni ali denarno globo do 1500 Din.
Enako se kaznuje, kdor nosi z a a k e ali društvene uniform e brez dovoljenja oblasti ali če oblast nošenje prepove, čeprav je bilo prej dovoljenje izdano, dalje, kdor izvesi ali nosi brez odobrenja oblasti zastave, ki niso državne zastave kraljevine, in pa tudi, kdor izvesi ali nosi državno zastavo kraljevine na dneve, ki niso zato določeni!
Narod ali pleme?
«Slovenec» in njegovi poborniki so vsi divji, če le čujejo besedo «pleme», češ, da so samo pristaši JNS tisti, ki so si izmislili to žaljivko za slovenski ali hrvatski narod1. Knkor je pa razvidno iz prejšnje notice, zakon o prekrških pozna samo narodno in državno edinstvo in v okviru tega edinstva plemena ter člane poedinega plemena. S tem je to vprašanje uradno in avtoritativno rešeno. Zakon o prekrških je predložil in branil v narodni skupščini •n w.\c «»V *• w g. dr. Korošec.
Na evharističnem kongresu 1935
je bilo — kot se je to uradoma kon-statiralo — 30.000 u deležnikov. ((Slovenec* je takrat pisal, da jih je bilo petdeisettisoč. Te dni pa je dvakrat zapisal, tako da je tiskovna pomota izključena, da jih je bilo 150.000. ^ Če pojde tako naprej, bo za prihod- 1 njixevharistični ali kak drugačen kongres, ki bo seveda v letu volitev, zmanjkalo vernih Slovencev in jih bo treba pomnožiti z zamorčki. _
Pogreba pok. vladike Jegliča
še je udeležilo tudi mnoga ljudi deloma po uradni dolžnosti, deloma vsled pijetete in osebnega spoštovanja dto pokojnika, kar je prav in dobro. Sedaj po pogrebu pa proglaša ((Slovenec* tudi ta pogreb katoliškega duhovnega dostojanstvenika za svojo strankarsko prireditev in naknadno še evharistični kongres iz leta 1935. ter se bahato tolče po prsih, češ glejte, toliko nas je! če to ni bogokletje, je silna neokusnost. 1 ' V \	v*. - ' *. 1 ”, ;•>>
i b ^ 1' iA '■; f i- \	~	\
Poslanec Jure Koce
je zagotovil svojim «volilcem», da začno graditi železnico črnomelj-Vrbovsko drugi teden.
na tleh mrtve. Preveč so jih gonili sem in tja (Groblje, Celje itd. — op. ur.), preveč, škof so bili stari in jih je to utrudilo. Pa ljudem ni bilo mogoče dopovedati. Še enkrat niso prav domov prišli, pa so jih že drugam vlekli. Pravil sfemt jim, da jih bodo ljudje sfentali, ko jim ne dajo miru. Pa kaj, ko me nič niso ubogali. Sedaj pa imamo*
■ J £
Podpirajte
m
naročajte
„SLOVENSKO J
BESEDO“!
l	»z
ta,
•y,
Vsi, ki ste zagovorniki svobode, pravice in enakopravnosti
naročite si
il, v i v
- n 't
še danes
„SLOVENSKO BESEDO**!
'?ri I’,1 .M
k'.,	>	■	•	•	•
Kdo je kriv smrti dr. Jegliča?
«Slovenec» z dne 3. julija t. 1. poroča iz najkompetentnejšega vira o smrti nadškofa dr. Jegliča sledeče: Zvesti dolgoletni strežnik Jegličev, Jože, je silno potrt na prošnjo povedal to-le: ((Zjutraj sem jih našel
Pendrek — simbol napredka
Slovenski katoliški vzgojevalci naroda, poklicani in nepoklicani, kleriki ali lajiki, so svoje deilo vedno pričenjali in zaključevali z znamenjem križa, kar je čisto pravilno in v redu, in so to vedno priznavali tudi najgorečnejši liberalci iz nasprotnega tabora. V dolgi dobi svojega absolutnega nadvladja na Kranjskem so to svojo vzgledno vzgojno prakso prenesli tudi v vse javne in samoupravne urade; temu vzoru so sledili tudi njihovi nasledniki, ki so pred dvema letoma j>o Jevtičevem padcu zagospodarili v dravski banovini (prebivalce te banovine imenuje katoliški tisk: dra-vobance, bana te banovine pa gospoda ljudskega bona dravske banovine).
In sedaj so ti novi vladarji v naši Sloveniji pridružili pri vzgajanju naroda uspešnemu vzgojnemu sredstvu križu še uspešnejši pripomoček v obliki — pendreka. Da je to res, naj citiramo iz «Slovenca» z dne ?, julija t. 1. iz poročila o seji ljubljanskega občinskega sveta naslednji kraitki stavek: «Sprejet je bil predlog odbora, da se dovoli troša-rinskemu uradu znesek 5000 Din za nabavo 100 pendrekov, ki jih troša-rinski pazniki v svoji službi potrebujejo.*
Za revolverji (ki so pa spravili' že nekaj trošarinskih paznikov samih nevarno obstreljenih v bolnišnico) so prišli tudi pendtreki; še nekaj ročnih granat in jeklenih čelad, pa bomo imeli na ljubljanski mestni meji prave pravcate junake iz Al-cazarja.
