URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IX. 4. MAJ 1964 ŠT. 24 VSEBINA Skupščina občine Mozirje 216. Družbeni plan občine Mozirje za leto 1964 21'. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Mozirje za leto 1963 218. Odlok o potrditvi zaključnega računa rezervnega sklada občine Mozirje za leto 1963 219. Odlok o ustanovitvi sklada za varstvo borcev in invalidov NOV občine Mozirje 220. Odlok o regresiranju prevozov za učence osnovnih šol na območju občine Mozirje 221. Sklep o soglasju k finančnemu načrtu družbenega sklada za solstvo občine Mozirje za leto 1964 222. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za varstvo in rekreacijo otrok občine Mozirje za leto 1963 223. Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada od prodanih zemljišč občine Mozirje za leto 1963 224. Sklep o potrditvi zaključnega računa občinskega zdravstvenega investicijskega sklada občine Mozirje za leto 1963 225. Sklep o potrditvi zaključnega računa skladu za požarno varnost občine Mozirje za leto 1963 226. Sklep o potrditvi zaključnega računa stanovanjskega sklada občinq, Mozirje za leto 1965 227. Sklep o potrditvi zaključnega računa gozdnega sklada občine Mozirje za leto 1963 Skupščina občine Velenje 228. Odlok o vzdrževanju, velikih popravilih in obnavljanju kanalizacijskega omrežja na območju občine Velenje IZVOLITVE. IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Šentjur pri Celju POPRAVEK 216. Skupšoiiia občine Mozi r je j c po 29. členu statuta občine Mozirje na seji občinskega zbora in na soji zbora delovnih skupnosti dne 13. marca 1964 sprejela DRUŽBENI PLAN občine Mozirje za leto 1964 I. DEL OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1963 Osnova za postavitev programa gospodarskega razvoja občine Mozirje za leto 1964 so bili uspehi, ki so jih gospodarske organizacije dosegle v letu 1963. Razvoj materialnih pogojev družbenih sil je ustvaril zadovoljivo Osnovo za nadaljnje naraščanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka. Na podlagi teh ugotovitev bo tudi v letu 1964 življenjski standard naraščal vzporedno is produktivnostjo in rentabilnostjo gospodarskih organizacij. Pri tem naj bi se močneje odražala zainteresiranost neposrednih proizvajalcev samih z namenom prilagoditi proizvodnjo trgu. Ugotovljene slabosti in nepra-vilnoisti bo potrebno sproti odpravljati. Gospodarske organizacije bodo morale šc v večji meri težiti za povečanjem proizvodnje in zmanjšanjem proizvodnih stroškov. Da bo to mogoče, se ho treba smele j e lotevati raznili ekonomsko-organizacijškili ukrepov, kot so integracija, kooperacija in specializacija. Za uspešno sodelovanje na domačem in tujem trgu bomo morali odpravljati eventuelna nesorazmerja med produktivnimi in neproduktivnimi delavci, ki so čestokrat ovira za uspešne in hitre ukrepe. Na zunanjem trgu se je že krepko uveljavita naša Lesna industrija Nazarje s svojimi izdelki, obrat tovarne usnja v Sp. Rečici, zadruga z živilskimi proizvodi in turizem. Pri delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade bomo morali stremeti za še skladnejšim razmerjem med razširjeno reprodukcijo in potrošnjo. Z dosego ugodnejših pogojev za (razširjeno reprodukcijo bomo dosegli hitreje pogoje za ekonomsko neodvisnost naših gospodarskih organizacij. Z novimi ukrepi, ki so biti sprejeti, sc predvideva izboljšanje ekonomskega položaja v gozdarstvu in lesni industriji. Gospodarski organizaciji v teh dejavnostih naj pri svojem gospodarjenju izhajata pri tem iz spoznanja, da naj sc predviden povečani čisti dohodek deli skladno na osebno potrošnjo in sklade podjetja. Globalna realizacija družbenega bruto produkta in tudi narodnega dohodka v letu 1963 kaže porast ter presega postavljeni plan. Če analiziramo vzroke preseženega plana, in sicer DRP za 12,2% in ND za 9 % se v tem do določene višine odraža vsekakor povečana delovna storilnost, neskladje med prvim in drugim pa nerealno planirani stroški ter premalo težnje s čim manjšimi stroški doseči čim boljši uspeh. Poleg tega potrjuje to dejstvo, da so vsaj nekatera podjetja previdno in ohlapno planirala ter postavila svoje plane na več ali manj nesolidno osnovo. Končno je bil plan za leto 1963 presežen, vendar nerealno in ohlapno planiranje ne sili ]>odjetja k večanju produktivnosti, izboljšan ju organizacije proizvodnje in na cenejšo proizvodnjo. Družbeni bruto proizvod je bil dosežen s 116,3 %, družbeni proizvod s 114.6% in narodni dohodek s 111 %. Po panogah sc je družbeni bruto proizvod realiziral kot sledi: real. real. Panoga plan plan 1962 1963 1. industrija 131,6 120,8 2. kmetijstvo 118.9 121,4 3. gozdarstvo 127,7 103,3 4. gradbeništvo 82,8 83,2 5. trgovina 126,4 125,7 6. gostinstvo 121,1 157,6 7. obrt 135,5 120,0 Tabela kaže, da je industrija kot celota močno presegla planska predvidevanja, kar nas opozarja na realnejše planiranje, čeprav ugotavljamo med letom napeto proizvodnjo. V kmetijstvu je realizacija presegla planska predvidevanja predvsem zaradi preskromno planirane proizvodnje, ki je bila prvič prikazana samostojno. V 'gozdarstvu je indeks 103,3 popolnoma realen predvsem zaradi solidnega planiranja. V gradbeništvu je realizacija pod planskimi predvidevanji, na kar so vplivale predvsem neurejene razmere v podjetju in pomanjkanje delovne sile. V ostalih panogah je izkazati vzrok v visoki realizaciji, predvsem zaradi nerealnega planiranja gospodarskih organizacij samih. Narodni dohodek is e je gibal takole: zaposlovanje delavcev, pa znaša v zimiskem času od 90—100. medtem ko se v času od spomladi do jeseni to število zniža na ca. 50 nezaposlenih. Pri tem so zajeti tud i delno 'sposobni za delo. Stremeti bi bilo za tein. da ibi se zaposlila še razpoložljiva delovna sila lin tudi tista, ki se ibo sproščala s pod razbijanjem kmetijske proizvodnje. Po panogah in dejavnostih je bilo gibanje zaposlenih v občini naslednje: Panoga real. plan 1962 real. plan 1963 1. industrija 99.0 116,8 2. kmetijstvo 123,3 120,0 3. gozdarstvo 101,1 108,6 4. gradbeništvo 91.6 '83,0 5. trgovina 97,9 125,0 6. gostinstvo 101.4 142,5 7. obrt 108,7 114,5 V primerjavi postavljenega plana z oceno realizacije DBP in ND se kaže sorazmerje med odstotkom DBP in ND z izjemo gozdarstva, kjer je ND višji za 5,3%, kar je odraz gospodarjenja. Trgovina z 32% nižjim ND napram DBP ter obrt s 5,5% je lahko posledica višjih materialnih stroškov, odnosno nerealnega planiranja. Končno lahko ugotovimo, da bo plan za leto 1963 uspešno realiziran, tako glede porasta DBP kakor tudi ND. Plan investicij za leto 1963 je bil postavljen sicer realno, vendar iso bile gospodarske investicije .realizirane samo s 50,8%, ker Lesna industrija Nazarje ni dobila iz zveznih sredstev prodvi-d-enih kreditov za rekonstrukcijo, Zgorajesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje pa ni bila odobrena lokacija za hleve, katere bi sicer začela graditi v Radmirju. Negospodarske investicije so bile realizirane v višini 128%. Da je bil plan negospodarskih investicij presežen v navedeni višini je povzročilo nadaljevanje rekonstrukcije ceste Okonina—Radmirje, za kar so bila odobrena dodatna finančna sredstva. Tudi za stanovanjsko izgradnjo in šolstvo je bilo porabljeno več kot je bilo določeno s planom. Gospodarske investicije so bile planirane v odnosu 68:32 v korist gospodarskih, realizirane pa 53,4:46,6 v korist gospodarskih. Rekonstrukcija ceste Sp. Rečica—Okornima je šteta v negospodarskih investicijah, če pa jo po svojem izrazito gospodarskem pomenu .štejemo v gospodarske, dobimo odnos 77,2:22,8 v korist gospodarskih investicij. Po panogah so bile investicije realizirane takole: Iz prikaza je razvidno, da je pri gospodarskih investicijah doseglo oziroma preseglo le gozdarstvo. Gozdno gospodarstvo je investicije zelo realno in trdno planiralo z ozirom na finančna sredstva. Plan negospodarskih investicij je ibil v celoti realiziran odnosno presežen. Problem nezaposlenih sc sicer v letu 1965 ni pojavil, število le-teh, ki so registrirani pri Zavodu za Panoga 1962 1963 indeks 1965 1962 1. industrija 878 963 109,6 2. kmetijstvo 316 208 65.8 3. gozdarstvo 603 780 123.8 4. gradbeništvo 100 110 110,0 5. trgovina 92 92 6. 'gostinstvo 50 51 102,0 7. obrt-komunala 178 183 102.8 8. šolstvo 110 115 104,5 9. zdravstvo 43 45 104,6 10. upr. .služba 75 75 100.0 11. financenbanke 24 24 100.0 12. veterina 6 6 100.0 13. organizacije 5 5 100.0 Skupaj: 2.480 2.657 107,1 gospodarske investicije negospodarske investicije real. plan 1963 1. industrija 27,0 stanovanja 418,8 2. kmetijstvu 34,5 komunala 141,1 3. gozdarstvo 103,2 šolstvo 109,4 4. gradbeništvo 5. trgovina 6. gostinstvo 7. obrt 53.1 23.6 77,9 79.2 sodišče 100,0 — Skupaj: 50,8 128,0 Gibanje zaposlenosti, ki nam ga kaže tabela, se krepkeje odraža v industriji in gozdarstvu, dočim v ostalih panogah inl dejavnostih ni Mio ib.istven.ih sprememb. Znatno povečanje v industriji v letu 1963 se v glavnem nanaša na LIN Nazarje, kar je vezano na močan plan proizvodnje lesne industrije. V gozdarstvu je povzročil dv;ig zaposlenosti prevzem privatnih gozdov od ZKZ Mozirje, medtem ko je pri -zadrugi sami zabeležen padec. II. DEL TEMELJNE SMERNICE IN NALOGE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1964 Na osnovi doseženih uspehov gospoda riškega in družbenega razvoja občine, splošnih - smernic zveznega in republiškega plana ter perspektivnega gospo, danskega razvoja občine 1961—.1965, predvideva družbeni plan za leto 1964 naslednje naloge in smernice: — z angažiranjem vseh materialnih činiiteljev omogočiti nadaljnjo krepitev razvoja gospodarstva, predvsem povečanja proizvodnje, večje rentabilnosti in delovne storilnosti ter izboljšanja kvalitete proizvodov. To so pogoji in realne možnosti za hitrejše naraščanje življenjskega standarda občanov; z medsebojnim sodelovanjem gospodarskih organizacij ustvariti pogoje za dosego renitabilmejše proizvodnje na podlagi specializacije; strokovnemu izobraževanju kadrov in pravilni razmestitvi na delovna mesta Ibo še nadalje posvečati vso skrb; iskati možnosti za povečanje oskrbe z domačim 'reprodukcijskim materialom, poleg pa stremeti z.a tem. da se izkoristijo vse notranje razpoložljive rezerve v obstoječih proizvodnih kapacitetah; izpolnjevati in nadalje krepiti socialistične odnose v irospodarskih organizacijah in ostalih dejavnost ih — zlasti glede delitve dohodka in samega sistema nagrajevanja po delu, kot pobudnika za večjo proizvodnjo ter produktivnost posameznika; porast sredstev za osebne dohodke se mora odvijati skladno z večanjem produktivnosti in uspeha, ki ga dosega gospodarska organizacija kot celota; investicijsko politiko v gospodarstvu je usmerjati v tiste dejavnosti, ki bodo zagotovile hitrejši in visok proizvodni učinek. Predvsem je pospešiti dovršitev objektov, ki so v izgradnji; — v skladu z razpoložljivimi sredstvi pospešiti nadaljnji razvoj izgradnje objektov družbenega standarda, predvsem stanovanjsko izgradnjo, šolskih in komunalnih objektov: — trgovina naj zagotovi večjo izbiro blaga, predvsem v času turistične sezone in prodajo razglednic in spominčkov po vseli lokalih: za dvig kmetijske proizvodnje mora biti še vedno vodilo kooperacijska oblika prozvodnje, krepitev socialističnega sektorja in potim žabi jan j e zemljišč. Pristopi naj se tudi k arondaciji zemljišč, kjer bo to potrebno. Investicije v kmetijstvu naj bodo usmerjene še vedno predvsem v živinorejo in hmeljarstvo. S tem bo dosežena boljša preskrba z mesom in živinorejskimi proizvodi ter ustvarjen boljši pogoj gospodarjenja oziroma poslovanja ZKZ Mozirje: — posebno skrb bo posvetiti razvoju turizma, urejanju gostinskih lokalov in večanju prehrambenih ter nočitvenih 'kapaoitet; — gospodarske organizacije na Območju občine bodo morale intenzivno pristopiti k proučitvi možnosti za uvajanje 42-urnega delovnega tedna: — obrtno dejavnost bo še nadalje krepiti, in to predvsem u služnost no obrt. Zasebno n služnostno obrt je še nadalje krepiti s pravilno davčno politiko: — na splošno bo težiti za odpiranjem novih delovnih mest po gospodarskih organizacijah ali pa za ustanavljanjem novih podjetij. 1. Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Z doseženim povečanjem proizvodnje, povečanih proizvodnih kapacitet v letu 196" ter na osnovi še nadaljnje krepitve kapacitet pričakujemo, da se bo v letu 1964 družbeni bruto proizvod občine povečal za 9,4%, narodni dohodek pa za 9.2 %. Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v absolutnih številkah bi bilo naslednje (v tisoč din): Panoga 1963 1964 Indeks Industrija 2.842.000 3,188.000 112.1 Kmetijstvo 1,793.013 2,011.947 112.2 Gozdarstvo 1.810.000 1,000.000 104.9 Gradbeništvo 134.000 153.000 114.1 Trgovina 176.000 207.316 117,6 Gostinstvo 242.684 277.026 114.4 Obrt 407.232 365.900 89.9 S 'k n p a j : 7.404.931 8.103.489 109.4 — družbeni sektor 6.145.186 6.823.189 111,0 — zasebni sektor 1.259.745 1.290.000 102.4 Skladno s porastom družbenega bruto proizvoda bo ustvarjen tudi narodni dohodek po panogah kot sledi: Panoga 1963 1964 Indeks Industrija 806.579 900.188 111.6 Kmetijstvo 1.050.381 1.161.906 106.2 Gozdarstvo 679.408 712.850 104,9 Gradbeništvo 65.700 71.214 109.2 Trgovina 150.374 180.777 120.0 Gostinstvo 57.488 61.666 107.2 Obrt 150.653 146.855 97.3 Skupaj: 2.960.543 3,235.436 109.2 — družbeni sektor 2.594.383 2.841,530 109.5 — zasebni sektor 366458 393,906 107.6 Padec v obrti se odraža v tem. ker so bile v drugi polovici leta 1963 klavnice pripojene k zadrugi. Ust- varjen narodni dohodek na prebivalca v občini se bo v letu 1964 povečal od 195.000 din v letu 1963, na 213.000 din, odnosno za 9,2 %. 2. Investicije Skladno is smernicami perspektivnega razvoja občine naj bi se vlagala razpoložljiva investicijska sredstva v letni 1964 predvsem v tiste namene, ki bodo pospešili in zagotovili nadaljnji razvoj gospodarstva v občini ter ostalih dejavnosti. Uporabo investicijskih sredstev je treba usmeriti zlasti v izpopolnitve in rekonstrukcije (LIN Nazarje), kjer bo dosežen čimhitrejši učinek za povečanje proizvodnje. Za zagotovitev večje racionalnosti investicijskih naložb ter uspešno izvedbo predvidene investicijske izgradnje "v gospodarstvu kot tudi izgradnje objektov družbenega standarda naj pripomore večje angažiranje sredstev gospodarskih organizacij. V okviru sredstev za negospodarske investicije naj se pospeši predvsem izgradnja objektov družbenega standarda — zlasti stanovanjskih in ureditev šol. Pri reševanju problemov družbenega standarda ho potrebna tudi zainteresiranost gospodarskih in drugih organizacij. Skupne naložbe za gospodarske in negospodarske investicije v letu 1964 diodo znašale 1168 milijonov din. Od teli sredstev d>o uporabljeno 83.0 % za gospodarske in 17.0 % za negospodarske investicije. V 000 dii n Namen Realizacija 1963 Plan 1964 Indeks Skupne investicije 857.433 1.029.016 119.9 — gospodarske 457.333 845.416 184.9 — negospodarske 400.100 185.600 45.5 Predvidena sredstva za investicijske naložbe v gospodarstvu se bodo uporabila za modernizacijo in izpopolnitev opreme, za nadaljnji razvoj ter povečanje proizvodnih kapacitet. Razporeditev po panogah pa bo naslednja: industrija 313.500 kmetijstvo 170.250 gozdarstvo 186.200 gradbeništvo 6.000 trgovina) 86.000 gostinstvo in turizem 73,776 obrt 9.690 Po panogah se bodo sredstva uporabila za naslednje namene: — naložbe v industriji so namen ione v glavnem za nadaljevanje rekonstrukcije LIN Nazarje: — v kmetijstvu je predvidena gradnja hlevov, nabava razne opreme, odkup zemlje, razširitev h meljskih hin ribezovih nasadov ter adaptacija klavnice v Ljubnem ob Savinji: — sredstva v gozdarstvu bodo uporabljena za nadaljnjo izgradnjo gozdnih rest. za nabavo razne opreme ter gradnjo raznih drugih objektov; — remontno podjetje iSavinjgrad* v Ljubnem oh Savinji bo vložilo predvidena sredstva za izpopolnitev mehanizacije; — z namenom modernizacije maloprodajne trgovske mreže je namen graditi v letu 1964 trgovske lokale v Mozirju, Gornjem gradu in Ljubnem oh Savinji ter paviljonček pri Planinskem domu v Logarski dolini; — v gostinstvu tza dograditev turističnih sob v zadruž. nem domu v Gornjem gradu in gostišča »Planinka« v Ljubnem ob Savinji; — investicijska sredstva v obrti liodo vložena v glav. nem za izpopolnitev opreme, le Lesna obrt »Smreka« v Gornjem gradu predvideva preureditev poslovnih prostorov. To ibo nedvomno v korist izboljšanju tehnološkega postopka v proizvodnji. V letu 1964 se predvideva zmanjšanje negospodarskih investicij, med tem ko se bo predvidoma obseg gospoda rakih investicij povečal. Investicijska sredstva za gospodarske investicije se bodo črpala iz naslednjih virov: v 000 din 1. sredstva gospodarskih organizacij 369,343 2. zvezna sredstva 81,100 3. republiška sredstva 10,600 4. okrajna sredstva 17,250 5. občinski investicijski sklad 14,500 6. občinski stanovanjski sklad 12,823 7. občinski gozdni sklad 8. občinski rezervni sklad 42,000 gospodarskih organiizacij 20,000 9. vodni sklad 1,200 10. bančna sredstva 246,100 11. medobčinski gozdni sklad 24.200 12. občinski komunalni sklad 800 15. lokalni viri 5,500 Sredstva za negospodarske investicije črpala kot sledi: pa se bodo 1. občinski -stanovanjski isktad 87,500 2. okrajni vodni sklad 43,800 3. šolski sklad 10.800 4. predračun občine 500 5. lokalna sredstva 2.000 6. sredstva gospodarskih organizacij 7. komunalni sklad 29.000 3.000 8. spomeniško varstvo 1,000 9. okrajna sredstva 3,000 10. cestni sklad 3,000 3. Industrija V industriji se predvideva v letu 1964 porast družbenega bruto proizvoda za 12,1 %, kar je v skladu tudi s povečanjem fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Izpolnitev postavljenega plana pa bo brez dvoma pogoj en a ma redno dobavo surovin, katera bo moralo zagotoviti Gozdno gospodarstvo Nazarje kot edini dobavitelj v občini, ker je v letu 1963 prevzelo tudi vse privatne gozdove. V občini obstojajo le tri industrijska podjetja odnosno stroke, katerih fizični obseg se predvideva kakor sledi: Lesna industrija Eenota mere Žagan les iglavcev m3 Žagan bukov 'les m3 Zaboji iz sek. lesa m3 Stavbno pohištvo — okna m3 Stavbno pohištvo — vrata m3 Ladijska tla m3 Končni les — izdelki 000 d i n Cinkarna — obrat Ljubijo Suhe barve ton Mineralne barve ton Komis — obrat v Sp. Rečici Podplatno usnje ton Tehnično usnje ton Vrhnje usnje vez. kož m2 Usnje iza podlogo m2 Vrhnje usnje — drob. m2 Cepljeno vrhnje usnje m2 Usnje drobljeno za podi. m2 Obrat »Konus« v Sp. Rečici in obrat Cinkarne v Ljubiji ne predvidevata kakih posebnih investicijskih vlaganj, ker so v rekonstrukciji matični obrati. Obrat »Konus« je v celoti odpravil posledice po požaru iz leta 1962 in tako obratuje s polno kapaciteto. Najmočnejši 'industrijski obrat pa je Lesna industrija Nazarje. Lesna industrija Nazarje bo v letošnjem letu imela na razpolago naslednje količine surovin, to je hlodovine iglavcev in listavcev: Ocena Plan 1963 1964 razde- £ l il mik LIN ti Hlodi iglavcev m3 69.230 59.000 69.230 69.000 Hlodi listavcev m3 8.153 6.800 9.230 10.100 Ostali tehn. les igl. m3 8.400 8.400 14.000 14.000 Skupaj : m3 85.783 74.200 92.460 84.100 Tabeli a kaže na nesorazmerje med surovinskimi zmožnostmi bazena in potrebami Lesne industrije Nazarje tako, da jo smatrati za realno surovinsko bazo količine, vzete po razdelilniku Gospodarske zbornice Celje. Če primerjamo v tabeli fizičnega obsega LIN Nazarje posamezne pokazatelje, lahko ugotovimo premike v proizvodnji, in sicer nespremenjen obseg proizvodnje žaganega lesa, povečano proizvodnjo žaganega lesa listavcev (bukovine) in občutno povečanje proizvodnje sekane embalaže. Prav tako je predviden povečan obseg proizvodnje stavbnega pohištva in ladijskih tal, dočim jo ostala finalna proizvodnja, ki je bila vezana v preteklosti predvsem na izvoz v ZDA, v stagnaciji na lanski proizvodnji. Skladno z oceno fizičnega obsega proizvodnje in na osnovi ocene za leto 1963 se predvideva za LIN Nazarje naslednja finančna realizacija: Sort ime n t 15 I g v 000 din Ocena 1963 Plan 1964 1964 1963 Družbeni bruto proizvod 2249,000 2500,000 llt.l Družbeni p roli v od 568,300 630,000 110.9 Narodni dohodek 526,400 580,000 110.2 Del za sklade 45,300 50,400 116,3 1962 Ocena 1963 Plan 1964 1963 1962 1964 1963 48.211 45.000 45.000 73,7 100,0 3.420 5.300 6.000 154,9 113.1 2.941 5.043 8.500 171,4 168.5 1.180 2.026 2.366 171,1 116.7 590 1.013 1.183 116,1 116.7 1.963 2.400 3.000 126,3 125,0 91.000 100.000 100.000 109,8 100,0 1.500 —. — — 1.050 1.050 — 100,0 80 — .— Z- 16 10 24 62.4 240,0 24.698 60.000 91.000 242,0 151,6 261 100 — 42,1 — 20.346 24.000 25.000 120.0 104.1 2.628 — — — — 10.999 2.000 5.000 18,1 250,0 Lesna ndustrija Nazarje predvideva obseg izvoza v letu 1964 za 1,002.400 S ali 751,800.000 din s tem, da bo izvozila; 25.000 m3 žaganega lesa iglavcev, listavcev in galanterijsikih izdelkov. Poleg LIN bo izvažal še obrat »KONUS« v Rečici o.b Savinji usnje drobnice v vrednosti 25.000 dolarjev. Z izgradnjo nove žage bo LIN Nazarje perspektiv, no osredotočil žaganje lesa ina enem- mestu v Na-zarjih. To bo omogočilo koncentracijo odpadkov in realno možnost za III. fazo izgradnje, ki predvideva predelavo lesnih odpadkov po najsodobnejših izsledkih. Lesna industrija Nazarje bo vložila v letu 1964 v gradnjo nove žage 513,500.000 din. 4. Gozdarstvo I. Sečnje v gozdu V letu 1964 je predviden naslednji obseg sečenj v gozdovih občine Mozirje: Bruto m3 Plan 1964 igl. list. sik upaj Realizacija 1965 igl. list. skupaj Indeks Družbeni gozdovi 33.600 26.120 59.720 35.800 24.600 60.400 99 Zasebni gozdovi 85.200 5.400 90.600 82.000 6.000 88.000 105 Skupaj: 118.800 31.520 150,320 117)800 30.600 148.400 101 Plan sečnje se bistveno ne razlikuje od reailiza- etatom po ureditvenih načrtih pa dobimo naslednje clje v letu 1963. Ce pa primerjamo sečnjo z letnim sorazmerje: Bruto m3 igl. Plan 1964 list. skupaj igl. Letni etat list. Indeks Skupaj Družbeni gozdovi 33.600 26.120 59.720 33.600 24.400 58.000 103 Zasebni gozdovi 85.200 5.400 90.600 70.400 5.400 75.800 112 Skupaj: 118.800 31.520 150.320 104.000 29.800 133.800 lit Zaradi povečanih potreb po lesu je plan sečnje v zaseibnih gozdovih za 12 % večji od etata za te gozdove. Povečanje gre predvsem na račun iglavcev, medtem ko se sečnja listavcev ujema z etatom. Ker skupna sečnja presega etat, ki je bil določen z ureditvenimi načrti, je treba z ekonomskimi, strokovnimi in organizacijskimi ukrepi krepiti gozdne fonde. Doseči je treba zgornjo mejo amortizacije za regeneracijo gozdov, čimiveč eredstev vložiti v obnovo gozdov in gradnjo gozdnih komunikacij, gozdarsko osebje bo moralo posvetiti vso skrb strokovnemu izpopolnjevanju, da bo kos sodobnim metodam gospodarjenja (postopni skupinski sečnji, pozitivni in negativni selekciji), katere predpisujejo gospodarski načrti in ki so pogoj za realizacijo tako visokega plana. Poleg navedenih količin pa ho posekanih še ca. 2.300 m3 iglavcev in 1000 m3 listavcev izven gozda. II. Gozdna proizvodnja Na podlagi količin stoječega lesa, z upoštevanjem 14% odpadka za iglavce in 12 % odpadka za listavce bo proizvedena naslednja količina gozdnih sortimen-tov: 1. Blagovna proizvodnja za tržišče — iglavci Listavci V neto m3 Družbeni gozdovi 8.150 200 8.600 4.500 21.450 Zasebni gozdovi 1.700 130 300 200 2.530 Skupaj: 9.850 350 S.900 4.700 23.780 Pri isorti-mentacijii listavcev je pomemben sorti-ment ostali tehnični les, ki sc je do nedavnega predeloval v drva. Z uvedbo proizvodnje lesne embalaže iz sekane bukovine je nastal nov sortiment, ki jo za gozdarstvo 'bolj rentabileji. S ie.m je omogočeno izkoriščanje velikih lesnih mas z,rele bukovine v še neodprtih predelih, njihova likvidacija in konverzija v produktivnejše sestoje iglavcev. 