V^JijTloNDE! |
jK®'*0®' Najstarejši fM Sš£ ''oveniki dnevnik | ▼ Ohio
J|ll'a'*»B Oglasi v tem listu I Lj^^^^J »o uspeini j
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
ivOJNE BONDEi
The Oldest IjarabCT!
I Slovene Daily M/ mne In Ohio ^gil
Best Advertising j&MmSS*, Medium 1®**®*""'"""''
Jjjgg^ETO XXVII.________CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), OCTOBER 4, 1944	ŠTEVILKA (NUMBER) 231
Rdeča vojska udarila v Jugoslavijo na novi fronti
_____^	v
Politični toki na konferenci za relief1 rehabilitacijo po končanju vojne j
J 6 Herbert J. Seligmann konf°gl lzmed delegatov na
2 Ci V Montreal" v Ka" dalni'mHaj,° danes vtis, da bo na-ed m t elovanJ'e UNRRA (Unit-tion a j°nS Relief & Rehabilita-ene ■ dministration) odvisno od čitvea®e bistvene važne odlo-ko]ik'0	kmalu pasti. V:
sati p mo^la UNRRA laj- < riia ve1"36 ljUdi' katere je uda"
da-li bJna' Je odvisno od tega,	i
bila Ji ta orSanizacija, ki je	:
^rr znamT
Vekoliuhi- najlepšega clo- i
Siraci TOtala v službi te ; teresom1Je' ali te političnim in- :
2 njoVesZnniŠka Zmaga blizu in
no Več se začele kazati z ved- j1 detice ° .JasnostJo politične ten-'5 Prevlad 1 b°do od zdaJ naprej : dih zb °Vale v vseh mednarod-p orih in posvetovanjih, j'
^njkanje jamstva za med- ' ^ arodn° organizacijo !
jo ,p0^0lltiene tendence nastaja-! < tesii m 1ntlskom odnošajev ve- 1 Heneg SeboJ- Do danes še ni '
Pov°jni ]amstva za t0- da bo Hed'nar ^a s Prinesel s seboj : bila a0v .n° organizacijo, ki bi . le bi b13 trdna* da velesilam I i to> kai VeČ treba gledati na j J
V katerih g°di V °nih Predelih' ! j ' lmajo svoje najvaž-
% poster?Se- Vsled tega mo-KrnostVecati svojo največjo < "Hi jjQ ' Vsakemu najmanjšemu llaaku> ki bi utegnil vpli- ; koVi °doči razvoj dogod-
V°3aške sfere za pri- ! Heg ^ Mesece v Evropi so da- j
Hleži PreceJ Jasno Začrtane. Ovijaj-m Amerikanci bodo u- ] Se ' vhodne predele Ev- ' ^nje^..? nam dokazuje prodi-
°Vih armad skozi , Nko m	in na Nizo-
io oblastV,Smeri Nemčije. Svo- !
doki držali toliko ča" < Vzeti u 61 ne bodo mogle pre-
tlri^anoraVe domače in od njih ! že vlade. Francija se da- ' ■ a V Prehodni dobi :
vPliv v vzhodni Evropi
oiede priznan-
Ntraen ^zhodne Evrope pa je vpliv'T priznano> da bo rus-Val- Na eZ dvoma prevlado-[few Oljskem bo mogla 1(1 b0 oblast le taka vlada, iNlih S°vjetsko
Rusijo
S Ju Romunija, Bolgar-!^žl ,vija in naJbrže tu-
S Vnr bodo del ruske * Ck' P°Sodba med Ru-
^	vlovaško nam pre"
vžvijaie° kaže, kako se bodo
h ' v utVari v teh Predelih-J%ai0 trealu se je z°Pet v°Sl°vaki da Se nameravajo če-Sl)0t>eHv, p 0 1 i t i č n o usmeriti
bSer 2Rusi-
i	Sredozemlju vse-!
, t /;atere stare in sporne
C: i L86 izražaj°tudi v;
>s y 'ma Velika Britanija I bi Nn. ^ v svojih rokah ' > >rtle akcije. Grčija je
' (iil^kl1' za katere so se to!6 Kht[ odigrale že tolike
t'o ' Da ^ardanele so tudi levili kateri so se Angleži |	ivrobu nemškemu
,N0? 0sten- Dardanele Wako važne za Sovjet-I N ^j10 kot so bile za Rusi-do carjev. Angleži pa
tudi ne morejo ostati brezbriž-1 ni v pogledu teh ožin.
Kako se bo upravljala Nemčija
Drug predel Evrope, glede !' katrega še ni vse popolnoma; jasno je Nemčija. Vesti, ki so! se pojavile dozdaj, trde, da bodo Rusi upravljali vzhodni del j Nemčije, dočim bodo Anglo-A- , merikanci prevzeli odgovornost za zahodna predele.
Mnogo je ljudi, ki so mnenja, ; da bo Rusija postala na podla- , gi svojih vojaških uspehov in ] sile ruskih armad prva in od-ločilna velesila na evropskem i kontinentu. To pa bi pomenilo, . da ne bosta le vzhodna Evropa j I in Balkan, temveč tudi Nemčija ( pod ruskim vplivom.	j
Ako pomislimo na vse to, po-| stane ruska udeležba na konferenci UNRRA v Moiitrealu ( 1 prav posebno zanimiva. Kot
j
| vedno, so R.usi poslali tudi sern ( delegacijo strokovnjakov. To so , ljudje velikih zmožnosti, ki so . veliki izvedenci, vsak na svojem polju. Toda, kadarkoli gre za važnejšo odločitev, se obrnejo najprej k svoji vladi. Mo-| skva pa,' kot vedno, govori le i malo in je izredno realistična v j ; svojih odločitvah.'
Ugovori malih narodov (
UNRRA konferenca v Mon- ' trealu se sestaja pod pritiskom različnih tendenc. Pod tem pritiskom se odločuje tudi vpra- . šanje, da-li bo UNRRA pomagala tudi Italiji, in dobila v to , svrho^na razpolago znesek od ( 50 milijonov dolarjev. (Od časa, ko je bilo to poročilo napisano, je bila pomoč za Italijo že odobrena. Op. ured.)
Generalmajor Glen L. Ed- i gerton je poročal UNRRA, da | je potreba velika, in da bi bilo umestno, da se odvzame vojaški , oblasti skrb za podporo civilne- , ga prebivalstva. Toda narodi, ki : so bili žrtve italijanske agresi- , je, Grki in Jugoslovani, in ne- , kateri predstavniki Iraka, kot . tudi Čehoslovaki se protivijo temu, da bi se uporabilo del fon- , dov UNRRA za podporo bivše- , ga sovražnika, še predno je po-magano njegovim žrtvam.
Četudi bi, bila poslana pomoč Italiji pod pogojem, da sama plača zanjo, poudarjajo ti delegati, da Italija danes nima' nobenih sredstev, tako da je izred-(Nadaljevanje na 2. strani)
DOHODKI MESTNE ŽELEZNICE STALNO RASTEJO
Proučitev finančnega stanja clevelandske mestne železnice izkazuje, da so prejemki od januarja t. 1. znašali $1,582,142 več kot pa se je računalo v začetku leta, ko se je delal proračun, i Prvotno se je pričakovalo, da bodo dohodki za tekoče leto |znašali okrog $21,450,000,' na podlagi dohodkov izza 1. janu-1 j arja pa se računa, da bodo de-1 janski dohodki znašali okrog! : $23,032,146.
NE BO SLIK
i Mr. Anton Grdina sporoča, da
■	odslej se ne bo več kazalo slike i na vrtu, pač pa v prostorih ; Medkulturne knjižnice na E. 55
■	St. in St. Clair Ave. Prva pred-
■	stava bo v sredo, 25. oktobra ^ in potem vsako drugo sredo.
,--1
Begunka v Egiptu išče sorodnike
v Zed. državah
-
Uredništvo "Enakopravnosti" je prejelo pismo iz begunskega taborišča v Egiptu, datirano 25. avgusta, 1944, ki se glasi:
"Spodaj podpisana Slava Prime, poročena Pegan, naproša, da bi sporočili v časopisu sledeče: Prosim svoje sorodnike iz družine Prime, rojene v Trnovem pri Ilirski Bistrici na I Notranjskem (Julijska Beneči-ja), da se javijo na spodnjem: naslovu, oziroma, da mi sporo-če, ako jim je znano, kje biva; moj brat Stano Prime.
"Nahajam se z možem in 5- i letnim sinčkom že od januarja | t. 1. v tern begunskem taborišču, I kamor sjno dospeli po 4-letni in-1 ternaciji v Italiji. Rada bi sli- ; šala vsaj od vas, ker od doma 1 nimam nikakih poročil.
"Toplo se vam zahvaljujem že : naprej za vašo uslugo.
"tfdana
"Slava Pegan." Piše naj se na: Slava Pegan,
W.N.R.R.A. Refuges Camp, Group 1 Tolumbat M. E. F. Egypt.
-
Kratke vesti j
AL SMITH, BIVŠI GrOVERNER, UMRL
NEW YORK, 4. oktobra. — Danes zgodaj zjutraj je umrl Alfred E. Smith, star 70 let, ki je bil leta 1928 predsedniški kandidat demokratske stranke, poprej pa governer države New York. Pokojni je bil svoj čas velik prijatelj predsednika Roo-sevelta, ki je leta 1928 predložil njegovo ime konvenciji dem. stranke. Ko pa je leta 1932 izgubil boj za ponovno nominacijo, je postal grenak in je vodil odprto opozicijo Rooseveltovi administraciji. Zadnja leta ni bil več politično aktiven.
