Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka I*— Din IZHAJA VSAKO SOBOTO (Jrodniitvo in upr Dia. EDINOST Inserati po tarifi. — Čekov*! račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — No-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj m pošiljajo le na poštni predal štev. 113, Ljubljana L GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE Leto I. V Ljubljani, dne 20. oktobra 1934 Štev. 34. Kralj Mučenik med svojimi... Narodna stranka ob kraljevi krsti Klub poslancev Jugoslovanske narodne stranke se v globoki in grenki žalosti klanja spominu Velikega in Hrabrega Jugoslovana, kralja Aleksandra Prvega, kralja-Heroja, kralja-Mirotvor-ca, kralja-Uedinitelja in kralja-Mučenika, ki je veliko duhovno delo osvobojenja in uedinjenja, zamišljeno v preteklosti od naših narodnih velikanov vseh treh narodnosti, dovršil in uresničil. Jugoslavija, uedinjena naša domovina, naš uedinjeni in danes enotni narod, oba večna, sta tudi večen in pa vedno živ spomenik Njegovega dela in Njegove osebe. V naši globoki, skupni žalosti moramo zgraditi tak spomenik Velikemu Kralju vsak v svojem srcu! Našo tugo povečuje okoliščina, da je Veliki Kralj postal žrtev odvratnega atentata na tleh naše prijateljice in zaveznice v trenutku, ko se je sam obenem s Svojim narodom in v skupnosti z veliko Francijo pripravljal, da vzida nov kamen v stavbo Miru izmučene Evrope in vsega sveta, v trenutku, ko je ta mir tako globoka potreba trpečega človeštva. Gnusni atentator in njegovi pokrovitelji, ki so ga napeljali na to, so medtem zaman poskušali ovirati in onemogočiti to delo miru, še manj pa se jim bo posrečilo, da bi vrgli v prisrčne odnošaje ljubezni in zaupanja napram naši veliki zaveznici vsaj senčico nerazpoloženja. Naša žalost je tem večja, ker smo morali biti tudi po tej tragediji priče poskusov onih, ki so, ne verujoč v našo narodno enotnost in v občutek naše skupnosti, poskušali vreči seme razdora in nezaupanja s. preračunanimi, hvala Bogu pa tudi zlaganimi govoricami in naglašanjem, češ da je atentator Hrvat iz Zagreba. Toda narod, prav oni hrvatski del, je demantiral te zlobne tendence s svojo splošno, edinstveno žalostjo za Onim, ki ga je bil prižel z ljubeznijo vsega svojega srca, tako, kakor je bilo mogoče ljubiti samo Njega. Hrvatske pokrajine naše domovine sta objeli globoka bolest in žalost, ko se je razvedel tragični dogodek, enako, kakor Šuima-dijo, Slovenijo in vse ostale pokrajine, tako da nudi vsa naša domovina lepo sliko edinstvenega hrama sloge, miru in bratske ljubezni. Jugoslovanska narodna stranka je nastala prav iz težnje in občutka naroda, da postanejo velike ideje neprežaljenega Kralja in Njegova politika čimprej in čim energičnejše dejstvo! Na tem je Jugoslovanska narodna stranka delala, dela in polaga ob tej priložnosti svečano prisego, da bo tudi vedno delala na izvršitvi in utrditvi tega dela v prepričanju, da je tako najpravilneje dojela smisel teh idej in da se bo tako najbolj oddolžila spominu Velikega Kralja, obenem pa da bo s takim delom podpirala Njegovega Naslednika, Njegovo Veličanstvo kralja Petra Drugega, da bo nadaljeval delo Svojega Velikega Očeta! Slava kralju Aleksandru Prvemu! Živel kralj Peter Drugi! Narod moli in joče Zavezniška Francija je pokazala svoje zvesto srce, ko je po zločinskem atentatu v navzočnosti svojega vrhovnega državnega poglavarja in vseh veličin republike izrazila na tako globok, prisrčen način svoje iskreno sožalje z našim Visokim kraljevskim domom, z našim narodom, s svojo zavezniško Jugoslavijo. N j. Vel. kralj Aleksander je ležal v smrti ramo ob rami na mrtvaškem odru s francoskim zunanjim ministrom Louisom Bar- Naš kongres bo 28. oktobra 1934 Kakor smo obvestili vse delegate, člane in ostalo javnost, je bil naš prvi državni kongres Jugoslovanske narodne stranke zaradi tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra Velikega Uedini-telja PRELOŽEN na nedoločen čas. Iz Beograda smo pa prejeli brzojavno obvestilo, da se bo NAŠ KONGRES VRŠIL V NEDELJO DNE 28. OKTOBRA 1934 V BEOGRADU z nekoliko spremenjenim programom. Vse krajevne organizacije naj nam nemudoma pošljejo ponoven seznam, kdo so njihovi delegati na kongresu in kdo se udeleži kongresa le kot član oziroma gost. Vse dosedanje in še nove priglašence prosimo, da nam TAKOJ nakažejo za vsakega udeleženca voznino s posebnim vlakom od Zagreba do Beograda in nazaj ZNESEK PO 120 DIN, ki ga moramo nakazati do 22. oktobra v Zagreb. Denar nakažite po naši čekovni položnici na NAŠ RAČUN LJUBLJANA št. 12.042. Od domače odhodne postaje do Zagreba pa kupi vsak udeleženec kongresa pri postajni blagajni RUMENO ŽELEZNIŠKO LEGITIMACIJO (obrazec K-13) in CEL VOZNI LISTEK DO ZAGREBA. S to potrjeno legitimacijo in tem voznim listkom, ki ga pa ne smete nikjer oddati, boste imeli nato brezplačen povratek od Zagreba domov. Od doma do Zagreba in nazaj domov je torej odobrena polovična voznina, od Zagreba do Beograda in nazaj do Zagreba pa četrtinska. UDELEŽENCI S KRANJSKEGA se bomo odpeljali iz Ljubljane V SOBOTO 27. OKTOBRA s potniškim vlakom, ki odhaja z ljubljanskega glavnega kolodvora ob 18.25 uri zvečer. Vsi udeleženci kongresa Z GORENJSKEGA morajo biti v Ljubljani najpozneje z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 16.05 uri popoldne. Udeleženci iz KAMNIKA morajo biti v Ljubljani najpozneje z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 18.10 uri zvečer, še boljše pa že s popoldanskim vlakom ob 15.35 uri. Udeleženci iz DOLENJSKE morajo biti v Ljubljani najpozneje s potniškim vlakom, ki pride v Ljubljano ob 15.20 uri popoldne. Udeleženci z VRHNIKE pridejo v Ljubljano z osebnim vlakom ob 18. uiri zvečer. Udeleženci s PROGE RAKEK — LJUBLJANA morajo priti v Ljubljano najpozneje s potniškim vlakom ob 13.39 uri popoldne. Vsi se nato zberemo na kolodvoru, kjer bomo zasedli posebne, nalašč za kongres označene vagone pri rednem večernem zagrebškem potniškem vlaku in se odpeljemo skupaj iz Ljubljane OB 18.25 URI ZVEČER. Udeleženci ob progi LJUBLJANA — ZIDANI MOST vstopajo na ta vlak na svojih postajah, kjer so si že nabavili pravočasno vozne karte obenem z rumenimi legitimacijami, kakor je navedeno zgoraj. Vsak udeleženec se opozarja, da pride k blagajni DOVOLJ ZGODAJ, da mu železniški uradnik lahko pravočasno napiše in izstavi legitimacijo ter vozni listek. Udeleženci s proge Ljubljana—Zidani most naj se ravnajo po naslednjem voznem redu: Ljubljana odhod ob 18.25, Dev. Marija v Polju ob 18.33, Zalog ob 18.38, Laze ob 18.47, Jevnica ob 18.52, Kresnice ob 18.59, Litija ob 19.10, Sava ob 19.18, Zagorje ob 19.29, Trbovlje ob 19.37, Hrastnik ob 19.44 in prihod na Zidani most ob 19.54 uri. Tukaj se nam pridružijo UDEELEŽENCI S ŠTAJERSKEGA, ki se odpeljejo iz Maribora