DOLSKO PODNEVI IN ZVEČER Dolsko z okoliškimi vasmi, ki gravitirajo k njemu, niti ni tako majhen kraj: okrog 1400 ljudi prebiva tu, volivcev je kar okrog 1000, mladine skoraj 300... Občinske ceste in javna razsvetljava rabijo več sredstev v mesecih, ki so pred nami Zmanjšani načrt porabe sredstev za vzdrževanje komunalnih naprav ob sprejemanju načrta za leto 1964 je povzročil v drugi polovici letošnjega leta kritičen položaj. Do meseca julija je vzdrževanje potekalo v normalnem obsegu, vendar so porabljena sredstva po obračunu za mesec junij že presegla polovico Planiranih sredstev. Na prvi Pogled to še ni zaskrbljujoče, vendar moramo upoštevati specifičnost potrošnje sredstev Pri posameznih vrstah vzdrževanja. Najbolj kritično je stanje Pri vzdrževanju in čiščenju občinskih cest in pri vzdrževa-niu javne razsvetljave. Za vzdrževanje cest je na razpolago še več kot 50 % sredstev, vendar je po podatkih iz prejšnjih let poraba sredstev v drugi polovici leta precej večja. Ker pri rebalansu načrta ob polletju niso bila odobrena dodatna sredstva, se je svet za komunalne zadeve ©d-loč l v avgustu in septembru ukiniti dovoz materiala za posipanje vseh cest — razen najbolj obremenjenih, kjer pa se je omejil le na najnujnejše potrebe. Na ta način bi bila zagotovljena sredstva za jesensko in zimsko posipanje. Kritično je tudi čiščenje ulic. Nekaj več kot 6,000.000 primanjkljaja (tolikšna je bila razlika med predračunom ko- munalnega podjetja Snaga in v ta namen odobrenimi sredstvi) je zahtevalo tako redukcijo, ki je dovoljevala samo najnujnejša čiščenja v avgustu in v jesenskih mesecih, a še pri tem v decembru ne bo več razpoložljivih sredstev. Zato je odpadlo tudi pluženje in polivanje ulic in popoldansko čiščenje. Poraba sredstev za vzdrževanje javne razsvetljave je potekala doslej sicer po načrtu in bi v normalnem obsegu zadostovala do konca leta. Ker pa so se cene storitev in materiala zvišale, bo potrebna tudi na tem področju omejitev, ki bo vsaj delno zmanjšala stroške in zagotovila sredstva še za zimsko obdobje. MOSCANSKA SKUPNOST GLASILO ObO SZDL LIUBL JANA MOSTE-POLJE OKTOBER 1964 LETO V. ST. 10 Problemi razvoja krajevnih skupnosti in servisov v zvezi z nadaljnjim razvojem rajevnih skupnosti obstajajo ne-ktera vprašanja, ki izhajajo zla-*** Iz zakona o ukinitvi sploSne-K* *akona o stanovanjskih skup-n°stih. Kakor daje ustava izreden Pomen krajevnim skupnostim, ta-0 »o ie-te naSlc pomembno mc-lU(** v občinskem statutu. Vse J* rezultat živahnih razprav canov na zborih volivcev in na ruKlh sestankih, posvetovanjih in ^onfcrcncah. Vodila načela, ki naj leeRu“r»Jo delo in življenje kra-a H*'' skupnosti, niso več sporna, ko *>al< SO sc l*0kaJ Jasno izobll-st- a*a v razpravah o občinskem C"‘u Jn o zvezni ter republiški Čeprav je občinski statut sl '* mnoga sporna vprašanja pred krajevne skup-Pr», tf>n,<,*Jnc naloge In okvirni Seni;->. Je vendar ostala norčki ...Vrsla konkretnih vprašanj, skUpr!1 morajo reševati krajevne ,,nnal'l>st' Pa tudi občinska skup-JeVne' v zadnjem času so sc kra-Jui ^ skupnostl znaSle v položa-h»j|e' -klofcga bodo some težko ‘Udi Izhod. To je priSlo do tzra- '‘J Se sestavljanju statutov, •ta sl'Ptlno niso odraz dejanske-"kup^PJa in potreb krajevnih '•»ta''0'*0 Ponumibno vprašanje "ovitev krajevne skupnosti. ki ima svoje politično in pravno obeležje. Ustanovitev krajevne skupnosti ne more biti narekovana od zunaj, npr. s strani občinske skupSčine, niti ne more biti enkratna akcija na vseh območjih občine hkrati. S tem seveda ni rečeno, da je treba pasivno čakati, kdaj sc bodo občani sami odločili za ustanovitev krajevne skupnosti, kajti krajevna skupnost je organizacija, na katere obstoju in delu je zainteresirana vsa družbena skupnost, Se posebej pa občina, ker opravlja krajevna skupnost naloge, ki so v bistvu tudf naloge občine. Ugotavljamo, da je fiziognomija krajevnih skupnosti sedaj skoraj dokončno znana in da je zaključena vrsta razprav na občinski ravni. Logična posledica takega stanja je potreba, da sl občinska skupščina zada nalogo, kar naj-aktlvneje in kar najhitreje rcSe-vatl vso tisto problematiko, ki je potrebna, da jo občinska skupščina rcSuje in z rezultati svojega dela obogati vsebino dela krajevnih skupnosti. Odborniki občinske skupSčine sc bodo morali tesno povezati s krajevnimi skupnostmi. V njih bodo morali črpati napotila za svoje delo in iz njih prenašati na občinsko skupSčino iz- (Nadaljevanje na 2. strani) PREBERITE TUDI: TRIJE ODGOVORI LADA Černivca — str. 3 NAS OBISK VELJA TO POT NJEJ — str. 6 SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA — str. 8 pripoved o Črnih DNEH - str. 8 OBČANI PIŠEJO - str. 9 ŠPORT — str. 10 Berite članek na 4. strani Razcepitev podjetja Intertrans - Globus Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na eni svojih zadnjih sej razpravljala o stanju v delovni organizaciji Intertrans-Globus. Do razprave je prišlo na podlagi nepravilnosti, ugotovljenih v omenjenem podjetju in jih je raziskovala posebna odborniška komisija. Obstoj obeh obratov v skupnem podjetju v sedanji situaciji ni več mogoč, ker bi zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti zaostreni odnosi povzročali še večjo materialno škodo in še bolj poslabšali medsebojne odnose med obema kolektivoma. Ekonomska enota mednarodne špedicije v skupni delovni organizaciji Intertrans-Globus izkazuje izgubo nekaj sto milijonov. Točnega zneska doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, ker izhaja izguba še iz časa pred združitvijo in je bila ob združitvi prikrita za nepravilno bilanco. Izguba je posledica slaba organizacije in neurejenega poslovanja mednarodne špedicije, ki je svoj celotni dohodek ugotavljala le na podlagi komercialnih poročil posameznih poslovalnic in finančni podatki niso temeljili na finančno-komerciaind dokumentaciji. Vsi ukrepi, ki so bili sprejeti takoj po ugotovitvi primanjkljaja in s katerimi je uprava podjetja skušala urediti potek ugotavljanja dohodkov špedicije analitičnega knjiženja kakor tudi izvajanja smotrnejše poslovne politike, so naleteli na odpor vodilnih uslužbencev pri mednarodni špediciji in jih uprava podjetja ni uspela izvesti. V takem položaju tudi organi delavskega samoupravljanja niso bili sposobni uveljaviti ukrepov, s katerimi bi odstranili iz kolektiva tiste posameznike, ki so odgovorni za tako stanje v špediciji. Zato se je kolektiv Javnih skladišč sklenil odcepiti od matičnega podjetja in se konstituirati kot samostojna gospodarska organizacija. (Nadaljevanje na 2. strani) Šolske kuhinje pomembna oblika družbene prehrane šolske mladine Soiske kuhinje postopoma postajajo vse bolj pomembna organizirana oblika družbene prehrane v naši občini. Večina staršev, vzgojiteljev in drugih odgovornih či-niteljev je uvidelo, da je kot zaposlenim ljudem potreben obrok hrane na delovnem mestu tudi šolarjem na vseh stopnjah šol, če hočemo, da bo mladina zdrava in sposobna sprejemati učno snov. šolska malica je zlasti potrebna v starostni dobi intenzivnega psihičnega in fizičnega razvoja mladega človeka. Naša zdravstvena služba je pri sistematskih pregledih v šolskem letu 1963/64 pregledala učence prvih, tretjih, petih, sedmih in osmih razredov. Ugotovljeno je 18 % težjih in 22 % srednjih deformacij prsnega koša, pretežno kot posledica prebolelega rahitisa v najnežnejši dobi otroka. Poleg tega so ugotovili tudi, da je v povprečju 11 % otrok slabo hranjenih; pri tem izstopajo šole Križevska vas s 26,6 %, Senožeti z 20, Polje z 21, Hrušica z 18 in Dolsko s 16 %. Učitelji v naših šolah ugotavljajo, da prihaja približno 13 % učencev v šolo brez zajtrka; v večini primerov zato, ker so starši že pred njimi odšli na delo in otrok »pozabi« použiti zajrtk ali zajtrk ni pripravljen pa zmanjka časa ... Tako velikemu številu otrok predstavlja šolska malica edini obrok do kosila, ki je v mnogih primerih pozno popoldne, ko se mati vrne z dela. Posebna vrednost šolske malice ali opoldanskega obroka je tudi v razbremenitvi zaposlenih mater, saj jih je' na področju naše občine čez 77 %, ki imajo otroke stare do 15 let. Na začetku novega šolskega leta 1964/65 je komisija za šolsko prehrano pri svetu za šolstvo analizirala stanje šolskih kuhinj. Ugotovila je, da je po ukinitvi mednarodne pomoči v živilih opazno upadanje števila koristnikov šolskih malic (od 82 na 77 %). V šoli Vide Pregarčeve se je to število znižalo na 65 % proti številu vseh učencev v osnovni šoli Kette-Murn pa na 75 %, medtem ko so niže organizirane šole obdržale skoro stoodstotno število prijav. Da je padlo število koristnikov šolskih malic, je prav gotovo Iskati vzrok v poslabšani kvaliteti malice. V šolskem letu 1962/63 je znašala vrednost živil mednarodne pomoči, ki je bila dodeljena šolam, 10 milijonov, v letu 1963/64 pa komaj 2 milijona dinarjev. Celotna vrednost Izdanih malic z režijo vred je znašala v šolskem letu 1963/64 za 4185 učencev 30,400.000 dinarjev. Od tega so starši prispevali 15,119.000 dinarjev. Za šolsko leto 1964/65 pa bo popolnoma izčrpana vsa zaloga živil mednarodne pomoči. Zato bodo potrebni skrajni napori in finančna pomoč družbe, da šolske malice ne bodo upadale ne po številu niti po kvaliteti. Po računih, ki jih je izdelala komisija za šolsko prehrano, bo v novem šolskem letu stala malica okrog l.ooo dinarjev mesečno še 70.000 dinarjev razliko za padlo 800 dinarjev na vrednost živil in 200 dinarjev na stroške režije In na osebne dohodke. Predlog komisije, ki ga je odobril tudi svet za šolstvo, je, naj znaša prispevek staršev 500 dinarjev mesečno, znižani prispevki 250 do 300 dinarjev in minimalni prispevek 100 dinarjev, tako da popolnoma brezplačnih malic ne bo. Razliko do polne cene bo krila občinska skupščina. Tako bodo razlika do polne cene In znižani prispevki za socialno šibke otroke po sprejetih merilih znašali do konca tega leta (za štiri mesece) 5,400.000 dinarjev, stroški režije In osebni dohodki pa bodo še nadalje kriti Iz proračunov šol. Poleg tega prispeva sklad za šolstvo mesečno še 70.000 dinarjev razlike za kosila otrok, ki se vozijo s podružničnih šol na centralno šolo v Polje. To so precej veliki finančni prispevki družbe k dopolnilnemu prehranjevanju naše mladine In bodo v šolskem letu 1964/65 znat- (Nadaljevanje na 10. strani) 1’ROHL i:mi Obisk iz Irana (Nadaljevanje s 1. strani) kušnje glede statutov, perspektivnih programov in letnega načrta za leto 1965. Programi krajevnih skupnosti in občinske skupščine morajo biti na vsak način usklajeni. Občinski perspektivni program in občinski družbeni načrt morata zajeti potrebe in upoštevati možnosti občine nasproti krajevnim skupnostim. Razprave o družbenem načrtu občine in o letnem programu krajevnih skupnosti bi seveda zaradi tega morale potekati vzporedno in po istih načelih. Da bi ugotovili rezultate dosedanjega dela v krajevnih skupnostih, je občinska skupščina sklicala posvetovanje članov stalne konference krajevnih skupnosti. In na tem posvetovanju je bila poudarjena potreba po nadaljnji akciji, v katero naj bi posegla tudi občinska skupščina. Čeprav nimamo vseh podatkov, ugotavljamo, da so krajevne skupnosti precej napravile na področju komunale, manj pa na ostalih področjih. Krajevne skupnosti se že ukvarjajo z bolj kompliciranimi in pomembnejšimi dejavnostmi in tako sledijo načelom bodoče fiziognomije krajevnih skupnosti. Slej ko prej pa krajevne skupnosti posvečajo največjo skrb komunalnim problemom in servisom. Pri krajevnih skupnostih je sedaj 24 servisov, ki razen v enem primeru nimajo svojih organov upravljanja. Ti servisi zaposlujejo 53 stalnih in 12 honorarnih delavcev in uslužbencev in so ustvarili v lanskem letu 95,157.025 dinarjev prometa. Ti podatki kažejo, da pri krajevnih skupnostih že obstajajo določene obrtne zmogljivosti in škoda bi bilo, če teh zmogljivosti ne bi vključili v splošni gospodarski proces. S tem bi organsko razvijali obstoječe kapacitete, upoštevajoč pri tem novi zakon o obrtništvu in zakon o prenehanju zakona o stanovanjskih skupnostih. Pojavlja pa se bojazen, da bodo novi ukrepi, ki zadevajo servise, povzročili zmanjšanje storitev za občane. Zaradi tega smo vsi skupaj dolžni skrbeti, da novi predpisi ne bodo povzročili zastojev v delu servisov, ampak da se bo ta dejavnost še naprej razvijala in krepila. Pri tem ni važno, koliko bomo imeli servisov kot samostojnih delovnih organizacij, temveč kakšne bodo zmogljivosti in kakšna bo kakovost uslug, ki jih bodo servisi nudili občanom. Cisto gotovo je, da vsi servisi nimajo pogojev za delo kot samostojne delovne organizacije in bo treba nekatere ukiniti, druge združiti ipd. Zlasti velja to za nekatere vrste servisov, kot npr. servis za nego bolnika na domu pri krajevni skupnosti Zelena jama, čigar predmet poslovanja je povsem drugačen od drugih servisov in bi bilo nedvomno škoda, da bi ta dejavnost prenehala. O problematiki servisov in njihovem novem statutu — bodisi da gre za osamosvojitev, združitev, preusmeritev v zasebno obrt itn. - bodo zato morali razpravljati vsi organi krajevnih skupnosti In kolektivi servisov. Vsi ti napori za nadaljnje izboljšanje dela krajevnih skupnosti in servisov pa ne morejo iti mimo pristojnih organov občinske skupščine, še zlasti ne mimo nekaterih svetov. Zato bo potrebno, da npr. svet za obrt, svet za družbeni plan in finance, svet za komunalne zadeve in svet za socialno varstvo in varstvo družine tudi razpravljajo o nastalem položaju in skupaj s krajevnimi skupnostmi iščejo najustreznejše rešitve. Ker je pravni položaj krajevnih skupnosti neurejen