\
Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhala vsako nedeljo I. LETO
KRAJINA
Murska Sobota, 24. lullja 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
ŠTEV. 21
Jugoslovanska politika
Skozi celo stoletje so najboljši sinovi našega naroda iz vseh delov zemlje, na kateri bivajo južni Sloveni, delali na to, da se vsi južni Slovani združimo v eni svoji skupni svobodni domovini, katere ime mora biti — čisto naravno — Jugoslavija. Mi, naš rod je doživel čas, ki nam je prinesel sad njihovega dela: našo Jugoslavijo. Mi smo tisti srečneži, ki nam je zgodovina dala mesto, ki je najodličnejše, da se je v našem časi izvršilo skozi stoletje pričakovano ujedi-njenje. Združitev in ujedinjenje južnih Slovanov ni popolno, saj čutimo krvave rane na našem narodnem telesu; imamo našo zemljo in naše brate pod tujcem. Vendar je ustvarjena država, matica — domovina, ki se obračajo na njo oči nas osvobojenih njenih sinov in onih neosvobojenih.
Velikemu navdušenju po letih 1918-1919, v katerih se je izvršilo naše ujedinjenje, je sledila doba preizkušenj za mladov državov. Prišla je doba, ki je pokazala, da mi skoraj nismo vredni svobode, da svoje države ne bomo znali voditi in ravnati, da smo sposobni samo — služiti. Država ni dobila pravilnega imena. Namesto Jugoslavije smo dobili SHS. Država je postala plen političnih strank. Preveč hitro se je pozabilo na žalostno preteklost in naši politikarji, kakor da ne bi imeli drugega koristnejšega posla, so se med seboj prepirali in zavajali narod ter tako spravljali narod in državo v propast. Podoba je bila, da se komaj ustvarjena država razleti na drobne kose, ki jih bodo pograbili tujci kot dober plen.
Vendar pa je — hvala Bogu — prišlo inači. Nesposobni in prepirljivi politikarji so se morali umakniti. Stari razkrojevalni, separatistični politiki je stopila na pot prava domača narodna jugoslovanska politika. Ta ima največji cilj; izvesti in ukoreniniti
očitati nravo državno in narodno fccfmstvo, ustvariti edinstveno močno državo Jugoslavijo. Torej tisto Jugoslavijo. katero fem«	itnivtj i naši naj-
i\t i*> iw ka-
tero je padlo nešteto dragocenih žrtev. Ta Jugoslavija naj bo prava mati slehernemu svojemu otroku. Tu smo vsi enaki, bratje v skupni očetovi hiši, ki moramo skrbeti za to skupno hišo, jo čuvati, da bomo imeli v njej svoj vsakdanji kruh in zavetišče. Nima v njej eden večjih dolžnosti pa tudi ne pravic, kakor drugi, ampak, kakor pravi pesem: „Slo-venec, Srb, Hrvat za uvek brat."
In ko vsi delamo pri zgraditvi te naše trdne stavbe, se zopet najdejo ljudje, ki bi radi šli pod tujca. Naj le idejo! Ako jim domača hiša ni dobra, naj grejo v tujo. To pa delajo tisti, ki se bojijo za svoj gospodarski položaj med narodom. Tisti, ki so bili navajeni, da jim je narod slepo verjel in upogibal pred njimi koleno in hrbet. V svoji svobodni domovini se pa narod prosvitli, se zaveda, da nekaj pomeni in ne bo hotel več hlapčevsko služiti — to ne ugaja ljudem, ki hočejo danes svobodno in demokratično Jugoslavijo rušiti.
S takimi utopijami se lahko
bavijo mogoče gospodje v Ljubljani ali v Zagrebu in mogoče še kje drugje. Mi na meji pa misli-, mo drugače. Mi Prekmurci smo že od vsega početka bili pristaši edinstvene Jugoslavije. Razna mamila z avtonomijami so učinkovale le hipno. Mi se predobro zavedamo kaj bi pomenila za nas kakšna ljubljanska avtonomija. Ni tedaj slučaj, da smo Prekmurci pri minulih volitvah manifestirali za jugoslovensko politiko. Prek-murje hoče in tudi bo postalo najbolj goreč del naše skupne domovine. Hoče biti na prvem mestu čuvar narodnega in državnega edinstva v svoji domovini. Jugoslovanska politika je našemu čustvovanju in našim razmeram najbližja, zato hočemo biti njeni borci v prvih vrstah. Danes je že združen skoraj ves naš narod pod jugoslovansko zastavo, ki jo visoko dviga naša nova politična organizacija. In pod to zastavo se bomo zbrali prav vsi brez razlike vere, stanu in tudi narodnosti, ker v jugoslovanski politiki najdemo bratstvo, svobodo in enakost.
Shodi g, nar. poslanca Benko Josipa
G. nar. poslanec Benko bo sedaj po vrsti obiskal vse krajevne organizacije J. R K. D. Vršili se bodo shodi. S tem bo ljudstvo čulo resnico o sedanjem gospodarskem in političnem položaju pri nas in drugod, obenem pa bo imelo priliko, da svoje zadeve in želje osebno predloži g. poslancu.
Taka dva shoda sta se vršila v nedeljo, dne 17. t. m. v Pertoči in v Nuskovi.
V PertoCI se je vršil shod v šoli ob 10 uri. Ob prihodu je g. poslanca Benka pozdravil v imenu občine pertočki župan g. Partl in mu želel dobrodošlico. 250 volilcov je napolnilo obširno šolsko sobo, nekBj jih je celo moralo stati v veži. Zborovanje je otvoril predsednik kraj. organ, g. Čontala, vodil pa ga je g. učitel Ba-bič. V nadenournem govoru je g. poslanec razlagal volilcem današnje gospodarsko in politično stanje pri nas in drugod, orisal delo vlade za odpravo sedanje krize, posebno pri kmetih. Ljudstvo je z velikim zanimanjem poslušalo govornika in odobravalo njegove besede. Po govoru so poslušalci z navdušenjem sprejeli udanost-no brzojavko na Nj. Vel. kralja ter poslali brzojavke jteuVave gu. min. predsednik«:, kr. vlad1, jjoaebno ie • gom. ministrom dr. : ramerju. Pudju >n dr Mohoriču	,
vr. lei pri pristopilo več l novih članov h kraj. ttftoi. v iVrtači,
ki je ena najmočnejših in najagilnej-ših v našem srezu.
V Nuskovi se je zbralo po službi božji ob pol 12. uri okoli 150 volilcev v krčmi ga. Mekiša, posebno tudi iz nemških občin, ki so došlega g poslanca Benka navdušeno spreje li. Dobrodošlico mu je izrekel v imenu kraj. org. predsednik g. Mekiš in v imenu organizacije njen tajnik g. šol. upravitelj Černy. Kakor v Pertoči, tako je tudi tu g. poslanec v nadeno urnem govoru razlagal vzroke sedanje krize, politično stanje v državi ter orisal delo in napore vlade da se kriza reši, kar je po vseh znakih sodeč, pričakovati v bližnji bodočnosti. Da to čimpreje dosežemo, moramo vsi složno sodelovati, ne pa se dati noriti po hujskarijsh nepoštenih agitatorjev. Zborovanje, ki ga je vodil g šolski upravitelj £erny, je prav lepo uspel.
Po zborovanju so ljudje predna-šali g. poslancu svoje želje. Najbolj trpi narod vsled lege, kar mora za svoje poljske pridelke, ki jih pridela na svojem dvolastniškem posestvu v drugi državi, pri nas plačati carino, ako te pridelke k nam na svoj dom spravi. Prosili so g. poslanca, naj jim tu pomaga, kar je poslanec tudi obljubil.
Oba lepo organizirana shoda sta pokazala, da so taka zborovanja nujno potrebna. Narofl <fti}e Iz mero-dajnifa ust resnico in s tem se odvzame nepoštenim agitatorjem mogočnost, da ie nadalje norijo radi krize težko prizadeti narod.
Novi naš minister trgovine In industrije g. Ivan Mohorič, poznani strokovnjak v trgovinskih zadevah tu- in v inozemstvu'
Naša sramota
Nekomi de se te napis vido malo preveč oster. Ne je. Za pljančfiva-nje, kunbo, preklinjanje, bitje i klanje, štero se godi nedelo za nedelov, m ;-sec za mesecom i leto za letom, nem-remo povedati drfigoga kak: to je naša sramota. S peI(iov nam hodi naprej čerensovska fara. To je kakpa malo čudno, a istinsko je. V desetih letih je tam bilo bujtih 12 lGdi. Indri se to godi bole porecira~*a žalost se tfidi godi. Tam so že pa^ednoga zosmicali, tam so ednoga bujli, takše žalostne glase čfijemo. Na to pa pa-lik štemo v novinah: pred mariborskim okrožnim sodiščom je bio obsojeni N. N. iz Prekmurja na tri ali na pet ali cilo na več let ječe. Ali nam to ne dela sramote i nam jemlg dober glas?
Kelko mladih lečKov je žf zgubilo v bitji življenje kelko i h j delo ali pa ešče sfcdi v ječa], kelkoa.it je zapravilo zdravje, k a nedr več dar zdravi. Kelko škode gledoč ; lo, kelko pa na dflšo. Iz toga kraja, pokvarjenje i greh za f.;-f Kelkokrat se čOje popev .r.jt v a poleg nje tfidi v ošt..;ji. lfidje: tej pa oltariji majo melo. kokrat se je že zgod 'o, ka Se divjanosti mladine tprijao sutt, bio bit nedužen človek. . iu nr še vesnice sO na glas>, V<s e nevarno hoditi, ka ga bujej:..
Kama nas to pela? Sip mi krivec? Nemo gi isVali v I/m mi, mogoče drUgor. Dn :r pa. mo: slarišje, vučitel e, dfihoi\ tra i oblast v a rri as dek\ da mladino spravimo te poti pot. Napraviti trbe nate "" v konec bitji i klanji xlir, ,i ] tepanji. Rešitev mla n^jeaaša daiiiott'
POLITIČNI
Jugoslavija. Po vrnitvi nekaterih ministrov, ki so bili odsotni iz Beograda, se je sestal ministrski svet k seji, na kateri je nadaljeval razpravo o oživotvorjenju gospodarskega sveta. — Minister za socialno politiko in nar. zdravje Ivan Pucelj je sklical anketo zaradi morebitne spremembe delovnega časa. Kakor smo že zadnjič poročali, da je naš kralj na potovanju po Črni gori, kjer ga je tamošnje ljudstvo z izredno prisrčnostjo in z velikim navdušenjem sprejemalo, ter skušalo na vse mogoče načine pokazati svojo globoko ljubezen in vdanost. Mnogi seljaki so prihajali k Nj. Vel. kralju s prošnjami, naj pride tudi v njihove vasi. — Ministrski svet je imel sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o splošni vladni politiki. — Med jugoslovansko in romunsko delegacijo je bil dosežen sporazum, po katerem bo Jugoslavija odprla mejo na obmejnih železniških postajah za uvoz živine iz Rumunije.
Avstrija. Kakor zatrjujejo, namerava avstrijska vlada prepovedati uvoz svežega sadja, zelenjave, kož, konzerv, jajc, premoga in koksa, o čemer naj bi sklepal Narodni svet še v poletnem zasedanju. — Odlok pro-svetnoga ministra, da dijaki srednjih in strokovnih šol ne smejo biti člani v Avstriji obstoječih strankarskih in političnih oboroženih formacij (Heim-wehr, hitlerjevska organizacija i. t. d.) Ta odlok je naletel v javnost na silno ostro obsodbo in so mnogi starši proti temu protestirali. Mladina spada v šolo, a ne na politična torišča posebno v Avstriji, kjer je strankarska strast v medsebojnem obračunavanju na precejšnji stopnji. Zle posledice se bodo kmalu pokazale. — Pri pogajanjih z Madžarsko o novi trgovinski pogodbi se ni dosegel sporazum. Pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala. Neuspela pogajanja z Madžarsko so izzvala v avstrijskih gospodarskih krog h veliko iznena-denje in vznemirjenje. Prav tako tudi na Madžarskem, kjer so cene na madžarskem izvoznem trgu močno padle. Ta udarec je tem bolj občuten, ker so se pred kratkim prekinili tudi trgovinski odnošaji s Češkoslovaško. — Svet Društva narodov je včeraj odobril lausannski protokol o posojilu 300 miljonov šilingov Avstriji.
Amerika. Med Argentino in Uru-guayem so se piekinili diplomatski odnošaji radi nekega incidenta, ki se je pripetila v argentinskih vodah neki uruguayski ladji. Ta spor bi mogel imeti za vso Ameriko najhujše posledice. — V Braziliji je izbruhnila revolucija in je vlada pričela ofenzivo proti uporn kom. Vsi znaki kažejo da revolucija ne bo imela pravega uspeha.
