, PosaMema Številka 0fa L
Št. 133.
V L|nbl|ani, v petek 6. junija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto K,
/mm
O-
i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. f	Mesečna	naročnina:	?
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I
f Neodvisen političen list ?
4
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1 /1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. j
Nemški dan.
Te dni se vrši v štajerskem Gradcu •Remški dan. Že njegova bližina nam ®ravi. da. se tiče tudi nas. Še jasnejše ?a Postane to, če pomislimo, da prireja nemški dan Siidmarka in Schul-'erein s pomočjo vseh nemških manj-društev, kar jih je v Evropi, udeležba na nemškem dnevu je sijajna, «asti iz rajha, ki je poslal najuglednej-® zastopnike tamošnjih manjšinskih in jamčevalnih društev. Da pa ne manjšo na tej pangermanski prireditvi tu-1 še iz prejšnje Avstrije dobro po-, B£>ni protislovanski delavci, ni treba e Posebej povdarjati.
Oficielno je namen nemškega dne r^Žiti ves nemški narod v delu za na-Poleg tega se povdarja, da ima; dan tudi ta namen, da doseže enotnost v nacionalnem delu ■ Protestantskim in katoliškim du-
'lia "'^VOTn- V Hamburgu so bili lani L ®®JBškem dnevu doseženi v tem ozi-Sf^e lepi uspehi in katoliški k(> prote-^ntskj duhovniki so na njem izjavili, r* so v nacionalnem delu njihovi cilji jj?1 ta Isti. da tu ne poznajo nobene raz-
J5e. V Gradcu nai se ta enotnost še pomnoži.
c*an skratka kongres pro-gancnstov nacionalne misli, ki mora stati med nemškim narodom tako ^odo tudi najrazličnejše Vcf Vfdno na braniku nemštva. l eeno, kje se to nahaja ali v Avstriji Izflc* . v Rusiji in pri nas. zakaj vse^ te^ Nemcev so na Nem-V 6111 dnevu častno zastopani L Da se zato ne obravnava na nem-L*«h dnevu samo kulturno delo med Paškim narodom, temveč da bodo ~avne točke dnevnega reda posvečene j*vno političnim ciljem, je jasno. Ti ci-aa^.So v diametralnem nasprotju z ■suni interesi in zato je nujno, da ne { * nemški dan v Gradcu neopažen mi-
flio
nas.
pr^eistvo, da se rajh pripravlja pod-1 Gradec v svojem delu proti nam, ***<*» strezniti, da bomo tudi mi bolj 1 ,na nacionalne ko pa na ozke par-^ e interese. Kadar se nemški narod SjJ; uJedlnjuje„ da si podajata pruski hoJ?tantski in bavarski katoliški du-rolo na vsakoletnem nemškem dnevu Je obstojna nujnost za nas, na jugoslovenskemu dnevu podasta glavni in katoliški duhovnik roko ®iiin -0 nac'onaJno delo. Le v tem ie mogoče ustvariti pritisku Vit od £a u-*edinjenega naroda učinko-le v tem slučaju more naša ono nS meja Pridobiti iz vse države *&**** ki jo more ohraniti. V nagnem slučaju je vse izgubljeno.
mi nimamo samo boja na se-<]ržav	temveč krog in krog naše
^am° natančnosti izvedena gi^^kia organizacija more zato zasi-dg,	svobodo	in	zato je propagan-
DTVa^?0nalne misli pri nas najvišja in ^Olžnost.
z nemški dan moramo odgovoriti
sloveSVenskim ^ za za^e^ek vsaj s |ti v	dnevom. Ta dan ne sme ni-
%g3ein slovenskem listu iziti niti ena Taiobv	vest, temveč vsi listi rno-
^kop l!!i Posvečeni nacionalni misli. In ^®SedaPlsana- ta-ko mora biti tudi živa tfatj v službi nacionalizma. In ta ta ^ Se mora vršiti tudi kongres Drouacr-f6,!1001-3 vr5iti tudi kongres naših stonr,!^ ,ov nacionalne misli. Za-^°nErpc.VS strank morajo na, tem i&tiJUikarevP?znati» kie se neha njih Oio	eres	in kje odločuje sa-
sbj HPin?”a	^si kulturni in gospodar-
Jirn mn_„, pa Morajo spoznati kje se Višek naš un®kniti politiki. Skratka! ta hi« d e na!p‘onalne organizacije mo-2(f sl«venski dan.
svoji neobhodnl »fibS Sl°v?nski še muzika
f^rejajo Nem??^ istem 5asu’ ko »roti	• d vrati Slovenije
Pri n	^Perjen nemški dan, pa je
222 ^ se 2 vsemi sredstvi $imo -nacionalnih ju-
P* ®I aSS?* k,° se Nemci brez raz-S4 *£žno ’ P emc in ver° družijo k®*2Ehf° nam* ovijamo mi ^ ki ni! ™ n?0]strstvom vse momen-^ ' nas morejo ločiti ne
Vladine konference.
Položaj v Albaniji. — Vesti o vstaji v Romuniji so bile borzni manever?
B e o g r a d, 5. junija. (B) Danes dopoldne je imela vlada konferenco, na kateri se je govt ilo o situaciji in o poslednjih dogodkih v Albaniji. Četudi se naše države ne tiče ta vstaja direktno, stremi vendarle vlada za tem, da ohrani nevtralnost in da v tem smislu vpliva na druge sile, ki žele. da ostane morebitna intervencija nepristranska. Vlada stoji na stališču, da bi bila najboljša skupna
intervencija, ako je intervencija sploh potrebna. Na to je bilo prečitano službeno poročilo iz Bukarešta, v katerem se trdi, da so vesti o revoluciji v Bu-kareštu netočne. Ravnotako netočne pa da so tudi vesti, da je general Avarescu prodiral proti Bukareštu s 50.000 Seljakov, da osvoji prestolnico... Avarescu je imel le lemi kongres svoje stranke. Vesti o revoluciji so le borzni manever.
Tudi Davidovit izda proglas.
Beograd, 5. junija. (B) Na današnji seji glavnega odbora demokratske stranke, ki se je vršila dopoldne od 10. do 12. ure, je prvi poročal Ljuba Davidovih o dosedanjem delu kluba na rušenju sedanjega režima vlade Pašič-Pri-bičevič. Glavni odbor je to politiko odobril in dal Davidoviču svobodne roke, da to politiko nadaljuje. Nato se je govorilo o proglasu demokratskega kluba, ki ga je sestavil dr. Ilija Šumen-
kovič. Glavni odbor je bil mnenja, da proglas ne more biti tako oster, kakor proglas opozicijonalnega bloka, vsled česar so besedilo nekoliko izpremenili. Vsled tega proglas ni mogel biti danes objavljen. Jutri se bo izvršila njegova končna redakcija. Vlada čaka le 5e na ta proglas, nakar bo dala obljubljeni odgovor na vse dosedanje proglase. Končno se je govorilo o čisto strankinih stvareh, organizaciji stranke itd.
Vstala v Albaniji.
Vstašl napredujejo. — Vesti so radi pretrganih telefonskih zvez nezanesljive.
Beograd, 5. junija. (B) Borba med albanskimi vladinimi četami in vstaši postaja vedno resnejša. Izgleda, da se lahko zgodi, da izidejo iz nje vstaši kot zmagovalci, ker jih je vsak dan več, ako ne preseka intervencija kake druge sile njihove akcije.
Prizren, 5. junija. (B) V severni Albaniji drže vladine trupe le z velikim trudom mesti Leš in Matonijo. Vstalem se je posrečilo zavzeti vas Kokarič, ki se nahaja blizu obeh mest.
Prizren1, 5. junija. (B) Najljutej-še borbe med vlado in vstaši se vodijo ob reki Skumbi. V teku zadnjih 24 ur je začela vlada koncentrirati ob reki svoje čete. Na istem mestu se bodo koncentrirali tudi vstaši. ker izgleda, da nameravajo večji napad na Elbasan in nato na Tirano.
Prizren, 5. junija. (B) Včeraj popoldne se je začela krvava borba med vstaši in vladinimi četami za mesti Be-ras in Lušino v južni Albaniji. Uporabljali so se celo topovi. Sinoči so vstaši osvojili obe mesti.
Beograd, S. junija. (B) Do tega trenotka ni dobilo naše ministrstvo zunanjih del nikakega potrdila vesti, da bi bili vstaši zavzeli Tirano. Telegrafska in telefonska zveza med Skadrom in Tirano je prekinjena. Ne ve se, kaj je na stvari. Vlada je potoni proglasa in posebne agitacije pozvala ljudstvo, da se dvigne proti napadom odmetnikov.
Beograd, 5. junija. (B) Koncentracija novih pristašev današnje albanske vlade se vrši v okolici Elbasana, kamor se hoče vlada baje skriti, ker je njen sedanji položaj popolnoma negotov.
Skadar, 5. junija. (B) Danes dopoldne se je začela ljuta borba med! vodjem vstašev Bajramom Cur-om in ba-rijaktarem vladinih čet pri vasi Doda. Borba je trajala do 9. ure dopoldne, ko so vstaši zavzeli vas in po krajši borbi tudi mesti Radomir in Piškopejo, Vladine čete se umikajo proti Elbasanu.
Skadar, 5. junija. (B) Za politično situacijo v Albaniji je značilno, da ni ni-kake določene črte. do katere so zavzele teren vladine čete in kaj drže v rokah vstaši. Kajti skoro v vsakem kraju, ki ga zavzamejo vstaši, pripadajo mesta vstašem, tako da je v celi deželi več mest. katerim pripadajo vstaši, a zgodi se tudi, da je v mestih v neposredni bližini vse prebivalstvo na strani vlade.
Beograd 5. junija. (Z) Brzojavne zveze z Albanijo so prekinjene in zato o zadnjih dogodkih v Albaniji naša vlada nima direktnih informacij. Došle so pač iz obmejnih krajev vesti, iz katerih je razvidno, da borba še traja in da imajo ustaši uspeh in da napredujejo. Muslimani in prebivalstvo v Korči so se proglasili za nevtralne. V ustaške roke je padel že tudi Berat Ustaši se Približujejo reki Škumbi. V Valoni so organizirane ustaške čete. ki se pripravljajo za napad na; mednarodno komisijo za razmejitev jugoslovensko - albanske meje Načelniki Miriditov so sklenili, da se ne odzovejo pozivu Bajram Cura in Redžeba Šal je, ker ima njihov pokret proti vladi tudi v Tirani samo svrho, da dovede v Albaniji na vlado zunanje agente.
Beograd, 5. junija. (Z) Vladine čete z glavnim stanom v Elbasanu štejejo sedaj približno 8000 mož. Njih število se bo povečalo čez 10 dni na preko 10.000. Po mnenju tiranske vlade bodo te čete zadoščale, da vzpostavijo mir in red v Albaniji. Glavna nevarnost preti iz Južne Albanije, in bi zmaga nad ustaši na jugu bila odločilna. Za sedaj pa je položaj vladnih čet. dokler se ne koncentrirajci, zelo težak, zlasti ker je padla Kavalja in ker ustaši napredujejo proti Tirani in Draču. Leš se nahaja
v	ustaških rokah.
O h r i d, 5. junija. (K) Po vesteh, ki Pa še niso potrjene, so ustaši zavzeli Berat.
Konferenca opozicijonalnega bloka.