14 LETALCEV SE VRNILO IZ ROMUNIJE
Včeraj je bil vesel dan za 14 elevelandskih družin, v katerih krog so se vrnili njih sinovi, bratje in možje, ki so se po dolgih mesecih vojnega ujetništva v Romuniji vrnili domov. V u-jetništvo so prišli, ko so bili bombniki tekom napadov na oljna polja v Ploestiju zbita na zemljo. Ko je Romunija kapitulirala, so bili osvobojeni.
POLJAKI V VARŠAVI SO KAPITULIRALI
LONDON, 3. oktobra. — Gen. Tadej Komorowski — znan tudi pod imenom gen. Bor — je 1 danes naznanil, da so poljske si-! le, ki so se v Varšavi borile pro-j ti Nemcem, prenehale z odpo-i rom, ker jim je zmanjkalo mu-nicije in potrebščin. Istočasno se iz Moskve poroča, da se poljski gerilci v Varšavi, ki so naklonjeni Rusiji, niso podali, temveč da se borijo iz mesta proti i sovjetskim linijam na vzhodnem bregu Visle, in da so nekateri oddelki v svojem prizadevanju uspeli.
Izgled za zmago Lauscheta 7. nov.
je sijajen
- •. i
Poizkusno glasovanje v Cuyahoga okraju mu daje 161.000 glasov večine
Današnji "Plain Dealer" poroča, da poizkusno glasovanje, ki ga te omenjeni list napravil v Cliyalioga o-kraju, kaže, da bo župan Frank J. Lausche p r i go-vernerskih volitvah 7. novembra v svojem domačem okraju dobil ogromno večino 161,000 glasoiv nad svojim republikanskim tekmecem James Garl'iekl Siewar-tom iz Cineinnatija.
Ta številka bazira na pričakovanju, da se bo v okra-. ju udeležilo volitev 475,-000 državljanov in držav-Ijank. Glasovi vojakov pri tem niso upoštevani, ker poizkusno glasovan je m e d njuni ni mogoče.
V poizkusnem glasovali j u se je pokrilo ključne precinkte v 12 vardah sirom okraja. Oddanih je bilo 2,472 poizkusnih glasovnic. Na tej podlagi je bilo za Laušcheta oddanih v mestu Clevelandu 71 odstotkov vseh glasov, v okraju izve;i Clevelanda «S odstotkov, skupaj v Okraju in mestu pa 67.1 odstotkov.
Stewart je na isti podlagi dobil v mestu 29 odstotkov vseh glasov, v okraju 42 odstotkov v obeh skupaj pa 32.9 odstotkov.
Alj,o so odstotki točni, bo j Lausche v Cuyahoga okraju dobil več glasov, kot pa jih je bilo še kdaj oddanih za katerega-koli governer-skega kandidata v zgodovini okraja. S tako ogromno večino v domačem okraju, bi Lausche z lahkoto odtehtal možno prednost, ki bi jo imel njegov nasprotnik v farmerskih okrajih. i Kar se tiče večjih mest v državi, se splošno priznava, da bo Lausche dobil v njih večino, ali približno enako število glasov kot njegov republikanski nasprotnik.
^ - sj^v^* ......"WW Z-:
SRUNH O CrtSTtfG-NM
Nocoj se je otvorila sezona o- j pernih priredb, ki jih bo Philadelphia La Scala operna družba; podala v elevelandskem mestnem avditoriju.
Mnogo izmed umetnikov, ki bodo v svetovno znanih in priljubljenih operah ob tej priliki nastopili, so člani tudi Metropolitan operne družbe. Podanih bo sedem oper in sicer vsak večer ter v soboto in nedeljo popoldne. Zaključna opera bo "podana v nedeljo, 8. oktobra. —
Kakšni so načrti
desničarjev v Evropi _ i
MEXICO CITY, 26. septembra. (O.N.A.) — Britanski kon-zervativci in katoliški politiki polagajo temelje desničarski akciji v povojni Evropi, je izjavil eden tukajšnjih diplomatov, češ, splošni obrisi te politike so dg,-nes že postali jasni. Dejal je predstavniku Overseas News Agency, da mu je njegova vlada dostavila nekaj podatkov o nedavnih razgovorih Winston Churchilla s papežem Pijem XII. ki to potrjuje.
Ako je verjeti tem informa-eijam, sta se angleški' premier in papež sporazumela, da bo.katolicizem igral važno vlogo v o* svobojenih deželah povojne Evrope in najbrže tudi v premagani in poraženi Nemčiji.
Načrt za Nemčijo
Nekaj dni pred Churchillovim !
obiskom je predložil dr. Ludwig,
Kaas, bivši -prvak nemške ka-!
toliške stranke centra, ki ie da-i
nes eden bibliotekarjev <V Vatikanu, papežu svoj načrt, kako j naj se ustanovi viado v Nemčiji po Hitlerjevem porazu.
Papež je baje ta načrt odobril, a Churchill mu tudi ni! mnogo oporekal.
Papež je tudi za to da se u- i stanovi na Francoskem močna j katoliška stranka, ki naj bi bila ; osnovana na načelih italijanske krščansko - demokratične stranke. Navidezno se Churchill sklada tudi s tem načrtom.
Desničarske tendence v Franciji in Češkoslovaški
Dejstvo, da je bil imenovan za de Gaulle-ovega zunanjega ministra George Bidault, ki je demokrat in zelo veren katoli- i čan, smatrajo, da je že prvi korak v tej smeri. Bidault je bil prej urednik lista "L'Aube", ki je bil katoliški list, a'se je leta 1938 izjavil proti sklepu pakta v Monakovem.
Dalje pravijo te vesti, da si papež zelo prizadeva, da bi podprl pozicijo Jana Šramka, ki je ministrski predsednik čehoslo-vaške vlade v Londonu, in katerega Churchill baje zelo čisla. O-jačenje Šramkove pozicije bi pomenilo seveda, da bi se položaj dr. Beneša poslabšal — a Beneša imajo za nekoliko preveč Rusom prijaznega.
LOVCI POZOR!
V	igri "Deseti brat" potrebuje dram. zbor Ivan Cankar čet-, vero kompletnih lovskih oblek, i Kdor jo ima in bi jo hotel proti! odškodnini posoditi, je prošen, da takoj telefonično pokliče R. Widmarja, EN. 5053. Obleke se bo rabilo v nedeljo.
-.—
PREVZELA GOSTILNO
Poznana Mr. in Mrs. Anton j in Antonia Gombač, ki sta več j let vodila gostilno na E. 152 St., sta prevzela gostilno in gasolin-sko postajo od rojaka Frank Je-lene, na Route 20, Madison, O. Priporočata se znancem in rojakom, da jih ob priliki obiščejo.
DAROVI
V	našern uradu so te dni darovali: za Lauschetovo kampanjo po $5.00: Mr. in Mrs. Mike Japel, 1214 E. 172 St., ter Mr. John Sire, Midway, Pa., ki je tudi za SANS daroval $5.00.
Vstopnina je od $1.00 do $3.50 za rezervirane sedeže, za otroke pa je polovična cena.
POGON R 0BK0L9TEV BELGRADE V POLNEM RAZMAHU; NOV! UDAR PRIHAJA OD DONAVE
LONDON, sreda, 4. oktobra. — Rdeča vojska je danes udarila v Jugoslavijo na novi 55 milj široki fronti in se v svojem novem navalu s severovzhoda nahaja samo še 37 milj od Belgrada, ki je že dejansko oblegan od partizanskih čet maršala Tita.
*
Rusi so udarili severno od; Donave in ohromili ves komunikacijski ustroj v vzhodni Jugoslaviji, ko so zavzeli važna pokrajinska središča Petrov-grad, Belo Crkev, Vršac in na 'ducate drugih krajev in železniških postaj.
Križišče petih železniških prog zavzeto
Zgornji moskovski komunikej , opozarja, da se v mestu Vršacu, ! ki šteje 30,000 prebivalcev, steka pet železniških prog in troje i ! važnih cest.
Deset milj južno od omenje-1 nega mesta je Rdeča vojska zavzela kraj Ulmon, ki se nahaja, 37 milj od Belgrada.
V Petrovgradu, 40 milj sever-; no od Belgrada, so Rusi prodrli ; 24 milj od svoje začetne točke ■ na meji južnozapadno od Timi-!soara.	t
Ljuti boji v gorah
Komunikej javlja, da se v go-1 | rah južno od označenih krajev ; bijejo ljuti boji. Kot razvidno i i 13 poročil, ki so bila objavljena v Moskvi, je nova ofenziva v l razmahu že najmanj dva dni.
Nova ofenziva v Jugoslaviji postavlja Belgrad med kavlje znanih klešč, s katerimi operirajo strategi Rdeče vojske, in ako bo prvotna sovjetska ofenziva, |
ki prodira južno od Belgrada, dosegla svoj cilj, ni izključeno, da bodo odsekane vse nemške sile, ki se nahajajo na dolenjem Balkanu, v Grčiji in drugod.
Romuni in Bolgari v akci ji /-Rdečo vo jsko
Vtis obstoji, da so v novi o-ferizivi udeleženi tudi Romuni, medtem ko nemška poročila o-menjajo prisotnost bolgarskih motoriziranih formacij.
Berlinske vesti pravijo, da so Rusi vrgli v novo ofenzivo pet divizij, morda okrog 50,000 mož in ustvarjajo vtis, da so te divizije) motorizirane in da imajo s seboj tudi precej oklopnih formacij.
Poročilo iz Sofije pravi, da se Bolgari sedaj borijo pod sovjetsko komando.
Operacije v Baltiku
.Rusi so tudi naznanili zavzetje estonskega otoka Rigtna, ki dominira Riški in Finski zaliv, in poročilo iz Moskve javlja, da je Rdeča vojska na vzhodnem koncu Češkoslovaške v Karpatih zavzela ducat na« daljnih trgov in vasi.
