Šf. 100.
V Gorici, v sredo dne 17. septembra 1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat oh teden v šestih tedanjih, in sicier: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje lz-d«BJe opoldne, rečemo izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre jomana   ali" v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali jjld. f>'fiis
pol leta........6 ,  60 ,   ,     .    3-30
četrt leta.......3,  40.,    ,    1-70
Posamično številk*? staue-jo 10 vin. Od 23 julija 1!»02. do  preklici izhaja  ob  sredah i:i sobotah ob 11   uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv. II v Gorici v«Goiiski Tiskarni* A. Gabršček vsai ian od 8. ure zjutraj do ti. zvečer: ob neieljah pa otf 9. do 12. ure. >'» naročila brez doposlane naročnini »e ne oziramo.
Oglasi lm poataalc* se nčunijo po petit-jasiah, če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.f 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeCfcrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. -- Reklam« in spisi v uredniškem delu 15 kr, vrsta. — Za .iiiiiko in vsebino oglasov odklanjamo v»ako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavni,
Uredništvo se nahaja v Gosposki tdioi St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnižtvo se nahaja v Gosposki ulici SL11.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne ¦spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulStvu.
»PRIMOREC«'
izbija neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
","" *Sooa»"in«Priaiore$» seprihajata v Gorioi v to-" bakarni Schwarz v SolsM ulioi in Jeilersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobalami Lavren«i8 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
-»»K««*
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Manifeslacijski shod za slovenske mestne ljudske Šole v Trstu.
SLib>} vrei;:e j«1 pretilo skoro do zatlnj»'j:a ¦r^uiika preprK.iti ali vsaj ob /.«)riti tržaškim &own<"r?n> Uiiijilft.šlati^k) si.oi za slovenske iihsIijo ljudski' "uit1, kt /a ;c .-kite. lo politično <]m*Uo »Kiinosl' na pMek!'» n '-b Ijo k sv. J.iktfhii. To.L, kakor bi nci.7 samo hi.U-lo pokazati, kako opravtrene so /.iMeve Irj^kjli S'.i>v>nu-v pu blr.ven-klh nagnili l.mUkili .-o! {] v Trstu, s»» je razjasnilo tik pred Odrt-t nr.f, ki ;"<¦ btla določena za pričeti k siiiula. i«i t-h(hl -<> je M-i;l ob ogromni u te-!r?hi, b>r ako abstrahnjemo o.i nekaterih s:«i *fn,i;.i!tjih demokratov provzro<Yti;h nemim h prl.u tov, v iu;!cpftoni tfibi. — l' te-hiVr.ci shodu so bili skoro ».'končno slovenski s>t;.rifi h Trst j, m to po okronati vrtini tako w.orno or^anizovaiu tržaška masa. Inte-i./ejjc.» je bih stabt^tr raslopana,-
otvoril j«'* sho.I v imenu društva .K tint; -i* prof. M a »;»{>('¦, ki je kot prr.tsrdmk !'.V'-i itriiflfva pred-u-doval bt ti sh-j.ttJ. To ni h::tj po vtsSjt navitim sr.cijalnim demokratom, ; katerih, iiisi nu j.' po govoru prt f. MarniVa oroteitovaS sodni/ Kop a C, tla ?o ni volil pr.-dsednik o.S shoda sum»-jM. Zadovolji pa se j<' s'.. dfi,iiv s te«.;-., ker ;e »ivi.iel. da so r,;-f*rvi priil».~i v prav tKitnutni munjiini.
Vctt M a n ti i 0 V izrt sel topiti ;:ahvalo 41 [>¦'.¦:¦¦¦>•;:¦;•• to shsda, katerih McvsU bi bilo ¦j<:U:\o •'¦ * r*r.;ni:i!";ie. ako nw bi rili okoličani v.;li',i vrrf.^-ru .ndr*ani. Spomi.ijal se je p!>it:ns !v.-r:a. kal« ri ;.« prvi .*,ačel boj ?a slo--vt-nske m-'-.itrp Ijij.Jske *eie v TrsbJ, i:i kate-rtva <_ty ravnokar jv>:oMi v l^adni irrob. ter p-ezvat ttav/.oJe. tu, jakMOcjo temu prvo-bSritelju i,a S'ov< n<dvo na trlaškrh tkb, Sv.;'.:» N rt h >¦ r»ro; ti, v «pi-t.:5n trekra! »Slava*, č<':i t;r se   j.- olC-s;.»lvo    n:?vdu"eiio   c-isvatri.
i/:.T.ir. i • r.« - ? :.a fol- . /.i t.', k ,r e p v- i i:.;;. : « i-.. ¦:. , ¦: * : -r. !...! r ' vr,»k!c p>-»-.«¦: >-v .- <!.'¦»¦- * ¦¦ 'o. -:. ra t -. k..r rr<i -J.-..' XX, f ¦ i. ;•:;.-",?:!. -/..»k' -;:-v. da t3::.t::.c. prav:.-) Wirw''¦•»-'' sw..t' otr-.k«- v r.. i.-:^ * i:i r.:.;*. r::< :.• / ?:kn, i;.i rau.o
ramo tukaj beračiti za šolo, za katero pa beračimo zo 19 let. In da je ta šola potrebna, dokazujejo Mevilke, dokazujete Vi, ki ste se diiies tukaj seSli v namen, da dokažete, da potrebujemo Lo!e, in da jo moramo dobiti, ako bomo znali nastopiti.
Na5a družba Sv. Cirila in Metoda vz ir;,uje skoro deset l"t ljudsko Šolo tu pri Sv. Jakobu, in to šolo obiskuje 100 — i)00 otrok. V tej Soli so Se mehanski otroei, ker na~i ; trori iz okolici' obiskujejo Šolo doma. %¦> s tem je dokazano, da potrebujemo šolo in dosrpii ;«> bomo, fe bomo znali ne beračili, ampak zahtevati (Viharno ploskanje in klii i: ,Z;i h t e vati s o mora!*)
(Jovornik je potem naertal na kratko zgodovino jjo„a za IrzaSko slovensko mestno lju isko so!o, katerega rezultat, je ta, da že od I. t.*>99. leže pri uiinislerstsu noro Se ni rekurzi. C-lo slovenski ddf^slje na Dunaju niso »iio/Si izpnslovali za tisoč slovenskih otrok v Trstu jedne ljudske ftole. Vlada nas ju ar a le tedaj, ko rabi nafte pesti inrna$ denar; toda zahtevati moramo z vso euiTKijo, da bode vlada vršila svoje dulzuosli napram nam.
(iovoru pn;f. M.mdič i je sledil viharen ap".avz.
Po   gori   omenjenem  Kopačevem   nastopu je dobil   besedo  tir.  (Jregorili,  tla poreča o stanju vprašanja slovenskih ljudskih sni v me^tii tr^.atkem. H«kel je, <ta je to že trrtji shod, kjt« n je sklicalo poiitično dru-tvo ,1-1 iis^cj-t",  iU se bavi s tem   stilskiiu   vpra-?aujt*t!i. Prvi šji-sd je bil i!, septembra I9U0., .irLV pa 5. (rktobra l'.'t)l. To pa ni bil edini korak druživa   ,K f-nosl*, ampak isto se zanima ?.e od   3. l^fct. za to šolsko vprašanje. V lem I* to je vložiio po tt.-m   tiruštvu   112'J slovenskih s^tarisov proAnjo za slovensko ijud-; sko :"';Io, kateri s?.'  izkazali okoli 7U0   otrok. ] Zt   •¦'Vi-nluaitie   korake pa so pooblastili sla-| risi  dru.Mvo  .Ki;uo<tm, katero je tudi, ko je i Un-.jl-lral    m.    d.r-ml.-ra    isteg.t   Jcta   Oiibi! i pru.:!i-': z r.r.-..>'o:n, <ta mora   varov.di   laski [ rm.i\rj- n^-sla,   nt tla tiit   priztitva   Siovt-ncv , v Tr-?-;. v.isv: i r.-kfir.'. n.i nam -luistvo.   Ta I rtkiir.'. ..e I .i   jo   prt-ieku   d v« h   M   r^š'vn s : M... ¦¦;.'. h- /•   p.ifriii   o.Jiok   ur>^'-lr.ita,   in [ s.t.r ;.: r.j.-a /a. t!a ss* v efouv i nahij.r.o slo-S Vtti-k'"'   *«/e,   ki   :j't='<   i  ksu   oida!;cne   od ! :;.. '¦!.!, k.i'.t r.> :,d»ko obisku;f'.(i &!oven-ki iJroci '.; .-s •¦•<!a.   Pr. t; t'-smi t-Toku   se   je   društvo
»Klinost« pritožilo 1. 1887. na minislerstvo, katero pa je pritožbo zavrnilo, Ceš, društvo »Edinost* nima pravice, da zahteva šole. Knako je odbilo pritožbo tudi upravno sodišče. Ni se čuditi magistratu, da je napravil iz lejja kul urnega vprašanja politično vprašanje, čudili pa se je vladi, da se je temu nazoru pridružila. Tudi če bi bilo društvo vl'Mii;oj>t" napravilo kak formalen pogrešek, zadostovati bi moralo lo, da vlada le dozna za tako kričeče razmere, kakor vladajo gledč Šolstva v Trstu. Vlada bi morala kar uradoma zahtevati ustanovitev Šole, kakor je to storila za mnogo manjše število nemških otrok v Ljubljani brzojavnim potom. L, 1892. so slovenski starisi tržaški zopet zahtevali, naj se n-ituiovi slovenska šola na Lesnem trgu. Magistrat je izjavil v seji meseca maja 1. 1891., da se slovenska šola ne dovoli, l'ot"goval se jo takrat v mestnem svetu za slovensko fiolo posebno tedanji slovenski svetovalec g. S a n c i n, ali breavspošno. Takrat je bilo izkazanih ('»Ki slovenskih otrok v tržaških ljudskih šolah, danes pa jih jo že nad 1000. H^knrz na uameslništvo je bil odbit. Hekurz na minislerstvo pa so je I.. 1895. rešil lako, da štirikilomcterski princip na-mestnislva ne velja vedno, ampak da se mora ozirati na dejanske potrebe. Vsled tega je naložilo minisle-dvo namestništvu, naj uvode poir.vedbe, ali je slovenska šola potrebna ali ne. Tozadevno poročilo se je predložilo mestnemu svetu, ki i<» seveda zopet končalo s sklepom, da s<> s' ,enska šola ne ushnovi. Ruli tega je šla zopet pritožba na minislerstvo, kjer čaka ista od 1. 1899. rešitve. Da se rešitev tako dolgo zavlačuje, pomeni, da so pri ministerslvu prepričani o potrebi slovenske ljudske šole v Trstu, da se pa, ker Lahov nočejo razburil', poslužujejo staro avstrijske prakse, *!a temporizirajo.
