ISSN 0351-6407
če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi.
Murska Sobota, 5. december 2002, leto LIV, št. 49, odgovorni urednik Janez Votek, cena 270 sit
AVTOHIŠA KOLMANIČ £ DOKL, Industrijska 1,9000 Murska
Sobota, 02/ 530 46 50
HORSER, Gornji Lakoš 97a, 9220 Lendava, 02/ 577 63 52
Nova Corsa Njoy
F Prihranek do 270.000 SIT
Uživajte v ceni
in opremi!	Opel Nove'ideje, boljši avtomobili.
Pomurska doktorja znanosti prof. dr. Rafael Mihalič in prof. dr. Joszef Gybrkbs o priložnostih in pomanjkljivostih naše regije
str. 10


Zaradi odpuščanja delavcev v Planiki župan sklical pogovor
Kdo se bo pogovarjal z delavci?.
Bajželj pravi, da osebni pogovor z odpuščenimi ni dolžnost Planike str
Mamljiva ponudba, potem pa...
Bodo zaradi finančnega inženiringa Goldea banke prodajale hiše str. 8
NAROČNIK	H

AKTUALNO__________ 5. december 2002 ®
Izidi drugega kroga lokalnih volitev
Občina Ljutomer
Jožef Špindler, inž. agr., poslanec državnega zbora - rezultat glasovanja 52,53 odstotka glasov
Občina Lendava
Anton Balažek, mag. ekonomskih znanosti, samostojni svetovalec pri GZS Območni zbornici za Pomurje - rezultat glasovanja 52,17 odstotka glasov
Z volilnim izidom sem zelo zadovoljen, saj je pet odstotnih točk prednosti pred tekmecem vendarle pomembna razlika. Priznati pa moram, da tako trdega dela, kot sedaj, še nisem imel, čeprav sem se za to mesto potegoval že četrtič. Občanom in občankam bi se zahvalil za zaupanje in upam, da bom s svojim delom v naslednjem mandatu opravičil zaupanje.
Glede dela v prihodnje pa lahko rečem, da bomo nadaljevali tam, kjer smo končali. Poudarek bomo dali šolstvu, saj bomo obnovili in dozidali šolo v Ljutomeru in na novo zgradili šoli v Cezanjevcih in Stročji vasi. Nadaljevali bomo z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave pa tudi vodovoda. Zdravo pitno vodo želimo pripeljati do vsake družine, zato bomo zamenjali stare cevi in zgradili nova vodovodna omrežja, dograjevali bomo tudi drugo infrastrukturo, nadaljevali pa tudi z gradnjo obrtne cone in z drugimi ukrepi za spodbujanje razvoja gospodarstva in kmetijstva in s tem prispevali k zmanjševanja brezposelnosti.
Volilni izid je težko komentirati, so pa bile volitve zame zelo težke. Čeprav sem tak izid pričakoval, je bil tesnejši od pričakovanj.
Svoje delo bom začel z dobro primopredajo v decembru in seznanitvijo s celotnim stanjem v občini, potem pa bom razmislil, kako naprej. V januarju bo pomembno tudi konstituiranje organov, vmes pa bo bodo že prišle tudi vsebinske naloge. Ravnal bom preudarno, o potezah, ki jih bom potegnil, pa prej temeljito premislil. Sledil bom temeljnemu poslanstvu občne, to je ureditev komunalne infrastrukture in zagotovitev kakovosti življenja občanov, torej kompleksnemu razvoju občine, v katero zagotovo sodi tudi gospodarstvo.
Občina
Gornja Radgona
Anton Kampuš, ZLSD, 59,36 %, novi župan:
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Pori jeli« za intormiranie, d. 1. UL a. Msvak* 13. Murska Sabota
IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota
Takšen rezultat sem sicer pričakoval, ne pa, da bom zmagal tako prepričljivo. Priznati pa moram, da so me podpirali in spodbujali tudi vsi župani sosednjih občin, saj so pričakovali, da bom zmagal in z njimi uspešno sodeloval. Tudi na širšem pomurskem
območju se bo marsikaj spremenilo, saj Gornja Radgona prevzema vlogo povezovalca in ne več separista. Delovati moramo enotno. Kar pa je najpomembnejše: zdaj moramo sestaviti dobro ekipo na občini in najti dobre zunanje strokovne sodelavce, ki bodo redno spremljali vse državne in mednarodne razpise in znali napisati projekte. Najprej bo treba narediti bilanco, pregledati, kaj vse je že bilo plačano in kaj je občina glede na podpisane pogodbe še dolžna izpolniti. Kar bomo ugotovili z bilanco stanja, bomo seveda obelodanili na tiskovni konferenci, tako da bo javnost zelo natančno seznanjena s tem, kakšno nasledstvo smo dobili po osmih letih. O tožbah pa zaenkrat res ne razmišljam, saj sem kot človek bolj za kompromise.
dnjo kanalizacije, zdaj pa bi radi zgradili še vodovod. Tudi struktura občinskega sveta je taka, da me pri uresničevanju načrtov podpira.
Občina Tišina
V občini Tišina je bil v drugem krogu za župana izvoljen Jožef Poredoš s Petanjec (SLS), ki je z zbranimi enainše-stdesetimi odstotki glasov premagal dosedanjega župana Alojza Flegarja s Tišine (LDS).
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici
Anton Slana - novi župan Odločalo je le 83 glasov
Občina Šalovci
Aleksander Abraham, SLS, 56,60 %, tretji mandat:
Niti nisem bil presenečen nad tako velikim številom protikandidatov v prvem krogu; mislim pa, da jim je bil edini cilj zrušiti mene kot župana, niso pa razmišljali o tem, kako bi uresničili svoje programe. Moj cilj v tem novem mandatu je, uresničiti tri velike projekte: gradnja kanalizacije Šalovci-Domanjševci s pomočjo sredstev programa Phare, zagotoviti vodo po vodovodnem omrežju v celotni občini - v sodelovanju z Madžari, ki ponujajo svoje bogate vrtine, vendar bi v prihodnosti zaradi neodvisnosti naredili tudi lastne vrtine, in, tretji projekt, ustanovitev podjetja za pridelavo zelišč in sadik ekološkega izvora, kar bo realizirano že prihodnje leto s pomočjo Nature Herbica. V ta namen imamo že pripravljeno hišo, ki je občinska last. Z Madžari zelo dobro sodelujemo, saj smo skupaj uspeli pridobiti sredstva za gra-
Stihec želi razjasniti dileme
Uredništvo: Irma Benko (direktorica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija ŠSmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za bi mesece je 3.400 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.600,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 9.400,00 SIT. Izvod v kolpor-taži je 270,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB, d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12. 2001, št 103.
Naklada: 16.500 izvodov.
Elektroaska pasla:
Vestnik: vestnik@p-inf.si, *
Venera: venera@p-inf.si.
Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si.
Jožef Poredoš: Zmago sem glede na javnomnenjske raziskave pričakoval, ne pa s tako veliko prednostjo. Mislim, da so k takšnemu rezultatu pripomogli javna podpora dveh kandidatov iz prvega kroga, nezadovoljstvo občanov nad dosednajim delom župana in končno tudi moj program. Do sedaj še nisem opravljal nobene občinske funkcije, vendar pa razmere v občini poznam do podrobnosti, saj sem bil pred časom deset let predsednik KS Tišina. Kljub temu pa bo treba kakšen mesec ali dva, da se vključim v sistem dela občinske uprave, pri tem pa se bom obrnil po pomoč k ljudem iz uprave in druge strokovne institucije. Zaenkrat se še nisem odločil, ali bom funkcijo opravljal profesionalno ali neprofesionalno, bo pa odločitev padla čez kakšen mesec. Prvo, kar me čaka kot župana, je, da začete investicije izpeljem do konca.
Med temi je najpomembnejša kanalizacija, kjer bom poskušal pridobiti nepovratna sredstva. Tu pa sta potem še ureditev vodovodnega zajetja za celotno občino in adaptacija vrtca ter seveda druge potrebne naloge.
Pri vsem tem upam na dobro sodelovanje z občani, občinsko upravo,, občinskim svetom in tudi mediji, za katere mislim, da morajo biti s svojim korektnim in poštenim informiranjem navzoči pri delovanju občine.
V drugem krogu lokalnih volitev je bil izvoljen za novega župana občine Sv. Jurij ob Ščavnici 45-letni inženir agronomije in kmetijski svetovalec Anton Slana iz Bolehnečic. Kot neodvisni kandidat je zbral 52,35 odstotka glasov volilcev, dosedanji župan Slavko Mihalič (neodvisni) pa 47,65 odstotka. Rezultat kaže, da je bila odločitev tesna, saj je odločalo le borih 83 glasov.
Sicer pa je bila volilna udeležba nekaj več kot 70-odstotna.
Anton Slana: Najlepša hvala volilkam in volilcem. Jaz bom svoje obljube, ki sem jih dah volilni kampanji, izpolnil, saj me ljudje bolj ali manj poznajo. Predvsem moramo nadomestiti velik zaostanek v infrastrukturi in sociali. Rad pa bi povedal, da bom dober župan tudi za tiste, ki me tokrat niso volili. Kot kmetijski svetovalec delam že 22 let-Menim, da sem s tem že pridobi določene izkušnje, kar se mi je zdaj obrestovalo. Podprle pa so me tudi stranke LDS, NSi, DeSU in SLS. V življenju nikoli nisem bil član nobene politične stranke. Obljubljam, da bom službene obveznosti in nepoklicno župan sko funkcijo opravljal v zadovo j-stvo vseh. Iskreno se zahvalju jem Vinku Mlinariču iz Sovjak® ki mi je dal moralno podpor0’ vsem trem Borisom, ki so mi P° magali v volilni kampanji, inse veda družini, ženi Lei ter sinovo ma Blažu in Mariu, za njihovo razumevanje.
Pomurski svetniki
Marjan Maučec - zastopnik lokalnih interesov Prekmurja: »V ozadju bo tudi politika«
»Zelo sem zadovoljen, da je zame glasova lo kar 15 od 27 elektorjev iz občin v Pre murju. Biti član Državnega sveta bo za nekaj novega, vendar sem v politiki ze časa, tako da imam precej izkušenj.
Po mojem prepričanju zadeve ne b° potekale in se reševale samo na naših sej ’ ampak bo v ozadju tudi politika. Drža' svet bi moral biti neka varovalka, da bi00 li dobre zakone, vendar se bojim, da bo
ob tej vladni koaliciji večkrat nemočni in da nas bodo skušali UK>^ ti, če bomo preveč »moteči«. Seveda bom poskušal po svojih m° posebej zagovarjati lokalne interese Prekmurja, znano pa je, kako leč lahko sežemo. Profesionalizacije članov Državnega sveta pa v
trenutku ne podpiram.'
j. G.*
Darko Fras - zastopnik pomurskih lokalnih resov: »Pričakujem večje premike pri zakonodaj1' V 8. volilni enoti, ki obsega ob®0^ upravnih enot Ljutomer, Ormož, Gornja * dgona in Lenart, je bil za državnega svet® izvoljen Darko Fras od Sv. Trojice pri Le** tu, znan predvsem kot predsednik Z ženja upravičencev vlaganj v javno tele
Nadaljnji korak po posvetovanju
nton Štihec je dobil šele včeraj, torej v sredo, odločbo Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je zavrnil njegovo pritožbo na odločbo, ki jo je izdala Občinska volilna komisija Mestne občine.
Ker je bila njegova pritožba zavrnjena, se bo najprej posvetoval s pravnimi strokovnjaki iz Ljubljane, šele po tem pa se bo odločil, ali bo svojo pritožbo posredoval Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Maribor.
Štihec namreč ugotavlja, da še vedno niso pojasnjene vse dileme, ki so bile navedene v njegovi pritožbi, ki jih je pred tem posredoval mestnemu svetu. Med drugim niso razjasnjene nepravilnosti, ki so se dogajale na posa-
meznih voliščih, vprašljivo je štetje in obravnavanje neveljavnih glasovnic ter glasovnic, ki so prispele po pošti. Po štetju glasovnic, ki so prispele po pošti, so Štihcu dva glasova od prej zbranih odšteli, namesto da bi mu jih pet prišteli.
Anton Štihec pa je tudi napovedal, da želi s 1. januarjem 2003 sporazumno prekiniti delovno razmerje na Mestni občini Murska Sobota, kjer dela kot svetovalec župana. Zanikal pa je vse govorice, da bi po tem nastopil službo pri katerem od podjetij, katerega solastnik je Stanko Poianič.
A. N. R. R. I
munikacijsko omrežje.
»Izvolitev v državni svet je zame veh priznanje, hkrati pa tudi velika obvezn
—	-	Ljudje od mene kot predstavnika lokalni11^
teresov marsikaj pričakujejo, jaz pa pričakujem, da bom dosegel s s^. pino državnih svetnikov večje premike pri zakonodaji, saj so v pr*P Q spremembe zakona o lokalni samoupravi, dobili pa bi naj tudizah0® pokrajinah. In prav vloga državnih svetnikov je, da spoznamo te in1 se in skušamo vnesti čim več pobud iz lokalnega okolja. Pri terI1y. bomo bolj opirali tudi na pobude strokovne javnosti in civilne i® tive, ki so doslej dobivale premalo priložnosti. Čeprav je o podeže J zakonodaji precej napisanega, sta dve milijardi tolarjev, ki jih na®e

mo za njegov razvoj, očitno še vedno prenizek znesek.«
Anton Kampuš - zastopnik slovenskih ( obrtnikov: »Odložilni veto bo gotovo dober fiHef ’
Več kot 50.000 slovenskih obrtnike' poslej zastopal samostojni podjetnik iz ” dnje Ščavnice pri Gornji Radgoni An Kampuš, ki je bil nedavno izvoljen tu®
g
gornjeradgonskega župana.	,,
»To je zame predvsem velika odg°v nost. Več bomo morali narediti za spre® . bo zakonodaje na obrtniškem področju. F čemer lahko z odložilnim vetom v marš® vplivamo na odločitve državnega zbor®
je gotovo dober filter, skozi katerega bo mogoče uveljavljati11 . interese skozi zakonodajo o obrtništvu in podjetništvu. Kot n^. župan pa bom seveda skušal doseči čim več tudi na lokalni rav®-tem bo vsekakor pomembno, da bom lahko spoznal mnoge nov« ® di, zlasti iz vlade in ministrstev, kar bo gotovo optimalna sPre®^ zagotavlja uspešno delovanje. Sicer pa bom imel v Ljubljani sV® pooblaščenega predstavnika, ki bo spremljal številne zakono£w
spremembe, ki zadevajo položaj obrtništva in podjetništva.* |
i t ]
Z V z 1 h v g
v P S; C
S, n ti
t; b, s< ki 81 c A bi si ta Pi ni
VESDK 5. december 2002
AKTUALNO
3
Zaradi odpuščanja delavcev v Planiki župan sklical pogovor
Komentar
Kdo se bo pogovarjal
z delavci?
Bajželj pravi, da osebni pogovor z odpuščenimi ni dolžnost Planike
Durniški župan Jožef Kocet je povabil zaradi razmer v Planiki na pogovor tako sindikalne zastopnike delavcev, vodstvo Planike kot predstavnike države in gospodarskih združenj z namenom, da bi za odpuščene delavce Poiskali nove možnosti. Povsem praznih rok ravno niso pri-^i> saj je vsak nekaj ponudil ali vsaj obljubil pomoč in sodelo-'anje. Toda šele na koncu pogovora so ugotovili, da pravzaprav sploh ne vedo, o kom še pogovarjajo ali kdo so delavci, ki bodo ostali brez dela. Nihče, tudi direktor podjetja Milan Bajželj ni znal povedati, kakšna je starost teh delavcev, ne kakšna so njihova znanja, možnosti za prezaposlitev, prebijanje s kmetijstvom pa tudi ne osebna razmišljanja in iskanja rešitev delavcev samih. Delavci so namreč obvestila o ^em, da so na čakanju, prejeli kar po pošti, sredi decembra pa naj bi prejeli tudi sklepe o trajnih presežkih.
Dobili smo predsednika in župane. Komentirati izide volitev bi bilo nerodno, saj bi lahko izzvali v zadnjem času množično etiketiranje medijev, češ da pripadajo eni ali drugi politični struji, zato rajši poglejmo, kaj so volitve prinesle kot naj... dogodek na politični sceni, če seveda odštejemo povabilo v Nato, ki biga nekateri imeli radi za večji dogodek v letošnjem letu. Večji slovenski mediji so volitve ocenili kot nezanimive in dolgočasne, vsaj takšen vtis so dajali njihovi komentatorji in gostje. Kot kaže, bi tudi pri nas radi nekateri mediji iz takšnega dogodka naredili Hoolywood, čeprav pozabljamo, da smo narod, ki ne mara pretiranega snobizma, in da vedno stavimo na vrlino skromnosti, česar so se vsi kandidati prav do-
O volitvah skozi kulinariko
2 delavci, ki so prišli na sez-?a|h presežnih delavcev, torej nih-Ce v Planiki ni opravil osebnega Ogovora, ker, tako je prepričan ®ajželj, to ni njihova naloga, am-Pak državnih in javnih služb, torej Zavoda za zaposlovanje ali Sklada
Vesna Gomoši s Sklada dela pri kA Mura je bila drugačnega mne-nia> ker so povsem drugače delali z J^vci, ki so jih na Sklad sprejeli iz "fare. Naloga kadrovske službe bi “‘h, da bi z odpuščenimi delavci, Pfeden bi prišli na Sklad dela ali Za-Votl za zaposlovanje, opravili pogo-v°r o tem, kakšne so njihove mož-n°sti. Tako so se torej za omizjem
ves čas pogovarjali zgolj o številkah in ne konkretnih ljudeh v stiski, tudi zato, ker se doslej s problemom odpuščanja delavcev Planike v Turnišču nihče od navzočih še ni zares ukvarjal, še manj, da bi svoje delo usklajevali. Tudi zato je bil županov sklic dobra poteza, ker naj bi prvemu srečanju sledilo še drugo in še kakšno. Seveda, če bo kdo vzel niti v svoje roke.
In kakšna je bila ponudba sodelujočih? Bajželj je prišel z idejo o organiziranju kooperativnega dela, ker da so kooperacije učinkovitejše in fleksibilnejše od redne zaposlitve, brez rednega delovnega časa, in se lahko dopolnjujejo še s kak-
šno dejavnostjo. Planika bi torej dala posel in v najem stroje, nekdo pa bi moral prevzeti nalogo organiziranja kooperantov ter svetovanja in servisiranja poslovnih funkcijah. Če bi država primaknila še subvencijo za novo delovno mesto, bi to že lahko bila priložnost za skupino delavcev. Koliko od sto sedemdesetih, ki bodo ostali brez zaposlitve, bi jih na tak način lahko dobilo delo, pa Milan Bajželj še ni vedel povedati. Priložnosti so tudi v kmetijstvu, predvsem na področju vrtnin, toda, kot je povedal Franc Režonja, bi tu svojo priložnost lahko našlo največ pet ali šest ljudi. Direktor Razvojnega sklada Lendava Mihael Feher je za organiziranje kooperacije ponudil prevzete Murine proizvodne prostore v Lendavi pa tudi strokovno pomoč. Toda prostor sploh ni problem, je dejal Stanislav
Kaj bo z gradnjo ekonomske šole v M. Soboti?
Prva nagrada
ni bila izbrana
vedno prerekanje zaradi lokacije, ki je predvidena ob Noršinski cesti, pa tudi potrjena _______________
ekatere stvari je res težko razumeti. S tem mis trn h^lna gradnjo nove ekonomske šole v Murs i. o o ,
more in ne more steči, čepfav ^ora a 1 *	,
^vnaj gotova. Ko je nekdanji šolski minister c r.
°>ami leta 1997 obiskal Mursko Soboto je podpisal skupaj ^panom Antonom Slavičem in ravnateljem sole^tefanom , arkaiem dokument, na katerem je bilo jasno z p ’ °do začeli z gradnjo leta 2000. I a rok je ze z avn
Vse kaže, da se bo pisalo leto 2004, ko naj bi končno zabrneli k^dbeni stroji. Kje in kako daleč so priprave?
Kot smo lahko slišali na pogo-Orii za okroglo mizo, ki so jo pri-j^ili minuli petek o tem vpra-’5nih v soboški kinodvorani - skli-?telji so bili Mestna občina M. b°ta, Ministrstvo za šolstvo, zna-in šport ter IZS Matična sek-■'la arhitektov, krajinskih arhitek-In urbanistov, vodil pa jo je ^natelj Ekonomske šole M. So-Ota Štefan Harkai, ki je tudi pred-ednik natečajne komisije -, so ^nčno izdelani elaborati za novo-’radnjo šole. Na razpisani natečaj Prispelo 16 elaboratov in med 1'nii je komisija izbrala 8, ki jih °do nagradili. Ker si člani komi-*e niso bili enotni (»Stali smo na ^iičnih bregovih,« Š. H.), niso ^delili 1. nagrade, kar bi pome-" °> da bi Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport v štirinajstih dneh moralo skleniti pogodbo o projektiranju. Tako ostaja še nekaj časa vse odprto, kajti sedaj bo prepuščeno šolskemu ministrstvu, da izbere idejno rešitev. V tem primeru ni nujno, da se odločijo za 2. nagrado (»Meander«, Lokainvest) ^morebiti 3. nagrado 0-12819«, Gradis biro), ki ju je podelila natečajna komisija. Predstavnik, projektantskih podjetij, ki so udeležili okrogle mize v Murski Sobo-ti so menili, da ni prav, ker komisija ni izbrala prvonagrajenega idejnega projekta, saj pri temni X konsenz, ampak bi Se tako lahko odločili na podlagi tocko vanja in 1. nagrado prisodili nsu mu, ki bi zbral največ točk. Ampak
zdaj je, kar je.
Še vedno je tudi odprto vprašanje, ali bodo šolo res gradili na lokaciji, ki so jo navedli v razpisnem gradivu za izdelavo elaborata, in sicer ob Noršinski cesti. Tam je že določena tudi industrijska cona, zato so mnenja, ali ima tamkaj primerno mesto tudi šola, zelo deljena. Res je, da je prišlo do izbire te lokacije pred štirimi leti, vendar pa je Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota ni predlagal, ampak so zagovarjali drugi dve boljši, je pojasnil direktor omenjenega zavoda Janez Ori. Ko je ravnatelj sole Štefan Harkai dejal, da bodo s pripravami za zgraditev nove šole na tej lokaciji nadaljevali, saj da njemu ni še nihče rekel, da je ne bo tam, je Stanka Dešnik vzkliknila: »Kako si predstavljate, da bodo tja hodili otroci v šolo? Moj že ne bo!« Še prej je poročevalec natečajne komisije Ivo Bošnjakovič dejal, da so dobili dopise proti tej lokaciji in da mestna občina nima moči ali želje, da bi končno oblikovala urbanistično zasnovo mesta, kjer bi bilo opredeljeno, kje bo kaj. Tako je bil teden dni po razpisu natečaja za šolo na tej lokaciji razpisan tudi natečaj za industrijsko cono. Anton Štihec, svetovalec župana v odstopu, pa je med drugim povedal, da je bila stroka proti tej lokaciji za šolo, zagovarja pa jo politika. Doslej pa še v nobenem prostorskem aktu to ni opredeljeno, medtem ko je industrijska cona potrjena.
Jože Graj ■
Draškovič, vodja obrata v Turnišču, saj bi ga z drugačno organizacijo dela lahko zagotovili tudi znotraj Planike, je pa glede kooperacij opozoril na realnost. Delavci so specializirani samo za del procesa v industrijski proizvodnji, ne pa za opravljanje čevljarske dejavnosti s popolnim izdelkom za trg. Zavod za zaposlovanje bo po zagotovilih direktorice murskosoboške enote Cvete Mandič Čahuk delavcem iz Planike odprl možnost vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, država pa pripravlja za prestrukturiranje tekstilne in usnjarske dejavnosti v naslednjem letu še posebne ukrepe. Sodelovanje sta napovedala tudi Vesna Gomboši s Sklada dela in Franc Pucko iz pomurske gospodarske zbornice, oba pa sta tudi opozorila na zelo omejene možnosti zaposlovanja delovne sile brez izobrazbe.
Tako, kot je dejal eden od udeležencev, ni mogoče pričakovati, da »bodo odpuščeni delavci Planike v kratkem času sestavljali avione«. Prav zato je bilo po vsem povedanem še kako umestno vprašanje zaposlenega, ali je res moralo toliko delavcev na cesto, in še, zakaj omizje to sprejema kot dejstvo, o katerem ni več kaj povedati.
Majda Horvat ■
bro zavedali, zato tudi niso poskrbeli za šov, ki smo ga vajeni drugod. Pa se mu kljub temu le nismo izognili. Za sovje bilo poskrbljeno, čisto po naše, pred samim dogodkom, takrat, ko je bilo mogoče nekoga še odvrniti od kandidature. Tako so prvemu potencialnem u kandidatu odkrili, da ima veliko plačo, dni-, gemu očitali, da se druži s teroristi, kot je Sadam Husein, o tretjem smo lahko izvedeli, da so mu zarubili slike, četrtemu so ugotovili, da se ukvarja s finančnimi goljufijami, tako da je odstopil od kandidature, petemu očitali, da po nepotrebnem sili k vračanju dolga hrvaškim varčevalcem in še bi se lahko kaj našlo. Tako se ježe vnaprej izkristaliziralo, kdo bo imel največ možnosti. Prvi krog je bil torej rešen. Pred drugim krogom je bilo tako zanimivo zgolj še vprašanje, ali bodo volivci, ki se niso odločili za zmagovalca prvega kroga, svoje glasove drugič dali drugouvrščeni, ker se zdi nekako logično, da volivci, ki so že prvič iskali alternativo trenutno prevladujoči politični struji, tudi v drugo izberejo alternativo. Slovensko volilno telo pa očik no ni tako predvidljivo. Ali pa tudi. Treba bi bilo razmišljati le po zdravi pameti. Človek, ki gre v restavracijo in sanja o tem, kako bo naročil nekaj novega, kar imajo na jedilniku, si mnogokrat iz strahu pred tem, da mu ne bo teknilo, naroči preizkušeno jed, kot je ocvrt piščanec. Tako niti ne poskusi, ali bi mu lahko nova jed dala več kulinaričnih užitkov.
Očitno pa se novih kulinaričnih užitkov ne bojijo nekateri pomurski volivci. Vsaj kar se tiče drugega kroga županskih volitev pri nas, je od šestih še nedoločenih županskih mest več kot polovico uspelo zasesti novim županom, medtem ko sta se morala preostala dva zelo boriti za svoji mesti. Kako dolgo bo ta novi okus ljudem ugajal, pa je odvisno od kuharjev samih.
Ciril Kosednar ■
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13, Murska Sobota
Nepravilnosti naj ne bi vplivale na rezultat
Slavic bo občino
vodil kot doslej
Štihčevo pritožbo mestni svet zavrnil
a ustanovni seji občinskega sveta Mestne občine Murske Sobote so kljub pritožbi kandidata Štihca in enournem delu mandatne komisije potrdili Antona Slavica za župana in sestavo mestnega sveta, po novem pa bo imela Mestna občina poleg podžupana, ki bo tudi v prihodnjem mandatu Rudolf Horvat (LDS), še podžupanjo Nadjo Ivanc Miloševič (ZLSD). Na dnevni red seje sp uvrstili obravnavo pritožbe kandidata za župana Antona Štihca, ki pa na razplet ni vplivala.
V pritožbi Štihec podrobneje navaja nekatere nepravilnosti, ki so se dogajale na nekaterih voliščih v Murski Soboti, med drugim tudi nepravilnosti, ki jih je ugotovila občinska volilna komisija ob zaslišanju Vladimirja Andrcjka, predsednika volilnega odbora Center II v ekonomski šoli, ki bi lahko ali so bistveno vplivale na izid volitev za župana. Tudi zato, kot navaja, ker je Slavic dobil le 3 glasove več, kot je meja 50 odstotkov. Na tem volišču volilcem zjutraj sploh niso dajali glasovnic za voli-
tve župana. V pritožbi pa je navedel še nekatere druge nepravilnosti. Tričlanska mandatna komisija je, z dvema glasovoma za in enim proti, njegovo pritožbo ocenila kot vsebinsko neutemeljeno. Svetniki pa so tudi zavrnili predlog Marka Martinuzzija, člana mandatne komisije, da bi Štihčevo pritožbo naglas prebrali.
Ivan Obal je povedal, da glede na vse navedeno ne more podpreti mandata župana. »Žalostno je, da je dvanajst let po vzpostavitvi demokracije vse manj jasno, na-
mesto da bi bilo vse bolj jasno. Presenetljivo je, da prihajamo v obdobje, kjer lahko komisije delajo na tak način, kot delajo, in žalostno je, da se komisiji ni zdelp vredno, da bi posčbnosti, ki so se dogajale na tem volišču, vnesla v zapisnik.« Janez Štotl pa je dejal, da je komisija svoje povedala, demokracija pa je to, da se ljudje izjasnijo na volitvah. Morebitne nepravilnosti pa po njegovem mnenju niso vplivale na rezultat. Tako so s petnajstimi glasovi za potrdili Antona Slavica za župana, deset svetnikov pa je glasovalo proti.
Anton Slavic je v svojem govoru dejal, da se obvezuje, da bo občino vodil tako, kot jo je doslej. »Tudi od drugje smo dobili priznanje, da uživamo poseben ugled. Vse bomo sprejemali soglasno, da bo šlo v prid našim občanom in ne v prid kateri politični opciji. Prizadeval si bom, da bomo stopili skupaj in bomo delali tako, da bo čim ugodneje za občino.«
A. Nana Rituper Rodež I
LOKALNA SCENA
5. december 2002 M
V Turnišču polovica novih svetnikov
S
Novi beltinski svetniki so se prvič sestali
Kerman: »Želim si, da bi delovali kot prijatelji!«
Na kratko
»Sporna« čas in kakovost del
Če bo potrebno, bodo fizično preprečili nadaljnje priprave za postavitev Simobilovega stolpa
olitve v občini Turnišče so dale dokaj zanimive rezultate, pri čemer gre predvsem za izvolitev po dveh svetnikov iz Stranke mladih Slovenije in Nove Slovenije - Krščan-
ske ljudske stranke, medtem ko v občinski svet ni bil izvoljen noben kandidat iz Socialdemokratske stranke Slovenije. Bolje, kot so bila predvidevanja, se je odrezala tudi Liberalna demokracija Slovenije, ki je osvojila največ glasov in si zagotovila kar pet mest v 13-članskem občinskem svetu. V njem je polovica novih imen, če upoštevamo pri tem še romskega svetnika.
Na prvi seji so brez pripomb in soglasno potrdili mandate vsem izvoljenim svetnikom in županu Jožefu Kocetu, ki je bil izvoljen v prvem krogu s 1261 glasovi (58,38 %). O koaliciji zaenkrat še niso govorili. Morda je formalno tudi,ne bo. To bi lahko sklepali po tem, da so brez težav imenovali 3-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri imajo svoje predstavnike LDS (Renata Čicek Panovič), SLS (Štefan Pucko) in SMS (Bojan Sobočan), le-ta pa si je izvolila za predsednico Renato Čiček Pantovič. Na takšno sestavo komisije nismo slišali nobene pripombe.
Precej pa so se svetniki razgovorili pri tekočih zadevah oz. pobudah, vprašanjih in predlogih. Miroslav Škalič (LDS) je menil, da bi morali spoštovati poslovnik, v katerem je opredeljeno, da se seje občinskega sveta ne sklicujejo prej kot ob 17. uri (tokrat se je začela ob 16.00), ker bodo imeli nekateri sicer težave zaradi delovnih obveznosti. Podobnega mnenja so bili še nekateri drugi. Franc Režonja (NSi) pa je ob tem dejal, da čas ne bi smel biti problem, ker da svetniki dobijo nadomestilo, zato bi si lahko uredili dopust. To pa skoraj ni mogoče pri tistih, ki so zaposleni v šolstvu, zato bo vseeno treba poiskati kompromis, ki bo, če se le da, sprejemljiv za vse. Za to pa naj bi poskrbela občinska uprava. Tudi Jožef Bence (LDS) je s svojimi pogledi in predlogi sprožil daljšo razpravo. Zanimalo ga je, zakaj Simobil nadaljuje priprave za postavitev stolpa v Turnišču na neprimerni lokaciji in zakaj je po njegovem predvidena na neprimerni Ipkaciji tudi plinska postaja v bližini turniške cerkve. Pojasnil je, da ga glede investicijskih del, ki potekajo v turniški občini, ne skrbi obseg, ampak kakovost del. Trenutno je to asfaltiranje cest in ulic po izvedefiih gradbenih posegih za zgraditev kanalizacijskega omrežja. Po njegovem nič ne pomaga, če izvajalcem teh del ne plačajo v celoti, ampak bi jih morali sproti nadzirati in zahtevati, da jih opravijo tako, kot je treba. Z njimi sta soglašala tudi člana SLS-a Štefan Pucko (»Ne pustiti, da se dela slabo opravijo!«) in Alojz Lebar (»Ali je breg ali graba...«) ter še nekateri drugi. Bence je tudi menil, da bi morali sprejeti razvojni načrt občine. Župan je v zvezi s pripravo na postavitev Simobilovega stolpa odgovoril, da občina ni dala nobenega soglasja in da bodo to, če bo potrebno, tudi fizično preprečili. Mogoča pa je lokacija kje drugje.
Jože Graj ■
Prejšnji župan Jožef Kavaš zavrača vsa podtikanja
a konstitutivni seji občinskega sveta v Beltincih so najprej prisluhnili poročilu občinske volilne komisije o izidu volitev za župana in svetnike. Ugotovili so, da je glasovanje na lokalnih volitvah potekalo brez kakršnihkoli zapletov, zato ni bilo nobenih zadržkov, da ne bi potrdili mandatov novim 18 občinskim svetnikom.
Iz poročila je razvidno, da se je omenjenih volitev udeležilo 76,93 odstotka volilnih upravičencev oziroma 5.339 od 6.940 vpisanih v volilne imenike. In koliko glasov za občinski svet so dobile posamezne liste? Največ, in sicer 22,3 odstotka, so volilci namenili Novi Sloveniji, Krščanski ljudski stranki, sledijo pa SLS s 17,5 odstotka, LDS je dobila 16,3 odstotka, SDS 15,1 odstotka, Lista za prijazno občino Beltinci 12,7 odstotka, Koalicija za razvoj občine Beltinci 8,2 odstotka, SMS 5,3 odstotka in ZLSD 2,6 odstotka.
Novoizvoljeni beltinski občinski svet šteje 18 članov. Tako šo v
Na kratko
Murska Sobota
Na območju Pomurja je po podatkih Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje iz Murske Sobote ta čas 258 več samozaposlenih, kot jih je bilo pred letom. Samozaposleni, ki jih je 9.819, zaposlujejo 4.546 delavcev; žal pa je teh delavcev za 4,1 odstotka manj kot lani. (F. KI.)
prvi volilni enoti mandati razdeljeni naslednjim kandidatom: Jožetu Ferčaku (SDS), Stanku Glavaču (SLS), Jožefu Kavašu (Lista za prijazno občino Beltinci), Andreju Viragu (Koalicija za razvoj občine Beltinci), Igorju Adžiču (Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka) in Štefanu Ferenčaku (LDS). V
Dosedanji župan Jožef Kavaš, ki je vodil sejo, se je ob koncu kritično ozrl na preteklost, ko so nekateri širili govorice in laži o njem in njegovi družini, ki po njegovem mnenju presegajo vsako mero dobrega okusa. Vsa podtikanja je odločno zavrnil in izrazil upanje, da bo v novem občinskem svetu zavladala strpnost, kar bo omogočilo, da bodo zaživeli skupni projekti.
drugi volilni enoti so dobili podporo Franc Horvat (SDS), Mirko Poredoš (SLS), Majda Mlinarič (Lista za prijazno občino Beltinci), Regina Sraka in Simon Horvat (oba Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka) ter Srečko Horvat (LDS), v tretji volilni enoti pa Janko Bezjak (SDS), Marjan Maučec (SLS), Ivan Mesarič in Venčeslav Smodiš (oba Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka), Alojz Škerget (LDS) in Igor Lebar (SMS).
Hkrati so potrdili tudi mandat novemu županu Milanu Kerma-nu. Ta je v priložnostnem nagovoru poudaril, da bodo naslednja štiri leta kratka, a tudi dolga. »V tem kratkem času bo treba hitro kaj narediti, da upravičimo zaupanje volilcev. V štirih letih pa bo treba rešiti tudi marsikateri problem. Rešitev bo vsekakor kompromis želja in mnenj, ki ne bo vsakega zadovoljil. Želim si, da bi delovali kot prijatelji s čim večjih konsenzom in s skupnimi močmi za tvorno delovanje. Napovedujem, da bom župansko funkcijo opravljal poklicno.«
Na seji so tudi imenovali stalno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Njen predsednik je Janko Bezjak, člani pa Majda Mlinarič, Regina Sraka, Štefan Ferenčak in Mirko Poredoš.
Milan Jeršei
Prva seje novega občinskega sveta v Radencih
Zavrnili pritožbo Liste za turistični izgled kraja
Potrdili mandat petnajstim svetnikom, enemu pa prihodnjič
aradi pritožbe Liste za turistični izgled kraja - šport in zdrav način življenja, češ da je bila njena glasovnica nepravilno izdelana, ker na njej ni bilo izpisano ime liste, ampak le ime predlagateljice, to je Ivanke Serec in skupine volilcev, se je začetek prve redne seje novoizvoljenega občinskega sveta v Radencih nekoliko zavlekel. Tričlanska mandatna komisija je naposled potrdila sklep občinske volilne komisije, ki je menila, da v tem primeru ni bila storjena večja napaka, ki bi lahko bistveno vplivala na izid lokalnih volitev. Prav tako so obravnavali dvojni mandat Jožefa Toplaka, ki je dobil večinsko podporo za župana in občinskega svetnika. Odločil se je, da bo prevzel župansko funkcijo, s čimer se je odrekel funkciji svetnika. To pomeni, da bodo morali na naslednji seji izvoliti še 16. člana občinskega sveta iz vrst SDS.
Na tokratni seji so potrdili mandate preostalim petnajstim članom občinskega sveta. Novi svetniki so: Anton Sečko (DeSUS), Zlatko Mir, Danica Se-pešy in Robert Lipič (vsi LDS), Vladimir Rantaša (NSi), Zvonko Zamuda (SDS), Marjan Hladen (ZLSD), Ožbalt Rožanc (SLS) in Erik Ivanuša (Lista za občino Radenci), ki so kandidirali v prvi volilni enoti, ter Ivan Horvat in Marko Vaupotič (oba LDS), Bran-
ko Fekonja (NSi), Franc Pelci in Dejan Vaupotič (oba SDS) in Mihael Petek (DS) iz druge volilne enote.
Ob tej priložnosti so se dosedanjemu županu Herbertu Šefe-rju zahvalili za uspešno delo v minulem mandatnem obdobju in mu poklonili sliko akademskega slikarja Lojzeta Logarja.
V nagovoru je novoizvoljeni župan Jožef Toplak izrazil pričakovanje, da bo njihovo sodelovanje v prihodnjih štirih letih čim-
bolj korektno in odgovorno. »Vse skupaj so naš izvolili državljani občine Radenci, pred katerimi imamo veliko odgovornost pri uresničevanju vseh projektov. Ne glede na ideološko pripadnost in bazo nas čakajo številne skupne naloge, zato bo vsaka pripomba ali pobuda dobrodošla. Želim si prijateljsko sodelovanje in vsestransko angažirano delo. Pri tem ne mislim ne le na občinski svet, občinsko upravo, odbore in društva, ampak tudi na sosednje občine in Radensko kot temelj našega prihodnjega razvoja. Tako sem vodstvu Radenske že ponudil sodelovanje,« je poudaril Jožef Toplak.
Dodal je še, da »poti nazaj ni, temveč le naprej, zato je treba nadaljevati z vsem tistim, kar je bilo dobrega v preteklosti. Pozornost bo usmerjena v reševanje komunalnih problemov, veliko pa pričakujem tudi od sodelovanja z mediji,« je dejal novoizvoljeni radenski župan.
Milan Jeršei
Iz cankovske občine
Ob napredku ne manjka zastojev
S cestami ni večjih problemov
ri komunalni infrastrukturi je dosegla občina Cankova v zadnjih letih sorazmerno velik napredek. V občini z okrog 2.200 prebivalci, ki leži na jugozahodu Goričkega, neposredno ob avstrijski meji s površino 31 kvadratnih kilometrov, teh zadev na prepuščajo naključju. To velja za vseh osem naselij, in sicer Cankovo, Domajince, Gerlince, Gornje Črnce, Korovce, Krašče, Skakovce in Topolovce.
V občini premorejo okrog 84 kilometrov javnih cest, ki so skoraj povsod modernizirane in asfaltirane. Čaka jih še ureditev pločnikov za pešce' Oskrba z vodo je v celoti zagotovljena v naseljih Cankova, Skako-vci in delno v Domajincih. Za vsa druga naselja pripravljajo ustrezne projekte. S čiščenjem in odvajanjem odpadnih voda so za zdaj povsem zadovoljni le v občinskem središču, zadovoljivo pa je stanje glede elektrifikacije in klasičnih telekomunikacij. Potrebna bo še rekonstrukcija omrežij v posameznih naseljih in s tem povezana gradnja ulične razsvetljave. Slednja je trenutno urejena le na Cankovi, delno pa v Koro-vcih. Prav tako je urejen odvoz komunalnih odpadkov v vseh naseljih, za kar skrbi Saubermacher-Komunala. Kratek pogled na gospodarsko infrastrukturo pa nam pove, da na tem področju še marsikaj pogrešajo. Tako ni ustreznih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, saj v občini še ni obrtno-industrijske cone, kar sicer pripravljajo v prostorsko-izve-denih aktih. Prav tako pogrešajo strategijo razvoja kmetijstva, ki pa je v marsičem odvisna od podobne strategije na regijski in državni ravni. In ko je govor o turizmu, ki je ena najbolj perspektivnih panog, morajo žal ugotoviti, da še vedno nimajo lokalne turistične organizacije. Turistični razvoj v cankovski občini pa za zdaj dokaj uspešno usmerjata dve turistični društvi in iniciativa zasebnikov.
Milan Jeršei
Gornja Radgona
Ribiška družina Gornja Radgona ima pet temeljih enot: Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina in Videm ob Ščavnici. Vseh članov je okrog 520. Družina je imela pred kratkim skupščino, na kateri so sprejeli odločitev o članarini za leto 2003. Člani, stari več kot 70 let, ne plačujejo članarine. Člani, stari na 17 let, bodo plačevali 17.000 tolarjev. Tisti, ki se bodo nanovo včlanili, pa morajo poleg članarine vplačati še 10.000 tolarjev pristopnine. Članice in mladinci bodo za prihodnje leto plačali 7.000 tolarjev članarine; pionirji, stari od šest do 14 let, pečajo 3.000 tolarjev, enako žene ribičev; članarina za študente je 8.000 tolarjev, novi člani iz študentskih vrst pa plačajo še 5-00 tolarjev pristopnine. Članarina za otroke do šestega leta starosti je 1.000 tolarjev.
Radgonski ribiški okoliš je razdeljen na sedem revirjev (Mura, Ščavnica, potoki, mrtvice, garmoznice ter Negovsko in B a-guško jezero). Na voljo je skupaj 224,4 hektarja vodnih in ribolovnih površin. Dnevna ribolovna dovolilnica bo stala v pfih° , njem letu od tisoč do dva tisoč tolarjev, odvisno, kje bo zainte resirani hotel loviti. (O. B )
I milili MMRSKM
Slomškova 33, tel.: 536 15 60
Vpis v programa TRGOVEC EKONOMSKI TEHNIK bo 11. 12. 2002 ob 16-0°
INFORMACIJE:
LJUDSKA UNIVERZA
M. SOBOTA Slomškova 33, tel. 536 15 6 vsak delovni dan med 8.00 in 18.00
Predsednik modelarjev Geza Farkaš
V okviru prireditve M a di za napredek Po111^ rja je bila v prostor1. Kluba PAC v Murski Sobo ustanovna seja Društva delarjev Pomurja.
»Pri modelarstvu smo n1^ vodilnimi v Sloveniji, zato je ; dolgo obstajala ideja, da bi °a delo dobilo neko stalnost/1^ povedal o razlogih ustanovi društva predsedujoči Ludvik lo. Društvo modelarjev Porn1'1^ bo prostovoljno, samostojno, pridobitno in nestrankafs združenje oseb, ki bodo orga11 zirale in pospeševale mode>‘ stvo in tekmovanja na tem P dročju. Sedež društva bo v B° vnjakovi 1 v Murski Soboti, V četni fazi pa bodo delovale stl sekcije: avtomodelarska, bf° modelarska, letalsko modela1^ in raketno modelarska. Za pf£ sednika društva je bil izvo 1) Geza Farkaš, sicer načelnik ravne enote Murska Sobota, podpredsednika pa Marjan Predsednik disciplinske ko^ sije bo Iztok Zrinski, nadzoru® odbora pa Bojan Bagari.
Program društva in vsebi'1 v	t
dela je sestavil Jože Horvat-ustanovitveni seji je bil tudi pan Anton Slavic, ki se je v m ših letih tudi sam nekoliko 11 varjal z modelarstvom, novodS' novljenemu društvu pa je ob J bil finančno pomoč občine. g Tomo KoleS
I
I l I t
I I ( s t č F t ti n
d
(
d
s
01
ta bi
Ct Sc Vi ki kt •ti •n
to t*: dr di( hi
sk
•it, bij
HIBE 5. december 2002
LOKALNA SCENA
Petanjčani nezadovoll
Imajo in nimajo
Skozi Tišino in Petanjce se spet vali tovorni promet, za varnost pešcev in kolesarjev pa še vedno ni dovolj poskrbljeno
V dneh pred drugim krogom predsedniških in županskih volitev so bili gradbeni delavci in stroji še na gradbišču na Petanjcih, kjer so pripravljali podlago za asfaltiranje kolesarske steze in pločnika. B°do z deli nadaljevali tudi po volitvah? Sicer Pa razen novega mosta, ki je predvsem pro-^etna povezava med Vzhodom in Zahodom, ^tanjčani niso iztržili kaj veliko od enoletne Napore. Zgrajen je sicer odsek od ovinka do '"osta, toda zožili so cesto, ki pelje v zaselek Muri, tako da imajo nekatere hiše proble-11,6 z dovozi goriva in večjih vozil.
Laščani »spodnjih«, »srednjih« in »gornjih« Pe-tanjec (vas je namreč tipično panonsko naselje ob glavni cesti, tako dahi lahko bile tukaj tudi tri vasi) P° odprtju mostov med Petanjci in Radenci za pro-^t niso zadovoljni. Prav vsi imajo pripombe, najsi °^že zgrajenim odsekom od ovinka do mosta ali z "Ograjenim odsekom skozi osrednje Petanjce in še ^dno črno točko - most čez Mokoš na Tišini. ^Ijuba, da bo po obnovi mosta čez reko Muro po-s^bljeno za prometno varnost občanov, ni izpol-?ha. Nič ne kaže, da bi kdo hitel z deli, tako da bi '■'•"prej poskrbel za varnost državljanov ob najbolj Pametni cesti, ob cesti; ki je že dvanajst let del pe-tega mednarodnega prometnega koridorja, ki po-od Barcelone do Kijeva. Ker avtoceste po Prekmurju še ne bo tako kmalu, bodo tovornjaki še Haj časa vozili tudi skozi vasi in mesta. Ali si Pavijani ne zaslužijo enakih pravic, da bi dobili
Sindikat sodišča o svoji prihodnosti
»Prečesali« zakon o delovnih razmerjih
Okoli sedemdeset zaposlenih na pomurskih sodiščih, med katerimi Prevladujejo ženske, ne pričakuje težav z novo zakonodajo in delodajalcem - Kako bo s certifikati, prejetimi leta 2002?_________
LK radenski restavraciji Park ■ ul se je sestalo pod predsedo-Vanjem Ivanke Kolarič na d čnem zboru nekaj več kot petlji članov organizacije sindika-prožnega sodišča v Murski So-Gre večinoma za ženske, ki Zaposlene na okrožnem sodiš-s“v Murski Soboti ter na okrajnih ^iščih v Gornji Radgoni, Lenda-Ljutomeru in Murski Soboti in sVoje interese uveljavljajo prek j00ference sindikata pravosodja । sindikata delavcev v državnih družbenih organih.
t ^a sestanku, katerega se je udeležil t Drago Černjavič, generalni sekre-dr sindikata delavcev v državnih in f^benih organih RS, je Kolaričeva taed drugim dejala, da dobro organizi-člani sindikata na tak način vodijo ^'ilne aktivnosti za čim boljši druž-5|en' in delovni položaj zaposlenih v (°Venskem pravosodju. V ospredju je L,eianje, izvajanje in varovanje prido-lQnih socadno- ekonomskih pravic iz
Prihodnje leto naj bi vendarle obnovili celotno cesto skozi ali pa bo vse ostalo spet pri nekaj metrih, ki jih gradijo te prav vsi vsaj varno pot za kolesarje in pešce, prehode za pešce?Tišinska občina je dobila nekaj metrov pločnikov kot pesek v oči - tu imate, ker ste zahtevali, za več metrov pa ni denarja. Krajani se hudujejo, saj morajo njihovi otroci še vedno skakati v jarke, kajti brezvestni šoferji se obnašajo, kakor da so edini uporabniki ceste. Najbolj pristojen za vaške zadeve je takole pojasnil pripombe krajanov:
»Upam, da bo ta novi most ne le transportna povezava, ampak tudi povezava Pomurja s Slovenijo po razvitosti. Krajani smo videli, kako so delali delavci na mostu. Ti so se res trudili, da so pravočasno in dobro delali. Imamo pa pripombe glede odseka ceste do ovinka na Petanjcih. Tu so se neprestano pojavljali neki problemi; mi smo že sproti opozarjali nanje, tudi sedaj pri prevzemu, vendar ni bilo posluha za ugodnejše rešitve. Prva taka nerodnost so tile trije kandelabri, ki so postavljeni na sredino pločnikov. Kakorkoli je to »moderno«, kot so nas prepričevali, motijo kolesarje in mimogrede lahko pride do nesreče. Te stopnice ob koncu ograje, ki sedaj manjkajo, bomo že kako naredili. Ne vem, zakaj so ves čas trdili, da ne bodo zožili te ceste spodaj, ki vodi v ta kot ob Muri, vendar se je zgodilo prav to. Cesto so nam zožili za dobrih 80 cm, tako da imajo do nekaterih hiš otežen dostop npr. tovornjaki, ki pripeljejo kurilno olje ali premog, reševalna vozila, kot so gasilska cisterna, pa tudi večji kmetijski stroji. Pa še nekaj takih stvari je, s katerimi se
delovnega razmerja. To pa zmorejo le dobro organizirani v enoten, demokratičen in številčno močan sindikat, ki bo moral še veliko postoriti^ saj so zaposleni v pravosodju najslabše plačani delavci. Največ vprašanj in pobud je bilo namenjenih omenjenemu sekretarju Černjaviča, ki je med drugim spregovoril o pogajanjih z državo o zakonu o delovnih razmerah in zakonu o javnih uslužbencih. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so bila upoštevana skoraj vsa njihova stališča.
Na tem področju pa čaka sedaj strokovne službe delodajalcev veliko dela. Med drugimi spremembami je Černjavič omenil tudi spremembo odločbe o zaposlitvi v pogodbo o delu, ki bo urejal i vse obveznosti in pravice delodajalca in zaposlenega. Poslej bodo sindikati mogli podati tudi mnenje o načrtu po-
www.p-inf.si
, »ir.ul> d a . Ul. »■ H0»»ka 13, Murska Kobula Muli« u .nlurmlrumn.
rabe proračunskih sredstev v posamezni dejavnosti, s čimer naj bi zavarovali delovna mesta in predvsem predvidena sredstva za osebne dohodke. Zakon o javnih uslužbencih predvideva tudi ohranitev sistematizacije, ki pa jo bo treba še spremeniti in posodobiti. Pomembna sprememba se bo zgodila leta 2004, ko bodo v kolektivni pogodbi delovna mesta ovrednotena po novem. Glede certifikatov, ki so jih zaposleni dobili leta 1992, pa že sedem let trajajo tožbe na upravnih sodiščih in še zdaj ni rešeno, ali bodo zaposleni imeli kaj od tega. Sklenili so, da bodo zaposleni prek sindikata tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost pripravi aktov o sistematizaciji, kamot naj bi vnesli določila o uravnoteženem številu zaposlenih glede na število delovnih mest in ohranjanje števila zaposlenih v pravosodju. Zavzemali se bodo tudi za napredovanje delavcev, njihovo izobraževanje in usposabljanje ter izboljšanje splošnih delovnih razmer.
Oste Bakal ■
Petanjce in naredili pločnike, če se bo seveda našel denar, dni., Foto: Jure Zauneker
občani ne strinjajo. Prehod čez močvirje tudi ni dobro rešen. Najprej bi morali v Zatonu očistiti in pospraviti marsikaj drugega.«Obljubljeno je torej, da bo na Petanjcih gradbišče tudi v prihodnejm letu, saj naj bi do novembra vendarle naredili cesto in pločnike, kot je bilo obljubljeno - če seveda ta obljuba ni zgolj »predvolilna natega«, so skeptični vaščani. Pa vseeno - po 12 letih prenašanja tovornega prometa si vaščani zaslužijo, da se poskrbi za varnost pešcev in kolesarjev, predvsem otrok.
Bernarda B. Peček ■
Gomilica: izvajalci »kalkulirali«
Če bi se drugače izteklo, kot se je, bi po vsej verjetnosti že nadaljevali gradnjo zadnje faze kanalizacijskega omrežja. Razpisana vrednost del je bila 80 milijonov tolarjev. Ponudbo so oddala štiri podjetja, vendar tri nepravočasno, in sicer najverjetneje namerno. Komisija se je zato odločila za ponovitev razpisa, rok za odpiranje ponudb pa bo 6. januar 2003. Pričakujejo, da bo šlo v drugo brez »kalkulacij« nekaterih in da bodo dela spomladi stekla nemoteno.
J-G. ■
Politično prepričevanje
Sedem let delam v državni upravi. To je moj prvi politični nastop. Ne vem, kam me dajete glede koalicije. Občina je nekaj drugega kot država, republika. V Sloveniji imamo čuden sistem. Socialdemokracija ni desna, je leva. Mi smo rojeni po vojni. Tisti, ki podpirajo revolucijo, so levi, tisti, ki ne, pa desni. Jaz se opredeljujem za sredinskega desničarja, zavzemam se za desnosredinske cilje. Vojna me ne zanima, s tem nimam nič. Štejem se tudi za liberalca. Moti me, da LDS in SLS nastopata, kot da imata koalicijo. Z vsemi sem pripravljen sodelovati, tudi z Združeno listo, mladimi... Vendar kaže, da je koalicija sklenjena. Dobro. Naj prevzame odgovornost.
(Jožef Nerad, novoizvoljeni svetnik Občine Črenšovci na strankarski listi NSi - »Ba-
jukova stranka«.)
Kmetice bi imele na temo kloramfenikola pravico povedati vsaj to: lahko, da je kdo počel tudi to, vendar pa jih večina zaradi strogih predpisov o dovoljeni vsebnosti mikroorganizmov v mleku kakovost zagotavlja s pranjem mlečne posode.
Zagotavljanje kakovosti mleka je predvsem v ženskih rokah. Moški, vsaj tako mi pravijo te, ki jih poznam in ki zaradi načete kože od čistil roke v družbi skrivajo za hrbet, pranja ne obvladajo. Vsaj ne tako natančno, kot je potrebno, da zadostiš predpisom. Zaščitne rokavice pa tudi niso najboljša rešitev, saj umetni materiali koži niso nič bolj prijazni kot čistila za pranje mlečne posode. In potem kmetice dvakrat na dan s čistili, ki razjedajo vse živo na mlečni posodi, s tem pa tudi njihovo kožo, perejo posodo.
Preveč zadev kazi podobo
Pred kratkim smo zavrnili zadevo v zvezi s postavitvijo Simobilovega stolpa, ograja pa je kljub temu že narejena. Ne vem tudi, ali je dobro, da bo plinska postaja v bližini cerkve. In poglejte, kako slabo asfaltirajo ceste, pločnike ... Preveč zadev kazi podobo našega okolja.
(Jožef Bence, svetnik Občine Turnišče na ustanovitveni seji)
* * *
Društvo modelarjev Pomurja bo prostovoljno, samostojno, nepridobitno in nestrankarsko združenje oseb, ki bodo organizirale in pospeševale modelarstvo in tekmovanja na tem področju. Sedež društva bo v Borovnjakovi 1 v Murski Soboti in tako bo predsednik društva Geza Farkaš, sicer načelnik Upravne enote Murska Sobota, podpredsednik pa mag. Marjan Gujt. (J. G.)
6
GOSPODARSTVO
5. december 2002 MB
Podjetje Reto prejelo priznanje za mednarodno
okoljsko partnerstvo
odjetje Roto iz M. Sobote je prejelo na letošnjem razpisu Gospodarskega vestnika in Ekološko razvojnega sklada RS v okviru konference o okoljskem menedžmentu v Portorožu priznanje za mednarodno okoljsko partnersto 2002. Za nagrado so kandidirala štiri podjetja, Roto pa jo je dobil za projekt Voda - zbiranje deževnice. Podjetje Roto se je z izdelkom mala čistilna naprava (zmogljivosti od štirih do osmih populacijskih enot) potegovalo tudi za nagrado za okoljski izdelek 2002, ki jo je dobilo podjetje Riko hiše iz Ljubljane.
V podjetju Roto so začeli že pred dvema letoma izdelovati zbiralnike deževnice različnih velikosti, ki jih prilagajajo povpraševanju na trgu. Doslej so izdelovali 200 do 5000 litrov velike zbiralnike, kmalu pa naj bi bili na slovenskem tržišču na voljo tudi 10.000-Iitrski. Pri snovanju projekta so izhajali iz podatka, da človek dnevno porabi 98 litrov vode, od tega 53 litrov za kopanje, pomivanje posode in pitje, 45 litrov pa za opravila, pri katerih zadostuje tudi manj kakovostna voda, na primer pranje perila in avtomobilov, zalivanje vrtov in izpiranje stranišč.
Z zbiralniki deževnice se poskuša podjetje Roto prebiti tudi na tuje trge. Spomladi bodo izdelek začeli intenzivneje oglaševati tudi na Slovaškem. Sicer pa dobro sodelujejo s podjetjema Geoplast iz Avstrije in Plastic Slovakia. Po besedah direktorja Štefana Pavlinjeka se investicija (za 5000-litrski zbiralnik je treba odšteti 175 tisoč tolarjev) povrne v petih letih, saj se zmanjšajo stroški kanalščine, ki jo gospodinjstva plačujejo za porabljeno pitno vodo. Pri promociji izdelka in zavesti o potrebi po varčnejši porabi pitne vode so doslej sodelovali tudi z ekonomsko šolo v M. Soboti, s katero so pripravili ob svetovnem dnevu vode akcijo, in z Mestno občino Maribor, v prihodnje pa bodo usmerili več pozornosti v delo z mlajšo populacijo.
sel