Madžarski radio istočasno poroča o Ruski ofenzivi proti Clu-ju, glavnemu mestu Sedmogra-ške v severni Romuniji, ki so jo Madžari okupirali tekom vojne.
Amerikanci zabili močno zagozdo v Siegfried linijo
Prva ameriška armada se bori,	,
da pride Nemcem pri Aachenu na bok; stara linija je prebita
GL. VRH. STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE SILE, sreda, 4. oktobra. — Ameriška infanterija in ok-lopne kolone nadaljujejo z ljuto borbo v vrzeli, kateri so zabili v Siegfriedovo linijo, v mogočnem poizkusu, da pridejo Nemcem v razdejanem Aachenu na bok ali* pa da jih obkolijo.
Uradno naznanilo, ki je bilo snoči objavljeno na glavnem stanu, pravi:
"Napad se nadaljuje in naše sile prodirajo dalje napram odporu, ki se na raznih točkah razlikuje."
■' |
4 milje široka vrzel zabita v linijo
Štiri milje široka vrzel skozi staro Siegfriedovo linijo, v o-zadju katere se nahajajo novejše trdnjave iste linije, ki so jo Amerikanci napravili po ljutih bojih tekom ponedeljka in torka nad Aachenom, se nahaja 12 milj severno od prve vrzeli v nemških fortifikacijah pod o-menjenim strategičnim mestom.
Dvojni udar v nemško o-brambno linijo se nahaja na eni točki 30 milj od Koelna, na drugi pa 32 milj od Duesseldorfa.
Stara linija prebita
"Staro Siegfriedovo linijo smo definitivno prebili," je izjavil neki ameriški častnik. "To je naš drugi važen udar."
Toda pred nami se nahajajo še trdnjave in anti-tank obrambe, katere so Nemci zgradili v zadnjem času."
"NAPREDNE SLOVENKE"
Članice društva "Napredne Slovenke" št. 137 S. N. P. J. so vabljene na sejo, ki se vrši jutri, 5. oktobra v navadnih prostorih. Podani bodo računi zadnje priredbe in po seji se bo serviralo okrepčila. Posebno so vabljene članice veseličnega odbora, da se udeležijo.
Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja!
•STRAN 2
ENAKOPRAVNOST .
4. oktobra, l^i
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"tINAKOPRAVNOST"1
Owned and Published by
TUP AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
«231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays	]
SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)	'	(
tsy arrier In Cleveland and by Mail Out of Town: raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)........................................................................$6.50 ,
Por Half Year — (Za pol leta).....................................................................3.50
Por 3 Months - (Za 3 mesece) .............................................................................. 2.00 v
Bj Mail in Cleveland, Canada and Mexico:	"II
Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year - (Za" celo leto) _______________________________!_____________________J7.50
h r Half Year - (Za pol leta) __________________________________________________4.00 '
Bor 3 Monthi - (Za 8 mesece) __________________________________________________ 2.25 g
*'or Europe Soutb America and Other Foreign Countries:	] Za Evropo. Južno Ameriko in druge inozemske države):
Por One Year - (Za celo leto) _____________________________________________________________$8.00	1
Por Half Year (Za pol leta) ................................................................................ 4.50	(
Entered a* Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
--:--i
_ _ A
DONALD BELL:	j
Naciji poskusijo nov način politike	*
požgane in opustošene zemlje .
Iz Švice prihaja poročilo iz zanesljivega vira, da na- t meravajo nacisti poskusiti novo'verzijo politike požgane] zemlje — in sicer v Nemčiji sami. Njihova ideja pa je, ] da uničijo le identiteto Nemcev mesto njihovih materi- J j jalnih vrednot.	]
Glasom te švicarske vesti nameravajo Nemci popol- i noma ugonobiti do zadnjega vse arhive, sezname, rojstne knjige, itd., sploh vse kar bi moglo v bodočnosti dajati podatke o identiteti Nemcev. Tudi katastre in druge dokumente, iz katerih so razvidne lastninske pravice, nameravajo uničiti.
. Ako pride do tega, da izvedejo ta peklenski načrt, bodo postavili zaveznike pred probleme, katerih obseg si težko predočiti. Vsa moderna civilizacija ima svoje te- j melje na podatkih, ki so zapisani na papirju. Človek, ka-terega identitete ni mogoče določiti, je v vsaki moderni j družbi velika nadlega. Kaj bi pomenila masa od 80 milijonov ljudi brez imena, si pa niti ne moremo misliti.
Dalje pa je Lr..ba pomisliti, da moramo vedeti v Nemčiji, kdo je posestnik vsake imovine — to je, ako nočemo napraviti iz Nemčije komunistično državo, kar na noben način nočemo. Ako je vse uničeno, vsi podatki o računih v bankah in vse lastninske knjige in zapiski, bo postalo popolnoma nemogoče, vrniti lastnino njenim pra- j vim posestnikom, in to morda za veliko večino nemškega naroda.
Po stališču nacistov je ideja dobra, kajti tudi oni, ki trde, da je kiiv ves nemški narod in ne samo nacisti, delajo male razlike glede različnih skupin v nemškem narodu. Ves svet si je edin v tem, da bo treba kaznovati člane nacistične stranke, Gestapo in SS-krvnike bolj strogo kot druge Nemce.' Mnogo je med omenjenimi ta-1 kih, ki zaslužijo smrt. Junkerji, veleindustrijalci, višji1 uradniki v Nemčiji pa so krivi bolj kot skupine, in bodo morali biti kaznovani na ta način, da se jim bo odvzelo privilegije in njih ob r.st. Dozdaj pa še nikdo ni zahte- j val, da se jih vse uniči tudi telesno. Lord Vansittait in ; njegova šola so skrajno ostri napram nemškemu narodu,. a vendar priznavajo, da so delavski sloji manj krivi v po-! gledu vojne in Hitlerjevega režima kot ostali narod. Ru-' si tudi razlikujejo med masami naroda, in upoštevajo, j da so nekateri nasprotovali režimu, « drugi vlekli koristi iz njega. Rusko stališče je, da morajo Nemci kot naiod j v celoti nositi breme posledic za njih vojno, tako v političnem kot v materijalnem pogledu. Toda le krivci, naci-sti, Gestapo in SS čete bodo odgovorni za zločine, katere 1 £o zagrešili.
Ako bi bili nacisti zares patrijotje, bi izjavili, da ; nemški narod ni istoveten z njimi, žrtvovali bi sami se- i be. in p- skušali tako rešiti narod. Toda nacisti niso pa-j trijotje in tudi ne gentlemani. Vsled tega hočejo ustvari- j ti tako situacijo, da bodo vsi enaki, tako da bodo zavezniki naleteli v Nemčiji le na velikanske mase anonimnih 1 ljudi, ki se med seboj sploh ne bodo več razločevali. Oni dobro vedo, da bo usoda nemškega naroda v celoti v tem slučaju mnogo hujša, toda to jih ne* moti, ker vedo, da bo obenem njih usoda, usoda nacistov, mnogo lažja . . .
Ta ideja se je rodila iz ponovnih zavezniških groženj, da bo vsak posamezni vojni zločinec zasledovan in' kaznov n. Vlade evropskih držav imajo že sezname, kij štejejo " ti-oče imen, celo na deset-tisoče. Tako so se Nemci sp(.' i ; i na nemško prislovnico, ki pravi, da "me-•v. mi v Nue -ergu ni o nikdar obesili onih tatov, ka-i terih niso mogli ; i." Torej: Uničiti je treba vse dokumente identitete, in katere vsakdo v Nemčiji nosi na sebi, bo treba ponai • .liti. Vsi Nemci, ki se boje zašle- j dovanja, bodo enostavno . pmenili svoja imena. Ker imajo nacisti vse arhive in dru urade v svojih rokah, jim bo kaj lahko, preskrbeti vsem r.;-.' istom napačne iden-
titete in'ponarejene dokumente za njih nove osebne po- ■ datke.
Mogli bi ugovarjati, da so veliki voditelji nacistov predobro znani, cla bi se mogli na ta način skrivati. To je tudi res — največje nacistične glave se bodo morale skrivati daleč, v skritih kotičkih v Nemčiji, Španiji ali Ar-gentiniji. Največja skrb nacistov je ta, kako naj se milijoni nacistov, SS vojakov in gestapovcev skrijejo in izgube med množicami nemškega naroda.
Vprašanje vojnih zločincev pa je šele del tega problema. Neoporečno je, da se bodo morali zavezniki naslanjati kolikor toliko na poštene Nemce, tako v Avstriji kot v Nemčiji sami, in sicer čisto ne glede na to, kakšen režim bodo uvedli. Do gotove meje bodo v vsakem slučaju potrebovali sodelovanje vsaj dela nemškega prebivalstva. Ako Himmler sam napravi zdaj v Nemčiji kaos identitet, bi moglo celo vojnim zločincem uspeti, da se vtihotapijo v upravo v Nemčiji. Vseskozi te zadnje mesece je Himmler ubijal vse znane proti-naciste. Poklal je ljudi kot Thaelmanna, Goerdelerja, in ambasadorja Has-sela. Ti, in druge njegove žrtve, so, bili ljudje, ki so poznali mnogo nacistov, posebno takih, ki so manj znani v zavezniških krogih*izven Nemčije.
Jasno je seveda, cla bodo znali zavezniki razrešiti tudi ta problem, vsaj do gotove meje. Mnogo bo tudi Nemcev, ki bodo gojili osebne želje po maščevanju nad krivimi .nacisti, in imeli interes na tem, da se Nemčija prelevi v zares demokratično državo. Kajti vsi pametni Nemci bodo vedeli, da so edino le nacisti krivi vse sedanje nesreče nemškega naroda.