Beograd, 5. junija. (B) Danes popoldne od 4. do 6. ure je imel opozi-cijonalni blok konferenco, katere so se udeležili Da vidovič. Korošec in Joca Jovanovič. Na tej konferenci se je govorilo o nadaljnji akciji opozicije. Po telegramu, ki je bil poslan kralju, bo opo-zicijonalni blok poslal sedaj obširno pismo, v katerem bo kralju obrazložil trboveljske dogodke, češ. da službena poročila1, s katerimi bo kralj od vlade obveščen niso resnična in da je potrebno, da krona pozna pravo stanje stvari.
strankah, plemenih in verah, temveč tudi v vsakem drugem oziru.
Kaj ne bi gledali Nemci danes v Gradcu z rožnatimi očmi v bodočnost! Vsaj daje naša nesloga nemškemu dnevu že poseben pomen.
Pogajanja z Italijo.
Beograd, 5. junija. (B) Danes od 11. do 13. ure se je vršila v ministrstvu zunanjih del med ministrom zunanjih del dr. Ninčičem, trgovinskim ministrom dr. Križmanom in finančnim ministrom dr. Stojadinovičem konferenca o bodoči trgovinski pogodbi z Italijo, in sicer na prošnjo italijanske vlade, da se tozadevna pogajanja čimprej končajo, da bi bila pogodba jeseni že gotova in bi se takrat mogla začeti v smislu nove pogodbe trgovina med naišo državo in Italijo. Bodrero je odpotoval v Trst na sestanek z italijansko delegacijo, kateri bo istotako izrazil željo vlade, da pospeši priprave za carinsko tarifo.
ZVIŠANJE ESKOMPTNE MERE • V AVSTRUL
Dunaj, 5. junija. (T) Avstrijska državna banket je zvišala eskomptno mero od 9 na 12 odstotkov.
Obsodba fašizma v ital. zbornici.
Prerekanja med govorom socijalista Gonzalesa.
Rim, 5. junija. (T) Današnja seja poslanske zbornice se je otvorila ob 15. uri. Tudi danes je bila na dnevnem redu razprava o odgovoru zbornice na kronski govor. Glavna govornika sta bila voditelj fašistovskih sindikatov Ro-soni in socijalist unitarec Gonzales. Ro-soni je naglašal v svojem govoru, da je za zvršitev misije, ki jo ima fašistovska vlada, neobhodno potrebno, da se pritegnejo k sodelovanju tudi široke delavske mase. Ta cilj doseza fašizem s pomočjo narodnih sindikatov. Oporeka trditvi, da zastopajo ti sindikati samo koristi delodajalcev in naglaša, da je zasluga fašistovskih sindikatov predvsem ta, da so organizirali tudi srednji stan intelektualcev, ki so bili predtem izven vsake organizacije. Proslavlja pomen te organizacije za duševno edin-stvo italijanskega naroda. Sodelovanje z drugimi sindikati n. pr. s socijalistič-
nimi, smatra na političnem polju za nemogoče. Za njim je govoril Gonzales in odgovarjal na očitek fašistov, češ da so socijalisti protinarodni. Zatrjuje, da so socijalisti neizprosni nasprotniki fašizma, niso pa protinarodnl Proti fašizmu se bodo borili, četudi bo borba težka. Fašizem je nemoralen, zanj je svobodti le nekak fantom, za socijaliste pa je to realna pridobitev, katere si ne bodo dili iztrgati iz rok. Med njegovim govorom je prišlo večkrat do hudih prerekanj med fašisti in socijalisti. Prišlo bi bilo tudi skoro do spopada, vendar pa se je predsedniku posrečilo napraviti red, tako da je Gonzales mogel končati svoj govor, ki je neizprosna in dosedaj naj-teineljitejša kritika in obsodba fašizma in njegove diktature. Za njim so govorili še nekateri drugi govorniki o neznatnih stvareh, na kar se je seja zaključila ob 19. uri 30 minut.
Značilne izjave predsed. Painleveia.
Pariz, 5. junija. (K) Predsednik Painleve je izvajal v svojem govoru v zbof-nici med drugim to-le: Mi zametujemo silo in imamo zaupanje v prihod-njost Zveze narodov proti dosedanji formuli. ki smo jo takoj obsojali. Mi hočemo postaviti moč v službo pravice. Pri tem se zakonite zahteve Francije nikakor ne žrtvujejo iluziji ali utopiji. Ni pravičnosti, če se ne popravijo krivice. Republike, ki je v petih letih popravila popolnoma to, kar je bilo porušeno, ne moremo dolžiti zaslepljenosti ali slabosti. Ni nam neznano, da zle sile poželji-
vo streme po revanži in po tem, da spravijo Evropo rokoncu. Ako so ono stran naše meje imperijalistične stranke, ki mislijo, da so naše skrbi za človeštvo posledica groženj, potem se nahajajo v obžalovanja vredni zmoti, katere prva žrtev bi bile one same in njih narod, ki so ga s tem slepile. Mi pa tudi vemo, da se tam porajajo zelo človečanska stremljenja za mir in svobodo in bil bi zločin, ako bi jih s pretvezo, da so še slaba, udušili mesto da pospešujemo njih razvoj do dne, ko pridobe dovolj moči za zmago.
Herriot odklonil sestavo kabineta.
Pariz, 5. junija. (K) (Agence Ha-vas) Predsednik Millerand je pozval k sebi ob 4. uri popoldne senatorja Dou-merguea, ki mu je tekom pogovora svetoval, da pozove Herriota. Ob 5. uri popoldne pa je sprejel predsednika zbornice Painlevea, ki mu je tudi nasvetoval, naj pozove Herriota. Nato je Millerand prosil Herriota, da pride k njemu. Herriot je sestavo parlamenta odklonil.
ZBIRAJMO ZA SOKOLSKI TABOR!
RUSKO-NEMŠKI SPOR.
Berlin, 5. junija. (T) Wolffov uraci objavlja novo rusko noto, ki je sestavljena v objektivnem duhu. Ruska vlada naglaša, da je v interesu obeh strank, da se incident razčisti. Priziv na mednarodno razsodišče po mnenju ruske vlade ni potreben. Ruska vlada vztraja na svojem stališču, da pristoja pravica eksteritorijalnosti tudi ruskemu trgovinskemu zastopstvu. Brzojavki dostavlja Wolffov urad, da je odvisno od nadalj-nih pogajanj, ali se doseže v kratkem povoljna rešitev.
Shod železničarjev v Mariboru.
Maribor, 5. junija. (M) Nocoj se je vrSil v malii dvorani Narodnega doma javni shod mariborske podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev. Shod, ki je bil jako dobro obiskan, je o-tvoril v odsotnosti predsednika tajnik g. Kefe. ki je v svojem nagovoru omenjal, da je bil predsednik podružnice g. Škerjenc premeščen iz Maribora v Zagreb. Izrekel mu je v imenu vseh tovarišev zahvalo za njegovo vztrajno delovanje. Nato je govora delegat ljubljanskega osrednjega odbora o prevedbi, ki je bila pri drugih direkcijah izvršena že 1. februarja, pri ljubljanski pa še le sedaj. Kot vzrok te zakasnitve je navajal podržavlje-nje, ki je na eni strani stopilo v veljavo s 1. oktobrom lani, drugod pa šele s 1. aprilom letos. Prevedba je bila zasnovana v tem smislu, da se reducira slabo kvalificirano osebje in da se s tozadevnimi prihranki zvišajo prejemki ostalih uslužbencev. To da je bilo sicer primemo za druge direkcije, nikakor pa ne za Slovenijo, kjer je osobje zelo maloštevilno. Zagrebška, direkcija je reducirala 800 nameščencev, ljubljanska pa le 84. Prevedba se je začela v področju ljubljanske direkcije 2. maja ta je bila danes zaključena. Ukazni nameščenci so bili prevedeni že prej, dočim se je prevedba neukaznih izvršila danes ter so bili spisi poslani v Beograd. Glede predujmov stvar še ni jasna. Pri drugih direkcijah in na prejšnjih državnih progah so predujem nameščenci že prejeli, dočim pri bivši južni železnici ni gotovo, da-li ga sploh dobe. Pri miniistru za promet g. Popoviču, ki se je mudil v Ljubljani, je bida posebna deputa-cija v tej stvari. Minister je izjavil, da se bodo po možnosti popravile napake in poravnale krivice, vendar pa da bo mogel storiti nekaj pozitivnega šele takrat, ko dobi točne podatke. Govornik je omenjal, da ministru ni odrekati dobre volje, da pa je dvomljivo, ali bo tudi finasčni minister mogel pristati na njegove zahteve. Nato Je omenjal razne krivice pri prevedbi ter zapostavljanje slovenskih delavcev v Mariboru napram tufim. Glede provizijskega sklada, draginjskih doklad fn upokojencev in glede raznih ugodnosti, Idi so jih železničarji prej kneli, sedaj pa izgubili, Je omenil, da je zveza storila potrebne korake v za-Sčito interesov svojih članov. Po kratkU debati i$ tajnik shod zaključil
Borzna poročila.
B e o g t a d. 5. junija. Zaradi pravoslavnega praznika »Spasov dan« danes borza ni poslovala. '
Zagreb, 5. junija. Devize : Duna 0.1163—0.1183, Budimpešta 0.09—0.11, Bukarešta 34—37, Italija, izplačilo 359.65 do 362.65, London, izplačilo 358.50—361.50, London, ček 358—361, New York, ček 82.50 do 83.50, Pariz 417.50—422.50, Praga 242.25 do 245.25, Praga, ček 242—245, Švica 1462 do 1472, Švica, ček 1461—1471. Valute; Dolarji 81-875—82.875, avstrijske krone 0.11625—0.11825, češkoslovaške krone 239 do 242, francoski franki 415—0, italijanske lire 358-0.
Trst, 5. iunaja. (T) Avstrijske krone 0.3175—0.0325, dinarji 27.75—27.95, dolarji 22.85—23, 20 frankov v zlatu 87.50—88, funt šterling 99.20—99.40.
Curih, 5. junija. Beograd 6.85, New York 569, London 24.53, Pariz 28.15. Milan 24.67, Praga 16.90, Budimpešta 0.0065, Bukarešta 2.40, Sofija 4.07, Dunaj 0.0080.
Berlin, 5. junija. Beograd 5.04, Dunaj 5.89, Milan 18.175, Pr/iga 12.22, Pariz 20.90, London 18.055. New York 4.19, Curih 73.52.
Praga, 5. jnnija. Beograd 41.60. Dunaj 4.78, Berlin 8.24, Rim 152.50, avstrijske krone 4.80, italijanske Ure 152, Budimpešta 3.60, Pariz 173.375, London 146.80, Ne\v York 34, Curih 601.50.
Dunaj, 5. junija. Devize: Beograd 848—852, Berlin 16.85—17.15, Budimpešta
0.76—0.82, Bukarešta 299—301, London 305.800—306.800, Milan 3099—3111, New York 70.935—71.185, Pariz 3542—3558, Pra-ga 2077—2087, Sofija 502—506, Curih 12.474 do 12.525 V a 1 n t e : Dolarji 70.460—70.860. bolgarski levi 488—496, nemške marke 16.30 do 16.70, angleški funti 304.000-305.600. francoski franki 3505—3535, italijanske lire 3095—*3115, jugoslovenski dinarji 844—850, romunski leji 293—297, švicarski franki 12.360—12.440, češkoslovaške krone 2067 ck> 2083, madžarske krone 0.72—0.78.	i
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 5. junija. Napoved za 6. juuii Spremenljivo. Hladnejše vreme brez M-stve^ib izprememb bo trajalo dalje,_
Demanti.