Priprave na zeliščarstvo
Vrste zelišč so še skrivnost
Nekatera zemljišča v severovzhodni Sloveniji so idealna za gojenje določenih vrst zelišč, ki jih na slovenskem trgu primanjkuje - Kopriva ni le nadloga, je tudi izpuščena priložnost
zeliščarstvu kot priložnosti za majhne kmetije v pokrajini ob Muri se že dolgo govori, toda vse kaže, da bodo ideje realizirane šele v prihodnjem letu. V prihodnjih tednih bodo prvi pilotni pridelovalci zelišč obiskovali tečaje, se pripravili strokovno, nato pa bo treba tudi pripraviti in še prej izbrati ustrezna zemljišča, kjer bodo posadili ali posejali zelišča.
S katerimi zelišči se bodo lahko določene prekmurske kmetije v prihodnje preživljale, nismo mogli izvedeti, kajti to naj bi bila dobro varovana poslovna skrivnost. Do podatkov, katerih zelišč primanjkuje v Sloveniji in za katera so zainteresirane farmacevtske firme, so prišli po natančni analizi trga. Je pa res, da bo to lahko kar dober posel za mnoge, pa čeprav nimajo velikih površin obdelovalne zemlje. Vesna Vitez Gomboši iz RRA Mura pa prav v tem poslu vidi rešitev za nekatere nekdanje zaposlene v tovarni Mura. Zeliščarstvo bo regijski projekt, ki ga vodi Natura Herbica, RRA Mura pa se je vključila s »skladom dela« in ciljem, da bi spodbudili okolico in tisto populacijo, ki je ostala brez službe ali išče drugo poklicno priložnost, ima pa na voljo kme-
tijske površine.
»Mi jih bomo začeli usposabljati in osveščati, jih seznanjati s tehnologijo in metodami pridelave in kaj narediti s pridelki glede na to, ali bo to pridelava za industrijo ali za uporabo v dekorativne namene. Poskusno so začeli gojiti zelišča že na posameznih vrtovih, tudi šolskih. Mi pa smo začeli spodbujati razvoj zeliščarstva preko sklada dela za udeležence, ki so prišli kot trajni ali začasni presežki iz podjetja Mura. To je pretežno takšna populacija, ki ima doma kmetijska zemljišča ali pa ne vidi druge variante in je zainteresirana za to, da spozna metodologijo in tehnologijo pridelave in možnosti izkoriščanja teh zelišč,« je povedala ga.Vitez Gomboši. Na tem področju znanje mnogih močno
■ Ml
»Dosedanje zadruge in zavodi, ki so skrbeli za razvoj kmetijstva, so ta P dročja do sedaj zanemarjali, ker se je težilo predvsem k intenzivni pride poljščin,« je povedala Vesna Vitez Gomboši, ki dela s prvo skupino petnajs »plantažnih« pridelovalcev zelišč iz Pomurja.
Sporazum med državo in Petrolom o sanaciji Nafte izpolnjen
Petrol in Nafta rešila
dolžniška razmerja
Odgovornost za Nafto in stare obveznosti prevzema država, lastnica podjetja
Hlada in Petrol sta maja sklenila Sporazum o zagotavljanju osnovnih pogojev sanacije Nafte Lendava, s katerim sta natančno opredelila pot, kako finančno, statusno in poslovno preoblikovati družbo. Med aktivnostmi je bila najpomembnejša in zato tudi medijsko najbolj odmevna prodaja Petrolovega 55-odstotnega poslovnega deleža v Nafti državi, tako da je postala slednja lastnica podjetja in s tem prevzela vso odgovornost za nadaljnji obstoj podjetja in tudi za vse njegove obveznosti. Dejavnosti, za katere se je v sporazumu zavezal Petrol, bo namreč razvijal neodvisno od Nafte in njene sanacije.
Petrol se je v sporazumu zavezal, da bo v Lendavi dogradil skladišča za nafto in derivate, še prej pa z javnim razpisom odkupil vse že obstoječe Naftine re-zervoarske zmogljivosti. Del skladiščnega prostora v Lendavi je namreč v lasti državnega Zavoda za blagovne rezerve. Približno 70 tisoč kubičnih metrov prostora s pripadajočim zemljiščem je odkupil za milijardo in osemsto milijonov tolarjev, s tem da je znašala kupnina v denarju 400 milijonov tolarjev, preostalo pa je šlo za brisanje terjatev Petrola do Nafte. Skladiščne prostore naj bi povečal še za 160 tisoč kubičnih metrov in ta čas za to investicijo pripravljajo vse potrebne papirje. V Nafti seveda
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Podjetje za informiranje, d. d.. Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota
pričakujejo, da bo tu delo dobila tudi njihova strojegradnja. S prevzemom skladiščnih prostorov v Lendavi in priključitvijo dejavnosti hčerinski družbi Destilat je prevzel Petrol septembra tudi trideset Naftinih delavcev, s sklenjenimi pogodbami za razne storitve, kot je zagotavljanje požarne varnosti in drugo, pa je delo zagotovil še desetim delavcem Nafte, s tem da vseh trideset prevzetih delavcev ni ostalo na lendavski lokaciji in ne opravlja dela pri skladiščenju, ampak jih je novi delodajalec osem razporedil na bencinske črpalke.
Upniško-dolžniška razmerja med Nafto in Petrolom pa so se, po tem ko je Petrol odpisal še del dolga zaradi obresti, »zaprla« z vstopom Petrola v hčerinsko podjetje Nafte. Prejšnji teden je bila podpisana pogodba, po kateri je odkupil Petrol od Nafte Lendava polovico hčerinskega podjetja Geoenerga, na katerega je mati prenesla koncesijo ter sklenjene pogodbe z družbo Nemmoco, ki se pripravlja na sekundarno izkoriščanje naftnih I
polj oziroma vnovično črpanje nafte in plina. S tem je torej zaokrožen pomemben del podpisanega sporazuma, s tem da Petrolu ostaja še zaveza, da bo vložil v razvoj dejavnosti v Lendavi devet milijard tolarjev, ob zgraditvi skladiščnih prostorov še zagnal proizvodnjo biodizla ter postavil sežigalnico za mineralna olja in druge odpadke.
Petrol je torej izpolnil ločitvene zahteve izsporazuma z držav-o, vendar je ostal podjetju Nafta Lendava odgovor na ključno vprašanje, kako rešiti finančne obveznosti, ki jih ima do države, od prodane rafinerije v višini okoli 7 milijard tolarjev, 1,5 milijarde obveznosti pa ima še do Janafa. O državi pravi prvi mož Nafte Lendava Cveto Žalik, da je bila vedno pripravljena na konstruktivni dogovor in iskanje rešitev, sedaj pa ji bo predlagal, »...da nas razbremeni obveznosti, bodisi z dokapitalizacijo ali odpisom.« Odgovornost je torej v vsakem primeru naložena državi, saj podjetje tega bremena ne more odplačati, tudi po tistem črnem scenariju z uvedbo stečajnega postopka ne, saj za poravnavo upniških terjatev nima premoženja. Ne da bi rešili to vprašanje, pa podjetje Nafta Lendava nima prihodnosti ne možnosti uspešnega poslovanja niti privabljanja strateških partnerjev, ki bi jih nujno potrebovali za posodobitev dejavnosti, predvsem petrokemijske, in tudi za zagotovitev novih trgov.
Visoki vladni uradniki pa so dali lokalnemu prostoru še eno obljubo, in sicer ohranitev delovnih mest.
Cveto Žalik se kadrovskih rezov loteva zato previdno in počasi, tudi na račun poslovnih izidov, čeprav je sedaj že jasno, da v Nafti v prihodnje ne bo več dela za predvidoma še sto delavcev.
Majda Horvat ■
šepa, zato je program izobraževanja več kot dobrodošel. Eno tridnevno delavnico so že imeli, zdaj pa pripravljajo konkretni program, ki se bo do novega leta izvajal v dveh fazah, v začetku prihodnjega leta pa še mesec in pol: delali bodo konkretno pri pripravi zemlje (s strokovnjaki bodo najprej naredili analizo zemlje), izboru in sajenju zelišč, se naučili ravnanja z njimi in se usposobili tudi v tehnikah sušenja in predelave. Skupina okrog petnajstih ljudi bo prihodnje leto že gojila zelišča.
In kakšna je bila reakcija žensk, ko so jim predlagali, da bi gojile zelišča, so verjele v program:
»Zelo različno. Ko prideš iz enega takega giganta, kot je Mura, kjer imaš ustaljen način dela, vse organizirano, ni treba
o ničemer razmišljati. Ko rajo razmišljati o tem, kak0^ bodo samozaposlili, da ne nihče namesto njih ničptdp1^ vil, postanejo malce skeptik ali nestabilni, češ kako pa b° jaz zdaj to organiziral. SeV no ni prave podjetniške židce’ to so tudi ljudje, ki nimajo n vem kake visoke izobrazbe , cer pa nasploh med kmeck prebivalstvom ni visoko izobi^ Ženih. To so pač začetki, ce^° prvem letu dokazano, da je z gotovljen odkup, da se bo za va izkazala kot resna in d0"0 sna, ne bo problemov. To je e pilotna skupina, kipa bop° membna za celotno regij0’^ odgovorila Vesna Vitez Gon> 6 ši. Zagotoviti bodo morali za stne količine in zadostno ka
VOSt.	v vi
Bernarda Balažič Pe^e
Mladi za napredek Pomurja
Prireditev s
pomembnimi vsebinami
Regionalni center ZOTKS za Pomurje s sedežem v Murski Soboti se aktivno vključuje tudi v prizadevanja za uspešnejši nadaljnji razvoj naše regije
projektu Mladi za napredek Pomurja, ki so ga zasnovali v okviru regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo Slovenije v Murski Soboti, je lani sodelovalo več kot tisoč udeležencev. Toliko ali pa še več jih je bilo tudi na letošnji prireditvi minuli teden - v sredo, četrtek, petek in soboto. Program je vključeval več po-
membnih tem oz. vsebin.
Tako so pripravili konferenco Pomurskega društva za kakovost, razstavo ustvarjalnega in raziskovalnega dela učencev in dijakov, okroglo mizo o e-šolah, predstavitev pomurskih srednjih šol, študentski forum ter predstavitev možnosti študija in sejem zaposlitvenih možnosti, ustanovili so Pomursko akademsko znanstveno unijo in Društvo modelarjev Pomurja, pripravili so astronomski večer in slavnostno akademijo, na kateri so podelili plakete ZOTK najboljšim šolam in mentorjem ter štipendijo Zavarovalnice Triglav najboljšemu študentu in
štipendije ustanove Znanj6 razvoj. Po besedah strokovni vodje RC ZOTKS MS doc. dr-tje Slavinca, ki je imel krajši o ritveni nagovor v avli ZavaroV ce Triglav, kjer so pripravili b*L to razstavo učencev osnovi11
bO0at"
Osnovnošolci in dijaki srednjih šol iz Pomurja so prikazali svojo ustvarjalnost. Foto: J. Zauneker
7- 5. december 2002
GOSPODARSTVO
Prodor ŽIVIL
Beltinska in lendavska poživitev ŽIVIL
Pranje mlečne posode
ŽIVILA Kranj naj bi samo v tem letu vložila v posodobitev in širitev Maloprodajne mreže skoraj milijardo tolarjev
SIVILA Kranj so proslavila konec minulega tedna velik prodor v poetske trgovske vode. V Bellih so najprej v petek, 29-^vembra, odprli temeljito ^novljeno blagovnico Ra-Mta, naslednjega dne pa so ^endavi odprli supermar-et in trgovino s kmetijskimi ptebščinami, ki je prvi ta-° velik nakupovalni center •-endavi.
Januarja 2002 je Veletrgovina otrošnik tudi formalno prene-obstajati. Vse pomurske tr-ki so imele prej napis Pomnik, so se v dobrih dveh letih de v oranžno barvo in novo postno podobo. Prvi dvom in tah pred odpuščanjem so zapodi že premagali, kajti vodilo rajskega trgovca je, biti naj-°*jši s ponudbo majhnih protin tako po pestrosti in kako-
V petek, 29. novembra, so slovesno odprli prenovljeno blagovnico Ravenka v Beltincih. Foto: Jure Zauneker
Sto načrtov!
Mov srednjih šol iz Pomurja Jadi tehniki, ekošole, razisko-naloge idr.), se je ta priredi-razvila v osrednji praznik ust-(.rJalnosti, kreativnosti in afirma-č Pomurske mladine. Vse te ak-d ^ti pa prirejajo z namenom, t ' ^manjšali negativne posledi-> .^daljnjega gospodarskega raz-
Pomurske regije, kar je tudi lih ed*ca čezmernega odliva rnki-d} strokovnjakov. Nevzdržno je, 5? tujem okolju mnogo bolj ce-njihovo znanje in sposobno-j °t doma. Zaradi tega se sreču-t?0 z neustrezno kadrovsko st-tUro v domačem gospodarst-Posledice pa se kažejo v sla-gospodarjenju in zgrešenih Hoških odločitvah. V večini pri-jj r°v prihaja do odliva kapitala t Shajanja pomurskih podjetij jo« lastništvo. Zaradi tega se v ptj cti*h občutno zmanjšuje vpliv k^očanju o razvojnih usmeri-,vključno s kadrovsko poli-
Zadnji dan novembra je bil namenjen za otvoritev največjega trgovskega središča na skrajnem severovzhodu države - s pomočjo dobre ponudbe in parkirnih mest bo zaživel tudi ta del Lendave; tudi hotelu Elizabeta se obetajo boljši časi. Foto: Jure Zauneker
tiko. Zahtevnih in odgovornih delovnih mest v nekoč »pomurskih« podjetjih pa je zmeraj manj in naši strokovnjaki, še posebej mladi, težko dobijo ustrezno zaposlitev v regiji.
Upati je, da bo k določenemu premiku na bolje prispevala ustanovitev Pomurske akademske znanstvene unije, h kateri je v začetni fazi pristopilo več kot trideset doktorjev znanosti in vrhunskih umetnikov, ki izvirajo, živijo ali so kako drugače povezani s Pomurjem. Osnovni cilj PAZU je namreč motivirati člane, da svoje delo čim bolj usmerijo v napredek domače regije. Predvidevajo organiziranje strokovnih in znanstvenih konferenc, založniško dejavnost, gospodarsko sodelovanje in lobiranje za projekte, ki so pomembni za razvoj regije.
Jože Graj ■
Ena banka!
vosti ponudbe kakor tudi po prijaznosti zaposlenih. Njihov »adut« so vsakodnevni nakupi - torej tisti hitri in nujni ter hkrati sproščujoči nakupi v mestnih središčih. Kar precej lokalov v Murski Soboti je bilo v zadnjem letu prodanih, prav tako veliko pa jih je bilo obnovljenih. Zadnja dva velika objekta, ki so ju odprli konec minulega tedna, sta v Beltincih in Lendavi. Ravenka je bila tako temeljito obnovljena, da bi jo po vrednosti investicije v višini 300 milijonov sit lahko uvrstili med novogradnje. Obnovili so tlake in strope ter streho in fasado. 610 m2 je namenjenih novemu Supermarketu Živila, v njej pa sta popolnoma nova oprema in klimatizacija. V Ravenki bodo Beltinčani lahko kupovali tudi vse vrste konfekcije, perilo, obutev in usnjeno galanterijo, gospodinjske aparate, knjige, zgoščenke itd.
V Lendavi pa jim je uspel zares veliki met, kajti Supermarket Lendava in prodajalno Agroo-prema Lendava so odprli na zelo dragoceni lokaciji pred vhodom v mesto Lendava in pred hotelom Elizabeta. Napovedujejo močno izboljšanje ponudbe v Lendavi in v tem delu Slovenije, prav gotovo pa računajo tudi na kupce iz sosednje Llrvaške in Madžarske (mogoče nas bosta ŽIVILA in IMO-REAL presenetila še s kakšno novostjo). 1274 m2 v novem lendavskem trgovskem središču je namenjenih Supermarketu, 444 m2 pa Agroopremi, obe trgovini oziroma njuni kupci pa imajo na voljo kar 155 parkirnih mest, zaposlenih pa bo 23 trgovcev. V Beltincih je to razmerje nasprotno: na voljo imajo 15 parkirnih mest, zaposlenih pa je 31 trgovcev.
Bernarda Balažič Peček ■
Gotovinski krediti z valutno klavzulo
Čaka vas ugoden gotovinski kredit z valutno klavzulo z dobo odplačila tudi do 6 let. Obseg sredstev za posojila je omejen, zato pohitite v našo najbližjo poslovalnico ali pokličite na telefonsko številko 02 229 32 02.
wv/w.r-kb.si
SKUPAJ USPEŠNI
X Raiffeisen KREKOVA BANKA
mlečni zgodbi kmetic ni zraven. Nihče jih ne sprašuje po mnenju, nihče jih ne postavi pred kamere, nihče jih ne vabi na problemske razprave. Vse to opravijo moški, najvišji politični in državni uslužbenci kmetijskih, veterinarskih in zdravstvenih strok, potem še tisti iz vrst kmečkih združenj in nato še gospodarji kmetij. Kmetic pa, kot da se vprašanje mleka in njegove oporečnosti sploh ne tiče.
Pa bi imele tudi one kaj povedati. Ali je sploh ostalo še kaj neizrečenega? Tega je bilo že toliko, da bi zapisano lahko povezali v zvezek razlag o tem, kako je prepovedana substanca prišla v mleko, se namnožila na ducat in več, obtožbe in nesramno pljuvanje z obeh bregov so načele zdravje ljudi veliko bolj kot zaradi kloramfenikola oporečno mleko in, kot kaže, zaradi storjenih napak povzročene velike škode ter vse bolj vročih zahtev po ugotavljanju odgovornosti bodo padale tudi glave.
A zaradi navajanja možnosti, da bi antibiotik kmetje dodajali v mleko z namenom, da bi zadržali razmnoževanje bakterij, bi kmetice na to imele pravico povedati vsaj to: lahko, da je kdo počel tudi to, vendar pa jih večina zaradi strogih predpisov o dovoljeni vsebnosti mikroorganizmov v mleku kakovost zagotavlja s pranjem mlečne posode. Zagotavljanje kakovost mleka je predvsem v ženskih rokah. Moški, vsaj tako mi pravijo te, ki jih poznam in ki zaradi načete kože od čistil roke v družbi skrivajo za hrbet, pranja ne obvladajo. Vsaj ne tako natančno, kot je potrebno, da zadostiš predpisom. Zaščitne rokavice pa tudi niso najboljša rešitev, saj umetni materiali koži niso nič bolj prijazni kot čistila za pranje mlečne posode. In potem, ko kmetice dvakrat na dan s čistili, ki razjedajo vse živo na mlečni posodi, s tem pa tudi njihovo kožo, perejo posodo, v prilogi Dela intervjuvani profesor pravi: »Pri znižanju norme na sto tisoč so morali proizvajalci resnično upoštevati higienska navodila. Za trimilijonsko mleko ni potrebe (tri milijone mikroorganizmov na mililiter, op. p), da so naprave mlekarne zelo čiste. Za sto tisoč je to potrebno. Ampak to ni nikakršen doping. Rezultat lahko dosežeš čez noč,če redno pereš posodje, ki ga prej nisi. Gre samo za to. Ne gre za nadčloveške napore.« Res škoda, da izpraševalec profesorja ni vprašal, ali je morda že sam kaj pral mlečno posodje. Če bi, potem ne bi tako omalovažujoče govoril o tem početju.
Sto tisoč mikroorganizmov v mililitru mleka je vendar strog normativ, pa ne zato, ker je star jugoslovanski dovoljeval tri milijone, ampak, ker so mikroorganizmi del našega življenjskega okolja in so tudi obvezni spremljevalci telesnih tekočin. So torej tudi v človeškem telesu. Za primerjavo, petdeset tisoč mikroorganizmov na mililiter v človeškem urinu namreč medicina uvršča med povsem normalna stanja. Je torej dovoljenih sto tisoč mikroorganizmov v mleku res tista mera, ki zagotavlja varnost za zdravje človeka? Ne zagotavlja je ne sto in ne deset. Ali nič bolj kot na primer štiristo. Verjetnost okužbe je namreč veliko bolj kot z mikroorganizmi povezana z odpornostjo človeka. To je razkril kar sam izprašani profesor, rekoč: »...Težnja pri varovanju zdravja ljudi je, da bi imeli mleko brez bakterij. Tako je sterilizirano mleko. To je vsekakor dobro, kajti nikoli ne morete vedeti, tudi če ima mleko le 10 bakterij v enem mililitru, da ne bo med temi desetimi ena patogena.« K povedanemu pa dodajamo to, da s sterilizacijo v mleku uničimo tudi človeškemu zdravju koristne mlečnokislinske bakterije.
Pa še zdaleč ne gre za to, da bi zagovarjali nesnago, ampak da bi vendarle opozorili na to, da se nam razkriva varovanje zdravja, vedno ko gre za delovanje živih organizmov, v silno zmuzljivi obliki, zato nas še tako strogi predpisi ne morejo povsem obvarovati pred okužbo.
Majda Horvat I ......-.....।............................'.........
Sto želja!
Doživite predbožični Dunaj!
Izpolnjen kupon pošljite do petka, 13. 12. 2002, na naslov: Raiffeisen Krekova banka - marketing, Slomškov trg 18, 2000 Maribor, ali ga prinesite v našo najbližjo poslovalnico. Med vsemi, ki boste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, bomo 16. 12. 2002 izžrebali pet dobitnikov enodnevnega izleta na predbožični Dunaj za dve osebi. S praktičnimi darilnimi paketi bomo obdarili še 50 srečnežev.
Kakšen je nov slogan Raiffeisen Krekove banke? (označite ustrezen odgovor)
[3 Skupaj uspešni. Q Po jutru se dan pozna. Q Nasmeh je pol zdravja.
Ime in priimek:_______________________________________
Naslov:___________________________________________
Telefon:	______________ E-pošta: __________
Dovoljujem, da me obveščate o novostih v banki. | j DA
Podpis:
5 Sklenitev posla z Raiffeisen Krekovo banko ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. V igri lahko sodelujejo vsi, razen zaposleni v Raiffeisen Krekovi banki. Pravila in dodatne informacije: www.r-kb.si
(IZ)BRANO
5. december 2002 VM
Marija Požonec, ob velikem osebnem angažiranju ji volivcev ni uspelo dovolj prepričati, da bi bil Franc Laj dober župan. Kako le, če je pri predsedniških volitvah podprla kandidata LDS.
Mateja Zver - Sinička je poživila soboško sceno z velikim koncertom v soboški kinodvorani.
Nadja Miloševič, je končno prišla do »plačila« za strankarsko zvestobo. Potem ko ji ni uspelo postati državna sekretarka. je končno postala soboška podžupanja.
Branko Remic, direktor kranskih Živil, je končno re-investiral nekaj kapitala od prodanih nepremičnin nekdanjega Potrošnika nazaj v Pomurje.
Anton Kampuš odpira izolirano ozemlje radgonske občine.
NA INTERNETU:
www.p-inf.si
Prtjeije za i*tonmrawje, rt. rt.. U! a. Novaka 13. Murska Sobota
Mamljiva ponudba, potem pa ...
»Afera Goldea«
Komentar
V njej se je znašla tudi L. L. iz Ljutomera
red leti se je zgodilo nekaj podobnega kot v primeru >Zdenex Maribor« tudi v Radencih. Tam je bila »afera Goldea«. L. L. iz Ljutomera je medtem prehodila kri-
ževo pot, da bi se izvlekla iz dolgov, v katere je zabredla, a vse zaman. Zdaj ji grozi celo to, da ji bo banka na javni dražbi prodala hišo. Svojo izkušnjo nam je razkrila predvsem z namenom, če bi se vendarle kdo našel oz. vsaj nakazal rešitev
njenega primera.
Goldea je bilo zasebno podjetje, ki je vabilo ljudi, naj mu zaupajo svoj denar, ki ga bo plasiralo dalje, v donosne posle, in jim na ta način zagotovilo lepe obresti. Izplačevanje le-teh je bilo obljubljeno mesečno. Tako sta se tudi L. L. in njen mož iz Ljutomera odločila, da bosta denar, ki sta ga imela pripravljenega za dograditev delavnice - najela sta posojilo v avstrijski banki -, vložila v Gol-deo, saj še nista imela vse pripravljeno za začetek gradnje. Znesek, ki sta ga zaupala Goldei, je znašal okrog 6 milijonov tolarjev. Ob podpisu pogodbe so jima izročili akceptni nalog, tako da je bilo res vse videti v najlepšem redu. Nekaj mesecev so jima res redno izplačevali obresti, kot je bilo dogovorjeno, potem pa tistih, ki so vodili omenjeno podjetje, naenkrat ni bilo več tam. Poskušala sta jih izslediti, a jima tega ni uspelo.
»Na policiji, kjer sva se oglasila, so nama rekli, da vedo, kje so, vendar nama ne smejo povedati, ker jih morajo zaščiti, saj jih že iščejo tudi drugi upniki in jim grozijo. Lopove je bilo torej treba zaščititi. Ali ni to ironija?«
1 Ekološka pridelava i hrane v Sloveniji
m razvoj
ZA BOLJŠI
Majhne države vodijo v ekološkem kmetovanju
Po svetu se vedno več ljudi odloča za ekološko pridelana živila, mnoge države pa takšen način pridelave spodbujajo tudi s posebnimi programi. V Sloveniji poznamo SKOP - Slovenski kmetijsko okoljski program. Število ekoloških kmetij raste iz leta v leto. V Evropi je poleg malega Lichtenste-ina vodilna Švica, kjer je ekoloških skoraj 10 odstotkov kmetij. Sledijo Avstrija, Finska, Danska in Švedska. V Evropski uniji se javnost pa tudi mnogi oblikovalci kmetijske politike vse bolj nagibajo k mnenju, da je bolje pridelati optimalne količine kakovostnih živil in hkrati čim bolj skrbeti za okolje in naravo kot pa z metodami, ki uničujejo okolje in zdravje živih bitij, pridelovati (prevelike količine pridelkov nižje kakovosti in se nato še boriti s presežki.
Kje smo v Sloveniji?
Tudi v Sloveniji je ekoloških kmetij vedno več. Od leta 1998, ko je bilo v nadzor vključenih 41 kmetij, se je do leta 2002 število kmetij povzpelo na 1150. Kmetije so razporejene po vsej Sloveniji, vendar jih je najmanj v Pomurju. Živila z znakom BIODAR je mogoče kupiti na posameznih kmetijah ali na kmečkih ekoloških trž-
Čez čas sta zvedela, da so lastnika zaprli. Tako sta morala pozabiti na obresti, še hujše pa je bilo spoznanje, da bosta morala terjati svojo vloženo glavnico prek sodišča. Tega sta se tudi lotila in v rokah imata razsodbo, s katero jima je podjetje Goldea dolžno vrniti vložen denar. Toda kaj jima to pomaga, ko pa je lastnik v zaporu; in tudi če bi bil(a) na prostem, najbrž ne bi bilo mogoče v razumnem roku izterjati svojega denarja, ker je, kot se je pokazalo, finančno obubožalo tudi podjetje Goldea. Avstrijska banka pa je terjala redno odplačevanje posojila, sicer so jima zagrozili s prodajo hiše, ki sta jo dala pod hipoteko. In začela sta iskati novo rešitev. Zadolžila sta se pri drugi avstrijski banki, da sta lahko rešila prvo zadevo.
Na gradnjo delavnice sta morala seveda pozabiti. No, iskala sta možnosti, kako bi vendar rešila finančno stisko. Rešilna bilka se je nakazovala v Lenartu, kjer sta spoznala zasebno podjetnico, ki je prav tako iskala ugodno posojilo za gostinsko dejavnost, zvedela pa je za možnost ugodnega dolgoročnega posojila
nicah (Ljubljana, Maribor, Naklo pri Kranju, Celje). Vodniki o ponudbi kmetij so na voljo na sedežih združenj ekoloških kmetov. Tržnice so v vseh krajih zelo lepo zaživele, in če vas zanima, se lahko vsak petek od 9. do 13. ure o tem tudi sami prepričate v Mariboru na Glavnem trgu. Še vedno pa večina potrošnikov vse premalo pozna ekološko pridelavo. Dejstvo ostaja, da je zdrava prehrana predvsem odgovornost posameznika. Oznaka »iz nadzorovane ekološke pridelave« sama po sebi še ni jamstvo za bolj zdravo prehrano, vendar pa so ekološko pridelana živila odličen temelj za zdravo prehrano, ki si jo posameznik oblikuje na osnovi svojih lastnih potreb, glede na svoj način življenja, starost, zdravstveno stanje ipd,
BIODAR - znak za ekoživila
Večina slovenskih ekoloških kmetov je včlanjena v eno od osmih regionalnih združenj po vsej Sloveniji, ki skupaj sestavljajo Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Zveza ima svoje lastne pridelovalne standarde, ki temeljijo na standardih mednarodne organizacije ekoloških kmetov IFOAM. V Sloveniji imamo od leta 2001 tudi Pravilnik o ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov in živil, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in je povzet po uredbi EU.
Nadzor ekoloških kmetij
V Sloveniji podeljuje potrdilo o izpolnjevanju standardov Enota za kontrolo ekoloških kmetij pri Kmetijsko-gozdar-
s pomočjo slovenskega poslovneža Demšarja v Londonu.
»Edini pogoj za odobritev posojila je bil, da si prej plačal določen delež (soudeležbo) kot garancijo, kar je znašalo v najinem primeru 63.000 nemških mark. To sem si sposodila, izročila omenjeni podjetnici (potrdilo o izročitvi je overil notar), ona paje odpotovala v London. Žal iz tega ni bilo nič, ker je bil poslovnež Demšar goljuf. Spet sem morala iskati svoj denar po sodni poti, a zaenkrat še neuspešno, Podjetnica, ki sem ji izročila predplačilo, je prav tako izgubila ves svoj delež, je brezposelna in ji nimajo kaj vzeti. Z mano pa se niti noče pogovarjati, čeprav sem dobila tožbo. Imam pa informacijo, da so Demšarja odkrili.«
Medtem je nanju pritisnila že tudi druga avstrijska banka, ker ne moreta odplačevati posojila. Zadeva je prišla tako daleč, da sta bili razpisani že dve dražbi za prodajo hiše.
L. L. je medtem pisala že na razne naslove (Štefki Kučan, varuhu človekovih pravic, Andreju Bajuku, Helsinškemu monitorju), če bi ji kdo vsaj nakazal, kako naj reši ta problem, vendar ji nekateri niso niti odgovorili, drugi pa navedli, da je pristojno sodišče.
»Edino ljutomerski župan je obljubil, da bo skušal najti kakšno rešitev. Saj ne želim, da bi mi kdo dal denar, ker sva oba z možem zaposlena in sva pripravljena reševati dolg, vendar tega ne moreva storiti tako, kot za-hfeva banka. Zanima me, ali kdo sploh ve za rešitev.«
Jože Graj ■
skem zavodu Maribor. Kmetija, ki želi svoje pridelke prodajati z navedbo »iz ekološke pridelave«, mora najprej uspešno opraviti obdobje preusmerjanja. To obdobje traja najmanj dve leti (pri trajnih nasadih tri leta), v tem času pa morajo na kmetiji že v celoti gospodariti v skladu s standardi ekološke pridelave. Le za preurejanje hlevov in podobne večje posege se nadzorna organizacija in kmet lahko dogovorita za določen rok, do katerega bo treba to področje uskladiti s standardi. Znamko BIODAR lahko nosijo šele živila iz tretjega leta ekološke pridelave. Enaka zahteva je za znakom DEMETER za biološkodinamično pridelana živila. Letos je prišel v veljavo slovenski pravilnik o ekopri-delavi, ki ga je država pripravila v skladu z zakonodajo Evropske unije, potrjeni ekološki kmetje pa. lahko uveljavljajo neposredna plačila za ekološko obdelovane površine. Za večino je to pomembna pomoč, saj je prehod na ekopridelavo pogosto povezan s stroški za urejanje izpusta ali preureditev hleva za živalim prijazno rejo.
Vse informacije o organiziranosti ekoloških kmetov v Sloveniji lahko dobite po tel. na št. Zveze: 01 439 74 60, o nadzoru ekoloških kmetij po tel. na št. Oddelka za kontrolo ekološkega kmetijstva: 02 228 49 31.
Alenka Bratuša, univ. dipl. inž. kmet.
Strokovna tajnica združenja ekoloških kmetov osrednje Slovenije
Minuli teden so prišli v javnost podatki o zadolženosti drobnega gospodarstva v Pomurju. Po njih naj bi bil ta del gospodarstva prezadolžen. Največji naj bi bili dolgovi državi oziroma njenim skladom. Podatki ne šokirajo in za to niso krivi podjetniki, njihov položaj je pač odsev stanja v okolju. Nenormalno je pričakovati, da bo ob taki gospodarski stru-
kturi drobni sektor lahko normalno deloval. Pomurska gospodarska struktura pač ne premore piramide, čepa ta ze je, je neustrezna (delovno intenzivna), da bi omogočala razvoj drobnega gospodarstva, hkrati pa »tehnološko« zahtevnejša industrija, vzemimo Nafta, š svojim monopolom prej blokira, kot spodbuja razvoj. Po drugi strani pa družbeni
Bankrot malih in mrtve duše posvečenih
bruto proizvod v Pomurju pove dovolj o tem, kako daleč lahko seže drobno gospodarstvo pri storitvah. To sta realni dejstvi, ki jima je treba dodati še infrastrukturno odrezanost, in podatki ne potrebujejo več komentarja. Je pa v tej zgodbi nekaj, kar zahteva več pozornosti. To so bančni krediti, ki so dejavnik zavore za širitev in razvoj drobnega gospodarstva-Krediti so taki, kot so, in so približno enaki v vseh okoljih in skorajda pri vseh bankah. Krediti niso predragi, dodana vrednost paje prenizka, da bi lahko zagotovila razširjeno reprodukcijo. Presenetljivo je, da niso bili izpostavljeni nekateri drugi dejavniki. Tuje na prvem mestu odnos lokalnih oblast1 do podjetništva. Kako naj podjetnik pokrije še tako poceni kredit, ko pa mora že na začetku vložiti vsaj dvainpolkrat več v komunalno infrastrukturo in opremo zemljišča kot lju bljanski podjetnik. Četudi je sedaj ta znesek večji le enaih polkrat, je za nove podjetniške naložbe ob prej naštetih makroekonomskih hendikepih še zmeraj previsok.
Ni pa vse samo v bankah in velikih materialnih apetitih 1° kalnih političnih oblasti. Ali so podjetniki res tako neinformirh ni, da ne vedo, katere ugodnosti jim ponujajo država in drug institucije za dajanje razvojno pomoči? Problem nastane zno trajpodjetnikov in klientelizma v tej »kasti«. Morda se bo kdo spomnil protesta enega od podjetnikov z »dolnjega« konca, ktje iz protesta zaprl delavnico in dal svoje delavce na borzo. P°' djetju z dobrim programom, rednim plačevanjem svojih obveZ nosti delavcem in državi je davkarija zaradi nekajdnevne za mudeplačil kupcev blokirala račun in delavcem ni mogel dah ob določenem datumu plač. Po drugi strani pa so nekatera p°' djetja stalni in veliki davčni dolžniki, brez ukrepanja da vkarjev, hkrati pa se kapital vidno preliva v osebni standard Nekaterim je tudi dano, da s formalnimi statusnimi spremen' bami v podjetjih in »novimi« zaposlitvami starih delavce' uživajo subvencioniranje za »novo« odprta delovna mesta-Mogoče naj bi bilo, da podjetniškiposvečenci lahko zaposluje)0 »mrtve« duše. V nekem primeru je bilo to nekako takole: nek' delavec, kije bil brez dela, naj bi si našel delo nekje v tujini, a)e potem, ko je urejal dokumentacijo za novo zaposlitev, preše nečen končno ugotovil - po »dolgotrajnem in mučnem pred' sleku, kje ima dela vsko knjižico« -, da je deponirana pri ugled nem podjetniku, ki dobiva subvencije za zaposlene »mrt"e duše«. O teh bonitetah res ne morejo biti obveščeni vsipodjel niki pa tudi tako visoko niso, da bi jim bilo to dano uživat'' Morda se bo po ljubljanskem forumu kaj premaknilo. Pretnar
nilo pa bi se lahko tudi pri ministru Dimovskem.
J-V-*
Radenci: pločniki v Gubčevi
V naše uredništvo smo dobili več pisem, v katerih je vztrajni stanovale0^, zarjal na neurejeno, predvsem pa ozko Gubčevo ulico, ki ni imela pl0^111^! zato je bila hoja po njej nevarna. Sprehajalcev (Radenci so pač turistični pa je bilo veliko in kaj hitro bi se lahko kdo znašel pod avtomobilskimi Sicer pa je tam tudi cerkev, zato toliko več pešcev in avtomobilistov. « V radenski občinski upravi so seveda vedeli za problem. Te dni je že dr^f Uredili (asfaltirali) so pločnike z obeh strani ceste v dolžini 500 metrov, ji pa so dali tudi parkirišče pri cerkvi. Zvedeli smo, da je naložba stala “ milijonov tolarjev. Dobro so naloženi, saj je zdaj na Gubčevi ulici posk^1'j za prometno varnost. Nedvomno je zadovoljen tudi stanovalec, ki je toli^0 javno opozarjal na problem.'- Š. S.
»MB 5. december 2002
(IZ)BRANO
S prvim januarjem bodo zdravniki začeli delati ob osmi uri
Krajši delavnik organizacijo del
Posledice bodo zadele tudi bolnike
j udi v murskosoboški bolnišnici se bo začel s prvim ja-I nuarjem delovni dan zdravnikov ob osmih. Ustavno so-— ■ dišče namreč ni zadržalo izvajanja zakona in novele zakona o zdravniški službi v tistih členih, ki določajo delovni čas zdravnikov. To je namreč predlagal Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides. A kot kaže, se bodo na drugačen začetek delovnega dne in na manj dela še najlažje navadili prav zdrav-niki, si pa zato v vodstvih bolnišnic močno belijo glave, kako po novem organizirati delo, saj jim zmanjkuje zdravnikov.
Minister posluša: za delo po novem ni dovolj zdravnikov
Pa ne toliko zaradi samega pre-®ika delovnega časa, ki ga prinaša zakon o zdravniški službi, saj bi ta vendarle dopustil večjo prožnost Pri organizaciji dela, ampak zaradi omejitev glede števila delovnih ur ali vmesnega počitka, ki jih prav tako s prvim januarjem prinaša Zakon o delovnih razmerjih. Zaradi tega očitno postaja vroče tudi zdravstvenemu vrhu. Direktorji bolnišnic ministru za zdravje dr. Dušanu Kebru namreč prinašajo sporočila, da zaradi zakonskih omejitev dela ne bodo mogli organizirati, saj jim za zagotavljanje štiriindvajseturnega zdravstvenega varstva primanjkuje zdravnikov. »Ministru smo povedali, da sedaj niso Problem samo majhni oddelki, ampak tudi veliki, kot sta pri nas interni in kirurški,« je povedal o aktualnem problemu v zdravstvu direktor murskosoboške bolnišnice Bojan Korošec, dr. med. In tega dejstva vrh ne more zanikati, se je Pa zato znašel v škripcih. Nekaj bo
moral domisliti. To, da bi bolnišnice kršile predpise, ki jih je pripravilo zdravstveno ministrstvo, ne pride v poštev, dodatnih zdravnikov pa tudi ni kje vzeti, zato bo ministrstvo sedaj najverjetneje moralo potegniti kakšno manj všečno potezo. »V Sloveniji za šestindvajset bolnišnic nimamo ne dovolj bolnikov in ne dovolj zdravnikov. Iz tega sledi, da če hočemo organizirati delo tako, da bo kakovostno in da se bo opravil predviden programu storitev, verjetno ni druge rešitve kot ukinjanje manjših bolnišnic. Če ne že ukinjanje, pa zagotovo združevanje nekaterih oddelkov,« je pričakovane spremembe napovedal dr. Korošec, ki pa prej kot na murskosoboško bolnišnico sedaj ciljajo na druge manjše regijske bolnišnice.
Najmanj zdravnikov v regijski bolnišnici-potrebovali bi jih vsaj trideset
Bolnišnice pa se same ne bodo ukinjale. Sprejeta bo morala biti politična odločitev, kajti tudi me-