25-Ietnica dram. društva "Ivan Cankar"
Cleveland, O. — K 25-letnici dramskega društva "Ivan Can-; kar." — Kadar se zida novo poslopje, je važno, da se postavi: dovolj močan, soliden temelj,: ki je zmožen prenašati težo, ki; se na njega zgradi. Ravnotako važno je tudi, kadar se organi- j žira novo kulturno društvo, da 1 se istemu določi in postavi tak temelj, ki drži organizacijo skupaj in ji omogoča obstanek, uspešen razvoj in dolgo življenje.
Ustanovitelji dramskega društva Ivan Cankar so brez dvoma imeli vse to na vidiku, ko so polagali temelj pred 25. leti temu tako plodonosnemu društvu. Določili so, da naj služi narodu s tem. da dosledno goji sloven-1 sko dramatiko v Slovenskem na- j rodnem domu na St. Clair Ave., j dokler bo Dom obstojal in do-! kler bo kaj zanimanja med Slo-I venci za tovrstno umetnost v Clevelandu.
Spominjam se, da smo imeli že pred 25 leti razne pesimiste,! ki so napovedovali Slovencem v Ameriki smrt že tedaj* Rekli so, I da bomo k večjem še kakšnih! deset tet životarili kot narodna j skupina, potem pa bomo utoni- j li kot kamen v vodi v amerika-1 nizmu. Naznanjali so, da bo kmalu konec slovenskega časo-j pisja v Ameriki, tako tudi dru- j štev in vsega drugega, kar,smo si zgradili. Ampak v zadnjih 25 letih nismo še umrli, niti se nismo razgubili. Obratno! V zadnjih 25 letih so Ameriški Slovenci pokazali toliko energije in napredka, kot v nobenih časih preje ne toliko. Dokazali; smo, da še krepko živimo in da ; nas še ne bo tako hitro konec.
V zadnjih 30 letih se je po naselbinah v Ameriki zgradilo veliko Narodnih domov, večjih in manjših, ki služijo društvom za seje in njih družabnosti. Pro-1 svetna društva so v zadnjih 25 letih dosegla naravnost velikan- j ske uspehe. Pevska društva so podala z našimi domačimi močmi na oder opere in operete; dramska društva pa krasne igre.
•),:, zadnja leta je vojna res precej omejila naš napredek. Ampak, ko bo enkrat te črne J noči konec, bo zasijal nov kris-. ti!len dan, kot še nikdar preje ti'ko, vsem Slovencem tukaj v Ameriki in v starem kraju. Sej že dani. Potrpimo sedaj in ne bodimo malodušni, da bo zdaj pa zdaj vsega konec. Ohranimo zaupanje v boljšo bodočnost,
ker gotovo pride. Naravno je, da za vsako nočjo, naj bo še tako strašna, pride dan, navadno lepši od današnjega ali včeraj-šnega. Tako bo tudi enkrat vsem preživečim Slovencem lepše sonce sijalo, kot pa sedaj.
Usoda je nanesla, da dramsko društvo Ivan Cankar praznuje svojo 25-letnico v času najhujše svetovne vojne. V času, ko se naš slovenski nai-od v starem kraju bori s sovražnikom za svoj obstanek in svoje pravice, kot še nikoli preje tako. Gre se za življenje, za biti ali ne biti. Gotov sem, da bodo zavezniki in z njimi Jugoslovani izšli zmagoviti iz te vojne.
Ko se po vojni svet umiri, bodo naša kulturna društva spet oživela in se razmahnila do novih uspehov in aktivnosti. Tako upam tudi naše dramsko društvo Ivan Cankar. Mladi rod bo poprijefl, kjer bomo pustili delo starejši, in vršil naloge naprej in naprej v nedogledno bodočnost.
Naša sveta dolžnost sedaj pa je, da verno negujemo naša kulturna društva, da posetimo vse j njih priredbe in jim nudimo vso J našo pomoč, moralno in materialno. V nedeljo 8. oktobra poda dramsko društvo Ivan Can-[kar na odru S. N. Doma na St. j Clair Ave., ob 3.30 popoldne ! krasno narodno igro "Deseti j brat," povest spisal Josip Jurčič in pozneje dramatiziral igro Fran Govekar. S to predstavo društvo tudi počasti spomin na 100-letnico rojstva Josipa Jurčiča, ki je bil rojen v vasi Mu-lljava dne 4. marca, leta 1844.
Vstopnina.k predstavi popoldne in za ples zvečer je samo 75c za osebo. Vstopnice dobite v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. Domu, pa tudi jaz jih prodajam in vsi drugi člani in i igralci društva Ivan Cankarja.
Torej uredite vse tako, da se I gotovo vidimo r.a predstavi v nedeljo poopldne. Na svidenje!
Erazem Gorshe
Politični toki na konferenci za relief in rehabilitacijo po končanju vojne
(Nadaljevanje s 1. sanmi)
no dvomljivo, tla-li bi Italiji sploh kdaj plačala. Tako bi to-i rej podpora Italiji le zmanjšala razpoložljiva sredstva za podporo in obnovo škode, katero so utrpele žrtve napadov osišča — in sredstva, ki so danes na raz-
I polago v to svrho, so že zdaj j premajhna.
Nekateri predstavniki manj- j ših narodov so prepričani, a-koravno tega ne povedo na glas,' da igrajo pri vsem tem politični pomisleki najvažnejšo vlogo.
Problem repatriacije 30 milijo- i nov pregnancev
Druga velevažna točka, ki je zelo nevarna in še ni jasno obdelana, je velikanski problem repatriacije ljudi, pregnanih iz njihovih domov. Računajo, da obsegajo pregnanci preko 30 milijonov ljudi, ki so brez strehe nad glavo, disorganizirani, lačni, mnogi med njimi bolni, nešteti odtrgani od svojih rodbin, starši, ki žive vsak za sebe a njih otroci zopet drugje.
Nekateri delegatov v Mon-trealu trde, da je ta problem ravno tako važen kot vprašanje obleke, obutve in hrane. A-koravno je jasno, da ni mogoče začeti odvažati nazaj teh ne-srečnežev, predno niso njih dežele osvobojene, so vendar prepričani, da bi bilo treba že zdaj z; vso jasnostjo povedati, po kakšnih načelih se namerava UNRRA lotiti tega problema.
Mednarodne konference s o vedno počasne. Včasih se tež-koče, ki so videti nepremostljive v začetku, pozneje kar naenkrat same od sebe izgube — to-. cla tu so na mizi problemi, načelna vprašanja. Od tega, kako bodo razrešena, bo odvisno, kako se bodo razvijali mednarodni odnošaji v povojnem svetu.
Urednikova pošta
Detroit, Mich. — Drugi Ame-jriški slovanski kongres v Pitts-jburghu je bil velika manifestacija slovanske solidarnosti, j Carnegie Music Hall je bila zasedena, tudi galerija je bila polna. Iz vseh držav Unije so dospeli delegatje. Bilo jih je 2900 in lepo število gostov. Vzorna disciplina je vladala skozi vse zborovanje. Delegacija se je zavedala resnih časov in velikega pomena nastopa vseh Slovanov, da se prepreči vsak poskus razdvojenja priveskov srednjega veka, ki je glavni vzrok nesporazumu in slovanske nesloge, če bomo Slo-veni v bodoče nastopali enotno, I bomo preprečili nov svetovni 'požar, ki bi ponovno uničil milijone nedolžnih ter upropastil i našo deco in vnuke.
Kongres je pozdravil pitts-jburški župan Scolley. Zasedanje je vodil podpredsednik profesor J. Zmrhal. Otvoritveni govor je imel predsednik Vseslo-vanskega kongresa Leo Krzyc-:ki. Sledilo mu je več drugih. Vsi ;SO poudarjali potrebo skupnega I delovanja za dosego trajnega miru, bičali politiko izolacije in ! priporočali ponovno izvolitev Eoosevelta. Deležni so bili navdušenega aplavza, posebno oni, ki so bili kratki in povedali mnogo. Kongres so pozdravili tudi jugoslovanski pomorščaki s predsednikom pomorskega društva. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so najprej predsednik in nato kapitana Slovenec in Iirvat v živih besedah orisali silno gorje, ki vlada v Jugoslaviji. Zbornica jim je neprestano vzkliknila. Sploh pa je bilo opa-!žiti, da je jugoslovanska osvobodilna vojska z junakom Ti-jtom, poleg predsednika Zedi-;njenih držav dobila največje pr iznanje.
Jugoslovanska dele g a cija (med temi 70 Slovencev) je . nadkrilila v delegatih in sodelovanju. To se je posebno pokazalo, ko je predsednik ZOJSA ob sklepu kongresa, pozval Jugoslovane na skupno slikanje,
da se odpošljejo posnetki našim , j hrabrim borcem v staro domo- i vino in s tem moralno podkrepimo njih gigantsko borbo za ob- i stanek in narodno svobodo.
Ne smemo pozabiti, da je Slo- : vanski ameriški kongres stalna organizacija. Vsi zavedni Slo- i venci bi morali biti člani te vele- : pomembne organizacije*, člana- : lina je samo en dolar na leto. i Zapomniti se moramo, da Slo-; vani lahko postanemo odločilen faktor, ne le v Evropi, ampak tudi na svetovnem pozorišču,1 ■ če bomo skupno delovali v brat-: ski slogi, se otresli ostankov srednega veka in klerofašizma vseh vrst.
"Na straši se truda, ne plaši se boja,
kar more, to mož je storiti dolžan."
Goriški slavček je utihnil za vedno—a njegove besede naj žive večno v naših sucih in se naj zrcalijo.v našem delu.