Le tako naprej v znamenju križa in pendreka! Tudi stara Ljubljana je imela mitnice, mitničarje in mit-nino, pa je vseeno izhajala z ljudmi brez revolverjev in pendrekov, ljudje |>a tudi brez tega z njo. V zadnjem času smo pa že ponovno brali in slišali o oboroženih spopadih in dvobojih med mitničarji in baje tihotapci nn mestnih mejah. Kam to vodi. ni pretežko uganiti ...
Motorizacija
«Slovenec» z dne 7. julija piše o občinski seji v Ljubljani: «Troša-rinski urad potrebuje za službena potovanja avto. Občinski svet je soglasno odlobril predlog, da se dovoli kredit 12.000 Din iz proračunske rezerve za nabava že rabljenega, avtomobila. — Soglasno se sprejme, da se nakaže trošarinskemu uradu iz proračunske rezerve znesek 4800 dinarjev za šest prostih vozovnic na cestni železnici.*
Obveščeni smo, da Ljubljana še ne bo tako kmalu dobila reševalnega avtomobila za prevažanje nalezljivo bolnih in okuženih oseb v bolnišnico, temveč bo ostal idealni starinski voz s konjsko vprego še dolga leta v uporabi v Vzpodbudo mladini, v napredek moderne sanitetne službe in pa zato^ da bo tudli Ljub-ljann mogla radovednim tujcem pokazati nekaj, česar ne morejo več videti nikjer drugod na svetu - •. Sicer pa: nekdo z avtom, nekdo s tramvajem, plačevalci davkov in trošarin so pa sklenili, da bodo tudi šp v bodoče hodili peš ...
Zunanja politika
^ iharni oblaki, ki so se že nekaj tednov zbirali nad Evropo in so imeli svoj neposreden izvir v ognjeniku španske bratomorne državljanske’ vojne, se kljub vsem poizkusom miroljubnejših in uvidevnejših državnikov niso razpršili, temveč so se v zadnjih dneh celo še zgostili. -Pod težo njihove črne zgoščenosti pritiska na nervozno Evropo nekako tako neznosna soparica, kakršna je vladala v začetku julija usodnega leta 1914., tik pred izbruhom svetovne morije. Kakor večnost potekajo sedanje zgodovinske minute, v katerih se trudi trezna in prava evropska demokracija, da bi v zadnjem trenutku spravila narode k pravi pameti.
V mednarodnem političnem življenju so se vrstili zadnje dni velepomembni dogodki s tako naglico, da jim je bilo le težko slediti in jih razumevati s pravilnim pogledom in pojmovanjem. Odstopu Blumove vlade je sledil padec Bilbaoa, krvavo iztrebljanje političnih nasprotnikov in nezanesljivcev v Sovjetski Rusiji je postalo nekako tako redno, kakor se redno vrste dnevi v koledarju, politika in delo londonskega odbora za. ne-vinešavanje pa sta doživela polom. kakršnega je bilo pričakovati.
Namesto pričakovanega razči-ščenja položaja, kakršen je nastal okrog obeh vojujočih se španskih taborov, se je vsa stvar še bolj zmedla in zapletla. Italija in Nemčija, ki na tihem dosledno podpirata in zalagata generala Franca z vsem potrebnim, sta energično zahtevali od Francije in Anglije, da se general Franco s svojo uporniško vojsko in vlado prizna kot valencijski republikanski vladi enakopravna in enakovredna bojujoča se stranka in da se z ozirom na to takoj ukine vsaka nadaljnja pomorska kontrola nad Španijo.
V obrambi miru obe zapadni evropski demokratični velesili na tak predlog seveda nista mogli pristati. Skuša pa se še vedno in z največjim naporom v zadnjih hipih doseči nekak sporazum, vendar ni mnogo upanja, da se bo to posrečilo.
Pred očmi moramo imeti namreč troje dejstev: 1. Da vojaštvo generala Franca v zadnjih dneh glasno nastopa z zahtevo, naj general Franco napade in zavzame Gibraltar ter tako požene Angleže s Pirenejskega polotoka; 2. da je Hitler izjavil glede na londonski odbor za nevmešavanje, da nobena mednarodna institucija ni več vredna piškavega oreha in da bo v vseh takih primerih raje vzel v lastne roke svobodo, neodvisnost, čast in varnost svojega naroda, ki jih bo s^in branil, ker se smatra danes že dovol j močnega za to. Nobene besede državnikov ga v bodoče ne bodo mogle več premamiti. Dosedanja praksa v mednarodni Politiki ga je baje za vedno ozdravila in izučila; 3. da so izjavili oficijelni predstavniki Anglije, da bo Anglija za vsako ceno branila integralnost Španije, ker želi iskreno prijateljstvo z njo in z vsem španskim narodom, pa naj tam gospodari katerakoli vlada. Kdo naj vlada v Španiji, je izključno le stvar španskega naroda in nikogar drugega.
Kakor že rečeno, se španski in z njim tudi evropski gordijski vozel rešuje prav te dni v glavnih evropskih p^estolicah; kakšen bo izid tega reševanja, se doslej še nočejo pokazati nobeni konkretnejši obrisi v tej ali oni smeri.