Tržjško vprašanje se mora rešili, ali ugodno ali neugodno, in zato je predlagal govornik v imenu društva .Edinosti* :
1.   da se odpošlje brzojavka na Njegovo Veličanstvo s prošnjo, tla s svojo mogočno roko posreduje za ugodno rešitev slovenskega tržaškega šolskega vprašanja,
2.   da se istotako naprosi Nj. Ekscelenca miuislerski predsednik, in
'A, Nj.  Ekscelenca naučni   minister  ter
1.   na!of.i   odboru   »Edinosti*,  da    se
obrne na vse slovanske državnozborske klube,
da pri osrednji vladi posredujejo glede ugodne rešitve rekurza, podanega 1. 1899. od slovenskih starišev v Trstu.
Pri preditanju teh resolucij je občinstvo odločno zahtevalo, naj se ministrov ne prosi več, ampak od njih zahteva. Zato se je v brzojavkah na ministre spremenila beseda »prosi* v »pozivlje*.
Po govoru dr. Gregoritia so se oglasili k besedi štirje socijalni demokratje, namreč sodrugi Kopač, Linhart, Dorbič in Chiussi. Prva dva sta govorila slovenski, tretji hrvatski in četrti italijanski. Bil je vsak precej dolg ter so govorili o vseh možnih rečeh, ako-ravno se jih je v enomer opozarjalo, naj so omejijo na šolsko vprašanje. Izgledalo je vse kot nekaka obslrukcija, Člani predsedstva so morali posebno med govoroma obeh slovenskih socijalnih demokratov ponovno nastaviti ves svoj vpliv v to, da v ljudstvu ni prekipelo na različne psovke in žaljenja.
Kaki internacijonalci so ti naši socijalni demokrutje, so jo videlo, ko so na slovenskem shodu med govorom dr. Pvbafa zaceli vsi kričati: »Evviva il socialisrao, ovviva etc," ter začeli peti laško delavsko pesem.
Sodrug Kopač je govoril v imenu jugoslovanske socijalne demokrucije.
Imenoval je boj za slovensko šolo res pravo beračenje. Škandalozno je sicer, da v Trstu ni slovenske šole, ali ta krivica se godi Slovencem zaradi tega, ker agitirajo za šolo na šovinistični podlagi. Navajal je dogodke v Zagrebu, ki so sad šovinizma. Pravil je, da socijalisti zahtevajo šole, ne samo za Slovence, nego za vse narode in sloje. Oni hočejo, da bodo otroci bolj pametni nego so bili njih s*ariši. Zahtevajo, da ne bodo šole le za one, ki nosijo frake in cilindre, ampak tudi za proletarce, katerim naj se v šolah darujejo vse šolske potrebščine, katerim naj se v šoli da tudi kruha in obleke. Dalje je pravi! govornik, da se ne sme, ako se hoče šolo doseči, brzojavke pošiljati ministrom in se jim klanjati.
Socijalni demokratje — bodo hodili drugo pot, kakor gospodje okoli ,Edinosti*. Očital je narodnjakom, da je dr. Rvbaf* pred dvema letoma rekel, da se bodo združili s hudičem, socijalislom in anarhistom, samo da dosežejo slovensko šolo, sedaj pa se nočejo družiti s socijalisti. Ako narodnjaki sedaj, ko so spoznali, da s prošnjo nič ne dosežejo,
Zgodovinski roman v šlirih delih*
lVj*M S''-*l "• Nifnkieme/        V»>\   Podrti slo.
S Ui.noj.Jjonn vrvi.-n na gi>i>-m te!»*su so je l>il opasal /o {ik:-;*f. k<> ,-m V bil p:vob'.ofc««i. !<.'«ia v toni je tičala /^»>;< >oio p"!' v:.-a obljubo, po kaiori j« biio treba uplinil .-o iin;',-i> polovivo, ki jo bila ?e dokaj bolj t» ik.i in ti-i:i!ap'>'Mt. To:vj sedaj, ko mu je vino in piv«», popito v krčmi, že izpuhtelo iz glave, ga tudi ni malo skrt.^Io, na kak način da izvrši svojo obljubo. Vojno nj idio. V meto/.u na moji jt» bilo sicer lahko naleteti na jedkega oboroženega konica, polomiti mu kosti, ali \.a u:di sam izgubiti glavo. Tako je rekel tudi stnVu Matiji. »Samo to, da vsak Xemec: — mislil si je sedaj — >ne nosi kitice iz pavovega ali nojev« perja nn svoji Čeladi'-. Izmed križarskih gostov jih nosijo nemara samo grofje, a izmed Križarjev nemar sam komtur, pa še ne vsakteri. Ako ne bo vojno, vtegnejo preteči leta in leta, predno on dobi svoje za-željene tri Sapelje; a tu pa mu je prišlo v glavo še to, da brez pasu more samo neopasane pozivati na dvoboj. Nadejal se je zares, da dobi vitežki pas iz kraljevih rok ob času bojnih iger, ki se bodo vršiie
pi> kr-eenju, ;»i du!p> >o je že tega veselil, toda kaj potem'' Ako pojdi« k Jurandu iz Spihova, mu pomaga in potoSre sata toliko slnudsknehtov«-, kolikor bo mogel, tt.da lo bo vse. Voiidar križarski :-landsknehti« niso vitezi s pavi»vini perjem.
In videč v tej svoji stiski in muki, da brez posebne milosti božjo no more doprinesti ničesar, jamo vneto moliti:
>I)aj, o Jezus, vojno s Križarji in Nemci, ki so sovražniki te«ra kraljestva in vseh narodov, kateri z našim jezikom izgovarjajo Tvoje sveto ime. Nam daj svoj blagoslov, njo pa zatri, ker rajse služijo peklen-sieku nego tebi ter nas sovražijo v svojem srcu in se strašno srde, da je nas kralj s kraljico vred po-krstil Litvo ter njim strogo zabranil tvojo krščanske služabnike ugonobljati z mečem. Kadi tega srda jih kaznuj!... Jaz pa, grešni ZbiSok, se kcs&m pred Teboj ter od Tvojih peterih ran iščem pomoči in To prosim, da mi pošlješ čim najurneje tri odlične Nemce s šapelji iz pavovega perja ter mi v svojem neizmernem usmiljenju dovoliš, da jih pobijem do smrti. Ali vse to pa radi tega, ker sem jaz obljubil te kitice gospo-dičini Banuši, Jurandovi hčerki in tvoji služabnici, ter prisegel na svojo vitežko čast. Ako se pri pobitih najde Še kaj več, pa oddam od tega desetino Tvoji sveti cerkvi, da bodeš tudi Ti, sladki Jezus, imel od tega korist in slavo in da spoznaš, da sem Ti s čistim srcem, ne pa kar tako iz slavohlepja napravil to ob-
ljubo. In kakor je to resnica, tako mi tudi pomagaj! Amen.*
In čim dalje je molil, tem bolj se mu je tudi v po« božnosti topilo srce, da je k prejšnji obljubi pridodal še novos namreč, da hoče takoj, ko odkupi Bogdanec, pokloniti cerkvi tudi ves vosek, kolikor mu ga čebele čex vse leto znosijo skupaj. Nadejal se je, da stric Matija temu ne bo nasprotoval, gospod Jezus pa bo imel gotovo veselje nad voskom za sveče, in hoteč ga čim poprej dobiti, hoče mu tudi čim poprej pomagati. Ta misel se mu je zdela tako pametna, da je napolnila z veseljem vso njegovo dušo; sedaj je bil povsem uverjen, da bo uslišan in da vojna takoj napoči, ako bi pa tudi ne napočila, da on vendar doseže svoj namen. Začutil je v rokah in nogah tako veliko moč, da bi bil planil samcat na celi polk. Mislil si je celo, da ker je napravil Bogu to obljubo, bi mogel Danuši prido-dati še dva Nemca. Mladeniško navdušenje ga jo spod-badalo k temu, vsekako pa je Še prevladala ta zanos zrela pamet, kajti bal se je, da s prevelikimi zahtevami ne bi razžalil Boga.