2. Neblagovna proizvodnja—podeželska potrošnja V neto m3 Tehnični les Tehnični les iglavcev listavcev skupaj Družben gozdovi 200 1.980 2.180 Zasebni gozdovi 4.600 200 3.100 7.900 Skupaj: 4.800 200 5.080 10.080 Družbeni gozdovi 15.950 8.520 2.950 1.000 28.420 Zasebni gozdovi 47.600 16.940 5.460 800 70.800 Podeželska potrošnja je v letu 1963 nekoliko nazadovala, kar je pripisati ostrejšemu režimu za obratovanje žag veneciank. V letu 1964 je treba nadaljevati z zaostrenim režimom tako, da potrošnja ne bo naraščala. lil. Obnova, nega in varstvo gozdov Za osnovno reprodukcijo so zagotovljena naslednja sredstva: Skupaj: 63.550 25.460 8.410 1.800 99.220 V 000 id i n Gojitev gozdov Vzdrž. g. kom. Skupaj Družbeni gozdovi 38.545 10.000 48.545 Zasebni igoedovi 28.965 25.000 58.965 Skupaj : 68.510 35.000 102.510 Višina sredstev s a osnovno reprodukcijo je na ravni zadnjih let i;n je v sklad n ,s potrebami, -ki so predvidene z gospodarskimi načrti. Fizični obseg del je v primerjavi z letom 1963 za oba sektorja lastništva naslednji: V ha Plan 1964 Realizacija 1963 Indeks 1. Osnovno pogozdovanje s saidiiikami 40.5 9.80 410,0 spo polnitev 7.0 8.92 78,4 2. Premene — introdukcije s sadikami 5.00 — 3. Melioracije grmišč melioracija I. 88 107.35 82,0 melioracije II. s preselitvijo 58 72.10 80,4 melioracije II. s podsadnjo 39 57.50 105,4 priprava tal 57 — — meliiior a ti v no pogozdov anje 2 — — 4. iNega gozdov obžetev mladja 457 367.58 119,0 čiščenje gošč 197 250.32 85,5 5. Gozdarske steze nove v t. m. 10.100 20.100 50,0 popravi lo starih v t. m. 9.800 6.500 151,0 6. Varstvo gozdov v 000 din 4.662 3.510 140,5 7. Urejanje gozdov v 000 din 3.000 10.000 53,3 8. Zna ms t veno raziskovanje v 000 din 900 1.000 90,0 9.* Re ambu 1 aci j a pos. mej 600 — Večje sečnje narekujejo tudi večja vlaganja v reprodukcijo gozdov. Ker pa se kažejo potrebe predvsem za melioracijo grmiš?, ki so zvezane s pogozdovanjem, zaradi pomanjkanja sadik obsega teh del ni mogoče bistveno dvigniti. i IV. Investicije v gozdarstvu Iz sredstev občinskega gozdnega sklada, medobčinskega gozdnega sklada in skladov Gozdnega gospodarstva Nazarje bodo v letu 1964 na razpolago naslednja sredstva za investicije: (Ibjekti: G. c. Ručnik — Pavličevo sedlo 2.2 km 10.000 25.200 53.200 Dovršitev gozdne ceste Žibo-t—Peric 10.000 10.000 G. c. Men. pl. 3 km 43.000 45.000 G. c. Hom—Gruiš. 1,2 kim 12.000 12.000 Do vrš. g. c. Mozirje 1 km 3.000 3.000 Anuitete 5.000 5.000 Projekti za gorsko cesto 2.000 2.000 Stroji, oprema 75.000 75.000 Skupaj : km 7.4 42.000 25.200 120.000 186.200 Investicije so namenjene predvsem za gradnjo gozdnih cest, ker gostota cestnega omrežja ni zadovoljiva, saj znaša komaj 0,45 km na 100 ha ali 25 % zaželjene gostote to je 2 fcm/100 ha. Povečanje sečnje narekuje odpiranje novih, do sedaj še (nedostopnih predelov Menine planine, Tera in Matkovega kota kamor -so prvenstveno usmerjene tudi investicije. V. Organizacija proizvodnje pri podružbljanju gozdne proizvodnje. Na podlagi izvedene integracije družbenega in zasebnega sektorja gozdarstva v sklopu enotnega (podjetja GG Nazarje so podani vsi potrebni pogoji za racionalno gozdno proizvodnjo. Izhajajoč iz letošnjih rezultatov podružbljanja gozdne proizvodnje, ki je zajela vse gozdne posestnike in gozdne površine v pogodbeni odnos o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju in -ugotovitvi, da je bilo že v letu 1965 zajeto 100,000 m3 ali 12A % blagovne proizvodnje v višje oblike podružbljanja (predvsem lesa na panju), je treba usmeriti tudi v letu 1964 napore v to, da GG Nazarje zajame posek na panju v višini 18,000 m3 ali 21,1 % blagovne proizvodnje. S tem bodo ustvarjeni pogoji za kompleksno gospodarjenje na večjih površinah in pospešeno -sklepanje zakupnih, izročilnih in darilnih pogodb, kjer obstojajo realni pogoji za to. 5. Kmetijstvo Na podlagi smernic in nalog razvoja kmetijstva iz preteklih let ter nalog, ki j h narekujejo zvezni in republiški plani za leto 1964, ,so postavljajo v občimi Mozirje naslednje osnovne naloge: 1. Izvajati tako proizvodno obliko, ki bo omogočila specializacijo kmetijske proizvodnje po proizvodnih okoliših v privatnem in družbenem sektorju. V ta proces je vključiti ves razpoložljiv kmetijski in veterinarski kader. 2. Še nadalje organizacijsko in kadrovsko utrjevati obirate lastne kmetijske proizvodnje. 5. Močneje zainteresirati kmečke proizvajalce za tržno proizvodnjo in jih čvrsteje vezati na kooperacijo v žvinoreji in poljedelstvu. 4. Iskanje raznih virov povečanja kmetijskih zemljišč v družbeni obdelavi mora biti ob pomoči političnih pa tudi gospodarskih organizacij stalna naloga zadružnih kadrov. 5. Kmetijska zadruga naj si prizadeva v mejah možnosti nabaviti tudi zasebnim kmetijskim proizvajalcem potrebno kmetijsko mehanizacijo, zlasti pa motorne kosilnice. Dejavnost kmetijske zadruge, ki nastopa kot izvajalec družbenega platna razvoja kmetijstva za leto 1964, mora sloneti na solidnih notranjeorganizacijskih temeljih. V ta prizadevanja je vključiti izdelavo čvrstega proizvodno-finančnega plana, ki ho moral sloneti na realnih proizvodnih pokazateljih vseh dejavnosti zadruge. Racionalno gospodarjenje znotraj kmetijske zadruge, čvrsta operativna evidenca, izpolnjevanje sistema stimulativnega nagrajevanja po delovnem učinku, vse to so osnove poslovanja, preko katerih bo morala 'kmetijska zadruga usmerjati svoja prizadevanja za izpolnitev operativnih nalog, ki jih pred njo 'postavlja družbeni plan. Na takih osnovah predvidevamo povečanje zemljišč v družbenem sektorju takole: 1962 1963 Plan 1964 Indeks 1964/1963 340 428 528 123 Talko bi bito koncem leta 1964 v družbeni obdelavi 528 ha zemljišč, od katerih je 26,5 % ali 150 ha neprimernih za strojno obdelavo. Od celotne obdelo- vajine površine v Zgornji Savinjski dolini bodo zajemale družbene površine 8,1 % ali 52,8 % zemljišč, ki so interesantne za družbeno obdelavo. Težnja pridobi vanj a izemljišč zajema prediv sem dva obrata: Rečico oib Savinji in Bočno. V prvi fazi in to v letu 1964 bo arondacija izvršena samo na Rečici ob Savinji, in sicer bo podružbljenih 100 ha. Ustvarjen bo kompleks, na katerem bodo dani pogoji za razvijanje (visokih proizvodnih zmogli ji v osti. Z ozirom in a to, da je družbeni sektor že dosedaj v mnogo večji meri zalagal trg s kmetijskimi proizvodi, kot pa je posedoval zemlje, se mora v bodoče p odru zbijanje zemljišč obravnavati z vso temeljitostjo. Pregled družbenega in privatnega sektorja pri udeležbi tržne proizvodnje v letu 1963: Proizvod Enota mere Zasebni sektor Družbeni sektor Žita t 22 Prašiči t 75 — Govedo t 512 208 Hmelj t 37 23 Mleko 1 v 00 63 240 Krompir t 120 380 Ribez t 8,9 0,9 Ce upoštevamo, da družbeni sektor zajema le 8,1 % vseli obdelovalnih površin, so ti podatki še mnogo pomembnejši. V letu 1964 bo velika skrb posvetiti se 'kooperacijskim odnosom z zasebnimi proizvajalci. Predvidevamo, da bo v letu 1964 v proizvodnem sodelovanju z zadrugo 1.250 ha. Da je plan manjši kot v letu 1963, opravičujemo s tem, da bo najmočnejše kooperacijsko področje Rečica ob Savinji arondirano. Primerjava plana organizirane proizvodnje_v rastlinstvu v letu 1963—1964 z realizacijo plana 1962/63 v ha: Prizadevanja za dvig kmetijske proizvodnje pri zasebnikih bi bila izražena v kupljenih tržnih viških, ki jih za leto 1964 planiramo takole: Proizvod Žita Prašiči Govedo Teleta Jajca Mleko hmelj Krompir Sadje Ribez Kože -5 m o t-d " • H S cj d d iS iS C? '4< C o E2 Indeks 1965 1964 t 2 — — — — t 130 75 88 117 t 504 512 500 97 kom. 1226 1172 1200 (360) 102 - zakol v 000 42 50 50 100 v 0001 144 63 63 100 t 42 37 37 100 t 180 120 150 125 4 1,3 53 50 94 t 4,5 8,9 10 112 t 57 65 70 108 V družbenem sektorju pa je primerjava plana tržnih viškov za leto 1964 z realizacijo v letu 1963 takale: Proizvod 5 o o >-d S W S o ti Indeks 1963-1964 Žito t Prašiči t Govedo t Hmelj t Krompir t Ribez t Mleko v 000 1 Količinski plan Živina Hmelj Ribez Maline 22 208 230 110 23 39 169 420 238 56 0,9 3 333 24 24 100 izvoza za leto 1964: 550 t 79 t 13 t 5 1 Poljščine Real. 1962 Real. 1963 a - ti 4- Plan 1962 1963 1964 Indeks I. Žita 227 359 195 100 158 86 — pšenica 143 180 90 100 125 69 —■ ječmen 53 117 56 100 220 105 — ostala žita 31 62 49 100 200 158 II. Ind. rastline 30 28,5 27 100 95 90 — hmelj 30 28,5 27 100 95 96 —■ ost. ind. rastline — — — — — — lil. Vrtnine 135 132 150 100 97 111 — krompir 135 132 150 100 97 111 IV. Krmne rastline 175 174 180 100 99 103 — detelje in lucerne 89 174 180 100 195 103 — ost. krmne rasti. 86 — — 100 — — V. Travniki 452 615 700 100 136 114 VI. Ribez — 9 19 — — 211 VII. Sadovnjaki — — — — — — Močan poudarek je na proizvodnji beljakovina.sle voluminozne krme .za dvig osnovne črede ter krompirja zaradi visokih donosov in rajonizacije. Površine pod žiti bodo zmanjšane in to predvsem zaradi nizkih donosov. Znano je, da je vsota letnih temperatur v Zgornji Savinjski dolini za ca. 400° C premajhna za dosego visokih donosov. Zaradi tega je organizirano kooperacijsko sodelovanje pri žitaricah nesmiselno, če vemo, da so donosi prenizki. Kot eden najvidnejših ukrepov za dvig živinoreje je povečanje in izboljšanja krmne baze. Tu se lahko dosegajo s pravilno tehnologijo zelo visoki hektarski donosi, kajti obstoje ugodni klimatski pogoji (padavine). Z ozirom na •to, da je naj cenejša travniška proizvodnja, se bo proizvodnja na travnikih intenzivirala. Iz tabel vidimo, da se teži k specializirani kmetijski proizvodnji in to prav posebno na družbenih obratih. Dosedanja raznolikost v proizvodnji se bo poenostavila s forsiranjem določenih poljščin, ki v danih pogojih kažejo največji ekonomski efekt, po drugi strani pa absolutno gospodarsko nujnost. Živinoreja je glavna smer kmetijske proizvodnje lak o na privatnem kot na družbenem sektorju. Za dvig te panoge je potrebna močna strokovna služba ter kontrola. V letu 1964 se bodo začele oblikovati glavne smernice za zasebnega kmetovalca. Ta naj bi proizvajal predvsem tiste pridelke, ki M jih družbena posestva zaradi svoje specializacije opustita. S primer iiimii oblikami proizvodnega sodelovanja bo privatni kmet močneje zainteresiran na pridobivanju oziroma pridelovanju krompirja, hmelja in črnega ribeza. Za družbeno proizvodnjo je značilno, da se lahko usmeri samo v specializacijo to je na živinorejo, hmeljarstvo in črni ribez. Hmeljišča bodo povečana v naslednjem letu za 33 ha, to je več kot za 100%, površine pod črnim