DOMA IN NA TUJEM
Slovenski fantje
so začeli nastopati v zadnjem času v « novih« krojih. Ogledali smo si te «slovenske» fante in ugotovili, da so njihovi kroji verna kopija avstrijskih Heimvehrovcev. Pa nei, da so tudi v idejni zvezi med seboj?
« *
Knez-namestnik Pavle s kneginjo Olgo je prispel na Bled. kjer si je ogledal novo igrišče za golf, ki naj bi ga 10. t. m. svečano otvoril bivši angleški kralj vojvoda Windeor»ki. Otvoritev igrišča je odgodena do konca avgusta.
Nadškof dr. Anton B. Jeglič umrl. V st iške m samostanu na Dolenjskem je v petek 2. t. m. zjutraj nenadoma umrl v 88. letu starosti bivši ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je bil že pred nekaj leti upokojen in ga je zamenjal novi škof dr. Rožman. Pokopali so ga na svečan način v Ljubljani. Narod ga bo nedvomno ohranil se dolgo v spominu.
Patrijarli pravoslavne cerkve Varnava je že nekaj časa zelo nevarno bolan in ne more prejemati skoro nobene lirane. Zdravi ga 7 najodličnejših zdravnikov, med njimi Slovenec, brigadni sanitetni general dr. Rudolf Kobal.
Spomenik bratoma Antonu in Štefanu Radiču bo odkrit na naj-»večanejši način 25. t. m. v Tre-barjevem pri Sisku, kjer sta bila rojena.
Letalski promet preko Ljubljane je obogatel 2. t. m. za novo potniško progo Celovec—Ljubljana—Sušak in obfatno. Nova turistična zračna proga omogoča zelo ugodno zvezo Ljubljane 8 Celovcem in s Sušakom. V vsako smer traja udobna vožnja komaj po pičlih 25 minut. Pričakovati je, da se bodo te zračne proge posluževali naši izletniki v čim večji meri. S tem je dobila Ljubjjana obenem tudi svojo drugo zračno zvezo s Sušakom.
Socijalno-ekonomski institut je bil ustanovljen v Ljubljani z nalogo, da bi «1 užil proučevanju slovenskih gospodarskih in so-cijalnih razmer ter da bi se na hodlagi rezultatov teh proučevanj mogla dajati potrebna navodila za državno gospodarsko in socijalno politiko.
Zaradi previsokih avtorskih taks, ki jih predpisuje pooblaščena «Avtorska centrala» v vseh večjih jugoslovanskih mestih lastnikom zabavnih lokalov, so lastniki teh podjetij s 15. t. m. odpovedali službo vsem orkestrom. S tem dnem bo torej utihnila godba po restavracijah in kavarnah skoro po vsej državi. Kdo bo jjri tem najbolj oškodovan? ...
Kongres strojevodij se je vršil pred dnevi v Beogradu in je bilo na njem ugotovljeno, da se je promet napram preteklim letom krize pri nas podvojil, do-čim je ostalo število strojevodij isto. Delaj za dva, jej pa za pol človeka...
Skupina članov sofijske opere pripravlja večjo turnejo po Jugoslaviji.
Vseh meščanskih šol v Jugoslaviji je 219, obiskuje jih pa
26.000	učencev in prav toliko učenk.
Za propagando zadružništva je i
bil pri Glavni zadružni zvezi v Beogradu ustanovljen poseben osrednji propagandni odbor, ki bo imel v svojem sestavu tudi krajevne pododbore v vseh večjih mestih države.
Drug za drugim... V narodni skupščini se je pojavil žc četrti poslanec, ki je bil izvoljen na opozicijski listi dr. Mačka in mu ni mogel do konca ostati zvest. Je to bivši član Državnega sveta Živojin Arandjelovič. Njegov mandat je skupščina že verificirala in mu bo skupščinska bla-
gajna izplačala tudi čedno vsoto
225.000	din za nazaj za vso dobo od petomajskih volitev do danes, čeprav ta čas sploh ni delal v narodnem predstavništvu ...
Politična pogajanja za ustvaritev enotne nacijonalne fronte v Jugoslaviji se vodijo že nekaj časa med JNS oziroma Jevtičem, dr. Baričevičem in Ljotičem. Voditelj «borbašev» (Jug. narodne stranke) Svetislav Hodjera je sodelovanje svoje stranke v gornji kombinaciji odločno odklonil.
V	železniškem prometu bo znatno skrajšan vozni čas na progi med Zagrebom in Beogradom z uvedbo novih signalnih aparatur, ki so že naročene.
Trgovinska pogajanja med našo državo in Švico potekajo zelo ugodno in bodo zaključena koncem julija.
Doprsni kip velikega državnika Nikole Pašiča bo postavljen na podlagi sklepa narodne skupščine v veliki skupščinski dvorani pod galerijo nasproti predsedniške mize.
Letalo beograjskega lista «Vreme* se je razbilo blizu 1 rebinja v Hercegovini. Pilot se je rešil.
Veliko turistično cesto preko Velebita, dolgo 300 km, propagira Društvo za ceste v Zagrebu. Njenega uresničenja mi najbrže ne bomo doživeli...
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, palača za palačo pa ... Za zgradbo monumentalne palače prosvetnega ministrstva v Beogradu je odobreno pri Državni hipotekarni banki posojilo 20 milijonov dinarjev ...