Vendar njegovo zaupanje je še bolj narastlo, ko je začul po sveti maši in po daljšem počitku, kateremu se je bil vdal ves dvor, razgovor, ki ga je imel opat pri zajtreku s kneginjo Ano Banuto.
(Da^je pride.)
nastopijo drago pol, bodo imeli tudi vse so-cijaliste na svoji strani. Poživljal je potem narodnjake, naj poskušajo priti na cesto in gotovo bodo vsi delavci Sli ž njimi, kajti šolsko vprašanje je za delavce eno prvih vprašanj. Stara taktika, ki se ni izkazala, naj se zavrže. Nastopi naj se odločno. Slovenci naj pokažejo tudi enkrat svojo »irredento" in gotovo se bode ž njimi drugače postopalo. Konečno Je izjavil še enkrat, da bodo soci-jalni demokratje šli prvi z narodnjaki v boj za slovensko šolo v Trstu, ako opustijo staro taktiko ter se bodo bojevali za napredno šolo. Za sodrugora Kopačem je govoril sodrug KarolLinbartr imena lokalne—organizacije socijalne demokracije v Trstu. Rekel je, da se čuti, ako je sodrug Kopač naglašal potrebo slovenske šole v Trstu, on toliko bolj poklicanega to naglašati. Povdarjal je, da je socijalno-d^mokratična stranka vedno zahtevala, da se izobrazba širi in da je povsod delovala proti reakciji, ki razširja duševno temo in nazadnjaštvo. Ta princip velja tudi glede šole. Boljši dobra laška nego slaba slovenska šola. Ako dobimo nazadnjaško šolo, bode to prokletstvo za slovenski narod. Zatorej zahtevajo soei-jalisti svobodno šolo. Nadalje je odgovarjal na očitanje, da socijalisti nečejo z narodnjaki skupno nastopati. Rekol je, da se od strani n&rcdnjakov delavci prezirajo, da list »Edinost* imenuje socijalne demokrate izdaj ice naroda, rudečkarje itd., in da se jih niti na shod ni povabilo, zato pa socijalisti nočejo nastopati skupno z narodnjaki, ker nečejo narodnjaki ž njimi. Za ?olo se bodo bojevali socijalisti z vsemi močmi, pa gotovo na tak način, da dosežejo v enem mesecu več, nego so narodnjaki v 18 letih. Povdarjal je, da je namen socijalistov: širiti internacijo« nalizem, in da bode zato na tem shodu nastopil tudi Italijan, ki je nekaterim narodnim Šovinistom že eo ipso faiot (klici ogorčenja med občinstvom). Trdil je, da zaradi svojega šovinizma Slovenci tržaški nimajo šol, in da se bodo zato socijalisti vedno bojevali proti šovinizmu, kajti dokler bodo šovinistične stranke vladale, tudi ne more biti šol. Ker so se radi očitanja šovinizma slišali klici ogorčenja, se je obrnil tu govornik na vladnega zastopnika, naj intervenira, čemur je sledila seveda obča ve-selost. Slednjič je v zaključek svojemu govoru imenoval še voditelje Slovencev policaje in denuncijante.
Tretji socijalistični govornik sodrug Dorbič se je postavil na oder s klobukom na glavi, toda ljudstvo mu ni pustilo govoriti, dokler ni klobuka odložil. Pravil je, da smatrajo socijalisti kot prvo pravo človeka, živeti, kot prvo dolžnost pa delati. Največji del vsakega naroda tvori proletarijat in ta proletarijat zahteva šol in sredstev za življenje. Očital je nato narodnjakom, da so sami krivi, ako nimajo šol, ker voditelji gle-dajo na svoje dobro in ne na dobro ljudstva. Govoril je potem za svobodno šolo; kajti iz današnjih šol prihajajo le kukavice. Trdil je dalje, da je Ravenska in laška buržoazija proti šolam (navajal je pri tem socijalistično šolo v Labinju, ki pa je bila laska, ter pravil, da jo je tudi slovanska buržoazija v Labinju (katere v Labinju niti ni) pomagala zrušiti). Glede sredstev za pridobitev šole v Trstu pa je bil govornik mnenja, da bi morali mi tako delati, kakor dela vlada, ko davke tirja. Slednjič je stavil še Slovencem pri zahtevi šol Cehe za vzgled ter zatrdil, da bodo socijalisti obeh narodnostij šli v boj za slovensko šolo v Trstu, ako se ubere druga pot.
Zadnji socijalistični govornik sodrug Chiussi je govoril laški. Ob začetku so bili burni prizori, katere pa se je posrečilo predsedništvu pomiriti. Priznati pa se mora, da je ta socijalistični govornik izmed vseh štirih najboljše opravil. Povedal je približno to, kar so ostali trije povedali, toda brez žaljenj in v fini obliki.
Kot zadnji govornik je govoril dr. Rvbafc Kakor je povedal, ni mislil govoriti, ker je še nedavno bil močno bolan, toda ker je videl pred seboj toliko navdušenega ljudstva, razveselilo se mu je srce ter je odgovarjal posebno na trditve in žaljenja od strani obeh slovenskih socijalistov. Govoril je med drugim približno tako le: »Veseli me, da so se tudi socijalisti, kateri so stali vedno na strani, sešli z nami, da nam pomagajo v tem boju. Nekateri teh gospodov pa se niso toliko bavili s šol&kim vprašanjem, ampak so uporabili to priliko, da nas ž a-Iijo. Jaz moram z veseljem konstatirati, da
je italijanski govornik jako stvarno govoril, medtem ko so drugi govorniki naše narodnosti nam zalučali v obraz psovke, kakor policaji, denuncijanti itd. Jaz upam, da je tisti gospod, ki je to izustil, izustil le za to, ker ne pozna razmer, ker misli, da so take, kakor v -Reichu*. V Trstu niso take razmere, vsaj med Slovenci ne. Mi smo ene duše, enega telesa in enega srca. Mi bežimo vsi za istim ciljem ter smo združeni od bogataša do najzadnjega reveža, da branimo svoje pravice, da dosežemo, kar nain odtegujejo naši nasprotniki in vlada.