ribezom za 15 ha, kar je več kot za 300%. Živinoreja bi se ob eventualni odobritvi (kredita za gradnjo hlevov močno povečala. Hlev s 300 stojišči, lociran na Rečici oh Savinji, bi zadostoval prvim potrebam. Z nadaljnjim povečanjem hmeljišč bi morala biti zagotovljena tudi količina hlevskega gnoja, kar narekuje nujno povečanje živalske črede. Obsega n a naloga podružbljanja 100 ha zemljišč in reševanja problemov ostarelih gorskih kmetov postavlja pred občinsko skupščino v letošnje in letu neodložljivo nalogo ureditve preživninskega varstva za ostarele kmete. Edino na ta način bo možno izvršiti po družbenem planu predviden odkup in zakup ob- delovalne zemlje in izvršiti arondaicijske postopke, pričeti pa tudi reševati že dalj časa poznan problem višinskih kmetij, ,keir so ostali na posestvih samo še za delo nezmožni ljudje. V ta namen mora občinska skupščina čimpreje sprejeti ustrezen odlok o preživniniškem varstvu kmetov, v sklad, ki se ibo na osnovi tega odloka ustanovil, pa se morajo stekati sredstva gospodar sikih organizacij, ki predstavljajo vrednotst odkupi j enilh ali v zakup vzetih zemljišč. KMETIJSKE INVESTICIJE Plan kmetijskih investicij predvideva vlaganja v skupnem znesku 170,250.000 dim. Od tega je namc-' njeno >za gradbene objekte 75 mil jemo v (hlevi), za opremo 21,5 mitijtoma, za nakup zemlje 18,750.000 din, za večletne nasade 36,000.000 dim. za adaptacije klavnice 19 milijonov in družbeni standard 8 milijonov. Med planiranimi gradbenimi objekti je najvažnejši hlev is 300 stojišči v Rečici ob Savinji, ki 'bi se maj v naslednjih letih razširil v objekt s ca. 300 stojišči. Gradnjo tega hleva narekujejo ekonomski tehnični razlogi. Na Rečici ob Savinji je trenutno 130 ha zemljišč in bi z novo arondiranimi 100 ha tvorila .sorazmerno velik kompleks, ki bi zagotavljal krmno bazo za planirano živino. Kompleks 15 ha na novo nasajenega hmelja 'bo zahteval investicije v .skupnem znesku 30 milijanov din. V teh investicijah je zajeta vsa oprema kot: sušilnice, traktorji s priključki, skladišča in hum idilika tor ji. Da se bo ta plan uresničil, je predviden nakup 75 ha zemljišč, ostalih 25 ha pa bo pridobljenih z nakupom. To je nujno potrebno, če hočemo realizirati plan hmeljišč in zagotoviti čredi 300 do 400 glav dovolj osnovne krme. Nasadi črnega ribeza so trenutno rajonizirani na Ljubnem, kjer plan zn leto 1964 predvideva 15 ha novih nasadov. Investicij sika izgradnja v letu 1964 je planirana takole: Objekti cd td ti fc- ISJ S Hmeljišča 9,0 Ribezov nasad 21,0 — — — — 15 ha 6,0 — Hlevi 4 kom. 37,500 Odkup zemlje 37,5 — — . 75 ha — 13,5 - 5.250 — — Oprema 12,4 Adaptacija 9,1 — — — — klavnice 4 Družbeni — 15,0 — standard 1 — — 7,0 V milijonih 68,9 81,1 — 5,250 15,0 7,0 Hmeljake investicije za leto 1964: v 000 din 15 ha betonskih žičnic 30.000 1 kom. opreme za oskrbo nasadov 3,389 1 kom. namakalnih naprav 4,759 1 kom. tračna .sušilnica 5.802 3 kom. h nmidif ikato r j c v 1,050 1 kom. trafo postaje 6,500 51,500 Proizvodni rezultati pri hmelju in črnem ribezu v preteklih letih zagotavljajo smotrnost te investicije, saj se vložena osnovna in obratna sredstva obrestujejo pri prvem 17 %, pri drugem pa 85 %. Investicijski izdatki za opremo v skupnem znesku 20 milijonov din so namenjeni v glavnem za nabavo takih kmetijskih strojev, ki hi kmetijskemu obratu omogočila normalen proizvodni proces tudi ob delovnih konicah (stroji za spravilo sena, silaže, krompirja). i 6. Gradbeništvo Na .območju občine Mozirje je bilo doslej le eno gradbeno podjetje »Savinjigrad« na Ljubnem ob Savinji, ki predvideva za leto 1964 porasf v realizaciji za 14,1 %. Podjetje se je v letu 1963 srečevalo z raznimi organizacijskimi težavami, tako v notranji organizaciji, kakor tudi iz .delovno silo. Spričo takih težav so se organi družbenega upravljanja podjetja odločili, da se .podjetje s 1. januarjem 1964 reorganizira v »Remontno podjetje« ,s sedežem na Ljulrhem ob Savinji. S tem bodo podani tudi pogoji, da bo pod-jete lahko vršilo razne obrtne usluge občanom po zmernejših cenah kot doslej. V teku svojega obstoja si je podjetje nabavilo vso potrebno mehanizacijo, tki bo koristno služila re-organizir a n emu po djetju. Kot izvajalec visokih gradenj pa nastopa gradbeno podjetje »VEGRAD« v Velenju, ki že gradi v Mozirju 32 stanovanj, kar je zajeto v planirani realizaciji. Brez dvoma bo moral kolektiv ir e o rganizi ranega podjetja tudi v bodoče posvetiti vso skrb predvsem notranjim odnosom v kolektivu, spoštovati načela delavskega samoupravljanja, predvsem pa izboljšati organ iz aci j o dela in delovno disciplino-. Z izkoriščanjem notranjih rezerv j.n z obstoječo mehanizacijo bo imelo podjetje vse pogoje za razvoj tovrstne dejavnosti. podjetje predvideva investicije v znesku 6,000.000 din. 7. Trgovina Povečana produktivnost v gospodarstvu bo brez dvoma imela odraz v povečani kupni moči potrošnikov, saj je že v letu 1963 porastel promet za 18,1 % napram letu 1962. V naslednjem letu pa se predvideva povečanje prometa za 17,6 %. Da bo trgovina lahko uspešno opravljala svoje naloge, to je posredovanje med proizvodnjo in potrošnjo, da bo omogoči la dovolj hiter plasiman blaga in s tem zagotovila nemoteno in kvalitetno preskrbo, bo potrebno v letu 1964 predvsem: — v okviril obstoječe trgovske mreže je zagotoviti skladen in hitrejši razvoj na celotnem območju občine, posebno zaradi njegovega turističnega obeležja; — skladno s perspektivnim programom razvoja trgovine, ki ga je izdelala Gospodarska zbornica Celje, je ustvariti ustrezne pogoje za izgradnjo novih trgovskih lokalov predvsem na Ljubnem, v okviru materialnih možnosti v Gornjem gradu in zlasti v Mozirju; — z izgradnjo novih prodajnih zmogljivosti je okrepiti imaterial.no osnovo trgovine in s tem doseči izboljšanje v preskrbi. Pri novogradnjah naj se uveljavijo novi načini prodaje. Družbena sredstva se bodo vlagala samo tam, kjer bo zagotovljena ureditev po sodobnih načelih — samopostrežbe in samoizibire; — detajlistične trgovske organizacije naj bi se vezale neposredno s proizvodnjo, da se bo dosegla pocenitev posredništva, proizvodnja sama pa prilagodila dejanskim potrebam trgu, tako v pogledu izbire, kvalitete in časovnih dobav; — založenost v trgovini je nujno vsikladiti s potrebami potrošnje, iniciativo proizvodnje in kreditno politiko. Trgovska podjetja naj zagotove predvsem v času turistične sezone .založenost s tistimi predmeti. ki .so za turista zanimivi, kot je prodaja raznih spominkov in podobno; — vzgoji kadrov" je posvetiti več pozornosti, zlasti za dopolnilno izobraževanje, ki naj M dalo zaposlenim potrebno znanje za nove oblike prodaje; — sodelovati je z medobčinskim zavodom za cene, odpravljati negativne pojave marž ter formiranje cen nadomestiti s politiko pristojnih organov občinske skupščine. Medobčinski zavod za cene pa je dolžan dajati na osnovi razpoložljivih podatkov konkretna pojasnila in predloge; — zagotoviti je preskrbo in plasman kmetijskih živilskih proizvodov preko [medobčinskega sklada rizika z namenom, da bodo trgovine vedno dobro založene s kmetijskimi pridelki in ne bo nenormalnih odstopanj pri cenah; — Trgovska podjetja so dolžna predvsem v večjih turističnih krajih organizirati prodajo trgovskega blaga tujim turistom z 20 % popustom in se poslu žiti primerne propagande tar organizacije prodajo, s tem pa na ugoden način ustvarjati devize; — poslovni čas maloprodajne trgovine naj ib j ee prilagodil obsegu prodaje. Občinski odlok o obratovalnem času bo potrebno spremeniti tako. da bo le-ta določal le minimalni delovni čas. maksimalnega pa naj bi določili organi upravljanja v trgovini ter ga prilagodili frekvenci prodaje. 7 namenom izboljšanja kapacitet v trgovini je nujno v letu 1964 začeti z gradnjo trgovskega paviljona v Mozirju, Ljubnem in Gornjem gradu. Za realizacijo navedenega investiranja v trgovini bodo znaten del sredstev prispevala trgovska podjetja sama iz svojih skladov. To velja predvsem za veletrgovino MERCATOR« Ljubljana — poslovno enoto »JELKO« Gornji grad, ki nastopa kot investitor na Ljubnem ob Savinji in v Gornjem gradu, v Mozirju pa trgovsko podjetje »SAVINJA«. V navedene objekte bodo vložena sredstva kot sledi: v 000 din Trgovski paviljon Mozirje 48,500 Trgovski paviljon Gornji grad 16,000 Trgovski paviljon Ljubno ob Savinji 20,000 Lekarna Mozirje — oprema 1,500 — v tur is ti oni h ide javnostih ustvarja nove poklice, odpira nova -stalna in občasna delovna mesta ter aktivira gospodarsko manj razvita območja; — v pogledu funkcij turizma,se vse bolj diferencirala domači in inozemski turizem; •— domači turizem dobiva vse močnejši poudarek na splošnih družbenih funkcijah, ob istočasnem uveljavljanju njegove gospodarske funkcije; — inozemski turizem zavzema vse pomembnejšo mesto oz. vlogo v našem gospodarstvu, devizni dohodki iz inozemskega turizma postajajo vse važnejša postavka v plačilni bilanci naše države, zlasti glede na -število prednosti v odnosu do ostalih virov deviznih -dohodkov. Iz tega izhaja, da obstojajo vsi Objektivni razlogi zn pospešen razvoj turizma na območju Gornje Savinjske doline. Da bi -dosegli čim ugodnejši turistični učj-nek, je potrebno izvesti sistematično in vsklajeno povezavo vseh činiteljev oziroma dejavnosti, ki sodelujejo v turizmu. Idi jih lahko delimo v -dve osnovni skupini: — pri rodne (lega, površje, vodovje, podnebje, rastlinstvo, živalstvo in družbena privlačnost (bivališča In naselja, k ul tu r no - zg odo vi raški spomeniki, kraji oziroma posebnosti, prosveta in d ru žbcno-zaba vn a dejavnost, narodopisne posebnosti, posebnosti jedil in pijač, gospodarske posebnosti itd.) ter — tehnične in materialne možnosti - (prometna, trgovska. gostinska in obrtna mreža, lovstvo, ribištvo itd.). Za podroben izračun našega turističnega potenciala. njegovo uspešno izkoriščanje in njegov hiter razvoj je potrebno še v •letošnjem le hi izdelati v sodelovanju z -Gospodarsko zbornico Celje regionalni perspektivni načrt razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini, kar je tudi predpogoj za pravilno in smotrno usmerjanje turističnega razvoja v Isodoče. Izrecno poudarjamo, d-a ima -turistično oziroma rekreacijsko območje Gornje Savinjske doline širši, vsesplošni n-omen in i-e za izgradnjo tega področja poklicana širša družbena skupnost, ki to območje tudi koristi. Skupaj 86,000 8. Turizem Turizem je smatrati kot del -skupnega gospodarstva mozirske komune, ki ima poleg gozdarstva, predelave lesa im kmetijstva izredne objektivne pogoje za razvoj. Turizem je sodobni družbeni pojav in nujna posl ed i-ea vse intenzivnejšega gospodarskega in splošno-družhenega razvoja v svetu. Tako je torej turizem pogojen z razvojem tehnike ir civilizacije ter se danes javlja v obliki množičnih občasnih selitev prebivalstva. Turizem iz vsemi svojimi dejavnostmi, ki ga sestavljajo, spada med najhitreje se razvijajoče in najbolj ekspanizivne dejavnosti naše dobe. Turizem postaja vse bolj množičen pojav, ki temelji predvsem na vse močneje izraženih potrebah po letnem, tedenskem in dnevnem oddihu oziroma rekreaciji ;z ozirom nar vse večjo dinamiko našega gospodarskega in is-plošno-d-ružbenega razvoja. Splošna težnja delovnih ljudi v svetu za skrajšanjem delov, nega časa in za plačan Jetrni dopust pa ta proces še se vključuje tudi v ekonomske odnose in opravlja zaradi svoje množičnosti in c-k-spanziv-nosti čedalje pomembinejše ekonomske funkcije kot n. pr.: — odkriva in gospodarsko aktivira neizkoriščena in -sama po sebi gospodarsko indi-f e,rentna pri rodu a bogastva, kot so klima in priirodne lepote; pospešuje. Turizem Izhajajoč iz gospodarskega pomena turizma zn občino, je dati tudi v letu 1964 gospodarski panogi izjemno močan poudarek, sai omogočamo s tem hitrejši gospodarski napredek Gornje Savinjske doline, ki sodi v gorski gospodarski prostor, ki ima slabo razvito industrijo in nima, razen losa. drugih surovinskih in energetskih virov ter potrebne transportne mreže. Osnova za napredek je še nadalje modernizacija eosfe oroti T-ogarski dolini, kjer bo letos končan odsek Okorn in a—Radmirje v vrednosti 55 milijonov din. Vsekakor predstavljajo lanska in letošnja dela na modernizaciji cesie do Radmirja precejšen napredek in izbot išavo prometnih razmer, vendar ne dovolj, da bi odprli v celoti perspektivo hitrejšemu turističnemu razvoju doline. To bo tembolj potrebno, ko lx> v letu 1964 dograjena gozdna cesta v Matkovem kotu do Pavličevega sedla na avstrijski meji. Upamo, da bomo našli popolno razumevanje tudi na avstrijski strani, da bi v kratkem vzpostavili maloobmejni prehod prav na tej cesti. Vzpostavljeni so prvi ugodni stiki z avstrijskimi oblastmi. Gozdno gospodarstvo Nazarje pa ie zagotovilo za izgradnjo ceste do moje znesek 45 milijonov din. Tudi cestna povezava preko Bele peči no Raduhi prod turistično sezono bo omogočila prometno zbližali je turističnega območja. Luč. Solčave in T.ogarske doline s Koroškim industrijskim, bazenom in Mariborom. Cestno povezavo bo financiralo Gozdno gospodarstvo Nazarje v višini ca. 10 milijonov din, ker se dela zaradi ikra tke gradbene sezone niso mogla že lani izvršiti. Tudi .gonski masiv Menine planine postaja z izgradnjo gozdne ceste turistično interesanten, saj ho v letošnjem letu ponovno porabljeno za gozdno cesto 45 milijonov din. Računamo, da bodo nočitve domačih in tujih gostov naslednje: Realiz. Ocena Plan 1963 1964 1962 1963 1964 1962 1963 Domači -gostje 34.418 36.500 40.000 • 105.9 109.7 Tuji gostje 1.401 2.686 6.500 191,7 242,0 Skupaj: 35.819 39.186 46.500 109,2 119,0 Tabela nočitev nam kaže pri domačih gostih rahel porast za 5,9 %, pri čemer pa moramo upoštevati v letu 1963 obvoz preko Gornjega grada, ki je brez dvoma "znižal obisk zaradi modernizacije ceste. V močnem porastu je inozemski turizem, pri katerem še zdaleč niso izčrpane možnosti; Obisk turističnih delavcev pri potovalnih uradih na Dunaju -in obisk njihovih predstavnikov pri nas bo vsekakor imel vpliv na močan porast inozemskih nočitev v letu 1964, saj že danes razpolagamo s prednaročilom za preko 3200 inozemskih nočitev. Na povečan obisk turistov bodo brez dvoma vplivali lani izdani prospekti Gornje Savinjske dolino v barvah v nakladi 100.000 izvodov s srbohrvaškim, nemškim in italijanskim vložkom ter prospekt Gornjega grada in za letos predvideni prospekti vseh ostalih turističnih krajev Gornje Savinjske doline. Nočitvene -kapacitete po posameznih večjih kra-j-ih (lezisc): K raji Stanje Ocena: Plan 1962 1963 1964 O o Ed v -g -g O S š o g g /2 CJV N 4=! Ed n Logarska dolina Solčava Luče ob Savinji Ljubno ob Savinji Gornji grad Mozirje Skupaj: 177 4 180 8 185 10 82 4 82 14 82 16 8 32 10 42 10 56 14 79 34 89 36 100 68 70 70 80 86 100 4 46 4 58 4 70 353 235 380 291 403 352 Porast nočitvenih -kapacitet je osnovan na predvidenih vlaganjih investicijskih sredstev v družbenem, in zasebnem sektorju, in sicer: V letu 1964 so predvidena v gostinstvu in turizmu naslednja vlaganja: Dokončna ureditev gostišča v 000 din Planinka« Ljubno ob Solčavi 6,776 Zagotovitev tur. sob v zadružnem domu v Gornjem -gradu 16,923 A-daptaoij-a »Rinke« v Solčavi 12,000 Adaptacija gostišča »Savinjčan« v Rečici ob Savinji 727 Adaptacija gositišča »Savinja« v Nazarjah 5,350 Ureditev tujskih sob pri zasebnikih 20,000 Ureditev kopalnega bazena v Lučah (Ljubnica) 2,000 Ureditev kopalnega bazena v Ljubnem ob Savinji 500 Vplačilo obveznic za tur. kredit pri GRS Lj. 5,000 Nabava 3 smučarskih vlečnic 4,500 Skupaj 73,776 Za hitrejše večanje nočitvenih "zmogljivosti jo posebno 'interesanten kredit za zasebnike za povečanje zmogljivosti in izboljšanje pogojev za sprejemanje turistov na prenočišča in hramo, ki ga diaje na razpolago komunalna banka. Olajšava je bija uvedena že lansko leto, zaradi visokih obresti pa se je kredita posl-uži-lo samo omejeno število koristnikov v znesku 8 milijonov din. Izhajajoč iz spoznanja, da lahko najemanje omenjenega kredita močno razširi in izboljša gostinske in nočitvene zmogljivosti v zasebnem sektorju, je občinska skupščina krila del obresti v svojem proračunu tako, da bodo krediti na voljo interesemtom po 2 % obrestni meri in ob 1 % proviziji banki. S tem ukrepom se bodo investicije v turizmu povečale za najmanj 15 milijonov din ob 5 milijonski lastni vred-nos-ti že opravljenih del, kar je že prikazano v seznamu investicij. Družbeni plan odpira letos prvič tudi problem zimskega turizma, pri katerem smo razen redkih izjem še na začetku. Plan investicij predvideva do zimske sezone 1964/ 1965 ureditev prvih treh zimskošportnih naprav, 1. j. čim enostavnejših smučarskih vlečnic, ki so predpogoj za kakršen koli razvoj zimskega turizma v naših turističnih krajih. Kot investitor za ureditev žičnic naj nastopajo turistična društva ali pa družbeni gostinski obrati, ki bodo imeli tudi neposredno korist od teh naprav, -saj se bo s tem podaljšala turistična -sezona tudi na zimski čas in bodo investicije v turizmu rentabilnej«e. Zn nabavo vlečnic je možno najeti kredit pri Komunali n,i banki in izkoristiti nižjo obrestno mero kot za kredit zasebnikov. Resno je treba proučiti možnost izdelave smučarskih vlečnic v meha-nični delavnici GG Nazarje, kier imamo že strokovni -kader in bogate izkušnje v žičničarstvu. Razen navedenih vlaganj za turistični razvoj Gornje Savinjske doline bo občinska skupščina vložili9 nri Splošni mospodarski banki zahtevek za izgradnjo T. etape zazidave t. im. con m ga TT pri Planinskem domu v Logarski dolini, ki predvideva izgradnjo osrednjega restavracijskega objekta ,s -centralno kuhinjo in 2 jed-iinicam-a. od katerih je ena samopostrežna re-stavraciia z 250 sedeži in teraso, ki naj bi služila kof jedilnica v glavni sezoni. Znano je namreč dejstvo, da se Logarska dolina kot -izredno interesantno turistično območje uveljavlja vedno močneje kot izletniška točka in cilij .mnogih prehodnih obiskovalcev in je že sedaj -postrežba v obstoječem Planinskem domu ob dnevih večjih obiskov skrajno -nezadovoljiva zaradi premajhnih restavracijskih prostorov. Predračun za T. etapo izgradnje znaša 150 milj. din. Tudi v letošnjem lefu je posvetiti pozornost utr-revanju turističnih društev in razširitvi -turistične dejavnosti na ostale kraie občine, •pomlajevanju in spo-polnjevanju turističnih -kadrov v društvih, predvsem na -popularizacija dela v društvih kof popolnoma enakovrednega družbeno-koristnega dela. ki ima namen razgibati turizem -kot izredno interesantno gospodariš,ko panogo. Osnovna naloga društev je turistična izobrazba prebivalcev na široki osnovi-Pri tem je iskati sodelovanje s SZDT. in krajevnimi skupnostmi. Turistična društva naj bodo tudi v bodoče pobudniki za izboljšave pri urejanju naselij in posameznih hiš. ki kvarijo splošen vtis in i rtiči at or ji za nadaljnje urejanje komunalnih naprav v turističnih naseljih. Turistična društva in Svet za turizem in gosti-n-s-tvo so predvsem -poklicana za učinkovito propagando Gornje Savinjske doline s tem, da razvijajo še nadalje vse možne -oblike propagande kot so prospekti, ureditve reklamnih tabel, predvsem ob glavni magistrali Ma ribor-Trst v Šentrupertu, navezave neposred- n ih stikov s turističnimi biroji in drugimi oblikami v povezavi s Celjsko turistično zvezo in Gospodarsko zbornico Celje. V turistični -sezoni je predvsem pomembna organizacija turistične informacijske in receptij-ske službe. Posebno skrb je posvetiti turističnim prieditvam tako, da bi poleg tradicionalnega in že uveljavljenega flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji organizirali v sezoni primerne prireditve tudi v ostalih turističnih krajih, predvsem v Gornjem gradu, Mozirju in Lučah. Za skladen razvoj -turizma in gospodarski ter družbeni razvoj sploh je nadaljevati in končati z dedom * urbanističnega programa Gornje Savinjske -doline, v katerega je vključiti še naslednje: a) Valorizacija zemljišč za bodoče potrebe turizma v vseli turističnih krajih. b) Izide lavo zazidalnega načrta v tako i men o van em eoningu 1 ob vhodu v Logarsko dolino. c) Določitev coningd-v in ureditvenih načrtov za vveekend naselja oziroma postavitev weekend hišic zasebnikov. Stroške za izdelavo gornjih del bo z a,si garala v svojem proračunu okrajna skupščina Celje, ki bo fi-n-antirala tudi v bodoče regionalne ureditvene načrte. Razen tega bo nujno čimpreje sprejeti odlok o vplivnih območjih, v katerih bo navedeno za katere kraje je potrebno iz del ati urbanistične programe oziroma zazidalne načrte in -določiti rok za zaključek teh del -ter zasi-gurati za to materialna sredstva. 9. G -o s t i n s -t v o Hitrejši turistični razvoj Gornje Savinjske doline je v neposredni odvisnosti od pospešene modernizacije gostinstva kot osnovne panoge na tem področju. Podatek, -da je bilo na območju SRS v letu 1962 skupno 2.695 gostišč, o-d -tega 1.272 -zasebnih ali 47%, -kaže na ito, da je -tudi pri nas nujno skladno razvijati ■oba -sektorja v gostinstvu, zasebnega še posebno tam, kjer promet med letom občutno niha, t. j. v manjših krajih. Družbeni sektor gostinstva je ustvaril v letu 1962 88,4 milj. din prometa, v letu 1965 133,4 milj. din ali za 73,8 % več, v letu 1964 pa predvidevamo 177 milj. prometa ali za 15,7% več kot lami. Lansko leto se je pričel v zadružnem sektorju gostinstva integracijski proces, ki je zmanjšal število teh gostišč od 10 na 7 -s priključitvijo , ZADRUŽNIKA«, »ROGOVILCA« in gostišča »PRI KMETU« v Lučah k »PLANINKI« v Ljubnem. Ta proces je povzročilo več ali manj (trenutno reševanje -nercn-tabilnosti posameznih obratov in reševanje problematike vodilnega ka-d-ra v gostinstvu, kljub temu pa je splošen rezultat integracijskih gibanj pozitiven, čeprav zaradi nizke akumul a t i vnosi i gostinstva na splošno ta gibanja še niso mogla pokazati večjih rezultatov na področju razširjene reprodukcije. Proces združevanja gostišč -družbenega sektorja s tem še ni zaključen, ker je to gostinstvo vse preveč razdrobljeno, zato je v letošnjem letu nujno izdelati dolgoročni program razvoja družbenega in zasebnega sektorju gostinstva v sklopu programa razvoja turizma v Gornji Savinjski dolini, ki mora dati jasen odgovor na vprašanje nadaljnje razširitve gostinskih in turističnih -objektov s posebnim ozirom na Logarsko dolino. Program razvoja gostinstva mora biti čimpreje izdelan s pomočjo Gospodarske zbornice Celje tako, da bi se -bodoči nujni ukrepi in investicije izvajale skladno z -dolgoročnim programom razvoja -gostinstva v okviru razpoložljivih materialnih sredstev. V zasebnem sektorju gostinstva, ki je ustvaril v letu 1963 92 mil j. din prometa, predvidevamo, da bo ustvaril v letu 1964 prometa 100 milj. din ali za 9,2 % več. Pogodbe o pavšalni dohodnini, ki jih je občinska skupščina -sklenila po sklepu sveta za turizem in gostinstvo s 16 zasebnimi gostišči in veljajo za dobo 5 let, je treba čimpreje obnoviti, saj so pogodbe pogojile obnovo in tehnično izboljšavo gostišč v vrednosti okoli 10 milj. din in učvrstile -pri gostincih občutek sigurnosti in čvrsto ter trajno davčno politiko. V ta namen mora posebna strokovna komisija obiskati čimpreje vse gostinske obrate, ki so sklenili pogodbo in preveriti medsebojne obveznosti, ki izhajajo iz pogodb. Svet za turizem in gostinstvo nuj čimpreje določi kriterije, ki se po pogodbi obnovijo vsako leto in premotri, v -kolikor naj skupščina zajame katero od ostalih gostišč ali pa zaradi neizpolnjevanja pogodbe prekine pogodbeni odnos pri gostiščih, ki so bila lani zajeta v -pogodbo. V letošnjem letu je zlasti poostriti kontrodo nad tistimi pogodbenimi določbami, ki govorijo o večji izbiri hrane, predvsem specialitet, izbiri pijač, higieni, odnosih do gostov in ureditvi sanitarij. Stremeti je, da se čim večje število gostinskih kadrov vključi v razne tečaje in -seminarje, ki jili ho še pred turistično -sezono -organizirala Gospodarska zbornica Celje. Končno ostaja -še nadalje neposredna naloga turizmu prilagojenega ,gostinstva na našem -območju, da uredimo več turističnih gostišč, ki b-i privabljale z značilnimi uslugami svojega ožjega območja, s prijetno notranjo ureditviijo gostinskih prostorov in sodobno opremljenostjo sanitarnih naprav, ter ustrežljivim, prijaznim in sposobnim kadrom in s kvalitetno -kuhinjo, ki bo nudila širši jedilnik, predvsem domačih jedil. 