»Slovenec* ie dne 2. c. m. pariobdil kot porodijo očividca tendencijarno navito vest o talcih, K »o uh. naje iete vzele oh pohodu od mesta pofcoja do mesta razvitja prapora v Trbovljah. Kot dodatek k tej vesti pa je »Slovenec* objavil infamno laž, da je bil od teh talcev eden kasneje justificiiaii po aajih četah. Oblastni odbor je uvel o stvari naj podrobnejšo preiskavo ta po zaslišanju očividcev in iprič dognal sledeče:
Rudar Fakin je bil ujet istočasno s trend razbojniškimi tovariši. Naši četniki so zaiotdi Fakina z orožjem v roki, ostali trije pa so bdi zmetali orožje od sebe in so ga čete našle na tleh pri krivcih. Fakta je irnel v rokah karabinko, pa je ni mogel rabiti, ker so ga četniki nenadoma tesno obkolili, mu vzeli puško. in je moral leči na tla. kakor se je to odredilo z ostalimi tremi, ki so jih zalotili v hiši.
Pri nadaljnem pohodu v trg so stopah ti štirje ujetniki z zvezanimi rokami na čelu sprevoda, kot zaščita zoper kak morebitni ponovni napad. Ujetniki so bili po razvitju izpuščeni vsi, razen Fakina, ki so p njem trdili očividci, da je on ubil s karabinko 2arka Bahav-zerja,
Da se ugotovi dejanski stan. je od-vela četa Fakina v gostilno, mu kupila obeS in ga v mirnem razgovoru izpraševala po inicijatcrrjih. Zanikal je odločno, da bi bii streljal iz karabinke, pač pa je prizna 1, da je bila na glave oblastnih odbornikov razpisana aagrada
10.000 Din, prapori pa so bili ocenjeni vsak po 5.000 Din. Izpovedal je tudi, da je inicijativa prišla iz Ljubljane, da je napovedano enako gibanje v celi drža-
vi	in da to ni zadnji pokoli. Med izpraševanjem so pregledali odvzeto mu karabinko in dognali, da je bila sicer nabasana, toda po zarjaveli cevi so sodili, da ni bil iz nje oddan noben strel Ceta je nato Fakina izpustila na svobodo, moral pa je pred odhodom kleče poljubiti orjunaški prapor in prositi odpuščanja.
Neposredno po izpustitvi je planila
v	gostilno desetorica članov domačinov, izpraševala po Fakinu m izjavila, da se je storila usodepoina napaka, ker je bil Fakin glavni hujskač na komunističnem shodu ob 10. uri in so vsi ravno Fakina smatrali za onega, ki je vodil napad. Ogorčenje nad izpustitvijo je bilo splošno in težki očitki so padali na četo. Ugotovilo se je, da se Fakinu ni skrivil niti las na glavi, dokler ga je imela med seboj četa. Vsaka trditev o kaki justi-fikaciji je plod zlobe ».Slovenčevega« dopisnika, je brez vsake podlage in prosto izrmšljena.
Ako pa so bili v gostilni navzoči med raznimi gosti tudi ogleduhi napadalcev, so gotovo slišali izpovedbe Fakinove ta so imeli dosti vzroka, da sc znebe pred-voditelja, ki je po porazu postal izdajalec. Materija!, najden pri Fakinu, imajo aašt člani in ga bemo predložili oblasti na vpogled
Skrivati nimamo ničesar in mirno čakamo ižida uradne preiskave,
Oblastni odbor «Orjune« za Slovenijo.
Mariborsko mestno gospodarstvo.
Naša mariborska mestna občina se nasaja 2e celo desetletje v rokah ljudi, ki gospodarijo z njenim premoženjem pač tako kakor se gospodari z imetjem brez gospodarja, katero se lahko po mili volil razmetava. Medvojni občinski svet ie bii tako zaverovan v avstrifsko vojsko, da le neprestano podpisoval velika vojna posojila m tako zmetal milijone mestnega denarja sko-ri okno. Pa tudi novi gospodarji na našem nagistraiu, ki so prišli na krmilo pri 'prvih celinskih volitvah po osvobojenju, ne kažejo veliko več ljubezni do mestnih financ. Kazni obračuni in proračuni so pokazali, da se v večinj mestnih podjetij gospodari tako, da so pasivna, čeprav bi pri drugačni boljši organizaciji lahko nudila dober v to ionodkov.
Vzorno gospodarstvo mestnih očetov pa spremljajo tudi neprestano razne afere. Vse te afere so imele za posledico večjo ali Tianjšo izgubo mestnega denarja in premoženja. Tudi poneverbe so bile na dnevnem ledu te režimske dobe. Zgodilo se. je celo, da se je občinski uradnik satu justificiral, ker si ni upal pred sodišče, kjer bi se bil moral zagovarjati radi defravdacije. Drugi točioski nameščenec, itiozemec. io ie pted sodbo popihal preko meje. in tudi sicer se je veliko govorilo o nekih aierah, ki pa roso nikdar bile jasno razčiščene, tako da nihče ne ve. koliko je bilo m koliko ru bilo les.
Sedaj imamo zopet dve prav nečedni ženami aferi. Občinski nameščenec, ki je aobd v razprodajo nemške čitanke, katere je /ftloiiia mestna občina, je s to zalogo in GStapiikom razpolagal po svoji mili v o iii brez vsake kontrole in mož je zato postal tako samosvoj, da je nekaj tisočev tena denarja vtaknil v svoj lastni žep in se udi tega ni prav nič vznemirjal in rnirno
•	odd dalje »svoje posle*. Kar ne pobetejo in potrošijo mestnega denarla nameščenci sami in kar ga ne zapravijo razna mestna podjetja, to pa razmeče sam šef mestne občine, socjjalističrii župan Grčar, Ta socijali-»Kčcl mogočnež se prav nič ne briga za Zakone in odredbe občinskega sveta, ampak gospodari i mestnim premoženjem na svojo roke, kakor mu pač konvenira. Občinski očetje so to županovo postopanje doslej, skoro bi rekli, rnirno tolerirali, zadnji slučai pa jih je vendar prebudil in župan jo je pošteno skupil.
Svoječasno je mestna občina sklentia izdati nemške čitanke, ki naj bi se porabljale po vseh šolah, kjer so Nemci, tako v Sloveniji kikor tudi v Vojvodini in Slavoniji. 2uoart je za izdajo teh čitank zahteval kredit 12.500 Din, kar je občinski svet tudi odobril in je Grčar torej lahko razpolagal s to svoto. Svota je bila za izdajo čitank gotovo premajhna, toda župan ni zahteval več! Tembolj čudno ie bilo nedavno raz-kutje, da je g, Grčar za to stvar brez ved-
Maribor, 4, junija,
nosti in odobrenja Občinskega sveta potrošil velikansko vsoto 286,555 Din, torej kar celih 274,0-55 Din več kakor bi bil smel! Poleg tega pa dotičnega poduradnika. ki je vodil razprodajo čitank in upravljal s tern velikim premoženjem, že od 1. 1922 ni nihče vprašal po kakem obračunu, Nič ni čudnega potem. Če je mol del izkupička porabil zase.
Na zadnji seji občinskega sveta ie bila
ob eksodusu socijalistov župana sicer izrečena graja za to nečuveno postojranje in se je zadeva tudi odstopila velikemu županu kot višji oblasti v nadaljno postopanje, toda to še ni dovolj. 2upan Grčar in njegovi socijalističtii in komunistični kornpa-rijoni so s svojim triletnim gospodarjenjem na našem magistratu občini toliko in tako vsestransko škodovali, da je absolutno nemogoče trpeti še naprej njihovo paševanje. Doba župana m občinskega sveta, ki absolutno ne odgovarja več razpoloženju meščanstva, je že potekla in zato zahtevamo, da se takoj razpišejo nove občinske volitve. Pri teh volitvah pa naj naše meščanstvo temeljito obzačuna z ljudmi, ki na tako lahkomiseln m brezvesten način zapravljajo niegovo skupno premoženje Bil bi pa po|eg tega tudi že skrajni čas da se prične j naše meščanstvo intenzivnejše zanimati za svoje mesto Iti njegovo samoupravo ter gospodar sito. StaiiSče, ki ga zavzema velika večina slovenskih doseljencev v občinskih zadevah in iu ima svoje jedro, v uaziranju, da jim je to mesto le slučajno pribežališče m ne stalna domovina, je vnaj?rei popolnoma nevzdržljivo. Kdot st je pridobil tu domovinsko pravico ah se je tu vsaj stalno naselil, je s tem postal mariborski meščan in zato mu mota biti usoda mesta sveta prav tako, kakor mu je bila sveta usoda mesta, kjer je živel poprej.
ORJUNA
priredi dne 7, t. m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela UNION
PES@?i$¥H§ SHOD
proti sferuniic&m gr©* bov m Trbovljah PšdSth junakov.
vesti*
=• Radič proti .Hfvatski zajedale!, Te dni se je vrnil z Dunaja v Zagreb dr, Srku! j. ki je sporočil, da je Radič nezadovoljen 2 zajedničarji« ki hočejo tudi po vstopu y federacijo rtRSS sodelovati pn proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva. Radič je izjavil, da ne more sodelovati z zajedničarji, ako se ne odrečejo proslavljanju kralja in kraljestva kot narodne institucije, ker se treba ljudstvo vzgojiti v republikanskem duhu, kar pa se ne more zgoditi s proslavljanjem hrvatskega kraljestva. Radič zahteva Jeti-nidvno Izjavo zajedniiarjev za monarhijo ah republiko, ker ne more dopustiti, da bi prišli na njegovi listi monarhistični, poslanci v narodno skupščino. Zajedničarski »Hrvat« demantira to Radičevo sporočilo, ki pa je resnično, ker so ga potrdili tudi ni-zrii za-
•	dičevSki poslanci
= Seozacijonaluo vest o prevratu v Romuniji potrjuje zagi ebški s J u t a r n J i List«, ki poroča iz Londona:	»Central
News« priobčuje brzojavko svojega bukare-škega poročevalca, v kateri javlja, da je general Avaresco s 50.000 oboroženimi kmeti m s podporo nekaterih oficirjev zavzel Bukarešto. Avaresco ie prisilil Bra-tranua, da ie podal ostavko celokupne vlade. General Avaresco je obtožil Bratianua in njegovega brata finančnega ministra, da sta z tvestveaimi manipulacijami upropasti-la državne finance in s svojo nesrečno politiko korumpirala državo te ubla njen ugled v Inozemstvu. Nadalje poroča * Jatam ji List« tudi iz Rima, da je prevrat popolnoma uspel in da je Branami odstopil. Posadka v Bukarešti! m v nekaterih krajih ie prešla na stran upornikov. Telefonski in brzojavni promet je ustavljen, romunski časopis! ne smejo čez mejo. Proglašeno ie obsedno stanje, — istočasno pa poročajo italijanski listi, da v Parna demantirajo vse tozadevne vesti, ki prihajajo iz Budimpešte, Beograda an z Dunaja.