Lia Menton -
Jesensko razpoloženje
Cleveland, Ohio. — Da, pravo jesensko razpoloženje s plesom in prosto zabavo priredi | prihodnjo soboto zvečer, druš-i tvo. Svobodomiselne Slovenke, ! št. 2 S. D. Z.
i . Marsikaj lepega se nam je ž-j I priredilo v Slovenskem narodnem domu, za kar gre čast ti atim, ki se trudijo in zanimajo, tla naši lepi običaji in življenje slovenske kulture bo še dolgo1 živelo med clevelandskifhi Slo-1
i
j venci.
Za prireditev v soboto so 3: pa mlajše članice tega društva' ; omislile nekaj povsem novega, J | uasu primernega, i Gotovo ste Ž2 vsi opazili ka-1 | ko lepa je jesen, ko začne listj?! J ru mene t i in se spreminjati v' j različne barve, in ko potem po-; .'agema začenja odpadati eno za j drugim, eno lepše od drugega.! ; Vse to bo tako umetniško na-; j pravljeno, da se bodo plesalci po-; čutili kot V gaiu košatih dreves. Kdor pa bo ulovil srečna pere-: sa, ga čaka poleg še nagrada
_______-——flare5
pritrjena k peresu. *
in zanimivo.	. ,e„ai'
Vse članice in čla«1^^: štva sie prejeli vstop" ^ ? naši letni prireditvi novno vabljeni, da se Ravno tako želim J-da vpišete k društvu' niso člani ali -članice ' ^
mače organizacije ^^ in sicer še ta mesec * Hi b° A
Naj še omenim. , igrala izborna PeC0 šapr'j V prizidku pa bodo » ^-m iia dekleta postregla jg( okrepčili Ve$ vrst, fetkom. .	.^o
Vsi in vse ste Pnj v ^ ijeni to soboto zveee^ skem narodnem d°nl s Clair Ave.	$$
Vest; iz živili riških Slovel
"VVilkcs Barje,	f
i imja družina Jerry * ^ i ia obveščena od voJ* ^ da je njih sin JoseP* ^ i Par dni pozneje Pa £ *čeni, da je 6.	^
Franciji, Star J^1^ . leg staršev
zapušča 3 /1
vojakom je šel^ ^ ' r:e .nahajal v vec " i kar je bil posla« v 1 Francijo.	pi
Waukegan, H1; ^ o"1' s Lovrcnp Možek je ^ na od vojnega depa ien ^j i ;je bil v Franciji i'a'J „ji !v: i John. V Anglijo J KiH spomladi. Na	*
kih na Pacifiku 3 ^ 31. juh a. Pfc. ml., star 23 let^W marinih od juhja^^
in r.a pacifični f*otl 1 Jk 20 mesecev.
SUVfflGSETHS^
1 ^—-—s^J _______?
----------------------- i ■<• j
! I ŽEMS1CE SUKMJE
volnenega " p C'
j iz tovurne po ve!ii;o nižjih ccnah kakor kje drugje, r.a
BEMMO B* LEUSflfq</!
I) ENdicott 3423	1034 A^?^7
JOS. ŽELE iN SINO^
irOGKKBNl ZAVOD	ljco" J
6S02 ST. C LA IK AVE.	^f
Avtomobili ln bolniški voz redno, in ob vsaki url
Mi smo vedno pripravljeni 7. najboljSo postrfi ■ ;|i> OOLL.INWOODSK1 URAD:	J
| 452 Kast lB2nd Strp.l	Tel.:
STAMPING OUT THE EVIL.
'4. oktobru, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAN L
____—t.
GOZDOVNIK i
Povest iz ameriškega življenja <
Spisal KAROL MAY	<
ji
(Nadaljevanje)	bi
''Nič me ne briga!"	J-£
'^Utegne biti sovražnik!" J€ "Nič me ne briga!" ^Treba se bode bojevati!" ''Nič me ne briga!" "Spravite in pripravite se!" b] < 'šel sem v savano, da bi ri-saj in slikal, in da bi ulovil 'dir-Jalca travane.' Naredila sva po-godbo, po kateri vi dobite svo- tg Jv° Plačo, zato pa imate mene Ctlvati in varovati vseh telesnih n! neyarnosti. Divjak je vsled tega ™ Vasa stvar."	bc
Pogodba me res obvezuje ' Pogibelj nase vzeti, ali če jaz onemorem, potem ste izgub-, ^eni tudi vi!"	Z(
INič mene briga!" U' 111 sovražnik, Komanč je; loi-ete mirno dalje risati, sir ,
WaIlerstone."	d]
v Tudl Komanč, počasi se bli- P'
kn°Ve bilprijel za svojo pu- J'
Spoznal pa je, da nista S '
JaPtaca> da sta bledoličnika, od ; ^
„ erih se mu ni bilo nič poseb- ' eSa bati.	^
lle'St^!" zavpije Wilson v o- B ni žargonu (pokvarjeno be-Je), ki je navaden med In-i ' ^anci in Mehikanci. "Kaj de- T . lcleci mož tu na lovišču svo- !&
J1« sovražnikov?"	i ,
Je H moj- beli brat prijatelj |s
"p ■■ •	B
j0 njatelj je vsem, ki mu da- '
Vs mirno hoditi in sovražnik je r{
m onim, ki hočejo okušati ,
J50V0 kroglo." '
• ^ode li Apačem govoril, daj,
J'del sina Komančev?" k'
rog^°1Čal bode kakor odbit
nil P°tem bo m°J beli brat ohra-H08 Sy°J oglavek," glasi se po-j ^ Ugovor Indijanca, svo-
neče8-a°nja ^^ bHŽje g°~ k
Lahen smehljaj šine črez pre-Perel° Wilsonovo lice. "Oh
tak 10' l'e moJ rdeči brat Čev°-Velik vojnik? Sto Koman- s >t !n dvesto Apačev bi se za- h
Se„1J trudilo, dobiti moje la- h
g
Ijen Je bledoličnik ljub- z: oko16, ^anitova, ker Sokolje- e Ža , bi oglavek vsakega mo- P S-a hoče imeti."	d
teZe k°1,leoko?" Zaničljive po- P Ves ,-ZgineJ'° ter nai'ede mesto n Ijem "Slišal «em 0 Soko-jn
st0! (?Cesu. Komanču; ima zve-ko t/0.' ^abro srce, močno ro-
• la.i dela v Apačevini?	k
tičameti hoče °«'laVek črnega-iii llgovega glavarja Apačev lie- ?. kožo 'razbojnikov trava- .r I kl so tamkaj v gorah." |r llik azb°.inika travane? Meša- " lil , ^ Rdečeročnik? Kaj sta <7y -iaka res tukaj?"
Meglogol'ju sta' hočeta ca ']ti Velikega orla, Treskav-
: k'edonajdnika."
in risto takih! 'Knezi gozdov j Žel;°8pocl.ie travan' so v tej de-g^.'.^oram jih videti, poma-8tonoJlm moi'ani. — Sir Waller-Vjm e' dovolite, da vam predstave,,. 11 Sokoljeoko, najhrabrej-
t^omančev." SatjVf	me nič! Imam ri-
Mfr', ■	|
WPff,njak Je 0Pustil daljne j cm Ušn'je, da bi razpredel ob-
ir1U(* )°'i rdeči brat. povej Velikega u» kadar z njim govori, da ^Pozdravlja Wilson, Monta-
k.^kol.jeoko mu bo izrekel ime, Ce 0 so slišala njegova ušesa. $ti1.j)Stune moj brat z možem s ^ očmi dolgo tu, drži naj C - V pripravi! Razbojniki j),,j dri(i imajo dvanajst Apačev Stik^'' in drugih enajst rdečih iijj °v Pride od reke, da se z
.J?1. združijo."
Je ima svoje taborišče rod ^atiča."
llUa vigvama pri sebi. četa
jledoličnikov je šla v Meglogor-1 ie zlata iskat; uničil jo je, ko j ie solnce zatonilo na zapadu ter ' ;e napotil s svojimi vojniki pro- j i Bivol jezeru."
"Kaj dela tam?"
"Pojde po čede in oglavke jledoličnikov."
"Pojde li za njim moj rdeči >rat?"
"Iskal bo Velika orla, pri ka- j ;erem je sledonajdnik, ki pojde ! la Bivol jezero, ako sliši, da čr-j lotič hoče tam umoriti njegove ; )ele prijatelje. Sokoljeoko ga jo spremljal."
Wilsonu se lice razjasni.
"Potem pojdejo 'knezi go-idov' tudi na Bivol jezero?"
"Sokoljeoko čuti tako v možganih."
"Tedaj bo moj rdeči brat tuli mene tam našel," obeta na pol glasno Wilson v poindijan-I'enem narečju, Angležu docela nerazumljivem. A glasneje pristavi: "Pozna li Sokoljeoko mustanga, 'dirjalca travane' na-. svanega?"
"Sokoljeoko je slišal o njem. Beli žrebec je to, ki ga ne more jjeti nobena roka. Oči iskrijo ogenj, nosnice/ pihajo sopar, ! piva se mu vleče po zemlji in njegova kopita delajo iskre na skali."
"Videli so ga v ravninah Black Fork."
"Zdaj pojde na obali Rdeče reke in na Bivoljezero, ker mustang rajši pije v senci gozda, nego na odprtih bregovih reke."
"Sir Wallerstone!"
"Master Wilson!"
"Ta Komanč gre na Bivoljezero . . ."
"Ne briga me nič!"
"Tam najde nekaj zelo redkega."
"Ne briga me nič!"
"Namreč 'dirjalca travane/ j ki gre na Rdečo reko."