in ker imamo ponekod še vedno samo stanovanjske skupnosti, je treba to vprašanje čimprej urediti. Občinska skupščina je že sprejela sklep, da je zadnji rok za to konec letošnjega leta. Takrat prenehajo obstajati stanovanjske skupnosti in se ustanovijo krajevne skupnosti. Obdinska skupščina bo sprejela posebne pravne akte, ki bodo uki- nili stanovanjske skupnosti, ustanovili krajevne skupnosti in odločali tako o ozemlju krajevnih skupnosti kot o prenosu premoženja, obveznosti in pravic s sta-novanjskih na krajevne skupnosti. Prav tako pa naj same stanovanjske skupnosti v oktobru in novembru pospešeno pripravljajo vse potrebno za reorganizacijo, zlasti še, ker je to vprašanje ozko povezano s sprejemanjem statutov krajevnih skupnosti. Da bi mogli vsa ta vprašanja reševati hitro, učinkovito in nemoteno, je občinska skupščina imenovala posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov stalne konference krajevnih, skupnosti In članov pristojnih svetov občinske skupščine. Ta komisija bo proučevala položaj v krajevnih skupnostih in servisih, izdelala analizo o problematiki servisov in skušala najti najustreznejše predloge za njihov nadaljnji razvoj in sodelovala pri pripravljanju in sprejemanju statutov in programov krajevnih skupnosti. Vsi ti ukrepi so nujni, če hočemo, da bodo krajevne skupnosti v resnici postale samoupravne skupnosti občanov, ki bodo razpolagale z veliko močjo zavesti in medsebojnih odnosov in pa seveda tudi z večjimi gmotnimi sredstvi kot doslej. Program sej Skupščine Ljubljana Moste-Polje od oktobra do decembra OKTOBRA — Poročilo o problemih na področju šolstva — Sprejemanje rebalansa proračuna — Kadrovske spremembe v nekaterih svetih — Potrditev predloga zazidalnega načrta soseske Zalog — Poročilo o delu mestnega sveta — Informacija o problemih preskrbe in položaju preskrbovalnih podjetij Ljubljane (Agrokombinat Emona, Žito, KZ Polje) — Predlog odloka o določitvi vplivnih območij v občini \ — Potrditev predloga zazidalnega načrta industrijske cone NOVEMBRA — Predlog smernic za izdelavo družbenega načrta občine za l. 1965 — Predlog poslovnika skupščine, svetov in uprave — Potrditev predloga zazidalnega načrta soseske 3 — Poročilo o problemih s področja socialnega varstva in varstva borcev — Poročilo komisije za organizacijo in razvoj krajevnih skupnosti DECEMBER — Predlog družbenega načrta občine za leto 1965 — Sprejemanje družbenega načrta in proračuna za leto 1965. Zbor delovnih skupnosti bo na ločeni seji razpravljal o naslednjih zadevah: — samoupravljanje v gospodarstvu in družbenih službah; — poročilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih. Upravni organi bodo do začetka decembra 1964 izdelali še naslednja poročila: — poročilo oddelka za notranje zadeve; — poročilo oddelka za upravno pravna opravila; — poročilo sodnikov za prekrške; — poročilo inšpektorata. Pred dnevi je obiskal našo občino štipendist OZN Josef Rais Sami iz Irana. Zanimal se je za vlogo in pomen družbenih služb in za socialno problematiko, dalje za komunalni sistem v naši občini, posebej za delo občinske skupščine in njenih organov in udeležbo ženske v organih občinske skupščine. Posebno pozornost je posvetil razgovorom o kulturni problematiki in vlogi občinskega sveta Zveze kultumoprosvetnih organizacij Slovenije pri vraščanju najširše kulture kot neločljivega dela naše družbe v vsakodnevno življenje slehernega občana. Razcepitev... (Nadaljevanje s 1. strani) Občinska skupščina je ugotovila, da v danem položaju niti organi samoupravljanja niti strokovne službo delovne organizacije Intertrans-Globus nsio sposobne samostojno razčistiti nasitalega položaja in je zaradi tega sprejela naslednje sklepe: 1. Potrdi se sklep centralnega delavskega sveta delovne organizacije Intertrans-Globus o osamosvojitvi ekonomskih enot javna skladišča, av-totransport, stranski obrat in delavska restavracija v samostojno podjetje Javna skladišča. 2. V delovni organizaciji In-tertrans-Globus se uvede prisilna uprava in razpustijo organi samoupravljanja, tako da novo podjetje Javna skladišča prevzame sanacijo s poroštvom. Občinska skupščina kot najvišji organ družbenega samoupravljanja na območju občine se zaveda pomembnosti sprejetih sklepov in družbenopolitičnih posledic, ki iz njih nastajajo. Občinska skupščina se zaveda, da daje s sprejetimi ukrepi nezaupnico organom samoupravljanja v podjetju in da z uvedbo prisilne uprave in z razpustitvijo organov samoupravljanja daje nezaupnico tudli celemu kolektivu. Nesporno je, da je tako stanje z družbenopolitičnih gledišč nevzdržno in ga občinska skupščina ostro obsoja. Kljub dokazom službe družbenega knjigovodstva o skrajno neurejenem poslovanju in lažnem prikazovanju lažnih rezultatov (kar vse je privedlo podjetje v izjemno težko situacijo), si vodilni uslužbenci niso prizadevali popraviti takega stanja. Ni potrebno posebej dokazovati, da je taka politika tuja našim družbenopolitičnim načelom in v grobem nasprotju z vsemi političnimi ukrepi, ki so bili pri nas sprejeti za čim-hitrejši gospodarski razvoj. Zaradi tega sodimo, da se mora delovna skupnost te delovne organizacije — pa tudi drugih — zavedati, da nista pomembni samo finančna in formalno pravna plat vodenja podjetja, ampak da je tudi in morda še bolj pomembna družbenopolitična plat, ki je dosti težja in kjer kakršnakoli izkrivljanja pomenijo dosti večji madež na samoupravlja>-nju in na našem sistemu demokracije. 0 Graditelju dokončno V julijski številki našega lista smo zapisali notico pod naslovom »Kaj je z Graditeljem?« Sedaj tega bivšega mosčanskega gradbenega podjetja ni več in je vključeno v Obnovo. In vendar smo obljubili bralcem nekaj podrobnosti, ki smo jih utegnili sedaj zbrati. Zakaj je prišlo do poloma?-Zapisali smo že, da zaradi nevestnega in nesmotrnega gospodarjenja. Glavni krivci so bili vodilni ljudje v podjetju, ki so si lastili pravico odločati tudi o stvareh, za kar so bili pristojni samoupravni organi. Tako je prišlo do dejstva, da podjetje niti ni razpravljalo o vsakoletnem gospodarskem načrtu — da ne govorimo o 7-letnem načrtu. Staro se umika novemu Staro se umika novemu: na sliki je stara pekarna (Jezeršek) na Zaloški cesti, ki ne obratuje več. Zastarele obrate zamenjujejo nove, sodobne pekarne. Ena takšnih je nedavno tega začela obratovati v kombinatu žito ih so si jo 17. septembra ogledali tudi zastopniki okrajnih in občinskih forumov; uradne otvoritve še ni bilo. Nova pekarna na Smartinski cesti ima dve peči, katerih poizkusno obratovanje se je obneslo. V eni peči spečejo 1.100 kg na uro, v dveh izmenah pa v dveh pečeh 38 ton kruha. Kruh pečejo iz moke tipa 400 (beli) in tipa 1000 (enotni kruh). Ljude so se sprva pritoževali zaradi neredne dostave, deloma tudi zaradi kvalitete. Pri tem pa je podjetje imelo in še ima objektivne težave — zlasti zaradi surovin, ki jih ne dobe v enakovredni in zadovoljivi kvaliteti. ki ga sploh niso sprejeli. Ob takšnih anomalijah se ni treba čuditi, če so brez vsakršnega ekonomskega računa posegali po gradnjah milijardne vrednosti — npr. v Slapah pri Polju — in nabavljali stroje neracionalno pa precej nad svojimi finančnimi zmogljivostmi. Ce bi vso stvar prej dobro pretehtali in morda upoštevali nasvete resnih strokovnjakov in nekaterih članov DS, bi jim prav 7-letni gospodarski načrt že naprej pokazal, da niso na pravi poti. Sicer pa se temu ni čuditi, saj so o usodi podjetja samovoljno odločali trije ali štirje ljudje pa so svojo moč izkoriščali še v druge namene. To in še marsikaj je dobilo svojega odraza v milijonskih škodah (Slape) v kvalitetno slabih gradnjah (šiška) ali pa v večmesečnih zamudah glede pogodbenih rokov za dokončanje gradenj (Pokopališka ulica). Zanimivo pa je, da je pred priključitvijo k Obnovi direktor zagotavljal na seji DS, da je denarja v podjetju dovolj, nato pa so se nenadoma pojavili občutni deficiti. Kako torej? Zelo pametno bi bilo, da bi družbena kontrola prikazala javnosti efekt svojega dela pri pregledu položaja v tem podjetju. Mimo poslovnih neuspehov podjetje ni kaj dosti napravilo za izboljšanje higienskih pogojev za bivanje delavcev, za njih stanovanja, za dobro počutje delavcev v podjetju ipd., medtem ko so se nekateri na odgovornih mestih prav v tem dobro znašli. Nič čudnega, da tudi disciplina ni bila vedno najboljša. Toda za mnoge od tistih, ki so se priključili k Obnovi — 80 delavcev je našlo zaposli; tev drugod — kaže, da so tudi tam nezaželeni, zakaj tudi nekdaj najboljši delavci prejšnjega podjetja veljajo pri Obnovi za manjvredne in so izpostavljeni nepravilnim odnosom. Pri tem pa je nerazumljivo, da imajo ponovno veljavo pri Obnovi tisti, ki niso imeli čistih računov pri Graditelju. Vprašamo se samo še, kako sta gledala in gledata na to občinski sindikalni svet in občinska skupščina. Ali je bilo potrebno, da so kontrolni organi molčali vse dotlej, dokler se ni začela barka resno potapljati? Mar ne bi bilo bolje stvari pravočasno urediti in v občini ohraniti manjše gradbeno podjetje, ki naj bi se ukvarjalo predvsem z adaptacijami, remonti ha manjšimi gradnjami, za kar večja gradbena podjetja nimajo interesa?! MOŠČANSKA Meščanska skupnost, glasilo občinskega odbora SZDli, Ljubljana Moste-Polje, izhaja enkrat mesečno v 8200 izvodih-Ureja uredniški odhor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Šturm. Rokopise in slike pO" šiljajte na naslov: Uredništvo in uprava MSK, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42/11, tel. int. 8. Rokopisov ne vračanio-Tekoči račun pri NB LjubiJar na, občinski odbor SZDL. Id11*’ Ijana Moste-Polje, Moščansk* skupnost (iOO-14-()08-21L Ccl°' letna naročnina 240 dinarJ*^’ polletna 120 dinarjev (plačiJ* vo naprej), posamezna Štev** ka 20 dinarjev. Tisk v Kočevski tisk, Kočevje. Predkongresna dejavnost ZK naše občine Trije odgovori delegata LADA ČERNIVCA DRUGI DELEGAT NASE OBČINE NA VIII. KONGRESU ZKJ ODGOVARJA NASECMU SODELAVCU: Vprašanje: V zadnjem času smo uneli v občini neka j primerov, da so podjetja zabredla v težaven Položaj in je bila potrebna energična intervencija občinske skupščine in drugih organizacij. Pri tem pa ni mogoče mimo dejstva, da se slabosti teh podjetij zrcalijo tudi v slabostih komunistov in obratno. Kako ocenjuješ vlogo osnovne organizacije takega podjetja *n kje je iskati vzroke take neodgovornosti komunistov? Odgovor: Primeri, ki so se pojavili v nekaterih kolektivih naše občine in so se jasneje pokazali Prav v predkongresnem obdobju, se po strogi strokovni strani sicer nekoliko razlikujejo, imajo pa vsi nekaj skupnega: Osnovne organizaci je ZK in komunisti niso odigrali svoje vloge. Zato samoupravni organi niso vedno obvladali položaja in so samo formalno Poirjali sklepe direktorja oziroma ozkega kroga ljudi. Zato o tako važnih stvareh, kot so investicijo, niso sklepali Organi samoupravljanja ali so te organe predstavljali samo vodilni ljudje v podjetju; kjer so te probleme obravnavali, pa v teh organih ni bilo sil, ki bi bile sposobne zagotoviti sprejem odločnih ukrepov za. sanacijo posameznih obratov *n reševanje spornih vprašanj Vzdruženem podjetju, zaradi za to, da je ko~ kt|v seznanjen s stanjem hodjetjn. Tako pa pride pod p ašč-em samoupravljanja do Postranskih, samovoljnih in J^kratskih odločitev posa-, ozni ko v oziroma majhne 2KPwne ljudi' K'a,° roorajo 00 i^/budneje spremljati tekočo Mematiko, aktivneje pose-suk' ,*n Kmelo odstranjevati se if^dvne slabosti. Bolj bi jovTn°rale aktivizirati pri utr-samoupravnih organov le.iši u 83 kvalitetnejši in zre-kadrovski sestav. Komu-hih * 86 morajo v samouprav-no^eanih in drugih družbe-Vziti ličnih organizacijah za-tovj;./*1 stališče,, ki naj zago-JO odstranjevanje ovir in podvzemanje potrebnih ukrepov za še hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Smernice VI. plenuma CK ZKJ in ostalo gradivo dajejo OD ZK dovolj jasno orientacijo za družbenopolitično delovanje. Komunisti bi se morali upreti praksi, ki skuša vse probleme reševati v ozkem krogu, ustvariti potrebne pogoje, ki omogočajo ustvarjalno udeležbo proizvajalcev pri odločanju o problemih gospodarstva, investicij in delovnih odnosov. Komunisti kot člani kolektiva in sindikata morajo vztrajati pri tem, da je kolektiv informiran o proizvodnji, gospodarjenju, investicijah in drugih pristojnostih, o katerih v statutih piše, da o njih odločajo delovni ljudje v organizaciji. Kjer imajo komunisti samo svoje probleme in se ne zmenijo za združeno delo in vse drugo, kar izvira iz njega, tam se nasprotja kopičijo in prihaja do pretresov in eksplozij. To se dogaja tam, kjer se komunisti zapirajo vase, kjer se ne angažirajo in se tako oddaljujejo od terena, kjer je politična dejavnost zelo potrebna. Tam pa, kjer komunisti vedo, kako in s kakšno demokratično intenzivnostjo ljudje urejajo svoje delovne odnose, kjer se komunisti zanimajo za te probleme, razmišljajo o njih in imajo o vsem tem svoja mnenja, se razvija tudi samoupravljanje in se stvari politično in ekonomsko urejajo. Zato je glavni pogoj za politični vpliv komunistov spoznanje, da je boj za sodobni politični vpliv komunistov možen samo na podlagi resničnega ugotavljanja in urejanja problemov družbenega dela. Zaradi nezadostnega družbenopolitičnega poznavanja problemov in preozke družbene razgledanosti se dogaja, da organi samoupravljanja glasujejo za sklepe, ki jih je treba pozneje z večjo ali manjšo politično in gospodarsko škodo popravljati. OO ZK morajo zato, da bodo lahko uspešno sledile vsem družbenim dogajanjem in da bodo lahko pravilno odigrale svojo Vlogo na