Rumunija. Francoski svetovalec Narodne banke Anboin, je poslal pismo ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru itd. pismo, v katerem odločno protestira, ker so bile iz gotovine Narodne banke dani vladi novi predujmi, ter poziva vlado in vse odgovorne činitelje, naj se ti vrnejo in da se naj davki bolj energično pobirajo, ker so nastale razmere v držav-i nih financah skrajno kritične. Ta do-z pis Anboina je povzročil veliko po-F zornost. — V nedeljo so bile volitve v poslansko zbornico, teden kasneje pa bodo volitve v senat. Volilna agitacija je bila v polnem razmahu. Pri
PREGLED
volitvah v parlament je zmagala Narodna kmetska stranka, kt je dobila 40^ vseh glasov in z/3 'ni poslancev, druga najmočnejša stranka so liberalci.
Belgija. Že zadnjič smo poročali, da je v Belgiji izbruhnila stavka delavstva. Sedaj so se še pridružili ostali delavci. Ves pokret je bil v začetku skrajno kritičen in je le energičnem nastopu varnostn h oblastev posrečilo zadušiti pojavljajoče se delavske nemire. Voditelji delavske stranke vzdržujejo zahtevo po umaknitvi načrta za uvedbo krušnega davka, takojšnji odpravi vsakega zmanjšanja mezd ter podpor brezposelnim, kakor tudi po uvedbi 40 urnega dela na teden. — Belgijski ministrski svet je izdelal predlog zakona, po katerem naj bi kralj za časa parlamentarnih počitnic dobil izredna pooblastila za zboljšanje finančnega položaja. Voditelji strank so ta predlog soglasno odklonili, ker vidijo v njem poskus' ministrskega predsednika za uvedbo diktature.
Nemčija. Državni predsednik Hindenburg je sprejel državnega kan-celarja Papena in mu je izrazil hvaležnost v imenu nemškega naroda za njegova prizadevanja v Lausanni, da se čim bolj znižajo nemška repara-cijska bremena. — Število mrtvih pri zadnjih državljanskih vojnah je prejšnji teden naraslo na 100. Vsi znaki kažejo, da še dolgo ne bo prišlo do notranjega mirfl. Spopadi narodnih socialistov z komunisti so na dnevnem redu in s tem seveda tudi mrtvi in ranjenci. — Adolf Hitler se je z letalom podal na agitacijsko potovanje po Nemčiji. Prirediti namerava okrog 50 agitacijskih shodov.
Anglija. V mestu Saint-Loisu je prišlo do resnih izgredov, ki so jih povzročili brezposelni delavci. Hoteli so zavzeti mestno hišo in jih je mo rala policija s silo razgnati. Pri tem obležalo na bojišču nad 100 ranjencev in 4 mrtvi. — Anglija in Francija sta sklenile pogodbo, po kateri bosta v vseh gospodarskih in političnih zadevah nastopali sporazumno. K sodelovanju so povabljene tudi druge evropske države in tudi Amerika. Ta dogovor pomenja obnovo velike Entente. Belgija je že pristopila, Nemčija pa se še obotavlja, ker odklanja vsako evropsko fronto proti Ameriki, kajti v bistvu se pogodba nanaša le na evropske zadeve in je povabilo, da naj pristopi tudi Amerika k pogodbi, kakor se je izkazalo le — formalnost.
Turčija. Na izredni seji sveta Društva narodov so razpravljaii o želji Turčije, da bi bila sprejeta v Društvo narodov. Na seji so z velikim zadovoljstvom sprejeli na znanje to turško nhmero i so sklenili, da bodo uradno pozvali Turčijo naj vstopi v mednarodno ustanovo.
Grčija. V zvezi z glasovi o obnovi vojaške diktature va Grškem, se je uradništvo odločno poslovilo zoper to namero, naglašujoč, da bi takšna vlada zopet upropastila grško ljudstvo i njegovo gospodarstvo. Če se zahteve grških uradnikov ne bodo izpolnile, bodo z vsemi sredstvi nastopili proti morebitnemu režimu. Isto izjavljajo tadi grški vojaki, češ, da se bodo uprli, či bi hoteli častniki za-početi akcijo, štera bi jih dovedla do vlade.
prej, je županstvo storilo potrebne korake za njeno ohranitev. Ko je šlo za to, koliko bi lendavska občina bila pripravljena prispevati k vzdrževanju, se je ta zadeva podrobno in zelo stvarno pretresala na obč. seji. G. župan je v tej zadevi bil celo na ban-ski upravi, kjer je dobil podrobne informacije. Na to sledeči seji je potem občinski odbor sklenil, da prevzame k vzdrževanju šole kurivo in razsvetljavo. Baš v vprašanju meščanske šole je pokazal obč. odbor mnogo razumevanja in s tem dokumentiral, kako mu je pri srcu razvoj občine in njegovo šolstvo. Meščanska šola pomeni za Lendavo zelo mnogo in njena ohranitev je očuvanje interesov našega mesteca.
Zdravstveni dom prizadeva občini mnogo skrbi in terja od nje finančne žrtve. Tudi v tem težkem vprašanju je vodstvo pokazalo mnogo razumevanja. Občine, ki so združene v zdravstvenem okrožju, niso v stanju plačevati na nje spadajoče deleže. Da pa se delo pri zidavi ne bi zavlačevalo, je Lendava prevzela nase, da zaenkrat vrši izplačila iz svojih sredstev in druge občine plačajo, ko bodo prišle do denarja, svoje deleže njej. To je storil zopet naš občinski odbor v zavesti, da bo Zdravstveni dom pridobitev za mesto. Tudi druge občine, ki jim bo Zdravstveni dom v korist, morajo priznati požrtvovalnost Lendave.
Županstvo se je obrnilo na lendavske pridobitne kroge naj, iznesejo svoje predloge glede sejmov. Trgovski gremij je stavil svoj predlog, ki ga je občinski odbor v celoti osvojil. Gre pred vsem za to, da se bodo sejmi vršili, kakor nekoč na gotove dneve in ne na določene datume. Prejšnji način je bil mnogo boljši in narod je na te sejme bil navajen. Obč. od bor bo storil potrebno, da pristojna oblast to odobri.