Nam se je očitalo, da smo šovinisti, in da dokler bomo širili šovinizem, nič ne dosežemo ter se socijalisti z nami ne združijo. Nečem nato odgovarjati, ampak hočem le konstatirati, da ako bi kak narodnjak prišel v italijansko družbo in bi hotel govoriti slovenski v tej družbi ter žaliti in pso-vati, ne bi prišel iz laške družbe živ. Ko so bili pri nas ljudje razburjeni, smo jih skušali potolažiti in to se nam je posrečilo. Pri nas se ni bilo treba sklicevati na policijskega komisarja za red; mi ga znamo sami »vzdrževati*. — Govornik je potem odgovarjal na očitanja, da se prepiramo med seboj vslecl šovinizma. Navajal je slučaje, kako se tam, kjer so socijalisti razdraženi, vežejo rajši s kapitalisti, kakor med seboj, navajal je strupen razpor med Kautsky-jem in Bernsteinom, ki sta oba velika socijalista. Torej ravno socijalisti nimajo vzroka drugim očitati medsebojnih prepirov. Na očitanje, da »Edinost* psuje socijaliste, pač ni bilo treba drugega, nego pokazati na »Rdeči prapor". V nadaljevanju svojega govora je rekel dr. Rybaf: aNam se je očitalo, da zahtevamo šole le za bogatejše. To ni res. Mi zahtevamo šole za vse. Dokaz temu, da je podpisalo prošnjo za šolo 1.1884. nad 1400 sta riše v, ki so skoro izključno iz nižjih slojev, in da je tu na današnjem shodu po ogromni večini zastopano delavstvo. G. Kopač nam je potem očital, da mi preveč prosimo, da se preveč klanjamo, da moramo nastopiti drugo pot in isto so nam očitali drugi socijalistični govorniki. Tudi jaz bi rajši vijel, da bi mogli energičneje nastopiti. Ko se je pa vprašalo, kakšna naj bi bila ta druga pot, je samo g. Kopač odgovoril. On je rekel: »Proč z beračenjem ! Pokažimo se na ulici! Priredite štrajk I* Jaz primem g. Kopača za besedo in v par dneh se bomo obrnili na vodstvo laške in slovenske socijalistične stranke, da bosta šli z nami. (Ploskanje. Med socijalisti klici: »Toda le pod pogojem, da ne odpošljete brzojavke" — klici med občinstvom: »Že retirirajo".) Brzojavke bodo podpisane od društva »Edinosti", in vsa »sramota" radi teh brzojavk pade na to društvo, ter ne zadene socijalistvov prav nič. Generalni štrajk je dovoljen in »Edinost" je ob času februarskih dogodkov pisala ugodno o tedanjem štrajku (Linhart: »Ni resi") Saj vi takrat »Edinosti" niste cital. Bil ste takrat v uredništvu .Slovenskega Naroda". Toda delavci morajo biti s štrajkom previdni. Uporablja se štrajk le v dosezanje gospodarskih in političnih koristi in tudi le takrat, ko je gotovo, da bo imel štrajk vspeh. Mi pa smo videli v zadnjih dneh, da so hoteli gospodje prirediti štrak, ki pa se ni posrečil. (Krik med socijalisti). In to se bojimo, da bi, ako se izda parola, naj nastopajo vsi socijalisti za slovensko šolo, napravili še večji fijaško nego te dni. če pa mislijo, gospodje, da se to da doseči, potem jih bomo mi prosili, ne zahtevali, naj rism pomagajo. Oni lahko nastopijo tudi brez »Edinosti", in lahko tudi sami napravijo, kar je dobro in potrebno. Od dveh gospodov se nam je očitalo, da zahtevamo šolo, ki njim ne bode prav. Mi nismo rekli, da nočemo napredne šole ali tako ali ono, ampak smo zahtevali slovensko šolo, in sicer, naj nam jo da občina. Ako ste torej hoteli napadati tiste šole, ki jih mesto vzdržuje, svobodno vam; mi pa ne moremo drugega zahtevati, kakor tiste šole, kakor jih mesto vzdržuje. In da ne bodo te šole preveč nazadnjaške, bodo že skrbeli gospodje na magistratu, ki menda niso preveč klerikalni. — Najbolj nas je napadal g. Linhart. Jaz mu pa tega ne zamerim, ker on naših razmer ne pozna. Hočem pa biti objektiven in nečem žaliti nikogar. On nam je očital, da jih nismo povabili na shod. Vprašam vas, kdo od va3 pa je dobil povabilo (klici: Nikdo!). Mi smo plakatirali po celem mestu in oglasili shod v naših listih. Ako gospodje naših listov ne berejo, so lahko Citati plakate. Povabljeni so bili v s i Slovenci. Ako se gospodje štejejo med Slovence, bili so povabljeni   tudi   oni.  Glede  nastopanja pa
moram na žalost konstatirati razliko med dvema govornikoma. Kopač nam je zagotavljal pomoč. Ako mislijo gospodje, da je naša taktika prekratka, izberejo si lahko drugo taktiko. Mi jim bomo sledili, ako bomo prepričani, da kaj dosežemo. Ali med tem, ko je Kopač zagotavljal, da nas bodo socijalisti'podpirali, izjavil je Linhart, da z nami nečejo nastopati. Jas sedaj ne vem, kdo zastopa slovensko socijalno demokracijo, ali je jeden »Fuhrer" in drugi samo »Corporal*. Na vsak način prosim gospode, naj se med seboj zmenijo." Konečno je govornik še primerno zavrnil očitanje, da hodijo policaji na slovenske veselice ter razne psovke od stranke, ki se veže z laškimi progresovci, in sklenil. Ploskanja in živio-klieev po tem govoru ni hotelo biti konca. Socijalisti so med govorom dr. RjbsrSi delali v enoraer nemir. Da se ni posredovalo, moral bi bil komisar kmalu shod zaključiti vsled razsajanja socijalistov. Sodrug Dorbič je vihtel večkrat svojo pest nasproti dr. Rjbafu. — Po tem govoru so se dale gori omenjene r*folucije na glasovanje, ki so bile sprejete z ogromno večino. Prišlo je tudi deset brzojavk, ki pa se niso mogle prečita«, ker je bil že mrak. Po shodu se je ljudstvo mirno razšlo. Socijalisti so peli naprej svojo laško himno, ostali pa smo zapeli navdušeno »Hej Slovani". Tako je končal ta za tržaške Slovane velepomemben shod, katerega je obiskalo na tisoče slovenskih sta-rišev iz Trsta, ki morejo le z največjim naporom braniti svojo deco pred potujčenjera. Mi kličemo Tržačanom: Le pogumno naprej za svoje pravo. Ako bodete znali nastopati, morate dobiti, kar Vam gre. Zavednosti rned Vami ne manjka.
DOPISI.
Iz Solkana. —• (S h o d s o c i j a 1 n i h demokratov v Solkanu.) — V ponedeljek dne 8. t. m. je bil na vrtu gosp. Alojzija Mozetiča ob 4. popoludne shod soc. demokratov, kateri so sklicali na predlog nekaterih tukajšnjih dobro plačanih nezado« voljnežev goriški socijalni demokratje.
Shoda se je udeležilo razun kakih 40 na shod prignanih socijalistov iz Gorice in Mirna, tudi mnogo mizarskih mojstrov in njih delavcev, pa tudi posestnikov-kuietoval-cev ni manjkalo.
Shodu je predsedoval noki socijalist iz Gorice, vlado je pa zastopal komisar g. dr. Musil. — Po pozdravu predsednikovem oddal je isti besedo g. K o p a č u, ki je v najtemnejših barvah slikal položaj •'.kanskih mizarjev delavcev, kako se isti trudijo od zore do mraka za borih 80 krajcarjev na dan, na kar so pa navzoči mojstri odločno protestirali proti taki gorostasni laži. Slišati so se klici »Kje so Usti mizarji, ki imajo samo 80 kr. na dan; žalostno od njih, če so tako slabi in leni delavci*. Seveda dotičnih i>0 fcraVor-skih delavcev ni bilo videti nikjer, ker takih tu sploh ni, saj imajo navadni delavci (t'.i-kini), od K 1*80 ~ K 2\— na" dan. Ko je Kopač uvide!, da s tem nič ne opravi za pridobitev novih pristašev, se je poprijel hvaležnejšega polja ter je navduševat delavce za to, da si sami svojo zadrugo ustanovijo, kjer si bodo koncem leta do lili dobiček. Kako si on t.iko zadrugo predstavlja, kje preskrbi v to potreben kapital, ter kako bodev jamčili delavci za svoje dežele, tega ne razumem? Ko se mu jo povedalo, da so po pravilih mizarske zadruge tudi delavci lahko razun mojstrov člani iste, je uvidevsi, da ;o tu zopet pogorel, pričel udrihati po klerikalcih in liberalcih, ter povzdigoval svojo stranko v deveta nebesa. Seveda ni manjkalo pri tem klicev »Idrija" ter »rudeča žlindra!" Opravičeval se je radi Idrije s tem, da so bili takrat osebni prepiri merodajni. Najčistejša med vsemi strankami pa se druži s svojimi najhujšimi sovražniki - klerikavci. Pozabil pa ni g. Kopač udrihati tudi pog. dr. Tavčarju, ki je sedel v državnem zboru v jugoslovanskem klubu s klerikalci skupaj. Na jedhi strani hvala socijalUtom in klerikalcem v Idriji, na drugi strani pa zabavljanje nasproti narodno-napredni stranki, ker se je družila z jugoslovanskim klubom, to je logika l
G. dr. H. Turna, ki se je tudi udeležil shoda, je v svojem krasnem govoru razložil cel socijalističen program, kakoršen bi moral biti, povdarjal da bode vedno ž njimi, kadar se bodo istega držali, dalje odobraval prvotno krščansko organizacijo, bičal pa sedanji klerikalni sistem, ki je še posebno v velikansko škodo maloštevilnemu slovenskemu narodu, ter je končno  priporočal  socijalnim demo-
kratom, naj se prej več učijo, potem še le shode prirejajo, delavcem pa, naj mesto ob pondeljkih in torkih po gostilnah posedati, delajo, da si kaj prislužijo ter tako postanejo samostojni gospodarji, kar je sedaj ko je tu zadruga tim lažje, kar jim ni treba za drugo skrbeti, kakor za mizarsko orodje, izdelke pa lahko vsakih 14 dnij v zadrugo oddajajo, za katere prejmejo kot člani iste takoj denar.
G. Kopač je hotel še nekaj na govor dr. Turne odgovarjati, na kar so pa navzoči mizarji konec njegovim zavijanjem naredili s tem, da so mu kričali od vseh stranij, da naj prej v Nabrežini potrebno uredi ozir. popravi, kar je pokvaril, potem še le naj pride v Solkan.
Ob. 7. zvečer je predsednik shod zaključil.
DomaČe in razne novice.