dicinski strokovni sveti glede tega ne povedo jasnega mnenja. A za tako globalne spremembe je potreben čas. Toda organizacijo dela v bolnišnici z manj ur dela zdravnikov je treba pripraviti že sedaj, da bodo potem z njim lahko začeli po novem letu. Murskosoboška bolnišnica je za to že pred časom imenovala strokovno komisijo, ki je pripravila razpored delovnega časa, s katerim bi mogli opraviti pričakovani obseg storitev - a so potem ugotovili, da bi bilo to v nasprotju z zakonom o delovnem razmerju. Drugačno razporejanje dela zdravnikov, upoštevajoč določila tudi slednjega zakona, pa pomeni, da bi »s prvim januarjem po pripravljeni shemi lahko začeli, vendar pa bi po njej lahko delali največ tri, morda štiri mesece. To pa predvsem zaradi omejitev števila dodatnih ur, ki so vezane na določeno časovno obdobje,« je povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar, dr. med. Da bi delo res lahko organizirali tako, kot predpisuje zakonodaja in da bi opravili celoten obseg dela, bi v regijski bolnišnici potrebovali vsaj še trideset zdravnikov, kar je
zelo veliko glede na to, da jih je sedaj dvaindevetdeset.
Čakalne dobe bodo daljše
Priprave na spremenjen delovni čas zdravnikov so torej spet razkrile velike razlike med bolnišnicami glede števila zdravnikov.
Najmanj zdravnikov glede na obseg opravljenega dela ima poleg slovenjgraške še murskosoboška bolnišnica, najboljša zasedenost pa je seveda v bolnišnicah zahodno od nas.
A visoka storilnost ne hodi vedno v korak s kakovostjo dela, vendar pa, kot poudarjajo v vodstvu bolnišnice, jim kljub visoki storilnosti zdravnikov ni mogoče oporekati strokovnosti.
Toda, ali bodo to raven in obseg dela zmogli opraviti tudi ob spremenjeni organizaciji dela, ko bo dopoldne na oddelku manj zdravnikov? Odgovor je jasen: ne bodo zmogli, vsaj glede obsega dela ne. »Čakalna doba bo daljša,« je napovedal Korošeč, bolniki pa bodo tudi težje prišli do svojega zdravnika.
Dejstvo je, da je zdravnikov premalo, a vodstvo bolnišnice pravi, da ne bo držalo, da zdravnikov ne bi zaposlovali zaradi stroškov ali iz ekonomskih razlogov, ampak zato, ker jih ni. »Že več kot pol leta iščemo zdravnika, ki bi sprejel nam ponujeno specializacijo iz abdominalne kirurgije. Vendar kandidata ni ne iz domačega prostora in ne iz slovenskega. Sploh pa je bojazen, vsaj kakor jo jaz vidim, če nam bo usahnil vir domačih študentov in diplomantov,« je povedal Bojan Korošec. V pogovoru za Vestnik o pripravah na spremenjen delovni čas pa je poudaril tudi naslednje: »V strokovni komisiji za organizacijo dela po novem pa tudi na strokovnem kolegiju je bilo čutiti, bolj kot kdaj prej, da smo vsi na isti strani, da ne gre za delitev vi in mi. Vi bi to radi od nas, mi pa tega nočemo. Prepričan sem, da večina zdravnikov želi delati v korist bolnika. Vsi iščemo rešitev, kar je pri nas dovolj jasno - upam, da ne s figo v žepu - povedal tudi Fides. To sem povedal tudi v Ljubljani, kajti povsod te pripravljenosti ni čutiti.«
Majda Horvat ■
Milan Kerman si želi, da bi delovali kot prijatelji s čim večjim konsenzom in s skupnimi močmi za tvorno delovanje.
Bojan Korošec že več kot pol leta išče zdravnika, ki bi sprejel nam ponujeno specializacijo iz abdominalne kirurgije. Vendar kandidata ni ne iz domačega prostora in ne iz slovenskega. Problem bo še hujši, vsaj kakor ga on vidi, če nam bo usahnil vir domačih študentov in diplomantov.
projekt so predstavili Mario Varga (RRA Mura), Cric Vandoorne (Hemmis), Danilo Krapec (RRA Mura), Marjan Kardinar, tanka Dešnik in Tomaž Lazar. Foto: bbp
Dobrovnik, RRA Mura in Flandrija
MABUL kot priložnost za domačine
Black Gringosi niso prišli v Šmartno, ker jim Mura ni dala denarja.
Poleg Vidovega izvira bo ob Bukovniškem jezeru v prihodnje na voljo tudi Vidov dom - Domači in tuji načrtovalci ki so bili na terenu v vseh štirih letnih časih, so na svoji koži doživeli nenadno povečanje števila obiskovalcev
0 četrtek, 28. novembra, so predstavili v Kulturnem domu Dobrovnik uspešno sklenjen projekt z naslovom MABUL (Master Plan for Bukovnica Lake), ki je nastajal ob podpori flamske vlade v okviru Programa sodelovanja med Flandrijo in Slovenijo; čeprav se ta program izvaja že od 1998. leta, S° bili vsi prejšnji projekti namenjeni Ljubljani in okolici, tako a je to prvi takšen pomurski projekt, izdelan s pomočjo amskih strokovnjakov in ob znatni podpori RRA Mura, pre-Vsem odgovornega Romea Varga. Osnovni cilj projekta MA-je, izdelati ureditveni načrt, načrte za objekte ob jezeru er dognati finančne možnosti vzdrževanja infrastrukture.
•	-	«	-----tn.
Kakor je poudaril uvodničar in duhovni vodja projekta Mario ^arga iz RRA Mura, so prijavili dya projekta, vendar žal projekt industrijske cone v Kobilju ni bil Sprejet - zanj bodo iskali nove partnerje. Pohvalil je dubrovniškega *upana, ki je imel dovolj hrabrosti, d;i se je vključil v ta projekt, kajti Potrebna so bila tudi nekatera fi-Uančna sredstva. Celotni projekt Ureditve je izdelan tako, da naj bi
jezero postalo “samozadostno”, torej da bi dobili s taksami, prodajo vstopnic za parkiranje in raznega propagandnega material toliko sredstev, da bi se vzdrževala osnovna infrastruktura. Ureditveni načrt so razširili na celotno območje ob Bukovniškem potoku, natančno je izdelan načrt požarne varnosti (na kar se je doslej pozabljalo), poudarek je na estetski vrednosti, povezati pa je treba različne vrste aktiv-
nosti ob jezeru. Ker je bil ta projekt tako uspešno končan v zadovoljstvo obeh strani, je povedal g. Varga, bodo v prihodnje sodelovanje s Flandrijo razširili še na dva projekta: zagotovitev pitne vode v Pomurju (poudarek na Goričkem) in celovito upravljanje voda v porečju reke Mure.Cris Vandoorne (HEMMIS) je predstavil vsebino projekta, ki ga sestavljajo ureditveni načrt, določitev habitatov - ekološko pomembnejših predelov, načrti objektov in poslovni načrt (cilj je komercializacija jezera in zmanjšanje brezposelnosti). Ob jezeru bi torej naj ne le zaščitili ekološko vrednejše predele (za določitev habitatov je poskrbela Bernarda Gor-šak), ampak določili tudi prostor za rekreacaijo in domačinom omogočili zaslužek. Celotno območje okrog jezera ima veliko ekološko vrednost; če bi bilo takšno jezero v
Flandriji v Belgiji, biga takoj prekrili z mrežo in ga v celoti zaščitili, je bil slikovit g. Vandoorne.
Še posebej zanimivi sta bili predstavitvi obeh slovenskih strokovnih sodelavcev. Krajinska arhitektka Stanislava Dešnik je povedala, da bo lahko Občina Dobrovnik v prihodnosti pobirala smetano, kajti leži na robu velikih prekmurskih infrastrukturnih sprememb, poleg tega pa na robu predvidenega Regijskega parka Mura in Krajinskega parka Goričko v ustanavljanju. Iz zraka je jezero podobno razprti vodni dlani, vsekakor pa je življenjsko okolje rastlin in živali nadvse pomembno pri vsakem načrtovanju. Ker bomo o načrtih pri Bukovniškem jezeru prav gotovo še pisali, tokrat na kratko le nekaj predlogov ge. Stanke Dešnik in arhitekta Tomaža Lazarja: energetske točke bodo posuli z lubjem in jih tako
zaščitili pred erozijo; potok se bo uredil, zgradili bodo še en most, vendar ne na sedanji lokaciji (zaradi najbolj zdravilnih točk na tej strani potoka); desno ob nasipu bo zgrajena lesena zgradba Vidov dom z večjo leseno ploščadjo nad jezerom; okrog jezera bo lesen podij kot sprehajalna pot; zahodno obalo bodo zaščitili pred erozijo s kokosovimi biovalji; določen bo prostor za piknike, urejeno avanturistično otroško igrišče in urejena lokacija za taborniški način šotorjenja; obstoječe gozdarske objekte naj bi spremenili v učne centre; uredili rastlinsko čistilno napravo; avtomobili bodo parkirali le na zunanjem parkirišču ... V dobrih dveh letih naj bi ob finančni podpori domačega konzorcija ali uspešnem kandidiranju na mednarodnem razpisu te ideje tudi realizirali.
Bernarda Balažič Peček I
Štefan Šomen: »Za gradnjo železniške povezave Lenda-va-Redics obstaja komercialni interes, medtem ko za povezavo Lendava-Beltinci pričakujemo, da jo bo v sklopu nacionalnega programu zgradila država.«
Danilo Kozar, član slovenske kuharske reprezentance, ki se je z bronasto medaljo vrnila s svetovnega kuharskega tekmovanja Expo gast 2002 v Luksemburgu.
10
INTERVJU	5. december 2002 HM
Pomurska doktorja znanosti o priložnostih in pomanjkljivostih naše regije
»V Ljubljani so me zadržale ambicije in možnosti«
Tisti, ki je v stiku z okoljem, ni pobegnil
oliko pomurskih možganov kot minuli petek v prostorih soboškega kluba PAC že dolgo nismo videli na enem kupu. Kakih trideset doktorjev znanosti, ki izvi-
rajo iz Pomurja ali Porabja, se je zbralo na ustanovitveni seji Pomurske akademsko znanstvene unije (o tem poročamo še
na drugih straneh, op. a.). Toda naj vas številka ne zavede. Seznam pomurskih doktorjev znanosti vsebuje za zdaj 143 imen. Za nekatere od njih se še zdaj ne ve, kakšen je bil naslov njihove doktorske disertacije in kje so (bili) zaposleni ali pa so se njihovi podatki izgubili nekje v zaprašenih arhivih. Kakorkoli že, ta seznam ni dokončen in na njem se bo še vedno našlo mesto za kakega pomurskega doktorja, ki živi kjerkoli na svetu. A za veliko večino teh, ki so uradno na sezna-
mu, je razvidno, da so tipični primeri »bega možganov«, saj so vsi zaposleni zunaj domačega kraja, vodita seveda mesti Ljubljana in Maribor. Mi smo se pogovarjali z dvema od njih: štiridesetletnim Rafaelom Mihaličem in enainštiridesetletnim
Joszefom Gyorkdsem. t
- Prof. dr. Rafael Mihalič, najprej bi vas prosil za kratko predstavitev.
»Osnovno šolo in gimnazijo sem obiskoval v Murski Soboti, nato sem se v Ljubljani vpisal na Fakulteto za elektrotehniko. Že pred magisterijem sem šel v Nemčijo na Siemensov inštitut za razdeljevanje in načrtovanje omrežij v mesto Erlan-gen. Tam sem bil leto dni kot infor-. mant oziroma kot neke vrste mladi raziskovalec in s tega področja je nastal tudi moj magisterij. Nato sem vpisal doktorat in preživel še eno leto v Nemčiji oz. v tem istem inštitutu. Doktoriral sem pred kakimi sedmimi ali osmimi leti (leta 1993, op. a.). Potem sem dobil mesto docenta in začel predavati na Fakulteti za elektrotehniko. Ukvarjam se še z znanstveno raziskovalnim delom. Ob prvi možnosti sem bil imenovan za izrednega profesorja in sedaj poleg predavanj na fakulteti vodim tudi zaenkrat še relativno majhen laboratorij za preskrbo z električno energijo.«
- Zanima me vaše mnenje o združitvi pomurskih doktorjev v akademijo. Bo to koristna stvar? je bila nujno potrebna?
»Po pravici moram povedati, da globalnih razmer v Pomurju ne poznam bistveno drugače kot iz opisa medijev. Takrat vedno malo bolj prisluhnem, ker to zadeva tudi mene. S Pomurjem sem še zdaj izredno povezan, saj večino prostega časa preživim v svojem vikendu na Goričkem.
Zdi se mi, da Pomurje tone v neko... ne bom rekel recesijo, temveč depresijo ali kakorkoli bi že imenoval to stanje duha. Zdaj se dogaja ta zgodba z Muro, kar bo samo kaplja čez rob, če bo prišlo do kakega večjega odpuščanja delavcev. Menim, da so kakršnikoli poskusi v smislu rešitve ali dviga industrije na neki višji nivo, kar se tiče samozavesti in iniciativnosti - če hočete, tudi z ustanovitvijo takega akademskega zbora - enostavno dobrodošli.
Zato, ker je Pomurje očitno zaostalo med drugim tudi zaradi neprepoznavnosti, je to priložnost, da se opozori nase. Prekmurje je za mnoge ljudi, ki živijo v Ljubljani, čista »tabula rasa«, to vem in vidim, ker tudi sam živim in sem zaposlen tam. Za njih so Prekmurci nekakšni gostoljubni ljudje ali eksotiki, ki se tam nekje na severu ukvarjajo s kmetijstvom. Večina tako mislečih niti še ni bila v Prekmurju in o tej pokrajini ne ve nič. Prvič so postali pozorni za Prekmurje šele, ko je Kreslin začel peti v prekmurskem jeziku. Takšne so
Prof. dr. Rafael Mihalič. Foto: J. Zauneker
pač moje izkušnje, in če ne bi pozdravljal poskusa dviga, lahko bi rekel, morale Prekmurja kot celote in poskusa nekaj narediti, me danes hiti ne bi bilo tukaj. Torej zagovarjaj ta poizkus.«
- Kaj bi bilo po vaše treba narediti, da bi se ta regija dvignila na višjo raven?
»Za moje pojme je zelo očiten problem zmožnost absorbiranja znanja. Poglejmo konkreten primer, da doktor pride nazaj sem, ker želi tukaj delati. Fantastično: doktor, ki se je ukvarjal z računalniškimi simulacijami, uči na gimnaziji. Lepo, verjamem, da bo ta človek sposoben navdušiti še druge ljudi, ki drugače sploh ne bi šli študirat ali se ukvarjat z znanostjo. To je pozitivno.
Toda če pride en doktor tukaj na trg dela v Prekmurju in reče: »Tukaj sem, doktor znanosti, uporabite me, da ne bom šel sam od tal do vrha ustanavljat svoje podjetje, ker mi pridobivanje posla pač nikakor ne gre«, ste vi prepričani, da je takega človeka sploh možno izkoristiti v teh razmerah? Ga sploh kdo potrebuje?
To je problem. Prekmurje verjetno še ni sposobno absorbirati znanstvenikov »velikega formata«. Še vedno zagovarjam tezo - ki bo mogoče ^daj malce zunaj konteksta - da je avtocestna povezava do Maribora, ki je regionalno središče, lahko velikega pomena za razvoj regije. Če si iz Sobote v Mariboru v petnajstih minutah, ne bo potreb- I
no iti živet v Maribor ali v Ljubljano, ampak bo lahko marsikateri »pobegli« izobraženec živel v Soboti. V Maribor ali v Ljubljano bo v začetku hodil v službo, sredstva pa se na ta način prinašajo v regijo, kar pomeni, da bodo vsi bolje živeli; Tudi s svojimi izkušnjami, ko človek tukaj živi večino časa, spodbuja druge, je drugim zgled in se na ta način cela regija dvigne. Zakaj je šla avtocesta prek Trojan? Eden od razlogov je povezava zasavske regije z glavnim prometnim ožiljem, ker je navezava na prometne tokove za neko regijo ključnega pomena. Če si ti izoliran, sploh pa če se za to
sam odločiš, se »lahko obesiš«, pa ne bo nič iz tega. In Prekmurje je izolirano. Od obale do Maribora potrebujete na primer le malo več časa kot od Maribora do Sobote.«
- Bi sebe opisali kot tipičnega predstavnika »bega možganov«? Tudi vi ste ostali v Ljubljani.
»V Ljubljani so me zadržale predvsem ambicije in možnosti. Teh možnosti v Prekmurju ne bi nikoli imel, čeprav sem pogosto globoko premišljal, kaj hočem - ali tam izpolniti svoje ambicije ali pa biti v Prekmurju in živeti neko umirjeno življenje povprečnega človeka. Človeku s tako dilemo ni vedno lahko. Pridejo trenutki, ko se sprašuješ, »kaj mi je bilo tega treba«, lepo bi bil v Prekmurju, vesel, srečen, imel bi svojo družino, živel bi približno kot moj oče-, kot moj deri, kot moj praded in bil zadovoljen do konca svojih dni. Seveda zveni kot pravljica, ki pa verjetno z resničnim življenjem nima veliko skupnega. Še danes se čustveno ne morem odlepiti od Prekmurja, tudi do tega, da bi se vrnil v Prekmurje, mi ni, nimam se niti za svetovljana, tako da sem enostavno nekako razpet med Ljubljano in Prekmurjem. To je mogoče stvar karakterja, ampak vprašali ste me za »beg možganov«. Tukaj za primerno zaposlitev, s katero bi bil zadovoljen in kjer bi se dalo znanstveno raziskovati s področja elektroenergetskih sistemov in elektroenergetike, kar me> veseli, ne vidim možnosti.«
Tomo Koles ■
P
rof. dr. Joszef Gyorkos iz Lendave je doktoriral iz računalništva in
informatike leta 1992. Vse do lani je delal na Univerzi v Mariboru, kjer je še zdaj tretjinsko zaposlen kot redni profesor, sicer pa je na položaju državnega sekretarja Ministrstva za informacijsko družbo. Čeprav ima stalno prebivališče v Mariboru, kjer preživi veliko časa, večino pa v Ljubljani, je še vedno močno navezan na Lendavo, kjer je preživel otroštvo in mladost, kjer so ostali nekateri njegovi dobri prijatelji, kjer živita njegova starša...
- Kakšna bi bila kratka opredelitev vaše doktorske disertacije?
»Uradni naslov je bil Prediktiv-na ocena razvoja informacijskega sistema. V njej se ukvarjam z oceno tveganja v zelo zgodnji fazi razvoja programske opreme. Torej že takrat, ko pojasnjujemo zahteve, se poglabljamo v to, kakšno tveganje bo nastopilo takrat, ko bo produkt izpeljan, ali pa tik pred uporabo.«
- Kako ste »zašli« na to področje glede na to, da med vašim izobraževanjem v osnovni in srednji šoli računalništvo pri nas še ni bilo kdo ve kako razvito?
»To je res. V osemdesetih letih so postajali računalniki sicer popularni, vendar so bili še kot neka skrivnost. Najprej sem se seznanil s Spektrumom, potem pa sta bila nekaj časa Comomodore in Spek-trum. Bil sem prva generacija študentov, ki so imeli modul računalništva in informatike. To me je preprosto zanimalo; seveda tudi elektrotehnika, ampak usmeril sem v računalništvo in informatiko.«
- 5 svojim sedanjim delom ste posredno povezani tudi s Pomurjem, saj sodelujete pri uresničevanju projekta e-šole, ki ga izvaja Ministrstva za informacijsko družbo.
»Glede tega dela, kar počnemo na Ministrstvu za informacijsko družbo, so seveda e-šole eden od projektov, s katerim se povezujemo. Pa tudi sicer je politika ministrstva takšna, da dajemo zelo velik poudarek regionalnemu razvoju in enakomerni razvitosti Slovenije na področju informacijske družbe, ker je zanjo znano prav to, da prostor nekako ni pomemben, je virtualen, in komunikacija poteka ne glede na hribe in doline.«
- Kako poteka ta akcija? Ste zadovoljni z njo, kakšni bodo nadaljnji koraki?
»Če mislite na e-šole, smo zaenkrat dokaj zadovoljni. Odziv na šolah je dober. Pomembno je povedati, da e-šole obiskujejo v popoldanskem času vsi občani, se vključujejo v izobraževanje; temu so tudi namenjene. Seveda bi želeli poskrbeti za še gostejšo mrežo e-šol. V naslednji fazi želimo v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport doseči, da odprejo računalniške učilnice v popoldanskem času tudi druge šole, v katerih mi nismo investirali v opremo. Ne vidim nobenih ovir. Saj se telovadnice uporabljajo za razne namene, zakaj se ne bi še računalniške učilnice?«
Prof. dr. Joszef Gyorkos. Foto: J. Zauneker
- Zaenkrat so uspele na razpisih vašega ministrstva tri osnovne šole iz Pomurja. Kako bo v prihodnje?
»Ja, zaenkrat so res tri - v Ljutomeru, Lendavi in Dobrovniku. Upam, da bomo s podobnim tempom nadaljevali in širili mrežo tudi v tej regiji.«
- Kaj morajo narediti šole, da bodo uspešne na razpisu in si pridobijo opremo v vrednosti okrog 8 milijonov tolarjev?
»Šole morajo najprej seveda izraziti zanimanje, da bi to počele in da imajo tudi kadre, mentorje, ki so pripravljeni v popoldanskem času delati v e-šoli. Ne gre torej samo za naložbo v obliki denarja. Pripraviti morajo tudi program, kaj bodo počeli, na kakšen način se bodo zlili z okoljem. Na nekaterih šolah potekajo v e-učilnicah programi za usposabljanje težje zaposljivih oseb in podobno.«
- Kako ocenjujete doseženo stanje glede informatizacije na tem področju v pomurski regiji?
»Konkretnih statističnih podatkov o tem ni, ker je težko vzpostaviti statistiko, ki bi dala realno stanje. Namreč, število računalnikov ničesar ne pove o kakovosti storitev, ki se izvajajo z njimi. Splošna slika v Sloveniji pa je takšna, da je praktično vsako slovensko podjetje, tudi majhno, že priključeno na internet in da poteka določeno elektronsko poslovanje. Seveda so tukaj banke in zavarovalnice, ki so poskrbele za dokaj dobro elektronsko poslovanje.«
- Ste dali osebno kakšno pobudo tudi vi?
»Teh pobud je več. Ko si enkrat na položaju državnega sekretarja na ministrstvu, potem moraš razmišljati o razvoju celotne države. So pa seveda določene niše v nekaterih regijah, ki bi se jih dalo izkoristiti. Recimo ena takšna zanimivost, ki bi lahko bila aktualna, je vzpostavitev klicnih centrov, ki bi lahko bili kjer koli po Sloveniji. In
formacije so dostopne, telekofflU' nikacije so digitalizirane, tako da 1» to lahko bila ena od niš.«
- Imate vpogled, ali so v P6' murju na določenem področji preveč zadaj ali izstopajo povprečja?
»Glede Pomurja bi predvsem poudaril položaj, v katerem je lc-t0. In ta položaj bi bilo treba postopa ma obrniti v prednost. Gre za kulturno, večjezikovno obmocic’ križanje poti, ljudi in blaga ter nav sezadnje storitev.«
- Kako gledate na ustanovit611 Pomurske akademske zn#11 stvene unije?
»Ja, z veseljem sem se pridruži tej pobudi in se udeležil tudi usta novne seje. Ne poznam še dov° I dobro organizacijske oblike, se P3 veselim, da se bomo srečevali s k0" legicami in kolegi, ki so na znan stveni poti, ustvarjajo v znano®11 Mislim, da je to zelo pomemben korak k temu, da se spoznamo, vestimo, da je to določen možgan ski potencial, ki lahko ne samo do goročno ampak že srednjeročn kaj pripomore k razvoju tega de Slovenije.« .
- Med cilji te vaše zveze je tu^’ da bi nekako ustavili tako iVe novani beg možganov iz Poitd^ ja na druga območja in v tuji"0 ter vsaj posredno »vračali" znanje nazaj. Kakšno je V# gledanje na ta problem?
»Takole bom rekel. Mi, ki lujemo na področju informacij^ družbe, imamo malce drugac£^ odnos do tega bega. Tisti, ki je . stiku s svojim izvornim okoljem, pobegnil, je še vedno tukaj in i3. ko sodeluje, recimo prek račun nika.«
- Kje bi želeli posebej sod^0 vati kot član PAZU?
»To pa se bo pokazalo takrat, k bomo zasnovali program, se nizirali, in mislim, da bom lab. več povedal na naslednjem sre nju.«	-
Jože Gf^r
5. december 2002
KULTURA
11
S Cikajlom na Japonsko
soboškem MIKK-u so nam spet postregli z zanimivim potopisnim predavanjem. Svoje skušnje s potovanja po Japonski je s pomočjo diaprojekcije opisal avtor Imre Cikajlo. Izkazal se je kot želo dober in duhovit pripovednik ter natresel kup anekdot in dogodi-vščin, ki so se mu zgodile v deželi shajajočega sonca.
Od smešnih »štorij« o tem, kako Japonci »mislijo, da vedo« angleško, pa v bistvu sploh nimajo pojma (to velja ta-ko za turistične urade kot za navadne Jjudi), do neverjetnega pripetljaja, ki se mu je zgodil na vlaku.
Najaponskem namreč zelo redko yidiš belega turista, pri vožnji z vlakom Pa je dobil sedež ravno poleg njega v Množici petstotih ljudi belopolti Ame-dčan. A Imretovo veselje se je hitro skalilo potem, ko se je Američan obnašal kot tipični Američan: najprej »business«. ^a kolena je vzel laptop in vso pot sate0 urejal poslovne zadeve. Drugače pa Je Cikajlo ocenil Japonce za prijazne in Zelo pripravljene pomagati. A nekaterih stvari enostavno ne razumejo: tako njegovim gostiteljem v mestu Sendai na Severu otoka Honšu nikakor ni šlo v gla-v°> da si Imre med bivanjem pri njih hoče vzeti še en teden dopusta za ogled južne strani otoka. »Tudi na Japonskem °bstajajo klateži kot v Evropi in Arneži, ampak to niso revni ljudje, ampak Izobraženci, ki so postali taki ali iz protesta ali principa.
Hrana je zelo dobra in raznovrstna, Cene za vožnjo, obleke in hotele pa visoke,« je povedal Imre Cikajlo na preda-Vanju, ki ga je na žalost poslušalo (pre)-tealo poslušalcev. Le-ti so slišali tudi Nenavadno ugotovitev, da si študentje v študentskih domovih pozimi sploh ne teorejo privoščiti kurjave, ki je astronomsko draga, zato je v njihovih sobah Pogosto le 5 do 10 stopinj!
T. K. ■
Obisk
v mojem ateljeju
Razstavo Obisk v mojem ateljeju je pripravila Galerija -- muzej iz Lendave in v petek dprla v prostorih hotela Elizabeta Lendavi, gre pa za slikarska dela reh umetnikov, prijateljev mag. rt- Susanne Kortan Gimbel in mag. art. dr. Helmuta Kortana
Hunaja in mag. Suzane Kiraly. Oss iz Lendave. Dela so nastala ob f’jateljskem in delovnem druže->,u v ateljeju akademske slikarke iz Undave.
Se Tudi za to slikarsko razstavo bi bili letela ustreznejši prostori v gradu v Udavi, a ti potem, ko se je zrušil strop, v Vedno čakajo na obnovo. Dela, razsta-p Jna v lendavskem hotelu, so nastala v ^nih letošnjega leta in po uv eniu Franca Obala, ki je poskrbel za Podstavitev, iih ne povezuje Us’ena skupna tema niti programska eritev. V delu gostiteljice Suzanne »Vsraly Moss 8re za likovni izraz’ ki 8:1 0PredeIjuje njen pogled na čl0'Sten^alna vprašanja nastanka sveta, PjeVek°vega rojstva, bivanja in smrti ter H0v^°Ve8a prehoda iz materialnega v cijo duhovni svet, opazimo radikaliza-for V izločevanju okroglih in ovalnih %■ * SllZanne Kortan Gimble se je v *dasično izvedenem slikarstvu
Z motivnim svetom, ki nas kto . VSak dan, motivi iz mikro in ma-foza^13 narave s slikarskimi metamor-Helmut Kortan pa nas z upodo-p, 1° lastne podobe vpelje v svoj inti-1 svet.
J. Ga. ■
0 drugačnosti v mladinski književnosti
Kukavičji Mihec ali otroci kot veter
rugačnosj v mladinski književnosti je bila letošnja tema simpozija v okviru srečanja mladinskih pisateljev Oko besede, pripravila pa ga je revija Otrok in knjiga. Naslovili so ga Drugačnost v mladinski književnosti ali kdo je danes Kukavičji Mihec.
Sicer pa je drugačnost tako rekoč osvojila jesensko humanistično sceno v Sloveniji, na to temo je bilo povsem naključno razpisanih kar nekaj dogodkov. V vsej svoji mnogoličnosti je drugačnost vsekakor zelo aktualen pojav, saj se še posebej v literaturi za otroke in mlade hitro zaznava in odseva.
»Kako danes razumemo drugačnost, ali kot nasilje ali pa je drugačnost pogled in stopanje v svet in je vse, kar ni narejeno po merah,« je uvodoma povedal dr. Igor Saksida. Vprašal se je, kakšno vlogo pri doseganju realnosti dosegajo liki, ki so sami po sebi nenavadni. Na vrsto Zastavljenih vprašanj lahko odgovori Kukavičji Mihec, ki se v svoji zgodbi ne podreja svetu. V tej noveli Pavleta Zidarja Kukavičji Mihec ni drugačen samo po zunanjosti, njegova temeljna drugačnost je v njegovi nestal-
Mavrično sozvočje prijateljstva
V nedeljo je bil v turniškem kulturnem domu koncert Mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini pri Kamniku prijetno doživetje za vse, ki se radi sprostijo ob prijetni, pomirjujoči glasbi, ki jo je spremljala diaprojekcija fotografij iz narave in življenja ljudi. Zbor vodi Jana Veberič, avtorica celotnega projekta pa je Lidija Balantič, ki ji je uspelo vsebino zliti v harmonijo petja, recitacij, glasbe in fotografij z obilo sporočil in misli o lepih in pozitivnih plateh življenja. J. Ga.
Podelitev nagrade društva krajinskih arhitektov Slovenije
K
w 4
D] ruštvo krajinskih arhitektov Slovenije je ob svoji desetletnici obstoja podelilo prvo nagrado za življenjsko delo profesorju Dušanu Ogrinu. Slovesnosti, ki je potekala v Tartinijevi hiši v Piranu v soboto, 9. novembra, so se pridružili številni priznani strokovnjaki krajinskega načrtovanja in urbanističnega planiranja iz Slovenije, drugih evropskih držav ter Kitajske, Japonske in Amerike.
Iz utemeljitve za podelitev nagrade:
»Delo profesorja Ogrina je za stroko urejanja krajine pionirsko in nepogrešljivo. Krajinski arhitekturi na Slovenskem je utiral pot v izobraževanje, praktično strokovno delo in teoretske misli, prav tu pa postavlja mejnike tudi v svetovnem merilu. Krajinsko arhitekturo, razpeto med naravo in kulturo, strokovno utemeljeno in znotraj filozofskega okvira trdno ume-
nosti, nezasidranosti in neokostenelosti pravil. Kukavičji Mihec je namreč kakor veter.
To bitje, ta Mihec se zaveda, da je povsem drugačen od drugih otrok. Je tragična zgodba o tem, kaj se zgodi človeku, ki, pa čeprav za hip, sprejme miselnost »štacune«. Marinka Fritz Kunc je bila prepričana, da je dobila v tej zgodbi drugačnost negativen prizvok. Po njenem mišljenju bi bilo bolje, da bi videl sonce, ne pa da je utonil.
Vlado Žabot je poudaril mnenje, da smo vsi drugačni, s čimer so se mnogi na simpoziju strinjali, »Drugačnost je socialna poanta, ki je družbeno pogojena. Mislim, da ta Mihec pomeni dušo slehernega.« Z mislijo »Vi niste kakor drugi otroci, vi ste samorastniki« pa je začel Matjaž Pikalo svoje predavanje in razložil, da jim mati s tem, ko jim pove, da niso taki, kot drugi, da znati, da so drugačni. Ampak ravno drugačnost je hvaležna tema za ustvarjanje in vsak dober avtor mora imeti kompas, da ve, kako daleč lahko pri tem gre. Drugačnost ustvarja boljši svet, in če ga ne bi bilo, tudi napredka ne bi bilo. Tudi njegov glavni junak Luža v z večernico na-


šča na kulturno stran. V svojih teoretskih in praktičnih delih na podlagi znanj o zakonitostih in procesih v naravi odkriva bistvo krajinske arhitekture in jo opredeljuje kot večplastno, prostorsko, funkcionalno in mitološko celovitost.
O pomenu njegovega dela pričajo tudi domača in mednarodna priznanja. Za zasnovo študija krajinske arhitekture je dobil kar dve nagradi. Najprej mu je podelila zlato Lcnnejevo medaljo Goethejeva fundacija iz Basla, čemur je sledilo leta 1976 še domače priznanje, Plečnikova nagrada. Za oblikovanje brošure o študiju je prejel na Bienalu industrijskega oblikovanja leta 1971 diplomo za grafično oblikovanje. Knjigi Vrtna umetnost sveta je sledila leta 1994 Plečnikova medalja, tej pa leta 2001 za načrtovalski dosežek ponovno Plečnikova nagrada. Od vseh gotovo najpomembnejši je Sckellov prstan, nagrada, ki mu jo je podelila leta 1995 za vrhunsko delo na področju teorije krajinske arhitekture Bavarska akademija umetnosti.«
Stanka Dešnik ■
grajenem delu je hkrati drugačen in enak kot drugi otroci.
Jože Dodlek pa je omenil, da je drugačnost veliko bolj navzoča in okrutna, kot smo si pripravljeni priznati. Zaznamovanosti nezakonskih otrok se je dotaknila Marinka Fritz Kunz: »Upam, da je naša doba s tem opravila. Otrok je otrok.« Zavedati se je treba, da sta drugačnost in zaznamovanost dve različni temi. Marjan Tomšič pa se je vprašal, kaj je s tabu temami in kako daleč lahko pisatelj gre in kje so meje, do koder sme, ter kako naj se razgali tisto, pred čemer bežimo odrasli in otroci. Pri pisanju o drugačnosti moraš biti zelo previden in pozoren. Sam pa je prepričan, da je drugačnost skrita v sokovih.
»Mogoče pa smo otroški pisatelji prav tako drugačni od drugih ljudi,« se je vprašala Liljana Praprotnik Župančič. Tudi pisatelji o različnih temah pišemo različno, vsak ima svoj stil in otroku lahko ponudimo široko pahljačo možnosti in način upodobitve drugačnosti. Tudi zgodovinsko gledano so vedno pisali o drugačnosti, ampak vedno na samosvoj način in na različnih ravneh. Danes imamo nove teme, ki so povezane s sodobno družbo - razpadanje družine, ločitve, tujci, droge... Na koncu je dodala, da je literatura lahko prvovrstna provokacija, zato se morajo pisci otroške in mladinske literature zavedati, da je o določenih temah treba pisati odgovorno. Tudi Lidija Gombač se je strinjala, da se iz drugačnosti prevelikokrat dela atrakcija.
A. Nana Rituper Rodeži
V Salonu Murska republika v Murski Soboti je bila predstavitev dveh knjig: Žensko sedlo pesnika in pisatelja Milana Vincetiča ter Kana esejista in pesnika Tineta Mlinariča. Obe knjigi sta izšli v poletnem knjižnem paketu založbe Franc - Franc, na čelu katere sta Franci Just - le-ta je tudi predstavil knjigi - in pisatelj Feri Lainšček. Sodelovali so še Robert Titan - Felix, Jože Hradil in Milivoj Miki Roš, ki je bral odlomke iz literarnih del. Obenem je bil predstavljen še prevod knjige Sandorja Maraia Sveče so dogorele, ki je prav tako izšla pri omenjeni založbi. T. K, foto: J. Z.
Bel Canto in Lira
V cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti sta nastopili na koncertu domača vokalna skupina Bel Canto, ki jo vodi profesorica Gabriela Bratina, in vokalna skupina Lira iz Kulturno-umetniškega društva Cerkno. Pevke Polona Bajt, Klavidja Černilogar, Mirjam Hadalin, Anita Kunaver Ana Mlakar, Andreja Rupnik, Tatjana Rupnik, Andra Trpin, Kati Kavčič in vodja Vojka Svetičič, so se predstavile z deli Haydna, Osterca, Beatlesov in ljudskimi pesmimi. T. K., foto: N. J.
V lendavski v sinagogi
Drago Ivanuša s prijatelji
a sobotnem koncertu v lendavski sinagogi je nastopila skupina Štefbet rifi iz Ljubljane, v kateri nastopa tudi eden najbolj
produktivnih in uspešnih slovenskih skladateljev filmske in gledališke glasbe, domačin iz Lendave Drago Ivanuša. Poleg njega so igrali še uveljavljeni slovenski glasbeniki mlajše generacije Milko Lazar, Jelena Ždrale in Nino de Gleria.
Skupina je zaigrala nekonvencionalno, a obenem prijetno avtorsko glasbo, mešanico raznih glasbenih zvrsti od sodobne komorne glasbe, jazza pa do ljudske glasbe. Ob Ivanuši, ki igra na harmoniko, nastopa de Gleria na kontrabasu, Ždraletova na violini ter Lazar na alt saksu in flavti.
Vsekakor je bilo za poznavalce kakovostne slovenske glasbe iz Lendave ob nastopu skupine pomembno tudi pobliže spoznati Ivanuševo glasbeno ustvarjalnost, saj je napisal tudi kar nekaj skladb, s katerimi nastopajo. Potem ko je končal študij klavirja in harmonike, je napisal glasbo za več kot trideset gledaliških predstav, pri čemer so ga k sodelovanju povabili najboljši gledališki režiserji v Sloveniji, kot so Dušan Jovanovič, Meta Hočevar, Janez Pipan in drugi. Sodeloval je tudi pri plesnih projektih, denimo Matjaža Fariča Deset stopinj pod ničlo in Pohujšanje. Glasbo pa je napisal za nekatere najodmevnejše slovenske filme zadnjih let, kot so V leru, Porno film, Kruh in mleko, televizijske filme in oglase. Leta 1999 je prejel Zlato ptico za ustvarjalnost na področju gledališke in filmske glasbe. V zadnjem obdobju pa se . precej posveča tudi jazzu.
J. Ga. ■
12
AKCIJE/OGLASI
5. december 2002 fSH
Lepe želje...
Svetovni dan boja proti aidsu
Trinajstega decembra bo praznovala draga žena in mama Marija Zavec iz Bakovec. Iskrene čestitke, obilo zdravja in sreče - mož Stanko in sin Stankec.
Dragi tašči Mariji Torma iz Dobrovnika iskrene čestitke ob praznovanju rojstnega dne, dobro zdravje, veselje in srečo ter dostipenez - zet Zlatko iz Maribora.
V tem mesecu praznuje triinpetdeseti rojstni dan draga mama in babica Marija Zavec iz Bakovec. Vse najboljše in še veliko zdravja in veselja ter da bi se ji izpolnile vse skrite želje želijo - hčerka Maja z Jožekom in vnuk Timi.
Dragemu sinu Sašu Kovaču iz srca želim, da bi ostal zdrav, srečen in uspešen v šoli ter da bi se mu izpolnile vse skrite želje. Vse najboljše za petnajsti rojstni dan! - mamica Manue-la.
Vsem Marijam, Mickam, Maricam in drugim, ki praznujete v nedeljo, iskrene čestitke - vaši najdražji.
S
KOMUNALA d.o.o.
Murska Sobota
M.Sobota, Kopališka ul. 2
KOMUNALA, Javno podjetje, d. o. o., in TURISTIČNO DRUŠTVO Murska Sobota
VABITA na tradicionalno MIKLOŠEVO
SENJE
v petek, 6.12.2002, v središče » Murske Sobote Prihod MIKLAVŽA s spremstvom: 10.30 15.30
Zabava z ansamblom Blue Planet Pričakujejo vas prijazni sejmarji s pestro ponudbo. Sobočani, pridite peš!
Aids v letu 2002
IDS je še vedno bolezen strahu in pojem smrti. Proti njej ni cepiva, obstoječa zdravila se izpopolnjujejo in pomagajo lajšati bolezenske težave ter podaljševati
življenje bolnikom, ne zagotavljajo pa ozdravitve.
V letu 2000 se je na novo okužilo z virusom HIV v svetu 5 milijonov ljudi, umrlo pa jih je 3 milijone.
Po ocenah svetovnih strokovnjakov je konec tega leta okuženih in obolelih za aidsom
to pomeni,
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
da zaslužiš, kolikor hočeš, in prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo?
•	zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
•	redno zaposlitev;
•	strokovno usposabljanje;
•	možnost dobrega zaslužka;
•	ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
•	vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
• delovne izkušnje v prodaji;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo za področje
PE Murska Sobota na območju Pomurja.
okrog 42 milijonov ljudi, od tega 3 milijoni otrok. Številke so zastrašujoče.
Še vedno je edina zaščita pred okužbo s HIV in boleznijo varen način življenja vsakega posameznika, ki želi ostati zdrav.
Kako se varujemo pred aidsom?
Živeti moramo varno spolno življenje, ker so spolni odnosi najpogosteša pot prenosa: - odlašajmo s prezgodnjim začetkom spolnega življenja, -varen je le stalni, zvesti, neokuženi spolni partner, ki smo mu tudi sami zvesti,
- omejujemo število spolnih part
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Sobota Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
nerjev, če nimamo le enega, - pri vseh spolnih odnosih, zlasti
rizičnih (neznane osebe, naključni partnerji, narkomani...) obvezno uporabljamo kondom!
Prav tako se moramo varovati neposrednega stika s tujo krvjo in drugimi telesnimi izločki. Zlasti nevarni za prenos po tej poti so okuženi ostri predmeti kot npr.:
- odvržene uporabljene igle in pribor, ki ga uporabljajo narkomani,
- pribor za osebno higieno (pribor za urejanje nohtov, za britje, zobne ščetke ...), če ga uporablja več oseb, med njimi pa je tudi okužena.
Iz dneva v dan je med nami več bolnih z aidsom in še več okuženih oseb. Z njimi lahko normalno živimo, brez bojazni za prenos okužbe, če upošteva-
Prva seja občinskega sveta Križevci
Izpeljati začete naloge
a prvi seji so se zbrali tudi svetniki občine Križevci in po poročilu občinske volilne komisije potrdili mandate izvoljenim članom občinskega sveta in županu Feliksu Mavriču, ki je bil na to funkcijo izvoljen že v prvem krogu volitev. Feliks Mavrič, ki tako vstopa v drugo mandatno obdobje županovanja, je v uvodnem nagovoru opozoril na naloge, ki so pred novim občinskim svetom.
Aktivnosti, ki jih je zastavilo že prejšnje vodstvo občine, bo treba nadaljevati in izpeljati, pri tem pa bosta potrebna aktivno sodelovanje in podpora vseh članov občinskega sveta. Strankarski interesi, ki so v preteklem mandatu velikokrat prihajali do izraza, po njegovem ne smejo biti ovira za dosego zastavljenih ciljev in tudi komisije in odbori, ki jih bo imenoval občinski svet, ne smejo biti sestavljeni na strankarski osnovi, pač pa mora v njih prevladati strokovnost.
Člani občinskega sveta naj ne delujejo strankarsko, pač pa v dobro kraja in kraja
mo osnovna načela varovanja. Ni nobene potrebe za izogibanje, odrivanje okuženih posameznikov ali drugo zaznamovanje. Kako pa bi se mi počutili, če bi bili izolirani sami ali morda naš partner, otrok, znanec? A ni dovolj, da te osebe hudo trpijo telesno, zaradi našega zavračanja pa morda še bolj duševno?
Noben človek se ne okuži namerno. Način življenja posa' meznika, njegovi nazori, potrebe, hotenja pa se razlikujejo. Vsi nikoli ne bomo enako mislili in delali, to pa ne pomeni, daje samo naša pot prava. Strpnost, širokost, sprejemanje različnih in tudi bolnih je vrlina, ki se je moramo naučiti in nam vsem lahko prinese v življenju le kaj dobrega.
Zorica Levačič, dr. med- •
nov, ki so jih izvolili, je poudaril župan Mavrič.
Ena od prednostnih nalog novega občinskega sveta je sprejem proračuna za leto 2003, ki ga je treba čim prej pripraviti in dati v javno obravnavo. Nalog, ki jih bo v občini treba izpeljati, je veliko, med najzahtevnejšimi projekti, ki potekajo, je gradnja kanalizacije, pri urejanju komunalnih in infrastrukturnih objektov pa jih čaka še veliko dela. Da jih bodo lahko uresničili, si bodo morali prizadevati, da na to območje pritegnejo kar največ sredstev iz najrazličnejših razpisov.
L. Kovač
Si.mobilova Jelka tisočerih želja za zdravje inlepše življenje!
. W	. 1	-
FOTOGRAFIRANJE Z BOŽIČKOM
Si.mobilovo Jelko tisočerih želja vas čakajo tudi darila in fotografiranje z BOŽIČKOM!
www.simobH.sl 080 40 40
Simobil d.d., šmartinska 134b, $1-1000 Ljubljana
Letošnja Si.mobilova DONACIJA je novoletno darilo zdravju.
Za nas so ljudje na prvem mestu!
Zanimajo nas njihove želje, potrebe, pričakovanja, hrepenenja...
In ni nam vseeno, kako se počutijo.
Donacijo namenjamo petnajstim bolnišnicam in zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji za najnujnejšo medicinsko opremo.
Naj bb novo leto dolgo celo Leto!
vedno zame. _ simobil
ABANKA
Kdor k pravim pride, več melje.

Investirati zdaj v vzajemne sklade in vrednostne papirje
Vaš osebni svetovalec
Abanka d.d. Ljub|ana,
Informacije: 080 1 360*
Vsak dan od 10. do 22. ure
•velja v času akcije - do 6. decembra 2002
Investirati zdaj je pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Kako, kam in koliko pa so vprašanja, na katera vam ni treba poznati odgovorov. Ko je treba prepoznati pravo priložnost za vaš denar, smo tu strokovnjaki, ki vam znamo osebno svetovati. V Abanki lahko svoj denar modro razpršite. Vzajemni skladi, naložbe v vrednostne papirje, upravljanje z vašim premoženjem - vse pod eno streho, z jasnim ciljem: ustvariti več!
Investicijsko bančništvo:
- naložbe v vrednostne papirje
- vzajemni skladi Zajček, Polžek in Sova - gospodarjenje s premoženjem strank
- investicijsko svetovanje
Zdaj je čas za preudarne naložbe!
Abančna družba za upravljanje Investicijsko bančništvo
ABANKA
WWW.A8ANKA.S1 J
HSffllK 5 december 2002 KMETIJSTVO 13
Mlečna afera še naprej buri duhove
V Pomurskih mlekarnah ogorčeni
Cene v kmetijskih trgovinah
Posledice bodo prej ali slej čutili vsi živinorejci
I lovenska mlečna afera se vleče kot jara kača, posamez-I ne informacije prihajajo po kapljicah, rejci in mlekarji -J pa ostajajo v negotovosti. Kaj je razlog za takšno razple-tanje, ostaja zaenkrat vprašanje, jasno pa je, da je pri vsem, se je dogajalo v tej aferi, gotovo prihajalo tudi do napak. To navsezadnje potrjuje odločitev kmetijskega ministra, da ustanovi posebno neodvisno komisijo, ki naj bi ugotovila, ali SO bili vsi postopki pri odkrivanju kloramfenikola v mleku Pravilno izpeljani. Na osnovi teh ugotovitev bi potem lahko “Predelili tudi odgovornost republiške veterinarske uprave, 23 katero rejci trdijo, da ni dobro opravila svojega dela. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kdaj bo komisija svoje Ugotovitve predstavila javnosti, saj praksa kaže, da se delo taksnih komisij običajno zavleče. Spomnimo naj samo na komisijo, ki naj bi ugotovila primerljivost slovenskih veterinarskih predpisov z evropskimi, ki jo je že pred časom prav tako imenoval kmetijski minister, pa doslej o njenem delu, še manj pa ugotovitvah, skorajda nismo slišali.
slej opravljene analize vzorcev mleka so namreč pokazale, da mleko, pridobljeno v Prekmurju, ni vsebovalo kloramfenikola.
V Pomurskih mlekarnah so nad takšnim početjem ogorčeni, saj meče slabo luč na njihove izdelke, posredno pa jim povzroča tudi veliko materialno škodo. Po objavi informacije v medijih so namreč že dobili namig iz Bosne in Hercegovine, da bo prišlo do ponovne prepovedi
izvoza njihovih izdelkov v to državo.
Odgovorni v državi bi se morali dogovoriti, kateri laboratorij je tisti, ki bo opravljal analize, zatrjujejo v Pomurskih mlekarnah, saj zdaj to počnejo različni laboratoriji v različnih državah, ki imajo različne kriterije. Odgovorni v Pomurskih mlekarnah zatrjujejo, da so analize vzorcev referenčnega nizozemskega laboratorija, pri katerih ugotovijo manj kot 0,5 mikrograma kloramfenikola v mleku, negativne, zato toliko bolj preseneča, da so kot oporečno opredelili njihovo I
jugurtovo maslo, v katerem naj bi v italijanskem laboratoriju odkrili le 0,2 mikrograma kloramfenikola.
Takšno ravnanje vnaša strah med potrošnike, med rejce pa negotovost, saj ne vedo, kakšna prihodnost jih čaka. O problematiki so že spregovorili tudi v Pomurski mlekarski zadrugi, kjer ugotavljajo, da bomo morali ustaviti proizvodnjo, če se razmere ne bodo uredile. Kaj to pomeni za rejce in živinorejo na tem območju, seveda ni treba posebej pojasnjevati.
Ludvik Kovač, foto: N. J. ■
Od 117 vzorcev mleka poten-I c,3lnih kršiteljev, ki so jih poslali v ahalizo v referenčni laborato-r,l> je dobila veterinarska uprava mzultate za 65 vzorcev in med “jimi je bilo 13 pozitivnih. Zdaj s° Prejeli še dodatnih deset rezultatov analiz iz referenčnega Moratorija, navzočnost kloram-Mikola pa je bila potrjena kar v dletih od teh vzorcev. Slednji hirajo iz severovzhodne Slove-Me> s ptujskega in mariborskega Mmočja.
Spodbudnejši so najnovejši dukati vzorcev analiz mleka z Vseh slovenskih mlečnih prog, ki s° jih veterinarski inšpektorji
na 100 vzorcih, pa so negativni, kar kaže na to, da se razmere normalizirajo.
Tudi rezultati analiz krme so bili negativni, več vznemirjenosti pa je vneslo obvestilo zdravstvene inšpekcije, ki je odkrila v enem od 22 vzorcev trajnejših mlečnih izdelkov kloramfenikol. Tega so odkrili sicer v zelo nizki koncentraciji (0,2 mikrograma na kilogram), poleg tega pa je temu izdelku že potekel rok trajanja in ga ni več v prodaji, zato preseneča, da so to obvestilo obesili na tako velik zvon. Omadeževano jogurtovo maslo prihaja namreč iz Pomurskih mlekarn, zato ob tem nehote dobimo
Mvzeli prejšnji teden. Odvzetih
ie bilo okoli 180 vzorcev mleka. . občutek, da gre za namerno lansi-
e,>citnski testi, ki so jih opravili ranje takšne informacije. Vse do-
"1 ' i
S n f w j

V ormoški tovarni sladkorja končujejo letošnjo sladko kampanjo
Trgovina Roberta Hozjana, Žižki Artikel	MPC v sit
motorna žaga solo 39	68.210,00
motorna žaga solo 645	78.330,00
motorna žaga stihi 025	100.800,00
akumulatorji:	
135 Ah	24.180,00
100 Ah	16.375,00
97 Ah	15.340,00
75 Ah	11.810,00
55 Ah	9.670,00
45 Ah	8.065,00
pvc kad, 130 I	2.930,00
pvc kad, 2301	3.850,00
stekleni baloni:	
5-litrski	860,00
1O-litrski	1.450,00
15-litrski	2.279,00
20-litrski	2.750,00
2 5-litrski.	2.380,00
34-litrski	2.890,00
54-litrski	4.570,00
posoda za vino inox:	
501	12.400,00
701 ■	13.970,00
1001	17.750,00
1201	19.980,00
1501	22.680,00
2001	25.920,00
300 1(1 V)	32.100,00
500 I (2V)	48.300,00
600 I (3V)	59.200,00
brzoparilnik, pocinkani, 80-litrski 41.180,00	
brzoparilnik, pocinkani, 601	38.360,00
mesoreznica - ročna, štev. 12	5.650,00
lopata pvc za sneg (nasajena)	1.880,00
alu lopata, nasajena,	3.200,00
samokolnica, montažna	6.450,00
detergenti za molzno opremo:	
zlatol, 5 kg	4.210,00
SKZ Martjanci Artikel	MPC v sil
akumulatorji:	
135 Ah	22.680,00
150 Ah	24.120,00
Sladkorna pesa spet
dohodkovno zanimiva
dveh neugodnih letih se je pridelava prepolovila, prihodnje leto pa naj bi jo sejali že na 8 tisoč hektarjih
Sred leti je bila sladkorna pesa med dohodkovno nezanimivejšimi poljščinami, v zadnjem času pa se je zanimanje za njeno pridelavo med slovenskimi pridelovalci zmanjšalo. Jeršine sladkorne pese, ki so konec devetdesetih le‘ P^gk J** tisoč hektarjev, so se več kot prepolovile vzrokov za topa j
Med osnovnimi je gotovo odkupna cena, ki za pridelovalce m Ua več vzpodbudna, predvsem pa je zanimanje za setev sladkor-e Pese zmanjšala suša, ki je dve leti zapore e Vnridelovalcev ^no zmanjšala pridelek in s tem tudi dohodek pridelovalce .
okoli 8 tisoč hektarjev njivskih površin, sejali pa naj bi jo na vseh pridelovalnih območjih, ki so se iz severovzhodne Slovenije v zadnjih letih razširila tudi v osrednjo Slovenijo in na Dolenjsko. Pridelovalci so ostali v glavnem isti, le površine so zmanjšali, z izjemo Kmetijskega gospodarstva Rakičan, kjer sladkor-
ne pese v zadnjih letih niso sejali, preostala večja kmetijska gospodarstva ostajajo zvesta tej poljščini. V tovarni sladkorja v Ormožu upajo, da se bodo tudi v rakičanskem kmetijskem gospodarstvu ponovno odločili za setev, saj letošnji rezultati potrjujejo, da je postala sladkorna pesa spet dohodkovno zanimiva poljščina. S sklepanjem pogodb za pridelavo v prihodnjem letu so začeli že oktobra, sklenili so jih že več kot 500 in napovedujejo, da bodo prihodnje leto posejane površine krepko presegle letošnje. Ob dobrih letošnjih pridelkih naj bi k temu prispevala tudi višja odkupna cena sladkorne pese, ki bo znašala 9 tolarjev za kilogram.
V tovarni sladkorja v Ormožu napovedujejo, da bodo letos iz sladkorne pese pridobili 30 tisoč ton sladkorja, 25 tisoč ton pa ga bodo predelali iz rjavega trsnega sladkorja. Slovenska poraba sladkorja
je okoli 95 tisoč ton letno, največji porabnik je predelovalna industrija, v ormoški tovarni pa se s problemom zalog ne srečujejo. Bolj jih skrbi cena njihovega sladkorja, ki se je celo znižala in zaostaja za ceno sladkorja v Evropski uniji, zato so v tovarni sladkorja prepričani, da se bo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo njihov položaj izboljšal, v boljšem položaju pa bodo tudi pridelovalci, saj so v Evropi tudi odkupne cene sladkorne pese višje kot pri nas. Se bodo pa morali do vstopa v Evropsko unijo ustrezno organizirati, zato delajo tretji korak pri reorganizaciji družbe, kjer so 23 delavcev opredelili kot tehnološki presežek. Trenutno zaposlujejo 239 delavcev, ki se jim med kampanjo pridru^ še 55 sezonskih .delavcev, do konca leta 2003 pa naj bi se število zaposlenih ustalilo pri 200 delavcih.
Ludvik Kovač ■
letošnje spravilo sladkorne pe-Se končuje, doslej znani rezulta-Pa so spodbudni. S 4.600 hek-njiv, kolikor so jih letos za-d Mi s to poljščino, bodo predvi-t01111 Pospravili okoli 235 tisoč n Pridelka in tako v povprečju Sj?86®!* 51 ton pese na hektar. t0 i”1' Pridelek bo tako za 50 tisoč tlllJ.Večji od lanskega, višja pa je d ' vsebnost sladkorja, ki je v za-i**1 dneh spravila že presegla 16 stotkov. Letošnje leto je bilo vre-Izdelovalcem naklonjeno, pri-8 .*1 sladkorja marsikje presegajo na hektar, ob takšnih rezulta-vc P3 se bodo kmetje v prihodnje tponovno bolj odločali za Poljščino.
|jj 0 optimističnih napovedih naj । IZhodnje leto slovenski pride-a c* sladkorni pesi namenili
Obisk pri rejcu ovac v Sotini
Pobočja ne prerašča trava
O— dkar na določenih območjih Pomurja nazadujemo z rejo goveda se vse bolj širi gojenje drobnice. Mnoga travnata pobočja ravninski pašniki in travniki, ki bi sicer ostali nepo-- zbiroma nepokošeni, so tako izkoriščeni, saj se na njih čez aseio tropi koz, predvsem pa ovac. Pa še nekaj je, kar kaže etn liti- z novo dejavnostjo se začenjajo ukvarjati tudi številni Pl tie kar ni slabo, zato je treba, če že ne materialno, pa vsaj nekmet) > take pobude. Prinašamo zgled z Goričkega.
ur e obsežno travnato pobočje za domačijo, kjer ima^njegova zena J lanka gostinski lokal. »Odločil sem
St ^ejšnji četrtek so ponujali na sejmu v Jurn^ pfodali so > do 11 tednov in težkih od 24 do 30	n.500
! osem, za pujska pa je bilo treba odšteti od 9-000
•arjev.
se za jezersko-solčavsko mesno pasmo. Začel sem z manjšim številom, zdaj pa šteje trop 50 ovac, od tega 29 plemenskih ovac in 20 jagnjet, težkih do 35 kilogramov, imam pa tudi ovna. Prodajam predvsem samice za nadaljnjo rejo, drugo, seveda tudi ovni, pa gre v zakol. Povpraševanje po ovčetini se je povečalo, zato nimam težav s prodajo: ne z mladicami za pleme ne z živimi ali zaklanimi jagenjčki ali ovni. Poskusno, za potrebe do-
mačega gospodinjstva, sem naredil ovčje salame.«
Alojza Valca sem obiskal na dan, ko je s sinom pregledoval celoten trop ovac. Te so bile v lopi ob pobočju. Že od prej so uradno evidentirane v skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo o označevanju in registraciji drobnice, po kateri mora imeti drobnica levo ušesno znamko, ki je za koze oranžne, za ovce pa rumene barve. Vse Valčeve ovce so tako označene, rejec pa ima seveda tudi druge evidence, saj le na ta način spremlja drobnico od rojstva, pripusta in cepljenja do prodaje ali domačega zakola.
»Zelo me zanima zdravstveno neoporečna pridelava hrane, zato sem se odločil za ekološko rejo ovac in upam, da bom še letos do-
bil ustrezen certifikat. Komisija si je že večkrat ogledala ovce, analizirala travnate površine in tudi drugo krmo, ki jo ovcam pokladam pozimi, saj mora biti vse pridelano v skladu z zahtevami predpisov za ekološko kmetijo. Kar zadeva gnojenje, je poudarek na živalskem gnoju. Živali, ki se pasejo v čredin-kah, ograjenih z električnim pastirjem, same izdatno pognojijo, potem je potreben le še dovoljen granulat.«
Alojz Velel je letos na večjem delu pobočja dal zasejati travno rušo, da bi tako imele njegove ovce dovolj paše. Pozimi jim poklada seno in zrnje. Tudi takrat ovce niso tesno zaprte v hlevu, ampak imajo prost izhod v naravo - njim tako prijeten kraj. Je pa tudi res, da se kot trop »skupaj držijo«. Pred sovražniki jih varujeta električni pastir z nekaj tisoč volti in tudi hišni čuvaj - volčjak. Š. Sobočan ■
100 Ah	15.240,00
97 Ah	14.280,00
pvc kad, 230 I	4.450,00
stekleni baloni:	
5-litrski	763,00
10-litrski	1.281,60
15-litrski	1.555,00
20-litrski	1.886,40
posoda za vino inox:	
1001	18.480,00
1201	20.929,00
2401	30.360,00
brzoparilnik, pocinkani, 100 I	42.588,00
mesoreznica - ročna, štev. 22	6.257,00
mesoreznica - ročna, štev. 32	8.302,80
lopata pvc za sneg (nasajena)	1.464,50
snežna lopata, širina 50 cm	2.121,20
samokolnica za kmetijstvo	6.336,00
olje za molzni stroj, 1/1	928,20
detergenti za molzno opremo:	
zlatol mrf, 5 kg	3.824,60
brisače za vime	766,10
SKZ Kmetovalec Ljutomer Artikel	MPC v sil
akumulatorji:	
100 Ah	12.980,00
45 Ah	6.360,00
stekleni baloni:	
10-litrski	1.224,00
34-litrski	2.693,00
54-litrski	3.312,00
posoda za vino inox:	
1001	19.525,00
5001(3V)	57.160,00
brzoparilnik, inox, 80-litrski	42.460,00
mesoreznica - ročna, štev. 22	8.085,00
mesoreznica - ročna, štev. 32	10.446,00
lopata pvc za sneg	1.585,00
alu lopata z ročajem	2.974,00
olje za molzni stroj, 1/1	1.232,00
brisače za vime	1.440,00
mineralna gnojila (cene veljajo do 10.12.2002)	MPC v sit/kfl
KAN 27% N, 50/1	37,32
NPK 15-15-15, 50/1	44,94
NPK 7-20-30,50/1	56,64
UREA 46%N, 50/1	45,00
NPK 6-12-24, 50/1	46,50
NPK 0-10-30+0,2 B, 50/1	53,70
kalijeva sol, 50/1	52,00
14
IZ NAŠIH KRAJEV
5. december 2002 IBII
Mladi iz Beltinec, Lipovec, Bratonec, Lipe, Dokiežovja in Melinec so uprizorili v prekmurskem narečju igro Poslednja izpoved vdove Ančke. Delo, v katerem je nastopilo dvajset amaterskih igralcev, je režirala Renata Ficko, pomagala pa sta Tanja Sraka in Marjanca Tratnjek. V predstavo so vključili tudi videoprojekcijo ženitovanjskih običajev ter pogreb in lepote Mure in pšeničnih polj. J. Ž.
Dva tisoč zrn
Člani Turističnega društva Babinci, ki so bili pobudniki in začetniki projekta 2000 pšeničnih zrn za novo tisočletje, so se udeležili setve novih zrn v okolici Cankove. Tamkajšnje turistično društvo je prikazalo setev pšenici na stari način. Dva tisoč zrn so posejali na kosu parcele, ki šo ga oblikovali kot jabolko. Da so bila semena natančno prešteta, so poskrbeli dosedanji župan ter predsednika TD Cankova in TD Babinci. »Delovno akcijo« so popestrili tudi s priložnostnim kulturnim programom. (J. G.)
Katja med zmagovalci
V Ljubljani je bilo 17. državno tekmovanje iz logike za osnovno- in srednješolce. Izmed udeležencev iz Pomurja se je najbolje odrezala učenka 8. razreda OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Katja Hozjan, in sicer je bila v svoji kategoriji med zmagovalci. Drugim pa se žal ni uspelo uvrstiti na prva tri mesta. J. G.
DVAKRAT DOBRODOŠLI
V naših novih in prenovljenih prodajalna!.
Unicefove voščilnice
/tv ■ / /Z / /Z"
Lendavo
ŽIVILA
_______2_-___