= Carigrad — cilj sovjetske Rusije. V Podoljskem je Irnel Trockii govor o ruski sovjetski politiki in je med drugim izjavit, da mora sovjetska vlada zavreči vse, kar je bilo slabega pod carističniim režimom. V vprašanju Dardanel je bila carističrm vlada prevarana, toda sedanja sovjetska vlada mora vsemu svetu sporočiti, da so carigrajske morske ožine ruske. Zato je za Rusijo Besarabija velike važnosti, ker vodi preko nje pot v Carigrad. Ako bi Romuni In Poljaki hoteli preprečiti ruski pohod, bo prišlo 2 njimi do vojne Trocki j je izrazil prepričanje, da bo Carigrad preje ali pozneje ruski, če mdr ta Francija In Anglija pozabili na svoje obljube za časa svetovne vojne.
= Protiitalijansko razpoloženje v Turčiji Prve dni tega meseca je carigrajski poročevalski urad razširil vesti o koncentraciji italijanskih čet ria oioJru Rc-dus iri da je italijanska vlada poslala angorski vladi Ultimativno noto, v kateri je zahtevala takojšnjo- otvoritev zaprtih Italijanskih šol v Turčiji. Tudi londonske »Times* so poročale o vznemirjenju v Turčiji in o zahtevi ari gorske vlade, da mora italijanska vlada kategorično demantirati koncentracijo čet, ker bi v nasprotnem slučaju Turčija odredila protiukrepe. Italijanska vlada je potom svojega carigrajskega poslanika Montsgne In potom agencije Volta demantirala vest o koncentraciji italijanskih čet,	,
= Vprašanje Mosula, V Carigradu se je sestala ie dni angleško-rurška konferenca, ki razpravlja o rešitvi vprašanja Mo-sula Britanski dfplomatfSni zastopnik je svetoval Fety begu, naj pplrva na turško vlado, da se odreče Mosulu, ker bo v nasprotnem slučaju zapustil Carigrad. Po zadnjih poročilih skuša Fety beg pridobiti svojo vlado za britanski predlog. Zdi se, da se bo vprašanje Mosuia poverilo Društvu narodov v končno rešitev.
—	Teiorizem reaiiedoristvuiuščih, Eden najbogatčjšfh sofijskih trgovcev Eškeuazi je bij s svojo ženo te 13 letnim sinom v družbi prijateljev v sofijski mestni restavraciji. Po večerji je odšel domov čez mestni park Pn tem je Eškenazi s sinom nekoliko za-ostal. Nataat pade pet strelov m Eškecazi ter njegov sin se zgrudita mrtva na tla. Ubijalci so pobegnili- Kakor je kasneje preiskava dognala, so ubili Eškenazija make-donstvujušči, ker jim m hotel izplačati večje vsote — Lepe bratce ima Radič!
= Angleški parlament vznemirjen radi nemških vojaških priprav. V poslanski zbornici je vprašal viscount Curzon, če je Mac Donald preje!_ od Poinearčja informacije o nemških vojnih pripravah in ako hoče objaviti to j?oročilo. Mac Donald ie odgovoril, da dosedaj angleški vladi ni bilo javljeno nič, česar bi se moglo tikati Curzonovo vprašanje. Wedgewood Beuns je stavil vprašanje, ali je vlada opozorila nemško vlado, da bi nameščanje admirala Tfrpitza na visoko vladno mesto vzbudilo pri zaveznikih nevoljo. Mac Donald je na to odgovorih »Lahko zagotovim zbornico, da nismo ničesar opsstlli, kar srno v tem in tudi drugem pogledu smatrali za svojo dolžnost,-.
Mastifa proti slovanskim volilMin ¥ ritastem pariamegašu.
Prosveta. ,
i.	angerjeva »Kamela skozi uho šivank«« v
Mariboru.
F. Langerju se godi z njegovo komedijo Kamela skozi uho šivunke* skoro tako kakor Lapku z »R. U. R,< V razmeroma kratkem času je ta »Kamela« prepotovala vsa češka gledališča in večer za večer um polnila prostore, takoj na to pa so ji že postale domače meje preozke bi odnesla je svojega avtorja tudi v zunanji svet. Na tej svoji turneji je prišla pred par meseci v Ljubljano in Kmalu na to tudi v Maribor.
»Kimala« j* dokaj posrečena igra, čeprav ji do prave komedije manjka pred vsem notranja, organska komika ta čeprav so nekateri preokreti v mišljenju in čustvovanju in življenju njenih oseb psihološko premalo utemeljeni in zato neverjetni, prisiljeni Ravno tako se tudi nikakor ne, more merki s Capkovtmi »R U R *, ki niso samo senzacija po svojem sujetu in strukturi, u«®ek imajo kljub »mašinelnosti«, katera se uni rada očita, svoje globoko in večno resnično življenjsko jedro Globljo stran »Kamele« razodeva epopeja zdravim spodnjim plastem naroda, ki edini lahko regenerirajo degenei lnane zastopnike gorenjih 10,000. V tem pa leži tudt vsa višja njena vrednost in .najbrže tudi vzrok naglega uspeha. Problem it za oder, rekel bi, skoro docela nov, do-
'siej nenačet.
Od prve vpruoritve na mariborskem odru k poteklo že par tednov, vprizoritev »Magde* in gostovanie hudožestvenikov, ti veiikl dogodu v našem Talijiaem luamu, pa. so	.ddkatž.v ozadje in ta-
ko prihajam z referatom komaj danes po torkovi reprizL Tudi na občinstvo zadnji slavnostni dnevi v gledališču niso ostali brez vipliva. Repriza »Kamele« v torek je bila zelo slabo obiskana, Čeprav tudi igra naših nastopajočih sil v tern delu m tako slapa. Zrežiral je »Kamelo* g. Kovič dokaj dobro, obenem pa igra tudi mladega, malo bebastega Aiana Vilisna. Alanovo figuro si je dobro zamislil, vendar se mi zdi, da v podrobnostih malo preveč pretirava, opušča pa nepovdarjena nekatera mesta, ki bi se dala dobi o porabiti. Kakšen bi bil efekt celote, kažejo nekateri ndstopi. Kjer je situacijo docela krabfl in dosegel lepe uspehe, Bezbyba g, Železnika je v svoji stilizaciji dober, samo bančni ravnatelj ni Smatral bi ga prej za brbljavega, starega in izživelega bankrotiranega barona.
Komer cijairu svetnik g. Kokota kaže veiuc talent in močno razvojno sposobnost, zato mu lahko odpustimo premočite konkavno vpogibanje hrbta in prepovršno izdelane podrobnosti. Prav dobro podaja gna. Kraljeva damo. igra s čustvom in fineso. Grm. Savinova je kot gospodična hčerka ljubka; Tovornikov sluga je pa tudi na mestu. Zdi se mi, da je to njegova najbolj posrečena vloga. Gna. Kogejeva je kot Zuzika predestinirajoa nosilka notranjega jedra »Kamele* in zato tudi glavna oseba. Rešitev te njene naloge je prav zadovoljiva in kaže dovolj sile za uspešen razvoj; škoda le, da se premalo posveča dramL Peštovka gne. Petkove in Pešto g. Rasbergerja sta si precej enaka, sieduia tipa. G- Tepavec podaja starega Viiima malo preveč diferentno, dast pogaj« dobro glavne karakteristike. Sploh pa veha skoro o .večini nastopajočih, da *e
za finese in detajle premalo brigajo, ter da lih včasih zanaša brez rnočl neka nervoznost, kj onemogoča popolno obvladovanje samega sebe v prevzeti poziciji osebe, katero podajajo. .	—r.,
Slovenski roman v ruščini, Ruski pisatelj Vasilij Altov, ki živi v Mariboru, prevaja v ruščino Josipa Kostanjevca roman »Krivec«, ki je izšel pred paT leti v avtorje-
vi	samozaložbi. Prevod bo Izšel najbrže v založbi »Novoe Vtem j a« v Beogradu, Gosp Altov namerava prevesti v ruščino še več drugih slovenskih beletiističnih del
Na binkoštno nedeljo popoldne ob 4 uri »c poje v opernem gledališču znana veiepri-ijubijena opera »Prodana nevesta« Predstava je mišljena kot mladinska in ijudska predstava pri znižanih cenah, Na to predstavo posebno opozarjamo birmanske botre, da nudijo svojim birmancem prijetno razvedrilo. Zvečer ob 8. uri se pa vprizoii v drami zadnjikrat v sezoni velezabavna češka veseloigra »Kamela skozi uho šivanke« in ne kakor je bilo prvotno določeno narodna lgra »Dbm*.
Koncert Šenjakobsk*ga pevskega zbora in salonskega orkestra se vrši danes ob pol 9, uri zvečer v Filharmonični dvorani s sledečim programom: L v. Beethoven, 5. sln-fonije ii. stavek; F. Flotow. Overtura iz opere »Marta«; F. Mendelssohn: Zenito-vanlska koračnica iz »Sen kresne noči«; E. Adamič Dekle moje. .; I, p|. Zajc; Ružiča in slavulj; I Pavčič* Dekle med rožami; I, Michl-. Pevcu; Lovce; J trdeče va pesem: E. Adamič:	Ljubica	vstani.,,;	G-	Eisenhut-
Ti.,,; E Adamič: Sereriada: 5 Ravnik Karu si šla..J- Pavčič; Nocoj >e pa lep večer. Vstopnic« pri blagajni.
Na popoldanski seji rimskega parlamenta 4 t ul it govoril poslanec di Besednjak. ki je izjavil, da velika večina Italijanov ne pozna potreb sde-venske to hrvat-ske manjšine. Te potrebe $e ne smejo smatrati za izločene, kolikor so v najtesnejši zvezi z važnimi mteiesi Italije. Izrazil je svoje prepričanje, da ima novo iašistovsko gibanje realno podlago v gospodarskih potrebah in socijaintm razvoju Italije. (Odobravanje tbornict.) Zato se mora Italija osvoboditi gospodarske odvisnosti od inozemstva, predvsem glede IzseHevania iz tega Izvira potreba, da si zasigura nove kolonije. Italija je danes iudi prod važnimi poteznimi problemi, ki so zanjo popolnoma riovt, ker mora upravljati narodne manjšine v Julijski Benečiji in na Južnem Tirolskem. Izjavil je, da bo sodeloval v uspešni politiki z vlado, ako bo uzadovoljila narodne manjšine. Italija mora s tako politiko, 'brez strahu za stojo suverenost, stiernei?: za tem, da si duševno pridobi slovensko in htvatsko ljudstvo, ki morajo postati pravi italijanski državljani. Dočirn je ministrski predsednik zagotovil popolno svobodo volilnih manifestacij tenm ljudstvu, ki‘je zato pozdravilo Mussolinija s simpatijo, so krajevne oblasti
proti vladnim odredbam dovolile na Otta* Šketa in v Ista težka nasilja. (Fašist; protestirajo.) Prišlo )e do težkih slučajev nasilja in žrtev Dr. Besednjak je nadaljeval: 5' svita dokaza zbornice da ut lažem, si dovoljujem izročiti ministrskemu predsedniku fotogia-fijo voiuca Amonija Stratnarja, Id jet urnri na posledicah ran, dobljenih na voliint-rn shodu v Ajdovščini. Besednjak je isioču Mussoliruju fotografilo. Mussolini ie odgovoril: Ne pozabite, da so tudi Slovenci m Hrvati ubili fašiste. Besednjak: Govoril sem o volitvah 6. aprila. Mussolini: Sam! ste v svojem govoru pritrdili, da so se volitve vršile svobodno. Besednjak: To sern priznal sarno za tri. pokrajino in za čas volilnih priprav- v Istri. Besednjak je izrazil nado, da bo Mussolini dokazal svojo avtoriteto in da bo ukazal krajevnim fašistom, naj spoštujejo pravice slovenskega in hrvatskega ljudstva. Ako se to ne zgodi, se bo v teh krajih vedno bolj širila komunistična pro*' paganda. Svoj govor je zaključil z željo. °a bo vlada skrbela za potrebo Slovencev in Hrvatov, kar bo pomnožilo tudi avtoritet o in moralno moč Italije, kateri je žele! veh*® m srečno bodočnost
Utibliansica porota.
