v
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič	ST. 22 - LETO 51 - CEUE, 30. 5. '96 - CENA 220 SIT	Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
REPORTAŽE
Na jugu severa - s Kurjo kožo med Slovenci
v ZDA-Stran 20.
Plesalcev ne proizvajam serijsko -Portret
Goge Stefanovič Erjavec ob 20-letnici plesnega
foruma Celje. Stran 21.
AKTUALNO
Celjski kabli vse bolj razvejani. Stran 15.
Prednostna lista za oddajo neprofitnih stanovanj.
Stran 26.
Halo, Telekom tukaj - vse novosti v telefoniji na
Celjskem letos. Stran 8.
Za konec junija napovedanega referenduma o volilni
zakonodaji ne bo. Tema tedna na strani 7.
Prihodnji teden
v novi podobi
in barvah
Celjan v Novem Kloštru
Ob koncu tisočletja naj bi odprli prenovljeno graščino. Stran 12.
Mañana prvenstvo škandalov
11 ■■■i ■ Naš posedi I poročevalec o evropskem rokometnem prvenstvu v Španiji na strani 18.
NOVI TEDNIK
DOGODKI
2
Pouka konec že
prihodnji leden?
Če se bo do ponedeljka, 3. junija, tako odloČila več kot
polovica zaposlenih v dveh tretjinah šol in vrtcev, kjer so
zaposleni organizirani v največji »šolski« sindikat
(SVIZ), se bo 6. junija začela splošna stavka.
To odločitev že podpirajo v drugem sindikatu pedagoških
delavcev, v sindikatu vzgoje, izobraževanja in raziskovalne
dejavnosti svobodnih sindikatov. SVIZ je v torek (po za-
ključku redakcije) oblikoval dokončen predlog, kakšno ob-
liko stavke ponuja v presojo svojemu članstvu, odločitev pa
bo znana do ponedeljka. Že zdaj pa lahko zapišemo, da v pri-
meru, če se bodo učitelji odločili za stavko, po 6. juniju (do
preklica) ne bo pouka, zaprti bodo dijaški domovi, 6. in 7. ter
10. junija bo v vrtcih še normalno delo, po 10. juniju pa naj
bi se stavki pridružili tudi v vrtcih. »Stavka ne bo uperjena
zoper učence, če smo v sporu z državo, naj zaradi tega ne
trpijo državljani,« pravijo v obeh sindikatih in poudarjajo, da
bodo skušali zagotoviti izpolnjevanje vseh šolskih obvezno-
sti za osmošolce in maturante.	IS
Črna luknja
Celjski proračun z250-mHIJonsklm primanjkljajem -
Problematična komunala In družbene dejavnost!
Celjski občinski svetniki so
v torek po temeljiti razpravi
sprejeli odlok o letošnjem
proračunu. V občinsko bla-
gajno se bo nateklo dobre 3
milijarde 115 milijonov tolar-
jev, potrjena proračunska
poraba za letos pa je 3 milijar-
de 365 milijonov tolarjev.
Mestna občina Celje bo tako
poslovala z v naprej predvi-
denim primanjkljajem 250
milijonov tolarjev.
Priprave letošnjega proračun-
skega predloga so se v Celju lotili
zelo temeljito in čeprav je sprva
kazalo, da bo tudi sprejet v re-
kordnem času, so se v občinski
upravi vse do zadnjega ubadali z
zadrego, kako zagotoviti denar
vsaj za najnujnejše. To jim je
vsaj delno uspelo, krajši konec
pa so spet potegnili v družbenih
dejavnostih (predvsem vrtci in
osnovne šole ) ter v komunal nem
gospodarstvu. Krivec za nemo-
goč položaj komunalnih dejav-
nosti j e država, saj za to področj e
v večini ni izdelanih kriterijev za
porabo.
Ob potrjev anj u proračunskega
odloka so svetniki izglasovali tu-
di dva amandmaja - s prvim so
trem celjskim vrtcem zagotovili
vsaj 4 milijone 324 tisoč tolarjev
za investicijsko vzdrževanje (v
predlogu ni bilo kljub temu, da
upravičene zahteve vrtcev znaša-
jo kar 50 milijonov SIT, odmer-
jenega niti tolarja), z drugim pa
so zase oziroma za delo klubov
svetnikov proračun dodatno
obremenili za 9,9 milijona tolar-
jev, koliko bo letos znašal občin-
ski prispevek za delo klubov
svetnikov. Celjski svetniki pa to-
krat niso izglasovali povišanja
sejnin, ki v Celju ostajajo še na-
prej nespremenjene in med naj-
nižjimi v državi.
IS
Viki Krajne
- drugi človek SV
Dosedanji državni podse-
kretar in direktor uprave za
vojaške zadeve v ministrstvu
za obrambo Celjan Viki
Krajne bo s 1. junijem napre-
doval. Imenovali so ga za na-
mestnika načelnika general-
štaba Slovenske vojske s či-
nom generalpodpolkovnika.
Postal bo torej namestnik Al-
bina Gutmana in s tem drugi
človek Slovenske vojske.
Viki Krajne je ob tem izjavil:
»Vseskozi sem delal v obram-
bnem sistemu, od študija
obramboslovja, predavanj štu-
dentom in nazadnje do profe-
sionalnega dela v vojski. Če je
bila zadnja funkcija najvišja
stopnička v upravnem delu
obrambnega sistema, potem je
sedanje napredovanje vrhunec
v moji vojaški karieri in več tu-
di ne pričakujem.
Na tihem pa si še vedno že-
lim nazaj v Celje in če bo le pri-
ložnost, bi se rad vrnil.«
TC
Na vzhodu veliko novega
Kakšnih 30 hektarov na območju Trnovije-vzhod namenjeno gospodarski dejavnosti
Urejanje komunalnega odlagališča - Odkup Prevozništva seje splačal
»Območje Trnovlje-vzhod
je predvideno za širjenje gos-
podarstva. Z izgradnjo po-
daljška Bežigrajske ceste in s
povezavo s šentjursko obči-
no, ob tem pa seveda komu-
nalnim urejanjem posamez-
nih zemljišč, se bo v ta predel
Širil poslovni center. Delno se
to že vidi, še bolj pa se bo po-
kazalo v prihodnjih letih,« je
minuli petek dejal celjski žu-
pan Jože Zimšek, ki je maj-
sko novinarsko konferenco
pripravil kar na terenu.
Prepričan, da novinarji ta
predel Mestne občine Celje
premalo poznamo, je podrob-
neje predstavil vse načrte, ki
jih ima Celje z razvojem gos-
podarskih dejavnosti na skup-
no 30 hektarih zaenkrat le del-
no urejenih površin. »Mislim,
da bo jedro celjskega poslov-
nega centra v križišču Mari-
borske, Bežigrajske in Dečko-
ve ceste, saj je tu sejemsko ob-
močje, Center Interspar, Libe-
la v stečaju, ki daje velike pro-
storske možnosti še za druge
dejavnosti, v občini pa predla-
gamo tudi celovito reševanje
kompleksa Ema. Kot je slišati,
se namerava Center Interspar
v Celju še širiti, našel pa seje
tudi interesent, ki naj bi prev-
zel območje Blagovnega cen-
tra. Oplov servis in prodajni
salon bo zgrajen vzporedno z
Mariborsko na Spodnji Hudi-
nji, kjer imajo rezervacijo pro-
stora tudi Usnje in Še nekatera
podjetja,« je povedal Zimšek
in dodal, da bo mestna vpadni-
ca s tem dobila precej drugač-
no podobo, več možnosti pa bo
tudi za širjenje poslovnega
centra proti vzhodu.
Ekologija in smeti
Deponija komunalnih od-
padkov v Bukovžlaku je zdaj
namenjena odpadkom iz celj-
ske. štorske, vojniške. Šentjur-
ske in žalske občine - vse te ob-
čine skupaj pa so dolžne us-
tvarjati pogoje za ureditev
ekološko neoporečnega odla-
gališča.
Dolgoročen načrt, ki je zaen-
krat le še želja, je tudi posta-
vitev Kapucinskega mostu,
kar bo Celju vrnilo nekdanjo
veduto. Širše pa se na turistič-
nem področju letos za ob-
močje Šmartinskega jezera
predvideva nekaj ureditve-
nih del, vendar le tista, ki so
mogoča znotraj obstoječih
urbanističnih aktov. »Gre za
postopno urejanje sprehajal-
ne poti ter jezerskega kopa-
lišča, o ladji, ki smo jo lani ta-
ko smelo najavljali, pa ni ne
duha, ne sluha več - njeno
ogrodje še stoji na Emovem
dvorišču, lastniki pa na naša
vprašanja, kdaj bo splovitev,
ne odgovarjajo,« pravi žu-
pan.
»S centrom za reciklažo,
predelavo in izgradnjo prede-
lovalnega centra za vračanje
dela surovin nazaj v proizvod-
njo bomo naredili korak na-
prej. Odlagališče zdaj ureja-
mo, pri cesti proti Proseniške-
mu je že zgrajen bazen za iz-
cedne vode, kopljejo se jarki in
polagajo cevi za izcedne vode.
Menim, da bodo letos dela za-
ključena, tako da se bo odlaga-
lišče lahko skladno z načrti
razširilo,« je prepričan Zim-
šek. Občine, uporabnice odla-
gališča, pa urejanje in rekulti-
vacijo komunalnega odlaga-
lišča financirajo tudi z držav-
nim denarjem in posojili.
Trnoveljska
gospodarska cona
Linde plin in Ce-plini, dva
konkurenta v neposredni so-
seščini ob Bežigrajski cesti,
kjer so svoje proizvodno-po-
slovne prostore našli tudi pod-
jetja Mik, Gradiš in Dinos,
tvorijo jedro nastajajoče gos-
podarske cone v tem predelu.
»V podaljšku Bežigrajske je
že zgrajen most, do koncajuni-
ja bo končan še del cestišča do
Plinarne, potem pa manjka le
še odsek od Plinarne do Avto-
tehnike. Tukaj se gradijo ob-
jekti obrtne cone, gre za manj-
ša podjetja gradbene operati-
ve, že nekaj časa delujeta Re-
čičan in Fisher, svoj sedež na
tem območju ima eden večjih
slovenskih avtoprevoznikov,
pri urejanju pa skrbno pazimo,
saj je to poplavno območje,«
pojasnjuje postopno gradnjo
nove obrtno gospodarske cone
direktor Zavoda za planiranje
in izgradnjo Mestne občine
Celje Peter Drozg.
V ta del se želi s svojo proi-
zvodnjo in trgovino preseliti
tudi Semenarna, primer zgled-
no prenovljenega in povsem na
novo urejenega obrtno-podjet-
niškega centra pa so lani od-
kupljeni prostori Prevozniš-
tva, kjer že deluje nekaj obra-
tovalnic (Zlatarji knežjega
mesta, Brusilstvo Feliks, Vul-
kanizerstvo GorŠič, Vaš av-
to...), v naslednjih tednih in
mesecih pa se bodo odpirale še
nove.
I. STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
»Da obiskovalci, ki bodo priš-
li v celjski poslovno gospo-
darski center, ne bodo ostali
samo v njem, bo treba razvi-
jati mestni turizem. Ljudi
moramo privabiti v mestno
središče, zanje odpreti lokale
in kulturne ustanove... z
gradnjo garažne hiše na Gla-
ziji, ki jo bo investiral bančni
kapital, pa bo poskrbljeno tu-
di za primernejše parkira-
nje,« se nadeja živahnejšega
mestnega utripa župan Zim-
šek.
0 brezposelnosti razpravljali le zaposleni
Okrogle mize z naslovom
Vrnitev delovnih mest, ki jo
je prejšnji teden organizira-
la konjiška Združena lista
socialnih demokratov, se ni
udeležil nihče izmed tistih,
ki so izgubili zaposlitev alijo
šele iščejo. Teh pa je na ob-
močju Upravne enote Slo-
venske Konjice po zadnjih
podatkih 1669.
Verjetno bo držalo, da so
ljudje že naveličani besedi-
čenj, konkretnih rezultatov
pa ni. Poslanec ZLSD Miloš
Pavlica je povedal, da se s
problemom brezposelnosti
ubada ves svet - trenutno išče
v svetu zaposlitev 800 milijo-
nov ljudi, v Sloveniji pa jih je
zdaj brez dela približno 125
tisoč. Državna sekretarka za
drobno gospodarstvo Staša
Baloh pa je dodala, da seg-
ment drobnega gospodarstva
prevzema trenutno najbolj
aktivno vlogo zaposlovanja.
Pri nas je v tej panogi zapo-
slenih že 194 tisoč ljudi. Ba-
lohova je še poudarila, da bo
nova zakonodaja morala
predvideti olajšave za tiste, ki
so sposobni nuditi kvalitetno
zaposlitev.
Na področju občin Vitanje,
Zreče in Konjice je med brez-
poselnimi kar 53 odstotkov
žensk, največ med njimi pa
jih je s tretjo in četrto stopnjo
izobrazbe, kar je višje od re-
publiškega povprečja. Da pa
srečanje le ni izzvenelo po-
vsem pesimistično, je pripo-
mogla izjava državnega svet-
nika Franca Bana, ki je de-
jal, da aktivnosti za zagotav-
ljanje novih delovnih mest na
lokaciji Konusa potekajo
pospešeno in da bo tukaj po-
stopoma dobilo delo približ-
no tisoč ljudi.
B. Z.
Ocena zakonitosti in suspenz
Svetniki v velenjskem mestnem svetu so pooblastili žu-
pana Srečka Meha za vložitev pobude Ustavnemu sodiš-
ču RS za oceno zakonitosti dveh členov statuta občine Šo-
štanj.
Gre za člena, ki določata, daje občina Šoštanj pravni na-
slednik bivše občine Velenje in s tem je njeno vse premože-
nje na področju šoštanjske občine. V bistvu gre za Komunal-
no podjetje oziroma po razlagi velenjskega župana za zašči-
to občinskega premoženja. Velenjski svetniki so pooblastilo
sprejeli z veliko veČino, kljub oceni enega izmed svetnikov,
dagre za političen obračun s tajnikom šoštanjske občine, Pe-
trom Rezmanom. Sicer je Rezmanu župan občine Šoštanj
dr. Bogdan Menih pretekli teden izrekel suspenz, saj naj bi
s pošiljanjem odprtih pisem v imenu občine Šoštanj kršil 17.
člen občinskega statuta. Rezman je v odprtih pismih trdil, da
je pomanjkljivo pripravljena premoženjska bilanca skupne
občine Velenje. Verjetno bodo o tem spregovorili tudi danes
svetniki v šoštanjskem svetu.	US
Podpis socialnega
sporazuma
LJUBI JANA, 28. ma-
ja (Večer) - Po dolgem is-
kanju skupnega jezika o
letošnji plačni politiki naj
bi včeraj (sreda) že parafi-
rani socialni sporazum tu-
di podpisali. S podpisom
se je strinjal tudi upravni
odbor slovenske gospo-
darske zbornice, čeprav je
bila vlada v svoji predvo-
lilni popustljivosti bolj
naklonjena sindikatom
kot delodajalcem. Tek-
stilci so tako izračunali,
da jim zaradi povišanega
regresa vladni razbreme-
nitveni ukrepi ne bodo
prinesli ničesar.
Enakopraven
status naslednic
LJUBLJANA, 28. ma-
ja (Delo) - Mednarodni
posrednik za jugoslovan-
sko nasledstvo sir Arthur
Watts je po pogovorih z
našimi predstavniki izja-
vil, da pričakuje, da bi do
konca leta že dosegel ne-
katere praktične učinke
pri delitvi premoženja,
kar bi pripomoglo k ureja-
nju drugih nasledstvenih
vprašanj. Watts bo obi-
skal Še druge štiri nasled-
nice nekdanje Jugoslavi-
je. Zavzel se je za enako-
praven status naslednic.
Logarjeva vodja
0M0
LJUBLJANA, 28. ma-
ja (Republika) - Poslanci
državnega zbora so odlo-
čili, da bodo razpravo o
morebitni odgovornosti
nosilcev javnih pooblastil
za trgovanje z orožjem na
črno v času po slovenski
osamosvojitvi opravili na
naslednji redni seji, ko bo
vlada predložila odgovore
na skoraj 30 vprašanj, ki
jih je do sedaj vložila sku-
pina poslancev. Imenova-
li so novo predsednico od-
bora za mednarodne od-
nose Mihaelo Logar.
Sklad bo vodil
Nemec
LJUBLJANA, 28. ma-
ja (Republika) - Upravni
odbor Sklada RS za raz-
voj je soglasno sprejel
sklep o imenovanju Val-
terja Nemca za direktorja
sklada. Soglasje mora dati
še vlada.
-NOVI TEDNIK i
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvim.
Uredništvo: MaijelaAgrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekić, Edi Masnec, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, pomočnika: Robert Koj-
terer, Igor Šarlah. Oblikovanje:
Minja Bajagič. Tajnica uredniš-
tva: Mojca MaroL
Naslov uredništva: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063) 442-500, fax 441 -032.
Št. 22.- 30. maj 1996
3
DOGODKI
NOVI TEDNIK
O zdravju
Slovencev
Celjski odbor Združene
liste socialnih demokratov
je sinoči v Narodnem do-
mu pripravil javno tribu-
no na temo o razmerah v
slovenskem zdravstvu.
Kje so razlogi, daje stanje
v zdravstvu takšno, da so z
njim nezadovoljni tako upo-
rabniki zdravstvenih stori-
tev kot zaposleni v zdravs-
tvu? Smo Slovenci res pre-
več bolni, ali pa za zdravs-
tvo prispevamo premalo de-
narja, da se le-to ves čas ote-
pa s problemom pomanjka-
nja denarja. Morda je odgo-
vor v tem, da je denar le ne-
smotrno uporabljen in bi se
ob drugačni organizaciji da-
lo izboljšati razmere v
zdravstvu - to je le nekaj
vprašanj, na katera so v ok-
viru javne tribune ZLSD, ki
jo je vodil dr. Igor Kos, po-
skušali odgovoriti dr. Ma-
teja Kožuh-Novak, dr. Jo-
že Zupančič, dr. Brane
Mežnar in Sonja Lokar.
IS
Gluha država
Občina Laško ne ve, kje vzeti denar za odpravo škode po
nedavnem neurju
Po dosedanjih ocenah je
močno neurje v noči s 15. na
16. maj povzročilo na območ-
ju laške občine za dobrih 307
milijonov tolarjev škode. Ob-
činsko vodstvo je o nastalih
razmerah takoj obvestilo vsa
pristojna ministrstva in jih
prosilo za pomoč, vendar je
povsod dobilo negativne od-
govore.
»Sploh ne vem, kaj bomo na-
redili, kje bomo vzeli denar,« je
obupan in nejevoljen župan
Peter llrastelj. »Dan za dnem
prihajajo k meni občani in pro-
sijo za pomoč pri odpravljanju
škode, pa jim lahko le povem,
da v državi trenutno ni nobene-
ga ministrstva in tudi ne nobe-
nega zakona, ki bi lahko oziro-
ma moral rešiti naše težave. V
Ljubljani so nam povedali, da
bi si nekaj denarja lahko obeta-
li le v primeru, če bi država ne-
davno naravno nesrečo označi-
la za državno katastrofo. Ker
tega seveda ni in tudi ne bo na-
redila, smo prepuščeni sami se-
bi in svoji iznajdljivosti.«
Komunalno podjetje Laško
je takoj prve dni po neurju od-
pravilo na cestah vse ovire, ki
so nastale zaradi plazenja raz-
močene zemlje in se lotilo naj-
nujnejše sanacije močno poš-
kodovanega kaiskega vodovo-
da, pri čemer je imelo doslej že
za 5 milijonov tolarjev stroš-
kov. To paje, pravi Peter llra-
stelj, tudi vse, kar lahko v tem
trenutku naredi. Komunala je
namreč zaradi izrednih razmer
v letošnji zimi porabila za zim-
sko službo tudi ves denar, ki ga
je dobila iz občinskega prora-
čuna za letošnje vzdrževanje
cest, mestnih ulic in drugih jav-
nih površin. Računala je, da ji
bo nepredvidene visoke stroš-
ke pokrila država, vendar vse
kaže, da iz tega ne bo nič. »Dr-
žava je popolnoma gluha za na-
še težave,« ugotavlja župan,
»vendar v občini res ne more-
mo dovoliti, da bi komunalno
podjetje, ker nima denarja, za-
klenilo svoje stroje in se do
konca leta ne zmenilo več za
naše ceste in ulice.« V prihod-
njih dneh bodo zato občinske
službe začele pripravljati reba-
lans proračuna, s katerim bodo
morale nekaterim porabnikom
občinskega denarja zmanjšati
že dodeljeno letošnjo vsoto.
Po šestnajstem maju je blizu
30 občanov prijavilo škodo po
neurju in ker imajo na občini
zajeten kup podobnih vlog še
od prej, se je vodstvo občine
odločilo, da bo skupaj z uprav-
no enoto skušalo pomagati vsaj
tistim kmetom, ki jim je kmeto-
vanje edini vir zaslužka. Kme-
tijska svetovalna služba bo do
konca meseca pregledala in
ocenila vse vloge, ki se nanaša-
jo na škodo zaradi pòzebe,
obilnega sneženja in nedavne-
ga neurja, na osnovi podatkov
pa bo občinska komisija za na-
ravne in druge nesreče ugoto-
vila, kateri kmetje bodo upra-
vičeni do odpisa prispevka za
pokojninsko in invalidsko za-
varovanje. »To je ta čas naj-
manj in tudi največ, kar lahko
naredimo za naše občane,« pra-
vi Peter Hrastelj.
JANJA INTIMAR
Dražji celjski vrtci
Celjski svetniki so potrdili
novo ekonomsko ceno za de-
lo vseh treh vrtcev v občini in
soglašali, da se le-ta, prav ta-
ko pa tudi prispevek, ki ga za
varstvo in oskrbo svojih
otrok plačujejo starši, s 1. ju-
nijem dvigneta za dobro pe-
tino.
Nazadnje so se cene v celj-
skih vrtcih dvignile z lanskim
avgustom, tokratna podražitev
pa je posledica realne rasti
stroškov v vrtcih in dviga pov-
prečnih plač v državi. Doslej
veljavna cena v celjskih vrtcih
je bila 24.493 tolarjev, po 1.
juniju pa bo znašala 30.166 to-
larjev. Prispevek staršev bo tu-
di v bodoče odvisen od gmot-
nega položaja družine, najviš-
ji, ki znaša 60 odstotkov eko-
nomske cene, se bo z zdajšnjih
14.866 dvignil na 18.096 "to-
larjev, najnižji pa s 6.520 na
7.937 tolarjev. Del staršev ozi-
roma socialno najbolj ogrože-
nih družin, pa bo svoje malčke
v celjskih vrtcih še naprej ime-
lo zastonj.
Sicer paje prispevek, ki ga
za vrtčevsko vzgojo in oskrbo
svojih otrok plačujejo starši,
odvisen tudi od programa, ki
ga izberejo za svojega otroka.
V Celju so tako za poldnevno
varstvo otrok odmerili nove
prispevke v razponu od 5.540
do 12.649 tolarjev, za 3-urno
vrtčevsko delo z malčki pa bo
treba odšteti 4.593 tolarjev.
IS
Gasilci bodo tekmovali
V petek in soboto bo na atletskem stadionu »Cetis« Celje dr-
žavno tekmovanje članov, članic ter veteranov gasilskih enot.
Nastopili bodo člani tako domačih kot tudi tujih ekip, tekmo-
vali pa bodo v gasilskih in športnih disciplinah. Prijavljenih
je štirinajst ekip, tekmovanje pa se bo z zborom tekmovalnih
enot pred stadionom pričelo jutri, v petek, petnajst minut pred
šestnajsto, zaključilo pa v soboto ob sedemnajstih z razglasi-
tvijo rezultatov.	N.-M. S.
Vojska mora
zapustiti zdravilišče
Podjetja, ki so pripravljena obnoviti
zdravilišče Rimske Toplice, hočejo
objekte tudi kupiti
»Če bi zaradi zaprtega
zdravilišča v Rimskih Topli-
cah ostalo brez dela tristo lju-
di in ne le trideset, bi se drža-
va oziroma ministrstvo za
obrambo, ki mora že pet let
zagotavljati socialno varnost
bivšim zaposlenim civilistom,
gotovo drugače lotilo vpraša-
nja, kako čimprej oživiti ne-
koč slavno zdravilišče,« je v
krajšem pogovoru, ki ga je v
ponedeljek v zvezi s težavami
pri ponovnem zagonu zdravi-
lišča pripravil občinski odbor
LDS Laško, poudaril državni
poslanec Tone Anderlič.
Oktobra bo minilo pet let,
odkar je zdravilišče zaprto, in
vsi dosedanji dogovori, pogo-
vori, obljube in tribune so iz-
zveneli v prazno, za kar je po
mnenju Draga Zupana, pred-
sednika Liberalne demokracije
v laški občini, kriva predvsem
država. Zato, ker se ni nikoli
natančno izjasnila, kaj sploh
hoče z zdraviliščem. Po zadnji
tribuni, kije bila 15. marca, se
je vodstvo laške občine skupaj
s kulturnim društvom Slavko
Avsenik oziroma njegovim
predsednikom Zupanom iz
Rimskih Toplic znova lotilo is-
kanja novih morebitnih vlaga-
teljev v obnovo zdravilišča.
Doslej sta se kot resnejša vla-
gatelja izjasnili že dve sloven-
ski firmi, vendar obe kot pogoj
za nadaljevanje konkretnejših
pogovorov postavljata odkup in
ne samo najem zdraviliških ob-
jektov. Po Anderličevem mne-
nju v državi ne bi smelo biti
zadržkov za prodajo zdraviliš-
ča, saj je več kot očitno, da ga
slovenska vojska ne potrebuje,
prav tako pa ne morejo biti
sprejemljivi tudi izgovori, češ
daje treba počakati na razdeli-
tev premoženja med republika-
mi nekdanje Jugoslavije. »Če-
prav ne gre za velika sredstva,
pa vzdrževanje zdravilišča ven-
darle državo nekaj stane in bi
zato bilo nelogično, če ne bi
zagrabila priložnosti in objekte
prodala, saj bi s tem v veliki
meri pomagala tudi občini Laš-
ko, ki jo v zadnjem času vse
bolj pesti zapiranje delovnih
mest,« je še menil Anderlič in
poudaril, da bi vlada prvi veliki
korak naredila že s tem, ko bi
prepričala ministrstvo za
obrambo, naj prepusti zdravi-
liške objekte kateremu od us-
treznejših ministrstev. Le v
takšnem primeru bi namreč po-
stopek prodaje objektov pote-
kal po enostavnejši poti.
V Rimskih Toplicah se kljub
temu, da bodo poskušali pospe-
šiti reševanje svojega zdravi-
lišča tudi s strankarskimi priti-
ski na vlado, še niso odpoveda-
li tako imenovanim nedemo-
kratičnim metodam pritiska.
Tu mislijo predvsem na zaporo
magistralke Celje-Zidani Most,
vendar upajo, da jim takšnih
ukrepov ne bo treba izvajati.
»Rimske Toplice so z osamos-
vojitvijo Slovenije več izgubile
kot pridobile,« je poudaril Dra-
go Zupan, »saj so ljudje imeli
prej vsaj zaposlitev. Zato je
skrajni čas, da država preneha
z mačehovskim odnosom, ki ga
ima že pet let do kraja in kraja-
nov.«	J. INTIHÀR
Kdaj rogaški
praznik?
V občini Rogatec imajo
občani v teh dneh možnost,
da se izrekajo o predlaga-
nih datumih praznovanja
občinskega praznika. Pri-
stojna občinska komisija
je predlagala tri različne
datume, občani pa se v teh
dneh lahko odločijo z ob-
krožanjem posebnega ku-
pona.
Med tremi predlogi komi-
sije za občinske simbole so
6.	februar 1535, koje trg Ro-
gatec dobil svoj grb, 24.
april 1881, ko so začeli z za-
silno slovensko enorazred-
nico ter prva sobota v sep-
tembru, ki bi opozorila na iz-
jemno rogaško sejemsko tra-
dicijo, že pred letom 1550.
Občani se lahko izrečejo do
7.	junija, nato pa se bodo na
sestanku komisije odločili
za izbrani datum. Tega bo
zatem rogaški občinski svet
le še potrdil.	B. J.
Slovenija kmalu
pridružena članica?
Podsekretar na italijan-
skem ministrstvu Fassino,
pristojen za evropske zade-
ve, je po pogovorih v Ljub-
ljani dejal, da lahko Sloveni-
ja pričakuje podpis pridru-
ženega sporazuma z linijo že
do njenega vrha s pridruže-
nimi članicami 21. junija v
Firencah. Pogovore z držav-
nim sekretarjem Golobom in
v.d. zunanjega ministra Tha-
lerjem o možnostih za rešitev
dvostranskih sporov z Italijo
še v času italijanskega predse-
dovanja EU, t. j. do konca ju-
nija, paje ocenil kot zadovo-
ljive. Prenesel je ocene svoje-
ga šefa Dinija, da je španski
predlog sprejemljiv za EU,
slovensko-italijansko dogo-
varjanje pa se bo še nadaljeva-
lo. Predlog določa odprtje slo-
venskega nepremičninskega
trga štiri leta po podpisu pri-
druženega članstva in predča-
sen nakup za vse, ki živijo v
Sloveniji vsaj tri leta; ne rešu-
je dvostranskega problema,
vendar lajša težave tistim dr-
žavljanom Italije, ki ob njem
pričakujejo nove poteze glede
oktantskega premoženja. Do
Fassinovega obiska je prišlo
potem, ko sta premier Drnov-
šek in njegov novoizvoljeni
italijanski kolega Prodi v »po-
zitivnem« telefonskem pogo-
voru ugotovila, da so za reši-
tev italijansko-s lo venskega
spora potrebna ustrezna deja-
nja.
Drnovšek v Belgiji
in Luksemburgu
Premier Drnovšek se je v
Bruslju sestal s predsedni-
kom evropske komisije San-
terjem, z generalnim sekre-
tarjem Nata Solano in bel-
gijskim premierom Dehae-
nom. Sanier je po srečanju
dejal, da je Slovenijo upravi-
čeno pričakovati na junijskem
vrhu EU z drugimi pridruže-
nimi članicami, saj s sprejet-
jem »španskega« predloga
Slovenija postopno odpira
svoj nepremičninski trg za dr-
žavljane EU. Tudi belgijski
premier je menil, da bo pri-
družitveni sporazum mogo-
če podpisati v naslednjih
tednih in izrazil podporo slo-
venskim željam po vstopu v
EU in Nato. S Solano pa sta
spregovorila o aktivnostih
Nata v zvezi z širitvijo te zve-
ze. Drnovšek je enaka zago-
tovila podpore prejel tudi
med obiskom v Luksembur-
gu, tamkajšnji premier
Junckner mu je celo zagoto-
vil, da bo njegova država Slo-
venijo podprla pri prošnji za
redno članstvo, Drnovšek pa
je izjavil, da bi do tovrstne
prošnje lahko prišlo že julija,
ko bo predsedstvo EU prevze-
la Irska.
Ustavitev ognja v
Čečeniji
Ruski predsednik Boris
Jelcin in vodja čečenskih
upornikov Jandarbijev sta v
Moskvi sklenila sporazum o
ustavitvi vseh spopadov in o
izmenjavi ujetnikov, še ved-
no pa ostaja neznanka civil-
ni del mirovnega spjorazu-
ma, prihodnji status Čečeni-
je, o katerem nista govorila.
Gre za prve tovrstne pogovore
na najvišji ravni, odkar je Jel-
cin v uporno republiko 1994,
poslal svoje čete, da bi ustavi-
le odcepitev. Jelcin, ki se v ča-
su, koje bil voditelj Čečenov
še pred mesecem ubiti general
Dudajev z njim in drugimi
»banditi« nikakor ni hotel po-
govarjati, si poskuša z mirov-
nim sporazumom pridobiti
dodatno število volilcev na
bližnjih junijskih predsedniš-
kih volitvah. Le nekaj dni
pred pogovori v Moskvi pa so
Rusi po dolgotrajnih oblega-
njih v eni najhujših bitk v ru-
sko-čečenski vojni zlomili še
zadnje večje čečensko oporiš-
če, mesto Bamut, simbol če-
čenskega upora. Vojna v Če-
čeniji je v osemnajstih mese-
cih spopadov zahtevala
30.000 žrtev.
Prelomne volitve v
Izraelu
Raziskave izraelskega
javnega mnenja tudi po tele-
vizijskem dvoboju premiera
Peresa in njegovega izzival-
ca Netanjahuja, ki se je na
ekranu sicer odrezal mnogo
bolje, še vedno kažejo na
rahlo, le dobra dva odstotka
večjo Peresovo prednost.
Izraelci bodo volili 120 po-
slancev kneseta, prvič v zgo-
dovini tamkajšnjih volitev pa
bodo neposredno volili tudi
šefa države. Predstavnik la-
buristov Peres se zavzema za
nadaljevanje mirovnega pro-
cesa z arabskimi državami, v
prvi vrsti pa za sožitje s Pale-
stinci, kandidat desničarske
stranke Likud Netanjahu pa
poudarja notranjo varnost
izraelske države in ne prija-
teljstvo z Arabci. Po mnenju
nekaterih naj bi bili jeziček na
tehtnici prav v Irazelu živeči
Palestinci, ki nameravajo vo-
liti Peresa. Sicer pa so var-
nostne razmere v državi izred-
no poostrene.
Albanci volili
demokrate
2,2 milijona volivcev naj-
revnejše evropske države je
na tretjih parlamentarnih
volitvah po padcu komuni-
stičnega režima pred petimi
leti slabi dve tretjini glasov
ponovno zaupalo vladajo-
čim Demokratom predsed-
nika dr. Salija Berishe. Opo-
zicijske stranke na čelu s So-
cialisti, t.j. reformiranimi ko-
munisti, so zaradi nepravilno-
sti volitve zapustili, izida pa
ne priznavajo in zahtevajo po-
novne in poštene volitve. De-
mokrati, ki pravijo, da odloči-
tev zanje pomeni evropsko
usmeritev, naj bi med volitva-
mi pretepali in zapirali opozi-
cijske kandidate, s policaji v
civilu vseskozi vplivali na vo-
livce, zanje pa naj bi glasovalo
celo kar lepo število »mrtvih
duš«. Nekorektnost albanskih
volitev so sicer kritizirali tudi
opazovalci iz Evrope in ZDA.
Turška vlada v krizi
Po dolgotrajnih sporih med
voditeljema turške vladajoče
koalicije je iz vlade odstopila
stranka Prava pot bivše pre-
mierke Cillerjeve, tako da je
Domovinska stranka pre-
miera Yilmaza postala
manjšinjska, pa še ta deluje
le na papirju, saj je zoper njo
podana nezaupnica. S pod-
poro Cillerjeve jo je sprožila
skrajna muslimanska Stran-
ka blaginje, ki je na zadnjih
volitvah decembra sicer zma-
gala, vendar pa ji ni uspelo naj-
ti nobenega koalicijskega part-
nerja. Kljub identični desno-
sredinski orientaciji sta vodi-
telja rivalskih strank že dolgo-
letna zagrizena nasprotnika,
ki očitno nista zmogla uresni-
čiti dogovora o skupni vladi z
rotirajočim predsedstvom, saj
sta se več čas skupne vladavi-
ne medsebojno obtoževala
korupcije. S tem se seveda po-
novno postavlja pod vprašaj
posvetna Turčija, saj bi kon-
zervativna vladavina islami-
stov pomenila pomik proti
verski državi in bi ogrozila
njeno članstvo v Natu.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
4
En zakon še ne prinaša pomladi
Dvanajsta Tribuna tržnega gospodarstva v Cei Ju - Ocena strokovnjakov: slovenskemu
gospodarstvu se ne obeta nič dobrega
Približno sto slovenskih
gospodarstvenikov se je ko-
nec minulega tedna udeležilo
tradicionalne Tribune trž-
nega gospodarstva. Med go-
vorniki je bil še najbolj opti-
mističen minister za gospo-
darske dejavnosti Metod
Dragonja, ki je med drugim
napovedal vsaj takšno ali ce-
lo nižjo inflacijo kot lani.
Predsednik slovenske gospo-
darske zbornice Jožko Cuk
in znani ekonomist dr. Jože
Mencinger pa sta menila, da
v slovenskem gospodarstvu
kar pošteno škripa.
Po oceiji Jožka Čuka ponud-
ba v tem trenutku bistveno pre-
sega povpraševanje. Število
podjetij seje v zadnjih letih si-
cer za desetkrat povečalo, gos-
podarstvo paje v desetih letih
izgubilo 258 tisoč delovnih
mest. Na drugi strani seje v ne-
gospodarstvu zaposlilo dodat-
nih 15 tisoč ljudi. Breme slo-
venskega gospodarstva še ved-
no nosi industrija, upad indu-
strijske proizvodnje pa po Ću-
kovi oceni pomeni stalno ne-
varnost za domače gospodars-
tvo.
Blagovni izvozje lani znašal
8,3 milijarde dolarjev, približ-
no 67 odstotkov izdelkov iz-
vozijo Slovenci v države
Evropske unije, v države nek-
danje Jugoslavije 14 in države
Cefte 4,9 odstotkov. »Med dr-
žavami Evropske unije opravi-
mo približno tretjino zunanje
trgovinske menjave samo z
Nemčijo, kar pomeni, da smo
bistveno preveč odvisni od
enega samega tržišča,« je v Ce-
lju menil Čuk. Po drugi strani
pa slovenski izvoz predstavlja
v nemškem uvozu komaj 0,58
odstotkov, italijanskem 0,55
in francoskem 0,27 odstotkov.
»Trditve nekaterih, kakšen
vpliv bo imela Slovenija v uni-
ji, so zgolj neuresničljive
blodnje,« je bil kritičen pred-
sednik zbornice.
Glavni problem slovenske-
ga gospodarstva so po Čukovi
oceni preveliki stroški, pre-
majhna produktivnost in po-
manjkanje naložb. Rešitev vi-
di zgolj v povečanju domače-
ga bruto proizvoda, pri čemer
morajo plače naraščati poča-
sneje kot produktivnost in do-
mači bruto proizvod. »Najno-
vejše ugotovitve ekonomistov
pravijo, da pri povečanju bruto
proizvoda po 20 odstotkov
lahko prispevata delo in kapi-
tal, v 60 odstotkih pa to pove-
čanje sloni na ustvarjalnih lju-
deh, njihovem izobraževanju
in uporabi informacijske teh-
nologije. Sprejemamo lahko
nove in nove zakone, brez po-
štenega in dobrega dela pa se
ne bo nič spremenilo,« je pre-
pričan Čuk.
Da je položaj slovenskega
gospodarstva resen, je v Celju
menil tudi minister za gospo-
darske dejavnosti Metod Dra-
gonja. V prihodnje čaka po mi-
nistrovi oceni slovensko gos-
podarstvo nekaj reform, med
njimi bodo ključne reforma po-
kojninskega sistema, davčna
reforma, poleg tega je treba za-
gotoviti boljšo konkurenčnost
gospodarstva. Zadnji vladni
ukrepi so po Dragonjevih bese-
dah naravnani kratkoročno, z
njimi želi vlada zaustaviti ne-
gativne trende in razbremeniti
gospodarstvo. »Zadnji paket
ukrepov temelji na varčevanju
pri uporabnikih in prerazpore-
ditvi davčnih bremen, v števil-
kah naj bi ti ukrepi prinesli 22
milijard tolarjev.
Ali bodo sprejeti ukrepi za-
dostovali ali ne, je v tem tre-
nutku težko napovedati. Po
moji oceni bomo dosegli dolo-
čene rezultate, če bodo v dr-
žavnem zboru potrdili celoten
paket ukrepov, če bo doseženo
omejevanje rasti plač v javnem
sektorju in tudi gospodarstvu.
Potrebno je tudi omejevanje
rasti cen, pri čemer ima vlada
nadzor nad 30 odstotki cen
blaga in storitev, 70 odstotkov
cen paje izven državne kontro-
Je. Pričakujem, da bo določene
ukrepe, predvsem znižanje
obrestnih mer, sprejela tudi
Banka Slovenije.« Metod Dra-
gonja je gospodarstvenikom
še zagotovil, da vlada ne od-
stopa od svojih začrtanih us-
meritev. So pa gospodarstve-
niki malce zmajevali z glavo,
ko jim je minister v razpravi
dejal, da letošnja inflacija ne
bo presegla lanskih 8,6 odstot-
ka.
IRENA BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
Po enajstih letih je bila Tribuna tržnega gospodarstva prvič organizirana v Celjanki. Organi-
zatorji, celjsko društvo ekonomistov pravijo, da so jih letos na Rogli izigrali. Čeprav so termin
rezervirali le decembra, so v času tribune na Rogli organizirali dvodnevni seminar ministrstva
za šolstvo in šport.
Da bo imela vlada največ težav prav z zadrževanjem inflacij-
ske rasti, je na 12. Tribuni tržnega gospodarstva v Celju menil
tudi znani ekonomist dr. Jože Mencinger. 4,4 odstotna rast
cen v prvih štirih mesecih letošnjega leta po Mencingerjevi
oceni jasno kaže, da bo treba temeljito spremeniti letošnjo
programirano inflacijo, konkretno je sam predlagal enood-
stotno mesečno rast cen. Napačna je njegovem mnenju tudi
slovenska strategija do ekonomskih odnosov s tujino, ker te-
melji na nadaljevanju primanjkljaja v trgovinski menjavi in
njegovem pokrivanju s storitvenimi presežki. Mencinger ne
podpira spremembe deviznega tečaja in uvedbo fiksnega te-
čaja, zgolj devizni sistem in tečaj po njegovem ne moreta za-
gotavljati trajnejše konkurenčnosti naših izvoznikov.
Korak do sejemskega reda
V Celju so minuli četrtek
direktorji šestih slovenskih
sejemskih hiš podpisali
družbeno pogodbo o ustano-
vitvi Sejemske skupnosti
Slovenije. Gospodarsko in-
teresno združenje je zdaj v
postopku registracije, sedež
bo imelo v Celju, vodi pa ga
direktor Celjskega sejma
mag. Franc Pangerl.
Med ustanovitelji Sejemske
skupnosti Slovenije so podjet-
ja Celjski sejem, Gorenjski se-
jem, Doromat Koper, maribor-
ska Sejmar in Step ter ljubljan-
sko Gospodarsko razstavišče.
Žal med njimi ni Ljubljanske-
ga sejma (in s tem tudi sejem-
ske hiše iz Gornje Radgone,
katere večinski lastniki so
Ljubljančani), čeprav je zani-
mivo, da se za uvedbo sejem-
skega reda, določitev sejem-
skih urnikov in izbor progra-
mov, ki jih bodo pripravljale
posamezne sejemske hiše,
zavzemajo v Gospodarskem
razstavišču, ki je lastnik vseh
objektov Ljubljanskega sej-
ma.
Po besedah mag. Franca
Pangerla je velika možnost,
da bo sejemski red v Sloveniji
uveden že prihodnje leto, za-
gotovo pa do prekrivanja se-
jemskih terminov in progra-
mov naj ne bi več prihajalo leta
1998. Vprašanje, ki še vedno
ostaja odprto in bi moralo ob
samih sejmarjih zanimati naj-
brž še koga drugega, paje, ka-
ko bo z uskladitvijo najpo-
membnejših vprašanj med Se-
jemsko skupnostjo Slovenije
in Ljubljanskim sejmom.
IS
NOVO NA BORZI
Konferenca
Ljubljanske borze
Letošnjo pomladansko, že
13. konferenco Ljubljanske
borze, je 19. maja odprl direk-
tor Ljubljanske borze mag.
Draško Veselinovič. Dogaja-
nje je bilo tudi tokrat postav-
ljeno v Portorož, kjer se je v
Kongresnem centru Bernardin
odvilo okoli dvajset predavanj
na trenutno najbolj zanimive
teme s področja financ, pod-
jetništva, borzništva in drugih.
Omeniti velja predstavitev
reforme pokojninskega siste-
ma v Sloveniji, ki jo je podal
minister za delo, družino in so-
cialne zadeve mag. Anton
Rop. Reforma je nujno po-
trebna predvsem zaradi upada-
nja natalitete prebivalstva in
podaljševanja starosti, kar
močno pritiska na finančno
zdravje dokladnega sistema,
saj je delež upokojencev pre-
segel že 23% vsega prebivals-
tva, to paje v veliki meri posle-
dica zaostritev razmer na trgu
dela. Zakonodajo, ki bo refor-
mo omogočila naj bi v parla- .
mentu sprejeli prihodnje leto,
izhodišča za nov pokojninski
sistem pa bodo zajeta v »Beli
knjigi«, ki bo v javnosti no-
vembra letos.
Dr. Dušan Mramor, profer
sor na Ekonomski fakulteti v
Ljubljani, je na temo politike
dividend označil pomembnost
pravilne izbire politike poslo-
vanja podjetij pri delitvi do-
bička med delničarje, saj je to
način za ohranjanje cen delnic,
ki so še sprejemljive za trg. Za
izplačilo dividend naj se teore-
tično nameni tolikšen delež
pozitivnega finančnega rezul-
tata, da bo tržna vrednost enote
lastniškega kapitala podjetja
maksimirana.
Državni sekretar za privati-
zacijo, dr. Edo Pirkmajer je
opravičil počasen proces last-
ninske preobrazbe z lojalnost-
jo postopka, vendar se veljav-
nost certifikatov naj ne bi po-
daljšala.
Zanimiva je bila tudi pri-
pomba ga. Susan Sehvyn, di-
rektorice International Securi-
ties Consultancy v Honk Kon-
gu, sicer Angležinje, daje slo-
venski trg vrednostnih papir-
jev in sam način trgovanja pre-
ko BIS zelo dobro razvit in
zgled novonastajajočim trgom
vrednostnih papirjev po svetu.
IRENA KOVAČIČ
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno ob-
veščamo, da lahko te delnice
prodajo preko CBH. Prav tako
še vedno odkupujemo amorti-
zacijske načrte, ki jih je izdala
Pošta Celje, sedaj Telecom
Slovenije. Začeli smo odkupo-
vati delnice Kovinotehne seri-
je G, U, delnice Cetisa serije G,
delnice Leka serije A , Droge
Portorož serije G, Marine Por-
torož serije C in G in delnic
Etola serije G.
Sip predstavlja
novosti
Na avto poligonu v Ločici
ob Savinji bo šempetrsko
podjetje Sip jutri ob 10. uri
predstavilo proizvodni pro-
gram ter novosti. Med dru-
gim bodo tokrat predstavili
novosti - obračalnik Spider
400 H in zgrabljalnik Star
345. Posameznim kupcem
na dan predstavitve ponuja-
jo 5-odstotni popust pri na-
kupu rezervnih delov.
Konus med
največjim! izgubarji
Po podatkih Agencije za
plačilni promet, nadziranje
in informiranje so lani naj-
več dobička ustvarili v no-
vomeški Krki, na drugem
mestu je Petrol. V vrhu iz-
gubarjev so Paloma, Metal-
na in Pionir, na četrtem me-
stu med največjimi izgubar-
ji pa je konjiški Konus z
2.108.180.000 tolarji izgu-
be.
Odobreni programi
Agencije
Agencija Republike Slo-
venije za prestrukturiranje in
privatizacijo je doslej odo-
brila 1089 programov last-
ninskega preoblikovanja. Do
sredine maja so prvo soglasje
dobila naslednja podjetja s
celjskega območja: IPI hol-
ding Rogaška Slatina, Sa-
vinjska veterinarska posta-
ja Žalec, Savinjsko zadreč-
ka veterinarska postaja
Mozirje, Veterina Šoštanj,
Veterinarska postaja Laš-
ko, Veterinarska postaja
Slovenske Konjice, Veteri-
narski center Celje in Vete-
rinarstvo Šentjur. Drugo
soglasje pa so z našega ob-
močja dobili v žalskem Fer-
ralitu, Scali Zarji Petrovce
ter celjskem Steklarju.
Prenovljena
agencija v Preboldu
Pred kratkim je Banka Ce-
lje odprla obnovljene pro-
store agencije v Preboldu, ki
posluje od leta 1972. Za te-
meljito posodobitev so se v
banki odločili zaradi spre-
memb v bančnem poslova-
nju in želje, da strankam za-
gotovijo več diskretnosti. V
Agenciji Prebold je mogoče
opraviti vse posle za občane
razen kreditiranja.
Nemogoče je
mogoče tudi na
Dolenjskem
Minuli četrtek je celjska
Kovinotehna v Novem
mestu odprla že svoj sedmi
nakupovalni center s celo-
vito ponudbo tehničnega
blaga v Sloveniji.
Predsednik uprave Ko-
vinotehne Aleš Ile je ob
dogodku novomeškemu
županu Francu Koncilji in
direktorju novomeške bol-
nišnice dr. Antonu Starcu
predal 1,5 milijona tolar-
jev za razvoj novomeške
porodnišnice.
Na tisoč kvadratnih me-
trih ponujajo preko 25 tisoč
tehničnih in nekaterih dru-
gih izdelkov za dom, gospo-
dinjstvo, osebno nego in
prosti čas. Sodobno oprem-
ljen center je podprt z raču-
nalniško tehnologijo in za-
posluje 13 ljudi. Naložba je
veljala 750 tisoč DEM.
IB
Fizični obseg višji, plače na repu
Žalsko gospodarstvo Je lani zabeležilo nekaj ugodnih premikov
Po podatkih celjske po-
družnice Agencije RS za pla-
čilni promet, nadziranje in
informiranje se žalsko gos-
podarstvo v lanskem letu
lahko pohvali z nekaterimi
ugodnimi rezultati, manj za-
dovoljni so lahko delavci, ki
imajo nižje plače kot zaposle-
ni v regiji in državi.
Fizični obseg industrijske
proizvodnje se je lani povečal
za 8,8 odstotkov, kar je več kot
v povprečju republike. Neto
poslovni izid oziroma razlika
med dobičkom in izgubo je bil
lani pozitiven, medtem koje bil
v povprečju regijskega gospo-
darstva negativen. Obseg do-
bička seje v primerjavi z letom
1994 povečal za 17,7 odstotka,
izguba lanskega poslovnega le-
ta pa predstavlja približno tret-
jino izgub iz leta 1994.
Zaskrbljujoč je podatek, da
premoženjsko finančna raz-
merja po stanju ob koncu lan-
skega leta ne zagotavljajo dol-
goročne finančne stabilnosti
gospodarstva v žalski občini.
Podjetjem primanjkuje kvali-
tetnih dolgoročnih virov. De-
lež kapitala v virih seje namreč
znižal od 53,6 odstotka v letu
1994 na 45,3 odstotka v letu
1995.
Konec lanskega leta je bilo v
žalski občini registriranih 735
pravnih oseb, delež aktivnih
podjetij v gospodarstvu seje la-
ni v primerjavi z letom 1994
povečal z 70,8 na 72,6 odstot-
ka. V povprečju je žalsko gos-
Dodarstvo lani zanoslovalo
7087 delavcev, kar je za dober
odstotek več kot leto prej. Za-
poslenost seje zmanjšala v in-
dustriji, najbolj pa seje število
zaposlenih povečalo v gradbe-
ništvu in financah.
V povprečju je bilo v lan-
skem letu vsak mesec nad 5 dni
blokiranih 87 podjetij, pov-
prečni znesek blokacij je zna-
šal preko 600 milijonov tolar-
jev, v blokiranih podjetjih je bi-
lo zaposlenih 17 odstotkov
vseh zaposlenih v gospodars-
tvu. Likvidnostne težave se na-
daljujejo tudi v letošnjem letu.
Aprila so zabeležili preko 100
blokiranih podjetij, povprečni
znesek blokacij paje znašal ne-
kaj manj kot 700 milijonov to-
larjev.	IB
Povprečna plača na zaposle-
nega v gospodarstvu žalske
občine je v lanskem letu zna-
šala 82.815 tolarjev. V globa-
lu plače niso dosegale pov-
prečnih plač niti regijskega
niti republiškega gospodars-
tva.
Št. 22.- 30. maj 1996
5
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Nova Ljubljanska banka
odprla podružnico v Celju
Vrednosjno pismo za Splošno bolnišnico Ce i je - Direktor celjske podružnice je
Ernest Zvar
Predsednik uprave Nove
Ljubljanske banke Marko
Voljč je minuli četrtek v pri-
sotnosti celjskega župana Jo-
žeta Zimška in številnih dru-
gih gostov odprl podružnico
N-LB v Celju. Ob tej priložno-
sti je predsednik uprave ban-
ke izročil direktorju Splošne
bolnišnice Celje vrednostno
pismo v višini 1 milijon tolar-
jev za nakup ultrazvočne na-
prave za neboleč pregled srca
na pediatričnem oddelku.
Nova Ljubljanska banka je v
Celje ponovno prišla avgusta
1994, ko je odprla svoje pred-
stavništvo. Namen predstav-
ništva je bil vzpostavljati po-
slovno sodelovanje s podjetji
in ustvariti pogoje za ustanovi-
tev podružnice, ki bi opravljala
celovit bančni servis tako za
pravne osebe kot tudi za prebi-
valce Celja in okolice.
Podružnica Nove Ljubljan-
ske banke v Celju ima sedež na
Ljubljanski 3a, poslovalnico pa
na Mariborski 1 v neposredni
bližini glavne avtobusne posta-
je. Podružnica opravlja vse
bančne in vrsto obbančnih sto-
ritev za prebivalce, obrtnike in
podjetja. Organizirana je po
konceptu poslovne enote bo-
dočnosti N-LB. To pomeni, da
lahko komitent opravi vse po-
sle na enem mestu, pri oseb-
nem bančniku, ki mu je sposo-
ben strokovno svetovati in ga
celovito spremljati s finančni-
mi storitvami pri poslih doma
in v tujini. Komitentom iz celj-
skega območja bodo poslej na
voljo tudi storitve Teledoma,
telefonske banke, ki omogoča
udobno poslovanje od doma in
to 24 ur na dan vse dneve v letu.