današnji stopnji družbenega razvoja, bolje skrbeti za politično in družbeno gospodarsko izobraževanje svojih članov, ki morajo idejnopolitično znanje in zrelost neprestano soočati in povezovati s prakso. Vprašanje: Razprave o predlogu in dopolnitvah sltatuta ZKJ so v teku. Kakšnih metod bi se morale lotili osnovne organizacije, da bi bile razprave plodne in bi resnično prispevale k sprejetju ustreznega statuta? Odgovor: Razprave o predlogu in dopolnitvah v stautu ZKJ spadajo v celotno predkongresno aktivnost OO ZK. Zato samo suho spoznavanje s členi in črko statuta ne bo koristilo ničemer. Prav tako ne moremo v ZK voditi osnovne razprave okrog statuta s statut-nimi razpravami ne moremo razreševati važnih vsebinskih, programskih vprašanj Zveze komunistov. Statutu ne smemo dati te vloge, ker je nima. Statut je normiranje partijskega življenja, metod dela, je sredstvo, s katerim rešujemo tista bistvena vprašanja, ki smo jih razčistili v predkongresnih smernicah in ostalemu predkongresnemu gradivu, ki ni samo statutno, ampak predvsem idejno vsebinsko. Statut bo dal možnosti za to, da idejna usmerjajoča vloga ZK pride močneje do izraza tam, kjer komunisti res lahko dobijo gradivo za svoje delo. Ker pa sta predlog statuta oziroma njegova obrazložitev pomanjkljiva, je potrebno pripombe zbirati in dati na ta način konstruktivne prispevke, dopolnila k statutu. Zato morajo osnovne organizacije (če hočejo, da bodo razprave plodne in da bodo resnično prispevale svoj delež k sprejetju ustreznega statuta) ob diskusiji o statutu razpravljati o bistvenih vsebinskih vprašanjih delovanja Zveze komunistov, o družbeni vlogi ZK v sistemu neposredne socialistične demokracije in o tem, kako se v odrejenem prostoru, času in prilikah najprimerneje organizirati, da bi Zveza komunistov svojo vlogo tudi odigrala. Predkongresni prispevki Staneta Kavčiča Komunist danes, Krste Crvenkovskega Vodilna vloga ZKJ, Program ZKJ pa so gradivo, da ob teh razpravah še globlje spoznamo bistvo vloge ZK in kako v sedanjih prilikah tretdrati ZK, kalešne so naloge, kaj je potrebno odpraviti iz naše prekse, če hočemo, da bo ZK v resnici, predstavljala idejno gibalno silo socialističnega družbenega razvoja. Potrebno je iti v razpravo s tako mero kritičnosti, da bo komisija dobila nove predloge in sugestije in s kritično obravnavo vloge in funkcioniranja ZK bo članstvo ZK aktivirano v razmišljanje in globlje spoznanje in razumevanje vloge, metod dela ZK in pozicije posameznega člana v njegovi družbenopolitični funkciji v sistemu družbenega samoupravljanja. Razviti je treba debato o vlogi člana ZK in njegovi kreativni poziciji v sistemu nepo- sredne socialistične demokracije. Organizacijsko je potrebno ZK tako urediti, da ne bomo zavirali nadaljnjega razvoja sistema družbenega samoupravljanja. S statutom začrtajmo predvsem res osnovne principe organiziranosti komunistov. Poudarka moramo dati delovanju tisti dinamični družbenogospodarski skupnosti, ki jo predstavlja komuna. Na vseh nivojih bo treba več razpravljati o konferencah ZK in o demokratičnem centralizmu. OO ZK bodo morale to gradivo predelati ter zadolžiti skupino, ki bo pripravila pripombe in jih poslala občinskemu komiteju ZK. Vprašanje: Tudi tebi osebno vprašanje: Ali se kot delegat morda pripravljaš na kongres in v zveza s tem razmišljaš o konkretnem vprašanju, ki ga bo kongres reševal? Ker bo delegatov mnogo, vsi ne bodo mogli poseči v razpravo — o čem bi razpravljal ti? Odgovor: V predkongresni aktivnosti bi bila naša politična akcija nekoliko zožena, če bi videli v teh pripravah samo statut. Videti moramo tudi ostale probleme na čimširšem področju. Predvsem so to problemi, ki so neposredno povezani z našim gospodarskim stanjem, s sistemom in ukrepi v bodočnosti. Dalje so problemi, ki se pojavljajo na področju kulture in šolstva, problemi pri razvijanju samoupravnih organizmov in končno tudi notranji odnosi v ZK, statut, organizacijske oblike in metode dela. To so konkretna vprašanja splošnega značaja; gospodarski ukrepi in prav primeri v naši občini pa so tudi lahko izčrpna tema za razpravo na kongresu. Razprava o statutu in celotna predkongresna aktivnost pa bosta dali nove smernice in gradivo za razpravljanje na kongresu. Občinski komite • predlogu statuta ZKJ Občinski komite je na zadnji seji razpravljal o predlogu statuta ZKJ in o metodi kako organizirati diskusijo po osnovnih organizacijah. Razprava je bila živahna zlasti okoli poglavja, ki govori o funkciji občinskega komiteja. Po mnenju članov bi moral statut omogočiti občinskemu komiteju več svobode pri usklajevanju organizacijske strukture s pogoji, v katerih komunisti na področju občine živijo in delajo. Predlog vse preveč suho našteva kompetence, manjka pa določnejših izhodišč in poudarek, da je za uspešno delo komunistov v občini upoštevati ekonomske in druge činitelje. Statut posveča po mnenju komiteja vse preveč pozornosti oblikam in ustroju ZK, uporabljeni pa so termini, ki sta jih spremenila že nova ustava in zakonodaja. To je opazno zlasti v 11. členu predloga, kjer zato načelo delovne organizacije in samoupravljanja ni v skladu z ustavo. Preveč je poudarjen produkcijski princip, kar ima lahko za posledico razdrobljenost osnovnih organizacij, saj bi potemtakem morala biti osnovna organizacija v vsaki ekonomski enoti. Novi statut bi moral poudariti to, da se komunisti organizirajo tam, kjer to zahteva problematika, ki je lastna našemu razvoju. Občinskemu komiteju bi morale biti dane kompetence, da postavlja organizacijsko strukturo tako, da bo najbolj odgovarjala teritorialnim pogojem. Diskutanti so bili enotni tudi v tem, da sta dveletni razmik med občinskimi konferencami in petletno obdobje za zvezni kongres postavljeni pre-togo in tla je časovni razmik prevelik. Poleg vrste kritičnih pripomb pa je komite ugotovil, da novi predlog vsebuje mnogo novih pozitivnih določil. Vse osnovne organizacije bodo v predkongresnem obdobju razpravljale o predlogu statuta in s konkretnimi predlogi prispevale, da bo novi statut ZKJ dopolnjen oziroma kar najbolj ustrezen. IIIIIIUIU V poročilih in zapisnikih O GRADITELJU, TOTHI in INTERTRANS-GLOBUSU se kot rdeča nit vleče ugotovitev, da samoupravni organi niso imeli prave vloge, da so bili medsebojni odnosi v kolektivih slabi, da ... Ob teh primerih, ki imajo več stičnih točk, pa se nam vsiljuje še neka misel: Iz dosedanje prakse vemo, da smo nad tako imenovanimi ekscesi v podjetjih prvi hip, ko zvemo zanje, zaprepaš-čeni, pa bodisi da so ti ekscesi finančne narave ali primeri samovolje, slabih odnosov ali celo gospodarskega kriminala. Dejstva delujejo kot strela z jasnega! Ponavadi zvemo za slabo stanje v podjetjih tik pred 12. uro, ko so za ureditev razmer potrebni že najekstremnejši ukrepi, kot so prisilna uprava, nezaupnica direktorju ali celo njegova odstavitev, prijava javnemu tožilcu, lov za krediti itn. Vemo pa tudi, da cela vrsta raznih institucij prejema podatke o stanju podjetij, da razne organizacije preko ko- misij in anket občasno zasledujejo notranja gibanja v podjetju in da te zlasti medsebojnim odnosom, samoupravnim vprašanjem in kadrovski politiki posvečajo veliko pozornost, da služba družbenega knjigovodstva in bilančne komisije vsaj enkrat letno spoznajo finančno sliko podjetja... Tu je zdaj vprašanje! Cernu vse analize in kopica podatkov, čemu vrsta komisij in inšpekcij? Ali so poročila^ in podatki izmišljeni ali pa ne znamo takega gradiva uporabiti in iz vsebine izluščiti simptomov, ki že opozarjajo na bolezensko stanje podjetja?! Ne eno ne drugo ne delamo zaradi dela samega. In če so že taki primeri za nami, so nam lahko v prihodnje veliko opozorilo za pravočasno akcijo tam, kjer je morda trenutno še vse kar najbolj v redu, pa bi tnorda že iz doslej znanih podatkov lahko izluščili nekatere elemente, ki so pripeljali v zgornjih primerih tako daleč. Le pravočasna akcija in koristna upo- raba takih podatkov rodi boljše rezultate, kot je reševanje post festum in: ali smo se ob teh primerih česa naučili? K upo- IllllIlllllM^ Dolsko podnevi in zvečer Dolsko z okoliškimi vasmi, ki gravitirajo k njemu, niti ni tako majhen kraj: okrog 1400 ljudi prebiva tu, volivcev je kar okrog 1000, mladine skoraj 300! Kes je: dobra polovica je kmetov, a skoraj polovica delavcev vseh vrst, od katerih se spet dobra polovica dnevno vozi — največ v Ljubljano — v službo. Zato je sam kraj čez dan miren in tih — le sem in tja zaslišiš krik šolarja ali glas s polja — ne, tudi nova cesta teče za Dolskem in kamioni vozijo po stari cesti čez Dolsko material zanjo. Delo v službi ali na polju tudi otežkoča red doma in sicer skoraj idilična podoba kraja je dopolnjena s tistim kmečkim vonjem dima in gnoja, ki spominja na preteklost ... Cesta bo dala nove možnosti za stik z mestom — pa tudi za beg iz kraja? Pod hribom je železniška postaja Laze. Tja in nazaj preko znanega mostu hodi reka delavcev in šolarjev dan za dnem, leto za letom... A kraj le ima pogoje, da zaživi svoje življenje: zadruga ima tu svoje plantažne nasade In Agrokombinat farmo prašičev, osnovna šola je tu, splošna in zobna ambulanta, Z trgovini, telefon, pošta redno prihaja sem. In še: okrog 500 izvodov dnevnega tiska pride dnevno sem, skoraj toliko tednikov, nekaj manj mesečnikov, 233 je radijskih naročnikov, okrog 20 televizijskih anten označuje nov čas... Krajevne organizacije SZDL, ZB, ZMS se trudijo, da bi uredile glavne želje vaščanov: kanalizacijo, vodovod, cesto... Dolskem zaživel? Bo klub v Sedeli simo za mizo. Cisto po vseh pravilih sklican sestanek. Tema: kultura v Dolskem in krajih, ki gravitirajo k njemu. Obisk: od 25 ipovabljenih jih je prišlo 9. France Grad, častni predsednik KUD Dolsko: O, pred vojno smo imeli zelo delavno dramatsko skupino, pevski zbor, tamburaš ki orkester pa knjižnica je delala, prirejali smo izlete. Po osvobodtvi je večina tega še živela do nekaj let nazaj. Leta 1955 pa smo začeli graditi naš novi dom. Pravim naš, čeprav je formalni lastnik kmetijska zadruga Polje; koliko ur našega udarniškega dela je v njem! In na vse smo mislili: poleg upravnih prostorov KZ je tu lepa telovadnica, dvorana z okrog 300 sedeži, z urejenim odrom za dramske predstave in proslave, z garderobo, knjižnico, prizidano kabino' za kino predstave in z aparaturo v njej, z manjšo dvorano pod odrom z okrog 60 sedeži, z lepo avlo in z vsemi stranskimi prostori. Ze nh zunaj je lep tale naš dom, ikajne! Nekaj let po tem smo še igrali, mladina je te-lovadlila, izdaj’ pa... Kar več glasov hkrati: Z dramatiko najbrž ne bo več šlo! Saj zadnja leta še gostovanja Sentjakobčanov niso več tako obiskana, kot so bila spočetka. Najmanj pa »gredo« pevski nastopi — ni obiska! 2e res, postali smo zahtevni in hodimo gledat oziroma poslušat le kvalitetne ansamble. Toda tu je tudi motorizacija, radio in predvsem zadnje čase televizija, Ljubljana je blizu z vsemi vrhunskimi kulturnimi institucijami, tisk redno prihaja k nam; pa vozači: okrog 20 % našega prebivalstva se dnevno vozi v službo proti Ljubljani in Domžalam — in ti morajo zgodaj vstajati pa torej tudi bolj zgodaj hoditi spat. In še v izmenah delajo! — Kaj pa mladina? Saj je ni malo! Mladinec Franci Prošek: Da, okrog 300 nas je, če upoševa-mo poleg Dolskega še okoliške vasi. Po svoje se vključujemo v ta tempe, vendar menim, da smo premalo vrasli v kraj in premalo uporno iščemo sodobnih oblik kulturnega življenja, ki bi združevalo tudi prebivalce naših krajev. Z dramatiko in petjem ne verjamem, da bomo še kar naprej uspevali. Najbrž pa bi bil zanimivejši klub — v dvoranici pod odrom bi se ga dalo urediti! Shajali bi se ob televizorju, za šahovskimi mizicami, ob tisku in knjigah, tudi zaplesali bi — vse to pa bi seveda stalo vsaj nekaj sto tisoč dinarjev? Bodo sredstva? — Ce boste pripravili programe in jih boste pripravljeni uresničevati, sredstva bodo! Kar povežite se z občinskim svetom Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij. Misliti pa boste morali tudi na odbor, ki bo upravljal e prostori in inventarjem, kajti izkušnje v tej smeri niso ravno najvzpod-budnejše! Predsednik KUD Miroslav Žlajpah: Razmisliti bi veljalo tudi o kinu. Pred časom smo imeli nekaj poskusnih kino predstav, vendar je bil obisk slab — nismo imeli strokovnjaka, ljudje pač niso bili še navajeni iti kar doma v kino, filmi niso premierski, pa smo morali prenehati. Morda bi bil potujoči kino rešitev? Predsednik KO SZDL Ivan Kovič: Seveda bo treba takoj misliti na ureditev stropa v dvorani, s čimer bi delno rešila tudi hlad v jesenskih in posebej v zimskih mesecih: sedanji dve peci sta v teh pogojih premalo in ljudje verjetno ne bodo hodili v dvorano zmrzovat. Ce bomo uspeli urediti klub, pa ne bi bilo slabo povezati se zopet z delavsko univerzo zaradi predavanj s filmi ali diapozitivi. Več glasov: Vse lepo, toda mi si bomo tu pripravili programe, vsebino dela, odbore, z druge strani slišimo obljube za sodelovanje in sredstva — toda ali ne bo ostalo vse samo pri načrtih in obljubah, kot smo to nekaj let nazaj že doživljali!? — Prcnckatera obljuba ni ostala samo obljuba: kar poglejte si dom! Koliko tako lepih možnosti je zraslo po naših krajih? Ce zdaj ni v njem čutiti utripa življenja, najbrž ni treba iskati »grešnega kozla« daleč od sebe. Velja torej razmisliti o tem, kaj jc, oz. kaj jc lahko pričakovati iz svojih sil pa v sodelovanju z vsemi družbenimi činitelji v občini in ... Luči v sobi, kjer je bil sestanek, so ugasnile — pozno jc bil sklican. Tako in drugače. Vendar nikakor ne prepozno! Pošteno