©g
29. 11. ob 11«
30. 11. ob 10””
ŽIVILA
SUPERMARKET
Beltinci
SUPERMARKET Lendava
blagovnico
RAVENKA
Beltinci

l -
Srečanje z Marjano Vidonja iz Zepovec
Petnajstletna,
pa ze mamica
Nasvet je pomagala 1.031 kričačem
nogi se nismo rodili v porodnišnici, ampak nam je doma na svet pomagala krajevna babica. Ena takih je bila (in ostaja) Marjana Vidonja iz Žepovec na Apaš-
kem polju.
Oče in mati, ki sta bila iz Ba-kovec, sta v Žepovcih kupila posestvo in Marjana se je rodila že tam. Leta 1949 je odšla v Ljubljano v dveletno babiško šolo, tako da je 1951. leta že bila babica na Apaškem polju in v okolici Gornje Radgone.
»Moje območje je zajemalo 28 vasi. V letih 1951 -1985, kolikor časa sem bila babica, sem bila pri 1.031 porodih.«
Število sem delil s 34 - z leti njenega uradnega babištva - in dobil številko 30,32. To je povprečje letnih porodov.
»Oh, bila so tudi leta, ko sem bila pri veliko več porodih, na primer 1952. leta, ko sem pomagala na svet sto petim otrokom. Srečna sem, ker nobena moja porodnica med porodom ni umrla.«
Hotel sem tudi zvedeti, koliko sta bili stari najmlajša in najstarejša porodnica.
»Najmlajša je bila petnajstletnica, torej osnovnošolka. Rodila je zdravega otroka in porodniči-ni starši so bili kar veseli, da so dobili vnukca.«
»Kje drugje bi bilo drugače,« sem zinil.
»Moja najstarejša porodnica pa je bila stara 38 let. V moji ba-biški karieri so se rodili tudi štirje pari dvojčkov. Največ porodov je bilo januarja, februarja in marca.«
Spet sem malo računal in ugotovil, da so bili devet mese-
cev nazaj: april, maj in junij ... Domišljijo prepuščam bralcu.
Vemo, kako je bilo nekoč, ko je bilo glavno prevozno sredstvo kolo, pa še tega ni bilo prav pri vsaki hiši: hodili so peš. Tisoče kilometrov je prepešačila tudi babica Marjana Vidonja, ko je šla k porodu in pozneje obiskovala matere in otroke. Še najbolj v spominu, žal neprijetnem, ji je ostal dogodek, ko jo je šofer reševalnega vozila, ko sta se vračala iz Maribora, kamor je spremila porodnico, pri kateri se je »zakompliciralo«, v nočnem času in v snežnem vremenu odložil v Lomanošah in je potem peš nadaljevala pot proti domu.
»Med potjo sem jokala. Nisem mogla sprejeti njegovega argumenta’', češ da me ne more zapeljati domov, ker da mu v službi v zdravstvenem domu ne bodo priznali dodatnih kilometrov vožnje.«
Tudi babica Marjana Vidonja s,e je poročila in postala mamica. Z možem Viktorjem imata Karolino in Draga, ki živita v Švici, in Dorotejo, ki se je omožila domov in se je izšolala za človekoljuben poklic, saj je patronažna sestra.
»Rada sem imela svoj poklic. Pri meni so rojevale ne le kmečke žene, ampak tudi učiteljice in žene oficirjev.«
Na mizi sem opazil odprto knjigo.
»Pravkar berem Lotosov cvet
Marjana Vidonja - babica po poklicu in babica po potomstvu - v prostem
času rada bere. Foto: S. S.
pisateljice Karoline Kolmanič.«
Roman za mladostnike. Dobro je, da starejši posegamo tudi po takem branju, saj se potem laže ujamemo z mladimi, ki gledajo na svet drugače kot mi. Sicer pa se Marjana dobro razume
z vsemi štirimi vnuki, od kateri n sta dva v Švici, dva pa doma. Včasih tudi kaj zapojejo. Bolj resn° pa je njeno petje v mešanem vskem zboru iz Apač, ki ga v°01 Marija Čepin mlajša.
Štefan Sobočan
Ni jih veliko, ki bi dosegli tako visok jubilej, kot je 60-letnica skupnega za skega življenja. Biserno poroko pa sta pred dnevi slavila Anton in Terc’ Obal (roj. Hauko) iz Kroga. Vzela sta se 21. novembra 1942 v Murski So > . Anton je bil po poklicu mizar oz. mizarski mojster, delal je kot zasebnik v s delavnici, nekaj časa pa tudi v tovarni Mercedes v Nemčiji in nazadnje v mi ski delavnici v Avstriji. Bil je aktiven v vaškem odboru in pripisujejo mu P° ti ne zasluge za elektrifikacijo Kroga leta 1952. Terezija se je s petnajstim' zaposlila pri tovarnarju Cvetiču v Murski Soboti in do leta 2942 še v M kasneje pa je opravljala sezonsko delo v vrtnariji v Berlinu in skrbel® družino (štirje otroci). Bila je aktivna pri Rdečem križu. Bisernoporoče imata danes 4 vnuke in 8 pravnukov. (J. G.)



Na OŠ Veržej že nekaj let deluje UNICEFOV klub, katerega mentorica je Sabotin. Delo v njem je raznoliko, predvsem pa bogato. Seznanjajo se z raz" mi problemi po svetu, še posebej pa s položajem otrok. Težko razumel0, a otroci ponekod še vedno umirajo zaradi pomanjkanja hrane in pitne vode “ boleznimi, za katere nimajo cepiv; prav tako ne morejo razumeti, da °b .^o-kraji, v katerih se otroci ne morejo izobraževati, so žrtve vojnega nasilja-& riščani in zlorabljeni. Učenci OŠ Veržej jim želijo pomagati po svojih močeh- ((J, namen so te dni prodajali Unicefove novoletne voščilnice. Zbrali so 85.00 larjev in bili so presenečeni, da jim je akcija tako dobro uspela. J. G.
IW 5- december 2002 IZ NAŠIH KRAJEV
15
Albina Gornjec iz Dokležovja se razdaja
Na kratko
Zahvala za dobroto, plemenitost...
Potem ko je ovdovela, se ni zaprla v hišo
Najstarejša slovenska ženska in družinska revija Naša žena, ki izhaja že več kot šestdeset let, je že devetič podelila priznanja za dobrotnico leta, darovalko leta, izjemno osebnost in zahvalne listine za dobroto in plemeni-
tost. Med petindvajsetimi prejemiki odličij, ki jih je podelila v četrtek v Narodni galeriji v Ljubljani Štefka Kučan, je tudi Albina Gornjec iz Dokležovja, ki je prejela zahvalo za dobroto, Plemenitost in človekoljubno delo. Predlagatelj je bilo dokle-z°vsko Društvo prijateljev mladine.
Albina (dekliški priimek Britje) se je rodila 1926. leta. Ena-lndvajsetletna se je zaposlila v Muri, leto dni pozneje pa se je Poročila s Francem Gornjecem 12 Dokležovja. Postal je upravnik državnega posestva in preselila sta se na Apaško polje na Trate. Rodili so se jima: hčerki Zorjana ln Bernarda ter sin Branko, zato Se je Albiha za nekaj let povsem Posvetila ded. Leta 1957 pa se je sPet zaposlila v Muri.
. »Če ne bi bila dobra delavka, zagotovo ne bi več zaposlili, Cr sem bila stara že 31 let,« je ženila sogovornica, ki se je '981. leta invalidsko upokojila.
»Takoj sem se včlanila Društvo 'nvalidov Murska Sobota, pove-Beništvo Dokležovje, in se vključila v društveni pevski zbor. Očit-n° imam posluh za petje. Sicer pa s®o pogosto peli tudi doma, če-^di smo večkrat živeli v pomanjkanju; več let sem pela v cerkve-Jen pevskem zboru, zdaj pa sem nekaj let članica dokležovskih »kih pevk, ki pojemo tudi na ^grebih....«'
Nadaljevala je:
»Hčerki in sin so se osamo
svojili, mož pa je 1984. leta umrl in tako sem ostala sama pri hiši. Ne, nisem se zaprla v hišo, ampak skušam biti čimveč med ljudmi. To pomeni, da hodim na obiske, vesela sem, ko mene kdo obišče; skušam pomagati ljudem, ki so v materialni ali kaki drugi stiski, zato sem dejavna v župnijski Karitas ... Prav ta čas pletemo adventne venčke, izkupiček pa bomo porabili za pomoč potrebnim, ki jih je tudi v naši vasi kar nekaj. Tudi romskim otrokom pomagamo. Pred božičem in novim letom se pridružim skupini, ki obiskuje bolne in ostarele ljudi...«
Albina je stalno v akciji. Velikokrat jo je videti (letom navkljub) na kolesu. Ta čas bo kot poverjenica društva invalidov obiskala vseh devetdeset članov iz Dokležovja. Pridno pa prihaja tudi na vsakotedenske vaje ljudskih pevk.
»Čeprav sem sama, vendarle nisem sama, saj sem veliko med ljudmi. Ponosna sem na tri vnu-ke in vnukinjo ter pravnuka in pravnukinjo,« je na koncu krajšega pogovora dejala Albina.
Albina Gornjec je dobila za svoje človekoljubno in društveno delo že kar nekaj odličij. To. ki ga je dobila v Ljubljani iz rok Štefke Kučan, predsednikove žene, ji je posebej v veliko čast. Foto: Š. S.
Marija Zver, predsednica Društva prijateljev mladine Dokležovje, je takole utemeljila predlog za podelitev odličja Albini Gornjec:
»Pri naši Albini so dobra dela življenjski slog. Kadarkoli zve za kakšno stisko, nas že vse organi
zira, da skupaj priskočimo na pomoč, in vedno si prizadeva toliko časa, da akcijo, ki se je je lotila, privede do konca. Brez Albine si življenja v naši vasi preprosto ne bi znala več predstavljati.
Marsikomu v Dokležovju je
pomagala, pa se mogoče tega niti vsi ne zavedajo...«
»... Če ne more drugače, se pogovarja. Lepog««, zato je komu že zaradi njene lepe besede lažje,« je pristavila Marija Lukač, ki Albino tudi dobro pozna, saj skupaj pojeta v skupini ljudskih pevk.
Albina je seveda ponosna na odličje Naše žene, na katerem je ob podpisu glavne urednice Marte Krpič tudi podpis ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Dimovskega, predloge za prejemnike odličij pa je »tehtala« komisija, v kateri je bil tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Štefan Sobočan ■
Skupino Čolnarjevih učencev smo posneli že v mraku, saj jih je večina zaposlenih in tečaj obiskujejo po šihtu - po 16. uri. Foto: Š. S.
Boračeva
S posebnim vladnim sklepom, objavljenim 13. junija letos, je bila industrijska cona v Boračevi uvrščena v vladni program za pospešen razvoj Pomurja. V ta namen je občina pripravila projekt, ki predvideva poleg obstoječih površin tovarne polnilne opreme in HART-a še razširitev cone za dvajset hektarjev.
M. J. I
Gabre
420 metrov dolg cestni odsek med Gabrci in Kutinci je končno ob pomoči občine Sv. Jurij ob Ščavnici asfaltiran in vknji-žen kot občinska cesta. Tako so odpravljeni vsi zapleti, ki so dolgo časa burili duhove v vasici Gabre, ki premore le dvanajst hišnih številk in nekaj počitniških hiš.
M. J. ■
Zanimivosti iz naših krajev
Strogo zaupni pogovori peric
-godba o vodnem izviru v Gorici
aorica v puconski občini leži na nadmorski visim 300 metrov. Hiše so razporejene ob cesti. Sredi vasi je naravni izvir, kjer sta zajetje vaškega vodovoda in bazen z °do za gašenje ob morebitnem požaru. Od tod so menda 'ekdaj napeljali vodo po lesenih ceveh v soboski grad.
Kako dolgo imamo v Gorici Stavno izvirno vodo, v splošnih 1Sanih virih nisem zasledil. Ob-taia pa fotografija, ki jo je posnel ”ani fotograf g. Purač, na kateri 'betonirano zajetje, iz katerega ^e voda. Slad cevjo je napis: lALMOSFO 1906 S.I. To naj bi penilo GORICA 1906. Kaj po-'eni S. L, ne vem; mogoče prii-lek in ime takratnega gostilni: ’rja SEDONJE, ki je bil takrat
j^etek vodnega izvira v Gorici iz °6. leta
mogoče neke vrste sponzor. Od cevi dalje se vidi poglobljeno betonirano podolgovato korito, ki je rabilo za pranje, predvsem pa za izpiranje posteljnine, perila, oblačil in ponjav, na katerih so sušili kmetijske pridelke in drugo. Ta del za pranje so imenovali Mlaka. Vse, kar so prali, je bilo večinoma iz doma narejenega platna; ko pa so začeli nekateri dobivati pakete iz Amerike, so se že pojavili tudi tekstilni tovar
niški izdelki.
Za pranje se je dogovorilo več žensk ali deklet, tako da so druga drugi pomagale pri pranju večjih kosov, na primer ponjave. Imele so tudi dogovorjen'urnik, da.ne bi vse prišle istočasno. Platno so večinoma izpirale - plavile saj so ga doma prekuhale z dodanim doma narejenim milom. Ker takrat še ni bilo časopisov, radia in televizije, je bila Mlaka »tnforma-del kaj se je zgodilo, kaj se godi fn kaj se bo zgodilo. Informacije šobile včasih strogo zaupne v stilu: Nikomur ne povejso nosile	perice običajno v skahh	na
Z!in za zaupne iniormacije so Me priprav^'""
mi. Mlaka pa ni bila namenjena samo pranju: od tam so nosili vodo tudi za kuhanje in na njivo v piltrah, v katerih je ostala dalj časa hladna.
Če je bil torej izvir prvič urejen 1906. leta, bi bil letos star 96 let. Prav gotovo so ga uporabljali že pred tem. Pravo renesanso je doživel izvir leta 1935, ko so ga ne le obnovili, ampak tudi razširili. Zajetje so prav gotovo razširili, ne vem pa, ali na istem mestu. Bilo pa je seveda betonirano. Na južni strani so pustili dve odprtini, v kateri so namestili dve železni cevi. Tisto z večjim premerom so speljali v novo Mlako, z manjšim pa do ceste Puconci-Brezo-vči v podolgovato betonirano korito, ki so ga imenovali Koponja. Tu so se napajale krave, ki so bile bodisi na paši ali njivi. Takrat so jih še uporabljali kot vprego za oranje, vlačenje in seveda za prevoz pridelkov in drugega. Vode se je lahko napil tudi vsak mimoidoči. Mlaka je bila precej stran od zajetja, saj bi se sicer umazana voda od pranja stekala nazaj v . podtalnico, saj je bilo zajetje v neposredni bližini. V novi Mlaki so še naprej prali. Curek vode je bil močan tako poleti kot pozimi. Zmanjšal se je in vmes včasih presahnil pa je po letu 1968. Takrat je bil na Gorici speljan vaški vodovod, ki je pomenil za ljudi pravo revolucijo, skoraj nekaj takšnega kot elektrifikacija. Na severni strani zajetja so zgradili zgradbo za rezervoar za vodo in motorne črpalke. Koliko nam je to olajšalo delo, smo spoznavali
vsak dan znova. Zdrava pitna voda je bila speljana v stanovanjske prostore, živalim v hleve ter na vrtove.
Dočakali smo tudi novo »čudo tehnike« - pralni stroj. Ta je sčasoma naredil Mlaki veliko konkurenco. Perice so jo vse redkeje obiskovale. Izvir ne sliši več pogovorov peric - tudi tistih najbolj zaupnih ne, niti razposajenega kričanja otrok, ki so jih perice pripeljale s seboj.
Letos pa so bili vsi objekti deležni obnovitvenih del in dobili so lepšo podobo. Zgradbo za rezervoar in črpalke so prepleskali, Mlaka pa je potrebovala večji poseg, saj je bila že razrušena, zdaj pa je videti kot nova. Postavili so tudi lično, ograjo, na kateri visijo korita z rožami.Tudi Koponjo so obnovili in je videti kot nekoč.
Če je Mlaka izgubila perice, pa se k njej pripelje vedno več ljudi, ki vozijo vodo iz izvira domov, ker pravijo, da je zelo dobra; pole
Kupanja, kjer so napajali krave.
ti pa se ustavijo tudi kolesarji, ki izvir poznajo in se odžejajo.
Takšen je torej gorički izvir. Njegovo ime ponosno nosi KMN Gorica, nanj smo ponosni in srečni, da ga imamo. Če pa je bil res
speljan celo v soboški grad, da je odžejal grajsko gospodo ... pa nam mogoče celo zameri, da mu pravimo izvir, mogoče bi rajši slišal: Gospostvo izvir ali pa vsaj Gospod izvir. Kakorkoli že, želimo, da bi bil še dolgo med nami in zanamci!
Ker mnogih, ki so izvir gradili, obnavljali in vzdrževali, ne poznam, bo morda prav, da vsaj omenim tiste, ki so dali vsem objektom v letošnjem letu lepšo podobo. Večino obnavljalnih del ter barvanje je opravil Štefan Kuhar, pomagali pa so mu Franc Šiftar, Franc Kološa ml., svetovanje in dovoz materiala pa je opravil Karel Poredoš. Zgradbo za rezervoar in črpalke je obnovil Milan Kozic. Pomoč je ponudila tudi KE-MA Puconci. Idejni vodja pa je bil predsednik sveta KS Gorica Gusti Gomboc. Za lep videz in rože skrbi Vera Bagari. Hvala tudi tistim, ki ste pomagali, pa niste imenovani!
F. L. ■
Usposabljajo se pokrivači
Pirine ritovine
G
ospodje Štefan Laki, Ignac Merutik, Boštjan Tkalec, Jože Vuk, To-
mas Kolenko, Jože Raščan, Iztok Ščernjavič, Zlatko Huzjan, Jože Tkalec in Janez Golnar so pridni učenci, ki se učijo v Mali Polani na Sabolovi kmetiji veščin pokrivanja strehe s slamo oziroma, kot pravijo v tistem delu Markovskega, z ritovinami. Gre za pi-rino (vrsta pšenice) slamo, ki je zrasla na polanskih njivah.
Stodvajseturni tečaj za pokri vače, ki ga vodi priznani mojster Anton Golnar iz Sovjaka, poteka pod okriljem lendavskega Darta, storitve in'produkcija, d. o. o., obiskujejo pa ga v glavnem dečki, ki imajo zaposlitev, zdaj pa hočejo pridobiti nova znanja pa tudi potrdilo o obiskovanju, saj ni izključeno, da se ne bi kateri kdaj pozneje poklicno ukvarjal s pokrivanjem streh. Na podoben način je prišel pred leti do novega poklica vodja tečaja Golnar. Sicer pa vaja dela mojstra in tako nastaja v Mali Polani ostrešje (tudi nekoliko tesarstva so se naučili) s slamnato kritino, ki ga bodo postavili nad vodnjak tamkajšnje občinske domačije, drugo pokrito ostrešje pa je v obliki črke L in pod njim bo pokrit pano oziroma oglasni prostor. Novopečeni mojstri pa že napovedujejo, da bodo, če bo kdo plačal, z veseljem pokrili ali zakrpali kako drugo poslopje, denimo Kranjčevo zidanico v Lendavskih Goricah, ki že nekaj časa (spet) kaže rebra.
Š. & I
16
REPORTAŽA
5. december 2002 VERNIK
Mura brez navijačev »preživela« v blatu
Točka, velika kot Prekmurje
zvestno in tako je opravil tudi večino svojega dela. Očitno ga je trener So-bočanov Vojislav Simeunovič psihično izredno dobro pripravil, ne vem pa, ali si je pomagal z isto metodo kot tukaj med tekmo, ko je vsako minuto dobesedno vpil na svoje igralce, poškodovanemu Denisu Žilavcu pa zakričal, naj še malo vzdrži, čeprav je bilo do premora še več kot deset minut. Šele ko se je
Vlak pomembnejši od nogometa
vtocesta Maribor-Celje, 30- novembra, zgodaj popoldne: ko s kolegom Juretom z najinim službenim avtom dohitiva avtobus turistične agencije Globus, se z notranje strani njegovih oken na naju »usuje« cela paleta žaljivih gest in znakov. Med njimi je seveda največkrat videti dvignjeni sredinec in roko, upognjeno v komolcu in podprto z drugo roko. Tisti, ki ste že malce starejši, veste, da je to v nekdanji bratski domovini pomenilo, da se »goni se u PM«, pa pri tem slednji dve črki nista oznaka za puškomitraljez.
A v notranjosti avtobusa niso sedeli kakšni jezni predstavniki naše nekdanje »južne brače«, ampak otroci! To so bili najmlajši predstavniki Navijačev nogometnega kluba Maribor, ki so se odpravljali na tekmo njihovega kluba z našo Muro. No, tja sva bila namenjena tudi midva z Juretom in seveda, takoj ko so videli registrsko tablico MS, niso »varčevali« na račun najinega porekla. Ko sva jih po izstopu s cestninske postaje Tepanje zopet dohitela, sva naletela na enak sprejem. Marsikdo včasih pravi, kako so otroci »zlati«, in čeprav bi tile najini bolj spadali v kategorijo »šola v naravi« ali »vrtec na obisku«, vam po-
vijoličasti izbrali Šmartno, ki je igralcem Mure že tradicionalno negostoljubno, vsaj kar se točk tiče. A na tekmo je prišlo - pa še to z zamudo - le kakih trideset Viol, ki so s svojim petjem bolj spominjale na razglašen orkester, zato so izpadli bolj tragikomično kot nevarno. Nekaj malega svojega repertoarja so pokazali le enkrat, ko jim je nekdo v mimohodu z druge strani ograje namenil nekaj »sladkih« besed, pa sta eden ali dva kot opice splezala na ograjo. A se tudi hitro umirila, saj sta videla, da so postali kot navijači s svojimi izpadi že dolgočasni. Najbolje bi bilo, da se pri Mariboru zamislijo nad vprašanjem, ali
oglasil tudi kapetan obrambe Feri Cifer, je poslušal njegov nasvet in Žilavca vzel z igrišča. Zdaj mi je malo bolj jasno, zakaj so pred tedni igralci bojkotirali treninge in trenerju napovedali »štrajk«. A tokrat o kaki prekinitvi dela ni bilo ne duha ne sluha, saj so črno-beli pošteno oddelali tekmo, tako da je Vojislav Simeunovič, ki je bil novinarsko najbolj oblegan, po koncu pohvalil svoje varovance v pravem nežnem tonu: »Čestitam svojim igralcem, ki so vse naredili tako, kot smo se zmenili. Srečni smo in veseli te točke, ki je velika kot celo Prekmurje.« Podobno so menili tudi v strokovnem štabu soboškega prvoligaša-»Mura ni bila nič slabša od Maribora.«
Gledalci so si tekmo res bolj zapomnili le po izidu, saj v takem Blatnem
vem, da ni bilo niti enega, ki ne bi znal pokazati omenjenih znakov. Očitno se nogometa in njegovih obrobnih okraskov učiš že od malih nog. No, ja, tako mimogrede: tudi midva z Juretom jim nisva ostala dolžna in sva jim vrnila z vsemi najinimi razpoložljivimi sredstvi.
Menila sva, da je to verjetno ustrezna uvertura v diskretno napovedan spopad tistih »ta velikih« navijačev, a sva se uštela. Tako kot tudi večina policistov, ki so prišli dobro opremljeni v Šmartno ob Paki, kjer je Maribor gostil. Muro. In zakaj v Šmartnem? Zato, ker je Maribor moral kazensko odigrati dve tekmi zunaj domačega igrišča, saj so nanj v preteklih kolih kot po pravilu skakali domači navijači, bolj znani pod imenom Viole. In za enega od teh krajev so si
'so jim takšni navijači sploh koristni ali pa jim bolj škodijo. Soboških navijačev Black Gringosov na tekmo v Šmartno ni bilo, čeprav so marsikje po Soboti z letaki obveščali in pozivali na gostovanje, ki naj bi ga finančno s svojim deležem podprl tudi soboški klub. »Ne, navijači ne bodo prišli, ker jim Mura ni dala denarja,« me je ob »šanku«, kjer se seveda vrti največ govoric, obvestil eden od simpatizerjev Mure, ki je v Šmartno prišel z osebnim avtomobilom. »Finančna kriza je tako velika, da si tega enostavno niso mogli privoščiti,« je nadaljeval in mi postregel z najnovejšimi - recimo jim - informacijami z ulice: »Romeru so včeraj izplačali sedem tisoč evrov, a še vedno so mu dolžni deset tisoč evrov. Diego bo jutri s svojo boljšo polovico in
psičkom odletel v Argentino.« Tako naj bi iz Mure odšel še en igralec, ki se spomladi ne bo več vrnil. Ve se, da je večina slovenskih klubov v finančnih težavah (sam sem že pred javnim izbruhom te krize pri Združenju prvoligašev poskušal dobiti točne številke, a nisem dobil nobenega odgovora, op. a.), a za dolg soboškega kluba igralcem natančno ni vedel niti omenjeni simpatizer in navijač: »Tega ne vem točno, a menda naj bi se cifra sukala v povprečju okrog pet do sedem tisoč evrov na posameznika.« Pri tem pa ni pozabil okrcati nekaj naših novinarskih kolegov: »Nekateri mediji so pisali, da je Romero poškodovan, jaz pa sem bil ves teden z njim in videl, da mu sploh nič ni.« No, Romeru se na igrišču sploh ni poznalo, da bi mu
bil klub kaj dolžan ali da bi to bila zadnja tekma v črno-belem dresu, saj se je dostojno boril, tako kot tudi večina njegovih soigralcev. Od igre ni bilo videti kaj preveč, saj je bilo na igrišču takšno blato, da so imeli tako Sobočani kot Mariborčani strašne težave z obvladovanjem žoge. Čeprav so bili vijoličasti tehnično boljši na sredini, pa so bili videti igralci Mure, ko so prišli pred mariborska vrata, celo nevarnejši, še posebej v sredini drugega polčasa, ko so izvedli nekaj hitrih protinapadov in enkrat prek Trenevskega skoraj prišli v vodstvo. Na koncu jim je pomagala tudi sreča, saj se je po prostem strelu Djura-noviča žoga od prečke odbila v vrata vratarja Luka in se od njega odbila nazaj prek prečke. Nasploh je bil mladi vratar Boštjan Luk, ki je zamenjal zdravstveno oslabelega Botonjiča, najprijetnejše presenečenje tekme, saj je marsikdo napovedoval v njegovi mreži kopico golov, a je med igro deloval zelo zrelo in samo-
dolu ni bilo mogoče pričakovati vfhu v ske tehnike. Tako ni čudno, da sta pozornosti od nogometa v prvem P0 ^ su vzbudila dva vlaka, ki sta peljala
r A železniški progi nedaleč od igrišča-1 ni je bilo najbolj všeč, ko je sodnik k mina iz Kopra prenervoznemu Kar1 ’ ki očitno še vedno ni »počistil svoj^ podstrešja«, pokazal rumeni karton mu ukazal, naj se obrne in mu P0^ e številko, ter ga s tem z »višin njeS0 slave« spustil na realna (in umazana) Drugače je vse minilo miroljubn0, tudi če bi Black Gringosi prišli na1 mo, je vprašanje, ali bi jih policisti, k1 čakali pri odcepu za Braslovče, PreSt^ gli. Z Juretom sva z avtoceste zavil nekoliko prej, pri odcepu proti Pol1’ in se mirno pripeljala v Šmartno. Sre1; nisva absolutno nikogar. Aja, sem SP omenil, da se je tekma končala z 0: P'
.< žN Tomo Kole । Foto: Jurij Zaunekef
5. december 2002
KRONIKA	17
Podeželske zabave
Začetek sojenja dvakratnemu morilcu Robertu Rauterju
Krosisti parajo ušesa in živce
Starši, ki lahko svojim otrokom privoščijo draga motorna kolesa, naj pomislijo tudi na to, kje in kako se bodo vozili in kaj o tem menijo sosedje
■ pokrajini ob Muri, pa verjetno ne le tukaj, se je v zadnjih letih pojavila svojevrstna zabava najstnikov - dirkanje sem in tja, vozičkanje, tekmovanje z motornimi kolesi. Motorno kolo je postalo nekakšen statusni simbol mladih najstnikov - nisi veljal nič, če nisi znal sedeti na motorju, skuterju ali td-ntosovcu. Botri so tistim »najbolj pridnim« kupovali kar kolesa z motorjem, kakor da je to samoumevno.
Pa ni vse tako samoumevno. Tudi to ni samoumevno, da se nekdo lahko celo popoldne prevaža sem in tja samo zato, ker se mu to zdi zanimivo in si ne zna najti (ali mu je starši na znajo najti) druge zaposlitve. Pa se ne vozijo počasi, ampak dirkajo, tako da z dodajanjem plina para ušesa stanovalcem.
Zadnje leto pa je to »dirkanje« dobilo »nadgradnjo«. Ambicioznejši najstniki so si omislili dirkanje po travnikih ali gozdnih poteh v neposredni bližini vasi z motorji, ki so namenjeni za vožnjo po stezi za kros. Toda vsaka poljska in gozdna pot ni steza za kros, zato vožnja po njih ni dovoljena po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (UL,16/95, 28/95), ki pravi:
Na področju Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti, usta vljati, organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in kolesi. Naravno okolje so vsa območja, zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in pa rkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti prometa.... Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (rezervati, parki) je prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova upo-■ raba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje.
Nadzor nad izvajanjem uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah pa tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo - kazen, ki lahko doleti kršitelje, je mandatna v višini 5 tisočakov ali celo do 500 tisoč tolarjev, če gre za organiziranje voženj. Kdor bo torej imel v prihodnosti takšno »bližnjo zabavo«, lahko pokliče inšpektorje, ker pa se to dogaja po navadi v popoldanskem in večernem času, se lahko obrne tudi na policijo, ki mora povzročitelja in kršitelje dobiti na kraju samem.
Bernarda Balažič Peček ■
Šibrovka se
pojasnjuje tragičen dogodek
»Njega se je bala vsa ulica!«
1*3 46. Številki Vestnika smo objavili poročilo.=^naslovom kul Skrivnostna smrt mladega lovca, v podnaslovu pa zapt M šali vprašanje: Nesreča, samomor ali umori’	o
el’anu Lenarčiču, rojenem 25- aprila 197 Ž-, iz	p ’	.
11 novembra našli mrtvega pri lovskem t omu
. Prejšnji teden nas je poklical eianov oče Stanislav. To je sto-htdi zaradi navedb v poročilu ker so sami hoteli, obja-, tenem v 48. številki Vestnika, ,er smo dogodek pri lovskem omu uvrstili, ker pač ni bilo ^ugih uradnih informacij, med komore.
Zdravniškem Potrdilu o in poročilu o vzroku smr-ga je podpisal obducent Plošne bolnišnice Maribor Bo-'s Židanik, dr. med., specialist ^ologije in sodne medicine, je ^Pisano: »Po nesreči se mu je Pr°žila puška šibrovka.« Tudi Ce> ki ga je sinova smrt seveda °eno prizadela, je prepričan, a Sre za nesrečo.
‘Govorijo sicer vsemogoče. e'° to, da naj bi ga jaz ubil. Pač ^bni jeziki in pomanjkanje pra-'k informacij. Zagotovo pa ni (>r'l samomora.«
Nadaljeval je:
»Desetega novembra zjutraj se je odpeljal na lov in vzel na lov svojo puško. Po končanem lovu zgodaj popoldan so šli lovci na lovski krst v lovski dom na Cankovi, kjer je bila pozneje še pogostitev. Tam sem bil tudi jaz. Dejan ie svojo in mojo lovsko puško dal v svoj avto, parkiran pri lovskem domu, da bi ju po vrnitvi domov očistil. Domov je nameraval pred 17. uro, saj naj bi odpeljal svojo sestro Heleno v internat v Maribor. Tega pa mu ni bilo-treba k liti poklicala me je Helena povedala, da jo bo odP^lbrat Stanko.	Tako	je	Dejan	lahko	e
ostal v lovskem domu na Cankovi kjer se je družil z nekaj lovski mi tovariši. ČezZas mi je tam povedal da gre s kolegi na kavo v
S puško ustrelil dve dekleti
red senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu predseduje sodnik svetnik Dezider Novak, se je začela minuli četrtek glavna obravnava zoper 26-letnega Roberta Rauterja iz Dokležovja, ki ga obtožnica bremeni dvojnega umora. Njegovi žrtvi sta bili 18-letna Katja Maroša iz Ižakovec in 19-letija Adriana Horvat iz Murske Sobote, medtem ko sta bila Katjina starša Ana in Martin Maroša huje telesno poškodovana, teta pokojne Katje Štefanija Maroša pa lažje. Grozovit zločin, ki je močno pretresel ljudi v pokrajini ob Muri, se je zgodil 31. julija letos.
Kot je zapisano v obtožnici, ki jo je na glavni obravnavi prebral okrožni državni tožilec Robert Stojko, sta kritične noči, približno ob enih zjutraj, zakonca Maroša poklicala soboške policiste, ker je nekdanji zunajzakonski partner pokojne Katje Robert Rauter skušal na silo vlomiti v njihovo hišo. Ko je policijska patrulja prispela na kraj dogodka, je obtoženi že pobral šila in kopita. Toda nekoliko pozneje se je znova pojavil. Takrat so ga policisti zaslišali in pripravili predlog za sodnika za prekrške. In ko se je zdelo, da je vsa zadeva končana, saj so oboji odšli iz Ižakovec, je nekaj minut po drugi uri zjutraj Ana Maroša spet poklicala policiste in jim sporočila, da jo je Robert Rauter ustrelil v trebuh in da je v hiši še nekaj ranjenih. Tja se je nemudoma odpravila policijska patrulja in reševalni vozili, ki sta tri ranjence Ano, Katjo in Martina Marošo odpeljali v bolnišni-
je sprožila
Zaporedna številka
ZDRAVNIŠKO POTRDILO O SMRTI IN POROČILO 0 VZROKU SMRTI
STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE StOVBiUE
Navedba iz poročila o vzroku smrti: »Po nesreči se mu je sprožila puška šibrovka.«
počo in volil, nekaj po 19. uri pa sem se vrnil domov.«
Oče Stanislav seveda ponoči ni šel »kontrolirat«, ali sta sinova v postelji, saj sta oba polnoletna. No, včasih sta se res prišla pozno, a vrnila sta se.
»V ponedeljek, 11. novembra, nekaj po 6.30 sem, kot neštetokrat, potrkal na vrata njunih sob, da bi ju prebudil, saj ob 7. uri začenjamo z delom v avtomehanični delavnici. Dejana ni bilo v
soboškega okrožnega sodišča. Foto: N. J.
Obtoženi Robert Rauter pred senatom co. Žal Katji, ki je bila pred sosedovo hišo trikrat ustreljena iz neposredne bližine in je zaradi poškodovanih trebušnih organov izkrvavela, niso mogli več pomagati.
Seveda so se policisti takoj odpravili v lov za morilcem. Že nekaj minut pred tretjo uro zjutraj so dobili sporočilo, da je prišlo do streljanja v blokovskem stanovanju v Razlagovi ulici v Murski Soboti. Tam so našli ustreljeno Adriano Horvat. Da bi čimprej izsledili storilca dveh umorov, je bil takoj aktiviran operativni štab s številnimi policisti in kriminalisti ter polovica posebne enote. Kmalu jih je neki občan obvestil, da je obtoženec v Dokležovju, kjer ima stalno prebivališče. Ker sta bili v hiši še dve odrasli osebi in trije otroci, med njimi tudi dveletni Timi, zunajzakonski sin Katje Maroša in Roberta Rauterja, so morali biti policisti zelo previdni. Morilčeve svojce so nagovarjali, naj ga skušajo prepričati, da se prostovolj-
sobi. Takoj sem vprašal Stanka, ali sta morda bila ponoči kje skupaj in ali morda ve, kje se je zadržal, da ga ni domov. Nič ni vedel o bratu. Potem sem pogledal okrog hiše, ali je morda kje njegov avto. Ni ga bilo. Potem je že prišla v službo sodelavka Sabina Pe-tovari. Povedal sem ji, da pogrešam sina. Zapeljala sva se dol po Kraščih in Črncih in slednjič sva se pripeljala do lovskega doma na Cankovi. Tam sva opazila De-
no preda. To se je okrog pete ure zjutraj tudi zgodilo. Tako je bila drama končana.
Obtoženemu Robertu Rauterju, ki je bil v času storitve hudega kaznivega dejanja prišteven, so zasegli neprijavljeno potezno puško šibrovko, kalibra. 12/12, znamke Winchester. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor, ki ga prestaja v mariborskem zaporu. Rauter je označen kot človek nagle jeze, zaradi česar so bili močno skrhani družinsko odnosi, grozil pa je tudi, da jih bo vse pobil. Že prej so ga večkrat obravnavali zaradi manjših kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru, nekaj sodnih postopkov zoper njega pa še poteka.
Prvi dan glavne obravnave so najprej zaslišali obtoženca Roberta Rauterja. Predlog njegovega zagovornika po službeni dolžnosti, odvetnika Janeza Per-ša, da bi z glavne obravnave izključili javnost, je senat zavrnil. V zagovoru je obtoženec povedal, da se le megleno spomni stre-
janov golf, nekaj metrov stran od njega pa mrtvega sina. Takoj sva poklicala policijo, prišli so tudi reševalci, a pomagati niso mogli.«
Kako je prišlo do nesreče? Kdaj se je zgodila? Ali nihče ni slišala poka?
»V avtu je bila prižgana kontrolna lučka za vžig motorja. Po tem je mogoče sklepati, da se je sin Dejan hotel odpeljati. Morda se je puška sprožila potem, ko je začel delovati dizelski motor, ki ima ob zagonu precej močne vibracije, in sta se puški, ki sta bili naslonjeni od prednji sedež sopotnika (ne pa tudi ob naslonjalo), prevrnili. Sprožila se je Dejanova puška, ki je očitno ni spraznil, kot sem sicer to jaz storil s svojo puško.«
Tako ožaloščeni oče Stanislav, ki ni izgubil le sina, ampak tudi nepogrešljivega sodelavca v svoji firmi. Bolečina je huda. Podžigale so jo tudi raane govorice pa tudi naš zapis, češ da je bil sin eden od trojice Pomurcev, ki so si v času nekaj tednov vzeli življenje »ker so sami tako hoteli.«
Policija je, kot smo neuradno zvedeli, preiskavo sklenila in sprejeta je bila domneva (in zdravniška potrditev), da se je zaradi spleta okoliščin zgodila nesreča. T^ pa, kot vemo, nikoli ne počiva.
Štefan Sobočan ■
Ijanja in kričanja ob umoru in da ga je pogosto bolela glava. Puško naj bi po svojih navedbah potreboval zaradi lastne varnosti pred Romi. »Trikrat sem jih prijavil policiji, a niso ukrepali. Ker sem bil ogrožen, sem se moral zaščititi«, je opravičeval nezakonito nošenje puške, ki jo je, kot pravi, kupil na prostem trgu v Avstriji. Ves čas pa je s sabo nosil plinsko pištolo.
Kot prva priča se je pred senatom pojavil oče pokojne Katje Martin Maroša. Podrobno je opisal dogajanje ob zločinu. Kot je rekel, naj bi od kolega zvedel, da mu je Robert Rauter zatrdil, da jih bo vse pobil. »Njega se je bala vsa ulica!« je še dodal. Na dan zločina je Martin Maroša prvi vstal š postelje, nanj pa je obtoženec takoj, streljal. Ranjenemu se je še uspelo skriti za omaro, medtem ko se je Rauter še dvakrat vrnil in se prepričal, ali njegova žena še diha.
Njegovo pričevanje je potrdila tudi Ana Maroša. Med glasnim jokanjem je nazorno prikazala trpljenje in muke, ki jih je preživljala zaradi strelne rane v trebušnem predelu, ko je mislila, da ne bo preživela. Oba pa sta izjavila, da je bil morilec očitno dober znanec in prijatelj policistov. »Eden od policistov, pisal naj bi se Šeruga, je pred tragedijo Rauterja celo objel in ga umiril. Poz
neje mu je po telefonu še dejal, naj ne počne neumnosti, ker jih bo obžaloval,« je bilo slišati.
Nato so prebrali še nekaj pisnih izjav prič, Miran Korošak, svak Roberta Rauterja, pa je razkril, da je obtoženi, ki je preživljal težke trenutke zaradi ločenih staršev, več let živel pri njem; najprej v Murski Soboti in nato v Dokležovju. Majda Korošak, Robijeva sestra, pa je povedala, da z bratom nista imela večjih konfliktov in da se je od tedaj, ko je izgubil službo v Avstriji, z njim ni bilo več mogoče pogovarjati.
Priča Andrej Feuš, z obtoženim sta bila redarja v diskoteki, pa je povedal, da »je imel Robert Rauter veliko denarja in so ga Maroševi izrabljali«. Po besedah izvedenca nevropsihiatrične stroke, docenta dr. Slavka Ziherla, je bil obtoženi v času storitve kaznivih dejanj prišteven. »Natančno je vedel, kaj počne, koga mora ustreliti in koga ne.«
Do glavne obravnave, ki se bo nadaljevala 17. decembra, bodo pridobili tudi izpisek iz rojstne matične knjige, saj naj bi obtoženi večkrat spreminjal datum rojstva in druge podatke.
Milan Jeršei
18
ŠPORT
5. december 2002 VESNI
Priznanja
Odbojka
Nogometna liga Si.mobil
Bojan Hojnik - dobitnik Bloudkove plakete
Na slovesnosti v Ljubljani so podelili letošnja najvišja športna priznanja - Bloudkove nagrade in plakete. Podeljenih je bilo 5 Bloudkovih nagrad in 11 Bloudkovih plaket. Med dobitniki priznanj je bil tudi Bojan Hojnik iz Lendave, ki je kot edini iz Pomurja prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu.
Bojan Hojnik, rojen v Slivnici pri Mariboru, ki živi v Lendavi, se je s športom začel ukvarjati že v mladosti. Tekmoval je v šolskih ekipah v rokometu in nogometu, kasneje pa nastopal v mladinski in članski ekipi NK Rače. Leta 1961 je prišel kot učitelj športne vzgoje na OŠ Lendava, kjer je bil mentor in vodil šolske ekipe na raznih tekmovanjih, hkrati pa se uveljavljal kot organizator tekmovanj šolske mladine v okviru društva Partizan Lendava. Leta 1964 se je zaposlil na OŠ Velika Polana, kjer je vodil akcijo za gradnjo rokometnega igrišča in bil med ustanovitelji Rokometnega kluba Polana. Več kot petnajst let je uspešno delal v raznih sekcijah ŠŠD Poljana. V letu 1979 je bil izvoljen za tajnika TKS Lendava, nato pa za sekretarja ZTKO Lendava in to delo opravljal do leta 1996. V tem obdobju je prispeval pomemben delež k razvoju športno-rekreativne dejavnosti v lendavski občini, saj je aktivno sodeloval pri delovanju šolskih športnih društev, vzgoji amaterskih strokovnih kadrov in zgraditvi športnih objektov. Kot vodja izobraževalne skupnosti si je zelo prizadeval za gradnjo telovadnic pri osnovnih šolah in danes se lahko pohvalijo, da imajo vse osnovne šole nekdanje lendavske občine ustrezne pokrite športne objekte. Od leta 1980 je bil tajnik komisije za mednarodni šport in ima veliko zaslug zato, da je lendavska ZTKO navezala tesne stike s športnimi društvi iz Porabja na Madžarskem ter športnimi društvi naših delavcev v Avstriji in v Nemčiji. Za uspešno sodelovanje s pokrajino Zala na Madžarskem je prejel leta 1995 kot prvi tuji državljan ob praznovanju 30-letnice sodelovanja najvišje priznanje Ministrstva za šport Republike Madžarske. Za svoje uspešno delo v športu je dobil številna priznanja, najbolj pa je vesel Bloudkovega priznanja, ki si ga je tudi zaslužil.
Feri Maučec
Nogomet
Slovenska nogometna liga st. dečki vzhod
Publikum	15	13	2	0	52:3	41
Rudar	15	12	2	1	55:5	38
Maribor	15	11	3	1	43:8	36
Dravograd	15	10	1	4	50:21	31
Mura	I5	8	2	5	40:21	26
Jarenina	15	7	2	6	35:24	23
Železničar	15	7	1	7	17:23	22
Drava	15	6	3	6	18:23	21
Krško	15	4	2	9	16:22	14
Nafta . 15 4 1 10 17:46 13
Šmartno	15	3	3	9	10:57	13
Aluminij	15	3	3	9	19:29	12
Kovinar	15	2	211	9:51	8
Korotan	15	1	1	13	9:57	4
(F. M.)
Gostitelji brez točk
V devetem krogu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Maribor v Murski Soboti premagal Pomurje Galex Regal z rezultatom 3 : 1 (25 : 19, 21 : 25, 25 : 22, 25 : 23). Sobočani so tokrat igrali boljše kot na zadnjih srečanjih in bi z malo športne sreče lahko iztržili kaj več. Pri Sobočanih zopet ni igral Čeh. Pomurje Galex Regal: Tot, Bačvič, Kovačec, Marič, Novitovič, Horvat, Topovšek, A. in B. Grut. (F. M.)
Salonit	9	8	1	25:6	24
Calcit	9	6	3	22:12	18
Fužinar	9	6	3	19:13	18
Svit	9	5	4	19:17	17
Maribor	9	5.	4	18:13	15
Bled	9	5	4	18:16	15
Šoštanj Top.	9	3	6	13:22	9
Pomurje GR	9	2	7	12:23	7
Triglav	9	3	6	12:23	7'
Šempeter	9	2	7	10:23	5
rezultatom 3:1 (25 : 19, 20 : 25, 25 : 23, 25 : 20). Ljutomerčanke so v preveliki želji po zmagi naredile preveč napak, zlasti v obrambi. Ljutomer ZM: Kodila, Tretinjak, Pi-rher, Drevenšek, Oletič, Vrbnjak,
Maribor: Mura 0 : 0
Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartnega, gledalcev 700. Sodnik: Skomina (Koper).
Mura: Luk, S. Žilavec, Kožul, Bingo, Vogrinčič, D. Žilavec (Mesarič), Rome-ro, Vršič, Trenevski, Cifer, Dominko.
V osmem krogu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je NKBM Branik iz Maribora v Ljutomeru premagal Ljutomer ZM z
Vrbančič, Jureš, Praprotnik. (N. Š.)
Nova Gorica	8	8	0	24:6	22
Ljubljana	9	7	2	24:10	21
Branik	9	7	2	23:10	20
Benedikt	8	6	2	20:10	18
Koper	8	4	4	15:13	13
Ljutomer ZM	8	4	4	16:15	12
Novo mesto	8	2	6	14:19	8
AC Pivka jama	8	2	6	6:20	6
V. Broline	8	1	7	5:21	3
Miklavž	8	0	8	1:24	0
Štajersko-pomurski derbi med Pomurjem Galexom Regalom in Mariborom Stavbarjem se je končal z zmago Mariborčanov. Fotografija: Nataša Juhnov
Kegljanje_____________
Točki le za Radensko
V devetem krogu prvenstva v državni moški kegljaški 1. B-ligi je
Radenska v Radencih premagala Ljubelj z rezultatom 5 : 3. Borovič : Praprotnik 1 : 0, Kučan : Klofutar 1 : O, Kuzma : Mejač 0:1, Emeršič : Čerin 0:1, Harc : Ahačič 0 : 1, Ko-
vačič : Geršak 1 : 0.
Gorica	9	7	0	2	45:27	14
Hidro	9	6	1	2	41:31	13
Calcit	9	5	1	3	43:19	11
Korotan	9 5 1 3 39:33 11
Radenska	9504 37:37 10
Kočevje	9	4	1	4	35:37	9
Ljubelj	9	4	1	4	39:33	9
Rudaril	.9	3	0	6	29:43	6
Jesenice	9	2	0	7	26:46	4
Rudnik	9	1	1	7	27:45	3
V devetem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod je Miklavž premagal Nafto iz Lendave z rezultatom 7 : 1. Jurančič : Horvat 1 : 0, Klepec : Fel-šo 1 : 0, Merčnik : Peric 0:1, Podgoršek : Žalik 1 : 0, Jovič : Ker-man - Matjašič 1 : 0, Granda : Matko 1 : 0. (M. Ž.)
Sl. Gradec Konjice Pivovarna Nafta Miklavž Šoštanj Litija Konstruktor Žalec Rog. Kograd
9 9 0 0
9 7 0 2
9 4 2 3
9 5 0 4
9 4 14
9 3 15
9 3 15
9 2 2 5
9 2 16
^9 2 0 7
57:15 18
48:24 14
41:31 10
34:39 10
38:34 9
37:35 7
29:43 7
30:42 6
22:50 5
28:44 4
V petem krogu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi
V osmem krogu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod so Beltinci v gosteh premagali drugo ekipo Šoštanja Topolšice z rezultatom 3 : 0 (25 : 17, 25 : 20, 29 : 27). Beltinci: Janža, Koštric, Če-nar, Hartman, Smodiš, Gobec, Gumilar, Gider, Mesarič. Ljutomer je
vzhod je Impol premagal Nafto iz Lendave s 7 : 1 (2894 : 2792).
Štefanič : Stanič 1 : 0 (487 : 430), Veber : Varga 1 : 0 (517 : 462), Lampreht: Gomzi 1 : 0 (475 : 465), Jerončič : Sapač 1 : O (465 : 446), Romih - Adamič : Utroša 0 : 1 (445 : 509), Kunčič : Ščap 1 : 0 (495 : 480). (M. Ž.) Koncel	5	3	0	2	24:16	6
Nalta	5	3	0	2	22:16	6
Impol	5	3	0	2	22:18	6
Miroteks*	5	3	0	2	22:18	6
Šoštanj	5	3	0	2	21.19	6
Fužinar	5	0	0	5	9:31	0
bil prost. V osmem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je ekipa Kajuha Šoštanja premagala Kemo iz Puconec s 3 : 2 (25 : 23, 16 : 25, 20 : 25, 25 : 22, 15 : 11). Kerna Puconci: Čarni, Eman, Horvat, Crnkovič, Jozelj, Rogan, Potočnik, Zorkovič, Mencigar. Partizan iz Črne pa je v Radencih premagal Sonimex z rezultatom 3 : O (25 : 10, 25 : 16, 25 : 22).
Sonimex Radenci: Bezjak, Ješovnik, Ficko, Hojnik, Klemenčič, Strmšek, Šavel, Mikolič. (F. M.)
Sah
Končano je bilo prvenstvo v prvi slovenski šahovski ligi vzhod, kjer tekmujeta Rokada iz Lendave in druga ekipa Radenske Pomgrada iz M. Sobote. Zmagala je ekipa Celja s 33 točkami pred Rokado iz Lendave, 32,5. Radenska Pomgrad II je zasedla s 26,5 točke peto mesto. (F. B.)
Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizira 13. mednarodni turnir v pospešenem šahu, ki bo v nedeljo, 8. decembra 2002, v prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Turnir,, na katerem bodo predvidoma sodelo-
vali šahisti iz petih držav, bo zelo kakovosten, saj bo nastopilo med skoraj sto šahisti več velemojstrov in mednarodnih mojstrov. Na lanskem turnirju je zmagal velemojster Mladen Palač iz Hrvaške. (F. M.)
Rokomet
V zadnjem jesenskem krogu prvenstva v prvi državni nogometni ligi Si.mobil je bila tekma med Mariborom in Muro zaradi zapore igrišča v Ljudskem vrtu odigrana v Šmartnem.
Na razmočenem igrišču moštvi nista mogli pokazati tistega, kar zmoreta, tekma pa je bila obojestransko zelo borbena. Moštvi sta imeli tudi nekaj priložnosti za gol, ki pa jih nista izkoristili. Osvojene točke pa so bili bolj veseli Sobočani, ki so tako jesenski del prvenstva končali na predzadnjem mestu. (F. M.)	>
Rezultati -18. krog:
Maribor: Mura 0 : 0
Dravograd : Koper 3 : 4
Publikum : Olimpija 0 : 0
Rudar: Korotan 3 :1
Gorica: Primorje 0		:1				
Ljubljana:	Šmartno 4		: 1			
Olimpija	1810		6	2	31:14	36
Publikum	18	9	7	2	33:17	34
Koper	18	9	5	4	27:20	32
Maribor	18	7	7	4	21:19	28
Šmartno	18	5	9	4	23:28	24
Rudar	18	6	4	8	22.25	22
Ljubljana	18	6	4	8	24:31	22 n 4
Primorje	18	6	3	9	24:30	21 n n
Dravograd	18	5	5	8	20:21	20
Gorica	18	4	7	7	20:28	19
Mura	18	4	5	9	23:27	17
Korotan	18	4	410		18:26	16
Nogomet od tod in tam
Območno društvo nogometnih trenerjev Lendava je organiziralo seminar za nogometne trenerje, ki se gaje udeležilo okrog 40 članov iz lendavske in soboške trenerske organizacije, navzoči pa so bili tudi dr. Branko Elsner in Drago Kostanjšek ter trenerji iz sosednje Hrvaške. Predavala sta Mladen Frančič iz Hrvaške o analizi igre nasprotnika in Matjaž Jakopič iz Slovenije o analizi nasprotnika na reprezentančnem nivoju. (F. H.)
V Turnišču je bil 5. tradicionalni turnir v malem nogometu za Do-garjev memorial. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati: OZT Murska Sobota : ODNT Lendava 4 : 4, OZT Murska Sobota : Veterani Turnišča 5 : 3 in Veterani Turnišča : ODNT Lendava 13:8. Vrstni red: 1. OZT Murska Sobota, Veterani Turnišča, 3. ODNT Lendava. Udeležence tur-
nirja je pozdravil župan Občine Turnišče Jože Kocet, pokal pa ie predal zmagovalcu sin Alojza Do-garja Tomaž. (F. M.)
Na OŠ III v Murski Soboti je bilo pomursko prvenstvo OŠ v maletn nogometu za starejše učenke. Me štirimi ekipami je zmagala OS Ivana Cankarja iz Ljutomera s 7 točkan^ pred OŠ III Murska Sobota, 5, 0s Bogojina, 2, in OŠ Križevci, 1toC' ko. V finale pomursko-podravskega področja sta se uvrstili OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in OŠ IH|Z Murske Sobote. (F. M.)
Mladi nogometaši Lendave in Bakovec (U-14) so sodelovali na mednarodnem turnirju za pok . Monoštra v Porabju. Med šestirn' ekipami je zmagala Lendava Pre° Bakovci. Na medsebojnem sre Čanju Lendave in Bakovec Pa Je zmagala Lendava s 4 : 1. (F- H’
Namizni tenis
Sobočani drugi
Odigran je bil zadnji krog prvega dela prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi, ki se za obe prekmurski ekipi ni končal po pričakovanju. Ekipa Moravskioh Toplic Sobote je brez težav premagala Škofije.
Vsi štirje Sobočani so zaigrali dobro in se vpisali med zmagovalce.
Nepričakovan spodrsljaj pa so si privoščili igralci Kerne iz Puconec v Preserju, ki so igrali neodločeno.
Moravske Toplice Sobota; Škofije 6 : 0 (Koščak : Jerman 3:1, Karkovič : Semolič 3 : 0, Kocuvan : Cek 3 : 2, Karkovič : Jerman 3:1, Koščak : Cek 3 : 0, Ropoša : Semolič 3 : 1); Preserje: Kerna Puconci 5 : 5 (Pe-
telin : Horvat 0 : 3, Petrovč! ■ Benko 3 : 2, Nišavič : Unger 3 ■ ’ Petrovčič : Horvat 3:1, Petelin ■ Unger 0 : 3, Nišavič : Benko 3 • ' Petrovčič - Nišavič : Unger - Horva O : 3, Petrovčič : Unger 3 : O, Nisa vič : Horvat O : 3, Petelin : Ben^0 0 : 3). (M. U.)
Jesenski del			
Maribor	. 9	9	0 0 54:13 ^
MT Sobota	9	7	0 2	48:20 ^
Olimpija	9	7	0 2	46:29 J 1 2	47:27 1
Kerna	9	6	
Križe	9	3	1 5 376:42 '
Velenje	9	2	3 4 36:45 '
Ptuj	9	3	1 5 31:44 '
Preserje	9	2	2 5 34:44 ’
Škofije	9	2	0 7 21:47
Krka	9	0	0 9- 12:54 u
Zamujena priložnost Razkrižja
V devetem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi
Košarka _______ _____
Drugi poraz Radenske Creativa
Sobočani, ki so drugič zapored gostovali, tokrat v Postojni, so drugič doživeli visok poraz. Košarkarji Unike TTI Postojne so jih premagali z rezultatom 111 : 83 (79 : 62, 51 : 43, 32 : 23). Radenska Creativ: Adamovih 22, A. Novak 15, Milič 13, Dominko 13, Maje 7, T. Novak 6, Ravnika 4, Pok 2, Žakula 1. (F. M.)
Postojna	8
Banex	8
Radovljica	8
Radenska Cr.	8
ŽKK Maribor	8
7	1	706:582	15
7	1	782:680	15
6	2	639:581	14
6	2	688:646	14
5	3	716:624	13
Rudar	8	5	3	673:640	13
Loka kava	8	5	3	663:671	13
Hrastnik	8	4	4	635:670	12
Fragmat	8	3	5	600:656	11
Nova Gorica	8	2	6	619:660	10
Krško	8	2	6	629:680	10
Ilirija	8	2	6	607:664	10
Maribor Branik	8	2	6	523:592	10
U. Olimpija ml.	8	0	8	574:707	8
V devetem krogu prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skinyja v Murski Soboti gostila ekipo Ilirije iz Ljubljane in zamudila priložnost-za prvo zmago. Sobočanke so nam-
reč dobri dve minuti pred koncem tekme vodile s 56 : 54, a žal v nadaljevanju naredile preveč napak in tekmo izgubile. Radenska Creativ: Svetina 18, M. Orban 12, Pušenjak 8, Kerec 8, Horvat 5, Moravec 3, Kokol 2. (F. M.)
RM Center	7	7
Jesenice	8	5
Ilirija	8	4
Odeja	8	4
Legrand	7	5
Sl. Konjice	8	2
Pomurje Sk.	8	0
0 526:440 14
3 564:526 13
4 511:493 12
4 564:549 12
2 478:478 12
6 524:535 10
8 398:527	8
je Arcont iz Radgone v Apačah premagal Grčo Kočevje z rezultatom 36 : 29 (21 : 16). Radgončani so bili boljši nasprotnik in ves čas vodili, tako da je njihova zmaga zaslužena.
Arcont Radgona: Bogdanovič, Far-tek 1, Buzeti 6, Petraš 4, D. Kol-manko 4, Zorko 2, A. Kolmanko 3, Merica 4, B. Vereš, Klun 6, A. Vereš 6, Žinkovič.
Rokometašem Razkrižja, ki so gostili ekipo Šmartnega, se je nasmihala prva zmaga. Po prepričljivem vodstvu v prvem polčasu pa so v nadaljevanju popustili in ob številnih napakah tekmo izgubili z 21 : 22 (13 : 8).
Razkrižja: Roškar, Budna, M. Zajnkovič 1, Mesarič 2, Ovsenjak 5, Kosec 1, Kavaš 6, Kocet, Smodiš 1, Perčič 3, Makovec 2, Kreft. (N. Š., F. M.)
Sviš	8	7
Mokerc	9	7
Atom Krško	9	6
Arcont	9	5
Cerklje	9	5
Drava	9	5
Radovljica	9	4
Šmartno	9	4
Grča Kočevje	9	3
Krim	9	3
Ajdovščina	9	1
Razkrižje	9	0
1 0 242:163
1 1 265:224
0 3 242:231 z
1 3 259:2«
0 4 265:244 1u
0 3 214:210
1 4 219:224
1 4 238:248
1 5 243:250
0 6 225:230
0 8 186:271
0 9 21 1:269
V desetem krogu prvenstv državni ženski rokometni 1- 0' je Vegrad iz Velenja premaga! M lennium od Sv. Jurija z rezultate
33 : 24. MT Ptuj Zagorje Velenje Celje Branik Millennium Sevnica
10 10 0 0 320:1892
9	8	0	1	241:170
9	6	0	3	266:205
9	5	0	4	254:194 14
10	2	0	8	197:264
10	2	0	8	204:299
9	0	0	9	150:293
W|K 5. december 2002 ŠPORT
39, Vestnikov izbor športnikov Pomurja
Sonja Roman in Robi Markoja športnika Pomurja 2002
NK Križevci najboljši športni kolektiv
Športno uredništvo Vestnika je organiziralo 39. izbor najboljših športnikov, športnic in športnih kolektivov Pomurja za leto 2002. y izboru so sodelovali pomurski športni novinarji in dopisniki (Oste fekal, Franc Bobovec, Mario Čep, Gorazd Gider, Tonček Gider, Geza Grabar, Feri Horvat, Tomo Koleš, Mirjana Ljuboje, Feri Maučec, Bo-jan Peček, Niko Šoštarič, Miha Šoštarič, Ludvik Zelko) ter bralci Cestnika. Od naših bralcev so dobili največ glasov športniki Simon špilak (kolesarstvo), Dani Šmid (strelstvo - trap) in Marko Slavič tasaštvo) ter špornice Sonja Ro-man (atletika), Lea Števanec (šah) in Marika Kardinar (kegljanje).
Za najboljšega pomurskega športnika je bil izbran strelec Robi ' Markoja iz Gomilice, član SD Štefa-na Kovača iz Turnišča. Je državni rePrezentant, ki je na evropskem Prvenstvu s samostrelom na 10 m v Franciji ekipno zasedel drugo roesto in dobil srebrno medaljo, rPed posamezniki je bil na 10 (681) 'n 30 m (662) osmi ter dosegel dva državna rekorda: na 30 m 574 in stoje 285 krogov. Na svetovnem Prvenstvu na Finskem je bil z VK-3x2O vtrostavu (571) ekipno sed-
mi in z MK-60 leže (586) osmi, kar je doslej najboljša uvrstitev Slovenije v olimpijskih strelskih disciplinah. Na štirih državnih članskih prvenstvih je osvojil dve zlati in eno srebrno medaljo. Zmagal je z MK-60 leže (589) in z MK-3 x 40 tro-stav (1164), drugi pa je bil s samostrelom na 10 metrov (585). Zmagal je tudi na več mednarodnih in kontrolnih tekmovanjih in šestkrat izboljšal osebni rekord. Drugo mesto med najboljšimi pomurskimi športniki je zasedel kanuist Borut Horvat iz Kroga, član Kajak kanu kluba Mura iz Kroga. Je državni članski reprezentant in najboljši slovenski kanuist, ki je zasedel na svetovnem prvenstvu v spustu v Italiji v moštveni vožnji 3 x C-1 tretje mesto in dobil bronasto medaljo. Zelo blizu medalji je bil tudi med posamezniki v sprintu, a žal gaje ustavil vrtinec in je zasedel šestnajsto mesto, v klasičnem spustu pa je bil deveti. Na prvi tekmi za svetovni pokal na reki Soči je bil v sprintu drugi, v skupni uvrstitvi svetovnega pokala pa je zasedel peto mesto. Je državni članski prvak v klasičnem spustu in Sprintu. Izkazal se je tudi na mednarodnih in izbirnih tekmah. Naziv tretjega najbolj-
Športniki Pomurja 2002
Nogomet
- slovenska mladinska
^Oometna liga
J«88nskj del
Mor	1511
Mr	1510
Gorica	15	9
Japija	15	7
Publikum	15	7
Jara	]5	5
Koper	15	4
“"je	15	5
inglav	15	4
Novan	15	5
udar	15	2
Jadran	15	3
pograd	15	2
Svinja	15	1
4 0 48:19 37
2 3 32:24 32
3 3 44:23 30
5 3 34:22 26
5 3 24:16 26
6 4 25:32 21
6 5 22:22 18
3 7 24:27 18
5 6 20:17 17
2 8 19:20 17
7 6 20:32 13
4 8 15:28 13
6 7 19:29 12
212 11:46 5
1' slovenska kadetska "°9ometna liga ionski del Bilje Mi
Mer pograd Slovan Factor Oiimpija Gorica Jiglav ^blikum "udar Hura Mran Svinja
1512 3 0
15 9 3 3
15 9 3 3
15 8 2 5
15 8 2 5
15 8 2 5
15 7 3 5
15 6 5 4
15 6 2 7
15 5 2 8
15 4 3 8
15 4 0 11
15 2 112
15 1 113
48:10 39 38:10 30 31:15 30
26:18 26
27:22 26
19:16 26
18:16 24
37:24 23
27:20 20
27:21 17
21:28 15
23:37 12
12:46 7
9:79 4
^uga slovenska mladinska
JSflometna liga Minij Mezničar ??san Ferk roko ^inar Mno °rava
1311
1311
girica Mr
Igorje
Mije
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
9
9
7
7
6
5
4
4
2
2
1
0
2 0 1 1 4 0 2 2
3 3
2 4 3 4
2 6
1 8 0 9
2 9 110 210 112
63:7 70:9 42:4 47:19 35:15 42:17 29:15 39:32 27:44 34:41 16:39 13:98
8:51
6:79
35
34
31
29
24
23
21
17
13
12
8
7
5
1
3
■ slovenska mladinska s°8ometna liga
Movci	13 11	0	2	55:23
1310	2	1	57:9
Mče	13 10	2	1	60:13
pinci	13 9	3	1	79:16
13 9	0	4	58:26
Mci	13	8	0 5	52:31
M	13	7	1 5	46:32
13 5	1	7	44:54
M	13	4	2 7	22:41
pica	13	4	0 9	34:49
Rejnik	13	2	110	18:64
Okovci	13	2	011	25:75
M	’13	1	3 9	18:69
Tonija 13 1 111 .13:80
33
32
32
30
27
24
22
16
14
12
7
6
6
4
šega pomurskega športnika je pripadel kolesarju Simonu Špilaku, članu Kolesarskega kluba Tropovci. Je državni mladinski reprezentant, ki izstopa med mlajšimi mladinci, saj je v svoji kategoriji z rezultati presegel vse dosedanje slovenske kolesarje. Kot prvi Slovenec je zmagal na etapni dirki na Češkem in se izkazal na velikih mednarodnih dirkah v Avstriji in Italiji. Osvojil je vse tri državne naslove - v cestni, pokalni in gorski vožnji.
Za najboljšo športnico Pomurja je bila izbrana atletinja Sonja Roman s Hodoša, članica AK Pomurje iz Murske Sobote. Je državna reprezentantka, ki je letos prvič nastopila v zlati atletski ligi v Rimu
in Oslo in sodelovala na evropskem prvenstvu v Miinchnu. Je državna prvakinja v teku na 800 m in pokalna prvakinja v teku na 800 in 1500 m. Na mednarodnem dvoranskem tekmovanju na Dunaju je izboljšala osebni rekord v teku na 1500 m (4:14,15), na tekmi zlate lige v Rimu pa izboljšala osebni rekord na prostem v teku na 1500 m (4:12,66). Je državna podprvakinja v krosu in bo jutri odpotovala na evropsko prvenstvo v krosu v Medulin. Drugo mesto je pripadlo kegljačici Mariki Kardinar iz Dobrovnika, članici Kegljaškega kluba Miroteks iz Celja. Je državna reprezentantka, ki je sodelovala na svetovnem prvenstvu v Osijeku in
1.	Robi Markoja (strelstvo)	88
2.	Borut Horvat (kanu)	86
3.	Simon Špilak (kolesarstvo)	56
4.	Milan Osterc (nogomet)	40
5.	Bojan Ropoša (namizni tenis)	24
6.	Fabijan Cipot (nogomet)	20
7.	Peter Podlunšek (letalstvo)	18
8.	Marko Slavič (kasaštvo)	16
9.	Hary Steržaj (kegljanje)	12
10.	Tomaž Gajser (zmajarstvo)	10
Športnice Pomurja 2002
1.	Sonja Roman (atletika)	110
2.	Marika Kardinar (kegljanje)	98
3.	Maja Uršič (judo)	64
4.	Daliborka Jocič (košarka)	48
5.	Andreja Klepač (tenis)	44
6.	Lea Števanec (šah)	36
7.	Manuela Čirič (rokoborba)	16
8.	Maja Dular (strelstvo)	14
Andreja Glavač (nogomet)	14
10.	Tina Kiiplen (rolanje)	6
Športni kolektivi
Pomurja 2002
1.	Nogometni klub Križevci	82
2.	NTK Moravske Toplice Sobota	60
3.	KK Radenska Creativ MS	58
4.	0K Pomurje Galex Regal MS	50
5.	AK Pomurje Murska Sobota	30
6.	SD Kolomana Flisarja Tišina	18
ŠD Radenska Pomgrad MS	18
Aero klub Prlek Ljutomer	18
Kolesarski klub Tropovci	18
10. NTK Kerna Puconci	14
Druga državna nogometna liga
Križevci presenetili, Nafta razočarala
Za nami je jesenski del prvenstva v drugi državni nogometni ligi, kjer tekmujeta prekmurska ligaša Križevci in Nafta iz Lendave. Naslov jesenskega prvaka je brez poraza osvojil nekdanji prvoligaš Domžale, za največje presenečenje pa so poskrbeli nogometaši Gfosuplja, ki so kot novinec na drugem mestu. Za prijetno presenečenje so poskrbeli tudi nogometaši Križevec, ki so kot novinec pristali na zelo solidnem petem mestu, medtem ko smo pričakovali od lendavskega drugoliga-ša Nafte več kot trinajsto mesto, ki vodi v nižji tekmovalni razred.
Nogometaši Križevec sicer niso najbolje štartali, saj so bili po devetem krogu z 10 točkami na enajstem mestu, potem pa je sledil razcvet, saj so si v preostalih šestih krogih s štirimi zmagami in enim neodločenim izidom zagotovili izvrstno peto mesto. V jesenskem delu prvenstva so dosegli sedem zmag, dvakrat igrali neodločeno in šestkrat izgubili. Izkazali so se strelci, saj so s 30 goli na četrtem mestu, prejeli pa so jih 22. Najboljši strelec v moštvu je bil Benko, ki je dosegel 9 golov, sledijo: Škaper, 5, Časar,
3, Krančič, Ulen, Kokaš, Cirkvenčič in Fras, po 2 ter Šebbk, Živič in Kutoš, po enega. Za doseženi uspeh Križevec so poleg igralcev zaslužni tudi neutrudni predsednik Franc Šlihthuber ter trenerja Zlatko Gabor, ki je moštvo vodil prvih dvanajst krogov, nato pa iz osebnih razlogov odstopil, in Zoran Cirkvenčič, ki je moštvo vodil zadnje tri kroge in bo predvidoma ostal v klubu. Predvidevajo, da se bodo nekate-
rim igralcem, ki niso zadovoljili, odpovedali, vendar bistvenih sprememb ne načrtujejo. Poleg članskega moštva so v klubu zadovoljni tudi s preostalimi selekcijami, ki so prav na vrhu.
Nogometaši Nafte niso izpolnili pričakovanj strokovnega vodstva in ljubiteljev nogometa, ki so pričakovali uvrstitev okrog petega mesta, zasedli pa so trinajsto mesto. Nafta je dosegla le pet zmag, enkrat igra-
ATI-®