Ob vseh klasičnih bančnih sto-
ritvah ponujajo tudi široko pa-
leto plačilnih, kreditnih in po-
slovnih kartic. Edino preko
Nove Ljubljanske banke d.d. je
mogoča tudi vključitev v
omrežje Western Union, ki
omogoča pošiljanje in spreje-
manje denarja od kogarkoli in
kjerkoli v 1Ò0 državah sveta.
IB; Foto: GK
Direktor Podružnice N-LB
Celje je Ernest Žvar. Nova
Ljubljanska banka ima sicerv
Sloveniji 13 podružnic s 76 po-
slovalnicami, poleg tega pa še
podružnico v Milanu, skupaj
zaposluje 2473 delavcev. Ko-
nec lanskega leta je bilančna
vsota Nove Ljubljanske ban-
ke znašala 459,6 milijarde to-
larjev, kar predstavlja 27-od-
stoten delež finančnih sred-
stev vseh slovenskih bank.
Trajni kapital banke znaša
26,5 milijarde tolarjev, kapi-
talska ustreznost banke pa je
13,5 odstotna.
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč izroča vrednostno pismo v vrednosti
milijon tolarjev direktorju Splošne bolnišnice Celje mag. Alešu Demšarju, dr. med Pediatrični
oddelek je za ultrazvočno napravo zbral doslej že 215.718 nemških mark, kar pomeni, da mu
do dokončnega izplačila aparata manjka še dobrih 27 tisoč mark.
Novo ime mineralne vode
Podjetje Kolinska-Rogaški vrelci d.o.o. iz Rogaške Sla-
tine pripravlja za jutri, v petek 31. maja, javno predstavitev
nove blagovne znamke mineralne vode, z imenom Edina.
Gre za mineralno vodo iz Rogaške Slatine, s katero so se že
pojavili na trgu. Ob tej priložnosti pripravljajo v Kristalni
dvorani zdravilišča Rogaška Slatina ob 11. uri tudi slavnost-
ni program.	BJ
V Eterni jutri
aprilske plače
Tuji kupci ostajajo zvesti emajlirani
posodi Iz mesta ob Savinji
Stečajna upraviteljica
Emo Eterne Danica Ojstršek
je v ponedeljek zagotovila,
da bo 142 delavcev Eterne, ki
so se po stečaju podjetja po-
novno zaposlili, da bi dokon-
čali naročeno proizvodnjo,
jutri, vpetek dobilo aprilske
plače. Še vedno pa je odprto
vprašanje, kako dolgo bodo
v Eterni lahko nadaljevali s
proizvodnjo.
Blizu 16 milijonov tolarjev,
kolikor jih v Eterni potrebuje-
jo za izplačilo aprilskih plač
142 delavcem, ki nadaljujejo s
proizvodnjo tudi po stečaju
podjetja, so uspeli zbrati iz
plačil za izdobavljeno posodo.
Ojstrškova pravi, da ji je žal,
ker v Eterni niso uspeli zagoto-
viti denarja za izplačilo april-
skih plač vsem 446 pred steča-
jem v Eterni zaposlenim de-
lavcem, vendar pa bodo denar
za aprilske plače zagotavljali
postopoma. Najprej ga bodo
dobili delavci, ki nadaljujejo s
proizvodnjo emajlirane poso-
de, saj je le-tem tudi dejansko
edini vir preživljanja, ker zara-
di ponovne zaposlitve niso
upravičeni do denarnega na-
domestila v zavodu za zapo-
slovanje.
Za prihodnost Eterne pa je
bil zelo pomemben včerajšnji
sestanek predstavnikov Skla-
da za razvoj Republike Slove-
nije z vodstveno ekipo Emo
holding. Pri direktorju holdin-
ga Mirku T. Krajncu so na-
mreč skušali najti rešitev za
neplačane račune za električno
energijo, saj bi v primeru, da bi
Elektro zaradi neplačanega
dolga odklopil elektriko Eter-
ni, ostal brez energije celoten
Emo.
Vzpodbudno za Eterno,
predvsem pa v razmislek ti-
stim, ki so proizvodnjo emajli-
rane posode pripeljali do ste-
čaja, paje dejstvo, da tuji kup-
ci ostajajo zvesti celjski poso-
di. Kljub stečaju so bila v teh
dneh opravljena vsa plačila za
izdobavo posode iz Belgije,
Nizozemske, Hrvaške in Zdru-
ženih držav Amerike, tamkajš-
nji kupec paje celo pripravljen
avansirati proizvodnjo. IS
Rezilna
orodja Felix
Samostojni podjetnik Sreč-
ko Kastelic je minulo soboto
odprl vrata svojih novih pro-
storov na območju nekdanje-
ga Prevozništva.
Podjetje deluje peto leto, do-
slej so imeli prostore na Stane-
tovi ulici v Celju, zaposluje 4
ljudi, v prihodnje pa načrtujejo
še nekaj novih delovnih mest.
Srečko Kastelic se ukvarja z
ostrenjem rezilnih orodij, od
kuhinjskih in mesarskih nožev,
škarij in mesoreznic, nožev za
košenje trave do škarij za obre-
zovanje žive meje. Poleg tega
se v tem zasebnem podjetju uk-
varjajo z ostrenjem grafičnih
nožev za razrez papirja, obe-
nem pa je to podjetje edino v
Sloveniji, ki uvaža in prodaja
grafične nože. Foto: SHERPA
Steber ekonomske moči
ostaja industrija_
Za laško gospodarstvo Je značilno dolgoročno Hnančno ravnotežje
Po podatkih Agencije za
plačilni promet, nadziranje in
informiranje se je industrij-
ska proizvodnja v laški občini
lani povečala za 7,7 odstotkov,
kar je bistveno več kot na rav-
ni države.
Konec lanskega leta je bilo v
laški občini registriranih 146
pravnih oseb, med njimi 4
družbena podjetja, 3 mešana in
139 podjetij v zasebni lasti. Ak-
tivno je delovalo nekaj manj
kot 80 odstotkov podjetij. V
povprečju je laško gospodars-
tvo lani zaposlovalo 1883 de-
lavcev, kar je za 2,7 odstotkov
več kot v letu 1994. Delovno
najintenzivnejše je še vedno
področje industrije, kjer je bilo
zaposlenih dobrih 47 odstot-
kov vseh delavcev v gospo-
darstvu.
Gospodarstvo laške občine
je lani ustvarilo za dobrih 24
odstotkov več prihodkov kot v
letu poprej. Prihodek na zapo-
slenega v znesku 10.947 tisoč
tolarjev je bil najvišji na ravni
območnega gospodarstva, od-
hodki pa so bili za 7 odstotkov
nižji od prihodkov. Steber eko-
nomske moči gospodarstva je
še vedno industrija, ki je lani
ustvarila pretežni del dobička.
Neto izgubo so zabeležili le v
trgovini in gostinstvu.
Povprečna plača v laškem
gospodarstvu je lani znašala
121.397 tolarjev. Znesek pov-
prečne plače se je v zadnjem
letu povečal za skoraj 22 od-
stotkov, medtem ko so cene
življenjskih potrebščin v ena-
kem obdobju porasle za 13,5
odstotka.
Po oceni Agencije premo-
ženjsko finančna razmerja na-
kazujejo dolgoročno finančno
ravnotežje laškega gospodars-
tva, saj so podjetja v globalu us-
pela s kvalitetnimi dolgoročni-
mi viri in kapitalom financirati
celoten obseg sredstev in za-
log.
Kljub ugodnim rezultatom
pa se tudi laško gospodarstvo
srečuje z likvidnostnimi teža-
vami. V povprečju je bilo v lan-
skem letu vsak mesec nad 5 dni
blokiranih 21 podjetij, pov-
prečni znesek blokacij je zna-
šal dobrih 45 milijonov tolar-
jev. V blokiranih podjetjih je
bilo zaposlenih 208 delavcev
oziroma 11 odstotkov vseh za-
poslenih v gospodarstvu. Apri-
la letos seje število blokiranih
podjetij povzpelo na 23, pov-
prečni znesek blokacij pa je
znašal 72 milijonov tolarjev.
IB
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
6
Poldrugo stoletje
železne ceste
Vrhunec prazničnih prireditev te dni\ osrednja slovesnost v
Celju, v soboto, 1. junija
»Opoldne sta z banderami
ino vencami okinčana hlapo-
na pripeljala vozovlak, iz ko-
jega se je veselo glasila tur-
ska musika štajerskega regi-
menta...« je 2. junija pred
natančno 150 leti zapisal
kronist v Bleiweisovih novi-
cah in s tem poročal o priho-
du železne ceste ter prvega
vlaka, ki se ga je med prepro-
stimi ljudmi kmalu oprijel
vzdevek Luka-Matija, v na-
še kraje.
Praznične prireditve sloven-
skih železničarjev so te dni na
vrhuncu, osrednja slovesnost
ob 150-letnici prihoda prvega
vlaka v naše kraje pa bo v so-
boto, 1 .junija, ob 11. uri na že-
lezniški postaji v Celju. Sinoči
so svoj prispevek k praznične-
mu vzdušju v Celju s koncer-
tom na Glavnem trgu dali glas-
beniki harmonikarskega in pi-
halnega orkestra Glasbene šo-
le Celje, jutri zvečer pa bodo v
avli železniške postaje Celje
odprli slikarsko razstavo Že-
leznica nekoč in danes, na ka-
teri bodo na ogled dela, ustvar-
jena v okviru likovne kolonije,
ki jo je sredi maja z osemnaj-
stimi slovenskimi slikarji pri-
pravilo štorsko podjetje Limit.
Po 2. juniju bo razstava na og-
led v poslovnih prostorih po-
staje.
Že v ponedeljek seje v Celju
začel Teden filma na temo že-
leznic, predstave v Kinu
Union pa se bodo vrstile vse do
prazničnega 1. junija, ko bodo
pihalni orkestri iz Celja in oko-
lice Celjane prebudili s prome-
nadnim koncertom. Organiza-
cija osrednje slovesnosti, ki jo
bo prenašala tudi slovenska
nacionalna televizija, je v ce-
loti v rokah Slovenskih želez-
nic, železničarji pa med dru-
gim napovedujejo parado do-
mačih in tujih muzejskih loko-
motiv ter srečanje starega hla-
pona iz graške in sodobnega
vlaka iz ljubljanske smeri.
O programu spremljajočih
prazničnih prireditev smo ob-
širno že poročali, atrakcija za
celjske šolarje paje v teh dneh
zagotovo vožnja z muzejskim
vlakom. Od torka do vključno
danes za približno 2 tisoč celj-
skih, vojniških in štorskih os-
novnošolce vozi muzejska lo-
komotiva od železniške posta-
je po industrijskih tirih do Ko-
vinotehninega Prodajnega
centra Hudinja, vožnjo pa šo-
larji izkoristijo za učno uro o
zgodovini železnice in doma-
čega mesta. Lokomotiva pra-
babica, ki se pred PC Hudinja
ustavi za eno uro, šolarji pa si
tam ogledajo prireditve Kek-
čevih dnevov v organizaciji
Zveze prijateljev mladine Ce-
lje, bo najmlajše potnike zad-
njič popeljala še danes (v četr-
tek) ob 8., 11. in 14. uri.
I. STAMEJČIČ, T. CVIRN
Foto: SHERPA
Predvidoma sinoči so z ureditvenimi deli platoja pred železniško
postajo Celje končali tudi delavci podjetja Ceste-kanalizacije.
Celotna dela, ki so ocenjena na okoli 6 milijonov tolarjev, vklju-
čujejo tudi postavitev javne razsvetljave, plato paje delno asfal-
tiran, delno pa obložen z granitnimi kockami. Za obiskovalce
praznične prireditve so urejeni tudi parkirni prostori v neposred-
ni okolici postaje, magistralna cesta Celje-Laško pa bo v soboto
med 10. in 15. uro zaradi praznovanja zaprta za ves promet.
Celjski župan Jože Zimšek je konec prejšnjega tedna po-
zval vse meščane, predvsem pa gostince v mestnem središču,
naj več tisoč gostov železničarskega praznovanja v mestu ob
Savinji gostoljubno sprejmejo. »Ker na samem prireditve-
nem prostoru, razen obstoječe točilnice v prostorih železniš-
ke postaje, ne bo gostinske ponudbe, pričakujem, da bodo
ljudje prišli v mesto in posedeli na gostinskih vrtovih. Ta dan
mesto ne bo zaračunavalo posebne komunalne takse, gostin-
ci pa naj bi svojo ponudbo čimbolj preselili na ulice in ploč-
nike pred lokale,« je gostince pozval Zimšek.
Prihod železnice v naše kraje je sredi 19. stoletja pomenil pra-
vo revolucijo, ustvarjeni so bili pogoji za hitrejši družbeni in po-
litični razvoj, spremenil seje način življenja in razmišljanja lju-
di. Dabi osvetlili te spremembe, sta Muzej novejše zgodovine in
Zgodovinsko društvo Celje pripravila mednarodni znanstveni
simpozij z naslovom 150 let železnic na Slovenskem.
V celjskem Narodnem domu se bodo tako danes in jutri zbrali
ugledni domači in tuji zgodovinarji, del referatov pa bo predsta-
vil tudi današnje poglede na vlogo železnice.
Uvodna referata bosta imela dr. Andrej Studen (Prihod Južne
železnice v naše dežele) in Mladen Bogič (Zgodovinski pregled
razvoja železnice). Dr. Franz Baltzarek bo govoril o gospodar-
skem pomenu železnice, Nataša Kolar o železnice na Ptuju, dr.
Janez Cvirn in prof. Anton Šepetavc pa o gradnji železnice Ce-
lje-Zidani Most. Dr. Marta Verginella bo predstavila prihod pr-
vega vlaka v Trst, kar seje zgodilo 13 let kasneje kot v Celju.
V petek bodo na simpoziju predavali Maruša Pleterski o upravni
strukturi železnic, Tadej Brate o lokomotivah Južne železnice,
Karol Rustja pa o pomembnih možeh, ki so delali na slovenskih
železnicah. O današnjih pogledih na razvoj železnice in njenem
prispevku k čistemu okolju pa bodo spregovorili dr. Hans Lent-
ner, Franci Pinter in dr. Bogdan Zgonc.
Bliža se železna cesta...
Muzej novejše zgodovine
v Celju je praznovanje želez-
niškega jubileja pospremil
kar s tremi razstavami, ki so
jih odprli v torek zvečer.
Prva nosi naslov Bliža se že-
lezna cesta... inje skušala uje-
ti življenje ljudi, povezano z
izgradnjo Južne železnice sko-
zi naše kraje^vse do danes. Ker
sam muzej ni imel veliko mu-
zealij nato temo, seje moral za
pomoč obrniti na zasebne zbi-
ralce in druge ustanove. Poma-
gali so Jože Resnik in Roza
Krempuš, Železniški muzej
Ljubljana, celjski Zgodovin-
ski arhiv in Osrednja knjižnica
ter celjska železniška postaja
in sektor za vzdrževanje prog.
Razstava bo na ogled do konca
julija.
V prostorih muzeja so v teh
dneh na ogled tudi risbe moti-
vov slovenskih muzejskih lo-
komotiv Jožeta Trpina iz Ljub-
ljane, ki so bile osnova za seri-
jo poštnih znamk.
Društvo ljubiteljev železnic
iz Ljubljane pa je pripravilo
razstavo, ki bo gotovo privlač-
na zlasti za najmlajše. Na njej
namreč predstavljajo makete
vlakov iz preteklosti in obisko-
valcem demonstrirajo njihovo
vožnjo.
Crnograditelji pred nosom
Razburjanje šentjurskih svetnikov zaradi ograje
Ogromna ograja šentjur-
skega Športnega parka ima
v kraju veliko zagovornikov
ter prav toliko nasprotni-
kov. Kot je bilo mogoče sodi-
ti po razpoloženju na pone-
deljkovi seji občinskega sve-
ta, je med njimi veliko kriti-
kov. Moti jih, ker je zgrajena
brez potrebnih dovoljenj,
njen neprivlačni izgled ter
ignoriranje volje občanov.
V ponedeljek so svetniki iz-
vedeli, da je bilo za gradnjo
ograje izdano dovoljenje do-
mače upravne enote, sicer
omejeno le na višino 2,20 me-
tra ter z drugače zamišljeno vr-
sto ograje. Zupan Malovrh jim
je pri tem pojasnil, da je bila
sporna ograja zgrajena brez
občinskega pristanka, nekdo
iz opozicijskih vrst pa gaje ce-
lo osumil tihe privolitve. Svet-
nikom so pojasnjevali, da gre
pri gradnji visoke ograje za
stroge pogoje uglednih šport-
nih ustanov, ki zahtevajo za
občinstvo na tekmah ter mi-
moidoče primerno varovanje.
Veliko kritik je bilo ponovlje-
nih tudi na račun izgleda ogra-
je. Nekatere svetnike moti tudi
to, ker se naj bi s postavitvijo
takšne ograje povečal hrup v
učilnicah bližnje osnovne šo-
le, najbolj pa ignoriranje volje
občanov. Pri tem je svetnik iz
drameljskega konca opozoril
na njihovo večjo naložbo v vo-
dovod pri Sv. Uršuli, kar so,
zaradi manjkajočih dovoljenj,
morali pred nekaj leti odstrani-
ti. Sicer paje znano, da so šent-
jurskemu Nogometnemu klu-
bu naložili potrebno pridobi-
tev naknadnega soglasja KS
Šentjur-mesto, pri čemer se
nogometaši sestanka niso ude-
ležili. Pri vsem skupaj pa so
svetniki v ponedeljek vendar
le pohvalili veliko zanimanje
šentjurskih mladih za športno
dejavnost.
Na seji občinskega sveta pa
so obenem opozorili na novo
zasebno gradnjo brez potreb-
nih dovoljenj, ki raste v samem
središču Šentjurja, vsem na
očeh. Sicer pa so veliko raz-
pravljali tudi o novih osnutkih
odlokov o občinskih prizna-
njih ter ustanovitvi javnoizo-
braževalnih zavodov, s števil-
nimi podrobnostmi v zvezi s
sedmimi šolami v tej občini.
Svetniki so imeli kar nekaj pri-
pomb, posebej pa jih je jezilo,
ker (brez pripravljenih gradiv)
tokrat še ni bilo mogoče obrav-
navati pereče šentjurske kme-
tijske problematike.
BRANE JERANKO
Župan Malovrh je svetni-
kom sporočil, da gradijo
šentjurski dom upokojencev
tako kot so načrtovali, poja-
vilo se je le dodatno delo pri
temeljenju. Sicer pa bodo 19.
junija slovesno položili te-
meljni kamen doma.
Srečanje
borcev na
Gorenju
Na Gorenju nad Zrečami
so se srečali borci pete pre-
komorske brigade, ki so
vključeni v celjski podod-
bor te partizanske enote.
Otroci iz Gorenja so več kot
dvestotim udeležencem pri-
pravili prisrčno dobrodošli-
co, pozdravili pa so jih tudi
konjiški in zreški župan ter
predstavniki borčevskih or-
ganizacij. Srečanja se je
udeležil tudi pisatelj Ivo
Jan in udeležencem pred-
stavil svojo knjigo Koreni-
ne zla.	B.Z.
Elektriko Izklopili le v Bevkovi ulici
Stanovalci so dolg poravnali, zato so v ponedeljek ponovno priključili elektriko
Že pred časom je Elektro
Celje obvestilo stanovalce po-
sameznih žalskih blokov, da
bodo zaradi neporavnanih
računov začeli izklapljati
skupno električno energijo,
sredi minulega tedna pa so
svojo grožnjo tudi uresničili.
Čeprav so se v javnosti po-
javljale informacije o izklopu
elektrike v petih blokih, v
Elektru in žalskem upravljav-
skem podjetju S i pro zagotav-
ljajo, da so elektriko izklopili
samo na odjemnern mestu hi-
šnega sveta v Bevkovi ulici 12.
Dolg v višini 30.973 tolarjev so
dolžniki poravnali, prav tako
so plačali stroške izklopa in
priklopa, zato so jim delavci
Elektra v ponedeljek ponovno
priključili elektriko. Konkret-
no to pomeni, da spet gorijo lu-
či na hodnikih, da se stanovalci
lahko vozijo z dvigali in da de-
lujejo črpalke, ki poganjajo vo-
do v višja nadstropja.
Očitno pa bo podobnih pri-
merov ne samo v Žalcu ampak
tudi drugod po Sloveniji v pri-
hodnje še več, saj si vsaka stran
po svoje razlaga stanovanjski
zakon. Elektro vztraja pri poja-
snilu ministrstva za gospodar-
ske dejavnosti, da je merilno
mesto za skupno elektriko eno
samo, da je interna razdelitev
stvar pogodbe o upravljanju,
zato naj dolg izterja upravnik
oziroma v tem primeru Sipro.
Upravljavec pa se sklicuje na
pojasnilo ministrstva za okolje
in prostor, kjer trdijo, da mora
dolgove izterjati Elektro. Di-
rektor žalskega SipraOdon Si-
monič meni, da Elektro nima
pravice izklopiti elektrike, pa
četudi bi bil v bloku en sam
dolžnik, saj so na ta način kaz-
novani tudi redni plačniki. Bo
pa očitno treba doreči zakono-
dajo in zaostriti sankcije, saj se
število neplačnikov povečuje.
Samo za upravljanje dolgujejo
stanovalci žalskemu Sipru 3
milijone tolarjev, dolg za ogre-
vanje se vrti med 4 in 6 milijoni
tolarjev, problem so najemni-
ne, za katere ljudje dolgujejo
približno 9 milijonov tolarjev.
»Del dolžnikov je sicer v po-
stopku, vendar se tožbe na so-
dišču vlečejo več let. Trenutno
še vedno niso zaključeni po-
stopki, ki tečejo že od leta
1990,« pravi direktor Sipra.
Krajši konec pa ob vsem tem
seveda potegnejo stanovalci, ki
redno poravnavajo svoje raču-
ne, zato je njihovo ogorčenje
seveda upravičeno.	IB
Statistika
ne kaže stanja
LJUBLJANA, 22. maja
(Delo) - Brezposelnost upa-
da že četrti mesec zapored,
ugotavljajo v republiškem
zavodu za zaposlovanje, kar
paje le posledica črtanja iz
evidence in ne toliko zaradi
prehoda brezposelnih v de-
lovno aktivnost. Konec apri-
la je bilo registriranih
119.938 brezposelnih, to je
0,7 odstotka manj kot konec
marca. Samo aprila pa se je
na novo prijavilo 22,3 od-
stotka več ljudi brez dela kot
pred letom, medtem ko je za-
poslitev dobilo za četrtino
manj ljudi kot lani v tem času.
Varstvo porabnikov
LJUBLJANA, 22. maja
(Delo) - Poslanci so v drugi
obravnavi sprejeli predlog
zakona o varstvu porabni-
kov. K predlaganemu bese-
dilu so vložili veliko dopol-
nil, nazadnje pa so vladi še
naložili, da po uveljavitvi
zakona v šestih mesecih
predloži nacionalni pro-
gram varstva porabnikov.
Zakon ureja pravice porab-
nikov pri ponujanju, proda-
janju in drugih oblikah trže-
nja blaga in storitev s strani
podjetij, določa pa tudi
dolžnosti državnih organov
in drugih, da te pravice za-
gotavljajo.
Akcija Nikoli sami
LJUBLJANA, 22. maja
(Dnevnik) - Ker Rdeči križ
Slovenije ne dobiva več po-
moči mednarodnih organi-
zacij, začenja nacionalno
akcijo zbiranja sredstev. Pr-
va v nizu akcij se imenuje
Nikoli sami in se bo začela z
dvotedensko oglaševalno
akcijo. Zadnje dejanje bo v
tednu solidarnosti - prvi te-
den junija- ko bodo vse dru-
žine oziroma gospodinjstva
prejele nakaznice RKS, s
katerimi naj bi namenile
svoj humanitarni denarni
prispevek za izbrani pro-
gram RK. Računajo, da bi s
to akcijo zbrali vsaj 200 mi-
lijonov tolarjev, ki bi jih na-
menili za obnovo mladin-
skega zdravilišča Debeli
rtič in pomoč socialno ogro-
ženim družinam.
Neustrezno
tolmačenje
LJUBLJANA, 23. maja
(Republika) - Sindikat
zdravnikov in zobozdravni-
kov Fides ugotavlja, da mi-
nistrstvo za zdravstvo neu-
strezno tolmači aneks k po-
klicni kolektivni pogodbi
glede poračuna dodatka k
osnovni plači, dežurnim
uram in stalni pripravljeno-
sti. Z vladno stranjo naj bi
zadeve razjasnili te dni. Če
bo tolmačenje drugačno kot
na pogajanjih, bo Fides pri-
siljen uporabiti silo, pou-
darja njegov predsednik dr.
Konrad Kuštrin.
Slovenski forum
ZBILJE, 23. maja (Re-
publika) - Slovensko poli-
tično prizorišče je bogatejše
še za eno politično stranko.
Ustanovili so Slovenski fo-
rum, stranko, katere politič-
ni program bi lahko strnili v
tri cilje: za človeka, za bo-
gato Slovenijo in za pošteno
politiko. Za predsednico
stranke so izvolili Ljerko
Bizilj.
Št. 22. - 30. maj 1996
7
TEMA TEDNA
NOVI TEDNIK
Referendumski pat položaj
Za 30. junij napovedanega reierenduma o volilni zakonodaji ne bo
Pomlad v državi Sloveniji
mineva v znamenju refe-
rendumske mrzlice. Kar iz
treh različnih virov je prišla
pobuda za razpis zakono-
dajnega referenduma, s ka-
terim bi državna oblast pre-
verila voljo svojih državlja-
nov in od njih izvedela, kak-
šne volitve si želijo, po kak-
šnem sistemu naj bodo
predstavniki ljudstva v no-
vem mandatu izvoljeni v dr-
žavni zbor in podobno. Naj-
brž ugotovitev, da je bila re-
ferendumska pobuda sku-
pine 35 poslancev vložena
zato, da bi preprečila izpe-
ljavo referendumskih zah-
tev državnih svetnikov in
SDS, ni nič več novega, od
prejšnjega četrtka pa je do-
končno znano, da je na tem
področju spet vzpostavljen
status quo.
Država Slovenija je mlada
komaj 5 let, a v tem času smo
v novo vzpostavljeni parla-
mentarni demokraciji dobili
kopico zakonov. Preveč, da
bi bili resnično vsi dobro pre-
mišljeni in sestavljeni tako,
da ne bi bili podobni slamnati
strehi. A če le-ta po znanem
reklu »luknja pri luknji, pa
vodo drži«, služi svojemu na-
menu, naša zakonodaja na
veliko področjih kar sama
kliče po zlorabi. Poslanci so
se kakšno leto pred iztekom
mandata lotili tudi vprašanj
volilne zakonodaje in ugo-
tavljali, da bi bila potrebna
manjših (ali večjih) poprav-
kov. Dogovora o tem, kakšni
naj bodo, pa jim do spomla-
danskih mesecev ni uspelo
doseči.
Predvolilni golaž
Socialdemokrati se zavze-
majo za najbolj korenito
spremembo volilnega siste-
ma, saj bi zdajšnjega spreme-
nili v večinskega. Predlagajo
tudi uvedbo možnosti odpo-
klica poslanca, katera po ve-
činskem mnenju ni skladna z
ustavo, še bolj vprašljiv paje
način njene uporabe, saj so
volitve tajne.
Nekoliko manj radikalni v
spreminjanju obstoječega
volilnega sistema so državni
svetniki, ki se zavzemajo za
mešani ali kombinirani si-
stem. Priprav na zakonodajni
referendum so se lotili posto-
poma. Najprej so sprejeli le
načelen sklep, da se zanj zav-
zemajo, za oblikovanje refe-
rendumskega vprašanja vo-
livcem pa so si v začetku apri-
la vzeli dober teden časa.
Le za pičlo uro jih je tako
17. aprila prehitela skupina
35 poslancev (LDS, SKD,
SLS, DS in SND), ki je pred-
sedniku državnega zbora Jo-
žefu Školjču predložila svoj
predlog referendumskega
vprašanja. Čeprav je zelo za-
pleteno in gostobesedno se-
stavljen, pomeni pravzaprav
še najmanjši odmik od obsto-
ječega zakona in majhne ko-
rekcije zakonskega besedila
v tistih delih, ki so po večin-
skem mnenju zdaj najbolj
sporni. Gre za opustitev na-
cionalnih list, »pravičnejše«
preračunavanje poslanskih
sedežev posameznih strank,
ki naj bi bilo resnično odvi-
sno od dejanskega števila
prejetih volilnih glasov in
znižanje volilnega deleža za
neposredno izvolitev v posa-
mezni volilni enoti, kar bi po-
menilo, da bi bilo v vseh os-
mih volilnih enotah v nasled-
njem mandatu v državni zbor
izvoljenih po 11 poslancev,
dva poslanca pa bi zastopala
narodni skupnosti.
Predlagatelji so menili, da
so takšne manjše korekcije
volilnega zakona še izvedlji-
ve v kratkem času, zdaj niti
pol leta več, ki nas še loči do
volitev. Če bi njihov predlog
na referendumu podprli vo-
livci, bi bila odločitev za dr-
žavni zbor »zavezujoča«.
Trenutno so karte v držav-
nem zboru pač razdeljene ta-
ko, da dvotretjinske večine za
spremembe oziroma korekci-
je volilne zakonodaje očitno
ni mogoče doseči.
Zakonodajni
referendum
Če poslanci ne zmorejo sa-
mi odločiti, kako naprej, naj
to torej storijo volivci. Odlo-
čitev bi bila, recimo na polo-
vici mandata, še smiselna, le
nekaj mesecev pred volitva-
mi pa postavlja pod vprašaj
legitimnost novoizvoljenega
državnega zbora.
S tem očitno soglaša tudi
ustavno sodišče, ki je refe-
rendumskim podvigom slo-
venskih politikov vse manj
naklonjeno. Že marca, ko so
se nanj obrnili socialdemo-
krati s pritožbo nad predsed-
nikom DZ Školjčem (zaradi
proceduralnih razlogov, ker
zakon še ni bil v državnoz-
borski obravnavi, ni razpisal
roka za zbiranje 40 tisoč pod-
pisov državljanov), so njego-
vi člani menili, daje bila »po-
buda vložena prepozno, da bi
bila možna izvedba referen-
duma, nato pa v primeru us-
pešnega referenduma še za-
konodajni postopek, tako da
bi lahko nov zakon predstav-
ljal podlago za predstojeće
volitve v državni zbor. « Nato
pa so v svoji izjavi, kot da bi
se ustavni sodniki bali oziro-
ma pričakovali, da se bo za
referendum ogrela še kakšna
druga politična opcija, še do-
dali: »Za parlamentarno de-
mokracijo je zakon o volil-
nem sistemu tako ključnega
pomena, da bi bil lahko us-
tavno sporen referendum o
bistvenih spremembah volil-
nega sistema v času tik pred
volitvami. «
Minuli četrtek je ustavno
sodišče spet sporočilo svojo
odločitev. Tokrat je odgovo-
rilo na pritožbo državnega
sveta, ki je oporekal razpisu
zakonodajnega referenduma
z vprašanjem skupine 35 po-
slancev, za katerega je držav-
ni zbor sklenil, da naj bi bil
zadnjo junijsko nedeljo, 30.
junija, torej. Ustavno sodišče
je namreč do svoje končne
odločitve s sprejetim skle-
pom zadržalo izvrševanje od-
loka o razpisu predhodnega
zakonodajnega referenduma.
Če naj bi bil referendum izve-
den 30. junija, bi se morale
priprave nanj začeti prejšnji
četrtek, 23. maja, a po odloči-
tvi ustavnega sodišča temu ni
tako. Predhoden oziroma de-
len sklep so člani ustavnega
sodišča sprejeli zato, da pri-
prave na referendum ne bi bi-
le brezpredmetne, če bodo
sodniki v nadaljnji presoji
ugotovili, da odlok državne-
ga zbora ni bil skladen z usta-
vo oziroma zakonom in ga
bodo morali zaradi tega raz-
veljaviti.
V državi Sloveniji ostaja
glede razpisa volilnega refe-
renduma status quo, težko pa
je napovedovati, kaj se bo
zgodilo v naslednjih tednih.
Ustavno sodišče namreč ni-
ma predpisanega roka, v ka-
terem bi moralo sporočiti
svojo odločitev, volitve v dr-
žavni zbor pa so vse bližje.
Sredi minulega tedna je SDS
(skoraj mesec pred iztekom
roka) uspelo zbrati namesto
zahtevanih 40 tisoč kar do-
brih 43 tisoč podpisov držav-
ljanov, ki zahtevajo volilni
referendum. Kdaj in kako naj
bi gav Sloveniji izvedli, paje
drugo vprašanje. Kljub temu,
da se socialdemokrati zavze-
majo za hkratno čimprejšnjo
izvedbo vseh treh referendu-
mov, večinska tolmačenja
vseeno gredo v to smer, da se
referendumi izpeljejo odvi-
sno od vročitve pobude, vmes
pa - če gre za referendum o is-
tem vprašanju - mora preteči
določen čas. Socialdemokra-
ti bi s svojim referendumom
tako prišli »na vrsto« v letu
1998 - takrat pa bomo držav-
ljani že lahko ocenjevali delo
svojih novih izbrancev, ki
bodo približno na polovici
mandata.
IVANA STAMEJČIČ
Strokovnjaki ugotavljajo,
da preprostega in učinkovi-
tega, hkrati pa tudi »pravič-
nega« volilnega sistema, pre-
prosto ni. So boljši in slabši,
odvisno pač, iz katere poli-
tične opcije jih gledaš. V Slo-
veniji je uzakonjen propor-
cionalni volilni sistem, ki
preprosto zapisano, omogo-
ča dokaj širok razpon zasto-
panosti političnih strank v
državnem zboru, s tem pa
zagotavlja tudi demokratič-
no politično pluralnost drža-
ve. Po volitvah 1992 pa je bi-
lo vendarle opaziti, da ima
obstoječ volilni sistem po-
manjkljivosti, za odpravo
katerih pa bi poslanci v dr-
žavnem zboru morali zbrati
dvotretjinsko večino. Tisto,
kar gre obstoječemu volilne-
mu sistemu najbolj očitati,
je, da ne zagotavlja enako-
merne zastopanosti poslan-
cev iz vseh volilnih enot, da
omogoča strankam, da z na-
cionalnimi listami spravijo v
državni zbor svoje izbrance
(četudi so na volitvah dobili
le majhen delež volilne pod-
pore) in da postavlja previ-
sok količnik za ugotavljanje
neposredno razdeljenih
mandatov.
Nekdanjih 8 občin celjskega
območja je za volitve v dr-
žavni zbor razdeljeno v 3 vo-
lilne enote: osrednji del je
skupaj s Koroško samostoj-
na volilna enota, konjiški in
šmarski konec sodita v mari-
borsko, laško območje pa v
novomeško volilno enoto.
Kljub številnim pobudam s
Celjskega, ki o se vrstile vse
od volitev v letu 1992 naprej,
naj se volilna enota zaokroži
skladno z geografskim ob-
močjem celjske pokrajine,
do spremembe zakona o do-
ločitvi volilnih enot ni prišlo.
Ujeti v lastni pasti
V petih letih mlade Slove-
nije smo državljani že več-
krat negodovali zaradi zako-
nov, ki jih sprejemajo po-
slanci. Da so »grajeni od stre-
he proti temeljem« in zato v
resničnem življenju ljudem
le malo v pomoč, je bilo še
največkrat slišati. Z zakonom
o referendumu in ljudski ini-
ciativi pa so se v lastno past
ujeli kar poslanci sami.
Zakon, kije bil mišljen kot
vrh demokratičnosti v naši
državi je namreč, milo reče-
no, premalo domišljen in pre-
več nedosleden, da bi bil lju-
dem in zakonodajalcem v po-
moč. V demokratičnem sve-
tu, kjer imajo referendumi
dolgoletno tradicijo, jih ob-
last dokaj pogosto izvaja, a
vselej z jasnim namenom -
ugotoviti voljo ljudi. Refe-
rendumsko vprašanje je ja-
sno, odgovor državljanov pa
za zakonodajalce zavezujoč.
Pri nas pa smo, kar tiče za-
konodajnih referendumov,
povsem na začetku. Morda so
jih tudi zato poslanci nepre-
mišljeno razdelili na pred-
hodne in naknadne. Predhod-
nega je moč razpisati le v tre-
nutku, ko je zakon v držav-
nozborski proceduri, njegov
rezultat je za poslance »zave-
zujoč« le leto dni. Vgrajena
je tudi varovalka, da se zako-
nodajna procedura v držav-
nem zboru ne sme zaključiti
pred referendumskim rezul-
tatom, saj je tretje branje za-
kona dovoljeno šele po zna-
nem izidu. Hkrati paje dolo-
čeno, da mora med zakono-
dajnim referendumom na isto
temo miniti leto dni. Kaj torej
storiti zdaj, ko so se na držav-
ljane Slovenije z referen-
dumskim vprašanjem (na isto
temo) obrnile kar tri različne
skupine?
Odgovor bo dalo ustavno
sodišče, ki je zadnje tedne
vzelo besedilo zakona v te-
meljito obravnavo. Navaden
človek, volivec, ki bo čez ne-
kaj mesecev šel na volišče, pa
si ob tem misli svoje. Malce
privoščljivosti poslancem -
preveč okupiranim z razmiš-
ljanji, kako si zagotoviti čim
več privilegijev, da bi lahko
predvideli »neživljenjskost«
svojih zakonov - je povsem
na mestu. Še bolj na mestu pa
je razmislek, kaj nas je pri-
vedlo v referendumski pat
položaj in za koga na bližajo-
čih se volitvah glasovati.
Mar se od nas, volivcev, res
sme zahtevati, da presojamo
takrat, ko skupina 90 izvolje-
nih ne zna doseči konsenza?
Naša pravica je, da se jasno in
glasno izrečemo o določenih
vprašanjih, o volitvah, deni-
mo, bomo to lahko storili na
voliščih. In naša pravica je tu-
di, da se nas nekaj mesecev
pred volitvami, čeprav je
menda v predvolilnem ob-
dobju vse dovoljeno, ne
izrablja za ceneno in poceni
nabiranje volilnih točk. Zdra-
va pamet se temu upira,
sploh, ker menda vsi hočemo
svobodne volitve.
IVANA STAMEJČIČ
Referendum
vprašljiv
LJUBLJANA, 23. maja
(Republika) - Ustavno so-
dišče je v postopku za oce-
no ustavnosti in zakonitosti
sklenilo, da se izvrševanje
odloka o razpisu zakono-
dajnega referenduma za vo-
litve v DZ, ki gaje na pred-
log 35 poslancev sprejel dr-
žavni zbor na 44. izredni se-
ji, zadrži do končne odloči-
tve. Postopek za oceno us-
tavnosti se je začel na zah-
tevo državnega sveta.
Preprečiti
brezposelnost
LJUBLJANA,23. maja
(Republika) - Vlada je pri-
pravila sveženj ukrepov za
pomoč presežnim delav-
cem v najbolj ogroženih
podjetjih, kot so Tam, Ci-
mos, Hidromontaža, Peko,
Planika, Litostroj in druga.
V njih naj bi bilo okoli šest
tisoč presežnih delavcev,
projekt pa želi preprečiti
nastanek brezposelnosti z
možnostmi prezaposlitve,
dokvalifikacije, spodbuja-
njem samozaposlovanja. V
ta namen bo na voljo 4,4
milijarde tolarjev.
Za gospodarsko
rast
LJUBLJANA, 24. maja
(Delo) - Vlada je sprejela
ukrepe za pospešitev gos-
podarske rasti, ki jih je na
novinarski konferenci
predstavil finančni minister
Mitja Gaspari. Pred vlado
in pripravljalci zakonov je
bila predvsem dilema, kako
kombinirati ukrepe, ki bo-
do omogočili zmanjšanje
stroškov delovne sile in ne
bodo povzročili razpada dr-
žavnega proračuna in višje
inflacije. Linearno štiriod-
stotno znižanje prispevnih
stopenj za delodajalce zni-
žuje stroške delovne sile in
pomeni letni izpad prihod-
kov pokojninskega sklada
za okoli 40 milijard tolar-
jev. Da bi ta lahko nemote-
no deloval, je potreben pre-
nos iz državnega proračuna
v pokojninsko blagajno z
rebalansom.
Junija pridružena
članica EU?
LJUBLJANA,27. maja
(Delo) - Predsedstvo
Evropske unije meni, da
lahko po zadnjih pogovorih
v Sloveniji in stikih v pri-
hodnjih tednih pričakuje-
mo podpis pridružitvenega
sporazuma z EU ter sloven-
sko udeležbo na junijskem
vrhu v Firencah. To je pou-
daril podsekretar v italijan-
skem zunanjem ministrstvu
Piero Fassino po pogovo-
rih z državnim sekretarjem
Ignacem Golobom.
Stavka
kontrolorjev poletov
LJUBLJANA, 27. maja
(Delo) - Sindikata kontro-
lorjev letenja (SSKL in
SAITS) sta za petek, 31.
maja, napovedala stavko, ki
naj bi se, če pogajanja ne
bodo uspešna, pričela ob
12. uri. Opozarjata, da vse
od osamosvojitve nimamo
ustrezne sistematizacije,
načrta razvoja kontrole le-
tenja, šolanja in zaposlitve.
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
DOGODKI
8
Halo? TeleKom tukaj!
Pregled del, k! Jih ho Telekom opravil v prvi polovici leta na celjskem območju
V	Telekomu ugotavljajo,
da glede na dosežen gospo-
darski razvoj regije, stopnja
razvitosti telefonskega omrež-
ja na območju omrežne sku-
pine 063 ni zadostna. V celj-
ski PE Telekoma so zastavili
program razvoja, ki naj bi
kar hitreje razvil območje,
ki ga pokrivajo.
Za hitrejši razvoj potrebuje-
jo dodatna sredstva, saj je ob-
močje zelo raztreseno poselje-
no, zato morajo graditi večja
in tudi dražja telefonska
omrežja. Poleg tega v Teleko-
mu ne zanemarjajo niti kako-
vosti delovanja obstoječega
telefonskega omrežja. Letos
bodo poskrbeli za vlaganja v
podvojitev zvez z nekaterimi
vozliščnimi telefonskimi cen-
tralami. Istočasno bo zaklju-
čena tudi izgradnja slovenske-
ga hrbteničnega omrežja, na ta
način pa bo precej povečana
zanesljivost telefonskega
omrežja.
V	Telekomu so si za celjsko
območje zadali povsem kon-
kretne naloge. Nekaj dela je že
opravljenega, nekatere aktiv-
nosti pa bodo še izvedli. V ob-
čini Celje je dopolnjena pro-
gramska oprema v glavni tele-
fonski centrali, poleg tega so
izvedli razširitev lokalnega
dela te centrale, ki sedaj omo-
goča vključevanje ISDN pri-
ključkov v vseh treh rajonskih
centralah v Celju. Do konca
leta bo možno vključevati tudi
interesente za ISDN priključ-
ke na nekaterih drugih območ-
jih celjske regije. Poleg tega
bodo do junija pričeli z izgrad-
njo krajevnih telefonskih
omrežij med Stanetovo, Aš-
kerčevo in Gregorčičevo, na
Dolgem polju in ob Maribor-
ski cesti. V mestu nameravajo
zgraditi optično zanko, ki bo
izboljšala zanesljivost, in do-
graditi nadzorni sistem.
V	občini Laško bo Tele-
kom junija razširil vozelno
centralo v Laškem, v tretjem
kvartalu bodo to centralo po-
vezali z novim optičnim kab-
lom in novim prenosnim siste-
mom, julija pa bodo pričeli z
izgradnjo novega krajevnega
telefonskega omrežja na ob-
močju Rifengozda.
V	občini Mozirje gradijo
nov medkrajevni kabel med
Šmartnim ob Paki in Mozir-
jem, ki bo v drugi polovici leta
omogočal vključitev nove te-
lefonske centrale v Mozirju,
kar bo osnova za širjenje ka-
pacitet na območju Zgornje
Savinjske doline.
V	občini Rogatec sta bili
razširjeni telefonski centrali v
Rogatcu in v Dobovcu, kjer
sedaj vključujejo naročnike.
V občini Slovenske Konjice
je podpisana pogodba za mon-
tažo novega radijskega siste-
ma, ki bo povezoval Roglo s
Slovenskimi Konjicami.
Montaža bo zaključena še
pred poletjem.
V občini Zrečeje bila aprila
razširjena telefonska centrala,
na Rogli pa bodo v tretjem
kvartalu zgradili telefonsko
omrežje in montirali novo jav-
no telefonsko centralo. V ob-
čini Šentjur so vključili nove
centrale v Gorici in Loki ter iz-
gradili omrežji v obeh krajih.
Poleg tega bodo začeli z grad-
njo krajevnega telefonskega
omrežja v Planini pri Sevnici,
ki ga bodo zaključili v tretjem
kvartalu. Začeli so tudi z iz-
gradnjo telekomunikacijskih
objektov v Prevorju, kjer bodo
postavili novo telefonsko cen-
tralo, vzpostavili medkrajev-
ne povezave in krajevno tele-
fonsko omrežje, dela pa naj bi
zaključili v prvem polletju.
V občini Šmarje pri Jelšah
bodo na osnovi sklenjenih po-
godb pričeli z izgradnjo tele-
komunikacijskih objektov v
Sv. Štefanu. Zgradili bodo no-
vo telefonsko centralo, med-
krajevno povezavo in telefon-
sko omrežje, izgradnje pa za-
ključili v iesenskem obdobju.
V občini Šoštanj je zaključe-
na izgradnja medkrajevnih
povezav, montiranje nov pre-
nosni sistem in zaključena pr-
va faza telefonske centrale, ta
ko da bodo v kratkem vsi na-
ročniki preusmerjeni na novo
telefonsko centralo. Tik pred
začetkom je tudi izgradnja
krajevnega telefonskega
omrežja v Šoštanju, Skornem
in Florjanu.
V občini Velenje je zaklju-
čena izgradnja medkrajevne
povezave in montaža novega
prenosnega sistema med Ve-
lenjem in Celjem. Oboje bo
omogočalo neomejeno izrabo
zmogljivosti nove vozliščne
telefonske centrale v Velenju.
Hkrati se zaključujeta izgrad-
nji krajevnih omrežij v centru
in omrežja Selo v prvi fazi, za-
čenjajo pa z izgradnjo krajev-
nih omrežij v Bevčah, KS Levi
breg, Desni breg, in drugo fa-
zo v Selah. Sklenili so tudi po-
godbo za zamenjavo telefon-
ske centrale v Arnačah, mon-
taža bo zaključena v avgustu.
V	občini Vojnik bodo raz-
širili telefonsko centralo v
Vojniku, skupno s širitvijo
medkrajevnih zvez pa naj bi
bila dela opravljena do avgu-
sta. Prav tako avgusta pa naj bi
bile na voljo tudi povečane
zmogljivosti telefonske cen-
trale v Vitanju.
V	pregledu del, ki so ga pri-
pravili v celjski PE Telekom,
so omenjali tiste občine, kjer
so največje aktivnosti izgrad-
nje telefonskih zmogljivosti.
Za drugo polovico leta pri-
pravljajo večje izgradnje tudi
na drugih področjih.
URŠKA SELIŠNIK
V Velenju se od četrtka dalje ponašajo z novimi telekomu-
nikacijskimi zmogljivostmi in informacijsko-prodajnim
centrom. Med drugim so v telefonski centrali zagotovili no-
ve kapacitete in jih na najsodobnejši način povezali s sve-
tom. Zgradili so digitalni del vozliščne centrale s 4 tisoč pri-
ključki in ga z novim optičnim kablom povezali s sloven-
skim in svetovnim telekomunikacijskim omrežjem. »Za
naložbe v telekomunikacije na območju velenjske občine je
Telekom v zadnjih dveh letih namenil več kot 400 milijonov
tolarjev, pri tem pa je pomagalo tudi vodstvo občine, ki je
spoznalo pomen telekomunikacij za razvoj območja in z re-
gresiranjem obrestne mere posojila, ki gaje najel Telekom,
omogočilo hitrejšo realizacijo projekta. Poleg tega je zago-
tovilo tudi dodatna sredstva za izgradnjo telefonskega
omrežja na demografsko ogroženem območju Paškega
Kozjaka,« je med drugim v slavnostnem govoru povedal
pomočnik direktorja Jože Palčnik, ki na posnetku v novem
informacijsko-prodajnem centru razlaga pomen pridobi-
tev za Velenje.
INTERNET
POTEPAJMO SE SKUPAJ
Tudi ta teden nadaljujemo
s potepom po Internet pro-
stranstvih. Tokrat si bomo
pogledali nekaj zanimivih
WWW strani, ki nudijo pod-
jetnikom, pa tudi ostalim,
marsikatero zanimivo infor-
macijo.
Banke in elektronsko
bančništvo
Kar nekaj slovenskih in še več
tujih bank je prisotnih na Interne-
tu. Prednjačijo seveda ameriške
banke in kar nekaj jih ponuja sto-
ritve telebančništva preko Inter-
neta. Vprašanje varnosti tovrst-
nih transakcij je bilo vedno v os-
predju. Zato so velike mednarod-
ne finančne ustanove, kot soMa-
sterCard (http://www.master-
car d. com), Visa (http://
www.visa.com) in ostale, pohi-
tele z uvajanjem standardov, ki
omogočajo izvajanje varnih
elektronskih transakcij (stan-
dard SET - Secure Electronic
Transactions, http: //www. ma-
stercard.com/set/set.htm). S
povečevanjem zaupanja v elek-
tronske transakcije, ki potekajo
preko Interneta, se povečuje tudi
letna stopnja teh transakcij (leto
1996 - milijarda dolarjev, napo-
vedi za leto 1999 - 5 milijard do-
larjev).
Pojavljajo se prve družbe, ki
opravljajo posredniško dejav-
nost med bankami in končnimi
uporabniki na Internetu. Naštej-
mo j ih nekaj :CyberCash (http:/
/www.cybercash.com), Digi-
Cash	(http://www.digi-
cash.com) in FirstVirtual
(http://www.firstvirtual.com)
Ne boste verjeli, ampak pojavili
so se tudi prvi virtualni berači
Očitno tudi Internet postaja pra-
vo mesto za nastavljanje praznili
klobukov. Če se vam Virtual-
Beggarzasmili, mu lahkopusti-
te nekaj drobiža na naslovu http:«
/www .geh I ken. com /beggar/i n-
dex.html).
Med slovenskimi bankami in
finančnimi ustanovami omeni-
mo SKB Banko d.d. (http://
www.skb.si). Novo Ljubljan-
sko banko d.d. (http://www.n-
lb.si) in Plasis d.o.o. (http://
www.plasis.si). Nedvomno bo-
do tudi zgoraj omenjene in ostale
ustanove poskušale ujeti korak s
svetom in ponuditi naraščujoči
množici uporabnikov Interneta
opravljanje finančnih transakcij
znjihovegadomačegaali službe-
nega računalnika.
Dnevno tečajno listo Banke
Slovenija lahko vsak trenutek
preberete na naslovu http://
www.uni-mb.si/Iocal/bste-
caj.txt.
Pa še opravičilo. Ko smo nekaj
člankov nazaj omenjali komer-
cialne ponudnike Interneta v Ce-
lju (Vizija d.o.o., Eurocom
d.o.o.), smo izpustili Telekom in
njihov informacijski servis Slo-
venija Online. Več informacij
dobite na naslovu http://
www.siol.net.
Za vas sta se potepala:
Tomaž Leskovšek,
tomaz@vizija.si
in Jožica Kristan,
jozica@vizija.si
Papež znova na
Štajersko?
Na tiskovni konferenci
po papeževem obisku so
pretekli teden povedali, da
se je prireditve na slivniš-
kem letališču udeležilo, po
zadnjih podatkih, 115 tisoč
ljudi.
Pri tem je bilo mogoče iz-
vedeti, da ni nemogoče, da bo
poglavar katoliške Cerkve
znova obiskal Slovenijo, ma-
riborsko škofijo. Postopek za
razglasitev ponkovskega ro-
jakaAntona Martina Slomška
za blaženega naj bi bil tik pred
koncem. Janez Pavel II. pa bi
tu opravil slovesno razglasi-
tev. Šlo naj bi za krajši obisk,
tajnik škofijskega priprav-
ljalnega odbora, dr. Stanko
Lipovšek paje zato menil, da
je najboljše, če lokalna odbo-
ra, ki soju ustanovili za pri-
pravo papeževega obiska, za-
časno še ostaneta.	BJ
Stanovanjski sklad povečal
razpisno vsoto_
Posojila bodo na voljo od junija do avgusta - Ju nI Ja še razpis
za gradnjo Individualnih stanovanjskih hiš
Iz Stanovanjskega sklada Republike Slo-
venije sporočajo, da se je na zadnji razpis
posojil za nakup stanovanj in obnove stano-
vanj prijavilo 2731 prosilcev. Razpisanim
pogojem ustreza 82 odstotkov vlog.
Interesenti so tokrat zaprosili kar za dobrih 7
milijard tolarjev, zato je upravni odbor Stano-
vanjskega sklada razpisano vsoto z 1,5 milijar-
de tolarjev povečal na 2,5 milijarde tolarjev.
Prosilci, ki izpolnjujejo razpisane pogoje in so
razvrščeni v najvišje tri prioritetne razrede, bo-
do dobili odobrena dolgoročna stanovanjska
posojila v višini 80 do 100 odstotkov upraviče-
no zaprošenega zneska. O odobritvi posojila
bodo obveščeni v zadnjih dneh maja. posojila
pa bodo lahko porabili v času od junija do av-
gusta.