Vlom v Lovšinovo gostiteo v Gradišču ali Sitar ei coaeortes
Veliko zanimanje je vladalo v gotovih ljubljanskih krogih za to obravnavo. Žato ie dvorana nabito polna. .
Na zatožni klopi sede: 38letni. zobo-tehnik, sodrulsko ločeni Ivan Sitar, ki ga zagovarja dr. Pegan, 34letni komotist Lovro Sitar, samski/ki ga zagov. dr, 2 v i g e 1 j, ^ 27 letni dimnikarski pomočnik Rihard Kerne, oženjen, ki ga zagovarja ta P i t c in 22 letni čevljarski pornočm-k Stanko Jereb, ki ga zagovarja dr. Stare.	i
Obtoženi so, da so dne 16. rnarca t. L vlomili v stanovanje gostilničarke Lovšin in ji ukradli razne predmete v vrednosti 55.920 K.
Iz o b to l n i c e posnamemo, da se je vseh pet dne 16, maica t. 1, sestalo za Narodnim domom, in sicer po dogovoru, nakar so odšli m izvršil« dogovorjeni vlom in tatvino. Gostilničarka, je še isti večer tatvino ugotovila. O storilcih pa ni bilo drugega atedu, kakor čin gumb oa Zimske suknje, ki ga je izgubil storilec.
Dne 27, marca sta nesla Ivan Sitar in Rihetd Kerne del ukradenih stvari v Augu-f; ti novo tovarno za ločenje kovin na prodaj, naslednjega dne^ pa Ivan Sitar sam. Pri Auguštinu Ivan Sitar ni povedal pravega imena, toda policaja ga je in ilagranti zasačila in aretirala ter mu nekaj stvari zaplenila
Pri Kerucu je bila hišna preiskava. Na dvorišču, pol metra pod zemljo so našli lesen zaboj s petimi ukradenimi šatuljami, v kuhinji med dvema lesenima stenama pa dve vojaški pv.ški.
Ostalo se še ni našio, vendar »obstoji* sura, d« so obtoženci tudi to pokradli Odgovorni so vsi za celo tatvino.
Zagovor,
_ Stanko Jereb, — Predsednik: »Priznate, da ste krivi?« — Obt.. »Pii-cnarc,* — Predsednik: »Kako ste prišli skupaj?« — Obt- »Ene tri dni pred tisto nedelo smo gpvorei, kje b’ blo kej za vzet, nakar je jKernc reku, de on ve, kje bi se splačalo. Zmenil smo se, de se doberno pred Nar damam, m koki sirio se zmenil, tko smo prSi skp, — Jest za Lovšinovo gostilno prej še vedu nism, Kerne je reku. nej grem kar za ta' dragem — Ob pol 9 uri zvečer je blo. Kerne je raku, de je to ta narbel pr praven čas. zato ker takrat ab imenu večerjajo in m nuber.ga 'u stanvajn. Pupisov nam je vse liatahk.« — Škapin je irnov dva vitrha. Odklenu je vrata od kuhnje Ml smo takrat dol stal. Pa pride dol, pa prav, de sobneh varat na more odpret, ker je v er c-hajrnšlos gor_. Zato grem še jest goi in ulo-mein tirata. Pol prideta pa Škapin in Lovro Sitar pa vse pokradeta, kar je blo ukraden-ga. Ivan Sitar pa Kerne sta spodi čakala in stražila. Kerne je odšov še preden sta te dva pa jest dol perila zato ker je že prej reku, naj se vse ukradene reči k nem pr-nesejo.*
Tako nadaljuje v ljubljanskem barab-skem dijalčktu in pove, kako sta kmalu nato prinesla L. Sitar in Škapin iz stanovanja eTiO zeleno in dve črni <■ škatli!«, nakar so šli vsi štirje h Kerncu. Tara so skrili plen za deskami v kleti ter odšli v Trpinčevo gostilno.
Že med potjo ie Škapin omenil, da se boji, ker je izgubil v stanovanju gumb. »Kaira j b' lov nazaj pojnga.«
»V Trpinčevo gostilno smo šli, ker je Ivan Sitar rekel, da pojdimo tja, češ, če kaj bo, bomo lahko rekli, da smo bflt mi taluat v gostilni.*
Naročili so jed in pijačo. Tam je Lovro povedal, da je ukradel tudi denar in dal je Škapinu in njemu pod mizo vsakemu po deset dinarjev. Ko so se najedli in napSi so se vrnili na Kerncev dom. »De pogledamo, kašne stvari imamo. — Mene je kar jezil; sern reku, de vse skep nč vreden ni. Zlatnine namreč jest nisem nobene vidu, Sam en star prstan, k smo ga misli že stiaa vrčt.« -Kron e e- je, pravd, pač videl in mLsh-li so jih	razdeliti,	a Kerne je	rekel,	da jih
bo raje on prodal,	Lovro Sitar	je dal	njemu
m Škapinu, vsakemu še 40 Din,
Zvečer so prišli pri Jemcu skupaj Drugi dan sta čltaia on m Škapin v časopisih, koliko je bilo pokradenega »Kar začudila »va se,* pravi, »ogoljufali so naju Jaz sern dobil samo 50 Din.*	1
Predsednik’ »Ali se je izplačalo?* Obtoženec »Ne, ni se izplačalo! Pa kaj se hoče, brez dela sem biv, pa smo se zmenil, de mo to naredi,«
Obtoženec pripoveduje na to, kako j« bil pozvan na policijsko stražnico, kjer so hoteli potom njega ugotoviti Škapinovo identiteto. Jereb ga izprva sploh ni hoteJ Poznati ter se je dal rajši zapreti, kakor da bi ga	bil izdal,	»No.«, pravi,	»dva dni pozneje so	še njega	prignali «
Predsednik’ »No, pa pozneje ste se vendar udali. Zakaj?«
Jereb: »Podam se, ker nisem glavni krivec.«
Predsednik: »Škapin pa Piavi, da ste Vi »knof* Izgubili.«
Jereb: »Čist odkrit sem Puv-edu S cer Pa, Škapin In Sitar, oba sta me še dons nagovarjala, nej jih zatajim. Ampak jest sem x«ku; »Kar sem nsisda, sem narodu. Vsak
nej zase odgovarja! Vse- povem vsakme t obraz, kar mu gre!«
Privedejo
Škapina.
Predsednik. »No, ste si kaj piemisbkf Niste nič kriv? Kaj? — Škapin, »Prov neč, gspud!« — Predsednik: *Ga ne poznate* kaj?!« Škapin; »O, ja, gspod sodnik, W žnam ga.* — Piedsedruk; »Pa ga dolgo hi' ste poznali!« Obtoženec; »Prosil me je *•
to,^ Piedsodnik; »Koliko stejra Vi vš®*
ga skupaj sedeli?« — Škatan: »Iti leta.« -* Predsednik: »Kdaj ste prišli ven?« — Ška-pin; * januar i ja,« — Predsednik: »Kam šli potem?* — Obtoženec: A' Maribor, * bratu.* — Predsednik: »In brat Vam je to-le suknjo, kajneda?« — Škacin; »Jft' m’jo i« dav.* Predsednik: »No, kolika »knotov« je takrat manjkalo na tej sukaJlj*
— škapm: »Eden.* — Predsednik: »In Kolb ko jih manjka sedaj?« — Škapin: »Trije.*
— Predsednik; »In te tri »knofe* imsroO sedaj. Enega, namreč tistega, ki je manjka* že taki at, ko Vam je brat suknjo dal, nta* ie poslal Vaš brat iz Maribora, drugega, k* se je že slabo držal, nam je dala Vaša.®8'-ti — in tretji se je našel pr! Lovšinu! r* Tore) ste bili pn Lovšinu?U. Škapin: »OK gspud, jesi ne!! (zaihti) »Ne, nisem m* tam. Če bi brv tara, bi biv vse knofe P0^ rezov in druge pišiv.* — Predsednik; »To* rej, Vi niste bil-; tam. — Kje pa ste bili tistega dne?*. —- Škapin: »Pod Tivoli, Ob tistem času, ko so kradli, sem doma večer jal Ob po! devetih sem šel pa v kilte. T Predsednik; »A — res. Veste io sigurno' Imate priče za to?« — Obtoženec: »■**’ prov gvišen pa na ver«, ai sem šov ta da* u kino, ai pa drug dan.* — Predsednik-»Kaj se je ta dan igralo?« — Ob toženo-: »Mesallno so igral* Predsednik konstatlra nato. kdaj sc je vršila omenjena predstava-
— Škapin ,No, ja. sv; sem teku, de n® vem natank, ampak to pa vem prov t* gvišen, de je blo to-tistga dne, k’ sete Pr' šov jest iz Moravč. — Obtoženec prtpov*' duje podrobnosti, kako je Iskal, prišedši & Moravč s prijateljem Muileijem iVinlie:jeve^ ga biata. — Predsednik: »No, pa niste bu* tisti večer pred Narodnim domom?« Aj Škapin: »Oh takrat že ne.« — Predsednik-»Pa pri Trpincu, tam ste bili tudi. — P03 £uzo Vam je dal Lovro Sitar 10 Din!« "* Škapin; »Ne.« — Predsednik; »Vseja®--: toda Jereb pravi da!« — Škapin’ šei h* res; Jeieb mi je pa pač joonujal en »beStek* v nakup, tudi mi je povedai. da je pri ofo* mu udeležen, « — Jereb »Kaj?! Be£te"
[e biv vendar tam!« — Predsednik »Kai P* Ivana Sitarja poznate? In Kemca?- — 3ka" pm »Nobenga. aobenga Prov z a Pr0> dons že.«	•
Predsednik; »Dosedaj ste vedno tt«^ , da ste bili ob sedmih doma, danes je P* enjerat devet ura postala?!« — škaPlT »No, tko okol sedme h je blp.« — Predse®
-.	t’
ir
ajk; »Vi ste rekli prej enkrat pa če m®
ret enkrat udarn. —
Danes
ogenj- vržejo, sa ne
reba vendar že malo poznate!* —	•
ne ve na to vprašanje r.ičesar odgovori*
— Predsednik: »Šestnajstega ste bili v “-t ravčfth, pravite, zandarmerijsko poročilo P* ptavi drugače. —- Škapin: Gesput, jest resnico puvedu. imam priče zato, kar reku. — Predsednik; No, Jereb?!* —-reb: »Šostrtajtaga sva bla, ja... To lc ^ nica. — Pe nu lagat pa naurrmast S-- , p» Predsednik: »Sicer je pa »knof* tul! v> Muller in Vaj brat tudi popolnoma druJa^ govorita! — 2 vsemi ste v protislovju-(Škapin ihti in joka, ko vidi, da je v JknP clh, porota in publika se smeje) — -Gespudi. jest b’ ga gotov na tlaču A ie b’ na blu tku kokr sem puvedu in
b’ biv kriv,* — Dr. Švigelj: »Slišite, ^ pin, ali ima Jereb kako sovraštvo do V«5
— Škapin: »Sevede, zato k’ sem ga KrTU de je hotu beštek perdat!* — Preds«dn^ »Pa ste imeli takrat toliko denarja-* Škapin. »Dvesto dinarjev sem pojerDc_.
— Jereb »Nobenga solda nis mo v. mizo sva dobili vsak 10 Dm!«
Lovro Sitar, Predsednik:. »Ali ste bili zravefl-
ul t
neuscunujt;. »rvu -bic um mio-: ne? — Obtoženec- »Ne' — Popoldan s-bll pri Kerncu.,.* — . Pred-sednik: pol osmo ln pol deveto se je pa **rrlt ona tatvina, pri kateri ste Vi odele*®«1 * ena prvin oseb Vi torej niste .zraven’?« — Lovro- »Seveda ne. AtoP^
f^t‘1 V^.xdvr zn ffitVUll- ***	«	.
•rj^j wnt«>«-	~	t	a«U4Wf(l&.	»r»i* i J
pin tudi pri Trpincu?« — Lovro:.»1U“ »
—	(Nato se razvije daljši besedni boi ® Sitarjem in Jerebom Med prerekanjem > bi Lovro Sitar fražo »ne morem, če p ...
je Kristus učil, . dalje ne more, ker bruhne huronski smeh, smeje se ?eloJZ0Ii državni pravdnikd — Predsednik .oP?z obtoženca na razna ‘protislovja med w ^ vo današnjo izpovedbo in pielšmteta»v ieino na to, da je enkrat .že vse Pojasnite mi, kako pride to?«	rot]u t
»Da sem dal to priznanje (v ,nasP bj vsemi ostalimi, se trudita Sitarja, a ^ izražala v lepi slovenščini), sem du ^ Ijen. Na skrivnem sern v akte .p0£l,' R^hfi* to sem prizoaJ, Vem tudi, da J® . fcilo scirano neko rnoje pismo. To Pive trik Svoj
Mldfl •.. (smeh med poslušalci), — Predsednik; »Pri Trpincu ste deli Jerebu in Ška-Pnra Tsakemu 40 kron?« — Lovro,. »Jaz? dtaCBj?« — Predsednik: »Škapin, ali ste rijta Lovro Sitar je rudi povedal, da ste wii pri Trpincu.* — Škapin .- »Ni res, gspud, W pi res,. Sej mam pride. Bojo že povedal « ~ Lovro Sitar- »Mej duš; ne bodi neumen, Saj zato. če $i bil pri Trpincu? Kdo pa pra-yL da si kaj ukradel?!«
Kerne. — Predsednik »Ste bili zraven?« _ Kernc jn aei« — Predsednik: . _ »'este prav natančno, kje ste bili 16, mar-* — Kerne: »Natančno ne vem.* — predsednik; »Ali ste bili navzoči, ko je Ivan *«ar ukradene stvari na Vašem dvorišču zakopal?« — Kerne: »Ne, jaz ne vem c tern “česar. Teh reči jaz sploh nikdar videl ni« 3*tn, (Začne ihteti, a porota in poslušalci *e smejejo.) — Predsednik; »Ali so Vam r®2mere pri Lovšinovi znane?« — Kerne; »Da.« — Predsednik: »Nobenemu drugemu “iso bile znane, torej ste Vi celo stvar napeljali.* — Kerne; »Bom pojasnil.« (A ne ®0re pojasniti.) — Predsednik; »Izrazili ste fr1' ^ ima Lovšinova denar,.., Jereb tako hal« — Kerne z jokajočim glasom: »Tega Sgveka jaz niti ne poznam.« — Predsednik: La le veudar še pred 16. marcem pri Vas JrenočiL«
Ivan Sitar.
, Predsednik: Ste kriv? — Sitar. »Ne.* ~ Predsednik: Pa ste sekaj teh predme*
. v (corpOTa delikti) hoteli v Sjiški prodati J* Sitar: »Ne, nikdar!« — »Nesel sem Jih v Pokušnjo, Dal rni jih je Rozman.« — Pred-; »Ki ga nihče ne pozna, ki ga poli-Sla ne najde, ki ga sploh ni na svetu!!«. — ii**? ^i:ai ne Pride v zadrego.) »Dal mi jih 1? vsvljar Rozman, ponudil mi je celo vse J^baj za 6TO dinarjev v nakup. — Predsed-Sr: »Ali ste Vi vse nesli k Auguštinu, kar
• *® le dal Rozman?« — Sitar : »Ne. Odbral *» samo nekaj stvari,« — Predsednik.; »Vi *« tekli, da. ako vzame ta, rnu lahko prinesete še veliko?!« — Sitar sprve ne ve »avega odgovora., nato se spomni m pr a*
roga ISZ nisem nikdar rekel. Tc ni res.« jT Predsednik: »Zakaj ste tajili, da ste s "vrncem sploh skupaj bili?« — Sitam »Te-,*,bisem nikdar tajil To so pri policiji na-nhf0,0 Protokolirali.« — Predsednike »Ška-ri1 le bij tudi pri Trpincu?« — Sitar ; »Tu-jvT “p Predsednik: »Kerne je pri policiji te-Slta da s£e one reči zakopaii?« — jjS ostrmi.., — Kerne: »To ni res. Jaz 0 tem na policiji nisem bil zaslišan.« ^jt^odsednik ga stavi nato radi korespon-»Vi « s sojetniki na odgovor in dostavi; Vi vsaj bolj zvito pisali, toda VI, Kerne, Be *e Jako neroden čiovek!« — Na to Sitar Pin kaj odgovoriti, — Predsednik: »$ka-D ali naj se res zaradi Vas obravnava V?02'!?! In vsi ti-le naj ostanejo zaradi dalj časa v are«tu?i« — Škapin: »Ne “htein pomagati. Nisem bil navzoč pri tat-in najsi trdijo to vsi. Moje priče bodo
* govorile. — (Škapin je bil svoječasno ?®nestlran. ako pa tekom petih let izvrši opet kak zločin, mora ostalo kazen, to je
Oljiva)o4sedeti — ‘kfv je marsikaj raz-
t-nče.
Senzacija.
i»ia.? H23-13 e *a £'ov'5in, oškodovanka nBi..' \ da Je našla v svojem stanovanju v v katerp ves ta čas ni nikdar darr-ni-' . VS0 z*ainJno, to ie obe verižici,
. »sko uro in brošo. Nekaj od teh stvari j$ 0 danes že prodala...
vs»T • dsed,JF£L ’Pa zakaj niste tega vsaj Ujraj javili? Današnja obravnava bi bila im Pomislite, kako škodo'ste povzro-T"1- 1? porotnikov in 5 advokatov sedi radi ’®s zastonj tu.«
^ Stvar je namreč sledeča: Ako odpade atnina, se zniža znesek Škode tako, da n?»jVa ne spada več pred poroto, temveč _ redno sodišče (dež. sodišče).
. . Vendai zasliši sodišče, preden sklepa o dokstvari Se pričo Gostinčarja, radi alibi •Pvaz&. ki bi ga rad doprinesel Škapin. V«a ta priča izpove decidirano tal “povedali Škapinov! komplid.
5 Priča izpove decidirano tako, kakor pbovedali Škapinovi komplid.
Oredsa - i£rat^ern posvetovanju razglasi UOvr^f s^ep> da ^ nadeva odstopi poslu/' Preiskovalnemu sodniku v svrho za-bj 5 "* ved novih prič (poleg dvajsetih, ki ^iti Je danes zaslišane, ako bi se
iVj^ kravnava nadaljevala), pa tudi v ie JJ* da se bo poizvedovalo, na kak na*.,*, 'flnenjena zlatnina prišla naenkrat zopet
ro način
dan
J lz7 k. z.
Panes sta se zagovarjala pred poroto: in «Lan Rus, steklar iz Toplic pri Zagorju, it pl;"10?1 Gočina, ključavničarski pomočnik rtaste* ^8 zar3di sporne zlorabe Se ne Iti-
ru, ie deklice.
Oxav5avl ste seveda tajni.
Sta b optOienca sta bila oproščena, ker kvL °PiavKenega mnenja, da je deklica 4«s-n» 0r 'e Jama zatrjevala — »tara Je l8®lšt let.
Veh^fRat: Predsednik: sodni uadsvetnik iti ., ari votanta sodni svetnik dr. Mohorič j Eberl.
L.v^^opnžk državnega pravdništva. dr. y‘*«čak,
Da teb lazžl2sitvj konca porotnega zaseda-
hiiteopozoril g, senatni predsednik porot-
so n,'1. 50 sedeli v tem zasedanju, da
Dednv ? letos m 5e cei<> leto 1925, kakor •_ 'talsuj« 2akon.
Celjska ^©rota,
Dnevne vesti.
hudodpu*^0 sta	pred poroto obtožena
®®vc J ,n, .ropa delavca 21 letni Franc dv&U.. u ** Ciril Konrivr*	c-tfl
c i * on i .	aemvta	r«.wiv
kra? »i Lt (“]ni Koprivc. ZakrivjSa sta
. v	j\opnvc.	z-arcrivjia	sia
'se s‘ta	ropa tei parki at tatvine, da-
*s now - a Potepuštva in nedovoljene «usenja om»i, d««	_____
Jurla oh Lr?r w tesil> K1 PeiJ® “ s* ie vračofV pPtl Kalobju. -Po tej cesti
r“'k vaientir. R,»/LiUIiia.proti p03e,f‘
r“k Valp«+i* I '’uria Proti doni« posestma podrla	’	katerega	sta napadla,
v*ebin0 ltkn	n-	mu	vzela listnico z
OfiSla v m?	"• Dne 30-	marca 1924	sta
sam« ,! Posestnika Vrabiča, kjer je grabit •» hin,, a- ^raLičeva žena Marija t#val denar	dekl°’	Koprivc je	za-
®r°zil z orn-H JL ,pretepel	hlapca, ženi	pa
*a )e stal oIto«? ne lzro£i denarja, Bevc l*10 hranilno lfiTilii na straii- Odnesla sta •hon, neklS ^ t3 ,c'5’ Sd®se6o se čez 10.000 «: tineli1 S^,n* ,n raznih drugih stva-
ok'-,dh vei
Jn! i do stavljenih n VDi
hudodel-
j&-«*te
pos* TiiHiti lla.v, ^ori ukradla več
M Podgoršek fi *fl!t03,ieku> v Brcah pa
k!,10 ^ bilo	žgania-	Porolai'
^dorelm w 1 m ” vptaSani, Vsled
— Deie;izerfi iz Mariborske tiskasme. V zadnjem času se opaža, da piše »Marbnrgei Zeitung« vedno bolj v germpnofiiskem m protijugosiovenskem stališču. Zlasti s solzavim uvodnikom o trni gori si je pridobila Marburgerica priznanje vseh defetrstov. Pri opisu Trboveljskih dogodkov se je seveda zopet izkazalo nemško sta1 išče Marburge-rice, Bilo bi čisto v redu, če opuste Nemci svojo hinavščino to odkrito povedo, kar mislijo. Ni pa v redu, če dopušča defetizem slovenska Mariborska tiskarna, izdajateljica Marbargerice.