izpovedane misli in problemi so porok tudi za poštena prizadevanja v prihodnje. In zgoraj nedokončano misel bi lahko zaključili: ... in Dolsko bo zopet našlo svoje mesto v kulturni dejavnosti naše občine, spet bodo gorele luči v kulturnem domu in razsvetljevale tudi okolico — tako ali drugače! AM Ali bo šel kulturni in telesnokulturni dom isto pot kot v Polju in Bizoviku? Dolsko je dalo Morda je primerjava malo drzna, pa vendar: Vrba je dala Franceta Prešerna in nikogar več. Dolsko pa Karla Janeža in tudi nikogar več. Razlika seveda je, še posebej v tem: Za Prešernom jo ostalo delo, spomenik, rojstna hiša in ponos vaščanov: v Dolskem — telovadnica propada, o telovadbi pa je morda govora le še v spominih. Ce se kdaj peljete skozi Dolsko, najbrž ne boste videli otrok, ki se podijo za žogo in med njimi ne vodnika v trenerki, tudi ne mladih korenjakov, ki bi kot nekoč vadili lepe vaje — niti ne boste videli zvečer luči skozi okna telovadnice. Da, leta so minila. Leta 1952 je na največji športnii manifestaciji sveta, na olimpijskih igrah v Helsinkih na Finskem, nastopil tudi Karel Janež, doma iz Dolskega, in sicer na vajah na orodju. Se dolgo potem je bila največja čast dolških K. Janeža... fantov telovaditi v TVD Partizan Dolsko, v prvi vrsti, ki jo je vodil Karel Janež. Fantje iz Dolskega so bili gostje v glavni točki sporeda na mnogih akademijah širom po Sloveniji. In leta so minila... Medtem je Dolsko dobilo lepo telovadnico z vsem orodjem, na red in čistočo naj bi pazil hišnik. Fantom ne bi bilo treba drugega kot zavihati rokave in sc povzpeti na telovadno orodje ali vzeti žogo in jo vreči preko mreže. Pa ga ni, ki bi mu bilo do tega! Zakaj? Občinska zveza za telesno kulturo jc ponudila lepo dotacijo, dala bi tudi nagrado trenerjem, ki bi vadili karkoli, samo da bi mladina lahko tclesnokulturno živela. Vendar ni odziva. Niti ni človeka, ki bi prišel in rekel: Tako in tako je, pomagajte nam! Ni. Pač pa so za telesno-kulturno dejavnost odlični pogoji: telovadnica, prostor za igrišče, da, celo denar. Dolžani, ali jc to prav? DOLSKO... Potrebno je dokončati že začeta dela na šoli Z direktorico osnovne šole v Dolskem Nežko Gadovo smo izmenjali nekaj besed o življenju in delu šole, ki ji je zaupano 73 otrok. »-Predvsem moram poudariti,-« je takoj na začetku pogovora dejala Nežka Gadova, »-da naiši učenci obiskujejo šolo pod težjimi pogoji tast učenci nekaterih drugih šol v naši občini. V šolo hodijo tudi iz oddaljenih vasi tudi po več kilometrov daleč. Morda je tudi to eden od vzrokov, da nekateri od njih nimajo najbolj urejene prehrane. V šoli je sicer organizirana malica, ki se je poslužujejo v polnem številu. Kaže pa, da to ne zadostuje. Potrebno bd bilo organizirati varstveno ustanovo. S tem bi namreč odpadli razni problemi, otroci pa bi bili pod strokovnim varstvom; tudi njihov učni uspeh bi bil boljši, čeprav tudi sedaj ni slab. Glede varstvene ustanove je bila že izvedena anketa med zainteresiranimi starši. Rezultat je bil pozitiven in menim, da od te zamisli ne bi smeli odstopiti. Težave imamo pri pouku telesne vzgoje, ker niso urejeni odnosi s Partizanom, ki je glavni uporabnik telovadnice v zadružnem domu. Za zdaj telovadimo na prostem, z nastopom hladnejšega vremena pa bo postalo nemogoče. Tudi vprašanje hišnika v zadružnem domu ni rešeno, večkrat ostane telovadnica zaradi raznih prireditev neuporabna za kokršenkoli pouk telesne vzgoje. Šolsko poslopje je deloma že obnovljeno, potrebno pa je dokončati že začeto delo pri ureditvi kanalizacije. Delo z učenci izven učnega časa pa se odvija z nadpovprečnim uspehom. Sola ima svoj pevski zbor, ki ima za seboj že več nastopov, med drugimi tudi na RTV Ljubljana. V vsem pa dobiva šola izdatno pomoč gospodarske organizacije Indos, ki je pokrovitelj šole." Iz besed Nežke Gadove smo kaj hitro ugotovili njeno veliko prizadevanje ter skrb za napredek in razvoj osnovne šole v Dolskem tako v celoti kot tudi za uspeh posameznih učencev. To dokazuje tudi njena aktivnost na vseh tistih področjih in v vseh organih, katerim je poverjena skrb za dvig in poživitev dela z mladino. Razgovor o socialnih problemih v Dolskem je osvetlil nekaj nerešenih primerov, za katere vedo skoraj vsi prebivalci; med njimi je najbolj znan primer Janeza Prelovška, ki je že več let popolnoma slep in odvisen od dobre volje Zajčevih, kjer živi. Našli smo ga na dvorišču Zajčeve kmetije. Sedel je na klopi, oprt na palico, in kdo ve o čem razmišljal. Sprva ni bil navdušen nad našim obiskom, pri cigareti pa. se je sprostil in takole je pripovedoval: »Star sem 67 let in že kakih 6 let ne vidim več. Kdaj so mi oči začele pešati, se ne spominjam. Socialno nisem zavarovan, saj sem bil redno zaposlen le do leta 1932 pri bivšem podjetju Bonač. Po neuspelem štrajku so takrat med drugimi odpovedali tudi meni. Od tedaj sem delal na kmetijah in tako služil iz dneva v dan. Nazadnje in najdlje sem Patronažna sestra Angela Novakova o svojem delu Angela Novakova, patronažna sestra v Dolskem, nam je posredovala nekaj ugotovitev o problemih, s katerimi se srečuje in jih opaža pri svojem delu. Čeprav je njeno delo predvsem skrb za zdravstveno varstvo občanov na razmeroma velikem področju Dolskega in okolice, ob tem spoznava tudi druge probleme, kot so npr. problemi s področja socialnega varstva. Angela Novakova ima pri svojih obhodih nedvomno enega najbolj pristnih stikov s prebivalci tega dela naše občine in nam lahko prav njena zapažanja mnogo povedo. Kot trenutno najbolj viden problem bi po njenem mnenju veljalo omeniti neurejeno varstvo šolskih in predšolskih otrok. V Dolskem in okolici je več kqt 20 otrok, ki so brez primernega varstva. Večinoma so to otroci staršev, ki so zaposleni v Ljubljani in so tako njih otroci precej časa prepuščeni samim sebi. Da bi uredili ali pa vsaj deloma omilil ta problem, je bilo storjenih že nekaj ukrepov. Pobuda za ustanovitev varstvene ustanove je bila ogrožena že lani in tudi s strani staršev je bil odziv pozitiven. Predvidenega je bilo tudi že nekaj denarja, vendar se je izvedba te zamisli ustavila ob iskanju primernih prostorov. Kljub takim objektivnim težavam pa bi zainteresirani starši skupno in s podporo družbenih organizacij morali vztrajati pri uresničitvi te zamisli. Varstvena ustanova v Dolskem bi nedvomno opravičila svoj Obstoji * V Dolskem in bližnjih krajih že skoraj ni človeka ki bd ostal brez zdravstvene in socialne zaščite. Starejši, za delo ne več sposobni ljudje, so dobili zdravstvene knjižice kot socialni podpiranci; tudi zdravstveno pomoč na domu imajo zagotovljeno v okviru zdravstvenega doma Moste-Polje. Kljub vsej skrbi za reševanje nerešenih socialnih problemov, pa je v Dolskem še vedno nekaj nerešenih socialnih problemov, ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev vsaj v tej ali oni obliki. Gre za starejše ljudi, ki so se iz več ali manj objektivnih vzrokov znašli v nevzdržnem socialnem in zdravstvenem položaju in so sedaj nujno potrebni nege in pomoči. bil pri Zajčevih, kjer stanujem še danes. Spim v hlevu in se ne pritožujem. Pri zdravniku sem bil samo enkrat, pa še to zaradi nog. Oči nisem nikoli zdravil in ne vem, kaj je vzrok moji slepoti. Takole sedim vse dneve, rad kadim, drugega užitka ne poznam. Ljudje morajo delati in ne utegnejo, da bi se ukvairjali še z menoj. Podpore nimam in bi šel rad v kak dom za slepe, najraje v Mengeš, ker ta kraj poznam. Na občini za mene sigurno ne' vedo, sicer bi se že kdo oglasil in mi kaj prinesel ali ml kako drugače pomagal .. Takole je modroval Janez Prelovšek. Njegovo obzorje je omejeno, vendar pa ne toliko, da se tudi sam ne bi zavedal tega, da bi nekdo pač moral nekaj ukreniti in mu pomagati. Kdo je tisti »nekdo«, tega Prelovšek ne ve ! M03ČANSKA SKUPNOST kronika BOLJŠA ORGANIZACIJA DELA V Zastava servisu, enem od obratov SAP, boao v najkrajšem času uvedli novo organizacijo aeia, s aaiero oono ao-segn večji rea m notranjo kontroio deia. Z adaptacijo prostorov tkar bo veijaio okrog 20 milijonov dinarjev) uuuo uredili menamcne ueiav-mce z novimi kanau m sprejemnico, t>2 delavcev tega oorata pa bo doouo nove gar-deroue. V tem obratu bodo nudili samo servisne usluge za vozila znamke Zastava. Poieg ten pa bodo tudi popravljan motorje m opravljali kleparska, ličarska, tapetmška in avto-elektroinstaiaterska deia. TOVARANA TULONA — NAJVECJI OBJEKT GRADISA V LJUBLJANSKI OKOLICI /2 Gradisovega vestnika, glasita delovnega kolektiva poajetja Gradis, povzemamo nekaj podatkov o graanji nove tovarne domačega najlona. Nedaleč od bivšega civilnega letališča v Mostah so že zrasli številni betonski stebri. Na gradbišču dela trenutno 80 delavcev, ki se kar najbolj trudijo cimprej dokončati vsa gradbena dela. Kljub temu pa nemalokrat prihaja do nepredvidenih zastojev. Nedokončani načrti, težave z delovno silo, neredne dobave gradbenega materiala itn. ogrožajo dograditev objektov do določenega roka. Kljub vsemu pa menijo pri Gradisu, da bodo do konca letošnjega leta končali z gradbenimi deli in pričeli z montiranjem strojne opreme. HVALEVREDNA USLUGA Osnovna šola Jarše je v torek, 29. septembra, nameravar Iz gejzirov Občudovala sem pomlad, mesec maj in ptice. Petošolka sem, toda o tem nikoli veliko ne razmišljam; beseda je zame izgubila pomen. Po novem hodim v prvo. Nič posebnega, samo dekleta iz osemletke gledam skozi drugačna očala. Skoraj pozabljam, kako presenetljivo sem jim bila podobna. Doma včasih govore o peto-šolski ljubezni. Cisto mimo vse prenesem. Sestra mi je na vsem lepem zaupno svetovala, naj začnem misliti na arhiv s pismi. Nisem je razumela. Mislila sem, da je sta- TCjŠCL. Sledila je poplava dnevnikov. Ampak moji spomini so zelo dostojni; opisujem vreme in dogodke iz šole. Maj je prinesel tudi v šolske klopi vonj pomladi in cvetja. Opazujem sošolke; zdi se mi, da sem čisto drugačna kot ostale. Tudi knjige me hočejo prepričati, da imata maj in moja starost veliko skupnega. Berem samo sodobno literaturo. Začela sem postajati pred ogledalom. Ne vem, kaj toliko časa gledam. Moja soba se mi zdi zelo ljubka. V vazi so vedno rože. Rada imam umirjene barve. Te dni sem natrgala veliko marjetic. Potem so sobo napolnile vrtnice, ravsaprav samo dve — rdeči. S stene sem odstranila barvno sliko Pata Boona. V dnevnik sem napisala nekaj zelo smešnega. ' Začela sem pisati pesmi; modeme so, pravzaprav bolj pesmi v prozi. Ne znam izraziti, kar čutim. Moja zgodba: Bruno. Ime, se mi zdi, je najbolj zveneče med vsemi, kar sem jih bila Vsi poznamo Janeza Prelovška ? la prirediti pionirski dan, združen s filmsko predstavo. Direktorica šole se je zato obrnila na upravo kina Triglav, da bi dobili na razpolago dvorano. Upravnik je želji ugodil in nudil dvorano v dopoldanskih urah za zelo nizko najemnino, hkrati pa dal na PROMETNA Cesta, ki veže Zaloško s Slapami in poljski vhod v bolnišnico za živčne in duševne bolezni, je že nekaj let kakor brez gospodarja. Lani je bila do kraja dotrajana in jo je zgoraj omenjeni zavod za silo pokrpal, vendar drži tako posipavanje le nekaj dni. Letos so kopali vodovod in so sosedje pograbili odvišno kamenje na cesto. Trenutno je stanje obupno. Pešci in kolesarji moramo iskati svoj prostorček med jamami in debelimi kamni, vozila pa skušajo kotanje obiti. Kaj bo s cesto, ko se bo pričelo deževje in se bo preostalo cestišče hitreje obrabljalo? Zlasti razpolago še operaterja. Tako je šola lahko ob pionirskem dnevu izvedla svojo konferenco, pionirji pa so vrh tega v kulturnem delu proslave videli še serijo zanje primernih filmov. Ta poteza uprave kina Triglav je vsekakor pohvale vredna. T. B. BREZ NEGE je težko ponoči, ko gredo ljudje v zgodnjih urah na avtobus in se vračajo v temi, žarnica na križišču pa redkokdaj sveti. Promet v bolnišnico in Slape je precej močan, tako z osebnimi kot s tovornimi ali reševalnimi vozili. Avtobusna postaja je ena najbolj jrek-ventiranih postaj med Ljubljano in Zalogom in gre glavnina vseh obiskov v bolnišnico po tej poti. Poudariti je, da ni ob odcepih nikakega prometnega znaka. V zadnjih letih je bilo že nekaj nesreč, še več pa preprečenih, ker je cesta nepregledna. CESTA Korak bliže k verifikaciji V zadnjem letu je gimnazija uspela usposobiti ž praKiikuma za kabinetni pouk, in sicer Jizikamega m delavnico eiektro široke. Uba prostora sta sodobno urejena in v celoti odgovarjata predpisanim normativom. Tako bosta omogočala vsestransko izpopolnjevanje na področju fizike in elektrotehnike. Za popolno verifikacijo pa je potrebno urediti še kemični laboratorij in prakti-kuma za biologijo in zemljepis in zgodovino. Vse to bo izvršeno do 1. septembra prihodnjega leta. V bližnji prihodnosti se obeta tudi temeljita adaptacija celotne gimnazijske zgradbe. Na sliki nova napajalna plošča v fizikalnem laboratoriju. Jiaie sem imela vedno čada kdaj slišala. Včasih ga nemo ponavljam in se mučim s sonetno obliko, ce oi ne bilo Prešerna, bi se biia morala gotovo preskrbeti s praski. Zame ni imel še nikoli posebno veliko časa. Pravzaprav viai le violino, zaljubljen pa je tudi v politiko; še danes ne vem, kako je uspel v sebi oboje združiti. Začela sem hoditi k marksističnemu krožna vključujem se tudi v diskusije. Hoaim na koncerte m Pate Boone mi ob večerih puju čisto tiho. Bruno trdi, da poje le sentimentalnim dekletom. In Bruno stanuje zelo blizu. Razredničarka mi je zadnjič rekla »Vesna, pri matematiki morate dobiti pomoč.