Stavka se zelo širi v Zagrebu, kjer stavkajo trenutno nameščenci elektromonterskih, steklarskih, soboslikarskih in ličarskih podjetij, v nekaj dneh pa se jim bodo pridružili še brivski pomočniki in osebje zagrebškega tramvaja.
Žetev pšenice v Banatu je v glavnem končana in je rezultat pokazal napram lanskemu letu nazadovanje pridelka za 30%. Kruh in moka 9e bosta torej neizbežno precej podražila. Letošnji ječmen v kakovosti zaostaja za lanskim. Tudi oljna semena so razočarala, ker jih je bilo pridelanih le 800 vagonov napram 2000 lani. Res lepe izglede imajo zaenkrat še koruza, ove9 in solnčnice.
Dobra kupčija. Privilegirano lesno - industrijsko velepodjetje «Šipad» je pred dnevi kupilo na javni dražbi vse gozdove, posestva, žage in ostale objekte propadle «Krivaje», ki je bila svoj čas največje lesno-industrijsko podjetje v vsej Evropi, in sicer za skromen znesek 8 in pol milijona dinarjev. Cena je baje zato tako nizka, ker so potrebne za nadaljnje obratovanje propadlega podjetja velike investicije.
Samj zametujemo dober kruh. Od 22. do 30. junija sta se mudili v Kosovski Mitroviči poljska in francoska delegacija, ki sta kupovali in prevzemali naš tobak. Poljska delegacija ga je odkupila 100.000 kg, toda le slabše vrste, francoska pa le 18.000 kg, čeprav jih je hotela 200.000 kg, to pa zaradi tega, ker je tobak za transport preslabo in neustreza-joče pripravl jen ...
Nujno potrebo po reorganizaciji stotih krajevnih postojank je nafenkrat začutila vladna JRZ v posameznih okrajih Srema in Vojvodine. S to reorganizacijo, ki se je delno že pričela izvajati, si pa JRZ, sodeč po zanesljivih vesteh iz omenjenih krajev, ne bo preveč pomagala na noge. Ljudje si pač ničesar več rie dajo vsiljevati, zlasti ne od krogov, ki mnogo obljubljajo, še več jemlrejo, dajejo pa le malo ali celo nič...
Cene v restavracijah in hotelih na Jadranu so bile za čas glavne sezone s strani oblastev maksimirane z ozirom na dejstvo, da je Italija letos občutno znižala cene v svojih kopališčih, kar po-menja za nas močno konkurenco.
Veliko pomanjkanje tovornih vagonov se čuti zlasti na ozkotirnih bosenskih progah. Pristanišči v Zeleniki in Dubrovniku sta prenatrpani z izvoznim blagom in sta postali za tak naval očitno premajhni.
O priliki glasovanja glede širokih finančnih pooblastil novi francoski vladi je prišlo v francoskem parlamentu in senatu do zelo burnih in bučnih scen, pa tudi do fizičnega obračunavanja med predstavniki skrajne desnice in levice. Baje se je skoro isto^-časno odigrala točna kopija teh vzpodbudnih in veličastnih prizorov tudi v nekem drugem evropskem parlamentu ...
Zanimiva odklonitev. Finančni odbor francoskega senata je te dni odklonil predlog glede zvišanja dnevnic poslancem francoske zbornice. Pri nas se kaj takega ne bi moglo nikoli zgoditi.
Krakovski nadškof knez Sa-pieha baje leži na smrtni postelji in ni izgledov na ozdravljenje. Z njegovo smrtjo bi bil nedvomno likvidiran spor, ki ga je knez Sapieha izzval z vlado in vsem poljskim narodom o priliki samolastne odstranitve trupla maršala Pilsudskega iz grobnice poljiskih kraljev v Wawelu.
Tudi Poljska zahteva kolonije. To zahtevo je javno izrekel poljski trgovinski minister Roman, češ da so kolonije za nadaljnji razvoj Poljske neobhodno potrebne.
Na Dunaju so zaprli 9 ljudskih šol, ki so postale nepotrebne zaradi naglega padanja rojstev v avstrijski prestolici. Pri nas rojstva stalno rastejo, pa si vendar tu in tam dovoljujemo ukinjanje učnih zavodov. Zgovoren vzgled nam nudi ljubljanska mestna ženska gimnazija . ..
Duhovniki vseh veroizpovedi v Nemčiji bodo nemudoma odpuščeni iz službe, če ne bodi) podali in podpisali naslednje prisege:
«Prisegam, da bom zvest in pokoren voditelju nemškega Reicha in naroda Adolfu Hitlerju in da bom svoje dolžnosti izpolnjeval vestno in nesebično!*
V	izvozu goveje živine v Italijo stoje Madžari mnogo pred nami, kar je razumljivo z ozirom na znano iskreno prijateljstvo med Madžarsko in Italijo, ki ga ni skoro nič omajala sklenitev prijateljskega pakta med nami in Italijo. Te dni je Italija zopet kupila na Madžarskem pošiljko 55.000 glav goveje živine z zelo kratkim dobavnim rokom.
Vsak izvo* volile iz Rumnnije je prepovedan, ker pravi vlada, da je ima pfemalo Se za lastne vojaške potrebe.
Važni vojaški razgovori se vrše te dni v Bukarešti, kamor so prispeli vsi vodilni činitelji poljskega generalnega štaba.