ob 18.05 mri, iz Murske Sobote ob 14.38, iz Ljutomera ob 15.27, iz Ormoža ob 16.18, iz Ptuja ob 17.08, s Pragerskega ob 18.36, iz Rogaške Slatine ob 18.23, z Grobelna ob 19.22, iz Velenja ob 18.12 in iz Celja ob 19.48. Vsi ti udeleženci prispejo na Zidani most s skupnim vlakom ob 20.20 uri ter se priključijo našemu vlaku v direktnih vagonih, nakar se vsi odpeljemo z zagrebškim vlakom Z ZIDANEGA MOSTU OB 20.31 URI. Sedaj se nam priključijo na svojih postajah še udeleženci s proge Zidani most—Zagreb po naslednjem voznem redu odhoda vlakov: Z Zidanega mostu odhod ob 20.31, iz Radeč ob 20.35, iz Loke ob 20.40, z Brega ob 20.45, iz Sevnice ob 20.56, iz Blance ob 21.06, iz Rajlienburga ob 21.15, iz Vidma-Krškega ob 21.22, iz Brežic ob 21.35 in iz Dobove ob 21.43 uri, tako pridemo vsi udeleženci iz Slovenije na zagrebški glavni kolodvor ob 22.25 uri zvečer. Tukaj nas bo že čakal POSEBNI vlak za odhod v Beograd, ki bo odpeljal okrog 23. ure. Pooblastila dobe delegati v vlaku. Za prenočišča v Beogradu je poskrbljeno, enako tudi za ceneno prehrano po 9 do 10 Din za opoldne in zvečer. Vse prijave naj se nam pošljejo NEMUDOMA obenem z nakazilom 120 Din za voznino od Zagreba do Beograda in nazaj na naslov: »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 11, poštni predal št. 115. Denar nakažite na naslov: »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, številka čekovnega računa 12.042. Ne odlašajte! Prijavite se nemudoma! Pošljite brez odloga točna imena vseh udeležencev z označbo, kdo je delegat in kdo samo član oziroma gost! UDELEŽBA NA KONGRESU JE VELEVAŽNA ZA VSAKOGAR! ODLOČAJTE SAMI O SVOJI USODI! Akcijski odbor Jugoslovanske narodne stranke za Slovenijo v Ljubljani, thoujem, s katerim je položil na žrtvenik evropskega miru in obenem tudi svetovnega blagra svoje predragoceno življenje pod pogubonosnim vplivom krogel iz istega zločinskega samokresa, pod jekleno voljo istih sovražnikov obeh zavezniških domovin. Ob tej strašni vesti se niso strla le jugoslovanska in francoska srca, ob tej jekleni pesmi smrti je okamenel ves svet, ki še veruje v poštenje, v človečanstvo in v blagor miru ter v blagoslovljeno sožitje človeštva. Prav vsi, ki so na svetu še čistega srca in poštene življenjske tvorne misli, so izrekli nad pro-palostjo posameznikov in njihovih zaščitnikov svojo najostrejšo obsodbo, ki terja samo eno ve-kovno, nespremenljivo zadoščenje ... ••••••••••••«# Francija nam je s krvavečim srcem in z vsemi častmi vračala in vrnila truplo našega največjega vladarja, našega edinstvenega kralja Aleksandra I. Velikega Uedinitelja. V naj iskrenejši, naj-tišji bolesti in ločitvi se odraža rajska slast skupnosti, neutešne težnje in svete volje po skupnem delu in trpljenju. Neizmerno valov je Sredozemskega in Jadranskega morja se je delilo in zlivalo za »Dubrovnikom« in spremljajočimi ga francoskimi pomorskimi velikani od Marseillu do Splita, jugoslovanskega Splita... Split, oj biser morja, kako sprejemaš svojega mrtvega Kralja... Vsa ponosna jugoslovanska mornarica, s kadečimi se dimniki zavezniškega francoskega in angleškega sredozemskega vojnega brodovja ob strani, je v nedeljskem jutru 14. oktobra v Splitskem kanalu pozdravila na svoj junaški, prisrčni način svojega vrhovnega poglavarja. Zadoneli so stoteri streli, zarjule so v nepopisni bolesti v solnčni jadranski dan neštete ladijske sirene. Na visokem, težko črnem kata-falku sredi svobodne jugoslovanske splitske luke pa se je vil proti nebu, vzradoščenem po nemirnem, pričakujočem poletu jugoslovanskih, kraljevih zračnih ptičev sinji dim kadila, pomešan z molitvijo do smrti žalostnih src in z živo željo, da bi bil ta dim bronastih gromovnikov z obrežnih zidov in jeklenih ladijskih oklepov v zadoščenje Pravici... Deset, ne, stotisoči trpečega naroda so se metali v prah obmorske ceste, ti tu, jaz tam, vendar vsi skupaj, povezani s smrt-jo-ljubeznijo našega Najdražjega... Tako, kakor govori jugoslovanski narod, ne ume nihče govoriti brez besed ... Mrtvi Kralj je takrat vedel, da hoče ob prihodu na sveta jugoslovanska tla nositi njegovo izmučeno, od zločinskih, izdajalskih krogel prestreljeno telo štirinajst milijonov zvestih ramen, kakor svojo najsvetejšo skrinjo zaveze. Štirinajst milijonov naj-] jih Jugoslavija, končali nismo,'bežni in zvestobe. Stoteri in sto- zvestejših, najudanejših src je ker se tok še ni ustavil... takrat v svoji živi, neizmerni bo- V vso globino še ne moremo lesti zajokalo, ko so Te prenesli pogledati in je doumeti, ker to na svobodna, preljubljena jugo- je bilo prihranjeno samo Njemu, slovanska dalmatinska tla. Juna- ki se nam je žrtvoval za našo in ki ne znajo jokati, ob Tvojem vseli poštenjakov dobrobit, srečo, povratku so jokali kot neboglje- blagostanje in bratstvo... na deea... j V vseh čistih, krepkih, od loč- in potem oni inrtvi-živi dolgi ni h in borbenih srcih pa plamti pot preko Dolmacije, kršne Like, kakor večni, sveti ogenj Tvoja Karlovca v kraljevski Zagreb. Narod je v stotisočih romal k mrzli krsti, iz katere je dihal večno živi dih našega največjega Sinuv našega najdobrotljivejšega in najskrbnejšega Očeta. Nepopisni prizori bolesti, obupa in one iskrene žalosti, ki nas druži vse Jugoslovane brez razlike oporoka, Tvoj zadnji dih ob poljubu Smrti: »ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!« Na to zadnjo voljo smo prisegli, z nami so prisegla vsa bratska in zavezniška srca, držali jo bomo, in prav za zmago svobode, bratstva, ljubezni, poštenosti in vere, narodnosti in prepričanja, Pravice ter na pogin vseh onih, r,- 1_ * 1! * 1 v j • • « L otoiM ti cinoa imeli »rt I - 1 „ ,1 „ so bili najlepše cvetje in najgloblji dokaz sadu večnega dela in ljubezni nepozabnega pokojnika, našega neprežaljenega Uedi-nitelja, Osvoboditelja ... In ti nepozabni, pretresujoči prizori ob vsej poti pokojnega vladarja preko nepregledne lir- ______________________________________ vatske ravnine do prestolnega j čina v širni Jugoslaviji je posla Beograda, kjer je večino svojega la k zadnji poti ljubljenega vla- katerih srca, misli, naklepi in dejanja streme po onem, česar Ti nisi prenesel, mogel in hotel trpeti ... t V Beogradu so se zlili v zadnje slovo od mrtvega kralja sto in stotisoči naroda. Sleherna ob- trpkega, tolikokrat in tako težko preizkušenega življenja mislil in koval čim boljšo usodo svojega naroda in svoje najdražje Jugoslavije naš največ ji, najgloblji Mislec in Državnik ... Težko je koval, modro in z ljubeznijo je koval, in zato mu je mnogo, mnogo prezgodaj zdrknilo vajeno kladivo z razgretega nakovala, iz predelavnih, pre-pridnih rok ... Ob vsej poti samo cvetje, sami venci, sam jok in prisege neomajne zvestobe, sama bolest in ljubezen, ki jo je vedno, v sleherni svoji globoki misli sejaL Tako, čeprav uklenjen v pretesne stene mrtvaške krste, še ni hodil noben vladar sveta po svojem kraljestvu, kakor se je vračal pokojni jugoslovanski vladar, večni kralj Aleksander I. Veliki Mučenik v svoj kraljevski dom, v svoj Beograd. Ljubezen in blagor je sejal, ljubezen in narodov blagoslov je žel On, ki je moral položiti svoje najdražje na žrt-venik domovine, svetovnega miru in jugoslovanske boljše bodočnosti. Dvignil se je narod, od Triglava preko plodnih ravnin in zelenih gričev do temnega Vardarja, od sivih skal v rateškem trikotu do šumečega Jadrana, Egejskega in Črnega morja, od zelene Donave tja doli do zvestih stražarjev — jadranskih otokov. Dvignil se je, pohitel k zadnjemu pozdravu in poljubu k Tvoji krsti, in dihnil Ti je v smrtni objem: »PRIPRAVLJEN SEM, PRIPRAVLJEN NA VSE!...