10. Obrt d n komunala Razvoj gospodarstva, zlasti večja delitev dela, specializacija in stalno naraščajoča družbena potrošnja, zahteva pospešen razvoj obrti in komunale. V letu 1964 -se predvideva v tej dejavnosti padec napraan letu 1963 zaradi tega, ker je vse klavnice v občini prevzela zadruga ter so lede zajete za le-to 1964 v panogi kmetijstva. Tudi lekarna je zajeta v trgovinski dejavnosti. Tako se predvideva družbeni bruto produkt v odnosu na leto 1963 samo 89,9 % in narodni -dohodek 97,3 %. V občini Mozirje je bila obrtna dejavnost privatnega -sektorja vse -do leta 1963 v upadanju, v letu 1963 pa je ponovno zabeležen po rasi, kar kaže naslednja tabela: Leto prijave odjave stanje 1959 — — 129 1960 8 14 123 1961 9 17 115 1962 3 16 102 1963 29 10 121 Porast števila obrtnikov v letu 1963 v odnosu stanje leta 1962 znaša 18,6 %. Da se je stanje bistveno spremenilo, je omogočil deloma spremen jem zakon o obrtnih delavnicah, deloma pa objektivnejša davčna politika do obrtnikov. Da bi dosegli hitrejši razvoj obrti, bo potrebno še nadalje zatirati šušmarstvo, s pospešenim investicijskim vlaganjem pa širiti uslužnostno obrt. Razvijati bo še nadalje razne servise. Le-ti naj svojo dejavnost usmerijo v usluge hišnim svetom in gos podi njstvom. S pravilno finančno politiko bo potrebno razvijati uslužnostno obrt ter omejevati njeno preraščanje v proizvodno obrt, če to ne bo potrebno. Posebno stimulacijo pa naj uživajo tiste uslužnostne obrti, ki zao-sfajajo za splošnim razvojem. Ker poleg ostalih uslug zahteva tudi stanovanjska graditev ustreznejšo organizacijo zaključnih gradbenih del. naj ibi obrtne delovne organizacije, predvsem pa remontno podjetje, našlo ustrezno obliko poslovnega sodelovanja z izvajalci. Spričo hitrega naraščanja motorizacije bo potrebno širiti avtoservisno službo ter jo prilagoditi potrebami inozemskih turistov in domačih voznikov. Z investicijskimi naložbami v obrti se naj zagotovi sodobna tehnična opremljenost in izpopolnitev. Kolektivi sami pa naj zagotove dobro organizacijo dela. S kooperacijo in poslovnim tehničnim sodelovanjem pa je doseči večjo izkoriščanje kapacitet in povečanje produktivnosti dola. Občinski upravni organ, pristojen za obrt, naj skupno z Gospodarsko zbornico poskrbi, da bodo vsa obrtna podjetja izdelala razvojne programe v skladu z bodočimi potrebami sedemletnega perspektivnega obdobja. Komunalno dejavnost bo potrebno razvijati vzporedno z razvojem ostalega gospodarstva, porastom prebivalstva in upoštevaje pri toni krajevne potrebe. Komunalnim dejavnostim, ki so pri izvrševanju svojili storitev odvisne od proračunskih -sredstev občine, naj se že v začetku leta v proračunu zagotove potrebna finančna sredstva. Sredstva vodarine se smejo koristiti samo za vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja in povečanja kapacitet vode. V letu 1964 je urediti vodovod pri šoli Radmirje ter nadaljevati z gradnjo kanalizacije v Mozirju m v Gornjem gradu. Stanovanjska skupnost v Mozirju je doslej ustanovila pleskarsko servisno službo, Stanovanjska skupnost v Nazarjah čevljarstvo in Stanovanjska skupnost v Ljubnem čevljarsko, šiviljsko in pleskarsko -servisno službo. Stanovanjske skupnosti naj bi še nadalje težile za ustanavljanjem še drugih -servisnih služb, katere pa naj ne bi prerastle v obrtno dejavnost. S tem, da bodo ostale kot is-ervisne delavnice, bodo tudi usluge lahko cenejše od obrtnih podjetij, kur bo prispevalo k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva. V letu 1964 bo treba razmišljati tudi o določitvi novih prostorov za pokopališča v Naizarjih in Lučah, ker so obstoječa premajhna, razširitev pa nemogoča. V družbeno obrt in komunalo bo v letu 1964 vlo-ž.cno 50,5 milj. din, in sicer za ,kanalizacijo -šole v Solčavi 0,5 milj., za nadaljnjo širitev vodovodnega omrežja 3 milj., ureditev brezprašne-ga cestišča v Solčavi 1,2 milj. in v Šmartnem ob Dreti 1,8 milj. Razen tega pa bo opravljeno na vodnih objektih in pri urejevanju hudournikov v log. dolini dol v skupni vrednosti 43,8 -milj. din. Gibanje zaposlenih po panogah i-n dejavnostih pa je sledeče: Panoga 1962 1963 1964 indeks 1963 1964 ' 1962 1963 industrija 878 963 968 109,6 100.3 kmetijstvo 316 208 216 65,8 103,8 gozdarstvo 605 780 780 123,8 100,0 gradbeništvo 100 110 100 110,0 90,9 trgovina 92 92 92 100,0 100.0 gostinstvo 50 51 52 102,0 101.9 obrt — komunala 178 183 185 102,8 101,0 šolstvo 110 115 115 104,5 100.0 zdravstvo 43 45 45 104.6 100,0 upravna služba 75 75 75 100,0 100,0 finance — banke 24 24 24 100.0 100,0 veterina 6 6 6 100.0 100.0 organizacije 5 5 5 100,0 100,0 Skupaj: 2.480 2.657 2.663 107,1 100,2 Hiter razvoj gospodarstva v naslednjih letih bo mogoč na podlagi -kakovostnih sprememb. Zato bo treba -skrbeti za izobraževan j-e strokovnih kadrov in njihovo vključevanje v proizvodnjo. Predvideno povečanje -produktivnosti dela bo treba .zagotoviti tudi z izboljšanjem pogojev na delo vini h mestih, z izpopolnjevanjem h igi e n-sk-ot e h ni č-n-e zaščite pri delu in drugimi ukrepi, ki izboljšujejo delovno spo sob no st p roi-z vajalcev. Pozornost bo treba posvetiti pripravam za organiziran prehod na 42-u,rni delovni teden. V ta namen naj bi delovne organizacije izdelale analize pogojev za povečanje produktivnosti dela in predvidele konkretne ukrepe za izboljšanje -organizacije deta, racionalno izrabo delovnega časa, varčevanje z .materialom in povečanje strokovnosti. Odločujoče za uspešen prehod na izvršitev teh nalog je zato delo strokovnih kadrov v delovnih o-rganizacijah ter vseh članov delovnega kolektiva, zlesti pri -odkrivanju notranjih rezerv. Pri izvajanju potrebnih ukrepov za uspešen prehod na 42- urni delovni teden naj bi sodelovala tudi Gospodarska zbornica Celje. K povečanju produktivnosti in prehodu na skrajšan delo vini čas bo pripomogla tudi pravočasna izdelava statutov. Produktivnost dela se bo na osnovi pričakovanega porasta družbenega proizvoda na zaposlenega v gospodarstvu gibal a takole: III. DEL ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA V letu 1964 se ne predvideva bistveno povečanje števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva; v negospodarski dejavnosti pa bo prav tako ostala na isti višini. Ob povečani proizvodnji za 9,4 % in z ozirom na število zaposlenih sc bo produktivnost predvido-ma povečala za 4 - 5 %. Gibanje zaposlenosti bo po oceni naslednje: i indeks 5 5 S 1962 1963 ________________________^ u ~ 1965 1964 zapo-sl. v gospodarstvu 2.217 2.587 2.593 107.6 100,2 -negosp. dejavnost 263 270 270 102,6 Skupaj zaposleni 2.480 2.657 2.663 107,1 100,2 Malenkostno povečanje zaposlenih se kaže v kmetijstvu. v indeksih Gospodarstvo 1%\_ JL964_ 1962_________1965 107.6 100.2 104.4 107,3 109.6 100.5 102.4 108,7 Pričakuje se, da s-e bo strokovna raven v lotu 1964 dvignila, kar bo imelo iz a posledico povečanje delovne storilnosti. Na povečanje storilnosti naj bi vplival tudi sistem delitve osebnih dohodkov po vloženem delu. Iz podatkov o gibanju zaposlenih izhaja dejotvo. da se na območju naše komune v zadnjih nekaj letih v gospodarstvu ni bistveno dvignilo število novih delovnih mest. K juh temu, -da so že v letošnjem, posebno pa v prihodnjem letu planirane znatnejše investicije v Cinkarni, v obratu v Ljubiji in v usnjarskem kombinatu »KONUS« v Sp. Rečici, ki bodo bistveno dvignile druž- zapos lenost produkti v-nos-t industrija zaposlenost -produktivnost ben,i 'bruto proizvod teli obratov, pa kljub 4emu ne bo prišlo do znatne razširitve delov ni ih mest. Prav tako ni pričakovati večanje števila zaposlenih v družbenih službah. Zaradi navedenega bo občinska skupščina v letu 1964 ukrenila vse potrebno, da se merodajnim forumom prikaže opisan pereč pojav in preko Gospodarske zbornice SRS in Gospodarske izbornico Celje proučila na osnovi odgovarjajočega ekonomskega elaborata možnost ustanovitve ustreznega industrijske,ga obrata nekoga večjega podjetja iz SRS, ki bi naj v večji meri zaposlil višek delovne sile, predvsem ženske, na našem območja. Istočasno je potrebno proučiti možnost eventualnega skupnega financiranja gradbenih objektov oziroma stanovanj za strokovni 'kader takšnega obrata in s tem ustvarili realne možnosti, da začne obrat poslovati v letu 1965. IV. DEL ! OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Z dosego predvidene stopnje porasta proizvodnje v vseh gospodarskih panogah ter povečanjem storilnosti dela bo omogočeno, da se bodo v letu 1964 predvidoma nominalni osebni dohodki povečali »a 15%. Višina porasta osebnih dohodkov in osebne potrošnje je planirana tako,.da bo odvisna predvsem od doseženih uspehov v proizvodnji in povečanja delovne storilnosti posameznih proizvajalcev. Povečanje osebne potrošnje kmetijskega prebivalstva pa bo odvisno zlasti od povečanja kmetijske proizvodnje za blagovne namene. To bo dosegljivo le s širšo kooperacijo im po godben o-p ro iz v od ni m sodelovanjem zasebnih kmetijskih proizvajalcev s kmetijsko zadrugo. Za uspešen razvoj družbenega standarda bo potrebno še nadalje razvijati tiste službe in dejavnosti o katerih so odvisne življenjske razmere občanov. Zato bo potrebno vlaganje sredstev za nadaljnji razvoj na področju stanovanjske, komunalne in šolske dejavnosti, poleg tega pa krepkeje pomagati kultur-n,o-prosvetni dejavnosti, katera služi širšemu krogu občanov. Od sredstev, namenjenih za negospodarske investicije, odpade na sredstva za razvoj družbenega standarda okoli 118 milj. din. Uspeh razvoju družbenega standarda in lažjega reševanja teh problemov bo predvsem odvisen od tesnega sodelovanja med občino, gospodarskimi in družbenimi ter političnimi organizacijami in še večjega sodelovanja občanov. Krajevne in stanovanjske skupnosti pa naj bi še nadalje skrbele za nadaljnji razvoj in ustanavljanje raznih u služnostmi h servisov za pomoč v gospodi n i-stvu, zlasti v večjih krajih. V negospodiamke investicije bo v letu 1964 vloženo 198,100.000 