Šefi generalnih štabov vseh balkanskih držav bodo prisostvovali velikim manevrom turške vojske, ki bodo v letošnjem avgustu v Mali Aziji.
Pri Društvu narodov se bo baje ustanovila stalna komisija za narodne manjšine.
Zunanji minister valencijske vlade je izjavil, da je njegova vlada sklenila na vsem svojem ozemlju vpostaviti svobodo vseh veroizpovedi. Francov navdušeni zaveznik in podpornik Hitler izdaja in 9 trdo roko uveljavlja v svoji državi ravno nasprotne ukrepe, ki pa «vernega* generala Franca prav nič ne motijo.
Po skromnih cenitvah je zahtevala španska bratomorna državljanska vojna doslej že nad pol milijona človeških življenj ...
Reklama po radiu je na željo radio-naročnikov oblastveno prepovedana na vseh italijanskih ra-
dio-postajah. Pri nas bomo pa kmalu poslušali le še gramofonske plošče in reklamne sporede in ginljive prireditve edino zveličavne JRZ...
Švedska javnost se silno razburja nad tem, da v zadnjem času neka neznana letala preletavajo švedska obrambna in trdnjavska področja. Zdi se, da gre za nemška letala...
V	tretji petletki v Sovjetski Rusiji je predvidena popolna ukinitev cerkev, ki bodo porušene ali pa prezidane v društvene prostore, plesne dvorane in skladišča.
Potniške tarife na francoskih železnicah so bile s 1. julijem zvišane za 20%.
Francova vojska pripravlja dve veliki ofenzivi, ki naj bi prinesli skorajšnji poraz vladne republikanske armade. Ti uporniški izgledi pa niso preveč sijajni, ker se je republikanska vojska temeljito pripravila na odpor. Franco namerava prodreti in poraziti vladno vojsko pri Madridu in v Pirenejih, kjer bi rad odrezal valencijsko vlado od Francije. V Rimu in Berlinu prosi Franco novo pomoč v denarju, vojnem materijalu in vojaštvu, ker mora ali takoj zmagati ali pa propasti, če bi se naj državljanska vojna vlekla še v letošnjo zimo. Za osvojitev samega Bilbaoa je moral žrtvovati po lastnem zatrjevanju nad 20.000 vojakov.
Očitki o uporabljanju strupenih plinov so pričeli deževati iz italijanskih listov proti nesrečnim Baskom, ki jih z ognjem in mečem uničuje uporniški general Franco z italijansko in nemško pomočjo. Italijani pravijo, da so granate s strupenimi plini angleškega izvora. O plinskih bombah, ki so jih že pred mnogimi meseci metala na republikanska mesta Francova letala in ki «o bile nemškega ter italijanskega izvora, takrat italijanski listi niso hoteli niti slišati...
Poljski tisk zelo ostro protestira proti nemški revizijonistični propagandi, ki naglaša, da je Poznanj obenem z Gornjo Šlezijo in s Pomorjaniskim izrazito in docela le nemško ozemlje, Stari apetit v novi Nemčiji se zopet prebuja...
Trupla žrtev koncentracijskih taborišč v Nemčiji, ki jih oblasti izroče svojcem, se morajo pokopati v trdno zaprtih krstah, katerih ne sme nihče domačih odpreti. Za to skrbe člani napadalnih oddelkov, pod katerih naj-strožjim nadzorstvom se vsak tak pogreb izvrši.
Berchtesgaden — druga pre-stolica Nemčije. Znano je, da si je izbral Hitler kot najljubše svoje prebivališče za uživanje miru, za odpočitek, zabavo ali pa za najnapornejše duševno delo — svojo vilo v Berchtesgadenu. Sedaj so oblasti tamkaj pokupile okrog Hitlerjeve vile prav vsa zemljišča, poslopja in posestva daleč na okoli in pričela vse stoječe objekte tudi že podirati, čeprav so bili morda zgrajeni šele pred kratkim. Kdor svoje posesti ni hotel prostovoljno prodati, so mu jo ekspropriirali. S pospešenim tempom grade sedaj okrog Hitlerjeve vile palačo za predsedstvo nemške državne vlade, velike vojašnice z ogromnimi podzemskimi prostori, stanovanjske palače za uradništvo itd. Tako bo postal Berchtesgaden druga prestol ica Tretjega rajha.
Mednarodni geološki kongres se bo pričel letos 21. t. m. v Moskvi. Poleg 600 sovjetskih znanstvenikov se bo tega sedemnajstega mednarodnega kongresa udeležilo tudi nad 400 učenjakov iz vsega ostalega sveta. V zvezi s kongresom bodo učenjaki napravili večje število znanstvenih ekskurzij po vsej Sovjetski Rusiji. Najzanimivejše bodo ekskurzije na Ural. v Sibirijo in na Kavkaz.
Samouprava
Vprašanja in odgovori
V pr a sanj e: Za plačilo v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence smo postavili v proračun — za našega delovodjo — znesek Din 800.—. Delovodja pa še ni preveden in nam torej ni treba še plačevati pokojninskih prispevkov. Delovodja pa bo kmalu preveden in postane stalen; takrat prične obvezno plačevanje prispevkov Pokojninskemu zavodu za nameščence. Ker nam ni jasno, koliko bo treba občini plačevati in koliko bo treba staviti občini vsako leto v občinski proračun v ta namen, ter ali bo občina prispevek plačala enkrat za vselej ali pa bo morata letno prispevati — prosimo za pojasnilo. Naš delovodja ima mesečno Din 650.—.