Nogometaši Nafte iz Lendave, člani druge državne lige. Stojijo od leve: Staro-vasnik, Ulen, Utroša, Celcar, Hozjan, Gostan; čepijo: Preininger, Gerenčer, Baranja, Koša, Mavriček. Fotografija: Jure Zauneker
Strelstvo
Markoja četrti, Hreščak peti
Na mednarodnem tekmovanju v streljanju z zračno puško zapokal Mladosti v Zagrebu so sodelovali med 132 strelci in strelkami iz sedmih držav tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke ter dosegli med njimi je bil Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), ki je zasedel četrto mesto s
Tenis
695,1 (593) kroga in le za 0,3 kroga zaostal za Rajmondom Debevcem, ki je bil drugi. Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča Videm) je zasedel peto mesto s 694,3 (595). Tomaž Kerčmar (SD Pomurka) je bil s 589 krogi deseti. Med ženskami je zasedla Maja Dular (SD Pomurka) s 391 krogi deveto mesto. (F. M.)
onainem teniškem turnirju za memorial Andreja Beltrana v
Na tf! T vmanala med 12 igralci Emil Šmid in Dušan Šoštarič. (N. Radencih sta zmag^a
Š.)
la neodločeno in devetkrat izgubila. Lendavčani so boljše igrali doma, kjer so dosegli štiri zmage in tri poraze, slabše pa na gostovanjih, saj so le enkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. Treba pa je povedati, da so na slabše rezultate vplivale tudi številne poškodbe igralcev. Napadalci so bili premalo učinkoviti, dosegli so le 21, prejeli pa 31 . golov. Najboljši strelci v moštvu so bili Gerenčer, Utroša in Mavriček, ki so dosegli po 4 gole, sledijo: Gostan, 3, Doma in Šooš, po 2, ter Koša in Celcar, po enega. Zaradi slabih rezultatov je sredi jesenskega dela prvenstva trenerja Borisa Radoša zamenjal Jože Karoli, ki pa je po porazu s Križevci odstopil, tako da je vodil zadnji dve tekmi Nafte tehnični direktor Mihael Dominko. Do začetka priprav zb spomladanski del prvenstva nameravajo angažirati novega trenerja in izboljšati uvrstitev na lestvici.
Feri Maučec
v dvojicah osvojila bronasto medaljo, kar je njena 14 medalja s svetovnih prvenstev. Med posameznicami in v kombinaciji je bila sedma, ekipno pa deveta. Bila je najboljša v tekmovanju prve državne lige s povprečjem 466,28 kegljev in ena najzaslužnejših, da je osvojila ekipa Miroteksa naslov državnega prvaka. Kljub poškodbam, ki so jo spremljale, se je izkazala tudi v reprezentančnem in klubskem dresu na drugih mednarodnih tekmovanjih. Tretje mesto pa je zasedla judoistka Maja Uršič iz Murske Sobote, članica Judo kluba Sankaku iz Celja. Je državna reprezentantka, ki je sodelovala na evropskem kadetskem prvenstvu v judu na Madžarskem in osvojila bronasto medaljo. Je prva Pomurka z osvojenim črnim pasom in državna mladinska prvakinja, čeprav je še kadetinja.
Naziv najboljšega športnega kolektiva Pomurjale pripadel Nogometnemu klubu Križevci. Nogometaši Križevec so postali prvič v zgodovini prvak v tretji državni ligi vzhod in se uvrstili v drugo državno ligo, kjer uspešno tekmujejo, saj so po jesenskem delu prvenstva na izvrstnem petem mestu. Poleg tega je drugo moštvo jesenski prvak v drugi medobčinski nogometni ligi, dobro pa delajo tudi z nižjimi selekcijami. Klub se tudi ponaša z lepim športnim objektom. Na drugem mestu je NTK Moravske Toplice Sobota.
Članska ekipa uspešno tekmuje v prvi državni ligi, saj je v.minuli sezoni zasedla šesto mesto, po jesenskem delu prvenstva pa je druga. Svoj največji uspeh pa so letos dosegli mladinci in kadeti, saj so osvojili vse možne državne naslove v ekipni in posamični konkurenci, kar je edinstven primer. Uspešno so tekmovali tudi za interpokal, kjer so se uvrstili med šestnajsterico. Za tretji najboljši športni kolektiv Pomurja je bil izbran Košarkarski klub Radenska Creativ iz Murske Sobote. Člansko moštvo, v katerem je več doma vzgojenih igralcev, uspešno tekmuje v državni 1. B-ligi, saj je v minuli sezoni zasedlo drugo mesto, v novi tekmovalni sezoni pa je bilo prav pri vrhu. Dobro delajo tudi z nižjimi selekcijami, saj le-te uspešno tekmujejo v slovenskih ligah.
Feri Maučec
____________________________19
Šport od tu in tam____________________
Strelstvo - V Lentiju na Madžarskem so se sestali predsedniki strelskih društev Jezero Dobrovnik, Coal Petišovci in PLE Zalae-gerszeg ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju in srečanjih v letu 2003.
Ustanovili so mednarodno ligo z MK-orožjem, ki jo vodi SD Jezero iz Dobrovnika. V ligi bo predvidoma sodelovalo 12 ekip, štirje turnirji bodo v Sloveniji in trije na Madžarskem.
Poleg tega pa se bodo strelci z obeh strani meje srečevali tudi na drugih turnirjih z zračnim in MK-orožjem. (F. B.)
Squash - Na drugem pomurskem turnirju v squashu je sodelovalo deset igralcev. Zmagal je Zoran Repija pred Bojanom Cvetkom in Stefanom Severjem. Po dveh turnirjih vodi Zoran Repija s 185 točkami pred Petrom Jeričem, 160, in Bojanom Cvetkom, 155 točk. (F. M.)
Košarka - V sedmem krogu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi vzhod je Koroška Prevalje premagala Lindau iz Lendave s 93 : 65.
Najboljši strelci: Feher, 12, Hozjan in Horvatič, po 11, in Sija-rič, 10. (F. B.)
Namizni tenis - Na odprtem državnem prvenstvu mladincev v Zalogu je Sobočan Bojan Ropoša v finalu izgubil s Ptujčanom Pi-Ijakom in zasedel drugo mesto. Ocepek je bil tretji.
Na prvem selekcijskem turnirju SV-regije v Radljah je zasedel Matjaž Matic v prvi skupini četrto mesto, v drugi pa je bil Kokol (oba Žogica) peti. (M. U.)
Namizni tenis - Začelo se je medobčinsko tekmovanje Ljutomera v namiznem tenisu. Rezultati - 1. liga moški: K. Broker : ZS Zadravec 6:1, Cven II : Cven I 0.: 6, Breza bar je bil prost. 2. liga: Cven II : Ljutomer III 6 : O. Ženske: Bombice : Petarde 6:1, Cven I : Cven II 6 : 4. (N. Š.)
Judo - Na mednarodnem tekmovanju za pokal Nagaoke v Ljubljani so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in dosegli lep uspeh. Od Sobočanov sta zmagala Uroš Kavčič (34 kg) in Grega Zrim (50 kg), Alojz Bednar (34 kg) pa je bil drugi. Od članov JK Lendava sta zmagala Dominik Dominko (55 kg) in Blaž Mlinarič (nad 66 kg).
Drugi je bil Tadej Časar (55 kg), tretji pa Rok Dominko (55 kg), Lea Benko (70 kg) med kadetinjami in članicami in Tadeja Rojko (57 kg).
Od članov KBV Lendava sta zmagali Doris Žunič (48 kg) in Sendi Lešnjak (57 kg), tretja pa sta bila Boris Rudaš (60 kg) in Sanja Jaklin (70 kg). (F. B. , F. M.)
Badminton - V tretjem krogu prvenstva v prvi državni badmintonski ligi je Mladost iz Lendave premagala Konex iz Ljubljane s 5 : 2 in dosegla prvo zmago. Za Mladost so bili uspešni: Miha Horvat, Martina Bukovec med posamezniki ter Horvat - D. Pešehonov, D. Pešehonov - Nagy in Bukovec -Nagy v dvojicah.
V tretjem krogu druge državne badmintonske lige je Branik premagal Mladost II s 5 : 2, Mladost Junior pa Kungoto s 7 : 0. (F. B.)
Karate - V drugem krogu slovenske osnovnošolske karate lige so se izkazali mladi tekmovalci KK Rotix iz Murske Sobote, saj so zasedli šest prvih mest.
V svojih kategorijah so zmagali: Grega Benko, Daša Flisar, Jasmina Hajdinjak, Gregor Nemec, Luka Petrijan in Mateja Gabor. Druga sta bila Barbara Senčar in Gregor Konkolič, tretja pa Jasmina Hajdinjak. (F. M.)
20
NA SCENI
5. december 2002 »■
Mladi za napredek Pomurja: Študentski forum
Povezovanje / \ študentov in
razvojno naravnanih podjetij v Pomurju
B sklopu prireditve Mladi za napredek Pomurja, ki jo je organiziral minuli konec tedna v Murski Soboti Regionalni center Zveze za tehnično kulturo, je bilo v petek med drugim mogoče tudi sodelovati na študentskem forumu, kjer je šlo za povezovanje in prve stike med študenti in podjetji.
Bistveni namen tega foruma je bil, mladim ponuditi možnost, spoznati se in srečati z delodajalci oz. tistimi pomurskimi podjetji, ki so predvsem razvojno usmerjena. Podjetja, kot so: Arcont, Mura. Galex, Creativ Novi mediji, M. A. S., Radenska, SGP Pomgrad. Zavarovalnica Triglav, Pomurski avtocenter, Roto, Inoks in druga, so v besedi in sliki predstavila svoje dejavnosti. ideje razvoja in možnosti zaposlovanja. Obiskovalci foruma so bili predvsem študentje in tisti, ki si iščejo delo. Vsem, predvsem pa slednjim, je bila po predstavitvi podjetij tudi dana ' možnost, da so se individualno pogovorili z njihovimi predstavniki in izvedeli kaj več o morebitni zaposlitvi.
Odziv, kot so povedali pozneje organizatorji, je bil pričakovan. Sicer pa so se študentje lahko predstavili in več vprašali še na podobni prireditvi, ki je potekala naslednji dan, in sicer na t. i. sejmu zaposlitvenih možnosti. Obe prireditvi, tako forum kot sejem, ki sta se dotikali predvsem možnosti zaposlovanja v Pomurju, pa nista imeli zgolj namena zadržati in prepričevati mlade s promoviranjem domačih podjetij, da ostanejo doma, kar se tiče znanega problema »bega možganov«, ampak, bolj kot to, omogočiti tistim, ki so se odločili ostati doma, da navežejo stike s podjetji ter da podjetja spoznajo mlade in njihove namere ter na ta način pridobijo zaupanje v domače strokovnjake.
C. K. ■
Rock projekt skupine DeMiron
Nasceni@hotmail.com!
kupina DeMiron prihaja iz Prekmurja in jo sestavlja pet članov: Aleš Klajžar (vokal, kitara), Tadej Ropoša (kitara, vokal), Boštjan Zver -Jouži (bas kitara, vokal), Igor Benko (klaviature) in Boštjan Zver (bobni).
Začetki sodelovanja segajo v leto 1999 in od takrat do danes se zasedba ni spremenila, razen Igorja, ki se je skupini pridružil oktobra letos. Bend je po hujših zapletih - kot je to ponavadi
na začetku - resneje začel delovati letošnjega avgusta, ko je imel v Gomilici svoj prvi nastop. Fantje so uspeli nastopiti v dveh mesecih in pol kar osemkrat. Glasba skupine DeMiron je nekje v okviru rocka, se pravi od balad do težkih rifov - fantje namreč igrajo svojo glasbo in tudi predelave drugih skupin, kadar je to zaradi dolžine nastopa potrebno. Besedila so pretežno v angleščini, nekaj pa tudi v slovenščini, prekmurščini, eno pa celo v hrvaškem jeziku.
Skupina je trenutno v studiu, kjer nastajajo p^’ demo posnetki, s katerimi bi.člani radi preds® vili svojo glasbo na različnih radijskih postapn in prodrli do kake založniške hiše. Cilj skup‘°e je, imeti čimveč nastopov v živo in si s tem Ua brati izkušnje pri nadaljnjem glasbenem ustvai janju. Promocija prvih posnetkov skupine bo' petek, 6. decembra, na letošnjem Rock projeK tu v soboški grajski dvorani.	a
pM’
Za enake možnosti vseh otrok
Cim več otrok poslati na letovanje
Zveza prijateljev mladine ima 17 počitniških domov
V
si otroci nimajo enakih možnosti. Da bi te razlike zmanjšali in da bi imeli vsaj delček tistega, kar imajo mnogi v izobilju, skrbi za to Zveza prijateljev mladine
Slovenije. V Prekmurju se je pred nedavnim sestala komisija
ZPMS za letovanja in prosti čas, katere predsednik je Janko Rožman, sicer ravnatelj osnovne šole v Bakovcih. Njihov osnovni namen je, da bi čim več otrok, starih do 18 let, poslali na letovanje. V njihove programe zimskega in letnega letovanja je tako vsako leto vključenih več kot 60 tisoč otrok,
mnogi med njimi brezplačno.
»Področje letovanja in organiziranja prostočasnih dejavnosti za otroke je ena od tradicionalnih dejavnosti ZPMS in ravno v ta namen je bila ta zveza leta ’53 tudi ustanovljena,« je povedala Anita Albreht, generalna sekretarka ZPMS. Za izvajanje različnih programov letovanj ob morju in zimskega letovanja ima zveza 17 nepremičnin, nekaj v slovenskem in hrvaškem primorju, gorska letovišča pa so na Gorenj-sl^em in na Pohorju. Da bi čim več otrok, ki so tega najbolj po-
trebni, poslali na letovanje, zbirajo sredstva na različne načine.
Programa letovanja je letno deležnih 60 tisoč otrok, letovanja ZPMS 28 tisoč otrok, 32 tisoč pa v organizaciji in ponudbi drugih organizacij, Rdečega križa, taborov...
»Čeprav v Pomurju ni nobenega letovišča, je tukaj veliko taborov, ki jih pripravljajo s pomočjo občine in ZOTK-e, kamor pridejo mladi iz vse Slovenije pa tudi Madžarske in Hrvaške,« je povedal Rožman.
Še vedno pa veliko otrok ostaja doma in ne gre na nobene počitnice. Vzrok za to je v revščini, zato so začeli pred štirimi leti z dobrodelno akcijo Pomežik soncu, kjer gre za zmanjšanje socialne izključenosti. Tako so v štirih letih odpeljali na popolnoma brezplačno letovanje 3700 otrok. S to akcijo bodo nadaljevali tudi v prihodnje in jo še, posodobili.
Gre poudariti, da v okviru komisije za prosti čas društva organizirajo tudi različne programe za preživljanje prostega časa otrok kot obliko zunajšolskih aktivnosti.
To so različne športne in kulturne prireditve, enodnevni ali večdnevni izleti, delavnice, us-tvarjalnice, v času počitnic pa tudi počitniško varstvo. Pripravljajo tudi različne festivale, pustovanja, prihod dedka Mraza in
vedeli december, veliko prire 1 tev je v tednu otroka in še kal' Letos poteka tudi vseslovens akcija Podari objem, v okviru ka tere se zbirajo igrače, ki jih otrokom razdelil dedek Mraz 0 prireditvah. Te igrače se zbiraL v posameznih društvih in tud* posameznih šolah.
V Sloveniji deluje 153 dtU štev, od tega pet v Pomurju. M11 dje, ki delajo v teh društvih, P' delajo na prostovoljni bazi, vnosti pa se financirajo prek ja , nih razpisov, donatorjev in sp0® zorjev. »Zato je pomembno, pri sofinanciranju sodeluj^ tudi občinski proračuni. P°h kod župani pozabljajo na s° nanciranje, je povedala Albrc tova in dodala, da bo nove ŽUP ne treba spodbujati, da v Pf$ računih namenijo sredstva tU za DPM.
A. Nana Rituper Rodež
»■IK 5. december 2002
MULARIJA
21
Anketa v I. razredu devetletke
Začelo seje novo šolsko leto. V šolo so Prišli novi učenci. Zanimalo nas je, kako se Počutijo naši najmlajši. Pogledale smo v uči-Inico prvega razreda. In kaj so nam povedali prvošolci?
V šoli je lepo. Poznam vse prijateljice. Stara
5 let. Malica je odlična. V šoli računamo, pojemo in rišemo.
Sergeja Lebar
U šoli je lepo. Najboljša prijateljica je Ser-^ja. Sedim zraven Marka. Stara sem 6 let. L čitamo in plešemo. Malica je dobra.
Jasmina Vučko
U šoli je lepo. V šoli rišemo, pišemo, se uči-nio in igramo. Rad hodim v šolo.
Alen Majcen
Prvi šolski dan je bilo zelo lepo. V šoli mi je Spo. Rada hodim v šolo. Moje prijateljice so Jasnina, Doroteja in Sergeja. Učiteljica je dobra.
Anja Zver
U razredu nas je petnajst. S svojimi prija-^Ijicami se rada igram in rišem. Z mano ho-^jo v prvi razred, tudi moji sošolci. Rada ho-^hn v šolo, ker se lahko učim.
Doroteja Lebar
Staršem šest let. Obiskujem prvi razred in vesel fant. V šoli mi je lepo, posebej še ko
Tlsemo in rišemo svoje prijatelje.
Niko Bernjak
k šoli se imam lepo. Že pred šolo sem poznal sošolce. Rad hodim v šolo. V šoli pišemo in ^semo ter se igramo.
Mitja Kolarič
. V šoli pišemo in rišemo. Rad hodim v šolo. Z’ pred šolo sem poznal vse sošolce.
Aleš Duh
V šoli mi je lepo. Poznam vse sošolce, llči-^fca me ne krega.
Sašo Kolman
Rad hodim v šolo. V šoli rišemo In pišemo.
Matej Babič
Rad hodim v šolo. V šoli je lepo.
Marjo Kolman Učenci OŠ Prežihovega Voranca Bistrica
Vrana, sraka in prstan (basen)
Nekega-dne sta vrana in sraka letali naokoli po stari zapuščeni ulici. Vrana je zagledala prstan in se hitro zapodila za njim, da ga ne bi prej opazila sraka, ker je bila hitrejša od nje. Ko je sraka videla vrano, kako leti po prstan, seje pognala kot raketa, prehitela vrano in s kljunom zgrabila za prstan. Potem je sedla na drevo, kjer se ji je pridružila jezna vrana. Rekla je: »To ni pravično! Vrni mi prstan, ker je moj!« Sraka ji je odvrnila: »Ne dam ti ga! Sama si kriva! Kaj pa si tako počasna?« Začel se je prepir,
in ker sraka ni mogla govoriti s prstanom v kljunu, gaje obesila za tanko vejico. Po vsem drevesu je odmevalo: »Moj je!« »Ne, pa ni!« »Prva se ga našla!« Naenkrat pa seje drevo začelo prevračati, ker je gozdar ravno v tem trenutku začel sekati to drevo, in prstan je padel naravnost v potoček. Za vrano in srako pa velja pregovor: KJER SE PREPIRATA DVA, TRETJI DOBIČEK IAAA!
Špela Frančič, 7. a, OŠ F. Prešeren, Črenšovci
^OfdCICA
Z •
£?s m M Sobota
Razredni pregovori
Maša in Miša sta se po pouku pogovarjali o sošolcih in sošolkah kar v pregovorih.
Maša: »Miša, si videla danes Mateja, ko gaje učiteljica vprašala, je molčal, saj je mislil, da bo tako devetim odgovoril.«
Miša: « Ja, mogoče pa je mislil, da če jezik molči, glava ne boli.«
Maša: »Pa kako seje Martina hvalila, da bo dobila novo obleko.«
Miša: »Najraje bi ji rekla, naj ne hvali dneva pred večerom.«
Maša: Tudi Marko nas je hotel imeti za norca, ko je govoril, da je bil poleti v Ameriki.«
Miša: »O Ameriki se mu niti ne sanja. Ko sem ga vprašala, v katerem mestu je bil, meje pogledal, kot bi z lune padel.«
Maša: »Bolje je verjeti svojim očem kakor tujim ušesom.«
Miša: »Mariji pa je le uspelo, da sije popravila oceno.«
Maša: »Ja, po dežju vedno posije sonce. Upam, da jo bo sedaj spametovalo, saj ena lastovka še ne prinese pomladi.«
Miša: »Lansko leto seje potem tudi pozabila učiti. Ko je bila vprašana, je učiteljico gledala kot tele nova vrata.«
Maša: «Joj, koliko je že ura! Moram domov.
Mama bo jezna.«
Miša: »Mami se opraviči, saj lepa beseda vedno lepo mesto najde in gotovo ne bo šiba pela. Adijo.«
Nina Horvat, 5. c, OŠ Beltinci
Sove
V resnici so čepele fino sove tri pod debelino. A bilo za vse prostora Je premalo, s selitvijo edino rešiti bi se dalo. In medtem ko spor poteka, čuk pasti sovam spleta.
Ker se zmenit niso znale, vse tri v živalskem vrtu so končale.
Pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Aleksandra Litrop, 7. b, OŠ F. Prešerna, Črenšovci
Pišejo, rišejo, berejo
Učenci 2. c-razreda Podružnične OŠ Krog (OŠ II M. Sobota) sporočajo, da so se že naučili pisati in brati. Kot kaže posnetek, so tudi likovno zelo ustvarjalni. Skupaj s svojo učiteljico so napisali tudi pesmico:
Šolar majhen, kam hitiš? Ali se bojiš, da v šolo zamudiš?
V šoli se boš pridno učil in si znanje pridobil.
Učenci 2. c-razreda, Podružnična OŠ Krog
Pujsek
(vse na P)
Pujsek Peter prireja piknik po Pikinem priporočilu. Pujsek pošlje Polono po Petro. Polona potrka pri Petri. Pujsek peče pomfrit, Polona Piščančka, Petra pa Potico. Pika pripravi pijačo. Pridejo prijatelji pa pojejo pripravljeno poslastico pa potico. Potem pride pujskov psiček Piki. Pujsek pije pivo. Psiček pa pivo polije. Petra pobriše. Po pujskovem pikniku pojdejo počivat.
Anja Brunec in Tara Tušak, 3. a, OŠ Beltinci

Koso nabirali
Za učence podružnične OŠ Cvetka Golarja v Ljutomeru so bili najlepši dnevi, ki sojih preživeli v šoli v naravi na Pohorju. Največ so se sprehajali po gozdovih in pašnikih do gorskih kmetij. Naučili so se veliko novega. Odkrili so tudi gozdne jagode in jih veselo nabirali.
Po predstavi še v banko
Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Nismo J^pak smo se odpeljali z avtobusom v urs . ,. . ajprej smo si ogledali lutkovno predstavo v gnij nato pa smo odšli proti veliki stavbi, v kateKje Po llrska banka. Vstopili smo. Videli smo ve ko J1 ’ klikov, blagajn, denarja, listov ... Učiteljica na . edala, kaj vse lahko delamo v banki - vau u|i । • denar, plačujemo položnice, dobimo pos J
I ^užbenec nam je pokazal varčevalni avtom« ,	*
ahko uporabljajo tudi otroci. V avtomat vstavm i° 'u na ekranu se pojavi Toli, ki nam odpu va «. ■ ^ko izberemo storitev, ki jo želimo opraviti. ,1°' vzamemo kartico iz avtomata in vi atai seza| ■ ko smo si vse to ogledali, smo se zahvali । /a p • j11 °dšli na avtobusno postajo ter se odpel ja i v f ^nje prehitro minil.	Tjaša Šebjan, 2. b,
Podružnična OŠ Dokležovje
Fantič vesel
Sem fantič vesel, ves svet rad bi v rokah imel, v športu bil prvak, v šoli pa odličnjak.
A šola včasih je nadloga in muči domača me naloga; če jo pozabim, sem lenoba. Mama in oče mi žoge ne dasta, jaz pa brez nje živeti ne znam. Teči in brcati - ostal bo le sen, dokler v zvezku ne bo pisalo, da nisem več len.
Aleks Lang, 5. raz., OŠ Kapela
Pišite po internetu: ]oze.graj@p-inf.si