Mahoma se vzdigne Anglež! s stola, obrne se, prime zlati j lornjon s palcem in kazalcem i levice ter motri Indijanca s po- j gledi, v karterih se je izražalo zmeraj večje zadovoljstvo, še enkrat premeri Anglež z ostrim pogledom Sokoljeoko. Krasna, divjevitna postava, ki jo je predstavljal na veličastnem konju, uplivala je premagljivo na njegov umetalni čut.
"Master Wilson, vprašajte ga, če smem posneti njegovo sliko!"
Zapadnjak se obrne h Komanču, ki je konja prignal do 'razstavila in s strmečimi pogle-
di primerjal risbo z vrhovi Me- ii glogorja.	ti
"Kaj vidi moj rdeči brat?" p "Beli mož je velik čarovnik.! r Ali more tudi podobo človeko- n vo zagrabiti, da ne umrje?" 'Ji "Ali naj zagrabi ono mojega n rdečega brata?"	o
"Kdo jo dobi?"	|d
"Dvakrat jo zagrabi in enkrat d jo dobi moj brat. More jo s se- £ boj vzeti v vigvam ter podariti d skvovi svojega srca."	n
Sokoljemuočesu se razsvetijo pogledi.	t
"Pa naj začenja veliko zdravilo."	č "Kaj govori?" vpraša An- i: glež. ] n "Pravi, da le, če tudi on dobi '"J eno sliko." i i
"Dobi jo. Postavite ga s ko-1 njem tako, da ga imam desno ■ pred solncem."	s
Wilson prime Komančevega u konja za uzdo ter ga postavi,: t kakor je odgovarjalo želji An- j gleževi. Sokoljeoko se zgane v'l najponositejše držanje, ki mu 11 je bilo mogoče. Wallerstone po- n stavi nov papir, prime risalo, jI: in — čuda seja sredi Apačevi-; v ne, obkrožena z nevarnostmi grozovite stepe, se je pričela. i p "Uff!" da svojemu srcu od- n duška v grlovnem glasu. "To je Sokoljeoko, Komanč!"
Razjezdi, odpne sedlo, pa pritrdi sliko med njim in med ša- 1 brako, da se ni mogla pokvari-1 | ti. 11 Anglež se je podal zopet na : | izdelovanje svoje slike ter za ; vse drugo ni imel očesa.	\ I
"Kdaj bo moj beli brat na!; Bivol jezeru?"	jf
"Zdaj še ne ve," odgovori 11 Wilson.	j!
"Pozna li Bivolotok?" •Ni ga še videl,.ker njegova || domačija leži'veliko sto dni ho-jI da proti polnoči od dežele Ko- | mančev. Pa našel ga bo, ako se 11 pokaže potrebno, da ga išče." "Konji mojega brata so mladi I
--- t
—-—--— I
WARBDNO^
Signal Corps Photo
Action on Kwajalein in the Pacific. Back up these Americans by step- j ping up your payroll savings. Every; dollar you save in Bonds now not only will speed the day when our boys take over Tokyo but also store! ud fighting power for you in any i postwar emergency. Sign up today | for k a extra Bond.
6'. S. Treasury Department
Holland Airborne Invaders
im..... ................................................................ . S
British paratroopers in a C-17 transport plane as they started on the journey whieh took them far behind the German lines in Holland ! during the airborne invasion of the low country. They advanced about ; 30 miles in five hours after landing, met with strong opposition, including a German trap, and were not able to contact their main lines.
in čvrsti; ako zdaj odjezdi, bo tamkaj, preden se solnce drugič poniža. Rio Gila izliva v Rdečo reko tam, kjer mu rdeči in beli možje dajo ime Rdečih vilic. Moj brat se obrni vodi nasproti na Bivoljezero. štel bo veliko otokov in kadar do sedmega pride, vidi Bivolotok. Tam čaka deset vojnikov Komančev na Sokoljeoko. Moj brat jim reči, da Apači gredo, za njim pa Komanč s knezovi gozdov."
"Kaj Apači ne bodo poprej tam od mene?"
"Ne bodo. Brodarijo v svojih čolnih proti vodi, moj brat pa ima tri brze konje. Sinovi Komančev naj mimo puščajo pse Apačev in naj se jim ne kažejo."
"Prinesem jim to poročilo."
Sokoljeoko izvleče nož, pa s svojih gamaš odreže gumb, umetno izdelan iz ježevih ščetin.
"Moj brat jim pokaži ta želod, pa bodo znali, da je prijatelj Sokoljemuočesu! — Komanč govori hvalo svojim^ belima bratoma za veliko zdravilo!"
V kratkem galopu oddirja proti goram. A prišedši do panog, ustavi hipoma konja. Prav
Legion Commander
.::••.;.■; ,-WXv;•. Xv'-V"': ■ •■ :	ivtW'
Sow
Edward N. Scheiberling of Albany, N. Y. was elected American Legion commander at their Chicago convention, succeeding Warren Atherton of Stockton, Calif. Scheiberling was in World War I.
zdolaj, nasproti prvemu obron- j ku, je bil opazil tri temne točke, I ki so se mu zdele, da se pregi- jl bajo. So li bili ljudje ali so bile I živali? Moral je vedeti, jaha I naprej brez strahu, držeč pu-ll ško na strel.
Čim bliže je prihajal, tem 1 Irazločnejše jih je spoznaval. I Bilo je pet Apačev. Morali so [ (biti od onih jednajst Indij an- I | cev, poslanih iskat sledov "kne- I 1 zov gozdov." Vsekako se je četa I • razdelila, šest jih je šlo narav- I 'nost za sledovi, pet jih je obha- j ijalo hribe, da bi bele od zadaj I zajeli.
j	(Dalje prihodnjič)
Fodpiimo borbo Amerike za demo-	|
kracijo in svobodo sveta z nakupom	j
vojnih bondov in vojno-varčevalnih	I znamk!
Fats In Dutch
J^MHmI
: > .-^iMiip-WIJMR
Little Doetze Broekman, daughter of Holland-born David Broekman, musical director of the Treasury Department's War Savings program, saves used fat in the kitchen of her New York home. She knows that every ounce of fat salvaged and converted to Industrial use helnc thla country and her allies.
I)	v naznanilo
[(	Cenjenim rojakom naznanjeva, da sva kupila od Frank	/,
/	Jelenca	/
)	Gostilno in gasolinsko postajo na ROUTE 20, MADISON, OHIO
V)	Ko se nahajate v naši naselbini, ste vabljeni, da se	(I
((	ustavite pri nas. Postregli bomo vedno z najboljšo pivo,	/(
/)	vinom in prigrizkom. Avtomobilistom pa bomo tudi nudili	)
\\	točno in zadovoljivo postrežbo s gašolinom in oljem ter	V
((	oskrbo avtov. ,	(l
(I	ANTON in ANTONIA GOMBAČ	)
V BLAG SPOMIN
ob iretji obletnici kar je umrla naša ljubljena soproga in mati
HOZALiJA SIBERT
ROJENA RIBNIKAR Zatisnila je svoje blage oči dne 4. oktobra 1941.
"»?' 'v '''' " ^	^-^ 'l
k	1 A.
Tt i leta je odkar počivaš v hladni zemlji, A Ko si zatisnila svoje blage oči, si se sešla s sinom ', ki je umrl pred leti. Ob tretji obletnici pa imaš pri sebi tudi drago hčerko Rozi, ki Ti je sledile^ tja, kjer ni ne solz in ne trpljenja,- Tvoj soprog, dva sinova in hčerka pa Te objokujemo in čakamo ko bo prišel tudi za nas čas, da se snidemo z varni!
Žalujoči družina
SIBERT
Cleveland, Ohio, dne 4. oktobra, 1944.
Naznanil® In zahvala
mk '
S tugo in žaioeijo v naSih srcih sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko in nam ugrabila našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata
j |] Jh
Dragi sin in brat je po daljši bolezni umrl dne 27. avgusta in k zadnjemu pečilku na pokopališče Calvary
I smo ga položili dne 31. avgusta po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida. Star je bil 35 let.
Našo iskreno zalivalo izrekamo vsem onim, ki so s venci in cvetjem okrasili krsto pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Zalivalo izrekamo sledečim:
Teti Anna in sestričnam Sophie in Ann, Mr. in Mrs. J. Zakrajšek in Mamie, Mrs. Bsstič, Howard in Frances, Mr. in Mrs. Anton Strniša st., Mr. in Mrs. John Klančar, stričnikom John in Frances Zakrajšek, stričnikom Mr. in Mrs. Anthony Strniša in družini, stričnikom Mr. in Mrs. Lloyd Strniša in družini, stričnikom Mr. in Mrs. Fred Strniša in družini, Mr. in Mrs. Anton Skerlep in Sophie, družini" Opeka, Loeherie Ave., Mr. in Mrs. Louis Stopar in družini, družinam Bole in Šega, družini Frank Koss, prijateljem iz White House, The Third Barracks, Camp Campbell, Ky., dekletom Ršchm&n Bros., Sli op No. 4, društvu Sjurtanš, št. 576 SNIM, Minnie Kraiijc, John Korošec in družini ter Grandma, Martha, Joe in Mary Ann White, Mr. in Mrs. Schiarb ter Mr. in Mrs. Močnik, Mr. in Mrs. Frank Ccrkvenik ter Stan in Emma Zare, Evelyn Ivone ter Bill Schuster, družini Zaiidar, Glass Ave., družini Candon, Ann Mahovlie, Frank Tomšič in družini, Matt, Pauline in Little Matt Debevec, Mrs. Frances Lun-|j der, Nick Spelieh in družini, Mr. John Hostnik in Miss U Elizabeth Hostnik, sosedom iz Parmaiee Ave., za skupni
I	venae: J. Ccnko, George Miller, Bargholt, Mrs. Kurtz-l? man, G. Hamilton, Win. Q'Bmn, John Petric, Alice Ger-j| man, Joseph Koesel, Mrs. Renders.