Odgovor: Ce Vas prav razumemo, želite pojasnila v dveh ozirih: a) o plačevanju v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence in b) v pokojninski sklad za nameščence.
a) V banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence prispeva občina enkrat za vselej znesek, ki odgovarja polovici letne plače vsakega pragmatičnega uslužbenca, za katerega je mesto ustanovljeno v statutu za občinske uslužbence, ne glede na to, ali je to mesto zasedeno ali ne. Bari more dovoliti, da plača občina ta enkratni znesek v petih letnih obrokih. To dovoljenje je ban izdal. Če ste imeli v proračunu v ta namen kredit Din 800.— in je kraljevska banska uprava občinski proračun s tem zneskom tudi odobrila, je znak, da je ta znesek kot ena petina na račun enkratnega prispevka v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence pravilen. Enak znesek postavite tudi v proračun za naslednje proračunsko leto. Te prispevke v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence nakažete, ko Vas uprava pokojninskega sklada pozove. Obveznost delovodje prispevati v banovinski pokojninski sklad pa nastane šele takrat, ko bo delovodja preveden ha pragmatično, v občinskeni statutu zanj določeno mesto, to je. ko postane stalen. Prej v ta sklad ne plačuje.
b) Pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani pa mora biti Vaš delovodja prijavljen in zavarovan prvi dan, ko nastopi občinsko službo, ne glede na to, ali je preveden, stalen ali začasen. Ker ima Vaš delovodja Din 650.— mesečne plače, znaša prispevek zanj pri pokojninskem zavodu mesečno Din 72.—, kar znaša letno Dih 864. Ti prispevki gredo v tem primeru vsi v breme občine. Zaradi tega mora občina priskrbeti pod tem naslovom v svojem proračunu kredit najmanj 864.—. Občina bo morala te prispevke plačevati Pokojninskemu zavodu, dokler ne bo delovodja preveden na pragmatično, stalno mesto, ustanovljeno v statutu za občinske uslužbence.
Angleški letalski minister je
najstrožje prepovedal vsako fotografiranje angleškega ozemlja iz zraka.
S sorskega področja izvaja nemška vlada že kakih 14 dni deportacijo 3000 sarskih rudarjev, ki iso obtoženi, da so o priliki sarskega plebiscita glasovali proti združitvi Posarja z Nemčijo. Rudarji, ki so se deportaciji uprli, so bili zaprti in še ni-90 izpuščeni. Vsi ostali so bili deportirani v glavni waldenburški revir na Saškem.
Prebivalstvo Berlina je v verskem pogledu razdeljeno takole: 3 milijone je evangeličanov, 500.000 rimokatolikov, 150.000 Židov in nad 600.000 brezvercev. Verjetno je, da je Število zadnjih še mnogo viSje, kakor pa je to uradno izkazano.
Slavna bitka pri Zborovu
V	preteklih dneh od 28. junija do 5. julija je vsa Češkoslovaška na najimpozantnejši način slavila dvajsetletnico velike zgodovinske bitke pri Zborovu v vzhodni Galiciji, kjer je češkoslovaška brigada, obstoječa iz 3500 samih dobrovoljcev-legijo-narjev, dne 2. julija leta 1917. zmagoslavno porazila štirikrat močnejše avstro-ogrske in nemške čete ter ob tej priliki ujela 62 častnikov in 4150 vojakov, zaplenila pa 20 topov različnega kalibra, večje število strojnih pušk ter ogromno množino drugega vojnega materi jal a. Del topov in »trojnih pušk so zmagovalci takoj obrnili in uporabili v nadaljnjih borbah proti sovražniku, v čigar vrstah so sami morali z doma na bojišče.
Glede na važnost te bitke je vsekakor umestno, da bitko in priprave za njo našim čitateljem nekoliko opišemo. Zborov je manjše podeželsko mestece, ki leži v sedanji Poljski in je oddaljeno kakih 100 km od Lvova proti vzhodu, od Tarnopola pa kakih 30 km na zapad. Mesto samo je siromašno in povsem brezpomembno, pač pa je v zgodovini češkoslovaškega naroda zapisano z zlatimi črkami. V noči med 21. in 22. junijem 1917 je pri Zborovu zasedla ruske strelske jarke prva češkoslovaška dobro-voljska brigada in tako izmenjala ruske polke, katerih udarnost in disciplina sta že povsem popustili. Ruski vojaki so se zadnje dni le še bratili z nasprotniki v avstrijsko-nemških jarkih in, ko so odhajali, kljub dogovoru in odredbi niso hoteli prepustiti Čehoslovakom svojih strojnic in drugega bojnega materi-jala. Njihovi jarki so bili skrajno zanemarjeni in so jih spravili s silnim trudom in mnogimi človeškimi žrtvami v potreben red šele češkoslovaški legijonarji.