Občinski odborniki iz Trimlinov so sprožili akcijo, da se občinska pravica v urbacijalnl skupnosti hasnuje po občini. Lendavska občina ima v urbar, skupnosti 8 pravic, ki jih pa od leta 1910. ni hasnovala. S tem je utrpela občina veliko škodo, ki jo mora obč. odbor popraviti. Zadeva se je že preiskovala in kakor vse kaže, je navedba obč. odbornikov iz Trimlinov resnična. Občinski odbor je sklenil, da županstvo zadeve natančno preišče in v njej poroča na prihodnji seji. Občina bo tu prišla do lepih dohodkov. Zanima pa ljudi tudi to, zakaj ni občina že poprej uveljavila svojih pravic v urb. skupnosti, kakor tudi to, kako se bo občini povrnila škoda, ki jo je doslej imela. To je zanimiva občinska zadeva in njeno ureditev občinstvo napeto pričakuje.
Delovanje občinske uprave in odbora je zelo aktivno, kar se tiče občinskih komunalnih zadev, v ničemur pa ne zaostaja tudi v pogledu razvoja Lendave v nacionalnem oziru. Danes že vsakdo mora priznati, da je občinski odbor mnogo storil in da so se razmere v marsikaterem oziru izboljšale in izgladile. Tako delo bo Lendavi le v korist, kar vsi iskreno želimo in pri čemer moramo vsi složno delovati.
Murska Sobota
—• G. dr. Farkaš, naš znani in splošno priljubljeni sodnik v Murski Soboti, je bil nujno pozvan v službovanje kot sodnik v Beograd. Zatrdno se pričakuje, da v to službovanje v Beogradu ne bo trajno, ampak da se g. dr. Farkaš zopet povrne nazaj v Mursko Soboto, kjer je nepogrešljiv v javnem življenju, posebno pri Sokolu.
—	Baletni večer, šteroga sta priredila baletni mojster Ljubljanske opere g. P. Golovin i članica baleta gdč, Smrkolj v soboto dne 16. t. m. v Sokolskem domi v Murski Soboti je nfi-do — sicer maloštevilnim gledalcem — res lep umetniški užitek. Umetnika sta bila deležna po vsaki točki odkritega priznanja; zadnjo točko sta morala ponoviti. Zelo so ugajali tiidi „Siamski dvojčki" i »Slovenske lutke", Umetnikom smo hvaležni za izrredno lep večer; pičla udeležba naj jih ne moti (je bilo pač premalo reklame), da ne bi ob priliki zopet posetila Murske Sobote.
—	Strelska družina v Murski Soboti prične danes dne 24. VII. 1932 že najavljeno sobno streljanje (streljanje z malokaliberskimi puškami) in sicer ob 14. uri (2. uri popoldne) na dvorišču hotela pri .Kroni". Tega streljanja se lahko udeležujejo vsi člani, kakor tudi dame in mladina od 15. leta starosti naprej. Kdor še ni član, se lahko prijavi na strelišču službujočemu odborniku; članarina je malenkostna, se pa lahko tudi v gotovih primerih odpiše.
—	Soboška agilna S. K. Mura je priredila v nedeljo pri g. Benko vrtno veselico, katera je nadvse dobro uspela. Ves prostor je bil do zadnjega kotička zaseden in občinstvo je z zanimanjem sledilo sporedu Nastopili sta Haha Lyvia in Legenstein Li-ly v baletu in modernih amerikanskih plesih. Občinstvo je z velikim apla-zom izrazilo svoje zadovoljstvo, navdušenje in simpatije do mladih plesalk, ki sta s svojimi nastopi pokazali res mnogo talenta. Bila jeprava senzacija za Mursko-Soboto. Želimo mladima še mnogo uspehov in jih prosimo, da nas še večkrat razvesele s svojimi nastopi.
—	Službo strankinega tajnika razpisuje srezki odbor jugoslovanske Radikalne Kmečke Demokracije v M. Soboti. Plača po dogovoru. Tajnik bo moral reševati vse strankine zadeve, prirejati shode in sestanke, obiskovati vse krajevne organizacije, reševati došle dopise, sodelovati pri »Murski Krajini"' itd. Pismene ponudbe na srezki odbor je poslati do 10. avgusta 1932.
—	Nesrečen konec drfižinskega prepira. Prejšnji teden se je krčmar Kerec iz Kroga skregao s svojim tastom Svetecom. Pri tem sta se tDdi sprijela, pri čemur pa je Svetec siino od sebe Kereca z takšov močjov, da je spadno na klop i tla. Kerec je dobo nevarno rano na trebuhu i prejšnjo soboto je zadobljenim poškodbam podlego.
—	Popisovanje kmečkih dolgov.
Županstva so dobila nalogo, naj skupaj spišejo vse kmečke dolgove. Za šumo vseh dolgov naših kmetov mora vlada znati, či naj se rešijo potem, ko bo nehal sedaj veljavni moratorij za kmečke dolgove. Sedaj pa čujemo sicer neverjetne vesti, da kmetje ne-čejo napovedati svojih dolgov, češ da do mogli od njih davke plačevati. Ništerni hujskači med marodom takše govorice razširjavajo int kmeta strašijo. Povdarjamo, da je vse to neistina. Pri popisovanju dolgov ne gre za davke, ampak za stalno rešitev kmečkih dolgov. Či naj vlada to vprašanje reši v korist kmeta, mora znati, koliko je teh dolgov- Tisti, kateri bo zatajil, sam sebi škodo dela, ker se ga sledi pri reševanju ne bo moglo upoštevati, j
—	Sobočka občina je dobila pre-minoči teden za svoje gasilsko društvo nov gasilski avtomobil. Motorna briz-galna pa pride te dni. Zdaj se v občini delajo novi vodnjaki za to, da bo mogla motorna brizjalna v slučaju požara imeti v njih zadoste vode.
Zadeve in potrebe Dolnie Lendave
Na zadnjih dveh sejah obS. od-	Najbolj pereče je bilo zadnje čase
bora so se obravnavale razne zadeve,	vprašanje obstoja meščanske šole. To
ki se tičejo tudi širše javnosti, zato	šolo je vzdrževala država kot državno,
bomo o njih obširneje spregovorili.	Da bi meščanska šola ostala še v na-
—	Na poti od fazanerlje proti
Marklšavcem sta zdaj popravljena tudi še ostala dva mosta tako, da se lahko vozi po tej poti z vsakim vozilom. Zahvalo za to delo moramo priznati g. Lanščak Francu iz Murske Sobote, ki se je toliko časa trudil, da je vse te moste v red spravil.
—	Sobočka občina je razpisala napravo regulacijskega načrta po predpisih gradbenega zakona. S tem bo v bodoče odpadla vsaka borba za linijo in načrt gradbe. — Dela se tudi načrt za tržnice, ker se namerava uvesti stalne tržne dneve za vse blago, ki ga prinesejo producenti semkaj na prodaj.

DOPISI
Odranci. Naš g. poslanec nam je sporočo, da je tudi ministerstvo prosvete dalo podporo za našo šolo 20 jezero dinarov. Tak so nam oblasti na prošnjo g. poslanca dale preči lepo podporo. Delo pri šoli lepo napredOje i bo šola do konca augusta gotova i bo posvečena, tak da se bo lehko v jesen že v njoj držao pouk.
PeSarovci. Pri nas smo na predvečer Vidovega dne, to je 17. junija žgali kresove. Krajevna organizacija JRKD. je zažgala štiri na daleč vidnih vrhovih našega kraja. Goreli so čez dve uri. Predstavniki teh kresov so bili: Andreč Štefan, tajnik kraj. organ., Sever Josip, Zelko Štefan, krč-mar, Šantavec Štefan, Kodila Aleksander, Šantavec Kalman, Šantavec Aleksander, Horvat Štefan, Horvat Josip, Supi Josip, Sever Aleksander, Sever Ivan, Kodila Matija. En kres je zažgala naša Sokolska Četa.
Gornji Slaveči. Tfidi pri nas smo slovesno praznovali Vidov dan. Na predvečer so goreli kresovi pri šoli i tudi pred cerkvijo. Seveda na povzbudo šol. upr. Pojbiča so goreli ešče tOdi drugi kresovi po raznih krajih, štere so užgali odrasli ali pa učenci. Na Vidov dan smo z lepim vsporedom obhajali ta dan z cvetlicami okrašenem razredu. Od tod pa smo se podali skupno v cerkev k slovesni slOžbi božoj, štero je obdr-žao g. župnik Kovatš ob navzočnosti staršev, učencev iz cele fare in uči-teljstvo. Služba boža se je končala s petjem himne „Lepa naša domovina", nakar so se vsi z najlepšimi vtisi razišli domov.
Dolnji Petanjci. Kres k Vidovemu dne se tudi pri nas prižgao od strani splošnoznanega g. Šiftar Pepija, pri šteroj priliki se je zapelo par lepih pesmi. Omenjeni gospod je raz-ložo pomen Vidovega dne, na štero so vsi udeleženci zaklicali trikratni živijo onim našim pradedom, šteri so Ha Kosovem prelili svojo krv za domovino. Vsa mladina je obečala, da hoče postati vredna svojim pradedom. Prvle kak so se razišli, se je ešče trikrat zaklicalo živijo našemi kralji, da se je čiilo ešče po sosednih občinah.
Renkovcl. Dne 10. julija 1932 se je vršil v občini Renkovci ustanovni občni zbor organizacije JRKD. Na občnem zboru je govoril gosp narodni poslanec Hajdinjak Anton, ter poročal zbranemu občinstvu o političnem položaju, o delu poslancev v narodni skupščini in o programu nove vsedržavne stranke. Nato je povzel besedo g. Ozmec Janko kot delegat sreskega odbora, ter obrazložil navzočemu občinstvu pomen organizacije. obrazložil v poljudnih h^seHah program in organizacijske Statute te
stranke in navduševal občane k pristopu v stranko. Potem se je izvršila volitev krajevnega odbora JRKD s sledečim rezultatom: izvoljeni so bili za predsednika: Magdič Franc posestnik, za podpredsednika: Horvat Štefan posestnik, za tajnika: ŠtausJanez posestnik, za blagajnika: Černi Jožef posestnik, za odbornike: Markoja Jožef, Pucko Franc i Toplak Štefan. V nadzorni odbor: Štaus Štefan in Koren Franc, za delegata pa Režonja Franc. Ob koncu se je novoizvoljeni predsednik v prav toplih besedah zahvalil g. narodnemu poslancu Hajdinjaku in g. Ozmecu za njihov trud in požrtvovalno delo, ter poziva vse člane k složnemu skupnemu delu v organizaciji.	Š. J.
Katastrofa francoske podmornice.
Francoska podmornica „Promet-hee", štera je bila ena največjih v Franciji se je z 70 možmi posadke ponesrečila na odprtem morju. Po-greznila se je na morsko dno i le 7 ljudi si je moglo rešiti življenje. Drfigi so ostali v podmornici i je vsak up, da bi jih ešče gda rešili zaman. 63 mornarjev med njimi družinski očetje so našli smrt na dnu morja.
IZ SVETA
Či ešče ne veš . . .
daje v Beograd! vovdaro ogenj v tovarni za azbest. Kjub takojšnji pomoči znaša povzročena škoda pol miljona dinarjev.
da se je pri Mlkimashu na Japonskem poriišo ogromen jez pri nekem vodnem rezervoiri. Voda je je vdrla v ravnino i porOšila hiše. Nad 30 oseb je utonilo.
da je prišlo v zadnjem časi do ponovnih verskih spopadov v Bom-bayu. Policija je rabila orožje i je streljala v množico. Na cestah je obležalo mnogo mrtvih i ranjenih.
da se je v Budimpešti ustrelo eden najvplivnejših i najbolj znanih bančnikov Maurus Bettelheim. V pismi, štero je zapiisto, pravi, da se je odločo do obupnega koraka radi finančnih težkoč.
da je prejšnji kralj Portugalske, šteroga je ljudstvo odstavilo te dni v Londonu prav žalostno vmro. Nenadoma je začato v grlu bolečine i poklicani zdravnik mu je hoteo z vato očistiti grlo. Pri tem pa je vata prišla v sapnik i kralj se je zadQšo, da so te dni zaprli v Budimpešti Dr. Ratskaya, šteri je bio ravnatelj na mestni meščanski šoli. Vzrok aretacije je, ar je izstavljao spričevala z ugodnimi redi proti velkim nagradam. Pri preiskavi se je tiidi dognalo, da je Ratskay prišo z goljufirimi dokumenti do doktorskega naslova kak tiidi do položaja, šteroga je zavzemo.
da se bo v najkrajšem času otvoro telefonski promet med Moskvo i Newyorkom.
da se ešče le zdaj lejko, kak je voda odtekla cent povzročena škoda, od zadnjih velkih poplav v Rumuniji. Nad 10.000 prebivalcev je brez strehe. Število smrtno ponesrečenih pa se ešče ne more dognati. Ogromna polja i ravnine so pokrite z blatom i trajalo bo ešče tedne i tedne preden bodo ti kraji dostopni.
da se je v zadnjem času »Murska Krajina" razveseljivo razširila « da n« dan, da se na bi oglasili novi nai očn. K
da se je v Grazu ustrelo grof Aladar Jankovich sin grofa Jankovicha, šteri je za časa avstrijske monarhije zavzemo odlično politično mesto. Bio je tfldi član madžarske magnatske zbornice. Vzrok samomora so težke finančne prilike.
da je treba širiti »Mursko Krajino".
Iz deloyanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
Načelstvo gremija je imelo svojo redno sejo dne 12. t. m. na kateri se je razpravljalo o raznih zadevah, zlasti o davčnih zadevah, prošnjah za znižanje članarine in raznoterosti.
Sklepi te seje so vsem članom med uradnimi urami v gremijalni pisarni v vpogled.
Mesto venca na grob
Kardoš Kolomanu je sklenilo načelstvo gremija hiralnici (sirotišnici) v Murski Soboti darovati znesek Din 200.
Razlika pri tehtanju vagonov
Zveza trgovskih gremijev je prejela več pritožb, da se pri mnogih tovornih vagonih ne strinja njim označena teža z faktično težo, radi česar so trgovci, ki nakladajo blago več-kret oškodovani.
Zveza je radi tega posredovala pri direkciji drž. žel., katera naj odredi, da se na postajah vagone brezplačno tarira, če to trgovci, ki nakladajo blago zahtevajo.
Na to intervencijo je izdala direkcija rešitev v kateri poroča, da je naročila vsem postajam, da morajo vsem trgovcem odnosno onim, ki nakladajo vagone po možnosti ugoditi, vendar se dovoli brezplačno tariranje le kadar se ugotovi razlika več ko 2°/o in to z ozirom na §58 i. o. V.-2 železniške saobračalne uredbe, ki velja od 1. oktobra 1925.
Tarifni odbor.
Minister za promet je oživotvo-ril tarifni odbor kot posvetovalni organ prometnega ministrstva v tarifnih zadevah. V tarifnem odboru bodo zastopane gospodarske zbornice po 9, združništvo po 5, ostale gospodarske panoge po 4 članih.
Ta korak prometnega ministra moramo pozdraviti, ker se s tem nudi gospodarski priliki, da na najmero-dajnešem mestu zavzame svoje stališče, kajti tudi naša pokrajina je v veliki meri zainteresirana na tarifah za izvoz živine, sadja in deželnih pridelkov sploh.
Izvoz našega sadja v Avstrijo
Mnogi naši trgovci so v teku lanskega leta nasedli zelo neljubem presenečenju, kajti prodali so sadje v Avstrijo, deloma od tega so svoje terjatve sploh zgubili, Jeloma pa vsled klirinškega prometa niso mogli priti do denarja. Glasom poročil imajo naši izvozničarji že od lanskega leta velike vsote v Avstriji, kateri od teh so doživeli tudi prav žalostne izkušnje. Tako na primer kdo je imel na Dunaju terjati 100.000 Din, mu je Dunajska narodna banka dovolila petkrat po Din 2000.- potem vsako na-daljno nakazovanje ustavila.
Opozarjajo se radi tega vsi trgovci izvozničarji sadja, da bodo v teku letošnje sezone bolj previdni pri prodaji sadja, kakor prejšnja leta, da se tako izognejo še večjim izgubam.
Avstrija prepovedala uvoz jajc in moke.
Po raznih vesteh je Avstrija prepovedala uvoz jajc in moke tako, da zaščiti s tem domačo produkcijo. Da je narejen s tem korakom našemu poljedelstvu velik udarec, ni treba posebej povdariti, kajti s to prepovedjo bodo cene tem produktom pri nas, ki so že itak prenizke še bolj nazadovale.
Kakor pa doznavamo, je storjeno na merodajnem metsu vse potrebno, da bo naš izvoz zopet omogočen.
Več o tem bodemo pisali v prihodnjih številkah.
V naslednjem poročamo in pri-občujemo imena vseh članov gremija t. j. onih trgovcev, ki imajo registrirane obrtne liste, torej onih, ki so upravičeni trgovati.
Razpredelba je zvrščena po posameznih občinah, a za vsakega posameznega trgovca je navedeno 1. ime, na to poklic t. j. vrsta trgovine, ki jo je upravičen izvrševati.
(Nadaljevanje.)	2
Murska Sobota
Jarc Stanko alk. pijače v trg. v zaprtih steklenicah, južno sadje in galanterijski predmeti, Jonaš Janez trg. z manufakturnfm blag., Kardoš Kolouian trg. z meš. blagom, lovsko orožje, smodnik in municije, Kemeny Marko trg. z deželnimi pridelki, Kirbiš Franc trg. z mešanim blagom, Kiraly Alojzija trg. z ženski klobuki,
perilom in drobnarijo, Klojčnik Marija branjarija, Kohn Samuel trg. z mešanim blagom, Kohn Leopold trg. z meš. blagom, polj. prid., apnom, deskami, latami in gotovimi moškimi oblekami, Kopina Katarina sejmarstvo z drobnarijo in sladkorjem, Kahar Franc trg. z mešanim blagom, Krstič Ana trg. z zelenjavo in sadjem, Lačen Ana sejmarstvo s klobasami,
kruhom, slaščicami in sadjem, Lajnšček Ludvik sejmarstvo s klobasami, žemljami, slaščicami, kratkim blagom, trg. z ježicami, kožami od divjačine in semenjem, Lazar Ivan trg. z usnjem in slatino, Ligeti Anton trg. z galant. optič. in
finomehaničnimi predmeti, Lončar Mihael trg. z mineralno vodo
na debelo, Majer Štefan trgovina in sejmarstvo z
gotovimi oblekami, Mesarič Štefan trg. z apnom, cementom, deskami, gradbenim lesom in vsemi vrstami kurivom, Mekiš Jožef trg. z mešanim blagom, Električno podjetjn Velike občine M. Sobota, trg. z elektrotehničnimi nreri-meti, radioaparati in njih sestavinami, Nadaj Josip trgovina z vinom na debelo in v trg. v zaprt. stekld^^| ter z drvami, Nemec Janez trgovina z mešanim-bia- -gom, železnico, bravami in premor gom,
Papič Karol sejmarstvo z drt|
in slaščicami Pauko Sidonijc trg. z likerje , žganjem, vinom v trg. zaf Peko d. t o. z. fabrjkacija i
čevljev, Petrovič Ivan branjarija, Pollak Samuel irg. s konji, Pollak Josip trg. z mater.
drogerija, Preis Adolf tr| z mešani; Rehn Janez trj z zele/~h>. kim premogom.