« t Težka, mrka črnina zavija vso Jugoslavijo. Pretežka bi bila ta bolest in žalost, utehe bi ne moglo najti strto jugoslovansko srce, če bi ne dihal iz njenih črnih gub in vihrajočih gibov dih velike ljubezni in bratstva, katerih poosebljenje je bil Oni, za katerim točimo morje solza, h kateremu plove nešteto najglobljih, najprisrčnejših vzdihov, molitev in tožba. Razni vetrovi prinašajo v našo silno bol žarke, pisma in tudi zgolj sence utehe. Narod je miren in nemo stopa po poti, na kateri je pravkar utihnil strumni, varni korak Gospodarja, Voditelja in narodovega Najmodrej-šega... t Vsi dvori, vsa državna predsedstva in vse vlade so poleg neštetih drugih poslali izraze svojega sožalja, svoje bolesti oziroma svojega občutja. Sprejema darja svoje zastopnike kot tolrna če splošne narodne bolečine, lju- teri predstavniki držav in svetovnih sil so žalni gostje naše prestolnice. V zraku, na kopnem in na vodi se poslavlja od svojega vrhovnega poveljnika junaška jugoslovanska vojska. Z njo dele tudi vidno, dokumentarno najglobljo žalost mnogoštevilne delegacije tujih, pa bratskih zavezniških vojska. Takega slovesa od varljivega, nehvaležnega sveta ni doživljal v človeški zgodovini še noben vladar. In to brez umetnega pompa, brez formalnosti, brez konvencionalnosti. Vse iskreno, vse bolestno-krvaveče, vse resno in živo, kakor je čutil vedno le On, ki mu sedaj vse to velja... Vsi, ki smo seme iu sad dela, volje in ljubezni pokojnega kralja Aleksandra I. Velikega Mučenika, stojimo v tem veličastnem, groznem trenotku zemeljskega slovesa strti pred Njegovim truplom, trepetamo kakor milijonske svečke ob Njegovi krsti in v vseh jugoslovanskih domovih, in v svoji naj večji boli prisegamo sveto prisego: »ČUVALI BOMO JUGOSLAVIJO NA VEKOV VEKE!« Proglas bana Kralj Peter II. v domovini Komaj je storil bivši prestolo-j merno morje vsenarodne žalosti, naslednik Nj. Vis. Peter svoj pr- Sama sta pa doživljala na svoji vi korak v svet in prvič za jel \ povratni poti od Jesenic do pre-v neizmernost onega znanja, kil stolnega Beograda na vseh po-ga je terjala od Njega domovina stajah kljub noči in nezgodni uri kot od svojega bodočega vladar- tako globoke, iskrene in neomaj-ja, že je Usoda zasekala najbrid- ne dokaze udanosti in zvestobe, kejšo rano v Njegovo blago, otro-1 da si česa globljega, prisrčnej- Težka nesreča, ki je zadela našo državo in neizmerno globoka žalost, ki je zadela ves naš narod ob smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je ustvarila razpoloženje, v katerem se porajajo in dobivajo vero različne neresnične vesti, katere se v zadnjem času zelo širijo med našim prebivalstvom. Take vesti širijo večinoma neodgovorne osebe, ki se ne zavedajo posledic takega ravnanja. Ni pa tudi izključeno, da se za razširjevalci takih vesti v ozadju skrivajo temni elementi, ki hočejo med našim, vsled gnusnega zločina že itak močno razburjenim prebivalstvom ustvariti vznemirjenost, povzročiti zbeganost in negotovost, s prozornim namenom škodovati naši zedinjeni državi in našemu zedinjenemu narodu. Z zadovoljstvom in s ponosom ugotavljam, da se je vse naše prebivalstvo, združeno v neizmerno globoki žalosti ob krsti ljubljenega viteškega kralja, zadržalo dostojno in mirno, kakor se to spodobi v tako resnih časih zavednim, kralju in domovini zvestim državljanom. Ugotavljam, da so vse vesti o kakršnihkoli nemirih in neredih v državi, zlasti pa še o težavnem notranje- in zunanjepolitičnem položaju popolnoma neresnične ško srčece,.. Ob strani mu je stala v tej Njegovi najtežji uri Njegova visoka kraljevska moti N j. Vel. kraljica Marija. V Parizu, kjer se je pripravljal najvišji triumf zgodovinske poti N j. Vel. kralja Aleksandra I. Velikega Mučenika, sta si padla v objem kraljevska mati in novi kralj Jugoslavije, enajstletni vladar Peter II. Karad jord jevič. Težak je bil Njun povratek v domovino, mnogo težji od zadnje poti Nj. Vel. kralja Aleksandra. Toda Njuna vrnitev je bila obenem edini svetli žarek v to neiz- šega in lepšega ljudska duša ne bi mogla zamisliti ali doprinesti. Mladi kralj Peter II. je že na svoji prvi, prežalostni kraljevski poti skozi domovino na lastne oči, z lastno dušo in z lastnini prostim čutom spoznal, da je vsa širna Jugoslavija prenesla vso svojo ljubezen in zvestobo s pokojnega Velikega Očeta na Njegovega prvorojenca, kralja Petra II. Naj bi hodil ob opori vsega naroda zvesto po stopinjah Njega, ki je živel in umrl le za Jugoslavijo, za bratstvo, za pravico in za svetovni mir! Živel kralj Peter II. in večkrat zlonamerne. V celi državi je popolen red in mir. Tudi unanjepolitični položaj naše države je ravno po zaslugi blagopokojnega Vladarja povsem zadovoljiv. Ne le, da je mučeniška smrt našega Kralja še bolj okrepila naše zveste zaveznike na nas. temveč je tudi nam še približala druge narode. Nevarnost za kakršnekoli mednarodne za-pletljaje je izključena. Mir in dostojanstvo, čvrsta vera in zaupanje v bodočnost našega naroda odgovarja najlepše vsem intencijam blagopokojnega kral ja, kateri je vse svoje življenje in neumorno delovanje posvetil zedinjenju našega naroda in ustvaritvi naše skupne domovine Jugoslavije. Dokazali bomo, da hočemo v bratski slogi skupno Njegovo oporoko, Njegovo poslednjo voljo: Čuvajmo Jugoslavijo. Dolžnost vsakega državljana, ki se zaveda važnosti te oporoke, s katero nam daje nepozabni Vladar jasne smernice za vse naše nadaljnje delovanje, je, da odločno zavrne razširjevalce neresničnih in vznemirljivih vesti, na nje same pa opozori oblastva, ki bodo z vso strogost jo onemogočila tako njihovo početje. Ljubljana, dne 15. okt. 1934. Ban: Dr. Marušič, 1. r. Zločin se razkriva Vsa francoska, pa tudi ostala mednarodna varnostna oblastva so noč in dan na delu, da razkrijejo zločinske zarotnike, ki so na zverinski, zločinski način umorili največjega Jugoslovana, našega neprežaljenega kralja Aleksandra I. Velikega Mučenika. Francoska policija je s pomočjo