« Bilo je že presneto resno, ko sem doma razložila, kako je s tem nesrečnim predmetom. Mama se je kar potolažila; jxtč nisem rojena za hladne številke, nekdo mi bo moral jpoma-gati, v tem ni nič slabega. Odslej sem na koncu naše ulice čakala natovorjena z risalnim orodjem, dokler se ni prikazal Bruno. Včasih sem morala zelo dolgo čakati. Opazovala sem mimoidoče; smela sem biti radovedna. In nihče mi ni oponesel te moje slabosti. Bruno si zelo prizadeva, da bi mi vcepil vsaj malo matematičnega duha; problemi imajo zame veliko neznank, nekakšna višja matematika. Nič več ni tako strog, če se zmotim v predznaku. Pravzaprav bi tega ne smela opaziti. Včeraj sva bila na koncertu. Nisem se znala vživeti v moderno glasbo. Bruno pa je prišel na svoj račun. Poleg je sedela prijateljica iz glasbene šole; imela je pobarvane trepalnice. Zdelo se mi je, da ima zelo velike, skoraj otroške oči. Bruno jo je večkrat pogledal. Danes moram biti točna, je rekel. In pridem naj kar sama. Preden sCm pritisnila na zvonec, sem ujela v gledalcu svoje oči; mislim, da je njihova naravnost ustrezala otroškim. Ne vem, zakaj sem hotela biti danes uekletce. Dekletce z velikimi očmi. Na pragu se je prikazal v predpasniku. Ničesar nisem razumela. Na mizi so bile vrtnice, tokrat ni bila obložena s knjigami in zvezki. »Preden se okrepčaš,« je rekel in trdo postavil na mizo dve skodelici s pudingom, »moraš izračunati problem-Sestavljal sem ga vse popoldne.« Neznanka je bil fant, ki jf bil pred toliko in toliko leto za toliko in toliko mlajši od očeta... in podobno. Vedno isto. Ampak tokrat sem izračunala, koliko je fant star danes, ob tej uri, ta trenutek. Bruno je imel rojstni dan. Gledala sem ga, kako je pomival posodo. Pogledal me 1° tako pozorno, da sem se skoraj prestrašila porogljimn iskric v njegovih očeh. »Si se ponoči učila matematiko? Nekam utrujena si videti...« Mislila sem, da sem dekletce z velikimi očmi. Ko sem s počrnila trepalnice, sem zel pazila, da bi ne razmazala ličila. Bruno pa me je sarn pogledal; opazila sem, da natanko tako kot prijateljico- In včeraj sem si spet napačno razlagala. , Moram se naučiti Pravil?*Z reševanje neznank, da o07 imela vedno rada nože. 1 maj. SONJA Naš obisk velja to pot njej! KDAJ JARSKI OTROCI V NOVEM POSLOPJU SOLE — URAX>NI PREVZEM SOLE 15. OKTOBRA — 650 UČENČEV V NESTRPNEM PRIČAKOVANJU, Z NJIMI VRED TUDI NJIHOVI STARSl IN UČITELJI — SOLA BO NOSILA IME NARODNEGA HEROJA KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA Spominjam se let pred minulo svetovno vojno. Bil sem osnovnošolec, ko smo sc preselili v Nove Jarše. Tedaj je bilo to le skromno naselje z nekaj deset hiš, med najstarejša poslopja pa je spadala šola na Smartlnski cesti. »Zajčja šola« so ji rekli, ne vem zakaj. Vanjo so zahajali vaški otroci iz Spodnjih in Novih Jarš, Tomačevega, Šmartnega, Hrastja in Sneberij, pa je za tiste čase glede potreb in prostorov kar ustrezala Leta pa so minevala, naselje v Novih Jaršah se je širilo in sedaj tu že prevladujejo veliki stanovanjski bloki. Število prebivalstva je naraslo, z njim pa seveda število šoloobveznih otrok. »Zajčja šola« ne more več služiti svojemu namenu... Odborniki terenskih organizacij so, razumljivo, začeli misliti na gradnjo novega poslopja, toda od zamisli pa doslej je preteklo že precej let, prepletenih z različni razpravami na zborih volivcev, z dokazovanjem na občini itn., vendar dolgo ni bilo moči zagotoviti potrebnih sredstev niti za načrte, kaj šele za gradnjo. No, končno so Jaršani uspeli, vendar še ne popolnoma. Nova šola je sicer zgrajena, ni pa še vseljiva, čeprav bi morala biti že 1. septembra letos. VELIKA ZADREGA Ni bil torej odveč obisk pri sedanji direktorici jarške šole Vladi Djokičevi. V razgovoru sva razčistila marsikateri problem. Takoj v uvodu je povedala, da je sedanja stara šola 9dločno premajhna, zakaj letos ie vpisanih kar 650 učencev, učilnic, ki so majhne, pa je v Notranja pedagoška organizacija na šoli poteka — kljub takšni razbitosti — v glavnem sicer v redu, vendar so velike težave, kako održati disciplino pri otrocih, ki jih je nagnetenih v razredih toliko, da sedijo po trije skupaj — v dveh razredih jih je kar po 40. Onemogočena je tudi vsaka širša dejavnost šole. Najbolj so seveda prizadeti učenci, ki morajo vsak dan po 5 km daleč v vod-matsko šolo. Izpostavljeni so nevarnostim prometa, posebej kolesarji, kar je težko nadzorovati in vodstvo šole vedno skrbi, da se ne bi pripetila kakšna nesreča. Tam nimajo niti malice, ker vodmatska šola nima primernih kapacitet za pripravo obrokov, industrijska malica pa je draga (1.200 din mesečno) in jo starši ne zmorejo plačevati. To so zares problemi, ki prizadevajo vod-stu šole 'kar največ skrbi. Za silo so rešili zadevo tako, da so v zadnjih dneh septembra uredili za učence višjih razredov varstveni oddelek v prostorih KO SZDL v Božičevi ulici, v soseščini, v vzgojno-varstvenem zavodu, pa imajo urejeno varstvo že od začetka šolskega leta nižji razredi. CI.M PREJ V NOVE PROSTORE! — Kako pa si zamišljate splošno ureditev v novi šoli? »Predvsem pričakujemo, da bomo pouk lahko postavili na najsodobnejše temelje. Predvidevamo namreč, da bo imela šola kabinetni pouk. To pomeni, da bomo poučevali vsak predmet v posebej zanj oprem- tivni pogoji — prostori in potrebna učila — kar pričakujem, da tudi bo. Eden takšnih pogojev je že ta, da bo v razredih manjše število učencev, največ po 32, s čimer bo zagotovljena večja možnost individualnega dela. Jasno pa je, da vsega ne bo moči izvesti v letošnjem šolskem letu, ker bo treba v ta namen urediti še marsikaj.« . KNJIŽNICA IN ZOBNA AMBULANTA Zanimalo me je, kako je s knjižnico, ki naj bi bila dobila v šoli svoj življenjski prostor. »V dogovoru smo s knjižnico v Mostah, da bi tudi v Jaršah in sicer v šoli uredili prostor za javno knjižnico. Le-to naj bi uporabljali vsi občani s terena in si v čimvečjem številu izposojali knjige za branje. Upam, da bomo v tem uspeli. Prav tako je s prostori za razne kulturne nastope, proslave ipd., za kar naj bi primemo uredili dokaj razsežne šolske avle. Torej bi tudi na ta način lahko tesno sodelovali s terenskimi organizacijami, ki so v zadregi s prostori, one pa bi nam lahko pomagale na drug način. Kot zanimivost naj omenim še to, da bo v šoli poslovala tudi zobna ambulanta, ki bo na razpolago vsem učencem. BREZ PROBLEMOV SEVEDA NE GRE — Kaj pa problemi, brez teh verjetno niste? nic, brez katere pouka sploh ne bi mogli začeti. Težave nam dela tudi ureditev zunanje okolice — dvorišča, vrta, igrišč —, kar vse sodi k pogojem za uresničevanje učnega programa. To letos ne bo dogo-tovljeno, kot tudi ne telovadnica, zaradi česar našega učnega načrta letošnje šolsko leto ne bomo mogli v celoti realizirati. Nasprotno pa imamo še kar dovolj učnega osebja. Vsi učitelji so naredili načrte za svoje pedagoško delo, priprav- ljajo pa tudi načrte za razširjeno delavnost. Problem je tudi nekakšno nezaupanje staršev do kvalitete pouka na šoli. Od 70 predvidenih učencev za višje razrede se je vpisalo letos v našo šolo le 47 učencev, čeprav lahko — brez domišljavosti — trdim, da so mesta strokovno povsem v redu zasedena in je odveč bojazen, da učenci ne bi pridobili zadostnega znanja. Prav zato, ker imamo zasedene le nižje razrede, smo fizično prizadeti in bo za zdaj nekoliko teže gospodariti.« Ta trditev tov. Djokičeve je povsem umestna, saj bo šola v najkrajšem času naredila popoln načrt vseh svojih dejavnosti, tako osnovnih kot dopolnilnih, in bo z njimi seznanila vse starše in terenske organizacije, kajti popolnoma jasno je, da bodo imoraJi pri dokončni pripravi tega načrta in njegovi realizaciji sodelovati prav starši in teren in bi se pri tem najbolj uveljavila uspešnost take povezave. Naj pa ob tej priložnosti naslovimo apel še na podjetji Javna skladišča in Žito, ki imata nad šolo patronat, da bosta še naprej stali šoli ob strani tako, kot sta doslej. DOVOLJ ŽIVLJENJSKEGA PROSTORA Pričujoči sestavek bi bil prav gotovo pomanjkljiv, če ne bi seznanili bralcev s tem, kako bo novo šodsko poslopje prostorno urejeno in kakšna bo njegova funkcionalnost. Celotna zazidalna površina se razteza na 1660 m2, z dvoriščem, vrtom in igrišči pa bodo imeli za svoj življenjski prostor učenci na razpolago nad 3500 m2. Vsak razred bo imel površino okrog 60 m2, po vsej 8-mebrski dolžini razreda pa bodo velika okna, tako da bo v njih dnevne svetlobe dovolj, medtem ko bo električna razsvetljava zadostila vsem svetlobnim in sodobnim pogojem pouka. Sola ima klet, kjer bodo tehnične delavnice in zobna ambulanta, nad njo pa dve nadstropji z nadzidkom. Ogrevana bo najprej z mazutom, nato pa bo priključena na toplarno. V šoli je 15 klasičnih učilnic, razen njih pa še 8 specializiranih učilnic za fiziko in kemijo, za glasbeni pouk, za risal-nico, za gospodinjski pouk, dve tehnični delavnici, učilnica za biologijo in telovadnica, posebej pa še mlečna kuhinja, jedilnica, prostori za pionirsko organizacijo, upravni prostori, učiteljska zbornica in knjižni-ca .— skratka za vse dovolj vsega, kar bodo potrebovali za svoje delo učenci in njihovi vzgojitelji. Varstvo in rekreacija Poleg rednega dopoldanskega pouka nameravajo v novi šoli uvesti — tudi postopoma — celodnevno bivanje učencev v šoli. Nudili jim bodo varstvo, prehrano in rekreacijo. To velja zlasti za tiste otroke, ki so tega družbeno potrebni, priključevali pa bodo tudi ostale učence. V popoldanskih urah bodo namreč na razpolago prostori za dopolnilne dejavnosti v različnih krožkih, za kar so pa potrebni namensko urejeni prostori in rekviziti. Brez teh si ni mogoče zamišljati kvalitetne organizacije razširjene dejavnosti, resnične sprostitve in zadovoljivega zanimanja pri učencih. Prav pri tem pa se malo zatika, zakaj rednih sredstev ni in jih bo treba pač na kakšen način dobiti. Ne bi bilo napak, če bi priskočila na pomoč podjetja, ki delujejo na tem terenu, in sledila zgledu Javnih skladišč, ki so v te namene obljubila in namenila finančno pomoč.iz svojih skladov. Jasno je, da bi lahko te rekvizite in prostore uporabljale tudi terenske organizacije, zlasti mladina, ki se bo izšolala v tej šoli, pa bo kasneje lahko še vedno na&la pot vanjo za različne dejavnosti. Borbene tradicije Ko bodo novo šolo odprli, bo prve obiskovalce v vhodni avli pozdravil relief z motivi iz Kajuhovega življenja. Kot rečeno, bo imela ta šola ponosno ime narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha, zakaj pionirski odred te šole žc sedaj nosi njegovo ime in ima tesno povezavo s XIV. divizijo. Pionirji so seznanjeni s Kajuhovim življenjem, šola si dopisuje z nje- doli *e P®1' Z&to je pouk raz-JjEU® takole; del nižjih razre-(do petega) ima pouk v in v prostorih sta-še v skupnosti Nove Jar-rwj„ , “bičevi ulici (dva raz-V. ln dva oddelka), učenci od v Dl,^ VIIL razreda pa hodijo fceta oddaljeno šolo dr. Jo-Je 350 trta v Vodmatu. Teh ijeni učilnici. Tak pouk ima namreč velike prednosti: omogoča veliko večjo pozornost, učence mnogo bolj aktivizira in jim zbuja večje zanimanje za posamezne predmete, nasploh pa ni tog, ker omogoča nove metodo dela in prinaša vedno nekaj novega. Seveda pa 1» takšen pouk uspešen le tedaj, če bodo dani vsi objek- »Za učila je bila zagotovljena vsota 13,5 milijonov dinarjev, vendar smo jih doslej lahko nabavili le za 3 milijone — ostalega denarja še nismo prejeli. Po izjavi predsednika šolskega sklada občine Moste-Polje tov. Roliha pa so vsa sredstva za potrebe nove šole zagotovljena. Upam, da bomo torej naše zamisli lahko uresničili — tudi za opremo učil- govimi soborci in njegovo materjo, ki jo nameravajo tudi obiskati in seveda povabiti na otvoritev šole. V šoli izdajajo tudi lisi z naslovom »Po Kajuhovih poteh«, vsako leto pa podelijo ob sodelovanju podjetij Javna skladišča in Žito Kajuhove nagrade za najboljše pismene izdelke učencev. Zaključil sem. Zaključil z željo vseh Jaršanov, učencev in učiteljev, da ne bi več čakali štirinajst dni, teden..., dokler ne bi ta hram za vzgojo naših mladih kadrov v resnici zaživel kot veliko mravljišče, kot kovačnica našega mladega rodu za lepšo prihodnost. Tone Bančič ZDRAVSTVO IN Ml Piše dr. ZORAN ARNEŽ Zdravi zobje — zdrav otrok Jesen je 'tu. Solarji že polnijo razrede. Začele so se skrbi. Vsak jih ima — otroci, starši, Vzgojitelji. Pa tudi zdravstveni delavci se jim pridružujemo, saj je zdravje naših otrok naša skupna skrb. Kakor vsako leto želimo tudi letos načrtno nuditi zobozdravstveno oskrbo našim šolarjem, kajti zobna gniloba nevarno ogroža njihovo zdravje. Istočasno pa se zavedamo, da bo naš uspeh odvisen od sodelovanja vseh staršev, pedagogov in učencev samih. Za prvo polletje tega šolskega leta predvidevamo, da bi ozdravili bolne zobe vsem tistim učencem, ki bodo v tem mtu zaključili šolanje na ^snovnih šolah. Naš smoter jo: vsak učenec, ki zapusti osnovno šolo, naj ima popravljene, zdrave zobe. To nam bo možno uresničili samo s tesnim sodelovanjem vseh razrednikov osmih razredov in staršev, kajti pregledati želimo res prav vse učence brez iz-leme. Prav tako bomo skušali še v. tem polletju pregledati vse Uconce prvih razredov in jim Popraviti najnujnejše okvare na zobeh. A^si otroci prvih štirih raz-edov osnovne šole bodo red-o prejemali v svojih razredih luor-kalcijeve tablete, katere . vlivajo vsa vodstva šol. Te ^ete predstavljajo uspešno [D?1 to pred širjenjem zobne gmiobe in jih otroci dobe brezplačno. Razen tega pa bi želeli opozoriti, da sprejemajo naše šolske zobne ambulante šolarje tudi izven šolskih pregledov. Kolikor je potrebna nujna pomoč ali da kažejo otroci in njihovi starši še posebno skrb za zdravje zob, se lahko neposredno oglasijo v naslednjih šolskih zobniih ambulantah: SZA Vide Pregare vsak dopoldan od 7,—13. SZA Hrušica, torek, sreda, petek, sobota od 7.—13. ponedeljek, četrtek 13.—19. SZA Polje vsak dan od 7.—13. torek, četrtek, petek 14.—19. ŠZA Dolsko sreda, četrtek, petek od 6.—11. ŠZA Prežganje ponedeljek, torek 6.—11. Istočasno naj opozorimo, da sprejema ordinacija za predšolske otroke v šoli Vide Pregare predšolske otroke vsak ponedeljek, sredo, petek od 14.—18. ure. Načrtno pa tudi kličemo predšolske otroke na zobozdravstvene preglede. Trenutno pregledujemo predšolske otroke, ki so rojeni v letu 1959. Zato naj se starši teh otrok ne začudijo, če bodo prejeli vabilo. Seveda nismo pozabili tudi na naše gimnazijce in vajence. Ti naj se javljajo za popravilo svojih zob v zobni ambulanti — Prvomajska 11 — vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 7.—13. ure. Vse prizadete prosimo, da nam sporočajo, kakršnekoli težave, na katere bi naleteli ob izvajanju teh naših skupnih nalog, ki smo si jih zadali v dobro naših otrok. Ko bodo roditeljski sestanki na posameznih šolah, smo zobozdravstveni delavci pripravljeni, da se jih udeležimo in se skupaj lotimo reševanja skupnih težav. Ob polletju se bomo ponovno oglasili. Takrat nam bodo že znani uspehi naših skupnih prizadevanj. Primerjali jih bomo po posameznih šolah in iz tega delali tudi primerne zaključke. V prepričanju, ki temelji na dosedanjih izkušnjah, se zobozdravstveni delavci že vnaprej zahvaljujemo vsem za sodelovanje v zavesti, da bodo skupna prizadevanja redila vedno boljše rezultate — saj gre za zdravje naših otrok. Nove knjige v LK Moste 0l> 15. 8. do 15. 9. 1964 J Kaj cveti in zeleni Kocbek.U~n V sobi; Edvard čič; Kr' Groza: Lojze Kova-Še; mesta; Luc Mena- ^UkanA aFortret v zahodnem Vegj i VU’ Dušan Moravec: dpamo-eA,r ^*.ovonsk° m češko lekturi . arian Mušič: Arhi-Kvif * ‘n čas; Nikolaj Nikola-Sotjčnem °SOV: Neznalček v {'h: tv. T^stu; Boris Pater-koVe gotsko osnove Levsti-^ORačniiT^tT10 kritike; Jože ^Stritarjev literarni Tirnon 7^‘am Shakespeare: h nsk>. Kralj Lear; ae Spinoza: Etika; France Stele: Umetnost v Primorju; Nace Šumi: Ljubljanska baročna arhitektura; Tekstil v stanovanju; Zdravilne rastline; Borut Žener: Akvarij. GIBANJE PREBIVALSTVA Od 15. avgusta do 15. septembra se je priselilo na področje matičnega urada Moste 174 ljudi (84 moških in 90 žensk), izselilo pa 151 (69 + 82) občanov. Živorojenih je bilo 9 otrok (6 -t- 3), umrlo pa je 7 občanov (4 + 3). V območju matičnega urada Polje se je priselilo 27 ljudi, izselilo pa 26. Živorojenih je bilo 27 otrok, umrlo pa je 12 občanov. Na področju matičnega urada Dolsko sta se priselila 2 občana, odselilo pa se jih je 5. Živorojena sta bila 2 otroka, umrl pa je 1 občan. Število prebivalstva v občini na dan 15. septembra 1964: Moste 21.860 (10.265-1- 11.595), Polje 14.207 (6.830 -f 7.377), Dolsko 1.377 (664 + 713), skupaj 37.444 (17.759 + 19.685). Nasi glasbeniki na posvetovanju in kongresu glasbenih pedagogov Jugoslavije v [fotoni Avgusta je bilo v Kotoru posvetovanje glasbenih pedagogov Jugoslavije, katerega sta se udeležila tudi dva naša pedagoga Draga Svetinova, direktorica glasbene šole Moste-Polje in Janez Triler, profesor te šole. V petih dneh so v referatih in razpravah obravnavali domala vso problematiko glasbenega življenja pri nas. V naslednjih dneh je zasedal kongres glasbenih pedagogov Jugoslavije, kateremu je kot delegat društva glasbenih pedagogov Slovenije prisostvovala Draga Svetinova. Na posvetovanju in kongresu so posebno mesto zavzemali referati, ki so obravnavali pomembnost glasbene vzgoje, posebej glede na to, kje, kako in kdo jo izvaja. Že v predšolski dobi imata glasbena izobrazba in vzgoja svoje mesto, vendar ta leta še niso sistematično obdelana s pedagoško - psihološkega gle dišča. V letih opovnega šolanja pa je glasbena vzgoja sestavni del načrtnega dela in programiranja. Glede drugostopenjski! šol (gimnazije, učiteljišča, srednje medicinske, ekonomske, tehnične šole) pa je treba ugotoviti, da poučujejo glasbo le v prvih dveh. Zato je največji del mladine od svojega petnajstega leta dalje glede glasbene vzgoje prepuščen samoindcia-tivi oz. raznim vplivom, ki jo usmerjajo bolj na zabavno področje kot na področje umetnosti. Na kongresu, kateremu so prisostvovali kot gostje tudi zvezni predstavniki oblasti, je bilo med drugim sklenjeno, da bo v letošnjem in v naslednjem letu pripravljen zakon o glasbenem šolstvu in glasbenem šolanju, ki bo med drugim omogočil v vseh šolah II. stopnje glasbeni pouk v predmetu »estetska vzgoja«. Celodnevna posvetovanja so udeleženci ob večerih zaključevali z obiski operni]! in koncertnih prireditev domačih in tujih gostov. A. P. Se bo res težko privaditi? V p rej Sn j 1 številki našega lista smo objavili zapis o novo urejenem križišču med Smartlnsko cesto in Pokopališko ulico. Tedaj smo izrazili zadovoljstvo nad tem, da bo promet skozi to križišče odslej varnejši. Zal pa moramo napisati, da nekateri vozniki no znajo ali pa v svoji »veliki vnemi« nočejo upoštevati luči na semaio-rih, še manj pa svetlobne znake. Zvedeli smo namreč za dva primera grobega izsiljevanja prednosti. Prvič je neki kombi pri zeleni luči zavijal v smer od Zal s Pokopališke ulice na Smartlnsko cesto, medtem ko Je v nasprotni smeri naravnost vozli obložen tovornjak. Le hitremu reagiranju voznika tovornjaka se je zahvaliti, da ni prišlo do hude nesreče. V drugem primeru je neki osebni avtomobil opel prevozil križišče po Pokopališki ulici skozi rdečo luč, ko je bila odprta smer (zelena luč) po Smartlnski cesti. Voznici fička, ki je vozila od Javnih skladišč. Je uspelo v zadnjem trenutku zavreti. K sreči je imela zelo dobre zavore! .. . Kaže, da vozniki tudi ne upoštevajo svetlobnih znakov prednostne in neprednostne ceste, v nedeljo, 27. septembra, sem vozil -ob ugasnjenih somaforih - po prednostni Smartlnski cesti proti mestu. S Pokopališke ulice od Zal pa je zavijal v levo voznik fička. Moral sem zavreti, voznik fička pa se Je še trkal na prsi, čoš da velja desno pravilo - spregledal je znak »nimaš prednosti« v svoji smori, ki vsekakor velja tedaj, kadar semafori ne delajo. Menda so vsi znaki na križiščih in cestah nameščeni zato, da jih upoštevamo! KINO PODJETJE TRIGLAV Filmi, ki bodo na sporedu meseca oktobra KINO TRIGLAV Od 2. do 4. oktobra ameriški barvni CS film SEMENJ V TEKSASU; od 5, do 6. okt. ameriški VV film RAZBESNELO MORJE; od 7. do 9. okt. italijansko-španski film VELIKAN Z RODOSA; od 10. do 12. ameriški barvni VV film ENOOKI DŽEK; od 13. do 15. okt. ameriški barvni CS film PREPOVEDANE STRASTI; od 16. do 18. okt. ameriški film APARTMA; od 19. do 20. okt. domači film IZ OCl V OCl; od 21. do 23. okt. ameriški barvni VV film ŠERIFOV SIN; od 24. do 26. okt. italijansko-španski film LAŽNI ZAKON; od 27. do 29. okt. ameriški barvni CS film RAZBITA LADJA MARV DEARE; od 30. do 31. okt. ameriški barvni CS film SALOMON IN SABSKA KRALJICA. KINO VEVČE od 2. do 4. oktobra italijanski barvni CS film OSVAJALEC MAKARAIBA; od 7. do 8. okt. sovjetski film IVANOVO OTROŠTVO; od 9. do 11. okt. italijansko-francoski barvni CS film MONGOLI; od 14. do 15. nemški barvni film MAZURKA LJUBEZNI; od 16. do 18. okt. ameriški barvni film TARZANOVA NAJVEC.TA PUSTOLOVŠČINA; od 21. do 22. okt. sovjetski barvni film ČLOVEK DVOŽIVKA; od 28. do 29. okt. Rali j. barvni CS • film ZVEZDE NOČI; od 30. do 31. okt. ameriški barvni V V film L FOV SIN. KINO ZALOG Od 3. do 4. oktobra ameriški CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI; od 10. do 11. okt. ameriški barvni film POJMO V DEŽJU; od 17. do 18. okt. japonski barvni film ŠAMPION IN PLESALKA; od 24. do 25. okt. francoski barvni CS film BABET GRE NA VOJNO; od 28. do 29. okt. domači CS film X-25 JAVLJA; 31. okt. ameriški VV film PODAJ ROKO HUDIČU. Dokler v občini nimamo družbenega centra, v katerem bo vendarle tudi sodobni družabni prostor, so gostišča edini taki lokali in prav je, da so vredna pozornosti, ki sta z njo zagotovljena vsaj v danih mož-ostih kolikor mogoče sodoben ambient in postrežba. Na sliki: nedavno prenovljeni lokal, znan občanom kot gostišče Pri Lasanu. Skrb za delovnega človeka Naš obisk je to pot veljal tovarni kovinske embalaže Saturnus In Železniškemu gradbenemu podjetju. V obeh podjetjih je bil razgovor usmerjen v to, kaj je bilo do sedaj storjenega, da bi se proizvajalec na delovnem mestu čim ugodneje počutil, da bi se v svojem zasebnem življenju čim laže posvetil sebi, rekreaciji in počilku in da bi se tako čim uspešneje vključeval v skupnost, v kateri živi in dela. V&t&j ČU4 Pred 20-letnico osvoboditve Jubilejno leto ljudske revolucije in osvoboditve je pred nami. Moščanska skupnost ga namerava prežeti s še večjo aktivizacijo svojega delovanja, posebej pa se je uredništvo odločilo, da bo objavljalo v tej rubriki spominske, dokumentarne idr. prispevke udeležencev narodnoosvobodilnega boja, internirancev in sploh vseh, ki so kakorkoli prispevali k osvoboditvi in ljudski revoluciji. Prispevki naj se nanašajo na našo občino in naj bodo po možnosti še neobjavljeni. Pošiljajte jih na naslov uredništva Moščanske skupnosti, Ob Ljubljanici 42/11. PRIPOVED O ČRNIH DNEH Kaj vse so morale prestati naše borbene žene med zad-njo svetovno vojno, zlasti tiste, ki so jih sovražniki zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem aretirali in odgnali v koncentracijska taborišča. Ena izmed njih je Tončka Kukavica iz Zg. Kašlja. Poglejmo, kaj nam pripoveduje: V Saturnusu so začeli z načrtnim delom v kadrovsko-socialni službi leta 1958, želeč delovnim ljudem omogočiti čim ugodnejše delovne pogoje, ublažiti prehod z delovnega mesta v družinski krog in obratno in nuditi vsakemu posamezniku kar največjo možnost osebnega razvoja in izobraževanja. V soclalno-kadrovski službi delajo industrijska psihologinja, varnostni tehniki, kačrovik, služba za izobraževanje kadrov in samostojni oddelek (ki pa dela v okviru kadrovske službe) - ambulanta. Po 1. 1958 so se spoprijeli z neštetimi težavami in jih postopoma odpravljali. Leta 1956-57 se je skoraj vsak teden zgodila težja nesreča, katere posledica je bila pogosto težka ali popolna invalidnost. Do nesreč je prihajalo predvsem zaradi starih strojev (ki so sedaj v glavnem zamenjani z novimi) in pa zaradi nepravilne razmestitve delavcev po posameznih delovnih mestih. Sedaj se pripeti na leto mnogo manj in le lažjih nesreč, vendar bo industrijska psihologinja te male procente s testiranjem in razporejanjem najsposobnejših na odgovarjajoča mesta še zmanjševala. Skoraj dve tretjini od okrog 2000 zaposlenih so ženske. Da bi matere čim bolj razbremenili in jih med delovnim časom rešili skrbi za otroke, so adaptirali lastni vrtec in prevzeli patronat nad domom Angele Ocepkove. Socialna delavka poleg ostalega skrbi tudi za rekreacijo in dopuste delavcev. Medtem ko so prej izrab-morali interesenti sami prispevati dokajšen delež in bo to za delovne ljudi nedvomno dodatna finančna obremenitev. Da je tovarna Saturnus kolektiv, ki je zelo pozoren in se tudi trudi za dobro počutje delavcev, vi- Ijali delavci dopust največ za delo doma ali na polju, sedaj iz leta v leto narašča število članov, ki letujejo v obeh počitniških domovih v Kranjski gori in Velikem Lošinju. Možnosti za izobraževanje so zelo velike. Vsem članom holektiva z nepopolno nižjo izobrazbo omogoča tovarna dokončati obvezno osemletno šolanje. V tovarni prirejajo družbenopolitične, strokovne In jezikovne tečaje, ki jih letno obiskuje okrog 350 članov. Poleg tega delujejo še kulturna sekcija, knjižnica, v kateri je čez 5000 knjig, ter posebna tehnična knjižnica. Za vse to prispeva Saturnus letno okrog 20 milijonov. Najbolj pereč problem v Saturnusu je stanovanjsko vprašanje. Tovarna je doslej za najnujnejše potrebe svojih delavcev zgradila vsako leto 25 stanovanj. Kaže pa, da bo v prihodnje ta problem zavzel še večji obseg, ker bodo dimo po izredno nizkem procentu fluktuacije (3 %). Ce upoštevamo dejstvo, da so to večinoma delavci, ki prihajajo iz krajev, kjer je delovne sile preveč in se morajo predvsem zaradi neurejenih stanovanjskih razmer največkrat vračati domov, postane ta številka skorajda nepomembna. Drugačen pa je položaj v Železniškem gradbenem podjetju — to zaradi drugačne strukture zaposlenih (skoraj sami moški) in zaradi specifičnosti njihovega dela, saj delajo pretežno na terenu po raznih gradbiščih. Podjetje, V katerem dela okrog 600 ljudi, je bilo ustanovljeno leta 1961. Njihova dejavnost je predvsem sezonske narave — izvršujejo visoke in nizke gradnje za potrebe železnice. Da bi se čimbolj približali potrebam in interesom svojih ljudi, so v podjetju izvedli skupaj z zavodom za gradbeništvo In zavodom za socialno delo anketo o prehrani, nastanitvi, osebnem dohodku, delovnem času in fluktuaciji. Anketa je pokazala vrsto možnosti za rešitev težav, s katerimi se spoprijemajo skoraj tri četrtine njihovih delavcev, ki so doma pretežno iz drugih republik. Vedeti moramo namreč, da so ti delavci prišli k nam pretežno s področja, kjer so navajeni še tradicionalnega načina dela In so v veliki meri še ohranili patriarhalni pogled na življenje, s katerim se v novem okolju ne morejo dosti pomagati. V težak položaj so postavljeni že zato, ker so spremenili okolje in se tako vsak dan srečujejo z drugačnim pojmovanjem življenja, z novimi normami, medtem ko starega načina življenja še niso opustili. Vsem tem težavam se pridruži še cel kup drugih: slaba stanovanja, nizki prejemki, nezadostna prehrana, ločenost od njihovih družin itn. Potemtakem ni čudno, da prihaja med pripadniki teh skupnosti do najobičajnejših družbeno negativnih ekscesov in ne nazadnje tudi do kaznivih dejanj. Pri vsem tem pa ne smemo nikakor pozabiti, da so »sezonska delovna sila« — kot jih često neupravičeno imenujemo - zelo dobri in pridni delavci. Čeprav so življenjski pogoji teh delavcev težki, je anketa pokazala, da Je večina delavcev še kar zadovoljna z obstoječimi razmerami. V naselju, kjer ti delavci stanujejo, imajo klub, kjer lahko prebirajo dnevno časopisje, poslušajo radio ali gledajo televizijo. Zelo pogosto prirejajo tudi Izlete z avtobusom podjetja. Precej se delavci ukvarjajo tudi s športom, v menzi se lahko razmeroma poceni hranijo. Podjetje prispeva za hrano vsakega člana kolektiva 120 dl-(Nadaljevanje na 9. strani) Nekega septembrskega večera, ko sem že zaspala, sem zaslišala močno razbijanje po vratih. Slutila sem, da so to domobranci. Vsa otrpla od strahu sem se za silo oblekla in šla odpirat. Na pragu sem zagledala več znanih domobrancev, domačinov iz Vevč in Polja. Poveljeval jim je Reškov Janko iz Vevč, moj nekdanji sošolec. Že prej sem ga večkrat videla, kako je v uniformi prihajal k mojemu sosedu. Ko sem zagledala domobrance, mi je zaprlo sapo. Rešek je zakričal: »'■Kaj se bojiš, vlačuga partizanska, mar imaš slabo vest? Pote smo prišli! Konec je tvojega dela za bandite! Takoj se napravi, z nami pojdeš!