Upravni odbor Stanovanjskega sklada je
obenem že sprejel sklep o novem razpisu dol-
goročnih posojil, tokrat namenjenih mladim
družinam za gradnjo individualnih stanovanj-
skih hiš. Razpisana vsota bo znašala milijardo
tolarjev, na razpis pa se bodo lahko prijavili
prosilci z izdanim gradbenim dovoljenjem za
gradnjo individualne hiše, nadomestno grad-
njo, nadzidavo ali dozidavo oziroma za izgrad-
njo podstrešnega stanovanja. Gradbeno dovo-
ljenje ne sme biti starejše od 1. januarja 1995.
Realna obrestna mera bo znašala 3 odstotke,
odplačilna doba bo največ 10 let. Posojila bodo
namenjena vsem tistim, ki prvič rešujejo stano-
vanjsko vprašanje, razpis pa bo objavljen ko-
nec junija.
IB
Težav s stanovanji Se ni konec
V Konjicah še o zaključnem računu In odpovedih kosil
Konjiški svetniki so na zad-
nji seji potrdili finančni načrt
stanovanjskega sklada v viši-
ni 34,6 milijona SIT. Veliko
večino sredstev, kar 90 od-
stotkov, bodo po besedah
predsednika sklada Janeza
Selinška namenili za obnovo
in nakup stanovanj.
Stanovanjski fond ima veliko
stanovanj, ki so v zelo slabem
stanju. Za njihovo obnovo je na-
menjenih 8,5 mio SIT, 10 mio
SIT pa je namenjenih za nakup
novih stanovanj. Seveda pa ta
sredstva ne bodo rešila pereče
stanovanjske problematike v ob-
čini.
Poleg tega so konjiški svetniki
na zadnji seji po hitrem postopku
sprejeli Odlok o zaključnem ra-
čunu občinskega proračuna. Pri
tem so ugotovili, da med načrto-
vanimi in realiziranimi sredstvi
proračuna ni bilo bistvenih raz-
hajanj. Nerealizirana so ostala
samo sredstva, namenjena za za-
gotovitev pitne vode. Ta sredstva
so se v celoti prenesla v to leto, ko
bodo na tem področju potekale
nadaljnje aktivnosti, več o reše-
vanju te problematike pa bo zna-
no na eni od prihodnjih sej.
Še o nečem so spregovori 1 i ko-
njiški svetniki, saj jih je predsed-
nica odbora za družbeno dejav-
nost Ida Selinšek opozorila na
drastično zmanjšanje državne
subvencije za regresirano pre-
hrano osnovnošolcev. Ta sreds-
tva so se zmanjšala z začetkom
tega meseca, koje bil uveden uni-
verzalni otroški dodatek. Takoje
večje število otrok v šolah odpo-
vedalo kosila, kijih starši ne mo-
rejo plačati. Svetniki so se stri-
njali, da bi za najnujnejše prime-
re zagotovili sredstva v rebalansu
proračuna.	U.S.
Slovenski upokojenci v Planici
V Sloveniji je blizu 480 tisoč upokojencev, organizirano
pa delujejo v okviru 410 društev. Ena njihovih odmevnejših
dejavnosti je tudi vsakoletno srečanje, ki ga letos priprav-
ljajo v sredo, 12. junija pod planiškimi skakalnicami.
Srečanja, ki se bo začelo ob 10. uri dopoldne, se bo že tradicio-
nalno udeležil tudi predsednikdržaveMilan Kučan,zbranim pa
bodo spregovorili še predsednik Zveze društev upokojencev Slo-
venijeVinko Gobec,krajnskogorski županJože Kotnik in pred-
sednik pripravljalnega odborasrečanjaSrečkoStrajnar.Celod-
nevno druženje upokojencev je razdeljeno v športni, zabavni in
kulturni del, slednjega pa bodo s svojimi nastopi popestrili zdru-
ženi ženski in moški pevski zbori Gorenjske. Upokojenci se bodo
v spremstvu vodnikov lahko podali tudi od konca doline Planice
do Tamarja.	IS
Št. 22. - 30. maj 1996
9
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Travmatologi na Dobrni
Ustanovili so svoje društvo in medse povabili prot. dr. Char i esa E. Wiiesa iz Baltimora
Slovenski travmatologi, ki
so bili dp sedaj stanovsko or-
ganizirani v okviru travma-
tološke sekcije Slovenskega
zdravniškega društva,sosev
petek in soboto sestali na
rednem letnem srečanju na
Dobrni in ustanovili svoje
društvo, Društvo travmato-
logov Slovenije.
Društveno organiziranost
jim je omogočil novi Zakon o
društvih, sicer pa bodo sloven-
ski travmatologi še vedno de-
lovali pod okriljem Sloven-
skega zdravniškega društva,
vendar povsem avtonomno.
Nova organiziranost jim je
med drugim omogočila, da bo-
do lahko povsem enakovredno
komunicirali z enakimi in po-
dobnimi društvi, ki delujejo
drugod po svetu, kar jim je bilo
v okviru sekcijske organizira-
nosti otežkočeno. Ker je bil do
zdaj sedež sekcije v Celju, bo-
do tudi delo društva v nasled-
njih letih vodili celjski stro-
kovnjaki-travmatologi, ki
zdravijo najhujše poškodbe,
torej tiste bolnike, katerih živ-
ljenje je v neposredni smrtni
nevarnosti. Novemu društvu
predseduje asist. mag. Miro-
slav Batišta, tajnik društva pa
je asist. dr. Radko Komadi-
na. Društvo travmatologov
Slovenije šteje okoli devetde-
set članov, specialistov za
zdravljenje poškodb.
Na srečanju na Dobrni je so-
deloval tudi eminentni gost,
prof. dr. Charles E. Wiles, di-
rektor trauma centra na medi-
cinski fakulteti Maryland v
Baltimoru, kije govoril o ame-
riških najnovejših izsledkih
pri zdravljenju najhujših poš-
kodb, o dilemah pri zdravlje-
nju politravmatizirancev pri
nas pa so predavali prof. dr.
Janez Prinčič kot predstavnik
ljubljanske travmatološke kli-
nike, prim. dr. Miran Vrabl s
travmatološkega oddelka bol-
nišnice v Mariboru in asist. dr.
Radko Komadina kot pred-
stavnik celjske bolnišnične
travmatologije. Iz teh preda-
vanj je bilo mogoče skleniti,
da se lahko slovenska travma-
tologija po strokovni plati po-
stavlja enakovredno ob bok vr-
hunskim ameriškim klinikam.
Pokrovitelj rednega sestan-
ka in ustanovnega zboraje bilo
Zdravilišče Dobrna, udele-
žence paje pozdravil tudi Jože
Zimšek, župan Mestne občine
Celje.	M. AGREŽ
Ali je hotel Donat prodan?
V gospodarski javnosti je bilo v zadnjih dneh precej go-
vora o morebitni prodaji Dadasovega hotela Donat, naj-
boljšega hotela v zdravilišču Rogaška Slatina. Dadas naj bi
ga prodal SKB banki.
Govorice smo skušali preveriti. V mariborskem Dadasu
nam je Andrej Rakovič dejal, naj pošljemo po faksu pisna
vprašanja, njegovih odgovorov pa do zaključka redakcije ni-
smo prejeli. Povprašali smo tudi v SKB banki, kjer niso hoteli
dati nobene izjave. Preverili smo tudi v Ljubljanski borzi, ki bi
jo Dadas o morebitni prodaji hotela moral obvestiti, tam pa do
torka dopoldan takšnega obvesti la niso prejeli. Tudi v Rogaški
Slatini jim ni nič znanega.
Tako v Dadasu kot v SKB banki novice o prodaji hotela niso
izrecno zanikali, zato je mogoče soditi, da se vendarle nekaj
dogaja.	B. J.
V nedeljo volitve v Laškem
Za 72 članov svetov krajevnih skupnosti se poteguje 180 kandidatov
Z včerajšnjim predčasnim glasovanjem so
se v občini Laško pričele prve volitve v svete
krajevnih skupnosti. Na območju občine bo
33 volilnih enot in 46 volišč, ki se bodo za
II.066 volivcev odprla v nedeljo ob 7. uri.
Po posameznih krajevnih skupnostih bodo v
svete volili od 6 do II članov. Največ članov,
enajst, bodo volili v krajevni skupnosti Laško,
kjer bo tudi največ volilnih enot in volišč. V kra-
jevni skupnosti Marija Gradec bodo volili 10
članov, v Jurkloštru 9, v Rimskih Toplicah 8. v
Rečici, na Brezah, v Zidanem Mostu in v Vrhu
nad Laškim po 7, v Sedražu pa bo novi svet kra-
jevne skupnosti štel šest članov. Člani sveta se
bodo volili po večinskem sistemu, politične
stranke in občani pa so do zakonsko določenega
roka vložili 180 kandidatur. Slovenski krščanski
demokrati so predlagali 18 kandidatov, Social-
demokratska stranka 10, Liberalna demokracija
13, ostale stranke pa so se odločile za kandida-
turo s podporo desetih podpisov volivcev.
Po besedah predsednika občinske volilne ko-
misije v Laškem Milka Škoberneta, so prve
redne volitve v svete krajevnih skupnosti po teh-
nični plati ene najbolj zapletenih volitev doslej.
Na 46 voliščih bo delalo blizu 250 ljudi, kar po-
meni, da skupaj s člani občinske volilne komisi-
je ter volilnih komisij po krajevnih skupnostih
volitve pripravlja in jih bo tudi izvedlo preko
300 ljudi. Kot je povedala tajnica občinske vo-
lilne komisije Eleonora Grosar, bodo delni izi-
di volitev znani že v nedeljo zvečer, dokončni
rezultati pa šele nekaj dni kasneje. Krajevni sve-
ti z novimi člani se bodo morali konstituirati naj-
kasneje do 22. junija.	JI
Sprejem za nagrajence
Celjski župan Zimšek Je sprejel mlade, ki so se najboljše
odrezali na tekmovanju iz znanja materinščine
Minulo sredo seje dvanajst
osnovno in srednješolcev ter
njihovih mentorjev, ki so so-
delovali na enaindvajsetem
državnem tekmovanju iz slo-
venskega jezika za Cankarje-
vo priznanje, zbralo na spre-
jemu, ki ga je zanje pripravil
celjski župan Jože Zimšek.
Na letošnjem območnem
tekmovanju, kije bilo v Celju,
je sodelovalo 150 osmošolcev
in dijakov. Najboljših dvanajst
je prejelo srebrno Cankarjevo
priznanje, udeležili pa so se tu-
di državnega tekmovanja za
zlato Cankarjevo priznanje, ki
je bilo v Ljubljani. To priznanje
je prejelo kar pet tekmovalcev
iz celjske regije, za kar so za-
služni tudi njihovi mentorji
(Zarja Lednik, Irena Jova-
novski, Marija Kronovšck,
Dragica Kralj, Ljuba Ko-
prive Bertoncelj, Marija
Končina, Anton Šepetavc,
Darja Poglajen in Damjana
Grčar).
Na območnem tekmovanju
za Cankarjevo priznanje je pr-
vo mesto osvojila osmošolka s
III. OŠ Celje Petra Kežman,
Samo Bardutzky, prav tako s
te šole, paje dosegel drugo me-
sto. Tretje mesto sta osvojila
Janko Rezar (OŠ Štore) in
Primož Mavrič (OŠ Vere
Šlander, Polzela), Rajka Širca
iz velenjske OŠ Livada, paje
bila četrta.
Vesna Fajdiga, dijakinja
Gimnazije Celje Center je os-
vojila prvo mesto v kategoriji
prvega in drugega letnika sred-
njih šol, drugi je bil Tomaž
Kosem iz Gimnazije Lava,
tretje mesto pa sta si delila Aleš
Jošt iz Gimnazije Center Celje
ter Saša Teržan iz Prve gimna-
zije Celje. Med dijaki tretjega
in četrtega letnika srednjih šol
je bila na območnem tekmova-
nju za Cankarjevo priznanje
najboljša Maja Jazbec iz Gim-
nazije Center Celje, drugo me-
sto je dosegla Eva Domitrovič
iz I. gimnazije, na tretje pa seje
uvrstila Nataša Hren iz Gim-
nazije Lava. N. M. SEDLAR
Foto: SHERPA
Operacija Griček
V soboto, 1. junija, bo na
Gričku pri Celju družabno
športna prireditev, na ka-
tero Klub študentov celj-
ske regije vabi tako štu-
dente in tiste, ki to namera-
vajo postati, kot tudi vse, ki
so željni zabave in dobrih
žurov in - predvsem - pre-
pričani, da se v Celju na
družabnem področju do-
gaja premalo.
Člani KŠCR so sobotno
prireditev poimenovali Ope-
racija Griček, saj so prepri-
čani, da bo zganila marsika-
terega Celjana, nanjo pa so
povabili tudi študentske ko-
lege iz Ljubljane in Maribo-
ra. Operacija Griček se bo
pričela ob štirinajsti uri s
športnimi igrami - tekmova-
njem v odbojki, turnirjem v
košarki ter s tekmo študen-
tov v malem nogometu - v tej
disciplini se bosta pomerili
ekipi ljubljanskih in mari-
borskih študentov.
Zabavi in glasbi bo name-
njen predvsem večer; priče-
lo se bo s koncertom mladih
celjskih rockovskih skupin,
žur pa bo sklenil legendarni
Pero Lovšin s pomočjo Vite-
zov obložene mize.
Aktivisti Operacije Gri-
ček - ki so v veliki meri za-
služni za popestritev dru-
žabnega in tudi kulturnega
življenja v Celju v zadnjem
času - obljubljajo, da bo v
soboto dobro poskrbljeno
tudi za hrano in pijačo,
vstopnine na prireditev pa
ne bo.	N.-M. S.
Družina v očeh najmlajših
V sklopu prireditev ob Mednarodnem dnevu družine, je
bila v Slovenskih Konjicah na ogled razstava del, ki so pris-
pela na razpis na temo Družina.
Otroci iz konjiških šol in vrtcev so poslali kar 105 likovnih del,
med katerimi je komisija ocenila zanajboljša tista, ki so jih iz-
delali Polona Zanič iz 5. razreda OŠ V parku, Nuša Mernik in
Ana Polenek, iz oddelka podaljšanega bivanja OŠ Pod Goro,
Tadej Cigler - prvošolec iz OŠ Ob Dravinji, Urška Voh izj)r-
vega razreda OŠ Loče ter skupina otrok vzgoj itelj iceDa n ice Sue
iz VVZ na Slomškovi ulici: Danaja Vodep, Zala Koren, Urška
Zajko, Manja Mlakar in Ana Gruden. Na razpis je prispelo
tudi 63 literarnih del, ki jih je pripravilo 91 učencev osnovnih
šol. Tudi med temi je občinska komisija izbrala najboljša dela
učencev na razredni in predmetni stopnji. Napisali so jih: Suza-
na Nešić iz 7. razreda OŠ V parku, Klavdija Znidarič - osmo-
šolka na OŠ Pod Goro, Živa Vrtovec iz 4. razreda OŠ Pod Goro,
Matevž Plank! iz 8. razreda OŠ Ob Dravinji, Simona Bogina
iz 6. razreda OŠ Ob Dravinji, Maja Kave iz tretjega razreda OŠ
Ob Dravinji, nagrajeno paje tudi glasilo učencev 2. c razreda iz
OŠ Ob Dravinji.
Vsa najboljša likovna in literarna dela so nagradili s knjižno
nagrado in praktičnim darilom.	B.Z.
Iz Fojnice v
Terme Zreče
Iz bosanskega zdravilišča
Fojnica, nedaleč od Sarajeva,
kije namenjeno predvsem po-
moči bolnikom z ortopedskimi
obolenji, je prišla na izobraže-
vanje v Terme Zreče prva sku-
pina. V njej so zdravnik, fizio-
terapevti in delavci iz hotelirs-
tva, pa tudi glavni pravnik, ki
proučuje slovensko zdravstve-
no zakonodajo. V Termah Zre-
če bodo do 2. junija, v tem času
pa bodo skušali čimbolje spoz-
nati način dela v tem našem
zdravilišču.	MB
Prireditev brez tobaka
Za 31. maj, svetovni dan brez tobaka, bo v Celju, v prostorih
Celjskega sejma, velika slovenska javna prireditev ter okrogla
miza na temo Šport in umetnost brez tobaka.
Na okrogli mizi, ki se bo pričela ob 11. uri, bodo sodelovali: V.
Rehar, B. Gruban, J. Strel, F. Čeh, J. Matoh, E. Stergar, Z. Klemenc-
Krek in N. Blažević-Čop, pripravili pa so predvsem teme o mladih,
športu in kajenju. Med programom, ki bo od 10. do 13. ure, bo nastop
otrok iz VVZ Tončke Čečeve, podelitev priznanj ministrstva za
zdravstvo, predstavitev športnikov olimpijcev, slišati bo mogoče rap
skupino Java, na sporedu pa bo tudi žrebanje različnih nagrajencev.
Med številnimi prireditelji so ministrstva za zdravstvo, šolstvo in
šport ter kulturo, predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije
ter Unesca v naši državi, Olimpijski komite Slovenije ter drugi. BJ
Šmarje so polišpali
Velika naložba vAškerčev trg
Ožje središče Šmarja pri
Jelšah, kraja, kjer je sedež ob-
čine ter upravne enote petih
novih občin, je postajalo zad-
nja leta vse bolj neurejeno. V
kraju so se zato odločili, da bo-
do Aškerčev trg, ki spominja
na šmarsko obdobje velikega
kulturnika, lepo uredili.
S temeljitim urejanjemAšker-
čevega trga so začeli jeseni 1994,
v preteklih dneh pa so z njim za-
ključili. Začeli so z odvodnjava-
njem, zgradili pločnik ter položi-
li posebni tlak, uredili javno raz-
svetljavo, posadili lipov drevo-
red, vse skupaj olepšali z zeleni-
cami ter cvetjem in postavili klo-
pi za sprehajalce.Avtorja velike-
ga projekta sta po gradbeni plati
celjska Vizura, v hortikulturnem
delu pa Greta Jagodic iz Ljublja-
ne, šmarska rojakinja. Pri delu so
sodelovali s celjskim Zavodom
za varstvo naravne in kulturne
dediščine. Kot je znano, je sre-
dišče Aškerčevega trga župnij-
ska cerkev Marije Vnebovzete,
pomembni kulturni spomenik. V
Šmarju so pri tem posebej pono-
sni na podatek o prvi znani pisni
omembitukajšnježupnijeviz leta
1236, torej pred 760. leti. Župni-
ja je na cerkvi obnovila tudi ure
na zvoniku, ki zdaj točno bijejo.
V Šmarju so na lepo urejeni trg
zdaj ponosni, na črno točko pa
ostaja le še spomin.
Gre za cerkveno zemljišče,
urejanja pa so se lotili v sodelo-
vanju z občino, krajevno skup-
nostjo ter župnijo. Vrednost na-
ložbe znaša približno 15 milijo-
nov tolarjev, od tega je 2,5 mili-
jona prostovoljnih prispevkov.
Pred začetkom del so se namreč
vsi skupaj domenili naj bi vsako
gospodinjstvo prispevalo po 5 ti-
soč tolarjev, pri tem pa so neka-
teri več oziroma drugi manj .Naj-
večje prispevala občina, delno pa
so pomagali tudi iz krajevne
skupnosti ter iz župnije, zelenice
pasouredilispomočjojavnihdel.
Za konec velike naložbe so za
prvo polovico tedna napovedali
slavnostno odprtje. Pridobitev
bo blagoslovil mariborski škof,
dr. Franc Kramberger, govorili
bodo najvišji predstavniki obči-
ne, KS ter župnije, igrala pa bo
domača pihalna godba. BJ.
Namesto CSŠ po
novem ŠC Velenje
Pretekli teden so na novi-
narski konferenci predstavi-
li delo Javnega vzgoj no-izo-
braževalnega zavoda Šolski
center Velenje, nekdanjega
Centra srednjih šol Velenje.
Spremembe v ŠC Velenje so
izvedli skladno z zakonodajo.
Tako je poslej v zavodu splo-
šna in strokovna gimnazija,
poklicna in tehniška elektro in
računalniška šola, poklicna in
tehniška rudarska šola, poklic-
na in tehniška strojna šola, po-
klicna in tehniška šola za stori-
tvene dejavnosti ter višja stro-
kovna šola, ki izvaja program
višjega strokovnega izobraže-
vanja v skladu z zakonom kot
poskus.
Spremembe v zavodu je na
novinarski konferenci pred-
stavil direktor Peter Robida,
ravnatelji posameznih šol pa
so v nadaljevanju predstavili
dejavnosti in načrte na posa-
meznih šolah. V centru bo je-
seni približno 100 oddelkov
rednega izobraževanja, ki jih
bo obiskovalo 2 tisoč 500 dija-
kov iz 30 občin.
Za prihodnje šolsko leto na-
povedujejo v SC Velenje nove
programe, med njimi višjo šo-
lo s področja elektrotehnike in
nov program trgovca, začenja-
jo aktivnosti za višjo rudarsko
šolo, razmišljajo o novih pro-
gramih na področju storitve-
nih dejavnosti in še mnogih
drugih novostih.
Ob vseh teh programih in
novostih so predstavniki ve-
lenjskega šolskega centra po-
vedali, da v republiki ni izdela-
na strategija šolske mreže. Ni
jasno ali naj se regija bori za
čimveč programov ali pa za
čim večjo kakovost. Sicer so
poudarjali dobro sodelovanje
centra z okoljem, kar se kaže
tudi v tem, da poskušajo v cen-
tru pripravljati čimveč dopol-
nilnih dejavnosti, ki bi kar naj-
bolj služile lokalni skupnosti
in gospodarstvu. Poleg tega so
poudarjali dobre rezultate di-
jakov in profesorjev tudi na iz-
venšolskih področjih, tako na
primer pevski zbor, razvojno
delo v učilnicah, novi učbeni-
ki, šport, šolsko glasilo
Špric...
URŠKA SELIŠNIK
V ŠC Velenje se posebej pri-
pravljajo na 40-letnico ob-
stoja centra, kar bodo praz-
novali čez dve leti. V prete-
klem tednu pa soznizom pri-
reditev počastili 30. obletni-
co Gimnazije Velenje. K pri-
reditvam so privabili vse
bivše dijake, izdali pa tudi
zelo kakovosten zbornik, v
katerem so podrobno pred-
stavili pretekla tri desetlet-
ja»
Št. 22. - 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
KULTURA
10
Maj in Pesem
pomladi
Sobota je bila v občini
Gornji (»rad dan pesmi,
saj so pripravili koncert in
srečanje pevskih /borov.
Dopoldne so se v Kultur-
nem domu Gornji Grad
predstavili mladinski in
otroški pevski zbor OŠ Gor-
nji Grad ter otroška zbora
podružničnih šol Šmartno
in Nova Štifta, koncert z na-
slovom Maj - pesem,cvetje,
mladost pa so popestrili še
učenci glasbene šole.
V dvorani Zadružnega
doma v Bočni so v organiza-
cij i tamkajšnjega Prosvet-
nega društva pripravili sre-
čanje pevskih zborov, na
katerem so sodelovali zbori
in vokalne skupine iz Zgor-
nje Savinjske in Zadrečke
doline, koncert z naslovom
Pesem pomladi pa so pope-
strili člani pevskega zbora
iz Globasnice. Prireditev v
Bočni naj bi prerasla v vsa-
koletna tradicionalna sreča-
nja.	US
Veronika in Dundo
pod milim nebom
Slovensko ljudsko gledališče Celje za Poletje v knežjem mestu
Celjski gledališčniki bodo
pred zaključkom naporne, a
nadvse uspešne sezone, po-
stavili na zunanjih prizoriš-
čih kar dve igri. Tako bo Ve-
ronika Deseniška, ki jo bodo
po odmevnih lanskoletnih
uprizoritvah letos za konec
sezone spet igrali na celjskem
gradu, dobila družbo. V lapi-
dariju za Pokrajinskim mu-
zejem se bo Veroniki pridru-
žil Držičev Dundo Maroje, v
režiji Ivice Kunčevića. S tema
dvema predstavama želijo
celjski gledališčniki pridati
svoj delež k prireditvam pod
naslovom Poletje v knežjem
mestu.
Upravnik celjskega gledališ-
ča Borut Alujevič se sicer za-
veda, daje ansambel pred kon-
cem sezone že močno utrujen,
saj je majhen umetniški zbor,
občasno obogaten s kakšnim
gostom, brez dvoma slovenski
rekorder glede števila predstav
na domačem velikem odru, na
Odrupododrom in posebej na
gostovanjih.
Te dni tečejo vaje za zadnjo
premiero v tej sezoni. Dundo
bo oživel med izkopaninami
starodavne Celeie, Celje pa bo
s tem dobilo novo odprto prizo-
rišče tudi za ostale poletne pri-
reditve. Premiero načrtujejo za
7. junij, vzporedno bodo morali
pripraviti še nekaj obnovitve-
nih vaj na gradu za Veroniko,
ki naj bi jo prvič ponovili na
dan državnosti, 25. junija. Pred
tem pa bo potrebno ob vajah z
igralci opraviti še veliko teh-
ničnih podrobnosti pri postavi-
tvi scene. Upajo, da bi do 10.
julija Veroniko na gradu pono-
vili šestkrat ali osemkrat. Zani-
manje za predstavo je veliko,
saj sije lani vsi, ki bi jo želeli,
niso mogli videti.
Novo prizorišče v bližini
spomenika splavarju, za Po-
krajinskim muzejem, se zdi
primerno tudi zato, ugotavljajo
v gledališču, ker je v bližini do-
mače gledališke hiše in se ne bo
potrebno toliko ozirati v nebo
kot za Veroniko. V primeru
slabega vremena bo predstava
lahko v gledališču. Kljub vse-
mu pa upajo na lepo vreme, da
ne bi bili mokri gledalci in us-
tvarjalci Župančičeve Veroni-
ke Deseniške, v režiji Francija
Križaj a.
Dundo Maroje je klasičen
dubrovniški tekst, gost režiser
Ivica Kunčević je tudi iz Du-
brovnika, sicer pa se ga celjsko
občinstvo spominja iz odlične
postavitve Beneškega trgovca
v predlanski sezoni. Sceno je
postavil Ivica Parlenda, ki je
tudi že sodeloval s Celjani. Za-
snovana je kot nekakšen rimski
kolizej inje narejena tako, dajo
bo mogoče postavljati tudi na
druga prizorišča. Kostume sije
zamislila Danica Dedijer. V
predstavi nastopa domala ves
ansambel, obogaten še s števil-
nimi statisti in plesalci.
Dundo Maroje, naslovno
vlogo igra Vlado Novak, bo ve-
lik spektakel. In zakaj so v re-
pertoar uvrstili to dubrovniško
delo? Zato, odgovarja Borut
Alujevič, ker se Celje na nek
način spogleduje z Dubrovni-
kom: Celje je bilo nekoč prav
tako pomembno središče in sti-
čišče kot Dubrovnik in tako kot
se Celjani danes na nek način
čutimo odrinjene od Ljubljane,
se čuti Dubrovnik odrinjenega
od Zagreba, tudi od Splita, pra-
vi. Računajo pa tudi, da bodo
prireditve v knežjem Celju od-
mevale tudi v širšem sloven-
skem prostoru, tudi v mestih,
kot so Koper in Ljubljane, kjer
imajo poletne festivale in bi bi-
le mogoče tudi izmenjave. Ta-
ko lahko Celje stori korak na-
prej na kulturnem področju, se
zavzemajo v gledališču; in ob
rednem repertoarju, Dnevih
komedije pozimi, ponudi pred-
stave tudi poleti. »Čutimo se
dolžni, da vlečemo Tali j in voz
v Celju,« je mnenja Borut Alu-
jevič.
V rokavu pa imajo še eno
predstavo, s katero bi morda,
po dogovoru, tudi lahko oboga-
tili kakšno poletno prizorišče v
Celju. To je delo, kije nastalo v
produkciji gledališča Dva
obraza, Anice Kumer, komedi-
ja Maček v žaklu, v režiji in
adaptaciji MiheAlujeviča. S to
predstavo uspešno gostujejo po
manjših krajih po Sloveniji,
pred dnevi pa so se vrnili s prav
tako uspešnega gostovanja
med koroškimi Slovenci v Av-
striji. Tudi tam je Maček požel
salve smeha! Do 10. julija, ko
bodo sezono v gledališču kon-
čali, ansambel pa se bo razšel
na več kot zaslužene počitnice,
se torej ni bati, da bi bilo Celje
mrtvo mesto.
MATEJA PODJED
Boj za oblast
Piše: Tadej Čater
Pravzaprav je bilo o vlaga-
nju in investiranju v kulturo in
umetnost popisanih že toliko
strani papirja, da bi se ob vno-
vičnem poskusu razgrinjanja
tovrstnega poseganja gospo-
darstva v kulturo in umetnost,
utegnili pritožiti celo naravo-
varstvenih. Ob katerih bi tudi
zavzeti avtorji pisem bralcev
izgledali kot kakšni majhni
otroci, ki venomer nekaj ner-
gajo, spuščajo svoje želodčne
sokove in z njimi pacajo papir,
nikoli pa ne storijo kaj konkret-
nega. Ali še več; da bi namesto
nenehnega jamranja in stoka-
nja nekaj končno že naredili.
Vsaj iz spoštovanja do samega
sebe. Če hočete, naravovars-
tvenih bi si privoščili vsaj kak-
šne demonstracije, vsaj kakšen
transparent, na katerem bi z
zeleno barvo iz kemičnih sesta-
vin pisalo, da je pisanje o inve-
stiranju v kulturo grob poseg v
naravo. Ekofašisti pa bi tiste-
ga, ki sije to drznil storiti, vsaj
ubili.
Pa vendar. Čeprav je inve-
stiranje v kulturo že zelo stara
zgodba, ki nikdar ni prav zaži-
vela, ki svoje fikcije ni nikoli
uspela do konca realizirati v
stvarnosti, je vsaj danes spet
nekoliko mlajša. In vredna
vnovičnega premisleka. Za-
kaj? Hmm, že zaradi naravo-
varstvenikov, ki jim zmanjkuje
vsebine, zaradi katere bi se
splačalo »iti na ulice«, ker ne
pozabimo, vroče predvolilno
poletje je vedno bližje... Pa, se-
veda, zaradi piscev pisem bral-
cev, da ne zanemarijo svoje
»humane« kondicije«... In se-
veda zaradi tega, ker se je dr-
žava odločila, da bo na investi-
cije v kulturo nabila nove dav-
ke. Namesto, da bi tiste stare
opustila. Ker, kdo bo pa potem
še sploh kam vlagal, če bo zato
treba plačati še davek? lija,
država pač razmišlja po svoje.
Če kdo investira v kulturo, po-
tem to pomeni, da ima preveč
denarja. Da z njim razmetava.
In, če od njega nekaj »poteg-
ne« kultura, zakaj ne bi še dr-
žava. Idiotizem vseh idiotiz-
mov, povedano lepo po doma-
če. Ker, kaj se je zgodilo? Pe-
trol enostavno ne financira več
kulture. Se mu ne splača. Ker je
za to svoje sponzoriranje še ob-
davčen. Enako Hit. Da o vseh
tistih manjših podjetjih niti ne
izgubljamo besed. Ampak,
hmm, ves štos je zgolj v retorič-
ni postavki. Sfx>nzorirati DA,
investirati NE. Ker, če nekdo
sponzorira, potem po mnenju
države, za uslugo, če temu tako
rečemo, ne zahteva nič. Čepa
investira, hja, potem pa želi tu-
di nekakšen »feed back«. Lepo
vas prosim, dragi moji, ker kdo
pa bo nekaj kar investiral? Kdo
bo pa metal denar stran? Pa
kaj mislite, da sponzoriranje
športa ni enako investiranju?
Seveda, če nekdo nekomu ne-
kaj podari, potem hoče nekaj
za uslugo nazaj. Ne samo na
relaciji gospodarstvo-kultura,
pač pa, poglejmo resnici v oči,
tudi na relaciji prijatelj-prija-
telj. Ker tega v tej naši državi
menda še nismo dojeli, ker
menda menimo, da so običaji
in obredi stvar ljubezni, smo
prišli preprosto do tega, da je
država obdavčila tiste, ki kul-
turo »obdarujejo«. To pa poč-
no tako tisti, ki jo sponzorirajo
kot tisti, ki vanjo investirajo.
Ker končno, čeprav je jasno,
da gospodarstvo ne bo v kultu-
ro vlagalo iz gole ljubezni,
marveč iz želje po dobičku, po
presežni vrednosti, če sledimo
Karlu Marxu, kultura brez gos-
podarstva ne bo preživela. To
pa ve tudi država. In, če bo
zgolj ona tista, ki j o bo financi-
rala, potem bo roko nad njo dr-
žala edinole ona sama. Temu
se pa v preprostem jeziku reče
boj za oblast. Za oblast nad
kulturo. Pa čeprav to veliko
stane, se bojda zelo splača. Ker
končno, državo to stane
ogromno denarja. Če bi deni-
mo storila tako, kot so storile
njene evropske kolegice, po-
tem bi stvar izgledala nekako
takole: tisti, ki v kulturo vlaga,
investira, ki jo sponzorira, je
oproščen davkov in v državno
blagajno priteče nekaj manj
denarja, obenem pa ga za kul-
turo iz nje tudi toliko manj izte-
če. Država s kulturo v takem
primeru nima veliko skupnega.
Še najmanj pa nad njo kakršno
koli obast.
Izoblikovan zvok
Koncert zborov III. osnovne šole
V sredo, 22. maja, se je v
celjskem Narodnem domu
predstavila tudi III. Osnov-
na šola zotroškim in mladin-
skim zborom, ki ju vodi in
umetniško oblikuje zboro-
vodkinja Sonja Kasesnik.
Večerje bil resnično bogat in
je zadovoljil tudi vse tiste po-
slušalce z izostrenim glasbe-
nim občutkom, kisi želijo re-
sničnega glasbenega doži-
vetja.
Oba zbora sta pokazala viso-
ko tehnično in vsebinsko zna-
nje, petje je bilo prepričljivo,
predvsem pa sproščeno in pri-
srčno. Otroški zbor je zapel ob
klavirski spremljavi tri pesmi,
ki so po svoji vsebini in glasbe-
nem izrazu mladim otroškim
glasovom dobesedno pisane
na kožo.
Mladinski zbor si je zastavil
dokaj obširen program 12 pe-
smi, ki so programsko segale
od Pergolesijeve »Stabat ma-
ter«, pa do Kramolca, Marolta,
Boleta in Tomca. Programska
zasnova ni bila niti stilno, niti
tematsko postavljena, je pa bi-
la zanimiva, ker je združevala
glasbo, ki jo mladi pevci radi
pojo in imajo neko vsebino in
sporočilo.
Sonja Kasesnik je znova
potrdila, da zna oblikovati
zborovski zvok in da ima tudi
izostrene interpretativne spo-
sobnosti. Glasovi so zliti, di-
namika primerna zborovi
zmogljivosti in intonacija či-
sta.
Med nastopi obeh zborov so
se predstavili nekateri učenci
instrumentalisti iste šole: Črt
Cene, saksofon, Barbara Ko-
madina in Maša Mareš, vio-
lina, Mirjana Nenezič, flavta,
Domen Seruga, harmonika in
Bernard Belina, klarinet.
Klavirska spremljava je bila
zaupana Hani MačkovŠek in
Simoni Guzej, spremljava na
kitari pa Mihi Golobu.
Nedavno tega je zbor kon-
certiral v Nemčiji, kjer je v
Gunzbergu predstavljal svojo
šolo in Celje in pomagal pri
odprtju razstave o celjskih
znamenitostih. Odmeven je bil
njihov koncert zdomcem in v
Ulmski katedrali. Uspehi, ki
jih zbor dosega so po mojem
globokem prepričanju odvisni
tudi od dobrohotne naklonje-
nosti vodstva šole in učiteljev.
MARJAN LEBIČ
Na celjski Gimnaziji zvoni
Predstavitev zanimive knjižne novost! Marjana Marlnška
V ponedeljek, 3. junija, bo-
do ob 13. uri na I. Gimnaziji v
Celju predstavili najnovejšo
knjigo Marjana Marinška
Na celjski Gimnaziji zvoni, ki
govori o spominih dijaka te
gimnazije v letih 1956 do
1960.
»Spomini so nekakšna mala
srednješolska zgodovina«, pra-
vi Tone Partljič, ki je napisal
tudi predgovor, »saj pričajo,
kako je izgledala šola v tistih
zgodnjih šestdesetih letih, zla-
sti pouk slovenskega, nemške-
ga in francoskega jezika.«
Knjigo je izdal Kulturni cen-
ter »Ivan Napotnik« Velenje,
Zalošništvo Pozoj, finančno pa
so izdajo omogočili Mestni ob-
čini Celje in Velenje ter občine
Kozje, Šmarje pri Jelšah, Šo-
štanj in Šmartno ob Paki. Naj-
večji delež so prispevali Kovi-
notehna Celje, Pivovarna Laš-
ko, Poštna banka Slovenije in
Posest Celje. Izdajo so sofinan-
cirali tudi Cestno podjetje Ce-
lje, Termoelektrarna Šoštanj,
Kompas Celje, TP Lipa Šent-
jur, Era Velenje, Gost Velenje,
Vegrad Velenje, Novi tednik
Celje in nekateri posamezniki.
Po promociji v Celju, kjer bo
predstavitev ob sodelovanju
dijakov celjske I. Gimnazije
vodil Tone Partljič, bodo pred-
stavitve še v Žalcu (4.6. ob 20.
uri - knjižnica), v Laškem, (5.6.
ob 20. uri - knjižnica Drago
Medved), v Velenju (6.6. ob
20. uri - knjižnica - Tone Part-
ljič) in nagradu Podsreda, (7.6.
ob 20. uri), kjer bo predstavitev
vodil dr. Matjaž Kmecl.
Knjiga obsega 160 strani, v
njej je 260 imen, izšla pa bo v
nakladi 1.000 izvodov.
Knjižni novosti iz Fit-medie
V celjskem podjetju Fit-media je doslej izšlo več knji-
ževnih del, tik pred izidom pa sta dve novosti, Skrite
zgodbe iz Prepovedanega mesta in promocijski katalog
Slovenija na poti h kakovosti, ki bosta iz tiskarne prišli v
prvih junijskih dneh.
Založniška dejavnost Fit-medie je vezana predvsem na
promocijo Celja in ohranjanje zgodovinske dediščine mesta
ob Savinji ter širše okolice. Gre za knjige: Časovna vrv av-
torja Franca Puncerja, ki v znanstveno fantastični povesti
opisuje Celje s časovnim prerezom od prazgodovine do če-
trtega tisočletja našega časa, Celjski knezi v Evropi dr. Igor-
ja Grdine, Avgust Deržek: Beleženje časa, ki mineva, kata-
log z razstave vedut Celja v letih 1950 do 1960, mapo vedut
Spomini na Celje, kije izšla pred tedni in jo je do konca ju-
nija še moč dobiti po prednaročniški ceni 9.500 SIT ter Ari-
tas, Šmarje 95, katalog 1. Slovenskega trienala satire in hu-
morja.
Skrite zgodbe iz Prepovedanega mesta, delo večih kitaj-
skih avtorjev, ki gaje za slovenske bralce prevedel naš am-
basador na Kitajskem Ivan Seničar, so berljiv prikaz življe-
nja na kitajskem dvoru, v Prepovedanem mestu, ki je bilo
dom 24 cesarjev dinastij Ming in Qing ter ob kitajskem zidu
največji in najbolj znani zgodovinski in kulturni spomenik
Kitajske. Promocijski katalog Slovenija na poti h kakovosti
pa bo bralcu predstavil 100 velikih, uspešnih in razvijajočih
se slovenskih podjetij, ki so v zadnjih letih za svoje proizvo-
de pridobivale certifikate kakovosti.	IS
Mlade plesne miniature
»Pozdravljam vse, ki ljubi-
jo ples. Vse, ki jim je gibanje v
veselje. Vse, katerih telo želi
poslušati glasbo, katerih mi-
šice se podrejajo ritmu. V za-
četku ni bila beseda, bilo je gi-
banje! Bil je ples,« je v letoš-
njo poslanico ob mednarod-
nem dnevu plesa zapisala
Maja Pliseckaja, temu dnevu
pa je bilo posvečeno tudi ne-
deljsko tekmovanje mladih
plesnih ustvarjalcev iz vse
Slovenije Opus 1-plesna mi-
niatura.
Opus 1 so v celjski in repub-
liški Zvezi kulturnih organiza-
cij ter Studiu za ples Celje pri-
pravili na odru Slovenskega
ljudskega gledališča Celje,
preko 50 mladih plesalcev pa
se je predstavilo s 33 lastnimi
koreografijami. Plesalci so bili
razdeljeni v dve starostni sku-
pini, njihove nastope paje oce-
njevala strokovna žirija, ki so
jo sestavljali Barbara Plečko,
Tanja Skok in Igor Sviderski.
V skupini A so se predstavili
plesalci med 9. in 12. letom sta-
rosti, 1. mesto je s koreografijo
Štiri dimenzije osvojila Tanja
Pavič iz Plesnega studia In Ve-
lenje, 2. mesto s plesom Fanta-
zija Brina Vidmar iz Oddelka
za izrazni ples SGBŠ Ljublja-
na, tretjeuvrščena pa je bila s
koreografijo Tik takGea Erja-
vec iz Plesnega foruma Celje.
V skupini B, ki je zajela ple-
salce med 13. in 20. letom, so
se v nedeljo zvečer najbolje
odrezali: Tina Valentan s ko-
reografijo Aleja in Martina
Dobaj s koreografijo Grafori-
tem iz Plesne izbe Plesnega
centra Maribor, ki sta zasedli 1.
in 3. mesto, drugouvrščena pa
sta bila Katarina Magajne in
Tomaž Koren s koreografijo
In bilo je... iz Plesnega teatra
Igen Studia za ples Celje.
Občinstvu, ki je dodobra na-
polnilo gledališko dvorano, pa
je bila najbolj všeč Ljubljan-
čanka Brina Vidmar iz najm-
lajše skupine plesalcev.
IS
Prijateljski koncert
Zveza kulturnih organizacij in Kulturni center Laško
sta zopet pripravila dve prireditvi, s katerima želita razve-
seliti predvsem ljubitelje ljudskega plesa in pihalne glasbe.
Danes ob 18. uri bo občinska revija, na kateri bodo nastopili
člani folklornih skupin iz društev, šol in vrtcev, jutri zvečer pa
bosta skupni koncert pripravili pihalni godbi iz Laškega in pri-
jateljske občine Vrbovec. Program bodo pričeli hrvaški glas-
beniki, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Zlatka Herčeka
in Krešimirja Jakopeca, iz Vrbovca pa prihajajo v Laško tudi
znani tamburaši Pleteri. Koncert bo s tremi skladbami zaklju-
čila laška Godba na pihala, ki jo vodi Ivan Medved. JI
Moja srečanja
Nocoj ob 18. uri bo v prosto-
rih Muzeja novejše zgodovine
v Celju predstavitev knjige
Zdenke Stopar Moja srečanja.
Gre za knjižni prvenec nekda-
nje novinarke Novega tednika,
ki je v sedemdesetih in osemde-
setih letih objavljala v časopisu
zapise o svojih srečanjih z zani-
mivimi ljudmi s Celjskega.
Knjigo sestavljajo reportaže o
najbolj nenavadnih življenj-
skih zgodbah ljudi, ki so veči-
noma živeli na robu družbe in ki
udejanjajo vrednote, ki jih ved-
no bolj išče tudi sodobni člo-
vek. Na predstavitvi bodo v
kulturnem programu sodelova-
li gledališka igralka Anica Ku-
mer in Kvartet harmonik pod
vodstvom Edija Goršiča.
JI
Št. 22. - 30. maj 1996
11
KULTURA
NOVI TEDNIK
O evropskem uporabnem steklu
Obsežna razstava bo na gradu Podsreda, Jeseni tudi okrogla miza
Od 31. maja do 29. septem-
bra bo na gradu Podsreda
mednarodna	razstava
Evropsko 'uporabno steklo,
predstavila pa bo preko 600
predmetov. Le-te je oblikova-
lo več kot 800 oblikovalcev iz
dvanajstih evropskih držav
in ZDA. Avtorica razstave je
kaisa Koivisto iz Rüihimäki-
ja. Razstavo sestavlja pet
sklopov in dvajset tematsko
zaokroženih vsebin.
To so tradicija (vzorci obli-
kovanja s konca 19. stoletja),
uporaba (kozarci za vino, po-
soda za kuhinjo, restavracije),
tehnika izdelave (ročno piha-
no steklo, stiskano steklo, cen-
trifugalno vlivanje, strojno pi-
hano steklo), zgodovina obli-
kovanja h spremembe v
družbi in moda (steklo 50, 60
in 70 let, steklarski ateljeji in
oblikovanje, ekologija, post-
modernizem, proti letu 2000).
Razstava, ki prihaja k nam iz
finskega muzeja stekla Suo-
men Lasimuseo, prikazuje do-
sežke v oblikovanju stekla za
vsakdanjo rabo. Ni naključje,
da bo postavljena na gradu
Podsreda, saj so se v Kozjan-
skem parku v Podsredi koncem
osemdesetih let lotili resnega
in dolgoročnega projekta po-
stavitve zbirke stekla. Le-to je
namreč del dediščine širšega
območja Kozjanskega: leta
1994 je bila v obnovljenetn
gradu zbirka postavljena, zače-
li pa so tudi s predstavljanjem
del posameznih avtorjev.
Omenjena razstava bo po-
stavljena v novo pridobljenem
- obnovljenem prostoru gradu,
torej v štirih novo urejenih pro-
storih severnega grajskega pa-
lacija, dopolnjena pa bo z iz-
branimi dosežki slovenskega
oblikovanja stekla. Niti mi sa-
mi ne poznamo dovolj močne
steklarske tradicije na Sloven-
skem, zato je odločitev organi-
zatorjev, da finsko razstavo ak-
tualizirajo tudi z deli sloven-
skih avtorjev, več kot dobro-
došla in strokovno utemeljena.
Tako mednarodna razstava kot
slovenski delež bosta predstav-
ljena v sklopu muzejsko-razi-
skovalnega projekta Steklo, ki
ga v Kozjanskem parku izvaja-
jo skupaj z Univerzo v Ljublja-
ni ter slovenskimi in tujimi mu-
zejskimi institucijami. Projekt
Steklo je zasnovan na celovi-
tem odkrivanju in predstavlja-
nju glažutarske in steklarske
tradicije in sedanje proizvod-
nje v Sloveniji s poudarkom na
širšem kozjanskem prostoru.
Direktor projekta je Franci
Zidar, sicer direktor Kozjan-
skega parka, kustos in koordi-
nator razstavnega projekta pa
je Jože Rataj, ki je napovedal,
da bodo na omenjeni razstavi
sodelovali naslednji slovenski
oblikovalci: Živa Baraga Moš-
kon, Janja Lap, Ferdo Pak, Du-
šana Uršič, Slavko Marčen, Ti-
homir Tomič, Igor Polik, Mar-
jana Bastašič Merela, Irena
Franič, Ljiljana Tepeš, Oskar
Kogoj, Tomaž Kržišnik, Franc
Papež, Mirko Trunki, Ljubica
Kočica, Marjan Prisiček, Tanja
Pak in trije avtorju kompleta
uporabnih predmetov Miha
Kerin, Janez Koželj in J. Kris-
per. Za »slovenski« delež je iz-
bor razstavnega gradiva in
prispevek v katalogu pripravila
Lenka Bajželj, kustosinjaArhi-
tekturnega muzeja v Ljubljani.
Za celostno podobo je poskrbel
Radovan Jenko, fotografije v
katalogu pa so delo Dragana
Arriglerja.
Posebej je treba poudariti
vlogo generalnega pokrovitelja
razstave Steklarne Hrastnik. Je
edina slovenska steklarna, ki
ima svoje korenine v mali gla-
žuti v Polani pod Lisco s kon-
cem 17. stoletja, proizvodnjo
paje nadaljevala v Jurkloštru,
od koder seje preselila v Hrast-
nik. Steklarna se bo v času raz-
stave predstavila s svojimi iz-
delki. DRAGO MEDVED
Valvazorjevo priznanje v Hermanov brlog
Skupnost muzejev Slovenije podelila priznanje Andreji Rihter, Broni ci Goiogranc
Zakonjšek in Radu Goiograncu
Na slovesnosti ob 175-Ietni-
ci slovenskega muzcalstva so
v torek dopoldne v Narod-
nem muzeju Ljubljana, na-
sledniku Deželnega muzeja,
ki je kot prva takšna ustano-
va zaživel pred 175. leti na
Kranjskem, podelili tudi naj-
višja priznanja na področju
slovenskega muzejskega de-
lovanja za leto 1995, Valva-
zorjevo nagrado za življenj-
sko delo in 2 Valvazorjevi
priznanji.
Valvazorjevo nagrado za
živ ljenjsko delo je prejela mu-
zejska svetovalka Gorenjskega
muzeja Kranj prof. Majda
Žontar, Valvazorjevo prizna-
nje pa ob kustosinji Galerije li-
kovnih umetnosti v Slovenj
Gradcu Mileni Zlatar še prof.
Andreja Rihter, prof. Broni-
ca Goiogranc Zakonjšek in
dipl. ing. arh. Rado Goio-
granc za otroški muzej Herma-
nov brlog, ki deluje kot oddelek
Muzeja novejše zgodovine Ce-
Ije.
»Otroški muzej Hermanov
brlog je prvi te vrste v Sloveniji
in med redkimi v Evropi. Nje-
govo osnovno vodilo je otrok in
njegova igra, ki je že od nekdaj
sestavni del njegovega življe-
nja in hkrati tudi spoznavanje
sveta. Posebnost otroškega
muzeja paje v tem, da to spoz-
navanje izhaja iz premične kul-
turne dediščine, njenega varo-
vanja in njenega pomena v pre-
teklosti in sedanjosti, v vsakda-
njosti in prazničnosti,« so med
drugim zapisali v obrazložitev
Valvazorjevega priznanja.
V nadaljevanju so v Skupno-
sti muzejev Slovenije Herma-
nov brlog in njegove snovalce
pohvalili zaradi domiselnega
lika Hermana Lisjaka, ki mu je
podobo nadela priznana ilu-
stratorkaJelka Reichman,šte-
vilnih Hermanovih dejavnosti
(kustos, depo, delavnica, igral-
nica, galerija, gledališče, umi-
valnica, slaščičarna in nena-
zadnje prodajalna, kjer si otrok
za spomin lahko kupi vrsto
drobnih izdelkov), celotne gra-
fične podobe z barvnim izbo-
rom, uporabo štirih oblik in
otroški velikosti prilagojeno
višino ter izbora teme prve raz-
stave, ki daje otrokom možnost
spoznavanja denarja. »Razsta-
ve v Hermanovem brlogu se
bodo seveda menjale, v muzej
pa so avtorji Hermanovega br-
loga vdihnili tisto življenje, ki
bo muzej preoblikovalo v mo-
derno in urejeno kulturno sre-
dišče namenjeno muzejski
publiki, bodočim stalnim obi-
skovalcem muzejev,« so pre-
pričani v Skupnosti muzejev
Slovenije, prve izkušnje z
najmlajšimi obiskovalci Her-
manovega brloga pa te želje že
potrjujejo.
I. STAMEJČIČ
Slomškove pesmi
tudi na Ponikvi
Komorni moški zbor iz Ce-
lja pod vodstvom dirigenta
prof. Cirila Vertačnika je mi-
nulo soboto v cerkvi Sv. Mar-
tina na Ponikvi pri Grobel-
nem predstavil svojo glasbe-
no kaseto in lasersko ploščo
na kateri so posnete Slomško-
ve pesmi in Totus tuus sum
Marija. To pesem je zbor za-
pel v mariborski stolnici, ko
se je papež Janez Pavel II.
srečal s predstavniki sloven-
ske znanosti in umetnosti.
Koncert v cerkvi Sv. Martina
na Ponikvi pri Grobelnem je
zaznamovalo več pomenljivih
dejstev. Z glasbenega vidika je
bil najpomembnejši ta, da je
omenjena cerkev izredno aku-
stična in zelo primerna za kon-
certe vokalnih sestavov, ker
imajo pri petju tudi pevci dober
občutek. Tako je omenjeni
koncert tudi izzvenel, dirigent
prof. Ciril Vertačnik pa se je
odločil, da bo koncert začel s
pesmijo Elizabete Kremžar v
priredbi Sama Vremška Slava
Tebi, Slomšek škof in Ambro-
ža Čopija De Maria Virgine z
obema skladbama: Totus tuus
sum Maria in Sub tuum praesi-
dium. Sledile so znane Slomš-
kove pesmi Juternica, Gorski
zvon, Sveti misijon, Juterno
sonce. Veselja dom. Sonce se
ozira. Predica, Predrzna ptiči-
ca, Oj. zlati čas. Dobra volja.
Vinska trta, Urbanova (ravno
na dan koncerta, 25. maja je
imel sv. Urban god in zato va-
ruje vinsko trto, ker tedaj cve-
te), Luna, Lahko noč, Veseli
hribček in za konec Večernica.
Ubrano petje Slomškovih pe-
smi paje imelo v omenjeni cerk-
vi še simbolni pomen. V njej je
namreč bil Slomšek v svojem
rojstnem letu 1800 tudi krščen
za Antona, ko paje postal škof,
si je izbral še ime Martin, po
svojem birmanskem botru in
farnem zavetniku. Cerkev Sv.