švicarske dognala vse glavne niti, ki so vodile k zločinskemu atentatu. V družbi teh zločincev Sožalna izjava Jugoslovanske narodne stranke Na žalni spominski seji poslanskega kluba Jugoslovanske narodne stranke, ki se je vršila prejšnji teden v Beogradu takoj, ko se je razširila grozna vest o zločinskem atentatu na ljubljenega vladarja Aleksandra I. Ve-ikega Mučenika, je bila sprejeta in odposlana naslednja brzojavka: Kraljevsko namestništvo. Beograd. Poslanski klub Jugoslovanske narodne stranke, zbran na kome-morativni seji povodom neprp-žaljene smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja, prosi Kraljevsko Namestništvo, da pred Njegovim Veličanstvom Kraljem Petrom II. in N j. Vel. Kraljico-Materjo tolmači našo neomajno udanost in zvestobo Kralju Petru Drugemu, kakor da tudi tolmači našo globoko tugo za izgubljenim blagopokojnim Viteškim Kraljem! Večna mu Slava in Spomin! Naj živi Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. Predsednik poslanskega kluba Dr. Milan Metikoš, s. r. PREBIVALSTVU SLOVENIJE! Na pobudo, ki jo je prejel banovinski odbor z raznih strani, se prebivalstvo Dravske banovine vabi, da na dan pogreba, dne 18. oktobra, in sicer med 8. in 9. uro dopoldne ter med 2. in 3. uro popoldne prižge v spomin na blagega in velikega pokojnika na svojih domovih lučke in svečke. NA DAN POGREBA v četrtek 18. t. m. bodo vse trgovine, obratovalnice, industrijska podjetja, sodišča, denarni zavodi in druge institucije ves dan zaprte. jso se znašli temni tipi iz vrst ma-jkedonstvujočih in Perčeca. Ne-lkaj teh človeških propalic je že v rokah policije, ostali pa bodo kmalu pred stolom Pravice. Ves pošteni in civilizirani svet je nastopil proti njim in več ne bol tem izvržkom človeške družbe pomagala tudi zaščita onih, ki nosijo vso moralno odgovornost za gnusni marseillski zločin pred Bogom in pred ljudmi... Delo naših narodnih poslancev: V borbi za narodne pravice Od 12. novembra dalje so imeli v narodni skupščini 107 govorov in so vložili 153 velepomembnih interpelacij Zavezniško Francijo zastopa poleg mnogoštevilnih drugih državnikov, politikov in vojaških delegacij predsednik republike Lebrun osebno. Dr. Anton Korošec, ki se je poklonil zemskim ostankom pokojnega kralja že ob prihodu v Split, se bo osebno udeležil pogreba v Beogradu. V Splitu je g. dr. Korošec izjavil novinarjem: »Ko nad mrtvim kraljem joče vsa Jugoslavija, je treba vse pozabiti! Treba je delati in živeti za Jugoslavijo!« Iz Prage in ostale Češkoslovaške bo prispelo na kraljev pogreb več posebnih vlakov. V Zemun je tudi že prispela posebna eskadra češkoslovaškega in pa francoskega vojnega letalstva. Naša dolžnost je, da z ozirom na bližnji prvi državni kongres Jugoslovanske narodne stranke objavimo jugoslovanski javnosti nekaj skromnih podatkov iz obširnega referata, ki ga bo iznesel na kongresu tajnik našega poslanskega kluba, narodni poslanec g. Josip Stažič. Narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke so od časa, ko so ustanovili svoj posebni Jugoslovanski narodni klub, od 12. novembra leta 1932., razvili v narodni skupščini izredno živahno, plodovito in veliko delo. Znano je, da so se ti naši poslanci oddvojili od družbe ostalih narodnih poslancev zato, da so mogli čim bolj služiti interesom naroda in domovine. Če pregledujemo stenografske zapiske narodne skupščine od omenjenega dne pa do danes, vidimo, kako je deset narodnih poslancev Jugoslovanske narodne stranke neprestano v svojih skupščinskih govorih iznašalo vse narodne skrbi, potrebe in težave, in to z vso odločnostjo in v najgloblji zavesti težkih razmer, v katerih živi in životari narod. Ti naši narodni poslanci so v tem kratkem času vložili na razne resortne ministre 153 izredno važnih in ostrih interpelacij, v katerih so dosledno naglašali neznosne, pretežke razmere, v katerih je primoran narod živeti. Med temi 153 interpelacijami je tudi cela vrsta interpelacij, ti-čočih se najaktualnejših in naj-akutnejših zadev Slovenije, med drugimi interpelacija radi volitev v Kamniški Bistrici, radi volitev v Trati v Poljanski dolini, o nezakonitostih v Moravčah itd-Naši vrli poslanci so vlagali vse svoje interpelacije z navedbo živih, neutajljivih dokazov glede nasilstev nad člani in! pristaši Jugoslovanske narodne stranke, kakor tudi radi nezakonitih dejanj nad ostalimi državljani Jugoslavije. Narod se želi in hoče organizi-rati v svoji edini vsenarodni opozicijski Jugoslovanski narodni stranki, kar se mu je pa marsikje onemogočalo. Vse take primere so naši poslanci iznesli n« pristojnih mestih z odločno zahtevo, da se da zadoščenje zakonu in zapostavljanim, preganjanim državljanom. To svojo borbo za narodne pravice in njihovo nedotakljivost so vršili naši poslanci nadvse vestno in od- ločno. Jugoslovanska narodna stranka Štev. 34. »EDINOST« Stran 3. se bori za svobodo tiska, za svobodo govora in dogovorov, za svobodne, tajne volitve in za vse ostale temeljne politične in državljanske svoboščine. Narodna stranka se pa tudi bori proti korupciji, ki uničuje naše narodno in državno imetje. Ob priliki afere narodnega poslanca vladne JRKD oziroma novo krščene Jugoslovanske nacionalne stranke Huseina Kadica, so narodni poslanci Jugoslovanske narodne stranke odločno dvignili «voj glas proti korupciji in na vseh tozadevnih sejah energično stavili svoje resolucije in predloge. Takrat je tudi predsednik našega poslanskega kluba g. dr. Milan Metikoš predložil g. ministrskemu predsedniku interpelacijo o nujnem sprejemu zakona proti korupciji 'ter zahteval nujno odreditev parlamentarne ankete, ki naj bi naglo in temeljito preiskala afero Huseina Kadiča in vse ostale afere pri izvajanju agrarne reforme ter dognala vse zlorabe, ki so se dogodile. Tudi ostali naši poslanci so vlagali dan za dnem interpelacije v teh umazanih, kričečih aferah, obenem pa so za vsak primer zahtevali priznanje nujnosti postopanja. Toda kaj smo doživeli. Vladna Jugoslovanska nacionalna stranka je vse te predloge odklonila, češ, da je nujnost pri njihovem reševanju in razčiščevanju nepotrebna. In Husein Kadič, ki je odgovarjal za oškodovanje države v znesku 10,000.000 Din, je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora proti položitvi kavcije v znesku 1,000.000 Din. Še do danes pa ni bil niti sojen niti obsojen. Je pa danes tudi še vedno dični član Kluba poslancev Jugoslovanske nacionalne stranke in prvak te vladne stranke. (Dalje prihodnjič.) Razkrite karte Pod tem naslovom je objavil nedavno »Koroški Slovenec« naslednji zanimivi članek: »Uradno glasilo nemške na-rodno-socialistične stranke »Vol-kischer Beobachter« je dne 21. avgusta 1934, torej prvi dan po izvolitvi Hitlerja za Hindenbur-govega naslednika, objavilo zemljevid, ki prikazuje »meje nemškega vpliva« v Evropi. V zemljevidu so začrtane trojne meje: Prvo tvori oni del sedanje Nemčije, kjer imajo Nemci polno voj.