Pe rokom u in glasbenemu  društrn
je daroval goriški rodoljub z geslom: ,SIMal *«n v Kanalu gorisk- lirk« p-.-U, in k<r nisj-ni mof.'el zravi-n žsvojeti, |ila";t'.a ,zaj.'rliiim:" ii kron*. Iskrena mu hvala!
Osebne Testi. — Finančna komisarja Josip baron Alber-Glanstallcn in Roman Stu-deny sta imenovana višjima finančnima komisarjema v območju finančnega ravnateljstva v Trstu, — Finančni tajnik v Celovcu BI. Lineve je premeščen v Trst v jednaki službi. — Komisar pri tukajšnjem c. kr. okr. glavarstvu g. Guido Polley je imenovan nad-komisarjem.
Deželni zbor goriški. — Zadnjič sum poročali, da utegne biti sklican So ta ali drugi mesec. Govorilo se je celo, da že okoli 22. t. m. Sedaj pa čujemo, da bo sklican bržčas šele meseca decembra.
Vipavska železnica. Načrti, predložen; od stavbenega nadzorstva gledr: mehaničnih naprav pri vodni postaji v Dornbergu iti za rezervoarje na postaji v Ajdovščini, so dobili potrebno odobrenje ter se morejo takoj izvršiti,
Dan otvoritve je sedaj določen na prve dni meseci oktobra. Delo pri Dorubergu je treba napraviti še solidueje in varnejše za občinstvo — tak vzrok za zakasnitev navaja podjetništvo.
Vipavska Železnica. — Dovozno cesto na ajdovsko postajo zdaj pridno delajo. Torej vendar! Druga dela so v glavnem dokončana.
V »Soči" smo že priobčiti urnik. — Poglejmo, kako skrajno neugoden je ta urnik, kakor nalašč za to, di železnice ne bo mogoče rabiti.
Vlaka sta le dva na dan. — Iz Ajdovščine gre prvi zjutraj ob ,VI"». drugi popoldne ob 410. Uha prezgodaj! Pni vi »k pride v Gorico že ob G 13. Čemu? Da bi prihajali ljudje od Ajdovščine v Gunce prezgodaj, ko tu nimajo Se kaj opraviti, bi morali vstajati \$a'$ ob 4S:4 zjutraj. Kdo to stori? Raje pojdejo ljudje s konjem, saj bo rabil ta le malo minut več n«vo vipavska ,pol2evka", pa pride v mesto in ne >t^ na južni kolodvor. Nazaj v Ajdovščino bi mogli iti z vlakom bo lisi ob S"30 ?.,r»!raj, kar pa ni verjetno, da hi bilo komu mogoče, alt .pa ob 7-13 zvečer. — S1 slabšo bo za Garičano, ki bi hoteli iti v A;davščino. N. pr. goriški odvetnik ne more porabiti železnice, ako hoče zastopati koga na sodniji v A;d., ker bi prišel tje šele ob KK50, v sodišče pa še pozneje. Na izlete v Ajdov, ni niti misliti. Zjutraj ne pojde nikdo na "izlet, popoldne pa ni vlaka. In vrhu tega gre že ob 4*40 drugi in zadn;i vlak proti Gorici.
Da, zares, za koga pa so zgradili železnico, ako izklicujejo od nje vsi tiste, ki hi ;o rabili?! Ali hoče kdo dokazati, kako nepotrebna je bila? Kajpak: za tako uporabo je popolnoma nepotrebna !! — In še to! Vlaki bodo vozili Ustih bornih 28 km celo poldrugo uro, kakor najslabši kolesar tega stoletja. Zamuda na kolodvor v Ajdov., vožnja v Gorico in od južnega kolodvora v mesto porabi toliko časa, da pride vsak »štantav« konj   prej iz Ajd. v Gorico S
Pošto bodo vozili še vedno konji. In to je prav! Tako dobivajo Ajdovci vso pošto, ki prihaja z vlaki in vozovi dopoldne v Gorico — že popoldne, dočim bi jo dobili s »polževko* šele naslednje jutro. Ali ni to divno ?!
Kar velja za Ajdovščino, isto gotovo tudi za druge kraje ob tej slavni »polževki*.
Izvrševala! odbor narodno - napredne stranke je dobil pozive z Vipavskega, naj se kaj ukrene proti napisom, s katerimi se žali Cisto slovenska dežela. Imeni Vočja draga in PrevaCina sta napačni za O veja draga Prvacina. Vsi napisi so dvojezični z nemščino na prvem mestu, doCim bi morali biti slovenski na prvem mestu, dasi z vso pravico lahko zahtevamo,edino slovenske napise, kakor so v Furlaniji edino laški. Napačno je tudi na straniščih: Za Gospode — Za Gospe, mesto: Za gospode — Za gospe, ali še najbolje: Za moške — Za ženske.
Kaj je delal upravni svet ? ' Kaj- -dela dr. Gregorčič? — O« spi na lovorikah, katere si pridobiva kot »deputato friulano*, vodi pravde proti svojemu dolgoletnemu najboljšemu prijatelju - in lenuha. Ko bo treba loviti zopet kak mandat, jej, takrat bo „delaven*. — Vipavci, le hitro zaupnico takemu zastopniku ljudskih koristij!
Šolsko leto prIOenJa, in l njim se je I oglasila   zu   premnoge   slovenske   starine  v I mestu skrb,   kam. poslati   otroke   v šolo.   V Podluren jih ne pošljejo, k\-r je predaleč, v ,&*!. Uom* jih m: sprejmejo, marveč odvra- j Ca j o menda ise or.ir.  ki ne morejo obljubiti j prispevkov, tonj kam'/ 1, kam drugam, 11170 v laško  šolo.   In  lepo število naših Urok j roma t«' dni v   laške  ljudske   šole,   ker smo Slovenci v šolskem pogledu zapostavljeni laku I krivično, da ta krivica glasno vpije proti nebu; J zapostavljeni pa smo po volj Lslmv, slavne- j vlade, in,   žal,   tudi po volji   onih sinov na- J Sega naroda,   ki   so   vrgli  boj   za slovensko J
ljudsko šolo v (urici   med  staro šaro......
.Narodno vodstvo*   ima   sedaj druge skrbi! Klerikalni terorizem šolskih oblastiifj. — Mislili   smo  že  prezreti  intamen  napad »Gorice" (oziroma drznih SlomSkarjev) na t\ kr, okrajni  šolski   svet  in zadovoljiti  se  z uradnim popravkom, kateri smo čitali v »Gorici*,       toda ta klerikalna   doitsi%ivka nas jo zopet izzvala na odgovor. -    Na popravek je odgovorita   skrajno  nesramno   in vpletal vmes   reCi,   ki   ne   spadajo   k   stvari   (tudi | .Sočo*!), da je potreben daljši odgovor.        j To storimo v soboto, ko burno imeli s j prilogo več prostora na ostajanje.                   j
Danei rečemo   te,  da  vsa  ta vihra je \ vprizurjena  radi   dveh  SSomSkarjcv,   katerih i domišljavost  ir.  strupenost   nasproti   vsemu \ svdu in tudi do šolskih oblastni] pr«s<. ga vse mo*nie meje. — Bivši kapucin Bal i C.   ki s>e žen; prš Gregorčičevih kuharicah, ima že radi h ga tudi pri .Gorici* o.iprta vrata. Kot učitelja ga mk;er niso marali, ne otroci ne sta-rlri, kajti v obče  je   to za pošteno čtove-ko družbo nezutMcn  farizej.  Zato  se  ni mogel videti dosle; še v   nobeni  službi.  Največja neanV.a pa je bil za tako Šolo, kakoršna je v l.ocntktt1   —   Kot  Svomskar pa je tao?. post j! „"'avt u";  cel kapuc:n,   le & trni raz-l« <Vi/:;:»   da   v.m ko   ^i¦n\  tu.ji sv. /.ak*i:i. I:; feru- s. jvt-;t ti,-.;   S^roikar.:;   I m/1 ni b;la }.<i.i. >:u  uaj.'>'4!a -l^ba, /t'.-; lip .<}  ri^a* p-.. t-.l-k: u>las':.>
i'r;:,:a >'.j::.sk.ir-,-K.i k-.r:-;a „-• R.w.rj:i lictuvi. "i ¦;.h ta '.,;;'; i pet v \\ tur. ;*-!-;¦¦¦ n'M<, po luni t-.: i i dal.e do i'..;.-:a V,-'.-U, •<...:>¦- „e t-ev«-li k'.* r«k.:-t- ;u vzi.r. K*tr pa „•¦ ;r,cl iti ima k;:.-"goV, f..ora„r- r-:-'u da in'.; htrupi-ruga Clovvku ni lahko Kajti. Mn;p<::r.-l .'.nav.i.a m iz toga i?.v:r,\oC.i ::vZjd^vv>:.-:i';5t v. ¦oci!) sv..tom lijuas.e iz tci; tako i<irjZ:Alt-j, da .e kar pomilovanj vrfdi::, ker v.r mu svl/» le^e dušo vsa; h:i..e prikrivati. Nt-za-¦.im^c-n ~>i s svojim rojstvo m, iiC-zadovt»"%,-n •s stanom, n'-zaJuvol.e:i z vs-:ai predstojniki, si>.:.aioso'.jx}n a-lo s svojo rodbino, —doslej isvza iovo;;en z v?ako s-lužbo in k\«iieCno z e.pim nidu;iUl,=kim mestom v klerikalnem Kojskem, tre hof> i priti v gm-z-lo napredtra-kov, in ker se. n»u to ni pc?ro;i;o. kar je vendar le naravno, pa lep „ficr:ea" po šolski oblasti i;i mdzorniku g-. F«if.garju. — Take škandale smejo počenjati »Slomškarji* brt-z strahu, ker se zanašajo na prof. Berbuca v deželnem šolskem svetu. — Zdaj, ko poznamo vzroke infamne pisarije v .Gorici*, bodo č> tatelji lože razumeli naš stvarni odgovor, ki bo sledil.