« Opotekla sem se v kuhinjo. Domobranci so me priganjali in mi niso pustili, da bi se pošteno oblekla. Prosila sem jih, naj počakajo vsaj toliko, da se poslovim od hčerke, ki je v sami srajčki pritekla iz spalnice. Ko je videla, kako me hočejo odpeljati, je začela vpiti: »Mama, moja ljuba mama! Kam greš? Ne smeš me pustiti same!« Potem se me je oklenila okoli vratu in obupno zajokala. Rešek je devetletnega otroka surovo pahnil od mene in rekel: »To ni tvoja mama, to je partizanska vlačuga!« Potem je pljunil pred menoj in pred otrokom. Tako sem bila zmedena, da sama ne vem, kakb sem se oblekla. Mislila sem na beg, toda hiša je bila obkoljena in zastražena. Odvedli so me pred hišo in me surovo porinili k zidu. Tisti hip se mi je pod srcem nekaj zganilo. Spomnila sem se, da nosim živo bitje. Bila sem v prvih mesecih no-nosečnosti. V glavi mi je šumelo in razbijalo. Hčerka v hiši je še vedno jokala in kričala. Njeni kriki so mi segali do srca. Mislila sem, da mi bije zadnja ura. Rešek mi je nastavil na prsi pištolo in rekel: »Svinja, zdaj bo s teboj konec. S teboj ne bomo imeli nobenih sitnosti več, kar tukaj boš crknila!« V zadnjem hipu sem zbrala vse svoje moči in zakričala: »Pustite me! Ali streljate tudi noseče ženske?« Z domobranci je bil tudi neki civilist, najbrž detektiv. Skočil je k meni, odrinil domobranca in me vprašal: »Vlačuga partizanska, ali si res noseča? Skoda te ni. Vendar, če si noseča, imamo usmiljenje do otroka, ki ga nosiš. To te bo za zdaj rešilo. Dali te bomo preiskati in če nisi noseča, če si se zlagala, te bomo takoj ustrelili.« Žarek upanja se mi je posvetil. Samo da me ne ustrelijo, da me pustijo živeti, pa naj se zgodi karkoli...! Kljub vsemu mi je Reškov še naprej grozil s pištolo. Odvedli so me v Polje in me zaprli v klet nekdanjega prosvetnega doma. Takoj ko se je zdanilo, je prišel pome zdravnik. Preiskal me je in 'takoj ugotovil, da sem res noseča. Po zaslišanju so me poslali v ljubljanske zapore. Tam je bilo že vse polno zapornikov, ki so jih zaprli zaradi sodelovanja z osvobodilnim gibanjem. Vse so izdali naši rojaki. Iz ljubljanskih zaporov so me 17. 1. 1945 skupaj z več drugimi tovarišicami odpeljali v Dresden ... Kaj vse Je pretrpela Tončka Kukavica že na poti in v samem taborišču! Podcenjevanje vsake človečnosti, Izčrpnost zaradi pomanjkanja in lakote - taboriščni-ce so dobivale četrt litra kuhane vode z nekaj korenja ali repe le enkrat dnevno ali celo na več dni — težko delo, gole deske za spanje brez odeje, umazanija, uSi, stenice. . . Nekega večera Je s skupino Slovenk pobegnila v Leipzig. V tamkajšnjem taborišču se je spomnila v nemščini napisanega potrdila, ki ga Je dobila še v Ljubljani od nekega policista in Ji Je zanj dejal, naj ga po prihodu v taborišče odda vodji taborišča. V njem da je napisano, da je noseča — sama potrdila ni znala prebrati. Pokazala ga je nekemu internirancu, ki je znal nemško. Ko ga je prebral, me je žalostno pogledal in rekel: »Punca, uniči ta listek. Ce ga daš vodji taborišča, ne bo dobro zate. Takoj boš šla v peč. V taborišču ne trpijo bolnikov in nosečnic. Vse take pošljejo v plinske celice in krematorij.« Hudo sem se ustrašila. Takoj sem uničila listek in sklenila, da bom svojo nosečnost čimdlje skrivala. Vsako jutro ob štirih smo morale vstati in iti na delo v neko letalsko tovarno. Sla sem samo dvakrat, nato pa sem zaradi izčrpanosti obležala. Potom je prišel k meni komandant taborišča. Začel je kričati in mahati z rokami. Nisem ga razumela, slutila pa sem, da se mi ne obeta ndč dobrega. Kmalu je nehal, jaz pa sem ta dogodek povedala tovarišicam, ko so se vrnile iz tovarne. Opozorile so me, da me najbrž ne bodo pustili v taborišču, če bom bolna. Zvečer je komandant spet prišel k meni in mi rekel, naj se pripravim' za pot v drugo taborišče. Zavedela sem se nevarnosti in začela jokati. Neka moja prijateljica je imela zavitek cigaret. Dala jih je komandantu in ga prosila, naj me še naprej pusti. Odnehal je in tako sem ostala. Naslednji dan sem šla delat, čeprav sem se od slabosti kar zapletala. Dali so me v skupino, ki je morala kopati jame za mrliče, pobite pri bombardiranju. Nekega dne je padla bomba na pokopališče in razkrila grobove. Vsenaokrog je bilo polno mrličev. Me pa smo jih morale spet pokopavati in urejati pokopališče. Bila sem že tako slaba, da sem komaj stala, noge so mi otekle in zgubila sem glas, tako da sem lahko govorila samo še čisto tiho. Ves čas me je skrbelo, kaj bo z otrokom, ki ga nosim, če kmalu ne bo konca. Srce mi je krvavelo, preklinjala sem vse tiste, ki so bili krivi mojega trpljenja. Mnogokrat sem si želela, da bi name padla bomba. Bala sem: se predčasnega poroda, bala sem se, da ne bi bil novorojeni otrok mrtev ali tako slab, da bi moral umreti. Bila sem hudo lačna, saj sem potrebovala hrano za dva. Dostikrat sem razkopavala gnoj na smetišču in iskala krompirjeve olupke. • • Nekoč smo šle krast na bližnjo njivo peso. Pri tem pa so nas zalotili policisti. Z naperjenimi pištolami so nas odvedli v taborišče in za kazen nismo dobile tri dni nobene hrane... Nemci so se začeli pripravljati za umik. Začeli so sestavljati 'transporte. Prvi so bili na vrsti Rusi in Rusinje, kmalu za njimi pa mi, Slovenci in Slovenke. Naša skupina se ie zmenila, da bomo ušli. Bila sem zelo slabotna in moje tovarišice so že obupavale nad menoj ... Se tisto noč okoli enajstih smo previdno', druga za drugo splezale proti žični ograji. Kot najslabša sem bila med zadnjimi. Splezala senrtna vrh ograje, potem pa sem padla na drugo stran in tam obležala. Ostale so se prestrašil®’ kaj bo z menoj. S težavo sem vstala in se počasi pomikala naprej. Želja po svobodi mi Je dala moč, da sem vzdržala • • • Po treh dneh In treh nočeh hojo smo se v Salzburgu v®^ hotapile na vlak in se odPv Ijale do Jesenic. Tam so m iNemci prijeli in nas spraševati, od kod smo pi'i-y v Rekle smo, da smo delale Nemčiji, pa da je bilo rišče zaradi stalnega bomba diranja razpuščeno. Verjela nam in nas pustili dalje. Domov si nisem upala z;l1^ di domobraneev. Počasi s® šla proti Kranju in dalije./ j bri ljudje so mi dajali počivala sem pri kmetih, . ko da sem si opomogla. no sem sredi aprila 194a P.^ šla v Šentjakob ob £>axvlI_ia tam pri sorodnikih doča < ^ svobodo. Domov sem P1^ 9. maja. . rodili Cez mesec dni sem ‘ ^ sina. Tako jaz kot , nc-zdaj čutiva posledice trp n ja, ki sem ga prestala P° slugi domačih izdajalcev. (Borec 1960, St. str. 112—113) / t GSčani pišejo... Tov. urednik! Te dni sem imela opravek u poslopju občinske skupščine Moste-Polje. Opazila sem nabiralnik za Selje in predloge občanov in odločila sem se, da izkoristim to priliko in vam napišem teh nekaj vrstic. V občini Center imajo dve kotalkarski plošči, ki sta vsak dan polno zasedeni. Otroci Pridno trenirajo kotalkanje. Na ta način so dnevno zaposleni, lepo se razvijajo in na svežem zraku so. Za otroke iz naše občine pa sta obe igrišči Predaleč, ker imajo tudi obveznosti za šolo in so te na Prvem mestu. Vendar lahko tudi v naši občini videvamo otroke na kotalkah — toda kar ne pločnikih! Seveda gre pač tako, kakor vedo in znajo. Ali ne bi bilo mogoče tudi ^ naši občini narediti kotal-karske plošče? Saj je dosti Prostora v športnem parku, da oi lahko imeli svoj kotalkarski klub? Vse za mladino! IVICA KNAVS, Klunova 14 IZBOLJŠANJE AVTOBUSNE ZVEZE PROTI ZALOGU, VEVČAM IN SOSTREMU V začetku oktobra bo podjetje Ljubljana - Transport, ki prevaža potnike na avtobusnih linijah proti Zalogu, Vevčam in Sostrem, izvedlo med potniki, ki stalno uporabljajo te zveze, anketo o novem voznem redu na navedenih progah. Na podlagi mnenj in predlogov anketiranih potnikov namerava podjetje uveljaviti nov vozni red, ki bi bil bolj prilagojen dnevnim potrebam potnikov kot dosedanji. Zato prosimo, da vsi anketiranci resno sodelujejo pri anketi in naj navedejo le dejanske potrebe po prevozih. Podjetje namreč vsem željam ne bo moglo ustreči, skušalo pa bo urediti promet tako, kot si to želi večina prizadetih anketirancev. Anketne liste bodo delili sprevodniki vsem rednim potnikom, potnike pa naprošamo, naj izpolnjene anketne liste čimprej oddajo sprevodnikom, saj bo potrebno nekaj časa, da bomo anketne liste obdelali in potegnili iz njih želene zaključke. Direktor mestnega potniškega prometa BRANKO GREGORIN POMEMBNO . Vsa mesta skrbijo za tako imenovani zeleni pas, bodisi “a so to naravni nasadi ali umetni parki. Nekatera mesta {cga ne morejo kdo ve kako uspešno reševati, ker jim tega ne dopuščajo naravni pogoji- Srečna pa so mesta, kjer je drevja in drugih rastlin dovolj. O tem problemu so že .ODKRITJE* minjajo na pravi gozd. Čudim se, da do danes ni nihče ukrepal v zvezi s tem. Iz leta v leto ta bivši park propada in se spreminja v neokusno smetišče. Takoj poleg pa smo zgradili lep športni park z lepimi hišicami v bližini. Ali res nihče od teh prebivalcev in športnikov ne čuti potrebe ni/c^00 pisa^ tudi na^i dnev- li^ste se ne morejo vohva- __2 lepimi nasadi in parki nih^en Ustih povsem narav-riferi'} gozdove na pe- Zasiu’ za ^ar pa mi nimamo nu \la' l'aTka v pravem pome-inri,, e.St! jaii s predstavniki kolektiva o načinu dela sindikalnih podružnic, sodelovanju sindikata pri odločanjih ob važnih vprašanjih za delovne organizacije, skrajšanem delovnem tednu in še .posebej o realizaciji sklepov V. kongresa Zveze sindikatov. Pred odhodom je vodja delegacije Djula Horvat za Moščansko skupnost izjavil: »Naš obisk je uspel. Ogledali smo si gospodarske organizacije, se razgovarjali s funkcionarji sindikatov, v prostem času pa smo skočili še na ogled prelepe Gorenjske. Že med obiskom vaše delegacije v Novem Sadu smo se domenili, da pridemo tudi mi k vam. Gre predvsem za to, da se poleg izmenjave izkušenj spoznamo tudi z vašim načinom dela, organizacije in povezanosti. V Novem Sadu imamo zelo specifične pogoje dela, drugačne kot pri vas. Prav zato nas je izredno zanimalo, kako ste v moščanski komuni reševali bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja sindikalnega gibanja, še posebej za skrb naše organizacije za delovnega človeka na delovnem mestu in v prostem času. Dobro ste razvili počitniško rekreativno dejavnost, ki ponekod še ni prišla na zeleno vejo. Tako se pri nas šele zadnja tri leta načrtneje ukvarjamo s problemi dobrega izkoričča-nja dopusta ob dostopnih cenah, družbene prehrane med delovnim časom in športom v sindikalnih podružnicah. V imenu delegacije se želim zahvaliti moščanskim sindikalnim funkcionarjem za dobro pripravljeno gostovanje in še posebej za plodne razgovore. Prav rad bom še kdaj prišel v Moste.« J. Grčar MOSCANI V GRČIJI Avgusta so se udeležili potovanja v Grčijo tudi štirje člani Počitniške zveze naše občine. Izvršni odbor univerze je pripravil dvanajstdnevno potovanje z ladjo Lastovo ob naši obali ter ogled najbolj znanih zgodovinskih spomenikov antične Grčije. V prihodnji številki bomo objavili popotni zapis enega od moščan-skih udeležencev potovanja. S tem skromnim prikazom dela oziroma skrbi za delavce le v dveh podjetjih seveda ni bilo mogoče prikazati celovite situacije v občini in so ta dejstva le kamenček v mozaiku življenja naših delovnih kolektivov. To naj bi bil le uvod, ki bi odprl to problematiko; o uspehih oziroma napakah posameznih kolektivov pa naj spregovorijo tudi delavci sami, ki te probleme najbolj poznajo. PRIMOŽ POHLEVEN Počitniška zveza pred letnim obračunom Pred nami so občni zbori družin Počitniške zveze naše občine. Člani občinskega vodstva so že sprejeli naloge, da obiščejo osnovne organizacije — sedaj imamo v naši občini petnajst družin Počitniške zveze. Vse kaže, da bodo imeli občni zbori kaj poročati: število izletov, pohodov, potovanj, piknikov, sodelovanje pri delu krajevnih skupnosti in Zvezi mladine. Zadnji mesec je njihova vitrina pred poslopjem občinske skupščine sicer zapuščena, vendar so nam zagotovili, da bodo kmalu uredili novo »poročilo« o delu v siliki in besedi, saj je njihova propagandna komisija izdelala lepo število posnetkov z izle- tov in potovanj. Vse pa kaže, da bo moralo novo vodstvo, katerega bodo izbrali na oktobrski občinski skupščini, narediti boljši program dela za posamezne komisije in vključiti v vodstva družin več novih aktivistov. Zato že sedaj pripravljajo program teoretičnega in praktičnega izobraževanja bodočih aktivistov Počitniške zveze. Se letos bodo izvedli seminar; niso pa pozabili, da je dobro pripravljen in, izveden izlet najboljša šola. Po številu akcij so resni konkurenti — tako je povedal podpredsednik Milan Drakulič — za eno prvih mest med občinami ljubljanskega okraja. J. G. Nekoč je bila to manjša dvorana za kulturne prireditve, potem so vanjo prišli strelci, sedaj pa... Pa govorimo med drugim, da nikakor ni prostora za eno in drugo! Hokejisti brez ledu Mladinski državni prvaki v hokeju na ledu se pripravljajo za zvezno ligo. Olimpija je obljubila: »Sodelujmo! Nič snubljenja.