-noobrambno svobodo. V tem delu Nemčije smejo Nemci tudi po mirovni pogodbi postavljati utrdbe in vse, kar je v okviru pogodbe potrebno k obrambi ozemlja. V teh mejah nista zapopade-ni predvsem Posaarje in Šlezija tik poljske meje. Druga nemška meja, začrtana na zemljevidu Uradnega nemškega glasila, uključuje vse ozemlje današnje Nemčije s Possarjem vred. Najzanimivejša je tretja meja, ki pokazuje takozvani nemški »Siedlungsgebiet«, koder prebivajo Nemci v večjih skupinah. V to mejo pripadajo francoska Alzacija in Lotaringija, nemški del Švice, južna Tirolska, cela Av- strija, nemški Sudeti na Čehoslo-j vaškem, pretežni del zahodne !Poljske in — velik del Slovenije 's slovensko Štajersko, Gorenjsko 'preko Bleda in Radovljice, tako |da ostane slovenska le še okolica Ljubljane z malim repom do krškega polja, Slovenska Koroška je seve vsa v tretjih nemških mejah. Končno prikazuje zemljevid še brezštevilne jezikovne oto-ike na Ogrskem/ Češkem in v Jugoslaviji. Kočevje zavzema na tem zemljevidu domala vso Dolenjsko. I »Vdlkischer Beobachter« je | opremil zemljevid s sledečim besedilom: »Vse preveč imamo mi ! Nemci v nemški državi le držav-jne meje pred očmi. Toda nemški vpliv sega daleč preko meja države, čeravno se zaenkrat še ne čuti. Če se hočemo enkrat navaditi na razsežnost nemškega sveta, se moramo navaditi tudi na nekatere potrebne razdelitve, ki so nam bile proti naši življenski I volji usiljene. Najprvo pride ^»zemlje, kjer imamo polno voj-jnoobrambno svobodo. Okrog njega se razteza ozemlje, kjer te svobode še nimamo. To so dežele |ob tako trpko obrezanih politič- Dnevni red prvega državnega kongresa Jugoslovanske narodne stranke, ki bo v Beogradu v nedeljo, dne 28. oktobra 1934., je naslednji: 1. Otvoritev kongresa. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Volitev odbora za proučevanje strankinega programa. 4. Volitev odbora za proučevanje strankinih statutov. 5. Poročilo Glavnega odbora. 6. Poročilo Poslanskega kluba. 7. Poročila posameznih delegatov. 8. Razprava in sprejem strankinega programa. 9. Razprava in sprejem strankinih statutov. 10. Volitev članov Glavnega odbora. nih mejah države. Toda vse državno ozem'lje je še mnogo manjše, kot je sklenjeno nemško jezikovno ozemlje, ki je danes raztrgano na 15 različnih držav, kar je edinstven primer na svetu. To nas poziva, da mislimo mimo vsake politike na svoje brate tam daleč zunaj, da zanje skrbimo in jim pomagamo. Še dalje pa segajo nemški jezikovni otoki, otoki nemškega dela in iskrenega mi-roljublja, jamstvo za boljšo bodočo Evropo. Vse te meje med Nemčijo in Nemci ne smejo nikdar postati kulturne meje.« Tako uradni nemški list! Da s tem ne prinaša praznih besedi in navadnega govoričenja, dokazuje to, da se na mejah nemškega vpliva dela že od prvega dne, odkar je narodni socializem zavladal v Nemčiji. V Berlinu obstoji društvo za nemštvo v inozemstvu in iz njegovega kroga nedvomno izhaja tudi značilni propagandni prispevek. Izza nameravanega njegovega lanskega zborovanja v Celovcu bistrovid-ci ne bodo prezrli njegovih niti do julijskih dogodkov v Avstriji in koroški deželi. Sedaj se poroča tudi že iz Švice, da je bila tam ustanovljena velenemška bojna zveza s ciljem priključitve nemške Švice Nemčiji. V Moravski Ostravi na ČehosOovaškem so prišli nedavno na sled široko razpredeni narodno socialistični organizaciji, ki je vohunila za Nemčijo. Bilo je aretiranih več oseb. Gornja izvajanja nemškega lisita torej niso nikake pobožne želje ali celo vzeta iz zraka, marveč kruta resnica, da nemški narodni socializem ne bo miroval preje, da ali doseže svojega cilja ene države enega naroda, ali pa da se uniči sam iz te svoje težnje. K temu še nekaj! Pred letom je avstrijsko javnost vznemirila novica o narod no-socialistični pripravljenosti, da se v slučaju priključitve Avstrije potegne na Koroškem politična meja, ki bi nekako odgovarjala sedanji narodnostni meji med Slovenci in Nemci v deželi. O zlobnih podtikava« j ih nekih krogov, da se je s to pripravljenostjo kakorkoli resno bavilo tudi vodstvo manjšine, nočemo govoriti, ker je pod našo častjo. Povdarimo še enkrat, da se je vsakomur, ki gleda s treznim očesom, taka govorjena pripravljenost morala zdeti kvečjemu smešna in bajeslovna. Kako naj pričakujemo katerokoli ugodnost v narodnem pogledu od gibanja, ki je izrazito nem-ško-nacionalno, če se moramo boriti za trohice narodnih pravic celo z ljudmi, ki živijo v krščanski nemški državi! Zgoraj navedeni članek nemškega uradnega glasila »Volki-scher Beobachter« pa mora slehernemu človeku razbliniti zadnjo sled vere, da bi bil narodni socializem, ki začrtava jugovzhodne nemške narodne meje ob Ljubljani in za slovensko Štajersko, zmožen dovoliti drugim narodom v svojem območju tudi kakršnokoli kulturno svobodo. Ob tako odkriltem pisanju nemškega lista iz rajha bo vsak, kdor čuti v sebi vsaj nekaj iskrene narodne zavesti, znal priti do pravega sklepa.« Iz našega pokreta SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI izidu občinskih volitev v Luko- Ob priliki shoda dne 7. t. m. je bil sestavljen pri nas za ustanovitev krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke naslednji pripravljalni odbor: predsednik g. Kerin Franc ml., posestnik pri Sv. Križu, podpredsednik g. Grubič Franc, posestnik z Dobrave, tajnik g. Hribar Valentin, posestnikov sin pri Sv. Križu, odborniki gg. Gramc Janez, posestnik iz Znanovc, Kerin Karol, posestnik pri Sv. Križu, Komlanc Anton, posestnik pri Sv. Križu. Černelič Franc, ključavničar pri Sv. Križu, Glinšek Franc, posestnikov sin pri Sv. Križu in Kramar Ivan, posestnik pri Sv. Križu. LUKOVICA Kakor v Kamniški Bistrici, tako je celjsko upravno sodišče razveljavilo tudi občinske volitve v Lukovici. Če je kdo bral v ljubljanskemu »Jutru« v letošnjem avgustu dolgi slavospev o vici, je bil nedvomno prepričan, da ljudstvo kar v procesijah dere v JRKD oziroma Jugoslovansko nacionalno stranko. Pomisliti je samo treba, da je pri volitvah v lanski jeseni opozicija zmagala z razliko 250 glasov, zdaj pa si je »priborila« Nacionalna stranka 150 glasov večine nad opozicijsko listo g. Kersnika. Mar ni to krasen napredek?! Ljudstvo pa dobro ve, koliko se sme verjeti takim »Jutrovim« poročilom in tudi prav dobro ve, da JRKD oziroma novopečena Jugoslovanska nacionalna stranka pristašev ne pridobiva, temveč jih nasprotno rapidno izgublja. Povsem v skladu z »Jutrovo« informiranostjo čitateljev je, da ni niti s skromno notico zabeležilo razve-1 j avl j^n j a. volitev v Kamniški Bistrici in Lukovici. Kakšne stvari so se dogajale pri ponovnih volitvah v Kamniški Bistrici in Lukovici, vedo ljudje že iz razsodb upravnega Kako nas sprejema kmečko ljudstvo? Na vseh naših dosedanjih shodih širom Slovenije me je vedno zanimalo tudi povsem nepristransko mnenje pristnih kmečkih korenin. podeželskih mož in žen, o naši Narodni stranki, o shodu samem, o razloženem programu in ideji ter o govornikih, ki so nastopali na govorniškem odru. Najprej in najlažje se je razvezala beseda pri kozarcu vina in živo so se mešali ali križali tehtni komentarji resnih mož in živahnih fantov, pa tudi ženske vseh starosti navadno niso prav nič zaostajale za svojimi zakonskimi »politikar ji«. Po shodu pri Devici Mariji v Polju pristopi star, preprost možak k naši mizi in pove počasi, s povdarkom desnice: »Tako, kot je ta gospod povedal, pa že iz-lepa ni kdo. To je pa vse res! Le takoj naprej, po sedaj začeti poti, pa bomo vsi z vami. Saj smo že sedaj in tudi še bomo! Ampak priti morate na vsak način tudi med nas, tja onstran Save!