Iz podgorske županIJe nam pišejo: Po dolgem Času morem zopet poročati o važnem napredku v našem županstvu. Za vasi Pevmo, Št. Maver, Podsabotin in Pod-senico imenovan je namreč selški pismonoša, ki bo hodil v omenjene vasi vsak dan pred« poluduem, izvzeraši nedeljo. —- Kdor ve, kako neredno smo dobivali pisma do sedaj, tisti bo še-le prav vedel, kako se veselimo te nove pridobitve.  Včasih kar po  cel  teden nismo
videli obhodnika. Zato še prav iskreno za- t hvaljujemo slav. poštnemu ravnateljstvu za j to dobroto, a dolžni smo se zahvaliti tudi gosp. naduCitelju K u t i n u v Št. Mavru in J Podsabotinu, ki se je toliko trudil za to. Bog j Živi njega in vsakega, ki se nas zapuščenih J spomni in nam stori kaj dobrega.                  J
Naroden posestnik. I Mestni goriški svet je  imel v petek J zofieF Oiftrat^tako^sBJt^iakorihi^ubijo naši »radikalni*   Lnhi.  Vlada  hoče sezidati   za J ,svoj nemški gimnazij novo poslopje, ker se- | danje  ne  odgovarja  več v  nikakem oziru j svojemu namenu. Radi tegi se je obrnilo do I mestnega sveta, naj jej odstopi v-to-svrho J primeren prostor   kje v središču   ali blizu J središča mesta. To priliko so porabili mestni j oCetje za to, da so vrgli javnosti zopet ne- j koliko peska v oči. Dr. Venier je govoril kot I poročevalec šolskega odseka o  stvari, trde, ] da je Gorica laška (kdo se ne smeje ?) ter I da se more   zgraditi v mestu,   ki je   laško, I edino le laški gimnazij. Zato so sklenili, dati I vladi brezplačno 3000 m3  zemlje   v   svrho, I da postavi na njej gimnazij z laškim  učnim ] jezikom. Ne vemo,   kaj   vse   je  govoril  dr. J Venier v svojem poročilu, ker je isto oCividno I v javnosti prikrojeno tako, kakor  jim   kaže, ali takoj po njegovem govoru  je   vstal   na-nie^.niSlveni svetovalec  grof Altems  rekoč, da so v poročilu razne žalitve   vlade  ter da je občinski svet pri letu šel čez svoj delokrog. Dr. Venier in župan   Vc-nult   sta   na to hitela prepričevali   grofa   Altemsa,  da   v I poročilu ni nikakc razžalitve,   ampak le gola I iilina. Vladi   so   dali   časa :t meneče za odgovor. — Kekolifco komedije!   Kajti   prepričani   smo,   da   *.lada   dobi   ta svet prav za nemški gimnazij — jim  že  kaj   da  za  to; Časa za premislek   ima  dosti. Na   nemškem gimuaziju pa je  (udi   poskrbljeno   za   laške dijake izborno, lako, kakor smo pisali koncem šolskega teta.   Prepričani   smo,   du   radi   te stvari Lahi in vlada  ne  pridijo   do nikakih resmh ko:,!! k tov med seboj.
Druga komedija je bila z ravnateljem tukajšnje realke. Prosil je v nemškem jeziku izredne podporo K U.V.J.KO za razne risarske obrazce. Z magistrata so mu naznanili, naj vloži laško prošnjo, ali ravnatelj je odgovoril, da n;tgov uradni jezik je nemški. V seji mestnega svetu so šli preko te prošnje na dnevni red, ker je bila pisana nemški. -Prepričani pa smo, da realka dobi vseeno zahtevano podporo !
Poznamo listo dvoj no prakso, strašno radikalno na svetlem, strašno popustljivo v Umi. V navedenih rečeh se uporabi zopet ta praksa »polag navade stare* — malo peska v oči meščanstvu od strani radikalcev pa je bilo nujno potrebo, ker se jim maje jo tla na vseh koncih in krajih; malo »podpore* tore; ne škodi!!
Trgovska In obrtna zbornica- — V soboto hii imela tukajšnja trgovska in obrtna zbornica srjo, v kateri so izvoli predsednik in ostali o zbor. Voldvr so po dolgem času p<-.irt'i;p. Vroli volitvam je bi! vložen odslovi »ske strani rrkur,:, ai> kakor se kaže', hrez-u-p^šno.
Kltrlkaltirm t F-/lanlJl. - Te dni b-sio s:i.e'i v A/.llu v Fiirlani;i občinske volitve, za katere se pripravljajo liberalci in klerikalci, na čelu te;n tamošnji duhovnik, na vse m<.goče načine. Obetajo Jako hudo b,irbo; ker se je bali izgredov, pošljejo na dan volitev na lica mesta več orožnikov.
Pred. sodniki ;e stal .J I-letni Jus. Zb:fgar i/. Kala, obdolž<-n, da se je pregrešil nad dvema deklic ima. On je ta;i!, deklici pa sta potrdili obtožbo. Obsojen je bit na C* mesecev trde ječe.
Ohesll se Je. — V nedeljo dopoludne se je obesil hlapec pri »Treh kronah* Peter Gravner, star 30 let, doma iz Št. Fcrjana. Prej nego je to storil, se je šel obrit in je izpil merico piva. Sluga in tovariš Gravnerjev sta bila za nekaj časa z doma, ko pa sla se vrnila, sla šla v hlev, kjer sta so nemalo začudila, ker nista dobila nikjeri Petra. Pod streho pa ga je našel sluga visečega. Samomor se je naznanil hitro redarstvu, nakar je prišla komisija z notarjem Čibejem, ki je napravil inventar. V žepu pri obešencu so našli 300 K. Potem so ga prepeljali na pokopališče. Pravijo, da je imel Gravner nekako notranjo bolezen, katera ga je dovedla do tega koraka, drugi pa zopet hočejo vedeti, da so ga tudi »sekirah* v službi.
Ušel Je 26-letni mizar H. Blau z Oger-skega jetniškemu Čuvaju v tukajšnji justični palači. Radi javnega nasilstva je bil kaznovan pred kratkim na 6 mesecev ječe,  Kot mizar
je delal pod varstvom čuvaja. jTe dni pa se I mu je posrečilo porabiti trenotek, v katerem J je bil neopazovan; vrgel je orodje od sebe j ter jo popihal skozi vrata, ki so bila slučajno I odprta. Tekel je proti Št. Petru, potem pa izginil, ne ve se kam.                                    I
Iz prvega nadstropja je padel vCeraj proti večeru 2-letni sinček trgovca Spacapana, in sicer  iz stanovanja v ulici  Dreossi.   Pri J igri je izgubil ravnotežje ter "padel na" glavo j v vrt. Zgodilo pa se mu  nič  drugega nego J malo se je udaril na glavi.                             j
Obrtno-strokomi pouk za mizarje. I —• Naznanjeni pouk, ki je pričel na iniei-jativotuk. trgovske infoBrfncs zForniee7 se je začel 9. t. m. Udeležencev je 13. Dva strokovna učitelja je poslalo trgov, ministerstvo. Poleg teh dveh, Deml in Dieti, podučuje tudi strokovni učitelj iz Marijana Stabile, Predavanja odposlancev z Dunaja tolmači na iasko Fr. Segatti.