Martina je bila Slomšku prva
postaja, na kateri se je srečal s
krščanstvom, tu spoznal svoje-
ga prvega učitelja in poznejšega
prijatelja ter dobrotnika župni-
ka Jakoba Prašnikaija Na Po-
nikvi je pod mogočnim orehom,
ki je stal nedaleč od cerkve,
Slomšek opravil tudi prvi preiz-
kus svojega znanja in šel opo-
gumljen z uspehom in spodbu-
jen z dobrimi željami mame in
župnika Prašnikarja v Celje na
gimnazijo v kateri je bil odlič-
njak. Pevcem se je za koncert
zahvalil tudi ponkovški župnik
Miha Herman, ker so se odpo-
vedali honorarju in ga namenili
za obnovo Slomškove rojstne
hiše. Komorni moški zbor pa bo
nadaljeval s koncerti Slomško-
vih pesmi v krajih, v katerih je
škof, narodni buditelj in svet-
niški kandidat služboval. D.M.
Pohorje na platnu
Prejšnji teden, od 23. do 25. maja, so Terme Zreče v sode-
lovanju s KUD Lojz Kraigher iz Ljubljane pripravile slikar-
sko kolonijo.Sodelovalo je 17 slikarjev, med njimi polovica
slikark. Ustvarjali so v prijetnem vzdušju Pohorja na temi
pohorska pravljica in pohorska krajina. Nagradili so tri sli-
karje, katerih dela so tudi odkupili. To so Niko Ribič, Franc
Ščurk in Edvard Sever. Njihova dela bodo krasila Terme
Zreče, ki se za slikarske kolonije odločajo ravno zaradi želje
po obogatitvi svojih prostorov. Izvedbo kolonije so omogo-
čili donatorji: Zavarovalnica Triglav, Banka Celje, občina
Zreče in gradbeno podjetje Cimperman iz Mozirja
Razstavo ustvarjenih del so odprli v Termah Zreče v sobo-
to, odprta pa bo do 15. junija
S Slano in
Tisnikarjem
V Slovenskih Konjicah letos
praznujejo 850-letnico. Uvod
v najbolj praznični mesec v le-
tu je druga likovna kolonija,
ki jo organizira uredništvo lo-
kalnega časopisa Novice.
S spremljajočo razstavo bo
kolonija zagotovo eden največ-
jih likovno ustvarjalnih dogod-
kov na Slovenskem. Na njen
bodo namreč sodelovali priz-
nani slikaiji, med njimi Jože
Tisnikar, ki je svojo sliko ne-
davno poklonil papežu v Mari-
boru, njegova dela pa krasijo
tudi mnoge pomembne svetov-
ne galerije. Na koloniji bo us-
tvarjal tudi France Slana, ki že
od torka dalje razstavlja v ko-
njiški Mestni galeriji Riemer.
Odprtje razstave je bilo vseka-
kor prvovrsten likovni dogo-
dek pri nas. Sicer pa bodo na
koloniji sodelovali še Domen
Slana iz Škofje Loke, Veljko
Toman iz Presarij, Katarina
Toman iz Ljubljane, Jože Ko-
tar iz Novega mesta Jure Cih-
lar iz Portoroža Milan Todič
iz Celja in Mariborčan Vojko
Pogačar, od konjiških likovni-
kov pa bodo prisotniMilan La-
movec-Didi, Arpad Šalamon
in Božidar Ščurek.
Vsi našteti bodo štiri dni us-
tvarjali na prostem v naravi,
med drugim tudi v znameniti
Žički kartuziji v Špitaliču. V
četrtek se bodo srečali s Člani
konjiškega Podjetniškega klu-
ba prisostvovali bodo degusta-
ciji kakovostnih konjiških vin,
kolonija pa bo v soboto, 1. juni-
ja sklenjena z odprtjem razsta-
ve nastalih del in z njihovo jav-
no dražbo.	B.Z.
Otroška zborovska revija
V Kristalni dv orani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo
v soboto, 1. junija, velika revija predšolskih pevskih zborov.
Na prireditvi Ciciban poje, ki jo pripravlja domači Vzgojno vars-
tveni zavod, bodo nastopili otroški zbori iz občine Rogaška Slatina
ter gosti iz sosednjih občin. Med nastopajočimi so tako zborčki vrt-
cev iz Rogaške Slatine, Ratanske vasi ter Kostrivnice, iz sosednjih
občin pa iz Kozjega Podčetrtka Rogatca Mestinja ter starejši in
mlajši zbor iz Šmarja pri Jelšah. Začetek prireditve, ki jo pripravljajo
že dvanajstič. letos pa bo posebej bogata bo ob 17. uri. B. J.
V Slovenskem ljudskem
gledališču Celje bodo danes
ob 11. uri, za Abonma Srednje
frizerske, tekstilne in strojne
šole 2 Celje, jutri, v petek ob
11. uri za Abonma Gimnazija
Celje - Center in ob 17. uri za
Abonma Srednje tehniške šole
Celje in Gimnazije Lava Celje,
uprizorili predstavo Florent i n-
ski slamnik. Isto predstavo bo-
do ob 11 .30, za Abonma Sred-
nja šola za gostinstvo in turi-
zem Celje, uprizorili tudi v po-
nedeljek, 3. junija. V torek ob
11. uri za Abonma Čebelica 1,
ob 16. uri zaAbonma Čebelica
2 in izven ter v sredo ob 10. uri
zaAbonma Čebel ica 3 inob 12.
uri zaAbonma Čebelica 4 in iz-
ven, pa bodo uprizorili predsta-
vo S. Makarovič Medena prav-
ljica, s katero bo v Celju gosto-
valo Lutkovno gledališče iz
Ljubljane.
V	OŠ Štore bo drevi ob 20.
uri, letni koncert vokalne sku-
pine Kompolčani, z gostjami -
članicami Ženskega pevskega
zbora Skladateljev Ipavcev.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20.30, koncert Schlosschor ha-
dersfeld iz Avstrije, v sredo 5.
junija ob 20.30, pa koncert pia-
nista Jerneja Gregoriča iz
Ljubljane.
V	koncertni dvorani Glas-
bene šole Celje bo danes ob 19.
uri, koncert Harmonikarskega
orkestra te šole, pod vodstvom
Marije Zavšek.
V	večnamenski dvorani v
Zrečahbojutri ob 19.30, skup-
ni koncert Mešanega komorne-
ga zbora Celje pod vodstvom
Pavla Bukovca in mešanega
pevskega zbora iz Madžarske.
V	kulturnem domu v Šent-
jurju bo jutri, v petek ob 20.
uri, koncert Mešanega pevske-
ga zbora Cetisa in Mešanega
komornega zbora Emanuel iz
Celja.
V	koncertni dvorani Glas-
bene šole v Velenju bo jutri, v
petek ob 19.30, koncert velenj-
skih študentov Akademije za
glasbo. V torek ob 19.30, pa bo
promocijski koncert otroškega
zbora pripravnice Glasbene šo-
le Velenje, pod vodstvom
Alenke Mlinšek.
V	župnijski cerkvi Sv. Mi-
haela v Šoštanju bo v soboto
ob 20. uri, zaključni orgelski
večer Blanke Gagulič, Robija
Cagliča in Mojce Novak.
V	knjižnici v Šentjurju do
15. junija razstavlja Arpad Ša-
lamon.
V	ekspozituri LB v Šošta-
nju si lahko do 17. junija ogle-
date razstavo slikarja Konrada
Marčinka iz Mozirja.
V	občasnih razstavnih pro-
storih Muzeja novejše zgodo-
vine si lahko ogledate razstavo
ob 150-letnici železnice na
Slovenskem in motivov pošt-
nih znamk Jožeta Trpina. V
stalnih razstavnih prostorih
pa razstavo modulov Društva
ljubiteljev železnic, obe do 31.
julija.
V	Likovnem salonu v Celju
je na ogled razstava slik Bogda-
na BorČića.
V	Muzeju grafičnih umet-
nosti v Rogaški Slatini je do
konca julija na ogled razstava
starih grafičnih liskov na temo:
»Dunaj-Avstrija« iz 19. stolet-
ja
V	II. nadstropju Osrednje
knjižnice je do 15. septembra
na ogled razstava Misli in srcu
prosto pot. z izborom grafik 6.
otroškega grafičnega bienala.
V	spominski sobi Starega
piskra Muzeja novejše zgodo-
vine, si lahko ogledate razstavo
Zatirani, a nikdar poteptani.
V	avli hotela Dobrna bo od 1.
do 21. junija razstavljala aka-
demska slikarka iz Velike Bri-
tanije, NatalieAdams in slikar-
ka iz Italije, Loretana Riavini.
Razstavi je pripravil Limit Što-
re.
Pokrajinski muzej Celje
nudi v razstavišču Lapidarij
na ogled razstavo Sol invietus-
sol iustitiae, Krščanstvo na ce-
linskem Hrvaškem, v razsta-
viščuGlavna dvorana, pa raz-
stavo risb Karle Bulovec-
Mrak.
V	galeriji Keleia so do 10.
julija na ogled risbe in grafike
Maria Benedettija.
Union od 30.5. do 5.6. ob
18.45 ameriški film Sabrina
ob 2 L uri pa ameriški film Zad-
nji sprehod; Mali Union od
30.5. do2.6. ob20. uri ameriški
film Pred zoro, od 3. do 5.6. ob
20. uri pa ameriški film Ne
imejte me za norca; Metropol
od 30.5. do 5.6. ob 18.30 in 21.
uri ameriški film Posnemova-
lec.
Kino Dobrna 1. ob 19.uri in
2. ob 17. uri ameriški film Kdo
bo koga.
Kino Žalec 30.5. ob 20. uri
ameriški film Zbogom, Las Ve-
gas, 31.5. ob 20. uri ameriški
film Ne imejte me za norca,
1.6. ob 20. uri ter 2.6. ob 18. in
20. uri pa ameriški film Nekoč
in zdaj.
Kino Polzela30.5. ob 19. uri
ameriški film Galantni pujsek,
31.5. ob 20. uri ameriški film
Zmeda na poštnem vlaku in
2.6. ob 19. uri ameriški film
Smrtonosni spopad.
Kino Vojnik 2.6. ob 19. uri
ameriški film Manekenka in
detektiv.
V	Levstikovi sobi Osred-
nje knjižnice v Celju bo v ok-
viru Univerze za III. življenj-
sko obdobje v ponedeljek, 3.
junija ob 18. uri, pogovor z
Aleksandrom Videčnikom z
naslovom Ljudske vraže in
zdravilstvo.
V	pravljični sobi otroške
knjižnice bo v sredo ob 17. uri
pravljična ura z naslovom:
Draga Katarina.
V	Kulturnem centru Laš-
ko bo danes ob 18. uri občinska
revija ljubiteljev folklorne ple-
sne dejavnosti, na kateri bodo
nastopili člani folklornih sku-
pin društev, šol in vrtcev. Jutri,
v petek ob 19.30, pa bo medob-
činsko srečanje ljubiteljev in-
strumentalne in pihalne glasbe.
V	prostorih Muzeja novej-
še zgodovine v Celju bo da-
nes, v četrtek ob 18. uri, pred-
stavitev knjige Zdenke Stoparz
naslovom Moja srečanja Pro-
gram bo povezoval Peter Si mo-
niti.
V	knjižnici v Žalcu bo v to-
rek ob 20. uri, v knjižnici v
Laškem pa v sredo ob 20. uri,
predstavitev knjige spominov z
naslovom Na celjski gimnaziji
zvoni, Marjana Marinška.
Št. 22. - 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
AKTUALNO - FELJTON
12
V Novem Kloštru bo kraljeval Celjan
Andrej S a vodni h Je od žalske občine odkupi! graščino Novi K i oš ter - Objekt naj b! v novi podob! zasijal ob koncu tisočletja
Zob časa je zadnjega pol stoletja pošteno
načel graščino Novi klošter na Polzeli. Nek-
daj je bila ta lepa stavba v rokah družine Pa-
rin. Po vojni je odškodnino nekdanjim last-
nikom izplačala rajnka Jugoslavija, zato ni-
majo pogojev za vrnitev premoženja. Pari-
novi, ki danes živijovv Švici, tega premoženja
tudi niso zahtevali. Žalska občina je graščino
zdaj prodalaAndreju Savodniku, ki napove-
duje, da se bo za graščinske zidove spet vrni-
lo življenje.
Hotel, poslovni prostori,
restavracija, galerija...
Andrej Savodnik je po rodu Celjan. Leta
1969 gaje pot zanesla v tujino, trenutno živi v
Berlinu, kjer ima tudi svoje podjetje, ukvarja se
z inženiringom, predvsem pa obnovo starih ob-
jektov. Poslovalnico ima podjetje v Braziliji,
svoje podjetje Base inženiring d.o.o. je Andrej
Savodnik ustanovil tudi v rodnem Celju. »Dela,
kijih opravlja naše podjetje v Nemčiji, se delno
že izvajajo v Sloveniji, izvajalce imamo v Ljub-
ljani, Petrovčah in Dravogradu. Vse te izvajalce
želimo združiti pod eno streho in to je tudi eden
izmed razlogov, da se vračamo v Slovenijo,« je
povedal Andrej Savodnik.
Žalski župan Milan Dobnik: »Z Andrejem
Savodnikom smo se o obnovi Novega Klo-
štra začeli pogovarjati pred tremi leti. Oseb-
no me je ves čas preganjala usoda dveh gra-
dov v šmarski občini, to je grad v Podčetrtku
in Jelšingrad, ki soju prodali z velikimi obeti
o obnovi, pa do danes praktično ni storjene-
ga ničesar. Zato smo se najprej pogovarjali o
sovlaganju, žalska občina pa bi ohranila
lastninsko pravico. Ko je bila pogodba pri-
pravljena za podpis, seje v občinskem svetu
pojavilo nezaupanje, nekateri svetniki so
menili, da bo Savodnik določena dela sicer
opravil, potem pa se umaknil iz tega posla,
občina pa mu bo morala povrniti stroške.
Zato sem svetnikom in Savodniku predlagal
odkup, objavljen je bil razpis in pred krat-
kim je bila tudi podpisana kupoprodajna
pogodba. V primeru, če novi lastnik ne bo
pričel zdeli v določenem roku, lahko pogod-
bo razveljavimo, občina pa bi se ponovno
knjižila na premoženje. Mislim, da se to ne
bo zgodilo in da bo novi lastnik uresničil svo-
je načrte ter uspešno kraljeval v Novem Klo-
štru, s tem pa Savinjski dolini prinesel nekaj
poslovnih uspehov in turistične slave.«
Za nakup Novega KloštrajeAndrej Savodnik
odštel 371 tisoč mark, kupnina bo plačana v
dveh obrokih, zadnji obrok mora bitij»lačan 1.
novembra. »Želeli smo, da bi občina Žalec bila
naš partner, zdaj se bo dela lotil konzorcij, ki ga
sestavljajo štiri podjetja z našimi lastniki in si-
cer so to podjetja iz Kanade, Brazilije, Nemčije
ter naše lastno podjetje, ki se iz Nemčije seli v
Slovenijo. Dolgo časa smo iskali primerne pro-
store in jih končno tudi našli v graščini Novi
Klošter. V tej graščini je približno 2 tisoč kva-
dratnih metrov uporabne površine, kije potreb-
na temeljite obnove. Konkretno nameravamo
urediti hotel, namenili mu bomo 420 kvadrat-
nih metrov. V graščinskem hotelu bo 24 ležišč,
ne bo pa to hotel odprtega tipa, temveč bo name-
njen poslovnežem oziroma zastopnikom pod-
jetij, ki bodo v graščini imeli svoje poslovne
prostore. Pisarne bodo urejene na približno 360
kvadratnih metrih, dobrih 100 kvadratnih me-
trov je predvidenih za restavracijo, ki pa bo od-
prta in namenjena vsem obiskovalcem. Poleg
tega nameravamo v graščini urediti tako imeno-
vani piano bar, stanovanje, saj nameravam v
tem lepem objektu preživeti svoja zadnja leta,
potem stanovanja za uslužbence ter prostore za
rekreacijo. Del graščine naj bi ostal muzej, kjer
bo prikazana njena zgodovina,« je razlagal bo-
doči lastnik graščine.
Naložba, vredna preko pet
milijonov mark
Andrej Savodnik namerava obnoviti tudi
graščinsko cerkev in v njej urediti galerijo, cer-
kev bo s svojo akustiko primerna za koncerte, v
njej naj bi opravljali cerkvene obrede. V zadnji
fazi pa novi lastnik načrtuje gradnjo pokritega
bazena. »Naložba, pri čemer nista všteta zuna-
nja ureditev in urejanje parka, bo po prvih oce-
nah veljala 5,6 milijona mark. Trenutno imamo
zagotovljenih 80 odstotkov potrebnega denar-
ja. zbrali smo ga s pomočjo slovenske in avstrij-
ske banke ter lastne zasebne banke konzorcija.
Pod vodstvom profesorja Marjana Ocvirka iz
Ljubljane bodo predvidoma do septembra pri-
pravljeni projekti, nekaj mesecev bomo potre-
bovali za pridobivanje gradbenih in ostalih po-
trebnih dovoljenj. Z obnovo in prvimi gradbe-
nimi deli bomo pričeli v letošnjem letu, objekt
pa naj bi bil končan leta 1999. Računam, da bo
do takrat zaključena tudi gradnja avtoceste, kaj-
ti to je bil pogoj, ki so ga za sodelovanje v tem
projektu postavili naši partnerji,« dodaja Sa-
vodnik.
V	graščini Novi Klošter danes živijo trije sta-
novalci, zaenkrat ostajajo v graščinskih stano-
vanjih, v prihodnjih letih pa jim Andrej Savod-
nik s pomočjo občine obljublja nakup novih
stanovanj.
V	neposredni bližini graščine so tudi hlevi
Hmezad Kmetijstva, s tem podjetjem se novi
lastnik prav tako pogovarja o odkupu, v njih pa
se namerava ukvarjati s konjerejo. Andrej Sa-
vodnik seje nedvomno lotil zahtevnega posla.
Če bo svoje ideje tudi uresničil tako, kot na-
poveduje danes, potem bo graščina Novi Klo-
šter resnično v ponos kraju, Savinjski dolini in
vsej Sloveniji.	IRENA BAŠA
Predsednik krajevne skupnosti Polzela Stanko Novak: »Na Polzeli imamo kar štiri objekte
oziroma komplekse, ki se uvrščajo na seznam naravne in kulturne dediščine. To so park
Šenek, cerkev svetega Florjana v Seneku, grad Komenda in graščinski kompleks s cerkvijo
v Novem Kloštru. Zelo pozitivno ocenjujem dejstvo, da bo nekdo v naši krajevni skupnosti
prevzel tako velik graščinski kompleks kot je Novi Klošter. V zadnjem času smo namreč
priča pravemu ropanju v graščinski cerkvi, nekdo je iztrgal dva kamnita stebra, zaradi če-
sar seje del objekta porušil. Želimo, da bi kompleks zaživel, pričakujemo pa, da bomo del
sredstev, ki jih bo lastnik namenil za odkup graščine, dobili na Polzelo, denar pa bomo po-
rabili za obnovo ostalih treh kulturnih in naravnih spomenikov. V parku Šenek potrebuje-
mo 7 milijonov tolarjev, da bi pokrili dela Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri cerkvi v Šeneku smo farani sami prostovoljno opravili 650 udarniških ur v vrednosti 5,5
milijonov tolarjev, tako da je notranjost cerkve v glavnem obnovljena, za zunanjo ureditev
oziroma fasado bi potrebovali še 2,5 milijona tolarjev. Največji zalogaj bo grad Komenda,
pri obnovi tega gradu je vprašljiva predvsem statika. Samo za rešitev tega problema bi po
ocenah strokovnjakov potrebovali 15 milijonov tolarjev. Krajani vsekakor želimo objekte
zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. Zato sem na seji občinskega sveta jasno povedal,
da 3 milijone tolarjev v občinskem proračunu za varstvo naravne in kulturne dediščine še
zdaleč ni dovolj. Pričakujem, da bomo z rebalansom proračuna za te namene zagotovili več
denarja.«
Andrej Savodnik ima izdelano maketo, kako
bo graščina izgledala ob koncu tisočletja.
Današnja podoba graščine Novi Klošter.
ANTON WARTIN SLOMSEK V CELJU
FISE: DRAGO MEDVED
»Zemljo materno želim obdelovati«
Slomšek seje večkrat odpra-
vil tudi v Žiče, da bi videl, kaj
se dogaja z nekdanjim domo-
vanjem menihov prve kartuzije
na slovenskih tleh. Z žalostjo v
srcu je ugotavljal, da se streha
patrovske cerkve Sv. Janeza
Krstnika žalostno podira in z
njo vred celotna cerkev. V svoj
dnevnik je zgovorno zapisal: »-
Kjer so se nekdaj razlegale sve-
te pesmi, zdaj sikajo kače.«
Junija 1829 seje odpravil iz
Nove Cerkve na daljše potova-
nje. Najprej je krenil na prija-
teljski obisk v starodavno Laš-
ko, od tam v Loko pri Zidanem
Mostu, zatem pa v Brežice, od
koder je nadaljeval pot v Pišece
in na Bizeljsko. Tam so ga poz-
dravili starin znanci in prijate-
Iji-
Slomškovo delovanje v Novi
Cerkvi pa ni ostalo neprikrito
le njegovim faranom, temveč
tudi predstojnikom. Ko sta 5.
avgusta obiskala bolnega de-
kana Jakominija sam lavantin-
ski škof Zimmerman in stolni
kanonik Albrecht, slednji je bil
Slomškov mentor na bogoslov-
ju, je bil pravi namen obiska
prikrit. Toda razkril se je čez
dva meseca, ko je 9. oktobra
sevniški kaplan Anton Cisl
Slomšku zaupal, da ga mislijo
imenovati za spirituale v ce-
lovškem bogoslovnem seme-
nišču. To mesto je namreč iz-
praznil dotedanji spiritual iz
krške škofije Franc Ksaver Fi-
lip Schneider. Mesto sta si na-
mreč izmenično delila krška in
lavantinska škofija, tokrat je
bila torej na vrsti slednja, da
imenuje svojega spirituals To
je bila velika čast in pomembno
napredovanje, saj so na take
položaje ponavadi imenovali
starejše, izkušene duhovnike.
Uradno je Slomšek za to odlo-
čitev zvedel tri dni pozneje, ko
ga je prestregel poštni sel med
potjo v Vojnik.
Za svet je vprašal tudi svoje-
ga prijatelja Prašnikarja v
Olimju, ki mu je napredovanje
nekdanjega varovanca in učen-
ca kar godilo. Ko je opravljal
poslovilne obiske, seje oglasil
tudi na domačem Slomu. Nič
kaj veselega ni tam doživljal po
mamini in očetovi smrti. Najm-
lajšega brata Valentina je po-
baral, da se mora bolj učiti, si-
cer mu bo odtegnil podporo. Le
ta pa mu je odgovoril, daje nje-
gova dolžnost vzdrževati ga, če
gaje poslal v šole. Koje Slom-
šek 23. oktobra 1829 odhajal iz
Nove Cerkve, na pot gaje pos-
premil prijatelj Schwarzl iz
Šmartnega v Rožni dolini, je
zapisal v dnevnik: »Bil sem
srečen pri delu, hvaležen v sr-
cu, obdan z mnogimi prijate-
lji.«
V Šentilju pri Velenju seje
še poslovil od prijatelja župni-
ka Korena, ki je oba potnika
povabil na kosilo. V Celovec je
prispel 26. oktobra, kjer je po
štirih letih spet prestopil prag
bogoslovnega semenišča.
Tudi tukaj seje »vrgel« v de-
lo. Uspešno je opravljal neka-
tere razvade pri gojencih, v to-
bačni vojni proti kajenju pa ni
uspel. Veliko je tudi maševal
po mestnih in podeželskih
cerkvah. Kot spiritual je živel
zelo delovno. Veliko skrbi je
posvetil učenju maternega je-
zika mladih bogoslovcev, kajti
slovenščina je bila tam precej
zapostavljena. Iz tistega časa je
znano, daje Slomšek živel do-
kaj skromno. Vsake tri mesece
je prejel 125 goldinarjev plače,
aje veliko denarja namenjal za
revne bogoslovce in knjige,
Posteljo sije postiljal sam, več-
krat seje odrekel zajtrku in ve-
čerji v prid revnejšim. Tudi ob-
lačil seje skromno, a dostojno.
Podpiral je tudi sorodnike in
vzdrževal brata Valentina, ki
tudi kot študent medicine na
Dunaju ni ravno blestel. Slom-
šek gaje podpiral še koje po-
stal škof.
V Celovec je Slomšku poši-
ljal slovenske knjige Matija
Cop. preko njega paje Slomšek
vstopil v Prešernov krog. S pe-
snikom seje v Celovcu celo se-
stal. Toda mi pospremimo
Slomška na njegovi poti v Vu-
zenico, kjer je bil dekan in na-
džupnik in v Št. Andraž, kjer je
bil kanonik, od tam pa spet v
Celje, saj je v tem podlistku
premalo prostora za širše opise
Slomškovega delovanja, ki ni-
so neposredno ali posredno ve-
zani na Celje in njegovo okoli-
co. Omenim naj le to, da je
Slomšek v Celovcu izgoreval
za materni jezik, organiziral
šole, tečaje in izdajal literaturo,
vse z namenom, da bi spodbu-
jal rabo slovenščine na bogo-
slovju. V Vuzenico je prispel
leta 1838, torej po devetih letih
službovanja v bogoslovju. Za-
želel si je spet pastirovanja
med preprostim ljudstvom. V
župnišču je seje s kaplani dva
dni v tednu pogovarjal latin-
sko, dva dni nemško, ostale dni
slovensko. Tam je za otroke
spisal znamenito knjigo Blaže
in Nežika v nedeljski šoli. V
Vuzenici je začel izdajati tudi
Drobtinice kot nadomestilo za
Mohorjevo družbo, ki je tedaj,
v času Metternichovega abso-
lutizma, še niso dovolili usta-
noviti. Leta 1844 ga je škof
imenoval za šolskega nadzor-
nika za šole v lavantinski škofi-
ji. Potem seje preselil v Št.An-
draž in nadaljeval z delom.
Kardinal Schwarzenberg je ne-
koč dejal Slomšku, da mu oči-
tajo, ker se preveč zavzema za
slovenski narod in slovenski je-
zik. Slomšek pa mu je odgovo-
ril: »Mene to očitanje ne mo-
ti...Tisti, ki me sodi, je Gos-
pod. Slovenska mati meje rodi-
la, naj me slovenščina svojega
hvaležnega sina ima. Zemljo
materno želim obdelovati, do-
kler se v njej enkrat ne spoči-
jem, če je taka božja volja...«
Kako je Slomšek resno jemal
odnos do maternega jezika po-
ve to, daje imel odpadnika od
maternega jezika tudi za od-
padnika od Boga.
Koje 3. avgusta 1845 umrl
celjski opat Filip Schneider, je
škof Kutnar predlagal Slomš-
ku, naj zaprosi za službo v Ce-
lju, kajti Celje kot mesto nek-
danje škofije, je bilo pomem-
bna cerkvena postojanka. In ta-
ko je Slomšek 3. marca 1846
bil imenovan za celjskega opa-
ta.
Ostanki samostanske cerkve Sv. Janeza Krstnika v kartuziji Ži-
če. Ko je Slomšek kot kaplan v Novi Cerkvi obiskal ta kraj pod
Konjiško goro, se je na cerkvi le bila sesula streha.
Foto: D. Medved.
Št. 22.- 30. maj 1996
13
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Ziatoporočenca z nepreštetimi otroki
Cecilija in JoželKolar sta kljub težkemu življenju nudila mnogim topel dom
Pred kratkim sta zlato poroko praznova-
la Cecilija in Jožef Kolar z Dobrne. Njuno
življenje označujejo trpljenje, ena roka za
7 lačnih ust, več kot 150 varovancev in re-
jencev ter nepojasnjena smrt lastnega sina.
Cecilija je bila četrta med 18-imi otroci, ko-
maj 3-letni paje umrla mama. Takoj po ma-
terini smrti so jo poslali iz rojstnega kraja Ma-
le Dole pri Vojniku v rejo k sorodnici na Do-
brno. kjer še za domače ni bilo kruha. Tudi Jo-
žefa so zaradi revščine in številnih otrok po-
slali v rejo. V svojih najlepših letih je kot in-
terniranec gestapa po krutih premeščanjih iz
taborišča v taborišče ostal brez desne roke. Z
drugo roko je bilo treba kasneje na Dobrni,
kjer sta se s Cecilijo poročila v maju 1946,
zgraditi dom in nahraniti 7 lačnih ust.
Bilo je več noči. ki sta jih prebedela kot ti-
stih, ki stajih prespala. Najstarejši sin Jože se
spominja, kako se je kot otrok nemalokrat
zbudil sredi noči ali že proti jutru, koje bil oče
v nočni službi, mama paje šivala ali likala,
brskala po šolskih torbah, pripravljala ozim-
nico ali pospravljala stanovanje. »Skoraj ne
morem verjeti svojim lastnim očem: niste sa-
mo mati ene najštevilnejših družin na Dobrni,
ste tudi mati najbolj urejenih otrok na šoli,« je
na roditeljskem sestanku v začetku sedemde-
setih let v poduk vsem navzočim prepričljivo
poudaril dolgoletni ravnatelj OŠ Dobrna g.
Marčič. Seveda je bilo vse delo, tudi šivilj-
sko, opravljeno doma, saj ni bilo denarja za
nakup novih oblačil.
Iz življenja beležita Kolarjeva ziatoporo-
čenca več žalostnih utrinkov. Do tal je pogo-
relo komaj postavljeno gospodarsko poslop-
je, še vedno nepojasnjeno izginotje enega od
sinov v najlepših letih in zdravstvene nevšeč-
nosti obeh zakoncev je njuno trpljenje le po-
večevalo.
Kljub vsemu pa sta izpolnjevala svoje po-
slanstvo. Človek bi pričakoval, da si bosta z
odhodom svojih otrok v svet vsaj malo odpo-
čila. Toda ne - takoj z odhodom prvega otroka
sta v rejo sprejela prvega najdenčka. temu je
z odhodom drugega sledil drugi in tako na-
prej. Takoje bilo pri Kolarjevih še vrsto let po
tistem, ko sije večina njunih sinov in hčera že
rezala lastni kruh, v hiši vedno 7 otrok. Njim
so sledili varovanci, pa spet rejenček... Koli-
ko je bilo vseh, ki sojo v minulih letih klicali
mama, ne ve nihče. Točno tudi nikoli nihče ne
bo vedel. Gospa Cècilijajih je po spominu na-
štela 162, potem pa se ji je zataknilo. Ni bilo
časa za vodenje statistike, obstaja zgolj nekaj
naključnih fotografij in spomini, lepi in manj
lepi.
Neredko seje zgodilo, da so ti otroci ostali
pri Kolarjevih le do dne, ko seje vrnil kateri
od staršev ali ko jim je socialna služba našla
posvojitelja. Takoje večina od njih prišla in
odšla kot kafra, brez sledu, čeprav so pri Ko-
larjevih preživeli tudi po več let. Nekateri
»novi lastniki« otrok tudi niso dovolili nobe-
nih stikov z njima, čeprav je bila navezanost
nanju nepopisna, slovo pa pospremljeno z bo-
lečino, podobno tisti, ko so odhajali z doma
njuni otroci.
Seveda so bili v življenju tudi lepi trenutki,
pravi sin Jože. Mama Cecilija je bila navdu-
šena pevka, vrsto let je prepevala pri prosvet-
nem mešanem pevskem zboru in pri cerkve-
nem pevskem zboru na Dobrni. Oče Jožef, ve-
lik ljubitelj domače glasbe in izvrsten harmo-
nikar, je s frajtonarico prikrajšal otroke za
prenekatero bridko izkušnjo. Vse svoje otro-
ke je temeljito seznanil s tem glasbilom.»Tip-
kam na desni strani harmonike smo bili že ne-
kako kos, z basovsko stranjo pa nismo prišli
do želenega cilja. Oče seje znašel tudi v tem
trenutku. Sam je prevzel basovsko stran in se
z vsakim izmed nas trudil vse dotlej, dokler
tudi na basovski strani nismo bili sami dovolj
vešči tipk,« se spominjajo Kolarjevi otroci.
US
Ziatoporočenca Cecilija in Jožef Kolar.
Slavljenca s sinovi, hčerami, 13 vnuki in pravnukinjo.
Učenci so odgovorili na vsa vprašanja o dejavnostih RKS.
Rdeči križ praznuje
Pretekli teden so v Vele-
nju slavnostno obeležili 130-
letnico delovanja Rdečega
križa Slovenije. Za področje
občin Velenje, Šmartno ob
Paki in Šoštanj je proslavo
pripravila Območna orga-
nizacija RK Velenje, ki je
poskrbela za srečanje s šte-
vilnimi aktivisti, organiza-
torji, mentorji RK na šolah
in predstavniki občin.
Slavnostni govornik dr.
Bogdan Menih, ki je tudi
predsednik humanitarne or-
ganizacije, je v nagovoru
poudaril pomen delovanja
RK v Sloveniji in v svetu, še
posebej paje izpostavil pod-
jetnost in zasluge te organiza-
cije na področju Šaleške doli-
ne in Šmartnega ob Paki.
O vsebini delovanja RK je
spregovoril še velenjski žu-
pan Srečko Meh, ki je izrazil
tudi zadovoljstvo nad prijaz-
nimi ljudmi, aktivisti RK in
darovalci krvi. Osrednjo be-
sedo so vendarle imeli mladi.
Iz OŠ Bratov Letonje iz
Šmartnega ob Paki so pripra-
vili prijeten kulturni pro-
gram, vse velenjske in šmar-
ske šole pa so se pomerile tu-
di na kvizu. Tematika je bila
seveda dejavnost RK, odvi-
snosti od cigaret, alkohola in
drog, na vprašanja pa so sko-
raj brezhibno odgovarjali tu-
di učenci dveh ekip Centra
srednjih šol Velenje. Ob kon-
cu so nagradili še pet aktivi-
stov Območne organizacije
RK Velenje.
JOŽE MIKLAVC
Savinjčani zbirajo oblačila
Območna organizacija Rdečega križa Žalec zbira v sode-
lovanju z žalsko krajevno organizacijo rabljena, še uporabna
oblači la. Akcija je med 29. in 31. majem, med 9. in 11. ter 16.
in 18. uro, oblačila pa lahko prinesete \ garaže bivše policij-
ske stavbe, na dvorišče za pošto.	BJ
V koraku s časom
Odlične naloge obsoteljskih šolarjev
Šolarji v.petih novih obči-
nah na področju šmarske
upravne enote so se z letoš-
njim raziskovalnim delom
odlično izkazali. Po ugotovi-
tvi strokovne komisije, ki je
upoštevala stroga republiš-
ka merila, so njihove naloge
odlično ocenili. V akciji
Mladi v korak s časom so se
mladi lotili najrazličnejših
področij, od tujih pregovo-
rov do domačih okoljevars-
tvenih težav.
Odkar je v Obsotelju pet no-
vih občin, je akcija medobčin-
ska, letošnji organizator paje
bila Občina Rogaška Slatina,
oddelek za družbene dejavno-
sti. Razpis so objavili že jese-
ni, sodelovale so skoraj vse
osnovne šole, nekaj pa jih ni
vztrajalo do konca. Pri ocenje-
vanju nalog je sodelovalo
osem recenzentov, od tega
štirje tudi v strokovni komisi-
ji. Od sto mogočih točk, jih je
najboljša naloga prejela kar
99, drugouvrščena 98, tretja
pa 97.
Najvišje število točk so pre-
jeli mladi raziskovalci iz
šmarske osnovne šole (z men-
torico Miro Vizjak), ki so ra-
ziskovali pregovore v angleš-
kem, nemškem ter sloven-
skem jeziku. Na drugem me-
stu je delo učencev I. osnovne
šole v Rogaški Slatini (z men-
toricoSIavico Ravenščak), ki
so raziskovali okoljevarstve-
ne težave Rogaške Slatine in
to v angleškem jeziku. Skupi-
na učencev iz II. osnovne šole
Rogaška Slatina (z mentorjem
Igorjem Baherjem). ki je do-
segla tretje mesto, paje pripra-
vila nalogo o magmatskih ter
metamorfnih kameninah juž-
nega Pohorja.
Po mnenju strokovne komi-
sije so odlične tudi ostale na-
loge. ki so jih pred dnevi prav
tako predstavili na posebni
prireditvi.
Na zaključni prireditvi, v II.
osnovni šoli Rogaška Slatina,
so ugotovitve mladih razisko-
valcev iz petih občin predsta-
vili v besedi in sliki, nekateri
pa tudi s primerno pesmijo.
Zupan Rogaške Slatine, mag.
Branko Kidrič, je z zado-
voljstvom ugotovil, da nove
občinske meje niso prekinile
skupnega mladinskega razi-
skovalnega dela.
BRANE JERANKO
Za kip sv. Florjana
Pred kratkim se je v Ko-
karjah v občini Nazarje
zbralo kar 38 gasilskih dese-
tin, med njimi 12 ženskih
tekmovalnih ekip. Gasilci,
ki se pripravljajo na držav-
no prvenstvo, so prispeli iz
različnih slovenskih krajev,
v organizaciji PGD Gorica
ob Dreti pa so se pomerili za
kip sv. Florjana.
Tekmovanje so izvedli na
dveh progah v kategoriji MB
suhe izvedbe. Po prvem izlo-
čilnem krogu seje v finalu po-
merilo 20 najboljših ekip. V
moški konkurenci so zmagali
člani PGD Štrekljevec z Do-
lenjske, med članicami pa je
zmagala prva ekipa Lok pri
Kamniku. Ti dve ekipi sta tudi
odnesli kip sv. Florjana, poh-
valiti pa velja vse gasilce, or-
ganizatorje in gasilske sodni-
ke. Tekmovanje v Kokarjah so
pripravili že šestič, tokratno
paje minilo predvsem v zna-
menju krepitve kondicijske in
taktične pripravljenosti za ga-
silske intervencije.
JOŽE MIKLAVC
Št. 22.- 30. maj 1996
ÙW TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Piatii raziskujejo za Celje
Z Astrid Pešec o razvoju mladinskega raziskovalnega dela v Celju
Prihodnji torek ho v celj-
skem Narodnem domu slove-
sna podelitev priznanj avtor-
jem dvanajstih raziskovalnih
nalog (šestim osnovno in še-
stim srednješolskim) in nji-
hovim mentorjem. Gre za
rikaz raziskovalnega dela
¡roma naloge, kijih je stro-
>vna komisija med 104 razi-
ovalnimi nalogami, ki so le-
s prispele na razpis Službe
družbene dejavnosti Mest-
e občine Celje, ocenila kot
a j boljše.
V projekt raziskovalnih na-
je bilo letos vključenih vseh
m osnovnih in devet celj-
ih srednjih šol. Pri razisko-
!nih nalogah je sodelovalo
i 2 učencev in dijakov, 114
ntorjev ter 72 članov komi-
ij (v povprečju trije za posa-
mezno področje), raziskovalne
naloge pa so razdelili na22 raz-
ličnih področij.
Sama akcija, ki ima v Celju
že osemnajstletno tradicijo, je
ired tremi leti doživela teme-
jito prenovo, v Službi za druž-
ene dejavnosti Mestne občine
elje, pod katere okriljem ak-
a poteka, pa se trudijo, da bi
:o mentorji in raziskovalci
zito poudarjali predvsem
binsko kakovost dela, pravi
rid Pešec, svetovalka za
dročje družbenih dejavnosti
za področje raziskovanja v
cj službi.
Kakšen je razvoj mladin-
skega raziskovalnega dela v
Celju?
Akcija mladinskega razisko-
valnega dela po šolah v Celju
letos poteka že osemnajsto le-
to, kar pomeni, da imamo naj-
daljšo tradicijo raziskovalnega
dela v Sloveniji. Akcija je ves
čas vodena in organizirana z
nivojaobčine,z leti pasejeraz-
vijala in dopolnjevala. Sicer pa
je ta oblika raziskovalnega dela
na šolah le eden (in največji) od
sedmih projektov, ki jih v
Mestni občini Celje izvajamo v
okviru mladinskega razisko-
valnega dela.
Kako je organizirano delo
v okviru akcije?
Naloge nam šole posredujejo
na osnovi razpisa službe za
družbene dejavnosti. Ta razpis
vsako leto pošljemo na šole,
potem se pri nas zbirajo najprej
predprijave, v začetku koledar-
skega leta pa še končne prijave
raziskovalnih nalog. Potem na-
loge glede na vsebino razdeli-
mo na različna področja. Letos
je bilo v okviru osnovnošolskih
nalog takšnih področij deset, v
okviru srednješolskih pa dva-
najst. Na osnovi teh področij
oblikujemo prehodne ocenje-
valne komisije, sestavljene
najmanj iz treh članov. To so
naši, celjski strokovnjaki, od
katerih večina to nalogo oprav-
lja že tretje leto.
Obstajajo o tem, kakšna
naj bi bila dobra raziskoval-
na naloga, kakšni kriteriji?
V službi za družbene dejav-
nosti imamo že tretje leto pri-
pravljeno gradivo o tem, kaj je
mladinsko raziskovalno delo,
kako naj bo raziskovalna nalo-
ga mladega človeka pripravl je-
na, kaj se ocenjuje in kaj je po-
membno. Skratka, vse potreb-
no gradivo je po metodološki,
vsebinski in organizacijski
ravni pripravljeno in imajo ga
tudi na šolah. Na vsaki šoli pa
imamo tudi tako imenovanega
koordinatorja raziskovalnega
dela, ki skrbi za mentorje in
mlade raziskovalce na svoji šo-
li. Poleg tega dostavimo šolam
ocenjevalne liste, po katerih
člani komisij ocenjuje razisko-
valne naloge. Te je pripravilo
Ministrstvo za znanost in teh-
nologijo, mi smo jih le dopolni-
li in prilagodili. Namen vsega
tega je, da naj bi vsak mentor in
vsak avtor spoznala, kaj je bis-
tvo raziskovalne naloge in ka-
ko naj bo ta sestavljena, da bo
dobila kar največ možnih točk
in - predvsem - dosegla svoj na-
men.
Čeprav se včasih pojavi tudi
razočaranje po oceni, je sestava
komisi ja iz treh članov še neka-
ko najbolj objektivna, saj je
ocena skupek točk treh različ-
nih ljudi, strokovnjakov. Kak-
šnih konkretnih pravil pa tu ni;
delo je rezultat vseh, ki delamo
na tem področju in se trudimo,
da bi bilo raziskovalno delo
mladih resnično objektivno
ocenjeno.
Kakšna je usoda razisko-
valnih nalog po ocenjevanju
in razglasitvi; se rezultati na-
log uporabljajo v praksi, jih
je mogoče kje prebrati, upo-
rabiti?
Prav zato, da bi ohranili tak-
šno obliko raziskovalnega de-
la vsako leto izdamo bilten, ki
smo ga letos poimenovali Mla-
di za Celje. V tem biltenu pri-
kažemo raziskovalno delo mla-
dih v Mestni občini Celje, vse
naloge, za katere je označeno,
da so prave raziskovalne nalo-
ge, pa vsako leto oddamo v
Osrednjo knjižnico Celje, kjer
so na voljo kot vse ostalo knjiž-
nično gradivo. Del teh nalog pa
nastaja tudi v različnih ustano-
vah, kjer lahko rezultate potem
uporabljajo v praksi, mi pa v
takšne ustanove pošil jamo tudi
biltene, iz katerih je razvidno,
kaj vse so mladi v tekočem letu
raziskovali. Vsake toliko časa
raznim ustanovam pošljemo
tudi dopis, v katerem prosimo,
naj predlagajo teme. Tako do-
bimo pobude, ki jih mladi.v
svoje naloge večinoma tudi
vključijo.
In splošna ocena kakovosti
vsebine letošnjih raziskoval-
nih nalog?
Raven vsebine teh nalog je v
Celju na zelo visoki stopnji, saj
se že tretje leto trudimo - tudi s
pomočjo ocenjevalnih listov in
strokovnih komisij - da bi dvig-
nili kakovost teh izdelkov.
Ugotovili smo namreč, da je
poleg količine vedno bolj po-
membna tudi kakovost dela.
Gre predvsem za metodološki
pristop k izdelavi raziskovalne
naloge. To se nam zdi najpo-
membnejše zato, ker je v siste-
mu šolanja ravno ta del tisti, ki
ga mladi pri rednem pouku ali
tudi pri predavanjih na fakulte-
ti ne dobijo.
Učenec ali dijak, koje enkrat
sposoben izdelati pravo razi-
skovalno nalogo, je potem vse
življenje sposoben pripraviti
kakršen koli izdelek v takšni
obliki. Torej lahko raziskoval-
no delo mladim v šoli koristi tu-
di kot priprava na nadaljnje ra-
ziskovalno delo, kar je tudi
glavni namen.
NINA M. SEDLAR
Športno zabavni dan
V žalskem športnem centru je bil^v soboto športno zabavni dan, ki sta ga pripravila žalska
osnovna šola in mestna skupnost Žalec.
Sodelovalo je okrog 1500 učencev, staršev in učiteljev. Pomerili so se v atletiki, odbojki na
mivki, v malem nogometu, košarki in raznih drugih športnih igrah. Za zabavo je skrbel ansambel
Mix max. Tisti, ki niso tekmovali v športnem centru so lahko odšli na pohod. Najboljšim ekipam
so ob koncu podelili priznanja pokale in spominska darila. Na sliki: pri vlečenju vrvi so se skupaj
pomerili otroci in starši. S to akcijo so se Žalčani vključili v republiško akcijo šport proti drogi.
T. TAVČAR
Rado Kovač
Pred dnevi smo se v veli-
kem številu za vedno poslo-
vili od človeka, znanega si-
rom Savinjske doline in da-
leč preko njenih meja. Po-
slovili smo se od človeka, ki
nam je bil vsem tako drag in
priljubljen, da bomo še dol-
go čutili praznino, kije na-
stala ob njegovi izgubi in le
čas je tisti, ki lahko zaceli
rane, nastale ob njegovem
slovesu.
Bil je človek širokega, ve-
drega srca, ki se je ves raz-
dajal svojim prijateljem in
znancem, predvsem pa svoji
družini. Za vsakega je imel
pripravljeno lepo besedo,
vsakomur je rad pomagal,
če je le mogel, nikogar ni
omalovaževal. Nasprotno,
vse je imel rad in vedno je
svojo okolico razveseljeval
s samo njemu svojstveno ve-
drino in šegavostjo.
Telesno močan in do zad-
njih trenutkov videti zdrav
je vlival občutek, da bo še
mnogo let lahko skrbel za
svojo družino in pomagal
svojima sinovoma pri izvr-
ševanju njunega poklica.
Zato nas je njegova nenad-
na smrt tembolj presenetila
in pretresla.
Rado Kovač se je rodil
pred 77 leti v Žalcu, kjer je
preživel otroška in šolska
leta. Kleparske obrti se je
izučil pri svojem očetu in
kmalu pokazal vso izurje-
nost v svojem poklicu. Kot
mladenič je bil dober telo-
vadec, športnik in še živeči
prijatelji se dobro spomi-
njajo njegovega močnega
udarca pri igranju nogome-
ta.
Potem je izbruhnila voj-
na. Zaprli in pos tre lil i so
mnogo njegovih sovrstni-
kov. Sam je pravočasno
zbežal v Kočevje, kjer je os-
tal do osvoboditve. Tam si
je našel zaposlitev, se pri-
družil partizanom in tako
dočakal konec vojne. Postal
je obrtnik, znan daleč nao-
koli po svoji strokovnosti in
izkušenosti. Zgradil si je
svoj dom, uredil novo kle-
parsko delavnico in ob
pridnem delu dočakal svojo
upokojitev. Kot obrtnik seje
aktivno vključil v delo na
družbenem področju.
Pred 26 leti, ko so takrat-
ne oblasti močno moralno
in finančno pritiskale na
obrtnike, so za protiutež us-
tanovili svoje obrtno zdru-
ženje. Bil je ustanovni član
Združenja in pozneje, kot
upokojenec, spet aktivni od-
bornik Sekcije upokojenih
obrtnikov pri Zbornici za-
sebnega gospodarska Ža-
lec. Vse do smrti je bil aktiv-
ni član in odbornik Lovske
družine Žalec. Kot nekdanji
partizan je bil vključen v ZB
Slovenije.
IVAN MIKEK
Konjiški vrtci na ogledu
V Slovenskih Konjicah so
se pretekli teden predstavili
vrtci. Malčki so s svojimi
vzgojiteljicami zapeli, zara-
jali in zaigrali, prireditev pa
so pripravili v počastitev
850-letnice Konjic in 40-Iet-
nice republiškega Zavoda za
šolstvo.
V	Športni dvorani v Konji-
cah so predstavili športno-gi-
balne krožke v vrtcih naTaten-
bahovi, Slomškovi, Prevratu
in Ločah, nastopila sta pevska
zbora iz vrtcev naTatenbahovi
in Slomškovi, še posebej pa so
se predstavili vrtičkarji iz turi-
stično raziskovalnega krožka
iz vrtca na Slomškovi z igrico
Konjiške gore Zmaj.
V	Konjičanki so pripravili
razstavo otroških del, na kateri
so sodelovali mladi nadebud-
neži iz planinskih krožkov iz
vrtcev na Slomškovi in Taten-
bahovi, mladi kuharji s Taten-
bahove, ročnodelski krožek s
Slomškove in pravljično-lut-
karski krožek s Prevrata. Vsi,
ki so se udeležili prireditve
Vrtci se predstavljajo v organi-
zaciji Vzgojno varstvenega
zavoda Slovenske Konjice, so
bili presenečeni nad domisel-
nostjo, ustvarjalnostjo in pri-
srčnostjo otrok, ko so pokaza-
li, kaj so se naučili s pomočjo
vzgojiteljic.
US; Foto: MN
Vesela šola tudi v nedeljo
Občinskega tekmovanja v Veseli šoli, kije bilo v začetku
maja na OŠ Lava v Celju, se je udeležilo 174 tekmovalcev
iz celjske, vojniške in štorske občine.
Občinski prvaki - tekmovalci, ki so na aprilskem tekmova-
nju dosegli največ točk, se bodo udeležili državnega tekmo-
vanja ki bo v nedeljo, 2. juni ja v Ljubljani. Letošnji najboljši
veselošolci s Celjskega so: učenec četrtega razreda Tadej
Štrok, petošolec Matevž Šafarič (oba iz OS Lava), v katego-
riji učencev šestih razredov seje najvišje uvrstil Jugoslav
Njenjič iz II. OŠ Cel je, med sedmošolci iz naše regije ni nihče
dosegel potrebnega števila točk za uvrstitev na državno pr-
venstvo, pri osmošolcih pa se je najbolje uvrstila Staša Mal-
gaj iz OŠ Lava Celje. Tekmovalce, ki se bodo udeležili dr-
žavnega prvenstva v nedel jo, bo v Ljubljano spremljala men-
torica veselošolcev z OŠ Lava, Branka Kosanovič.
N.-M. S.
Št. 22. - 30. maj 1996
15
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNIK
Kabli vse
bolj razvejani
Večina celjskih KS že ima kabelsko televizijo
Večina celjskih krajevnih
skupnosti je že prepredena s
kabli za sprejem televizijskih
programov. Tako lahko vsi
naročniki na Hudinji, v Novi
vasi, Dečkovem naselju, Dol-
gem polju, Ostrožnem, Oto-
ku in krajevni skupnosti Ka-
juh spremljajo televizijske
programe preko kabelskega
sistema, v centru mesta in
Pod gradom pa zaključujejo
priklapljanje.
V centru mesta so delavci
Elektra Turnšek priključili
približno tri četrt naročnikov,
računali paso, da bi morali dela
že končati. Vendar prihaja do
zastojev, ker je težko zagotovi-
ti, da bi bili vsi stanovalci stav-
be doma, ko se monterji lotijo
dela. Do kasnitev prihaja tudi
zaradi poznih prijav nekaterih
krajanov, saj so se medtem
monterji Elektra Turnšek mo-
rali lotiti del tudi na drugih ob-
močjih. Po zagotovilih direk-
torja Janka Turnška bi morali
v centru mesta dela zaključiti
junija, ponekod, kjer so težave
zaradi sistema obstoječih na-
peljav, pa šele julija.
Težave imajo tudi na Polu-
lah, kjer so morali že večkrat
prekiniti dela, saj se lastniki
zemljišč, ki se niso odločili za
kabelsko televizijo, ne strinjajo
z napeljevanjem preko svoje
posesti. V tem času delajo v
Medlogu, na Aljaževem hribu
in v Trnovljah, jeseni pa jih ča-
kajo dela v Škofji vasi, na Lju-
bečni in Teharju.
Izven Cel ja s kabli prepreda-
jo območje Laškega, S tor, Slo-
venj Gradca in Rogaške Slati-
ne, v prihodnjih dneh pa bodo
priključevali bloke v Vojniku.
Cena za priklj uček se še ved-
no giblje med 350 in 900 mar-
kami v tolarski protivrednosti,
priključeni naročniki pa lahko
spremljajo 35 programov. Na-
zadnje so vključili program
TV3, ki pa ima nekoliko slabši
sprejem, kar bodo junija uredili
z novim linkom s Kop nad Slo-
venj Gradcem. Ta bo izboljšal
tudi sprejem avstrijskih pro-
gramov, HTV3, Pop TV in A
kanala.
TC
Na Otoku se pritožujejo, da so večkrat brez TV signala in zaradi
sistema kabelske televizije ne morejo spremljati nobenega pro-
grama. Janko Turnšek pojasnjuje, da je nekajkrat res prišlo do
izpada, enkrat zaradi prekinitve kabla, ki napaja Otok, drugič
paje nekdo razbil razvodno omarico. Elektro je poleg tega ob
delih na Dolgem polju nekajkrat izklopil transformator, ki na-
paja kabelski sistem in tako so bili gledalci na Otoku brez slike.