Hvala lepa vsern, ki so darovali za sv. maše, katere
■	se bedo brale za mir in pokoj duše umrlega, in sicer:
Prijateljem White House, Mr. in Mrs. H. Weiss, dru-H žini Frank Stefančič, družini Opeka, Locherie Ave., Mr. |: in Mrs. R. Z2SS, družini Može in E. Karnak, Dorothy Str-i niša in Anna Klančar, Mr. in Mrs. L. Stopar in družini, If Mr. in Mrs. Adolph Rupe, Annie Kranjc, Mr. in Mrs. |l Frarik Kranja, Mr. in Mrs. Krist Stokel, Mrs. Shepec, Mr.
■	in Mrs. Anton Znidaršl?, Mr. in Mrs. Louis Rigler, dru-
■	žini Frank Koss, družini Opeka, E. 71 St., Mr. in Mrs. i. B Schuster, Ml.-. Frances Hočevar, Rose Jeram, Mrs. Zi-fl gavec, Mrs. Hlad, družini Fred Strniša, Mr. in Mrs. Frank gg Kranjc ml., Mrs. Luzner in Mary, družini Pisanski, Mr. i in Mrs. Joe Esdrick, Mr. in Mrs. Frank Sulkovvski, Mr. in
■	Mrs. Fink in družini, Mr. in Mrs. Lausin in Alice, Mary i Mahovlie, Mrrtin Kessler, Kose Mahovlie in Lucille Vo-
§ penik, Sophie Piascik, Mrs. LuCia in Dorothy, Mrs. Pike H in Mary Doleno.
Hvala le. a tudi onim, ki so darovali v gotovini, in B sicer:
Mr. in Mrs. Math Zandar in družini, Mr. in Mrs. An-3 ton Skerlep i:i družini, Mr. in Mrs. John Habat, Mrs. Bell laj, Mrs. Centa, Mrs. Spili, Mrs. Gornik, Mrs. Frances Ho-
II	cevar, Mrs. Tratnik, Mr. in Mrs. Ed Dietz, Mr. in Mrs.
I	Bill Rcttger, Mr. in Mrs. Ludvig Perhavec, Mrs. vfeznar-|i sic, Richman Family, Marquette Metal—From tlie Women td and Boys oi the Bench.
Najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokro-P pit, ko je ležal na mrtvaškemu ciliu, vsem, kl so ga spro-® mili k zadnjemu počitku, in nosilcem krste.
Pogrebnemu zavodu Jos. žele ia Sinovi izrekamo nagi šo zahvalo za vso pomoč v tjj bridki uri ter za lepo ure-
II	jen pogreb. P.2V. Bassniiui zahvaljujemo za lepo opravili ljeue cej',;\enc pogrebne obrede.
Pocšbna zahvala bedi izrečena Mrs. Opeka in hčer-
■	kam za vso prmdč v času bolecqj in tolažbo ob času smrti.
Vssm, ki ste nam na katerikoli način pomagali in na; i tolažili v bridki izgubi ljubljenega sina in brata, izreka-B nio naša zahvalo. Če smo slučajno pomotoma izpustili ime H katerega, prosimo, da nam oprosti, ter se mu enako naj-B Et;:še zahvaljujemo.
Ti, dragi in nikdar pozabljeni sin in brat, prestal ? i
I trpljenje tega sveta. Kruta ir-seda je zahtevala, da si v
H najlepših letih za vedno zatisnil svoje mile oči. Tebe ni
g več med nami, toda Tvoj duh bo ostal v živem spominu
H naših src do konca dni! Počivaj v miru — snivaj sladko! i "
Žalujoči ostali:
H JACOB in AGNES, ore in mati; LT. STANLEY, brat; H CPL. ANTONIA, sestra, ter veliko sorodnikov.
H Cleveland, Ohio, dne i. oktobra, 1944.
STFtJPTi
ENAKOPRAVNOST
4. oktobra, 19.44
ZNAMENJE ŠTIRIH
LONDONSKA POVEST
ANGLEŠKI SPISAL A. CONAN DOYLE
» ,
S pisateljevim dovoljenjem poslovenil D. B.t-n.
(Nadaljevanje)	lv
1 k
Da bi jo bili potopili, se mi je ^ •zdelo neverjetno. To sem vedel, da mora biti "mali" Jonatan precej premeten, to je pokazal, posebno s tem, da je neprene- , homa opazoval Jerneja šolto in1 kdaj bo našel zaklad. Ko je prišel v London, si je gotovo najel kako skrivališče, odkoder ^ je prežal na zaklad. Predvsem; je moral skrbeti, da je kolikor mogoče svojega tovariša prikri- ^ val očem ljudij, kajti ta je bil ^ kot Indijec z otokov Andaman-skih tak, da bi bil vzbujal sploš- ( no pozornost vselej, kadar bi se T bil prikazal na ulicah. Oba sta '' prilezla iz skrivališča gotovo v ° temni noči in sta morala paziti, da sta prišla še pred svitom zopet v varnost. Po izjavi gospe \ Smith pa je bila ura že tri proč, g ko so dobili ladjo. Uro pozneje v je bil že dan m mnogo ljudij je j bilo na nogah. Iz tega sem sklepal, da niso daleč. Smitha sta -dobro plačala, da bi molčal, njegovo ladjo pa sta pridržala za zadnji beg in hitela z zakladom v svoje skrivališče. V eni izmed poznejših noči sta najbrže v 1 krilu črne teme dospela do ka- r ke ladje pri Gravesendu, kjer 1 sta bila brezdvomno že prej vse I pripravila za odhod v Indijo ali j pa Ameriko."
"Kaj pa ladja? Te vendar ni- I sta vzela v svoje skrivališče."
"Prav lahko. Vendar "Auro- I ra" ni mogla biti bogve kako daleč, čeprav je ni bilo mogoče videti. Zamislil sem se v položaj "malega Jonatana", pre- | vdarjal kaj bi storil mož, kakršen je on. Ladjo nazaj poslati ali jo pridržati v kaki ladjesta-ji, bi pomenilo toliko, kot policiji zasledovanje olajšati. Kako je mogel torej ladjo skriti, pa jo vendar obenem pri rokah i-meti v slučaju, da bi jo rabil? Premislil sem, kaj bi storil jaz v njegovi koži. Po mojih mislih je ostala samo ena rešilna pot; izročiti ladjo kakemu izdelova-telju ladij z naročilom, da izvrši kakšno neznatno popravo. Tako bi ladja prišla v varno ladjestajo in bi bila skrita, pri tem pa bi jo v par urah lahko zopet dobil, če bi jo rabil."
"Saj zdrava pamet pravi, da mora biti tako," sem pripomnil jaz.
"Pa ravno take stvari se lahko prezro. Sklenil sem torej na ta način preiskovati. Preoblečen v navadnega pomorščaka sem preiskal ladjestaje vseh ladjedelnic ob reki. Petnajstkrat sem se opekel, pri štstnajsti, Jakob-sonovi, pa sem izvedel, da jim je izročil "Auroro" pred dvema dnevoma neki mož z leseno nogo v popravo krmila. "Ampak krmilo je popolnoma nepokvarjeno," mi je odgovoril delovodja, "tista tam je z rdečimi pasovi." Prav v tem trenutku pa zapazim Mordekaj Smitha, pogrešanega lastnika ladje. Imel ga je precej pod kapo in izdal se je s tem, da je na ves glas kričal, kdo je on in kako je ime njegovi ladji; sicer bi ga ne bil spoznal."
"Zvečer ob osmi uri moram i-meti "Auroro", je vpil, "ravno ob osmih! imam dva gospoda, ki čakata!" Gotovo sta ga dobro plačala, kajti bil je zelo raz-Bipen z denarjem ter delil na levo in desno šilinge. "Nekoliko časa sem ga sledil, dokler ni izginil v neko krčmo."
"Šel sem potem nazaj na dvorišče in postavil na stražo enega izmed naših dečkov, ki sem ga bil med potjo srečal. On nam bo dal na bregu reke.z žepnim robcefti znamenje, kdaj odjadra "Aurora".
Mi ostanemo z ladjo aekoliko
- ^ **
v stran reke, in čudno bi moralo biti, če se nam ne posreči dobiti oba tička in pa zaklad, z e-no besedo, vse."
"Svoj načrt ste vsekakor izvrstno izmislil, naj si že bodo ljudje pravi ali ne," je pristavil lones, "toda če bi bila vsa stvar v mojih rokah, bi postavil rajši nekaj policajev v bližino in dal oba tička prijeti, kakor hitro bi prišla na dan."
"No, ti bi lahko čakali celo večnost. Mali Jonatan je premeten tiček. Najprej gotovo pošlje kakega ogleduha, in kakor hitro sluti najmanjšo nevarnost, izgine zopet za en tedeh v svoje skrivališče," je/ odgovoril Holmes.
"Toda Mordekaja bi bili pa vendar lahko zgrabili in ga prisilili, da bi vam povedal njegovo skrivališče," sem pristavil jaz na to.
"To bi bil bob v steno. Sta-,
vil bi, da se Smithu še ne sanja j ,ie, kje se tička skrivata. Kaj pa šl se je on brigal, dokler je imel >i dosti žganja in povrhu še dobro j rn plačo. Poslala sta ponj, kadar-p, sta ga potrebovala. Vse sem )C( lobro preudaril in po mojih mi- ^ slih bo na ta način še najbolj- ^ še."	t;
Med tem pogovorom je dirja- k la naša ladja od enega Temzine-ga mosta do druzega. Ko smo r, dospeli v staro mesto, so zlatili č: zadnji solnčni žarki križ Sent- j Paveljskega zvonika. Ko smo j v pripluli zopet pod Tower, se je j b že zmračilo.	| j;
"Tisto tam je Jakobsonova j n ladjedelnica," je izpregovoril;s Holmes, kažoč na kup razmeta- j nih jamborov in vesel. "Počasi g, križajmo gor in dol; ker je vse polno ljudi, nas ne bo nihče za- -pazil."