Pri ognju pretep. — Poročajo nam, da je v nedeljo ponoči gorel neki hlev v Hiljab. Prišli so gasit tudi iz Mirna, in tu je nastal baje brez vzroke pretep, in sicer so tepli nekateri podrepniki kuratovi Mirence. Kurat pa je vse to lepo mirno gledal. Menda mu je dopadcl tak-le fantovski pretep, saj vidi se mu, kakor bi se tudi on najrajši ! prelepa! 1
Orožna nesreča na IlmŠlef. — Pišejo nam: Strašna nesreča se je pripetila dnč 9, t. tn. ob i. uri zjutraj v predoru, kateri se dela tukaj za novo železnico. Delajo na več krajih v predoru izlome, potem delajo  nad-! rov na dve strani. Tisti dan so prišli skupaj s takim koščkom nadrova; na obeh straneh j so imeli mine pripravljene za streljanje, katere bi bili morali  na  obeh  straneh hkratu '/tižgati,   ali z nezadostno razumljivimi  znamenji ali morda na kak drug način so zažgali na eni strani poprej, vsled   česar jo  udrla mina ;: nasprotne   strani sem  proti  dvema j delavcema, ki sta   tudi   čakala,   da   zažgeta j svoje mine. Ali nasprotna mina ju jo vrgla io metrov daleč po rovu. Bila sta vsa raz-j mesarjena.   Ivlen  je   iakoj   na   licu   mesta i umrl, drugi pa je živel še do 10, ure, seveda I popolnoma v nezavesti. Imel je polomljeno J roke na več mestih, glavo prikrojeno in ves raztrgan je bil po životu.   Ponesrečenca   sta Hrvata, dva  čvrsta mladeniča v starosti 24 j j do 26 let, po imenu Peter Petrovič in Ivan j SimoniC. Natančneje vzroke preišče komisija. I          Zahvala. — Odbor »Narodne čitalnice*
v Kanalu izvršuje prijetno dolžnost s tem, da j j izreka iskreno zahvalo vsem činiteljem,  koji [ so pripomogli,  da  se je slavnost  35-letnice .Narodne čitalnice' dne 7. t. m. toli sijajno I in častno izvršila. Zahvaljujemo se p. n. so-kolskim društvom,  koja so telovadila  divno, j pevskim  društvom,  koja so pevala nebeško, I tatiiburaškim  zborom,   koji so udarjali pre-I krasno, gospodu govorniku dr. K. Gruntarju, koji je govoril toli prepričevalno, da ne sme izoslati   uspeh,  če   je le še  kaj  narodnega j ('ula v našem ljudstvu. Zahvaljujemo se nadalje   vsem   drugim   društvom  in  cenjenim j gostom,  kojih  navzočnost je poveličevala v j toliki meri našo slavnost. j         Zahvaljujemo se domačima pevovodjenia,
gg. županu M. Zegi in naduCitelju Al. Verču, J koja  bla   se  trudila z domačima  pevskima j zboroma in ju tako izborno izvežbala. Hvala j g. vitezu Fr. MalniCu za prepuščeni veselični I prostor.   Zahvaljujemo  se slavnemu kanalskemu  starešinstvu,  koje  nas je vsestranski j podpiralo. Zahvaljujemo se gasilnemu društvu t v Kanalu za naporno sodelovanje, domačemu j tambnraškcinu zboru, sploh vsem domačinom za  sodelovanje   in   pomoč  in   koncem,   — dulce in fundo — naSemu vrlemu ženstvu in istega  odboru,  koje je  pokazalo,  kaj se doseže s skupnim delom nežnih rok ter glasov, in v koje  naj  so  ugledajo rojakinje  sirom domovine.   Iskrena  hvala vsem, vsem, in z zahvalo   združujemo   željo,   da  bi   narodna misel  prodirala čim dalje v širše kroge našega dragega nam naroda.
Kanal, 14. septembra 1902. Odbor »Narodne čitalnice* v Kanalu. 30.000   kron   znaša  glavni  dobiček olomuške   razstavne loterije. Opozarjamo,   da je žrebanje   nepreklicno dne   2 5.  septembra  ter se izplačajo posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10% popustom.
Razgled po svetu.
Z razpustom državnega zbora preti RSrber Čehom, ako vprizorijo proti nagodbi
obstrukcijo. ,Nar. L", pa menijo, naj ga le razpusti, potem pride v drž. zbor marsikdo, ki Kčrberju ne bo ljub. Čuje pa se tudi, da utegne sieditf obstrukeiji daljša brezparla-mentarna doba, v kateri bo vladal § 14. — Poljski voditelji so radi tega odločno proti obstrukeiji Čehov.
Beželnozborske volitve na Štajerskem. — Te volitve so že razpisane, in sicer bodo  volile  kmečke  občine  4. novembra; mesta, trgi in trgov obrtne zbornice dne 7„ . veleposestvo pa 11, nov.
^^J!I^JW!^ftf!Ly_Tjrsui_80-otvo_____
rili, Tcakor smo poročali, slovesno dn6 7. t. m. V zavodu je 35—40 postelj v 6 sobah, ki so velike, lepe in zračne.
ElektrlCca železnica Trst - Opčlne.
— Ta železnica vozi s trga pred vojašnico v Trstu do openske vasi in je železnični tir dolg 5 kilometrov. Tir je kakih 800 metrov zelo strm: ta del, ki sega od ulice Gom* mereiale do Gairlngerjevega posestva, ima namreč 25% strmine in je napravljen na zobovje. NajviSa točka, čez katero gre železnica, leži 349 metrov nad morsko površino. Električna moč za to železnico pa znaSa 500 volt.
i          Vsega skupaj ima ta železnica 5 elek-
: tričnih vozov, tri odprte za poletje in dva zaprta za zimo. Prazni vozovi tehtajo po 10.000 kilogramov, polni pa po 18,000 kilogramov. Vsak voz je razdeljen na dva oddelka ; jednega za kadilce in drugega za nekadilce, V vsakem vozu je prostora za 44 oseb.
Poleg teh petih vozov za osebe ima ta železnica še dva električna stroja, katera sta samo za oni del proge, ki ima M% strmino. Ko električni vez vozi navzgor, pritakne se jeden teh strojev m vozom, da ga tako pri-I tiska naprej po veliki strmini; ob vožnji navzdol pa prihaja električni stroj pred voz za osebe in tako brani prehitro vožnjo. Električni voz ima 0 zavor: S na roko, 2 električni in jedno avtomatično.
Razgled z železnice na mesto, okolico in morje je diven in se bo ravno radi tega gotovo mnogo meščanov, posebno v poletnem času, vozilo po tej železnici.
SlavnostI na prelaza Sipka se udeleži nad €0 ruskih generalov. Ruskih gostov bo na sploh okoli 300. Manevri na prelazu imajo pokazati isto, kar se je vršilo tam pred 25 leti.
Na poŠti t Zadrn je poneverb* prakti-kanl Zanghi svoto G500 K v denarnem pi-sunu, poslanem iz Trsta, Prijeti ga niso mogli takoj, ker ni bilo dokazov za pone-verjenje, ali odpustili so ga iz službe in prijeli v Trstu, ko je plačeval v neki gostilni z bankovcem 1000 K.
Shod Poljakov. — Gujejo se glasovi, da nameravajo Poljaki iz Prusije, Rusije in Avstrije prirediti v kratkem velikopoljski shod, na kateri odpošljejo odlične zastopnike vseh poljskih strank. Razpravljalo se bo na shodu o vprašanjih, tfcočih se vseh Poljakov brez razlike strank in držav.
Bazne vesti. — Iz Gradca poročajo, da leži v bolnišnici tam neki človek bolan na koleri. Odredjene so vse varnostne priprave. — U Lvovu je umrl  poljski  državni poslanec Dszieduszvcki, ki je cesarja Maksi-miljana spremil v Meksiko. — V Malagi na Španskem je umorit neki orožnik v blaznosti 8 oseb, več pa jih je ranil. — V Ljubljani so začeli samovoljno  s ponedeljkom zidarji I in stavbinski delavci delati ob 7. zj. mesto j ob 6. Ako bi se jim kaj odtegnilo radi tega, | nameravajo šlrajkati. — V nedeljo so otvo-| rili v Škofjiloki  na  slovesen  način mestni vodovod. — V Korčuli v Dalmaciji so hoteli ! odkriti   bisfcupu   Strossmaverju   spominsko i ploščo, ali oblast je slavlje   prepovedala. — I Srbski, trgovci v Zagrebu zahtevajo za svoje demolirane trgovine  odškodnine  150.000 K. —  Ogerska vlada  je  prepovedala  listoma »Narodni lisly* in »Ostdeutsche Rundschau" I poštni debit radi pisave o dogodkih v Zagrebu. — V Lvovu otvorijo s tekočim letom šesti državni gimnazij s poljskim učnim jezikom. — Perzijski šah se je odpeljal te dni iz Francije na Rusko. — V nedeljo so otvo-rili v Krerasu naznanjeni sedmi kongres vinogradnikov ob veliki udeležbi iz vinorodnih krajev. — Burski  generali  Botha, Devet in Delarev pridejo te dni v Nemčijo,  kjer jih vsprejmejo, kakor se čuje, prisrčno. —• Pred poroto v Trstu je bil obsojen v ponedeljek Fran Ercigoj na 7 let v ječo,  ker je ubil v 1 Lonjerju Toni. Semeniča.
Razpis službe.     IPfaff-ovi šivalni stroji
Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega redarja (ponočnega čuvaja) v Tolminu z letno plačo 600 kron in prispevkom 50 kron za obleko. Prednost za to službo imajo vpokojeni žandarji. Prošnje je vložiti pri podpisanem županstvu do 15. oktobra t. 1.
Županstvo v Tolminu,
dne 4. septembra 1902.