^tple Sokolskega društva v IM
Rituper Alojzij trg. z mehaničnimi potrebščinami in dvokolesi, Sečko Ivan branjarija in trg. z železnino, žaganje drv z motor. cirk. žago,
Sečko Elizabeta trg. z mešanim blag., Seredi Koloman sejmarstvo z drobnarijo Stivan Ernest trg. z mešanim blagom,
vštevši motorna vozila in stroje, Sukič Jurjj trg. s perilom,' kratkim
blagom in dežniki, Šega Ivan trg. s stroji vseh vrst, agen-
tura in komisija raznega blaga, Brata Šiftar & Hahn agentura in komisijska trgovina z manufakturo, železnino, steklenim kolonijami, ter manufaktura na drobno, Šiftar Franc prodaja klobas in kruha
po sejmih, Schfintag Ivanka trg. s perjem in dr-vami,
SchfintagRoza sejmarstvo z drobnarijo, Schontag Ižak sejmarstvo z drobnarijo, medičarskimi in slaščičarskimi izdelki,
Schfintag Adolf sejmarstvo z drobnarijo ter slatino, Schontag Šalamon sejmarstvo z drobnarijo,
Trautman Evgen trg. z mešanim blag., Trautman Netti trg. z mešanim blagom in sejmarstvo z manufakturo in gotovo obleko, Trautman Aleksander trgovina z mešanim blagom, Trautman Hinko trgovina z mešanim blagom,
Turk Josip trg. z živo in zaklano živino, konji, dežel, prid., jajci, perutnino in divjačino, Ursulesku Peter trg. z galant. in kozmetičnim blagom, Vučina Franc sejmarstvo s kruhom in klobasami,
Vukan Geza trg. z gov. živino in svinjami, v živ. in zakl. stanju, Zver Ivan sejmarstvo z devocijonalija-mi in molitveniki, trgovina s šolskimi potrebščinami, pisar, potreb., šolskimi knjigami in koledarji. ŽeSirovič Ali trgovina z južnim sadjem, Kiihar Štefan trg. z mešanim blagom.
(Dalje sledi.)	(t
Obrtniški stan
Obrtniški stan postanjfije čiduže važnejši stan tfidi pri nas. Zadnja leta smo opaziivali, da se vsikdar več i več mladine vči te ali ove obrti. To je prav. Zemlje mamo premalo, vse nas ta zemlja nemre preživeti, zato napravi prav stariš, šteri da svojo de-co v meštrijo. Dober mešter ma delo pa jelo, tak se guči že od nekda med ljudstvom. I mi mamo zdaj že v vsak-šoj vesi meštre te ali ove stroke, šteri delajo čast našemi obrtniškomi stani.
Istina je, ka dnesden tiidi naš obrtnik preživlje strašno krizo. Večina samo od meštrije nemre vzdržavati niti svoje familije. Ali tiidi to težko preizkušnjo mora prestati naše obrtništvo moško. Obrtniki so dnesden jako važen davkoplačevalec, zato je prav, če spravlajo v občini i pri dragih javnih ustanovah svoj stan na odločiijoča mesta. Tiidi več drflgih zadev je, štere se morajo rešiti v hasek obrtniš-koga stanii. Spomnimo samo šušmar-ttvo, štero jemle dobrim obrtnikom aslfižek. Z vsov pravicov se obrtniki »otegfljejo za to, ka se obrtniška de-
la zabranijo delati tistim, šteri za to nemajo ne sposobnosti i ne dovolenja. So pa na driigoj strani obrtniki, Šteri majo usposobljenost za kakŠo stroko, pa te nesmijo opravljati. Kak upr. stari kovači nesmijo podkovati i podob no. Tfldi to se bo moralo rešiti na hasek obrtnikov.
Novi obrtniški zakon prinaša za obrtnike moderne pridobitve. V obrambo svojih pravic in v dosego ci-lov pa morajo stati vsi obrtniki zdrfl-ženi v svojoj stališkoj organizaciji i se podpirati. V slogi i v medsebojnoj podpori, se bo naš obrtniški stan povzdigno ešče više i v njem bo čiduže več Ijfldi najšlo svoj življenski obstanek. _
Strokovni odseki. Na občnom zbori kolektivne obrtniške zadruge v Dol. Lendavi se je med drfigimi tudi sklenolo, da se zadruga deli na strokovne odseke. Tej odsekov bo pet i to: mlatilničarski, kovinski, lesni, mli-narski i oblečalni odsek. Dozdaj se je že konstituirao mlatilničarski odsek. Lastniki mlatilnic so si zvolili za predsednika svojega odseka Žižek Štefana iz Gančan, za podpredsednika pa Fritz Stefena iz Dol. Lendave. Drfigi odseki se bodo tfldi v najkračišem časi konstituirali. Tej odseki so za to potrebni, da se vsakša stroka kak najbole izpopolnjfije, de skrbi za nabavo materijala i za izobrazbo svojih članov. Tak majo vsi odseki nekšo avtonomijo, v šteroj se vodi račun od vseh potreb te stroke. S tem se bo delo v skfipni zadrugi nekak razdelilo, se bodo v vekšoj meri vpoštevali interesi raznih obrti. To bo za zadru go i za vse njene člane na velki ha-stk. Obrtništvo je s tem pa pokazalo, da šče napredovati v vsakžem tali za dosego bolšega stališča svojega stanfl.