22
DOBRO JE VEDETI ...
5. december 2002 VKINK
OVEN
BIK
DVOJČKA
ONA: Partner vas bo povabil na prijetno večerjo v dvoje, saj vam namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite mu tudi vi pripraviti kakšno majhno presenečenje, saj bo tako dogodek več kot čudovit.
ON: Kritično obdobje v ljubezni je sicer za vami, vendar nikar ponovno ne rinite z glavo skozi zid. Potrebno bo kar nekaj časa, da si svoje ljubezensko življenje uredite tako, kot je bilo pred tem.
ONA: Trenutek je zelo resen, zato vam nikakor ne bo škodilo, če bi se poskusili zbrati in vključiti v igro. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da vas bodo dogodki prehiteli.
ON: Presenečeni boste ugotovili, da se poslovne zadeve uresničujejo veliko hitreje, kot ste v začetku pričakovali. Uporabite svoja poslovna poznanstva in čimprej pripeljite zadeve do srečnega konca.
oleče žrelo je lahko posledica okužb z virusi pri prehladu ali gripi in z bakterijami pri gnojni angini.
Prehlad
ONA: Ob pogledu na prijetnega neznanca vam se bo ponovno začelo tisto razbijanje v prsih, ki opozarja na vašo zaljubljenost, ko si enostavno ne morete pomagati. Naredili boste odločilni korak in ne bo vam žal.
ON: Izkoristite dragoceno informacijo in vaš bančni račun se vam bo močno odebelil. Saj veste, denarja ni nikoli preveč, še posebej ob vaših izdatkih, ki so včasih prav presenetljivo visoki!
Večino okužb v žrelu povzročajo prehladni virusi, ki se naselijo v sluznici. Ta nabrekne, pordi in se vname. V žrelu začne neprijetno skeleti in praskati, pojavita se pekoč občutek in boleče požiranje. Pozneje začne nastajati gosta sluz, ki sili na kašelj, spremljajoč znak je lahko tudi izcedek iz nosu.
RAK
LEV
TEHTNICA
ŠKORPIJON
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
ONA: Bodite malo pozornejši do svojega partnerja, ki se zadnje čase počuti kar nekako zapostavljenega. To je predvsem posledica vaše pretirane poslovne ambicioznosti, ki vam sicer prinaša obilo denarja, vendar pa izgubljate nekje drugje...	■
ON: Zajela vas bo neprijetna živčna napetost, kar bo samo posledica prehitre odločitve glede vašega partnerstva. Nikar se preveč ne obremenjujte, ampak še posvetite malo tudi vašemu poslovnemu življenju.
ONA: Cel teden se boste ukvarjali s tisočerimi nepomembnimi stvarmi, proti koncu tedna pa si boste končno vzeli nekaj časa tudi zase in za svojega partnerja. Pričakujte novico, ki vaju bo resnično zelo razveselila.
ON: Namesto da bi se posvetili eni partnerki, boste svoje čustva razdajali na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boste prej ali slej ujeli v nastavljeno past. Raje poskrbite malo tudi za finančno plat.
DEVICA
Bakterijska okužba
Kadar je bakterija povzročitelj vnetega žrela, je hemolitični strep-tokok A v 30 odstotkih, pri otrocih pa kar v 50 odstotkih. Okužba ima določene značilnosti:
— pojavi se nenadoma z močnimi bolečinami v žrelu in
- ustnim zadahom,
— žrelo je močno malinasto pordelo,
— telesna temperatura je zvišana, — spremlja jo glavobol,
ONA: Prepirov boste imeli počasi že dovolj, zato boste raje sklenili kompromis s svojim partnerjem, ki si tega že dolgo želi. Tako boste preživeli izjemno prijeten konec tedna - v dvoje seveda.
ON: Prijatelj vam bo lahko precej hvaležen, saj mu boste uspeli pomagati urediti njegovo zmedeno osebno življenje. Odločili se boste za konkreten predlog, ki ga bo precej presenetil. Toda na koncu se bo vendarle ‘sprijaznil’ z usodo...
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
ONA: Na ušesa vam bo prišla novica, ki jo že. dalj časa pričakujete. Sedaj pa se nikar ne obirajte, ampak uporabite informacije za realizacijo svojih čustvenih ciljev, ki jih že predolgo samo načrtujete, ne pa tudi uresničujete.
ON: Zanikali boste neutemeljene obtožbe na svoj račun, ki bodo prišle od tam, od koder ste jih najmanj pričakovali. Še dobro, da imate tudi dobre prijatelje, ki vam bodo povsem zaupali, in tako ne bo kakšne večje škode.
ONA: Že navsezgodaj vas bo poklical prijatelj, na katerega ste že skoraj pozabili. Dogovorili se boste za prijeten pomenek in skupaj bosta obujala spomine na preteklost. Izvedeli boste nekaj presenetljivega.
ON: Še vedno ste v središču pozornosti, poleg tega pa se vam obeta tudi precejšen uspeh pri nasprotnem spolu. Izkoristite trenutek, ki se vam ponuja! Mogoče bo že kmalu prepozno in vam bo vse skupaj prevzel nekdo drug.
ONA: Pazljivo boste poslušali nekoga, ki vam bo želel samo pomagati, s tem pa se boste uspeli izogniti težavam, ki vas obdajajo. Pokažite mu svojo hvaležnost in ga vključite v svoje poslovne načrte.
ON: Nepričakovano boste srečali osebo, ki ste jo nekdaj ljubili in ki vas bo ponovno popolnoma očarala, vendar si ne ustvarjajte prevelikih iluzij, da kasneje ne boste razočarani. Življenje teče dalje in na preteklost bo treba pozabiti!
ONA: Nekdo vam bo pomagal v zelo neprijetni situaciji in to vaju bo zbližalo za kar precej časa, tako da boste morali spremeniti svoje nameravane načrte. To pa vam sploh ne bo hudo, saj se boste prav imenitno zabavali.
ON: Oseba, ki vam ne da miru, bo skovala dobro premišljen načrt, kako vas osvojiti. Zelo težko boste ostali ravnodušni, zato bo najbolje, da se ne sprenevedate, temveč uživate v nežnih trenutkih, ki vas čakajo. Ne boste obžalovali!
ONA: Izpolnila se vam bo neka davna goreča želja. Mogoče bo prav to tisto, kar vam bo spremenilo življenje? Vsekakor pa se splača vsaj poskusiti, saj tako ali tako ne morete več izgubiti ničesar posebno pomembnega.
ON: Čustva vam bodo dodobra skazila vaše poslovne načrte, toda vam bo vse drugo pomembnejše in seveda tudi prijetnejše. Pazite, da se to ne bo preveč poznalo pri denarju, ki ga nimate ravno preveč.
RIBI
ONA: Sprijaznili se boste z nastalo situacijo v ljubezni, ki po temeljitem premisleku vendarle ni tako slaba, kot je bilo videti na začetku. Zagrabite priložnost, ki se bo pokazala, saj bo več kot prijetna avantura.
ON: Sprejeli boste partnerkino ponujeno igro in se prav pošteno zabavali. Skupaj se bosta odločila za precejšnje spremembe v vajinem ljubezenskem življenju, kar vama bo prineslo veliko prijetnih trenutkov.
ospa je dobila na dom reklamno sporočilo podjetja o ugodni ceni knjige v prednaročilu, ki naj bi izšla čez dobre tri mesece. Odločila se je za naročilo in knjigo takoj tudi plačala.
Meseci so minevali, minil pa je tudi že rok za dobavo knjige. Ker knjige še zmeraj ni prejela, je poklicala na podjetje, da povpraša, kaj je s knjigo. Povedali so ji, da je žal prišlo do manjše zamude pri izidu knjige. Gospa je še nekaj tednov počakala, a se je po več kot štirih mesecih preseženega roka dobave odločila, da bo zahtevala vrnitev kupnine. To je njena pravica, saj se nasprotna stran.ni držala dogovora iz pogodbe. Podjetju je poslala pisno zahtevo za vrnitev kupnine, žal pa se je pri tem tudi končalo. Imeli so vsemogoče izgovore kot na primer, da nimajo denarja, da bodo denar nakazali naslednji teden itd. Skratka iz tega ni bilo nič in prosila nas je za pomoč. Tudi nam so zatrdili, da so denar že nakazali na njen TR, vendar številke jim le-tega nihče nikoli ni posredoval. Po večkratnem posredovanju je denar le prejela po poštni nakaznici.
Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, v petek od 9- do 12. ure; v četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu in telefonsko od 9. do 12. ure; tel.: (02) 534 93 90, faks : (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota.
Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 8. do 16. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer; tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10.
Andrej Čimer, vodja pisarne ■
Pomurske lekarne razkrivajo
zdravilne skrivnosti
Nočno delo h debelost
Obolelo žrelo
- povečani so mandlji in
- vratne bezgavke,
- pri otrocih se pogosto pojavi tudi slabost, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu.
Izcedek iz nosu in kašelj običajno nista navzoča. Če imate omenjene simptome, morate nujno k zdravniku, ker samozdra-vljenje ne bo zadostovalo.
V lekarno
NAROČILO ŠE NENATISNJENE KNJIGE
Pri vnetem žrelu zaradi prehlada svetujemo zdravila brez recepta za olajšanje težav. Na voljo so v obliki tablet oz. pastil, ki jih počasi raztapljate v ustih, raztopin za grgranje in ustnih pršil.
ANTISEPTIKI - razkužujejo ustno votlino in žrelo (septolete, neo septolete, neo angin, septo-gal, halset, žajbljeve tablete, bre-sgenova raztopina, hexoral, raztopina betadine). Preprečujejo razvoj mikroorganizmov, predvsem bakterij, nekateri pa tudi virusov in glivic. Delujejo lokalno na sluznici in ne prehajajo v kri. Pravočasna uporaba antiseptikov ne olajša samo neprijetnih težav, ampak lahko prepreči tudi poznejšo bakterijsko okužbo.
Če pekoče boli v žrelu, svetujemo LOKALNI ANESTETIK v kombinaciji z antiseptiki (angal pastile, angal S, septolete plus).
Glede odmerjanja in načina uporabe vedno upoštevajte priložena navodila.
Če bolnik ne prenaša lokalnih anestetikov v obliki pastil ali ustnih pršil, mu svetujemo SISTEMSKI ANALGETIK, ki olajša bolečine pri vnetem žrelu. Na voljo so v obliki tablet, zrnc za pripravo napitka, sirupov in
svečk. Pri izbiri upoštevamo bolnikovo starost, kronične bolezni in lastnosti analgetika.
Pri vnetjih žrela svetujemo še pitje toplih čajev (npr. kamilice, slezove korenine) ali grgranje (ne piti!) žajbljevega čaja. Slezove korenine vsebujejo sluzi, ki prekrijejo poškodovano sluznico ust in žrela in jo tako zaščitijo.
K zdravniku gremo, če
— se po treh do štirih dneh znaki bolezni ne izboljšajo,
— boli v žrelu dlje kot teden dni,
— je otrok mlajši od 6 let,
— ste nosečnica ali doječa ženska,
— hripavost traja dlje kot tri tedne,
— bolečine v žrelu spremljata oteženo požiranje in oteženo dihanje,
— obstaja sum o bakterijski okužbi,
— odrasli z glivičnim obolenjem v ustih (soor),
— bezgavke so otečene in boleče,
— bolečine v žrelu se ponavljajo (še posebno bolnikom s sladkorno boleznijo ali drugimi kroničnimi boleznimi).
Drugo
Eden od vzrokov za vneto žrelo so lahko tudi zdravila, ki jih jemljete ali jih nepravilno uporabljate (npr. po nepravilni uporabi pršilnikov s kortikosteroidi dobite glivično vnetje v žrelu in se vas loti hripavost).
Tudi kajenje lahko vname žrelo. Če ste kadilec z dlje časa trajajočimi težavami, ki se ponavljajo brez spremljajočih prehladnih simptomov, morate obiskati zdravnika, kajti lahko kažejo na rakasta obolenja.
Metka Sever, mag. farm. ■
Z našega štedilnika
Čokoladno-lešnikove kocke
Kremna bučkova juha
Svinjski file v solatnem objemu
Testenine s fižolom
***
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana '
Kremna bučkova juha
100 g čebule, 100 g korenja, 40 g peteršilja, 80 g masla, 400 g bučk, 150 cl zelenjavne osnove, 10 cl kisle smetane, 100 g pora, 40 g bučnih semen, sol, poper
Čebulo očistimo in narežemo na kocke. Korenje in peteršilj očistimo ter grobo naribamo. Vse skupaj na maslu prepražimo, dodamo na kocke narezane bučke, začinimo, premešamo ter zalijemo z zelenjavno osnovo. Počasi kuhamo, da se sestavine zmehčajo, nato juho gladko pretlačimo. Ponovno pristavimo, dodamo smetano, malo prevremo ih po potrebi še začinimo. Posebej prepražimo na kolobarje narezan por in bučno seme, ki bosta jušni vložek.
Svinjski file v solatnem objemu
600 g svinjskega fileja, sol, poper, 5 cl olja, 400 g mletega telečjega mesa, 100 g šampinjonov, 120 g čebule, 80 g masla, muškatni oreh, 2 jajci, 10 cl sladke smetane, 500 g solatnih listov, 1 kom svinjska mrežica, 50 g drobtin
Svinjski file solimo in popramo. Olje v ponvi segrejemo in na njem opečemo file. Opečenega preložimo v drugo posodo in ohladimo. Čebulo narežemo na kocke ter na maslu malo prepražimo, dodamo mleto telečje meso, šampinjone in še pražimo. Ko meso spremeni barvo, ga odstavimo z grelne plošče, začinimo s soljo in poprom ter odišavimo z muškatnim oreščkom. Ko se ohladi, ga ponovno drobno zmeljemo, dodamo jajce in smetano. Vse sku-
Ljudje, ki delajo ponoči, so bolj nagnjeni k debelosti kot tisti, ki delajo podnevi, pa čeprav oboji zaužijejo enako količino kalorij. V neki raziskavi so strokovnjaki ugotovili, ds so medicinske sestre in varnostniki, ki so delali v nočnih izmenah, spali enako dolgo kot njihovi kolegi z dnevnim delovnim časom. Toda manj so se rekreirali, zaužili so manj obrokov (vendar so ti bili večji), zadnji obrok so si privoščili pozneje, enako dolžino spanja pa so dobili s kratkimi počitki.
Domače živali -nevarnost
za
dojenčke?
Če je otrok alergičen na žival sko dlako, je to odvisno predvsem od dednih zasnov. Družine, ki Pfl čakujejo naraščaj, naj se ne pr£na' glijo s hišnimi ljubljenčki, še P° sebno, če sta oba ali eden od stal šev že alergična na pse ali mačke-Možnosti, da bo imel alergij0113 živali tudi otrok, so največje. Na kup živali je priporočljivo odl°z1U vsaj do enega leta otrokove starosti, ko je mogoče presoditi ali s te sti ugotoviti, kakšen je odziv d° jenčka na živali. Alergologi P°u darjajo, da je najpomembneje obramba pred vsemi alergični®1 obolenji še vedno dojenje.
paj dobro premešamo, da dobimo mazavo me-sno maso. Solatne liste blanširamo (prevremo V slani vodi), odcedimo in ohladimo. Svinjsko mrežico razprostremo po delovni površini in prerežemo po velikosti opečenega svinjskega fileja. Obložimo z blanširanimi solatnimi Hstl> ki jih posipamo z drobtinami in premažemo z mesno maso. V sredino položimo opečen file in vse skupaj zvijemo. Položimo v pomaščen pekač in pečemo 25 minut pri 170 “C.
Testenine s fižolom
300 g paradižnika, 80 g čebule, 3 cl olja, 80 g sveže rdeče paprike, 200 g vloženega rdečega fižola, 10 cl sladke smetane, 10 cl zelenjavne osnove, 200 g domačih širokih rezancev, sol, origano, drobnjak, peteršilj Čebulo na olju prepražimo, dodamo olupljen in na kocke narezan paradižnik in na drobne kocke narezano papriko. Vse skupaj malo p°' ' dušimo, dodamo fižol ter zalijemo s smetano in zelenjavno osnovo in začinimo ter dobro prevremo. Posebej v slani vodi skuhamo široke rezance, odcedimo in vroče pred serviranjem pomešamo s pripravljeno omako. Nazadnje potrosimo še s sesekljanim peteršiljem.
Čokoladno-lešnikove kocke
150 g čokolade, 125 g margarine, 3 jajca, 120 g lednikov, 200 g sladkorja, 160 g nao-ke, 1 vanilin sladkor, 1/2 pecilnega p rad-ka, dčep soli
Sestavine za preliv: 100 g čokolade, 10 cl rastlinske smetane, 30 g kokosovega masla Margarino in čokolado raztopimo in ohladimo. Rumenjake s polovico sladkorja penasto mešamo. Ko je sladkor razmešan, dodamo raztopljeno čokolado, grobo sesekljane lešnike, vanilin sladkor, sol in moko, v katero smo vmešali pecilni prašek. Gladko razmešamo in narahlo primešamo sneg beljakov, ki smo mu dodal1 preostali sladkor. Tako pripravljeno maso damo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo 3^ minut pri 180 °C. Pečeno ohladimo. Ohlajen biskvit prelijemo s čokoladnim prelivom. Pustimo, da se strdi, in nato narežemo na kocke.
Priprava preliva: sestavine za preliv raztopimo nad soparo in malo ohladimo.
•i 5. december 2002
DOBRO JE VEDETI
23
Psihiatrovi pomenki
Blovek se uči vse življenje. Tako je bilo in tako bo. Spreminjajo se Vsebine učnega procesa. Dotaknil se bom sodobnega človeka. Kaj je enoten učni Predmet sodobnosti? Gotovo le to računalnik. Osnovni po-8°), da dobiš službo, je obvladanje računalnika. To je že ^moumevno, kot je bilo ne-Oc samoumevno biti pismen. Nevtralno gledano pa °ni majhen zahtevek. »Kaji0 dol« pred tistim, ki v celo-1 obvlada vse lastnosti raču-^Inika. Računalnik je v bi-Stv° pilotska kabina letala.
j Naše otroke smo prepričali, j “Me nujno obvladovanje raču-^Inika, Nihče jih ni vprašal, ali j 0 hočejo, zmorejo. Moraš in ko-1 Jec! Mladi So celo spoznali, da ; rtz računalnika ne gre, in jim je j P°stal strast. Ali se je kdo vpra-H koliko in kakšno področje Prične aktivnosti okupira ra-^alnik. Trdimo, da so človeški, P^dvsem otroški možgani »brežini« in da jih smemo v nedo-8ed obremenjevati. Je res tako?
Starši nismo zainteresirani ’d »ocenjevanjem« kompjuter-*e8a znanja našega otroka, če-mu, vključno z internetom, e'to zavzema kar precej mož-®5nskega področja. Računalnik Sekakor prispeva k širitvi zna-11,3 mladine, ki odrasle v tem iz-'edtio prekaša. Računalnik pa je "hi način otrokovega bega od
Kaj je pokazala košarica
Življenjskih potrebščina
^lika izenače-^st Mercatorja, Wra in Živil
Mm °pet smo preverili ce-nA ne iz košarice življenj-skih potrebščin. Sredi •^jšnjega tedna smo izbrali |. ^hačilnih izdelkov, ki jih ^je najbolj potrebujejo v a*odnevnem življenju.
M smo lahko ugodili 26. novembra?
y G'ede na nizke cene zdaine t() J nihče več, saj je pri Merca-j^,u in Živilih najcenejših deset os ranih izdelkov, pri Šparu pa Temu primeren je skupni tevek cen, ki je pri Mercatorju pičlih 10 tolarjev manjši kot Šparu, v primerjavi z Živili pa ža nadaljnjih 60 tolarjev.
Primerjavi s podatki iz prej-košarice življenjskih potreb-takratno minimalno predlo st spara povsem izničil Merca-l«’ Medtem ko so Živila svoj zao-razpolovila. Z vrsto akcij so II, reč uspeli že marsikaj poceni-LSe Vedno pa poskušajo na vse loviti korak z močno kon-l(/enco’zat0 b° zanimivo videti, JSe bo zgodilo ob naslednji ak-। Primerjave podatkov s cenami °sameznih trgovinah.
Milan Jeršel
zanj krute realnosti.
Nekatere starše malo zanima, v kakšnem domačem čustvenem okolju je šoloobvezni otrok. Šolar je ob pomoči televizije in interneta nadpovprečno dobro informiran, kaj je zdrava in kaj bolna družinska klima. Iz TV-nadal-jevank otrok lahko primerja tamkajšnje dogajanje z njegovo družino. Vem, da si otroci predobro zapomnijo najlepše in tudi naj-tragičnejše dogodke v svojem domu. Od otroka pričakujemo in zahtevamo, da je dober v šoli. Šola je njegovo delovno mesto. Ali smo mi odrasli sposobni delati s pozitivno oceno, če imamo doma čustvene probleme? Odgovor je jasen, da ne. Poskušamo jih prikrivati na delovnem mestu ali pa se na sodelavce obrnemo po pomoč; pripravljeni smo se
Izdelki	Mercator	Spar	Živila
Soboški kruh	380,00	380,00	380,00
Pomursko mleko (3,2 %)	142,00	145,00	139,00
Navadni jogurt, 180 g	46,00	49,00	43,30
Piščančja stegna	753,00	793,00	749,00
Svinjsko stegno	1614,00	1597,00	1570,00
Posebna salama	919,00	699,00	859,00
Sardine Eva, 115 g	139,00	145,00	139,00
Margarinski nam., 250 g	128,00	135,00_	119,00
Rastlinsko olje, steki.	217,00	218,00	239,00
Vinski kis	184,00	129,00	179,00
10 jajc	291,00	229,00	260,40 	a—!			
Sladkor	175,00	172,00	190,40
pšenična moka	89,00	99,00	109,60.
Riž, 500 g			143,00	139,00	129,00
Špageti, 500 g			109,00	98,00	106,10
Krompir	65,00	68,00	57,40
Solata endivija	199,00	229,00	219,00
Puradižnik	329,00	399,00	567,80
J abolka		119,00	179,00	132,70.
Banane			159,00	188,00	159-00
Sir Gaudar		990,00	1.098,00	999,00
Sadna pijača Fruc, 1,5J—	178,00	175,00	179,00
	165,00	169,00	187,00
	164,00	144,00	155,00
k ivi Barcaffe, 100 g			
	1.299,00	1.330,00	1.199,00
. »r il nrašek Persil, 3 kg			
I cv.mna vrednost	8.996,00	9.006,00	9.066.70 II
čr rmiceneiših izdelkov	10	8	10
Številkami so označeni najcenejši izdelki.				

tudi vključiti v reševanje družinskih težav sodelavcev. Vse omenjene variante se zdijo nam, odraslim, opravičljive.
Kaj pa naši otroci? Ali tudi spregovorijo na svojem delovnem mestu, v šoli, o svojih čustvenih stiskah in stiskah svoje družine? Ne, nikakor. Nam odraslim nikakor ne bi bilo všeč, če bi naši otroci družinske krize »dajali na veliki zvon«. Starši jim celo zabičamo, da naj o prepirih doma v šoli ne govorijo. Ni se nam treba bati, da bi otrok šel k sošolcu ali učitelju, psihologu, socialni delavki sam od sebe in bi tam spregovoril. Ne, otroci o tem kruto molčijo in do zadnjega ne spregovorijo. S tem pa še ni rečeno, da ne odreagirajo, seveda za nas odrasle negativno, z izostajanjem od pouka, negativ
nimi ocenami, narkomanijo, poznim prihajanjem domov... Ne govorijo otroške besede, ampak dejanja.
Naš otrok je zelo zgodaj garaško preobremenjen na miselnem, torej učnem področju. Šolski neuspeh ima, predvsem ob dokazani učenčevi solidni inteligenci, svoj večplastni pomen. Odrasli se radi pohvalimo, »trkamo po prsih«, če je naš otrok nadvse uspešen, in rečemo drugim, da je to tudi starševska, družinska zasluga. Vprašajmo se tudi, ali je otrokov šolski neuspeh tudi naša »zasluga«?
Vendar, s kazanjem krivde na drugega nič ne bom dosegel. Naše družine so v večstranskem negativnem stresu. Nekatere trpijo zaradi prezaposlenosti, druge zaradi nezaposlenosti; oboje lahko ogrožajo otrokovo čustvenost. Vsak učenec se zelo trpeče zaveda svojega šolskega neuspeha, ki ga pri odraslih mirne duše moremo enačiti z neuspelo prošnjo za zaposlitev ali izgubo delovnega mesta.
»Le eno je življenje,« poje pesem. Otrokovo zdravje in ohranitev življenja naj bosta vsem staršem visoko postavljena cilja.
Jožef Magdič, dr. med., nevropsihiater! I
Praznično venčki
Moje rože
ecember je mesec, ko si radi privoščimo kaj lepega ali dobrega. Pa ne mislimo samo na modne
obleke in dobro hrano, tudi prostor, kjer prebivamo v dolgih večerih, si radi olepšamo, da je naše počutje čim prijetnejše.
Prvi znanilec praznovanja je adventni venček, ki s svojimi štirimi svečami ponazarja štiri tedne. Izdelan je iz različnih zimzelenih materialov: smrečja, bršljana, kleka, jelke itd. Postal je prav priljubljen in nepogrešljiv v vsakem domu.
Venčke pa si priskrbimo tudi za vrata, okna ali stene. Venčke lahko spletemo sami, če smo seveda vešči tega delu. Materiali so suho cvetje, posušeno sadje, storži, plodovi, kamenčki, semena itd. Kot dodatek pa so okraski iz raznih tekstilnih izdelkov. Praznični venčki so lahko tudi iz suhe hortenzije, ki jo pustimo naravno ali jo pobarvamo z zlatim ali srebrnim sprejem. Predpraznično razpoloženje je prav gotovo polno pričakovanj, obiskov in si ne smemo dovoliti, da bo naše sta-

novanje ostalo nespremenjeno, neprivlačno in neokrašeno. Da ne bomo imeli leto za letom enakega venčka, si letos omislimo venček za vrata, ki ponazarja dobrodošlico našim gostom.
jjj ok ženskega spola
Če eden od prihodnjih staršev ob spočetju kadi, je večja verjetnost, da bo otrok deklica. Strokovnjaki so prepričani, da je razmerje med novorojenimi dečki in deklicami odsev zdravstvenega stanja celotne populacije. Moške semenčice in moški zarodki so občutljivejši kot ženske spolne celice. Običajno je novorojenih nekaj več dečkov kot deklic. Slednje imajo daljšo pričakovano življenjsko dobo, tako da se število obeh spolov kasneje izenači. V zadnjih letih so v industrializiranih državah opazili veliko več novorojenih deklic. Domnevajo, da so krivci strupene snovi v okolju.
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in zelenjava	Murska Sobota	Gornja Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka		...100-120 ....		130..		90	...		 130
Hruške		... 300-350 ....		350..		350	350
Pomaranče			 300 ....		....300.	270	300
Limone				 280	....				300 ..			 290	...		295
Banane 		..100-250 ....		220...		190	190
Kivi	.....			 500 ...;		450...	...........350 ...		450
Solata kristalka		 450 ....		450...		 390	...				390
Solata puterica ..		 400 ....		370...		 400	...		400
Solata endivija...		 350 ....		200	.		 280	...		290
Krompir			50	..	45	39	50
Rdeče zelje				 120 ....		90...				130 .		 140
Zeleno zelje			40-80 ....		70...		79	...		-75
Kislo zelje			 250 ....		220...		 230	....		240
Kumare	,			 450 ....		450...			 400 ...		430
Korenček				 250 ....		260...		190	...		260
Paradižnik			 500 ....	.... 300-350...		 370	...		350
Paprika			 500 ....	.... 450-650...		 590	...	.. 200-550
Čebula			100 ....				100...		90	...		100
Fižol (zrnje)			...,550-650...			 500 ....		490
Hren						 600	....		550...		 590	....		600
Kaki			 400 			450...		 300	....		450
Mango		-			 800	....		790
Peteršilj		.. 300-500 				 400...			430
Cvetača				 300 			350...		 350	....		370
Rdeči radič			 350 			400		420
Česen	;		. 200-300 			300...		 400	....		410
Zelena			350	250	350	350
Por			 350 			550...		 400	.	.. 490
Kitajsko zelje		...'	 250 				
Jajca	.’			22			25...	. •			20-24
Domači med			1.000 ....	. 1 100	830-1 030	1 100 I
Ohrovt				200....			250
Rdeče grozdje					 450	.	..450
Belo grozdje			 490 			500....		230-350 ....		460
Avokado				800	900
Bučke 				500....		 390	..	. 510
| Maroni			 550 			490		.500
Kostanj			 400 				
Ananas					 600 			500			 450 			470
Grenivke			 350 			300....		 280				320 l
Suhe fige					 800				880 I
Suhe marelice					 800				850
Šampinjoni					800....		 800				900