« (Mož je bil iz Dola pri Ljubljani.) Iz oči in iz glasu se je odražala iskrena vera in topla želja, da bi poslušal zopet v družbi neštetih somišljenikov besedo čiste resnice, tolažilni nauk za bodoče dni. trpko tožbo našega malega človeka in blažilne besede novega upanja, ki smo jih vsi tako zelo potrebni... Shod v Mengšu je pravkar minil. Goste gruče poslušalcev se počasi trgajo in razhajajo v vse smeri, večini ljudi kar nehote zastaja korak in kakor po notranji volji se obračajo nazaj, kakor da čakajo še novih besedi velikega političnega evangelija, kakršnih v zadnjih letih narod ni upal izgovarjati drugače, kakor le za zaprtimi vrati. K meni pristopite, postarna ženica, kmetica v starinski, širokokrilni obleki in pritajeno, radovedno vpraša: »Kdo pa je bil gospod, ki je pravkar tako korajžno govoril?« Ko sem ji pojasnil vprašanje z omembo predsednika akcijskega odbora stranke za Slovenijo, je živahno vrnila: »A, zato so se nekateri, ki so se davi menili, kako bodo ugo-varlaji govornikom in jim motili shod, kar razšli, ko je ta gospod povedal na ves glas, kako se vse z nami postopa. Prav je, prav, da je ta gospod sam z dežele; ta vsaj iz izkušnje ve, kako je z nami. Ali so drugi slepi in gluhi, da vsega tega ne vidijo in ne slišijo? Ali so nas res vsi Izdali in pozabili, da ni bilo že leta nikogar med nas. Le povejte temu vašemu gospodu, da bodo šli vsi naši ljudje za njim, samo naj res tako dela, kakor je povedal, da bi se moralo delati, kadar bo prišel do kake besede; ja, njemu bomo pa zaupali!« V krčmo je vstopil kmalu nato mlad mož, nad 35 let mu ne bi prisodil. Takoj se je pričelo umikati omizje z leve in desne ter mu ponujati prostor v svoji sredini. Spoznal sem takoj, da ga močno cenijo. Pa je po kratkem molku in posluhu besedovanja ostalih vaščanov dejal: »Poln dvomov sem prišel na shod. Že prej sem se jasno zavedal, da bo naša abstinenca v politiki samo pomagala ljudem okrog JRKD stranke, da si bodo še bolj opomogli razni tujezem-ski tovarnarji, člani njihove stranke in da je le naša abstinenca vzrok, da so si lahko nasilno prilaščali naše občine njihovi politični priganjači. Zavedal pa sem se obenem tudi, da bo na neki način treba naš narod priklicati iz malodušja, v katero je zapadel po Bog ve čigavi krivdi. Saj borba naredi človeka živahnega, borbenega. Po mojem je postal naš človek malodušen šele takrat, ko se mu je reklo, naj čaka in zopet le čaka. Vse to sem vedel in dvomil sem le o tem, ali se lahko v okviru te nove (Jugoslovanske narodne stranke) borim za pravice kot njen član in ali lahko pokličem in vabim tudi svoje prijatelje v to stranko. Sedaj pa ne dvomim več! Že takoj, ko je prvi govornik pozdravil ljudstvo in nas pozval, da pozdravimo našega vladarja z »živel«-klici, sem videl, da je ta stranka dobra, ker se, oprta na ljudstvo ozira tudi na prestol in tako daje ljudstvu priliko, da na nedvoumen način manifestira za državo in za kralja ter da demonstrira proti tistim, ki so nas blatili, češ, da smo proti tej državi in proti vsemu, kar je v tej drža- vi svetega. Še bolj pa me je preprečala o pravilnosti te stranke govornikova odločna, moška beseda, da smo Slovenci zvesti in dobri državljani, ker ljubimo svoj slivenski jezik, svojo slovensko kulturo in svojo vero, kar vse smo znali skozi stoletja varovati in ohranjevati sredi tujega in potuj-čevalnega življa, ko nas je bila le skromna peščica napram milijonom zagrizenih narodnih nasprotnikov, ki so nas hoteli zadušiti v svojem germansko-madžar-skem oklepu. Če spoštujemo in branimo svoje slovenstvo, še nikakor nismo protidržavni elementi, kakor nas dosledno skušajo predstavljati prav slovenski voditelji JRKD stranke. Nasprotno, mi smo z dušo in srcem državotvorni, ker iskreno ljubimo svojo Jugoslavijo in svojega narodnega kralja, na čigar prvi klic smo bili pripravljeni to svojo ljubezen in pokorščino napram njemu izpričati tudi z življenjem. Hočemo pa, da se že čimprej neha samovolja JRKD stranke in da ljudstvo zopet svobodno pove, kaj hoče in kaj ga teži. Vsi bratje, Slovenci, Hrvati in Srbi, bomo pod praporom Jugoslovanske narodne stranke stopili v borbo za vzvišeni program, napisan na naši zastavi: Za svobodo, enakopravnost in pravičnost! In zato vam kličem, možje: Vsi v vrste te naše edine res narodne stranke, da vzamemo v svoje roke svojo in državno usodo! Pojdimo v borbo proti vsem laži-nacionalistoin iz nasprotnega tabora, vodi pa naj nas geslo, na katerega pristajamo vsi brez razlike: »Bog, kralj in domovina!« Taka je beseda preprostega, iskreno mislečega naroda, kakor sem ga imel in ga še po vsakem shodu imam priložnost poslušati na slovenskem podeželju. In tudi jaz nimam nobenih pomislekov več, da ne bi zmagali v borbi za pravico, svobodo in boljšo bodočnost vsega naroda in ljubljene Jugoslavije! sodišča. Tudi poslovanje raznih (ravnajo po načelu: »Varčevati se članov volilnih komisij v teh kra- mora, pa naj stane, kar hoče!...