Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno IS Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
it. 8. *»»"'«• *	Ljubljana, 22. februarja 1933.
Leto XIV.
Rokopisi se ne vračajo Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo u> oprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. J. Telefon tnter. št 32-59 Karu ti pri poštni hranilnici št 14.194
Učvrstitev Male crnlante
Politična napetost v Evropi. — Dva velika politična tabora. — Politično sodelovanje malih držav.
Današnji politični red v Evropi temelji na določbah mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene po svetovni vojni med državami-zmagovalkami in med premaganimi državami. Mirovne pogodbe so razdejale prejšnji red popolnoma; nekaj držav je izginilo, druge so ostale, toda v čisto novi obliki, cela vrsta držav pa je na novo nastala. Med te države spada tudi naša kraljevina.
Z novim redom pa premagane države niso bile in še danes niso zadovoljne. Pod pritiskom oborožene sile so morale sicer pogodbe podpisati, toda že od vsega pooetka je bilo jasno, da bodo premagane države napele vse sile, da dosežejo revizijo mirovnih pogodb. To se pravi z drugimi besedami: Po letu 1918. je orožje sicer utihnilo, zato pa se je toliko hujše nadaljevala diplomatska in gospodarska borba, ki še danes ni končana.
Čisto naravno je, da sta se morala v tej borbi izoblikovati dva velika politična tabora: v enem so se zbrale države, ki si priborjenih pravic niso dale kratiti, dasiravno so v mnogih vprašanjih (reparacije!) popustile, v drugem taboru pa so se zbrale države, ki hočejo na vsak način doseči izpremembo današnjega političnega reda v Evropi.
Prvo skupino držav vodi Francija, drugo skupino pa vodi Nemčija, katero podpira v najnovejšem času v jako izdatni meri tudi Italija.
Proti številnim poskusom za izpremembo današnjega političnega položaja v Srednji Evropi se je osnovala že pred leti zveza med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Ta zveza, imenovana Mala antanta, si je nadela nalogo, da brani sedanje politično stanje predvsem v Srednji Evropi; kajti vsaka izprememba današnjih političnih mej v Srednji Evropi bi porušila temelje, na katerih so zgoraj naštete države zgrajene.
Poleg tega glavnega temelja pa se je pojavila še cela vrsta drugih vprašanj, ki so bila vsem državam Male antante skupna, pojavila pa so se tudi vprašanja, v katerih je bilo težko doseči soglasnost. Kolikor bolj pa je rastel val revizijo-nizma zlasti na Ogrskem, toliko bolj so se morale države Male antante bližati druga drugi, dokler ni prišlo pretekli teden v Ženevi pod pritiskom današnjih političnih razmer do velevaž-nih sklepov o enotni politični organizaciji Male antante.
Ti sklepi so za nas zgodovinskega pomena, ker bodo določali vso našo vnanjo politiko za dolgo vrsto let.
Mi vemo, s kako velikimi žrtvami je bilo doseženo naše ujedinjenje, ki je naši državi določilo naše sedanje meje. Prav isto velja tudi za Cehe in za Romune. Te meje pa hočemo mi tudi braniti in jih ohraniti, kajti samo v svoji lastni državi nam je dana možnost, da se lahko nemoteno razvijamo y vsakem oziru. Mi ne hrepenimo
po tuji lasti, a tudi tega, kar je naše, si ne damo vzeti od nikogar več. In kakor smo odločni in hcčemo biti odločni mi v obrambi svoje lasti, tako so odločni v tem pravcu tudi Cehi in Romuui. Vse nas veže velika politična skupnost.
Razumljivo je pač, da so naši nasprotniki, ki komaj čakajo na razpad Male antante in njenih delov, zagnali silen krik, ko se je zvedelo za novo poglobljeno zvezo. A baš ta krik, ki odmeva iz časopisja nam neprijaznih držav, najbolje dokazuje, da smo na pravi politični poti.
Ta krik pa dokazuje še nekaj drugega. Dokazuje namreč, kako veliko pogreško so napravili oni, ki so baš v sedanjih silno kritičnih trenutki načeli vprašanja, ki posegajo silno globo-
Sedaj, ko se z vso resnostjo pripravlja zakon o strnenju malih občin v naši državi v velike občine, si dovoljuje pisec tega članka opozoriti kmetsko ljudstvo na važne reforme, ki bi se morale ob tej priliki izvesti v naši državi, ker so za prosto ljudstvo izredne važnosti.
Dočim male občine niso mogle tega vprašanja načeti, ga zamorejo velike prav lahko rešiti in bi bila ta rešitev ljudstvu v ogromno korist.
To vprašanje je obvezno občinsko sodišče v vseh civilnih sporih in navadnih žalitvah na časti posameznih oseb v dotični občini, tako da bi pred redno državno okrajno sodišče spadale preko občine samo zadeve zločinstva in hudodelstva.
Koliko se z neštetimi ne potrebnimi civilnimi pravdami ali prostimi žalitvami pri našem narodu zapravi denarja s povsem nepotrebnimi tožbami civilnimi ali iz vzrokov navadnih žalitev, to ve vsak pravi rodoljub pri nas na deželi, ki z žalostjo gleda, kako nepremišljeno ljudstvo zapravlja svoj zadnji dinar in kako se zadolžuje, da plačuje zastopnike, ki imajo v vsakem okraju na tisoče vknjižb in rubežev samo radi kakih civilnih pravd ali navadnih žalitev; nazadnje pa, ko obe stranki omagata, ker ali ena ali obe ne zmoreta več stroškov, se morata ali pobotati ali pa denarno slabejši zgubi pravdo, ker več ne zmore denarja za stroške ali pa mu zastopniki za stroške že ru-bijo in prodajajo ali pa ga nočejo več zastopati, ker jim ne more že prej naraslih stroškov izplačati.
Vsak ve, kdo najbolj čuti posledice takih nepotrebnih pravd; zopet občina, v kateri dotični pravdar stanuje. Kolikokrat se zgodi, da
ko v življenje Jugoslavije, Češke in Romunske. Vse, kar je nam neprijaznega in nasprotnega v, svetu, se je razveselilo do neba, češ, sedaj prihaja naš čas — vse, kar so ustvarile mirovne pogodbe, bo samo od sebe propadlo, mi bomo pa pobirali plodove razdiralnega dela. Ker pa naši neprijatelji sedaj vidijo, da so v svojih upih ogo-> ljufani in da nas še ni volja, da bi si sami zadrgnili vrv okoli vratu, zato sedaj kriče in vpijejo in zabavljajo, kar morejo, češ da smo mi tisti, ki hočejo podirati, ne pa oni!
Vse vpitje naših nasprotnikov pa nas ne sme motiti. Mi moramo biti samo mirni in složni in dokazati s svojimi deli, da hočemo ohraniti mir in red in da si ne damo od nikogar vzeti tega, kar je naše.
To je sedaj naša prva in glavna dolžnost. Ko bomo pa čutili, da je naša skupna državna hiša dovolj zavarovana pred rovanjem naših vnanjih nasprotnikov, takrat bo čas, ko bomo lahko načenjali vprašanja, ki se tičejo samo nas samih, ker jih bomo reševali lahko mi sami.
mora potem domača občina takega pravdarja rediti na stare dni, da hodi od hiše do hiše in oskrbeti otroke, ako so še mladoletni; zastopniki v pravdah pa so prodali njihovo vse premoženje in se niti najmanj ne brigajo, kdo bo redil otroke in ženo takih trmastih pravdarjev.
Prej so jim pripovedovali, da bodo zmagali v pravdi, potem pa, ko ni več denarja in premoženja, pa ga nikdo ne pogleda več in kruha prosi tak pravdar, ko ne more več delati zase in mnogokrat za otroke, pa le pri prebivalcih v lastni občini in če se ne da ne njemu ali otrokom, pa se zgodi dostikrat, da začnejo krasti ali si za silo sami živež jemati.
Pravi krivci teh pravd pa se v mestu takrat celo nič ne zmenijo za te reveže in v mesto še niti beračit ne smejo, ker ima vsak tak gotovo tablo na vratih z napisom »beračenje prepovedano«.
Ali naj ta metoda trpi večno ali se nikomur ne odpirajo oči, da je vse naše sodstvo zabredlo na podlago moči težkega kapitala in da je strahovito nevarno iti srednje premožnemu človeku si iskat pravice danes, ko se že zahteva naprej kar težke odstotke za državo za izrek pravde, vsaka vloga je podvržena težkim taksam in kolekom, zastopniki pa imajo za vsako večjo vsoto 25.000 Din kar za prvi narok za par minut 1000 Din in pozneje pa za vsako razpravo po par tisoč dinarjev od pol ure.
Torej za prvi narok 1000 Din, kar pomeni 2 ali celo 3 krave ali pa lepega vola, ki ga kmet mora rediti od 3 do 5 let in vsaka razprava, če stane 1000 ali 2000 Din, pa po 2 vola ali 3 do 4 krave, to so strašne številke.
Kako je to danes, da tega strahovitega izčrpanja nikdo ne vidi in se ne oglasi, da se mo-
Velike občine in naše sodstvo; temu primerne važne reforme I
rajo tudi tarifi teh gospodov zastopnikov prilagoditi duhu časa in silno padajočih cen poljskih pridelkov in živine.
Ko je lansko leto neki slovenski kmetski poslanec interpeliral v državnem zboru radi teh groznih tarifov, pa je neki gospod minister izrekel in zavrnil interpelacijo, da gospodje odvetniki ne zaslužijo preveč.
Porazno je to zabolelo vse prave rodoljube, iki vidijo dan na dan, kako taki zastopniški rodoljubi danes, ko se ne sme gnati sicer posestva na dražbo in živine, predlagajo vknjižbe z velikimi tarifnimi stroški in povrh še takse za vknjižbe, da je človeka kar strah, kdaj naj ljudstvo plača te dolgove iz zastopstva povrh pa še stroške za vknjižbo, pred katero je bila navadno tožba in nato izvršilnim potom vknjižba.
Istotako so prej mnogi trgovci kmetom naravnost vsiljivo kreditirali razno potrebno in nepotrebno blago, sedaj se pa terjajo dotični zneski potom zastopnikov, kar je vse združeno z izredno velikimi stroški.
Vendar pa bi bilo celo lahko mogoče, da bi se izdala naredba, da se mora za vsak dolg najprvo pozvati dolžnik s priporočenim pismom, da plača, ako ne plača, pa se da pri okrajnem sodišču najprvo na zapisnik, ki ga pozove na sodišče k razpravi, da ali pristane na plačilo ob gotovem roku ali pa si pusti vknjižiti in se dogovorita pri tej priliki upnik in dolžnik način odplačila in obresti dolga.
Sedaj se navadno dogaja, da dosežejo stroški izterjevanja dolga ali enako višino kakor dolg ali pa polovico dolžne vsote ali pa še dolžno vsoto celo presegajo.
Vse take in podobne civilne zadeve bi za-moglo skoro brez vseh stroškov reševati obvezno občinsko sodišče, kakor sem ga že prej omenil.
Ako se pomisli, da so v starih časih reševali naši predniki po župah ali srenjah vse epore in na ta način, da so si dotični izvolili izmed svoje župe ali srenje svoje občinske može, katerim so zaupali in pred te sta prišli ob določenem času obe stranki s svojimi pričami; tam so na podlagi zaslišbe obeh strank in prič potem zadevo razsodili ti možje ali 6tarešini.
Kje so takrat biti potrebni silno dragi zastopniki s svojimi visokimi tarifi, ki mnogokrat ugonobijo celo premoženje obeh strank ali ali pa ene stranke do polovice, druge pa celo?
Prepričani pa smo že kmetje davno, da bi vendar zamogli sodniki, ki imajo visokošolsko izobrazbo, soditi na podlagi prič tudi brez dragih zastopnikov, posebno če ima ena stranka ikako malo premoženje, ki si odvetnika ne more najeti, bi si ga druga stranka, ki ima pre-.moženje ali pa trmasto riskira, najeti ne smela; ^eplošno mnenje prevladuje med ljudstvom, da [bi učeni gospodje sodniki pravico morali najti Ipo zaslišbi prič brez umešavanja za drag denar od strani zastopnikov.
Na zaprositev zastopnikov revnih pri odvetniški zbornici pa prosto ljudstvo ne misli in mnogi tudi temu neplačanemu zastopstvu ne zaupajo posebno, manjši posestniki, ki plačajo preko 60 Din davka pa tudi do tega zastopstva sploh pravice nimajo.
Pisec tega članka zato predlaga čitateljem .»Kmetskega lista« v takojšnje razmišljanje, da i vsled nevzdržnosti teh visokih zastopniških tarifov vlada dovoli in odredi, da se osnujejo v velikih občinah, kakor se bodo sedaj združile, sodišča, da si vsi volilci občine iz-j volijo po 6 do 12 občinskih mož, ki imajo vsaj ljudsko šolo ali pa so na glasu kot izkušeni in pošteni gospodarji, brez kakih zločinskih kazni ■V svojem življenju.
Ti bi se vsak mesec sestali na sedežu občine vsaj po enkrat, ter bi odločil žreb, kateri sodijo dotični dan.
Najprvo zaslišijo stranke in skušajo doseči mirno poravnavo, ako to ni mogoče, predlagajo stranke za prihodnji sodni dan vsaka svoje pri-
če in te se drugi sodni dan povabijo in zaslišijo; nato razsodijo ti 3 možje in občinski tajnik pa je zapisnikar, ki nima glasovalne pravice.
Razsodijo ali soglasno ali pa tudi ako se izrečeta dva za pravdorek in tretji pa sme imeti tudi svoje mnenje in ga utemelji zakaj, ter se to vpiše tudi v zapisnik.
Ako, stranke s tem niso zadovoljne ali ena izmed obeh, sme apelirati na redno okrajno sodišče, ki pa potem mora zahtevati zapisnik obravnave pri občinskem sodišču za lažji pregled in presoja dotičnega primera.
Pri okrajnem sodišču pa, ako si ena stranka ne more ali noče najeti svojega zastopnika, si ga ne sme druga stranka isto tako najeti, samo, da ostane sodstvo v očeh vseh enako, ne pa samo za denarno močne ljudi.
Na občini stranke ne plačajo nič drugega, kakor malo določeno pristojbino, ki se ravna po tem, koliko časa so dotični občinski možje porabili za katero zadevo, tako da imajo dotični 3 člani občinskega sodišča plačano pošteno dnevnico za svojo zamudo in dejanske stroške dotičnega dneva.
Okrajno sodišče jih pa po izvolitvi na dobo 3 let, dokler traja funkcija občinskega odbora, pred začetkom te službe zapriseže, da bodo sodili vsekdar pravično po svoji vesti in so zato kazensko odgovorni, ako bi se kateremu dokazala velika nepoštenost pri tem poslovanju ali podkupljenje.
Vse te civilne spore, izterjevanje dolgov, motenje mej in žalitve, bi to občinsko sodišče
Za časa svetovne vojne so se spolne bolezni silno razširile, tako da so se vse države čutile primorane, da to nesrečo z vsemi močmi pobijajo. V krog držav, ki se resno trudijo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotove svojemu naraščaju zdravje, stopa sedaj tudi naša država z načrtom zakona, ki ga je te dni predložil narodni skupščini minister za narodno zdravje g. Ivan Pucelj.
Najvažnejše točke novega zakonskega predloga so sledeče:
Vsaka oseba, ki boleha na eni izmed navedenih bolezni, se mora takoj pričeti zdraviti. Vsakdo ima brezplačno pravico do pregleda in zdravljenja, in sicer v vseh državnih in samoupravnih zdravstvenih ustanovah, bolnicah, univerzitetnih klinikah, pri sreskih in občinskih zdravnikih. Vsak zdravnik, ki zdravi tako osebo, mora poučiti bolnika o nalezljivosti njegove bolezni, o obveznosti zdravljenja in o odgovornosti, ki mu jo nalaga zakon, če koga okuži. Nadalje ga mora opozoriti, da se ne more poročiti, dokler se popolnoma ne izleči.
Zaradi pouka širših ljudskih slojev bodo v sporazumu z vojaškimi in civilnimi oblastmi izdani vsi potrebni ukrepi za pospešenje propagande zoper spolne bolezni med vojsko, mladino in narodom sploh. Mladina se bo pričela poučevati o tej nevarnosti po svojem 16. letu starosti. Sredstva bodo predavanja, publikacije, bioskopske predstave itd.
Zakon določa otvoritev novih ambulanc za kožne in spolne bolezni in profilaktičnih postaj. § 8 zakona določa, da je otvarjanje javnih hiš kaznivo dejanje po § 281 kazenskega zakonika. Po § 9 mora vsaka oseba, ki se želi poročiti, predložiti potrdilo državnega ali samoupravnega zdravnika, da ne boleha na nobeni spolni bolezni. Vsakdo, bodisi verski predstavnik ali civilni uradnik, ki potrdi zakon brez takega potrdila, bo kaznovan po § 399 k. z.
gladko zamoglo rešiti, posebno ker je navadno že v vsaki občini ljudem itak znano, kdo je v pravici v dotični zadevi in kdo je povzročil spor iz nagajivosti, škodoželjnosti ali pa iz neopravičene lakomnosti.
Ako so stari narodi razsojevali svoje spore potom zato izvoljenih mož in naši pradedi, stari Slovani, ki so sodili pod vaško lipo, zakaj bi ne bilo mogoče to sedaj, ko je zavladala taka težka gospodarska kriza, vsled katere se toliko kmetskih rodbin vsled mnogokrat celo nepotrebnih pravd ugonobi in gospodarsko celo upropasti.
Kar dobi država na sodnih taksah od takih pravd, desetkrat zgubi na davčnih prispevkih; občine pa zgubijo 20- do 30krat toliko, ker morajo take rodbine potem ali otroke preskrbovati celo vrsto let ali pa stare pravdarje rediti po deset do dvajset let.
Ti visoki zastopniški tarifi se morajo znižati nemudoma današnjemu času primerno in odpraviti obvezno predpisano odvetniško zastopstvo, ker mnogo ljudi, bi se znalo zastopati tudi sami, če bi jim ne bilo po zakonu prepovedano.
Nadvse opravičena pa je zahteva, upeljava obveznih občinskih sodišč po prej razloženih načelih. Ta sodišča bi prihranila občinam na leto stotisoče premoženja in bi gotovo tričetrt pravd izravnala s poravnavo že doma, ter izredno razbremenila državna sodišča, na stotinam kmetskih družin pa ohranila njihov rodni, mili kmetski dom.
Prepovedano je zdravljenje spolnih bolezni brez osebnega pregleda bolnika, torej s pismom, dopisovanjem ali pošiljanjem zdravil. Prepoveduje se vsaka reklama Iekov zoper spolne bolezni bodisi ustna, bodisi po tisku. Osebe, ki prenesejo spolno bolezen, bodisi po naključju ali po malomarnosti na drugo osebo, zlasti dojilje, ali inficirani otroci na zdrave dojilje, bodo kaznovane po odredbah kazenskega zakona.
V vseh večjih mestih bo ministrstvo s sodelovanjem dobrodelnih društev in ustanov uredilo posebne domove za začasno preskrbo žena in deklet, ki prihajajo v mesto iskat službe in službe tamkaj ne dobe. Prav tako bodo ustanovljeni domovi za moralno ogroženo žensko mladino, kakor tudi zavodi za one, ki bodo kaznovani zaradi teh deliktov. Ce se ugotovi, da živi ženska mladina v moralno razrvanih rodbinskih razmerah, bo banska oblast storila vse potrebno, da se mladoletnica odvzame iz roditeljske ali skrbstvene oblasti ter odda bodisi v kako drugo rodbino ali ustanovo, določeno po zakonu.
Napad na novega ameriškega predsednika
Na povratku s svojega potovanja se je novi ameriški predsednik Roosevelt ustavil še v mestu Miami, kjer je govoril na glavnem trgu 15 tisoč glavi množici. Proti koncu govora pa je za-grmelo nanj in njegovo najbližjo okolico 5 zaporednih strelov. Roosevelt sicer ni bil zadet, pač pa je bilo hudo ranjenih 5 oseb, ki so bile v njegovi bližini, med njimi je do-bil najtežje poškodbe znani Ceh Cermak, župan mesta Ci-kaga. — Atentatorja so seveda v hipu prijeli ter ga razorožili. Gre za nekega Zangara, zidarja po poklicu, ki j« svoje dejanje izvršil v nekakem fanatičnem duševnem stanju.
Važen zahon za ljudsho zdvavfe
Zakonski načrt proti spolnim boleznim. — Odprava »javnih hiš«. — Kdor se bo hotel poročiti, bo moral imeti zdravniško spričevalo.
- Brezplačno zdravljenje.
fflivtemfo&ešTka afem
Pošiljanje orožja na Ogrsko. — Kršitev mirovne pogodbe. — Odločen nastop Francije na Dunaju. — Odpor avstrijske vlade.
f V malem mestu Hirteoibergu, v bližini av-i stri jpko-ogrske meje, stoji velika tvornica mu-nicije. V to tvornico so pripeljali pred nekaj meseci ogromno množimo orožja. Orožje je poslala v fabriko neka milanska tvrdka. Iz tvomice pa eo orožje vozili naprej na Ogrsko.
Vso to zadevo z orožjem so pa pograbili avstrijski socialistični listi in so javno obdolžili avstrijsko vlado, da krši mirovne pogodbe, ki zabranjujejo Avstriji izdelavo in predelavo in prevoz orožja. Za to razknitje ee so začela zanimati seveda takoj vse one države, ki niso v posebno prijateljskem razmerju z Madjari, v prvi vrsti Mala amtaota, ter so zahtevale od avstrijske vlade pojasnila. Malo antanto sta podprli tudi Francija in Anglija in francoski zastopnik na Dunaju je 11. t. m. izročil avstrijski vladi poziv, naj v 14 dneh odgovori na vprašanje, ali je orožje res romalo na Ogrsko, in naj odgovori, če jo je volja poslati orožje naaaj, odkoder je prišlo, kolikor ga je še v Hirienbergu.
S tem pozivom pa je dobila »hirtenberška
Konferenca za razorožitev
0 konferenci za razorožitev ali vsaj za zmanjšanje oboroževanja smo že večkrat poro-feali, a vselej smo naglašali, da ta konferenca ne bo rodila nikakega uspeha.
Potek dogodkov nam daje prav; ne čaka !nas razorožitev, ampak še večje oboroževanje.
Zaradi vojne med Japonci in Kitajci se silno oborožujejo Zedinjene države (na morju). Tudi Anglija in Francija ne držita rok križem, ampak obe državi sta sklenili svoje mornarice znatno okrepiti. Nemčija zahteva »enakopravnost« v oboroževanju, kar se pravi, da hoče (obnoviti svojo nekdanjo milijonsko armado. Celo sedanja Avstrija zahteva svojo »milico«, ravno tako pa tudi Ogrska in Bolgarska.
Za vsemi temi prizadevanji pa stoje v ozadju vsegamogočni »kralji topov«. Fabrike za (izdelovanje orožja delajo noč in dan in pošiljajo orožje v vse dele sveta. Od teh fabrik je | odvisen tudi jako velik del največjih svetovnih j časopisov, ki pod raznimi pretvezami vedno in 'vedno hujskajo narod proti narodu in državo ; proti državi in kakor nekateri časopisi trde, limajo kralji topov tudi za razne ministre in di-iplomate vedno dovolj denarja. Klic po »večnem j miru« pa postaja vedno šibkejši iri zato ne bi i bilo prav nič čudnega, če bi se konferenca za
■razorožitev nekega dne končala z novo vojsko... *
Vojna med Japonci in Kitajci
. »Spor« med Japonci in Kitajci, ki je nekaj j zimskih mesecev miroval, se je pretvoril po naj-! novejših poročilih v pravo vojno med obema dr-
Jžavama.
Vzroki prvotnega spora so v glavnem zna-;ni. Japonska dežela je silno gosto obljudena in i njeno prebivalstvo se silno naglo množi. Kljub neverjetni skromnosti Japoncev pa dežela le ne more prerediti vseh svojih ljudi in zato so si morali Japonci poiskati kako drugo, rodovitno in pa manj obljudeno deželo za naseljevanje svojega prebivalstva. Našli eo Mandžurijo.
Mandžurija je bila prej del ogromnega kitajskega ozemlja. Ker pa je Kitajska vsled revolucij, ki so tam divjale zadnja leta, popolnoma razrvana, se Kitajci niso mogli posebno upirati Japoncem, ko si ti začeli prodirati v Mandžurijo; lep kos Mandžurije tvori dane« posebno neodvisno državo pod japonskim nadzorstvom.
Japonci pa hočejo prodirati še naprej in zato so začeli novo vojno.
afera« kar če® noč evropski pomen. Oglasile eo ee vse države, ki Franciji niso posebno naklonjene in vse eo začele bolj ali manj ostro protestirati, češ da je Avstrija neodvisna država, s katero se mora tudi temu primerro postopati.
Tudi avstrijska vlada nd z odgovorom čakala do 25. februarja, ampak je odgovorila že 1 teden prej, »da ne more posegati v zasebne pravice podjetnika.«
Kako se bo poslej razvijala vsa »hirtenberška afera«, danes ne more nihče vedeti. Ce se pa spomnimo na to, kakšno veliko razburjenje je mednarodni politiki povzročila vest zinanega angleškega časnikarja Sleeda (reci Stid-a) o že sklenjeni zvezi med Italijo, Nemčijo in Ogrsko, na drugi strani pa vest, da so si ustvarile države Male antante močno in enotno skupno organizacijo, potem si pač lahko predstavljamo, kako strašno je vsa Evropa razmajana in v takih časih postanejo pošiljatve orožja lahko silno nevarne!
Društvo narodov, čegar članici sta obe državi, ni pomagalo nič in krvavega obračuna ni moglo preprečiti. Japonci se za vse opomine diplomatov niso zmenili, ampak so zagrozili samo z izstopom iz Društva narodov. Doma so pa sklenili najeti veliko vojno posojilo in se oborožujejo, kolikor se morejo.
Težko pa je prerokovati, kako se bodo obnašale proti Japoncem druge države, ki imajo na daljnem vzhodu svoje velike interese.
Tu gre v prvi vrsti za Rusijo, ki bo odrezana od Velikega oceana, če zasedejo Japonci vse, kar nameravajo.
Ogromne interese imajo na Kitajskem tudi Zedinjene države, ker leže v trgovini s Kitajsko naložene silne miljarde ameriškega denarja. Tu bodo morale Zedinjene države nekaj ukreniti in po najnovejših poročilih nameravajo v Ameriki res zgraditi veliko število novih vojnih ladij. Tudi Angleži, Francozi in Holandci so v vzhodni Aziji zelo prizadeti, ker imajo vse te države tam svoje obsežne kolonije, kjer pa se domače prebivalstvo evropskemu gospodstvu že pričenja upirati. Zato je nevarnost, da se bo zanesel spor iz Azije tudi v Evropo in na ves svet, jako velika.
*
Pred volitvami v Nemčiji
Poročali smo že, da je sedanja vlada v Nemčiji razpisala nove volitve za nemški državni zbor za 5. marca.
Te volitve pa so praktično brez pomena, ker ne bodo sedanjega stanja prav nič izpre-menile.
Hitlerjeva vlada res pritiska na volilce z vso eilo in je storila vse, da opoziciji onemogoči vsak večji uspeh. Svoboda tiska je v Nemčiji popolnoma ukinjena in samo zadnji teden je vlada ustavila za 3 dni nad 600 časopisov. Tudi svoboda zborovanja je silno utesnjena; opozici-jonalni volilci (komunisti, socialni demokrati in katoliški centrum) se skoraj ganiti ne morejo, dočim uživajo narodni socialisti (pristaši kance-larja Hitlerja) vse pravice in vso pomoč vlade.
A tudi če bi vlada pri volitvah ne imela uspeha in bi ostala brez večine v parlamentu, vlada ne bo odstopila, ampak bo ostala na svojem mestu. To že zatrjujejo člani sedanje vlade sami na svojih shodih. V Nemčiji torej ne moremo še kmalu računati na kakšno naglo ali redno politično izpremembo in je prav verjetno, da se utegne sedanji sistem držati še nekaj let.
Iz državnega zbora
Narodna skupščina nadaljuje razpravo o občinskem zakonu, senat pa je pričel razpravljati o volilnem zakonu.
V	teku teh razprav je prišla v senatu in tudi v skupščini beseda tudi na preureditev države. Bivši minister dr. Superina je prečital v senatu izjavo, ki se ne razlikuje mnogo od znanih drugih »punktaških« izjav, odgovarjal pa mu je bivši hrvatski ban dr. Šilovič. Ta izjava je vplival« tudi na skupščino, kjer so jo razni poslanci zagovarjali, drugi pa je niso nič manj odločno obsojali.
Poseben odsek skupščine pa proučuje vpra« šanje končne likvidacije agrarne reforme.
Tudi državni proračun bo v kratkem sprejet? finančni odbor je že sprejel vsa naknadna določila, ki dobe s finančnim zakonom svojo zakonito veljavo.
*
Likvidacija agrarne reforme
(Iz poročila g. ministra Demetroviea.)
V	odseku Narodne skuštine, ki razpravlja o likvidaciji agrarne reforme, je poročal o doslej izvršenem delu na agrarni reformi tudi minister za poljedelstvo g. Juraj Demetrovič. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče podatke:
»Po vojni ni bilo v nobeni državi agrarno vprašanje tako zamotano kakor v Jugoslaviji« Bojevniki, ki so se vračali z raznih bojišč domov, so našli svojce sestradane, okrog njih pa sama veleposestva. Položaj je bil tem težavnej-ši, ker je v naši državi le malo velike industrije. Zato je spadala agrarna reforma med prve zakone, ki jih je morala rešiti naša država.
Rešitev tega vprašanja pa ni bila lahka, ker je skoraj vsaka dežela imela svoje posebno agrarno pravo.
Ni torej čudno, da se je končnoveljavna re< šitev agrarne reforme vlekla skoraj 10 let, večinoma iz strankarsko-političnih ozirov.
Šele režimu od 6. januarja je bilo mogoče, da uredi to vprašanje na kolikor mogoče pravi« čen način. To se je zgodilo z zakoni o likvidaciji agrarne reforme za različne pokrajine. Šele se* daj je bilo mogoče vsa še odprta vprašanja končnoveljavno urediti.
Ko bo pa že predloženi zakonski načrt sprejet in ko postane zakon, lahko računamo, da bo L 1933 v severnih krajih (torej tudi pri nas) izvršenega vsaj tri četrtine vsega dela. Do konca 1. 1933 bo na agrarne interesente predpisanega v zemljiški knjigi nad 800.000 oralov zemlje.«
*
Pomembna kmetijska akcija v kranjskem srezu
Po prizadevanju sreskega načelstva v Kranju se je ustanovil dne 18. februarja t. 1. v: škofji Loki krožek za pridelovanje travnih semen. V krožku so posestniki iz Vinharjev pri Poljanah nad Škofjo Loko, en posestnik pa iz Kokrice pri Kranju. Ti imajo že izkušnje na tem polju in je pričakovati, da se iz prvih početkov, kmalu razvije nova pridobitna panoga za umne kmetovalce, ki bi se specializirali v pridelovanju travnih semen. Ta panoga ima vso bodočnost, ker: zavisi od nje izboljšanje našega pridelovanja kr« me in s tem seveda živinoreje in mlekarstva. Pri-« delovanje semen je pri nas z majhnimi izjemami čisto novo, a vendar že davno nujno potrebno,, saj gre iz države obilo denarja za nakup dragih travnih semen, ki bi jih prav lahko doma pride* lovali in z dobičkom prodajali. Na ustanovitve* nem sestanku v Škofji Loki, ki ga je vodil k men tijski referent Sustič se je sporazumno določil tudi »travni izbor« kot podlaga glede vrst trav« V izboru so trave, ki so iz strokovnega in kup* čijskega vidika najbolj važne. Razven trav bodo' člani krožka pridelovali tudi seme bele detelje ter ro7i'čka«te nokote, ki sta za sestavo travnihi mešanic zelo važni.
Mladina
Otvoritev III. fantovskega tečaja »Zveze kmetskih fantov in deklet«
Komaj dober mesec je, kar je »Zveza« priredila uspeli I. dekliški tečaj, ki ga je obiskovalo 41 tovarišic, večinoma članic »Zvezinih« društev. Nešteta pisma odbornikom »Zveze« kot tudi »Zvezi« sama zgovorno pričajo, kako koristne in poučne ter tudi prijetne so bile dekletom ure na tečaju. Plodno je naložen dragocen kapital izobrazbe v teb vrlih dekletih; med »Zvezo« in dekleti je spletena neporušma vez, ki inas vse druži v delavoljno armado mladega kmetskega gibanja.
Dasi so tečaji združeni z velikim trudom ter gmotnimi žrtvami, je vendar »Zveza« na svoji začrtani si kulturni in vzgojni poti neomajna in nepopustljiva. In prav je tako, zakaj »Zveza« mora vršiti svojo zgodovinsko važno kulturno in socijalno nalogo: prebujajoči se kmetsko-delavski mladini mora biti duhovno ognjišče, učiteljica in vzgojiteljica, voditeljica kmetskih fantov in deklet v bodočnost kmetskega stanu.
Dobro orijentirana dekleta so zdaj še krep-keje prijela za delo v svojem domačem društvu, a ne le v društvu, temveč tudi na lastnem domu s pridom uporabaljajo na tečaju pridobljeno izobrazbo. Tako so se naši fantje mogli brez večje skrbi za svoja društva odtegniti društvenemu delu za par dni; 47 jih je prihitelo na »Zvezin« fantovski tečaj, ki se vrši od 20.—28. t. m., da tu še močneje izpopolnijo svojo izobrazbo ter poglobijo svojo prirodno inteligenco in si razširijo svoje duševno obzorje.
Otvoritev III. fantovskega tečaja se je vršila v ponedeljek, 20. t. m. v Zbornični dvorani Kmetijske družbe. Navzočim tovarišem tečajnikom, številnim predavateljem in prijateljem kmetske mladine je predsednik »Zveze« tov. Ivan Kronovšek želel iskreno dobrodošlico in kmetsko mladinski pozdrav. V svojih nadaljnjih izvajanjih je obširno orisal pomen tečaja ter cilj, ki ga »Zveza« skuša s takimi tečaji doseči. Kratkotrajni so sicer ti tečaji, toda dosedanje izkušnje pričajo, da kmetskim fantom nudijo vsega v zadostni meri. In to še posebno zato, ker fantje sami posvečajo tečajem vso svojo pazljivost ter tako ničesar ne zamudijo, Iker se pač zavedajo, da je naše mlado gibanje življenjska šola in edino pravilna orijentacija za vso kmetsko-delavsko mladino. — Otvoritvenemu govoru tov. predsednika je sledilo poročilo tajnika tov. Vlado Krefta, ki vodi tečaj. Iz poročila je razviden ves načrt tečaja, tako predavanj ter ostalih obiskov kulturnih in gospodarskih ustanov. Številna predavanja zavzemajo vsa važna vprašanja, ki morejo zanimati v kmetsko-mladinskem gibanju udejstvujočega se fanta ter mu koristno služiti v življenju. Načrt predavanj kot tudi tečaja je skrbno sestavljen.
Kot domačin je v imenu Kmetijske družbe pozdravil tovariše tečajnike tov. Ivo Sancin, kmetijski nač. v pok. Želel jim je čimveč uspehov na tečaju ter izrazil trdno prepričanje, da bodo na tečaju pridobljeno znanje znali zmeraj * pridom obrniti v korist kmetskega stanu.
Sledila so še različna pojasnila glede tečaja samega, nakar je bila uspela otvoritev zaključena.
Korajžnim in zavednim našim fantom le želimo, da se kar najbolje počutijo med nami ter sprejmejo na tečaju čimveč znanja in dobrih vtisovl
Delo naših društev;
Tomišelj pod Krimom. V nedeljo 12. t. m. se je vršil tu občni zbor društva K. F. I. D. »pod Krimom«. Najprej bo poročali o svojem delu odborniki, katerih pozitivna poročila bo bila z odobravanjem sprejeta, nakar se je prešlo k volitvam. Predsednikom je bil izvoljen M. Furlan, podpreds. Angela Mavec, tajnica Helena Modiče-va, učiteljica, blagajnik P. Janežič. Odborniki: A. šusteršič, A. Milavčeva, Mici Kumševa, Modic Anton, Smole Peter, Pavla Modičeva, Susman Ivan. V nadzorstvo sta bila izvoljena Janez Kum-še in Jerica Furlanova, za delegata pa šušteršič Tone in Kocjan Alojz. Po volitvah je povzel besedo zvezni tajnik tov. Kreft, ki je povdarjal važnost kmetskih organizacij, katere morajo propagirati zavest skupnosti našega stanu. Tov. Škafar, društveni prosvetar, je poročal o izvršenem delu članov in članic ter jih pozival k nadaljnji požrtvovalnosti. — Z delom naprej — do ciljev
— do zmag.	— an —
*
Studenec-Ig. V nedeljo, dne 12. februarja je imelo »Društvo kmetskih fantov in deklet« svoj letni občni zbor, v brezalkoholni gostilni Antonije Bolha. Podana so bila poročila o celoletnem delovanju društva, ki so bila povsem zadovoljiva. Izvoljen je bil stari odbor, z izjemo tajništva, tajnik Tominc Ivan je odložil svojo funkcijo, njegovo mesto pa je prevzela novoizvoljena tajnica Albina Zalarjeva.
Ponikva ob juž. žel. V Celju sta se pred kratkim poročila tov. Ivan Rečnik, tukajšnji posestnik s tovarišico Roziko Mastnakovo, posest-nikovo hčerko iz Dramelj in članico »Društva kmetskih fantov in deklet« istotam. Mlademu paru iskreno čestitamo, želeč jima v zakonu mnogo sreče!
f>z». (Ježe f&cmf
specialist za zobozdravništvo, čeljustno kirurgijo in ortodontijo
ordinira od 6. februarja dalje
LJUBLJANA, Gajeva ulica šfev. 1-1
(nebotičnik), telefon 33-93 od 8. -13. in 14. -19. ure
Št. Jurij ob Taboru. V podružnični cerkvi v Kapli sta se poročila gospod Stane Jančigaj, učitelj v Sevnici s tovarišico Slavico Apatovo, hčerko ugledne rodbine v Pondorju in agilno članico »Društva kmetskih fantov in deklet« v Št. Jurju ob Taboru. Upamo, da bosta novo-poročenca tudi zanaprej vneto sodelovala pri našem kmetskem pokretu in jima kličemo: mnogo sreče!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Poročila sta se 15. februarja t. 1. g. Matija Pečkaj, davčni upravitelj v Kozjem z gdč. Minko Drofenikovo iz Št. Petra pod Sv. gorami. Novoporočencema želimo v zakonskem stanu obilo sreče! — Tudi pri nas se je začela gibati kmetska mladina, katera si bo ustanovila svojo mladinsko organizacijo »Društvo kmetskih fantov in deklet«, kar z veseljem pozdravljamo. Saj imamo dovolj korajžnih in sposobnih fantov in deklet, od katerih pričakujemo, da bodo tudi sami znali nekaj ustvariti in dvigniti izobrazbo pri naših kmetskih ljudeh.
Birčna vas. 12. t. m. se je vršil občni zbor našega »Društva kmetskih fantov in deklet«. S tem se je naše društvo na novo poživilo in upati je, da se je s tem pričela nova doba našega društvenega delovanja. Občili zbor je bil prav lepo obiskan, kar je dokaz, da je tudi med našo mladino zmagovito prodrla naša kmetska misel; zdaj je treba le še krepke organizacije in uspehi ne bodo izostali.
Toliko Casa^ dokler bo kmet samo čakal in poslušal kaj bodo gospod rekli, toliko časa se bo kmetu slabo godilo.
Olimlje pri Podčetrtku. V začetku meseca se je pri nas vršil ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet«, ki se ga je udeležilo lepo število kmetske mladine. Po poročilih pripravljalnega odbora j© bil pri volitvah izvoljen naslednji odbor: predsednik tov. Straus Franc, podpredsednica tov. Kukovičič Ljudmila, tajnik tov. Cernigoj Karel, blagajnik tov. Hoh-njec Anton; odborniki: tov.: Jakopina Ignac, Jakopina Franc, Žagar Anton, Mraz Anton, Bo-slič Anton, Tepež Josip; nadzornika Plevnik Alozj in Škorjanc Alojz.
Svoj prvi nastop priredi društvo v kratkem z dramatskimi igrami, o čemer bomo še poročali.
Zapoge. Redni občni zbor našega »Društva kmetskih fantov in deklet« se bo vršil 5. marca.
Draga pri Stični. 12. t. m. se je vršil pri nas ustanovni občili zbor »Društva kmetskih fantov in deklet«, ki se ga je udeležila številna kmetska mladina. Po rednih poročilih so sledile volitve. V odbor so bili izvoljeni: predsednik tov. Erjavec Janez, podpredsednica tov. Urška Kek, tajnik tov. Jože Dremelj, blagajnik tov. Jurij Bro-zovič; odborniki tovariši Alojzij Škrufca, Anton Sever, Anton Mehle, Janez Kastaneto, Ignac štrubeilj, Franc Kek, Ivanka Miklavčič, Alojzija Lavrič, Jože Lavrič, Franc Slepič; nadzornika Anton Brčan, Tončka Štrubelj; delegat »Zveze« Alojz Potoikair.
Društvo bo v kratkem priredilo več prireditev, kar bomo še poročali.
Ponikve na Dol. V nedeljo, 5. febr. t. 1. se je vršil pri nas sestanek kmetske mladine. Prijazno sobo tovariša Adamiča so napolnili številni domači in okoliški fantje in dekleta. Sestanek je otvoril tov. Edi Zgonc, ki je iskreno pozdravil navzočne tovariše in tovarišice, predvsem predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Kronovšeka, ki je vsem navzočim razložil pomen »Društev km. fantov in deklet«, ki imajo nalogo vzgajati našo kmetsko mladino in ji dati potrebno izobrazbo. Fantje in dekleta so dobro razumeli govornikove besede in eno-dušno odobravali ustanovitev »Društva kmetskih fantov in deklet«. V pripravljalni odbor smo izvolili same vredne fante in dekleta, ki nam jamčijo, da bo društvo uspešno delovalo. Predsednik je pa tovariš Edi Zgonc. Zadovoljni smo se razšli s trdno vero, da bomo vse sile posvetili razmahu našega novega društva.
Orla vas. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet in Sokolska četa sta igrali 12. februarja t. 1. v Mozirju Tiranovo igro »Razbojnik Guzaj«. Dvorana je bila popolnoma zasedena in smo med gledalci opazili večino mozirske inteligence. Igra je občinstvu zelo ugajala. V prijetno dolžnost si štejemo, da se mozirskim bratom Sokolom najprisrčnejše zahvalimo za njihov trud in požrtvovalnost, ker so nam pripomogli, da je prireditev tako častno uspela. — Nismo se mogli načuditi vzorni disciplini in redu, ki vlada med tamošnjim članstvom; presenetila nas je njihova neprisiljena naklonjenost, ki so nam jo ves čas izkazovali. Vsem vrlim bratom Sokolom še enkrat prisrčna hvala!
Opozorilo naročnikom!
Vse cenj. naročnike, ki dolgujejo na naročnine za nazaj še kak znesek, opozarjamo tem potom, da vsak prizadeti vsaj do konca tega meseca svoj zaostanek porama. Vsakomur, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo žal primorani nadaljnje pošiljanje Kmetskega lista ustaviti.
Pri slabem počutju >e naravna »Franz Jo-sefova« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo iežko-če in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov h alijo soglasno prav milo učinkovanjem Fran* Josefo-ve« vode, ki je posebno 'zborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz Josefova« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kmetska smučarska tekma na Blokah
>Društvo kmetskil^ fantov in deklet« na Blokah priredi v nedeljo 26. t. m. veliko smučarsko tekmo za društveno prvenstvo. Pričakovati je, da bodo snežne razmere zelo ugodne ter da tekmo poseti čimveč prijateljev ter tovarišev kmetskega gibanja.
*
Dolgovi občin in cestnih odborov
Danes človek nerad bere o dolgovih. In mi i tudi neradi pišemo o njih. To pot pa jih navaja-jmo le kot nekako statistiko, ki pa seveda ni l samo statistika, temveč težko in odgovorno breme naših občin in cestnih odborov.
Od zadolžitve vseh samoupravnih teles v ■ Jugoslaviji odpade na Dravsko banovino ena j petina. V Dravski banovini je z dolgovi obremenjenih samo 160 občin, torej 16 odstotkov. V vsej državi pa je obremenjenih z dolgovi 43C0 podeželskih občin in je tudi pri njih zadolžitev kakor v Dravski banovini razmeroma majhna. Pretežni del samoupravnih dolgov odpade namreč na mesta. Dolgovi 212 mestnih občin brez sedežev banovin in Beograda znašajo 383 milijonov. Na 28 mest Dravske banovine odpade |okrog 100 milijonov. Dolgovi mest, ki so sedež banovin, in Beograda znašajo okrog 953 milijonov ter odpade na Beograd skoraj polovica 452, na Ljubljano pa okrog 148 milijonov.
V Dravski banovini so brez dolgov nasled-inje občine: Braslovoe, Brežice, Dolnja Lendava, i Gornji grad, Kostanjevica, Kranj, Lemberg, Ljubno, Metlika, Motnik, Muto, Pilštanj, Planina, j Planina pri Sevnici, Podčetrtek, Radovljica, Raj-: henburg, Rečica ob Savinja, Rogatec, Sodražica, Studenica, Sv. Jurij ob južni žel. okolica, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Trojica, Turjak, Turnišoe, Vače, Velenje, Vitanje, Veržej in Žalec.
Celokupna zadolžitev podeželskih, trških in mestnih občin v Dravski banovini in banovine dosega 380 milijonov. K temu je treba prišteti še dolgove sireskih cestnih odborov. Od 25 sre-skih cestoih odborov izkazuje dolgove 11 odborov v skupnem znesku približno 8 milijonov.
Na vsakega prebivalca v državi odpade 117.77 Din od teh dolgov, v Dravski banovini sami pa 278.71 Din.
*
Našo koroško pesem preganjajo
Našim čitateljem je se v spominu zmagoviti uspeh koroške pesmi, s katero so nas prišli pred nedavnim pozdravit ter olajšat sebi in nam gorje koroški kmetski pevci. Med njimi je bil tudi Janez Kropivnik z Brnce v Ziljski dolini, ki je bil zaposlen v tamošnji lesni industriji. Ker je prišel k nam s svojo pesmijo, je bil odpuščen takoj iz službe. Postal je žrtev svoje narodne zavednosti in prelepe koroške narodne pesmi. — Kaj, ko bi še pri nas tako postopali z vsemi avstrijskimi državljani, ki sede pri nas v dobrih službah?
V Evropi je 140 milijonov kmetov
Poslednji statistični podatki izkazujejo v Evropi 140 milijonov kmetov. Največ jih je v evropski Rusiji, namreč 77 in pol milijona, najmanj pa v državah Finski, Litvi in na Švedskem. Sorazmerno celokupnemu prebivalstvu v državi je največ kmetov na Bolgarskem, kjer jih je 87 odstotkov, zatem pride Rusija z 80 odstotki in nato Jugoslavija z 78 odstotki ter Romunija z 72 odstotki. Najmanj pa je kmetov v Angliji; taon tvorijo le 7 odstotkov celokupnega prebivalstva. — 140 milijonov: lepa armada, če bi bila složna in enega duha!
Značilen upor
V vzhodni Aziji imajo tudi Holandci nekaj velikih otokov v svoji posesti kot kolonije. Te kolonije čuva del holandske vojne mornarice. Na vojnih ladjah pa je zaradi tamošnje vročine zaposlenih tudi precej domačinov, ki so pa precej slabše plačani kakor evropski mornarji.
Zaradi preslabe plače so se domačini na neki ladji uprli in so z ladjo pobegnili. Druge ladje in letala so sicer uporno ladjo dohitele in premagale, toda ves ta slučaj kaže prav jasno, da se ogromna Azija prebuja in da se evropsko gospodstvo nad Azijo močno bliža svojemu koncu.
MR.&AHOVE«
Planinlta čaj
Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri, preprečuje poapnenje žil, pospešuje cir! Racijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20 — v apotekah.
3>0Pbt
Kmetijski tečaj v Zgornji Besnici. Sresko na-čelstvo kranjsko bo priredilo v Zg. Besnici pri Sv. Joštu celodneven živinorejski in sadjarski tečaj in sicer v nedeljo 12. marca t. 1. Razven predavanj iz obeh strok se bodo vršile obširne praktične demonstracije v hlevih, svinjakih in v sadovnjakih. Tečaj prične ob 8. uri dopoldne in traja z opoldanskm odmorom do 5. ure popoldne. Kmetovalcem iz obeh Besnic, a tudi iz bližnjih Ne-milj in Podblice je svetovati, da se tečaja številno udeležijo.
Godešič. V ponedeljek, dne 13. t. m. sta se ■poročila na Godešiču g. Franc Lukančič in gdč. Marija Alič iz Godešiča. Ker so očetje ženina in neveste, kakor tudi novoporočenca, bili eni izmed prvih v naši vasi, kateri so razumeli klic »V boj za staro pravdo« že v 1. 1920, se k mno-gobrojnim častitkam pridružujemo tudi mi, želeč jima obilo sreče.
Sv. Jakob ob Savi. Da se je kmečka sokolska misel pri nas še bolj ukoreninila, je bil dokaz podan dne 5. februarja 1933, ko se je vršil občni zbor Sokolske čete Sv. Jakob. Kot delegata sta bila novzočna za župo br. Pipenbacher in za matico dr. br. Trošt. Imenovana brata sta imela jedrnate govore pred zbranim članstvom. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: starosta br. Pečnikar, nam. star. br. Janežič, načelnik br. Agrež, načelnica s. Nagujeva, prosvetar br. Berce, tajnik br. Sojer, blagajničarka s. Berče, odborniki Mrčin, Komnar, Cedilnik, Mejač, Štem-pihar, Semen in Zaje. — Isti dan je četa vprizo-rila dobro uspelo burko. Igralci so nastopali zelo pogumno zakar so želi obilo pohvale. — V soboto, dne 11. februarja pa je razsvetila šentjakobsko temo električna luč. Kljub raznim nasprotnikom in agitaciji častilcev zastarelih petrolejk, se je posrečilo gosp. županu izposlovati električno razsvetljavo. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število domačinov in mnogo Ljubljančanov. Po otvoritvi se je vršila prijetna zabava pri gosp. županu Pečnikarju, ki mu gre vsa zasluga, da imamo v Sv. Jakobu sedaj električno luč. Onim pa, ki so ostali zvesti petrolejkam, svetujemo, da si čim prej nabavijo trske, ker te so še boljše in cenejše kot petrolej. V tem oziru je šla banska uprava na roko naši občini. Pa tudi ba-novinske olektrarne so storile vse, da se je napeljava hitro in vestno izvršila. Zato pa gre vsem, ki so nam pripomogli do tega napredka — iskrena zahvala.
2>cznczce vesli
.. . . } .V J . > '*„"Y
Mogoče ste tudi Vi med tistimi,
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 y trdni veri in prepričanja, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste sto-rili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom meseca februarja.
*
Banovinski svet. Pretekli teden so zasedali le posamezni odseki. O proračunski razpravi, ki se še nadaljuje, bomo prihodnjič poročali.
450 in 400 kg težka prašiča so vzredili na domačiji Leopolda Filipiča v Zetalah.
Nehvaležnost je plačilo tega sveta, pravi star pregovor. Tako plačilo je prejel neki tesarski mojster v Mariboru, ko je prenočil v svojem stanovanju neznanca, ki se mu je izkazal hvaležnega na tak način, da mu je ob odhodu odnesel precej obleke in čevljev.
Vse pri starem. Pri nas se ponekod ne morejo in ne morejo odvaditi pretepov in pobojev. V Zg. Volčini je med nekim posestnikom in vi-ničarjem Vašenom J. nastal pretep, pri čemer je slednji dobil več pošikodb.
Družinski blagoslov. V mali sremski vasi Hrškovcih živi družina Kupek, ki se ji je te dni rodil 21 otrok.
Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc-Jožefova« grenčica, zlasti vi srednji in visoki starosti izborno čisti želodec in čreva.
Posledica svetovne vojne. V vasi Zabrdu na Goriškem se je smrtno ponesrečil kmet Ivan Gatnik. V neprevidnosti je zbral večjo količino granat in šraipnelov, ki jih je mnogo ostalo izza svetovne vojne, in jih hotel izprazniti. Toda nesreča je hotela, da je ena izmed granat eksplodirala ter ubogega kmeta dobesedno raztrgala.
Zaradi poneverbe z 40.000 Din državnega denarja v finančnem ministrstvu je bil D. Ziv-kovič kot glavni krivec obsojen na 8 let ječe.
Smrtonosen padec. Z nasipa Sv. Petra v Ljubljani je po nesreči zdrsnil strojarski mojster Setničar ter preko tramovja padel v Ljubljanico, kjer je obležal na mestu mrtev.
Tovorni vlak, ki vozi iz Celja proti Sv. Juriju, je v Štorah povozil tamošnjega gostilničarja Franca Debelaka.
Pri trebljenju t gozdu je kmet Tomo Pen-tič iz vasi Omamen našel dva okostnjaka, ki sta bržčas skrivnostni ostanek kakega zločina.
Tudi v senatu je bil ustanovljen Narodni klub, ki mu zaenkrat pripada šest hrvatskih senatorjev, načelu je pa dr. Superina.
Organizacija je dandanes bistveni znak našega časa; vse je organizirano, kajti posameznik ne pomeni ničesar, najmanj pa se more uspešno boriti za svoje socijalne pravice in zadeve. Organizacija pomeni moč in slogo. Tudi kmetje morajo le v svojo stanovsko organizacijo >Zvezo slovenskih kmetov«.
Dolgovi in spet dolgovi. Mesto Zagreb je precej zadolženo, in sicer za 200 milijonov Din.
Zaradi bede se je v Veršajnonjevem hlevu v Gorenji vasi obesil znan berač Jožef Jerovšek. Vsa njegova zapuščina znaša 1'50 Din.
0 kmetijskih zbornicah se izdeluje v kmetijskem ministrstvu zakonski načrt, ki bo dal možnost ustvaritve prepotrebne kmetske gospodarske organizacije.
Tako mlad pa že morilec. V neki vasi pri Orebiču je šestletni sin nekega mesarja ustrelil z lovsko puško svojo mater, nakar je o dogodku popolnoma hladnokrvno pripovedoval. — Današnja mladina se pač vzgaja ob športu in filmu in samostojna hoče biti!I
Najstarejša Ljubljančanka, ga. Marija Ska-lova je te dni dopolnila svoje 95. leto.
Z vrelo vodo se je hudo popadla po nogah M. Erbežnik iz Sv. Ožbolta.
Na Cetinju v Črni gori gradijo novo ljudsko šolo, ki je ena največjih v naši državi. Imela bo 24 razredov.
Za 6 Strne in 2 kokoši, ki so jih trije mladi dolgoprsitneai odnesli pos. Velkavrbu na Brezovici, so bili obsojeni po en mesec zapora.
Nevarni požar je nastal pretekli teden na posestvu pos. Seiine v Sp. Gradišču pri novomeških Toplicah. Požar je uničil z gospodarskim poslopjem vred mnogo sena in orodja.
Zaradi zapravljenega denarja »i je končal življenje pos. Skopec iz Turškega lesa pri Rimskih toplicah. Pri sestri si je izposodil 1000 Din, hoteč kupiti kravo. Zašel pa je v družbo ter ves denar zapravil. Ko je zmanjkalo denarja, se pa ni upal domov. Večdnevno potikanje po okolici je v obupu končal s tem, da je skočil v Savo.
Drzni vlomi so se delj časa dogajali v okolici Mirne peči na Dolenjskem; vlomilci so odnašali živila, obleko in tudi denar. Dolgo časa ni bilo mogoče priti na sled tem tatvinam; končno pa se je dognalo, da opravljajo ta posel trije skrajno predrzni cigani.
V Pečarovcih v Prekmurju je požar uničil gospodarsko poslopje pos. Jožefa Zalka.
Pred državnim sodiščem v Beogradu se je te dni vršila razprava proti Rajku Randjelovi-ču, ki je poskusil lani po nalogu bolgarskih makedonstvujuščih izvršiti atentat na brzovlak Beograd—Niš. Atentator je bil obsojen na smrt.
Žalostno »voglarenje«. Pri VLntarjevih na Gorenji Pirošici so imeli te dni svatbo. Navada je, da fantje iz sosednjih krajev užijejo tudii nekaj ohcetaih dobrot; temu pravijr »voglarenje«. Bilo pa je to »voglarenje« to pot kaj žalostno in za fante celo sramotno. Pretep in bitka z orožniki. — Kdaj se bodo neki fantje spametovali?
Srečna »milijonarka« je postala Marija Kosi Iz Šoštanja, ki je na obveznico vojne škode zadela en milijon.
Huda burja je zadnje dni razsajala v Hrvatskem Prknorju. V svoji divji jezi je napravila mnogo škode, na progi Bakar—Škriljevo pa je celo prevrnila dva vagona osebnega vlaka.
Med slamoireznico je zašel z roko 12 letni Jančarjev sin z Vrtače pri Litiji. Slamoreanica j mu je roko odrezala v zapestju.
Janko Furlan:
Jtfesf© - meščsm
(Nadaljevanje.)
Saj smo že predhodno na to odgovorili. Iz naših izvajanj izhaja dovolj razločno, da prične prav tukaj žalostno poglavje kmečke mladine — inteligence in s tem v zvezi tudi kmečkega naroda. Kmečki sinovi morajo črpati svoje življenjske vzore iz najbolj žalostne zapuščine: iz meščanske kulture, ki je ustvarila v narodu že dovolj gorja. Zunanja kultura (civilizacija) in njeni izrodki, ki zijajo kot lačne pošasti z večno odprtim žrelom, režejo*, .v duše le nepokvarjene in dovzetne kmečke mladine, od nikoder ni človeških vrednot, svežosti duha, ni poti navzgor, ni poleta, ni pesmi, ki jo je prav ta mladina prej sanjala.
Inteligenčni rod kmečko-delavske matere Izgubi na svoji pristnosti, ker se nasrka mestnih oblik, zunanje uglajenosti, njegova pot se Vije med opreznostjo, pretkanostjo, neiskrenostjo, praktičnostjo, kompromisarstvom, kar ga vse razdvaja in mu pritisne pečat zmedenosti, straha.
Edini ideal, ki mu ga v zadnjem času more mesto nuditi, je mogoče šport. A tudi od te strani preti opasnost strasti, rekorderstva, življenjskega vzora. Bo menda pravilno, kar pravi vseučiliški profesor dr. Kari Jaspers v svoji knjigi »Duševna situacija (položaj) sodobnosti«. Med drugim piše: »S športom si človek ne pridobi ničesar. S preskušnjo telesa, z dvigom
Kmetje v drugih državah
odločajo v svojih stanovskih vprašanjih vse
sami, pri nas pa samo o malenkostih. Zato
nam je žlol/ensko potrebna stanovska organizacija.
Nova carinarnica je bila pretekli teden otvor-jena v Ljubljani.
Krošnjarji iz Bele Krajine so zadnje dni živahno razpečevali po Ljubljani belokranjsko platno, kar pa je v Ljubljani prepovedano. Policija je v neki gostilni odkrila pravo skladišče tovrstnega blaga, v vrednosti za 80.000 dinarjev. Belokranjski krošnjarji bodo morali plačati Občutno globo.
Vesti iz sveta.
Naš čas je čas konkurzov, poravnav, bančnih poravnav, bančnih polomov, pa tudi zastavljanje je precej v modi. Tako na primer v Parizu pridno zastavljajo avtomobile, ki jih je že toliko zastavljenih, da bodo morali zgraditi zanje veliko garažo.
Ognjeviti cigani. V Noyonu v Franciji so se pripadniki raznih ciganskih lolp spoprijeli v pravi bitki. Obdelavali so se z noži, sekirami in samokresi. V boju je obležalo 25 hudo ranjenih ciganov.
18.000 parov čevljev so v Londonu na en mah ukradli predrzni tatovi. London je velemesto in spodobi se, da so tudi tatvine velikopotezne!
V Bukarešti in po drugih krajih Rumunije je prišlo do komunističnih uporov radi prepovedi komunistične stranke in organizacije, o čemer pa smo že zadnjič poročali.
Najprej uradništvo. Navada je, da se z vsako novo vlado menja tudi preoej uradništvo. Tega se v veliki meri poslužuje tudi Hitler v Nemčiji. Vsakega nezanesljivega uradnika odpuste. Težko je imeti uradniku politično prepričanje, dasi je država še tako demokratična.
Vse za »mir«. Japonski proračun določa 186 milijonov za vojne izdatke, oziiroma za japonsko-kiitajsko vojno.
Na srednjih šolah v Italiji so uvedli tedensko »politično uro«, kjer se poveličujejo »slavni čini« italijanske vojske. To je vzgoja mladine za svetovni mir in redi
življenjske srčnosti in obvladano obliko ne odstrani še nevarnosti, da lahko izgubi samega sebe«.
Zemlja vedno bolj kliče po možeh, trdnih, klenih, uravnovešenih — borcev za resnično kmečko kulturo. Takih mesto ne more vzgojiti niti iz kmečkih, kaj še iz meščanskih sinov. Če pa jih ne da danes, jih bo še manj jutri in če jih ni iz malih, tem manj iz velemest. Nebotičniki in velemestna masivnost z nebo-tično duševnostjo niso iz nas, niti za nas, oziroma za človeka z grude, ki gleda bolj vodoravno.
Leto za letom utrpijo kmečki sinovi vedno večjo dvojno škodo: materijalno in moralno. Prva raste iz vzdrževanja (šolanja) otrok, druga v duševni odtujitvi teh otrok od zemlje in njenega človeka.
Taka vzgoja ustvarja razsulo in množi grmade črepinj, ali če ponovim besede pametnega »zabitega« kmeta: »Iz današnjih šol prihaja mladina, ki bi rada zamenjala živino, gnojišče, oralo in voz z avtomobilom, aeropla-nom, radiom in kavarno.« Ne obsodbe, pomilovanja je mladina vredna, kjer je nedolžna — žrtev razmer, ki jo pehajo v mesta. Ona se je že sama pričela boriti proti temu stanju, zaveda se pokvečene, neprirodne in opasne vzgoje in jo obsoja. Na zdravi poti je.
Pa si namesto tega predstavljamo zavod (šolo) daleč od mesta. Ali bi ob dobri vzgoji ne izšla odtod popolnoma drugačna mladina, taka kot bi jo narodu in sebi morali vračati?
(Konec.)
Pustna kmetska večerja
Novo snujoče se kmetsko-prosvetno društvo »Brazda« v Ljubljani priredi t soboto, 25. t. m. v dvorani restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti originalno kmetsko prireditev, združeno % domačo kmetsko večerjo, ki bo slehernemu članu kot prijatelju kmetsko mladinskega gibanja prilika, da spet enkrat zaživi resnično kmetsko življenje z vsemi njegovimi navadami in prelepimi običaji. Prireditev se prične ob pol 8. uri, ko bo goste sprejemal domačin; po tem sprejemu sledi kmetska večerja — originalna in polna, kmetske domačnosti — nato pa se spored spo-polni z domačo kmetsko zabavo.
Vse prijatelje in tovariše nepotvorjene slovenske kmetske domačnosti in preprostosti ter pravega kmetskega humorja vabi najvljudneje
Pripravljalni odbor »Brazda«.
Ameriški kmetski veleposestniki (farmerji), ki so tudi zašli v veliko krizo, dobijo letos 90 milijonov dolarjev kredita.
ŽrteT zločina je postal francoski parnik »Atlamtique«, ki je pred kratkim pogorel.
Eksplozija v Trsta. V čistilnici olja v Trstu je pretekli teden nastala huda eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 7 oseb.
350 milijonov prebivalcev šteje Indija. Od teh je največ kmetovalcev, ki pa živijo zelo bedno in žalostno življenje ter so popolnoma prepuščeni na milost in nemilost par posameznikom.
Darežljivi novoporočenci so gotovo v New-yorku, kajti mestni tajnik je od njih sprejel v kratkem času nad 135.000 dolarjev »tringelda«.
Zaradi močnega deževja so nekatere italijanske reke silno narasle ter prestopile bregove in poplavile velika ozemlja.
V	Nemčiji so znašale koncem leta 1932 vloge v hranilnicah 9917 milijonov.
Pogodba o socijalnem zavarovanju je bila te dni odobrena med našo državo in Avstrijo.
Češkoslovaška vlada bo začela nekako čiščenje v svojih uradih. Odpuščeni bodo v prvi vrsti fašisti ter komunisti.
V	Glasgowu, industrijskem središču An-glije, je neka lokomotiva zavozala v skupino delavcev ter tri popolnoma zmečkala.
Vse na obroke. Avstrijske državne železnice bodo od marca dalje izplačevale svojim uslužbencem plačo v treh obrokih, in sicer 1., 10. in 20. v mesecu.
Kot protest zoper nove davke so trgovci v Parizu odredili strajk. Danes pa že res vse štrajka!
Madžarsko državo so razdelili na sedem upravnih enot, ki bodo avtonomno reševale upravne zadeve.
V	Franciji je v mnogih krajih zapadlo mnogo snega; snežilo je celo v Bretaniji, kjer že 7 let niso videli enega.
Velik požar je v Sp. Egiptu upepelil celo vas; zgorelo je 108 hiš, pa tudi človeških žrtev je bilo precej.
Prepovedane molitve. Papež je prepovedal v vseh bolgarskih katoliških cerkvah vse molitve za bolgarskega kralja Borisa. Ta prepoved je posledica kršitve dogovora glede vzgoje otrok v pravoslavnem duhu.
V	Avstriji vlada zadnje čase velika politična napetost, ki je zlasti nastala zaradi znane afere tihotapstva orožja na Madžarsko.
Evropski plebiscit. Znani propagator miru Kalergi, je izdal oklic, v katerem predlaga, naj ee ob 201etnici izbruha svetovne vojne, dne 29. julija 1934 izvede plebiscit za Panevropo, to je za mir ali novo vojno.
V	Sev. Ameriki vlada zelo huda zima; zmrznilo je že nad 60 oseb.
Ko bi se vsi Kmetje zavedali svoje ogromne gospodarske in po-
litične moči, bi izdajali namesto tednika
največji dnevnik.
'Poskrbimo za naš izvoz živine
Zastopniki podružnic Kmetijske družbe se gotovo še spominjajo besed ministra Ivana Puc-lja s poslednjega občnega zbora. Takrat je namreč g. minister govoril tudi o gospodarskem razvoju Italije in Nemčije ter povdarjal, da se v teh državah bije v kmetijstvu boj zato, ali naj se opusti živinoreja ter se posveti vsa pažnja izrazitemu poljedelstvu, ali pa narobe. Dejal je, da je od izida tega boja odvisno, kako se bo treba odločiti tudi pri nas, zlasti v našem ožjem slovenskem gospodarstvu. Ze takrat je izrazil svoje mnenje, da bo v tem boju padeJ za nas nauk in opomin — živinoreja. — Naslednji članek iz »Jugoslovanskega Lloydac prikazuje navedeno vprašanje dokaj informativno ter samo potrjuje takratno mnenje ministra Ivana Puclja. K stvari se bomo v našem listu še ponovno vrnili, kajti naznačeno vprašanje je skoiro pol življenja našega kmeto va lca-živino rejca. — članek iz »J. L.« pa pravi:
2e več let se govori, da mora naš izvoz živine v Italijo pasti ne samo zaradi odredb, ki jih izdaja italijanska vlada proti našemu izvozu, temveč tudi zaradi prizadevanja Italije, da čim bolj dvigne svojo živinorejo in da se na ta način popolnoma osamosvoji od uvoza iz tujine. V glasilu Gospodarskega društva pa piše neki strokovnjak o italijaniski živinoreji to-le:
Predvsem se je pokazalo, da je naletela akcija italijanske vlade za dvig italijanske živinoreje v sami Italiji na nepričakovane zapreke, vsled katerih je moralo število živine pasti in sicer v veliki meri. Tako so padla goveda od 7,400.000 v letu 1926 na 6,900.000 v letu 1931, to je natančno za pol milijona. Ovc je imela Italija v letu 1926 12,350.000, pet let kasneje pa samo še 9,900.000. Še bolj pa je padlo število koz in sicer od 3,100.000 v letu 1926 na 1,800.000 v letu 1931. Prav tako je znaitno padlo število konj in mezgov, le število svinj se je povišalo za 300.000 in je naraslo na 3,150.000 glav.
Kje je vzrok tega padca? Vzrok je zelo važen in odločilen. Manjka krme, in narod je obubožan. Italijan pa je drug človek kakor naš. Če nima dovolj krme, da bi prehrani! svojo živino čez zimo, takoj živino proda in ne pusti, da bi hirala od lakote, kakor to dela naš človek. Poleg tega je v Italiji zelo malo kmečkih gospodarstev, ki bi imela dovolj lastne krme. Zato je tudi seno v Italiji posebno drago, kar je zopet velika ovira za napredek živinoreje.
V zvezi z uvozom tujega mesa v Italijo je treba omeniti tudi uvoz mesa iz Rusije. Vsem je še znano, kako se je pred tremi leti ves swet prestrašil pred ruskim dumpingom, ko so sovjeti s svojim blagom preplavljali ves svet. Ze so se nekateri bali, da bodo sovjeti na ta način uničili vse evropsko kmetijstvo in ves izvoz evropskih kmetijskih pridelkov. Toda ta strah se je izkazal kot neupravičen, ker je doživela sovjetska Rusija tudi s svojim mesnim izvozom polom. Leta 1929 je uvozila v Italijo 5'4 milijone kg mesa, leta 1931 samo še 300.000. Vzrok: slabo
meso ruske goveje živine, tako slabo meso, da ga v Italiji nihče več ne mara. V Rusiji je sploh zelo malo goveje živine z dobrim mesom, zlasti za italijanski ukus, ki hoče le debelo in dobro pitano živino; posebno pa zahtevajo tako živino vsa velika italijanska mesta, a ta so za uvoz živine merodajna.
To so razlogi, da še ni propadlo italijansko tržišče za naše blago. Nujno pa bi bilo, da bi se pri nas že enkrat resno mislilo na to, da se pošlje v Italijo nekoga, ki bi proučil italijanski trg. Zal pa se za to nihče ne briga. A treba bi bilo za to skrbeti, ker drugače naš svet ne bo prišel iz sedanje težke krize.
DroLne gospodarske vesti
Nemčija je z novo odredbo o povišanju uvoznih carin na okrogel in mehek les znatno omejila uvoz lesa.
Carinska vojna med Argentinijo in Nemčijo se je teidni končala z novo pogodbo.
Visok davek na sladkor je nemškim čebelarjem onemogočil prehrano čebel preko zime. Računajo, da je vsled tega poginilo nad 200.000 rojev.
Za 125 milijonov je bilo le v januarju na Češkem prodanega tobaka.
Gospodarska trozveza med Grčijo, Bolgarsko in Turčijo se snuje.
V letu 1932. je tudi v Franciji znatno nazadoval tujski promet. Ljudje pač nimajo več denarja, da bi se vozarili po svetu.
Mravljince preženeš iz kuhinje prav hitro na ta način, da jim potrosiš na zbirališče mešanico, ki se napravi iz 2 delov sladkorja v sipi in 1 dela boraksa.
Slab duh iz sobe odpravimo, ako postavimo vanjo za nekaj časa primerno široko posodo z močnim vročim kisom.
Za razpokane roke je dober limonin sok, z njim namaži roke. Lahko pa tudi namažeš čez noč s čistim glicerinom ali vazelinom.
Proti nahodu dobro služijo mlačne, solne nosne kopeli. To mlačno raztopino deni v lonček in vsrkaj v nosnici.
Pralna svila obdrži prvotno barvo, ako dodaš vodi kadar pereš nekaj kapljic limonovega soka.
Sejmi
27.	februarja: Ig, Višnja gora, Radohova vas;
28.	februarja: Metlika: Dolnja Lendava;
1.	marca: Planina, Cirkovca, Konjice;
2.	marca: Toplice, Pišece, Turnišče;
3.	marca: Vel. Cirk, Vransko, Gor. Ponikva, Oplotnica, Koprivnica;
4.	marca: Boštanj, Petrovče, Križevci.
Iržuc cene
v Dravski banovini
Voli, žive teže, I. vrste Voli, žive teže, II. vrste Voli, žive teže, III. vrste Krave, žive teže, I. vrste Krave," žive teže, II. vrste Teleta, žive teže Prašiči, debeli, živa teža Prašiči, debeli, zaklani Prašiči, 3—4 mes. stari Kokoši Piščanci
Pridelki: Pšenica domača Rž Oves Koruza Ajda Fižol Krompir Seno sladko Seno kislo Slama Mleko Smetana Surovo maslo Sir
Drva za gorivo, trda. Drva za gorivo, mehka
kg
kg kg kg kg kg kg kg kom. kom. kom.
Din 4 — Din 3-— Din 2-— Din 2 — Din 1-90 Din 4-— Din T— Din 9-— Din 200"— Din 25 — Din 18-—
do 4'50 do 4— do 3-—i do 3-50 do 2-50 do 5-50 do 8 — do ll--i do 350'—* do 30-—. do 25'—<
100 kg Din 230" 100 kg Din 170-100 kg Din 160-100 kg Din 100-100 kg Din 160-100 kg Din 250 100 kg Din 100 kg Din 100 kg Din 100 kg Din 1 liter Din 1 liter Din 1 kg Din 1 kg Din kub. m Din
1 kub. m Din 60-—
75-70-50-50-2--10-24-16-80-60--
do 250-— do 180--. do 180--1 do 125-—i do 180--I do 300'—< do 100-—i Jo 90'—« do 60--h do 60— do 2-50 do 13-—< - do 30-—i do 20-—. do 120—. do 80--.
Vrednost denarja
nemški frank švicarski frank ameriški dolar angleški funt avstrijski šiling francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira
Din	13-60
Din	11-10
Din	57-40
Din	196—
Din	9-20
Din	2-25
Din	1-70
Din	2-93
17.
Zvebanje svečk
2'A% vojne škode
Pri prvem žrebanju, ki se je vršilo dno t. m. so zadele dobitke sledeče srečke;
Štev.	778	serija 3451	Din 500.000-—	
n	621	„ 4807	n	250.000-—
»	121	„ 4609	55	250.000-—
»	525	„ 4924	55	100.000-—
55	587	„ 1541	55	100.000—
ss	864	„ 2055	55	100.000—
55	188	„ 4556		100.000—
	730	„ 2046		50.000—
»			55	
»	561	861	55	50.000—
55	250	„ 3641	55	50.000—
55	424	„ 1851	55	50.000—
n	37	„ 4530	55	50.000—
»	847	„ 2692	55	50.000—
»	490	„ 4784	55	50.000—
55	790	„ 3357	55	50.000—
»	829	„ 1387	55	50.000—
55	547	„ 4481	55	50.000-—
Ko prečltaš Kmetski list, daj
ga prečitati tudi sosedu in mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev.
Kmelsha posojilnica ?Sr1,c
■ iiii imiiiiih———bm reg. zadruga z neome/eno zavezo mmmmmm^mmmmmmmmm
v Ljubljani, Tyvševa CDunajsha) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja Jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na	nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „	|| predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseb vlog.

KMETJ
Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali Česa iščete, inserirajte to najprej t svojem „Kmetskem listu4'! --Cena malim oglasom je samo 1 dinar za besedo.
Priporočamo Vam
najboljše šivalne stroje ter kolesa _ __
adlcr-
GRITZNER Švicarski pletilni stroji DUBIED
Igla in posamezni deli za vse sisteme strojev edino la pri tvrdki
Zaloga v Kranju Trgovina Levičnik
J o s. Peteline, Ljubljana
blizn frančiškanskega mostu ob vodi. Telef. št 29-18 Brezplačen pouk v vezanju. — Večletno jamstvo.
Perutninarji!
Inkubatore (valilnico) in ostalo opremo za perutni-narstvo nabavite najugodneje pri F. Ka«IIec, tovarna inkubatorov, Temerin. Zahtevajte katalog I
Posojila podeljuje „ZAS>RliGA'
Ljubljana, pp. 301
Sprejme poverjenike
Josip OIup^Ljubljana
Trgovina z manufakturnim blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, sukna in hlače-vine iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se izdeluje tudi po meri. Trgovski prostori: Stari trg 2, Pod Trančo 1, Kolodvorska ulica 8. Moje načelo je: dobro blago, najnižje cenel
Kita v Ptuju se proda
za hranilne knjižice ene izmed posojilnic ali mestne hranilnice v Ptuju. Hiša ima ne kaj vrta, studenec in leži na ugodnem prostoru poleg sejmišča. Cena 39.500 Din. — Vprašati: Ana T r b u o, Ptuj, Zrinskofranko-panska 10
OGLAS
?i Gešmihu
Ljubljana Lingarjeva — Stritarjeva ulica
le najugodnejši nakup za ženske in moške obleke ter druge potrebščine
Poštenost mojega podjetja Je znana)

OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA
v Hjuhljemi
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
Kclcelvcvsfca ulica s lev. 7
9»nar natoifte naiboli« in	pri domačem zavodu
KSHETSSCI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
V LJUBLJANI
reg. zadš&sa z neomejeno zavezo
■aMBMMMOMBMnmaa
Vloga
na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5%, pri tromesečni odpovedi po 6%, vežje stalne vloge po dogovoru
Stanja vlog
Dta 35»iiC
Rezervni zaklad:
Din 1,1©«
Blagajniške ure:
Ob delavnikih od 8—12'/., in od 3—4'/., le ob sobotah tn dnevih pred prazniki od 8—12V« ure
Tsvžarieva (Sodna) ul.1
Telefon štev. 28-47. — Račun poštne hranilnice štev. 14.267. — Brzojavi: „Kmetski dom"
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja
Posojila
daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
Podružnici:
v Kamniku, Glavni trg v Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik: Janko. Vičič, — izdaja za Konzorcij Ivan P i (j cul — lisha iiskaina Mu hui iju.ed.3lav niK iiikaiucj U. Mictiaichi, Ljubljano,