Prihodnje leto naj bi takšne težave uredili s svojim agregatom.
Plesna predstava žalske »mularije«
Minulo sredo seje v domu II. slovenskega tabora v Žalcu s plesno predstavo Mularija -
grafit na svoj način, ponovno predstavila plesna skupina Slauf iz Žalca.
Skupino, ki je svojo prvo predstavo (Plesni brodet) uprizorila v lanskem letu, vodi Sava Ma-
lenšek, sestavljajo pa jo učenke žalske osnovne šole in tudi nekaj srednješolk. Grafit na svoj način,
ki gaje gledalcem na zanimiv in izviren način predstavila žalska »mularija,« predstavlja popoln
kontrast v primerjavi z lansko predstavo, kar pomeni, da so koreografinja Sava Malenšek in tudi
plesalke Šlaufa polna novih in zanimiv idej in da bodo pestrejše kulturno dogajanje v Žalcu skr-
bele tudi v prihodnjih sezonah.	N.-M. S., Foto: G. K.
Ocenjena želodčna letina
Ivan Rakun je lastnik najboljšega zgornjesavinjskega želodca
Sobotni dan je pregnal vse
dvome in negotovost, saj je 5-
članska strokovna komisija
presodila, kateri so najboljši
zjgornjesavinjski želodci.
Člani komisije so poskusili
73 želodcev, kar je v 6-let-
nem ocenjevanju rekord,
akcijo pa je tudi letos pripra-
vilo Turistično društvo Reči-
ca ob Savinji.
Najboljši zgornjesavinjski
želodec je doma blizu Rečice,
v Poljanah, izdeluje pa galvan
Rakun ali po domače Creme-
šnik. Srebrna priznanja bodo
prejeli Zofka Šumet iz Logar-
ske doline, Mima Podbrežnik
iz Raduhe, Jože Remic s Priho-
ve in Peter Resnik iz Podvo-
lovljeka. Lastniki bronastih
priznanj bodo Alfonz Zupan-
čič iz Spodnjih Kraš, Milena
Klemenšek iz Logarske doli-
ne, Jože Tesovnik z Ljubnega,
Vera Prek iz Radmirja, Nežka
Krivec iz Logarske doline, Ve-
ía Atelšek iz Šmihela, Jože
Marolt z Brezja in Jožefa To-
stovršnik iz Radmirja. Poleg
tega je komisija 26 zgornjesa-
vinjskim želodcem podelila še
priznanja za kakovostni želo-
dec.
S tem letošnja akcija ocenje-
vanja še ni zaključena, saj bo-
do po mikrobiološkem pregle-
du želodcev uradna priznanja
podelili na tradicionalni turi-
stični prireditvi Od lipe do
prangerja v začetku julija, ki jo
prav tako pripravlja TD Reči-
ca. Sicer je strokovna komisija
ocenjevala, daje letošnji »pri-
delek« želodcev povprečen, da
se pojavljajo stare napake pri
presoljenosti, pri ovitkih in v
procesu zorenja želodcev. Na
splošno so člani komisije po-
vedali, da je bila letos zaradi
nefUgodnih klimatskih razmer
precej »težka sezona«, za je-
sen pa so napovedali srečanje s
izdelovalci želodcev, na kate-
rem se bodo pogovorili o od-
pravljanju napak.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
Priznanje za najboljši zgornjesavinjski želodec je v rokah Čre-
mes kega gospodarja in gospodinje.
Nastop najmlajših pevcev s Polzele je vodila Mija Novak.
Dobrodelni koncert na Polzeli
Koncert mladih pevcev tudi v Žalcu
Osnovna šola Vere Slan-
der Polzela je organizirala v
dvorani kulturnega doma na
Polzeli dobrodelni koncert z
naslovom Imejmo se radi.
Prireditev so združili z za-
ključkom projekta Upanje
2000, ki ga vodi Marjeta
Čas.
Na koncertu so nastopili
gostje: Marko Galič, Vlado
Cverle in zasedba godal Glas-
bene šole Žalec. Predstavil se
je tudi duo Primavera, ubrano
sta zapela otroški pevski zbor
Zvezdice in Sončki ter mladin-
ski pevski zbor pod vodstvom
Mije Novak. Poleg glasbenega
so plesalci OŠ Polzela, ki jih
vodi Nanika Cvikl, poskrbeli
za estetski užitek. Zbrani de-
nar so namenili otroškemu od-
delku celjske bolnišnice za na-
kup ultrazvočnega aparata.
V dvorani Doma II. sloven-
skega tabora v Žalcu je bil mi-
nuli četrtek tradicionalni kon-
cert pevskih zborov žalske os-
novne šole. Obiskovalcem so
se predstavili otroški pevski
zbor OŠ Žalec, otroški pevski
zbor podružnične šole Gotov-
lje, mlajši mladinski pevski
zbor OŠ Žalec ter mladinski
zbor OŠ Žalec. Pevci so nasto-
pili pod vodstvom zborovod-
kinj Anje Legvartter Zdenke
Markovič, nastop pa so pope-
strili učenci žalske osnovne
šole, ki obiskujejo glasbeno
šolo Rista Savina.
T. TAVČAR
Teharčani so praznovali
V	spomin na 25. maj daljnega leta 1537, ko so od Celjskih pre-
jeli trške pravice, so Teharčani minuli konec tedna obeležili svoj
krajevni praznik.
V	preteklem letu so v krajevni skupnosti Teharje opravili vrsto
komunalnih del, za sam praznik pa so odprli tudi novo cesto ter že
dolgo želeno peš pot Teharje-Slance-Bukovžlak. Po besedah pred-
sednika sveta KS Teharje Ferda Ježovnika so letošnje praznova-
nje združili s 75-letnico gasilstva v kraju, zato so tudi sobotne praz-
nične prireditve začeli s tekmovanjem gasilcev, veteranov in vete-
rank Slovenije (na fotografiji).
Na osrednji slovesnosti, ki sojo s svojim petjem popestrili doma-
či pevci, so razglasili tekmovalne rezultate gasilcev, veteranov in
veterank ter najboljšim podelili priznanja, zaslužni krajani pa so
prejeli tudi priznanja in grbe KS Teharje. Podelili so 10 priznanj,
5 bronastih grbov, srebrni grb je prejel Bogomir Kresnik, zlata gr-
ba KS Teharje pa Anton Godec za 50-letno zborovodsko delo in
Gasilsko društvo Teharje.	IS, Foto: GREGOR KATIČ
ZAHVALA
Starši in učiteljica oddelka OVI I. stopnje osnovne šole Ljuba Mikuš Žalec se zahvaljujemo vsem
podjetjem in posameznikom, ki so se vključili v našo akcijo zbiranja prostovoljnih denarnih prispev-
kov. V osnovni šoli Ljuba Mikuš Žalec imamo poleg programa OŠ še dva oddelka za otroke z lažjimi
oziroma težjimi duševnimi in telesnimi motnjami. Ti otroci zahtevajo in potrebujejo poseben pristop
in način dela ter bistveno več didaktičnih pripomočkov. Akcijo je vodila prof. defektologije„Marjana
Confidenti. Za darovane prispevke se posebej zahvaljujemo podjetjem Inn Celje, Forš Žalec, Iz-
letnik Celje, RSL Leveč in VelanaLjubljana ter vsem ostalim: Mesnica Ježovnik Griže, Go-
stišče Štorman Šempeter, Zlati D Žalec, Promo trade Griže, Minerva Zabukovica, Jožef Marn
Vrbje, Anica in Mirko Verdnik Migojnice, Termotehnika Braslovče, družina Vodlak M. Bra-
slovče, Robert Čoh, Senčila Drugovič Migojnice, družina Hrastnik Griže, Maestral Griže, dru-
žina Confidenti Celje, Boral Solčava, Jeko Žalect Valerija Verdnik Griže, Somit Griže, Cetis
Celje, Juteks Žalec, Kovinotehna Celje, Spekter Žalec, Spektra Orbit Celje, Eurokom, Trgo-
vina Dam, Pekarstvo Peternel Prebold, Trgovina 3M Prebold.
Starši in učiteljica oddelka OVI I. stopnje OŠ Ljuba Mikuš Žalec
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
16
Od Zlate vrtnice
do Melje leta
Podelitev priznanj Turističnega društva Cei je - Rezultati
lanskega izbora najboljše restavracije in gostilne
Turistično društvo Celje
je svojo letno konferenco v
torek zvečer izkoristilo tudi
za podelitev priznanj za
zgledno urejena in graj za
zanemarjena okolja na ob-
močju Mestne občine Celje,
predstavili pa so tudi rezul-
tate lanske akcije izbora
najboljše restavracije in go-
stilne.
Komisija, ki sojo sestavljali
Cvetko Roje, Jaglenka Le-
ban in Božo Pungaršek, je
pisna priznanja Zlate vrtnice
95 podelila po petim druži-
nam, ustanovam oziroma pod-
jetjem iz krajevnih skupnosti
Dolgo polje, Center, Hudinja,
Pod gradom, Ljubečna in Os-
trožno, plakete oziroma male
statue Zlate vrtnice 95 pa so za
lani prejeli: Cvetličarna No-
vak, Župnijski urad Opatije
sv. Danijela inAstrid ter Mi-
loš Pešec.
Zlato vrtnico 95 jeza dolgo-
letna uspešna prizadevanja v
urejanju zelenih površin, oc-
vetličenja oken in balkonov
stanovanjskih blokov ter ure-
janja bivalnih in poslovno-
stanovanjskih sosesk sploh
prejela KS Dolgo polje.
Upravni odbor Turističnega
društva Celje pa seje odločil,
da priznanje z negativnim
predznakom oziroma grajo,
Metlo leta 95, v torek zvečer
podeli Izletniku Celje zaradi
zanemarjenosti in neurejeno-
sti centralnega lokalnega av-
tobusnega postajališča v Ulici
XIV. divizije.
Celjske restavracije in go-
stilne so lani ocenjevali Edo
Gaberšek, Marija Prijatelj
in Jože Demšar, v akciji oce-
njevanja pa so sodelovali tudi
bralci našega časopisa. V sku-
pini restavraci j so prvih 5 mest
zasedle Turška mačka, Celeia,
Majolka in skupaj na 4. mestu
Cel jska klet in Picikato, v sku-
pini gostiln pa: taverna Koper
ter gostilne Mlakar, Belaj-Ko-
štomaj, Medved Celje in Ko-
lar Škofja vas.
IS
Pol stoletja za najmlajše
Vzgojnovarstveni zavod Tončke Čečeve iz Celja slavi te dni 50 let delovanja. Ob tej prilož-
nosti so pripravili vrsto prireditev in predstavitev dela z najmlajšimi. Osrednja slovesnost ob
jubileju je bila v Narodnem domu, kjer so se predstavili mladi pevci iz vrtca Tončke Čečeve in
plesalci s Hudinje (na fotografiji) ter Učiteljski pevski zbor Emil Adamič. Zaključna prireditev
bo v soboto dopoldne pred vrtcem na Mariborski cesti.	Foto: SHERPA
Regijsko tekmovanje mladih tehnikov
Osnovna šola Vransko je
bila gostiteljica regijskega
tekmovanja mladih tehni-
kov.
Nastopilo jih je kar 150 iz 26
osnovnih šol. V posameznih
panogah pa so zmagali. Tek-
movanje avtomobilov na elek-
trični pogon, Jože Borovšek
(OŠ Šmarje), tekmovanje s
prostoletečimi jadralnimi mo-
deli Marko Rečnik (OŠ SI.
Konjice), tekmovanje z modeli
raket s padalom Vid Podpečan
(OŠ Braslovče), ekologija Ma-
tej Denovnik, Erih Obrez (II.
OS Celje), Luka Crnič (OŠ
Fran Roš Celje), predstavitev
in zagovor nalog in konstrukcij
ir elektrike - izdelaj, prinesi,
predstavi Dare Podgornik(OŠ
Lava), razstava tehničnih iz-
delkov Rok Šilenc (OŠ Roga-
tec), Vodišek, Leskovšek (OŠ
Dobje), tekmovanje z raketo-
plani Jure Vidmar (OŠ Po-
nikva), izdelava tehnične in
tehnološke dokumentacije s
programom Caddy Junior Ur-
ban Heriha (OŠ Braslovče),
predstavitev in zagovor upo-
rabnih računalniških progra-
mov Iztok Pižorn (OŠ Polze-
la), Mitja Podpečan (OŠ Do-
brna), izdelava makete z grad-
niki lego dacta Robi Kovač,
Matej Kovač (oba OŠ Štore),
ogled proizvodnega procesa in
sestavljanje konstrukcij z zbir-
ko Fisher tehnik Tomi Laptoš
(OŠ Žalec), konstruiranje z
elektronsko zbirko, reševanje
problema Jernej Plaskan (OŠ
Prebold) in izdelava izdelka iz
lesa z uporabo električnega
orodja Samo Likar (OŠ Šem-
peter). Na sliki: izdelava ma-
kete z gradniki lego dacta.
T. TAVČAR
Tekmovanje
mladih tehnikov
Državna tekmovanja in
srečanja mladih tehnikov
Slovenije so tradicionalne
prireditve osnovnošolske
mladine, katerih vsebina je
usmerjena v rast kakovosti
tehniškega znanja in popula-
rizacijo tehnike med šolajočo
mladino.
Tovrstno druženje mladih,
20. srečanje in 5. državno tek-
movanje mladih tehnikov os-
novnih šol, bo letos v soboto,
1. junija ob 9.30 uri v Vele-
nju. Tekmovanje in srečanje
bo v 28 različnih kategorijah,
na Centru srednjih šol pa se bo
pomerilo več kot 500 osnovno-
šolcev s svojimi mentorji. V
posebni kategoriji bo sodelo-
valo tudi 40 otrok iz šol s prila-
gojenim programom. Učenci
dobi jo za svoje delo in sodelo-
vanje priznanja, najboljši pa
tudi diplome in praktične na-
grade. Zaključek tekmovanja
in razglasitev rezultatov bo v
soboto ob 16.30 uri v Kultur-
nem domu Velenje.
US
P L AN IN SKI KO TIC E K
Pohod po obronkih Galicije
Člani Planinske sekcije Galicija bodo v nedeljo, 2. junija,
organizirali tradicionalni pohod po obronkih krajevne skup-
nosti Galicija. Približno triurni pohod se bo začel ob 8.30 pri
podružnični šoli Velika Pirešica, udeleženci pa bodo svojo
pot zaključili na Gori oziroma Šentjungerti. Organizatorji ob-
ljubljajo, da bodo pohod popestrili z vmesnimi pogostitvami
med potjo in na kraju pohoda.	IB
Junijski izleti
Planinsko društvo Zla-
tarne Celje je do 15. junija
pripravilo kar tri izlete.
Prvi bo že to nedeljo, 2. ju-
nija, ko se bodo ob 5. uri, s po-
sebnim avtobusom s parkiriš-
ča na Glaziji, odpravili na po-
hod na Matajur.
Drugi izlet bo v nedeljo 9.
junija, ko se bodo ob 6. uri od-
pravili na IV. pohod po veli-
kolaški kulturni poti.
15. in 16. junija pa bodo na
Koralpah. Odhod bo v sobo-
to, 15. junijaob4.30, s poseb-
nim avtobusom s parkirišča
na Glaziji.	M.M.
Šentjurska
ekipa tretja
Na srednji kmetijski
šoli v Šentjurju je bilo
pred dnevi tekmovanje
enajstih slovenskih
srednješolskih klubov
OZN, ki so se pomerili v
znanju v drugem kolu.
Ekipa šentjurske sred-
nje šole se je uvrstila na
tretje mesto.
V domači šolski ekipi
so tekmovali Tone Rošer
(iz Spodnjega Doliča pri
Mislinji), Sebastijan Ro-
šer (iz Zgornjega Doliča)
in David Speh (iz Podvo-
lovljeka pri Lučah), ki so
prejeli toliko točk, da bo-
do Šentjurčani lahko so-
delovali tudi na tekmova-
nj u tretjega kola. Prvo
tekmovanje, kjer je sode-
lovala šentjurska ekipa, je
bilo v Mariboru pred me-
secem dni, tretje kolo pa
bo v prihodnjih dneh. Na
tekmovanju v kmetijski
šoli je bilo v enajstih eki-
pah 33 dijakov, odgovar-
jali pa so na vprašanja o
zgodovini OZN ter ak-
tualni svetovni politiki.
Na prvo mesto seje uvr-
stila ekipa mariborske
gimnazije Tabor, na dru-
go pa iz ptujske gimnazi-
je.	B. J.
Slovenci v Oslu
Pred kratkim se je 42 kilo-
metrov dolgega maraton-
skega teka v Oslu udeležila
tudi skupina slovenskega
maratonskega teama pod
pokroviteljstvom Gorenja.
Maratonski tek pripravlja-
jo Norvežani v spomin na
maraton izpred 100 leti,
udeležilo se ga je približno
tisoč tekačev iz večih evrop-
skih držav, Slovence pa je v
Oslo povabila Amalija Le-
ber, ki že dolga leta živi na
Norveškem.
Organizatorji so letos pri-
pravili nekaj novosti, namesto
skupinskega štarta so tekači
Startali v obratnem vrstnem re-
du od pričakovanega rezulta-
ta, domačini pa so tekli v ena-
kih oblačilih kot maratonci
pred sto leti. Na štartu in ob
progi je igral dixilend ansam-
bel v izvirnih oblačilih, na ci-
lju pa so ocenjevali tudi slog
tekačev.
Vreme je bilo tekačem pre-
cej nenaklonjeno, proga pa ze-
lo razgibana. Arne Halvor-
sen, življenjski sopotnik naše
maratonke v Oslu, je nakolesu
vozil slovensko zastavo, kije
skupaj z navijanjem gledalcev
močno pripomogla k dobri
uvrstitvi slovenskih maraton-
cev. Tako je Amalija Leber
osvojila 2. mesto med starejši-
mi veterankami in po oceni ži-
rije prikazala tudi najboljši
slog. Edita Jerčič je bila 12.
med mlajšimi veterankami,
Vasja Jerčič 34. med člani in
Henrik Jerčič 91. med vete-
rani nad 50 let.
Dan po maratonskem teku
sta se slovenska tekača udele-
žila še teka na 8 kilometrov
dolgi gozdni progi. V konku-
renci članov je Vasja Jerčič
osvojil 7. mesto, med veterani
pa Henrik Jerčič 42 . mesto. Za
slovo iz Osla sta se oče in sin
pomerila še na tamkajšnjem
atletskem stadionu, kjer sta
odtekla častni krog. Iz dežele
maratoncev se je slovenska
odprava vrnila z novimi spoz-
nanji in obojestranskimi po-
vabili norveških tekačev na
srečanja s slovenskimi.
HINKO JERČIČ
Projekt maj
Na osnovni šoli v Petrov-
čah so ves mesec ustvarjali
na temo maj.
Ideja je iz dneva v dan dobi-
vala nove razsežnosti, men-
torstvo posameznih področij
so prevzeli učitelji predmetne
stopnje, na razredni stopnji pa
so maj vpletli tudi v pouk. K
sodelovanju so povabili učen-
ce in učitelje podružničnih šol
Pirešica in Galici ja. Vse od za-
četka aprila do zaključne pri-
reditve, ki je bila 24. maja, ko
so na šoli v Petrovčah pisali,
peli, plesali, kiparili, se šport-
no udejstvovali, raziskovali,
fotografirali... Veliko so po-
kazali tudi na razstavi (na sli-
ki) in na zaključni prireditvi.
Šola je na zunaj dobila novo
likovno podobo, saj so na ok-
nih v pritličju zacvetele rože, v
prvem nadstropju letajo ptice
in metulji, v drugem pa z oken
sijejo petrovški sončki. Maj-
sko podobo so dobile prav vse
učilnice. Delo so na OŠ Pe-
trovče zaključili v soboto, ko
so maj ponesli s seboj v hribe
na skupni športni dan učenci,
učitelji in starši.
T. TAVČAR
Cicibani in dobra knjiga
Vrtci Hudinja vzgojno-
varstvenega zavoda Tončke
Čečeve zadnja leta posebej
skrbijo za razvoj bralne kul-
ture med otroki in njihovimi
starši. Skupaj s knjižnico bi
radi med starši razširili do-
bro slikanico za predšolske
otroke in jih spodbudili k
branju in pripovedovanju
pravljic.
V okviru projekta Ciciba-
nov klub za dobro knjigo otro-
ci med letom trikrat obiščejo
oddelek za otroke Osrednje
knjižnice Celje, cilj projekta
paje, da bi tudi kasneje otroci
spodbudili starše, da bi jih
večkrat pripeljali v knjižnico.
V vrtcih jim poleg tega pripra-
vijo ure pravljic, v vseh oddel-
kih za otroke od 2. leta dalje pa
skrbijo za knjižne kotičke.
Ob zaključku akcije vsako
leto pripravijo prireditev in
razstavo. V Osrednji knjižnici
Celje so do konca meseca še
na ogled likovna dela otrok na
temo Pravljica navdihuje. V
tednu med 3. in 7. junijem bo-
do pripravili razstavo knjig in
prireditev, na katero bodo po-
vabili Radovednega Tačka.
Otroci pa bodo prejeli pripon-
ke Cicibanov klub za dobro
knjigo.	TC
Št. 22. - 30. maj 1996
17
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Lepotica v Velenju?
Celjani in Veienjčani v 34. krogu odločili prvenstvo - V nedeljo medsebojni obračun
Ob jezeru - Oboji na zmago
34. krog prvoligaškega dr-
žavnega nogometnega pr-
venstva je postregel s kako-
vostnimi srečanji in nekaj
presenečenji. Z a enega izmed
teh je poskrbel tudi Biostart
Publikum, ki je >omogočil<
HIT Gorici slavje pred sklep-
nim dejanjem lige desetih.
Na Skalni kleti je bilo pred
srečanjem med domačini in
bivšimi državnimi prvaki na
tribunah več tistih, ki bi bili za-
dovoljni že z remijem, saj je bi-
lo pričakovati zmago gostov.
Še posebej zaradi izida sobotne
tekme v Ljudskem vrtu, kjer je
Maribor Branik po 23 krogih
uspel premagati Goričane.
Kiks >hazarderjev< naj bi po-
menil juriš OÌimpije, vendar
zgodba na Skalni kleti je bila
povsem drugačna. Nogometaši
Biostarta Publikuma so nare-
kovali visok ritem igre in po
strelu Kamberovića je Zildže-
vić načel gostu jočo mrežo, ki jo
je v nadaljevan ju ob odlični igri
Sešlarja in Baumana >raztrgal<
drugi strelec državnega pr-
venstva. Ermina Šiljaka je na
drugi strani povsem onemogo-
čil Damjan Romih. Neposredni
dvoboj vodilnih goleadorjev
prvoligaške scene je prepričlji-
vo dobil Faik Kamberović, za
katerega se baje zanimajo ne-
kateri klubi iz zahodne Evrope,
že precej časa pa ni nobena
skrivnost, da si ga želijo v svo-
jih vrstah naši najbogatejši ko-
lektivi. Med njimi so trenutno
najbolj zadovoljni Goričani, ki
jim je prav Kamberović omo-
gočil predčasno proslavljanje
naslova državnih prvakov,
Biostartu Publikumu pa zago-
tovil obstanek.
Bolj ali manj je vse jasno tudi
pri repu prvenstvene razpre-
delnice. Velenjski Rudar je us-
pešno gostoval na Prevaljah,
kjer je nogometaše Maga Koro-
tana prikoval na deveto mesto,
ki pelje v kvalifikacije za pri-
hodnjo sezono za elitno konku-
renco. Rešila jih lahko le zapo-
redna neuspeha Beltinec in ne-
resnost HIT Gorice, ki bo pred
svojim občinstvom v nasled-
njem krogu v prvi vrsti proslav-
ljal naslov in šele nato gostil
Korošce. Strelec na Prevaljah
je bil Albanec v zeleno-črnem
dresu Gjergji Dema in končno
so >rudarji< lahko zadovoljni
tudi z učinkom svojih tujcev.
Za pokal UEFA, ki je bil tiha
želja že nekaj časa ni več mož-
nosti, nekaj pa jih še obstaja za
uvrstitev v Intertoto.
Rudar za Evropo
Javna skrivnost je, da je Ma-
ribor Branik favoriziran s stra-
ni vplivnih mož v slovenskem
nogometu, cilj >vijolic< pa so
mednarodni nastopi v prihod-
nji sezoni. Torej lahko v za-
ključku prvenstva Rudar prehi-
ti tekmeca za Intertoto le z
zmagama in ob malo verjetnem
spodrsljaju Mariborčanov v
Beltincih v prihodnjem krogu.
V nedeljo si lahko v Velenju
obetamo nogometno lepotico,
saj bodo domačini morali igrati
na zmago proti Biostartu Publi-
kumu, ki bo nastopil v dokaj
popolni postavi in povsem raz-
bremenjen. V taboru Rudarja
so imeli pred tedni precej težav
s sodniki, sledil je remi doma
proti Mariboru Braniku in po-
tem že omenjena nedeljska
zmaga, ki jim je vlilanovih mo-
či. »Veseli me, da sta si tako
Rudar, kot Biostart Publikum
zagotovila obstanek v ligi de-
seterice, zato bo nedeljski
obračun teh dveh tekmecev
prava poslastica, v kateri bomo
dali vse od sebe ter tako razve-
selili naše zveste privržence,«
je nedeljski obračun napovedal
Borut Jare in o možnostih za
osvojitev četrtega mesta dodal:
»O Intertotu bomo ob ugodnem
razpletu resneje razmišljali po
tekmi z mojim bivšim klu-
bom.«
Publikum sproščeno
Pri celjskem prvoligašu so
bili po najboljšem polčasu le-
tos in briljantni zmagi nad SCT
Olimpijo veseli, kot že dolgo
ne. Po marčevski in aprilski
krizi smo imeli ponovno pri-
ložnost videti rumeno-modre v
vlogi absolutnega gospodarja
na igrišču proti renomiranemu
tekmecu. Bojazen ob misli na
kvalifikacije je preteklost, bo-
dočnost pa morebitno peto me-
sto in s tem uresničitev zadane-
ga cilja pred sezono. V zad-
njem krogu državnega prvens-
tva se na Skalni kleti obeta pra-
vi nogometni praznik, ko naj bi
Celjani skupaj z goriškimi >vrt-
nicami< s katerimi so v dobrih
odnosih, zaključili naporno se-
zono. Še pred tem pa bodo v
Velenju startali na zmago v lo-
kalnem derbiju. »K Rudarju
odhajamo mirni in odločeni
igrati na nove tri točke. Prav
zaradi obojestranske odprte
igre si lahko ljubitelji nogome-
ta od velenjskega spopada obe-
tajo lepo predstavo. Končno
lahko računam na skoraj vse
igralce,« je razmišljal celjski
trener Milovan Tarbuk.
Večina oči na srečanju med
Rudarjem in Biostartom Publi-
kumom bo ponovno uprtav v
Faika Kamberovića, ki za Ši-
lj akom zaostaj a za dva gola. »V
Slovenijo sem prišel kot ano-
nimnež in se v Celju dokazal.
Ne obremenjujem se z lovoriko
najboljšega strelca lige, po-
memben je klubski uspeh,« je
možnost, da bi sedel za volan
novega avtomobila komentiral
Faik Kamberović. Ne glède na
to so celjski navijači prepriča-
ni, da v majici Biostarta Publi-
kuma še ni rekel zadnje besede.
Pari 35. kroga: Rudar-Pub-
likum, Primorje-Izola, Beltin-
ci-Maribor, Gorica-Korotan,
Olimpija-Mura.
Pari 36. kroga: Publikum-
Gorica, Mura-Rudar, Primor-
je-Olimpija, Izola-Maribor,
Korotan-Beltinci.
Lestvica pred zadnjima
krogoma: Gorica 64, Olimpija
58, Mura 55, Maribor 50, Ru-
dar 48, Publikum 47, Beltinci
46, Primorje 45, Korotan 41,
Izoja 8.
Če Olimpija postane pokalni
prvak, se moštvo, ki bo končalo
prvenstvo najbližje Goričanom
na prvenstveni lestvici (ne ra-
čunajoč Olimpije), uvrsti v po-
kal UEFA, naslednje najvišje
uvrščeno moštvo pa v tekmo-
vanje Intertoto. V primeru
zmage Primorja bo v UEFA
igrala ekipa, ki bo končala na
drugem mestu in v Intertotu
tretjeuvrščeno moštvo.
TOMAŽ LUKAČ
Mešani občutki
Vsi celjski atletski olimpij-
ski kandidati so nastopili na
Sikijevem memorialu konec
minulega tedna v Ljubljani.
Moški del ekipe je nekoliko
razočaral, medtem ko se je
Straškova ponovno dobro
odrezala.
Renata Strašek je potrdjla
trenutno dobro formo in na Si-
kijevem memorialu zmagala v
metu kopja. Orodje je najdlje
poletelo 61 metrov in 64 centi-
metrov daleč. S tem metom je
konkurentke ugnala za skoraj
5 metrov. Včeraj seje udeleži-
la močnega Grand prix mitinga
v Bratislavi, kjer bo preizkusi-
la trenutne sposobnosti v ne-
koliko močnejši konkurenci.
Glede na zadn je nastope je iz-
med celjskih atletskih olimpij-
cev najbolje pripravljena in
zelo zanesljiva.
Miro Kocuvan je podobno
kot Straškova včeraj nastopil
na Slovaškem na Grand prix
mitingu. Tudi zanj velja, da se
je pomeril s kakovostnimi
konkurenti. Nekoliko poča-
sneje od pričakovanega je od-
tekel v Ljubljani, kjer je ob
slabšem počutju s časom 50,68
pristal na tretjem mestu za
zmagovalcem Bruwierjem
(Belgija, 49,73) in drugouvrš-
čenim Britancem Cadoganom
(50,17).
Gregor Cankarje z uvrsti-
tvijo na Šikijevem memorialu
lahko bolj zadovoljen, rezultat
pani izpolnil osebnih pričako-
vanj in nenazadnje tudi spo-
sobnosti. Po prikazu dobre
forme pred omenjenim tekmo-
vanjem je v Ljubljani, kjer je
napovedoval >osmico< ali še
celo kaj več, pristal pri 776 cm,
kar je bilo centimeter več od
drugouvrščenega Poljaka Luc-
zaka.
Šentjurski turnir Zečeviću
Šahovsko društvo Lipa je v Šentjurju organiziralo
mednarodni šahovski turnir z nagradnim skladom 5000
DEM.
Po devetih krogih, ki so jih šahisti odigrali v desetih dneh
je slavil in si prislužil četrtino vsote nagradnega sklada doma-
čin Dejan Zečević, ki je zbral 7 točk. S točko zaostanka mu
sledijo Grosar, Košanski in Vombek, nato pa s po 5,5 točke
Šentjurčan Črepan in Madžar Kizs.
Celje: Jadralno-padalski
klub Celje je odpovedal med-
narodno tekmo Celje open za-
radi premočnega vetra na štartu
na Mrzlici. V primeru ugodne-
ga vremena so rezervirali na-
slednji termin v soboto 1.6. ob
12. uri.
Celje: V finalu prvega ob-
činskega osnovnošolskega pr-
venstva v vaterpolu sta se po-
merili ekipi OŠ Hudinja in III.
OŠ. V finalu je zmagala Hudi-
njas 5:2. Končnivrstni red: 1.
Hudinja, 2. III.OŠ, 3. IV.OŠ, 4.
Vojnik, 5. Štore.
Milano: V tem italijanskem
mestu je na triatlonu z močno
zasedbo slavil Belgijec Luc
Van Lierde. Med 28Ò tekmo-
valci je član Triatlona Kovino-
tehne Jože Tanko med veterani
zasedel drugo mesto.
Ljubljana: Tam je bilo dr-
žavno prvenstvo v streljanju s
standard zračnim orožjem. V
streljanju s standard zračno pi-
štolo je slavil Cveto Ljubic iz
Slovenskih Konjic s 576 krogi.
Ostale uvrstitve: 4. Simon Ve-
ternik (Mrož), 5. Peter Tkalec,
7. Valerija Kufner (oba DP), 9.
Slavko Frece (Celje).
Celje: Na šprinterskem dr-
žavnem prvenstvu v plavanju
sta izmed celjskih predstavnic
odlično nastopili Urška Roš, ki
je zmagala tako v mladinski kot
absolutni konkurenci na 50
metrov prosto ter Sandra Joc-
kovič, ki je bila najhitrejša med
deklicami na 50 m delfin.
Zreče: Končano je tekmova-
nje v prvi mladinski ligi MNZ
Celje. V zadnjem krogu sta se v
Zrečah pomerila Unior in Krš-
ko. Gostje so bili uspešnejši in
zmagali z 2:1, ter tako postali
zmagovalci.
Orkan poražen v finalu
Konec minulega tedna je bilo v Tolminu slavje igralcev ma-
lega nogometa, saj so se tam zbrali skoraj vsi, ki v tem športu pri
nas kaj pomenijo.
Osrednji dogodek je bila finalna tekma slovenskega pokala, nas-
protnika pa Inženiring Šarbek in Orkan. Nogometaši Orkana so v
prvem polčasu še vzdrževali ravnotežje na igrišču, saj so zaostajali
za gol ( 1:2), v nadaljevanju pa popustili in izgubili z 2:6. Zadetka
za poražence finala sta dosegla Podgoršek in Furman. Prvaku
MNZ Cel je Oplotnici se ni uspelo prebiti prav do konca kvalifikacij
za popolnitev prve lige, kajti pokleknili so na zadnji stopnici, ko jih
je ugnai Maribor Lent z 2:0. V novo ustanovl jeno drugo ligo sta se
tako iz vzhodne regije uvrstila Oplotnica in Orkan.	T.L.
SI. Konjice: 19. krog: Ba-
zar-Nirvana2:2, Mineral-Uni-
mont 5:4, Žiče-Vitanje 2:1,
Kovimetal-DSV Iktus 3:1,
Konjice-Tekoma 1:1, Avto
Florjan-Dobrava 0:3. Vrstni
red: Vitanje 45, Kovimetal 41
(-), Dobrava 34, Mineral 32 (-
), Žiče 30, Tekoma, DSV Iktus
28(-), Bazar 27, Nirvana 21,
Konjice 17 (-), Unimont 12,
Avto Florjan 3.
Rogaška Slatina: Market
Atom-Janina 1:0, Dobovec-
Rogatec 7:1, Kristan vrh-Alat-
nica 1:1, Piv. Haler-Martin
5:2, Rebus-Vitasovič 1:2.
Vrstni red: Dobovec, Vitaso-
vič 13, Market Atom 9, Alatni-
ca, Kristan vrh 8, Martin 7, Re-
bus, Piv. Haler 6, Janina4, Ro-
gatec 2.
Šentjur: 16. krog: Vodruž-
Dramlje 0:1, Jakob-Slivnica
2:3, Ahac-Maratonik 1:2, Ma-
krokom-Loka 2:4, Ronex-
Tratna 5:5. Vrstni red: Mara-
tonik 43, Ronex 34, Dramlje
27, Loka 23, Jakob 22, Vodruž
21, Slivnica 18, Makrokom,
Ahac 17, TratnaS.
Veter v laseh v Celju
ŠD Gaberje je uspešno izvedlo tridnevno republiško akcijo >Veter v laseh ali s športom
proti drogi<.
V četrtek so nastopili najmlajši, cicibani, na otroškem poligonu, kjer so bili vsi zmagovalci.
Odziv je bil soliden, saj je nastopilo 80 tekmovalcev,
kasneje pa jih je dvajset skupaj z mentorji še risalo na asfalt. V petek je nastopilo 16 ekip v
odbojki, v soboto pa so se pomerili v rolanju (na sliki) in košarki. V košarki je nastopilo 12 ekip,
v plesnih veščinah pa 4. Slab ie bil odziv med glasbenimi skupinami, kjer se ni pojavila nobena.
Neumorni vodja akcije Metod Trebičnik je z organizacijo ŠD Gaberje zadovoljen, žal pa je ra-
zočaran nad odzivom šol.	TV
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
SPORT
18
Mañana prvenstvo škandalov
Evropsko prvenstvo v rokometu po špansko: kar t ah ko storiš danes, preloži na jutri
Andaluzija se že koplje v
poletnem soncu. Tempera-
tura je na izpostavljenih
mestih tudi blizu 50 stopinj
Celzija, življenje se iz dneva
prenese v nekoliko bolj zno-
sne večere in noči, domačini
pa se med svojo siesto ne pu-
stijo motiti. Stvari prelaga-
jo na večer in naslednji dan,
zelo podobno je tudi z roko-
metnim prvenstvom.
Manana. Jutri. Najpogo-
stejši odgovor, tudi na zelo
enostavno vprašanje. Doma-
čim novinarjem se v naslovu
zapiše celo stavek, da je nji-
hova reprezentanca v Sevilli
na evropskem prvenstvu pre-
magala Kitajsko. Slovensko
himno v televizijskem preno-
su podložijo s slikami jugo-
slovanskih reprezentantov in
peti dan tekmovanja v hotelu
založijo nekaj potrdil o plači-
lu sob, ali pa rezervacijo za
dvoposteljno namestitev
spremenijo v najem apartma-
ja, kar niti ni tako slabo.
Zanje je zadeva preprosta.
Pokličite tja in tja, se pogovo-
rite, lahko se pritožite, toda na
prvi prosti dan na prvenstvu
nihče ne dela. Manana. Nobe-
no prepričevanje in kazanje
potrdil ne pomaga, zanje in še
za marsikoga je rokometno
prvenstvo španska vas in slo-
viti italijanski smučarAlberto
Tomba je imel prav, ko seje
med februarskim svetovnim
prvenstvom v Seirra Nevadi
ves besen norčeval iz organi-
zatorjev. Na jugu Španije je
vpliv Afrike velik, nobena
stvar se s prejšnjimi dogovori
ne ujema in reševanje težav
brezskrbno preložijo na jutri.
Stari prijatelji
Hrvati in Jugoslovani se
vsaj do torka in medsebojne
tekme niso gledali preveč po-
strani. Med stiske rok sa se
pogosto pomešali objemi sta-
rih prijateljev, snidenja so
močno spominjala na scene iz
časov, koje Berlin ločeval zid
in so se tudi sorodniki iz obeh
koncev redko videvali. Kot da
seje obojim nekoliko stožilo
po starih časih. »Kako bi da-
nes sestavili reprezentanco
stare Jugoslavije?« jo hrvaški
novinar vprašal YU selektor-
ja Zorana Zivkovića, za svo-
jegaAbasaArslanagića paje
bil pred skupino tujih poroče-
valcev še bolj neugoden. »Na-
povejte izid tekme Jugoslavi-
ja-Nemčija. Kakšna je vaša
želja in kakšno realno razmer-
je moči?«
Našim je s takšnimi razmiš-
ljanji prizanešeno. Tekma s
Hrvati je bila miroljubna, z
Jugoslavijo neumno zaprav-
ljena priložnost za senzacio-
nalen remi, slabo ni bilo niti z
Rusi. Ne samo z igro, tudi
navzven reprezentanca deluje
enotno, čeprav so se naši bivši
rojaki tudi prizanesljivo mu-
zali. »Selektor je Slovenec,
strokovni sodelavec Hrvat,
trener vratarjev Srb. Zbrali ste
Jugoslavijo v malem,« so ko-
mentirali sodelovanje Požu-
na, Zovka in Arnautoviča,
toda na obeh tekmah so jim
naši rokometaši pošteno nag-
nali strah v kosti.
Požun je na štartu proti
evropskim podprvakom pre-
senetil z obrambo 5-1, po sed-
mih golih zaostanka seje kon-
čalo z znosnim porazom
18:22 (Šerbec in Begovič po
5, Pungartnik 4, Kastelic 2,
Tomšič in Cvijič po 1) in
Šerbčevim zvinom desnega
zapestja, ki je bil posledica
nerodnega padca po grobem
prekršku. »V Sloveniji sem v
Velenju prvi začel igrati
obrambo 5-1,« je po solidni
predstavi žarel Požun, ki se
mora tudi v Španiji otepati
opozicije. V istem hotelu je
nastanjen tudi Vinko Kandi-
ja, vselej je na dopoldanskih
treningih naše reprezentance
in njegova doslej najbolj
sporna izjava je, da bi Slove-
nija do tekme z Madžarsko že
morala imeti najmanj tri toč-
ke.
Tako blizu...
Jugoslavija z Vujovićem -
na prvenstvo je dopotoval kot
trener in na predvečer prvens-
tva se je selektor Živković
presenetljivo odločil, da bo
po šestih letih spet reprezen-
tant, čeprav v zadnjem letu ni
odigral niti ene tekme - je bila
v 2. krogu zrela vsaj za remi.
Naši so vodili samo dvakrat,
toda rezultat je bil izenačen
kar 17-krat in v zadnjem na-
padu je Begovič žogo vrgel v
out.
»Rešili ste nas sramote,« so
priznali Jugoslovani in se kot
otroci veselili druge srečne
zmage. »Neumni smo, neum-
ni. Igramo le toliko, kot je po-
trebno za zmago,« je bil besen
Rastko Stefanovič (7 golov),
kije prvenstvo začel kot krož-
ni napadalec (!?) in bil nato na
krilu nezaustavljiv za kolege
iz kluba. Poraz z 20:21 (Pun-
gartnik 6, Vugrinec in Tomšič
po 4, Šerbec 3, Cvijič 2, Ficko
1 ), je bil najbolj boleč za Pun-
gartnika, ki si je na začetku
drugega polčasa ob nerodnem
doskoku hudo zvil desni gle-
ženj in zanj je bilo prvenstvo
končano.
Niso si ob »Pungijevi«
smoli oddahnili samo »jugo-
si«, marveč tudi Hrvati, pri
katerih zaradi bolečin v hrbtu
ni igral Puc. Z roba katastrofe
(12:19) so naši prišli do 20:22
in napada z igralcem več, ki se
ni končal z golom. Tako bli-
zu, a spet tako daleč. Stara, za
slovenski šport že kar preveč
pogosta zgodba. Ob novem
porazu (22:26; Tomšič 5, Vu-
grinec 4, Glaser in Begovič po
3, Šafarič, Šerbec in Kastelic
po 2, Sokolov 1 ) smo spet bili
simpatični, a tudi edini v sku-
pini A brez osvojene točke.
Če je Ciudad Real po števi-
lu prebivalcev zelo podoben
Celju, je milijonska Sevilla s
kandidaturo za olimpijske
igre 2004 mesto velikih raz-
sežnosti in razbeljenega beto-
na. Na eni glavnih avenij Bor-
bolia je veliki termometer ob
desetih zvečer kazal 42 sto-
pinj Celzija, zato so na doma-
la vsakem koraku - kar sredi
ulic - avtomati z osvežilnimi
pijačami. Hladen napitek je
bil najbrž zaželen tako kot pr-
va slovenska zmaga, toda še
prej bo temperatura v vroči
Sevilli narasla do vrelišča. Ju-
goslavija-Hrvaška.
»Znanje lahko prodajaš,
duše ne moreš,« so bili prvi
komentarji na desnico slo-
venskega »Hrvata« Puca med
igranjem himne sosedov z
druge strani Kolpe. Jugoslo-
vani racionalni, Hrvati pre-
plašeni in 27:24 (Stefanovič
7, Puc 6 golov, Perić do poš-
kodbe 11 obramb), v tekmi
posebnega naboja. Komenta-
tor beograjske televizije seje
v zadnjih minutah od sreče
zjokal, iz Zagreba so zaradi
blede igre - Jugoslavijaje vse-
skozi vodila - prihajale grož-
nje, da nacionalno sramoto
lahko odtehta samo zlata ko-
lajna.
V zadnji minuti so si Jugo-
slovani privoščili minuto od-
mora, predčasno proslavili
veliko zmago in ponižali Hr-
vate, ki so morali prebolevati
nemoč poražencev. Po zad-
njem sodniškem zvoku se je v
mestni dvorani plesalo kolo,
slovenski tabor pa se je spra-
ševal: zakaj so v svojih repre-
zentancah najboljši Stefano-
vič, Peric in Puc, zakaj tudi v
slovenskem moštvu z odlični-
mi igrami ne izstopajo roko-
metaši Celja Pivovarne Laš-
ko?
Z Madžarsko (17:21; Vu-
grinec, Kastelic 3, Šafarič,
Cvijič, Tomšič, Sokolov 2,
Šerbec, Ficko, Begovič 1 ) se
je v mnogih stvareh ponovila
Islandija 1995. Po obetavnem
štartu polom z moštvom, kije
bilo realno premagljivo, a tu-
di drobni škandali. V glavnih
vlogah so nastopali ljubljan-
ski rokometaši: eden je po tre-
ningu v dvorani pozabil tor-
bo, ki jo je moral nositi član
Predsedstva RZS, drugi se je
sončil ob hotelskem bazenu,
naslednja skupina nenehno
krepko zamuja na kosilo...
Del slabe jeze je razkadila ve-
čerja z novim predsednikom
slovenske zveze Zoranom
Jankovičem, na kateri se je
nazdravilo tudi rojstnemu
dnevu Zdravka Zovka in že-
lji po evropskem prvenstvu
2000 v Sloveniji!
ŽELJKO ZULE
Predsednik RZS Zoran Jan-
kovič in generalni sekretar
Polde Kalin sta na uradnem
sprejemu pri podpredsedni-
ku EHF Karlu Guntzlu in
generalnem sekretarju Mic-
haelu Wiedererju napove-
dala kandidaturo Slovenije
za organizacijo 4. evropske-
ga prvenstva 2000. Načelno
so pobudo že podprli Hrvaš-
ka, Madžarska, Rusija in
Jugoslavija, odločitev pa bo
znana šele na kongresu leta
1998 v Budimpešti.
Nogomet
1.	SNL
34. krog: Publikum-Olim-
pija 3:1, (Kamberovič 2, Zil-
dževič 1), Korotan-Rudar 0:1
(Dema), Izola-Beltinci 0:3,
Maribor-Gorica 1:0, Mura-
Primorje2:l. Vrstni red: Go-
rica 64, Olimpija 58, Mura 58,
Maribor 50, Rudar 48, Publi-
kum 47, Beltinci 46, Primorje
45, Korotan 41, Izola 8.
II. SNL
Šentjur-Drava 3:1 (Drobne
2,	Stanič), Naklo-Era Šmartno
0:1 (Fajdiga; vratar Ere Kali-
šek je ubranil dve 11-metrov-
ki), Rudar-Železničar Lj 0:2,
Nafta-Napredek 0:0, Črnuče-
Mengeš 0:0, Piran-Zagorje
0:1, Železničar Mb-Vevče 1:3.
Vrstni red: Železničar Lj 64,
Nafta 55, Črnuče 48, Šentjur
44, Koper 40, Železničar Mb,
Piran 38, Era Šmartno 34, Na-
predek, Rudar 33, Vevče 32,
Naklo, Mengeš, Zagorje 30,
Drava 28, Radeče 8.
MNZ Celje
3. krog play offa: Krško-
Vransko 1:1. Vrstni red: Us-
njar 44, Krško 42, Vransko 28.
Elgorriaga v Celju
Na evropskem prvenstvu je tudi delegacija Celja Pivo-
varne Laško, ki jej>o odpovedih Barcelone in minuli teden
še Kiela bivanje v Španiji izkoristila za pogovore o gostova-
nju Elgorrage v Celju.
Obrazi so zadovoljni, kajti evropski klubski podprvaki in
lanski zmagovalci pokala prvakov za 24. avgust še niso zase-
deni in so načelno že potrdili prihod na osrednjo prireditev ob
50-letnici-rokometa v Celju. Ves teden naj bi se skupaj z na-
šimi prvaki pripravljali na Rogli in za konec bi Peruničič, Ki-
selev, španska reprezentanta Nunez in Extaburu \ Golovcu s
tekmo popestrili slavje ob lepem jubileju.
Rokomet postaja posel
Celje Pivovarna Laško Ima v primerjavi z najbogatejšim! klubi
za približno dva do trikrat manjši letni proračun
Za zmago v nogometnem
pokalu prvakov je Juventus
od evropske zveze dobil 22 mi-
lijonov švicarskih frankov,
zato je prava poplava lige pr-
vakov (rokomet, košarka, ho-
kej) povsem razumljiva.
Zaslužki z nogometom seve-
da niso niti približno primerlji-
vi, daleč najbolj pa zaostaja ro-
komet, čeprav je pred meseci
prišlo do rekordnega podpisa
pogodbe. Veselin Vujovič je
bil skupaj z nemškim bombar-
deijem Erhardom Wunder-
lichem - njegovemu strelu so
namerili hitrost 145 km/h - re-
korder s transferjem prek mili-
jona mark za prestop. Povratni-
ka v jugoslovansko reprezen-
tanco je zdaj zasenčil njegov
rojak Nenad Peruničič, za ka-
terega se je pred meseci resno
zanimalo tudi Celje Pivovarna
Laško. »Zaradi visokih davkov
sem od Elgorriage zahteval ne-
to znesek. Zanj poznavalci tr-
dijo, daje večji od Vujovičeve-
ga zaslužka, toda imel sem še
boljše ponudbe,« je dejal eden
največjih zvezdnikov svetov-
nega rokometa in tako razbil
tezo o zelo iskanih rokometa-
ših, ki bi sezono odigrali za
50.000 mark, hrano, stanova-
nje in premije.
Španija je v zadnjih štirih le-
tih v evropskih rokometnih po-
kalih osvojila deset klubskih
naslovov, toda Campeonato
Europeo de Balonmano zanje
prve dni ni imelo posebne ve-
ljave. Osrednja športna dnev-
nika Marca in As sta prvenstvu
posvetila le po eno stran, o fini-
šu nogometnega prvenstva in
slavju Atletica pa sta se razpi-
sala na več kot tridesetih stra-
neh. Zanimanje za rokomet so
nekateri časopisi želeli pove-
čati z iskanjem senzacij in so
krepko pretiravali z novicami.
»Slovenski prvak Celje Pi-
vovarna Laško je Peruničiču za
začetek pogovorov o možnosti
prestopa ponujal 80.000
mark,« je zadevo napihnil neki
španski časnik. Novica ni niko-
gar posebej vznemirila, čeprav
sta najprej športno odpiranje
meja Evropske skupnosti in na-
to še širitev lige prvakov odprli
nove perspektive. Najboljši
evropski klubi so svoje letne
proračune še nekoliko navili,
med njimi paje Celje Pivovar-
na Laško s približno dvema mi-
lijonoma mark daleč od ranga
najbogatejših.
Novi evropski prvak Barce-
lona je poglavje zase zaradi de-
lovanja pod okriljem nogomet-
nega kluba, francoski šampion
OM Vitrolles z osmimi igralci
z naslovom svetovnih prvakov
potrebuje za sezono okrog 4,5
milijona DEM, posebna zgod-
ba paje trikratni nemški prvak
Kiel. Že osem sezon zapored je
njihova Ostseehalle za 8.000
gledalcev povsem razprodana,
imajo kar 6.000 permanentnih
vstopnic, toda zanimanje za
tekme Bundeslige je veliko
večje.
Skupaj z nekaterimi partner-
ji seje Kiel zaradi letne najem-
nina blizu milijona mark odlo-
čil za gradnjo lastne dvorane, v
kateri bi bilo prostora za 10 do
14 tisoč ljudi. Prvi predračuni
se gibljejo med 40 in 60 milijo-
ni mark, vendar Nemci vztraja-
jo pri velikopoteznem načrtu,
ki naj bi se povrnil že v nekaj
letih. Rokomet počasi postaja
posel, trg je zaenkrat omejen na
Nemčijo in deloma Španijo, pri
nas pa so ob vsesplošnem po-
manjkanju profesionalnih na-
"vad športnikov pretoki še ved-
no preveč enosmerni.
Celje je seveda daleč pred
vsemi, čeprav ob vseh naštetih
dejstvih v Evropi še vedno ni-
ma posebej trdnega ratinga.
EHF je za odgovor na protest v
zvezi z dogodki na zagrebški
povratni tekmi 2. kroga pokala
prvakov (Alpski Srbi+domači
izdajalci+četniki=Pivovarna
Laško) potrebovala skoraj pol
leta, vsebina dopisa pa je zelo
formalna. »V pravilih niso
predvideni ukrepi zoper napise
navijaških skupin in v prihod-
nosti bomo poskušali kaznova-
ti podobne incidente,« je zapi-
sano v sporočilu z Dunaja, ki
najbolj služi s taksami na račun
mednarodnih prestopov in ko-
tizacijami klubov za nastope v
evropskih pokalih.
ŽELJKO ZULE
Št. 22.- 30. maj 1996
19
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Po 21. prvenstvu 21 kolajn
Ma rika Kardinar z zlatom in dvema bronoma - Čez dve leti SP v Celju
S sobotnimi nastopi moških v kom-
binaciji se je v Pragi končalo 21. sve-
tovno prvenstvo v kegljanju, ena iz-
med junakinj pa je zagotovo naša šam-
pionka Marika Kardinar.
Kardinarjevaje bero odličij napoveda-
la s fantastičnim začetkom v ekipnem de-
lu, ko je s 510 keglji prispevala pomem-
ben delež k senzacionalni zmagi sloven-
skih kegljavk. V nadaljevanju je potrdila
sloves naše najboljše in zlatu dodala dva
brona. 21 medalj na velikih tekmovanjih,
od tega kar 12 na svetovnih prvenstvih!
Po končanih nastopih sije želela počitka
in čimprej domov. »Zelo utrujena sem,
kajti biti zbran teden dni je precejšen na-
por,« je po zaključnih nastopih potožila
praška junakinakinja Marika Kardinar.
