PRIMORSKI DNEVNIK ie začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tl-akal v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-II. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenija» pod Vojskim pd Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevni P 559 4 linije) o: i -Ul 5723 VI 3> Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 12 (11.735) Trst, nedelja, 15. januarja 1 Oči mirolju bnega človeštva zro v Stockholm GORAZD VESEL O o o K- O Končan uradni obisk delegacije naše dežele na Hr Gemelli in Markovič poudarila pomen vsestranskega medsebojnega sodelovanja Prihodnji teden, točneje 17. januarja se bo v švedskem glavnem mestu, v Stockholmu, pričela konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KV SE). Zaradi poslabšanja položaja v svetu v zadnjih nekaj mesecih je povsem naravno, da so oči miroljubnega človeštva uprte v to mesto, v pričakovanju, da bo sestanek na tako visoki ravni pomagal premostiti nasprotja, ki so se pojavila med velesilama po prekinitvi pogajanj o strateški oborožitvi in evroraketah v Ženevi in o zmanjšanju klasične oborožitve na Dunaju. Prekinitev slehernega stika med velesilama je zahodne znanstvenike privedel do sklepa, da na atomski uri, ki je pokazatelj resnosti mednarodnega položaja, kazalce naravnajo na same tri minute pred dvanajsto uro. Njihova ura se je Po vojni samo še enkrat približala dvanajsti — katastrofalni uri, in sicer takrat, ko je Stalin preizkusil vodikovo bombo: bili smo sredi hladne vojne. V takšnem položaju je razumlji-vo. da politični komentatorji budno spremljajo vse dogodke in jih anali-z,r“i°: da bi razumeli možen razvoj prihodnjih odnosov med velesilama. ajbolj skrbnim spremljevalcem dogajanja v Sovjetski zvezi ni ušlo, da se je v proračunski razpravi ob sklenitvi lanskega leta prvič dogodi-da na tako visokem mestu, ne na Partijskem in ne na parlamentarnem, viso ocenili mednarodnih odnosov, ampak so govorili izključno samo o notranjih problemih. Tudi odsotnost poglavarja SZ Jurija Andropova v javnosti govori v prid trditve, da se SZ zapira in s tem opozarja Reagana, da pristane na konstruktiven pogovor. Slej ali prej bo Reagan v to prisiljen, zakaj jesenske predsedniške volitve vedno bolj trkajo na vrata in bo moral, tako kot je storil z obnovitvijo diplomatskih odnosov s bveto stolico, da si bo pridobil naklonjenost ameriških katoličanov, nekaj ukreniti, če si bo hotel zagotoviti podporo ameriškega javnega mnenja, ki, tako kot drugod po svetu, se zlasti pa po gledanju srhljivega fuma Dan pozneje, Vedno bolj terja Jamstva za življenje brez vojnih grozot. Sedaj, tik pred stockholmskim vrhom med blokoma ni nobenega po-govarjanja, in to je najslabše, kar J® moglo zgoditi. Takšno stanje povečuje medsebojno nezaupanje in lJha za posledico nadaljevanje oboroževalne tekme. In Vendar bi prav stockholmsko zasedanje lahko sprejeli ukrepe, ki naj bi povečali medse- °jno zaupanje. Na njem bi se morale države zavezati o obveznem na javljanju vojaških manevrov, o številčnosti vojske in njenih premikih. udi odpiranje meja je pomemben NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Camelli izrazil upanje, da pride že letos do odobritve zakona za zaščito slovenske manjšine Na zagrebškem srečanju med delegacijama vlade Furlanije - Julijske krajine in Hrvaške je tekla beseda tudi o položaju narodnostnih manjšin, ki živijo v teh dveh deželah. Predsednik Comelli je tako izrazil upanje, da bo vlada čimprej uradno predložila parlamentu in objavila svoj zakonski osnutek o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti z željo, da bosta že v tem letu senat in poslanska zbornica dokončno izglasovala ta normativ na osnovi ustave. Predsednik hrvaškega izvršnega svela Markovič je z zadovoljstvom pozdravil nedavne pozitivne premike v zvezi s tem zakonom in izrazil željo in nujnost, da bi zakon o zaščiti zadeval vse Slovence v Italiji, ne glede na njihovo zemljepisno pripadnost in da bi manjšina neposredno sodelovala kot subjekt v postopku za izglasovanje tega zakona. Na sestanku je bil govor tudi o položaju italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji, tudi z ozirom na to, da živita dve tretjini te skupnosti v Socialistični republiki Hrvatski. (st) SANDOR TENCE ZAGREB — Delegacija deželne vlade Furlanije - Julijske krajine je včeraj pozno popoldne zaključila svoj uradni in prijateljski obisk v Socialistični republiki Hrvatski, kjer se je mudila na povabilo izvršnega sveta sabora te jugoslovanske republike. Predsednik Comelli in njegov gostitelj, predsednik izvršnega sveta Ante Markovič, sta v sklepni zdravici poudarila, da so odnosi in sodelovanje med obema deželama, kot tudi med državama, kljub NADALJEVANJE NA 2. STRANI Delegacija KPI včeraj obiskala Unijo Italijanov za Istro in Reko REKA — Problematika italijanske narodnosti v Jugoslaviji je bila osrednja tema pogovorov med delegacijo KPI, ki jo je vodil senator Gerardo Chiaromonte in predstavništvom Unije Italijanov za Istro in Reko, ki ga je vodil predsednik Silvano Sau. Delegacijo KPI so sestavljali še Giorgio Rossetti, Claudio Tonel, Pavel Petričič in Renzo Redivo. Gostje so se predvsem zanimali za dejavnost Unije in za nekatera najaktualnejša vprašanja italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Govor je bil tako o vzrokih pad ca števila pripadnikov italijanske narodnosti na zadnjem popisu prebivalstva in o šolah z italijanskim učnim jezikom ter o izvajanju dvojezičnosti v narodnostno me- šanih občinah Istre in na Reki. Člani delegacije KPI so še zlasti poudarili možnost okrepitve sodelovanja, predvsem na kulturnem področju in v tej zvezi nakazali možnost, da bi predstavili nekatere pomembnejše italijanske publikacije na sedežih Unije. Govor je bil tudi o krepitvi sodelovanja na šolskem in didaktičnem področju. V okviru razgovorov so končno še poudarili nezamenljivo vlogo mostu, ki jo imata italijanska narodnost v Jugoslaviji in slovenska manjšina v Italiji; manjšinama je torej treba zagotoviti obstoj in razvoj tudi zato, ker predstavljata obogatitev družbenega in kulturnega prostora v katerem živita, (eo) OKROGLA MIZA 0 SOŽITJU «Nove vrednote omikanega in demokratičnega sožitja med Slovenci in Italijani v Furlaniji - Julijski krajini» — pod to oznako se bo danes dopoldne odvijala v tržaškem Avditoriju pomembna okrogla miza, ki jo prireja deželni odbor KPI. Srečanja se bo udeležil tudi Gerardo Chiaromonte, predsednik komunističnih senatorjev in član vsedržavnega vodstva KPI. Poleg njega bodo sodelovali deželni tajnik partije Giorgio Rossetti, ki bo imel uvodno poročilo, deželni tajnik PSI in član vsedržavnega vodstva stranke posl. Franco De Carli, bivši odgovorni urednik Piccola Luciano Ceschia, nadalje Guido Rotteli in kot slovenski predstavnik Darko Bratina, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta. Okrogla miza se bo pričela ob 10. uri. Italijanski in slovenski dijaki o sožitju NA 5. STRANI Papežev poziv za dialog velesil NA 2. STRANI Enoten nastop manjšine najučinkovitejše orožje BOGO SAMSA V prihodnjih dneh se bo predvidoma sestala enotna delegacija, v prvi komisiji senata za ustavna vprašanja bodo pričeli razpravo o globalnem zaščitnem zakonu, minister za zvezo z deželami Romita in predsedstvo vlade pripravljata vladni zakonski osnutek — to so zadnje zanimive vesti, katerim pa moramo še dodati ponovno nacionalistično provokacijo in fašistično protislovensko kampanjo v Trstu in tudi v Kanalski dolini. Zasedanje prve komisije senata je važen politični akt, čeprav pa je treba istočasno tudi ugotoviti, da tokrat še ne bo «šlo povsem zares», saj še manjka vladni zakonski osnutek. Vendar pa je tudi znano, da bo poročevalec socialistični senator Garibaldi, ki je že našel pot do slovenskega raziskovalnega instituta SLORI, da dobi potreben material. Trenutno zanimivejše so neuradne vesti o pripravah v vladnih krogih. Očitno je že prišla do izraza odločenost, da vlada zakonski predlog izdela in s tem tudi izkaže svojo voljo, da pride do resne razprave o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Pa vendar je tudi značilno, da so na delu zaviralne sile in zaradi tega se razprave o vsebini členov vrte najbrž predvsem o položaju Slovencev videmske pokrajine. So to res pripadniki manjšine, ne zahtevajo nekaj omejenega, je njih jezik resnično slovenščina, ali ni morda le dialekt? Taka stališča, vprašanja omejevalnega značaja, ali celo na liniji zanikanja slovenske manjšine, smo čuli že mnogokrat in prav sedaj je potreben odločen napor, da se do kraja potolčejo. Drugo nedvomno osrednje vprašanje se nanaša na postopek uveljavljanja pravic slovenske narodnostne skupnosti, poskus ločevanja manjšine na razne kategorije in na zapletene sisteme, ki bi v bistvu omogočili in stalno mobilizirali nacionalistične sile, dajali možnosti za protislovenske izpade. Prav gotovo ni čudno niti slučajno, da v tem ozračju priprav prihaja do NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sinoči v 15. kolu košarkarske C-l lige Jadranu dragoceni točki «Razredni sovražnik» razdvojil goriško publiko V zadnjem kolu prvega dela košarkarskega prvenstva C-l lige je sinoči Jadran v Trstu pred velikim števi-°m gledalcev zasluženo premagal zelo močno moštvo Maltintija iz Pi-. ole (86:75) in tako «vknjižil» novi lestvira^0Ceni za prvenstveno X zelo lepi in kakovostni tekmi so verjetno jadranovci igrali svojo najboljšo domačo tekmo. Bili so izred- Nervesa - Meblo 3:1 Sloga -Torriana 3:2 NA 10. STRANI no požrtvovalni v obrambi, zbrani ob vseh akcijah, prizadevni skozi vse srečanje. Skratka, jadranovci so gotovo «osvojili» svoje navijače in potrdili, da so trenutno v zelo dobri formi. Sinočnja zmaga pa je toliko bolj dragocena, ker so se gostje predstavili kot zelo uigrana celota, v kateri je tudi nekaj zelo dobrih posameznikov, med katerimi so izstopali Daviddi, ki je že igral v prvi ligi, visoki Giunti, Sarti in De Strati is. _ Maltinti je tako tudi v Trstu dokazal, da ni naključno na drugem mestu lestvice. Proti takemu nasprotniku je bilo torej treba igrati zelo dobro. In NADALJEVANJE NA 2. STRANI MARIJ ČUK NOVA GORICA — Mešanica besa in čakanja, kjer imajo končno upanje, utopija, sen bolj okus po deliriju žejnega v puščavi kot po ti stem, včasih ravno tako iluzornem, a bolj človeškem. Razočaranje pred vrati življenja. Ali bolje: niti razočaranja ni. Tako je dejal o svoji predstavi «Razrednem sovražniku» režiser Elio De Capitani. Predstava je med goriško publiko zapustila najrazličnejše'vtise in jo tudi razdvojila v sodbi. «Teatro dell'Elfo» iz Milana pa je imel vsaj to srečo, da je nastopil pred polno dvorano goriškega Kulturnega doma, tako da nekaterih sploh niso več spustili v avditorij. Petkov začetek 13. GSMO v Gorici je po tej plati vsekakor spodbuden in najbrž bo šlo tako naprej še danes, jutri in v četrtek, ko bodo na sporedu še tri predstave. Ker smo že pri nekakšnih napovedih, lahko tudi zapišemo, da bo v okviru goriškega festivala jutri nastopilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Ob 17. uri bo v solkanski dvorani uprizorilo Kova-čevičevega «Radovana Tretjega». K včerajšnji kroniki dogajanja moramo nujno omeniti razveseljivo dejstvo, da smo po milanski postavitvi «Razrednega sovražnika» lahko videli tudi v obdelavi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Primerjava med obema mizanscenama NADALJEVANJE NA 2. STRANI Protislovenski napis pri Ukvah OVČJA VAS — Na betonskem o-pomem zidu ob cesti Ovčja vas - U-kve, je neznana roka zapisala «Scanna razza slava» (prva beseda ima napako, ker jo je «avtor» napisal samo z enim «n»), kar pomeni «zakolji slovensko raso»r Gre za prvo do slovenske narodne skupnosti v Kanalski dolini zapisano sovražno geslo, ki dokazuje, da nasprotniki naših zahtev do globalne zakonske zaščite tudi v tej dolini ne mirujejo. Tudi na tem območju, kjer živijo tri narodnosti in kjer si naša narodna skupnost vztrajno prizadeva, da ne izgine, do nas sovražni ljudje vznemirjajo ozračje s ščuvanjem javnega mnenja. To je odgovor tistih nazadnjaških sil, ki se nočejo sprijazniti, da bi v videmski pokrajini in torej tudi, in še zlasti, v Kanalski dolini, kjer smo že imeli (utrakvistične) slovenske šole, naša pravica napredovala, (gv) • NADALJEVANJA S 1. STRANI A« tradicionalnem srečanju z diplomatskim zborom Zaskrbljen papežev poziv za obnovo prekinjenega dialoga med velesilama VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je na tradicionalnem srečanju z diplomatskim zborom pozval obe supersili, naj obnovita dialog o omejevanju jedrske oborožitve. Poudaril je strah in tesnobo, ki jo povzroča grmaden je jedrskega orožja tako med prebivalstvom Zahoda kot Vzhoda. Poglavar rimskokatoliške Cerkve je tudi navedel svoje dosedanje pozive Reaganu in Andropovu za obnovitev pogajanj. «Ne smemo izgubiti niti dneva, prepričani smo, da je to težka dolžnost za vse prizadete in kdor bi se hotel izogniti potrebi po teh pogajanjih, bi si prevzel ogromno odgovornost pred človeštvom in pred zgodovino.» Papež Janez Pavel II. pa se ni omejil samo na napetost med Vzhodom in Zahodom, saj obstaja prav tako huda napetost med razvitim Severom in nerazvitim Jugom. «To vprašanje občuti skoraj vse človeštvo, od njegove rešitve je odvisno življenje in obstoj tistih ljudstev, ki so jetniki nerazvitosti.» Ta položaj pa še slabšajo izredni vojaški stroški, «ki povzročajo pravo endemično stanje nasilja», posebno ob izkoriščanju tu jih sil. Položaj je po papeževih besedah skrajno za skrbljujoč, saj bo širjenje območij revščine prej ali slej «najhujša nevarnost za mir v svetu.» V svojem posegu pred diplomatskim zborom je papež izrecno navedel vprašanje Namibije, ki «nestrpno» čaka na neodvisnost, prav tako je zahteval za palestinsko ljudstvo «lastno domovino» kot «temeljni pogoj za mir in pravičnost na Bližnjem vzhodu». Z odločnostjo je zagovarjal pravico vsakega naroda, da lahko svobodno po lastnem prepričanju brez tujega vmešavanja izbere politični režim in svoje predstavnike. Dolžnost vsake države pa je biti v službi svojih državljanov ob spoštovanju svoboščin in temeljnih človeških pravic. Navedel je tudi, da morajo države s svojimi zakoni jamčiti pravico in zagotoviti vsem tudi svobodo vesti in vere. Papež je tudi pozval mednarodne organizacije, naj obsodijo mučenja, izginotja političnih nasprotnikov, vsiljene izselitve, usmrtitve po hitrih postopkih in iz tujine vodena gverilska gibanja. V svojem posegu je Janez Pavel II. izrazil zaskrbljenost Vatikana zaradi položaja v Libanonu, v Afganistanu, v Kampučiji in v raznih afriških državah. Izrekel je upanje, da bi se povsod umaknile tuje okupacijske sile in da bi narodi svobodno dosegli politične sporazume. Prav tako je obžaloval nadaljevanje krvave vojne med Irakom in Iranom Še prej pa je spregovoril tudi o iskanju notranjega miru ob upoštevanju kulturnih, etničnih in verskih par-tikularizmov, predvsem pa ob spoštovanju pravic manjšin. Papežev včerajšnji govor je nedvomno odražal hotenja milijonov ljudi ob skorajšnjem začetku stockholmske konference. Vatikan ji kot kaže posveča izredno pozornost, saj bo v Stockholm poslal svojega «zunanjega ministra» nadškofa Achille ja Silvestrinija. Zadržani in kritični komentarji o vladnih protikriznih predlogih Stockholm dejavnik medsebojnega zaupanja, zlasti še takšnega na stežaj odpiranja meja, kot se to dogaja pri nas. Take cilje so sestavljavci voznega reda konferenc KV SE (Helsinki, Beograd, Madrid, Stockholm, Buka resta leta 1986) prisodili sedanjemu zasedanju na Švedskem. Ker pa je medtem prišlo med ve lesilama do kratkega stika, je v se danjem trenutku najbolj važno, da se predstavniki teh dveh kolosov, ki, žal, zaradi svoje moči in logike, ki iz tega izhaja, hočeta krojiti usodo človeštva in jima to v dobršni meri tudi uspeva, srečajo in obnovijo pogajanja o vseh tistih nevarnostih, ki danes objektivno vodijo v atomski spopad. Kakšnih vprašanj se bosta lotila zunanja ministra SZ in ZDA, Andrej Gromiko in George Shultz, na že dogovorjenem sestanku 18. januarja, o tem danes nihče ni sposoben prerokovati. Tudi o sestankih, ki jih bo Gromiko imel s svojim angleškim in nemškim kolegom, nihče ne ve, kaj bodo prinesli. Zagotovo je samo to, da si bodo v roko segli predstavniki dveh mogotcev. Samo v tem je izhod iz slepe ulice. Radi verjamemo, da bo dialog mogoč in uspešen samo le, ko bo v Evropi vzpostavljeno stanje pred name ščanjem ameriških raket srednjega dometa. Reagan se bo moral o tem prepričati in se zavedati, da je s pershingi 2 in cruisi tako nategnil vrv, da se lahko utrga. Zasledovati svojega nasprotnika, dokler ni potisnjen ob zid, je skrajno nevarna igra in to je doslej počenjal Reagan v prepričanju, da je SZ šibka in da je pripravljena popuščati, samo da bi prišlo do pogajanj. Če Reagan hoče s temi argumenti pomirjati ameriško javno mnenje, je zelo nevarno, da ga bodo dogodki demantirali. Kazalci na atomski uri bi se na ravnali na dvanajsto. Ker pa je človeštvo v usodnih trenutkih vedno vzelo pamet v roko, smo prepričani, da bo tudi tokrat uporabilo vsa politična sredstva, tudi diplomacijo, o kateri trdijo, da je najdaljša pot med dvema točkama, da spet krenemo po poti sporazumevanja o varnosti in popuščanja napetosti v Evropi in v južnih morjih, ki jo oblivajo. Kot že nekajkrat v podobnih položajih ima skupina nevtralnih in neodvisnih držav tudi tokrat lepo priložnost, da se postavi v službo mim in napredka. GORAZD VESEL Enoten nastop nacionalističnih izpadov zlasti v Trstu in da se skuša izrabiti vsaka pretveza, kot je bil primer otroškega vrtca na Colu. Ponovno smo bili priča ma-zaški akciji, ki je izredno neprijetno odjeknila med otroki, saj gre za očiten primer ustrahovanja. Kako so se počutili otroci na Colu v petek zjutraj, ko so šli v zamazano šolo polno sramotilnih in ustrahovalnih napisov? Očitno gre za v naprej izračunane stvari, s katerimi se skuša obnoviti staro ozračje sovraštva in nerazumevanja in s tem tudi motiti redni in mirni potek razprav o položaju slovenske narodnostne skupnosti in o njeni zaščiti. Tudi zato so še toliko važnejše pobude, kot je bila včerajšnja, ko so se na skupnem sestanku zbrali slovenski in italijanski dijaki, o čemer podrobno poročamo na drugem mestu. Ali pa izredno zanimiva okrogla miza, ki jo danes prireja v Trstu deželno vodstvo KPI o sožitju in prijateljstvu, katere se bo udeležil tudi načelnik svetovalske skupine KPI v senatu Chia-romonte. Pa vendar bistven, lahko tudi odločilen, je samo enoten nastop vseh Slovencev. «Enoten nastop manjšine najučinkovitejše orožje» je pred dnevi napisal slovenski tednik «Novi list» in s tem geslom se povsem strinjamo. Dodajmo samo še upanje, pričakovanje in željo, da bo v prvih dneh tega tedna prišlo do učinkovitih sporazumov o konkretnih akcijah v Rimu in na celotnehi področju, kjer Slovenci v Italiji živimo. BOGO SAMSA Comelli splošni krizi, ki pesti mednarodno prizorišče, lahko za vzgled vsem evropskim državam in zakaj ne, tudi velesilam, ki na raznih koncih sveta nevarno rožljajo z orožjem. Obe strani sta potrdili zvestobo političnemu in gospodarskemu poslanstvu osimskega sporazuma, ki poose blja, kot potrjujejo dosedanje izkušnje sodelovanja, vodilo, da je treba nadaljevati na tej poti. Prav zaradi tega se je zagrebško srečanje sukalo ob zelo konkretnih vprašanjih medsebojnega sodelovanja, v marsičem pa zaobjelo tudi širša obzorja italijansko -jugoslovanskih ekonomskih odnosov, saj ne smemo pozabiti, da je Italija po Sovjetski zvezi in Zvezni re- publiki Nemčiji po količini blagovne izmenjave tretji jugoslovanski gospodarski partner. Če povzamemo posamezne teme, o katerih je tekla razprava tukaj v Zagrebu, bi postavili na prvo mesto potrebo po celovitem uresničevanji vseh klavzul osimskega sporazuma, od krepitve prevoznih zvez pa do sodelovanja na severnem Jadranu, zla sti kar zadeva zaščito okolja in konvencije o ribolovu. Posebno pozornost sta tako Markovič kot Comelli posvetila raznim možnim oblikam kooperacije na turističnem področju, kot pričajo zanimivi predlogi glede navtičnega turizma in marin, pri katerih si nobena stran ne želi konkurenčnosti med državama. Z velikim zadovoljstvom pa sta delegaciji ocenili že ustaljene oblike sodelovanja, med katere bi omenili sporazume med družbo Jadrolinija in tržaškim pristaniščem in sodelovanje med tovarno Rade Končar in med pordenonskim Zanussijem. Zanimive perspektive pa odpira v tej zvezi sporazum, ki sta ga pred nedavnim podpisala italijanska družba AGIP in jugoslovanska petrolejska družba INA. Na sestanku je bil govor tudi o delovni skupnosti Alpe-Adria, ki ji trenutno predseduje predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine, prihodnji predsedniški mandat pa pripada hrvaškemu izvršnemu svetu. Delegacija deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, ki jo je spremljal generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič, pa se je na poti v Zagreb ustavila na krajšem delovnem obisku v Ljubljani, pri predsedniku slovenske vlade Zemljariču. Na srečanju so se domenili za program bližnjega Comellijevega obiska v Slo veniji. SANDOR TENCE Mali odri bo opravljena kdaj pozneje, tu gre poudariti, da bi moralo biti takih konfrontacij še več. Potem bi zadobilo srečevanje med gledališčniki še širše obeležje in to bi bilo najbrž tudi v duhu predloga o ustanovitvi festivala delovne skupnosti Alpe - Jadran. Ob tem smo se že včeraj dalj časa ustavili, zato raje zapišimo, da se že po prvih treh dneh trajanja festival kaže v svoji izhodiščni luči, to je, da daje v presojo tvegane predstave, ki seveda vseh ne zadovoljijo prav zaradi tega iskateljskega tona. A smisel podobnih manifestacij je ta, da izziva, da prodira v središče problematike sodobne družbe, da se kaže gledališče, ki vprašanja odpira in se ne zrcali v samozadovoljstvu. Upati je, da bo ta nit prisotna vse do konca letošnjih že trinajstih goriških srečanj malih odrov. MARIJ ČUK Jadran jadranovci so sinoči igrali dobro. Sijajen je bil Marko Dan tako v obrambi kot v napadu, zo o učinkovit tudi Boris Vitez. Zelo ugodno pa je presene til Robert Daneu, ki je sinoči gotovo odigral svojo najboljšo tekmo v tej sezoni. Odlično je skakal na odbite žoge, poleg tega je bil zelo razpoložen v napadu. Sicer pa so, kot je de jal po koncu srečanja trener Andrej Žagar, vsi igralci zaslužni za to zeta pomembno zmago. Zmaga pa ni bila tako lahka, kot bi kazal končni izid. Nasprotno! Gostje so sc trdoživo upirali vse do posled njih minut, le na sredini drugega pol časa in proti koncu srečanja so nekoli ko popustili in naši košarkarji so tako lahko zmagali z enajstimi točkami raz'ike. (B. Lakovič) Jadran — Maltinti 86:75 (37:32) JADRAN: Klavdij Starc 15 (7:10), Vitez 24 (4:5), Žerjal 2, Rauber, Ban 28 (6:7), Daneu 17 (5:6), Sosič, Gulič, Vassallo, Kojanec. MALTINTI PISTOIA: Di Grazia 6, Della Rosa 4 (2:2), Daviddi 20 (4:5), Sarti 12, Carli 4, Sesoldi 6, De Stradis 10, Gori, Giunti 13 (3:7). PROSTI METI: Jadran 22:28, Maltinti 9:14. OSEBNE NAPAKE: Jadran 21, Maltinti 21. PET OSEBNIH NAPAK: Carli (37), Ban (38), Žerjal (39). GLEDALCEV: 1.500. OSTALI IZIDI Castelfranco - Monkey’s 80:73; Ca-veja - Servolana 94:82; Ravenna -BE.CA. 85:77; San Bonifacio - Fiamma 105:110; Udine - Fulgor 96:104. Q MB.AN — Milanski sodniki so z neobičajno strogostjo obsodili zaradi o-brekovanja državnega pravdnika iz Busta Arsizia Colucci ja, časnikarja dnevnika «Il Giorno» Gigi ja Moncalva in direktorja Guglielma Zucconi ja. Časnikarja so nepogojno obsodili na šest mesecev zapora, na 2 milijona lir globe in na povračilo morn,’ne in gmotne škode, direktor pa je prejel prav tako nepogojno dva meseca, ker ni kontroliral Mancai vi jevih člankov. RIM — Prve reakcije sindikanih, delodajalskih in političnih krogov na dokument vlade, ki ga je minister za delo De Michelis izročil predsinočnjim zastopnikom zveze CGIL - CISL - UIL in združenj podjetnikov, so seveda zadržane, v bistvu pa kritične. V treh sindikatih skrbno proučujejo dokument, o katerem bo izreklo prvo uradno mnenje enotno tajništvo zveze jutri. Včeraj so svoje mnenje poveda li le tajnik strokovnega sindikata CG IL za javno osebje Papadia, ki je o-porekel De Michelisovim obljubam o nameščanju mladih v javnih službah, češ da jih je vlada «dolžna» sindika tom že 80.000. Socialistični tajnik UIL Benvenuto je pohvalil tovariša De Michelisa, češ da je «odpravil dvoumnosti», ker bodo pogajanja zadevala «politiko dohodkov» v celoti, pri čemer bo glavni vzvod davčna pravičnost. Manj navdušeno je tajništvo CISL, ki v javnem sporočilu naglaša «kritično rezervo» do dokumenta in potrjuje, da mora biti smoter pogajanj «sprememba vladne gospodarske politike», ki naj pripelje do zajezitve inflacije in novega zagona gospodarstva in zaposlovanja. Podpredsednik Confindustrie Orlando je pa naravnost povedal, da morajo sindikati sprejeti dejansko znižanje plač v tem letu za 2 odstotka in odpravo enotne točke draginjske doklade, zavrnil je pa zamrznitev cen in plač in terjal od vlade, naj opusti Včeraj umrl odpadniški major Saad Hadad TEL AVIV — Včeraj je v južnoliba-nonski vasici Maržajum umrl vodja proizraelske libanonske milicije major Saad Hadad, človek, ki ga dolžijo pokolov v Sabri in Šalili in ki je bil najbolj zvest izvrševalec tetavivskih ukazov, da so mu morale bejrutske o-blasti z izraelsko - libanonskim sporazumom vrniti čin in umakniti kazen ski postopek zaradi dezerterstva in veleizdaje. skrb za zaposlovanje. Podpredsednik združenja malih industri jcev Conf api Boscarm. je delno podprl ta stališča, zameril je pa De Michelisu, da ni po udaril vloge malih podjetij za izhod iz krize, zaradi česar je zahteval združitev pogajanj pri eni mizi. V političnih krogih je zabeležiti zelo oster napad KPI, ki v današnjem uvodniku svojega glasila očita vladi, da se hoče pogajati ie o okrnitvi draginjske doklade, ne pa o finančnih rentah, o davčnih utajah, o zapravljanju javnega denarja. Iz tajništva PSI Balzarne odgovarja z obtožbo, da se komunistična opozicija omejuje na propagando in se vrača na linijo «kolikor siabše, toliko bolje». CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Popoldanski urnik Cassa di Risparmio di Trieste obvešča stranke, da lahko od 16. januarja 1984 dalje koristijo usluge našega denarnega zavoda tudi v popoldanskem času. Urnik za stranke je tako na glavnem sedežu kot na vseh podružnicah sledeč: dopoldne: od 8.20 do 13-20 popoldne: od 14-45 do 15-45 (petek: od 14.35 do 15.35) V popoldanskem času bomo strankam na razpolago za vse normalne operacije razen naslednjih: izplačila menic, vplačila računov (SIP, Acega, itd), podpisovanja obveznic, uporabe varnostnih predalov. prt CASSA 01 RISPARMIO BIX Dl TRIESTE Munutukturu PO D( )BN IK OPČINE — UL. DEI SALICI 1 Popusti do 50% od 17. januarja dalje do izčrpanja zaloge # popolna razprodaja metrskega blaga na zalogi % športne konfekcije nekaterih proizvajalcev V razprodajo so vključeni vsi artikli. ) Ob v. občini 13.1.83 Krhki mostovi sožitja ACE MERMOLJA Sedim za pisalnim strojem v uredništvu Primorskega dnevnika, moji kolegi se pravkar lotevajo člankov o po novnem protislovenskem izbruhu, ki ga je tokrat sprožil močno tendenčen in malo novinarski članek v Piccolu. Pisec je tokrat dokaj nonšalantno prezrl dejstva in opisal dogodek, ko v repentabrskem vrtcu dva otroka italijanske sekcije nista dobila kosila, tako, da je postalo očitno, da nista jedla, ker sta pač Italijana. V resnici fe zadeva popolnoma drugačna, vendar so se danes že pojavili fašistični letaki, mazači so šli urno na delo, re-pentabrske upravitelje bodo nekateri prikazovali kol sovražnike italijanskega ljudstva. Obdaja me hud občutek tesnobe, ki je še močnejši, ker želim napisati članek o kulturi sožitja. Bo del italijanskega Trsta ponovno vzkipel v protislovenskih akcijah? Bo v uredništvu Piccola, po odhodu Ceschie, po novno zavel ledeni veter? Skrbi me razvoj dogodkov, kajti čutim veliko potrebo po «kulturi sožitja». Čutim jo kot Slovenec, ki mu je slovenstvo del človeške identitete in ki se na tihem upira temu, da bi mu bilo slovenstvo zastava, bojna črta, ideološki oklep, želel bi si živeti dovolj sproščeno, doživljati slovenstvo kot zavest, ki je skupna narodu in hkrati čisto moja. Saj hodim po poti slovenske kulture ter širše slovenske družbene in življenjske stvarnosti tudi kot enkratna oseba in ne le kot del splošnega. In zgodovinski spomin ni v meni začrtal le nekih splošnih smernic, am Pok izoblikoval čisto določene poteze. In izročilo in beseda nista v menile kot obči blagor, ampak kot nekaj, kar uporabljam in doživljam tudi po svoje. Na tej poti slovenstva, ki je še mnogo drugega od povedanega, doživljam svoje razkole, travme, bolečine, saj ni nobena P°l le z rožami posuta. Vseeno želim biti oseba, ki razmišlja, ki dvomi, ki ljubi in sovraži brez predsodkov, čeprav vem, da mi pot slovenstva oblikuje značaj; ven dar ni nič hudega, če so v mojem značaju vidni sledovi vsega, kar sem vsrkal in se naučil na svoji poti. Na sprotno ponosen sem na te sledove, ker bi bil brez njih preveč brezobličen. In želim gledati na danes in v jutri brez plašnic, želim biti odprt za novo in nepredvidljivo. Skratka, želim biti človek v vsej svoji polnosti. Na tej ravni bi se .želel srečevati, spoprijateljiti, ljubiti in ee je potrebno se spreti z italijanskimi sosedi. In vendar ne gre vse tako gladko, velik del mojih želj, ostaja ponovno samo na ravni želj. Sem, grobo rečeno, tudi vojak slovenstva, vojak z zastavo, na bojni črti, pripravljen na obrambo in zakaj ne na spopad s sovražnikom, ki me gleda. V tej vlogi sem tudi manj oseben, ker odstopiš v vsakem boju velik del sebe in ker povrhu vsega bijem precej anahronistični boj; boj proti tistim, ki še danes mrzijo slovenstvo in z njim mene, čeprav me kot v vsaki vojni vojaka ne poznajo. Bijem, bijemo boj za narodnostne pravice, ki jih nimamo, bijemo boj proti tistim, ki nočejo, da bi jih imel. In koliko energij izgubljam in izgubljamo na tej fronti. Seveda so tudi tisti, ki me obkoljujejo zaprti v svoje ideološke kletke, ki so prav gotovo še ožje od mojih. In tako zaprti v svoje kletke bijemo ta absurdni boj. Jaz in mi v osnovi iz samoohranitvene nuje, čeprav je res, da v vsaki bitki, naj bo še tako upravičena, ostaneš za nekaj, za mnogo osiromašen. Oni drugi jo bijejo iz ideološkega kaprica in ne iz neke potrebe. Vem, ni ves Trst, ni vsa naša dežela fronta, imamo in imam med Italijani veliko prijateljev, imajo v mnogih izmed nas Italijani prijatelje; vendar je res tudi to, da ni mogoče, da bi bilo to prijateljstvo resnično neobreme njeno, saj so sledovi boja v nas vseh in mimo tega ne gre. Ko gre vojak k ljubici, ne more niti v ljubezenski omami pozabiti na rane, brazgotine, na bojni krik in to je njegova največja grenkoba in to je grenkoba njegove ljube. Iz zgoraj omenjenih razlogov si iskreno želim kulture sožitja. To naj bi pomenilo, da bi zvili v klobčiče in odvrgli bodeče žice, da bi zažgali sulice in helebarde, da bi stopili preko bojnih črt in sedli za skupni golaž Slovenci in Italijani taki kot smo, brez uniform. Je to mogoče, je to nova utopija v Orwelovskem letu 1984. Ne vem, če je to utopija. Dejstvo pa je, da morajo naši italijanski someščani in sodržavljani razbiti v sebi veliko predsodkov, veliko balasta iz preteklosti in sedanjosti, izolirati morajo skrajneže, ki bodo hočeš nočeš še naprej iskali svojo fronto, pa čeprav za gostilniškem pultom v priložnostnem pretepu. In mi tudi moramo varovati in graditi mostove, ki vodijo k sosedu, pa čeprav lahko marsikatero brv podre tudi zlobno-naivni krik šolarčka ali pa objestna napihnjenost kakega novinarčka. Kajti resnica je, da ni prijetno in lahko in verjetno niti plodno biti vedno na isti bojni črti, ki je hočeš nočeš na tem koncu Evrope še vedno sveža in vidna, čeprav bi jo morali dogodki in čas že zdavnaj izbrisati. V petek v tržaškem Kulturnem domu Nastop znanega vokalnega ansambla Consortium musicum SEDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA UGODEN NAKUP izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO. KER Tl SAMO Ul že NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE • Širok izbor kristala, porcelana, posod, jedilnega pribora, srebrnih in medeninastih servisov, vozičkov za hrano itd. v Ul. Carducci 20 • Lestenci, radijski sprejemniki, registratorji, zmr-zovalniki, pomivalniki, mali električni gospodinjski aparati najboljših znamk itd. v Ul. Vidali 9 Pozor: vsi artikli v prodaji so modeli za leto 1984 NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: GOJMIR DEMŠAR Prihodnji petek, 19. januarja, bo nastopil v Kulturnem domu vokalni ansambal Consortium musicum. la odlični slovenski pevski zbor je hu v gosteh Glasbene n utice v Trstu že v prvi abonmajski koncertni sezoni, jeseni leta 1971, kasneje pa tudi v Gorici, kjer ga večkrat srečujemo na tamkajšnjih društvih Consortium musicum, ki je s svojim zborom, zlasti v zadnjih letih doseglo izvanredne uspehe. Pobudo za njegovo ustanovitev je aia skupina ljubiteljev glasbe, ki so oteli predvsem oživeti v slovenski Poustvarjalnosti vokalno instrumen aina dela, ki so bila na splošno pre-° zastopana v koncertnem življe V teku let je Consortium musicum s svojim pevskim zborom in ob obenem sodelovanju poklicnih g la-, sbemkov, zlasti članov simfoničnih iin o rov' USP°' pripraviti za javnost • dela tovrstne literature. Iz Precej obširnega repertoarja naj o-memmo nekatera : Carissimi: Orato-J Jefte, J. S. Bach : Velika maša v Haendel: Oratorij Mesija, n y t^tni časi, Mozart: Requiem, vorzak: Mrtvašni ženin, Verdi: Re-fliUrrm,oHrahrns: Ljubezenske pesmi, rPL L armi na burana. Bilo je dosti Prvih izvedb, posebej naj spomnimo •a praizvedbo maše goriškega skladatelja Jožkota Jakončiča. Čeprav je prvenstveni interes društva vokalnoin.strumentalna glasba, Pa njegov pevski zbor često posega P^> a cape Ila delih in jih na koncert-nih odrih predstavi kot stilno in u metnisko zaokrožene celote. -bor Consortium musicum zavzeli. med slovenskimi zbori zavoljo V(>je programske usmeritve v vokal no instrumentalno glasbo posebno osto Redno sodeluje na zborovskih e vi ja h ter je pri pevskih tekmova-Jih «Naša pesem» v Mariboru po-Prejel najvišja priznanja — ato plaketo, kar mu je omogočilo nastop na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani. Poleg koncertnega udejstvovanja Je ena od nalog zbora tudi snema-Je Plošč. Med številu mi ploščami, ' je zbor posnel je posebej o-eruti zbirko Musica sacra sloveni f’ v kateri so oteta pozabi pomemb , uHa tovrstne slovenske glasbe, umetniški vodja in dirigent je dr. urko Cuderman, ki je bil tudi eden pobudnikov za ustanovitev dru stva. Mirko Cuderman se že 15 let neu morno in z veliko strokovno usposobljenostjo posveča umetniškemu delu z amaterskimi zbori. Zlasti z zborom Consortium musicum je v zadnjih letih dosegal izredne uspehe. Pod njegovim vodstvom se je ta zbor u vrstil v vrh slovenske poustvarjalne vokalne glasbe. Na koncertnem odru v Kulturnem domu bo zbor pod Cudermanovim vodstvom prihodnji četrtek predstavil bogat in pester program. V prvem delu bomo slišali najprej pet madrigalov. «Les chants des oiseaux» dementa Jannequina je zanimiv primer programske glasbe v renesansi ter je poleg njegove znane skladbe La Battaglia di Malignano posebno značilna za to stilno obdobje. Iz obširne angleške renesančne glasbe bo na sporedu «Come again» Joh na Dowlanda. ki je sicer poznan kot avtor izvrstnih instrumentalnih del. Slovensko glasbo 16. stol. bo zastopal Jacobus Gallus Petelin - z madri galom «En ego campana». Iz bogatega opusa Claudija Monteverdija, enega prvih pomembnih o-peristov, bomo slišali skladbo, «Si, ch’io vorrei morire». Benjamin Britten, najpopularnejši angleški skladatelj novejše dobe pa bo zastopan z madrigalom «To Daf-fodils». Sledilo bo pet motetov. Najprej Exaudi Domine Giovanni Gobiellija, avtorja številnih vokalnih in instrumentalnih skladb na prehodu iz 16. v 17. stol. Iz istega obdobja je motet «Die mit Tranen sàen» manj znanega nemškega skladatelja Johanna Scheina. Sledila bo pri’jubljena Ave Maria Antona Brucknerja nakar bo na sporedu motet «Singet dem Herm» Wjllyja Burkhard:(, ki predstavlja močno skladateljsko osebnost v švicarskem glasbenem življenju novejše dobe. Prvi del bo zaključil motet «Tene-brae factae sunt» znanega francoskega skladatelja Francoisa Pou-lenca. Drugi del koncerta je posvečen umetni glasbi primorskih avtorjev in obsega naslednje zbore: Vinko Vodopivec - Knezov zet, Stanko Premrl Zakaj?, Vasilij Mirk - Rokoko, Marij Kogoj Trenotek, Karol Pahor - 0-čenaš hlapca Jerneja, Danilo Švara -Slovenska pesem, Ubald Vrabec Kraška gmajna, Rado Simoniti Tržaški bori, Pavle Merku - Mračnima in Vi'ko Ukmar - In če sem samo vetru brat. Težko bi se zbor Consortium musicum bolje oddolžil ustvarjalni moči primorskih skladateljev saj je v svoj spored uvrstil zares tehtne glasbene umetnine. Izmed njih bomo nekatere prvič slišali v Trstu kot npr. Mrač-nino P. Merkùja. Dino Predonzani «Monte solcato» V ULICI CARDUCCI 20 Servis iz porcelana, 19 kosov za 6 oseb ročna dekoracija 6 skodelic za kavo iz belega porcelana 41 kosov namiznega servisa za 12 oseb iz finega porcelana «Eschenbach» Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb 41 kosov namiznega servisa za 12 oseb iz bavarskega porcelana, z zlatim ali platinastim robom Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I od 21.800 lir dalje od 13.800 lir od 179.900 lir » od 69.000 lir " od 75.000 lir od 189.900 lir M od 69.900 lir " od 79.900 lir od 54.000 lir 11 od 44.700 lir " V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY Hladilniki z ločenim zmrzovalnikom Beli štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA Štedilniki iz nerjavečega jekla od 480.000 lir od 720.000 lir od 275.000 lir od 183.000 lir od 330.000 lir od 163.000 lir od 330.000 lir V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Bojler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico iz formike od 49.900 lir od 129.000 lir od 49.000 lir od 25.900 lir od 125.000 lir od 59.500 lir od 93.300 lir od 82.600 lir od 139.000 lir NAJBOLJŠE ZA VAŠ DOM Sindikalno zborovanju slovenskih šolnikov Izkoristiti čimveč možnosti za univerzitetno izobraževanje Po mnenju tržaških komunistov Utemeljena prekinitev refekcije sprožila podlo špekulacijo desnice Medtem ko se je ozadje neljubega dogodka v otroškem vrtcu na Colu razjasnilo in potem, ko so mladi tržaški fašisti nemudoma seznanili javnost s svojim značilnim «komen tar jem», je tržaška federacija KPI včeraj izrazila svojo oceno v tiskovnem sporočilu. «Pripravljenost tržaške desnice, da katerikoli problem zlorabi za podpihovanje nerazumevanja in sovraštva med Italijani in Slovenci, je še enkrat glasno prišla na dan ob dogodku v repentabrskem otroškem vrtcu,» je rečeno v sporočilu, kj oznanja, da so fašisti znova sprožili svoje nasilje in poškodovali sam vrtec in sedež slovenskih organizacij. Domnevno diskriminacijo na račun italijanskih otrok označuje kot čisto izmišljotino, zato pa se podrobneje ustavlja pri splošnejših upravnih vprašanjih, kot so: odnos med posameznimi občinskimi upravami pri porazdelitvi bremena stroškov za storitve prebivalcem drugih občin, kj zahteva primemo ureditev ; kriteriji za razdeljevanje deželnih prispevkov krajevnim upravam, ki jih bo treba prilagoditi in piri tem upoštevati višje stroške, ki jih imajo pri oskrbi s storitvami na prebivalca manjše občine. Sploh pa tiskovno sporočilo ugotavlja, da je v tržaški pokrajini neskladje med tržaško in obrobnimi občinami zelo razširjeno in da se ga je treba lotiti organsko ob občutnejši finančni pomoči dežele, za kar se bodo zavzeli komuni sti v prihodnjih dneh. Sest svetovalcev KPI v tržaškem občinskem svetu pa je v imenu svoje skupine vložilo interpelacijo, v kateri ugotavljajo, da je utemeljena prekinitev refekcije v otroškem vrtcu na Colu sprožila podlo nacionalistično špekulacijo tržaške desnice. Zahtevajo zato pojasnila, na osnovi kakih kriterijev so v omenjeni vrtec vpisali otroke iz 12 kilometrov oddaljenega mesta: kako se ravna tržaška občinska uprava v primem staršev, ki nočejo plačevati prispevkov za svoje otroke v njenih otroških vrtcih; če je pristojno odborništvo seznanjeno z drugimi primeri, ko se prebivalci tržaške občine poslužujejo storitev okoliških občin; kako ukrepa ali namerava ukrepati tržaška občina, da ne bi tako nudenje storitev obremenilo proračune okoliških občin. Slovenskim šolnikom v Italiji je treba zagotoviti univerzitetno izobraževanje v slovenskem jeziku. Za dosego tega cilja se moramo poslužiti čimveč možnosti, ki bi se nam ponudile tako v sklopu tržaške in videmske u-niverze kot tudi v pripravljanju na Pedagoški akademiji v Ljubljani in v oddelkih v Kopru in Novi Gorici, še posebej pomembno pa bi bilo v tem primeru tesno sodelovanje med tržaško in ljubljansko univerzo. Tako mnenje so izrekli slovenski šolniki na petkovem srečanju o obveznem univerzitetnem izobraževanju učnega o-sebja, ki ga je priredilo tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole. Na sestanku je najprej prof. Samo Pahor, svetovalec v Vsedržavnem šolskem svetu, obrazložil vprašanje obveznega univerzitetnega izobraževanja za vse šolnike (tudi za vzgojitelje v otroških vrtcih in osnovnošolske u-čitelje) in razčlenil razne predloge za dosego univerzitetnega izobraževanja naših šolnikov v slovenskem jeziku ter omenil v tej zvezi tudi zadnji predlog, ki ga je izdelal poseben odbor pri Vsedržavnem šolskem svetu. Zaključni dokument tega odbora predvideva, da bi za šolnike, ki poučujejo na šolah z učnim jezikom različnim od italijanskega, pripravili posebno študijo; leta naj bi upoštevala pristojnosti in spoznanja, ki se jih bo zahtevalo za italijanske šolnike, obenem pa naj bi upoštevala tudi univerzitetne ustroje v tujini. Udeleženci so bili mnenja, da bi bilo primemo zagotoviti izobraževanje slovenskih šolnikov na tržaški in videmski univerzi, pri čemer bi bilo treba izkoristiti sodelovanje med tržaško in ljubljansko univerzo. O vprašanju univerzitetnega izobraževanja šolnikov bo v sredo in v četrtek razpravljal v Rimu Vsedržavni šolski svet. Še en sestanek na Proseku o problemu eksplozij V Kulturnem domu na Proseku bo v sredo ob 18. uri javni sestanek, ki ga prireja Kmečka zveza. Tema večera bo še enkrat vprašanje škode, ki jo povzročajo eksplozije razstreliva pri g.udnji nove avtoceste. Zaskrbljenost je namreč v ljudeh tega zahodnokra-škega predela vedno večja, ker postajajo posledice eksplozij vse vidnejše in ker očitno niso bili sprejeti vsi varnostni ukrepi. Prav o varnostnih ukrepih bo govor v proseškem Kulturnem domu. Ob 40. obletnici smrti Josipa Košute Jutri, 16. januarja, bo minilo 40 let, odkar je v Križu hrabro preminil tovariš Josip Košuta. Spominjam se, da sem se z njim srečal dan prej v Velikem da"u in mu prinesel poročilo vojaškega značaja. Obenem sem mu predal seznam moških, ki bi prišli v poštev za mobilizacijo ter seznam terencev. Spominjam se tudi, da sem mu odsvetoval hoditi v Križ, ker je bilo prenevarno, vendar mojega nasveta ni upošteval. Naslednji dan so ga Nemci v Križu ranili, hudo trpinčili in obesiti na murvo ob cesti za Nabrežino. Kljub hudim mukam ni izdal nobenega tovariša. Dokumente pa, ki sem mu jih prejšnji dan zaupal, je z veliko prisotnostjo duha in poguma, kljub mukam, skril pod kamen ob cesti, kjer jih je naslednji dan našla neka tovarišica. Spomin na hrabrega tovariša bomo počastili jutri, ob 10.30 s polaganjem venca na kraju smrti v Križu. Tone V torek seja deželnega sveta V torek se bo ponovno sestal deželni svet. Med drugim bodo svetovalci razpravljali tudi o zakonskem osnutku, s katerim naj bi predčasno zaprli lov na ptice selivke. • V Vili Manin (Passariano) bo 25. januarja pod pokroviteljstvom deželne uprave zasedanje ljudskih bank (Banche Popolari) iz vse Furlanije -Julijske krajine o deželnem zakonu štev. 70 iz leta 1983. Zakon predvideva kreditne olajšave za pospeševanje gospodarstva. Zakaj so odstranili dvojezični letak? Komunistična senatorja Jelka Gerbec in Nereo Battello sta poslala ministru za pošte vprašanje, v katerem se najprej sklicujeta na dejstvo, da je pokrajinsko vodstvo tržaških poštnih služb odredilo, naj se s sindikalnega stcnčasa v osrednji palači sname letak, ki je vabil na mednarodno mirovno manifestacijo. Šlo je za manifestacijo, ki so jo na goriški meji priredili sindikati iz naše dežele in Slovenije. Odstranjen letak je bil napisan v italijanščini in slovenščini. Gerbčeva in Battello ugotavljata, da je z odstranitvijo letaka vodstvo pošte kršilo pravice delavcev in da se je hkrati prekršilo do pravice, ki jo imajo slovenski delavci v Italiji, da se izražajo v slovenščini. Vodstvo pošte je tudi izkazalo nerazumljivo zaničevanje do gostov iz Slovenije in do njihovega uradnega jezika. Komunistična senatorja ugotavljata tudi, da je vodstvo pošte že večkrat odstranilo slovenske letake. Gerbčeva in Battello vprašujeta torej ministra, kaj namerava ukreniti, da bi se ne dogajala več tako nezaslišana dejanja, ki pomenijo, pred drugim, zlorabo oblasti. Tudi letos knjižničarski tečaj Narodne in študijske knjižnice Tudi letos je odborništvo za šolstvo, poklicno dejavnost in kulturo avtonomne dežele Furlani je-Julijske krajine poverilo izvedbo knjižničarskega tečaja Narodni in študijski knjižnici. Tokratni tečaj je že tretji, ki ga prireja NŠK: prvi je bil leta 1977, drugi pa 1982. S tem je bila ponovno potrjena vloga širšega kulturnega značaja, ki jo opravlja NŠK na področju izobraževanja na knjižničarskem polju. Tečaj obsega sklop 16 predavanj, ki se bodo zvrstila od 18. januarja do 9. februarja 1984 v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11 v Trstu. Predavanja bodo ob sredah in četrtkih popoldne od 14.45 do 18. ure, vsakokrat po dve. Razne teme bodo posredovali vidni strokovnjaki. Velika večina jih je iz osrednje slovenske knjižnične ustanove: Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Nekateri predavatelji so iz nekaterih drugih kulturnih ustanov slovenske prestolnice. Italijansko zvrst bo predstavljal strokovnjak iz Goriške knjižnice (Biblioteca statale isontina). Tečaj je seveda odprt vsakomur, ki se želi pobliže seznaniti s knjižničarsko problematiko. Prvenstveno pa je namenjen tistim, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s knjižničarskim gradivom na šolah, v inštitutih, v društvih, na občinah ipd. Kdor želi lahko zaključi tečaj s posebnim razgovorom - izpitom; tem slušateljem bo Narodna in študijska knjižnica izdala posebno potrdilo - spričevalo. mp Pobude odbora za mir Tržaški pokrajinski odbor za mir in razorožitev je včeraj orisal predstavnikom tiska pobude, ki jih namerava izvesti v prihodnjih mesecih na Tržaškem. Odbor bo namreč priredil štiri okrogle mize o problemih miru, razorožitve, mednarodnega sodelovanja in kulturnega sožitja med n ar odnos tima v Trstu, ki doživlja ravno v tem času eno svojih najhujših preizkušenj. • Miljska občina namerava odkupiti dve tovarniški hali bivše ladjedelnice CAA in ju nameniti pustnim skupinam. Čim pa bo kdo postregel z resnim načrtom za ponovno industrializacijo opuščene ladjedelnice, mu bo občina hali prodala po odkupni ceni (400 milijonov lir). S tem hočejo upravitelji preprečiti razpad dragocenega premoženja. RESOLUCIJA SKD TABOR Na rednem občnem zboru Slovenskega kulturnega društva Tabor na Opčinah, o katerem bomo še poročali, so udeleženci soglasno sprejeli naslednjo resolucijo, ki so jo naslovili na predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta: Člani SKD Tabor z Opčin, zbrani na rednem občnem zboru, ugotavljamo dolgoletno malomarno obnašanje tržaške občinske uprave do perečih vprašanj vaške skupnosti. Predvsem gre za nerešeno vprašanje openskega pokopališča in za ukinitev strelišča na Pikelcu, oziroma za spominsko ureditev tega žalostnega kraja smrti številnih protifašistov. V ta namen vabimo predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta, naj se odločno zavzame za rešitev teh vprašanj in naj posreduje pri tržaški občinski upravi, da bi čimprej prišlo do javnega srečanja prebivalstva z županom, g. Francom Richettijem, ki naj bi poročal o sprejetih in prihodnjih u-krepih, ki jih namerava uresničiti občinska uprava. SKD Tabor bo v ta namen zagotovilo dvorano, hkrati pa prosi, da bi bilo o srečanju obveščeno vsaj tri dni prej. Terni: tovarniški svet in sindikat CGIL odločno zavračata sklepe družbe Finsider Pokrajinsko tajništvo CGIL in tovarniški svet škedenjske železarne sta označila kot nesprejemljive sklepe družbe Finsider in vodstva matične družbe Temi glede tržaške livarne. Kot znano, so v Rimu rekli, da gre osebje obrata polovično zredčiti in da se proizvodna preusmeritev ne splača, zato naj se še naprej ukvarjajo, dokler bo pač šlo, le s proizvodnjo litega železa Delavstvo in sindikalisti na to ne morejo pristati, ampak zahtevajo tehnološko preobnovo železarne in njen ponoven vzpon, za kar je deželna uprava, kot znano, namenila 20 milijard lir. Tovarniški svet Terni bo zadevo nanovo proučil na sestanku v torek zjutraj, ki mu bo nato sledila skupščina delavcev, tudi tistih, ki so v dopolnilni blagajni. Sindikat CGIL pa še enkrat poziva odgovorne (in med njimi izrecno tudi predsednika deželne vlade Co-mellija), naj si prizadevajo za čimprejšnji začetek pogajanj z IRI in vlado v okviru mešane deželne delovne skupine. Gledališče «Komedija» iz Zagreba bo gostovalo z lutkovno predstavo e ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Uti Prizor iz igre «Vsem galjotom vile v vamp» Lutke vse bo’j osvajajo dramsko gledališče. In prav na lutkah oziroma z lutkami je grajena komedija Marina Držiča «Skopuh», ki jo bo v petek predstavilo ^ Kulturnem domu v Trstu gledališče Komedija iz Zagreba. S tem vsestransko zanimivim delom se vra čajo v naše gledališče priljubljeni gostje, ki so nas v preteklih sezonah že osvojili z nepozabnimi deli, posebno še z «Jalto, Jalto» in «Gubcem be gom». V petek bodo pri nas gostovali v sklopu 13. Goriškega srečanja ma lih odrov, ki se prav te dni odvija v Novi Gorici, Gorici, Ljubljani in letos prvič tudi v Trstu. «Skopuha» Marina Držiča, ki sta ga skupaj pripravila in režirala Zlatko Bourek in Joško Juvančič, je zagreb ško gledališče Komedija izvedlo prvič na Dubrovniških poletnih igrah. Pred stava je že takrat očarala publiko predvsem s svojo nekonvencionalno stjo in z duhovitostjo svojega gledali škega izražanja, z obilico domislic, s katerimi sta Bourek in Juvančič za činila to predstavo. Glavni junaki predstave pa so, kot smo že na začetku povedali, lutke. Iz bogate zakladnice azijskih lutkarskih tehnik je Zlatko Bourek izvlekel še eno: lutko z gibljivimi rokami in no gami, očmi in usti, ki jih giblje eden ali dva igralca z lahkimi, komaj opaznimi gibi rok. Lutke, ko smo že pri njih, bodo nastopale tudi v najnovejši postavitvi Slovenskega stalnega gledališča v Tr stu, ki pripravlja, v režiji Jožeta Ba biča, dramatizacijo Pregljeve novele «Matkova Tina», ki jo je za naše gledališče pripravil pisatelj Tone Partljič. Premiera «Vsem galjotom vile v vamp», tako je namreč Partljič naslovil odrsko postavitev, bo v Kulturnem domu v soboto, 21. januarja. Z njo se želi Slovensko stalno gledališče vklju čiti v niz proslav ob stoletnici rojstva velikega slovenskega pisatelja Ivana Preglja. «Vsem galjotom vile v vamp» je živa predstava, polna domislic. O lut kah smo že spregovorili, pa naj povemo še to, da nas bodo naši igralci presenetili še s pesmijo in plesom. Tržaško gledališče si je torej izbralo za svojo odrsko postavitev zgodovin ske povesti kar se da zanimivo uprizoritev. Izbira je bila seveda načrtna, saj je predstava «Vsem galjotom vile v vamp» namenjena tudi, če ne predvsem, dijakom višjih in nižjih srednjih šol in kaj je bolj primarne kot prikazati mladi generaciji delček naše zgodovine, pretresljive dogodke nesrečnega kmečkega upora 1713, njego ve krute posledice, trpljenje tolminskega ljudstva iz katerega odmeva neudušljiv klic po človeških pravicah. Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOSTNA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da je v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil, vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu — ki se nanašata na šestmesečje 1.2.1984/31.7.1984 — sledeča: Izplačljiv kupon 1.8.1984 Povišek kapitala POSOJILO 6-mesečna razlika 1.2.1984 31.7.1984 Skupna vrednost dne 1.8.1984 1983-1990 ovrednoteno I. emisija (CURIE) 8,30% + 0,323% + 2,031% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti bodo objavljene v Uradnem listu. Na pobudo Mladinskega odbora SKGZ in ZKMI v očeh slovenskih in italijanskih dijakov «Kaj moramo storiti, da bi se bolje spoznali med sabo, da bi zbližali tukaj živeči skupnosti, da bi ustvarili na tem območju tisto kulturo sožitja, o kateri je tačas toliko govora, a tudi še vedno toliko pregrad, ki onemogočajo njeno uresničitev?» — to so vprašali slovenski in italijanski dijaki predavatelja, Pavla Stra-nja in Stelia Spadara, na včerajšnjem skupnem srečanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Že samo vprašanje kaže na njihovo voljo, da bi v tej smeri nekaj storili, pripomogli, a tudi na njihovo nemoč pred problemom, ki je že zgodovinsko zakoreninjen v tržaškem družbenem tkivu in ga neločljivo razdvaja v dva tabora, med katerima je bil pretok informacij vse doslej mnogo preskromen. Pavel Stranj je posredoval udeležencem včerajšnjega srečanja, ki sta ga priredila Mladinski odbor pri SK GZ in Zveza komunistične mladine Italije, informacije o življenju in boju Slovencev v Italiji v zadnjem stoletju, o gledanju italijanske skupnosti na Slovence, o prekatih ki so se ustvarili kot posledica takega o-mejitvenega pojmovanja, nepoznavanja. Omenil je sicer, da je prišlo v zadnjih letih do pozitivnih premikov, zbližan ja med obema skupnostima, ki pa jih ne bi smeh omejevati zgolj na srečanja, na katerih je govor le o zaščitnem zakonu Slovencev, saj je zaščita le del sožitja med skupnostima, brez sožitja pa ne more biti prave zaščite. Stelio Spadaro je konkretno zaoral na polje predlogov, na pobude, ki bi jih lahko izvedb, da bi zbližali slovenske in italijanske dijake. Lahko bi povabili na slovensko šolo en razred italijanske šole ah skupino italijanskih dijakov. Lahko bi si italijanski in slovenski dijaki skupaj ogledali mesto, pripraviti poučni izlet po mestu. Take in podobne pobude bi nas privadile na skupno življenje med nami, ki so nas vsa ta desetletja učili življenja narazen. Fašistična provokacija med srečanjem dijakov Tržaški fašisti so tudi včeraj dokazali, kako jih motijo skupne pobude Slovencev in Italijanov za kulturno sožitje med tu živečima skupnostima. Včeraj, malo pred 17. uro je neznanec telefoniral v Gregorčičevo Kje lahko danes kupimo bencin Stanovska organizacija upraviteljev bencinskih črpalk F1GISC sporoča, a „ da.nes- 15. januarja, od 7.30 12-30 in od 15. do 19. ure odpr-J”. ^slednjih 21 servisnih postaj na Ij *aem (z mastnimi črkami so navedene črpalke, ki imajo na voljo tudi plinsko olje - dizel): AGIP - m, Giulia 76; Miramarski drevored 231; Furlanska cesta (Straba del Friuli) 5; Ul. Severo 2/4; Nabrežje N. Sauro 2/1; Ul. Forti 46 (Naselje sv. Sergija) in Istrska ul. (pod Pokopališčem pri Sv. Ani). TO TAL - žavlje; Trg Giardino 1/4; Šentjakobski trg (za cerkvijo) ; Ul. Locchi 3 in Trg Duca degli Abruzzi LSSO - Seneni trg (P.zza Foraggi) 7, Nabrežje Ottaviano Augusto in Zgonik državna cesta 202 km 18+945. IP - Trg Valmaura, Devin - Nabrežina državna cesta 14 km 136+560, Miramarski drevored 9 in Ul. Fabio Severo 2/8. ' Drevored Elizejskih poljan (Lampi Elisi), vogal Ul. Meucci. NEODVISNI — avtomobilski klub AU — Ul. Punta del Forno 4. . Servisne postaje z avtomatičnim točenjem goriva so odprte dan in noč. Urejevanje zadružnega hleva Dolga Krona Krave zadruge Dolga Krona, ki bodo kmalu zasedle prostor v novem zadružnem hlevu, bodo imele lepo gladko pot do paše. Dovodna cesta do hleva je v dneh med prazniki doživela dokončno ureditev. Prvo skupino del so na cesti opraviti zadružniki pred nekaj leti, za dokončno ureditev pa so se zmeniti za kasnejši čas, ko bo hlev dograjen, zato da ne bi težki tovornjaki poškodovali cestišča. Ob deželnem prispevku (ki je bil znatno nižji, kot je predvideval predračun tehničnega urada občine Dolina) pa so delavci podjetja Pangerc začeti dokončno urejevanje; kar pa ni zmogel prispevek, je zmogla udarniška zavest zadružnikov in pa pomoč občine. Cesta je zdaj asfaltirana, kanalizacija speljana in do novega zadružnega hleva se lahko pripeljemo brez bojazni in pretresov, (ris) Krizni bazeni: KPI in PSI o stališču KD Krščanska demokracija nasprotuje temu, da bi sprejemali izredne zakonske ukrepe gospodarske narave v korist nekaterih predelov države, kakršen bi na primer bil zakon o «kriznih bazenih», ne da bi poprej nanovo proučili redne zakonske posege v prid celovite države. Tako je naglasil načelnik gospodarskega odseka KD Emilio Rubbi. Preobrat demokristjanov v stališču do uveljavitve zakona o kriznih območjih je izzval pri nas številne reakcije. Tajnik Tržaške avtonomne federacije KPI Ugo Poti in poslanec Cuf-faro sta kritično ocenila takšno zadržanje in poudarila potrebo, da bi tudi za Trst prišlo do učinkovitih ukrepov; med te sodi tudi paket Marcora, o katerem predstavnika KPI pravita, da se je o njem veliko govorilo, rezultatov pa še nobenih. Pokrajinsko tajništvo PSI javlja, da je imelo številne stike s strankinim predstavništvom v rimski vladi z namenom braniti kandidaturo Trsta kot enega izmed kriznih bazenov, sicer pa socialisti menijo, da mora Rim strogo upoštevati specifiko Trsta. To je drugačno mesto, pravi PSI, ki zahteva tudi drugačno vlogo v sklopu dežele, katere avtonomija je le teoretična. dvorano, kjer je potekalo srečanje med slovenskimi in italijanskimi dijaki, ter v tržaškem narečju v imenu samozvanih «Squadre d’Azione Longoni» napovedal, da bo čez četrt ure eksplodirala bomba. Svoj klic je zabelil z običajnim «Mai al bilinguismo» («Nikoli bilingvizma»). Agenti političnega oddelka, ki so prisostvovali srečanju, so pregledali notranje dvorišče poslopja v Ul. sv. Frančiška, in bližnje ulice, odkrili pa niso ničesar. Mladinski odbor pri SKGZ in ZKMI sta provokacijo ostro obsodila. • Tržaško županstvo javlja, da je osebje občinskih uradov za splošne zadeve in za izdajanje trgovskih o-brtnic v okviru oddelka za policijo in prehrano od 2. januarja na razpolago javnosti vsak delovnik od 10. do 13. ure. • Kdor želi podpreti pobudo za to, da bi predsedniku republike Pertini-ju podelili Nobelovo nagrado za mir, naj to pismeno sporoči neposredno tržaškemu županu Richettiju (Tržaška občina, Trg Unità 4). Umrla poldrugi mesec po nesreči Po mesecu in pol je v tržaški bolnišnici umrla za posledicami prometne nesreče 61-letna Miroslava Čuk, ki jo je 27. novembra lani na prehodu za pešce v Barkovljah z avtomobilom podrl 21-letni Michele Ciuoffo iz Me-ster. , Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, nona in teta Marija Kralj vd. Legiša Pogreb drage pokojnice bo jutri, v ponedeljek, 16. t.m., ob 14. uri iz domače hiše, Nabrežina Kamnolomi 62/a, v cerkev v Slivno. Žalujoči: sin Mirko z ženo Olivi jo, vnuka Milan in Tatjana z možem, pravnuka Corrado in Roberto in o-stalo sorodstvo. Nabrežina, Slivno, 15. januarja 1984 ZAHVALA K sreči brez posledic -, Prometna nesreča, ki se je pripetila včeraj na križišču Reške s Trbi-° cesto, bi se bila lahko usodno končala za nekatere udeležence, a so J k sreči odnesli brez vsake praske. Težak prikotičar z dvema kontejner-J ma se je namreč hotel izogniti fiatu pandi, ki se je, prihajajoč z Reške oste ustavil že na cestišču Trbiške, pri tem pa je preveč zavil v levo n prevrnil. Voznik pande je v strahu zavozil nazaj in se zaletel še v llat 126- Trbiška cesta je bila tako za nekaj ur prekinjena za promet, . 86 dokler niso počistiti cestišča, ki je bilo polno nafte, avtomobilskih gum m raznih razbitin. Nevarni prehodi za pešce Kaže, da je v zadnjem času v Trstu postalo hudo nevarno prečkati cesto po prehodu za pešce. To nam zagotovo lahko potrdijo žrtve dveh prometnih nesreč, ki sta se skoraj istočasno zgodili na dveh koncih našega mesta. Prva se je primerila 49-letnemu duhovniku Atighieru Dalle Pezzeju, m. _ga je neznani avtomobilist zadel na prehodu za pešce, potem pa začel kričati nanj, zakaj mu je šel pod avtomobil in naj se vendar vrne motit v cerkev. Neznanec je po izbruhu odhitel naprej, ranjenega duhovnika, ki so mu kasneje v bolnišnici določiti 20-dnevno zdravljenje in zaprepadene priče Pa je pustil na mestu nesreče. Brez hujših posledic se je končala tudi druga nesreča, ko je neki avtomobilist na prehodu za pešce na Ul. Giulia zadel v celo družino : 37-letnega Enea Orbatila, ki se bo moral zdraviti sedem dni, ženo Diadoro, ki so jo sprejeli na porodniški oddelek bolnišnice, ker je v šestem mesecu nosečnosti, •n 4-letnega sinka Mattea, ki bo ozdravel v štirih dneh. OBČINA TRST Xm. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. Xm-83/112/10 OBVESTILO Načrt za obnovo po zasebni pobudi na področju ulic Milano - Valdirivo in Korza Cavour. ŽUPAN, upoštevajoč, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 830 z dne 4. novembra 1983 — ta je bil spoznan za zakonit dne 5. decembra 1983, št. 11624/12719 — sprejet načrt in osnutek dogovora obnovitvenega načrta po zasebni pobudi, ki ga je Riunione Adriatica di Sicurtà predložila za področje k.p. 690, 691, 694 in 695 v Trstu med uticama Milano, Valdirivo in Korzom Cavour; na osnovi določb 27. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. aprila 1968, 28. in 39. člena zakona št. 457 z dne 5. avgusta 1978 ter 43. člena zakona št. 45 z dne 24. julija 1982 obveščam, da je zgoraj omenjeni načrt za obnovo deponiran v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 16. januarja 1984 pa do vključno 5. februarja 1984; da si ga v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 7. do 19. ure ter ob praznikih od 7. do 13. ure; da lahko zainteresirane osebe v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 25. februarja 1984, predložijo pismene pripombe na ustreznem kolkovanem papirju. Trst, dne 24. decembra 1983 GLAVNI TAJNIK dr. Beniamino Ra va ZA ŽUPANA odv. Sergio Pacor Ob izgubi naše drage Viktorije Košute vd. Sedmak iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nami sočustvovati in jo spremili na dnji poti. Sv. Križ, Trst, 15. januarja 1984 Ob nenadni izgubi dragega očeta Andreja izreka iskreno sožalje Binki in družini KD Lipa. Ob izgubi dragega očeta izreka delovni kolektiv Dijaškega doma Srečko Kosovel - Trst, iskreno sožalje kolegici Albini Šorc. Ravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu sočustvujejo z Ondino Pavletič ob izgubi dragega očeta. Učiteljstvo, učenci in starši osnovne šole M. Gregorič izrekajo iskreno sožalje učiteljici Tamari in gospe Pavletič ob izgubi dragega deda oz. očeta. Združenje staršev osnovne šole J. Ribičič izreka iskreno sožalje gospe Ondini Pavletič ob smrti očeta. T Za vedno nas je zapustila I naša predraga Marija Čuk vd. Krizmancic Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče. Žalujoči: hči Pierina, vnukinji Ma-risa in Patrizia z družinama, sestra Justina z možem Albertom ter drugo sorodstvo. Trebče, 15. januarja 1984 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta) t Po žalostnem slovesu naznanjamo, da nas je za vedno zapusti a naša draga Justina Sosič roj. Vremec Mara, Vesna, Maja Trst, 15. januarja 1984 t 13. januarja nas je zapustil naš dragi Franc Raubar Pogreb bo v torek, 17. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hči Ondina, zet Velimir Pavletič, vnuka Igor in Tamara s pravnukom Markom ter listalo sorodstvo. • Trst, 15. januarja 1984 14. 1. 1974 14. 1. 1984 Viktor Mislej V ledeno mrzlih nočeh kliče zaman ti deseto že leto srce: — Vmi se! Tebe objela je druga pomlad, nobene poti več do nas ne zaznaš. DRUŽINA Nabrežina, 15. januarja 1984 Ob 5. obletnici smrti dragega Rudolfa Guština se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Repen, 15. januarja 1984 14. 1. 1974 14. 1. 1984 Minilo je 10 lcc, odkar nas je zapustil naš dragi Franc Brce Z ljubeznijo se ga spominjajo: žena Tončka, hči Laura z možem, vnuka Roberto in Viviana ter sin Sergij. Boršt, Trst, 14. januarja 1984 SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE TRSTU DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Bridka komedija o samoizdaji Režija: BORIS KOBAL Danes, 15. januarja, ob 16. uri — ABONMA RED G * * * GOSTOVANJE GLEDALIŠČA «KOMEDIJA» IZ ZAGREBA MARIN DRŽIČ SKOPUH Režija: ZLATKO BOUREK in JOŠKO JUVANČIČ V petek, 20. januarja, ob 20.30 * * * IVAN PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP Ob Pregljevi stoletnici novelo Matkova Tina in drobce iz romana Tolminci za oder pripravil TONE PARTLJIČ Režija: JOŽE BABIČ V soboto, 21. januarja, ob 20.30 — PREMIERA V nedeljo, 22. januarja, ob 16. uri — PONOVITEV SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi v torek, 17. januarja, ob 20. uri na večer slike in besede o slovenskem «pesniku v arhitek turi» MITI IN RESNICE O PLEČNIKU Tri desetletja po arhitektovi smrti bodo o njem govorili prof. MARCO POZZETTO in ljubljanski arhitekti DUŠAN BLAG AN Ji E, JANEZ KOŽELJ, DAMJAN PRE LOVŠEK in VOJTEH RAVNI KAR, z govorico fotografske kamere pa arhitekt-fotograf DAMJAN GALE. Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi člane in prijatelje na preda vanje z diapozitivi o DOGODKIH NA BLIŽNJEM VZHODU. Predaval bo dr. Pavel Stranj. V petek, 20. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20/11. PD Slovenec se zahvaljuje upokojencem dolinske občine za knjižno darilo. ZSKD obvešča, da ima na razpolago okrožnico za prošnje o finančnih pod porah raznim društvom in ustanovam, ki jo je izdala pokrajina. Prošnje je treba predložiti do 31. januarja. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana bo jutri, 16. januarja 1984, "pogovor o vlogi stanovske organizacije slovenskih duhovnikov na Tržaškem. Pogovor bosta vodila škofov vikar msgr. Lojze Škerl in kaplan Dušan Jakomin. Začetek ob 20.15. PD SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC priredi v torek, 17. t.m., ob 20. uri v srenjski hiši KULTURNO PRIREDITEV ob prazniku vaškega patrona. NASTOPAJO: mešani, otroški in dekliški pevski zbor Slovenec ter dramska skupir.a z igro v treh slikah DETEKTIVKA Sledilo bo podeljevanje GaVusovih odličij. Ponovitev v soboto, 21. t.m., ob 20.30. Vabljeni ! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v TRSTU prireja TRETJI DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ Vse zainteresirane obveščamo, da je čas za prijave do srede, 18. t.m., v prostorih NŠK - Ul. sv. Frančiška 20 Trst. Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje šole «Gregorčič» iz Doline vabi starše učencev 5. razreda osnovne šole na srečanje, ki bo jutri, 16. januarja, ob 17. uri na šoli «Gregorčič» v Dolini. Srečanje je namenjeno orisu možnosti za ustanovitev raz redov s podaljšanim urnikom. Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, dà 21. t.m. zapade rok za vložitev prošenj za maturo. Ravnateljstvo znanstvenega liceja «F. Prešeren» obvešča, da 21. januarja zapade rok za vložitev prošenj za maturo. Gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Trst Jutri, 16. januarja 1984, na Goriškem srečanju malih odrov v Novi Gorici Dušan Kovačevič: RADOVAN TRETJI. AVDITORIJ Od 17. do 22. januarja bo gostovala v Trstu skupina «II Granteatro» gledališča Niccolini iz Firenc. Predstavila bo Moličrovo delo «Il Borghese gentiluomo». Režija Carlo Cecchi. Ravnateljstvo Stalnega gledališča je rezerviralo dve matineji (19. in 20. januarja) za dijake. Cena za dijake 5.000 lir. Posamezne šole morajo do 13. t.m. sporočiti svoj obisk (tel. 567-201). ROSSETTI Danes, 15. januarja, ob 16. uri. red 2, nedelja, bo Stalno gledališče F-JK predstavilo delo R. Rossa «Il pianeta indecente» z Giuliom Brogijem. Režija R. Gucciardini. Jutri zaprto. V torek ob 20.30 ista predstava. VERDI Danes, 15. januarja, ob 16. uri zadnja predstava Giordanove opere «Andrea Chènier», red D. Dirigent J. Collado, režiser B. de Tommasi. Gledališče Verdi priredi od 3. do 15. februarja v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti od torka dalje pri blagajni gledališča, in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana V torek, 17. t.m.. ob 20. uri: J. Plev-neš «Erigon», PDG - Nova Gorica. KULTURNI DOM - španski borci V sredo, 18. t.m., ob 20. uri: M. Dr-žič «Skopuh», Gledališče Komedija iz Zagreba. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes ob 17. uri: SNG Maribor -VVudler «Pomota»; Noe, Noe, v Kultur nem domu Gorica. Ob 20. uri: Eksperimentalno gledališče Glej Sherman «Rožnati trikotnik» - dvorana v Solkanu. 13. GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV Jutri, 16. januarja 1984, ob 17. uri: Slovensko stalno gledališče Trst - D. Kovačevič «Radovan Tretji». Dvorana Solkan: ob 20.30: Slovensko ljudsko gledališče Celje - R. Queneau «Vaje v slogu». Avditorij Gorica - Italija. V torek. 17. t.m., ob 17. uri: Ekspe rimentalno gledališče Glej Achternbusch «Ela» - OŠ IX korpus v Novi Gorici. Razna obvestila SPDT vabi v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) na večer z domačimi diapozitivi. Kdor ima diapozitive z izletov, pohodov ipd. naj telefonira na štev. 413-025 ob urah kosila ali pa naj se zglasi na sedežu SPDT (Ul. sv. Fran čiška 20/3) v torek, 17. t.m., od 20. do 21 ure. Danes, 15. januarja, ob 16. uri bo v cerkvi v Skednju KONCERT BOŽIČNIH PESMI. Nastopajo ženski pevski zbor iz Boljunca, dekliški pevski zbor in mešani zbor iz Mačkolj ter mešani pevski zbor iz Skednja. Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča državne uslužbence, in to učno in neučno osebje, ki je še v službenem odnosu ali že upokojeno, da napravi prošnjo naslovljeno na finančno nadzorništvo (Intendenza di finanza) y Trstu, za povračilo celotnega zneska, ki je bil plačan na račun draginjske doklade od leta 1974 dalje. Upokojeno šolsko osebje naj napravi prošnjo tudi za povračilo zneska zadržanega pri odpravnini. Prošnja je predložena na nekolko-vanem papirju, rok za vlaganje prošenj zapade 30. aprila 1984. Zainteresirani lahko dvignejo obrazce prošenj na šolskem skrbništvu, soba št. 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.30 do 13.30. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 15. januarja PAVEL Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.46 — Dolžina dneva 9.04 — Luna vzide ob 13.39 in zatone ob 4.28. Jutri, PONEDELJEK, 16. januarja TOMISLAV Vreme včeraj: Temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1014,9 mb. ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 8,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luca Paolucci, Stefania Bermardo, Valentina Fecondo, Paola Vidoz, Nataša Ciabatti. UMRLI SO: 84-letna Maria Zucchi vd. Krizmancic, 85-letna Igina Mancini por. Battagli, 90-letni Felice Mut tiuzzo, 79-letna Elisabetta Bonifacio vd. Scioperio, 60-letna Miroslava Skuk vd. Spazzapan, 59-letni Enrico Biga-glia, 71-letna Giuseppa Minniti, 74-let iu Iolanda Pusator vd. Boscarol, 72-letni Calogero Cani, 85-letni Francesco Roberti, 84-letni Vittorio Tittonel. OKLICI: policijski agent Giuseppe Dutti in frizerka Andreina Troian, bančnik Alessandro Prestifilippo in gospodinja Silvia Cecchetti, progra mator Dario Brezovec in uradnica Laura Nider, brezposelni Vi'ly Mikac in uradnica Tanja Coretti, reprezen tant Luigi Santi in prodajalka Manda Šepac, trgovec Arturo Toros in gospo dinja Giuseppina Mazza, uradnik Paolo Košuta in profesorica Nadja Do-ljak, poštni uslužbenec Calogero Salvatore Montante in gospodinja Vincenza Mendolia, administrator Loren- zo Pillinini in gospodinja Loredana Sant, finančnik Salvatore Antonio Di Francesco in gospodinja Natalina Giuseppina Concordia, natakar Francesco Di Nunno in gospodinja Rosalia Scaccia, finančni stražnik Giuseppe Scirè in uradnica Angela Caterina A spanò, zdravnik Riccardo Davanzo in varuška Licia Caterina CineLo, Bruno Penasa in Gabriela Gobar, administrator za nepremičnine Diego Bologna in uradnica Manuela Bourlot, pomočnik Alessandro Breccia in gospodinja Barbara Feruglio, trgovec Roberto Verbich in uradnica Elisabe la Scaccia, državni uslužbenec Francesco Pecorella in učiteljica Annamaria Burfin, delavec Giuseppe Buonca-podanno in uradnica Giovanna Gallo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LOTERIJA BARI 73 61 49 19 31 CAGLIARI 36 21 63 45 86 FIRENCE 1 3 20 24 83 GENOVA 16 71 85 84 37 MILAN 74 5 81 88 10 NEAPELJ 15 44 86 79 16 PALERMO 4 77 53 27 26 RIM 50 26 76 54 77 TURIN 6 65 4 83 37 BENETKE 3 41 6 90 78 ENOLOTTO 2X1 1 2 1 1 X 1 l : X 1 KVOTE: 12 — 41.220.000 lir 11 — 731.700 lir 10 — 63.400 lir Kino La Cappella Underground 18.20 «De-spair». Režija Rainer Fassbinder. Maxivideo 18.30 «Le nozze di figaro». Mozart. Ariston 16.00 — 22.00 «I misteri del giardino di Compton House». Eden 15.30. 17.40, 19.50, 22.15 «Mai dire mai». Sean Connery. Fenice 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 «Segni particolari: bellissimo». A. Celentano. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «Il tasinaro». A. Sordi. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 «Beauty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Questo e quello». Grattacielo 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 «Il ritorno dello Jedi». Jutri ob 17.00 — 22.15. Mignon 15.00, 16.45, 18.30, 20.15 in 22.00 «Il libro della giungla», risani film. Jutri ob 16.00, 18.00, 20.00, 22.00. Capitol 16.30 — 22.00 (tel. 726-813) «Sapore di mare II. - Un anno dopo». Aurora 16.30 — 22.00 «Flashdance». Moderno 14.50, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00, jutri 16.30 — 22.00 «Staying alive». Režija Silvester Stallone. J. Travolta. Vittorio Veneto 15.00 — 22.00, jutri 16.30 — 22.00 «Psycho II.». Antony Perkins. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Rocky II.». Silvester Stallone. Radio 15.30 — 21.30 «Tamara il caldo sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «La cosa». Razstave Do 21. januarja razstavlja v galeriji «Moderna» - Pasaža Rossoni slikar Danilo Ceccone. V občinski galeriji - Trg Unità, bo v torek, 17. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Fabia Dellacha. Razstava bo odprta do 24. januarja. Kulturno društvo VESNA prireja v sredo, 18. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v KRIŽU predavanje o 40-letnici Primorskega dnevnika in o zgodovini partizanskega tiska na Primorskem Predaval bo JOŽE KOREN. Vabljeni! Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 NOVE obraze od 18 do 45 let selekcioniramo za pomemben film znanega re žiserja. Poleg tega selekcioniramo 18/ 35-letna dekleta za reklamo, modo in fotoromanc. Prosimo, da se javijo samo zainteresirane osebe. Poslati sli ko na naslov: «Cinema TV 2000» — Via Guirino Majorana 00171 Roma. IŠČEM čistilko, vseh 7 dni tedensko po 3 ure dnevno, z lastnim prevoznim sredstvom. Telefonirati od 19.30 do 21. ure na št. 225-954. 12. JANUARJA zvečer sem izgubila o čala za vid v Kulturnem domu ali po poti v mesto. Najditelja prosim, da telefonira na št. 571-786 od 13. do 15. ure. UVOZNO - IZVOZNO podjetje s skladiščem medicinskega materiala nudi za poslitev sposobnemu knjigovodju ali knjigovodkinji z večletno prakso na trgovinskem področju z znanjem slovenskega in hrvaškega jezika. Ponudbe in reference poslati na: Den-talex S.a.S. Via del Lavatoio 2/B - 34132 TRST. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo in črno vino. INŠTALATER, ELEKTRIČAR opravlja različna dela Tf& domu Tel. 567-876. OSMICO je odprl Ernest Smotlak - Mač-kolje 58. Toči belo in črno vino. NA DOMU poučujem matematiko in fi-ziko za srednje in višje šole. Prav tako lahko pomagam študentom na univerzi. Telefonirati v večernih urah 003866/73035. V BORŠTU na št. 150 sta Raja in Danilo Glavina odprla prvič osmico. PRODAM zazidljivo parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Zazidljivo». IŠČEM zazidljivo zemljišče 1000-1500 kv. m v občini Dolina. Telefonirati zjutraj na št. 825-506. PRODAM 4 nove avtomobilske gume (112 abarth). Informacije na upravi PD v Gorici. PRODAM kompletne smuči znamke Spalding, ženski smučarski komplet št. 44 in smučarske čevlje št. 37 ter različne slovenske in italijanske romane. Telefonirati od 12.30 do 13.30 na št. 824-951. OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini št. 474. AGENCIJA «Riviera» - tel. 224-426 išče manjšo kraško hišo na samem. Telefonirati od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. OSMICO ima do 24. februarja Robert Pipan iz Mavhinj. NA PROSEKU prodajamo trgovino športne opreme (licenca 9 - 10 - 14 in prostor). Telefonirati na 225 053. PRODAM avtomobil MINI METRO L, letnik 1982, prevoženih 21.000 km, v zelo dobrem stanju, za 5.800.000 lir. Telefonirati od 8. do 13. ure na 566-191. IŠČEM v najem kemično čistilnico, po možnosti v mestni okolici. Pismene ponudbe pod šifro «Kemična čistilnica» na Primorski dnevnik - Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1983-84 4. abonmajski koncert V četrtek, 19. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU Mešani pevski zbor CONSORTIUM MUSICUM Dirigent: MIRKO CUDERMAN Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV priredi v soboto, 21. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani VEČER s fotokino klubom MAVRICA iz Radomelj PROGRAM: kratki amaterski filmi, recital Kuntnerjeve poezije ob spremljavi kitaristke in diapozitivov, fotografska razstava. VABLJENI! f Čestitke Jutri bo FRANC ŠČUREK praznoval 70. rojstni dan. Da bi bil v krogu svojih dragih še naprej zdrav in vesel, mu iz srca želijo žena Marija, sin Vinko z ženo Olgo ter vnuk Igor. Člani ŠD «Breg» in prijatelji čestitajo Leotu Korenu in soprogi Franki ob rojstvu MARTINE. Novorojen-ki želijo mnogo zdravja in sreče. Včeraj je praznovala 86. rojstni dan ANTONIJA ALBERTI iz Boljunca. Vse najboljše ji iz srca želijo o-troci, vnuki ter pravnuka. » Danes praznuje v Križu 60 let PAOLA KOCJAN. Obilo sreče in zdravja ji voščijo sin Milan z ženo Mileno, Nadja, Mirjana in Danilo z družinami ter Milka iz Izole. Vnuka Kristjan in Mitja pa ji pošiljata koš poljubčkov. Jutri praznuje 13. rojstni dan ljuba ELIZABETA VISENTIN iz Nabrežine. Z željo, da bi bila še naprej tako pridna in marljiva deklica, v veselje staršem in vsem, ki jo imajo radi, ji iz srca voščijo Iva in Miro Ščuka, posebno pa še Vladica in družina Vodopivec iz Milj. Draga JERUZALEMA! Danes praznuješ rojstni dan. Tvoja sestrična Vida in Pavel ti želiva vse najboljše: ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino (gl kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE EDDA DESCO Ul. Destriero 11 — Tel. 744458 ZAČELO SE JE VPISOVANJE KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. radiotelevizija Nedelja, 15. januarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Ponedeljek, 16. januarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA Nedelja, 15. januarja RADIO Prvi kanal 9.45 Trideset let naše zgodovine -7. nadaljevanje 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 TG luna 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 Domenica in... -vodi Pippo Baudo 14.15, 15.20,16.30 Športne vesti 15.25 Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah 16.55 Un terribile cocco di mamma -TV film 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme B lige 18.30 90. minuta 20.00 Dnevnik 1 20.30 Piccolo mondo moderno — po romanu Antonia Fogazzara tretje in zadnje nadaljevanje 21.50 Dnevnik 1 22.00 Športna nedelja 23.00 Mille bolle blu — pevci in popevke festivalov v Sanremu 23.50 Dnevnik 1 — Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 8.30 Cervinia : Svetovni pokal v smu Čanju 10.00 Più sani, più belli — tedenska oddaja o zdravju in estetiki 11.40 Acque di primavera film v katerem nastopa Gino Cervi 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri 13.30 Blitz - vodi Gianni Minà 15.20 Rezultati prvih polčasov nogo metnih tekem in razni intervjuji 15.30 Evrovizija : Svetovni pokal v smučanju 16.20 Končni rezultati nogometnih tekem in lestvice 17.15 Sotto a chi tocca - vodi Stella Pende 18.50 Dnevnik 2 - Športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme A lige 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 nedelja sprint 20.30 Ci pensiamo lunedi zabavnoglasbena oddaja 21.45 Hill Street giorno e notte - TV film 22.35 Dnevnik 2 - Nocoj 22.45 Tedenska oddaja o medicini 23.15 Šolska vzgoja 23.45 Dnevnik 2 Zadnje vesti Tretji kanal 12.15 Koncert skupine «La bottega dell’arte» 12.45 Glasbena oddaja 13.45 Giudicatelo voi 14.55 Neposredni športni prenosi : Aquila : rugby Scavolini Parma 16.00 Mille Grobbe : sci fondo 16.30 Sto italijanskih mest Ercolano in Pompei 17.00 14 o guerra (Furrore nelle strade) film Nastopa Shelley Winters 18.25 Domenica Gol 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželne športne vesti 19.40 Koncert 21.30 Italijanska arhitektura včeraj in danes 22.05 Dnevnik 3 22.30 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 123.15 Jazz glasba JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8- 35 Poročila ®živ žav - otroška matineja 9.00 Čebclko Illaček 9- 25 Risanka 9-30 Mladi virtuozi : Trobenta 9.55 Svetovni pokal v smučanju — slalom za moške 1115 Kolargol in čudežni kovček 12.30 Svetovni pokal v smučanju — slalom za moške J3.45 Skrivnostni otok 14.30 Rokomet Crvena zvezda - Gross-waldstadt 10- 10 Visoki pritisk - glasbena od daja 16.50 Poročila 16.55 Slovenci v zamejstvu 17.25 športna poročila J-40 Vse najboljše mama - film 1915 Risanka 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 šoferja - TV nadaljevanka 21.30 Naši olimpijci; Smučarski skakalci 10.00 Svetovni pokal v smučanju — moški slalom Koper 10.00 Svetovni pokal v smučanju — moški slalom 14.45 Rokomet : C. zvezda - Gross waldstadt 17.00 Svetovno prvenstvo v smučanju — slalom za moške 19.30 TVD Stičišče 19.45 Visoki pritisk - glasbena oddaja 20.30 Ponarejevalci - film Nastopa Sylva Koscina 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Poje Tereza Kesovija Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Trikrat deset 14.00 Narodna glasba 14.30 Modro poletje - mladinska nanizanka 15.30 Nedeljsko popoldne 17.15 Kdo je videl veter - film 18.55 Festival animiranega filma Zagreb 84 19.30 TV dnevnik 20.00 Šoferja - TV nadaljevanka 21.00 Športni pregled 21.30 Kavama ZASEBNE POSTAJE 8.30 10.45 12.15 13.00 14.00 16.00 18.00 18.30 19.30 20.25 22.25 CANALE 5 Enos - TV film Šport Šport Supcrclassifica Show Alla conquista del West I temerari film Serpico - TV film Arcibaldo - TV film Lou Grant - film Alla conquista del West - 3. daljcvanjc Sport na Il profeta - fili Retequatt 915 Lassie e la : corso »:» S£r 11-30 šport 12 00 šport 13.00 Le bambole -ir "? Lasa dolce cas ir-a £lppo e i> 1« 7 ^n Plao Ciao Pr ' ' ha mia amica ón o? LÌl famiglia Br 20 25 L’inferno somn 22-30 Strike Force - 23.30 II ritorno di 1 ITALIA 1 8-30 Mimi e la na: volo risanka . I* tub pano ner !',a La vergine dell 2 30 cth eroi di H°f ilì, Strt'6a Per ami 13.00 Mio figlio Nere 14.30 O.K. Il prezzo tejski program 16.45 Due supercolt a Brooklyn 18.20 Supercar - TV film 20.00 I puffi - risanke 20.25 L’emigrante - film 22.10 Un tipo che mi piace film 00.20 Vita da cani TV film TELEPADOVA 13.00 šport 15.00 Doc Elliot TV film 16.00 D cacciatore - TV film 17.00 Medicai Center TV film 18.00 do 19.00 Risanke: 19.30 Doc Elliot - TV film 20.20 Tommy Gibbs criminale per giustizia - film 22.00 Napoleone e l’amore 23.00 Medicai Center TV film TRIVENETA 14.00 Risanke 14.30 Cervaise - film 16.30 Salut Champion - TV film 18.00 The Fintstones - risanke 18.30 Sherlock Holmes - TV film 19.00 Ispettore Bluey - TV film 20.00 Risanke 20.30 I>a orca - film 23.00 Film 1.10 Conoscenze carnali di Christa, ragazza danese - film TELEFRIULI 11.15 Si o no 13.30 I falciatori di margherite 14.00 Fogolar 19.25 Horoskop 19.30 Friuli sport 20.30 Pepe film 22.15 Abat-Jour 22.20 Bob e Carol e Ted e Alice - Prvi kanal 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . . Raffaella? 14.05 Po poteh Kalifornije - TV film 15.00 Mazinga «Z», risani film 15.30 Kinoteka - Arheologija 16.00 Ulisse 31, risanka 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Per favore non mangiate le margherite - TV film 17.30 Dokumentarni film 18.00 Osmi dan - posebna oddaja 18.30 Colpo al cuore - TV film 19.00 Italia sera 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 David Copperfield - film 22.35 Dnevnik 22.45 Filmske novosti 22.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu Drugi kanal 8.30 Svetovno prvenstvo, v bobu 12.00 Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri 13.30 Capitol - nadaljevanka 14.15 Tandem. . . in partenza 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem : aktualnosti, igre. . . 16.30 Follow me, tečaj angleščine 17.00 Visite a domicilio - TV film 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due: Kronike, Sistemone flash, glasba 18.30 Dnevnik 2 - šport 18.40 Ulice v San Franciscu - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 Dnevnik 2 Spazio sette 21.25 Katharine Hepburn : Un equilibrio delicato, 1 . del 22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.25 Un equilibrio delicato, 2. del 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.50 Judovsko življenje in kultura 00.15 Oddaja o biologiji Tretji kanal 16.00 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 L’orecchiocchio, glasbena od daja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Moda v Italiji od 1940 do 1980 leta 20.30 Quale Sardegna? - TV priredba 21.30 Dnevnik 3 21.40 Zgodovina mladinskih predstav 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00 Čebelko Hlaček 9.25 Risanka 9.30 Skrivnostni otok - TV serija 10.25 Mali virtuozi : Trobenta 10.40 Zemljepisne posebnosti : Nevi dni svet 11.35 Kolargol in čudežni kovček 12.45 Nina in Ivo 17.05 Poročila 17.10 Neven - otroška serija 17.40 Idealni in dvomi : Delo in sreča 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Zdravo mladi 19.15 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I. 19.55 Vreme 20.00 B. Šmit: Hildegard - drama 21.15 V areni življenja: Aleš Bebler 22.15 Dnevnik II. Koper 14.00 Odprta meja - Videoteleks 16.30 Odprta meja - Videoteleks 17.00 TVD Novice 17.05 TV šola: Čudeži narave, dok. oddaje - Risanke 17.30 Ponarejevalci - film 19.00 Športni pregled Danes bodo v okviru oddaje «ODPRTA MEJA» med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: RIM — V senatni komisiji razprava o globalni zaščiti Slovencev TRST — Pobuda KPI za sožitje med Italijani in Slovenci RAVENCA — Prireditev krožka «Ro-zajanski dum» REPENTABOR — Mazaštvo v slovenskem otroškem vrtcu TRST — Odprtje prenovljenih prostorov uredništva tednika «Gospodarstvo» TRST — Srečanje slovenskih in italijanskih študentov TRST — Zasedanje slovenskih šolnikov GORICA — Začetek kulturnih srečanj Alpe* - Adria Ob koncu pa še pregled športnih dogodkov v zamejstvu 19.30 TVD vse danes 19.50 Drevi 20.00 Aerobika 20.10 Dokumentarna oddaja 20.30 Veliki detektiv - serijski film 21.30 TVD Nocoj 21.40 Jazz na ekranu 22.10 Nočni film ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 10.00 Rubrike 10.30 TV film 11.00 Rubrike 12.00 Help - nagradno tekmovanje 12.30 Bis - nagradno tekmovanje 13.00 H pranzo è servito 13.30 Sentieri nadaljevanka 14.30 General Hospital - TV film 15.30 Una vita da vivere 16.50 Hazzard - TV film 18.00 U mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 Arcibaldo - TV film 19.30 Zig zag 20.25 Alla conquista del West 23.25 Šport 00.25 Leon Morin, prete - film RETEQUATTRO 8.30 Ciao ciao program za otroke 9.30 Mr. Abbott e famiglia 10.00 Lotta per la vita - TV film 11.00 Una bruna indiavolata film 12.20 Funtasilandia - TV film 13.20 Maria Maria - TV film 14.00 La villa bianca - TV film 14.50 Passi nella notte - film 16.30 Ciao Ciao - program za otroke 17.20 R magico mondo di Gigi 17.50 Lobo - TV film 18.50 Marron Glacé - TV film 19.30 M’ama non m’ama 20.25 Zorro film 22.15 Maurizio Costanzo Show 34.00 Šport 1.00 Welcome to Los Angeles film ITALIA 1 8.30 Chappy - risanka 8.50 Cara cara - TV film 9.20 Febbre d’amore - nadaljevanka 10.15 Accidenti alle tasse - film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim, bum, barn 14.00 Cara cara - TV film 14.45 Febbre d’amore - nadaljevanka 15.30 Aspettando il domani 16.00 Bim, bum, barn 17.45 Galactica TV film 18.45 L’uomo da sei milioni di dollari TV film 20.00 II tulipano nero - risanka 20.25 Straziami, ma di baci saziami 22.25 Samurai - TV film 23.35 Viva Zapata - film TELEPADOVA 13.00 Risanke : Tigerman in Lupin EH. 14.00 I Sullivan - TV film 15.00 Cuore selvaggio - TV film 16.00 Medicai Center - TV film 17.00 - 19.00 Risanke: 19.30 Buck Rogers - TV film 20.30 II gatto e il canarino film 22.00 Ellery Queen - TV film 23.00 TV film 24.00 Slaughter uomo - film TRIVENETA 12.40 Tre Bold Ones - TV film 13.30 Risanke 14.00 La baia di Ritter - TV film 14.30 Cuore - film 16.30 Telefilm 18.00 The Flinstones - risanke 18.30 Ispettore Bluey - TV film 20.00 Rubrika 20.30 Rimase uno solo e fù la morte per tutti - film 22.00 Sherlock Holmes - TV film 22.30 Dražba TELEFRIULI 13.30 TV film 14.00 II volto del fuggiasco - film 15.45 Spaziotto 17.00 Si o no 19.25 Horoskop 20.00 TV film 20.30 Nogomet 22.15 Abatjour 99 90 Sinrvrt 2315 The Bold Ones - TV film RADIO TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 3.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri ; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: «Dvojčici»; 11.00 Melodije od včeraj in danes — za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah ; 14.00 Nediški zvon; 14.40 19.00 Nedeljsko popoldne : Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 15.30 Šport; 16.30 Delni prenos Božičnega koncerta iz škedenjske cerkve. RADIO OPČINE Do 11.35 Jutranja glasba; 11.35 Intervju s sodelavci Radia Koper; 13.00 Oddaja SKD Tabor (v studiu Drago Gorup) ; 14.00 Glasba po željah ; sledi Glasba za vsekogar. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 15.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa; Napoved programa ; Radij s ki koledar; 7.30 Za zdravje; Promet ni servis; Ekonomska priporočila; Objave, EP; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubi’, kmetijska oddaja; Napoved radijskega in TV proceda; 9.00 Zaključek ; 13.00 Otvoritev — glasba za prijetno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska priporočila; 14.30 16.00 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku pri pekih; 17.00 Primorski dnevnik; RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.00 Dober dan; 8.45 Radijska priredba; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.(X) Dogodki in odmevi;'11.30 Svet mladih; 12.00 Programi radia in televizije; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 14.30 Lestvi ca LP; 16.00 RK Count Down; 16110 Kaj je novega; 17.15 Opereta; 17.40 Športne vesti ; Ponedeljek, 16. januarja RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah; Sedma stopnja sreče, svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Arrigo Boito: Mefistofeles; 11.25 Opoldanski zbor nik; 11.30 Literarni Usti; 12.00 Slo ven ski umetniki na Montmartru; G’asbe-ni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne : Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje) : Tone Partljič : «Volk na madridskih ulicah»; 14.35 Jugoslovan ska diskoteka ; 15.00 «Ko trkam na nebesna vrata. . .»; 15.30 Evergreen!; 16.00 Prigode navadnega vojaku; 16.15 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: pia nistka Dubravka Tomšič v Kulturnem domu v Trstu; posnetki s koncerta, ki ga je priredila Glasbena matica 13. decembra lani; RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV sporedov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 0-tvoritev — Danes r?a valu Radia Ko per; Glasba, zanimivosti, reportaža, pogovori; 13.45 Glasbene šole; Objave, kinospored, EP 14.20 Slavko Zìa-tic o istrski glasbi ; 14.35 Oddaja brez naslova : 15.25 EP; 15.30 Iz filmskega sveta; 15.45 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Giasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski vestnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutranji glasbeno-govorni program; 7.00 Dobro jutro dan; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.10 Program za otroke; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasbe po že Ijah; 14.00 Popoldanski program ; 15.00 Program za otroke; 16.15 Edik Gallet ti; 16.55 Pismu iz. . .; 17.00 Romantična opera : Šanson in Dalila; RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 9.00 Ra dio anch’io '84; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Uno di New York; 11.30 Top story; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.32 Master; 15.03 Ticket; 16.00 n Paginone; 18.05 Šola in vzgoja; 18.30 Mali koncert; 19.20 Audiobox Labyrinthus; 20.00 Un libro, una città; 20.30 Fra storia e leggenda; 21.25 Deset minut z. . .; 21.35 Nočna g’asba; Predvpis v slovenske šole dokaz naše narodne zavesti V priredbi MKG in Glasbene mladine Kantavtorja Tul in Kovačič v sredo v Novi Gorici Otroke je V marsikateri srednji šoli v Italiji je prihajalo do težav ob začetku vsakega šolskega leta, kajti šolska oblast ni imenovala pravočasno vseh suplen-tov. Zaradi tega se je pouk marsikaterega predmeta pričenjal z nekajdnevnimi ali celo nekajtedenskimi zamudami. Na slovenskih šolah je bilo takih primerov manj, skoro nobenega na osnovnih šolah, kjer so že imeli ustaljeno učiteljstvo. Tu pa tam smo beležili kak tak primer na srednjih šolah; niso pa to bili primeri podobni onim na italijanskih šolah, saj se je praviloma pouk na slovenskih pričenjal zelo hitro. Zaradi takih in podobnih težav z nameščanjem profesorjev (če bi bili birokrati manj zaspani vseh teh težav ne bi bilo) je ministrstvo za šolstvo v Rimu sklenilo letos pospešiti predvpis v vse vrste šol. Pred nekaj dnevi so šolska skrbništva ter didaktična ravnateljstva osnovnih šol in ravnateljstva vseh šol dobila navodila, da morajo takoj pričeti s pred-vpisovanjem in da morajo tega zaključiti do 30. januarja. treba vpisati do 30. Teh predvpisov se bodo držale tudi druge uprave, ki se ukvarjajo s šolstvom. Že včeraj smo objavili poziv goriške občine, naj starši vpišejo svoje otroke v občinske vrtce od 21. januarja do 30. januarja. Med temi vrtci je tudi slovenski na Livadi. Vpisujejo pa tudi na županstvu. S predvpisom se bodo ukvarjali tudi na vseh slovenskih osnovnih šolah in v državnih vrtcih. Didaktični ravnateljstvi v Gorici in v Doberdobu sta nam sporočili, da bosta vpisovali o-troke tako v državne vrtce kot v prvi razred osnovnih šol od 23. januarja dalje do 30. januarja. Vpisujeta obe ravnateljstvi vsak dan od 9. do 12.30, izjemoma pa učiteljice in učitelji na šolah. Ti bodo seveda podatke o vpisu posredovali ravnateljem. Za vpis tako v vrtec kot v prvi razred osnovnih šol je potreben rojstni list s potrdilom o cepljenju. Prav tako bodo v zadnjem tednu januarja vpisovali v prvi razred nižje srednje šole Ivan Trinko v Ulici Alvia-no. Še ta teden bo ta šola porazde lila med učitelje petih razredov osnov- Od jutri razdeljevanje bonov za gorivo proste cone V uradih italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) v Gorici in na sedežih raznih drugih ustanov v drugih središčih pokrajine bodo od jutri dalje pri čeli deliti nakaznice za gorivo v okviru goriške proste cone. Upravičenci bodo prejeli nakaznice za prvo letošnje obdobje. Kontingent je v bistvu enak lanskemu kontingentu za isto obdobje. Morebitno razliko bodo upoštevali ob porazdelitvi nakaznic za drugo letošnje obdobje. Upravičenci, ki imajo stalno bivališče v goriški in sovodenjski občini bodo prejeli nakaznice za 275 litrov bencina, če imajo avtomobil manjše jakosti (do 11 fiskalnih moči), za 375 litrov, za težja vozila. Lastniki motorjev prejmejo enkratno (celoletno) nakazilo za 55 litrov bencina. Nekoliko manjše so kvote za upravičence iz dru gih občin v pokrajini : 150, oziroma 250 litrov goriva za avtomobile in 30 litrov goriva za motorje. Nakaznice bodo avtomobilisti na Goriškem prav gotovo sprejeli z velikim zadoščenjem, saj bodo nekaj časa lahko bolje uravnavali domače proračune. Zlasti zdaj, ob začetku leta, ko je treba kriti kar precej različnih ob veznosti. Zaenkrat ostaja cena bencina v okviru goriške proste cone še enaka lanski, to je 665 lir za liter. V primerjavi s ceno bencina v prosti prodaji, pomeni to, da avtomobilist pri vsakem litru prihrani 635 lir. Precejšen prihranek bo predvidoma tudi po povišku prelevmana, ko naj bi se cena bencina proste cone zvišala za okrog 100 lir. Iz Rima naj bi prav v kratkem prišlo soglasje finančnega ministrstva. Dotlej pa po stari ceni. Štiri aretacije Finančni stražniki, ki so bili včeraj na rednem obhodu ob ustju Soče, so včeraj zgodaj zjutraj našli štiri ljudi, ki so kradli mehanični in električni material na kmečkem posestvu Gena-gricola pri Škocjanu ob Soči. Aretirali so 52-letnega Albana Bertosa iz Červinjana, 45 letnega Severina Scam-parina, prav tako iz Červinjana, 26-letnega Paola Papparella iz Ronk in 46-letnega Alferia Moreua prav tako iz Ronk. lisoči ljudi v ladjedelnici solidarizirali z delavstvom Nekaj tisoč ljudi si je včeraj zju traj ogledalo tržiško ladjedelnico. Meščani, študentje, politiki, delavci, so se tako odzvali vabilu sindikata kovinarjev, da bi si ogledali naprave la djedelnice, v kateri delo v glavnem stoji in brezdelje, združeno sicer z dopolnilno blagajno, ki jo mnogi imajo za predsobo brezposelnosti, trka na vrata, saj bo prihodnji teden ostalo začasno brez dela več kot 1.300 delavcev, tehnikov in uradnikov te velike tovarne. Župan Tržiča Sacca vi ni z odborniki, parlamentarci KPI s senatorjem Chiaromonte.iem, vodilni ljudje KD, KPI, PSI, in drugih strank, študentje, ki so prišli iz Tržiča, iz o-koliških krajev kot tudi iz Benetk, delavci, so si žalostno ogledovali sodobne naprave, ki mirujejo, namesto da bi delale. Šlo je za najširši izraz solidarnosti vsega prebivalstva z delavstvom te velike tovarne. Istočasno pa je v Tržiču močno odjeknila vest iz Rima, da kriznih bazenov ne bodo ustanovili, ker ni nekaterim demokristjanskim poslancem šlo v račun, da bi se z denarjem iz sklada namenjenega tem bazenom da lo preveč denarja Trstu in Tržiču, Genovi in Dolini Aosta, Tržič naj bi bil po predvidevanjih v skupnem kriznem bazenu s Trstom. Dobili naj bi denar za valorizacijo tudi tržiške ladjedelnice in nekaterih drugih tovarn v Tržiču. Vsega tega sedaj najbrž ne bo. Kriza še bolj grozi našemu območju. Voda v Sovodnjah spet pitna Voda na območju sovodenjske občine je spet pitna. Z zadnjimi analizami so pristojne zdravstvene obla sti ugotovile, da se je stopnja oku ženostj občutno znižala in da je prisotnost kolibakterij in drugih mikroorganizmov v mejah tolerance. Spričo takega stanja bi bili odvečni drastični preventivni ukrepi. Sicer pa tako stanje ne izključuje možnosti, da bo v prihodnje prišlo do novih okužb. Že včeraj smo poročali, da ka kovost vode v zajetju pri Petovljah, od koder napajajo kraško vodovodno omrežje, ni neoporečna in da bo treba čimprej poskrbeti za ustrezno rešitev. Zdravstvene oblasti bodo v prihodnje izvajale strožje in pogostejše nadzorstvo nad kvaliteto vode na omrežju, ki se napaja iz zajetja pri Petovljah. Kuharski tečaj V Sovodnjah bodo v februarju in marcu priredili kuharski tečaj. Pobu do zanj daje Kulturno društvo Sovod-nje, ki je tak tečaj organiziralo že pred dvema letoma. Imeli so velik uspeh. Zato si pobudniki nadejajo, da se bodo tudi letos njihovemu vabilu odzvala sovodenjska dekleta in žene. Tečaj bo enkrat tedensko. Vpisuje ves ta teden Zlatka Tomšič. Odbor poziva zainteresirane, da pohitijo z vpisom, kajti število mest v tečaju je omejeno. Prisbevki Ob 11. obletnici smrti Vojka Cotiča, daruje družina 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. V počastitev spomina Franca Jurna s Poljan, darujejo žena in hčerke 70.000 lir za društvo krvodajalcev iz Doberdoba. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Sant’Antonio, Ul. Romana, telefon 40-497. januarja nih šol posebne vpisne pole za vse učence. Te bodo morali do 30. januarja izročiti izpolnjene ravnateljstvu nižje srednje šole. Z enakim postopkom se bo vršil predčasni vpis v vse višje srednje šole, pri nas v klasični licej Primož Trubar, v učiteljišče Simon Gregorčič, v trgovski zavod Ivan Cankar in v trgovski zavod Žiga Zois. Že s tem, da smo današnji članek o vpisu v šolstvo dali na uvodno mesto smo pokazali na pomen in važnost tega predvpisa. Še enkrat danes apeliramo na vse slovenske starše, tudi na tiste iz mešanih družin, da vpišejo svoje otroke v slovenske šole. Napravili bodo svojo narodno dolžnost, istočasno pa, tudi to je danes pomembno, dali svojim otrokom možnost, da se navadijo dva jezika. Doslej so vsi, ki so končali slovenske šole našli zaposlitev. Tako bo tudi v bodoče, saj bo trgovina s sosedno Jugoslavijo vedno cvetela, pa čeprav pride včasih do nekaterih občasnih omejitev. Slovenščina pa je tudi zaradi tega zelo potrebna. V okviru 13. goriškega srečanja malih odrov bo danes popoldne v Kulturnem domu v Gorici nastopilo Slovensko narodno gledališče iz Ma ribora z Wudlerjevima monodramama Pomota in Noe, Noe. Začetek pred stave bo ob 17. uri. Če sedaj pregledujemo še preostali spored srečanja, ki se bo odvijal v Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Peter Spazzapan, Martin Ro.ner, Erika Resch, Daniele Bramuzzo, Annalisa Chersicla, Marco Musolig, Agnese Rassu, Andra Tar-lao, Stefania Michelangeli. UMRLI SO: 38-letna gospodinja Nar a Furlan, 58-letni upokojenec Lorenzo Cornar, 81-letni upokojenec Stefano Bonacorso, 72-letni upokojenec Marcello Prando, 65-letna upokojenka Cesira Bordon, vdova Camussi, 73-letni upokojenec Giulio Gratton, 83-letna Antonija Krašček vdova Colja, 86-letena Maria Calligaris, 90-letna upokojenka Marija Pintar vdova Belinger, 97-letna upokojenka Anna Gherghetta vdova Tonelli, 82-letni upokojenec Tiziano Gnot, 83-letna upokojenka Anna Venuti, 83-letna upokojenka Luigia Macor, 71-letni upokojenec Giordano Matelli, 61-letni upokojenec Antonio Mavilia, 90-letna upokojenka Angela Andrian. OKLICI : mehanik Giuliano Oblak in gospodinja Sonia Selva, uradnik Fiore D’Alessandro in učiteljica Maria Cristina Vigori to, podjetnik Franco Gandolfi in uradnica Milena Potenzi, delavec Mario Quaggiato in uradnica Mariana Cevdek, vodovodni inštalater Fabio Concion in gospodinja Aralda Santesso. POROKE : obrtnik Claudio Mozetič in uradnica Donata De Leo, zdravnik Giulio Tamburiini in profesorica Flavia Iosini, skladiščnik Maurizio Canola in asistentka Caterina Veronese, uradnik Gianlauro Iuretich in fiziokineziterapevtka Elisabetta Caldarone. Napovedan koncert Iva Tuia in Janija Kovačiča, ki sta ga morala Mia dinski krožek Gorica in Glasbena mladina zaradi «tehničnih razlogov:» prenesti iz Kulturnega doma v Gorici v Novo Gorico, bo istega dne (v sredo, 18. januarja, ob 20.30) v kinodvorani Svoboda v Šempetru. Jani Kovačič sodi med najbolj za nimive slovenske rockerje. Leta 1980 je s pomočjo NUS (Neodvisnega umetniškega sindikata), katerega član je, izdal prvo veliko ploščo, ki je bila kaj kmalu razprodana. Naslednje leto je izdal kaseto, letos maja pa bi moral izdati dvojni album. Običajno je Janijev koncert razdeljen v dva dela. V prvem izvaja s skupino hand-rock pesmi; v drugem pa Jani nadaljuje sam s kitaro in se osredotoči na priredbe slovenskih narodnih v rock-stilu. V" sredo pa bo nastopil sam z akustično kitaro in zanimivo bo poslušati novo izvedbo hand-rock pesmi v akustičnem stilu. Najboljši njegovi songi so «Delam kot zamorc», «Otroci samohranilk» in «Revolucija». Isti večer bo nastopil tudi mladi tržaški kantavtor Ivo Tul, katerega smo lahko že videli v Gorici na Festivalu Rock, kot člana skupine Tozd-Lopovi. Gorici, moramo navesti še sledeče podatke: v ponedeljek, se pravi jutri, bo v goriškem Avditoriju ob 20.30 SLG iz Celja posredovalo občinstvu Queneaujeve «Vaje v slogu». Gostovanja v Gorici se bodo zaključila v četrtek z nastopom MGL iz Ljubljane, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu uprizorilo «Hi-fi» Stefanovskega. Priznanje za Carla Rubbio Goričan Carlo Rubbia je lani postal častni meščan Gorice. Uveljavil se je v svetovnem znanstvenem svetu zaradi pomembnih odkritij na polju fizike. Lani je bil tudi med kandidati za Nobelovo nagrado za fiziko. V svoji zadnji številki pa ga je najpomembnejša ameriška znanstvena revija «Discover» nazvala kot «znanstvenika leta». To je v Ameriki zelo visoko in cenjeno priznanje, ki ga uredništvo in strokovni sosvet te revije podeljujeta vsako leto znanstveniku, ki se je najbolj uveljavil s svojimi odkritji in delom. Prav lani v začetku leta, je Carlo Rubbia, ki poučuje na znani Harvard univerzi, odkril dva elementarna delčka materije, «W» pozitivnega in negativnega ter «Z» zero. S takimi raziskovanji se je ukvarjal tudi Einstein. Strokovnjaki pravijo, da sta odkritji Goričana Carla Rubbie zelo pomembni za nadaljnji razvoj. Koncert priredita Mladinski krožek-Gorica in Glasbena mladina, Ta je prvi nastop v duhu tega novega sodelovanja na novem polju in teži k u-stvarjanju čim tesnejših stikov na glasbenem področju med mladimi z obeh strani meje, katerim se bodo v prihodnjih mesecih pridružili še drugi. Predprodaja vstopnic je za Novo Gorico pri Glasbeni mladini na OK ZSMS, Kidričeva 8, za Gorico pa pri Mladinskem krožku v Ulici Croce 3 (Al.) Razna obvestila Ravnateljstvo trgovskega zavoda I-van Cankar obvešča starše, da bo roditeljski sestanek v petek, 20. januarja, ob 18. uri v šoilskem poslopju v Ulici Randaccio. Komisija za odbojko pri TO ZSŠDI za Goriško priredi v petek, 20. januarja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predavanje s predvajanjem dokumentarnega filma «Srebrni galeb». Film so posneli na svetovnem odbojkarskem prvenstvu pred nekaj leti v Rimu. Kulturno društvo Sovodnjc priredi v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Gorice planinski večer s predvajanjem barvnih diapozitivov jutri, 16. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ob tej priložnosti bodo člani SPD iz Sovodenj lahko tudi poravnali članarino! Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bodo jutri, 16. t.m., ob 16. uri spet vaje otroškega pevskega zbora. Vaje bodo v Kulturnem domu. Razstavi o slovenskem šolstvu in o Partizanskem dnevniku si je mogoče v Kulturnem domu ogledati vsak dan od 17. do 19. ure. Kino Gorica VERDI 15.30-21.00 «I ragazzi della 56. strada». Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.30—22.00 «La chiave». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30-22.00 «Vacanze di Natale». Tržič PRINCIPE 15.00—22.00 «Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio». EXCELSIOR 15.00-22.00 «Nati con la camicia». COMUNALE ob 15.00 in 20.00 «E’ finalmente domenica». Nova Gorica in okolica SOČA ob 10. uri «Zadnja oaza», ob 16.00, 18.00 in 20.00 «Samo za tvoje oči». SVOBODA ob 16. uri «Zadnja oaza», ob 18.00 in 20.00 «Kača v orlovi senci». DESKLE 17.00 «Plava ptica», ob 19.30 «Lahka žena». Ameriški erotični. D Banca Agricola Gorizia=,<,=. > Kmečka banka Gorica—i skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51. TEL, 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN TUDI DANES MALI ODRI V KULTURNEM DOMU Namesto nagradnega žrebanja NOVOLETNA PONUDBA NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vsi naročniki Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 31. MARCA 1984 prejmejo 30% POPUST za enkratni nakup knjig, plošč ali kaset iz kataloga ZTT. S potrdilom o plačani naročnini se lahko takoj zglasite v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 v TRSTU in na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored 24 maggio 1 v GORICI Ob 40-letnici zverinskega pokola sedmih domačinov v Doberdobu Nemci so jih zaprli v klet Jelenove hiše in poslopje minirali Na današnji dan pred štiridesetimi leti so v Doberdobu doživeli enega najbolj žalostnih in krvavih dogodkov med drugo svetovno vojno. Okupator je zajel večjo skupimo, v glavnem domačinov, jo cel dan zasliševal in mučil in zatem na nezaslišan način pokončal sedem mladih življenj. 15. januarja 1944, bila je sobota, je v zgodnjih jutranjih urah, takrat ko so se mnogi odpravljali na delo v Laško, ali hiteli opravljat živino, je vas obkolila motorizirana kolona Nemcev, ki jo je pripeljal zloglasni izdajalec Bleki. Tako kakor že nekajkrat prej, zadnjič tik pred božičem, so se Nemci spravili s silo nad prebivalstvo, med katerimi so iskali partizanske borce in sodelavce osvobodilnega gibanja. Vaščane so zgnali na trg, ropali živila, ustrahovali starejše osebe in otroke, ki so se stikali po domovih. V MateVževj hiši so, potem ko so izgnali domače, uredili nekakšen štab. Tu so cel dan zasliševali in mučili večjo skupino, v glavnem domačinov, ki jih je Bleki prepoznal, ali samo osumil, da pomagajo narodnoosvobodilnemu gibanju. Zasliše-Vanje se je nadaljevalo ves dan z nezmanjšano krutostjo, medtem pa je soldateska plenila in ropala po hišah. Sledove divjanja so domačini lahko opazili šele naslednjega dne, po odhodu Nemcev. Vsepovsod so bili kr- 4---------------------------------- Ganjen se zahvaljujem vsem svojim bivšim dijakom zavodov Žiga Zois in Ivan Cankar, ob odhodu v pokoj. Zmeraj se bom spominjal lepega slovesa. Miladin Černe vavi madeži, strgana oblačila, o-krvavljene palice s katerimi so talce pretepali. Precej vaščanov so Nemci tiste januarske sobote in naslednjega dne, kajti ostali so v vasi tudi v nedeljo, odpeljali v zapore in nato v uničevalna taborišča, nad sedmimi talci — tri so proti večeru Izpustili, med njimi enajstletno deklico — pa so se kruto maščevali. Iz bližnje Jelenove hiše, na Goriški ulici, so izgnali stanovalce, izmučene in okrvavljene talce pa zaprli v klet. Nekaj pred dvajseto ure je v vasj odjeknila močna eksplozija in Jelenova hiša se je sesula in pod sabo pokopala sedem mladih ljudi: 31-letnega Benjamina Jarca, 26-letnega Jožefa Gergoleta (oba so Nemci zajeli pred Selcami, ko sta se s kolesi peljala na delo), 30-letnega Jožefa Marušiča, 31-letnega Andreja žužiča, 20-letnega Emila Ferfoljo, 19-letnega Rudolfa Lakoviča in 25-letno Matildo Tomažinčič. Vsi so bili domačini, razen Tomažinčičeve, ki je bila doma iz Lokvice in ki je vsak dan vozila v Tržič mleko. Tudi njo so zajeli na cesti. Nemci so pred odhodom zažgali še nekaj hiš, kakšna usoda pa je doletela nesrečno skupino so svojci in vaščani izvedeli šele kakšen teden zatem, ko so začeli odstranjevati ruševine Jelenove hiše, od koder se je, kljub hudemu mrazu širil neznosen smrad. Prej so pogrešence iskali po zaporih v Gorici, Trstu in drugod. 9. februarja popoldne so, kakor vedo povedat; starejši občani, in kakor je zabeleženo tudi v Našem Krasu, ciklostiliranem listu, ki ga je pred leti izdajalo KD Jezero, potegnili pno truplo, zatem pa še dru- gih šest. 'Trupla so bila tako izmaličena, da jih je bilo težko prepoznati. Odkopavanje je bilo zaradi neznosnega smrada sila težavno, saj so bila trupla že v razpadajočem stanju. Zrak so skušali razkužiti in omiliti smrad s kuhanjem šesnika, žganjem borove smole in drugih zelišč. Preden so izpod ruševin odkopali vsa trupla, je pričelo snežiti. Naslednjega dne je bil pogreb, tih in boleč, kakor ga vsa vas še ni videla. Na hiši, ki so jo Jelenovi po vojni obnovili, je občinska uprava pred leti vzidala spominsko ploščo. VLADO KLEMŠE Na ZSKD v Gorici sestava prošenj za podpore Tudi v pisarni ZSKD v Gorici, Ulica della Croce 3, izpolnjujejo v teh dneh prošnje, ki jih morajo kulturna društva poslati pokrajinski upravi do 31. januarja za morebitno podporo. Prošnje morajo biti, kot smo že poročali, opremljene z dokumentacijo, o lanskoletnem delovanju, o sestavi odborov, o obračunih in proračunih, itd. Zaradi tega poziva ZSKD včlanjena društva, naj se nemudoma zglasijo na Zvezi, še v teh dneh. Ne sme se namreč čakati zadnjih dni, ko ni več časa, da se zbere potrebna dokumentacija. Predstavitev Sovodenjskega zbornika v Dočastitev 75-letnice posojilnice a Dolgo let zanemarjena Goriška dobiva v zadnjem času v publicistiki Precejšnje mesto. V zadnjih letih smo dobili kar precej šolskih brošur v ka lerih smo našli, poleg zgodovine teh sol, tudi precej drugih zanimivosti o teh krajih. Lani so bile predstavljene Knjige o bančništvu ter o dogodkih tik Po drugi svetovni vojni in nazadnje se knjiga o podobi Gorice v delih slovenskih literatov ter o goriški realnost po tej vojni. V pripravi so, kot nam je znano, brošuri za poimenovanje šol v Gorici in v Pevmi, kot tudi obsežnejša monografija o števerjanu, Katere izid so napovedovali že lani. '.Drvi, ki so šli v bolj obsežno publicistiko, ki bo opisala njihov kraj, pa so Sovodenjci, to na pobudo in po zaslugi njihove posojilnice. Lani je njihova Kmečko-delavska hranilnica 111 Posojilnica praznovala svojo 75- letnico. Ob tej priliki so dali pobudo, da bi kdo napisal njihovo zgodovino kot tudi zgodovino drugih društev, ustanov in osebnosti iz sovodenjske občine. Rodila se je tako zamisel o več zbornikih v katerih bi bilo vse kar je treba opisati o Sovodnjah in prebivalcih te občine. Prvi Sovodenjski zbornik, ki ga je uredil, in deloma prispevke v njem napisal, časnikar Marko Waltritsch, je bil sicer dotiskan še pred koncem lanskega leta, predstavljen pa bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v soboto, 21. januarja, ob 17. uri. Zbornik je precej zajeten, kar 184 strani ima, v njem je tudi nad 60 slik, priložen mu je tudi zemljevid. Najobsežnejši je spis o 75-letni zgodovini sovodenjskega kreditnega zavoda. Sledi spis o partizanskem gospodarstvu na So-vodenjskem. Oba je, upoštevajoč ohra- njeno dokumentacijo v raznih arhi vih, napisal Marko Waltritsch. Vlado Klemše je prispeval karto ledinskih imen na Vrhu. Marija češčutova je napisala članek o znanem izdelovalcu violin Ivanu Peliconu. V zborniku je tudi več pesmi Petra ButkovičaDomna, ki jih je uredil Marijan Brecelj. Sledita še dva spisa o kulturno-pro-svetnem življenju, in sicer ob dvaj setietnici delovanja šole Glasbene matice (napisal Marko Waltritsch) in ob petdesetletnici organizirane pevske dejavnosti v Rupi in na Peči (napisal Anton Malič). Predstavitev Sovodenjskega zbornika bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v soboto, 21. januarja, ob 17. uri. To bo istočasno zaključek praznovanj ob 75 letnici sovodenjski Kmečko-delav ske hranilnice in posojilnice. Gostilna v Dvoru v Števerjanu Gostilna v Dvoru v Števerjanu je ponovno odprta. Po nekajmesečnem zaprtju zaradi odstopa prejšnjih gostilničarjev je gostinski obrat sprejela Erika Holzer por. Gabrovec. Lokal so precej prenovili in vsak večer je v njem precej gostov, tako domačinov kot ljudi, ki pridejo sem gor iz Gorice. Zasedaj ponujajo gostom dobro domače vino, domač narezek in domače klobase, nameravajo pa streči tudi kosila in večerje. Spomladi in poleti bodo imeli na razpolago tudi prostrani park, ki je našim ljudem zelo znan kèr se tu odvijajo prvomajski prazniki in še kaka druga prireditev. Trije med njimi so leta 1928 odhajali v Argentino. Zato so takratni mia deniči z Oslavja sklenili da se skupno z odhajajočimi sovaščani slikajo. Prišli so v goriški fotoatelje in ovekovečili spomin na tisti dan, ko so trije med njimi odšli čez veliko lužo. Na fotografiji so sedeči Anton Klanjšček, Emil Klanjšček, Karlo Primožič, Franc Figelj in Jožef Primožič, stojijo pa Franc Primožič, Jožef Gravner, Jožef Klanjšček, Albert Mikluš, Karlo Drufovka, Anton Figelj in Karlo Drufovka. Trije odhajajoči sedijo v sredi in držijo v rokah steklenico ter kozarce z briškim vinom. V Argentini te briške dobrote seveda niso dobili. Vsi trije «Argentinci» še živijo in pred nekaj leti so bili doma na obisku, še vedno čili in zdravi so še nekateri drugi na naši sliki in sicer Anton Klanjšček, Jožef Primožič in Karlo Drufovka. Drugih ni več. Fotografijo nam je dal Joško Gravner, sin Jožefa, imena pa nam je povedal Jožef Primožič, ki hrani doma podobno sliko. Moratti TRŽIČ — Ul. S. Polo 135 Tel. 0481/73180 DO 30. 1. 1984 POSEBNA PRODAJA S POPUSTI DO 50% VSEGA BLAGA NA ZALOGI: talne in stenske keramične ploščice, oprema za kopalnice, dodatni in okrasni artikli. Obvestilo občini TONE SVETINA Med nebom in peklom ---- 39. _______ «To je bolj grobo in manj učinkovito mučenje, 1 pa zaleže pri ženskah že kot grožnja. Šok je tu Prenagel in premočen. Ko lačna podgana prične gristi trebušno steno, žrtev navadno zblazni. V srednjem veku so to metodo uporabljali bolj za strah al1 pa za maščevalno uničevanje nasprotnikov, ne Pa zato, da bi jih pridobili. Seveda so se menihi .u . na druge načine naslajali nad ženskami, ki jih V 'nkvizicija razglasila za čarovnice in jih sežigala. zemiva za primer posilstvo: to je bolj stvar časti, ae Pa muka, ki se ne bi dala zdržati. Zato resni Preiskovalci tega ne počenjajo. To jih namreč v očeh žrtev degradira, spravlja človeka v duševno nenor-jnalno stanje. Pri zaslišanju gre namreč za nadmoč Uaa preiskovalcev nad osumljencem. Njihova na-°ga je, da si podredijo osumljenčevo pamet in jo pPrežejo v voz lastnih interesov. Ne bom vas učil! Kotovo vam je znano, da je vsa pravna procedura ° aretacije do obsodbe samo niz dejstev, kako naj nekem zaporedju slabiči podlegajo močnejšim...» “No, komisar, jaz sem vseeno bolj za vojaške Pri,eme- Vse te metode, o katerih mi govorite in tudi uporabljamo, so precej nečloveške... Celo zverske... Če jih podnevi obvladam, se mi pa ponoči grozljivo sanja o njih.» Losanna se je zmagoslavno zasmejal, kot vedno, kadar je spravil nasprotnika v kot ali na tla. Dejal je: «Nič ni nečloveškega, kar se dogaja med ljudmi. Res pa je, da so zveri v primerjavi s človekom prava naivna, nedolžna in prijazna bitja!» XI. Pomlad se je najavila s toplim vetrom. Morje je butalo ob obalo in rožni grmi so zacveteli. Losanna se je rad sprehajal ob morju, v glavi so mu brnele melodije iz policijskega gramofona, ki naj bi med debelimi, vlažnimi zidovi zadušil krike mučenih. Rad bi bil izrinil iz svoje zavesti vsaj nekaj zoprnih vtisov noči, prebitih v mučilnicah. Skušal se je predati sunkom vetra. V sinje ozračje so odmevali kriki galebov, znanilcev svobodnih višin, in pljuski valov. Izgubili so mnogo noči in živcev, preden je prvi jetnik spregovoril, kot so si želeli. Sicer Losanna ni bil pristaš naglice. Vedel je in vedno govoril, da je zasliševanje igra, v kateri se najslajše smeje tisti, ki se smeje zadnji. Če se ne bi bil medtem na novo zaljubil, bi ga bilo začelo nenehno se ponavljajoče zasliševanje dolgočasiti. S poročnikom Zannijem sta nekaj časa popivala v najboljših lokalih, da bi si skrajšala čas. Potem je Zanni, ki je bil mlad lepotec in so se ženske pulile zanj, začel ubirati svoja pota. Večer za večerom mu je pripovedoval najnovejše ljubezenske prigode. Užival je v igri, kako so ga ženske hotele speljati pred oltar, on pa jih je eno za drugo vozil v posteljo in se jih nasitil, nakar so ga v solzah za- puščale... Losanna je na nekem sprejemu spoznal dekle izjemne lepote. Dobiti pravo Rimljanko v tem umazanem pristanišču pa ni bilo lahko. Pripadala je visoki družbi. Oče se je ukvarjal s prekmorsko trgovino, bil je delničar več bank, poslanec, skratka poslovnež, ki je zaradi svoje politične moči lahko delal kariere drugim. Bil je tako bogat, da so še mnogi visoki fašistični veljaki trudili za njegovo naklonjenost. Seveda so bili njegovi milijoni poglavitni razlog uspešnosti in moči. Lora je bila za Losanno, ki je imel dovolj izkušenj z ženskami, nenavadno dekle. V njenih črnih očeh je zagorela iskra ljubezni. Zdelo se mu je, da si ga njeno jedro, mlado telo želi, in potrudil se je, da je pred njo zablestel z vso močjo svojega uma, trdnostjo rimljanskih prepričanj in z uglajenim obnašanjem. Z odkritjem Lore je v njegovih očeh celo TIGR izgubil nekaj pomembnosti. Če bi osvojil njo, hčer edinko bogatega poslovneža, bi se iz te nič kaj privlačne province vrnil v Rim in čakal, da bi ga povabili v diplomacijo, kamor si je vedno želel. Tukaj se že nekaj let sili s policijskimi posli, pa ga nihče ne pohvali. Če ga opazijo, ga ošvrknejo z biči kritike kot lenega konja... Duce je pač pozabil na svoje stare prijatelje kot vsakdo, ki zajaha konja sreče in vidi samo naprej in nikoli nazaj. To njegovo srečno odkritje dekleta pa je sovpadalo s trenutkom, ko je prvi izmed mučenih tigrovcev pod vplivom biča, uteži med nogami, slepeče luči, žeje in neprespanih noči »zapel«. Bil je iz njegovega sektorja, zato so ga dali v obdelavo njemu, Zanniju in zdolgočaseni strojepiski, ki je pripadala Zanniju, kadar ni imel pri roki druge. V zadnji tekmi 1. dela ženskega odbojkarskega drugoligaškega prvenstva Kljub porazu zadovoljiva igra Mebla Obetaven nastop Viviane Kus - Nešportni gledalci in pristransko sojenje Nervesa — Meblo 3:1 Turnir « masti; rs» V finalu Lendl-McEnroe NEW YORK — Čehoslovak Ivan Lendl in Američan John McEnroe se bosta pomerila v finalu teniškega turnirja «masters» v New Yorku. V prvem včerajšnjem polfinalu je Mc Enroe v samih dveh setih odpravil Šveda Wilanderja z izidom 6:2, 6:4, v drugem pa je Lendl prav tako v dveh setih premagal Američana Con-norsa s 6:3, 6:4. V četrtfinalu je Lendl igral proti Gomezu iz Ekvadorja. Čehoslovak je prvi set osvojil s 6:2, v drugem je vodil z 1:0, nakar se je nasprotnik umaknil. Connors pa je v četrtfinalu s precejšnjo težavo s 6:4, 2:6, 6:2 premagal čehoslovaka Šmida. • V PRVEM KOLU DAVISOVEGA POKALA (azijska skupina) Kitajska vodi po igri dvojic s 3:0 proti Sri Lan-ki, z istim rezultatom pa tudi Filipini proti Singapuru. (15:2, 13:15, 15:9, 15:8) MEBLO: Lia, Grazia, Vida Legiša, Antoni, Kralj, Pesaressi, Cergol, Maver, Klemše, Kus. TRAJANJE TEKME: 1. set: 19 minut.; 2. set: 22 min.; 3. set 24 min.; 4. set 25 minut. POTEK TEKME: 1. set: 7:0, 8:2, 15:2; 2. set: 0:1, 3:3, 7:4, 7:7, 11:7, 11:11, 13:12, 13:15; 3. set: 0:7, 14:7, 14:9, 15:9; 4. set: 0:1, 3:3, 4:6, 11:6, 11:7, 14:8, 15:8. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 11, Nervesa 15. GLEDALCEV: okrog 80. V zadnji tekmi prvega dela prvenstva je Meblo v gosteh klonilo proti prvouvrščeni Nervesi in tako obtičalo na končnem tretjem mestu lestvice. Srečanje samo je bilo raz- meroma kvalitetno, razen prvega seta, ko naše igralke niso nudile domačinkam nobenega odpora. Glede na to, da točki nista imeli velikega praktičnega pomena, sta oba trenerja predvsem preizkusila razne variante v igri, ki jih bosta uporabila v nadaljevanju, ko bo šlo zares. Čeprav je Meblo izgubilo, lahko rečemo, da je odigralo eno boljših letošnjih tekem, saj so bile naše igralke večji del srečanja enakovredne domači šesterki. To sestavljajo izredno mlade odbojkarice, ki na trenutke igrajo poletno in nezadržno, nato pa sledijo večje pavze, ki jih Meblo sinoči ni popolnoma izkoristilo. Mladinska reprezentantka Zanfrance-schi je duša ekipe in igralka, okoli katere se vrti vsa igra Nervese. Treba je najti način, kako to odlično igralko omejiti oziroma izključiti iz igre. če bo v drugem delu prvenstva našim odbojkaricam to uspelo, bo Nervesa povsem premagljiva. Meblo je tudi tokrat pokazalo že znano vrlino, to je prodoren napad, videli pa smo tudi stare hibe, kot na primer pomanjkljiv blok in preveč statično igro v polju. V Nervesi pa smo vendar zabeležili tudi izredno razveseljivo in spodbudno novost : Viviana Kus je odigrala praktično vso tekmo in dokazala, da je že precej blizu tiste forme, ki jo je pokazala v svojih najboljših časih. Bila je med našimi i-gralkami gotovo najuspešnejša v bloku in napadu, nekoliko manj zanesljiva je bila le pri sprejemu servisa. Vsekakor bo za Meb o v drugem delu prvenstva velika okrepitev. Po tem, kar smo videli v Nervesi, menimo, da Meblo v nadaljevanju prvenstva ne bo igralo podrejene vloge. treba pa je odpraviti tista obdobja v igri, ko ekipa izgubi koncentracijo in dovoli nasprotniku, da v serijah niza točke. Na gostovanjih bo treba tudi obdržati mirnejše živce in ne nasedati provokacijam gledalcev, ki so v Nervesi bili izredno nešportni, pristranskim sodnikom, kot je bil sinočnji, pa treba odgovoriti izključno s še boljšo in bolj zagrizeno igro. (Mig) • PREDSEDNIK MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA Samaranch je rea Dunaju izjavil, da se bo Sovjetska zveza udeležila iger v Los Angelesu, če bodo ZDA spoštovale o limpijski pravilnik. • V MOŠKI ŠTAFETI smučarskih tekov v Bmssono v Aosti je zmagala Vzhodrea Nemčija pred Italijo A (De Zolt, Capitanio, Pol vara) in Jugoslavijo A (Kršinar, Klemenčič, Djuričič). Po zmagi s Torriano v ženski C-l ligi Tudi Sloga v skupini boljših V košarkarskem promocijskem prvenstvu Pomemben uspeh Doma Sloga — Torriana 3:2 (11:15, 15:2, 4:15, 15:6, 15:10) SLOGA: Mira, Maruška in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Tiziana Križmančič, Malalan, Vidah. Upanja in načrti Sloge so se uresničili. Potem ko so naše igralke dokaj nerodno izgubile na tujem nekaj pomembnih tekem, so v zadnjem srečanju prvega dela prvenstva odpravile pred domačo publiko vodečo Torriano in se s tem uvrstile v «pool» ekip, ki se bodo borile za napredovanje. Tekma je bila napeta in razburi ji va. Očitna je bila velika psihična o-bremenjenost, saj so naše igralke morale zmagati za vsako ceno. Temu so bili primerni tudi prvi nizi, ko je Sloga znala zaigrati v velikem slogu, potem pa krepko popustiti in skoraj pasivno sprejemati igro nasprotnic. V zadnjih odločilnih nizih pa je na dan le prišla večja želja do zmage naših deklet, kar je Torriano dokončno spravilo na kolena. Pri tehnični analizi moramo sicer pripomniti, da nismo gledali dovršene in hitre igre, a z agonističnega vidika so gledalci prav gotovo prišli na svoj račun in igralke so bučno navijanje poplačale z zmago, ki so si jo zelo želele. (INKA) Libertas Cormons — Breg 3:0 (15:6, 15:5, 15:10) BREG: Olenik, K. in S. Slavec, Debenjak, Stepančič, Klemše, K., T. in V. Kocjančič, Rauber, Žerjal. Brežanke so prvi del prvenstva sklenile s porazom. Po zmagi nad Slogo v sobotnem srečanju so «pla-ve» praktično že dosegle svoj cilj in zato tokrat niso bile motivirane. V primeru poraza Sloge pa bi bila ta tekma za domačinke izrednega po mena, zato so stopile na igrišče trd no prepričane v zmago. Zaigrale so odločno in organizirano, na drugi strani pa so Brežanke igrale poprečno, precej pomanjkljivo že v sprejemu, tako da tudi napad ni bil preveč zanesljiv. Vsekakor se hišo predale brez boja, čeprav bi se iz rezultata lahko tako sklepalo. (Sab) Bor — CUS 1:3 (15:11, 11:15, 11:15, 13:15) BOR: Furlanič, Vodopivec, K. in J. Tomšič, Bandi, čač, Godina, Jazbec in Favaretto. Tudi v zadnjem kolu prvega dela so borovke doživele poraz. V tekmi s CUS so morda lahko upravičeno računale na zmago (prvič so s tem nas protnikom izgubile s 3:2), a upanja so se po prvem, uspešnem setu izjalovila, čeprav so naše nasprotniku nu dile dokaj žilav odpor. Usodna je bila neprisebnost ob mreži v končnici setov. Omeniti velja, da je Montanari jevo v vogi podajačice uspešno nadomestila mlada Favaretto. Če potegnemo črto pod nastopi Borove sešterke lahko rečemo, da so dekleta pravzaprav v tem prvem delu igrala tako, kot je bilo pričakova ti, saj so vselej z dvignjeno glavo zapustila igrišče, čeprav je bilo že pred pričetkom prvenstva jasno, da je konkurenca zanje preostra. Važno pa je, da so iz kola v kolo igrala čedalje boljše. (S. F.) ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel Electronic shop — Vivil 3:1 (15:8, 15:11, 1:15, 15:13) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Černjava, Maver, Prašelj, Mervič, Gruden, Purič, Zandomeni, Paolina. V neposrednem boju za tretje mesto so Kontovelke izbojevale pomembno zmago. V borbeni in tehnično ddbri tekmi so premagale Vivil. Kontovelke so začele trdno prepričane v zmago, posebno ko je bilo očitno, da se «novinka» Paolina v igri popolnoma znajde. Z učinkovitim napadam in visokim blokom so v prvih dveh setih popolnoma onemogočile igro nasprotnic. V tretjem setu so nevarno popustile, a v četrtem spet zaigrale z vso vnemo in prepričljivo zmagale. (J.B.) ŽENSKA D LIGA Inter 1904 — Friulexport 1:3 (16:14, 14:16, 4:15, 14:16) FRIULEXPORT: Vera in Sandra Stoper, Ušaj, Venier, Pertot, Foraus, Garbini, Umek, Ukmar, Centazzo, Košuta in Požar. Inter, za katerega je bila tekma odločilnega pomena, je naše igralke presenetil z zelo tveganimi in natančnimi servisi. Dekleta Friulexporta niso sprejemala slabo, bendar se jim ni nikoli posrečilo, da tri res uveljavile svoje igre. Razigrale so se le v tretjem setu, ko so pokazale nekaj res izvrstnih kombinacij. V četrtem setu so nasprotnice že vodile s 13:9. a naše se niso predale. Prav zaradi velike temperamentnosti in samozavesti jih je treba za sinočnjo igro tudi pohvaliti. Lucinico — Sloga 0:3 (5:15, 12:15, 5:15) SLOGA: Kokoravec, E. in A. A-dam, Vidali, Kovačič, Sosič, Peršič, Križmančič, Tmovšček. Sloga nadaljuje s serijo prepričlji vih zmag v svoji skupini ženske D lige. Tudi Lucinico našim razigranim igralkam ni bil kos in je moral kar doma gladko položiti orožje. Sloga je praktično v vseh treh setih diktirala tempo igre in zmaga ni bila nikoli v dvomu. Z osvojenima točka ma se je Sloga že dve koli pred koncem uvrstila v skupino boljših šesterk, ki se bodo v nadaljevanju prvenstva borile za napredovanje v višjo ligo. (INKA) Edera — Dom 83:85 (49:41 ) DOM: Nanut, Mauro Dornik 8, Čubej, Semolič 12, Prinčič 4, Coretti 33, Terčič 11, Hvalič 6, Orzan, Krist ja nčič 9. PON: Hvalič v 39. min. V izredno ogorčeni tekmi so do-movci ponovno zmagali. Tokratni točki pa sta še toliko važnejši, saj so ju belo-rdeči izbojevali proti neposrednemu tekmecu za «play-off». Tekma je bila vseskozi zanimiva, čeprav so dom ovci igrali vse preveč nervozno. Naši so začeli dobro, še posebno v napadu in so z lepimi kombinacijami hitro povedli. Nato so začeli nerodno zgubljati žoge. Edera je to spretno izkoristila in povedla za 10 točk. Prednost so domačini z lahkoto ob držah, saj domovci sploh niso reagi rali. V zadnjih osmih minutah tekme pa je prišlo do pravega preobrata. Hvaličevi varovanci so prešli na a-gresivno obrambo mož moža in dohi teli Edero. Zadnja minuta srečanja je bila izredno dramatična. Z d verni prestreženimi žogami so domovci pre- šli v vodstvo za dve točki, v zadnji akciji pa so nasprotniki zgrešili poslednji met. Priznati moramo, da so naši igrali pod svojimi sposobnostmi, saj niso znali izkoristiti fizične premoči pod košema in tudi napadi so bili slabo odigrani. Treba pa je tudi poudariti izredno voljo do zmage vseh naših igralcev, ki so dah zares vse od sebe, še posebno pa sta se odlikovala Coretti v napadu in Terčič v obrambi. (S.L.) Bor Radenska — Alabarda 67:83 (28:41) . BOR RADENSKA: Sosič 16 (0:1), Maver 4 (0:1), Sancin, Klobas 10, Furlan 4, Race 10 (0:3), Kneipp, Čok 4, Pisani 2, Zobec 17 (1:4). Košarkarji Bora Radenske so proti tretjeuvrščeni Alabardi predstavili dokaj medlo igro in zasluženo izgubili na domačih tleh. Tržačani so od samega začetka srečanja spravili naše košarkarje v težavo z agresivno obrambo in jim tudi uspešno prestregli veliko žog ter potem razvijali hitre in učinkovite protinapade. Kljub temu, da je trener preveril vse razpoložljive igralce, se stanje na igrišču bistveno ni izboljšalo in gostje so do konca srečanja ohranili pridobljeno prednost v prvem polčasu. V Borovih vrstah so tokrat vsi igrali pod svojimi sposobnostmi. (Cancia) V moški odbojkarski C-2 ligi Dragoceni točki za Olympio Terpin Olympia Terpin — VBU Videm 3:2 (15:6, 11:15, 12:15, 15:5, 15:9) OLYMPIA: M. in Š. Cotič, Špacapan, D. in A. Terpin, Kuštrin, Batistič, Prinčič. Olympia Terpin je dosegla svojo tretjo zaporedno zmago proti zelo dobri ekipi VBU Videm in to pred nabito polno štandreško telovadnico. Igra je bila na visoki tehnični ravni, saj so se Videmčani izkazali s kombinatorno igro in zelo dobro o-brambo. Pri Olympii se je tokrat ze lo izkazala obramba in seveda tudi napad, nasploh pa lahko rečemo, da so naši igralci ponovili igro iz zadnjih nastopov, ki je bila občasno zelo učinkovita. S to zmago je Olympia utrdila tretje mesto na lestvici, saj je pustila za sabo drevišnjega nasprotnika, ki je imel isto število točk. Naši sedaj z upanjem gledajo na nadaljevanje prvenstva, kajti odpirajo se jim realne možnosti za uvrstitev v skupino najboljših. (M.Š.) Inter 1904 — Val 1:3 (15:7, 4:15, 3:15, 6:15) VAL: Plesničar, Orel, Petejan, Vi žintin, Faganel, Mučič, Lavrenčič, J uren in Jarc. Val je v Trstu dosegel sedmo prvenstveno zmago. Skromni Inter 1904 se je našim fantom upiral le v prvem setu, ki ga je proti vsakemu pričakovanju celo osvojil. Od drugega seta dalje pa je v ospredje prišla igra «belo-rdečih», ki so nasprotnika povsem nadigrali. Zaradi poškodbe se tekme ni udeležil Mavrici j Černič. Upajmo, da bo kmalu okreval, saj čaka naše fante že v prihodnjem kolu težka tekma z vodečo Metallurgico. (Zip) MOŠKA D LIGA Libertas Turjak — Bor JIK Banka 2:3 (13:15, 4:15, 15:11, 15:7, 3:15) BOR JIK BANKA: Batič, Pečenko, Bitežnik, Budin, Korbo, Gombač, Ma- rušič, Škabar in Stančič. Bor JIK Banka bo v drugem delu prvenstva igral v skupini boljših, potem ko je sinoči v Krminu tudi v povratnem srečanju premagal domači Libertas. Gostje so sicer dobro pričeli in v drugem setu nasprotnika povsem nadigrali, v nadaljevanju pa so močno popustili, kar je seveda Libertas izkoristil in izenačil na 2:2. Zadnji, odločilni niz, pa je bil le gola formalnost. Tokrat moramo pohvaliti Stančiča, ki je bil zanesljiv v obrambi in nezadržen v napadu, ter Batiča, ki je po dolgem času (slu ži namreč vojaški rok) spet zaigral in z natančnimi podajami izdatno pripomogel h končni zmagi. (D.P.) Jamlje Sobema — Pro Cervi-gnano 2:3 (15:13, 14:16, 15:12, 14:16, 11:15) JAMLJE SOBEMA: Vilko in Robert Antonič, Gergolet, Cotič, Pavel in Franko Bagon, Soban, Ivo Devetak. V četrtem setu so Jameljci praktično imeli tekmo v rokah. Vodih so s 14:13, ko je po’segel sodnik in jih hudb oškodoval. Poleg tega se je poškodoval še Soban, ki ni igral niti v petem setu, v katerem so Jameljci zelo popustih, potem ko so se dotlej zagrizeno borih. Tega poraza je res škoda, ker je Pro Cervignano neposredni nasprotnik za uvrstitev v sku pino za napredovanje. (Soban) Kras — Pallavolo Gradež 3:0 (15:2, 15:12, 15:7) KRAS: B., I. in L. Budin, L. in R. Milič, Rebula, Vesnaver, Z. Si-moneta. V manj kot uri dejanske igre so sinoči Kraševci odpravili žilave, a neučinkovite goste. Za «rdeče-bele» niso odbojkarji iz Gradeža bili enakovredni nasprotnik. Z njimi so nam reč naši opravili le lahek trening. Najbolj izenačen je bil drugi set, ko so gostje stalno zasledovali domačine. Ko so jim bili že za petami so se Miličevi varovanci nekoliko zbrali in takrat je Gradež odpovedal. V tej tekmi so se izkazah prav vsi igralci, ki so si nabrali novih izkušenj pred prihodnjimi, mnogo bolj zahtevnimi nastopi. (Z.S.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Lucinico — Naš prapor 0:3 (15:17, 8:15, 8:15) NAŠ PRAPOR: P. in D. Klanjšček, Mikluš, M. in F. Sošol, Bevčar, Grav-ner, Legiša, Pahor, Komel. Penza. V drugem kolu 1. moške divizije na Goriškem je šesterka Našega prapo-rja zasluženo osvojila v Ločniku nov par točk. Tekma je bila precej živčna, posebno v prvem setu v katerem so naši fantje že izgubljah s 14:7. (ik) DEČKI Italcantieri — Val 3:1 (15:5, 15:6, 11:15, 15:13) Kontovel — Ferroviario 85:78 DEČKI Kontovel — S. Azzurra 110:67 (46:30) MINIBASKET Breg — Ferroviario 12:38 (4:23) Olimpijske igre za bandikapirane INNSBRUCK — Avstrijski predsednik Kirchschlager in predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch sta včeraj uradno odprla 3. zimske olimpijske igre za handikapira-ne, na katerih se bo v raznih disciplinah pomerilo 454 tekmovalcev. Igre se bodo zaključile v petek, 20. t.m. 1. jugoslovanska košarkarska liga Olimpija boljša od Rabotničkega Olimpija —- Rabotnički 84:69 (41:28) OLIMPIJA LJUBLJANA: Mržek 4, Subotič 27, Hauptman 18, Todoro vič 9, Vilfan 16, Šantelj 2, Kotnik 9. LJUBLJANA — Košarkarji ljubljanske Ohmpije so včeraj proti Ra-botničkemu osvojih pričakovani točki. Ljubljančani so bili skozi vse srečanje boljši od gostov in so tudi povsem zasluženo zmagah. Poleg Olimpije pa je včeraj zrna gala tudi Jugoplastika, ki se bori kot Ljubljančani pred izpadom. Spli čani so doma premagali kar prvega na lestvici, zagrebško Cibono. Derbi kola je bil v Zadru, kjer je domače moštvo zasluženo odpravilo Šibenko. V drugem derbiju ko- la pa je beograjska Crvena zvezda doma premagala Bosno, medtem ko je Borac odpravil Partizana. Kljub porazu je Gibona še vedno sama na vrhu lestvice, ljubljanska Ohmpija pa je skuno z Jugoplastiko na predzadnjem mestu. OSTALI IZIDI Zadar - šibenka 82:72 (38:43), Cr vena zvezda - Bosna 90:82 (45:44), Jugoplastika - Gibona 87:86 (40:43), Borac - Partizan 98:94 (49:43), Bu-dučnost - IMT 78:71 (36:40). LESTVICA Gibona 20, Šibenka in Zadar 18, Bosna in Borac 16, Crvena zvezda 14, Partizan 12, IMT, Budučnost 10, 0-limpija in Jugoplastika 8, Rabotni' čki 6. Smučanje: ženski slalom za SP Francozinja P. Polen prva Zinijeva na 7. mestu, Nuša Tome 14. BADGASTEIN — V Badgasteinu je bil ženski slalom za svetovni pokal, skupno s petkovim smukom pa je včerajšnja preizkušnja veljala tudi za točke v kombinaciji. Francozinja Berinne Pelen je po daljšem času spet ugnala vso svetovno elito, zrna 8o_ si je priborila z odlično drugo vožnjo, saj je bila po prvem teku šele peta. Za njo se je na drugo mesto uvrstila letos odlična Avstrij ka Steinerjeva, tretja pa je bila Poljakinja D. Tlalka, ki je po prvi vožnji celo vodila. Glavna favoritinja, Švicarka Erika Hess je nekoliko razočarala, saj je bila skromna o srna in je le potrdila, da je trenutno v krizi in da bo morala do olimpi j skih iger svojo formo še precej popraviti, qe hoče poseči po zlatu. V italijanskem taboru so pričakovali, da bo njihova najboljša smu čarka Quario posegla v boj za sam vrh lestvice. Po prvem teku je sicer bila četrta, v drugi vožnji pa je napravila napako in odstopila. Najboljša je tako bila Zinijeva, ki je s sndmim mestom rešila ugled italijanskega smučanja. Solidna je bila Jugoslovanska To-mctova s štirinajstim mestom, Zavadlavova je v drugem teku odstopila, V kombinaciji je premočno zmagala Hanni Wenzel pred Charvatovo m McKinneyjevo in tako prevzela vodstvo tudi v svetovnem pokalu. VRSTNI RED SLALOMA 1- Pelen (Fr.) 1’34”47; 2. Steiner (Av.) 1’35”05; 3. Tlalka (Poljska) 135"08; 4. McKinney (ZDA) 1’35"24; 5- Kronbichler (Av.) 1’35"25; 6. Cooper (ZDA) 1'35”35; 7. Zini (Ita.) 136”U; 8. E. Hess (Švi.) 1’36”20; 9- H Wenzel (Lie.) 1’36”63; 10. Char-vatova (ČSSR) V37"05; 14. Tome (Jug.) 1'38”68. LESTVICA ZA SP L H. Wenzel 177 točk; 2. I. kPPle 173; 3. E. Hess 152; 4. Char-vatova 109; 5. Figini 1(M. Danes smuk v Wengnu? WENGEN — Zaradi «pretoplega vremena» in na nekaterih ključnih delih proge pomanjkanja snega so včerajšnji smuk za SP v Wengnu o-dložili na danes. Organizator pa se boji. da tudi da-nes smuka ne bodo mogli izpeljati, kajti ni pričakovati večjih vremen skih sprememb. Lepa priložnost za zagrebški Mladost Monter Večkratni jukoslovanski moški od bojkarski prvak — Mladost Monter iz Zagreba bo po vsej verjetnosti po dolgih 20 letih spet finalist v po kalu državnih prvakov. Odbojkarji iz Zagreba so namreč v prvi polfinalni tekmi v Madridu premagali Sanitas s 3:2 in če v povratnem srečanju premagajo španskega prvaka tudi v Zagrebu, imajo odprto pot do finala, kar bi za jugoslovansko moško od bojko, ki zadnja leta ni dosegla prav nobenih omembe vrednih rezultatov, spodbuden uspeh. Če se sneg in led ne bosta prej stopila... Sklep nogometne zveze je pravilen Slabe vremenske razmere v letošnji sezoni pošteno nagajalo tržaškim a-mctcrskim nogometašem. Številnim prekinitvam in odložitvam prvenstvenih tekem zaradi razmočenih igrišč se je ta teden pridružil še sklep pokrajinske zveze o ustavitvi tekem 3. amaterske lige zaradi snega in ledu, ki še prikrivata domala vsa, zlasti kraška igrišča. Moštva 3. amaterske lige (za razliko od drugih) niso dolžna usposobiti igrišča za igro, če jim vreme tega ne dovoljuje, zato je sklep zveze povsem pravilen in v skladu s podobnim sklepom, ki ga je bila podvzela pred časom. Seveda je odločitev o prekinitvi prvenstva naletela na negodovanje tistih društev, zlasti mestnih, ki so imela na voljo «očiščena» igrišča, vendar je treba poudariti, da je to pravzaprav edini način, da se zagotovi regularen potek prvenstva. Na sliki: posnetek s septembrskega derbija med Primorcem in Gajo. Današnje povratno srečanje na Padričah je odpadlo. V 2. italijanski Triestina v Še pred pričetkom prvenstva bi gostovanje Triestine v Catanzaru označili za zelo težko. Oznaka ostaja, vendar vzrok, ki jo utemeljuje, je povsem drugačen. Namesto na vrhu lestvice se je Catanzaro znašel na dnu, povsem osamljen. Za kalabrijsko moštvo je torej vsako srečanje že odločilno, saj mora nujno nadoknaditi zamujeno. Ni težko predvidevati, da bo Triestina naletela na izredno agresivnega nasprotnika, ki se bo na vse kriplje skušal otresti zadnjega mesta, ni pa rečeno, da bo tržaške igralce «morila» tudi publika, za katero kaže, da se je že sprijaznila s slabimi rezultati Catanzara in ne navija več tako angažirano za svoje ljubljence. Danes bo verjetno stopil na igrišče Catanzarov as Edi Bivi, ki se je z vodstvom kluba dalj časa prerekal v zvezi s svojim aranžmajem. Ko se je vendarle sporazumel in zaigral, pa ni upravičil slovesa golgeterja. Manjkal naj bi tudi branilec Marino, Kar zadeva Triestino velja omeniti, da sta si poškodovana Braghin in Romano popolnoma opomogla, vprašanje pa je, ali jih namerava trener Buf- nogometni ligi Catanzaru foni izkoristiti. Zagotovo ne bo igral Vailati, ki je diskvalificiran. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30) Atalanta - Campobasso; Cagliari -Monza; Catanzaro - Triestina; Como -Arezzo; Empoli - Varese; Padova - Cesena; Palermo - Cremonese; Perugia - Lecce; Pescara - Cavese; Pistoiese -Sambenedettese. Bo Udinese zopet nadkrilil Genoo ? Najvažnejša tekma prvega povratnega kola italijanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva bo prav gotovo v Genovi med Sampdorio in Inte-rjem. Milančani so v prvi tekmi doma izgubili z 1:2, obe ekipi sta nato igrali s spremenljivo srečo (Sampdo-ria nekoliko boljše), sedaj pa ju deli Domači šport Danes NEDELJA, 15. JANUARJA 1984 ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 9.30 v Štandrežu : Olympia Bertoli-ni - Mortegliano. NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Pieris 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Zarja - Domio; 14.30 v Ribiškem naselju: CGS - Kras 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Štandrežu : Ju ventina - Ternana ; 14.30 v Vilešah: Villesse - So-vodnje KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Repnu : Polet - Lav. Porto KADETI 10.30 v Dolini: Breg - Inter Milje; 11.30 na Opčinah: Polet - Barcola-na «B» NARAŠČAJNIKI 9.15 na stadionu «1. maj»; Bor -Scoglietto le točka. Vodeče na lestvici se bodo v glavnem pomerile s slabšimi nasprotniki. Najtežjo nalogo ima Juventus, ki igra v Ascoliju. Doma so Turinčani slavili zmago kar s 7:0, tokrat pa bržkone podviga ne bodo ponovili, saj si je Ascoli v zadnjih tekmah opomogel. Roma gostuje v Pizi in si že ne sme privoščiti poraza, isto pa velja tudi za Verono (proti Laziu) in Fiorentino (proti Napoliju). Pred zanesljivo zmago pa bi morala biti Torino in Udinese, ki bosta gostila Catanio oziroma Genoo. Videmčani se prav gotovo še spominjajo bleščeče zmage v Genovi, ko so zmagali kar s 5:0 in dvema goloma Žica. Takrat so se ambicije Udine-seja naglo povečale, v nadaljevanju prvenstva pa se je izkazalo, da ekipa vendarle ni tako močna. Kljub temu bi se z zmago Videmčani danes lepo povzpeli proti vrhu lestvice in utrdili položaj v boju za pokal UEFA. Spet bo igral doma tudi Milan, ki bo proti Avellinu skušal iztrgati točko, izgubljeno v tekmi z Udinesejem. Priprave na otvoritev «un 7f m •• m. ' A $'Mm* \ «e ~ .j 1 rnmmm w M Ok ~ Sarajevski organiza-Ji 14. zimskih olimpijskih iger se mrzlično pripravljajo m čedalje bli-ajoci se start velike prireditve, ki /), v Jugoslavijo privabila na tisoče ^krnovalcev in turistov. Prav zato »ehjo Sarajevčani zapustiti gostom ctrnboljši vtis in prav nič ni prepu-,cen°.improvizaciji. Vse mora steči orezhibno. Na zgornjem posnetku lahko vidi-o natančne priprave za slovesno o-oritev 14. Z01, ki bo na osrednjem sarajevskem nogometnem igrišču Ko-. Peč sto osnovnošolskih deklet Je Kljub mrazu in snegu prizadevno «Pl izoblikovalo pet značilnih «živih» o-limpijskih krogov, ki so sestavni del otvoritvene koreografije. V ozadju na tribunah pa je moč opaziti olimpijsko stopnišče, na vrhu katerega je žara z olimpijskim plamenom. ITALIJANSKA KOŠARKA Bic - Bancoroma Star - San Benedetto Po dragoceni zmagi nad Scavolini jem bo tržaški Bic drevi spet nastopil pred domačim občinstvom. Pomeril se bo kar z državnim prvakom Bancoroma, ki pa je letos le bleda senca lanske ekipe. V postavo se je sicer vrnil doslej poškodovani ameriški «play maker» Wright, a njegov doprinos ni še tak, kot bi lahko bil. Če se ne bo «prebudil» ravno v Trstu, lahko Tržačani računajo na drugo zaporedno zmago, ki bi bila še kako pomembna. Mnogo težja je naloga goriškega San Benedetta, ki bo igral v Varese-ju protj Staru. Lombardsko moštvo je doslej zelo ugodno presenetilo in zelo težko je, da bi Goričani osvojili zmago, ki pa je glede na njihov položaj že skoraj nujna. Vsekakor je njihova naloga skoraj brezupna. DANAŠNJI SPORED Bertoni - Simmenthal ; Binova - Latini; Indesit - Febal; Star - San Benedetto; Jollycolombani - Granarolo ; Peroni - Scavolini; Honky - Simac; Bic - Bancoroma. ■o 1 Jd O tommaCini rport boutique LI. Mazzini 37-39 — TRST moška - ženska - otroška konfekcija IZREDNA PRODAJA POPUSTI OD 20 DO 80% Popusti 20% UL. CARDUCCI 1 TRST TELEFON 62130 /pVSA OPREMA ZA ^ SNEŽNE RAZMERE ,„F°rnl di Sopra 40 - 120, Ravasclet-o 30 - 160, Nevejsko sedlo 70 - 210, n»? 2° - 80> Fiancava»« 80 - 200, aut 25 - 30, Matajur 10 - 60, Prato jamico - Osteau 10 - 20, Pra di «osco 70 - 140, Sauris 40 - 60, Sella j-auanzutan 30 - 60, Valdajcr 40 -h ' Ampezzo 30 - 60, Mariborsko Pone 40 - 50, Krvavec 80, Kranj-*la. g'>ra 30 - 50, Pokljuka 165, Za lrmk 25 - 35. Jadralni klub Čupa obvešča, da bo 12. redni občni zbor v petek, 20. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: otvoritev, poročila odbornikov, pozdravi gostov, diskusija, volitve novih članov v odbor in razno. Vabljeni vsi člani! 4.45 in iz Križa izpred spomenika padlim v NOB ob 5. uri. SK Devin obvešča, da sc predsmučarska telovadba nadaljuje vsak ponedeljek v scsljansld telovadnici od 17. do 18. ure. ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 18. t.m., ob 20.30 na sedežu združenja sestanek nogometne komisije. ŠD Mladina — smučarski odsek organizira dne 22. t.m. avtobusni izlet na Elmo v Sesto. Vpisovanje v domu A. Sirk vsaki dan. Odhod avtobusa z Opčin izpred Central bara ob IN VETROVKE IZ GOSJEGA PUHA IZREDNE CENE & KAKOVOST O velika izbira vetrovk • tehnične in termične hlače O ženski, moški in otroški kompleti • jopiči in plašči iz gosjega puha — Vse to le pri: SPORT VELEBLAGOVNICA # JL . J ZA ŠPORT M M FERNETIČI 24 ***""*"***™^^ IZREDNE PRILOŽNOSTI OB KONCU SEZONE Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zaseb nike mesečno 180,00, letno 1.800.00 din. za organizacije in pod|et|a mesečno 250,00, letno 2 500.00 din Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/It. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa IZTT Trst B0S član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 15. januarja 1984 Najverjetneje po krivdi zanikrnosti vodstva Požar v južnokorejskem hotelu terjal 36 mrtvih in 80 ranjenih SEUL — Najmanj 36 mrtvih in 80 ranjenih je prvi obračun požara, ki je izbruhnil v noči na soboto v hotelu «Dae A» v južnokorejskem prista niškem mestu Pusan. Po prvih oce nah gasilcev, ki so se trudili tri u re, da bi izolirali požar, a jim je to uspelo ko so plameni skoraj povsem uničili desetnadstropno zgradbo, je nesrečo verjetno pripisati eksploziji plinske peči v lepotnem ateljeju v četrtem nadstropju hotela. Od tod se je požar hitro razširil na zgornja in spodnja nadstropja, kjer je spalo 200 hotelskih gostov, in sicer neovirano, ker protipožarne naprave niso delo vale. Krivdo gre torej bržkone pripisati hotelskemu vodstvu, ki ni poskrbelo za njihovo vzdrževanje, navzlic večkratnim pozivom gasilcev in pristojnih oblasti. Tudi oprema sob je bila vse prej kot v skladu z varnostnimi normami, saj se je večina žrtev zastrupili! z dimom požganih preprog in zaves iz vnetljivih sintetičnih sno vi. Vsaj trije hotelski gostje so se hudo ranili, ko so se skušali rešiti s skokom z oken, eden je pa umrl po padcu z lestve rešilnega helikopterja. Žal podobne in še hujše tragedije niso novost za Južno Korejo. Leta 1974 je hud požar v seulskem hotelu «Daewang» zahteval 88 smrtnih žrtev, še hujši pa je bil obračun požara, ki je izbruhnil o božiču leta 1971 prav tako v Seulu v hotelu «Dayonkak», ko je v plamenih izgubilo življenje 165 ljudi. Krvavi izgredi v Hongkongu HONGKONG — Poulični izgredi, ki jih je v zadnjih dneh sprožila odredba angleških kolonialnih oblasti o po višanju avtomobilskih taks, so po vzročili poleg hude materialne škode tudi 32 ranjencev, policiji! pa je aretirala 131 demonstrantov. Gre za najhujše nerede od leta 1967, ko je pre bivalstvo množično protestiralo proti povišanju voznin na trajektih, ki povezujejo Hongkong z obalo. Tokrat so prvi nastopili s stavko taksisti, kar je povzročilo pravo prometno zmedo in sprožilo reakcije kakih 6.000 mia dincev, ki so oropali trgovine, uničili telefonske kabine in avtobuse in zažigali smeti. U LONDON Val slabega vreme na z zračnimi viharji, snegom in na livi, ki je zajel Veliko Britanijo, je povzročil vsaj 6 smrtnih žrtev. Več cest je zametlo, stotine družin so morale zapustiti hiše zaradi poplav, letalstvo in mornarica pa rešujeta ribi ške in manjše tovorne ladje, ki jih veter poriva k skalnati obali. Ranjeni hotelski gostje v pusanski bolnišnici (Te’efoto AP) Sporne fotografije neoblecenih lepotic BEOGRAD Kadar se v javnosti pojavi vest o tem, da nekdo toži časopis zaradi članka ali fotografije, je to dogodek posebn vrste. Občin stvo začne brskati po domačih arhivih, da bi se na lastne oči prepričalo, kakšna je zaboga tista fotografija, zaradi katere je toliko prahu. Potem so tu še govorice, pa ugibanja o «ozadju» in tako naprej. Tako se je lani jugoslovanska javnost precej razgibala zaradi vesti, da zelo popularna pevka narodnozabavne glasbe Fahreta Jahič, alias Lepa Brena, toži revijo «Novosti 8» zaradi naslovne fotografije. Prišlo je skorajda do ljudskega referenduma o tem, ali je Brena upravičeno užaljena ali ne. Užaljena pa je bila zelo in sicer zaradi tančice, skozi katero se je preveč videlo. In tisto, kar se je videlo, ni bilo preveč ponosno, ali vsaj ne vredno mila o «najlepši pevki tega desetletja». Potem se je Lepa Brena potolažila in naučila, da mora pred vsakim fotografiranjem skrbno predštudirati statiko svojega okrasja, nakar je zavladal dolgčas, dokler ni zagnala hrupa druga lepotica — Bernarda Ma rovt. Triindvajsetletno miss Jugoslavije je fotografiral sodelavec revije «Start», sedaj pa lepotička toži uredništvo za milijon novih dinarjev, ker so posnete slike tudi objavili. Sodišče bo odločilo, ali je njena prizadevnost upravičena ali pa bi se morda morala že prej prepričati, kaj bo počel fotograf s slikami v Evinem kostumu. Zlobneži kar glasno izražajo dvom, da bi se lepotica z mojstrom menila o fotografijah za osebno izkaznico ali za družinski album. Tretja tožba je nekoliko drugačnega kova, gre pa za fotografijo s pogreba Leonida Brežnjeva, ki jo je posnel Jadran Lazič iz pariške agencije «Sipa Press» (mož je sicer akreditiran tudi pri zveznem sekretariatu za informacije SFRJ). Beograjska revija «Nin» je, tako kot večina svetovnih ča sopisov, objavila sporno fotografijo na prvi strani — vendar prej, kot meni agencija, ni uredila potrebnih formalnosti. Ta malomarnost naj bi zdaj stala 1000 dolarjev. Vsi našteti primeri, če pustimo zdaj za konec šalo na stran, odpirajo dokaj resno poglavje zaščite avtorskih pravic in osebnosti. Res je namreč, da jugoslovanska zakonodaja dokaj podrobno opredeljuje omenjene in po dobne primere, da pa se jugoslovanski tisk doslej ni dosti zmenil za zakon. Članki, fotografije «letijo» iz časopisa v časopis, z navedbo avtorja ali brez, kakor komu ugaja. Dokler se seveda nekdo ne opeče, kot se bosta tokrat verjetno «Nin» ali tudi «Start». z. š. Miki Muster: Gusarji (60.) S.A.CA.T. ti nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel, 794306 - 772002 Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar na|bol|šega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 200123 At PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu z obvezo, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 450 LIR Kavne mešanice CREMCAFFÈ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 tanto parno |l| '.i' Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. KDOR KUPI REGISTER - BLAGAJNO S W E D A JE IZPOLNIL VSE POGOJE homologirana dne 23. 6. 83 št. 343149 rASweda Litton IÌ3IÌ3 POMENI REGISTER-BLAGAJNO ... KER ŽE 40 LET PROIZVAJA EDINOLE REGISTER-BLAGAJNE OP R.E.A.N. yp Ekskluzivni zastopnik TRST - Ul. Campo Marzio 6 - Tel.: (040) 733401 TRŽIČ - Ul. Matteotti 4 Tel.: (0481) 75050