Tudi za obisk je venček prav primerno praznično darilo, saj večkrat nimamo ideje, kaj prijateljem nesti v dar. Za venček sicer lahko uporabimo domačo smreko, vendar se bo ta sesula že po 2-3 tednih, predvsem v vročem stanovanju. Venček raje kupimo v cvetličarni, kjer nam ga izdelajo iz skandinavske smreke, ki bo vzdržala še do naslednjega leta. Venček se mora čim bolj ujemati z ambientom. Naravnih materialov se nikoli ne naveličamo, saj so vedno zelo moderni.
Okrašena okna z venčki vedno dajo slutiti, da se za njimi skriva lep in urejen dom, poln idej in presenečenj. Zvečer pa osvetljuje okna in daje hiši praznični pridih še soj sveč.
Olga, Varga!
24
O TEM IN ONEM
5. december 2002 RNK
Novost iz Prekmurja
V Črenšovcih tudi svetnik iz Ljubljane
Božični Tej
Na stranke hitro pozabijo
| Po zeliščnem osvežilnem čaju sta Galex in Natura Herbika začela polniti še sadno čajno mešanico, v kateri so tudi gorička jabolka
Imenovali tudi odbore občinskega sveta
IM« a ej je prekmursko ime za čaj, zato so se partnerji v V A zeliščnem programu Nature Herbike odločili, da U poimenujejo novi čaj kar Tej. Najprej so začeli polniti zeliščno mešanico, ki so jo kupci zelo dobro sprejeli. Prodali so skoraj celotne količine v prvi trgovini Piitra v Moravskih Toplicah - v prihodnjih tednih pa bodo odprli podobne prodajne kotičke v Lendavi, Kuzmi in v Diani v Murski Soboti.
Božični čaj v posebni embalaži je sestavljen iz klasične mešanice sadnih čajev, toda njegova posebnost je v tem, da so sestavine v glavnem domače, iz goričkega sadja. To je vsekakor prvi tak primer, da bi uporabljali jabolka tudi za čajne mešanice - čeprav je jabolčni čaj v nekateri deželah po popitih količinah na prvem mestu, celo pred kavo.
Poleg čajev uspešno prodajajo tudi svoje sokove, med in druge naravne produkte iz tega okolja - skupno okrog 12 izdelkov, ki se prodajajo v trgovinah. Vse, kar je pregledano, se lahko trži - tega se morajo zavedati tudi vsi, ki želijo v prihodnje prodajati svoje izdelke pod blagovno znamko Natura Herbica. Sedaj so začeli vzpostavljati sistem, v katerem bo zagotovljena ekskluzivnost produktov, hkrati pa bodo sofinancirali kontrolo in analizo.
Galex je strateški partner mladega podjetja Natura Herbica, z njegovo strokovno pomočjo so poskusno začeli mešati različne mešanice čajev, tako je nastal najprej zeliščni osvežilni čaj, ki prija ob vsaki priložnosti (melisa, meta, lipa in šipek). Vse je narejeno z analizo, problem pa je, da še vedno ni domačih surovin, a bodo v prihodnje tudi te zagotovljene. Božični čaj je sadni čaj, ki ga sestavljajo posušeni plodovi goričkih jabolk, plodovi šipka, hibiskusa, črnega ribeza, pomarančne lupine, aromo jagode in maline pa so morali uvoziti.
B. B. P. ■
Na prodajnih policah je že novi prekmurski čaj - »božični tej« -za mrzle zimske dni!
POGLEJ IN
ODPOTUJ
PORTOROŽ, 1=2
•ss 17.990
6.12.02 - 30.3.03, 3* hotel Lucija, Sončkov
■j klub, 3/40, NZ, izleti, šport, animacija
UTVOSITVEKA SMUKA
27.900
12. -15.12., Tre Valil - Falcade, apartma/os., smučarska vozovnica, zabava, šola carvlnga...
UMAG, Sončkov klub H
že za 39.990
29.12., 3* Sipar, 3/4D, POL, silvestrska večerja, bogat program, gost: Matjaž Javšnik
PARIZ
54.900
29.12. ■ 2.1., avtobusni izlet, 2* lux hotel, 5D, NZ, silvestrovanje na Elizejskih poljanah ČAROBNA TURČIJA
64.900
: 11.1.03, 3* hotel, 70, POL, Side - Pamukkale -Kemer, slovensko vodenje
64.900
31.12. -1.1., avtobusni izlet, 3* hotel, 30, POL, . silvestrska večerja, slovensko vodenje
ČRNA GORA, Sončkov klub
66.900
27.12. - 4.1., smučanje na Bjelasici, 9D, POL, bus, 7-dnevna smuč, vozovnica, silv. večerja
------------------
www.sonchek.com
| SONČEK
M. SOBOTA. Slovenska 52. 02/521 41 92 S
TUI potovalni center j
Dobrodelni koncert
ions klub Murska Sobota tudi letos pripravlja tradicionalni božično-novoletni dobrodelni koncert. V petek, 13. decembra, ob 19. uri bo nastopil v soboški evangeličanski cerkvi mešani komorni zbor Carinthia cantat iz Slovenj Gradca.
Z vstopnino bodo obiskovalci koncerta darovali za pomoč slepim in slabovidnim, za nakup nujne medicinske opreme in za pomoč zasvojenim z drogami. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Dobra knjiga, v Kompasu Pomurje in v evangeličanski cerkvi tudi pred začetkom koncerta.
ahko bi dejali, da je bilo posebno presenečenje volitev kandidatov za črenšovski občinski svet to, da ni bil izvoljen nobeden z liste Za duhovno in materialno blaginjo občanov, na kateri je bilo več znanih imen (Jožef Horvat, Daniel Kolenko, Štefan Horvat idr.), in da je LDS dobila največ, tj. 5 članov. Morda proti pričakovanju je narasla tudi razlika med ponovnima tekmecema za županski stolček Antonom Tornarjem (SLS) - prejel je skoraj 62 odstotkov glasov) - in Romanom Vučkom (SDS). Čeprav smo lahko na prvi seji slišali, da ni podpisan noben dogovor o oblikovanju koalicije, je bilo vendarle slutiti, da gre za določene povezave.
Izkušnje pa sicer kažejo, da je tako v glavnem samo na začetku, kasneje pa, kot je dejal svetnik Janez Horvat (SLS), na stranke hitro pozabijo. Tudi drugi, razen Jožefa Nerada (NSi), ki živi in dela v Ljubljani kot svetovalec Vlade R Slovenije (stalno prebivališče ima v Črenšovcih), so menili, da ni pomembno, kdo je v kakšni stranki. Po besedah župana Tornarja se bo videla »teža« sveta, ko bodo sprejemali proračun, pomembne odloke idr. Res pa je, je menil Štefan Ftičar (LDS), da se pričakuje od strank, ki so dobile na volitvah največ glasov, da bodo imele temu primerno aktivno vlogo pri delovanju občine.
Ker J. Nerad kljub vsemu ni bil zadovoljen s predlogom za sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
(Sven Sarjaš iz LDS-a, Anton Horvat iz SLS-a, Mirko Šernek iz De-SUS-a in Anton Radman iz SDS-a), kot edini ni podprl njihovega
imenovanja. Prav tako ni želel sodelovati v odboru za družbene dejavnosti, kot je bil predlagan, zato so namesto njega imenovali kot zunanjo članico Natašo Hozjan, ki je prav tako kandidirala na listi Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka.
Že na prvi seji v novi sestavi pa smo lahko slišali tudi več pobud in predlogov, kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje razmer na posameznih področjih. Tako je Mirko Šernek opozoril na onesnaženost Črnca oz. na več črnih odlagališč odpadkov ter se zavzel, da bi morali imeti neke vrste paznika. Poleg tega bi bilo treba zaostriti kaznovalno politiko za tiste, ki onesnažujejo
okolje. Jože Nerad je predlagal, da bi izbrali določena mesta, kamor bi lahko ljudje začasno odložili odpadke, občina pa bi poskrbela za odvoz na komunalno urejeno odlagališče. No, za ta predlog se niso ravno ogreli, ker bi se potem dogajalo, da bi ljudje vozili tja vse mogoče stvari in ker občina že nekaj časa dvakrat letno organizira odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov Ljudje pa so dolžni tudi sami skrbeti za čisto okolje.
Podprli pa so predlog, da bo podjetnik Ritlop opravljal kot koncesijsko dejavnost (lahkos pomočjo drugih) tudi zimsko službo v celotni občini.
Jože Graji
Mirko Šernek
Stefan Ftičar
Lendavsko gospodarstvo ustanovilo konzorcij Železniška proga Lendava-Redics Madžarska
Gradili io bodo z zasebnim kapitalom
Ob pričakovanju, dajo država poveže s slovenskim železniškim omrežjem
ska pogodba s podjetniškim interesom lokalnega gospodarstva namreč zelo jasno krepi zahtevo državi po železniški povezavi Lendave s slovenskim železniškim omrežjem. Pogodba je torej sredstvo pritiska na oblast, ki ima osnovo, ker je vzvod regijskega razvoja.
Ob sedmih podpisnikih nosilec konzorcija Nafta Lendava
Zamisel o železniški povezavi Lendave z Redicsem ni od včeraj, za seboj pa ima že en neuspeli poskus uresničitve, predvsem zato, ker država ni speljala železniških tirov do Lendave. Ponovno so jo obudili sredi poletja, ko se je skupina zainteresiranih gospodarstvenikov na srečanju z državnim sekretarjem z ministrstva za promet dogovorila za pripravo pisma o nameri kot začetnega koraka partnerstva z državo. Na ministrstvu so pismo že sestavili, po resorskem usklajevanju ga je pregledala tudi že vladna služba za zakonodajo, večjih pripomb na vsebino pa nimajo tu^i lokalni partnerji.
Ker pa je podpisnik z lokalne ravni lahko samo eden, je bilo treba ustanoviti konzorcij in imenovati nosilca, ki potem nastopa
a letošnjem zadnjem srečanju članov Kluba menedžerjev in podjetnikov Lendava so podpisali pogodbo o ustanovitvi konzorcija Železniška proga Lendava-Redi-
cs, s čimer so zaokrožili, po mnenju predsednika združenja Štefana Sobočana, zelo uspešno leto delovanja.
Železniška proga kot vzvod razvoja in pritiska
Za njimi je bogato leto druženja in medsebojnega spoznavanja, razpoznavni pa so postali tudi z delovanjem navzven, predvsem s političnim angažiranjem
tako pri županskih volitvah kot z zelo uspešnim nastopom liste podjetnikov na lokalnih volitvah. S podpisom pogodbe o ustanovitvi konzorcija torej nadgrajujejo svojo usmeritev, da povečajo vpliv gospodarstva na politiko, vse tja do državne ravni. Konzorcij-
kot podpisnik pisma. NosileC konzorcija je tako Nafta Lendavi drugi člani pa so še Razvojni sklad Lendava, Občina Lendava, o podjetij pa še Hinco, VIB, Variš111 KG Lendava. Gre torej za komef cialni in podjetniški interes g°' spodarstva, zato k podpisu koncesijske pogodbe lahko pr*8^ pijo še drugi.
Proga tam, kjer je že bil3 - po državni zemlji
Lendava in Redics sta do PeI desetih let še imela železni^® povezavo, tako da ta trasa brez 11 rov še vedno obstaja. Zemlji^ večinoma v lasti države, tako 11 če bi nova trasa tekla po stari P0^ ti, s pridobivanjem zemlji verjetneje ne bi bilo težav gradnjo železniške povezave Le dava-Redics torej obstaja kon^ cialni interes, medtem ko za P vezavo Lendava-Beltinci P1^, jemo, da jo bo v sklopu naci°° * nega programa zgradila držav3’ je povedal mag. Štefan Semenje pred podpisom pogodbe pf jekt tudi predstavil. Železni^ povezava z Beltinci je namrec 3 bila v nacionalnem program1 leta dva tisoč, vendar potem1Z stala, sedaj pa naj bi spet dob1 svoje mesto, tudi zaradi pr^ trenutka ali možnosti hkratna načrtovanja trase z avtocesto-
Pismo o nameri še ta mesec
Pismo o nameri naj bi P0^ šali še ta mesec, to pa je P*^ osnova za pripravo zakona, bo treba spraviti še skozi P mentarno proceduro. Sele K j, jeti zakon bo osnova za pfl p tev koncesij? in pripravo Pr tov. O časovnih rokih bo znanega šele ob podpisu p18 nameri.	|
Majda Horvat, foto: M-
Televizijski spored od 6. decembra do 12. decembra 2002
dja - 9.05 Dogodovščine poredneža, avstr.nan ■ 9.35 Želja Susuja -10.05 Prijatelji ■ 10.35 »... in so srečno živeli, dokler niso umrli«-11.10 Nepričakovano potovanje, kan. nad. -12.00 Poročila, vreme ■ 12.05 Tedenski mozaik. -13.00 Popotnica, prometni mag. -13.15 Mag. ljudske glasbe -13.40 Razred, pozor!-14.10 Delta-plus -14.40 Gala, ekološki mag. -15.10 Naše stoletje -15.35 Kraljica čardaša v Moerbischu -16.15 Safari v Hollywoodu -16.5 5 Teksaške kronike , am. nad. -18.35 Luxor Loto Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kabaret tete Kato -20.55 Harakiri - 21.25 Črni dež, am. film ■ 23.25 Poročila - 23.35 Ostani pri življenju, film
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 7.10 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.10 Ne obrni se nazaj, prihaja volk 9.25 »Živel je nekoč ...« - 10.15 Avla -10.45 Skrivnosti Rima -11.15 Nazaj v Sherwo-od!, am. sci. film -11.50 Poročila - 12.10 V božjih rokah -12.40 Z očeta na sina - 13.10 Fakulteta vsega znanja -14.20 Navigator -14.35 Severni svet, poljudno-znanstvena ser. -15.30 Vrtovi v podeželski Angliji -16.00 Brezmejno -16.30 Pedenj zelenega -17.00 Začaranost, it. nad. -18.00 Poročila -18.30 Lepe madž. novele -19.00 Risanka -19.25 Halo, halo!, ang. burleska - 20.00 Camille Glaudel, fran. film, 2/1. -21.30 Aladar Pege: Black and White- 21.45 Poročila, šport - 22.05 Osvobodilna vojska v oklepu, am. film 8. december
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 11.50 Šaljivec Carey -12.15 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.00 Življenje in jaz - 13.20 Princ iz Bel Aira - 13.45 Smučarski skoki, posnetek iz Trondheima -14.30 Smučarski tek, prenos iz Trondheima -17.50 Smuk (ž.), prenos iz Lake Louisa - 20.15 Stavite, da...?, prenos z Dunaja - 22.40 Odporen na krogle, akcijski film - 0.00 Tajno ime Črni angel, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bovla z ognjenimi zublji, komedija -11.10 Ludwig II, film - 13.00 Poročila -13.10 Brez poljuba človek ne sme iti spat, komedija - 14.35 Barometer na čarobnem otoku - 16.25 Alpe -Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Doživetje Avstrija - 17.45 Lju-iski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Slapovi v Slunju, TV-'ilm - 22.10 Simon Boccanegra, opera - 0.30 Bela ženska pri Kongu, pustolovski film
Nedelja, 8. 12.
TV SLOVENIJA 1
7.35 teletekst tv Slovenija do 06.15 - 8.00 živ žav: - 9.55 promenadni koncert v spomin bojanu adamiču - 10.20 razgledi slovenskih vrhov -11.00 prvaki divjine, -11.25 ozare, pon. - 11.30 obzorja duha - 12.00 ljudje in zemlja, oddaja tv <oper-capodistria - 13.00 poročila, šport, vreme -13.15 tistega lepega popoldneva - 13.20 predmet poželenja - 13.30 kulinarika -13.45 kultura bivanja -14.05 motorinj - 14.15 avantura: osamljeni planet - 15.05 nedeljsko oko - 15.10 privlačna nasprotja - 15.30 kislo jabolko -15.55 šampioni - 16.00 raymonda imajo vsi radi, - 16.30 poročila, šport, vreme - 16.45 tistega lepega popoldneva - 16.50 popoldne - 17.00 glasbeni dvoboj - 17.20 družabna kronika - 17.30 vsakdanjik in praznik - 18.35 žrebanje lota -18.45 risanka - 19.00 danes - 19.05 zrcalo tedna - 19.25 vreme -19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 mario, nedeljski večer v živo - 21.50 intervju: milan kučan - 22.45 poročila, šport, vreme - 23.15 hannah in njeni sestri, film -1.05 moška liga, -1.35 poštenjak, nemška nan. - 2.20 vsakdanjik in praznik, pon. - 3.25 ep v rokometu lž.): - 4.40 svetovni pokal v smučarskih skokih
TV SLOVENIJA 2
’.25 teletekst tv Slovenija do 00.25 - 7.45
videostrani - vremenska panorama - 10.15 tv-prodaja -10.45 tedenski izbor -10.45 rad imam lucy -11.10 bogataš in revež -11.55 slovenski ljudski plesi: med muto in pernicami - 12.25 tv-prodaja - 12.55 koncert slovenske skupine kvinton - 13.50 trondheim: svetovni pokal -15.40 ep v rokometu (ž.): - 16.55 ljubljana: liga prvakov v rokometu - 18.50 beaver creek: svetovni pokal - 20.15 prepovedane globine -21.10 murphy brown, nan. - 21.35 homo turisticus - 21.55 poštenjak, nemška nan. -22.40 sodobni slovenski koreojrafi - 23.40 videospotnice
POP TV
7.30 TV-prodaja - 8.00 Ringaraja: Obuti maček -8.25 Pujsek Zlatko - 8.35 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 9.05 Palčica - 9.30 Mjav! Mjav! - 9.40 Bobek in Ciril - 10.05 Malinji dol - Nutsberry Tovvn, sinhronizirana risana serija - 10.15 Trije medvedki, sinhronizirani risani film -11.20 Šolska košarkarska liga, pon. - 12.20 Trenja, pon. - 13.30 Misssveta, pon. - 15.30 Bolnišnica upanja - 16.30 Močno zdravilo - 17.30 Greh iz preteklosti - 19.15 24UR - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.25 Goo-dyear liga, Gibona VIP: Crvena zvezda, posnetek košarke - 0.00 24UR, pon. *
KANALA
9.40 TV-prodaja -10.10 - 13.30 Mladi in nemirni -14.20 Begunec -15.10 Film stoletja: - Rojeni za baseball -17.30 Beverly Hills -18.20 Melrose Plače -19.10 Čarovnice - 20.00 Družinski film: Trije za tango - 21.50 Odvetnik z ulice - 22.40 Zaščitnik - 0.20 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski inf. kažipot -10.00 Živa-ldea TV, reg. program - športna Idea z Mirjano, nagradna igrica - 10.30 Iz našega studia: naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice Triglav, pogovor z Dragico Hari, pomočnico direktorja osebnih zavarovanj - 10.50 Živila odpirajo dvakrat, reportažna posnetka z otvoritev: prenovljena blagovnica Ravenka v Beltincih, novi Supermarket v Lendavi - 11.20 Eko šola kot način življenja, tretja iz serije petnajstih oddaj v živo -11.40 Orfam - moč polnega življenja: učinek simbola moči na nosečnice, dojenčke in otroke, sedma iz ciklusa oddaj o življenjski energiji - 12.10 Intervju:. Vojko Stopar - 12.25 Prvi decembrski dobrotnik: sveti Miklavž - 12.35 Veterinar svetuje -12.45 Tedenski komentar - 12.50 pregled dogodkov tedna-13.05 Kanal A
TV AS
69.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.30 Za vas in mesto, kmetijska oddaja. 11.25 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 12.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, pon.. 13.00 Viva Turistica, pon.. 13.30 Intervju: Anton Slavic, župan MO M.Sobota. 14.00 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-sveto-valna oddaja, pon.. 14.45 Skrivna moč izvira svetega Vida. 15.15 Najina poroka, glasbeno-zabavna prireditev. 16.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Risanka - 8.25 Naravne lepote Evrope - 9.00 Dvigalo - 10.00 Leteči medvedki - 10.25 Gumijasti Tarzan - 12.00 Poročila - 12.10 TV-koledar - 12.25 Plodovi zemlje - 13.15 Mir in dobro - 13.45 TV-razstava - 14.00 V nedeljo ob
idea tv
POMURSKA
REGIONALNA televizij a
10
38
dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Oprah show -16.00 Olsenova banda v Parizu, danski film -16.50 Hruške in jabolka - 16.45 Živi zid - 19.30 Dnevnik - 20.05 film - 21.10 Dramski program -22.00 Pol ure torture, zabavno-humoristična oddaja - 23.05 Poročila - 23.00 Otok doktorja More-aua, film - 1.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.50 TV-koledar - 10.00 Sveto pismo - 10.15 Biblija - 10.45 Zagreb, druga adventna nedelja, maša - 12.05 Ksena - 12.50 Pleme, risanka -13.45 Družinski vrtiljak -14.15 Opera box - 17.15 Človeštvo: Slike v možganih - 17.55 drama -19.30 Cesarstvo divjine - 20.05 Preživetje - 20.55 Poročila - 21.05 Koncert - 22.00 Komedija nedeljskega večera - 23.40 film
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -10.55 Medulin: EP v krosu, prenos - ... Pravica do rojstva - 16.00 Košarka Goodyear liga: Cibona -Crvena zvezda, posnetek - 17.50 Rokometna Liga prvakov: Zagreb - Vardar, prenos - 19.30 Liga prvakov, nogometni magazin - 20.25 Nogomet: Chievo - Bologna, prenos iz Verone - 22.20 Šport danes - 22.35 Klapa Ragusa, posnetek koncerta - 23.45 V nedeljo ob 2"
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Oddaja za kmetovalce - 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Najbolj poreden otrok sveta, tel. film -10.05 Glavni trg -11.00 Križ v sodobni umetnosti -11.20 «... Ponovno bi postal učitelj« -11.50 Arboreti ■ 12.00 Poročila, vreme -12.05 Eu-talk-show -12.35 Delta -13.00 Fakulteta vsega znanja ■ 13.55 Nedotaknjena Avstralija, fran. ser. -14.50 Radostna novica -15.20 Potepanje po svetoštefansko - 15.50 Avtomontaža, nemški ali. japonski avto? -16.15 Iz prve roke -16.45 Langusta za zajtrk, it. komedija -18.25 Poročila, šport - .18.55 Tednik -19.50 Murielova poroka, avst. kom. - 21.35 Srečanje z zvezdniki - 22.05 Policijska kri in hladna kri, madž. krim. komedija - 22.55 Poročila -23.05 Intervju
TV DUNA
5.30 Za kmetovalce, izbor - 5.55 Koledar - 7.10 Zmaj iz papirja, za male in velike - 8.30 Prijatelji - 9.00 Deset minut za znanost - 9.10 Mali Tom na vulkanskem otoku -10.10 Skrivnosti Rima -10.40 Jama Altamira ■ 11.50 Poročila -12.10 Živa cerkev -12.40 Millenaris Teater • 13.00 Nekaj minut s Kalmanom Latabarjem -13.15 Skušnjava, madž. film -14.40 Izginili so - iščemo jih! -15.00 Nekdanji dnevniki -15.20 Navigator ■ 16.00 Dobre želje brez meja -17.00 Dogodivščine Sherlocka Holmesa -18.00 Poročila, šport -18.20 Tednik-19.10 Risanka -19.20 Halo, halo - 20.05 Camille Claudel, fran. film, 2/2. -21.15 Dunašport - 21.40 Vzhod je vzhod, film - 23:15 Občutljivi drobec, večer sodobne umetnosti
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 11.00 Baby Boom, komedija - 12.45 Liga prvakov, nogometni magazin -13.15 Šport - 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Trondheima - 16.00 Gospod Bean - 16.25 Asterix pri Britancih, risani film - 17.40 Superveleslalom (ž.), Lake Louis - 18.55 Superveleslalom, Vali -20.15 Mulan, risani film - 21.40 Indiana Jones -Lov za izgubljenim zakladom, pustolovski film -23.30 Zaščita priče, TV-film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Donavski samostan - 9.50 Bruno Walter, portret - 10.50 Teden kulture -11.20 Bosonogi zdravnik, dok. film - 12.00 Budnica -13.00 Poročila -13.10 Domovina, tuja domovina - 13.35 Univerzum - 14.20 In večno pojo gozdovi, film - 16.00 Adventni čas z Lučjo v temi - 17.00 Poročila - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kaj verjamem - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer -20.15 Zvočna Avstrija - 21.20 Do konca sveta, romanca - 22.55 Življenjski umetnik: Heinrich Harrer - 23.45 Peter Kogler, portret - 0.15 Jazzovske korenine v temoliu klasike
I Ponedeljek, 9. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.05 teletekst tv Slovenija do 06.20 - 6.25 tedenski izbor - 6.25 utrip - 6.35 eu in mi - 6.40 zrcalo tedna - 7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9.05 tedenski izbor - 9.05 čarobne dežele • čarobno drevo - 9.15 iz popotne torbe: od iskre do ognja -9.35 waitapu, mladinska nad. -10.05 prvaki divjina - 10.30 na vrtu, oddaja tv maribor -11.00 tistega lepega popoldneva - 13.00 poročila, šport, vreme - 13.20 tedenski izbor - 13.20 tistega lepega popoldneva - 15.25 osvajanje k2 - 15.55 dober dan, koroška - 16.30 poročila, šport, vreme - 16.50 radovedni taček: voz - 17.05 pipsi, risana nan. -17.40 recept za zdravo življenje - 18.30 žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 risanka - 19.00 danes -19.05 vaš kraj - 19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 hujšajmol, angleška nad. - 20.55 svetovni izzivi - 21.25 (ne)znani oder - 22.00 odmevi, kulturna kronika, šport, vreme - 22.50 knjiga mene briga - 23.05 dosežki -23.35 recept za zdravo življenje: - 0.25 (ne)znani oder, pon. - 0.50 svetovni izzivi, pon. - 1.20 mary tyler moore, - 1.45 parada plesa, pon. -2.05 homo turisticus, pon, - 2.25 studio city, pon. - 3.45 končnica, pon. - 4.45 šport-
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija - 7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor - 8.30 izvirlnli, oddaja o ljubiteljski kulturi - 9.05 dobro jutro - 11.05 tv-prodaja - 11.35 videostrani -vremenska panorama -13.45 tv-prodaja -14.15 tedenski izbor -14.15 sloves, - 15.05 sobotna noč - 17.05 mary tyler moore, - 17.40 antonio, mali mojster koride iz portugalske, -17.55 eva in adam, švedska nad. - 18.25 jasno in glasno: -19.15 videospotnice - 20.00 končnica - 21.05 studio city - 22.00 hladna vojna, - 22.50 brane rončel izza odra - 0.25 videospotnice, pon. - -
POP TV
9.00 Ko boš moja - 9.55 Salome - 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.40 Ljubezen brez greha -12.35 TV-prodaja -13.05 Športna scena, pon. - 14.00 Varuhi luke - 14.50 TV-prodaja -15.20 Ljubezen brez greha - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.15 Salome - 18.10 Ko boš moja - 19.15 24UR - 20.00 Pod eno streho, -21.05 Sedma nebesa - 22.00 Raztresena Ally -22.50 Tretja izmena - 23.40 24UR, pon.
KANALA
10.40 Izganjalka vampirjev - 11.30 TV-prodaja -12.00 Dannyjeve zvezde, v živo -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.35 TV-prodaja -16.05 Dra-gon Bali -16.30 Super punce - 16.55 Izganjalka vampirjev - 17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret -19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Su-perfilm: - Blisk smrti - 21.40 Pa me ustreli - 22.10 Ned in Stacey - 22.40 Noro zaljubljena - 23.10 Mojster shaolina - 0.50 Rdeče petke
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Živa-ldea TV, pon. reg. programa video novice za gluhe in naglušne - 9.45 Pomurski inf. kažipot - 15.00 Živa-ldea TV, pon. reg. programa - video novice za gluhe in naglušne - 15.45 Pomurski inf. kažipot - 18.00 Živa-ldea TV, reg. program - aktualno, inf. oddaja dogodek dneva -18.15 Oglasi - 18.20 Kronika - 18.25 Pregled športnih dogodkov - 18.30 Športna Idea z Mirjano, nagradna igrica v živo - 19.00 Aktualno, pon. inf. oddaje dogodek dneva - 19.15 Pomurski inf. kažipot - 20.00 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon.. 10.30 Za vas in mesto, kmetijska oddaja. 10.25 Na domači grudi, kmetijska oddaja, pon.. 11.40 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, inf. oddaja, pon.. 16.30 KK Radenska Creativ: KK Loka kava, posnetek ko-Šarkafškp tekme IR (IR flnec inf nHrinin 1O ID
Televizijski spored od 6. decembra do 12. decembra 2002
Vreme. 18.15 Najina proka, glasbeno-zabavna prireditev. 19.45 Glasbeni spoti. ŽO.OO Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.13 Vreme, pon.. 20,15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.45 Avstralija - dežela kntrastov, reportaža. 21.45 Za vas in mesto, kmetijska oddaja. 22.45 Gnes, inf. oddaja, pon.. 22.58 Vreme, pon.. 23.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro Hrvaška - 9.00 Poročila - 9.05 Pustolovščine iz knjige - 9.30 Izobraževalni program - 10.45 Učilnica, kviz -11.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.10 TV-koledar - 12.35 Pravica, mehiška nan. - 13.25 Glasbena TV - 14.15 Program za otroke in mladino - 15.10 Izobraževalni program -16.00 Poročila -16.05 Pustolovščine iz knjige vrlin - 16.30 Hugo - 17.00 Zagreb, obe strani - 17.30 Hrvaška danes - 17.50 Alpe - Donava-Jadran - 18.20 Mali antikvariat - 18.50 Vem, a ne vem - 19.00. Kviz - 19.12 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 Črni biser, dok. oddaja -20.45 Latinica. Sisak - 22.30 Meridian - 23.00 Stanje Stvari - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.10 Samove pustolovščine - 8,35 Horace in Tina - 9.20 Ponovitve - 9.50 Dokumentarni film -10.35 Fenomeni - 11.00 Po Kristusovih stopinjah -11.35 Družinski vrtiljak - 12.05 Iz jezikovne zakladnice - 12.35 Hruške in jabolka - 13.05 Gla-mour kafe -14.35 Željka Ogresta in gosti - 15.00 Drama -16.30 Sličica - 16.40 Poročila za gluhe in naglušne - 16.45 TV-koledar - 16.55 Planet glasba - 17.25 Pravica, mehiška nan: -18.10 Panorama - 18.45 Zvezdne steze - 19.30 Cesarstvo divjine - 20.05 Zahodno krilo - 20.55 Poročila -21.00 humoristična nan. - 21.30 Siska 3, nemška nad. - 22.30 Alo, alo - 23.00 Elisa, življenje moje, španski film - 00.35 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
9,25 Panorame turističnih središč Hrvaške -11.30 Grbavec z našega faksa, film - 13.25 Živi zid, športno-zabavna oddaja - 15.15 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.30 Italijanska nogometna liga, posnetek tekme - 17.20 Ciklus brazilskega filma: Skoraj nič - 19.00 Planet Internet
19.30 Hrvaška speleološka ekspedicija Chiapas '99, potopisna serija - 20.10 Petica, evropski nogomet - 21.25 Neopazni zlom, film - 23.05 Šport danes - 23.15 Juriča Muraj v Dubrovniku 1976. leta
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Agrar - 5.50 Sončni vzhod - 9.00 Borš, nan. -10.15 Prosili ste, oglejte si! -11.10 Dediščina družine Guldenburg -12.00 Poročila, vreme -13.05 Po ulicah San Francisca, am. krim. nan. -13.55 Romski mag. -14.25 Slovaški mag. -14.50 Pari in zakonski pari v umetnosti -15.10 Madžarska hiša -15.35 Za drug drugega - 15.45 Ljubezni v Saint Tropezu • 16.40 Klinika, nemš. nad. -17.30 Direktno, talk-show o javnih vprašanjih - 18.00 Poročila ■ 18.15 Poročila iz pokrajinski študijev -18.25 Navigator - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik-20.05 Modra luč - 21.00 24, am. film - 21.50 Kje? Kaj? Koliko?- 22.20 V ponedeljek zvečer -23.10 Liga prvakov
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila -9.25 II. profesionalna plesna gala prireditev -10.20 Verdi, it. nad. -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce - 12.25 V božjih rokah - 12.55 Nekdanji dnevniki -13.20 Znanstvena zakladnica -13.50 Tatra, gora tisočerih barv -14.45 Brez katedre -15.05 Heureka! -15.40 Minute za poezijo -16.05 Nekoč smo bili Madžari, dok. -17.00 Halo, halo! -17.30 Bilo je nekoč ... 17.40 Deset minut za znanost -18.00 Poročila, šport -18.30 Nad mejami -19.15 Gimnazija osvajalcev, ser ■ .20.00 Moja hiša, je moj grad, avstr, komedija -21.40 Nasprotna obala, filmska etida - 21.45. Poročila, šport - 22.10 Dvesto let knjižnice Teleki - 22.50 Predsedniki. 3/1-2.
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 8.20 Asterix pri Britancih,
risani film - 9.30 Indiana Jones - Lov za izgubljenim zakladom, pustolovski film - 11.20 Močna družina - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.10 Superman - 16.00 Dawsonov potok - 16.50 X-faktor - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 25. magazin - 19.00 Malcolm na sredi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov -21.10 Starmania - Kvalifikacije - 22.20 Starmania - Volitve - 22.50 Robbie Williams šov - 23.50 Selena
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Brez poljuba človek ne sme iti spat, komedija - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Duinnova - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22^00 Čas v sliki -22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Vstajenje, film
L" 4 'o*
Torek, 10. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.05 teletekst tv Slovenija do 06.20 - 6.25 tedenski izbor - 6.25 kulturna kronika - 6.30 odmevi -7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9,05 tedenski izbor - 9.05 radovedni taček: voz - 9.15 pipsi, risana nan. - 9.40 fliper in lopaka - 10.05 študentska ulica, oddaja za študente - 10.35 recept za zdravo življenje: - 11.25 obzorja duha - 11.55 hujšajmo!, angleška nad. - 13.00 poročila, šport, vreme - 13.20 tedenski izbor - 13.20 ljudje in zemlja - 14.10 naravni parki Slovenije - 14.40 polnočni klub - 15.55 prisluhnimo tišigi - 16,30 poročila, šport, vreme - 16.50 biserčki iz bisergo-re - 16.55 sprehodi v naravo: pupki - 17.10 knjiga mene briga - roddy doyle: - 17.40 ivan grozni, angleška dok. oddaja - 18.25 zakladi sveta -18.45 risanka - 19.00 danes - 19.05 vaš kraj -19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme -20.00 dosje: organizacija tigr - 20.55 aktualno -22.00 odmevi, kulturna kronika, šport, vreme -22.50 usode srca, francoska drama - 0.25 ivan prozni, - 1.15 zakladi sveta - 1.30 dosje: organizacija tigr, pon. - 2.20 aktualno, pon. - 3.15 mary tyler moore, - 3.40 usode srca, francoska drama - 5.30 šport - -
TV SLOVENIJA 2
7,25 teletekst tv Slovenija do 01.00 - 7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor - 8.30 dober dan, koroška - 9.05 dobro jutro - 11.20 videostrani - vremenska panorama -12.00 tv-prodaja -12.30 videostrani - vremenska panorama - 14.35 tv-prodaja - 15.05 tedenski izbor - 15.05 studio city - 16.00 končnica -17.05 mary tyler moore - 17.40 rodna louisiana, film - 19.15 videospotnice - 20.00 športni film -20.35 london: liga prvakov v nogometu, - 22.35 baspuiat, film - 0.15 videospotnice, pon. - -
POP TV
9.00 Ko boš moja - 9.55 Salome - 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo - 11.40 Ljubezen brez greha - 12.35 TV-prodaja - 13.05 Pod eno streho, pon. 11. dela sosedske nadaljevanke - 14.00 Varuhi luke - 14.50 TV-prodaja - 15.20 Ljubezen brez greha - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17,15 Salome - 18.10 Ko boš moja - 19.15 24UR - 20.00 Preverjeno - 21.00 Resnična zgodba: Kloniran otrok - 22.40 Tretja izmena - 23.30 24UR, pon.
KANALA
10.50 Izganjalka vampirjev -11.40 TV-prodaja -12.10 Na sever -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.35 TV-prodaja - 16.05 Dragon Bal! -16.30 Super punce -16.55 Izganjalka vampirjev -17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret - 19.15 Šov Jerryja Sprin-gerja, pogovorna oddaja - 20.00 Akcija: Napad na
ladjo - 21.40 Pa me ustreli - 22.10 Ned in Stacey - 22.40 Noro zaljubljena - 23.10 Duhovni kung fu - 0.55 Rdeče petke
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro Pomurje - pozdrav Prekmurcem in Prlekom - vreme Živa-ldea TV, pon. - 9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 Živa-ldea TV, pon. reg. programa aktualno, inf. oddaja dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Pregled športnih dogodkov -15.30 Športna Idea z Mirjano, nagradna igrica -16.00 Pomurski inf. kažipot - 18.00 Živa-ldea tv, reg. program - aktualno, inf. oddaja - dogodek dneva -18.15 Oglasi - 18.20 Iz našega studia: poslovno enoto banke Koper v Murski Soboti predstavljamo v pogovoru z direktorjem Jožefom Benkovičem - 18.50 Reke življenja se stekajo, predstavitev knjige življenjepisov prebivalcev ob Muri in Ščavnici - 19.00 Aktualno, pon. inf. oddaje - dogodek dneva - 19.15 Pomurski inf. kažipot - 20.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon,, 09.43 Vreme, pon.. 09.45 Šport plus, športna oddaja, pon.. 10.15 KK Radenska Creativ : KK Loka kava, posnetek košarkarske tekme. 11.45 Nato in mi, pogovorna oddaja, prod. TV Pika. 12.15 Videostrani. 17.00 Avstralija - dežela kontratov, reportaža. 18,00 Gnes, inf. oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 KK Radenska Creativ: KK Loka kava, posnetek košarkarske tekme. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.13 Vreme, pon.. 20.15 Skrivna moč izvira svetega Vida, reportaža. 20.45 Glasbeni spoti. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Šport plus, športna oddaja, pon.. 22.00 Gospodarjenje s podeželjem, dok. oddaja. 22.30 Gnes, pon.. 22.43 Vreme, pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro Hrvaška - 9.00 Poročila - 9.05 Ninda želve - 9.30 Izobraževalni program - 10.45 Učilnica, kviz - 11.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.10 TV-koledar - 12.35 Pravica, mehiška nan. - 13.25 Glasbena TV - 14.15 Program za otroke in mladino - 15.10 Izobraževalni program - 16.00 Poročila - 16.05 Ninda želve - 16.30 Hugo - 17.00 Zagreb, obe strani - 17.30 Hrvaška danes - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.20 Kulturna oddaja -18.50 Vem, a ne vem - 19.00 Kviz - 19.12 Risanki- 19.30 Dnevnik - 20.05 Globalno sedlo -20,45 Mestni ritem, glasbena oddaja - 21.05 Forum - 22.30 Meridijan : 23.00 Zunanjepolitični magazin - 23.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.10 Betmen, risanka - 8.35 Potniki skozi čas -9.20 Ponovitve - 10.35 Dokumentarni film - 10.55 Črno-belo v barvi - 11.40 Briljantin - 12.35 Hruške in jabolka - 13.05 Alpe - Donava -Jadran -13.30 Mali antikvariat - 14.00 Izobraževalna oddaja - 15.00 Film - 16.40 Poročila za gluhe in naglušne - 16.45 TV-koledar - 16.55 Planet glasba - 17.25 Pravica, mehiška nan. -18.10 Panorama - 18.45 Zvezdne .steze - 19.30 Cesarstvo divjine - 20.05 Še enkrat od začetka - 20.55 Poročila - 21.00 humoristična nan. - 21.30 Praksa, nan. - 22.30 Alo, alo - 22.50 Drama - 00.35 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
9.25 Panorame turističnih središč Hrvaške -11.30 Film - 13.30 Latinica: Zbogom, orožje! -15.10 Panorame turističnih središč Hrvaške -17.20 Petica - 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov - 19.30 Hrvaška speleološka ekspedicija Chiapas '99 - 20.05 Ponovitve - 20.35 Nogomet: Inter - Bayer Leverkusen, prenos iz Milana -22.40 Šport danes - 22.50 Glamour Cafe - 23,50 Liga prvakov, posnetki
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Agrar ■ 5.50 Sončni vzhod - 9.05 Borš, madž. nan. -10.10 Oddaja Gyorgya Nadasa -11.10 Dediščina družine Guldenburg, nemš. nad. -12.00 Poročila, vreme -13.00 Dnevnik iz parlamenta -13.55 Srbski ekran -14.20 Unsern Bildschirm - 14.45 Vonj železniških pragov -15.00 Madžarska hiša -
15.30 Angel se rodi - 15.50 Ostani z nami -16.00 Katoliška kronika -16.30 Predaja Nobelovih nagrad -18.00 Poročila -18.25 Navigator -18.55 Risanka -19.30 Poročila, šport vreme -20.05 Predaja nobelovih nagrad - 20.35 EvroPar-ty - 21.30 QU0 VADIŠ, it. nad. - 22.30 V torek zvečer - 23.10 Panorama - 23.50 Športna oddaja
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami -9.15 Operni pevec dr. Imre Pallb - 10.05 Gimnazija zapeljivcev, nan. -10.50 »...načnem ga za Ja-niko«, dok. -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce-12.25 Semper reformanda, dok. ser. -12.55 Heureka! - 13.30 Pogum - 14.00 Škotska -14.35 Bog naj blagoslovi pošteno obrt -14.50 Hungaria Litterata -15.55 »Hej, geto...« -16.30 Predaja Nobelovih nagrad -18.00 Poročila, šport
18.30 Smeri neba-19.00 Risanka-19.15 Gimnazija zapeljivcev - 20.00 Vaja in nastop, film -21.00 Imre Kertesz, portret - 21.45 Poročila -22.10 »Luč prihodnosti« - 22.40 Ločitev, film
TV AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 9.20 Selena, film - 11.20 25. magazin - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.10 Superman - 16.00 Dawsonov potok - 16.50 X-faktor - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 25.magazin - 19.00 Malcolm na sredi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Soko Kitzbiihel -21.10 Policist iz Tolza - 22.50 Seks v mestu -23.20 Liga prvakov, posnetki
TV AVSTRIJA 2
9.05 Sveže kuhano ie napol pridobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Policijska inšpekcija 1 -10.20 In večno pojo gozdovi - 12.00 Poročila -12.05 Co - 12.35 Potovalne zgodbe - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Zdravnik Trapper John - 14.50 Naš Charly -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled -23.05 Križem kražem
TV SLOVENIJA 1
6.05 teletekst tv Slovenija do 06.20 - 6.25 tedenski izbor - 6.25 kulturna kronika - 6.30 odmevi - 7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9.05 tedenski izbor - 9.05 biserčki iz bisergore - 9.10 prti raček tine, risana nan. - 9.30 sprehodi v naravo: pupki - 9.50 oddaja za otroke - 10.05 knjiga mene briga - roddy doyle: - 10.20 naravni parki Slovenije: - 10.50 zakladi sveta - 11.05 ivan grozni -11.55 plesanje skozi čas - 13.00 poročila, šport, vreme - 13.15 tedenski izbor - 13.15 (ne)znani oder - 13.40 svetovni izzivi - 14.10 dosje: organizacija tigr -15.00 aktualno -15.55 hL dak - mostovi - 16.30 poročila - 16.50 pod klobukom -17.50 v divjini z... - 18.45 risanka -19.00 danes -19.05 vaš kraj - 19.25 vreme -19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 sedmi pečat - 22.00 odmevi, kultoma kronika, šport, vreme - 22.55 koncert orkestra slovenske filharmonije: - 0.25 v divjini z.., - 1.20 mary tyler moore -1.45 v nebesih ribe stradajo, - 3.35 šport
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 02.35 - 7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor - 8.30 hidak • mostovi - 9.05 dobro jutro -12.00 tv-prodaja - 13.05 tv-prodaja - 13.35 slovenski ljudski plesi: - 14.05 pokljuka: svetovni pokal v biatlonu - 16.00 homo turisticus, pon. -16.25 šport - 17.45 mary tyler moore, -18.15 svetovni pokal v biatlonu -19.15 videospotnice - 20.00 liga prvakov v nogometu - O.00 zaklad gospoda ameja, švedski nemi č.-b. film -1.50 videospotnice, pon.
POP TV
9.00 Ko boš moja - 9.55 Salome - 10.45 Med
'Tl/
/ V Petek, 6. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.05 teletekst tv Slovenija do 07.15 - 6.25 tedenski izbor - 6.25 kulturna kronika - 6 30 odmevi -7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9.05 tedenski izbor - 9.05 risanka - 9.15 melvin in muca, kratki igrani film za otroke - 9.30 enciklopedija znanja: sesalci - 9.45 na liniji, oddaja za mlade - 10.30 duhovni utrip - 10.50 humanistika -11.20 dosežki -11.40 prvi in drugi - 12.00 klic divjine, kanadska nan. -13.00 poročila, šport, vreme -13.15 teden-. ski izbor - 13.15 Slovenci v avstraliji: zelena ta-smanka - anka makovec - 13.45 Slovenci v avstraliji: lipa šumi med evkalipti • pavla gruden -14.20 osmi dan - 14.55 vsakdanjik in praznik -15.55 hidak ■ mostovi -16.30 poročila, šport, vreme -16.50 čarobne dežele - čarobno drevo, risana nan. - 17.00 iz popotne torbe: od iskre do ognja -17.20 trnovo robidovje: zimska zgodba, risani film -18.05 zofijin svet, švedska nan. -18.30 deteljica - 18.45 risanka -19.00 danes - 19.05 vaš kraj - 19.25 vreme -19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 praksa, nan. - 20.50 naravni parki Slovenije: regijski park trnovski gozd - nanos - 21.25 cik cak - 22.00 odmevi, kulturna kronika, šport, vreme - 22.50 polnočni klub - 0.00 duh demokracije, norveška dok. oddaja - 0.40 mary tyler mo-ore, nan. - 1.05 byron: balada za demona, grški film, pon. - 3.15 ep v rokometu (ž.), Slovenija -češka, posnetek iz aarhusa - 4.30 portret športnika: mark phillips - 5.10 vsakdanjik in praznik, pon. - 6.05 najlepša viža 2002, pon. —
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 00.45 - 7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 tedenski izbor - 8.30 hidak - mostovi - 9.05 dobro jutro -14.25 aarhus: ep v rokometu (ž.), Slovenija - češka, prenos - 16.10 hladna vojna, dok. serija -17.00 mary tvler moore - 17.35 afriška kraljica, film, pon. - 19.15 videospotnice - 20.00 sloves, angleška dok. serija - 20.55 osmi potnik I, film -22.50 moška liga, angleška nan. - 23.20 iz slovenskih jazz klubov: peter mihelič trio in allan praskic - iz kluba gajo - 0.00 videospotnice, pon. -
POP TV
8.30 TV-prodaja - 9.00 Ko boš moja - 9.55 Salome -10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo -11.40 Ljubezen brez greha -12.35 Lepo je biti milijonar, pon. - 14.00 Varuhi luke - 14.50 TV-prodaja -15.20 Ljubezen brez greha -16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo -17.15 Salome -18.10 Ko boš moja - 19.15 24UR - 20.00 Akcija: Poljub za lahko noč - 22.10 Kameleon - 23.00 Rdeča cona
KANALA
10.50 Izganjalka vampirjev - 11.40 TV-prodaja -12.10 Svilene sence - 13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pogovorna eddaja -15.35 TV-prodaja - 16.05 Dragon Bali - 16.30 Super punce - 16.55 Izganjalka vampirjev - 17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Družina za umret - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Simpatije -20.50 Midve z mamo - 21.45 Moške zadeve -22.40 Generacija X - 0.20 Oni
IDEA TV - KANAL 10
8.00 - Dobro jutro Pomurje - pozdrav Prekmurcem in Prlekom - vreme Ziva-ldea TV, pon. reg. programa - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 Ziva-ldea TV, pon. reg. programa - aktualno, inf. oddaja - dogodek dneva - 15.15 Oglasi - 15.20 Kulturno-razvedrilno, navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Vojko Stopar - 15.40 Prvi decembrski dobrotnik: sveti Miklavž - 15.50 Veterinar svetuje - 16.00 Pomurski inf. kažipot -18.00 Živa-ldea TV, reg. program - aktualno, inf. oddaja - dogodek dneva - 18.15 Oglasi - 18.20 Tedenski komentar -18.25 Napoved športnih dogodkov -18.30 Videostik, kontaktna glasbena oddaja z Markom - 19.00 Aktualno, pon. inf. oddaje - dogodek dneva -19.15 Pomurski inf. kažipot - 20.00 Kanat A
TV AS
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon.. 09.43 Vreme, pon.. 09.45 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-svetovalna oddaja, pon.. 10.30 Vi-talis, zdravstvena oddaja, pon.. 11.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon.. 11.30 Videostrani. 17.25 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 17.25 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, pon.. 19.45 Ljudje Evrope. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.13 Vreme, pon.. 20.15 Intervju: Anton Slavic, župan MO M. Sobota. 20.45 Teden ob Muri, inf. oddaja. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Iz produkcije ZLTV. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, inf. oddaja, pon.. 22.43 Vreme, pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Poročila - 9.20 Za mano, film risanka -11.00 Program za otroke in mladino - Nemirna čarovnica -12.00 Poročila -12.10 TV-koledar -12.35 Pravica na rojstvo - 13.25 Glasbena TV - 14.15 Program za otroke in mladino - 15.10 Izobraževalni program - 16.00 Poročila - 16.05 Risanka - 16.30 Hugo -17.00 Zagreb: Obe strani - 17.30 Hrvaška danes - 17.50 Novi način -18.20 Narava - 18.50 Vem, a ne vem - 19.00 Kriz - 19.12 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 TV Bingo show - 20.55 Željka Ogresta in gosti - 21.55 Pol ure kulture -22.30 Meridian - 23.05 Frostov pristop, mini serija - 2.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.10 Amerika - življenje narave - 8.35 Plesna akademija - 9.00 Panorame hrvaških turističnih središč - 10.05 Ponovitve - 11.30 Koncert, glasbena oddaja - 12.20 SOS, dok. oddaja - 12.50 Oddaja o kulturi - 13.35 Dok. oddaja - 14.05 Kulturna oddaja - 14.35 Aljaska, film - 16.10 TV-ko-ledar - 16.20 Planet glasba - 16.60 Poročila za gluhe in naglušne -16.55 Pod lupo - 17.25 Pravica, mehiška nan. - 18.10 Panorama - 18.40 Zvezdne steze - 19.30 Carstvo divjine, poljudnoznanstvena nad. - 20.05 24 ur, nan. - 20.50 Poročila - 21.00 Tretji kamen od sonca, humoristična nad. - 21.30 Seks v mestu - 22.05 Plačanec, film - 00.00 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
9.30 Zasedanje Hrvaškega sabora, prenos - ... Čistina, politični magazin - ... Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.05 Zaobljubljeni pohod k Mariji, dok. film - 19.30 SOS ■ Oni nas potrebujejo: Gorčina - 20.00 Policist in ppl, film - 21.30 K(v)ader, oddaja o filmu - 22.00 Šport danes -22.10 Svet mode - 22.35 Zlata igla Zagreba, posnetek - 23.30 Pravi čas
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli ■ 5.38 Agrar - 5.50 Sončni vzhod ■ 9.00 Gustav, risanka - 9.10 Seznam ■ 11.10 Dediščina družine Guldenburg, tel. ser. -12.00 Poročila -13.00 Po ulicah San Francisca, am. krim. ser. -13.55 Oddaje pokrajinskih postaj -14.45 Madžarska stoletja -15.05 Zdravje je zaklad -15.35 Za drug drugega -15.45 Ljubezni v Saint Tropezu-16.40 Klinika, nemš. nan -17.30 Direktno, talk-show o javnem življenju'-18.00 Poročila -18.25 Navigator - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Rudnik zlata, ang. film - 22.05 Zunaj trenda - 22.45 V petek zvečer ■ 23.30 Temni angel, am. nan.
TV DUNA
5.30 Začenja se dan ■ 8.40 Menica, bančni mag. -9.10 Zaščita kulturnih spomenikov na Nizozemskem - 9.50 Risanka -10.00 Gimnazija zapeljivcev, avstr, nad -10.45 Pozdrav parklja, dok. -11.15 Severni volk, finski dok. -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce ■ 12.25 Svetniki tisočletja -12.55 Zgodovinski portreti ■ 13.25 Zmaj in copati, anim. film -13.35 Pot svile, japonska serija -15.25 Znanstvena zakladnica -15.55 Pogum • 16.30 Koledar -18 00 Poročila, šport ■ 18.30 Koledar, dodatek -19.00 Hotel Waczak, ang. ser. -19.25 Risanka - 19.50 Plišasti medo in njegovi prijatelji, ang. anim. film - 20.50 Madredeus, kon
cert ■ 21.45 Poročila, šport - 22.10 1001 recept zaljubljenega kuharja, franc, film
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 9.05 Blues iz Kaisermiih-lena - 9.50 Starmania - 11.20 25. magazin -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.10 Superman - 16.00 Dawsonov potok - 16.50 Čudovite čarovnice - 17.40 Smuk (ž.), prenos iz Lake Louisa -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Dolce Vita 8< Co. - 22.05 Mimic, srhljivka - 23.46 Ognjena lisica, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Policijska inšpekcija 1 - 10.20 Tiger išče tigrico, komedija -12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Dr. Ouinnova - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.20 Na sodišču - 22.10 Čas v sliki -22.35 Moderni časi - 23.00 Nerešeni akti XY -0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev
(V Sobota, 7. 12.
TV SLOVENIJA 1
7.05 teletekst tv Slovenija do 07.50 - 7.25 tedenski izbor - 7.25 kulturna kronika - 7.30 odmevi - 8.00 zgodbe iz školjke - 8.30 slovenske izštevanke z melito osojnik: trikule, trakule, buc, buc, - 8.40 melvin in muca - 8.55 arčibald, risana nan. - 9.10 male sive celice, kviz - 10.00 na liniji, oddaja za mlade - 10.40 kino kekec - 12.00 tednik, pon. - 13.00 poročila,'šport, vreme -13.15 študentska ulica, oddaja za študente -13.45 hidak • mostovi - 14.15 izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi -14.50 visoka napetost, film -16.30 poročila, šport, vreme - 16.45 alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope - 17.15 ozare -17.20 na vrtu, oddaja tv maribor - 17.45 osvajanje k2, - 18.15 mumini, risana nan. -18.45 risanka - 19.00 danes - 19.05 utrip -19.15 eu in mi - 19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme - 20.00 orion - 21.05 naša družinica, - 21.35 parada plesa - 21.55 ažurna obala - 22.35 poročila, šport, vreme - 23.10 pod rušo, nad., 12/13 - 0.05 baskervillski pes, kanadski film - 1.30 osvajanje k2, - 2.00 alpe-donava-jadran, - 2.30 vampirka, film, pon. - 4.00 ep v rokometu (ž.): - 5.15 svatnvni pokal v smučarskih skokih - 6.00 festival narečnih popevk, pon.
TV SLOVENIJA 2
7.25 teletekst tv Slovenija do 00.50 - 7.45 videostrani - 8.00 tv-prodaja - 8.30 hidak • mostovi, pon. - 9.20 tedenski izbor - 9.20 murphy brown, nan., 19/22 - 9.45 rastignac, francoska nad., 3/8 -10.36 anton, mali mojster sambe iz rusije - 10.50 velika otročaja - 11.15 štafeta mladosti -12.05 tv-prodaja -12.40 tedenski izbor - 12.40 kjer so ognjišča ugasnila -13.35 miklavžev večer, posnetek -15.50 trondheim: svetovni pokal -17.45 ep v rokometu (ž.) - 19.00 beaver creek: svetovni pokal - 20.15 galec asterix, francoski animirani film - 21.20 rastignac, francoska nad. - 22.05 sobotna noč - 0.05 videospotnice —
POP TV
7.30 TV-prodaja - 8.00 Ringaraja: Obuti maček -8.25 Pujsek Zlatko - 8.35 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija - 9.05 Palčica - 9.30 Mjav! Mjav! - 9.40 Bobek in Ciril - 10.05 Malinji dol - 10.15 Hrestač, sinhronizirani risani film -11.10 Mali helikopter - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.25 Preverjeno, pon. - 13.20 Smola pa taka - 13.50 Diagnoza: umor - 14,45 Božji otroci - 16.50 Gobdyear liga, Union Olimpija: Krka, prenos košarkarske tekme - 19.15 24UR - 20.00 Miss sveta, posnetek izbora - 22.00 Filmski hit: Zlati fantje - 0.00 Spolni izobčenci - 1.45 24UR, pon.
KANAL A
10.20 TV-prodaja -10.50 Obala ljubezni - 11.40 Obala ljubezni -12.30 Obala ljubezni - 13.20 Obala ljubezni - 14.10 Obala ljubezni -15.00 Ledeno hladni -15.50 Film stoletja: Tri želje -17.30 Xena -18.20 Herkul -19.10 Na sever - 20.00 TV-krimi-nalka: Težki časi: Slutnja - 21.40 Lov za zakladom - 22.35 Erotični koledar - 0.15 Ekstra magazin, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 Živa-ldea TV, pon. reg. programa - 11.00 Pregled dogodkov tedna -12.15 Video novice za gluhe in naglušne -13.00 Pomurski inf. kažipot - 17.00 Živa-ldea TV, pon. reg. programa • aktualno, inf. oddaja ■ dogodek dneva - 17.15 Oglasi -17.20 Tedenski komentar - 17.25 Napoved športnih dogodkov -17.30 Videostik, glasbena oddaja z Markom -18.00 Pregled dogodkov tedna - 19.15 Pomurski inf. kažipot - 20.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, inf. oddaja, pon.. 09.43 Vreme, pon.. 09.45 Teden ob Muri, inf. oddaja. 10.15 Intervju: Anton Slavic, župan MO M. Sobota. 10.45 S Sebastjanom v posteljo, prod. TV Pika. 11.15 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV. 12.15 Videostrani. 16.30 Teden ob Muri, inf. oddaja. 17.30 Intervju: Anton Slavic, župan MO M.Sobota. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Adam in Eva z napako, produkcija TV Pika. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. oddaja, pon.. 20.13 Vreme, pon.. 20.15 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.05 Naravni mladiči, poljudnoznanstvena nan. - 9.00 Animanjaki, risanka - 9.25 Risanka - 10.00 Poročila - 10.05 Kaj se mi dogaja - 11.05 Felicit, nan. - 11.50 Risanka - 12.00 Poročila - 12.10 TV-koledar - 12.20 Sveto pismo -12.35 Prizma, magazin -13.30 Glas domovine -14.00 Fenomeni za upokojence - 14.30 Besede in življenje - 15.30 Poročila - 15.40 Veter v hrbet, kanadska nan. - 16.25 Ciklus bande mladega 01-sena -18.05 Rad imam svoje mesto - 18.25 Hruške in jabolka - 18.55 Animanijaki, risanka -19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 film -22.00 Hit HTV - 22.55 Poročila - 23.10 film -00.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 TV-koledar - 10.10 Ponovitve - 10.40 Naša mesta -11.10 Svet mode - 11.35 Pol ure kulture -12.05 Neugledno dekle, mini nad. -14.45 Hišni ljubljenčki - 15.30 Iz antologije dramskega programa HTV - 16.30 Zlata dekleta - 17.00 Melrose Plače - 17.50 Beverli Hills - 18.40 Briljantin -19.30 Cesarstvo divjine - 20.05 Visoka stava -21.00 Zabavna oddaja - 22.45 Žene in hčerke -00.05 Ponovitve, nan.
TV HRVAŠKA 3
9.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.25 Hit-depo -16.55 Košarkarska liga Goodye-ar: Split - Maccabi, prenos - 19.00 Športni program - 21.30 Note, notice - 22.00 Šport danes
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Oddaja za kmetovalce - 5.50 Danes zjutraj - 9.00 Stanovalci dežele sa-
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830 in 2000:
GNES inform. odd.
Televizijski spored od 6. decembra do 12. decembra 2002
sovraštvom in ljubeznijo - 11.40 Ljubezen brez greha - 12.35 TV-prodaja - 13.05 Preverjeno, pon. - 14.00 Varuhi luke - 14.50 TV-prodaja -15.20 Ljubezen brez greha - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.15 Salome - 18.10 Ko boš moja - 19.15 24UR - 20.00 TV-kriminalka: Uradno mrtva - 21.40 Newyorška policija - 22.35 Tretja izmena - 23.30 24UR, pon.
KANAL A
10.40 Izganjalka vampirjev -11.30 TV-prodaja -12.00 Dannyjeve zvezde, pon. - 13.00 Mladi in nemirni - 13.50 Obala ljubezni -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.35 TV-prodaja -16.05 Dra-gon Bali -16.30 Super punce -16.55 Izganjalka vampirjev -17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret -19.15 Šov Jerryja Springerja - 20.00 Svilene sence - 21.00 Ekstra magazin - 21.50 Pa me ustreli - 22.20 Ned in Stacey - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Barabe in morilci -1.05 Rdeče petke
IDEATV - KANAL 10
Dobro jutro Pomurje - pozdrav Prekmurcem in Prlekom - vreme - živa-ldea TV, pon. - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 Živa-ldea TV, pon. reg. programa - aktualno, inf. oddaja - dogodek dneva - 15.15 Oglasi - 15.20 Iz našega studia: poslovno enoto banke Koper v Murski SOboti predstavljamo v pogovoru z direktorjem Jožefom Benkovičem - 15.50 Reke življenja se stekajo, predstavitev knjige življenjepisov prebivalcev ob Muri inščavnici - 16.00 Pomurski inf. kažipot -18.00 Živa-ldea TV, reg. program - aktualno, inf. oddaja - dogodek dneva - 18.15 Oglasi - 18.20 Eko šola kot način življenja - 18.40 Hodil po zemlji sem naši, turistična oddaja Miklavževa trgatev v radgonskih goricah - Ideino miklavževa-nje na tradicionalnem sejmu v M. Soboti - 19.00 Aktualno, pon. ■ dogodek dneva - 19.15 Orfam -moč polnega življenja: učinek moči na srce in ožilje, osma iz ciklusa oddaj o življenjski energiji - 19.45 Pomurski inf. kažipot - 20.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, pon.. 09.43 Vreme, pon.. 09.45 Viva Turistica, pon.. 10.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča. 10.45 Videostrani. 17.30 Viva Turistica, pon.. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Viva Turistica, pon.. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, pon.. 20.13 Vreme, pon.. 20.15 AS-in-tervju. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna oddaja v živo. 22.30 Gnes, pon.. 22.43 Vreme, pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro Hrvaška - 9.00 Poročila - 9.05 Risanka - 9.30 Izobraževalni program - 10.45 Učilnica, kviz - 11.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.10 TV-koledar - 12.35 Pravica, mehiška nan. - 13.25 Glasbena TV - 14.15 Otokar - 15.10 Izobraževalni program - 16.00 Poročila - 16.05 Likovni portreti - 16.35 Hugo - 17.00 Obe strani - 17.30 Hrvaška danes - 17.50 Svet podjetništva - 18.20 Dok. oddaja - 18.50 Vem, a ne vem - 19.00 Kviz -19.12 Risanka - 19,30 Dnevnik - 20.05 Kontaktna oddaja - 21.00 Popolni svet - 22.30 Magazin 22.30 Meridijan 16 - 23.00 Poslovni klub - 23.30 Jazz - 0.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.10 Domači kino - 8.35 Plesna akademija - 9.05 Ponovitve - 9.50 Plodovi zemlje - 10.25 Na morju in kraju - 11.00 Mir in dobro - 12.35 Kulturna oddaja - 13.05 Globalno sijelo - 13.30 Govorimo o zdravju - 14.00 Zunanjepolitični magazin -14.30 Glasbena oddaja - 15.00 Drama - 16.30 Sličica - 16.40 Poročila za gluhe in naglušne -16.45 TV-koledar - 16.55 Planet glasba - 17.25 Pravica na rojstvo, mehiška nan. - 18.10 Panorama - 18.45 Zvezdne steze - 19.30 Cesarstvo divjine - 20.05 Urgenca - 20.55 Poročila - 21.00 humoristična nan. - 21.30 Nikita - 22.20 Alo, alo -22.50 Grdo obnašanje, film = 00.25 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
Forum - ... Panorame Hrvaške - 17.40 Nogomet; Inter - Bayer, posnetek -19.30 Hrvaška speleo-loška ekspedicija Chiapas '99 - 20.00 Ponovitve -20.15 Nogomet: Manchester United - Deporti-vo, prenos - 22.50 Šport danes - 23.00 Planetarni zvok - 23.30 Liga prvakov, posnetki
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Agrar - 5.50 Sončni vzhod - 9.10 Borš, madž. nan. -10.15 Kabaret tete Kato -11.10 Dediščina družine Guldenburg, nemš. nad. -12.00 Poročila, vreme -13.00 Po ulicah-San Francisca, am. krim. nan. -13.55 Hr-vatska kronika -14.25 Ecranul nostru -14.50 Zvrsti plesa -15.05 Pomagajmo! -15.30 Za drug drugega -15.45 Ljubezni v Saint Tropezu -16.30 Angel se rodi -16.50 Reformatorska mladinska oddaja ■ 17.00 Lajos Kossuth in referma-torska cerkev -17.30 Direktno -18.00 Poročila ■ 18.15 Poročila regionalnih postaj -18.25 Navigator -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Telev. čestitke - 20.40 Liga prvakov -22.45 V sredo zvečer - 23.30 Liga prvakov
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Zadnji nomadi v srcu Evrope - 9.50 Gimnazija zapeljivcev, avstr, film -10.35 Verdi, it. nad. -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Živa cerkev -12.55 Anziks -13.10 Pedenj zelenega -13.55 Dvesto let knjižnice Teleki -14.35 Brez katedre ■ 15.00 Od besede do besede ■ 15.30 Madž. zgodovinski portreti -16.10 Nekoč smo bili Madžari, dok. -17.00 Sherlock Holmes kalandjai -18.00 Poročila -18.30 Menica, bančni mag -19.00 Risanka -19.25 Gimnazija zapeljivcev, nad. • 20.10 Verdi, nad. 21.10 Namesto dnevnika - 21.45 Poročila ■ 22.10 »Iz nič sem ustvaril nov svet« - 22.50 Tisti dan je naš
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 9.45 Policist iz Tolza -11.20 25. magazin - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.10 Superman - 16.00 Dawsonov potok - 16.50 X-faktor - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 25. magazin - 19.00 Mesto kaosa - 19^30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet, prenos tekme'Lige prvakov - 22.50 Liga prvakov, posnetki - 23.35 Železni križec II, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Skrivnostni dr, Lao, film -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Zdravnik Trapper John - J 4.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Svetovni dnevnik - 23.15 Dokumenti - 0.00 Čas v sliki
( V Četrtek, 12. 12.
TV SLOVENIJA 1
6.25 tedenski izbor - 6.25 kulturna kronika - 6.30 odmevi - 7.00 dobro jutro - 9.00 poročila - 9.05 tedenski izbor - 9.05 pod klobukom - 9.55 zgodbe iz školjke - 10.25 risanka -10.35 alpe-dona-va-jadran, - 11.05 mario, nedeljski večer v živo -13.00 poročila, šport, vreme - 13.1.5 tedenski izbor - 13.15 orion -14.20 parada plesa -14.40 cik cak -15.00 intervju: milan Kučan -15.55 hi-dak - mostovi -16.30 poročila, šport, vreme -16.50 enajsta šola, oddaja za radovedneže -17.20 kralj vetrov, kratki igrani film za otroke -17.50 dosežki, pon. - 18.10 resnična resničnost - 18.45 risanka - 19.00 danes - 19.05 vaš kraj -19.25 vreme - 19.30 tv dnevnik, šport, vreme -20.00 tednik - 21.00 prvi in drugi - 21.20 osmi dan - 22.00 odmevi, kulturna kronika, šport, vreme - 22.50 zgodbe o knjigah - 23.00 city folk, ljudje evropskih mest: kobenhavn - 23.25 re-žiserjv. sidney lumet - 0.30 resnična resničnost, V>on. - 1 BO osmr dan, gon. - A .30 tednik, gon. -
2.25 prvi in drugi, pon. - 2.45 mary tyler moore - 3.10 zame je bil fasshinder edini - 5.05 šport -
TV SLOVENIJA 2
7.45 videostrani - vremenska panorama - 8.30 hidak - mostovi, pon. - 9.20 val dlsere - 10.30 videostrani • vremenska panorama - 12.20 val dlsere: - 13.15 tv prodaja - 13.50 pokljuka: svetovni pokal v biatlonu - 15.30 tv prodaja - 16.00 prepovedane globine - 16.50 mary tyler moore -17.25 očarljivka, nemški film - 19.10 videospot-nlce - 20.00 ljubljana: evroliga v košarki - 22.20 ep v plavanju, posnetek iz riese - 23.00 poseben pogled: -1.35 videospotnice, pon.
POP TV
9.00 Ko boš moja - Cuando seas mia, pon. -9.55 Salome - Salome, pon.- 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo - Entre el ampr y el odio, pon. 93. dela mehiške nadaljevanke - 11.40 Ljubezen brez greha - Sin pecado concebido, pon. - 12.35 TV-prodaja - 13.05 Newyorška policija - NYPD Blue, pon. 15. dela ameriške nanizanke - 14.00 Varuhi luke - Water Rats, - 14.50 TV-prodaja -15.20 Ljubezen brez greha - Sin pecado concebido, 74. del mehiške nadaljevanke - 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo - Entre el amor y el odio, - 17.15 Salome - Salome, 97. del mehiške nadaljevanke - 18.10 Ko boš moja - Cuando seas mia, - 19.15 24UR - 20.00 Trenja - 21.15 Popolni četrtek: - Prijatelji - Friends, 8. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke - 21.45 Seks v mestu - Sex and the City, 4. sezona, 15. del ameriške nanizanke - 22.15 Zahodno krilo - West Wing, 3. sezona, 15. del ameriške nanizanke -23.10 Tretja izmena - Third Watch, 2. sezona, 7. del nanizanke - 0.00 24UR, pon.
KANAL A
10.50 Izganjalka vampirjev -11.40 TV-prodaja -12.10 Čarovnice -13.00 Mladi in nemirni -13.50 Obala ljubezni - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.35 TV-prodaja - 16.05 Dragon Bali -16.30 Super punce -16.55 Izganjalka vampirjev -17.45 Korak za korakom -18.15 Veseli rovtarji -18.45 Družina za umret -19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Krimič: Morilčeva pisma - 21,50 Pa me ustreli - 22.20 Ned in Stacey - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Boj zmajev -1.05 Rdeče petke
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro Pomurje --pozdrav Prekmurcem in Prlekom, vreme, živa-ldea TV, pon. - 9.30 Pomurski inf. kažipot - 15.00 Živa-ldea TV, pon. - 15.15 Oglasi -15.20 Ekošola kot način življenja, četrta iz serije petnajstih oddaj v živo -15.40 Hodil po zemlji sem naši, turistična oddaja Miklavževa trgatev v radgonskih goricah, Ideino miklavževanje na tradicionalnem sejmu v Murski Soboti - 16.00 Orfam ■ moč polnega življenja: učinek moči na srce in ožilje, osma iz ciklusa oddaj o življenjski energiji - 16.30 Pomurski inf. kažipot - 18.00 Živa-ldea TV, reg. program, ak-tualno-inf. oddaja, dogodek dneva J 18.15 Oglasi - 18.20 Kulturno-razvedrilno navigator - 18.25 Intervju: mag. Anton Balažek - 18.40 Karavana študijskih krožkov, reportažni posnetek iz Gornje Radgone - 18.50 Orkester slovenske policije v soboški kinodvorani - 19.00 Aktualno, pon. -19.15 Pomurski inf. kažipot - 20.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes, pon.. 09.43 Vreme, pon.. 09.45 Glasbena skrinja, pon.. 10.30 Moji mali prijatelji, pon..
11.15 Videostrani. 17.00 Za vas in mesto, kmetijska oddaja. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.13 Vreme. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 Glasbena skrinja, pon.. 19.30 Glasbeni spoti.
20.00 Gnes, pon.. 20.13 Vreme, pon.. 20.15 Razvojna razkritja Pomurja, izobraževalno-sveto-valna oddaja v živo. 21.00 Vitalis, pon.. 21,30 Beli pianino, glasbena oddaja. 22.45 Gnes, pon.. 22.58 Vreme, pon.. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Poročila - 7.05 Dobro jutro Hrvaška - 9.00 Poročila - 9.05 Risanka - 9.30 Izobraževalni program - 10.45 Učilnica, kviz - 11.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.10 TV-koiedar - 12.05 Pravica, rran. - 10.25 Glasbena
TV - 14.15 Program za otroke in mladino - 15.10 Izobraževalni program - 16.00 Poročila - 16.05 Risanka -16.30 Hugo - 17.00 Obe strani - 17.30 Hrvaška danes - 17.50 Matica, dok. nan. - 18.20 Kulturna oddaja - 18.50 Vem, a ne vem - 19,00 Kviz - 19,12 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Politični magazin - 22.00 Izobraževalna oddaja - 22.30 Meridijan - 23.00 Videodrom - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.10 Risanka - 8.35 Horace in Tina - 9.20 Panorame hrvaških turističnih središč - 9.35 Čas je za jazz - 10.35 Svet podjetništva - 11,05 Likovni portreti - 11.35 Kaj se mi dogaja - 12.35 Popolni svet, oddaja o filmu - 13.05 Poslovni klub - 13.35 Magazin - 14.35 Planetarni zvok - 15.00 Otroški film - 16.30 Sličica - 16.40 Poročila za gluhe in naglušne - 16.45 TV-koledar - 16.55 Planet glasba - 17.25 Pravica, nan. - 18.10 Panorama -18.45 Zvezdne steze - 19.30 Cesarstvo divjine -20.05 družina, nan. - 20.55 Poročila - 21.00 humoristična nan. - 21.30 Zakon in red, nan. -22.20 Črni gad - 22.45 film - 00.45 Zvezdne steze
TV HRVAŠKA 3
9.30 Zasedanje hrvaškega sabora, prenos - ... Znaki časa - ... Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.10 Riesa: EP v plavanju v kratkih bazenih, prenos - 17.00 Liga prvakov, posnetki (do 18.20) - 19.30 Mariova potovanja, potopisna serija - 20.00 Športna reportaža - 20.10 Košarkarska evroliga: AEK - Gibona, prenos - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit-depo
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5.38 Agrar - 5.50 Sončni vzhod - 9.10 Borš, madž. nan. -10.15 Koncert Palija Balaža -11.10 Dediščina družine Guldenburg, nemš. nad. ■ 12.00 Poročila -13.05 Po ulicah San Francisca, am. krim. serija -13.55 Skupaj -14.50 Mari Balogh ■ Andras Herzan -15.10 Varuh jezika -15.45 Ljubezni v Saint Tropezu -16.35 Klinika, nemš. nad. -17.30 Direktno -18.00 Poročila -18.15 Poročila pokrajinskih študijev- 18.25 Navigator -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Afrika, moja ljubezen, nemš. nad. - 21.35 Portret Imreja Kertesza -22.30 V četrtek zvečer ■ 23.20 Zanzibar
TV DUNA
5.30 Začenja se dan • 8.40 Luč prihodnosti -9.10 Vrhovni nogometaš iz Erdela-10.05 Gimnazija zapeljivcev -10.50 Škofovsi vrt -11.50 Poročila- 12.10 Za kmetovalce -12.25 V božjih rokah -13.00 Skušnjava, madž. film -14.25 Ti-bor Somogyi -14.55 Brez katedre -15.10 Fakulteta vsega znanja -16.20 Talk-show o javnih vprašanjih -16.30 Koledar -18.00 Poročila, šport-18.30 Koledar-19.00 Risanka-19.15 Gimnazija zapeljivcev, nan. - 20.00 Les lesenih čevljev, film -21.20 Življenjska pot - 21.45 Poročila, šport -22.10 Zakaj? - 22.40 Srečanje s profesorjem Edo Teller - 23.35 ... in ni bilo ..., dok.
TV AVSTRIJA 1
6.80 Otroški program - 9.10 Veleslalom (ž.), prenos 1. teka iz Val Dlsera - 10.55 Glej, kdo tam razbija - 11.20 25. magazin - 11.45 Konfeti -12.10 Veleslalom (ž.),prenos 2. teka - 13.25 Risanke - 15.10 Superman - 16.00 Dawsonov potok - 16.50 X-faktor - f7.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 25. magazin - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Lazio - Sturm, prenos iz Rima - 22.50 De Luca - 23.20 Wickie, Štirne in Papier XL - 23.45 Oddaja brez imena-0.10 Goli šef
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Polnočni poljub - 12.00 Poročila - 12.05 Moderni časi - 12.30 Alpe - Donava -Jadran - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Zdravnik Trapper John - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vera 2002 - Liudie leta, šov - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Co, gospodarski magazin - 23.00 Primer za dva
MK 5. december 2002___________________________________________________________________________________________________________________________27
MOŽ, KI SE V VSEM PODREJA ŽENI
NEŽA V ŠPANIJI
RAZVOJNA SMER
NEKDANJA NORVEŠKA POP SKUPINA
ANTIČNO GRŠKO MESTO NA KRIMU
AVSTRIJSKA SMUČARKA (ELFI)
MARKO ILEŠIČ
HOLANDSKA JADRNICA
ZIMBABVEJSKI POLITIK (JOSHUA)
UŽIVALEZ MAMIL
IVAN TAVČAR
GRŠKI VULKANSKI OTOK V KIKLADIH
AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK

STAREJŠI SLOVENSKI PEVEC
UPRAVNA ENOTA KATOLIŠKE CERKVE
ANGLEŠKI REŽISER IN PRODUCENT (RONALD)
NAŠA LUKA
SLIKAR AKVARELOV
KRILO RIMSKE KONJENICE

TONI NIEMINEN
SAMOSTANSKI BRAT
KRINKA

VESTNIK
TVEGANA NAPOVED
IZDELOVALEC IRHOVINE
DUHOVNIK JEZERO NA FILIPINSKEM OTOKU LUZON
SKUPINA PTIC | V LETU
OBDELAN KOS POLJA
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
PRIPADNIK INKOV
TKANINA ZA PODLOGE
NEKDANJA SMUČARKA EPPLE
GUMAZA BRISANJE
PRIPADNIK LADINOV
ARGENTIN. NOGOMETAŠ (PABLO)
KRČEVIT JOK
PIJAČA
STARIH SLOVANOV
IVAN KRISTAN
VAŽNA ZAČIMBA
TRAJEKTNA LUKANA PAŠMANU
PREČNA NIT V TKANINI
PREDUJEM
POSTOPEK tiskanja PLAKATOV
izdajatelj menice						
poldrag kamen					EKIPA, MOŠTVO	NAROČNICA
						MESTO NA JUGU TALIJE
ZABAVA OB zaključku Šolanja
stotina hektara
AMERIŠKI JAZZIST (SAM)
SEVERNOAMERIŠKI DRUŽABNI PLES
LARA
BARUCA
HRVAŠKI TV VODITELJ (DENIS)
STANDARD
PEVKA (GIANNA)
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE (21. 11. 2002): VPISNI POGOJ, LAHKOVERNEŽ, ARSA, ADOUR, DA, ANA, STA, CAMPBELL, LUG, NOVELETA, SPIRITIZEM, SRAKLICA, IHOVA, ANABAZA, POROTNICA, SITO, DRAGAN, OSIM, AJ, JAMAR, SLY, DAVO, NASIP, EDNINA, ODCVET, AST, EAST, THALER, RITNIK, CLAUDIA, OKNJAK, IRO, SCHIFFER, L0EWI, CAR, EA, OLANO, KF, DAVE, SRAMNA KUGA, OER, AL, TILIA, UNI-VERZIADA, ENKAR, NAT, ADAMSIT
TRMASTA ŽIVAL
MESTO V SREDNJI ALBANIJI
RUS. SLIKAR (NIKOLAJ K.) NEKDANJI TENISAČ (BJORN)
AVTOR SEVILJSKEGA BRIVCA
RIBIŠKA VILICA POGLAVAR KOPTSKE CERKVE
NADZEMNI DEL REPE
PISATELJ SELIŠKAR
RADIJSKI UREDNIK (MARJAN) NACE
SIMONČIČ
POGOST VEZNIK
RAZBOJNIK
NEM. MESTO V PORENJU NEIMENOVANA - OSEBA
ZVEZDA V OZVEZDJU VOLARJA
NOBELU
DRŽAVNIK BISMARCK TURISTIČNA PRILOGA
DELA
Izžrebanci nagradne križanke:
CM
CM
CM
BOJNA ČRTA
IBSENOVA DRAMA
JEDILNA SODA
OLGA JANČAR
GRŠKI OTOK V JONSKEM MORJU
RUS. PISEC (VLADIMIR) OKRAS NA ANTIČNEM TEMPLJU
PRIJAVA KAZNIVEGA DEJANJA
TITAN
NEODLOČEN IZID
IGRALKA DEREK
						