« jih ni ostalo prikrito ljudstvu, ki O plači in ostali socialni strani bi je smatralo to postopanje za na- pa bilo škoda izgubljati besede. vadno norčevanje in izzivanje ljudske potrpežljivosti. Zato 'tudi ni nič čudnega, da ljudstvo beži od Nacionalne stranke in od njenih ljudi, ki so si sami napisali najverodostojnejše in najzgovornejše izpričevalo o svoji moralni vrednosti, o svoji poštenosti in pravicoljubnosti. Ker je naše ljudstvo dobro in pošteno, najod-ločnejše odklanja in sovraži laž in goljufijo. Zanimivo pa je opazovati, kako sedaj vsak prizadeti odriva od sebe odgovornost zaradi neredno-sti in sleparij pri prej omenjenih volitvah. Posamezniki imajo toliko dela in skrbi, da se je upravičeno bati, da si bodo izrabili podplate. Nihče noče biti kriv. Kdo bo sedaj nosil stroške? Tudi nihče? Oh, kako je to nepri jetno. Sicer pa naj si le očitajo med seboj in naj vale krivdo drug na drugega, mi bomo to z zanimanjem zasledovali in najbrže izvedeli še marsikaj zanimivega. Sicer pa je ljudstvo mnenja, da sta enako kriva oni, ki drži vrečo, kakor oni, ki krade in meče vanjo, nič manj kriv pa ni pri stvari še oni tretji, ki pazi za plotom, da ne bi prišel kak ne-poklicanec blizu! ŠOŠTANJ Sličica s ceste Šoštanj — Št. Vid — Črna: Delavca-rudarja, začasno zaposlenega na tej banovinski cesti, sem mimogrede vprašal, kako kaj gre z delom na tej cesti in kako se delavcem sicer godi? Pa je odgovoril: »Krampe imamo po 5 kg težke. Teren, kjer delamo sedaj, je zelo kamnit in skalovit. Delati moramo le s krampi, ker smodnika ni zaradi varčevanja. Naše delo bi na tem skalnatem terenu z uporabo smodnika dovršili v 2 dneh, z golimi krampi pa bomo potrebovali za to najmanj 8 dni. Hrano plačujejo kmetom po 8 do 10 Din na dan. Stanovanje je — skedenj. Samci prejemajo po 2.50 Din, oženjeni z najmanj 2 otrokoma pa po 2.75 Din na uro. Trenutno je zaposlenih približno 60 mož, več jih pa zaenkrat ni mogoče zaposliti, ker pri kmetih ni mogoče dobiti prehrane.« — Kakor je iz prednjega razvidno, se pri gradnji te ceste pristojni činitelji P. C. IZ BOROVŠKEGA KOTA Že v letošnjem marcu so se pri nas po hišah pobirali podpisi, da se Kranjska gora kot letovišče uradno prekliče, to pa zato, ker so se davki zaradi tega naziva podvojili. To izjavo so podpisali soglasno vsi posestniki, iz-vzemši nekaj »častnih« izjem, ki žanjejo na ta račun le svoj profit. Občinski odbor te prošnje ni mogel odobriti, češ, da ni kompetenten za to, temveč je prošnja romala k davčni upravi v Radovljico, od koder pa kljub ponovni urgenci občinskega odbora še ni nobenega odgovora. Tega molka si prizadeti ne znajo razložiti in zato pričakujejo, da se bodo pristojni činitelji, ki so si naprtili skrb za narodov blagor na svoja pleča, zavzeli za ugodno rešitev prošnje, in to čimprej! Glede ustanovnih občnih zborov in shodov naše Jugoslovanske narodne stranke sporočamo, da bodo sklicani takoj po končanem prvem našem državnem kongresu. Kakor se sliši, je pričela tukajšnja Protituberkulozna liga hvalevredno socialno akcijo, da se pri nas čimprej zgradi prepotrebna ubožnica. Govori se o usodi naših ubožcev marsikaj in se jih celo spravlja v zvezo z očitki, če, da smejo nabavljati na svoje izkaznice miloščinarsko hrano in ostalo blago le v eni trgovini. Neki brezposelni domačin si je s težkimi žrtvami postavil na produ Pišence leseno provizorično barako, da bi bil vsaj pozimi za silo pod streho. Neki »socialno« misleči čiča, »vplivna« oseba iz našega javnega življenja med gorami, je radi tega bara-karja ovadil oblastvoni. Res silna ljubezen do bližnjega, ko mu ne privošči niti take kočice, kakršno imajo pri gospodi — psi! Spominjamo pa se pri tem, kako so nedavno hodili okrog domačinov za zemljišča razni ob-ljubkarji, češ, da bo nepopisno narasel tujski promet obenem z dohodki naših kmetov, če bo uspevala njihova smučarija. To da lisjak gre le enkrat na led in Borovci tudi nočejo še drugič. bro gojeno in hranjeno, kakor pa veliki in zanemarjeni sadovnjaki. Zanimiv poizkus. Na nekem posestvu blizu Berlina so preizkuša- in tudi starejša drevesca naj se v ** način takozvanega »solnčnega gnojenja«. Njivo so zasejali z istim rženim semenom in vso enako gnojnico ali dušičastim umetnim gnojem, kot mitrofoso in kastifo-so, ima za posledico, da drevesna rast napreduje tudi ob zmrzlini in zato drevo rado pozebe. 6. Mlada Gospodarstvo Gojitev sadnih drevesc. j Sledeča navodila naj upošteva Čas saditve mladih sadnih dre- vsak sadjar: 1. Odrasla jabolka, vese in tudi težke gospodarske hruške in črešnje naj so nasajena razmere dajejo povod razmotri- vsaj v razdalji 10 m, na poljih in vanju o predpogojih sadjarstva travnikih celo 15 do 30 m. Pregona suhih, peščenih tleh. Večletni sta saditev je povod slabega in poizkusi učijo, da se sadna dre- malovrednega pridelka, slabe ra-vesca lahko goje na vsaki zem- sti, škodljivcev in bolezni. 2. Jame 1 ji, če se ta zemlja primerno za sajenje drevesc na travnikih, gnoji in se ji ne dovaja prepo- ■ poljih in vrtovih naj so do 1.50 m trebni zrak. Čim boljša je zem-! široke in pol metra globoke. Naj Ija, tem boljši so pogoji za rast j se ne napolnijo po saditvi z boljšo in pridelek. A tudi najboljša dovoženo zemljo, doda naj se k zemlja ni zadostna, če se sadje večjemu izkopani zemlji nekaj prepušča samemu sebi. Kjer se | gnoja ali boljše zemlje. 3. Okoli ne upoštevajo navadni pogoji za | korenin se mora izruvati ves ple-sajenje, gnojenje in gojenje \ vel. Zemeljska vlaga se ohrani s drevesc, tam se uničujejo nasadi tem, da se okoli debla pokrije sla-in kvarijo se vrtovi, travniki in ina, trava, gnoj, vrtni odpadki i. dr. njive. | V prvem letu naj se korenine po- Sadje sadimo največ na travni- j prvem letu naj se korenine pokri-ke za košnjo. Trava odvzema sta-j krijejo z gnojem. 4. Ob trajni suši remu in mlademu drevju vlago in se nasadi škrope in sicer je boljše mrzlih legah zavijajo s papirjem ali ločjem proti zmrzlini. Najboljša obramba proti zmrzlini in pozebi pa je vendarle dobra prehrana drevesc. 7. Škodljivce kot razne hrošče, uši i. dr. je treba pravočasno zatirati, ker prizadevajo posebno mladim drevescem veliko škodo. Poizkusi učijo, da dovede večletno neupoštevanje navedenih pravil glede gnojenja in priprave zemlje do popolnega uničenja sadnih drevesc. Pri nas je poleg lepih sadovnjakov še mnogo zapuščenih in zanemarjenih sadnih vrtov. Kdor ni v stanu, da bi gojil zapuščene in zanemarjene sadovnjake ali kdor noče svojega sadnega drevja gojiti, naj si denar za itak izgubljeno doraščeno drevje prištedi! Na peščenih tleh se lahko pridela sadja za lastno potrebo; v koliko bo tako sadje tudi za prodajo, je zadeva posestnikova in njegova skrb. Vedno je boljše manj sadnega drevja, a to do- prej pognojili. Polovico njive pa so sejali že v avgustu in precej plitvo v zemljo, dočim so na drugi polovici postopali, kakor je sicer običajno tudi pri nas. Prvo polovico so nekaj tednov po setvi povlačili s posebnim strojem, ki je zrahljal zemljo in položil male koreninice nekoliko globlje v zemljo. Učinek na obeh polovicah njive je bil presenetljiv. Klasje na prvi polovici njive je bilo za pol metra višje, kakor na drugi. Na prvi polovici njive je pognalo iz zrna povprečno 25 do 40 bilj, na drugi 5 do 14. Temu primerno višji je bil tudi pridelek na prvi polovici njive. Zanimivi učinek poizkusa tolmačijo s tem, da svetloba, zrak in solnce izredno ugodno vplivajo na razvoj žitnega bilja in malih koreninic. Pri pregloboki setvi rabi mala rastlinica veliko svojih sil za to, da se pribori do svetlobe. Za zdrav rod Temelj družinske sreče hrano ter onemogoča prezračenje' enkrat izdatno na teden kakor ne zemeljskih plasti. Zato se mora;izdatno vsak dan. Preveč moče posebno na suhih, peščenih tleh sadju škoduje. 