Ob tekmovanjih se je skupaj s pred-
stavniki reprezentance in sotekmovalka-
mi udeležila sprejema pri slovenskem ve-
leposlaniku na Češkem Zvonetu Draga-
nu, spregovorila nekaj besed in sprejela
čestitke predsednika države Milana Ku-
čana, ob prihodu v domovino pa v Šenti-
lju doživela prisrčen sprejem celjskih
kegljavk in družine, ki jo je sicer sprem-
ljala tudi na prizorišču svetovnega pr-
venstva.
»Vesela sem uspeha in treh odličij med
katerimi mi največ pomeni prav prvo -
zlato z ekipo, ki seje fanatično borila in
dokazala svojo kakovost,« je Kardinarje-
va ocenila svoje nastope. Ob Kardinarje-
vi je najbolj navdušila >zlata devetka< -
Biserka Petak, ki seje najbolj izkazala
prav na ekipni tekmi.
Fantje so nekoliko razočarali, prav moš-
ki del tekmovanja paje dal prvo ime sve-
tovnega prvenstva. Jugoslovan Zdenko
Pavlic je po sankcijah zablestel v polnem
sjaju in s tremi svetovnimi rekordi deklasi-
ral konkurenco. »Po odsotnosti v Lud-
wigshafnu, kjer živim, sem v Pragi opozo-
ril nase in zame boste še slišali. Upam, da
se srečamo še pred naslednjim svetovnim
prvenstvom na kakšnem prijateljskem sre-
čanju reprezentanc Slovenije in Jugoslavi-
je,« je izjavil Pavlic takoj po sobotnih
1072 podrtih kegljih.
Na skromni zaključni slovesnosti je
predsednik komisije za mednarodne odno-
se v celjski mestni občini Jože Bučer pre-
jel zastavo mednarodne kegljaške zveze in
zastava bo ponovno zaplapolala čez d ve le-
ti v Celju. Za trenerja in gonilno silo celj-
skega kegljanja Lada Gobca se torej zače-
njajo nove skrbi. Po številnih intervjujih in
sprejemih (včeraj pri županu Jožetu Zimš-
ku) ga čakajo nove tekme, vzporedno z nji-
mi pa priprava na SP Celje 1998. Kar se ti-
če organizacije prvenstva že lahko trdimo,
da bo boljša kot letos, saj so si Čehi privoš-
čili preveč pomanjklivosti. Največji prob-
lem je prostor za gledalce in navijače, kijih
na Golovcu ne bo manjkalo, še posebej po
napovedi Marike Kardinar: »Upam, da
bom čez dve leti zdrava in sposobna vrhun-
skih dosežkov, s katerimi želim navdušiti
domače navijače!«
TOMAŽ LU KAČ
Naši junakinji - Marika Kardinar s tremi (zlata in dve bronasti) kolajnami in Biserka
Petak.
Slovenska ženska kegljaška reprezentanca s trenerjem Vladom Gobcem je v Pragi
navdušila in zasluženo osvojila zlato.
Balini bodo suhi
V vzhodni Sloveniji je pokrito balinišče
samo v Rogaški Slatini - Ci i j je vrnitev
med drugoligaše
Balinarji Megrada iz Ro-
gaške Slatine se že zavzeto
pripravljajo na štart v šaleški
območni ligi in se bodo po-
novno poskušali prebiti v
drugo ligo, v kateri so bili
predlani. V obdobju zadnjih
dveh let so v Rogaški Slatini
vso skrb posvetili dokonča-
nju gradnje balinišča, ki je
edini tovrstni pokriti objekt
na Štajerskem.
Gradnja strehe je bila napor-
na, kajti klub jo je večinoma fi-
nanciral z lastnimi sredstvi.
Vložek športne zveze je bil mi-
nimalen, tako da je bilo ob
udarniškem delu potrebnih še
veliko naporov in dobre volje
pri pridobivanju manjših po-
kroviteljev. Po pomembni pri-
dobitvi si v klubu želijo še tek-
movalne rezultate, za katere
imajo idealne razmere. Zdaj
bodo lahko trenirali in igrali
kar deset mesecev, okolico ba-
linišča pa bodo uredili do sep-
tembra, ko bodo prireditelji dr-
žavnega prvenstva v hitrost-
nem izbijanju.
V klubu je 25 aktivnih igral-
cev, obenem pa imajo še re-
kreacijsko ekipo ter združenji
upokojencev in invalidov. Za
dosedanje delo jim je BZS ob
svoji 45-letnici podelila poseb-
no priznanje, katerega sta dobi-
la le dva kluba in za marljive
člane Megrada je nagrada do-
datna obveznost za nadaljeva-
nje v enakem ritmu. V želji po
boljših rezultatih so pripravili
tečaj, ki gaje vodil priznani tre-
ner Ivan Breznik in obenem iz
lastnih vrst dobili tri vaditelje,
kar je predpogoj za kvalitetno
in strokovno delo.
Vadba v zimskih mesecih se
je že obrestovala. Dvojica Kro-
bot-Rupret (rezerva Vrdelj) je
na območnem prvenstvu
ŠOBZ prepričljivo zmagala in
se bo preko drugega kroga kva-
lifikacij poskušala uvrstiti na
državno prvenstvo. Ob tem ne
gre pozabiti, da Megrad že ne-
kaj let zapored organizira re-
kreacijsko ligo, v kateri igrajo
ekipe iz Celja, Slovenskih Ko-
njic in Rogaške Slatine. Letos
pričakujejo najmanj šest ekip
in tudi zato si v naslednjem ob-
dobju obetajo vrnitev med dru-
goligaše.
JANEZ TERBOVC
Državno
prvenstvo v Levcu
Na letališču Leveč bo ko-
nec tega tedna potekalo dr-
žavno prvenstvo v letenju z
jadralnimi letali. Otvoritev
državnega prvenstva bo da-
nes ob 10. uri na letališču
Levee.	IB
Vzpon na Dobrovlje
Kolesarski klub Žalec je pripravil 3. tradicionalni
vzpon na Dobrovlje.
Na progi, dolgi 6 km, z višinsko razliko 600 m, je nasto-
pilo 70 udeležencev iz 16 klubov v petih kategorijah. Naj-
boljši čas je dosegel Sandi Šmerc iz Velenja, ki je progo
prevozil v 16,19 minutah. V posameznih kategorijah so
zmagali: moški do 20 let Mitja Horvat iz Žalca, od 25 do
35 let Sandi Šmerc iz Velenja, od 35 do 50 let Milan Kirn
iz Hrastnika, nad 50 letAco Ibraimov iz Celja, med ženska-
mi nad 20 let pa Teja Jazbec iz Žalca. Prvim trem v vsaki
kategoriji so podelili pokale, medalje za tretjo udeležbo na
kolesarski prireditvi pa so prejeli: Franc Kekec iz Griž, Bo-
rut Mušič iz Celja, Zoran Stok iz Polzele in Grega Marovt
iz Braslovč.	T. TAVČAR
Znani pari v košarkarskih ligah
Začetek prvenstvene košarkarske sezone bo 21. sep-
tembra, znani pa so pari. V prvem krogu A-l moške lige
se bodo pomerili: Interier-Kraški zidar, Republika-
BVVC, Olimpija-Helios, Pivovarna Laško-Litostroj, Sa-
tex-Rogaška in Idrija-KS Polzela.
Polzelani bodo na prvih štirih srečanjih zaradi obnove dvo-
rane gostovali. Lokalni derbi se obeta v desetem krogu, ko bo
Pivovarna Laško gostila Polzelane.
V prvem krogu prve ženske lige so pari naslednji: Unior
Atras-Maribor, Pomurje-Sežana, llirija-Ježica in Celje-Ode-
ja Marmor. V prvem lokalnem derbiju se bosta v osmem kro-
gu v Celju srečali moštvi Celja in Uniorja Atrasa.
Sušin podpisal
Bivši košarkar Rogaške Sušin je že podpisal pogodbo s Šent-
jurskim Kemoplastom inje torej prva okrepitev. Blizu dokonč-
nega dogovora je vodstvo kluba tudi s potencialnimi novinci,
vendar o imenih trenutno ne želijo govoriti. Okrepiti se želijo z
domačim centrom, če pa ciljev ne bodo izpolnili bodo počakali
na naslednji prestopni rok.
Končno večja dvorana
Na Polzeli se bo vsem, ki jim košarka kaj pomeni, ali ki
delajo v njej končno izpolnila velika želja o razširitvi dvora-
ne. V prihodnjem tednu naj bi se začela dela, Polzelani pa
bodo prav zaradi tega gostovali v prvih štirih krogih državne-
ga prvenstva. Kar tiče sprememb v ekipi so v vodstvu kluba
precej previdni in verjetno bodo prav v zadnjih trenutkih se-
stavili moštvo za prihodnjo sezono, v kateri je še vedno rezer-
viran prostor za Čizeja in Zaletela ter visokega tujca. Ali bo
to Šarlija ali kdo drug še ni jasno.
Pivovarna z Lisico?
Predsednik KK Pivovarna Laško Jože Sadar je v torek odpo-
toval na pogovore z morebitnim novincem pri rumeno-zelenih
Lisico. Ali bodo pogajanja plodna, bo znano kaj kmalu. V Pivo-
varni pravijo, da so blizu dogovora, vendar v podobnih primerih
je seveda nehvaležno kar koli napovedovati. Sicer pa resno ra-
čunajo na Juraka, kije z eno nogo že v Laškem in le še vprašanje
časa je, kdaj bo prišlo do podpisa pogodbe.
0d danes z novim trenerjem
V Celju - hitu lanske ženske košarkarske sezone bodo drevi
pripravili tiskovno konfenerenco na kateri bodo predstavili
novega trenerja prvega moštva. Med kandidati Petkovićem,
Jahićem, Emeršičem, Crnićem in Lahom ima slednji največ
možnosti. Igralska zasedba še ni povsem znana, saj spisek no-
vink še ni končan. V klubu bodo posebej previdni ob nakupu
tujke, saj Celje trenutno še ne sodi med bogatejše kolektive.
Vodstvo kluba še naprej izpolnjuje obljube izpred nekaj me-
secev, ko so posebno pozornost namenili mladim, saj so v
mesto ob Savinji pripeljali tri perspektivne košarkarice in s
tem postaja Celje regijsko središče ženske košarke, kar je tudi
eden izmed ciljev uprave na čelu s predsednikom Francijem
Ramšakom.
Št. 22. - 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
Na jugu severa
Kavboji živijo v vesolju - S Kurjo kožo po Tex asu in Kal itomi ji
Kaj si človek najprej predstavlja, če kdo
izreče besedo Texas? Kavboje in Indijance,
kajne? In če reče kdo Kalifornija? Potem si
v tej igri asociacij predstavljamo »obljub-
ljeno deželo, kjer se cedita med in mleko.«
Se Zelena dolina si je izposodila ta slogan za
svoje mlečne izdelke! Ce iz teh sanj o Ame-
riki odpremo oči (vsake pa vidijo svet dru-
gače), moramo govoriti o dejstvih: o vide-
nem in doživetem. Šele potem je mogoče is-
kati primerjave. Tole bo zgodba o kavbojih
in Indijancih, pred katerimi vas ne bo oblila
kurja koža, čeprav ta tudi nastopa v njej,
vendar le kot etno trio z istim imenom in po-
menom.
Bili smo na jugu Severne Amerike: v Zvez-
nih državah Texas in Kalifornija, dabi ju videli
in doživeli skupaj s tam živečimi Slovenci le
neznaten košček... in da bi jo z veseljem po
dveh tednih spet primahali domov. Home,
sweet home!
Indijance smo umrli
Texas je druga največja država v ZDA, ki le-
ži nad Mehiškim zalivom Karibskega morja in
gaje ena sama neskončna ravnina, pod katero
so menda neizčrpni viri zemeljskega plina in
nafte in na kateri so na gosto ter milje in milje
na dolgo in široko postavljene rafinerije in raz-
peljani naftovodi in plinovodi. Zalivska naha-
jališča, pravijo, so neizčrpna. V pristaniščih,
videli smo Calveston, kjer v miru božjem med
tisočimi tovornimi ladjami, ki čakajo na vstop
v luko, počiva tudi ameriški rušilec, iz II. sve-
tovne vojne, se iz tekočega črnega zlata kuje
bogastvo ne samo ameriške naftne velesile,
ampak v dobršni meri celega sveta.
Milan Saunders, vice president Pinemont
Bank, Slovenec na čelu mladega, komaj deset
let starega in zelo majhnega društva v Housto-
nu, kjer smo bili gostje, nas je vozil milje daleč
do te luke, da bi imeli predstavo - kaj je daleč,
kaj je ravno, široko in - donosno. Najvišji vrh
v tem delu Texasaje most, seje pošalil Milan,
ki nas je pripeljal k Mehiškemu zalivu tudi za-
to, da smo se vzpeli (z dvigalom seveda) na
okoli 300 metrov visoki spomenik, zgrajen v
spomin na bitko med Mehikanci in Američani.
Kdo je zmagal, se ve! Nos smo z Milanom po-
molili tudi v veliko kalno lužo Mehiškega za-
liva, kjer so tudi mondena letovišča in restavra-
cije z odlično morsko in mehiško hrano.
Danes so Mehikanci na jugu Amerike poceni
delovna sila, ali pa lastniki dobro obiskanih re-
stavracij, kajti »mehican food« je v Texasu pri-
ljubljena, kar nacionalna hrana. Mnogi prisega-
jo na pekoče paprike vseh vrst in oblik, meso na
žaru, avokadov preliv, pekoče čorbe s črnim fi-
žolom, škampe - gigante, mehiški (neke vrste)
kruh in na osvežilno »margerito«, tekilo s soljo,
ob hrani mehiško pivo, ki se prav tako pi je s so-
ljo in koščkom limone. Za sladico pa kalifornij-
ske jagode, da kuhinja ni preveč »mehicano«.
Z Mehikanci pa imajo južne dežele tudi ve-
liko problemov, saj prihajajo v deželo ilegalno
in so zato nezaželeni. Nekateri si najdejo »delo
na črno«, večina ne...
Pravih Indijancev, ne kavbojev, nismo videli
v Texasu. Zato pa smo srečali veíiko prijaznih
ljudi na vsakem koraku. Prisrčno radovednih in
nevednih - kje leži Slovenija sejim še sanjalo ni.
Če smo se predstavili, da smo »part of ex Yugo-
slavie«, so rekli »yes, war in Bosnia«...
Mi pasmo na vsak način hoteli Indijance. Ali-
son, naša mala, mlada, prijazna gostiteljica,
mlajša hči po očetu slovenske družine Peter-
man, rojena v Texasu, podjetnica s firmo Linden
Trading company, nasje v houstonskih dneh ne-
štetokrat nasmejala s svojo prisrčnostjo, živ-
ljenjsko energijo, ki bi ji po naše rekli kar »juž-
njaški temperament« in s slovenščino, ki jo go-
vori pač po svoje, ajo govori z ljubeznijo. Mno-
gi drugi Šlovenci, ki smojilisrečali na naši južni
turneji poAmeriki so iz druge generacije tam ro-
jenih Slovencev, ki vedo le, da so slovenskega
porekla. Tudi na to so ponosni, a »I am sorry«,
pravijo, ker slovensko ne govorijo več.
No, o simpatični Alison bi lahko nastal cel
zvezčič prijetnih zgodb, pa tudi šal in anekdot.
Kot odgovor na tole vprašanje: Če je v Texasu
88 odstotkov vsega prebivalstva belopoltega,
ali so potem ostali Indijanci? Alison pa kot iz
topa: »No, ne Indians! Mi v Texas umrli vse In-
dijance!« Seveda smo se nasmejali do solz te-
mu komentarju, ki pa čisto brez osnove prete-
klega časa ni bil. Če bi se pred tem podučili kaj
več o razširjenosti ras najugu Amerike, bi mo-
rali vedeti, da so nekatere južne države ZDA
etnično dokaj čiste. Sioukse, Apače, Papago,
Komanče, Čeroke in Indijance Navajo so poti-
snili v rezervate v Novo Mehiko, Arizono, Ok-
lahomo in zdaj drug z drugimi nimajo ne kaj
veliko skupnega ne kdo ve kakšnih problemov,
ki smo jih mi na vsak način hoteli spoznati. Ra-
zen pretežno v teh deželah, pa živijo Indijanci
na razglednicah, v muzejih, trgovinah s spo-
minki in v otroški (ter naši domišljiji).
Kavboji moderne dobe
Resnico o prvih vesoljskih pustolovščinah,
ki jih sicer poznamo skoraj tako dobro kot
Amerikanci, smo šli kavboji današnjega časa
preverit naravnost v Texas, v Houston. Tu v
zgodbi spet nastopi Alison, dekle, ki nasje na
letališču v Houstnu pričakalo (za razpoznavni
znak) z avbo iz gorenjske narodne noše na gla-
vi, v kavbojskem krilcu in sandalah ter obleče-
na v rdeč anorak. Zaradi tornada(?) je namreč
letalo Lufthanse, s katerim smo se najug severa
podali iz Frankfurta, precej zamujalo, naš let
pa so zaradi varnosti preusmerili na postanek v
Dallas. Tudi znamenito mesto, ki je v zgodovi-
no prišlo bolj zavoljo tragične smrti Johna F.
Kennedyja, najmlajšega predsednika v zgodo-
vini ZDA, kot po čem drugem, saj glavno me-
sto Texasa ni Dallas in tudi Houston ne, ampak
mnogo manjši Austin. No, preusmerjen in ne-
načrtovan let, recimo raje zaradi nevihte, je na-
redil na letališču precejšnjo gnečo in piloti so
morali biti potem, ko so se vrinjali nazaj na
vzletno stezo, pravi kavboji, če so si hoteli do-
biti svoj košček steze za vzlet. Nemška točnost
in pedantnost je tu seveda odpovedala, zato nas
je Alison nahoustonskem letališču že nestrpno
pričakovala. Le kakšna je Kurja koža, kaj to
sploh je, sije mislila, kljub prevodu na plakatu
Goos bumps, kar naj bi bil enakovreden pomen
besede? A bilo je, kot da se poznamo že od nek-
daj.
Sopara po nevihti, vlaga iz Mehiškega zali-
va, da nasje, še nenavajene časovne in klimat-
ske spremembe, oblivalo kot v savni. Vožnja
po pet, šest pasovnicah mimo središča (down-
town) večmilijonskega mesta na ravnini, indu-
strijsko okolje in stavbe brez domišljije, so bile
naše prve srečanje s Texasom. Namen gostova-
nja in poslanstva je bila seveda predstavitev
slovenske etno glasbe med tamkajšnjimi Slo-
venci, ki zvečine mislijo, daje njihova dedišči-
nasamo gorenjska narodnanoša in frajtonerica
(botten box). O Goos bumps, Kurji koži, seje
po koncertu na srečanju v Št. Thomas Univer-
sity, kjer so se v organizaciji slovenskega druš-
tva predstavljala slovanska društva, (Slavic
Heritage) Slovanska dediščina, se je imenova-
la prireditev, veliko govorilo.
Za obisk Slovencev paje izvedel tudi astro-
navt slovenskega rodu po starih starših, Ro-
nald Shega, ki seje nedavno tega srečno vrnil
s poleta po vesolju. Srečno pot in mehak prista-
nek mu je tedaj zaželel tudi Milan Kučan. »Te-
ga kavboja moderne dobe bi pa radi spoznali!«
smo rekli Alison bolj v šali kot zares.
In že smo drveli po pet, šest pasovnicah z
njeno Hondo avtomatic (mimogrede, večina
Američanov vozi dobre japonske avtomobile,
kupljene na kredit in s tem so zadali domači av-
tomobilski industriji, kije hotela imeti mono-
pol, hud udarec) v NASÀ Space center v Hou-
stonu. Šele tedaj smo se pravzaprav dobro za-
vedli, daje Texas bolj kot po Indijancih in kav-
bojih znan po NASA centru in vzletišču, saj
smo po televiziji videli že ničkoliko uspešnih
in tudi manj uspešnih izstrelitev raket, pa
spremljanje znanstvenikov in strokovnjakov v
računalniškem centru NASA. Vse to smo si v
nekaj urah lahko ogledali, se vozili s posebnim
turističnim vlakom po centru, kjer zunaj poči-
vajo stara vesoljska plovila, zazidovi laborato-
rijev in vesoljskih tovarn nastajajo novi načrti
in vozila, v velikih dvoranah pa sproščajo do-
mišljijo in opozarjajo na zgodovino poletov,
predvsem pa znanja, s predvajanjem filmov na
ogromnem filmskem platnu z zvokom v kva-
dro tehniki, da ima gledalec občutek, kot daje*
V vesoljski ladji, da leti v črno vesolje, med ko-
mete, da pada v morje, daje v brezzračnem pro-
storu... in končno zopet zadiha. »Tako zaple-
teno in vendar tako preprosto!« smo vzkliknili
po obisku v NASA Space Centru, kjer je naša
Alison za nekaj minut izginila... Je ostala v eni
izmed ladij, jo je prevzela kakšna znanstvena
igra med vesoljskimi igrali? Nič takega. Šla je
naravnost v kabinet astronavta Ronalda Shega
s prošnjo, da bi se z njim radi srečali (in slikali
za časopis, kajpak) njegovi rojaki. Žal smo
imeli smolo in tisto dopoldne mladi Ronald ni
bil dosegljiv. Sporočilo, da smo ga iskali, gaje
prijetno presenetilo in še isti večerje po telefo-
nu poklical Alison in se jezil na svojo tajnico,
ker mu ni takoj, ko seje vrnil, izročila sporoči-
la, dasi želimo srečanja z njim. Usoda paje ho-
tela, da smo bili Celjani tisti večer na obisku pri
Slovenki Jožici, geostrokovnjakinji v naftni
industriji, z velikim domotožjem po domovini,
čeprav živi skupaj z mamo, zato nam je njego-
ve pozdrave preneslaAlison. Ronald ji je naro-
čil, naj pozdravimo Slovenijo, dajo je natanko
naviziral iz vesolja, koje, »kavboj prihodno-
sti« (izraz smo mu nadeli mi), drvel nad Evro-
P°-	...
Bili smo veseli pozdravov in vam jih tudi
izročamo! Tako smo spoznali, da v Texasu tudi
kavboji niso več tisto kar so bili. Le kaj nas bo
čakalo v Kaliforniji, smo si mislili ob slovesu
z gostiteljem, prav gotovo najmanjšim sloven-
skim društvom vAmeriki. Na svidenje v Slove-
niji!
Zbogom, Las Vegas
Ameriški film z istim naslovom, ki pripove-
duje o čisti samouničevalnosti, te dni vrtijo tu-
di pri nas. Mi pa smo se mesta grehov, tveganj
in iger na srečo dotaknili le na letališču, napoti
iz Texasa v deželo pomaranč. Pa vendar smo v
pičlih dveh urah preleta nad puščavo Nevade in
Arizone ter Nove Mehike spet lahko sproščali
zgodbe o Indijancih, pao kanjonu Grande, kije
velik še iz zraka. Rdeča zemlja, kamor seže
oko, vmes vrezane neskončno dolge ceste, kot
to vidimo v filmih in se nam zdi nemogoče, da
ni na levi nič, na desni nič, vmes pa asfaltirana
Alison na letališču: Dober dan in wellcome in Texas!
Slovenija se predstavi: s potico in kranjsko klobaso.
Kdo pravi, da ni kavbojev? Mi smo ga našli.
Št. 22. - 30. maj 1996
REPORTAŽA
20,21
kam in kdo ve do kod in
isaml jene oaze in črpalke
njaki. Z malo domišljije
samotno postajališče po-
oglosti izčrpanega in od
otnika...
ci N evade je pravzaprav
Xvse naokoli paje še več-
tvion spuščal na letališče
il za nas le prestopna po-
aje pilot zgrešil deželo,
ni rdeči ravnini prikazala
: s sfingo. V naravni veli-
i bila fatamorgana, seje
liti, da slovi Las Vegas s
»ralnicami na srečo prav
, igralnici v piramidi. Mi
ari postanka na poti proti
/oljiti kar z igralnico na
ate smo, če smo že v naj-
:ki, nahranili z nekaj dro-
bilo škoda, in že smo bili
it, Las Vegas! Majhno ku-
¡e mi v spominih pogosto
nih avtomatov prav goto-
cer je postavljeno zares v
idi, ker je Sfinga le »blef«
ki zdeli, z nami vred, ne-
ujeti pod stekleni pokrov
¡nem planetu. Vpliv obi-
Centru? Ah, zbogom Las
MATEJA PODJED
Plesalcev ne proizvajam serijsko!
Tali o pravi Gorda na Stetanovič-Erjaveo, umetniška voditeljica Plesnega to ruma Celje, ob dvajseti obletnici
tega plesno-izobraževalnega centra
Kot petletni otrok je v Pulju, kjer je živela, pr-
vič spoznala baletno šolo. l am je bil pionirski
dom, v katerem je delala balerina iz Italije, ki je
zbirala vse, ki jih je zanimal ples. To je bilo za Go-
go takrat odkritje novega sveta. »Težko rečem,
da sem že takrat vedela, vendar pa... čutila sem,
da mi je to nekako blizu...«
V	puljski baletni šoli je Goga plesala tri leta, po-
tem pa sojo, ko seje začela šola, starši hoteli izpi-
sati. »Za podkupnino so mi ponujali mačke, kolesa
in vse ostalo, vendar ni uspelo. Tako sem do petega
razreda vztrajala pri tej balerini in se tako naučila
osnov baleta.«
Potem seje preseli la v Celju in, ko je hotela z uče-
njem plesa nadaljevati tu, je kaj kmalu ugotovila, da
se na tem področju v beiem mestu ne dogaja nič.
»Tako je,« pravi Goga, » v mojem delu in izpopol-
njevanju na tem področju nastala precejšnja pav-
za.«
In vendar se je vse skupaj nadaljevalo...
Ko sem hodila v tretji letnik gimnazije, je v Celje
prišel Damir Zlatar Frey, takrat mladenič iz Zagre-
ba, ki mu je Celje kot mesto dalo možnosti, da je
začel delati na tem področju. Tako je pod streho
SLG Celje in s takratnim umetniškim vodjem Igor-
jem Lampretom, ki je imel izjemen posluh za ples,
začelo delovati tedanje plesno gledališče Celje.
Začeli smo izredno ambiciozno; vadili smo kar
dvakrat na dan. V gimnaziji so imeli zate dejavnosti
kar precej posluha in tako sem v četrtem letniku pol
dneva preživela na vajah, pol pa v šoli. Sodelovali
smo tudi v gledaliških predstavah in lahko rečem,
da sem imela srečo, saj smo imeli v tedanji Jugosla-
viji veliko gostujočih režiserjev
- od Dušana Jovanoviča do Na-
de Kokotovič, ki je začela prva
kombinirati ples kot gledališče.
Od teh ljudi sem se ogromno
naučila.
Damir je začel izredno ambi-
ciozno; pravzaprav je živel za
to. Vse tiste, ki smo bili vsaj ma-
lo nadarjeni in ambiciozni, je
»zastrupil«. Prvo premiero smo
imeli že po treh mesecih dela in
takrat smo bili seveda prepriča-
ni, da smo najboljši na svetu.
Skratka, v prvem letu sem živela
v devetih nebesih. Že prva kriti-
ka pa nas je uničila v smislu, da
bo treba še ogromno ogromno
delati... Takrat mi je postalo ja-
sno, da ples ni samo ljubezen,
temveč ogromno znanja, stro-
kovnosti, telesne pripravljeno-
sti in umetniškega naboja. Po-
tem smo začeli resno delati.
Skupina seje takrat nekako raz-
redčila in iz tiste generacije sva
ostali samo dve, Iris Savernik, ki
danes živi v Ameriki in se uk-
varja s plesom in petjem in jaz,
ki sem se odločila, da bom ta vi-
rus razširjala naprej.
Potem je Damir Zlatar Frey
odšel iz Celja in plesno gleda-
lišče ste prevzeli vi.
V	Celju seje ljudem zdelo, da
bi bilo fino, če bi Damir počel
kaj na amaterskem nivoju, želeli
pa so, da ne bi dvigoval preveli-
kega prahu. On pa je dvigoval še
kaj drugega, ne samo prah, in
preprosto ni mogel zadostiti
svojim potrebam v Celju. Prob-
lem, ki danes v tem mestu pesti
tudi mene, najbrž paše marsika-
terega kulturnega delavca, je
generacijski prepad. Ravno, ko
naučiš ljudi osnov in jih postaviš
na oder, počasi odidejo. Damir
se s tem ni mogel sprijazniti, za-
to je navezal stike z Ljubljano in
odšel. Tam je ustanovil Plesni
teater Ljubljana, pozneje pa se
je usmeril bolj na delo z igralci,
tako da sedaj dela s profesional-
ci, kar si je vedno želel. Profe-
sionalnih plesalcev pa v Slove-
niji praktično ni. So samo redki
posamezniki, ki se znajdejo, ka-
kor vedo in znajo. Tisti redki po-
samezniki, ki odidejo na študij v
tujino, se ne vračajo nazaj.
»Fante vzgajajo z avtomobilč-
ki, punčke pa naj bi plesale.
Ples, ki ga gojim, pa je enako-
vreden, ne feminiziran.«
Koje Damir odhajal, sem rav-
no diplomirala in ostala sem na
življenjskem razpotju: ali s tem
delom nadaljevati ali delati na
svojem področju? Ekonomija
me nikoli ni zanimala; študirala
sem bolj iz varnostnih razlogov.
Odločila sem se in poizkusila.
Tako sem dopoldne na gimnazi-
ji učila nekaj ekonomskih pred-
metov, popoldne pa sem vodila
svojo plesno skupino. Združe-
vala sem obe področji, vendar
takrat še nisem imela družine in
sem se delu lahko posvetila v ce-
loti.
Tako je nastal Plesni fo-
rum...
Sčasoma sem ugotovila, da si
ljudje to želijo, daje veliko mla-
dih, nadarjenih otrok, ki bi radi
plesali. Ko sem enkrat začela
delati samostojno, so se genera-
cije mladih, ki so želeli plesati,
kar vrstile. In naenkrat je bilo
vse skupaj nemogoče ustaviti.
»Če ob plesu in družini ostane
še kaj časa, najraje poslušam
glasbo. Tisto, ki je značilna za
posamezne dežele ter eksperi-
mentalno in klasično. Kdaj pa
kdaj si ogledam tudi kakšen
dober fdm ali gledališko pred-
stavo. Predvsem pa... ne ma-
ram stereotipov. Nikjer.«
Potem sem postavila svojo pr-
vo koreografijo z naslovom
»Naprej-nazaj«. Takrat smo se
predstavili v Cankarjevem do-
mu, dobili nagrado in poželi do-
bre kritike. To mije dalo potreb-
no samozavest in odločila sem
se, da se bom s tem začela ukvar-
jati poklicno.
Zaprosila sem za status kul-
turnega delavca, in ga tudi dobi-
la, dve leti pozneje, leta '84, ko
sem dobila Zlato ptico Slovenije
za vlogo v predstavi »Kam gre
nebo spat?« pa sem dobila tudi
status umetnika, ki ga imam še
danes.
Kje je meja med plesom in
med gledališčem? Kaj je ple-
sna predstava in kako se to
dvoje združuje?
Tudi sama še danes težko de-
finiram posamezna področja.
Treba je ločiti, kaj je plesna teh-
nika, ki ti daje osnovno plesno
znanje. Dokler ne obvladaš tega,
se ne moreš iti plesnega gleda-
lišča. Moja smer plesnega gle-
dališča? Plesalcev ne delam se-
rijsko; to namreč niso lutke, ki bi
jih lahko delali po nekih stereo-
tipih. Najprej je skozi navadne
plesne koreografije, osnovne
korake, treba vse nadgrajevati z
osebnostnimi potezami.
Pri nadaljnjem delu pa se je
potrebno prilagoditi vsakemu
posamezniku in ugotoviti, kaj
lahko iz njega potegneš. Nekdo
ima super telo, pa nima moči,
nekdo drug paje mogoče močna
osebnost in veliko izraža, plesno
pa ni tako brezhiben. Na račun
tega, sposobnosti in lastnosti
posameznih plesalcev, izberem
program za sezono. Skratka:
plesno gledališče je nadgradnja
sodobnih plesnih tehnik. Skozi
plesna znanja, pri katerih sku-
šam otrokom dati čim širšo pale-
to, do predstave, ki združuje ta-
ko telesne kot mogoče tudi nji-
hove igralske sposobnosti.
Posebno pozornost pri delu
v Plesnem forumu namenjate
najmlajšim, kar je opazno tu-
di po predstavah, ki še po ne-
kaj letih ostajajo v spominu...
Najbolj idealno je, če se otrok
v plesno šolo vpiše pri petih, še-
stih letih in ostane do konca
srednje šole. Od takšnih plesal-
cev je najbolj odvisna kvaliteta
plesnega gledališča.
Kot rezultat dela z mladimi je
leta 1989 nastala Rockeretta,
eden najboljših mladinskih pro-
jektov, ki jfe med občinstvom in
pri kritikih požel dober odmev
in ocene. Druga tovrstna pred-
stava je bila humoreska Krava v
cirkusu, s katero smo gostovali
tudi v tujini. Sicer pa naši najm-
lajši plesalci trenutno plešejo
plesno pravljico Kapljica, in pa
Škrata Sanjavca, v katerem je
združen niz kratkih koreografij,
po kateri gledalce vodi škrat Sa-
nj avec. Vendar ima Celje do
plesa nekam čuden odnos in
predstav, ki jih pripravimo, v
tem mestu pravzaprav ne more-
mo igrati, saj ni primernega pro-
stora. Škrata Sanjavca so, na
primer, predvajali na televiziji,
celjski otroci pa ga ne morejo vi-
deti, ker ga nimamo kje igrati.
In težave, s katerimi se kot
kulturna delavka srečujete v
Celju?
Dvajset let že delam in zdi se
mi, da bi že morala začeti pobi-
rati sadove svojega dela. Pobi-
ram pajih samo v smislu nekega
lastnega notranjega razvoja
osebnosti. Vidim namreč, da
moje delo ni zastonj; da genera-
cije, ki sem jih učila, odhajajo v
tujino, delajo naprej...
»Ne sprašujem se še, kaj bom,
ko bom v letih, upam pa, da
bom lahko tako živela naprej
še dolgo... Edino, karti prine-
se zrelost, je namreč kvaliteta
življenja. Š to zrelostjo lahko
delaš boljše, bolj umirjeno in
neobremenjeno. Sprejmeš ti-
sto, karti ustreza in selekcioni-
raš življenje. Leta so leta... si-
cer pa tako ali tako nisi nikoli
prav star.«
Sedaj pa bom, po dvajsetih le-
tih dela, na cesti. V Celju ni niti
prostora, v katerem bi lahko
svoje delo predstavila. Da bi
lahko redno kazala vse, kar us-
tvarjam in delam - je v Celju
pravzaprav nemogoče.
Verjetno si ljudje mislijo, da
nisnjo nujno potrebni. Vsi ved-
no tarnajo, daje v Celju premalo
utripa, da se nič ne dogaja... Če
se dogaja, paljudje tega ne znajo
sprejeti. Ljudje, ki so na vodil-
nih položajih, pa za to področje
nimajo interesa. Pomembno je,
da se na tem področju nekaj poč-
ne - kaj, pa ni več važno.
Predstava, ki seje zasidrala
najglobje?
Od vsake predstave ti nekaj
ostane; najbolj zanimiv pa je
sam proces pripravljanja pred-
stave. Tako ali drugače so mi v
spominu ostale vse predstave,
za katere sem pripravljala ko-
reografijo ali pri katerih sem
plesala. Še najbolj pa seje zasi-
dral »Dogodek v mestu Gogi,«
pri katerem smo skupaj plesale
tri prijateljice. Ena takšnih
predstav je tudi »Kam gre nebo
spat?«, pri kateri sem sodelova-
la tudi že kot organizatorka in
prejela tudi Zlato ptico - nagra-
do za najvidnejši plesni dosežek
leta.
Ena od predstav, ki so ostale
globoko, je tudi »Oborožitev
strahu,« nato »Slovenska rapso-
dija,« ki si je prislužila nagrado
za koreografijo. Moja najintim-
nejša predstava je bila »Maša za
sedem dejanj.« Š i cer paje vsaka
predstava, pri kateri sodeluješ,
doživetje in raziskovanje zase.
Cilji in načrti?
Želim si priti do plesne dvora-
ne, v kateri bi lahko ne samo va-
dili, temveč pripravljali tudi
predstave za občinstvo. Moj ci!
je začeti s plesnim abonmajei
za otroke in zdi se mi, da delo r
bo zastonj, če bom prišla do pn
štora, v katerem bom lahko v s
to počela.
V letošnji sezoni imam v nači
tu predvsem delo z otroki, pou-
darek pa bo na tehniki. Prihodnje
leto bomo pripravili rock opero,
saj se mi zdi, daje potrebno čim
bolje razviti sposobnosti otrok.
Plesalce izobražujem po princi-
pu sodobnega plesa in plesnega
gledališča Poudarek njihovega
učenja in dela je predvsem na
plesu; koreografije, ki nastajajo,
pa pomenijo rezultat truda in
znanja, vloženega v tiste, ki čuti-
jo, da se je najmočneje mogoče
izraziti z gibom. Za tiste, ki ve-
do, da je s človeškim telesom
mogoče izraziti domala vse od-
tenke človeške duše.
NINA M. SEDLAR
Foto: SHERPA
Cordana Stefanovič Erjavec, diplomirana eko-
nomistka, se s plesom ukvarja že od petega leta,
aktivno pa je začela plesati pri sedemnajstih, ko
je z delom v Celju pričel Damir Zlatar Frey. V letu
1980 je prevzela vodenje tedanjega plesnega gle-
dališča, ki se je razvilo v pomemben plesno izo-
braževalni center. Pri delu ji pomaga mož Du-
šan, s plesom pa živi cela družina - tudi devetletna
Geja (ki pleše v plesni skupini Packa) in štiriletna
G ruša (v plesnem vrtcu).
Tako Plesni forum kot tudi Goga sta v letih, kar ga vodi, prejela kar
nekajpomembnih priznanj (štiri zlate ptice, listine Mete Vidmar, na-
grade za koreografijo...), Plesni forum Celje pa se je v petnajstih
letih razvil v pomemben plesno izobraževalni center, katerega ple-
salci in predstave so si ustvarili ugled tudi daleč izven meja Slovenije.
Delo plesalke, plesne pe-
dagoginje in koreografinje
Goge Stefanovič-Erjavec v
knežjem mestu ob Savinji
predstavlja nadgradnjo dvaj-
setletnega razvoja sodobne-
ga plesa in plesnega gleda-
lišča v Celju. Plesni forum je
namreč - takrat še kot Center
za balet in ritmiko -začel de-
lovati pod vodstvomDamir-
ja Zlatarja-Freya že leta
1976 in Gogaje pri njem ple-
sala od začetka. Ko je Damir
Zlatar leta 1980 zapustil Ce-
lje in odšel v Ljubljano, ni
dolgo razmišljala. Prevzela
je pedagoško in umetniško
vodstvo tega centra in ga, ob
pomoči moža Dušana, kma-
lu razvila v pomemben izo-
braževalni center, ki redno
skrbi za plesno izobraževa-
nje otrok in mladine.
V dvajsetih letih dela si je
Plesni forum prislužil kar ne-
kaj nagrad in priznanj. Tako
plesno dvorano na Stanetovi
ulici krasijo štiri Zlate ptice.
Srebrni znak Celja, Prešerno-
va nagrada Celja, na slovesni
prireditvi ob dvajsetletnici
Plesnega foruma prejšnjo so-
boto, paje predsednik celjske
ZKO plesalcem Plesnega fo-
ruma podelil še nekaj plaket
in priznanj.
Po mnenju Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije je
Plesni forum Celje namreč
prispeval pomemben delež k
razvoju sodobnega plesa na
Slovenskem Zato je Gordana
Stefanovič Erjavec prejšnjo
soboto prejela plaketo Mete
Vidmar. Listino Mete Vid-
mar so prejele še nekdanje
plesalke Plesnega foruma Sa-
va Malenšek (plesna pedago-
ginja in koreografinja), Este-
la Zutič (študentka plesa v
Salzburgu) in Andrejka Ce-
puš (plesalka Plesnega foru-
ma). Srebrno plaketo ZKO
Celje pa sta dobila Plesni fo-
rum Celje in Goga Stefanovič
Erjavec, bronasto plaketo
ZKO Celje paje prejela Sava
Malenšek, ki je prejela tudi
prvi zlati prstan Plesnega fo-
ruma Celje.
Št. 22. - 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
22
Ženski lorum
ministru Gabru
Zgrožene smo ob nedavni
odločitvi ministra za šolstvo in
šport, da bo ministrstvo zago-
tavljalo sredstva za regresira-
no prehrano otrok v doseda-
njem obsegu le do 1. 5. 1996,
odslej pa le še samo za najnuj-
nejše primere. Za vse ostale
otroke naj polno ceno plačuje-
jo starši, saj seje s spremenje-
nim Zakonom o družinskih
prejemkih s prvim majem po-
večalo število otrok, ki so
upravičeni do otroškega do-
datka.
Pravica do šolske prehrane
namreč izhaja iz 2. člena Zako-
na o šolskem tolarju, ki še ved-
no velja. V resoluciji o družin-
ski politiki smo zapisali, da
univerzalni otroški dodatek ni
nadomestilo številnih drugih
nujnih ukrepov socialne in
družinske politike, ampak nju-
na nujno potrebna in pravična
nadgradnja. In ta resolucija še
vedno velja!
Zgrožene opazujemo, kako
je Slovenija vsak dan manj so-
cialno osveščena država, kako
se dnevno povečujejo socialne
razlike in raste število družin,
ki s svojimi dohodki ne morejo
pokriti niti stroškov za skrom-
no prehrano.
Taki primeri, nam g. mini-
ster v Celju, kjer se je gospo-
darstvo dobesedno sesulo, ni-
so neznani. Kot »bivši« Celjan
pa jih verjetno dobro poznate
tudi sami.
Vemo sicer, da poskušate
svojo odločitev pod pritiskom
javnosti popraviti, vendar
nam, glede na vaše usmeritve
to ni jamstvo, da ne boste po-
skušali takih in podobnih nera-
zumljivih odločitev sprejema-
ti tudi v bodoče.
Ženske na politiko in njeno
vsebino vendarle gledamo tudi
iz drugega zornega kota - več-
nega boja po ohranitvi družine
in njenega blagostanja - zato
prehrani naših otrok dajemo
velik pomen in prednost pred
npr. uvedbi verouka v šolah,
prireditvam, ki zahtevajo raz-
košno porabo proračunskega
denarja, dragi vojaški opremi
in še čemu.
Od vsake vlade, ne glede na
to, kdo jo bo sestavljal, bomo
zahtevale učinkovito socialno
politiko in reševanje socialnih
razlik.
In glede na to, da smo se po
daljšem premoru ponovno
zbrale, nam problemov, na ka-
tere bo v prihodnje potrebno
opozoriti, ne bo kaj kmalu
zmanjkalo.
G. minister, v upanju, da bo
tudi ta naš apel upoštevan pri
vsebini katere od vaših nasled-
njih odločitev, vas lepo poz-
dravljamo.
ŽENSKI FORUM ZL
Celje
Praznična
pomlad v vrtcu
V sozvočju mnogih lepih
dogodkov smo letos obeležili
40-letnico našega vrtca. Vsak
čas ali obdobje se z nečim vti-
sne v naš spomin ali celo zgo-
dovino. Tako nismo pozabili
pesnice Anice Černejeve, po
kateri nosi naš vrtec 40 let svo-
je ime. Njene lepe otroške pe-
smi so nas inspirirale, da smo z
njimi obogatili naš jubilejni
koledar. Likovno ustvarjanje
otrok na temo To sem jaz smo
uspeli z izvirnim koledarjem
dooblikovati in natisniti na re-
cikliranem papirju v Cetisu.
Na marketinškem maratonu je
med 88 koledarji, ki so"se pote-
govali za priznanje in nagrade
zlati MM, bil med enaindvaj-
setimi, ki so bili prejšnji teden
razstavljeni v Cankarjeve do-
mu, izbran tudi naš.
Ob jubileju vrtca smo izdali
lepo glasilo »Rastemo«, v ka-
terem smo strnili nekaj spomi-
nov na preteklost, predstavili
bogato življenje otrok v vrtcu
in se še malo zazrli tudi v pri-
hodnost. Hvala kolektivu Ce-
tisa, še posebej g. Dragu Vra-
čunu, direktorju, ki seje prav
ob našem jubileju poslovil od
svoje firme.
Vsakemu od sponzorjev se v
imenu otrok, staršev in svojih
sodelavcev še posebej zahva-
ljujem za izkazano pomoč pri
izvedbi našega praznovanja.
Prepričana sem, da je dva-
kratni nastop otrok, ki sta ga
vodili vzgojiteljici Majda
Magdič in Marta Strahovnik v
Narodnem domu s predstavo
Kje je začetek sveta, navdušil
preštevilno občinstvo odraslih
in otrok. Zbrano, doživeto in
ustvarjalno so v njej otroci
glasbeno, plesno in z dramati-
zacijo upodobili vsebino pe-
smi Anice Černejeve, ki jih je
prav za to priložnost, kar 15,
uglasbila glasbena pedagogi-
nja, mag. Mira Voglar. Da pe-
smic ne bi pozabili, smo jih na-
tisnili. Tokrat se je šel vrtec pr-
vič tudi izdajatelja knjižice z
naslovom Polžek je gospod.
Pesmice so ilustrirali otroci.
Skupaj z glasilom stajo obli-
kovala v Studiu Karo iz Slo-
venj Gradca Vilina Hauser in
Dejan Jordanov. Za najhitrej-
šo in cenejšo izvedbo tiska pa
je poskrbela ga. Katja Kožar in
njeno podjetje V.P.C. - grafič-
ne storitve, ki smo jo kot spon-
zorja našli kar med starši naših
otrok.
Presenetil nasje očka Vren-
ko - predsednik sveta staršev,
ki je za skupini vzgojiteljic
Zdenke in Nuše, kjer sta vklju-
čena njegova otroka, kar v sa-
mozaložbi, s fotokopiranjem
risbic otrok, izdelal pesmarico
novo uglasbenih pesmi.
Ob vsem tem, kar je bilo ob
praznovanju ponujenega otro-
kom in staršem, pa si dovolju-
jem kritično misel. Pričakovali
smo, da bodo starši otrok v
večjem številu začutili potrebo
in tudi dolžnost, kako bi se
vključili, podprli in pomagali
pri pripravah ter izvajanju na-
ših prireditev, vsej v tem smi-
slu, da bi kupili jubilejni kole-
dar. Vse, kar delamo in zbira-
mo, se namreč steka nazaj k
otrokom.
Vendar pa iskrena hvala
vsem tistim, ki so z nami sode-
lovali, nam na kakršen koli na-
čin pomagali, nas spodbujali
in cenijo naše delo.
Prireditve, ki so se po L
aprilu vrstile v vseh enotah na-
šega vrtca, so še posebej obo-
gatile kuharice v naši kuhinji
Zdravega vrtca, ne le z dobro,
temveč tudi z izvirno priprav-
ljenimi prazničnimi jedrni.
Posebej nam pohvalim NT
in RC ter druge medije, ki so
spremljali naše dogodke. Pri
tem seje zelo izkazala celjska
kabelska TV z g. Margučcm in
go. Marino Srebočan, ki nam
je pomagala tudi pri snemanju
video kasete.
prof. ANA ČETKO VIČ-
VODOVNIK,
ravnateljica vrtca
Anice Černejeve Celje
Mladi bolniki v
svetu športnih
užitkov
Avla poliklinike celjske bol-
nišnice je 17. maja popoldne
povsem spremenila svojo po-
dobo. Pisani baloni, ki so zdru-
ženi v velike grozde privabljali
poglede mimoidočih, so naz-
Št. 22. - 30. maj 1996
23
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
nanjali veselo prireditev - 2.
[bolnišnično olimpiado.
Vsi tekmovalci so bili oble-
čeni v majice, ki so jim jih v že-
lji, da bi v njih dosegali kar naj-
boljše rezultate, podarili pri-
jazni sponzorji. Dr. Ani Me-
Jtrovič, predstojnici otroškega
oddelka, je pripadla čast, daje
otvorila olimpiado, iz mnogih
mladih grl je nato zazvenela
olimpijska himna, kije nazna-
nila pričetek tekmovanja.
Tako je splet nesrečnega in
srečnega naključja nekaterim
omogočil, da so spoznali no-
gometaša Nenada Ulago in Si-
mona Sešlarja, rokometnega
vratarja Dušana Podpečana in
znanega slovenskega smučar-
ja Mirana Rautarja.
Za veselo razpoloženje je
poskrbel ansambel 12.nas-
protje. Njihov pevec Brane je
večkrat na plesišče zvabil vse,
ki so se mu mogli pridružiti,
ostalim paje zapel ob postelji
ali vozičku. Glasba, prav tako
pa tudi spretno povezovanje
voditeljice Simone Brglez, je
veliko pripomoglo k temu, da
je 2. bolnišnična olimpiada iz-
zvenela v duhu dobro priprav-
ljene prireditve.
S to, prav tako pa tudi z dru-
gimi podobnimi prireditvami,
smo se pedagoški delavci I. os-
novne šole Celje aktivno
vključili v proces humanizaci-
je hospitalizacije. Zavedamo
se, da se ta proces nikoli ne
sme končati. Prizadevali si bo-
mo, da bi ob pomoči zdravs-
tvenih delavcev in drugih hu-
manih ljudi vsem mladim bol-
nikom omogočili doživeti še
veliko lepega in nepozabnega.
Vsi tekmovalci so s poseb-
nim navdušenjem pregledali
tudi darilne pakete s sladkimi
in praktičnimi nagradami, ki
so jih zanje prispevale mnoge
delovne organizacije in zaseb-
niki. Prav zaradi njihove pri-
pravljenosti, da sodelujejo na
naši olimpiadi, bo mnogim ta
prireditev ostala še v lepšem
spominu. Prošnji za pomoč pri
pripravi 2. bolnišnične olim-
piade so se odzvali: Klasje,
Coca-Cola, Kovinotehna, Za-
varovalnica Slovenica, Mle-
karna Celeia, Aero, Petrol,
Banka Celje, Grafika Gracer,
Fer promet, Mc Donalds,
Oniks d.o.o., Pegy Žalec, Bi-
rooprema, trgovine Leonardo,
Špela in Bimbo, Eda d.o.o.,
NT&RC, Izletnik, Dober dan
Šempeter, Mestna občina Ce-
lje-Služba za družbene dejav-
nosti in KS Dolgo polje.
ALENKA LAPTOŠ
I. osnovna šola
Celje
Odšel sem
ozdravljen
V mladosti mi je narava po-
darila vse, kar sem potreboval.
Nisem poznal ne bolezni in ne
kakšnih hudih izkušenj. Vse to
pa seje začelo po hudi nesreči
na elektroplavžu v štorski že-
lezarni. Tudi naslednja leta mi
v zdravju niso bila naklonjena.
Ta uvod sem zapisal samo
zato, ker so bili moji zdravniki
tako požrtvovalni in še kako
skrbeli za moj ozdravitev. Hu-
do mije bilo, ko sem v bolniški
halji pri informacijah bral
knjigo pohval in pripomb. Kaj
vse si ljudje izmislijo v škodo
tako požrtvovalnih ljudi, ki so
mnogim rešili življenje!
Bilo bi prav, da bi vsi, ki so
ozdravljeni odšli iz celjske
bolnišnice, odkrito priznali
delo naših zdravnikov. Prav
posebej pa bi se v teh zadnjih
vrsticah rad prav iskreno zah-
valil celotnemu osebju na ga-
stroenterološkem oddelku
bolnišnice Celje za ves trud, s
katerim so mi rešili življenje.
Vsem pa, ki ne razumejo nji-
hovih žrtev, želim zdrave pa-
meti.
Hvala tudi dr. Šmidu s Pla-
nine.
VENČESLAV JAGER,
Kalobje
Na osnovi Odredbe o postopku za izvajanje javnega
razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, številka
28/93 in 19/94) razpisuje Občina Vojnik
JAVNI RAZPIS
za oddajo v upravljanje
javnega letnega kopališča
na Frankolovem
1.	Predmet oddaje je ograjeni kompleks letnega kopa-
lišča na Frankolovem za izvajanje:
-osnovne dejavnosti
-drugih dejavnosti
2.	Čas oddaje je od 15.6. do 30.9. 1996.
3.	Najemnik mora:
-zagotoviti nemoteno in prioritetno izvajanje osnov-
ne kopališke dejavnosti;
-zagotoviti primerno gostinsko ponudbo;
-do 15.6. 1996 opraviti vsa vzdrževalna in druga de-
la za nemoteno delovanje;
-najemodajalcu nakazati najmanj 500.000 tolarjev
in plačilo prometnega davka, 200.000 tolarjev se
nakaže takoj ob podpisu pogodbe, razliko pa v dveh
enakih delih do konca meseca julija in avgusta;
-zavarovati dejavnost in prireditve;
-pridobiti uporabno dovoljenje.
4.NajemodajaJec	si pridržuje pravico kontrole kako-
vosti storitev in določanje višine cene vstopnic za
kopanje, ki mora biti v približno realno enaki višini
kot lani.
5.Merila	za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo
predvsem:
-reference o izvajanju osnovne dejavnosti in kadrov-
ska usposobljenost;
-višina ponujene najemnine in zavarovanje plačila;
-pestrost programov prireditve na kopališču.
6.	Rok za oddajo ponudbe je 8 dni po objavi, to je do
7.6. 1996 do 10. ure na naslov: Občina Vojnik, Služ-
ba za komunalo, Keršova 1, Vojnik, s pripisom »Let-
no kopališče Frankolovo - ne odpiraj.«
7.	Odpiranje ponudb bo v petek, 7.6. 1996 ob 10. uri v
prostorih Občine Vojnik. Pri odpiranju ponudb mo-
rajo imeti predstavniki ponudnikov pisna pooblasti-
la.
8.0 izbiri najustreznejšega ponudnika bodo le-ti pisno
obveščeni v roku 5 dni po odpiranju ponudb.
STANOVANJSKI SKLAD
OBČINE CELJE
Komisija za nadzor nad upravljanjem
s poslovnimi prostori Mestne občine Celje
RAZPISUJE
na osnovi 18 člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v
najem (Ur. list RS 1/93 in 21/94)
JAVNI NATEČAJ Z LICITACIJO
NAJEMNINE
za oddajo poslovnih prostorov v najem:
I.	Celje, Cankarjeva 4, v velikosti 172.06 m2 - pritličje
II.	Celje, Cankarjeva 4, v velikosti 116.76 m2 - pritličje
III.	Celje, Gosposka 30, v velikosti 121.83 m2 - pritličje
IV.	Celje, Gosposka 30, v velikosti 44.28 m2 - pritličje
1.	Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas.
2.	Izklicna mesečna najemnina znaša:
-za poslovni prostor v Cankarjevi 4
(172.06 m2) - 314.344,00 SIT
-za poslovni prostor v Cankarjevi 4
(116.76 m2) - 217.650,00 SIT
-za poslovni prostor v Gosposki 30
(121.83 m2) - 163.978,00 SIT
-za poslovni prostor v Gosposki 30
(44.28 m2) - 59.599,00 SIT.
3.	Poslovni prostori za oddajo za naslednje dejavnosti:
-pod točko I in II (Cankarjeva 4) za prodajno-razstavni
prostor tehničnega blaga
-pod točko III (Gosposka 30) za trgovino z
živilskimi proizvodi
-pod točko IV (Gosposka 30) za trgovsko ali
storitveno dejavnost razen gostinske
4.	O odkupu obstoječe opreme v lokalu se novi najemnik do-
govarja neposredno z dosedanjim najemnikom.
5.	Prijavi na razpis je potrebno predložiti:
a)	dokazilo o usposobljenosti za opravljanje dejavnosti:
-za fizične osebe obrtno dovoljenje, izpisek iz registra sa-
mostojnih podjetnikov ali dokazilo, da se ponudnik ukvarja
z umetniško dejavnostjo
-za pravne osebe izpisek iz sodnega registra
b)	dokazilo o plačanih družbenih dajatvah za fizične osebe
oziroma plačilni sposobnosti za zadnjih šest mesecev za
pravne osebe.
5.	Prijave na javni natečaj sprejema Stanovanjski sklad obči-
ne Celje, Gledališka 4.
6.	Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa.
7.	Poslovni prostor si zainteresirani lahko ogledajo in dobijo
podrobne informacije po predhodnem dogovoru po telefo-
nu 481-511, gospa Danica Klukej.
8.	Poslovni prostori si za potrebe svoje dejavnosti priredi na-
jemnik sam na lastne stroške.
9.	Komisija bo upoštevala le tiste prijave, ki bodo v celoti us-
trezala pogojem razpisa. Ponudniki bodo o kraju in času
licitacije obveščeni v desetih dneh po izteku roka za prija-
vo in bodo na licitacijo pisno povabljeni.
10.	Pogoj za sodelovanje na licitaciji je plačana varščina v vi-
šini dvomesečne izklicne najemnine, ki se plača na žiro
račun Stanovanjskega sklada občine Celje, številka 50700-
652-25505, s pripisom za licitacijo. Ponudniku, ki bo na
licitaciji uspel, se bo plačana varščina obračunala pri pla-
čilu najemnine, drugim udeležencem pa se bo vrnila v 3
dneh brez obresti.
11.	Izbrani udeleženec razpisa mora pred sklenitvijo pogodbe
plačati stroške objave tega razpisa.
12.	Izbrani udeleženec mora začeti svojo poslovno dejavnost
najkasneje v roku 2 mesecev od sprejetja sklepa o izbiri.
Po tem roku začnejo začnejo teči vse obveznosti in pravi-
ce iz najemnega razmerja.
13.	Najemna pogodba bo sklenjena v 8. dneh pojavni licitaciji
oziroma odločitvi Mestnega sveta o morebitnih ugovorih
zoper postopek licitacije.
JUTEKS
kemijsko-tekstilno podjetje Žalec
Hmeljarska 1
objavlja
javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev
1.	Baterijski viličar INDOS, nosilnost 1.200 kg, izklicna
cena 3.000 DEM.
2.	Baterijski viličar INDOS, nosilnost 1.500 kg, 2 kosa,
izklicna cena (za enega) 3.800 DEM.
3.	Tovorno vozilo TAM 170 T 14 kasonar, leto izdelave
1982, registriran, izklicna cena 4.000 DEM.
4.	Vertikalna tračna žaga, izklicna cena 2.500 DEM.
5.	Krožna žaga za rezanje železnih profilov, izklicna ce-
na 1.500 DEM.
6.	Pločevinasta cisterna za tekoče materiale, stoječa,
V=30 m3, dva kosa, izklicna cena (za eno) 7.000 DEM.
Plačilo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke
Slovenije.
Javna dražba bo v soboto, 1.6. 1996 ob 8. uri na dvorišču
podjetja v Žalcu, Hmeljarska ulica 1, nasproti železniške po-
staje.
Dražbe se lahko udeležijo posamezniki in pravne osebe.
Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo.
Pred dražbo morajo udeleženci položiti varščino v višini 10%
izklicne cene. Blago bomo prodali najboljšemu ponudniku
po sistemu »videno-kupljeno«.
Interesente bomo seznanili s ceno in ostalimi pogoji dražbe
neposredno pred dražbo.
Predhodne informacije daje g. Martin Sedovnik, telefon (063)
715-430. Ogled je možen po dogovoru ali neposredno pred
dražbo.
Po dražbi bo potekala prodaja rabljene opreme:
-razna pisarniška oprema (omare, pisalne mize, stoli)
-kovinske garderobne omare (večje število)
-računalniška oprema (PC, tiskalnik, itd)
-mešalec za beton
Začetne cene bodo objavljene neposredno pred prodajo
Št. 22. - 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
KRONIKA
24
•	Na avtobusni progi od
Velenja do Celja je bil 21.
maja popoldne pravi šou.
Za predstavo s splošnim
vznemirjenjem in zgraža-
njem je poskrbel Aleš G., ki
je ves čas skakal po sedežih
in pri tem spuščal živalske
glasove.
•	V noči na sredo je preki-
pelo občanom na Milčin-
skega ulici. Njihovim proš-
njam so se policisti hitro
odzvali in pred tamkajš-
njim poslovnim objektom
našli razgreta Gorana D. in
Alija Š. Dobrohotno so ju
napotili domov, a se je za-
deva s kričanjem ponovila.
Ob prijetju seje še izvede-
lo, da je Goran na bencin-
skem servisu na Mariborski
cesti nekoga pretepel.
•	V sredo 22. maja ponoči
je za policijsko intervencijo
zaprosil Bori slav Z. Njego-
va žena se gaje napila ter ga
pričakala z vpitjem in raz-
grajanjem po stanovanju.
Vso to njeno neodgovorno
početje pa so, žal, morali
spremljati tudi otroci.
•	Na Mariborski cesti je
22. maja popoldne Filip K.
dvakrat s pestjo usekal Lju-
bomira K. Filipa bo na raz-
govor povabil sodnik za
prekrške.
•	V sredo se gaje nal il tudi
Roman L. iz Gabrovca. V
večernem času je alkoholni
dozi primerno razgrajal,
ker pa ni kazalo, da se bo
umiril, je noč prebil v pro-
storu za pridržanje.
•	V ponedeljek se je Mo-
mir V. z Mariborske ceste
vrnil domov ob dveh zju-
traj. Da bi mu žena in otroci
posvetili primerno pozor-
nost, je razgrajal in svoje
najdražje tudi pretepal.
Brez komentarja.
M.A.
So pravi roparji
še na prostosti?
Začelo se je sojenje po ropu v Š kolji vasi - Obdolženci
zanikajo, da bi bili zraven - Bo odločilna analiza i as?
Pred velikim senatom celj-
skega okrožnega sodišča se
je, v sredo, 22. maja, pričelo
sojenje trem obtoženim Ce-
ljanom, Dejanu K., Mladenu
M. in Dušanu S. Obtožnica
okrožnega državnega tožils-
tva Celje jih bremeni, da so v
sostorilstvu storili kaznivo
dejanje ropa, vsi pa so na so-
jenju očitano jim kaznivo de-
janje zanikali oziroma trdili,
da pri ropu, ki se je zgodil 14.
februarja letos v Š kolji vasi,
nihče ni sodeloval. Vsi trije so
v priporu od 8. marca dalje.
Obdolženi naj bi se 14. fe-
bruarja zvečer sestali pri go-
stilni Medved v Školji vasi in
okoli 21.15 ure prišli do stano-
vanjske hiše v Škotji vasi, kije
last Ivane Jesenek, z njo pa je
živela tudi njena 91 let stara ne-
pokretna sestra. Po lestvi naj bi
prišli v notranjost skozi priprto
kopalnično okno, bili pa so za-
maskirani. Mladen M. in Du-
šan S. naj bi najprej preiskala
kletne prostore in podstrešje,
da bi našla denar, nato pa sta
stopila v dnevno sobo, kjer je v
temi ob prižganem televizij-
skem sprejemniku ležala Ivana
Jesenek. V srbohrvaški govo-
rici naj bi Mladen M. od nje
zahteval marke, pri tem pa naj
bi v rokah držal dolg nož in pa-
lico. V strahu naj bi jima Jese-
nekova izročila denarnico z
nekaj bankovci po tisoč tolar-
jev, Dejan K. pa naj bi medtem
stal na hodniku' in stražaril.
Mladen M. naj bi potem odkle-
nil omaro in iz tam shranjene
torbice pobral denar v znesku
27 tisoč nemških mark in 5.100
avstrijskih šilingov, ker pa to
še ni bilo dovolj, mu je ženska
izročila še najmanj 380 tisoč
tolarjev gotovine. Potem naj bi
vsi trije stanovanje zapustili po
isti poti, vrednost z ropom pri-
dobljenega denarja pa naj bi
znašala okoli 2 milijona 900 ti-
soč tolarjev. Med begom naj bi
Dejan K. izgubil kapo z napi-
som »castrol« ki so jo potem
našli kriminalisti, ti pa so našli
tudi sveže odtiske čevljev na
snegu v bližini hiše.
Po policijskem prijetju ozi-
roma na zaslišanju pri dežurni
preiskovalni sodnici je Dejan
K. dejanje priznal in natančno
opisal, kdo je sodeloval in kaj
kdo storil ter kako so se na rop
vsi trije pripravljali, kasneje pa
je svoje priznanje preklical z
navedbo, da je bil pod priti-
skom kriminalistov. Obdolže-
ni Mladen M. je v postopkih
pred pričetkom sojenja trdil, da
pri ropu ni sodeloval in da ne
ve, zakaj ga Dejan K. obtožuje,
podobno kot obdolženi Dušan
S. ki je prav tako zanikal sode-
lovanje.
Okrožna državna tožilka Li-
lijana Dolžan je na začetku
glavne obravnave prebrala ob-
tožnico, na zaslišanju pred se-
natom, ki mu predseduje sod-
nik Miran Pritekelj, paje ob-
dolženi Dejan K. ponovno za-
nikal, da bi bil udeležen pri ro-
pu. Mladena M. naj bi poznal le
na videz, Dušana S. pa naj bi
prvikrat videl na zaslišanju pri
preiskovalni sodnici. Trdil je,
da so v obtožnici same neresni-
ce, svojo prvo izjavo v preiska-
vi pa naj bi dal pod hudim pri-
tiskom kriminalistov, ki naj bi
ga grdo pretepali in ustrahova-
li. Vse kar je povedal, mu je bi-
lo naročeno, potek dogajanja je
opisal tako, kot so hoteli krimi-
nalisti, je zatrjeval.
Obdolženi Mladen M. je
pred senatom prav tako trdil,
da pri ropu ni sodeloval, da je
bil tistega dne v Novem mestu
pri svoji punci, ki jo je obiskal,
saj je bilo takrat Valentinovo.
Tja bi ga naj peljala njegova
mama. Povedal je, daje bil ta-
krat z Dejanom K. skregan, ker
sta ga nekoč z Davorjem D.
pretepla zaradi 1000 mark, ki
mu jih je bil dolžan, obdolže-
nega Dušana S. pa sploh ne
pozna, je zatrjeval.
Obdolženi Dušan S. je pove-
dal, da o ropu ne ve ničesar, ra-
zen tistega, kar je izvedel po ra-
diu in prebral v časopisu. Ko
mu je predsednik senata pre-
bral zagovor Dejana K., je izja-
vil, daje to čista laž in da gaje
Dejan vpletel v zadevo zato,
ker mu ni povrnil stroškov za
povzročeno škodo na njego-
vem avtomobilu. Mladena M.
sploh ne pozna, Dejana K. pa
naj bi prvič videl na zaslišanju
10. marca, je zatrdil.
Priča, oškodovanka Ivana
Jesenek, je podrobno opisala
dogajanje tistega večera, ko jo
je najprej zmotil šum inje mi-
slila, da gre za mačko, potem
pa so se odprla vrata in v dnev-
no sobo je vstopil zamaskiran
moški z nožem v roki, ki je
vpil: »Marke! Marke!« Takrat
naj bi mu rekla: »Če mislite
ubijati, ubijte mene, sestro pa
pustite pri miru.« Po njenih be-
sedah naj bi sestro tepli, zato se
je, na smrt prestrašena, odloči-
la, da jim izroči denar, potem
pa seje v spalni srajci spustila
skozi okno in se zatekla k sose-
dom, ki so poklicali policijo.
Jesenekova je povedala, da je
bil en ropar visok in suh inje v
roki držal nož, drugi pa je bil
manjše in obilnejše postave.
Na obravnavi je pokazala na
Mladena M. in Dejana K., ki da
ustrezata temu opisu.
Priča Davorin D. je izjavil, da
o zadevi ne ve nič, se pa spomi-
nja, da se je nekega dne skupaj
z Mladenom M. oglasil pri De-
janu K., ko sta ga pretepla zara-
di neporavnanega dolga. Dejan
K. je ob tem izjavil, da Davorina
D. ni še nikoli videl.
Priča Sabina P. je izjavila, da
je bila v času ropa ves čas z ob-
dolženim Dejanom K., podob-
no sta pričali mati obdolženega
Mladena M. in njegovo dekle
Janja R., priča Alenka K. paje
prav tako izjavila, daje bila na
Valentinovo ves čas z obdolže-
nim Dušanom S.
Ob koncu obravnave so za-
govorniki obdolženih predla-
gali zaslišanje še nekaterih
prič, predsednik senata pa je
predlagal nov dokaz: analizo v
kapi najdenih las, ki sojo izde-
lali v kriminalističnem labora-
toriju. Sojenje se bo nadaljeva-
lo 5. junija.
MARJELA AGREŽ
Pri rdeči luči
Na križišču Mariborske
ceste in zahodne magistrale
se je, v petek 24. maja po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, na vo-
zilih pa je škode za okoli 130
tisoč tolarjev.
Darja M. (24) iz Šentjurja je
vozila osebni avtomobil po Ki-
dričevi ulici proti magistrali-
zahod. Koje pripeljala v križiš-
če z Mariborsko cesto, je pripe-
ljala v križišče v času, koje na
semaforju gorela rdeča luč, pri
tem pa trčila v 15-letnega kole-
sarja Mihaela P. iz Celja, ki je
zapeljal v križišče pri zeleni lu-
či. V nezgodi je kolesar utrpel
hude telesne poškodbe.
Trčila v ograjo
Na magistralni cesti v naselju
Zidani Most se je, v soboto 25.
maja ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
ranjena. Na vozilu je škode za
približno 200 tisoč tolarjev.
Urška Z. (22) je vozila oseb-
ni avtomobil iz smeri Rimskih
Toplic proti Radečam. Ko je
pripeljala v bližino stanovanj-
ske hiše Zidani Most št. 14, je
zapeljala desno in trčila v be-
tonsko ograjo ob robu vozišča.
Pri tem se je voznica hudo tele-
sno poškodovala.
Trčila v drevo
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Koble se je, v ponede-
ljek 27. maja popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Anica D. (29) iz Mlač je vo-
zila osebni avtomobil iz smeri
Jerneja proti Koblam. V levem
ovinku je zapeljala desno z vo-
zišča v gozd in tam trčila v dre-
vo ter se hudo ranila.
Smrtno trčenje
Nesreča z najhujšimi posle-
dicami seje pripetila 27. maja
ob 15.10 uri na magistralni ce-
sti Celje-Ljubljana, zunaj na-
selja Grajska vas.
Maijana D. (44) iz Celja je
vozila osebni avtomobil iz sme-
ri Vranskega proti Žalcu. Zunaj
naselja Graj ska vas je na ravnem
delu ceste iz neznanega vzroka
zapeljala levo ter silovito trčila v
nasproti vozeči tovorni avtomo-
bil s priklopnikom, ki gaje vozil
25-letni Tomislav M. iz Slovenj
Gradca. Voznica je umrla na
kraju nesreče, sopotnik v nje-
nem vozilu, 16-letni Denis D. iz
Celja, paje bil lažje ranjen.
Povozil otroka
Na Trubarjevi ulici v Celju
seje, v petek 24. maja popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bil hudo ranjen otrok.
Uroš G. (21 ) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Čo-
pove proti Jurčičevi ulici.. Ko
je na Trubarjevi ulici pripeljal v
bližino stanovanjske hiše s šte-
vilko 13, je trčil v sedemletnega
Reneja iz Celja, kije pritekel na
vozišče z njegove desne strani.
M.A., Foto: SHERPA
Po smrtnem trčenju v Grajski vasi.
Predrzni Velenjčan
Mario V. (18) iz Velenja je
22. majav Rečici ob Paki ukra-
del osebni avtomobil znamke
Renault 9 G TD, last Branka H.
iz Šmartnega ob Paki. Vozilo,
kije bilo odklenjeno, v njem pa
kontaktni ključi, je bilo parki-
rano na dvorišču pred stano-
vanjsko hišo. Mario, ki tako ni
imel težkega dela, seje z vozi-
lom odpeljal proti cesti Letuš-
Šmartno ob Paki, tam pa pov-
zročil prometno nezgodo, ki se
je končala z gmotno škodo na
vozilih ter s kraja pobegnil.
Vozilo je skril za stanovanjsko
hišo Rečica ob Paki št. 61, nato
pa se vrnil na kraj nezgode in
tam prisotne spraševal, kaj in
kako seje zgodilo. Policisti pa
so predrznega Maria kmalu iz-
sledili inga kasneje ovadili dr-
žavnemu tožilcu ter napisali
predlog za sodnika za prekrš-
ke.
Pretepel ga je
Na postaji mejne policije v
Rogaški Slatini seje 22. maja
zglasil 19-letni Miran K., kije
prijavil, da gaje v soboto zgo-
daj zjutraj pred diskoteko Sa-
hara v Rogaški Slatini, prete-
pel neznanec. Znaki napada so
bili očitni, saj je Miran utrpel
zlom nosne kosti, zbil pa mu je
tudi prednji zob. Ko bodo poli-
cisti neznanega pretepača naš-
li, ga bodo ovadili državnemu
tožilstvu.
Oskrunil spomenika
V	noči na 23. maj seje nez-
nani storilec na mestnem po-
kopališču v Celju izživljal nad
nagrobnimi spomeniki. Enega
je uspel prevrniti, ta paje padel
na spomenik sosednjega gro-
ba. Oba spomenika sta močno
poškodovana, po nestrokovni
oceni znaša škoda okoli 200 ti-
soč tolarjev. Policisti za storil-
cem še poizvedujejo.
Tat na gradbišču
Na gradbišču avtoceste Arja
vas-Tepanje, na območju via-
dukta Skedenj, se je prejšnji
četrtek mudil tudi zmikavt. V
času, ko so bili delavci na ma-
lici, je z delovnega stroja ukra-
del ročni električni vijačni
stroj znamke Bosch, ki je vre-
den okoli 80 tisoč tolarjev.
Razmetaval po
stanovanju
V	petek 24. maja popoldne,
je neznani storilec vlomil v
stanovanje na Šlandrovi cesti v
Velenju, ga temeljito preiskal
in povzročil pravo razdejanje.
Ukradel je 15 tisoč tolarjev go-
tovine in več kosov nakita iz
rumenega zlata. Lastnici Joži-
ci L. je povzročil za okoli 100
tisoč tolarjev gmotne škode.
Ukradeni elio
V noči na 25. maj je neznani
storilec ukradel osebno vozilo
znamke Renault elio 1,2 RN,
sivo-modre barve, z reg. št. CE
75-15V. Vozilo je bilo parki-
rano na Slomškovem trgu v
Slovenskih Konjicah, lastnica
Melanija U. paje s tem oško-
dovana za okoli milijon 350 ti-
soč tolarjev.
Podtaknil ogenj
Minuli petek zjutraj je nek-
do podtaknil ogenj na oseb-
nem vozilu znamke VW pas-
sai, ki je bilo parkirano v ogra-
jenem prostoru Kovinotehne
Leasing na Mariborski cesti v
Celju. V požaru, ki so ga poga-
sili celjski poklicni gasilci, je
bil uničen ves sprednji del vo-
zila z motorjem vred, v notra-
njosti pa sta delno uničeni ar-
maturna plošča in stropna ob-
loga. Škoda znaša okoli 3 mili-
jone tolarjev.
Roparska sedmerica
Na velenjski policijski po-
staji seje 25. maja okrog enih
oglasil 19-letni Martin K. iz
Mute in povedal zgodbo, ki jo
je, skupaj s svojo prijateljico in
prijateljem, doživel to noč na
parkirišču pred vhodom v ve-
lenjski grad.
Ko so sedeli v avtomobilu,
jth je nenadoma obstopilo se-
dem neznancev. Eden izmed
njih (visok okoli 180 cm in
svetlejših bujnih las) je od voz-
nika Sebastjana R. zahteval,
naj odpre vrata, potem pa je z
agresivnim nastopom in grož-
njami terjal, naj mu vsi izročijo
denar, kolikor ga imajo pri se-
bi. Med grožnjami, da jih bo
vse pretepel, je segel v notra-
njost in preiskal armaturno
ploščo ter zadnji sedež in zah-
teval, da mu izročijo tudi avto-
radio kasetofon. Martin K. se
je ustrašil in neznancu izročil
denarnico. Iz denarnice je le-ta
pobral denar (tisoč tolarjev),
nato pa mu jo vrnil. Sedmerica
mladeničev, starih od 17 do 20
let, je potem pobegnila v nez-
nano.
Okradeni Mignon
Minulo soboto okoli 23. ure
je neznani storilec vlomil v ka-
varno Mignon na Krekovem
trgu v Celju. Ukradel je večjo
količino različnih vrst cigaret,
steklenico viskija in 36 litrov
brezalkoholnih osvežilnih pi-
jač. Skupna vrednost ukrade-
nega je okoli 55 tisoč tolarjevj
Kradel v Tržnici
V soboto ali nedeljo je nez-
nani storilec vlomil v samopo-
strežno prodajalno podjetja
Tržnica na Cankarjevi cesti v
Velenju. Vlomilec je ukradel
nekaj steklenic alkoholnih pi-
jač, par zavitkov kave in ciga-
ret ter nekaj sira, klobas in
sladkarij. Lastnik je oškodo-
van za okoli 65 tisoč tolarjev.
Grozil s pištolo
Vitodrag P. (30) iz Velenja
naj bi 26. maja zvečer po tele-
fonu poklicai Adolfa Š. in ga
pobaral, zakaj se vozi mimo
njegove hiše in če mu namera-
va kaj hudega storiti. Adolf Š.
seje potem pripeljal do Vito-
dragove hiše, kjer se je med
njima vnel prepir. Med prepi-
rom je Vitodrag Adolfu grozil
s pištolo znamke Makarov ka-
libra 7.65, za katero ima dovo-
ljenje in ki joje še istega večera
izročil policistom. Zaradi su-
ma kaznivega dejanja ogroža-
nja bodo Vitodraga P. ovadili
državnemu tožilstvu.
Tat pod kozolcem
V	času od 19. do 26. maja je
neznani storilec ukradel kosil-
nico znamke SIP M 200 in
dvoje koles s cisterne. Kosilni-
ca in cisterna sta stali pod ko-
zolcem Ivanke S. v Dobrov-
Ijah, ki je s tem oškodovana za
okoli 240 tisoč tolarjev.
Ukradel terensko
vozilo
V	noči na 27. maj je neznani
storilec ukradel terensko vozi-
lo znamke Jeep Cherokee
grand 5,2 LTD, črne barve, z
reg. št. CE J8-576. Vozilo je
last Uroša G. iz Celja, vredno
pa je približno 4 milijone 400
tisoč tolarjev.
M.A.
Stisnilo mu
je prsta
V podjetju Konus Netex
v Slovenskih Konjicah seje
v noči na 26. maj pripetila
delovna nezgoda s hudo te-
lesno poškodbo.
Robert M. (27) iz Gabrov-
nika pri Slovenskih Konji-
cah je delal za strojem za
ravnanje bombažnih vlaken.
Med delovanjem je del vla-
ken zgrabilo med dva zobče-
nika, Robert pa je poskušal
napako odpraviti, ne da bi
predhodno stroj izključil.
Naprava mu je stisnila dva
prsta na desnici.
Ranjena delavca
Delovna nezgoda se je pri-
petila tudi v Uniorju v Vitanju.
Minuli ponedeljek dopoldne
sta 33-letni Stanko J. iz Vitanja
in 21-letni Avgust z Brezna de-
montirala vpenjalno napravo s
posnemalnega stroja. Pri tem
jima je vpenjalna naprava zdr-
snila ter jima poškodovala pr-
ste na rokah. Oba sta v delovni
nezgodi utrpela hudo telesno
poškodbo.
M.A.
Št. 22. - 30. maj 1996
25
KRONIKA - FELJTON
NOVI TEDNIK
Zlorabljeno lastninjenje
po klasičnem vzorcu
Ovadili dve odgovorni osebi DKP Meja Šentjur, ki je vse do
pričetka lastninjenja dobro poslovalo
Kriminalisti z oddelka /.a za-
tiranje gospodarskega krimi-
nala na UNZ Celje so te dni, na
osnovi lastnih ugotovitev in iz-
sledkov Agencije za plačilni
promet, obravnavali dve odgo-
vorni osebi v družbenem kme-
tijskem podjetju Meja Šent-
jur, M.R. in S.Z. Sumijo ju, da
sta, posamezno ali v dvoje, sto-
rila več kaznivih dejanj zlora-
be položaja ali pravic in ne-
vestnega gospodarjenja. Zo-
per oba so že podali kazensko
ovadbo na državno tožilstvo.
Med preiskavo so kriminali-
sti ugotovili, da je M.R., kljub
dobremu gospodarjenju pod-
jetja, v letu 1992 sodelovala pri
ustanovitvi vzporednega pod-
jetja (bypass) Meja Slom d.o.o.
oziroma Slom d.o.o.. Na to no-
vo podjetje je prenesla celotno
prodajo kmetijskih proizvo-
dov. Ob ustanovitvi je bila Meja
Slom d.o.o. firma z mešanim
kapitalom, z izstopom deleža
družbenega kmetijskega pod-
jetja Meja Šentjur paje podjetje
postalo v popolni zasebni lasti
nekaterih zaposlenih v družbe-
nem podjetju.
Ovadena M.R. je bila vse do
upokojitve zaposlena na dveh
delovnih mestih: v družbenem
podjetju Meja Šentjur in (po-
godbeno) v zasebnem podjetju
Slom d.o.o., kjer je kmalu po
ustanovitvi prevzela vodstveno
mesto. Ugotovili so še, da ima
Meja Slom d.o.o. sedež na is-
tem naslovu in da posluje v istih
prostorih ter uporablja isto po-
slovno opremo kot družbeno
podjetje Meja Šentjur. Zasebno
I podjetje Slom je uspešno po-
slovalo s prodajo kmetijskih iz-
delkov družbenega podjetja po
zelo ugodnih cenah in pod
ugodnimi plačilnimi pogoji,
ovadena M.R. pa naj bi k uspe-
šnosti zasebnega podjetja pris-
pevala tudi s tem, koje sklepala
posle na osnovi starih poslov-
nih znanstev. Soustanoviteljica
in solastnica zasebne družbe
naj bi v času od ustanovitve do
konca* leta 1993 ustvarila pri-
hodke v višini 8 milijonov 520
tisoč tolarjev, in to s prodajo iz-
delkov družbenega kmetijske-
ga podjetja Meja Šentjur.
Osumljena M.R. in S.Z. naj
bi, kot odgovorni osebi v druž-
benemv kmetijskem podjetju
Meja Šentjur, v letu 1992 ne-
vestno gospodarila s tem, ko sta
izgradnjo investicije (hladilnica
na Slomu) prenesla na zasebno
podjetje Slom. d.o.o. Do prenosa
investicije na zasebno podjetje
je prišlo potem, ko so v družbe-
nem podjetju že pridobili vso
potrebno dokumentacijo in
sklenili več posojilnih pogodb
in ko so bili zagotovljeni vsi viri
financiranja.Tudi S.Z. je zapo-
slen v družbenem podjetju Meja
Šentjur, pogodbeno pa še v za-
sebnem podjetju Slom.
V nadaljevanju preiskave so
še ugotovili, da je družbeno
podjetje Meja del svojega pre-
moženja (hladilnico) prodalo
zasebnemu podjetju Šlom, in to
po nerevalorizirani vrednosti in
brez pripisa obresti od najetih
posojil. S tem je bilo družbeno
premoženje skupno oškodova-
no Za več kot 186 milijonov to-
larjev.
M.R. naj bi v letu 1992 zlora-
bila svoj položaj tudi tako, daje
dopustila sklenitev pogodbe o
odkupu terjatev med družbe-
nim podjetjem Meja in zaseb-
nim podjetjem Slom, s tem paje
bilo družbeno premoženje oš-
kodovano za dobrih 29 milijo-
nov tolarjev. Oba ovadena pa
naj bi svoje dolžnosti zanemar-
jala tudi s tem, ko zasebnemu
podjetju Slom nista zaračuna-
vala uporabe poslovnih prosto-
rov, družbenemu podjetju Meja
pa sta povzročila za dodatnih
231 tisoč tolarjev škode.
MARJELA AGREŽ
Razdelili več kot 3 tisoč zloženk
Po vsej državi je v času od 15. aprila do
15.maja potekala preventivna akcija Kole-
sar.
Na območju UNZ Celje so policisti razdelili
3283 zloženk ter obiskali skoraj sto osnovnih
šol. Kot posebnost v akciji so policisti na Celj-
skem nadzirali tudi voznike koles z motorjem in
motornih koles ter pošiljali dobrohotna pisna
sporočila staršem, katerih otrok je v vlogi kole-
sarja storil večjo nepravilnost ali pa seje vozil
s tehnično pomanjkljivim kolesom. Takih pi-
sem so napisali 55.
Vozniki koles z motorjem in motornih koles
so zelo pogosti kršitelji v cestnem prometu in
hkrati tudi povzročitelji prometnih nezgod. Zo-
per te so policisti ukrepali tudi represivno, zla-
sti pri hujših kršitvah in pri neuporabi varnost-
ne čelade. V času akcije so ugotovili 275 krši-
tev, največ zaradi vožnje brez,vozniškega do-
voljenja in zaradi neuporabe čelade.
Brez čelade je v prometu večina kolesarjev,
saj so v dneh akcije evidentirali le 12 primerov
uporabe tega varnostnega pokrivala, in to le pri
otrocih do 10. leta starosti.
Kljub temu, da prometna varnost v času ak-
cije Kolesar ni bila bistveno boljša kot pred njo,
policisti ocenjujejo, da je bil namen teh aktiv-
nosti le dosežen, sicer pa naj bi se rezultati po-
kazali kasneje - kot posledica vzgojnega delo-
vanja med mladimi na osnovnih šolah. M.A.
Hitrost ubija!
Pričela se je nova preventivna akcija, v
kateri pa policisti do kršiteljev ne bodo
prizanesljivi
Lani se je na slovenskih ce-
stah zgodilo 38.826 prometnih
nesreč, v katerih je življenje
izgubilo 415 oseb, hudo poš-
kodovanih je bilo 2.537 udele-
žencev, lažje pa 5.440.
Največ nesreč se je zgodilo
zaradi neprilagojene hitrosti,
zaradi hitrosti paje lani na slo-
venskih cestah umrlo kar 166
ljudi ali 40 odstotkov vseh mr-
tvih v prometnih nesrečah. Zato
ni naključje, da so posebno pre-
ventivno akcijo, imenovano
Hitrost ubija, namenili prav tej
problematiki. Akcija se je zače-
la prejšnji teden, trajala pa bo
do 25. junija.
Podobno je na celjskem ob-
močju, kjer seje lani, od skupno
6.023 prometnih nesreč, kar
1796 (30 odstotkov) zgodilo
zaradi neprilagojene hitrosti.
Te nesreče so terjale 25 smrtnih
žrtev, 181 hudo in 424 lažje ra-
njenih oseb. Ker je hitrost na pr-
vem mestu za nastanek nesreč,
so policisti na Celjskem v prvih
štirih mesecih zelo pogosto pre-
verjali voznike z radarji. Ugo-
tovili so 9.077 kršitev ali za
skoraj 60 odstotkov več kot v
enakem obdobju lani. S tovrst-
nimi kontrolami bodo intenziv-
no nadaljevali vse leto, sploh pa
v času akcije.
Med vozniki, ki ne spoštuje-
jo omejitev hitrosti, je veliko
mladih ljudi, ki skoraj pravilo-
ma vozijo močne in hitre avto-
mobile, njih značilnost paje tu-
di objestna vožnja ter zavestno
kršenje prometnih pravil.
Neprilagojena hitrost je naj-
pogosteje povezana s promet-
nimi nesrečami, zlasti najhujši-
mi. Čeprav bodo v času akcije
policisti ukrepali represivno,
ima akcija v osnovi preventivni
pomen in namen. Z njo naj bi
dosegli večjo odgovornost in
spoštovanje predpisom o omeji-
tvi hitrosti, temu cilju paje pos-
večena tudi vsebina zloženke
Hitrost ubija, ki jo bodo delili
med akcijo. Izvajali jo bodo
med rednimi kontrolami pro-
meta, pri skupinskih in poostre-
nih nadzorih, med radarskimi
in laserskimi nadzori ter s pre-
gledi tahografskih vložkov.
Zloženko bodo prejeli vsi tisti
vozniki, pri katerih bodo ugo-
tovili prekoračitev hitrosti, pa
tudi vsi povzročitelji (razen
poškodovancev) prometnih ne-
sreč, katerih vzrok je bila nepri-
merna hitrost.	M.A.
Denarna stiska ne opravičuje tatvine
Policisti obravnavali dva primera ukradenih bančnih čekov
Policisti PP Šmarje pri Jelšah so te dni
Državnemu tožilstvu ovadili 18-letno
Matejo, ker jo sumijo, da je sredi aprila
letos, v čakalnici celjske bolnišnice, neki
ženski ukradla čeke in čekovno knjižico.
Med zbiranjem obvestil so policisti ugo-
tovili, daje Mateja nekaj čekov že unovčila
v raznih prodajalnah, sum pa se je potrdil
potem, ko so pri hišni preiskavi, ki jo je
odredilo sodišče, našli nekaj praznih če-
kovnih lističev in čekovno kartico, ki seje
glasila na ime okradene ženske.
Te dni so šmarski policisti državnemu
tožilstvu ovadili tudi osebo, kije unovčila
nekaj tistih čekov, ki so bili 9. maja letos
v Šmarju ukradeni Francu L. Gospa Tere-
zija, ki sojo policisti osumili te tatvine, je
povedala, da je čeke našla, zaradi hude de-
narne stiske pa jih je unovčevala za nakup
hrane in oblačil. Osumljena je lastniku če-
kov že vrnila porabljeni denar (45 tisoč to-
larjev), povedala pa je tudi, da je preostale
najdene čeke, skupaj s čekovno kartico, zaž-
gala.	M.A.
Pri nič kaj vzpodbudnem sta-
nju javne varnosti so tudi poli-
tične oblasti kmalu ukrepale in
v Hrastniku namestile stalnega
političnega komisarja, ki so mu
dodelile dve kompaniji voja-
kov. Ena kompanija vojakov je
bila nastanjena (po privatnih hi-
šah) v Zagorju, pol druge v Tr-
bovljah in druga polovica v
Hrastniku. Šele s prihodom vo-
jaštva se je stanje javne varnosti
v Zasavju opazno izboljšalo.
»V oddelkih po 5,8, 10 mož so
patrolirali vojaki po celi okoli-
ci, zlasti pa po krajih, kjer so
delali železničarji. Ako je bilo
treba, da se ugotovi kakšna
važna stvar, tedaj je šel na pa-
trolo tudi komisar... na čelu
večjega krdela vojakov. Tako
so tudi nekoč šli na mesto, kjer
so zvedli imena in stanovanje
nekih pravoslavnih Hrvatov,
kteri so bili združeni v tolovaj-
sko družino in so že oropali ne-
kaj kmetov okoli Sv. Jurija.
Lovci so imeli srečo, da so brez
prelivanja krvi ujeli štiri tičke.
1 Čez pol leta so prišli ti hajduki
pred porotno sodišče v Celju,
katero jih je obsodilo na večlet-
no težko ječo«.
Javna varnost se je nekoliko
izboljšala, toda domačini so še
vedno modrovali: »O, da bi to
novotarijo z Dunaja do Trsta
čimprej že potegnili in bi tuji
rokomavhi pobrali svoje kram-
pe in bi prišel spet mir v naše
kraje«. In ko je Luka Matija
zažvižgal od Zidanega Mosta
proti Ljubljani, sta se v Zasavje
zopet vrnila mir in pokoj. Ven-
dar pa življenje v Zasavju ni
bilo več takšno kot prej. Sebast-
ian Roš je v spominih upraviče-
no zapisal, da se je ljudstvo
otreslo »starih verig in dokaj
tudi starega siromaštva«. In
dodal: »Vsaka železnica, kjer
koli se je gradila, prinesla je
več kulture v tiste kraje, kakor
najpametnejša knjiga, katero
so kadarkoli napisali«.
V Ljubljani še ni bilo
nikoli toliko ljudi
Od 18. junija 1849, ko je iz
Celja v Ljubljano pripeljal prvi
hlapon (»Brez vse spotike se je
pripeljal, lično ovenčan v 4 in
pol lirah iz Celja. Drugo pot bo
pa lahko v treh urah prišel, kei-
ne bo imel po poti nič preiskati
kakor zdej, ko je bila pre i skuš-
nja«), so se na progi proti Ljub-
ljani vrstile poskusne vožnje.
Na začetku septembra 1849 so
Novice ugotavljale, daje na že-
leznici nadvse živahno. »Vsak
dan se že vozijo vozovi semtert-
je iz Celja v Ljubljano in iz
Ljubljane v Celje, toda vožnja
še ni za plačilo odperta«. Hkra-
ti so napovedale skorajšnjo od-
prtje proge za javni promet: »G.
minister Bruck je predvčerajš-
njim drž. predoblasti v Ljublja-
ni pisal, da bo prva vožnja v ne-
deljo 16. dan t. m. in de naj se
začetek prve vesolne vožnje ka-
kor drugod tudi v Ljubljani z
veliko častjo obhaja«.
Ko se je na začetku septem-
bra 1849 razvedelo, da bo od-
prtju nove proge prisostvoval
tudi sam presvetli cesar Franc
Jožef (v spremstvu ministrske-
ga predsednika kneza Schwar-
zenberga, notranjega ministra
Bacha, ministra za javna dela in
trgovino Brucka ter vojnega
ministra generala Gjulayà), so
se v Celju in v Ljubl jani (pa tudi
v vseh ostalih krajih vzdolž
proge) začeli mrzlično priprav-
jjati na sprejem visokih gostov.
Povsod so lepo okrasili kolod-
vorska poslopja in uredili oko-
lico, se natančno dogovorili
glede ceremoniala, slavnostnih
obedov in banketov, v Ljublja-
ni pa še poskrbeli za prenočišča
množice povabljenih gostov. In
tudi ko so nekaj dni pred po-
membnim dogodkom izvedeli,
da bo namesto obolelega cesar-
ja slovesnost počastil nadvoj-
voda Albreht, priprave niso za-
stale.
Slovesnost ob odprtju želez-
nice med Celjem in Ljubljano
(16. septembra 1849) seje za-
čela v Celju. Celjani so okrasili
kolodvor z »banderami ino
cveticami«, »pod pridvorom
pa, kije bil znotraj ves s belimi
ino s rdečimi pertami prekrit,
so stale mize za 300 gostov«.
Ob 10. uri zjutraj je hlapon
»Krain« iz Ljubljane pripeljal
okoli 50 odličnih gostov iz de-
žele Kranjske s dvornim svetni-
kom grofom Hohenwartom na
čelu, ki so prišli v Celje »cesar-
jevega namestnika sprejet ino
ga odtod v Lublano spremit«.
»Bolj ko se je poldne približalo
več se je nabralo na kolodvoru
gospode, med kojoj so bili tudi
labudski knezoškof Anton Mar-
tin, ki so se poprejšnji dan v Ce-
le pripeljali bili. Tudi narodna
straža je v paradi na kolodvoru
stala. Pet minut po 12. uri so se
iz Dunaja sem pripeljali cesar-
jev namestnik nadvojvoda Al-
breht s ministrom Brukom, s
dvornim svetovavcem grofom
Lambergom ino s drugimi čast-
niki. Ko so nadvojvoda od gos-
pode tukej sprejeti bili ino so tu-
di njih poklone sprejeli, so se v
pridvoru h pojedini vsedili s os-
talimi gospodi, pri kateri so na-
pivali zdravice njih veličanstvu
cesarju, nadvojvodi Albrehtu,
slavnim austrianskim vojsko-
vodjem maršalu grofu Radecki
ino banu baronu Jelačiču i. t. d.
Ob 4. po poldne so se nadvojvo-
da s ostalimi gospodi zopet v
vozove podali, ino ob 1/4 na 5
jih je krasno okinčan hlapon
'Reichsverweser ' naglo proti
Lublani odpeljal«.
Vožnja od Celja do Ljubljane
je bila triumfalna. Postaje Laš-
ko, Zidani Most, Trbovlje in
Zagorje so se praznično pripra-
vile na slovesen sprejem vlaka
in visokih gostov. Na mostu
preko Savinje v Zidanem Mo-
stu so postavili visoke obeliske
in jih okrasili z zastavami. Tuje
pozdravil nadvojvodo Albrehta
novomeški glavar ob navzoč-
nosti velikega števila posavske-
ga in dolenjskega prebivalstva.
Na štajersko-kranjski deželni
meji med postajama Trbovlje in
Zagorje so postavili kranjski
deželni stanovi krasen slavo-
lok. Na kolodvoru v Zagorju je
nastopila četa rudarjev. Na
skladiščih papirnice in oljarne v
Vevčah na postaji Zalog je poz-
dravljal prvi vlak napis: »kupči-
ja, oberinosi, kmetijstvo«. Na
osmih kolodvorih ob progi seje
zbrala ogromna množica ljudi
iz bližnjih in daljnih krajev. Ce-
sarjev namestnik nadvojvoda
Albreht je izstopil na vseh po-
stajah in povsod pregledal čast-
ne straže narodne garde.
Topovi z gradu
V Ljubljani so prihod vlaka
počastili s topovskimi streli z
gradu. »Dva hlapona 'Ljublja-
na ' in 'Triglav ' imenovana sta
pridirjala perva na ljubljanski
kolodvor z nadvojvodam Al-
brehtom, ministrom Brukam, in
z množim i povabljenimi gosti iz
Dunaja, Gradca, Marburgo,
Celja, ki so bili od zbrane mno-
žice z velikim veseljem in gla-
snim klicam 'živijo' sprejeti...«
Zvonjenje zvonov v vseh ljub-
ljanskih cerkvah je naznanilo
začetek velikih slavnosti. Ljub-
ljanski kolodvor je bil okinčan
z venci, zelenjem in rožami. Na
notranjem prostoru kolodvora
seje drenjala ogromna množica
prebivalstva. Tik ob progi so
stali vsi pomembnejši posvetni
in duhovni gospodi na čelu z
deželnim glavarjem grofom
Welsersheimbom in ljubljan-
skim knezoškofom Wolfom.
Koje iz vlaka stopil nadvojvo-
da Albreht, gaje ljubljanski žu-
pan Gutmann pozdravil z be-
sedami: »Izrekamo Vam kot vi-
sokočastitemu namestniku Nj.
veličanstva, našega nad vse
ljubljenega cesarja, najvdanej-
šo dobrodošlico. S polnim sr-
cem se zahvaljujemo Nj. vel. ce-
sarju za darilo, katerega otvo-
ritev Vaš obisk ravno tako po-
veličuje, kakor se ga prisrčno
veseli mestna občina. Neoma-
jana zvestoba in udanost, ki jo
je neomadeževano ohranila
mestna občina povsod in vsik-
dar, posebno pa v teh burnih
časih, je nad vse čestitemu de-
želnemu knezu danes dokaza-
na. V neizmernem spoštovanju
prosimo, da izvolite sporočiti
Nj. veličanstvu cesarju naša
odkritosrčna, svečano zahval-
na in udanost na čustva mestni,
občine in nas njegovi milosti ii
naklonjenosti priporočiti«.
Glavni kolodvor v Ljubljani leta 1860.
Št. 22. - 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
26
Št. 22.- 30. maj 1996
27
GLASBA
NOVI TEDNIK
Drugi album ameriške rockovskeatrakcijeFOO FIGHTERS,
ki je lani presenetila z istoimenskim prvencem, bo po besedah
kitarista in pevca Davea Grohla (ex-Nirvana) zapolnjen z glas-
bo, ki bo nekakšna mešanica glasbenih zvrsti Toma Pettya, Prin-
ca in skupin Queen ter ELO. Skladbe za ta album so trenutno še
v Grohlovi glavi, od koder naj bi jih na studijski trak prenesli že
konec poletja, po končani ameriški turneji, kjer Foo Fighters tre-
nutno promovirajo tudi najnovejši single »Big Me«.
GEORGE MICHAEL je s
svojim novim albumom »Ol-
der« podrl vse prodajne rekor-
de. V Veliki Britaniji je ta 33-
letni pevec v tednu dni prodal
več kot pol milijona plošč, kar
je ravno toliko kot so jih prejš-
nji teden prodali vsi na angleš-
ki TOP 10 uvrščeni izvajalci.
V Ameriki, Avstraliji in na Ja-
ponskem je bilo nekaj največ-
jih trgovin z nosilci zvoka od-
prtih celo noč, da so lahko za-
dovoljili kupce, ki so naGeor-
geov album čakali kar šest let.
Po osmih letih seje na vrhu
evropskih dance lestvic spet
znašla skladba »Theme From
S-Express«, eden večjih hitov
iz konca osemdesetih. Vodja
skupine S-EXPRESS Mark
Moore je omenjeno pesem na
novo obdelal in k sodelovanju
pritegnil novo pevko Anette,
še vedno paje v tej priljubljeni
temi namesto činel mogoče
slišati vzorčen zvok razpršilca.
Danes zvečer bodo v Londo-
nu podeljevali nagrade IVOR
NOVELLO - najprestižnejša
priznanja britanskim avtorjem
popularne glasbe. Največ no-
minacij so seveda zbrali Oasis,
med nominiranci pa so še Pulp
s pesmijo »Common People«,
Supergrass s skladbo »All-
right«, Edvvyn Collinsz»AGirl
Like You«, Take That z balado
»Back For Good«, Annie Len-
nox (na sliki) s priredbo »No
More I Love You's« in duo
Everything But The Girl s pro-
dajno uspešnico »Missing«.
Konec prejšnjega tedna je
izšel dolgo pričakovani single
najpopularnejših butnglavcev
METALLICA. Komad »Un-
til It Sleeps« je na single for-
matu podprt še z remixom, ki
ga je naredil tehno-freak
MOBY. Pevec James Het-
field, bobnar Lars Ulrich, kita-
rist Kirk Hammett in basist Ja-
son Newsted so trenutno v An-
gliji, kjer s. tovornjakom Me-
tallitruck svojim najzvestej-
šim podanikom predstavljajo
najnovejši album »Load«, ki
se bo na trgovinskih policah
znašel ta ponedeljek in bo tudi
njihov prvi studijski izdelek
po letu 1991 objavljenem »čr-
nem« albumu.
Na isti dan bo izšel tudi novi
album ameriške pevke in avto-
rice PATTI SMITH, ki je v
sedemdesetih in na začetku
osemdesetih navduševala tako
glasbene kritike, kot ljubitelje
angažiranega ročka. Patti je
LP »Gone Again« posvetila
svojemu leta 1994 umrlemu
možu Fredu »Sonic« Smithu,
nekdanjemu članu kultne ame-
riške prapunk zasedbe MC5.
Kanadska rockerica ALA-
NIS MORRISSETTE je sa-
mo vAmer iki prodala več kot 8
milijonov izvodov svojega de-
bitantskega albuma »Jagged
Little Pill«, ki že skoraj pol leta
zaseda najvišja mesta večine
svetovnih lestvic. Z omenjeno
ploščo se je Alanis povzpela
tudi na vrh lestvice najbolje
prodajanih »ženskih« albu-
mov v devetdesetih.
SANDRA ZUPANC-SEN-
DI je pred dnevi pri založbi
Mandarina objavila že svojo
četrto kaseto in drugo kom-
paktno ploščo »Zase me vze-
mi«. Tako kot na lanski pro-
dajni uspešnici »Nemirna kri«
je tudi tokrat avtor glasbe in
producent bivši hrvaški zvezd-
nik Daniel Popovič (Džuli),
besedila za vseh 10 skladb pa
je napisala Sendi kar sama.
Sredi prejšnjega tedna je bi-
la v ljubljanskem klubu Cen-
tral razglasitev izbora pesmi za
oba večera 19. festivala Melo-
dije morja in sonca. Na nate-
čaj je letos prispelo kar 138
skladb, žirija pa je izbrala 30
skladb. Petkov večer, 19. juli-
ja, bo v portoroškem Avditori-
ju namenjen dvanajstim manj
znanim slovenskim izvajal-
cem, dan kasneje, na sobot-
nem finalnem večeru, pa se bo
za tri nagrade potegovalo 18 že
uveljavljenih skupin in posa-
meznikov. Oba večera bo mo-
goče spremljati tudi na TV
Slovenija, založbaZKP RTVS
pa bo vseh trideset skladb ob-
javila na dveh kompaktnih
ploščah oz. kasetah.
V soboto, 22. junija, se bodo legendarni britanski poskočneži
MADNESS dokončno poslovili z glasbene scene. Na velikem
koncertu v londonskem Finsbury parku bodo organizirali že tret-
ji festival Madstock, na katerem bo poleg skupine Madness na-
stopilo še nekaj znanih imen z angleške pop scene, spektaklu pa
naj bi spet prisostovalo več kot 50.000 zabave željnih Britancev.
STANE ŠPEGEL
Mesečniški pozdrav
Za spremembo
enkrat prihajajo
Mesečniki iz Kali-
fornije in ne z lune
kot po navadi. Za-
prli so se v studio
Napoleon in ustva-
rili skladbe za novo
kaseto Santa Cali-
fornia.
Pri Mesečnikih so
nastale tudi spre-
membe, saj se je an-
samblu priključil Ro-
man Spoljar-Roma-
no, ki je predvsem
ponoči, torej po me-
sečniško, napisal vse
nove pop skladbe na
kaseti. Hkrati so Me-
sečniki v svoje vrste
privabili tudi novega
bobnarja Blaža Les-
jaka, ki poleg bob-
nov obvlada še bari-
ton in kontrabas.
Vlogo glavnega vokala v skupini še naprej drži Andreja Ca-
mernik-Andry, skupaj z Romanom pa sta posnela tudi nekaj
dobrih duetov. V bližnji prihodnosti Andry napoveduje lasten
projekt, ki bo namenjen njenemu 15-letnemu nastopanju.
V takšni postavi se sedaj na slovensko glasbeno sceno vračajo
Mesečniki, ki so med 22-iini novimi skladbami posneli še 12
skladb za nemško govorno področje. Poleg tega bodo posneli
tudi video spot, čakajo le na toplo sonce. Scenarij je že v glavah
Mesečnikov in režiserja,
drugih podrobnosti zaenkrat še ne izdajo, razen tega, da se bo-
do odpravili tudi na Kubo. Kljub vsemu vabijo Mesečniki na
snemanje video spota, dogovor paje mogoč na naslov »Meseč-
niki, C. A. Bitenca 122,1117 Ljubljana« ali na tel. 0609622-376.
Mesečniki pošiljajo še mesečniški pozdrav - z obema rokama si
pomaneš oči in rečeš »po mesečniško«.	US
UK TOP ALBUMS (New Musical Express)
FRANCE TOP ALBUMS (Media)
GERMANY TOP ALBUMS (Bravo)
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
28
Nova generacija Renaultovih tovornjakov
Francoski Renault seveda
ni samo izdelovalec osebnih
avtomobilov, pač pa je po-
membno ime tudi v svetu to-
vornjakov oziroma gospo-
darskih vozil.
Pred nedavnim je tovarna
postavila na ogled dva nova to-
vornjaka v srednjetežkem raz-
redu in s tem napovedala boj za
še večji tržni delež v tem seg-
mentu, pa seveda nasploh na
trgu tovornih vozil. Nova to-
vornjaka premium route in
premium distribution (na
sliki), bosta zamenjala dose-
danja vozila iz skupine major
in manager, na voljo pa bo pet
osnovnih izvedenk.-Navzven
oba tovornjaka povzemata ne-
kaj karoserijskih in siceršnjih
potez Renaultovih osebnih av-
tomobilov, kar še posebej ve-
lja za namestitev loga, pa tudi
za obliko odprtin za zajemanje
zraka. Oblika luči je prav tako
moderna in bi jo bilo mogoče
primerjati s tistim, kar je na og-
led pri osebnih avtomobilih.