BELINA						
KOS TOVORNE POŠILJKE						
			REKA V MANDŽURIJI			
			PRAZGODOV. ZATOČIŠČE			
				KRAJEVNA SKUPNOST		
				ŽLEZNA BULA		
					SLOVENSKI RADIO-TEHNIK (MARIJ)	SLOVENSKI KARTOGRAF (IVAN)
MADŽARSKA PESNICA (RENEE)
AVSTRIJSKA IGRALKA (HANSI) POLJSKA CVETICA
NEKDANJI SLOVENSKI TELOVADEC (LOJZE)
KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE BARBARA LEVSTIK
Med reševalce bomo razdelili:
1.	NAGRADA V VIŠINI 10.000,00:
MARKO MILIČ, Križevci 126,
9242 Križevci pri Ljutomeru
2.	NAGRADA KUHARSKA KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ:
Suzana Kolbl, Cven 48, 9240 Ljutomer
3.	-7. PRAKTIČNA NAGRADA:
Regina Ščančar, Skakovci 62, 9261 Cankova
Goran Kovač, St. Rozmana 12, 9000 M. Sobota
Iris Krpic, Kuzma 19 b, 9263 Kuzma
Štefan Flisar, St. Rozmana 8, 9000 M. Sobota
Zlatko Sitarič, Puconci 82, 9201 Puconci
»M
E fli CL
M
ra 'S* ra
e ra
§ n o ra
ra
ra
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 13. decembra 2002.
Ime in priimek: _________________________________________________________________________________
Naslov: ■________________________________________________________________________________________
_______________________________________ Davčna številka:____________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 IN 105,7 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obveza - 10.15 Mali oglasi- 11.00 Poročila - 1120 Zamorjene - 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do p .
Poročila - 13.15 1. oseba ednine -13.20
14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 6 .
godki in odmevi - 17.00 Osrednja
17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 AL	•
Poročila -19.15 Mladi val - 20.00 Ugasni teeyizorI -~24.00 SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali og a • ročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Potepajte se z nami -11 .00 Po ročila -11.30 Rumene novice (BBC) -12. oro pOroči-Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -1400 Po oc. la - 14.05 Obvestila - 14.15 Evropa v ^em 1	Dog^
dki in odmevi - 77.00 Osrednja poročila na Mu s
Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 ^i in pozdmvi -19.00 Poročila - 19.10 Najlepse želje s cest
20.00 Zdravo, sosed, zdravo ali Ventil 24.0 ’ &	s|<. odmevj.
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.3	tedna _
08.00 Misel in čas - 8.30 Zamorjene _ j|a . 10,30 Ne-09.30 Srečanje na Murskem va'7Minute deljska kuhinja -12.30 Poročila -12 35 Obv s । a
.za kmetovalce - 13.30 Najlepše zelje s čestitkami P
,	..	•	1 n nn Na narooni idi|in ivi v
(vmes javljanja s športnih igrišč) -18. Fordjanek ali Luj-19.00 Poročila - 19.15 Oddaja tedna - 20.0U
zekova nedeljska ordinacija - 24.00 - SNOP či)a. 10 05 PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro • 1 V-	san
Obvestila-10.15 Mali oglasi-11.00 Poročila-11.1b
zlufto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 3 x country -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukebox - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.10 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje - 18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev -20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 poročila -11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Intervju -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč - 20,00 Geza se zeza - 24.00 SNOP
Brat Džouži
Tak. Eden cirkus je mino, ene predstave do pa ešče v nadaljevanji, pravi Bela, šteri je z volitvami na čiston, pa na takočon, nejje pa na tekočon z nadaljevanko o mlečnon problemi. To zamazano mlejko de se lekar ešče dugo pu-calo, pa se nanč ne vej, gda de čisto, pravi tildi Belekof sousid, šteri je pri ton nika nej krif pa nej dužen. Oba sta pa mišlenja, ka so nan tou čunto vrgli zatou, ka se naj ne bi preveč poglablali v volitve ali pa v tou, či se naj strinjamo Z vstopon v Nato ali pa nej. Pri mlejki si je pa Bela spopejvo:
Nan kmeton nekaj tu smrdi, kmetijstvo vsen zdaj dol visi, v Evropo pot nas vodi zdaj, od stale smrad naj ide fkraj.
Trbelo je vb najti to, smejanje kravje je nej šlo, mogouče pa pri mlejki bi se dalo kaj napraviti.
Modruvali so tej en čas, no te so pa raznesli glas, ka nekši kloranfenikol kmetijstvo zdaj nan klači dol.
Pa tak je bejlo mlejko to, na čarno zdajpofarbano, vodilni vrh spitavle zdaj, kak farbo spraviti nazaj.
28
5. december 2002 VESTNIK
Za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico so prispevali:
DKvraschen Retashy - prostovoljni prispevek 505.500 STT; družna Andreja Voroša, Beltinci, namesto cvetja za pok. Antona Gjoreka iz Beltinec - 3.000 SIT; družna Izidorja Filipa, Beltinci, namesto cvetja za pok. Antona Gjoreka - 3.000 SIT; nečakinja Martina Bohar z družno, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Antona Kranerja z Melov - 5.000 SIT; sestra Antonija Dokl z Melov in nečakinja Marija Mlaker namesto cvetja za pok. Antona Kranerja - 5.000 ST; Božo Kuharič, Miklošičeva 27, Murska Sobota, prispevek za ginekološki in porodni oddelek (ne želi objave zneska); družna Karba, Tr-' stenjakova 26, Murska Sobota, namesto venca za pok. Marijo Šeruga Trplan iz Ljubljane - 10.000 SIT; Agroservis Murska Sobota namesto cvetja za pok. Jurija Morčiča - 15.000 ST; kotektiv podjetja Minicom Murska Sobota, Vegova ulica, namesto cveja za pok. mamo Marjana Gujta - 14.000 ST; Ladislav Bavčar, Slomškova 5, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Staneta Majeriča - 10.000 ST; Občina Tišina, proračun, namesto cvetja za pok. Terezijo Šiftar - 20.000 ST; družna Ritoper, Jakobovo naselje, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Terežjo Kuhar iz Prosenjakovec - 5.000 ST; družna Škalič, Selo 16, namesto cvetja za pok. Terežjo Kuhar - 5.000 ST; Drago Novak, Prekmurska 4, Čren-šwci, prostovoljni prispevek - 40.000 ST; Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija namesto cvetja za pok. Terežjo Etelko Šiftar - 20.000 ST; Erika Furst, Vrtna 4, namesto cvetja za pok. Marijo Pintarič iz Murske Sobote - 10.000 ST; Ivan Repič, Naselje Ljudske pravice, namesto cvetja za pok. Marijo Pintarič - 5.000 ST; sošolci in prijatelji generacije 1958 namesto cveja za pok. Sidonijo Horvat - 12.000 ST; Ginekološki oddelek, prispevek od laktovita - 9.590 ST; družni Marjete Ružič in Mije Roudi iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Kolomana Fariča iz Murske Sobote - 10.000 ST; družna Burgermaister, Puconci, namesto cvetja za pok. Terežjo Šiftar iz Ljubljane -10.000 ST; družni Helene Cipot iz Murske Sobote in Ljube Perš iz Čemelavec namesto cvetja za. pok. Terežjo Šiftar iz Ljubljane - 8.000 ST; Biča Horvat zbrana sredstva namesto cvetja za pok. Izidorja Horvata iz Lipovec - 40.000 ST; družna Štrakl, Ulica ob kanalu 22, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Zlate Sukič - 5.000 ST; Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pok. mamo Estere Trajber - 10.000 ST; družna Šantavec, Moščanci 54, namesto cvetja za pok. Elizabeto Fridrich - 5.000 ST; družna Gabrijelčič, Sveti Jurij, namesto cvetja za pok. Marijo Rogan iz Serdice - 10.000 ST; Rsa, d. o. o., Murska Sobota namesto creta za pok. babico sodelavke Petre Fridrich - 15.000 ST; Dinos Murska Sobota namesto cvetja za pok. mamo sodelavca Jožeta Škeriaka iz Puco-nec - 10.000 ST; družne Kološa, Zelko, Šavel, Korpič in Lainščak iz Murske Sobote v spomin na pok. Efco Fridrich (Sonjini sosedje) - 10.000 ST; Drago in Šarika Hiršl, Temlinova 3, namesto cvetja za pok. Marijo Pintarič iz Murske Sobote -10.000 ST; družna Zrinski, Beltinci, namesto cve(a za pok. Marjana Maučeca iz Beltinec - .3.000 ST; -družna Zrinski, Beltinci, namesto cvetja za pok. Srečka Temlina iz Puževec - 5.000 ST; sodelavci UKC Policijska uprava Murska Sobota namesto cvetja za pok. Kolomana Fariča iz Murske Sobote -.12.000 ST; družna Olge Polanšček, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Elizabeto Fridrich -5.000 ST; Vanda in Ana Friškič, Kar-doševa 8, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Sonje Zadravec iz Murske Sobote - 5.000 ST; Peter Horvat Trubarjeva 6, Radenci, namesto cvetja za pok. Franca Haložana iz Orehovec -5.000 ST; Marta Kerčmar, Ul. Štefana Kovača 24, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Marijo Vogrinčič iz Murske Sobote - 10.000 ST; Sindikat območnega odbora SVIZ, Trstenjakova 73, Murska Sobota, namesto cveta za pok. moža
Marice Vajs iz Gornje Radgone - 10.000 ST; družna Janeza Kerčmarja, Sebebor-ci 89a, namesto cvetja za pok. Emo Gujt iz Murske Sobote - 5.000 ST, družna Slavka Mešiča, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. mamo Erike Sčap -10.000 ST; Igor Rous, Beltinci, namesto cvetja za pok. očeta Kristine Jakob iz Rakičana - 3.000 ST; družna Banti, Mirna ul. 2, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Viktorja Gombošija iz Murske Sobote - 10.000 ST; sosedje: Albert, Gaber, Horvat, Jože Kučan in Karel Kučan namesto cveta za pok. mamo Zdenke Burnik iz Nemčavec - 25.000 ST; Aladar Čahuk, Murska Sobota, namesto cveta za pok.	Terežjo	Kutoš	iz Dankovec	-
8.000 ST; Franc Pozvek namesto cveta za pok.	Viktorja	Šiftarja	iz Strukovec	-
5.000 ST; Jožef	Gorza,	Dobrovnik 273,
namesto	cveta za pok.	Ireno Kocan	-
7.000 ST; Boris Gomboši namesto cveta za pok. Viktorja Gombošija iz Murske Sobote - 5.000 ST; Sanja Svetanič namesto cveta za pok. Viktorja Gombošija -5.000 ST; družna Alojza Hoehsteterja, Lipa 1 a, namesto venca za pok. Marjana Maučeca iz Beltinec - 10.000 ST; družna Makovec, Šafarsko 13, Ljutomer, namesto cveta za pok. Viktorja Gombošija, - 5.000 ST; Geza Šeruga, Puževci 27, namesto cveta za pok. Irmo Voroš iz Rankovec - 5.000 ST; namesto cvetja za pok. Ferdinanda Kodilo iz Rakičana družna Kuhar iz Rakičana - 3.000 ST, družna Štefana Sčančarja iz Rakičana -5.000 ST, družna Aranke Sčančar iz Rakičana - 5.000 ST, družna Draga Penteka iz Otovec - 7.000 ST, družna Franca Horvata iz Rakičana - 3.000 ST in družna Ferija Horvata iz Rakičana -5.000 ST; ličarsko-kleparski oddelek Agroservisa Murska Sobota namesto cveta za pok. Jurija Morčiča iz M. Sobote - 10.000 ST; družna Franca Madjarja, Cankova 39d, namesto grete maše za pok. Marijo Madjar s Pertoče - 3.000 ST; kolektiv Kerne Puconci namesto cveta za pok. Franca Žbrika ml. -14.200 ST; družna Šanca, Domanjševci, namesto cveta za pok. Jurija Morčiča -5.000 ST; družna Polajner-Vučak namesto cvetja za pok. Štefana Gjergjeka -5.000 ST; Irena Kološa, Cvetkova 18a, Murska Sobota, namesto cveta za pok. Jurija Morčiča - 5.000 ST; Marija Kovačič, Mlajtinci 7, namesto cvetja za pok. Marjana Maučeca iz Beltinec - 5.000 ST; Športno društvo Šratovci namesto cveta za pok. Franca Dokla - 5.000 ST; organizacija sindikata Carinskega urada Murska Sobota namesto cveta za pok. mamo sodelavsa Časlava Stanojeviča -15.000 ST; družna Debek, Bogojina, namesto cveta za pok. Marjana Maučeca - 3.000 ST; družni Kože in Zver namesto cveta za pok. Jurija Morčiča -10.000 ST; Vilma Horvat, Prosenjakovci, namesto cvetja za pok. Terežjo Kuhar iz Prosenjakovec - 5.000 ST; Štefan Boj-nec, Prosenjakovci, namesto cveta za pok. Terežjo Kuhar - 5.000 ST; Borut in Dragica Ošlaj, Mlinska 23, Lendava, namesto cvetja za pok. Stanka Majeriča -5.000 ST; družna Jožeta Horvata, Motvarjevci, namesto cvetja za pok. Terežjo Kuhar - 5.000 ST; družna Puhan, Motvarjevci, namesto cvetja za pok. Terežjo Kuhar - 5.000 ST; družna Atile Horvata, Motvarjevci, namesto cveta’ za pok. Terežjo Kuhar - 5.000 ST; Marjeta Kok man, Petanjci, namesto cveta za pok. Terežjo Šiftar s Petanjec - 5.000 ST; družna Emila Horvata, Otovci, namesto cveta za pok. Ferdinanda Kodilo iz Rakičana - 6.000 ST; družna Geze Paa-pa, Rakičan, namesto cvetja za pok. Jurija Morčiča iz M. Sobote - 10.000 ST; družna Martina Duriča, Rakičan, namesto cvetja za pok. Jurija Morčiča - 5.000 ST; Vilma Kuhar z družno, Tešanovci, namesto cvetja za pok. Etelko Fujs iz M. Sobote - 5.000 ST; sošolec Vlado Mihotič z družno, Stročja vas, namesto cveta za pok. Ludvika Bratuša iz Noršinec pri Ljutomeru - 30.000 ST; Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pok. očeta Julijane Kepe Hebar - 15.000 ST.
BELE PIŠČANCE, težke 2,5 do 3 kg, brezplačno dostavimo na dom. Tel.: 031 781 558. ml4843
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, čistokrvne, stare 2 meseca, z rodovnikom, prodajo. Tel.: 041 705 035. m14847
BERNSKE PLANŠARJE IN NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika, prodajo. Tel.: 571 13 45. m 14848
BELE PIŠČANCE, po 280 sit, prodam. Melita Srša, Veščica 36 pri Ljutomeru, tel.: 589 10 46. ml4851
BIKCA, plemenskega, lahko tudi teličko, kupim. Krenos, Krajna 13, tel.: 540 21 11. ml4853
VEČ SVINJ ZA ZAKOL, težkih od 100 do 150 kg, in bučno seme prodam. Lipa 44, tel.: 572 11 71. m14857
posesti
POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT v M. Soboti, pri avtobusni postaji, nujno prodam. Ogled v petek od 16. do 18. ure ali v soboto od-9. do 12. ure. Tel.: 041 793 221. m 14749
ZELO POCENI PRODAM novo enosobno, dvosobno in trisobno stanovanje v Ljutomeru (m2 od 145.000,00 SIT do 171.750,00 SIT). Tel:. 229 65 70 ali 041 646 570. ml4785
PRODAM PARCELO. 5000 m2, v Čardi, pri Puconcih, tik ob glavni cesti, proti Hodošu, blizu prihodnjega termalnega zdravilišča z dovoljenjem za gostinski objekt. Tel:. 02 229 65 70 ali 041 646 570. ml4785
POCENI PRODAM dva stara opuščena hleva za govedo velikosti 1000 m2, ki stojita na parceli 4000 m2 pri Gornji Radgoni; primerno za poslovno dejavnost. Tel:. 02 229 65 70 ali 041 646 570. ml4785
350 TRSOV CHARDONAY, renski rizling in kerner, brezplačno dam v najem. Tel.: 547 12 82, Puhan, Bogojina 17. ml4812
DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote dam v najem. Tel.: 041 717 049. ml4816
V KRAŠČIH prodam njivo, velikosti 1,5 ha. Tel.: 540 14 74. ml4823
STANOVANJE, 1 km iz Murske Sobote, dam v najem. Tel:, 041 339 474. ml4845
HIŠO prodajo, prenovljeno, z veliko parcelo, 4 km oddaljeno od Murske Sobote. Tel.: 041 364 357. ml4852
NA LEPI SONČNI LEGI V MORAVCIH PRI MALI NEDELJI PRODAJO 40 AROV VINOGRADA Z GRADBENO PARCELO: Tel:. 031 325 226. ml4855
OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, 41,9 m2, oddam v najem. Tel.: 02 522 10 81 med 16. in 18. uro. ml4863
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476.
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tet.: 031 438 342.
kmetijska mehanizacija
KOMBAJN ZA ŽITO JOHN DEERE 975, z obema adapterjema in z obema frezama, prodam. Tel.: 041 423 321. ml4846
MOLZNI STROJ VESTFALIA, enofazni motor, prodam. Tel.: 570 10 84. ml4745
TRAKTOR IMT kupijo. Tel:. 551 12 58ml4819
TRAKTOR URSUS 60 KM prodamo ali menjamo za večjega, do 75 KM, 4x4. Tel.: 570 18 33. ml4825
VRTAVKASTO BRANO, širine 3 m, dvobrazdni obračalni plug, mehanski, cisterno Creina 22001, prodam. Tel.: 041 527 043. ml4828
MOLZNI STROJ VESTFALIA, sa-monakladalno prikolico, 22-kubič-no, in predsetvenik, 2,80 m širine, prodam. Tel.: 041 647 079. ml4829
PREDSETVENIK, 3-delni, hidravlično zapiranje, prodam. Tel.: 041 551 273. ml4833
MOTORNO ŽAGO STIHL prodam.
Tel.: 553 15 24. ml4838
DVOBRAZDI OBRAČALNI PLUG REGENT, prodam. Tel.: 031 201 825. ml4854
kmetijski pridelki
STEKLENIČENO VINO ali v rinfu-zi prodam. Tel:. 041 649 209-ml4813
BELO VINO prodam ali menjam za drva. Tel.: 031 839 450. ml4824
KROMPIR ugodno prodam. Tel.: 541 23 42. ml4842
razno
STARINSKO KREDENCO v Kup-šincih 7 prodam. Tel.: 525 10 47. ml4820
JOGI POSTELJO, sedežno garnituro in pohištvo ugodno prodam. Tel.: 041 282 478. ml4832
GOZD, 1 ha (akacija, bukev) kupim. Tel.: 041 677 648.ml4835
LADIJSKI POD, bruna in late, prodam. Tel.: 041 833 781. ml4849
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 320 1, prodam. Tel.: 527 16 70, Jezera 53, Rakičan. ml4861
delo
KUHARJA/-ICO takoj zaposlimo, Dom na Pesku - Rogla, hrana, stanovanje zagotovljena. Tel.: 041 664 674, Tornado, Cesta na Roglo 1 Ij, 3214 Zreče. ml4741
srečanja
ŽENITVENA POSREDOVALNICA »VITA« v Lendavi - pridružite se nam in vaše osamljenosti bo konec. Tel.: 02 575 17 29 ali 031 438 496. m 14836
NEVEZANE OBEH SPOLOV vabi mo v »Zdravilni dotik«, kjer vam v zelo kratkem času najdemo prija-telja/-ico za občasna srečanja ali resno zvezo. Ženitna posredovalnica v Zdravilnem dotiku, Černelavci, Gederovska 14, tel.: 521 18 28. ml4859
Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na račun: Splošna bolnišnica M. Sobota, štev.: 01100-6030278282, s pripisom: Za nakup opreme ginekološko-porodnega oddelka.
Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30, za objavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30.
CENIK:
- mali oglasi - do 80 znakov 1.785,00 sit, vsak naslednji znak 23,00 sit - zavezanci za ddv, s. p. - dodatek + 20 % - poudarjen
tisk - dodatek + 50 % - naslov/šifra v upravi lista - 2.500,00 Osmrtnice za fizične osebe:
2 kol x 7 pm - 16.520,00 sit
2 kol x 8 cm - 18.880,00 sit
2 kol x 9 cm - 21.240,00 sit
2 kol x 10 cm - 23,600,00 sit
2 kol x 11 cm - 25.960,00 sit
Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv.
Klinika MARUE TEREZIJE v BAD RADKERSBURGU razpisuje prosto delovno mesto
- medicinska sestra/zdravstveni tehnik (srednješolska izobrazba) Pogoj za zasedbo delovnega mesta je nostrifikacija izobrazbe v republiki Avstriji.
Naša ustanova je zasebna klinika za rehabilitacijo z 239 posteljami za paciente z nevrološkimi in ortopedskimi obolenji.
Od novega delavca pričakujemo:
- profesionalen odnos do dela v medicini,
- zaželene izkušnje na področju nege bolnikov z nevrološkimi obolenji,
- pripravljenost za multidisciplinamo sodelovanje,
za to ponujamo:
- odlične delovne razmere,
- delo v mladem, angažranem kolektivu, •
- veliko stopnjo samostojnosti ,
- veliko možnosti za nadaljnje izobraževanje.
Veselimo se Vaše prošnje, ki jo, prosimo, pošljite na naslov:
Klinik Maria Theresia, Heidelinde Maitz, Pflegedienstleitung, Thermensstrasse 24, A-8490 Bad Radkeersburg.
V naša srca si se vpisal, tudi čas te ne bo izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
6. decembra mineva leto žalosti od takrat, ko je za vedno prenehalo biti srce in se je poslovil naš dragi sin, ati, brat, dedek
Štefan Ferencek
iz Kobilja 109
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
DEDEK - POGREŠAMO TE!
Tvoji vnuki in vnukinje: David, Jasmina, Nuša, Robertina in Doroteja
Tam hišica sameva, vsa otožna, prazna, tiha se nam zdi, ko tebe že eno leto ni.
Ostali so le spomini in sledovi tvojih pridnih rok, zato pot nas vodi tja, kjer rožice cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Danes mineva leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ivan Zakojič iz Spodnje ulice 49 v Gaberju
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu!
Njegovi najdražji, ki ga zelo pogrešajo
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ — IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, Z V . BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
F	PLAČILO TUDI NA VEČ
OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI s. p.,veščica 17,
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE
। UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40, km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
<X>
Komunala
objavlja
PROSTO DELOVNO MESTO VODJE DEPONIJE ZA NEVARNE ODPADKE
Na razpisano delovno mesto bo izbran kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, iff11' njuje še naslednje pogoje:
- VI. ali VII. stopnja iznbrazbe, smer gradbeništvo (komunala), kemijska tehnologija ali strojnišlvo: - 3 leta delovnih izkušenj; - aklivnn znanje nemškega jezika in pasivno angleškega; - vozniško dovolienje B kategorije; - osnovno znanje računalništva.
Delovno razmerja bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušeni sprejema v zaprti kuverti: Kadrovska služba Saubermacher&Komunala Murska Sobota. d. o. o„ 9000 Murska Sobota, Kopališka 2, s pripisom »objava PDM«, osem dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v 30 doeh po končanem razpisnem postopku.
V gospodarski družbi SGP POMGRAD, d. d., ISgppOItlgrad Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota
VABIMO K SODELOVANJU: pravnika/pravnico, lahko tudi pripravnika/pripravnico, za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Začetek dela 1.1. 2003.
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO:
- univerzitetno izobrazbo pravne smeri - univ. dipl, pravnik,
- zaželen opravljen pravniški državni izpit,
- znanje enega tujega jezika,
- poznavanje dela ustreznih programskih orodij,
- ambicioznost, voljo do dela na delovnopravnem in gospodarskopra-vnem področju z željo, pridobiti izkušnje iz prakse z delom v dinamičnem okolju.
Vaše cenjene prijave pošljite v 8 dneh od objave na zgoraj navedem naslov.
»K 5. december 2002
29
Samo ena velika beseda je: HVALA!
Stefanu Geltu
iz Lipe
v SPOMIN
Mar res odšel si tja v neznano; kako si mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da Ti ne zmotimo miru!
V SPOMIN
2. decembra je minilo 10 let žalosti od takrat, ko si nas v komaj 64. letu starosti zapustil, dragi mož, oče, dedek in tast,
Bolečina ne da se skriti, solza ne zatajiti, zato pot nas vodi v ta mirni kraj tišine, tam srce se milo zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni, spomin na te pa še živi.
V SPOMIN
na 6. december pred enim letom, ko je ves izmučen od bolečin odšel od nas, ki ga nosimo in ga bomo vedno nosili v srcih. Hvala za vsako svečko, položeno rožo in lepo misel nanj!
Vsi njegovi
Štefan Šarkanj
iz Puževec 23
Počivaj v miru! Zgodaj si končal svoj boj, a trpljenje je minilo. Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečo v spomin, pa iskrena hvala!
Žalujoči tvoji najdražji
8. decembra mineva leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen.
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi.
V SPOMIN
Zoltan Filo
iz Sela
Misel nate je še sveža. Sadovi tvojih pridnih rok nam kažejo pot naprej. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate sveče in ga ohranite v trajnem spominu.
Vsi tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila
5. decembra minevajo štirržalostna leta od takrat, ko te ni več med nami
V SPOMIN
folanka Zrinski
iz Krajne 6
Ob boleči izgubi naše tete se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in darovali vence, sveče ali v dobrodelne namene.
Posebna hvala gospodu Novaku za pogrebni obred, pevcem, govornici Valeriji, patronažni sestri Bernardi, pogrebništvu Banfi in internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu.
Vsi njeni najdražji
Sidonija Kučan
iz Murske Sobote
Težkoje izgubiti ljubljenega človeka, a še težje je, naučiti se živeti brez njega. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu ter ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njeni najdražji
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne goija, le zakaj si nam odšla?
ZAHVALA
V 99- letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
Kristina Zrim
iz Gornjih Petrovec 25
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
Jože Kolarič
dolgoletni direktor Planikinega proizvodnega obrata v Turnišču
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Kolektiv Planike Kranj, d. d.
1 bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli pisno ali ustno sožalje.
Posebej hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
V 58. letu nas je mirno in brez slovesa zapustila naša draga mama, babica, hčerka in sestra
ZAHVALA
Helena Cer
roj. Matjašee iz Stare ulice 1 v Murski soboti
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so nam stali ob strani in jo pospremi i na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi tvoji
Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče -da te ni, verjeti noče.
ZAHVALA
V 61. letu nas je po težki bolezni nepričakovano brez slovesa zapustil dragi mož, oče, dedek, sin, brat, tast in boter
Ignac Kozlar
iz Trnja 47b
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene. Iskrena hvala sodelavcem Mure in Strojnih ometov Kavaš, vsem gasilcem, pevcem, duhovniku, govornici in pogrebništvu Ferenčak.
Posebno zahvalo izrekamo dobremu prijatelju Dragu, ki mu je do konca stal ob strani.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Pogrešamo te - tvoji najdražji
fožefZrim
iz Kuzme 38
3.12. 2001-3.12. 2002
Ni besed na tem svetu, s katerimi bi lahko potolažili naša žalostna srca, ko je pred enim letom turobnega decembrskega jutra odpovedalo plemenito srce. Mnogo prerano nas je zapustil naš zlati, dobri in nenadomestljivi mož, ata, dedek, sin, sorodnik in prijatelj.
Iskrena hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, prižgete sveče, darujete za svete maše in prinašate cvetje.
Z žalostjo v srcu vsi, ki te neizmerno pogrešamo!
Oči zapremo, v spominu znova te uzremo, nikjer te ni in to boli.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Škrilec
iz Predanovec 26
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in za dobrodelne namene, iskreno zahvaljujemo.
Lepa hvala dobrim sosedom, znancem, g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici Marti ter pogrebništvu Banfi.
Žalujoči njeni najdražji
Draga prababica Ana
Zdaj, ko sem še majhna punčka, ti bom rože in svečke prinašala z mamico in očkom, vendar, draga prababica, ne bo minilo eno leto, ko ti bom prvo svečko prižgala tudi sama -
tvoja ljubljena pravnukica Taja
Že deseto leto na tvojem grobu sveče gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo.
V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi naša sreča.
V SPOMIN
nti Fil^
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu!
Njegovi najdražji
in
V SPOMIN
Nadi Filipič
iz Križevec
Na žalosten dan pred štirimi leti, ko si tiho odšla od nas. Tvoja ljubezen vse nas je grela, za dom in družino ti si skrbela.
Kam srce se tvoje zdaj je skrilo, leglo v tiho je gomilo. Oh, da bi še enkrat se vrnilo, nas s srečo in veseljem napolnilo.
Vst njeni otroci in mož Vlado
OGLASI
30
PRIREDITVE V DECEMBRU 2002
TERME IJENDAVA
Ime in priimek .
Naslov
Mercator
četrtek. 5. december ob 18.00 ari
MIKLAVZEVANJE
M Mercator najboljšisosed
Ekstra lahko
PETROL
BONAFIN, d. o, o. ZASTAVLJALNICA
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira proslo-voljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski bankin 02340 0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse inlormacije lahko dobite po tel.: 031 438 342.
NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA!
Plese i, Murska Sobota
Robert Slana, c 031 290 226 včeraj
Prihaja najbolj čaroben čas v letu. Obiskali nas bodo trije dobri možje in prvi izmed njih je Sv. Miklavž... Poleg darilc za pridne otroke bo poskrbel še za kakšno zabavno presenečenje, za poredne pa.... saj veste!
Vabljeni!
kurilno olje Petrol
Kurilno olje evropske kakovosti
IZLETNIŠKA KMETIJA SEVER, prej VINOTOČ PRI NADI
Suhi Vrh - Jelovškov breg vabi od petka, B; decembra, do nedelje, 8. decembra, na PRAVE DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO.
Tel.: 02/525 TO OS
NAJNIŽJE OBRESTI ZA KRATKOROČNA
GOTOVINSKA POSOJILA
POKLIČITE IN PREVERITEIII GARANCIJA: PLAČA, POKOJNINA. KARTICE
► MARIBOR, Razlagova 24
:	02/22 80 110
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!

TRIDOM i
GARAŽNA VRATA INDUSTRIJSKA VRATA VRTNA DRSNA VRATA VRTNA KRILNA VRATA NA MOTORNI POGON Z DALJINCEM ALU VHODNA VRATA
A AHAT
V Kocljeva 12a, M. Sobota
- kristali za vsa nebesna znamenja
- ogrlice, zapestnice, obeski, uhani, prstani, broške
- kristali za srečo, zdravje in kot zaščita pred sevanjem
- nihala, piramide, krogle, obeliski...


Sadata
TRGOVINA DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
gsm. 041 504 999 Srečno 2003
E-mail: rhdoo@siol.net
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM
VSE ZA STREHO!
vabijo v litnes, savne in bazene Kopanje po 16. uri z 20-odstotnim (s tem kuponom) popustom že za 650 sil za odrasle in 400 sit za otroke
Kupon za nagradno žrebanje za sezonsko vstopnico v Termah Lendava
Kupon pošljite na Terme Lendava, d. d., Tomšičeva 2a. 9220 Lendava
PIMA, s. p.
UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJE; PLAČILNE KARTICE. OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MS, Staneta Rozmana 16
Tel.: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27
Tel.: 01/ 425 20 75
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ. Bojan Jakšlč. s. p.. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
VMI 5. december 2002
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
k i n o • k i n
Delimo vstopnice za kino
otvoritev
murska sobota
• čelrtek, 5. decembra, ob 17. uri bo v galerijskih prostorih Pokrajinskega muzeja otvoritev razstave Odkopane kulture Prekmurja. V petek, 6. decembra. ob 19,'uri bo v prostorih kluba PAG otvoritev razstave del akademskega slikarja Dušana Fišerja s Ptuja. V ponedeljek, 9. decembra, ob 17. H uri bo v MIKK-u otvoritev razstave starih osebnih računalnikov in predavanje: Še pomnite, tovariši? V sredo, 11. decembra, ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev velike božično-novoletne, dobrodelne in prodajne razstave likovnih del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Razstavo pripravljata DLUPP in Galerija M. Sobota, odprta bo do 15. decembra.
LENDAVA
V petek, 6. decembra, ob 18. uri bo v hotelu Elizabeta otvoritev ob 30-. letnici Mednarodne likovne kolonije. Razstavo bo odprla umetnostna zgodovinarka Tanja Šimonka.
koncert
murska sobota
V čelrtek, 5. decembra, ob 11. uri bo v MIKK-u tiskovna konferenca in'promocija prvenca Believe The Truth glasbene skupine The Unlisted. V pelek, 6. decembra, ob 18. uri bo v kinodvorani koncert Orkestra slovenske policije. V pelek, 6. decembra, ob 20. uri bo v grajski dvorani Rock projekt 2002, kjer bodo nastopili: Miran Celec, Miha Horvat, Danilo Horvat (glasbena delavnica Govoreči bobni), Tadej Ropoša, Goran Časar, Borut Kor-Pič, Nejc Perhavec, Robert Ferenčak, Igor Benko (glasbena delavnica Prvi prijemi) in skupina DeMiron. V petek. 6. decembra, ob 20. uri vas bodo zabavali v pivnici Zvezda DJ Agica in hostese. V soboto. 7. decembra, ob 20. uri bo nastopila v pivnici Zvezda skupina 0. S. T. iz Ljubljane. V soboto, 7. decembra, ob 20. uri bo v MIKK-u v okviru ciklusa Metal klavnica koncert skupin Kaoz (Velenje), Supremacy (Velenje) in Evil Kind (Prekmurje). Glasbo vrti DJ 666. V ponedeljek, 9. decembra, ob 19. uri bo v kinodvorani božični koncert s skupino New Hope Band & Singers iz Kalifornije, ki bo pela pesmi v angleščini in slovenščini.
BELTINCI
V petek, 6. decembra, ob 20. uri bo v klubu Ambasada koncert skupin Persona Non Grata (jazzcore, hip hop, dub funky rockabilly in exotic re-tm) iz Madžarske in Manul (alter rock) iz Murske Sobote. Glasbo vrti DJ GT Oblivious.
RADENCI
V sredo, 11. decembra, ob 20. uri bo v kavarni Swing večer dixielanda s skupino Zdenek Bily dixieland band.
KOBILJE
V soboto, 7. decembra, bo medobmočna prireditev Družina poje.
dogodek
LENDAVA
v torek, 10. decembra, ob 16.30 bo v knjižnici ura pravljic v madžarskem jeziku.
film
LENDAVA
V petek, 6. decembra, ob 19. uri bodo v kinodvorani vrteli madžarski film Csocso, v nedeljo, 8. decembra, ob 19. uri pa madžarski romantično-zgo-dovinski film Moszkva Ter. Filma sodita v ciklus Filmski festival • Life, ki ga pripravlja Društvo mladih Lendava v sodelovanju z Zavodom za kulturo madžarske narodnosti Lendava.
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 5. decembra, ob 18. uri bodo vrteli v MIKK-u v okviru ciklusa trash filmov novozelandski film Dead Alive aka Braindead iz leta 1992.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 9. decembra, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava za predšolske otroke Palček avtorjev Grimma in Polaka v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane.
LITERATURA
RADENCI
V petek,. 6. decembra, ob 18. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin predstavitev knjige KUD-a Bubla Reke življenj se stekajo.
PREDAVANJE
RADENCI
V torek, 10. decembra, ob 19.30 uri bo v kongresni dvorani hotela Radin predavanje Zdravljenje brez kemije avtorja dr. Braneta Kobala.
MURSKA SOBOTA
V sredo, 11. decembra, ob 18. uri bo v sejni dvorani v prostorih pošte (Trg zmage 6) predavanje mag. Daniela Marina z naslovom Sveto pismo napoveduje prihodnost.
FOTOGRAFIJA
MURSKA SOBOTA
V soboto, 7. decembra, ob 18. uri bo v grajski dvorani diaprojekcija podvodnih fotografij Jadranske razglednice najboljšega slovenskega podvodnega fotografa Boruta Furlana. Organizator večera je Potapljaško društvo Murska Sobota.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
V muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. V knjižnici Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Znamke prekmurskih in medmurskih izdaj leta 1919.
V Galeriji si lahko do 8. decembra ogledate pregledno razstavo skulptur Vasilija Četkoviča - Vaška iz Ljubljane.
V trgovskem centru BTC in v kavarni Jelša sta na ogled razstavi v počastitev 5. obletnice delovanja Fotokluba Murska Sobota.
V izložbenih prostorih podjetja Fering, d. o. o., v Slovenski ulici razstavlja svoja najnovejša dela Evgen Titan, prof, iz Murske Sobote.
LJUBLJANA
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije (Prešernova 20) je na ogled razstava Narava Slovenije: Mura in Prekmurje, ki jo pripravljata Prirodoslovni muzej in Zavod RS za varstvo narave ■ OE Maribor. Avtorji razstave šo Andrej Gogala, dr. Tomi Trilar in Matjaž Bedjanič,
LENDAVA
tl obnovljeni sinagogi je na ogled stalna razstava Zgodovina dolnjelendavskih Židov. V sinagogi si lahko ogledate razstavo Slike in lutke avtorice Sabine Šinko iz Lendave.
MONOŠTER/SZENTGOTTHARD
V razstavnem prostoru Slovenskega kulturno-informativnega centra si lahko ogledate razstavo 1. likovne kolonije v Monoštru. Udeleženci likovne kolonije so bili Metod Frlic, Igor Banfi, Endre Gonterj Dubravko Bau- | mgartner, Laszlo Nerges, Imre Nagy in Jozsef Gyecsek.
Murska Sobota
Četrtek, 5. decembra: ob 18.00 ameriška komedija Naključni milijonar, ob 20.00 francoski art film Učiteljica klavirja
Petek, 6. decembra: Ni predstav!
Sobota, 7. decembra: ob 16.30 ameriška risanka Ledena doba, ob 18.00 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Vladavina ognja, ob 20.00 Naključni milijonar
Nedelja, 8. decembra: ob 16.30 Ledena doba, ob 18.00
Vladavina ognja, ob 20.00 Naključni milijonar
Gornja Radgona
Petek, 6. decembra: ob 19.00 slovenski mladinski pustolovski film Pozabljeni zaklad, ob 21.00 ameriška kriminalna drama 3000 milj do Gracelanda
Nedelja, 8. decembra:-ob 17.30 Pozabljeni zaklad, ob 19.30 3000 milj do Gracelanda
kino • k i n
BORZ
ZNANJ.
je informa-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
- Ponuja se znanje angleškega jezika za SŠ.
- Išče se znanje matematike za SŠ.
- Ponuja se znanje slikanja na steklo.
Informacije: Borza znanja M. Sobota, pri Ljudski univerzi M. Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
Mel Gibson je po nacionalnosti Avstralec, našo nagrado pa prejme Alenka Ratek, Partizanska 32, 9250 Gornja Radgona. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje se glasi:
Je Mel Gibson že dobil Oskarja? Da ali ne?
Odgovor:
Odgovore pošljite tokrat do torka. 10. decem-
Kupon št 49 bra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV
1.	COMPLICATED - Avrii lavigne
2.	DON’T STOP - The Rolling Stones LOST CAUSE - Beck
3.	THE GAME OF LOVE - Santana & Michelle Branch
4.	DREAMER - Ozzy Osbourne
5.	AUTOBAHN 66 - Primal Scream
6.	YOU GOT TO MY HEAD - Rod Stewart
7.	MENI JE LJETO - Tina & The Band
PREBLOGI:
ALL THE THINGS SHE SAID - T. A. B. U.
FEEL - Robbic Willia.ms	»
CRY ME A R1VER - Justin Timberlake
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s Pogoji za zasedbo
Barski delavec
^ŽREZOVALEC HLODOVINE - ŽAGAR; WČen čas 3 mes.; 2 L delovnih izku-“enj; drugi pogoji: DEL. IZKUŠ. PRI DELU $ TRAČNIMI ŽAGAMI ZA RAZREZ HLO-°°yiNE; do 18.12.02; TOTH DRAGO, S.
ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22, SPO-
IVANJCI; št. del. mest: 2
Kovinarski delavec
^MOŽNA KOVINARSKA DELA V KOVI-PASARSKI DELAVNICI; določen čas
J2 mes.; do 05.12.02; KOS MARJAN, S.
I" KOVINOPASARSTVO, BABINCI 59, LJ0TOMER
p°Možni keramik
^Laganje KERAMIKE;.določen čas 3 vozniški izpit kategorije: B; drugi
JM: ZAPOSLI SE LAHKO TUDI PO-^ŽNI DELAVEC; do 06.12.02; FILIPIČ ^ONKO, S. P., VOGRIČEVCI 3C, LJUTOMER
TEsTENINAR
'Delava TESTENIN; nedoločen čas; °Zr,iški izpit kategorije: B; do 01.01.03;
'ŽENINE GLAVINA-JUKIČ, d. 0. 0., *°T, MLINSKA 14, LENDAVA - LENDVA
08likovalec kovin
Obdelava kovin na rezkalnem ^OJU IN B0HRWERKU; določen čas . ^es.; 1 L delovnih izkušenj; do 10.12. 2’ TKO, TOVARNA KOVINSKE OPREJO D. 0. 0.; TIŠINSKA 29B, MURSKA
“BDOTA; št. del. mest: 4
^ugar
otrugaR; določen čas 6 mes.; 5 L delo-izkušenj; vozniški ftpit kategorije: B;
’ruSi pogoji: NATANČNOST PRI DELU; p’ 10.12.02; ŠKAFAR JOŽEF, S. P., ^pravilo, vzdrževanje obdelo-Al- STROJEV, LIPOVCI 180, BELTINCI
Krilec
^ILEC NERJAVEČE KOVINE; nedo-čas; 3 L delovnih izkušenj; drugi
JM: 3 MES. POSKUSNO DELO, IZKU-JE PR| VARJENJ U NERJAVEČE KO-
J^E; do 28.12.02; INOKS ČERNELA-B1, GORIČKA ULICA 150, MURSKA
BOTA; št. del. mest: 3
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
■ Območje	Izobrazba
HI m-iv V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 4	19	4	1	6___________34
KOZMETIK
KOZMETIČARKA; določen čas 24 mes.; 3 l. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - gpvorno; do 14.12.02; SEVER SLAŠA-NA , S. P, VRATJI VRH 3B, APAČE
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK AVTOMEHANIK; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno; vozniški izpit kategorij. C E; do 21.12.02; RAKIČ MARIA, S. P., GABERJE 77, LENDAVA - LENDVA
PRODAJALEC ŽIVILSKIH PREHRAMB.
ARTIKLOV
TRGOVEC PRIPRAVNIK; določen.čas 6 mes ■ jeziki: slovenski jezik - pisno; do 08.12.02; ŽALIK BORIS, S. P,PE GOMILICE, GOMILICA 83, TURNIŠČE
NATAKAR
NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DEKLE Z DRUGO IZOBRAZBO ALI POMOŽNA NATAKARICA, LAHKO JE TUDI PRIPRAVNICA’ do 21.12.02; GERIČ BOJAN - OKREPČEVALNICA BOLERO. GORNJA BISTRICA 18, ČRENŠOVCI
NATAKAR; nedoločen čas; jeziki, inemški iezik - govorno; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MESECE; LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK; PO TEL. SE DOGOVOR m ZA RAZGOVOR 5422-820 ALI 041 75 W do18.12.02; POREDOŠ MIRKO, S. p., PREKMURSKA IŽA, IŽAKOVCI 151 A, BELTINCI
c p OKREPČEVALNICA DADA, BAKO C SOBOŠKA UL. 6. MURSKA SOBOTA
NATAKARICA (LAHKU TUDI PRIPH« ločen čas 6 mes.; drugi pogojt DRUGI onici ir- NATAKAR-KUHAR, KUHah, NATAKARSKI POMOČNIK ALI DRUGA
IZOBRAZBA; MOŽNOST ZAPOSL. ZA NEDOLOČEN ČAS; do 06.12.02; RAJ-SAR HERMAN, S. P., GOSTILNA RAJ-SAR, GRAD 181, GRAD
NATAKARICA (TOČENJE PIJAČ IN POSTREŽBA GOSTOV); nedoločen čas; drugi pogoji: ŽENSKI SPOL; do 16.12.02; KADIŠ MATEVŽ, S. P, DNEVNI BAR CLUB M & M, SLOMŠKOVA 43, MURSKA SOBOTA
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 1 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDATKA Z DRUGIM POK LICEM Z DEL. IZKUŠNJAMI V GOSTINSTVU; do 06.12.02; KUZMIČ FRANC, S. P, PARTIZANSKA 56, MURSKA SOBOTA
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO DELKE Z DRUGIM POKLICEM ALI BREZ POKLICA, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 16.12.02; HORVAT DARINKA, S. P., OKREPČEVALNICA KANU, KROG, PLEČNIKOVA 7, M. SOBOTA
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: TRGOVSKI POSL., DRUGA USTREZ NA SMER; POSKUSNO DELO 3 MESECE/ LASTEN PREVOZ; do 14.12.02; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA. D. D., KOPER, PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3
VARUH PREDŠOLSKIH OTROK
POMOČNIK/-CA VZGOJITELJICE PREDŠOLSKIH OTROK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: GIMNAZIJSKI MATURANT Z OPRA VL. TEČAJEM ZA DELO S PREDŠ. OTROKI: ZAŽELJENO STALNO BIVALIŠČE V OBČINI ROGAŠOVCI; do
10.12.02; OSNOVNA ŠOLA SVETI JURIJ, SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI
INŽENIR STROJNIŠTVA fVSŠI
TEHNOLOG; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: 6-MESEČNO POSKUSNO DELO; do 12.12.02; KODBA FRANJO, S. P., TOLERANS, DOLNJA BISTRICA 72, ČRENŠOVCI
DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS)
RAČUNALNIŠKI PROGRAMER; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: VI. ALI V. STOPNJA IZOB. SMER RAČUNALNIŠTVO; LAHKO TUDI PRIPRAVNIK; OGLASITI SE S PROŠNJO; MOŽNOST ZAP. ZA NED. ČAS; do 05.12.02; »VBV«, M. SOBOTA, D. 0. 0., M. SOBOTA, M. SOBOTA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
STROKOVNI SODELAVEC; nedoločen čas; 3 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno; drugi pogoji: PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 14.12.02; REPUBLIKA SLOVENIJA, SODNIK ZA PREKRŠKE, KERENČIČEVA ULICA 3, G. RADGONA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik • govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno; do 06.12.02; OSNOVNA ŠOLA JANKA RIBIČ, CEZANJEVCI 39, LJUTOMER
PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE
SPECIALNI PEDAGOG - DEFEKTOLOG • DELO V OŠPP; določen čas 7 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 06.12.02; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA, P. 0., CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER
SPECIALNI PEDAGOG - DEFEKTOLOG - DODATNA STROKOVNA POMOČ UČENCEM; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; do 06.12.02; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA, P. 0., CANKARJEVA CESTA 10, LJUTOMER
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG
SVETOVALNI DELAVEC (D0P0L.40 %NA OŠ NEGOVA); nedoločen čas; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: UNIV. DIPL. SPEC. PEDAGOG, PEDAGOG ALI SOC. PEDAGOG; do 06.12.02; OSNOVNA ŠOLA KAPELA, KAPELSKI VRH 95, RADENCI
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
‘ 1. TAK KAK RIBA BREZ VODE - Vlado Kreslin
2.	ANGEL - Tabu LATINA BAMBINA - Sestre
3.	NI ME STRAH - Alenka Godec
4.	GOR PA DOL - Yuhubanda
5.	MINE LETO - Gušti & Polona Kasal
6.	V MOJEM TELESU - Mambo Kings
7.	ŠAL ZA ZALJUBLJENE - Zoran Predin
PBEBLOGI:
SAMO TEBE TE IMAM - MI 2
VSE ZEZDE NEBA - Pika Božic
PODNEVI MANJ BOLI - Polona
LESTVICA NAROBNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
1.	NA ŠTAJERSKO GREMO - Vesele Štajerke
2.	ZGUBA SEM KLARINET - Kvintet Dori
3.	PO PAMETI RAVNAJ -Rosa
4.	MORA BITI MOJ - Navihanke
■ 5. DEKLETOVE SANJE - Kompromis
6.	PRISMUKNJENI KLOPOTEC - Špik
7.	TOBAK JE ŽLAHTNA TRAVCA - Šentjurski muzikanti
PREBLOGI:
VSE BI DALA - Korenine
BOŽIC ŽIVI - Modrijani
SILVESTROV VEČER - Ans. Franca Kožuha
LESTVICA OBMURSKE ZARAVNE GLASRE: B0MACA PLOŠČA
l.CE KLICE DOM-Karmen
2.	NE MOREM - Šarm
3.	LJUDJE SO POKVARJENA RASA - Halicanum
4.	VOLIMO - D’Kwaschen Retashy
5.	GORIČKO KOLO - Gnila jajca
6.	MODRINA LJUBEZNI - Avantura
7.	VESELA JESEN - Metulj
PREDLOGI:
KER TI MI KAŽEŠ NEBESA - Marina Huber
VIAGRA - Nova Legija
BOŽIČNI VEČER - Robi Horvat
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 5. decembra 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 49 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:
7 VELIČASTNIH:
GLASBA
NAŠEGA SRCA:
LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«...
Ime in priimek ter naslov:
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo:
Naslov pošiljatelja:
32
ZADNJA STRAN
5. december 2002 «
Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 4. decembra 2002						
država	ozn. val.	šifra	enota	nakupni	srednji	prodajni
EMU	EUR	978	1	229,0271	229,7162	230,4053
Hrvaška	HRK	191	1	30,8787	30,9716	31,0645
Madž.	HUF	348	1	0,9668	0,9697	0,9726
Švica	CHF	756	1	155,5785	156,0466	156,5147
V. Brit.	GBP	826	1	359,6530	360,7352	361,8174
ZDA	USD	840	1	229,6471	230,3381	231,0291
Bron za slovensko kuharsko reprezentanco
lovenska kuharska reprezentanca se je ta teden z bronasto medaljo vrnila s svetovnega kuharskega tekmovanja Expo gast 2002, ki je potekalo v Luksemburgu.
V šestčlanski ekipi je bil tudi Prekmurec Danilo Kozar, yodja kuhinje v hotelu Ajda v N aravnem parku Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Prejeta bronasta medalja je tudi prvo svetovno priznanje naši slovenski kuharski reprezentanci, ki so jo letos pomladili in se je tako velikega tekmovanja udeležila prvič.
V kuhanju se je pomerilo 27 reprezentanc z vsega sveta ter še nekaj reprezentanc iz različnih regij, sodelovale so tudi mladinske reprezentance, vojaške ekipe in tudi drugi, tako da je bilo skupaj zbranih več kot 800 kuharjev iz vsega sveta. Naša nacionalna reprezentanca se je pomerila v dveh
kategorijah, kuhanju v živo za sto ljudi ter v pripravi hladne šov plošče. S tem so si prislužili bronasto medaljo. »Konkurenca je bil zelo
Danilo Kozar, član bronaste slovenske kuharske reprezentance, je za bralce Vestnika pripravil slavnostni jedilnik. Več v posebni božično-novoletni prilogi. Foto: Jure Zauneker
Slovensko okno prihodnosti
OKNA-VRATA-SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica
Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 1611
Pt' Murska Sobota, Markišavska 10
NAROČAM VESTNIK
(najmanj za eno leto)
Ime in priimek:
. Ulica:
Kraj:
Pošta:
Podpis:
Datum naročila:
velika, saj smo se pomerili z državami, ki sodijo prav v vrh, med njimi so Nemčija, Švica, Švedska, Kanada in druge, zato smo lahko z uspehom toliko bolj zadovoljni,« je povedal Danilo Kozar, član pomlajene ekipe, ki se je prvič udeležila svetovnega tekmovanja. Da lahko na njih računamo, pa so pokazali že spomladi, ko si je ista ekipa v Salzburgu na evropskem tekmovanju prislužila ekipno srebrno medaljo, Kozar pa zlato.«
Naj dodamo še to, da je Kozar za bralce Vestnika pripravil tudi slavnostni jedilnik, ki bo objavljen v božično-novoletni prilogi prihodnji četrtek.
A. Nana Rituper Rodež ■
Bi povabili predsednika domov na kavo?
se kaže, da vas je naša ponudba kar močno razživela in zbudila. Ponudbe kar dežujejo; ne boste verjeli, tudi iz Ljubljane. No, če bo prišel predsednik Milan Kučan domov na kavo, bo pač prišel k nekomu v Prekmurje, k nekomu, ki bo znal povedati kaj zanimivega o sebi, ki živi v zanimivem okolju...
Diamantna poročenca iz Grab noša
Zvestoba, dolga 72 let
soboto, 16. novembra, sta praznovala zakonca Jožefa in Franc Brumen iz Grabonoša pri Sv. Juriju ob Ščavnici v družbi sorodnikov in prijateljev 65-letnico zakonskega življenja. Civilno diamantno poroko sta sklenila v poročni dvorani na občini, kjer je »sklenil« njun jubilejni zakon domači župan Slavko Mihalič, ki je zakoncema podelil listino o diamantni poroki občine Sv. Jurij ob Ščavnici in Upravne enote G. Radgona.
V
Kam točno, vam še ne moremo izdati, pravzaprav še zbiramo ponudbe do konca tega tedna, tako da je vse še odprto: bo to v Lendavski ali Partizanski-ulici v Murski Soboti, v Črenšpvcih, Cankovi,
VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico!
Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
V dvoje je lepše
š
tiriindvajsetletna Simona, knjigovodkinja, iz Stanetinec je imela
priimek Berden, od nedavna
pa se piše Marič. Prevzela je priimek svojega osemindvaj
setletnega izvoljenca Bogdana, ki je poklicni reševalec iz vode, doma pa je v Radencih. V tem turističnem kraju pravzaprav živita oba, saj sta si lepo uredila podstrešno stanovanje v Gubčevi ulici.
Srečala sta se 1996. leta v lokalu na Rožičkem Vrhu, kjer je Simona med šolskimi počitnicami kelnarila. Mnogi fantje so občudovali svetlolasko, toda najbolj všeč ji je bil visoki Bogdan, ki je prišel na pijačo v družbi prijatelja in njegove dekline.
Letos sta minili dve leti, odkar živita skupaj. Odločila sta se, da zvezo formalizirata in tako sta na matičnem uradu v Gornji Radgoni sklenila zakonsko zvezo, pozneje pa je bila še cerkvena poroka v radenski cerkvi. Nevestina priča je bila kar sestra Diana Haložan iz Bučečovec, kot ženinov priča pa se je v poročno ma-
Borejcih, Martjancih ali Ku-keču? Bomo videli, vsekakor pa bo to zelo zanimivo srečanje, tako za družino kot predsednika, ki opravlja svoje dolžnosti še do 20. decembra.
BBPI
tično knjigo podpisal brat Zdravko Marič iz Ljubljane. Gostija, na kateri je bilo kar 170 svatov, je bila na Markovi turistični kmetiji v Nasovi. Mladoporočenca sta hvaležna za darila. Vsa so jima prišla prav, tudi enotedensko bivanje na Braču, kamor sta odpotovala dva dni po poroki in se imela fajn. To darilo je »prišlo« od Bogdanovih sodelavcev - re-
Prvič sta se zakonca poročila 8. novembra 1937. leta v G, Radgoni, kjer ju je poročil tedanji župnik Martin Gaberc. Tokrat je daroval zahvalno mašo za njuno dolgoletno skupno življenje župnik Štefan Grabar. Jožefa, ki se je rodila 1913. letavGradcu inodraščalav Stavešincih kot rejenka, je po poroki skrbela za gospodinjstvo in vzgajala tri sinove, Jožefa, Feliksa in Toneta, ter hčerko Ano, ki so ju obdarili z desetimi vnuki in dvanajstimi pravnuki. Ob tem je ob-
STOJAN
5. december, četrtek,
6. december, petek,	MIKLAVŽ
7. december, sobota,	AMBROŽ
8. december, nedelja,	MIRJAM
9. december, ponedeljek,	VALERIJA
10. december, torek,	SMILJAN
11. december, sreda,	DANIJEL
6. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 29 minut, zašlo pa ob 16. uri in 17 minut. Dan bo tako kratek le 8 ur in 48 minut. 11. decembra ob 16. uri in 50 minut bo na nebu nastopi! prvi krajec.
ševalcev - in njihovega šefa.
Otroka še nimata in nekaj časa bi rada še uživala. Zaposlujejo pa ju delo v službi in konjički. Simona rada bere, se rekreira, na primer s plavanjem, saj želi ostati vitka. Bogdan je v prostem času športnik - odbojkar in igra za odbojkarski klub Pomurje Galex Regal.
Š. S., foto: Černi ■
delovala majhno posest, ki sta si jo kupila v Grabonošu, kjer vseskozi živita. Sedaj zanju skrbi hčerka Ana, ki je z družino ostala doma. Mož Franc, ki se je rodil 1911. leta v Okoslavcih, se je izučil sedlarskega poklica. Nekaj let je delal kot pomočnik, več kot 25 let pa je imel sedlarsko obrt. Zakonca Brumen sta drug drugemu zvesta že 72 let. Kot sta povedala, sta se pred zakonom »imela« 7 let, preden sta se poročila, toda niti uro »na koruzi«. L. Kramberger ■
K
na Tišini
Dobri poznavalci razmer.
panu Jožefu o .ega gupa-nese tudi na dos	0postavi
na. Priporočajo mm 9 podjetni. za svetovalca za	dal
štva. Dobro pa
priložnost tudi privoli^0 P emu tankovskemu Pucku-
Novi visoki Štefan Prša - Prs slavlja kot župan.
Štefan Sobočan, pred^ ba managerjev m pod^
Lendava: »Sedaj sm pana iz vrst LDS	od
šnjem mandatu.«
Borut Meh si J na m , skem volilnem kokte P n0. odvezo starega m blagosi vega botra.
Vlado Smodiš sklepa
vesi, sicer dvorne raj°J raCjjSke cije občine Puconci, k Pa pogodbe za P^®1^ ^^odnjo Tega bo uporabljal za p na
nekafobčinskega premoženja-
Predsednik Manches^ vski župan Franc S sedaj v sektorju ja zdaj zasedene zrnog v ^^ mrzlično zbira dračjem^ kurjavo v novem	anjih m
bloku. Ker pa	-e s
elektrike, bodo za । mi deli.
V tem trenutku ni zna , av|je. poskrbljeno za doti P^P Tud( nost soboških nogometaš	f0
x v tem obdobju je bila ze'J	di
storili v Rakičanu Toda^^ izrednega volilnega usP	da
danjega šefa Rakičana ^ Karolija,	se to verjetno	nebo
*****
■ i aš' Joža Toplak se te dni mudi v^.ti kem. Meni, da mora nekatere zadeve ^^dogo-dh0dniknnril o pobratenju varja za protok P n0 s denske občine z lask^^. sa) slovesnostjo se	de.
gabiti vse urejeno do 20 cembra.
NaMiklošovonsenjsebo^ cializiranem štandtu P
V moravski občini je pobuda, da se Poloz^' kamenzaprosenjakovskP	.
ne in kulturne dediščine.
keshm KOHJ