Župan: Gabršček.
Sprejmem takoj spretnega
slovenskega stenografa in
pisarja z lepo pisavo.
Dr. D. Troo,
odvetnik v Gorici.
Naznanilo.
Z ozirom na to, da se je preselila e. kr. okrajna in okrožna sod-nija, e. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno
„Pri zlatem Mr (pri Lizi)
v Kapucinski ulici
katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove.
Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani
Ivan Katnik, lastnik.
r^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za innogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem vfiif-akoni, lastnikom |>oSLnim,železniikim in radarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rr.bi dobro uro, tla smo ojirejcli
eriii.o razprodajo nnvoiznajdene originalne geofeke 14-karatne remont, ur« zlatega-elftktro-jila-tnic, .sestav flas-hutto*. Te ure imajo prolimagneticnc j>ro-ciziski urni stroj, so najnatanineje regulirane in preskusne in dajatno za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske jjoldinske kovine ter prekrit s 14-karal. zlatom, tako, da je podoben »'istemu zlatu, in veSčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega liea. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih narocb in okoli 3000 pohvalnih pisem. (lena uri za gospode aH dame le 16 kron poštnina in eol-nina prosta. Vsaki ari je brezplačno pridejan raoS« njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovralnjtce) po 3>— 5-._ in 8'— K. Ako ura ne ugaja, h» sprejme nazaj vsled cesar se nima nobenega rizika. Hazpo-žiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbeje pošiljati na Razpoilljjanl« ur „CCiroaos Gtasal" (ivlea). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stoU, na dopisnice 10 stoL
|L                            V  Gorici                            J\
priporoča knjige:
Hrir.nv,;   I    Zofka Kveder. IV. knjiga »Salonske knjižnice«.  Cena UUSBVI   1.   po pošti K 2--.
M. M. Hostnik. Cena po pošti K 550. Lev. Nik. Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94   101. Cena po pošti K 3-50.
Slovensko-ruski slovar in slovnica, Vstajenje.
VeneC   SlOV.   pOVeStlj.   V. knjiga. Cena po pošti K 1-20.
Knjižnica za mladino. ^
C
ijiga 25, str. 214, — knjiga 26, str. Cena po 1 K. Trdo vezana; fin papir. — Štiri knjige na leto za K 3'20. Klofov novuocinhp Roman. I. del Str. 285. — Spisal pisatelj lUeidV IlBZVeblUUd. .Zaobljube« Ferdo Bečič; obsežniši II. del ^ avgustu. Cena celotnemu romanu K 320. Naročniki »Slov. knjižnice« K 2-40.
Pošilja se jedinc po povzetju ali naprej poslanim zneskom.
D
so najboljl.
To pliSi kupce bicer o vsakem izdelku in od vsakega ajrenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in že ne ve kako «e upclje nit v Sivalm- s'roj. tem rmnj kako i,ti Siva, toda mi smo po na5i več ko«. 20-b'fr,i ponujaj mziiih tovarniških .strojev se i,ri'»rif-a!i da Mres Pfaffovi bivalni •,'...<, i n^bolj trpini, t.-r se uvrrili da J. ne ilnia z aobt-Miii dr.i^sa krojem t »ko nafanru.i kot s Pfoffovim. l><> 10-lelni dolu ;e \dlno
rabo in
Pfaffovi šivalni stroji      _
Pfaffovi šivalni stroji   ^r^Š;:i!:
" Pfaffovi šival.ii stroji   ^iaM^^i^^f,';-:;":,":;^";
/ Pfaffovi šivalni stroji  YL?Xzfwtr 'u:' ;:';
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati PfafTova šivalno stroje.
Zaloga Ffaffovih šivalnih in drugih strojev v Borici via Municipio šfov.
SAUNIG & DEKLEVA.
Popratljaliiifu hitaliiih >trnjj'i, tlvt<k»l<«4 Vuntku uli<u 11,
Predzadnji teden.
Src^ktiiju itpurrblicuo
25. septembra 1902.
Glavni dobitek
km 30.000 kr«
fllmuškc razstavne srečke..,. ..... '"!;;";'":'':.';,   . ,. „
po 1 krono
Vsi doltitki si' i/planijo oil pnulajjilrrv z 10*- odbitkom v itotoUni.
Anton Kuštrin
fraovac
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št, 23 (v lastni hiši).
iViporoča svojo zalogo jc-slvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najlincj« &i »Lnka" po jako nizkih cnah. — V zalo/i h>-dobivajo lest''nirif tvrdkc Znidrrsič iV Viili-nfir v Ilirski Bistrici; ciknrija in ?.vcpii>iik«'dru?.!i'-sv. Cirila in«Metoda ter moko vs.h \n>\ i/. mlinov Jochmann h Ajdov^cin«; in Majdir.i iz Kranja.
Razpošilja narorcno blago tudi na d»>/i-!o po pošti od 5 kiiojrr. naprej.
Anton Potatzkv v Gorici.
Nu nn-dl i:a^t«-lj» 7.                       ;
TRGOVINA NA DROBNO IN UEBELO
Najceneje kupovališčo nimbenikeija in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanko za .šivalno stroji«. rOTUEIJŠOlNE
za krojače in čevljarje.
Svctiiijicc. — Kožni vimicI.      Ma*m«' knjižici*.
lišna obuvala za ysg letne čase. |
P o s o b n o s t:                           \
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zab^si za  kratuarji'. kroSnjarje, prodajalce pejmilu* s  in trdili ter na deželi,    i     '.">   S
Čistilna voda  >  >  >
> > „Reale"
iz vndeov Miithžas, hi.,tnitni
Henrika Matlonija v Budimpešti
jo toplo pritiorotVn:! (J*i prvih tu- tu ino/oinskili zdr.-ivni.-Uh nvtoritot kot najboljo ri-dihso .-ired^tvo. (hi .ku;»» m» rudi množin:« šoti Hlhiubcrt i. ;M'»'ttko noii, Uatofo itu.i v ,-obi ter ¦> nvojan hitrim in dobrim urinkom.
Z;il«iKa zn Uoriro:
Lekarna G. B. Pontoni.
Acla 1881. y Gcrici ustanovljena hrrdka
E. Riessuer, ? Nnnslci alici 3,
(nasproti nunttki corkvi) prip"irot'a prct\ dtihovs^mi m s!,..v. ob.4in<;tvu svojo ta»tno ir.ili\ova'ni«;t» »».u-'':vli cvetlic za vsakovrstne rrrkvfr;^ potr./br. Ima vvliko zalogo najjrotjnih v^rsrfv, ra s^riva^ko pu-trobe, vo'-.,f-n»i ^oCf itd. v s.* po ?,ii..*Tni o:m. Naročila za di-,?flo i;vrA»V to'-tio m jirlidno. Priporoma -ilav. o!iAinst%u tu-ii 9vn;o tuk.trno črk nt p'Pri.'i,
P..d,i-..5r.i
¦i'iei trj r..'i ¦
prodajalnico jestvln.
Dobre ure in po ceni!
s  3-letn:in  {<i.-mcn:t:i  jasiistvtM^ fZ^k         razpošilja ua za^^bnikc
^w/        prva tovarna nr v Mostu >Srin
"          Hanns Konrad,
Imi ir ter lialilit     Most ^':e;kt>).
Dobra ura Itcus. isnik^afl :?¦".">;
srebrna ura K^ni. 0. r>-S0; srebrna
verižica fl. 1-20; bmlilnik iz nik^a
0. 1-95.
1 vnlka je odlikovana s c. kr. orlom; ima si.it in srebrne svetinje ii razstav ter lisoro p-risnah i pisni. ¦-¦ IlnstroTHn renlk aastonj!
i.-. M:i;.i: • v.,  i v.ii:.-i \  Kv.i:-
fi«s r:j»t, ta;.':"-:;.«  vina,   i:-:i: 5l«'M.'...v.. k-»v.» tr:r!:i:.M.'': d
;  v to sfi-k- :,;-Lid.jj. .<¦ i Vi,; -   S
; P» r.ni^rr.ih r.-::.!^
i                                Z ..d:i.-:-.:t-.»
Jostp Kutin.
trnovi i- t >t-me»t;ki »jP.ri ;u 1
E. LEBHERZ
Gorica                        !
tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice
¦>*- Apollo-wi
Anton Pečenko
vr'tu  uW: *        GORICA        \.4  -i.^'.. :-    -sri}..r  ."s
pristna bala        .^            bH«kihfd«S-
in črn* vina       f?^5     *"«lln«klh :
.vipavskih,     ^-^^         lst«r»hlh
furlanskih,            V            vinogradov.
i*;.>U;i;a r... ^ iv.  r...=.-i ;3 j - i/.^.-jM
litrov r.ajTo;. Na zaJ-.t^M) t";:''.a 'i: Ji •.:; .r.-s. m- Po»tr«fti« potisna
Ivan  Beduarik
priporoča svojo
knjigoveznico
Y Gorici
ulica Vetturmi št. 3.