« Od julija trenirajo 2-krat tedensko. Letošnjo zimo bo vse odvisno od naravnega ledu. Se dolgo v poletne dni je ostal spomin na velike uspehe junakov ledene ploskve — mladincev Slavije iz Vevč. Doseženi uspehi pa so jim dali tudi moč, da stremijo k še višjim ciljem, to pot k I. zvezni ligi. O vsem tem nam je povedal duša ekipe, trener Jože Bezlaj: — Od lanske mladinske ekipe so 4 igralci prešli med člane. To so: Sekirnik, Lomovšek, Zgonc in Berklje. Slednji je odšel sedaj že v JLA. Seveda je to izguba za ekipo, vendar upam, da bo nadomestilo dobro, saj imamo naraščaja — kolikor nam dopuščajo kapacitete. Nima pa ta sprememba nobenega vpliva na člansko moštvo, v katerem bodo nastopali vsi lanski igralci, letos z več rutine in znanja. Lani smo bili prvaki Slovenije in naslov moramo obdržati tudi letos, z eno razliko: lani nismo imeli kakih večjih možnosti za vstop v I. zvezno ligo, letos pa jih imamo. Iz enostavnega razloga: isti igralci, a zrelejši po letu več trdega skupnega dela. — Na katere igralce pri tem najbolj računate? — Kralj, Kvartuh, Habič, Sekirnik, Lomovšek, Oblak, Zgonc, Bricelj, Lampe, Pungerčar in Lešnjak. Ostali si bodo morali mesto v ekipi šele priboriti. — Kako se pripravljate? — Vse drugače kot prejšnja leta. Letos smo začeli že v juliju z dvema treningoma tedensko vse do teh dni. To je bila kondicijska priprava. Sedaj čakamo kotalke in nadaljnji treningi bodo s palico na kotalkah — vse, dokler ne bo ledu. Tu pa je druga stran medalje. Imamo ogromno naraščaja, vsi naši igralci imajo močno voljo, skratka vse je v najlepšem redu — samo če bo led. Lani smo bili gostje pod Ce-kinovim gradom. Kes je daleč, vendar lahko vsaj treniramo. Letos delajo dvorano, ki bo sicer še to zimo končana, vendar bo v njej tudi že svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, tako da ledene plošče letos sploh ne bo. Tudi Olimpija si bo pomagala z naravnim ledom na teniškem igrišču. Tudi mi bomo poskušali, vendar je potrebno samo za postavitev igrišča z naravnim ledom milijon dinarjev. Potem pa je prepuščeno vse sreči: kakšna bo zima! Ta zmeda z drsališčem bo zopet napravila »medvedjo uslugo« ljubljanskemu hokeju. Znano je, da je Ljubljana (predvsem Olimpija) zaostala za jugoslovansko ravnijo prav zato, ker je mnogo prepozno dobila umetno drsališče. — Že lani so se šinile govorice, da bi Olimpija želela dobiti v svoje vrste nekaj vaših mladincev, dede na dobre pogoje, ki jih ima Olimpija, so mnogi prepričani, da ji bo to uspelo. — Kot kaže, zdaj ne bo iz tega nič. Med drugim smo sklenili z Olimpijo gentlemen-ski sporazum, da ne bo poskušala prevzeti naših igralcev. — V Vevčah so začeli graditi nov športni park in dela na njem vidno napredujejo. Ali imate tudi vi kake načrte ob tem? — Sedaj v prvi fazi del še ne, pač pa je predvidena v eni kasnejših faz tudi gradnja umetnega drsališča. Cim prej, tem bolje! MOŠČANSKA SKUPNOST šport Z novim Šolskim letom se je začelo tudi delovanje šolskih Športnih društev. Za šolsko telesno vzgojo so v naši občini daleč najslabši pogoji v mestu Ljubljana (le ena od petih osnovnih šol Ima telovadnico, Soli s po 1.000 učenci: osnovna šola Vide Pregare in Ket-te-Murn imata 4 učitelje oz. profesorje tel. vzgoje, med njimi je pa le en moški), vendar poskušamo to ublažiti z dobrim delovanjem šolskih društev, ki so zato najboljša v Ljubljani. Letos bodo imela ta društva svoje občinske lige (kot vsako loto) v rokometu, košarki, namiznem tenisu in atletiki, morda tudi v nogometu. Vse to delovanje vodi ob odličnem sodelovanju skoraj vseh predavateljev telesne vzgoje občinske zveze za telesno kulturo s posebnim odborom, ki ga bo letos vodil Jože Mavrič. O košarkarjih Slovana — mladincih, ki so slovenski prvaki, smo že pisali. Nazadnje so jim v prejšnji številki našega glasila zaželeli srečno pot na državno prvenstvo v Sarajevo z upanjem, da ne bodo zadnji, kot so bili na nekaj prejšnjih prvenstvih mladinci Olimpije. No, Slovanovcl so nas zopet razveselili. Osvojili so drugo mesto v državi, potem ko so najtesneje (in logično) izgubili z domačini. Za uspeh Jim prisrčno čestitamo, posebej pa še njihovemu trenerju Marjanu Slani. Plavalna šola v Polju je za letošnje poletje zaključila z delom. Letos je »splavalo« pod vodstvom Japlja, Karlinove in drugih približno 150 neplavalcev. Z novim šolskim letom vsako leto začno z delom tudi v TVD Partizan. Tako tudi leto«, vendar to pot s prepričanjem, da bo odziv članstva še večji kot je bil prejšnja leta. V teh društvih so imeli vedno težave z vodniki, letos pa sta obe društvi TVD Partizan Zelena jama in Moste poslali na trenerske tečaje 11 vaditeljev, poleg tega pa se Je vrnil z od-služenja vojaškega roka tudi priljubljeni načelnik TVD Partizan Zelena jama Jože Mavrič. Novost Meščanov bo letos ta, da bodo imeli sedaj tudi oddelek članic s prosto vadbo, in sicer vsako sredo ob 20.30 url. Druga pridobitev Je ta, da bo še naprej delovala odbojkarska vrsta, ki je bila ustanovljena letošnjo pomlad in za katero je kazalo, da ne bo dobila prostora v telovadnici v Mostah. Redna vadba v TVD Partizan Moste in Zelena jama poteka takole: ponedeljek in četrtek: začetek ob 17,15 — ženska deca, pionirke, mladinke In članice; torek in petek: moška deca, pionirji, mladinci in člani. Vadbena ura vsakega oddelka traja 1 uro. Dela na novi 45-mctrskl skakalnici v Zalogu sc bližajo koncu. Inž. Subclj, dedič Bloudkovih zamisli, ki strokovno vodi delo, je zelo zadovoljen s prizadevnostjo zaloških mladincev. Košarkarji Slovana so odšli na priprave za kvalifikacije za zvezno ligo v Ilirsko Bistrico, kjer bodo trenirali skupno z domačim kandidatom Lesonitom približno 10 dni. KAJ JE Z NASO KOŠARKO? (Nadaljevanje z 9. strani) košarkarsko ekipo Slovana, kajti zadnji čas se o njej nič ne sliši. So morda zgubili veselje do košarke, kot se je to zgodilo že marsikomu, ki je izpadel iz višjega tekmovanja? In končno: vsi vemo, da terja tako tekmovanje ogromno denarja, ki bi biV v tem primeru lahko koristneje porabljen kje drugje. Zanima me torej tudi, koliko denarja je bilo porabljenega za to in ali je res, da je klub v razpadu? T. S., Povšetova cesta Košarka je poleg rokometa in nogometa najpopoularnejša športna panoga v Jugoslaviji pa tudi pri nas v Mostah. Vendar je to mlada igra, katere dejanski razvoj se je začel šele po 1. 1950. Leta 1956 smo začeli igrati košarko tudi v Mostah in sicer v obeh TVD Partizan (v Zeleni jami in v Mostah), da bi ekipa Most dve leti kasneje kot prvak III. slovenske lige prišla v II. slovensko ligo. Iz te so moščanski košarkarji leto kasneje prišli tudi v prvo slovensko ligo, vendar so iz nje izpadli zaradi spremembe tekmovalnega sistema. Vzpon Zelene jame se je začel malo kasneje in je klub sedaj v vzhodni skupini II. slovenske lige. Decembra 1959 pa so Moste dobile novo košarkarsko ekipo. Košarkarji Odreda so namreč kolektivno pristopili k DSD Slovan in od tedaj dalje nastopali pod tem imenom. Marsikdo je z nezaupanjem gledal na ►►priseljence«, vendar se je kmalu pokazalo drugače. Klub postaja iz dneva v dan bolj ►►moščanski« — no, fantje so pa že tako vsi iz tega dela Ljubljane, tako da je igrišče skoraj nekak njihov center. Resda je imela košarka v Mostah že precej pristašev, toda z začetkom pri Slovanu se je kvaliteta izredno dvignila. Za razliko od prej, ko je bilo le nekaj navdušenih pristašev, zna sedaj metati žogo v koš že domala vsak otrok v Mostah. Pravilno delo je že rodilo uspeh, ki bi ne mogel biti lepši. Slovanovi mladinci so na letošnjem državnem prvenstvu osvojili drugo mesto, mladinci Zelene Jame so na 7. mestu v Sloveniji, mladinci Most pa so prvaki II. okrajne lige. Slovanova dekleta tekmujejo v zvezni ligi in kaže, da se bodo tam tudi obdržale. Skratka, košarka se je vrasla v vsakdanje športno življenje Most. Tolikšen uvod je bil potreben, da lahko ob poznavanju kritično ocenimo današnje stanje. Ko torej odgovarjamo na pismo, moramo povedati, da o malodušju ali celo razpadu pri KK Sloavan ni govora. Ob vstopu v zvezno ligo — bodimo odkriti — nismo pričakovali, da se tu tudi obdrže (res, mislili smo na 9. mesto) in smo že vnaprej računali s kvalifikacijami. Zal so kasneje razni članki v dnevnem časopisju pa tudi nekatere izjave ustvarjali pretirani optimizem. Toda kakor Je že bilo, Slovan sedaj čaka na kvalifikacije. Te bodo oktobra v kraju, ki še ni znan. Ekipa je zato odšla na priprave v Ilirsko Bistrico. Trener računa na vse igralce, ki so Igrali v zvezni ligi, pravi pa, da je morala precej višja, kot je bila med tekmovanjem in da so se igralci ujeli v ritem načrtnega dela, ki rodi sadove šele po določeni dobi. Trenirajo vsak dan, 10 dni pa so izključno pridobivali le kondicijo. V ekipi manjka samo dvometraš Dolinšek, ki je pristopil k Olimpiji (vzrok: Dermastja, Jelnikar in Potočnik — vsi centri Olimpije — so v vojski). Nadomestil ga bo eden izmed trojice mladincev, ki so bili na državnem prvenstvu ocenjeni za najboljše igralec prvenstva: Sarič, Alič ali Logar. Takšna bo ekipa Mladinci - rokometaši Slovana, ki letos prvič tekmujejo v republiški mladinski ligi, so startali več kot uspešno. Po treh kolih so s tremi zmagami na prvem mestu. Rezultati: Slovan : Celje 14:4. branik : Slovan 8:15, Slovan : Rudar 13:12. le za kvalifikacije. Takoj po kvalifikacijah pa bo začela trenirati nova ekipa, kjer bodo igrali omenjeni trije mladinci, pa še morda Lomšek in Modic. Tako problemov za igralce sploh ni in jih tudi ne bo. Na kvalifikacijah bo Slovan skoraj gotovo uspel. Enoletne izkušnje so velik porok za to. Iz skupine: Rabotnički (Skopje), Slavonski Brod« Sloboda (Beograd) in Slovan se bosta uvrstila v zvezno ligo dva. Splošno mnenje je, da je eden zanesljivo Slovan. Stroški zveznih tekmovanj resda dosegajo take vsote, da je nekako na mestu vprašanje, ali ne bi ta sredstva služila, drugače vložena, bolje svojemu namenu. Ni skrivnost, da je za NK Olimpijo potrebna vsota okoli 100 milijonov. in to za II. zvezno ligo. Ob tem bo košarkarski klub Slovan s približno 9 milijoni več kot skromen. Pri tem je treba upoštevati še to, da nastopata v zvezni ligi dve ekipi, moška in ženska. Vendar je bralčevo vprašanje umestno. Za NK Olimpijo ne dasta občina Bež.igrad niti občina Center preko sklada za telesno kulturo nobenega denarja. Ker je zvezni ligaš, ima NK Olimpija širši karakter, mestnega in tudi slovenskega. Ko pa je vsa Slovenija želela drugega predstavnika v košarkarski zvezni ligi z mestnim in republiškim karakterjem, je ostal le en podpornik — občina. To je pa problem, ki ga bodo morali reševati najvišji športni forumi: kako podpirati najvišjo kvaliteto? JANEZ VIRK Rokometaši Slovana so letos startali v republiških ligah kar s tremi ekipami, kar je svoje vrste rekord. Uspešen pa je bil start le za novince v tem tekmovanju — mladinec, ki so z občutno razliko porazili vse dosedanje nasprotnike. Start ženske ekipe je bil zelo boleč, največ skrbi pa povzroča start članov. Vse dosedanje tekme so pokazale, da sicer odlični ekipi manjkata uigranost in dobra forma. To pa je logično, kajti že tretjič v enem letu menjajo skoraj celo ekipo. Vendar trener upa, da bo ekipa, ki jo ima trenutno na razpolago, ostala skupaj vsaj dve leti, kar je edini pogoj za večje uspehe. — Na sliki: Najboljši igralec slovenske lige Vidovič (Tržič) je onemogočil najhitrejšega Slovanovega igralca Orehka (št. 4). Šolske kuhinje... (Nadaljevanje s 1. strani) no večji kot preteklo leto. Zato smo prepričani, da sc bo v novem šolskem letu povečalo število koristnikov. V gimnaziji dijaki odklanjajo šolske malice in si jo raje kupujejo v bližnji mlečni restavraciji. Vodstvo šole bo to vprašanje proučilo in prilagodilo šolsko malico potrebam njihovih dijakov. V vzgojno-varstvonc m zavodu Angelce Ocepek že lepo obratuje kuhinja. Dnevno pripravlja 500 kosil, zmogljivost pa je 600 in morda tudi več. Čeprav ugotavljamo, da je mnogo otrok do poznega popoldneva samo ob šolski malici, t* la Je okoli 2/3 abonentov iz 01,1110 naše občine, ostali pa so lz g0 sosednje občine. Prav Jc, da zmogljivosti kuhinje čimbolj ^ rlščcne — tako zahteva rač111* ^ vendar želimo, da bi imelo čini ^ naših otrok zaposlenih staršev u ^ Jeno prebrano. Zato apeli1’*1110 j0 starše in vzgojitelje, da ju- na to, da bo čimveč otrok v čenih med redne abonente opoldanskega obroka. Zarttt dražltve živil, premoga in clc^oV| ke so morali v omenjeni ns a ^ dvigniti ceno obroku in stftI!0jj,Ke daj kosilo za predšolske b* ht ^ otroke 210 dinarjev, /.» dU«14* 222 dinarjev. ik t’<’ Pomembnost šolskih kuhinj oziroma prehrana šolskih n 1 r<' v bodočnosti Sc večje važnosti posebno Hlode na perspektiv'1 voj šolstva v smeri uvajanja celodncvneRa bivanja otrok ^ ^ in Zaradi tega sodimo, da Je šolske kuhinje trctlrntl kot perspektivne institucije in sestavni del šole, kar nuj vsi za strani še nadalje razvijajo in utrjujejo.