5. Vsako leto naj storiti in ukreniti vse, da ne gre v izgubo slednji uspeh in slednje sadjarjevo veselje. se na peščenih tleh gnoji in sicer izmenjavaje hlevski gnoj in Tomaževa moka. Gnojenje s samo Temelj družinske sreče je zdravje. Zdravje je vir napredka vsakega kmečkega doma in z njim temelj boljše bodočnosti, blagostanja in moči naroda. Le tisti, ki ga je izgubil, se navadno prekasno uči ceniti vrednost zdravja. Še posebno se pozna ta izguba v našem kmečkem domu, ki premočno občuti izgubo vsakega delazmožnega člana in katerega ohsttoj zavisi od krepkih rok in zdrave narave očeta, matere, sinov in hčera. Kako tesno je zdravje ali bolezen v zvezi s procvitom ali propadanjem naših kmetij? Dokler se ne bo v slehernem od nas vzbudila zavest, da je zdravje, vrednota, za katero se je vredno truditi, da je zdravje naše premoženje in bodočnost, prerod našega naroda ne bo končan, ne samo na zdravstvenem polju, tudi v gospodarskem oziru ne. Tam kjer sije sonce najlepše, ob vznožju naših gor, na bregovih bistrih rek, sredi prostranih gozdov leže naša kmečka domovanja. Mleka imajo, sadja, bistre studenčnice in svežega zraka. pa tudi kruha še dovolj. Človek bi mislil, da prebiva v teh domovih samo čisto, zlato zdravje. Pa ni res! V naših vaseh umirajo le prepogosto otročiči še čisto majhni, nalezljive bolezni le preveč kličejo smrt; mladeniče in miladenke le prerada pobira jetika v dobi, ko jim sveti zlato sonce naj lepše in govore ustnice samo o sreči; pa niti naš ponos, naši fantje, niso vedno tako krepki, kot bi si človek mislil. Le premnogi naši vaščani obolijo in ob-nemorejo veliko prezgodaj, da bi mogli z zadoščenjem gledati na svoje življenjske uspehe. Z žulji pridobljene prihranke izdajajo za zdravila in zdravilišča. Nevede si zidajo naši ljudje prebivališča tako, da so zdravju nevarna: pijejo slabo vodo, se preslabo in neprimerno hranijo, ne mislijo, da je čistoča v hiši in njeni okolici pogoj zdravja, se nezdravo oblačijo in se izpostavljajo iz nevednosti mnogim prilikam, ki vodijo do težkih in trajnih zdrav- stvenih okvar in izgube dela-zmožnosti. Veliko bolezni moremo s spoznavanjem njihovega bistva preprečiti in mnoge pred predčasno Doma in po svetu Rajmond Poincare umrl. V po- ponedeljek 15. t. m. zjutraj je umrl v svoji vili v Parizu eden največjih francokkih državnikov, bivši predsednik republike in politični veleum Raymond Poincare, star 74 let. Za zavezniško Francijo po-menja njegova smrt po tragičnem koncu zunanjega ministra Bar-thouja novo težko izgubo. * Smrt duh. sv. Petra Havptmana. Nepričakovano je umrl na Dobrovi pri Ljubljani, še tako čil in trden, tamkajšnji župnik in duh. svetnik g. Peter Havptman, star 71 let. Pokojnik je bil daleč naokrog znan in priljubljen. N. v. m. p.! Zima je tu. V ponedeljek 15. t. m. je nad našo domovino divjal ves dan strahovit vihar, ki se je ponoči spremenil v nalive, v torek zjutraj pa je snežilo kakor sredi zime. Sneg se je kljub razmočeni zemlji in prejšnjemu dežju obdržal tudi v dolinah vse dopoldne. Ob izboljšanju vremena je nastopil občuten hlad, ki terja povsem zimsko obleko in suknje ter zakurjene sobe. Sodba o zločinu v mariborski kaznilnici. Kakor je čitateljem še v spominu, so poskušali letos dne 4. julija pobegniti po predhodnem dogovoru iz mariborske kaznilnice trije najtežji zločinci zadnjih let v Sloveniji, zloglasni 23 letni Ivan Lakner, ki je umoril in oropal mengeškega župnika g. Kušarja in bil obsojen na 20 let ječe, dalje 24 letni Stanko Pančur, ki je bil obsojen kot nevaren tat, razbojnik, smrtjo in onemoglostjo obvaro vati. Z malim trudom moremo na- j vlomilec na 10 let ječe in pa 34 let-še domove in njih okolico pre- ni Josip Lombar, ki je bil lani za- urediti v prebivališča zdravja. Z zmernim higijenskim življenjem zamoremo okrepiti zdravje in pridobiti blagodejni občutek sreče in zadovoljstva, ki nam daje veselje do našega težkega dela in nas vodi k nadaljnjemu ustvarjanju temeljev majtice naše narodnfe bodočnosti, inaše dobre kmečke družine. Domisleki Člo- radi umora bosanskega krošnjarja Vojnikoviča v Kosezah pri Ljubljani obsojen na dosmrtno ječo. Ti trije zločinci so omenjenega dne napadli službujočega paznika Ivana Peterko, ki ga je Lakner na mestu ubil s kamnom, zavitim v brisačo. V ponedeljek se je vršila v kaznilnici sodna razprava in sta bila Lakner in Pančur obsojena na smrt, Lombar, ki mora sedeti itak vse svoje življenje, pa izgubi za vedno vse olajšave. Senzacija sedanjih dni vek brez — dolga! Značilnost sedanjega časa: Države se miroljubno pripravljajo na — vojno! Sandale spadajo k najnovejši ženski modi. K temu bi se najprikladnejše prilegale še — raševinaste spokorniške obleke! Znanost dokazuje, da postaja zemeljska površina čimdalje toplejša. Bo že res, ker so postala tudi pri nas marsikomu že — tla prevroča! Sedanja družba: Veliko glav, malo — mislecev! Ženske se zopet vračajo k prvotni modi svoje pramatere Eve, namreč k — figovemu peresu! Spoznanje: marsikdaj se izkaže ono, kar so smatrali za napačno, kot — najpravilnejše! Krasna naloga za tehnike: Postavljanje mostov med — narodi! Hvaležnost je spomin srca! Le žal, da danes toliko ljudi trpi zaradi — prekratkega spomina! Najtežje se najde pot do — samega sebe! Sanje davkoplačevalcev: Stavka davkarij! T'V'V'V'V'W'W' Poravnajte naročnino takoj, ker bomo sicer primorani nerednim plačnikom s 1. oktobrom ustaviti listi — List ]e odvisen le od naročnineI Zanimivosti Čudovita rastlina. Poznamo rastlino, ki ji je domovina Himalaja, azijsko gorovje z najvišjo goro sveta. Ta rastlina raste brez zemlje in vode. Ako seme položimo na navadno desko in desko obrnemo proti solncu, se v aprilu in maju razcveti. Seme te čudovite rastline pa dobimo le, če jo vsaj nekaj časa položimo v zemljo. Novo seme namreč dobi tačas toliko hrane iz zemlje, da more pozneje hraniti celo rastlino, ki se bo razvijala 'iz njega. Pevci novičarji. Prebivalci Mehike ne berejo časnikov in časopisov. Tam se je razpaslo poklicno prepevanje vseh novic, ki jih mi izvemo iz dnevnikov, tednikov in časopisov. Tam hodijo pevci od vasi do vasi in nadomeščajo dnevnike ter obveščajo prebivalstvo o vseh tekočih novicah. Prepevajoč o katastrofah in zločinih, o političnih dogodkih, o gospodarskih in finančnih zadevah, hodijo iz kraja v kraj. Ko se oglasi tak pevec v vasi, leti vkup vse staro in mlado, da izve, kaj je novega na širnem svetu. Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Drago Kornhauser, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. predstavnik A. Kolman, Masarykova c. 14/IV. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani,