PRILOGA Leto VI. V Ljubljani, dne 24. aprila 1930. 17. štev. Patrijarli Tarnava Ob lO-letnici zdravilišča na Golniku Glavni sanatorij Del solnčn* Sredi svetovne vojne je sklenil »Fond za preskrbo vračajočih se vojakov za Kranjsko« nuditi brezplačno zdravljenje na pljučih obolelim vojakom, ki so se vračali iz vojne. Posebna komisija je pregledala vse kraje na Gorenjskem, da bi našla najbolj pripraven kraj za zdravilišče, in je ugotovila, da prihaja Golnik najbolj v poštev. Podnebje je prav milo, zrak zaradi širnih smrekovih in jelovih gozdov, ki obdajajo vso bližnjo in daljno okolico Golnika, zelo čist in zdrav. Megle ni, niti vetrov, ker jih s severne, severovzhodne in severozahodne strani prestreza visoki Storžič in njegovo predgorje, tako da se solnce z južne strani uveljavlja z vso blagodejno močjo tudi pozimi. Zima je zaradi tega v primeri z drugimi gorenjskimi kraji zelo mila in solnčna. Tako izredne klime skozi celo leto nima nobeno slično zdravilišče v državi. Po klimi ga smemo primerjati z uspehom z najbolj slo ve čim i zdravilišči v Srednji Evropi. a kopališča Prvi vojni invalidi so prišli na Golnik koncem leta 1919. Zdravilišče obstoji prav za prav šele od 1. januarja 1922, ko je bit imenovan za primarja dr. Oton H a u s. ki pa je ostal na Golnrku samo do 30. septembra 1923. Od 1. oktobra 1923 dalje je primarij dr, Robert N e u b a u e r. Privatni bolniki so se začeli sprejemati v zdravljenje meseca maja 1925. Od tedaj dalje ni prejela zdraviliška uprava niti najmanjše subvencije ne od države, ne od bivša samouprave, čeprav glavni sanatorij še nt bil dogotovljen. Bolniško postrežbo in gospodinjske opravke vrše v zdravilišču šolska sestre III. reda sv. Frančiška v Slov. Bistrick Poleg primarija in upravitelja so v zavodu nameščeni štirje pomožni zdravniki, trij® uradniki, en duhovnik, 24 šolskih sester in 38 drugih uslužbencev, od katerih je šest zaposlenih pri ekonomiji. Na Golniku se namerava zgraditi tudi otroški paviljon. novi poglavar pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, ki je bil na cvetno nedeljo v Beogradu svečano ustoličen. I*osve©enfe novega patrijarlia Novoimenovani patrijarh Varna (X) zapušča cerkev v Beogradu po slojem posvečenju za poglavarja srbsko-pravo-slavne cerkve, Dr. Ivan Rudolf — 75-Ietnik Dne 10. aprila 1855 se je v Konjicah rodil Ivan Rudolf. Po domači osnovni šoli je prišel na gimnazijo v Celju, potem pa na univerzo v Gradec in na Dunaj, kjer je ab-solviral pravni študij in promoviral. Leta 1890 je otvoril lastno odvetniško pisarno v Konjicah, katero izvršuje še danes. Leta 1892 se je poročil z Josipino Iz odlične rodbine Sernčeve. Pet sinov imata in hčerko, ki zavzemajo vsi odlična mesta. Menda ni bilo v Konjicah narodne ustanove in društva, kjer bi bil on manjkal. Dolgo dobo let je predser doval Čitalnici, dokler jo ni lansko leto udru-žil Sokolu z vsem premoženjem, zlasti z bogato knjižnico. Načeljeval je okrajnemu za-stopu. Bil je dolgoletni član krajnega in okrajnega šolskega sveta. Skoraj od pamti-veka se udejstvuje kot občinski svetovalec. Poleg navedenih je opravljal in opravlja še mnogo drugih javnih funkcij. V zasluženo priznanje za njegove velike zasluge je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda. Avgust Žabkar f Minuli petek ob 17. je v Ljubljani umrl fedustrijalec Avgust Žabkar. Umrl je v starosti 75 let, od teh jih je pa bilo za pokojnika jbad 60 trdega, vztrajnega, a tudi uspešnega o popolni izrabi prišla v staro šaro. Naša slika nam kaže eno izmed takih pokopališč v okolici S. Frančiška. Sejem za gnjati Pred Veliko nočjo je v Parizu na buljvarju Richard Lenoir vsako leto sejem za gnjati. Vzdolž vse ulice so postavljene stojnice, polne raznih mesenih dobrot, ki privlačijo množice kupcev. Na veliki teden v Bukarešti Prodajalec velikonočnih jagnjet hodi po ulicah in glasno hvali in ponuja svoje blago. Jagnje je v Rumunijj običajna pečenka za velikonočne praznike. Slika levo v sredi: Nemška policija pri telovadbi Nemčija, čije število vojaštja je bilo vsled mirovne pogodbe izdatno skrčeno, posveča posebno skrb in pažnjo na izobrazbo in šolanje svojega 'policijskega moštva. Organizirano je popolnoma vojaški. Pa tudi za naporno policijsko službo jih skušajo vsestransko čimbolj vzgojiti v telesnih vežbah, v športu in telovadbi. Na ta način postane moštvo bolj odporno za svojo težko službo in bolj gibčno in sposobno za napad in obrambo. Slika kaže učence 'policijske šole v Rrandenburgu, ki se vež-bajo za pomladanske tekme. Telovadec izvaja mojster-ski skok v višino preko zdatno povišanega konja. Lakota na Kitajskem Na Kitajskem vlada že več mesecev grozna lakota, ki je zahtevala že na stotisoče žrtev. Mednarodna komisija je organizirala potrebno pomoč in poslala v razne kitajske pokrajine precejšnje število klavne živine. Slika kaže onemoglo deco, ki je zaspala ob prašiču, ki naj bi rešil uboge sestradance. O grozotah lakote na Kitajskem bo poročala prihodnja številka tedenske revije »Življenje in svet«.