Nasprotno so pa bile avstrij-sko-nemške čete, ki so štele okrog
12.000	mož in ki so imele orožja
ter municije odveč, varno skrite v 3 m globokih jarkih v štirih zaporednih vrstah, pred to pravcato trdnjavo pa je bila razpeta široka in ekoro nepremagljiva mreža žičnih ovir.
Po dogovoru je v petek 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, ruska artilerija pričela z neprestanim ognjem iz svojih topov pripravljati veliko ofenzivo na tej fronti. Žal, da so ruski topovi puščali s svoje strani skoro nedotaknjen baš oni odsek av-etrijeko-nemške fronte, ki naj bi ga napadla češkoslovaška dobro-voljska brigada. Silovit topniški ogenj je trajal polne tri dni nepretrgoma, vendar pa ruski polki levo in desno od Čehoslova-kov kljub poraznemu učinku svojega topništva niso dosegli nobenih uspehov, izvzemši primer, ko so pri vasi Konjuh prodrli kake 3 km v nasprotnikove vrste.
Ko pa se je zasvitalo vroče jutro 2. julija, so planili češkoslovaški legijonarji kakor levi na nasprotnikove, le malenkostno poškodovane utrdbe in jih po vročem, junaškem boju zavzeli obenem z zgoraj naštetim plenom. Takega junaštva takratna gališka fronta skoro še ni videla.
Zborovska borba češkoslovaške brigade kot samostojne bojne edinice je obrnila na sebe pozornost ne le vseh zavezniških vojaških krogov, temveč tudi vse široke javnosti. Ta zmaga je znatno okrepila položaj voditeljev češkoslovaškega pokreta za osvo-bojenje v tujini in je odigrala pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju češkoslovaške armade. Reči smemo, da je predvsem ona položila temelje vojni tradiciji mlade češkoslovaške vojske. Po bitki pri Zborovu se je naglo okrepil priliv dobrovoljcev v češkoslovaško brigado v Rusiji, tako da je bila kmalu povečana v divizijo in ne dolgo nato tudi v armado.
Napredek tujskega prometa
V vseh evropskih državah, zlasti pa v onih, katerih bogastvo na prirodnih lepotah uživa obči sloves, se opaža letos izredno živahna tujskoprometna sezona, kakršne še ne pomnijo v vsej dobi po letu 1931. pa do danes. Potovanje češkoslovaških turistov v tujino je naraslo samo nasproti lanskemu letu za 33 odstotkov, kar je vsekakor dokaz boljših časov in lažjega življenja, zlasti še, če upoštevamo prislovično varčnost češkoslovaškega življa, ki mu jo posamezniki štejejo v zlo, ostali pa v odliko in za vzgled pametnega narodnega gospodarstva. Te dni so imele vse češkoslovaške tujsko-prometne pisarne toliko napornega dela, da ga skoro niso mogle zmagovati. Že V sama češkoslovaška kopališča, zdravilišča in letovišča so morale od-premiti nad 100.000 oseb, več tisoč pa tudi v tujino. Samo iz Prage je odšlo na Jadran pet posebnih letoviščarskih vlakov s 3000 letoviščarji, priglašenih pa je letošnjo sezono na Jadranu in po vsej ostali Jugoslaviji več desettisoč češkoslovaških gostov.
Jugoslavija je letos glavni cilj češkoslovaških turistov. Precej visok je letos tudi odstotek Čeho-slovakov, ki potujejo na oddih v Italijo in Francijo, zlasti na svetovno razstavo v Pariz. Za Italijo ne zaostaja preveč Bolgarija, kjer bo letošnje poletje prevladovala blagoglasna češčina predvsem v Varni ob Črnem morju, katere privlačnost gledajo Čehi v prvi vrsti zaradi izredno cenenega življenja in pa zaradi romantičnega potovanja po Donavi, ki je dejansko izreden užitek že samo na sebi.
V oddolžitev za domačine, ki jih izgubi čez poletje, pa si je znala tudi . Praga sama poiskati nadomestil^, /v desettisočerih tujcih. ki Hh privabljajo v letošn jih poletnih mesecih v zlato Prago razne velike svečanosti, ki jih prireja obče znana češka podjet-
nost. Praški hoteli, restavracije in zabavišča stoje danes v znamenju najsijajnejše konjunkture. Letos je že doslej obiskalo Prago najmanj 20 odstotkov tujcev več, kakor lani vse leto. Kakor v drugih državah, zlasti pa v bratski Češkoslovaški, tako se bo tudi pri nas to razveseljivo oživljenje tujskega prometa nedvomno prav ugodno in občutno poznalo tudi v bilanci splošnega narodnega gospodarstva.
Za grudo in dom
Uporabljivost kisa.
Skoro vsaki gospodinji je znano, da se da kis v gospodinjstvu uporabljati v marsikaterem primeru z odličnim uspehom in da se ga poslužujemo večkrat tudi v raznih bolezenskih primerih na podlagi starih, zadovoljivih preizkušenj naših prednikov.
Marsikatera gospodinja pa vendarle ne ve, da se da trd beljakov sneg doseči kaj naglo na ta način, d’a dodamo beljakom najprej nekaj kapljic dobrega kisa. Natrta jajca moremo skuhati trdo ali mehko, če jih zavijemo v svilen papir in jih nato kuhamo v vodi, ki smo ji dodali nekaj kapljic kisa. Meso domačih zajcev, ki stoji 1 do 2 dni v kisu, bo zanesljivo izgubilo svoj, marsikomu neprijeten mehko-slad-koben okus. Če nam prične v kozarcih gornja plast kompota plesneti, odstranimo plesnjiva mesta, ostanek pa ponovno prekuhamo z manjšo množino kisa in takoj porabimo.