Vzel je iz žeja nočni daljnogled ter gledal na breg reke. _ "Svojo stražo sicer vidim na določenem mestu, vendar ne daje nikakega znamenja."
"Potem pa ladjajmo nekoliko časa ob reki navzdol in po-čakajmo "Auroro", je hitro pristavil Jones.
Bili smo v tem trenutku vsi . nekako vznemirjeni, celo polica-ja in kurjači, ki so si komaj mo-, gli predstavljati, za kaj gre.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je daleč preko morja na Saipan otoku izgubil svoje mlado življenje naš preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin in brat
Pfc, Raymond Stefe
ki je dne 3. julija 1944 podlegel sovražni krogli in za ljubezen domovine žrtvoval svoje življenje v najlepših mladeniških letih, star komaj 19 let. Rojen je bil dne 21. maja 1925 v Clevelan-du, Ohio.
V spomin pokojnemu je bila opravljena sv. maša v cerkvi sv. Vida dne 8. avgusta 1944, ter se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Andrew An-dreyu za opravljeno slovesno sveto mašo in ganljive cerkvene obrede. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Francis Baragi in Rev. Victor lomcu za asistenco pri sveti maši.
Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše našega nesrečnega sina in brata, kakor tudi vsem, ki ste nas tolažili v teh težkih in žalostnih dnevih in se udeležili svete maše v spomin pokojnemu.
Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so izrazili so-žalje osebno ali pa s poslanimi sožalnimi kartami.
Našo prisrčno zahvalo izrekamo tudi vojakom James Turk, E. 62 St., Stanley Godic, Norwood Rd., John Strojin, E. 64 St., Louis Dus, E. 61 St., za udeležbo in častno stražo pri sv. maši.
Preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin in brat, prezgodaj si moral žrtvovati svoje mlado življenje za domovino in tako daleč od nas zdaj počivaš, da ne moremo pohiteti na Tvoj grob, toda spomin na Tebe bo živel v naših srcih do konca naših dni. Mirno spavaj v oddaljeni tuji zemlji in uživaj večno veselje pri Bogu, kjer vlada srečni mir.
Žalujoči ostali:
JOHN in JENNIE STEFE, starši
AGNES, sestra FRANK in CPL. WILLIAM, brata
Cleveland, Ohio, 3. oktobra 1944.
t
"Ne verno za gotovo, če bodo — sli ob reki navzdol," je odgovoril Holmes. "Odtod dobro vidimo v ladjedelnico; nasprotno _ pa nas oni ne morejo tako lahko zapaziti. Noč bo jasna; ne kaže drugega, ko da ostanemo, kjer smo. Poglejte no še enkrat tja. ,A.li ne plapola v zraku nekaj belega?"
"Je že res, vaš dečko maha z robcem; čisto dobro ga razločim," sem vpil jaz.
"In tamkaj je tudi Aurora", vzklikne Holmes, "in leti kakor bi jo veter nesel! — Halo, kurjači, kurite, hitimo za njo kar najhitreje mogoče. Hitro za ti-1 ^ stim parnikom z rumeno lučjo. To bi bilo pa vendar preneumno,- ni če bi nam nazadnje še ušla."
(Dalje prihodnjič) j J
Mali oglasi
/1A Dajte vaš fornez sči-ftŽffil stit sedaj! Boljša-IuIdI postrežba in boljše ' Wrvil delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu"
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
MOŠT IN SODI
Kakor vsako leto dobite tudi letos pli nas pristni Concord in beli mošt ter nove sode od žga-jnja. Se priporočam.
| Ludwig Gustinčič
Lockwood Rd., Perry, Ohio
Tel.: Perry 3149
Popravljamo vsakovrstne RADIO APARATE
Imamo slovenske plošče
Beachland Radio Electric
1 774 E. 185th St. — KEn. 7123
!___
I--
j Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliče-! te vsak čas, podnevi ali po-j noči. Delo garantirano in hi-j tra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
| HE 2730 I _
Harold Furniture Co.
708 East 185th St. I FINO POHIŠTVO PO ZMERNIH CENAH
I * Dajemo Eagle znamke — in lahke-pogoje za odplačevanje
Pridite in oglejte si
I našo zalogo novih spomladanskih I	zastorov in "draperies."
parkwood HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih
rjflfi&e's Electric Service
I ' Ekspertno popravilo na vseh izdelkih I pralnih strojev in vacuum čistilcev.
I Delo jamčeno — cene zmerne.
11706 Union Ave., WA. 1895
I ZA PRIHRANEK — PRIMERJAJTE NASE CENE Pohištvo, preproge, peči, električni I pralni stroji, ledenice, radio aparati in I: godbeni inštrumenti.
I SMERDA'S 5800 Broadway
Preko 30 let zanesljivosti
I ZA POPOLNO ZADOVOLJSTVO Z JEKLENO 8 GRAND plinsko PEČJO
obiščite
J The Newburgh Furniture Co.
J 4000 E. 71 St., blizu Harvard
s Kupujte vojne bondel!
Za delavce
Delajte v naselbini
MI POTREBUJEMO
Hammer Drivers kovaške delavce težake
Dobra plača od ure, produk-1 ijski bonus, "attendance" bo-us, in overtime.
Johnston & Jennings Co.
877 ADDISON (od St. Clair) EN. 0635
Dobra dela
NA RAZPOLAGO
/ za
moške
IN
ženske
•
Plača od ure med najvišjimi
i
TOVARNA Z
BODOČNOSTJO •
ZA VAŠO PR1ROČNOST
Imamo tri urade za uposlitev
ZGLASITE SE PRI NAJBLIŽJEMU
1368 West 3rd Street
severno od Superior, blizu Square
880 East 72nd Street
severno od St. Clair Ave.
17000 St. Clair Ave.
glavna tovarna
odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop. ob sobotah do 12. poldne.
Zaprto ob nedeljah
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE (0.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Za delavce Za delavce
Napravimo zmago sigurno!
Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov.
Potrebuje se moške
PACKERJE IN NAKLADALCE
Shear operatorje in pomočnike, punch press operatorje, pomočnike in Crane operatorja
METAL STAMPING INŠPEKTORJE
MILLWRIGHTS — MAINTENANCE POMOČNIKE — TRACTOR OPERATORJE
Geometric Stamping Co.
VOJNA TOVARNA 1111 E. 200 ST.
IV. 3800	Jf
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE |
ŽENSKE ZA OSKRBNICE
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite Se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Belt TelephoneCoJ
Dekle ali ženska
dobi delo za splošna hišna opravila. Prosta ob nedeljah. Plača $25. tedensko poleg hranel — Vpraša se na 6512 Hough Ave.
I
Ženske za delo
Služite polno plačo ko se učite. Stalno delo pri 60 let stari firmi.
Dobra bodočnost
-
POTREBUJEMO
Assemblers Punch Press operatorice Solderers Strojne operatorice Inšpektorice Time Keepers
Dnevni in nočni šift
Dobra plača od ure in overtime in plača od komada
' 10 ur dnevno
5-dnevni delovni teden
TKE BISHOP & BABCQCK MFG. GO.
1285 E. 49 St. — od St. Clair
Mali oglasi
Petindvajset letnica
Slovenskega doma na Holmes Ave. V SOBOTO, 21. OKT.
Dr. Presv. Srca Jezusovega
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše, 1082 E. 72 St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60 St.; nadzorniki: Anton Pozelnik, John Znidaršič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3 staro poslopje. Asesment se pobira na seji in i vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6. do 8:30 zvečer.
Mali oglasi
CE POTREBUJETE novo stre^vjli, * če je treba vašo streho P°Pr jn ^J-obrnite do nas. Izvršimo velika ^ j0-h na dela na trgovskih posIopU1 inovih. Brezplačni proračun. ,
Universal Roofing Sg^
HOG St. Clair Ave. — ClL?
Ob večerih: ME^J™^^
Modno trgovino I
se proda; tudi krasna p sobami; izborna .trgo^j aj. družino. Takoj je treba lino vplačilo. Lahko jo_P° uro site. Zglasite se med 2.111 popoldne na 5422 Storer Vzemite Scranton Rd^X
Hiša za eno druž'^
na 15810 Calcutta Ave. linwoodu, se proda. Prl''^v0jii» delana znotraj, velika garaža, lota 35x135. 0g y„p si io lahko ob večerih a{J j\'. deijo ves dan. Poklic'1 5674. {
Želi se kupiti
0lin 1
cirkulacij sko peč na 1 ytr gretje 4 sob. Kdor ima u,-/ daj, naj' pusti naslov v tega lista.	I
B. J. RADIO SERV1^
1363 E. 45 St.	,
•i
Prvovrstna popravila u
vrst radio »gf^^ #
Mati in nd ^
ki ste obe zaposleni, i*1'6 ^ novanje s 4 ali 5 soba^/ i ima za oddati, naj PllS . j v uradu Enakopravno-^/
Odrasli druži n"
se odda v najem stano^' ^ f sobami. Nahaja se bliz11 ^d St. Za naslov se poizve v . Enakopravnosti. _________
Radi selitve^
iz mesta, se proda k«' peč, ki rfi bila dolgo ^ kuhinjsko mizo in 4 s1 . ško posteljico, majh^ jjF. na premog. Proda se ceni. Vpraša se pri Tonkovich, 1011 E-J^j^/
Hiša naprod^
9 sob, garaža. V dobrem" p Cena $4500. Poizve *e E. 49 St.