din. V. DEL ZDRAVSTVO Zdravstveni dom v Mozirju združuje vse zdravstvene strokovne enote na območju občine Mozirje ter nudi zdravstvene usluge im opravlja celotno kurativno in preventivno zdravstveno dejavnost v občini. V zadnjih nekaj letih ,so bile za materialni napredek zdravstvene službe vložena znatna finančna sredstva tako, da ic vrednost objektov in opreme do konca leta 1965 dosegla znesek 107,826.000 din. S tem so glede na zmogljivosti občine investicijska vlaganja začasno ustavljena in se Im zato investiralo le sredstva lastnih skladov zavoda in to predvsem na izpolnjevanju opreme in inštrumentarija. Omembe vredna naložba bo le na področju reševalne službe, ki bi naj znašala okrog 9,130.000 din, kar nujno terjajo predpisi o urejenosti reševalnih postaj. Realizaci ja storitev v letu '1963 je bila dosežena v vrednosti okoli 64.000.000 din, za leto 1964 pa se predvideva dvig na okrog 91,000.000 din. V štirih splošnih in dveh pomožnih ambulantah predvidevajo 17.378 prvih in 29.756 ponovnih pregledov in 3.180 obiskov na bolnikovem domu. Laboratorij bo opravili 6.700 storitev. Reševalna postaja predvideva, da bo prepeljala od 1.500 do 1.600 bolnikov, za kar bo prevoženih okrog 90.000 km. Zobozdravstvena služba predvideva 27.10/ storitev v zobnih ambulantah in 2.220 sistematskih pregledov zob šoloobveznih otrok. Patronažna služba bo vedno bolj dobivala oblike polivalentnega delovanja in bo predvidoma opravila 4.120 balbiških storitev in 5.900 storitev medicinskih sester, predvsem terenskega značaja. Dispanzer za žene in otroke bo opravil predvidoma 10.486 pregledov in storitev, k čemur so všteta tudi obvezna in neobvezna cepljenja in sistematski pregledi šoloobveznih otrok. Glede na rahlo večanje števila novoodikritih tuberkulozi h 'bolnikov ho Proti tuberkulozni dispanzer posvečal prvenstveno skrb kontroli zdravljenih bolnikov, patronažnim kontaktom in obsežnejšemu cepljenju proti tuberkulozi. Predvidoma bo med drugim opravil 3.200 diaskopskih in 1.300 kliničnih pregledov. Ker je v letu 1963 pričela delovati higienska postaja, bo potrebno njeno delo sistematsko vključevati v odpravljanje higienskih nedostatkov na terenu, nadalje da ustvari evidenco nad važnejšimi vodiooskrbniimi objekti in skrbi za as a nacij o in dezinfekcijo higiepisko neprimernih vodooskrbnih objektov. Poleg tega naj bi se dajala potrebna pozornost tudi prijava,m in evidenci nalezljivih bolezni in evidenci' kliconosccv in tifusarjev. Z namenom, da bo sistematično in strokovno obravnavana zdrastvena problematika, da bodo možne pravočasne intervencije na tem področju, se bo skrbelo, da se bo v letu 1964 še nadalje utrdilo delo zdravstvenega centra v okviru zdravstvenega doma. Zdravstvena služba se naj v letu 1964 bolj kot doslej povezuje tudi z ostalimi strokovnimi dejavnostmi, organizacijami in društvi, potoni katerih naj dviga zdravstveno prosvetijenost in občane navaja na primerne zdravstvene in higienske navade. Za ta prizadevanja naj sc k dolu pritegnejo tudi prosvetni in družbeni delavci. V prizadevanju zdravstvene službe za dvig zdravja občanov bodo svoj delež doprinesli tudi organi delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah s tem, da bodo :na svojih zasedanjih obravnavali higiensko-teh nično zaščito in pomanjkljivosti na tem področju, o vzrokih obolenj in izostankov z dela, o škodljivosti alkoholizma ter po zaključkih teh razprav podvzemali konkretne ukrepe od katerih je pričakovati, da bodo zboljšali zdravstveno stanje, znižali stale/ bolnikov in s tem v zvezi, da bodo izdatki za obolenje in izostanke čim nižji. Glede na občutno velik stalež bolnikov aktivnih zavarovancev v letu 1963 bodo zdravstveni domovi, svet za zdravstvo in drugi zainteresirani organi proučili možnost in pripravili potrebno, da sc v bližnji bodočnosti ustanovi za LIN in GG Nazarje dispanzer za medicino dela, ki bi osredotočil delo na zdravstvenem preventivnem področju od služb medicine dela, tehnične zaščite, medicinske in socialne patronaže tako, da hi center deloval polival en tno od proučevanja delovnih mest do proučevanja razmer v družini, ki vplivajo na delovno sposobnost poedinca. Patronažno pozornost v letu 1964 ho treba posvetiti tudi zboljšanju kvalitete dela splošnih ambulant s tem. da ®c ambulante tehnično bolje opremijo z raznimi prepotrebnimi instrumenti. Da bi sc zdravstvena služba čimbolj približala občanom, bo v tekočem letu začela obratovati pomožna ambulanta v Solčavi. VI. DEL * ŠOLSTVO V letu 1962 je bila izvedena prva reorganizacija šolske mreže v občini Mozirje. Osnovni šoli Šmihel im Lepa njiva sta bili priključeni k osnovni šoli Mozirje, osnovna šola Gorica ob Dreti k osnovni šoli Rečica ob Savinji, osnovna šola Bočna k osnovni šoli Gornji grad, osnovna šola Radmirje pa k osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Tako je po navedeni reorganizaciji nastalo 10 matičnih osnovnih šol, od tega 4 popolne (Mozirje, Gornji grad, Ljubno ob Savinji in Rečica ob Savinji) ter 6 nižje organiziranih (Nazarje, Šmartno ob Dreti, Nova Štifta, Luče, Raduha in Solčava). V občini Mozirje se pouk odvija v 22 zgradbah, od tega 2 privatnih (Lenart in Podvolovljek). V vseh zgradbah je 22 učilnic s skupno podno površino 3.271 m2. Ce upoštevamo, da je v šolskem letu 1965/64 na šolah občine Mozirje 2.162 učencev, odpade na 1 učenca 1,5 m2 podne površine, kar v povprečju ustreza pedagoškim normativom. Seveda pa je to povprečje na popolnih osnovnih šolah manjše (1 do 1.2 m2) kar na teh šolah narekuje pouk v dveh izmenah. V šolskem letu 1963/64 je na osnovnih šolah naslednje število učencev in učnega osebja (vključene so tudi podružnične šole): / 1. Osnovna šola Mozirje 442-18; 2. Osnovna šola Gornji grad 588-17; .3. Osnovna šola Ljubno 356-14; 4. Osnovna -šola Rečica 350-10. 5. Osnovna šola Luče 227-9. 6. Osnovna šola Nazarje 77-3; 7. Osnovna šola Nova Štifta 93-5; 8. Osnovna šola Raduha 86-3; 9. Osnovna šola Solčava 80-3; 10. Osnovna šola Šmartno 83-4. Skupno je torej na vseh šolah 84 prosvetnih deliav-vec in pride na 1 učitelja 25,7 učencev, kar je v povprečju idealno. Glede -na število učencev potemtakem manjka le 1 prosvetni delavec. Ne ustreza pa Strokovni profil učiteljev, -saj jev občini le 11 predmetnih učiteljev, 2 profesorja, 63 učiteljev in 8 honorarnih predavateljev s polno zaposlitvijo. Po predvidenem perspektivnem programu razvoja šolstva bi potrebovali 33 predmetnih učiteljev, 4 profesorje in 48 učiteljev. V perspektivi naj bi bili tudi vodje podružnični li šol pred,metni učitelji z dovršeno pedagoško akademijo — skupina razredni pouk. Tako bi v prihodnjih nekaj letih potrebovali še 9 predmetnih učiteljev. Svet -za šolstvo občinske skupščine je sklenil, da bo vprašanje dviga strokovne ravni prosvenih delavcev rešil tako, da bo preko k-o-miisije za štipendije finančno podpiral izredne slušatelje pedagoške akademije in na ta način v 5 do 4 letih pridobil ustrezno število prosvetnega kad,ra z višjo strokovno izobrazbo. Vodje popolnih osnovnih šol naj bi bili v perspektivi vsi z visokošolsko izobrazbo. V težnji, da bi si čimveč otrok pridobilo popolno osnovnošolsko izbrazbo, pred v idev-amo v letu 1964 nadaljnjo reorganizacijo šolske imrežn v -občini M-o-zirj-e, in sicer v -naslednjem: 1. Osnovna šola Nazarje sc priključi k osnovni šoli Mozirje. 2. Osnovni šoli Šmartno ob Dreti in Nova Štifta sc priključita osnovni -šoli Gornji grad. 3. Osnovna šola Raduha sip priključi k osnovni šoli Luče. To reorganizacijo narekujejo zlasti naslednja dejstva: 1. dosedanji upravitelji priključenih šol bodo v celoti razbremenjeni materialnega in finančnega poslovanja in se 'bodo v celoti lahko posvetili pedagoškemu delu z otroci in starši; 2. poenotilo se ho pedagoško vodstvo šol; 3. učence višjih razredov priključenih šol bo moč postopoma ob primernih pogojih preišolati na popolne osnovne šole ni s tem -omogočiti, da bodo tudi učenci teh šol pridobili popolno osnovnošolsko izobrazbo. Materialna osnova šolstva in gibanja osebnih dohodkov S 1/1-1962 je bil tna šolah občine Mozirje uveden nov način financiranja. Šole so sprejele pravilnike o delitvi dohodkov. Dohodki šol rastejo vsakoletno vzporedno z .rastjo dohodkov občinske skupščine. V letu 1961 jc bilo za osnovno dejavnost šol občine Mozirje porabljeno 62,730.000 din, od -tega 50,551.000 din za osebne izdatke, v letu 1962 skupaj 86,490.000 din, -od tega 76,085.000 dim za osebne izdatke, v letu 1963 pa v skupni višini 93,000.0t)0 din, o-d tega minimalno 13% za materialne izdatke. V letu 1960 so znašali stroški šolanja ! učenca 22.010 d,n, v letu 1961 28.372 din, v letu 1962 38.595 -din, v letu 1963 41.892 dim, po planu za leto 1964 pa 47.337 din. Glede na preti viden 13 % dvig proračunskih sredstev leta 1964 predvidevamo, da bo glede na realizacijo v letu 1963 -sklad za šolstvo občine Mozirje razpolagal v letu 1964 z 118,960.780 din. V letu 1964 predvidevamo naslednje izdatke v šolstvu: din 1. za osnovno dejavnost šol 105,090.000 2. -za 'delavsko univerzo Mozirje 680.000 3. z,a investicije v šolstvu a) adaptacija osnov,ne šole Rečice 6,000.000 b) osnovna -šola Nova Štif ta (pleskanje in drvarnica) 2,000.000 c) plačilo zemljišča za šolo Raduha in Rastke 350.000 č) vodovod na Šoli Radmirje 150.000 d) nabava učil 1,000.000 f) gradbeni načrti za šolo v Gornjem gradu in Lučah 800.000 Skupaj: 10,300.000 V letu 1964 bo treba revidirati pravilnike o delitvi osebnih dohodkov na šolah s tem, da bo dan večji poudarek nagrajevanju po rezultatih dela, zlasti s stališča dejansko opravljenega dela na področju svobodnih aktivnosti. Prosvetno-peda,gosko delo na šolah občine Mozirje opravlja zavod za prosvetno-pedagoško službo Celje. Kakor v letu 1963, bo občinska skupščina Mozirje tudi v letu 1964 prispevala 3,730.000 din za vzdrževanje navedenega zavoda. | ŠTIPENDIJE Občinska skupščina Mozirje štipendira na raznih šolah skupno 35 slušateljev. Ob upoštevanju dejstva, da v letu 1964 zaključi šolanje 9 štipendistov in da se bo štipendija zvišala povprečno za 1.000 din, bo v letu 1964 potrebno za štipendiste na rednem študiju zagotoviti 4,800.000 din. Osnovne šole bodo morale v letu 1964 intenzivneje pomagati učencem, ki težje dojemajo učno snov. Izboljšati bo potrebno dejavnost šolskih mlečnih kuhinj ter nasploh skrbeti za uspešno izvajanje svobodnih aktivnosti učencev, kar predstavlja sestavni del programa dela šol. Poleg osnovnega šolstva sprejema v letošnjem letu občina del obveznosti do šolstva II. stopnje v višini 12,200.000 dim ali 2,9 % v okraju. PROSVETA IN KULTURA 1. Na območju občine Mozirje je 11 prosvetnih društev, ki izkazujejo svojo dejavnost z dramatiko, knjižnicami in pevskimi zbori. Prosvetna društva v glavnem tudi skrbe za organizacijo najrazličnejših proslav. Prosvetna društva se v glavnem financirajo z dotacijo s strani občinskega sveta svoliod in prosvetnih društev, le-ta pa dobi dotacijo s strani občinske skupščine Mozirje. 