Že precej časaje znano, da tudi
pri oblikovanju oziroma izde-
lavi tovornih in gospodarskih
vozil upoštevajo tudi ergono-
mijo, ki je tako čaščena in po-
membna pri osebnih vozilih.
Zato sta kabini obeh tovornja-
kov postavljeni ne previsoko,
kar med drugim pomeni, daje
prva stopnica za vstop v kabi-
no od tal nekako 50 centime-
trov. To omogoča preprost
vstop. Pomembna novost je tu-
di, da se volanski obroč in se-
dež postavita v ustrezen polo-
žaj tisti trenutek, ko voznik
vstopi oziroma izstopi iz vozi-
la. To med drugim pomeni, da
ima volanski obroč možnost
naklona za 30 stopinj, v višino
pa se lahko premakne kar za 90
milimetrov. Tudi vrata se od-
pirajo zelo na široko (90-sto-
pinjski kot), pri izvedenki di-
stribution pa so vrata obliko-
vali tako, daje steklo podaljša-
no skoraj do dna kabine. To
omogoča boljši pregled stran,
s tem paje veliko manjši tudi
mrtvi kot, kar je za manevrsko
sposobnost tovornjaka skoraj
izjemnega pomena. Šasija je
ob tem zasnovana modularno,
to pa omogoča veliko kombi-
nacij pri izbiri opreme in s tem
znova približevanje tistemu,
kar je na voljo pri osebnih av-
tomobilih. Takoje mogoče iz-
delati za vsakega naročnika
»njegov« tovornjak. Renault
je ob tem predstavil še povsem
novi 11-litrski bencinski mo-
tor. Ta zmore največ 280 kW/
380 KM pri 2000 vrtljajih v
minuti in največji navor 1750
Nm pri nekako 1200 vrtljajih v
minuti. Hkrati so prenovili še
6,2-litrski motor z močjo 255
KM in 9,8-litrski motor, ki po-
nuja 255 KM.
Razumljivo je. da sta oba to-
vornjaka na voljo tako z ročni-
mi kot samodejnimi menjalni-
ki. Velika novost paje menjal-
nik s samodejno sklopko, kar
pri Renaultu označujejo z
easy. Novomeško podjetje
Gimpex računa, da bodo novi
tovornjaki na slovenskem trgu
na voljo kupcem konec maja
ali v začetku junija.
Na sejemu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bile
na prodaj 650 avtomobilov. Prodanih je bilo 18 vozil,
organizatorji pa so izdali tudi 110 kompletov kupoprodajnih
pogodb. Obiskovalcev na sejmu je bilo 2000
Audi in Škoda gresta v Indijo
Avtomobilske tovarne se-
veda vedno znova iščejo no-
ve trge, poleg tega pa tudi
prostor, kjer je izdelava ce-
nejša oziroma stroški manj-
ši. Tako je pred nedavnim
Volkswagen napovedal, da
se bo kot avtomobilska sku-
pina,ki združuje še Seat,Au-
di in Škodo, skušal uveljaviti
tudi na indijskem trgu.
Na podkontinentu s kakšni-
mi 700 milijoni prebivalcev
gredo v zadnjih letih avtomo-
bili zelo dobro v promet, zato
se tam s svojimi tovarnami po-
javlja vse več izdelovalcev av-
tomobilov. Tako naj bi seAudi
in Škoda povezala z indijskim
podjetjem Eicher Motors, s
tem pa bi si ustvarila izjemno
dobro izhodišče za prodor na
cvetoči indijski avtomobilski
trg. Audi naj bi tam na začetku
izdelal vsega šest tisoč avto-
mobilov po ceni 20 tisoč dolar-
jev za vozilo, medtem, ko naj
bi Škoda v Indiji sestavljala
kar tri izvedenke felicie, do le-
ta 2000 pa naj bi njena letna iz-
delava dosegla številko 60 ti-
soč vozil letno. Če upošteva-
mo dejstvo, da Škoda v češki
Mladi Boleslavi v letu dni na-
redi največ 200 ali 220 tisoč
avtomobilov, so načrti z Indijo
skoraj izjemnega pomena. Po
drugi strani pa seAudi vsaj de-
loma seli iz drage Nemčije,
kajti po novem bodo motorje
za audije A6 in A8 izdelovali
tudi v madžarskem Gyoerju. V
tem kraju naj bi vsaj deloma
sestavljali tudi prihajajoči ku-
pe TT, Audi pa bo na Madžar-
skem vložil kakšnih 800 mili-
jonov mark. Pri Audiju ob tem
pravijo, da so se tako odločili
predvsem zaradi tega, ker so
stroški izdelave na Madžar-
skem manjši, seveda pa ne po-
zabi dodati, da bo s tem Ma-
džarom zagotovil nekaj sto de-
lovnih mest.
Marea bo zamenjala tempro
Fiat se že nekaj časa pri-
pravlja na predstavitev av-
tomobila, s katerim bodo
nadomestili ostarelo in trž-
no ne preveč uspešno tem-
pro.
Avtomobil je dobro znan
tudi slovenskim kupcem tako
v limuzinski kot tudi karavan-
ski izvedenki. Sedaj pa je že
jasno, da bo italijanska tovar-
na na trg namesto tempre, po-
stavila avtomobil z imenom
marea, kar je izvedenka iz ita-
lijanske besede morje.
Ponudili bodo tako karavan
ali station wagon kot tudi li-
muzino, vendar bo medosna
razdalja v obeh primerih ena-
ka (2540 milimetrov). Avto-
mobil bo seveda veliko prev-
zel od dokaj uspešnega dvojč-
ka bravo/brava, oblikovali pa
so ga v Fiatovem torinskem
oblikovalskem studiju Cen-
tro Stile.
Na voljo bo z bencinskimi
motorji z gibno prostornino
od 1,4 do 2,0-litra in z močjo
od 65 do 147 KM, posedanjih
načrtih pa naj bi prodaja na
evropskih trgih stekla v začet-
ku prihodnjega leta.
Opel vectra tudi v Avstraliji
Opel žanje s svojo novo vec-
tro veliko tržnega uspeha na
skoraj vseh evropskih trgih,
kar med drugim velja tudi za
Slovenijo, kjer je Oplov avto-
mobil srednjega razreda ma-
lenkost manj uspešen kot Re-
naultova laguna. Sedaj pa se
Opel, kije sestavni del General
Motorsa, s tem avtomobilom
seli tudi v daljno Avstralijo. V
okviru petletnega investicij-
skega načrta, investirali naj bi
milijardo dolarjev, bo GM v
avstralski tovarni Holden Au-
tomotive začel izdelovati vec-
tro. Po sedanjih napovedih naj
bi izdelava tega avtomobila
stekla leta 1998, v letu dni pa
naj bi naredili skoraj 30 tisoč
veeter. Te avtomobile, izdela-
ne v Avstraliji, pa naj bi izva-
žali tudi na druge azijske trge.
Na sliki: opel vectra caravan.
GM bo izdeloval
avtomobile na Poljskem
Največja avtomobilska tovarna na svetu, ameriški Gene-
ral Motors, je z lokalnimi oblastmi v poljskem mestu Gliwi-
ce pred nekaj dnevi podpisala pogodbo o zidavi tovarne. In-
vesticija bo vredna kakšnih 500 milijonov mark, avtomobile
pa naj bi začeli izdelovati čez dve leti. Ob tem bo Poljska v
tem mestu odprla učni center za dva tisoč delavcev, kolikor
jih bo dobilo delo v tovarni GM, medtem, ko bo General Mo-
tors v Varšavi odprl središče, od koder bodo vodili vso koor-
dinacijo pri nabavi sestavnih delov, kijih izdelujejo v različ-
nih GM tovarnah v srednji Evropi. Seveda pa pogodba ni bila
podpisana kar tako, saj seje poljska vlada odločila, da bo GM
za dobo 10 let oprostila plačila 40-odstotnega podjetniškega
davka, po desetih letih pa naj bi bil ta samo polovičen. Ame-
ričani menijo, da bi lahko obseg proizvodnje čez nekaj let po-
večali na 150 tisoč vozil letno, na Poljskem pa naj bi izdelali
kar 60 odstotkov sestavnih delov za te avtomobile. Vse kaže,
da se je General Motors odločil za to investicijo po tistem, ko
se mu ni posrečilo kupiti nekdaj državno avtomobilsko tovar-
no FSO, ki je sedaj v rokah južnokorejskega Daewooja.
Št. 22.- 30. maj 1996
[29
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Ford predstavil saetto
Na torinskem avtomobil-
skem salonu, ki šteje pred-
vsem kot predstava prototi-
pov oziroma študij, je bila na
ogled tudi Fordova saetta
(na sliki).
Gre za študijo, ki jo je v bis-
tvu predstavila Ghia, tudi obli-
kovalska hiša, ki že dolgo časa
sodeluje s Fordom:' Saetta je
seveda Fordov pogled v pri-
hodnost, kar pa med drugim
pomeni, da ni nobenega zago-
tovila o morebitni serijski iz-
delavi.
Ob tem paje Ford veliko bli-
že vsakdanjosti z novim mo-
torjem, ki ga za sedaj namenja
scorpiu, največjemu fordu na
evropskih trgih. To je novi 2,3-
litrski štirivaljnik, ki izhaja iz
doslej uveljavljene serije For-
dovih motorjev z dvema od-
mičnima gredema v glavi ozi-
roma iz dosedanjega motorja z
gibno prostornino 2.0-litra in s
po štirimi ventili na valj. Novi
agregat ponuja pri gibni pro-
stornini 2295-kubičnih centi-
metrov največjo moč 108 kW/
147 KM pri 5600 vrtljajih v
minuti, medtem koje največji
navor 202 Nm pri 4500 vrtlja-
jih v minuti. Seveda gre v tem
primeru tudi za štiriventilsko
tehniko, pri čemer tovarna do-
daja, da so pri tem agregatu v
primerjavi z 2,0-litrskim mo-
torjem povečali vrtino in gib,
še z nekaterimi drugimi izbolj-
šavami pa so dosegli tudi
manjšo porabo in ugodnejšo
emisijo izpušnih plinov. Hkra-
ti bodo scorpiu namenili tudi
novo zadnjo premo, kar bo pri-
pomoglo tudi k temu, da bo
hrupnost vozila (in v vozilu)
manjša. Z novim motorjem, ki
ga bodo začeli vgrajevati tako
v limuzinsko kot tudi station
wagon izvedenko, zmore avto-
mobil največjo hitrost 210 km/
h ter pospešek 9,8 sekunde do
100 km/h (kar velja za limuzi-
no).
Bo moral
Volkswagen
vrniti denar?
Znotraj Evropske unije ve-
ljajo stroga pravila pri dode-
ljevanju državne pomoči ti-
stim podjetjem, ki so morda
zašla v težave. Znani so za-
pleti s francoskim Renaul-
tom. kije dobil od države po-
moč, prav tako z avstrijskim
Puchom (pa čeprav tedaj Av-
strija še ni bila članica EU).
Gre pač za dejstvo, da posta-
ne s takšno finančno »injek-
cijo« podjetje veliko bolj
konkurenčno, s tem pa seve-
da konkurentje. ki takšnega
državnega (ali drugega) de-
narja niso dobili, nočejo biti
in tudi niso zadovoljni. Sedaj
se po tej strani zapleta pri
Volkswagnu. Pred leti je na-
mreč tovarna dobila 300 mi-
lijonov mark podpore, in si-
cer za gradnjo ter razvoj av-
tomobilske industrije v nek-
danji vzhodni Nemčiji, sedaj
pa naj bi posebna komisija
Evropske unije zahtevala
vračilo denarja. Volkswagen
je sicer dobil kar 900 milijo-
nov mark subvencij na ta ra-
čun, zgradil pa je tovarno
motorjev v Chemintzu in ve-
lik obrat za sestavljanje avto-
mobilov v Moselu.
Saabov aktivni vzglavnik
Švedski Saab je že nekaj
let v lasti ameriškega Gene-
ral Motorsa, vendar tovarni
kljub temu ne gre izjemno
dobro.
Kljub temu pa švedska avto-
mobilska hiša slovi po trdnih
in varnih avtomobilih, pa šte-
vilnih dodatkih (kar denimo
velja tudi za Volvo), ki potrju-
jejo prislovično skandinavsko
skrb za varnost potnikov ozi-
roma kupcev njihovih avto-
mobilov.
ma vratu. V primeru udarca v
zadnji del avtomobila se
vzglavnik pomakne navzgor
in naprej, nato pa se vrne v svoj
običajni položaj. Kot pravijo
pri Saabu, bodo začeli novi
vzglavnik, ki je zbudil precej
zanimanja, vgrajevati v vse
saabe prihodnje leto.
Tako so na
ženevskem av-
tomobilskem sa-
lonu predstavi-
li novi aktivni
vzglavnik (na %
sliki), ki bistve-
no zmanjšuje
možnost poš-
kodb glave oziro-
Ugodna prodaja v Evropi
Medtem ko v Sloveniji
kar dobro vemo, da gredo
avtomobili ugodno v pro-
met, pa se nekaj podobnega
letos in v aprilu dogaja tudi
na zahodnoevropskih trgih.
Tam so aprila prodali, upo-
števajo pa države Evropske
unije in šev nekatere druge
(Norveška, Švica in Liechen-
stein), za 12,2 odstotka več
osebnih avtomobilov kot
aprila lani. Za nove avtomo-
bile seje tako v četrtem letoš-
njem mesecu odločilo 1,15
milijona ljudi, kar je letošnji
rekord. Pa kljub temu nekate-
ri menijo, da omenjeni trgi te-
ga velikega povpraševanja ne
bodo »zdržali«, saj naj bi na
sedanjo ugodno prodajo vpli-
vali, kot pravijo, »sezonski
dejavniki«. Še vedno je na-
mreč velika večina prepriča-
na, da bo evropski avtomobil-
ski trg letos »zrasel« za kveč-
jemu tri odstotke, kar bo ne-
kako na ravni prejšnjih let.
Zanimivo pa je, da je bila
aprila prodaja rekordna tudi v
Nemčiji, ki je za večino naj-
pomembnejši evropski trg.
Tam seje posel povečal kar za
14.4	odstotka, v Franciji pa za
13.5	odstotka. Po mnenju
analitikov seje to zgodilo za-
radi tega, ker je bil letošnji
april daljši (dva prodajna in
delovna dneva več) kot lanski
april. Še bolj zanimivo paje,
daje bilo aprila kupcev v Ve-
liki Britaniji več za 17,1 od-
stotka, kar je znova letošnji
rekord. Med tovarnami je bil
v ospredju koncem Volkswa-
gen (še Audi, Seat in Škoda),
ki si je priboril 17,4-odstotni
tržni delež (aprila lani 16,6
odstotka). Na drugem mestu
je pristal GM Europe (Opel,
Vauxhall, Saab), ki mu je pri-
padlo 13 odstotkov trga (lani
še 13,7 odstotka), na tretjem
pa francoska skupina PSA s
Peugeotom in Citroënom, ki
si je priborila 11,9 odstotka
evropskega avtomobilskega
trga. Najbolje prodajani avto-
mobil je še naprej VW golf,
zanimivo paje, da se nemški
(tako kot slovenski trg) čeda-
lje bolj ogreva za renault me-
gane, kije bil že marca najbo-
lje prodajani tuji avtomobil.
Na sliki: renault megane.
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
30
Št. 22. - 30. maj 1996
31
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
FELJTON - ROMAN
32
Mesto je postalo admini-
strativno središče doline že v
14. stoletju. To je za mesto
pomenilo nesluten razvoj.
Arhitekturni stil se skozi sto-
letja ni bistveno spreminjal.
Leta 1856 se je novi vladar
Rana vrnil s potovanja poAn-
gliji in Franciji. Pogled v svet
je prinesel nov veter. V dolini
so nastale številne palače v
neoklasicističnem stilu, ko-
pije zgradb tedanje Evrope.
Vrhunec posnemanja je pala-
ča Singha Durbar. S 17 dvo-
rišči in 1700 sobami je naj-
večja palača v Aziji, če ne tu-
di na svetu. Žal pa je danes
večina teh stavb bolj lupina,
kot pa odsev nekdanjega
blišča. Dvema različnima ar-
hitekturnima slogoma in sre-
či, daje ostalo staro mesto do
leta 1934, ko je po potresu
doživelo manjše posodobi-
tve nedotaknjeno, se imamo
zahvaliti, da sta v Kathman-
duju pravzaprav dve ločeni
mesti, stari in novi Kathman-
du.
Sinonim za novo mesto je
Nova cesta z pravim imenom
Juddha Sadak. Tam se naj-
de vsemogoče, od najnovej-
ših novosti svetovne elek-
tronske industrije, pa do an-
tičnih trgovinic, katerih pred-
meti najbrž niso starejši kot
kjer koli drugje v mestu, za-
gotovo pa niso cenejši. Pre-
možnejši ljudje in mestni ju-
piji, sioj mladih povzpetni-
kov, ki so se bliskovito razvi-
li od trenutka, ko je Nepal od-
prl meje tujcem, se hodijo
sem razkazovat, kupovat
francoske kreme, parfume,
uvoženo konzervirano hra-
no, cigarete, filme. Malce na-
prej, v senci mogočnega dre-
vesa, prodajajo smrkavi fan-
tiči lokalni časopis v družbi z
intelektualci, ki tam vodijo
nikoli končane razprave.
Mesto ima tudi nakupovalni
center. Ko popotnik prestopi
njegova vrata, stopi iz zgodo-
vine, obložene s stoletji, v ki-
čast tehnološki svet Hong-
konga, Singapurja in Bang-
koka. Gosposke restavracije
se v novem mestu bohotijo ob
senčnih hotelih. Med njimi se
stiskajo drobne prijetne čaj-
nice. Tam se svet vrti v ritmu
zahodne glasbe, ki prihaja iz
vsakovrstnih radijskih spre-
jemnikov.
Prve jutranje korake sva
namenila novemu mestu. Iz
domovine je Vlado prinesel
nekaj dolžnosti. V mestni
bolnišnici sva oddala pismo
slovenskega študenta medi-
cine, ki si je zamislil, da bi
svojo prakso opravil v Nepa-
lu. Bolnišnica v meni ni
vzbudila posebnega zaupa-
nja. Ponovno sem se odločil,
da bom celo pot zdrav kot
dren. Potem sva v Novi ulici
poiskala trgovino s čevlji.
Lastnik naju je najprej debe-
lo gledal, dolgo bral pismo,
ki sva ga prinesla, se napo-
sled sprostil, nama postregel
s čajem, nato pa Vlada otovo-
ril s kilogramom mešanice
indijskih začimb za njegove-
ga brata, ki se je po čudnih
naključjih znašel in obstal v
Sloveniji.
V stari del mesta sva vsto-
pila dramatično skozi tem-
pelj žive boginje. Privabile
so naju čudovite rezbarije na
okvirjih oken in vrat, ki so iz-
stopale s snežobelega proče-
lja. Trije zlati zvonasti stožci
na slemenu strehe so govori-
li, da je nadstropna stavba
tempelj. Vstopila sva. Vse
štiri stene notranjega dvoriš-
ča so ena sama lesena čipka.
Sredino malega kvadrata je
zapolnjeval vodnjak, ki sta
ga varovali dve kraljevski
kobri. Ko sem se navadil na
neprijetni stražarki, sem po-
gledal proti ganku, ki ga je
zamaknjen občudoval čepeč
domačin. Skoži režo priprtih
naoknic sem zaslutil nagajiv
otroški pogled.
Pravijo, da je boginja Ku-
mari utelešenje Kanya Ku-
mari, ene izmed 62 obrazov
boginje Parvati. Drugi spet
pravijo, da je ena izmed os-
mih "Ashta Matrikas" - mater
bogov. Legenda pripovedu-
je, daje kralj v 8. stoletju de-
kle iz klana Sakya, ki je trdi-
lo, da je utelešena Kumari,
najprej izgnal, nato pa je, da
je potolažil jezo svoje žene,
dekle pripeljal nazaj in jo na-
stanil v templju. Druga zgod-
ba ve povedati, da je kralj
Malla vsako noč igral kocke
z boginjo Talejo. Ko si je
kralj neke noči zaželel prele-
pe boginje, se je ta razjezila
in zagrozila, da se nikoli več
ne vrne. Toda goreče prošnje
skesanca sojo otoplile in ob-
ljubila mu je, da se bo vrnila
v obliki mlade deklice.
Živa boginja
Kakorkoli že, živa boginja
je izbrana med deklicami sta-
rosti štirih, petih let, ki pripa-
dajo kasti Sakya, to je klan, ki
se ukvarja s predelavo zlati
in srebra. Telesa mladih dc
vic morajo biti brezhibna ii
zadostiti 32 strogim kriterj
jem. Zadnji del obreda ji
grozljiv. Moški oblečen v de
mona, ki ga v temi obkrožaj
številne živalske glave, ob¡¡
te s krvjo, skuša prestrašil
deklice. Tista, ki vse to prd
nese brez joka in strahu, n
more biti drugo kot boginja
Mlada »princeska« nato i*
bere obleke in nakit. Vse di
pubertete je obsojena n
»zlato kletko«. Tempelj za
pusti le ob verskih festivali!]
skrbno zaprta v nosilnici. Ki
poteče prva kri, deklica za
pusti tempelj bogato obdaro
vana in se lahko omoži. Tod
večina jih ostane samskili
Stres malih kraljičen, ko sto
pijo iz mehkega zlatega dvor
ca za kuhinjske lonce, je pre
velik. Prav tako pa kroži
Nepalu vraža, da prinaša biv
ša boginja možu nesrečo i
zgodnjo smrt.
Sedel sem na zadnji stopni
ci podstavka boginje Talej«
V nadstropja segajoče stop
ničaste strehe so se šopi ri h
kamor koli je seglo oko. Ne
katere so bile pokrite z ope
ko, druge so se svetile v zla
tem soju medenine, tretje so
zeleno barvo odkrivale tež
let na bakreni pločevin
Krog in krog so stali tempi j
veliki in majhni, nekateri n
visokih stopničastih pod
stavkih, s katerih so se page
de smelo dvigovale v nebt
drugi v obliki pravokotni
stavb, tretji pa v obliki majh
nim stožcem podobnih beli
kapelic. Prevladovala je rde
ča barva opeke, ki seje mešž
la z belo in temnorjavo barv
umetelno rezljanih ostreši
podbojev vrat, okvirje
oken, naoknic.
Mestni trgi so v Nepalu prebivališča bogov in kraljev.
Ita ni mogla govoriti in mu je sledila brez volje. Vprašujoče
in v strahu je pogledala njegovo mater, kije bila zaradi nenad-
nega sinovega prihoda še vsa trda in ni vedela, kaj se z njo
godi. Za čudo je bila ta sicer tako zgovorna in duševno prisot-
na dama v tem primeru brez besed. Preden se je zavedela, sta
bila otroka že zunaj. Ita je opazila samo to, da ju je gledala
resno in žugajoče. Ernest se je hitro oddaljil od pošte, kot bi
slutil, da bi mati rada preprečila njegov namen. Deklica se je
pustila brez odpora voditi, ne da bi vedela, alije storila prav
ali ne, kajti čutila je le eno:
»Ernest je tu...«
Komaj sta bila za vogalom, že je mladi mož kratko in jedr-
nato, brez ovinkov, dejal:
»Ita, prosim pripravite se na kratek, a resen razgovor. Mid-
va, žal, nimava veliko časa, da bi živela v negotovosti Jutri
moram spet na fronto in sem prišel zato, da razjasnim najino
zadevo. Prosim, Ita, razložite mi jasno, zakaj mi niste več pi-
sali. Vam je morda kdo kaj žalega storil? Alije mar kaj dru-
gega?« Zadnje besede je izgovoril s posebnim poudarkom. Ita
ga je komaj razumela, kajti prevečje bila prizadeta zaradi nje-
govega čudnega poudarka. Tega prizvoka ni bila vajena. Lju-
beče srce nikdar ne govori tako trdo. Se je morda res spreme-
nil? Zdelo se jije, da se vse vrti okrog nje, in bilaje primorana,
da se nasloni na bližnje drevo. Pogled dragega jije neprestano
sledil, prodirajoče in iščoče. Tudi on se je boril z nepopisnimi
občutki. Dekličino vedenje ga je vznemirjalo, bal se je, da jo
i izgubi. Čeprav težko, danes mora biti izgovorjeno, kar ni več
moči odložiti, sije mislil. Njegov glas je bil milejši, ko je spet
vprašal: »Sem vam storil krivico?«
»Ne,« je zajecljala v zadregi in komaj slišno.
»Kljub temu moram domnevati, da ste me brez vzroka in
prostovoljno zapustili, bolje rečeno, se odvrnili od mene. «
Iz njegovega glasu je zvenela nepotrpežljivost in prenapeti
živci.
Ita je bila prepade na. Ponos in razburjenje sta se za hip bo-
rila v njej in z utripajočimi trepalnicami je zadrževala solze.
Srce jije bilo do vratu.
»Kaj je rekel? Jaz, da bi ga zapustila, jaz, da bi se odvrnila
od njega? Moj Bog, ko bi le vedel, kakšno bolečino mije pri-
zadejal!«
Ernest je videl, da deklica trpi, toda za koga je to trpljenje?
Hipoma ga je prevzel neznan in čuden občutek.
»Ljuba Ita, govorite! Povejte mi vzrok.« Zopet je vzel njene
roke v svoje in jih stisnil, da bi mu odgovorila.
Deklico je ta dotik spet opogumil in življenje je spet prišlo
vanjo skozi oklep, s katerim je bilo zavarovano njeno srce.
Zbrala se je, in ko je globoko zajela sapo, je rekla po kratkem
odmoru:
»Prepričala sem se, da je vaša gospa mama proti najinemu
dopisovanju.« Povedala mu je vse o prikriti pošti. Govorila je
tiho, z mehkim glasom, ne da bi ga pogledala, in ni opazila,
kako se mu je pogled, kije počival na njenem obrazu, razširil.
Začudenje se je zrcalilo v njegovih očeh. S stisnjenimi ustni-
cami je žalostno rekel:
»In to brez vsakega vzroka?«
» Jaz ne vem za nobenega. «
»Danes zvečer se bo vse razjasnilo, pa čeprav z nevihto. «
»Prosim, ne, tega ne smete storiti! Vaša gospa mama ima
gotovo tehten vzrok, da je to storila. «
Kakšne vzroke ima njegova mati, mu je bilo nerazumljivo. Z
nagubanim čelom je pogledal v smer proti svoji hiši, njegov
pogled j e obvisel in v duhu je že predvideval oster razgovor, ki
bo sledil zvečer z njegovo materjo.
»Kakšne vzroke pa?« je siknil skozi zobe. »Moja mama ve od
vsega začetka, da vas ljubim, in tudi ona vam je bila prisrčno
naklonjena. Kaj jo je vendar doletelo, da je zdaj drugih misli?
Kakšen povod je imela za to dejanje?«
Deklica je skomignila z rameni, on pa je nadaljeval:
»Tokrat sem prišel zato, da se vse razjasni, kajti tega nezno-
snega stanja ne vzdržim več. Samo eno hočem vedeti, ljuba Ita,
ali stojite "popolnoma in vsa na moji strani, naj pride, kar ho-
če?«
Zdaj, ko je s krvavečim srcem prebila bojazen, da ga bo iz-
gubila, je vedela bolj kot kdaj koli, kako jije drag. Bolesten
smehljaj je ljubko obkrožal njene ustnice, ko je tiho zašepeta-
la:
»Da. «
Bilo jije jasno, da se je vsa zadeva zelo zaostrila in se bo
njena usoda danes dokončno odločila. Glas njenega dragega
je bil odločen in ni ji bilo prav jasno, kaj sploh namerava.
Nagnil se je ter ujel njen pogled, v katerem se je zrcalil vsak
utrip njenega srca.
» Vaš 'da ' zveni sicer pritrdilno, zdi se mi pa, da vidim v va-
ših očeh nekaj negotovega. Razumite, prosim, da se mora ta
igra prikrivanja naših občutkov in mišljenja končno nehat
Cas sili v to. Oprostite moji nepotrpežljivosti, a stvar morai
razčistiti. Ta izčrpajoča negotovost me preveč razjeda. Še er
krat vas vprašam, Ita, ste sporazumni, da boste ob moji strai
za vedno in vekomaj?«
Svetel pogled upanja in hrepenenja je blisnil iz lepih dekl
činih oči v daljavo. S trepetajočim srcem je poslušala njego\
besede. Ali naj veliko vprašanje, kije bilo vedno v njenem srci
res dobi odgovor? Ali ji niso dala njegova vprašanja pogum i
novo upanje? Razločno je slišala njegove besede: »Ta izčrpc
joča negotovost me razjeda. « Kolikokrat sije sama ponavljal
iste besede! Še predobro je poznala ta strašni občutek.
Globok, resen in trden je bil njen pogled, ki se je potopil
njegovega in odločen »da« je zazvenel iz njenih usten. Nje
pogled je počival v njegovem tako trdno in neizbrisno, kot l
hotel združiti obe duši za večno.
Oči mladega moža so prisrčno zažarele. Vsajeza na njego\
mater je ob toliki odločitvi kar splahnela. Kdo in kaj naj jim
bo še zapreka, če sta med seboj tako soglasna? Nihče! Njegox
nervozna nepotrpežljivost je hipoma dala mesto prisrčni kro
kosti. Rahlo je položil roke na njene rame.
»Ita, že dolgo veste, da vas neizrečeno ljubim. Moja največ}
želja je, da bi vas nekoč imenoval svojo last. Zato te vprašan
Ita, ali me ljubiš?Ali me hočeš in ali smem na to resno misliti?
»Končno, končno, « je zaklicalo v sladkosti It ino izmučen
srce. Solze sproščenosti so zalile njene oči in lahna rdečica j
pobarvala njena lica. Kar so bile včeraj še sanje, je postat
danes resnica. Nepremagljivi Ernest je prosil danes za njen
roko. V odgovor je začutil nežen pritisk njenih rok. S solzni/)
očmi ga je pogledala.
»Da, Ernest, ljubim te neskončno, brezmejno!« Nedopovi
dljivo prisrčno so se uprle njegove oči v njene. Kaj vse sta m
povedali ti dve temni, modri zvezdi! V njih so bile čistost, Iji
bežen in dobrota. Poglobil je svoj pogled v zrcalo njenega č
stega srca in rekel: »Kako dolgo sem moral čakati na to odn
šujočo besedo! Ita, z ničimer na svetu me ne bi mogla tak
osrečiti kakor s tem priznanjem. Ne morem ti povedati, kal
sem srečen!«
»Tvoja ljubezen me osrečuje, toda pomisli, da sem jaz revu
deklica. Premisli in presodi natančno in mi sporoči svojo oí
ločitev. «
Ob misli na stanovsko razliko se jije zazdelo, kot bi se mrzi
roka dotaknila njenega srca, kar je znova privabilo solze
njenih svetlikajočih se oči.
»Pomisli, Ernest, na svoje ime in potem tudi na svojo mi
ter. «
Lahno je poljubil solze iz njenih oči ter jo nežno privil k seb
»Če si revna ali bogata, ljuba moja, to ni važno! Da je i
tvoje srce moje, kot je moje že davno tvoja last, potem sem dk
segel neizmerno premoženje. Ne govoriva o mojem poreklu! '
si moja ¡ta, pozneje nekoč boš moja ljuba, ljuba ženka in s te
je konec besedi! In moja mama? Kmalu se bo sporazumela
teboj, za to bom že sam poskrbel. «
Št. 22.- 30. maj 1996
33
NASVETI
NOVI TEDNIK
Zadnjo majsko soboto smo
si na modnih valovih Radia
Celje ogledali domača in tuja
1 izložbena okna, ki so brez dvo-
ma ogledalo sleherne trgovi-
ne. In le ne to, kot smo izvedeli
iz pogovora z Slavkom Brati-
I Čem, vodjo aranžerjev v Mod-
! ni hiši Maribor, so izložbe
izrednega pomena tudi za po-
! slovni uspeh - žal se velika ve-
čina domačih trgovcev tega
dejstva še vedno ne zaveda,
zato posveča premalo pozor-
nosti urejenemu videzu svojih
izložb.
Gostja oddaje je bila tudi
glavna urednica revije za kultu-
ro oblačenja MODA IN, Boja-
na Krevl, ki je ob izidu najno-
vejše številke predstavila njeno
vsebino in poslušalcem Radia
Celje zastavila tudi nagradno
vprašanje. Nanj je pravilno od-
fjvorila Helena Andelič iz
kapinove ul. 3 Celje, ter si s
tem prislužila - ne le kot običaj-
no en izvod te revije, temveč kar
celoletno naročnino nanjo.
Biserka Hrastovec iz Rim-
skih Toplic je po pošti že preje-
la darilni bon v vrednosti 5.000
SIT; ki ga podarja trgovina z me-
tražnimi tkaninami, PAPILLON
d.o.o. iz Gosposke la v Celju.
Drugo nagrado - ki je bila do-
slej ročno pleten pulover, bo v
prihodnje prispeval naš novi
donator in sicer podjetje Weit-
nauer iz Trubarjeve 10 v Ljub-
ljani, ki je generalni in eksklu-
zivni zastopnik za vrhunske
parfume - tokrat je Lilijani
Strmljan iz Ponoviške 5, Liti-
ja, podaril toaletno vodo L'aer
par Kenzo, ki je najnovejši,
svež in čuten vonj te eminentne
pariške parfumske hiše.
Pa še privlačna novica za vse
mlade kreatorske talente, ki ra-
di rišete modne skice - prihod-
njič bomo obširneje predstavili
natečaj, ki ga ponovno priprav-
ljata Novi tednik in Radio Celje,
tokrat v sodelovanju z revijo
MODA IN - PRVA NAGRADA
- POTOVANJE V PARIZ!
Cvetlična flora na tekstilu
Cvetlične motive, ki so raz-
suti po letošnjih najbolj mod-
nih tkaninah, smo v enem na-
ših zmenkov že omenili. Ven-
dar neskončni vonj po cvetju je
na modnih stezah tako močan,
da se mu velja še enkrat in bolj
natančno posvetiti. Novo opti-
mistično razpoloženje nam
navdihnejo zaporedja vrtnic,
šmarnic, orhidej, hibiskusov,
divjih lilij ali skromnega, a
prekrasnega poljskega cvetja.
Odkritje sezone pomlad-po-
letje 1996 so znova vezenine.
Včasih se realistični motivi
prepletajo s surrealističnimi
simboli, lahko pošitih s stekle-
nimi biserčki, vendar dajejo te
cvetlične izpeljanke že bolj
slavnostno, večerno vzdušje.
In kaj bomo ukrojili iz teh
cvetličnih tkanin? Predvsem
naj bodo kroj i kar se da prepro-
sti, prefinjenih linij, saj je
vzorčasti poudarek dovolj mo-
čan, da pritegne pogled. Mla-
dim priporoča moda oprijete
caprijske hlače ali vroče hlač-
ke, tesne oblekice; dekliške
majice s trikotnimi ramenski-
mi izrezi, mini-tope, ki odkri-
vajo popek, srajce,ki se spre-
daj zavežejo v vozel... skratka
reinkarniran stil flower-power
iz 70. let; vendar z močnim in-
dividualnim poudarkom.
Pa tiste dame z malce bolj
spoštljivo rojstno letnico?
Zvončasto ukrojeno krilo v
diorjevem stilu iz 50. let v di-
skretnem cvetličnem vzorčku
bo kar zgovoren dokaz, da
poznate letošnje modne tren-
de.
Anketno nagradno vprašanje meseca junija?
KUPUJETE NOVE KOPALKE. KAKŠNE SI ŽELITE
OZIROMA SO VAM NAJBOLJ VŠEČ?
a)	letos najbolj modne super-bikinke;
b)	dvodelne v svetlih pastelnih barvah;
c)	enodelne v žarečem cvetličnem vzorcu;
d)	enodelne enobarvne, najraje črne.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.........................
Točen naslov:.........................
......................... Tel. št:____
Starost:.......Teža:......Konfekcijska št.:
Najljubše barve:........................
KMETIJSKI NASVETI
Zatiranje plevelov
v koruzi
V zadnjem času se pogoste-
je uveljavlja zatiranje pleve-
lov po vzniku koruze in ple-
vela. Uporaba kontaktnih
herbicidov ima prednosti,
vendar zahteva strokovnost
in mehanizacijo.
Vzroki, da se odločamo za
uporabo kontaktnih herbicidov
so različni:
-pojav rezistentnosti plevelov
na nekatere talne herbicide,
-vedno večja zapleveljenost z
večletnimi širokolistnimi ple-
veli, kot so osat, ščavje, slak...,
-vremenske razmere (suša v
času setve, deževno vreme po
setvi - v času vznika koruze),
-dolgotrajni vznik različnih
plevelov ali plevelov ene vr-
ste,
-vedno večja osveščenost upo-
rabnikov v zvezi z minimalno
uporabo sredstev za varstvo
rastlin - konkretni herbicid za
točno določene plevele,
-optimalna izraba vloženih
sredstev - ekonomski kriteriji.
Pri odločitvi, kateri herbicid
in kdaj jih uporabljamo, mora-
mo dobro poznati plevelno flo-
ro. Zaradi različnosti delovanja
herbicidov na posamezne ple-
vele in raznolike plevelne flore
moramo herbicide med seboj
kombinirati. Plevelna flora se
spreminja glede na območje.
Pravilni kolobar (ne preozek)
pripomore k racionalnejši rabi
herbicidov.
Zaradi različne plevelne flo-
re svetujemo uporabo nasled-
nje kombinacije herbicidov:
-Laddok 2-2,5 l/ha +2.4 D Ra-
tional 0,8-1 l/ha (koruza 3-4
liste) pri zapleveljenosti s šči-
rom, dresnijo, metliko, sla-
kom, osatom ...
-Laddok 2-2,5 l/ha + Banvel
480 0.4-0,5 l/ha (koruza 5-6
listov) zaradi boljšega delova-
nja na večletne širokolistne
plevele kot so slak, osat...
-Laddok 1,5-2 l/ha + Citowett
0,2 l/ha + Motivell 0,7-1,2 1/
ha za zatiranje eno in večlet-
nih travnih in širokolistnih
plevelov brez posevka.
-Basagran forte 1,5 l/ha + Mo-
tivell 0,7- 1.2 l/ha za zatiranje
travnih in širokolistnih pleve-
lov kot so ščiri, metlike, am-
brozija in dresni.
Pri uporabi Motivella mora-
mo biti pozorni na vznik pleve-
lov. Eno škropljenje v polni do-
zi 1-1,2 l/ha priporočamo ka-
dar plevel vznikne enakomer-
no in masovno. Kadar pa je
vznik neenakomeren in ni ma-
soven, škropimo dvakrat in si-
cer: prvič, ko imajo pleveli 3 li-
ste 0,7 l/ha Motivella + 0,2 l/ha
Citowetta, drugič po ponov-
nem vzniku plevelov 8-10 dni
kasneje0,5 l/ha Motivella+0,2
l/ha Citoweta. Priporočena
uporaba vode je 200 do 300 1/
ha. Po aplikaciji ne sme deže-
vati 4-6 ur. FitotoksiČnost (ob-
čutljivost rastline na sredstvo)
je najmanjša, ko ima koruza do
7 listov.
Vsa našteta priporočila mo-
ramo upoštevati, da bi imeli
kvalitetno in ekonomsko reše-
no varstvo koruze pred pleveli.
NANDEOSOJNIK
Jedilnik
Juha iz rakovih repov
Topli lososovi kruhki
Ledvične rezine s šampinjoni
Krompirjevi lističi
Kupa Jacques
Juha iz rakovih repkov
Najprej skuhamo dobro govejo juho. Potem vzamemo za štiri
osebe ducat velikih rakov, jih 15 minut kuhamo v vreli vodi, iz-
luščimo meso iz škarij in repa - vse lupine pa zdrobimo, ne pre-
več drobno, v tolkaču in mešamo na ognju skupaj z 10 dag masla
toliko časa, da se maslo začne vzdigovati in dobivati rdečo bar-
vo. Zgostimo z žlico moke, dolijemo liter čiste juhe in precedimo
skozi gosto sito (tanko) prekrito z gazo. Tik preden postavimo
juho na mizo, jo še enkrat prevremo in položimo vanje rakove
repke. Juha ne sme biti pregosta. To velja tudi za druge juhe, s
katerimi postrežemo ob družabnih priložnostih.
Topli lososovi kruhki
Tanke rezine belega kruha pomočimo v mleko, položimo na
vsako ustrezno obrezano v mleku zmehčano rezino prekajenega
lososa in pokrijemo še z eno rezino belega kruha, pomočenega
v mleku. Potresemo z nastrganim sirom in maslenimi kosmiči,
položimo v naoljen pekač in opečemo v pečici.
Ledvične rezine s šampinjoni
Ledvične rezine najprej na vroči masti hitro opečemo po obeh
straneh, potem pa prelijemo z omako, ki jo pripravimo takole:
čebulo prepražimo na maslu, dolijemo 1 /4 1 belega vina, prevre-
mo, vmešamo 3 rumenjake, žlico masla, sok 1/2 limone, sol in
poper. Dolijemo še nekaj vina in zmes v sopari nad vrelo vodo
stepamo, da se zgosti. Posebej zdušimo šampinjone in šalotke
(mlado čebulo) v maslu in kozarcu belega vina.
Medtem pripravimo prežganje iz žličke masla, žlice moke in
1 /21 juhe, dodamo šampinjone in omako ter vse skupaj še enkrat
prevremo.
Kupa Jacques
Porcijo vanilijevega sladoleda prekrijemo s stepeno smetano.
Nanjo naložimo sadno solato (svežo ali iz konzerve), ki smo jo
predtem namakali v maraskinu. Na vrh damo plast jagodnega
sladoleda. Nato pa kupo še okrasimo s stepeno smetano ter kan-
diranim sadjem.
Št. 22. - 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
34
Št. 22.- 30. maj 1996
35
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
36
'Št. 22.-30. moj 1996
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Št. 22.- 30. maj 1996
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI • INFORMACIJE
38
Št. 22.- 30. maj 1996
39
MALI OGLASI- INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
M
St. 22.-30. moj 1996
NOVI TEDNIK
RUMENA STRAN
4<
Župan se uči
podjetništva
Gospod župan Mestne
občine Celje Joie Zimšek
se je pretekli teden vneto vr-
tel v eminentnih gospodar-
skih krogih. Opažen je bil
pri odprtju Nove Ljubljan-
ske banke v Celju, dan ka-
sneje na Tribuni tržnega
gospodarstva v Celjan ki. V
uredništvu tračnic smo pre-
pričani, da sije nabral no-
vih podjetniških znanj, še
več pa donosnih poslovnih
zvez. Da bo končno kaj
ukrenil za domače, propa-
dajoče celjsko gospodars-
tvo.
Ni važno i e
sodelovati
Ko smo že ravno pri žu-
panih, ne moremo niti mi-
mo velenjskegaSrečka Me-
ha. Na prireditvi Veter v la-
seh - s športom proti drogi
bo namreč tudi aktivno so-
deloval, in sicer bo Sašu
Hribarju napovedal dvo-
boj v namiznem tenisu. Vse
lepo in prav, le da so Ve-
lenjčani malce »žleht«. Žu-
pan se na tekmo že intenziv-
no pripravlja, medtem ko
soigralec za tekmo še ne ve.
Načrtovalci
prihodnosti
V mestu Šentjur s posegi v
prostor nimajo nobene pra-
ve sreče. Hruševec je bil za-
časno postavljen za nekak-
šen berlinski zid, onkraj pa
so nesrečni zaradi ogrom-
nega zidu Športnega parka
in Mošeje (za nekatere Trž-
nica). O vsem tem so tarnali
v občinskem svetu znova v
ponedeljek, tudi zaradi Mo-
šeje, ki noče oživeti. Le ka-
ko bi, dokler v njej točijo al-
kohol!
Boi j e preprečiti....
Velenjski gimnazijci so ob
30-letnici Gimnazije izdali
zelo dober zbornik, nekatere
pa moti, ker je naslovnica
dvakrat obrobljena s črno
barvo. Mogoče so se na Šol-
skem centru Velenje ob ne-
nehnih spremembah v šols-
tvu preventivno odločili za
pogreb Gimnazije?
Z/а ti Guza j
Šentjurski občinski svet-
niki, s politične levice ter
desnice, so se v ponedeljek
sporekli zaradi čisto pravih
svetnikov. Nekateri bi radi
na novem visokem občin-
skem priznanju (načrtujejo
zlatnik s Slomškovim li-
kom) občudovali lik Pon-
kovljana Slomška, drugi pa
šentjurskega mestnega za-
vetnika, svetega Jurija.
Važno je le, da je šentjurske
gore list pravijo tretji, zato
je nekdo v šali omenil celo
razbojnika Guzaja. V šent-
jurski občini pa je kar nekaj
kandidatov za morebitnega
Zlatega Guzaja...
Prvi Zlati Guza j
Prvega Zlatega Guzaja
bi si zagotovo zaslužila Sta-
nislav Z. in Matilda R., vo-
dilna iz šentjurske DKP
Meja. Kot je znano, so ju
kriminalisti osumili, da sta
družbeno podjetje oškodo-
vala za več kot dva milijona
mark. Osumljencema bodo
morali najprej dokazati
krivdo na sodišču, potem pa
se bo treba kmalu odločiti
za Zlatega Guzaja - sicer
jih bo kdo prehitel z nazi-
vom za podjetnika leta.
HecvHumu
Državnim poslancem je
treba nujno zvišati plače. V
to smo se prepričali ob ne-
davnem obisku poslanca
Tatti Anderliča pri
strankarskih kolegih v Laš-
kem. Ne samo, da je bil brez
avta in se je moral na Šta-
jersko pripeljati z avtobu-
som, revež celo ni imel de-
narja za kavo. Anderliča in
njegove eldeesovce smo za-
to v hotelu Hum morali ča-
stiti kar novinarji. Še sreca,
da so fantje v svojem uboš-
tvu tudi skromni in zapitek
ni bi visok.
Samoprispevek bo
Samoprispevek v vseh kra-
jevnih skupnostih šentjurske
občine pa kljub vsemu bo, ta-
ko ali drugače. Po podatkih
iz najzanesljivejšega vira na-
meravajo demokratično
izrekanje o samoprispevku
ponoviti v KS, kjer so zabele-
žili tesen izid, že čez pol leta,
za preostale pa hočejo uvesti
plačevanje posebne takse.
Zato bo imel JoieArtnak iz-
jemno demokratično prilož-
nost, da bo v občinskem svetu
dvignil roko »za« plačevanje
posebne takse.
Vzgojna vožnja
Osnovnošolce bodo v teh
dneh praznovanja 150-let-
nice slovenske železnice v
Celju vozili z muzejskim
vlakom. Izbrana pot je po-
sebej zanimiva in poučna,
saj bodo med vožnjo otroci
lahko občudovali posebej
zanimive predele mesta kot
so Gaberje, območje Cin-
karne, Bežigrad in Spodnja
Hudinja. Šolarji vsaj ne bo-
do predolgo živeli v utvari,
da so doma v lepem in ure-
jenem mestu.
Bik najboljšim »šnopsarjem«
V petek je bil v gostišču Prekoršek v Vojniku finaln
turnir v šnopsu, ki se gaje udeležilo 64 tekmovalcev. P«
več kot šestih urah so poltonskega bika, ki gaje kot glavj
no nagrado prispeval zasebni podjetnik Ludvik Pre{
koršek (tako kot od martinovega lani 28 stokilskih pra|
šičev), dodelili trem najboljšim: Francu Kovaču, Jožej.
tu Lampergamu in Stanku Grm^kijenatumirjihtu,
di največkrat zmagal. Šnopsarje od blizu in daleč so tur
nirji tako prevzeli, da brez njih menda ne bi mogli ve
živeti. Ludvik Prekoršek to upošteva in že razmišlja
novem ciklusu turnirjev. Pa bodo imeli moški (tu in tar
še kakšna šnopsarka) prihodnjo zimo spet veselje!
Foto: SHERPA
Ko bi videli našega Lojza! Tudi, ko ni ni-
kogar zraven, stalno nekaj momlja, brun-
da, se pogovarja sam s seboj...
»Ba...« sem ga zadnjič presenetil. »Ka-
ko, da se vedno pogovarjaš sam s sabo?«
»Rad se pogovarjam s pametnim člove-
kom in drugič... pametnega tudi rad poslu-
šam. Sicer pa se že pripravljam za naš izlet
naslednji teden oz. za kongres šaljivcev. «
Bomo videli, kaj bo ušpičil Lojz na dan
kongresa v Šentvidu pri Grobelnem 30. ju-
nija. Marija HALER iz Dobriše vasi 3 b je
zadnjič zabeležila dogodivščino Franja in
Dušana, šali pa ste pripisali največ glasov.
Žreb je določil nagrado tudi Marku
GOLEŽU iz Milčinskega 14 v Celju.
Saia tedna
Zelenca
Lovec Dušan in ribič Franjo sta se po us-
pešnem »uplenu« slučajno našla na ko-
zarčku.
»A veš, da sem ustrelil takega srnjaka,
da je samo njegova senca tehtala več kot
70 kg,« se je takoj pohvalil Dušan.
»To še ni nič. Jaz sem ujel tako veliko ri-
bo, da je še danes luknja v vodi,« mu ni os-
tal dolžan ribič Franjo.
V pekarni
Janezek vsako jutro priteče v pekarno
točno ob istem času in ravno takrat, ko je
tam najdaljša vrsta. Vsako jutro se pririne
do pulta in zagrozi prodajalki:
»Dajte mi kg črnega kruha, sicer...«
Prodajalka se ga vedno ustraši ter mu hi-
tro postreže. In tako Janezek dela cel te-
den, dan za dnem. Potem pa se prodajalka
lepejga dne odloči in vso zgodbo razloži še-
fu. Šef pajo potolaži in se odloči, da bo dru-
go jutro on pričakal Janezka in mu naložil
nekaj o kulturi in prerivanju.
V pekarno res zjutraj spet vstopi
Janezek in kakor vedno, reče:
»Dajte mi kg črnega, sicer...«
»Ja, kaj >sicer< ?, se oglasi šef izza pulta.
»Sicer pa kg belega, prosim, « odvrne Janezek
Stara znanca
Lojz in Slave sta se spet dobila na ko-
zarčku in malce »obirala« kolege.
»Ti, Hinko pa živi razkošno. Včeraj sem
ga videl, kako je jedel lešnike!«
»Lešnike? No ja - ti pa menda res niso
kakšno razkošje.«
»Lešniki ne, proteza pa, proteza!«
Policijska
Petrček gre po cesti in najde policijsko
kapo. Nadene si jo na palico in teče z njo po
ulici. Nato sreča policista in ga vpraša:
»Oprostite, alije to vaša kapa?«
Policist: »Ne, jaz nisem tako visok.«
Malček gre po ulici in najde pendrek.
Sreča drugega policista in ga vpraša:
»Oprostite, je to vaš pendrek?«
Policist: »Ne, ne, jaz sem svojega izgubil.«
Bukova drva
» Veš, Janezek, zdaj pa vem, s čim kurijo
v peklu.«
»Ja, odkod pa to veš?«
»A ta mije včeraj povedal, da neki hudič
iz naše drvarnice krade bukova drva.«
Pijanca
Vaška pijanca kolovratita pozno ponoči
domov, ob reki pa enemu od njiju spodr-
sne, pade v vodo in utone.
Ko pride zdravnik, lahko samo še ugoto-
vi, da ni več pomoči. Obrne se h kolegu in
reče: »Ali vidite, kako vas alkohol pripelje
v smrt?«
»Ne bo držalo, gospod dohtar, dokler je
moj prijatelj pil šnops, je bil živ. Ko se je
napil vode, pa je bilo po njem!«
Nima nobene možnosti
Učiteljica je sporočila staršem, da bo
moral njihov sinko razred ponavljati. Ali
res ni nobene možnosti, da bi šel naprej, sta
moledovala mama in oče.
»Na žalost nobene,« je zatrjevala učite-
ljica, »s tolikšnim neznanjem, kot ga ima
vaš sin, bi lahko še trije drugi zaostali.«
Nočna
Gastarbajter se pogovarja z nemškim so-
delavcev. Nemščina mu še ne gre najbolje,
vendar se kar dobro razumeta in sporazu-
mevata. Ko pogovor nanese na vesolje, se
ne more spomniti, kako se po nemško reče
luna. Zato Nemca vpraša: »Kako se imenu-
je tisti kolega od sonca, ki ima šiht ponoči?«
V kinu
Slave je spet šel v kino. Na plakatu je
del postavno deklino in četudi ni imel
mena, se je kot pravi kmet takoj postav
vrsto za karto. Malce je prestopal sem
tja, dokler ga ni pohodila neka dama, i
koj se mu je opravičila:
»Oprostite, gospod kmet, ker sem v 2
stopila na >bata< škorenj.«
»Nič hudega. Saj sem že navajen, da
vsak dan pohodi kakšna krava, « jije od\
voril šaljivec.
Brata
Brata bi rada šla v kino.
»Reci mami za denar,« je dejal stan .
»Ne, ti ji reci, ti jo dlje poznaš!«
Šale so prispevali: Ana JAKOB i
brne, Ivan SLAVC iz Celja, Franc
NIK iz Celja, Marička MAVEC iz Kr
Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi,v
TICER iz Loke pri Zusmu, Viktor Š
iz Žalca, Jože M ASTNAK s Polzele
smina SIMLER iz Celja.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:_
Št. 20. 16. maj 1996