Če postane kis moten, ga očistimo, če dodamo na vsak liter kisa po* dve kavni žlički svežega mleka, nato pa vse dobro pretresamo. Steklenico pustimo 24 ur stati pri miru, nakar očiščeni kis odlijemo z motne vsedline na dnu.
Tudi pri selitvi nam kis utegne pomagati. Če se selimo v stanovanje, o katerem sumimo, da je vlažno, se o tem kaj naglo prepričamo. S stenskega zidii si z no-
žem nastrgamo v skodelico nekaj apna oziroma ometa, ki ga nato polijemo š kisom; če je zid suh, mora kis slišno zašumeti.
Stenj petrolejske svetilke gori znatno svetleje, če ga pred uporabo, še novega, namakamo nekaj časa v močnem kisu in ga nato dobro posušimo.
Če peremo blago, sukno ali druge tkanine, ki so bftrvane z občutljivimi barvami, dodamo vodi, v kateri jih peremo, nekoliko kisa; isto storimo tudi z vodo, v kateri jih pozneje izpiramo. Le tako bomo ohranili blagu čistost in svežost barv. Tega sredstva se poslužujemo predvsem pri ročnih delih in finejših oblekah iz pralnega blaga.
Anekdote
Hrabrost
Nekdaj slavna plesalka in sedaj nič manj slavna filmska igralka, ki uživa s svojimi komičnimi vlogami pri mednarodnem občinstvu izredno priljubljenost, Adela Sand-rock, se je v svojih mladih letih nekoč vozila po železnici. V kupeju ji je sedel nasproti čeden mladenič, ki jo je skrivaj obmetaval s hrepenečimi pogledi. Sandrocko-va je to opazila in ni imela ničesar proti medsebojnemu spoznanju, toda mladenič je bil očividno zelo boječ in se je nikakor ni upal nagovoriti. Kadarkoli je to poskusil, mu je glas obtičal v grlu in iz ust mu je prihajalo zgolj brezizrazno in nerazumljivo jecljanje. Končno je Sandrockova prekinila to neprijetno situacijo s svojim globokim altom:
«Mladi gospod, opozarjam vas, da bom na prihodnji postaji izstopila!*
Maščevanje
Markiz de Sevignt? je ob neki priložnosti močno užalil Montes-quieua. Ta se mu je sklenil mašlče-vati in je to svojo namero izpeljal na ta način, da je izdal knjigo z naslovom: «Mis)i in dela markiza de Sevigne». Temu naslovu je sledilo dvesto popolnoma praznih strani.
Prvovrstni
Dobra domača kuhinja
Telefon 24-11
cviček, bizeljska, ljutomerska, dalmatinska vina in vedno sveže pivo toči
gostilna pri „JERICI“
Vljudno se priporoča za obisk Jeločnik Viktor — Rožna dolina
Posvetovalnica
za naročnike ,,SLOVENSKE BESEDE"
Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi Informacije*
M o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo;
H o prošnjah za vojaške oprostitve;
| o vlogah na davčne oblasti;
| o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka
| o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov:
»SLOVENSKA BESEDA«
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11.
SLATINSK
TABLETI
Prot)
debelosti
uporabljajte neikodljfve
SLATINSKE
TABLETE
ti hujianj«
.sestavljene iz prlrodnlb mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov
Proizvaja: Apoteka
Mr. Bahovec
Ljubljana
V vseh lekarnah 200 tabl. din 69—, 100 tabl. din 39*—, SO tabl. din 24-—
J) SLATINSKE
T/ TABLETE
OPTIK
«J. GOLDSTEIN
POD TRANČO 1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, tlakomere, toplomere, triedre i. t. d.
VELIKA IZBIRA najnovejših modelov dvokoles in otroških vozičkov na oljnatih^ ležiščih. Igračni vozički, motorji in šivalni stroji po najnižji ceni.
CENIKI FRANKO!
, ,TRIBUNA“, F.Batjel
LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
Hotel „SOČA“ Ljubljana
Telefon 125-31
Moderno urejene tujske sobe, tekoča topla in mrzla voda
Sv. Petra cesta 5
Kopelj v hiši	Cene zmerne
0
PariSki sir ala Parmezan kg Din 40*-
ČERNE OSKAR, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35.
Priporoča se
SODARSTVO
IVAN MEDVED
TACEN 56 POD ŠMARNO GORO
Izvršuje:
vsa v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah.
Postrežba točna in solidna.
Priporočamo to tvrdko vsem!
t
ZADRUGA PEKOV javlja vsem članom žalostno vest, da je umrl njen član
FRANC MOLE
blvil pekovski mojster In hiSni posestnik
K večnemu počitku smo ga spremili dne 6. julija ob 5. popoldne iz mrtvaške vele splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, 7. julija 1937.
predsedstvo
Za konzorcij »Slovenske besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Jug. Tisk Delniške tiskarne, d. d.,predstavnik Ivan Ovsenik — vsi v Ljubljani.