2. Na območju občine Mozirje so 3 društva »PARTIZAN«, v Rečici ob Savinji pa obstoja šolsko športno društvo. Vsa navedena društva se v glavnem financirajo z dotacijo s strani občinske zveze za telesno vzgojo, le-ta pa prejema dotacijo s strani obč. skupščine. V letu 1964 M bilo nujno potrebno dograditi stadion v Mozirju. Na območju občine Mozirje namreč sploh ni stadiona, kjer bi lahko prirejali različna občinska prvenstva. Stadion v Mozirju pa je že v gradnji in so bila doslej že opravljena nekatera dela. Občinska zveza za telesno kulturo ima zagotovljenih v ta namen 1.700.000 din. Za dokončno dograditev navedenega stadionu bi bilo potrebno najmanj 2.000.000 din, ki pa jih TVD »PARTIZAN« v Mozirju nima. Nadalje bi bilo nujno potrebno adaptirati telovadni dom v Gornjem gradu. Navedeno adaptacijo bi spričo majhnih finančnih sredstev opravili postopoma v nekaj letih. V letu 1964 bo okrajna zveza opravila, odnosno prispevala za popravilo navedenega doma 1.000.000 din. 500.000 din pa naj bi prispevala občinska skupščina Mozirje. VARSTVO KULTURNIH SPOMENIKOV Občinska skupščina Mozirje kot soustanovitelj vsakoletno tudi prispeva za funkcioniran je medobčinskega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Celje. Za loto 1964 je zavod postavil zahtevo, da občinska skupščina Mozirje prispeva 988.000 din. Ker pa navedeni zavod ni dostavil dovoljne dokumentacije oziroma programa svojega dela. se mu za leto 1964 dodeli 600.000 din. Na območju občine Mozirje je več kulturnih spomenikov, ki so potrebni temeljite adaptacije. Spričo pomanjkania denarnih sredstev pa bi v letu 1964 popravili le objekte, ki so najbolj nujno potrebni popravila in sieer stari stolp v Gornjem gradu, za kar bo potrebno 500.000 din. Zn varstvo in vzdrževanje obstoječih obeležij NOB bo v letu 1964 potrebno 450.000 din tčiščenie okolij, manjša popravila, obnova napisov na spomenikih in obeležjih NOB). Za dokončno ureditev obeležij NOB na območju občine Mozirje bo potrebnih že preko 15,000.000 din. Urediti je potrebno še 20 obeležij in spomenikov. Po končani II. svetovni vojni je poteklo že 19 let in ie že skrajni čas. da se vprašanje ureditve obeležij NOB enkrat za vselej dokončno reši. Občinska skupščina Mn-zirie bo v letu 1964 prispevala za ureditev obeležit NOB 1.500.000 din. ostala sredstva pa bo potrebno iskati s posojili. ^ t SOCIALNO VARSTVO V letu 1964 bomo začeli uresničevati naloge sedemletnega načrta razvoia komune na podroeru socialnega varstva. Predvsem bomo začeli sistematično odpravim ti razlike med razvoiem gospodarstva in konrmaluih obiektov, šolstva ter drugih služb in razvojem družbenega varstva socialno ogroženih oseb. ki povzročajo vse večje p robicime v družbenem živi jen ju. Kot doslei. bo tudi v bodočem obdobiu občinska skupščina s svoiimi poBtieno-izvršilnimi in upravnimi organi glavni nosilec skrbi za razvoj vseh oblik socialnega varstva v občini, za konkretne naloge pa bo v ta namen zadolževala tudi krajevne skupnosti, gospodarske organizacije, zdravstveno službo, šolstvo ter druge ustanove in organizacije, med njimi zlasti društvo prijateljev mladine in organizacije RK. V letu 1964 bo občinska skupščina še nadalje razvijala že ustaljene oblike socialnega varstva to je dajala socialno pomoč po odloku o socialnih podporah starim in onemoglim ter za delo nesposobnim osebam, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, dajala podpore otrokom in starejšim, skrbela za rehabilitacijo invalidnih oseb, nudila pomoč borcem NOV in vojaškim vojnim invalidom, poleg tega pa bo posvetila posebno skrb razvoju tkzv. preventivnih oblik socialnega varstva. V cilju nenehnega zviševanja živijenjskega standarda uživalcev družbene denarne pomoči bo v letu 1964 zviševala povprečno mesečno socialno pomoč starim in onemoglim od 3.700 din na 4.300 din tako, da bodo te podpore predvidoma znašale 5,900.000 din. vse podpore za 171 oseb skupno s prispevkom za zdravstveno zavarovanje pa 11.530.000 din. Da bi zagotovili čim večjemu številu starih in onemoglih oseb, ki so potrebne tuje pomoči primerne življenjske pogoje, se bo zvišalo število starejših oseb v domovih od 15 na 17 oseb, poleg tega pa v manj kritičnih primerih oddajalo starejše osebe tudi v domačo oskrbo. Število otrok v zavodih, za katere bo občinska skupščina plačevala oskrbnino, se ne bo zvišalo, ker bo za otroke zavarovancev plačeval oskrbnino komunalni zavod za socialno zavarovanje. Skrbela bo. da bodo deležni zavodskega varstva vsi otroci, ki so ga potrebni, predvsem otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih je mogoče usposobiti za samostojno življenje. Otroke, ki jim starši ne morejo nuditi n rim e rn e oskrbe in vzgoje, se bo oddajalo v rejo. Predvidevamo, da bo deležno oskrbe v domovih in pri rejnikih skupno 37 oseb. za kar bo porabljeno 5.800.000 din. V letu 1964 bo prišel do polnega izraza tudi odlok o nfiznavalnlinah in 'pomoči borcem in aktiviktom NOV. ki ga je občinska skupščina sprejela v letu 1962. Predvideno je. da bo izplačano 20 osebam za priznavalnine in druge podpore skupno s prispevkom za zdravstveno zavarovanje 4.600.000 din. V letu 1964 bodo sistematično pregledani borci, ki še niso bili pregledani v letu 1961. 1962 in 1963. Kot naivažneiše vprašanje. ki mu bo občinska skupščina v letu 1964 posvetila vso pozornost, pa je stanovanjski problem borcev NOV. ki še ni popolnoma rešen. Posebno pozornost bo občinska skupščina posvetila rehabilitaciii invalidnih oseb — mladoletnih in starejših. S tem bo postopoma dvignila živi jen iški standard teh ljudi, istočasno pa zmanjševala izdatke zn podpore. Predvideno ie. da se bo v letu 1964 zvišalo število oseb na rehabilitaciii od 4 na 6 za kar bo porabljeno 1.700.000 din. Ponovno bo občinska skupščina proučila število vseh invalidnih oseb. ki bi* se lahko rehabilitirale in zaposlile ter si prizadevala za njih zaposlitev na primernih delovnih mestih. Za ostale oblike socialne pomoči, kot za šolske mlečne kuhinie, pogrebe in prevoze socialnih podpirancev. za mrliške oglede, za ortopedske pripomočke, zn stroške socialno ogroženih, zn kategorizaciio defektnih otrok in za letovanie otrok ter novoletno jelko bo predvidoma porabljeno 5.700.000 din. Da bo omogočeno učencem nižje organiziranih osnovnih šol obiskovanje pouka na popolnih osemletnih šolah ie predvideno za leto 1964 za regrese prevozov 350.000 din. Za vse navedene oblike varstva bo porabljeno 29.130.000 din sredstev, ki bodo zagotovljena v proračunu za leto 1964. • V bodoče bo občinska skupščina glede na razvoj šolstva podpirala tudi vzdrževanje in ustanavljanje šolskih internatov, vendar v letu 1964 še ne bo ustanavljala novih, ampak z dotacijo 200.000 din podprla le obstoječi internat v Solčavi. Ker je ugotovljeno, da tudi vedno večje število otrok občutno pogreša nadzorstvo v prostem času in da to zelo kvarno vpliva na njihovo vzgojo, si bo prizadevala tudi za ustanavljanje pionirskih klubov, pio- ilirskih sob in drugih oblik varstva šolskih otrok, pri čemer se bo oslanjala predvsem na aktivnost DPM, ki jih bo tudi materialno podprla z dotacijo. V skrbi za čimboljšo vzgojo otrok v družini, ki naj da otroku čustveno • toplino in občutek varnosti ter prve vzgojne napotke, bo občinska skupščina posvetila večjo skr 1) vzgoji v družinah. Pri tem bo posvetila posebno skrb družinam alkoholiikov. Za borbo proti alkoholizmu bi pritegnila predvsem organizacije RK in zdravstveno službo, pa tudi druge družbene organizacije. Za reševanje vseh vrst socialnih problemov zaposlenih oseb, posebno pa za nudenje pomoči alkoholikom in njihovim družinam, si bo občinska skupščina prizadevala usposobiti socialno kadrovsko službo v podjetjih. Zelo pereč problem, ki ga je občinska skupščina načela reševati že v letu 1961, a bo rešitev dobila dokončno obliko šele v letu 1964. so višinski ostareli in osameli kmetje. Po razpoložljivih podatkih je na območju občine okoli 100 kmetii, ki jih lastniki ne morejo obdelovati zaradi pomanjkanja delovne sile. Kmetije so po večini višinske in zato slabšo donosne te.r za sodobno obdelavo manj primerne. Na teh kmetijah živi 293 oseb, ki nimajo dovolj dohodkov za življenje. Občinska skupščina si bo v letu 1964 prizadevala problem rešiti predvsem z uveljavitvijo odloka o preživninah kmetov, ki bi oddali zemljo drugam, s smotrno davčno politiko, ki bo težila za tem. da se zmaniša selitev mladih za delo sposobnih Hudi iz višinskih predelov v industrijo in z uveljavitvijo drugih individualnih pomoči. I VIT. DET, SKLADI 1. Občinski investicijski sklad 1. Od prispevka do dohodka, ki ga bodo v letu 1963 plačevale gospodarske organizacije in ki pripada investici iškemu skladu občine, okra in in republiki, se po odbitku dela za SRS ta steka v občinski investicijski sklad 10 %. Od čistega dohodka, ki ga ustvari kmetijska zadruga in ga federacija odstopa v njihov ali občinski investicijski sklad gre 10 % občinskemu investicijskemu skladu. II. Občinski stanovanjski sklad V sklad za zidanje stanovanjskih hiš sc bodo zbirala sredstva po obstoječih predpisih. Sredstva sklada bodo pretežno angažirana za gradnjo stanovanj. V ostalem jih bo mogoče uporabiti tudi v trgovino in turizem. Sredstva sklada so: v 000 din 1. Obvezni prispevki 2. Ilišnine 3. Najemnine poslovnih prostorov 4. Amortizacija zgradb SLR 5. Obresti od posojil 6. Odplačila posojili 7. Neizkoriščena sredstva 56.500 6.500 1.000 1,000 2,000 18.300 15.000 S k n. p a j : 100,300 Sredstva sklada bodo uporabljena: v 000 din a) stanovanjska izgradnja b) trgovina c) turizem 87.500 10.000 2,800 Skupaj: 100,300 Pri planiranem znesku je že upoštevan 25 % odvod republiškemu skladu in 1 °/o za Skopje. Upravni odbor stanovanjskega sklada naj tudi v letu 1964 pri dodeljevanju kreditov privatnim koristnikom upošteva predvsem načelo, da se odobreni krediti nanašajo predvsem na gradnje, ki so vsklajene z urbanističnimi ureditvenimi načrti, kjer le-ti obstojajo. Tudi stanovanjski sklad naj bi se vključil v napore hitrejše turistične izgradnje Gornje Savinjske doline. Z njim naj bi se pospeševale nočitvene kapacitete pri zasebnikih in ureditev fasad na nedokončanih objektih. III. Občinski cestni sklad Za vzdrževanje občinskih cest. mostov, in popravil ter plač cestarjev bodo v letu 1964 na razpolago sredstva občinskega cestnega sklada v višini 16,452.000 din, ki se predvidevajo iz naslednjih virov: Dohodki sklada so: v 000 din 1. prispevki podjetij 6.000 2. del pavšala investici iškega sklada 1.520 3. del takse na proizvodna sredstva 800 4. obresti poslovnega sklada 100 5. ostali dohodki 1.000 6. prenesena sredstva leta 1963 8,580 Skupaj 18,000 v 000 din a) 30 % na vprežna vozila 1.000 b) dotacija iz proračuna 9.900 e) denarne kazni cestnih predpisov 2.000 d) saldo iz leta 1965 3.552 Od navedenega zneska no odbitku 1 % za Skonie in plač za cestarje bo predvidoma uporabljeno 150'n za vzdrževanje mostov in cestnih objektov, 43 % za vzdrževanje občinskih cest. 42 % 26 °/o se mora pravilno glasiti >26,6e/e<. Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk« Celje Uredništvo in uprava sta r Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 30-11, interna uredništva 46, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1200 din. Tekoči račun pri Narodni banki Celje Št. 603-11-603-10. p* y ► y r» r I i u ii S' D ti E 9 s = 2 = | 5.S S IHI = IF F = = rt - m 53 rt 5. % s- = 5 ^ ° r. o- „ m = 5" = f 5 3 5 1 S. > 2 I' « • 3 1 cn • o. • 5 • E S g ■. 3 S. 1 :l =■ . 5 . Ul o-- b> ro b' go o § ul o v. M r d u ^ lil lli. J I I i i ? cT i I Sr i 3 S " E $ a. 3 l"d Š, fD_ f' g S- 5 5d 05 rt o< ft> o1 # B S g e II c- v, t- I I 5. H ii F H ll 2 g r- | 5 5 n S- P ro — Pi I 5- »- I i rt" Š S 2 vV O c, p y y ^ y r° r i. i I | 71 r1 i g E 1 ^ M I 0 II | tu d to Fo I 1 2 g" iIVA AKTIVA Bilanca na dan 31. decembra 1962_________PASIVA