Obrtniški krediti. Pomenkanje penez čfltijo jako tudi obrtniki. Da se jim omogoči falejši kredit se je usta novila Obrtniška banka v Beogradi. Ta ma svoje podrfižnice po drflgih krajih Tak je podrflžnica v Ljubljani, pri šteroj lehko dobijo obrtniki posojila. Lehko bi se tfldi ustanavlall obrtniške kreditne zadruge na sedežih obt-niških zadrug. Ar pa naše hranilnice davlejo posojila tfidi obrtnikom i so tej Člani tej hranilnic, davle ljubljanska podrfižnica obrtniške banke hranilnicam kredit za obrtnike. Kak nam je znano, ima zveze z ljubljanskov obrtnov podružnicov »Zadružna Hranilnica in posojilnica v Dol. Lendavi" in Prekmurska posojilnica v M. Soboti, štera davleta posojila obrtnikom iz obrtniškega kredita. Tak se obrtnikom omogoči najemanje posojil pri domačih kreditnih zadrugah, gde ide hitrej i ležej, kak pa či trbe prositi v Ljubljani. To omogoči na šim obrtnikom, da pridejo do potreb-noga kredita za svoje obrate.
KMETIJSTVO
Mehurčasti izpuščaj na spolovilih pri govedih in konjih.
V prejšnem članki o kužnem katarju spolovil sem omeno, da se pri nas obe te zgrabljive bolezni, to so mehurčasti izpuščaj i katar navadno ne loči i se obe splošno zazna-
muje »tripell. Ker so zunanji znaki, vssj od začetka bolezni pri površnemu pregledi precej ednakl, je taka označba razumljiva. Razlika pa je v tem, da se mehurčasti Izpuščaj pojavi tfldi pri konjih i da je ta po zakonu obvezen prijave, kar pri katarju ni, to je, da je zakonom predpisano, da se mora izbruh te bolezni prijaviti občinskemu žčpanu, ta pa sreskemu načelstvu, štero odredi po svojemu uradnemu Žlvinozdravniku vse potrebno, da se ta zgrabljiva bolezen ne razširi i čimprej zatre.
Čeravno že ta bolezen ni tak nevarna, je prevzeta tfidi v naš zakon o zatiranju živalskih kužrnh bolezni, to pa radi mednarodnih trgovskih pogodb.
Bolezen se pokaže na spolovilih od začetka v obliki malh mehurčkov. Ti mehurčeki se čez par dni zgnojijo, na to počijo, tfl postanejo mozoljčki, ki se hitro ozdravijo i zacelijo. Pri žrebcih i bikih navadno oteče žila, da celo mošnja. Pri kobilah i kravsh oteče sramnica, na šteroj je polno mehurčkov i mozoljčkov, šteri se razširijo celo po stegmh. Obolela živina je precej nemirna, prestopa, se ovira itd Krave zgflbijo tfldi mleko i če so breje dostikrat zmečejo.
Najbolj nevarno pri tej bolezni je nečistoča, če ranice od izpuščajev z umazanostjo ali na kak drug način okužijo i zastrupijo kri.
Jako neprijetna i za gospodarstvo važna posledica te bolesni, če se ne pazi i pravočasno ne zdravi — to pa hvala Bogi le redkokedaj — je, da dobijo vnetje telečnjaka (ležišča) čigar posledica je jalovost. Pri biki se lahko pokvari žila tak, da je za plemenjenje nesposoben.
Prepreči se ta bolezen s pazljivostjo pri pripuščanju, kak je omenjeno že pri katarju, tfldi za zdravljenje velja isto.
Tržne cene
Cena pšenici je radi slabe letine v Vojvodini, Bački i Banati zelo se zvišala, Zato naj naši kmetje, šteri imajo pšenico k odaji, pazijo, ka ne do pri ceni kvarni.
Biki kg od 3 do 4 50-5 Din, telice kg od 3 do 4 50 - 5 Din, teleta kg 4 do 5 Din, cena teletom padla za 1 - 1 50, ponfldba velika, prodaja teška. bvinje žive kg 6 50-8 Din, zaklane 9 - 10 Din. Cena svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V nadrobni prodaji so cene sle deče: govedina kg. 7-8 Din, svinjeti-na kg. 10- 15 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3 50 do 3.75 Din, moka II. kg. 3 25-3 50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava su rova kg 42 80 Din, kava pražena kg 48-125 Din, riž kg. 6 14 D n, sladkor kristalni kg. 14 50 Din, v gla
vah kg. 15 — Din, kocke kg. 16 — Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 D<n, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140 - Din, žito 1 q 160 Din, koruza debela 1 q 110- - Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 - Din, ajda 1 q 110 115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q 110 - Din. krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60—70 Din, slama I q 40 - 50 Din.
Ufretna 1 q 96- Din, 1 q 116 — Di Din, kalijeva apneni prah na 1 q 18 — Cement Din, cement apno žgano
gnojila: superfosfat 16% tomažova žlindra l8/20# n, Nitrofoskal 1 q 148'— sol 42^ 1 q 182 —Din, pri odjemu celtga vago-Din.
Trboveljski 1 q 67-— Splitski 1 q 65 - Din, 1 q 38 — Din.
K odaji je ?ie°t°Bv SE
nik in hiša v DOLNJIH PETANJCIH. Več sepoizve pri gospi GabOP latlOŠ-OUl
v Petanjcih.	l
Nekaj parcel, dodeljenih na veleposestvu v RAKIČANU in MLAJTINCIH dobrovoljcem,
se proda.
Informacije se dobe v pisarni
notarja KODRA
v MURSKI SOBOTI, ki sprejme tudi ponudbe.
VINO
ljutomersko (Globoko) in iz Vaneče (Slovenska Krajina) - letniki 1921 cca 25 hI, 1928 in 1929 cca 140 hI, 1931 cca 170 hI (Rizling, Sylvaner, Traminer, Furmint, i. t. d.) —
prvovrstno, krasno in predobro, dobijo gostilničarje i vsi drugi po jako nisikoj ceni, pod predobrimi pogoji i| ttidi v maloj količini pri
dr. ŠKRILEC MIHAELI
v MURSKI SOBOTI. 2
Pozor mizarji!
Keljč se več ne kuha!
Herkules mrzlo keljč za mizarje i Kazinat mrzlo keljč za sobo-siikare, toptj se v mrzloj vodi, nej je potrebno ognja, a niti viroče vo-, de pa je vnogo bole izdaten kak keljč v tabla j. Vzorce i tanače da j brezplačno ^ pR|M> M||rska JobOta.
Ali ste si ie ogledali
T
agfa.
nova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se preprliall o zniZanJu cen pri VI.
ERNSST ŠTIVAN * Murski Soboti.
MIIO SPUSTI 11
1
pttkkopp, »——