— Nsjboif teformiran list, Za vsak slučaj naj nam bo dovoljena sledeča konstatacija V .orek smo priobčili članek »komunistična propaganda na Balkanu«. V tem članku je bilo povedano vse to in še nekaj več, kar je serviralo »Jutro« v četrtek, torej dva dni kasneje kot senzacijonelno novost o italijansko-ruski pogodbi
— Demanti. Z ozirom na brzojavko Iz .Beograda, ki Jo je priobčil včerajšnji »Narodni Dnevnik* In ki vel-L da je po mnenju g. državnega podtajnika Wt!derja trboveljskih dogodkov kriva Orjuna, srno od g. državnega podtajnika pooblaščeni, da to odločno demantiramo. Gosp. državni podtajnik se ni nikoli in proti nokomur izjavil v tej smeTt
— Trboveljski dogodki. Veliki župan ljubljanske oblasti uradno Javlja: V sredo popoldne je državni podtajnik v notranjem ministrstvu g. Venčeslav Wfldex odpotoval v spremstvu načelnika oddelka za Slovenijo g. Svetka in velikega župana g. Sporna v Trbovlje tet se na licu mesta dai od merodajnih faktorjev informirati o vseh podrobnostih nedeljskih dogodkov in dosedanjem poteku preiskave. Zvečer se je vmH v Ljubljano, V Trbovljah je ostal načelnik v notranjem ministrstvu g. Ko st a Jankovič, ki vodi preiskavo z upravne strani. Gosp. Jankovič bo po končani preiskavi stavil tozadevne potrebne administrativne predloge.
— Preselitev komunističnega »Glasu Svobode« v Zagreb, Kakor nam poročajo, bo komunistično glasilo »Glas Svobode« v bodoče izhajal v Zagrebu. Vzrok preselitve so zadnji dogodki v Trbovljah.
Ljubljana. 5. junija
j — Iz zdravniško službe, Za začasnega j sekundarna v ljubljanski bolnici je imenovan dr Leon Savnik in za okrajnega zdravnika v Kranja dr. Božidar Fajdiga ter v Novem mestu dr. Viktor Gregorič.
— Nov državljanski zakonik. V ministrstvu pravde je zaključeno delo na osnutku novega državljanskega zakonika. Komisija, ki izdeluje novi osnutek. Ima rešiti samo še nekoliko važnejših vprašanj, med katere spada predvsem vprašanje zakona. V tem vprašanju vladajo rned člani komisije popolnoma oddvojena mnenja.
— Vsepoijskf kmetijski kongres. V dneh od 15. do 17. Junija bo v Varšavi vsepoljski kmetijski kongres, katerega se udeleži 50 kmetijskih organizacij s 1000 delegati. Zanimivo je, da so od razprav na kongresu izključeni vsi politični razgovori in debate In se bodo obravnavala izključno le ekonomska vprašanja.
— Celibat za Savne nareeščenke v Češkoslovaški. Po poročilu praških dnevnikov pripravljalo na Češkoslovaškem zakon, s katerim ne bodo mogle vršiti državne službe nameščenke. ki so poročene. Po novem zakonskem predlogu bi se imele upokojiti vse poročene nameščenke v državnih uradih, ako je njih ntož tudi v državni službi, ali v službi ki je enaka državni službi. Odpuščenim ženam bi se izplačala odpravnina, oziroma opravičenkam tudi pokojnina.
—■ Statistika avtonomnih doklad. Finančna delegacija objavi v št. 50 »Uradnega lista« 2 dne 5. t. m, dodatek k Statistiki avtonomnih doklad, iz katerega so razvidni zneski, k! so bili za posamezne avtonomne zastope za leti 1922 ta 1923 predpisani«na dokladah, dočirn so bili v prvotni Statistiki izkazani samo odstotki. Obe objavi skupaj nudita torej popolno sliko Statistike avtonomnih doklad. V celi Sloveniji je znašala odmerna podstava doklad (državni davek) za leto 1922 8.495.S3S Din, za leto 1923 11,073.283 Din, celokupna vsota predpisanih doklad pa za leto 1922 18,333.807 Din, za leto 1923 pa »2,081,421 Din.
— Proces Čaruga Osijek, 5, junija. (Z) Danes ni bilo razprave proti Čarugi zaradi pravoslavnega praznika.
Gospodarstvo.
Aktuelna vprašanja naš@ trg@¥in§&a politike*
ca konvencija s češkoslovaško že sklenjena. Ta konvencija dovoljuje naši državi iste ugodnosti, kakor Franciji ta Italiji in bo torej mogoče precej našega boljšega vina placirati v Češkoslovaški. Količine, id pridejo v poštev za izvoz, bodo kontingenti-rane na posamezna vinorodna okrožja. Spričevala o izvoru vina bodo izdajale trgovske jn obrtniške zbornice.
Pogajanja z Italijo napredujejo po izjavi trgovinskega ministra popolnoma normalno. Vesti, da so pogajanja prenehala oz, (da so prekinjena radi pretiranih zahtev Italijanov, niso resnične. V teku pogajanj se pojavljalo različne težkoče in naša delegacija mora postopati skrajno previdno, ker bo pogodba z Italijo naša prva redna trgovinska pogodba, ki bo služila za podlage vsem nadaljnirn pogodbam. Zato mora bit' naša delegacija tako želo previdna, kajtt vse ugodnosti, ki jih bomo dovolili v tej pogodbi Italiji, bomo motali dovoliti kasneje tudi drugim državam, s katerimi bomo sklepali trgovinske pogodbe.
O govoricah o najetju posolila v Italiji in pa o železniški zvezi Zader—Knin je dejal trgovinski minister, da so popolnoma izmišljene, italijanska javnost je sicer pripravljena. dati nam posojilo, če bi ga Iskali v Italiji; vendar se to dosedaj še ni zgodilo, zlasti, ker ima naša država dovolj možnosti za najetje posojila tudi v drugih državah
Trgovinski minister dr. Knzrnan je dal uredniku nekega zagrebškega lista zanimive izjave o vežnih vprašanjih naše trgovinske Politike. Med drugim je izjavil trgovinski minister, da ;e nova carinska tarifa že gotova. Z ozirom na govorice, da so se pojavila nesoglasja glede te 'carinske tarife med trg. ministrom ta fta. ministrom dr. Sto-jadinovičem. Je izjavil trgovinski minister, da mora priti do razlik v mnenju le v toliko, ker mora zastopati trgovinski minister le interese produkcije ta ga torej zanima le ta del carinske politiKe, dočirn se mora zavzemati finančni minister za fiskallčne ta druge interese.
Carinska tarifa je sestavljena na principu varstva domače produkcije. Naravno srne iti to varstvo le tako daleč, v kolikor ima domača industrija naravne predpogoje, da pokrije potrebe domačega trga. Industrije ni mogoče umetno ustvariti. Nova carinska tarifa ji bo sicer dala ojačeno zaščito, ki je bila dosedaj radi pretiizke tarife in premajhnega ažija preslabotna. Čim pa dobi industrija to zaščito, postane njena dolžnost, da popolnoma izrabi svojo kapaciteto, da jo poveča in da dobavila na trg dobre ta cene izdelke. V nasprotnem slučaju bi noya carinska tarifa le povečala draginjo, od česar bi krnela zopet le tula industrija največjo korist.
O izvozu našega vina v češkoslovaško je dejal trgovinski minister, da je tozadev-
I
I
e §
im bsnkešftno Stsvitfio tiammega Dn^nika
Sprejemalo se že do sobote popoldne do 4. ure — UPRAVA
— Neresnična vest Beograjski dnevnik »V r e m e«, k! je sicer zelo dobro ih objektivno informiran, priobčuje zadnje Čase iz Ljubljane večkrat netočna ta celo neresnična poTOČiia. Tako poroča n. pr. da bodo tiskarski stavci stopili v stavko, ker so ogorčeni radi cenzure listov, ki io vršijo Orjunaši. Ta vest je popolnoma zlagana. Stavcem Je dobro znano, da obstoja sklep Saveza grafičnih radnikov glede nasilja s katerekoli strani, da pa ta sklep ni in ne more biti v zvezi s poskusom kake cenzure od nepoklicane strani in da zato ne more biti govora o stavku V takem slučaju bi bilo to izključna zadeva uredništev. $iceT pa Je tudi Orjunašem znan sklep Saveza grafičnih radnikov za slučaj kakega napada na tiskarne S katerekoli strani.
— Delavske razmere v AieksikL Izseljeniški komisar!}at v Zagrebu poroča, da so delavske razmere v Meksfki skrajno slabe. Delavci ne zaslužijo niti toliko, da bi prislužili naj-skronmeišu sredstva za življenje. Veliko delavcev Je prišlo v Meksiko z namenom, da od tam odpotuje v Zedinjene države. Prehod meje Je pa popolnoma nemogoč Jugoslovanski Izseljenci se zato opozarjajo. da ne potujejo v Meksiko.
— Češki profesorji v naši državi. Tekom tega meseca bo poslala češka profesorska zveza iz Prage večjo delegacijo profesorjev, ki bo ostala dalje časa v naši državi in proučavala naše kulturne, gospodarske In socijalue prilike.
— Kongres tiskarjev. Posestniki tiskam organizirani v »Savezu udruženja grafičnih podjetij Jugoslavije* sklicujejo svoj kongres za 8. in 9. junija v Sarajevu. Na kongresu bodo posestniki tiskarn razpravljali predvsem o tarifi med grafičnimi delodajalci ta delojemalci.
—Razpis službe. Mestni magistrat ptujski razpisuje mesto niagistratnegu uradnega vodje. Za namestitev se zahteva od prosilcev, da Imajo pravne izpite ta po- možnosti še izpit iz državnega računovodstva. Prošnje je vlagati do 30. junija na mestni magistrat v Rtuju.
— Iz državne službe. Za agrarnega direktorja v Ljubljani je imenovan dr. Anton F a J f a 1 i k, bivši direktor agTame direkcije v Sarajevu.
— Obisk postojnske jame. Državni obmejni komisarijat na Rakeku prosi, da objavimo: Z ozirom na vesti, ki so razširjene med občinstvom, da bo za btakoštne praznike dovoljen obiskovalcem postojnske jame prehod meje brez potoih listov ta vizuma, obveščamo občinstvo, da bodo Italijanske obmejno oblasti zavrnile vsakogar, ki bi potoval brez vldlranlh potnih listov. Isto-tako tudi tukajšnji komisarijat nima ntka-kršnega ^lavcdila, da bi našim državljanom, kil hočejo posetiti postojnsko jamo, napravil kakšne olajšave ta so dosedanji potni pred-oiei v veiiavL
L]yhlfa9tafl
— Izlet pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Beograd. Pripravljalni odfcoT ta pevski zbor se odpeljeta danes popoldne ob 5. uri z brzovlakom iz Ljubljane In dospeta v soboto zjutraj ob 8. nri v Beograd. Zvečer se vrši v kr. narodnem gledališču prvi koncert, v nedeljo zvečer v dvorani univerze drugi koncert pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona«. Na Mnkošmi pondeljek zvečer se Kletorici vrnejo v Ljubljano.
— »Ljubljanski Zvon* v Beogradu. Beograjsko časopisje piše zelo simpatično o po-setu »Ljubljanskega Zvona«, »Vreme« pravi, da mora kljub nezgodnemu času za koncerte veljati za »Ljubljanski Zvon« izjema. Nato piše o pr vem posetu društva leta 1910, ko ie bilo za Slovence še zelo nevarno govoriti o Srbiji in Srbih Kljub oviram avstroMsklh krogov je društvo prišlo v Beograd ta priredilo v narodnem gledališču koncert v korist poplavljenim Šumadtacera.
— Pevski zbor »Glasbene Matice*. Radi nocojšnjega koncerta Št. Jakobčanov se vrši pevska vaja za mešani rboT ob 18. ta ne ob 20. url.
— Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« v Ljubljani bo dne 25. junija 1924 ob 8. uri zvečer v pevski dvorani.
— Vlom v Jakopičev paviljon. Akad. kipar Ivan Zajc je prijavil, da so neznani Vlomilci vdrli v Jakopičev paviljon ta odnesli 1 par čevljev, 1 iaket, 2 čepici ta 1 par hlač v skupni vrednosti 1370 Din.
Državn pravdnik
— Mestna zastavljalnica ima tome-sečno dražbo oktobra ,1923 zastavljenih predmetov 12, t. m. ob 3. uri popoldne,
— Policijske prijave, V zadnjih 24 urah so prispele na policijo te-le ovadbe: 1 izgred, 3 poškodbe tuje lastnine, 2 nedostojna vedenja, 2 prestopka pasjega kontuma-ca. 1 pretep, 1 prekoračenje policijske ure,
— Prijet tat. Včeraj je policijski detektiv aretiral v hiši št. 10 v Florijanski ulici Vinkota Kmeta, ki je v oktobru lani ukradel pri Kati Drnovšek na Trnovski cesti 1 obleko. Kmeta zasleduje tudi vrhniška žandarmerija radi tatvine dolarjev.
— Nesreča z revolverjem. Franc Jakše, brivski pomočnik stanujoč v Cerkveni trlici št. 21 je šel včeraj v Mestni log na i sprehodimo! je s seboj samokres ta; se je igral s petelinom Pri tem pa se je samokres sprožil ta krogha je šla Jakšetu v trebuh. Od silnih bolečin je začel vpiti, nakar so prihiteli ljudje, Iri so našli ponesrečenca v krvi ležečega. Bil je prepeljan v bolnico. Njegovo stanje je brezupno,
— Umrli so v Ljubljani. Dne 3. junija: Marija Turk, žena blokovnega sluge drž. železnice, 64 let — Fran Markovič, rnitni-ški nadpaznik 4] let — Frančiška Rabič, sirota 3 mesece ta pol. — Josip Stelzer, kapetan v pok. in hišni posestnik, 50 let. — Dne 4. junija: Elizabeta Klobčaver, Vdova umirovljenega sprevodnika, 70 let. —* Ivan Bekš peč ar ski pomočnik, 68 let,
^riteor,
— Akcija za spomenik dr. K- Verstovšku, V krogih' SLS so uvedli nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika obmejnemu slovenskemu narodnemu delavcu dr. K. Verstovšku. Odkritje spomenika je določeno baje za dne 24. avgusta t. 1.
— Nepotrebno razburjenje V torek so neki neodgovorni krogi razširili po mestu vest, da nameravajo orjunaši napasti Ljudsko tiskarno ta Delavski dom., kar pa seveda ni bilo res, ker sta ti dve poslopja so-cijaltstiSni, ne komunistični. Policija je kljub temu zastražila ob* zgradbi.
— Požar. Dne A t. m. opoldne je pri Sv. Marjeti na Dravskem polju izbruhnil požar, ki se je z. bliskovito naglico razštaiL Ko je mariborska požarna bramba došla na lice mesta, je bilo osc-m s slamo kritih stavb v plamenu. Rešilna akcija, pri kateri 90 tudi Okoliške požarne hrambe sodelovale. Je bila zalo otežkočena. Pri gašenju se je morala po večini uporabljati gnojnica. Skoda je zelo velika, ker so hiše, ki jih je uničil požar, le zelo nizko zavarovane.
— Zadruga brivcev sporoča, da bodo na btakoštno nedeljo brivnice od 7. do 12. UTe odprte, v pondeljek pa ves dan zaprte.
— Narodno gledališče. V petek 6. t. to. Zaprte V soboto, 7 .t. m. »Cardaška kneginja«. Red A.
Cefle.
— Razpis službe.. Mestni magistrat razpisuje službo pobiralca občinske cestne naklade. Prošnje je vložiti do 10, t. m.
— Ljudsko vseučilišče v Celju ima svoj občni zbor 12. junija ob 20. uri v meščanski šoli. Dnevni red: 1, Poročilo blagajničarke..
2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti '
— Tedensko poročilo o zdravstvenem stenj«. Mestni fiziket objavlja zdravstveno poročilo za reden od 25. maja do 1. Junija: Škrlatica v oskrbi 8, nova 2, ostane 10; trebušni leg-ar novi 1, ostane 1; epidemično otrpnjenie tilnika novi 1, ostane 1.
— Mestno gledališče: »Prt treh mladenkah*. Izven. ,
Sokolstvo.
Sokolsko okrožje Ljubljana II. Okrožni zlet društev Ljubljana II, Kamnik, Komenda, Višnja gora, Št. Vki In Skaručna se vrši v nedeljo 15 Junija v Ljubljani. Dopoldne ob 8. url se vrši skušnja, popoldne ob
3. uri na Prulah (Sredina) javna telovadba, nato vrtna veselica. Prijatelji Sokolstva, udeležite se zleta poinoštevflno. Zdravo!
— Ljubljanski Sokol se udeleži korporativno slavnosti pri vzidavi spominskih kamnov v dom Sokola I. Zbirališče na bin-koštni pondeljek ob 9 uri na vrtu Narodnega doma. Čianice ta ženski naraščaj v telovadnem, Slasti m moški naraščaj v. slavnostnem kroju,.
— Ruski Sokoli v Ljubljani Naši ruški sokolski bratje ta sestre, ki so vsled znanih dogodkov v domovini morali zapustiti dom ta svpjce, posvetili so vkljub težkim življenjskim prilikam svoje moči tudi delu v naših sokolskih telovadnicah, da s tu pridobljenimi praktičnimi izkušnjami reorganizirajo in poživijo rusko Sokolstvo, čim se vrnejo v svojo domovino. So to mladi agilni možje, ki se Izobražujejo na naših srednjih ta visokih šolah. Da Jim vsaj nekoliko pomorejo v njihovi težki borbi za obstanek, prtaede ljubljanska Sokolska društva s sodelovanjem umetnikov narodnega gledališča akademijo v pondeljek, dne 16. junija t. 1. ob 20 uri v opernem gledališču Bogat spored gotovo privabi vse ono občinstvo, ki se zaveda pomena ruskih bratov in sester, k5 nas ne bodo pozabil!; kadar se vrnejo nazaj v Rusijo.
Šport,
PRIMORJE REŽ. : 16, ART, POLK 5 ; i (2 : 1).
V okvirju krstne slave 16. arttlerjiskega polka se ie vi »Ha včeraj na igrišču Primorja tudi nogometna tekma med rezervo Primorja m nogometnim moštvom art polka. Tekma, ki se je igrala samo 2 X 30 minut, je bila proti pričakovanju prav čedna ta tudi dosti zanimiva. Artfleristi, ki so' imeli svoje najboljše moči v obrambi, v napadu pa je ugajal srednji napadalec in leva spojka, so se prav dobro držali. Primcu junska rezerva ni napravila najboljšega vtisa, vendar je izpolnila dano nalogo ter zmagala z dovoli velikim scorom. Da bi obe moštvi se posluževali bolj skirone igre., bi tekma nudila več športnega užitka. Primorje je bflo cel čas v rahli premoči, vendar doseže šele v 20 minuti po Saksidi prvi goal. Artileristi ri-postirajo in po izraziti napaki primOTjac-sk'h branilcev dosežejo prav lahko izravnavo Toda sreča Um ni naklonjena. Komaj nekaj minut kasneje'zabije njih desni branilec autp-goal ter prinese s tem rezervi zopet vodstvo
Tudi v drugem polčasu se artileristi prat- žilavo borijo vendar se pred vrati Primorja ne morejo nikakor uveljaviti. Bolj energična rezerva pa doseže še 3 nadaljne eoale ta sicer tretjega po Hafnerju, četrtega (z glavo) in petega pa zabije Saksida. Sc* dil je prav dobro g. Podrekar.
VZPODBUJEVALNA KOLESARSKA
DIRKA.
V nedeljo 8. L m. priredi kolesarska sekcija S. K. Primorje vzpodbujevalno kolesarsko dirko na 30 km dolgi progi Ljubljana—Dob--Ljubljana Pričetek ob 14. ut! 30 minut. Start m cilj je na Dunajski cesti pri drugem kilometru (igrišče Primorja!. Dirka, ‘ki je dostopna vsem klubom m tudi n e včlanjenim dirkače/a, se vrši v treh skupinah; L skupina prosta za vse dirkače, ki so že dosegli kako I. ali II. mesto: H. skupina, lahka kolesa, prosta za vse dirkače, ki še mso dosegli kako L adi II. mesto: UL skupina: težka kolesa, pod istimi pogoji, kakor v n. skupini. 2a vsako skupino so razpisane tri nagrade. Prijave se sprejemalo do sobote, dne 7. t. m. od po! 9 do rol 20. ure v kavarni »Zvezda* (v roke g. Bruma-ta). Prijavn na za včlanjene dirkače 5 Din, za nevčlan tene 10 Din.. Na dan dirke (do 1. uie pred startom) dvojna prijavnin«.
Dopisi.
— Radovljica, še enkrat opozarjamo na koncert, ki g a priredi Glasbeno društvo »Drava« Iz Maribora na btakoštno nedeljo ob*20. uri v Sokolskem domu. Na sporedu 30 razni zbori in samospevi. Solo-partije izvajajo gospa Slavka Plevnik, gospa Erna dr. Bergoč ta gospod Avgust 2ivko; na glasovfrju spremlja gospod V. Živko. Predprodaja vstopnic v trafiki ga. Jakliča.
1	.... 111	■	■■■■	   ■	*ll,	.
!z strankarskega živllenja«
— Sestanek NRS v Spodnji ŠiškL Dne 6. junija t. 1. ob 8. url zvečer se vrši zaupni sestanek pristašev NRS šišenskega volilnega okraja v gostilni pri »Valjavcu« (Reininghaus). Na sestanku poročata bivši g. rnirvster dr. Niko Žup^pič ta g. dr. Vlad. Ravnihar, nakar se vrši reorganizacija pod-odboTa, tako da bodo zastopani tudi člani bivše NNS.
la birm®
S
nudi ure, srebrnino in zlatnino, nalceneje v veliki izberi
ivan Pakiž,
tjui/ijaiia, Stari trg štev. 20
I
le
KI
i
HPrl nizki ceni4*
Ignac Žapgi
Sv. Petra t. št. 3
nudi cenjenim odjemalcem po globoko inlienih cenah razno
damsko, moško in otroško perilo, najnovejše bluze, damske obleke, perilne, od 140 Din naprej, razne nogavice V vseh barvah, svilene flor-nogavice sa dam« od 38 Din naprej, dalje velika izbira sa gospod* in otroke, svilene in pl«t#n* samovMnio« itd.
/
W-%-	***	•-‘J*	1
..
Krstna slava 16. artilerijskega polka.
V£orai je praznoval 16. arttlj&rijski polk
V	vojašnici kralja Aleksandra svojo prvo stavo v spomin na dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na »Gosposvetsko poije« — ob priliki ofenzive 1. 1919.
Ko je postalo I. 1919 vprašanje naših Koroških Slovencev takorekoč vitalno vprašanje koroškega dela našega naroda, je akcijo naših koroških dobrovoljcev krepko podprla junaška srbska vojska, ki je odlično sodelovala pri obrambi in določitvi meje v našem Korotanu.
Na zahtevo antante pa so morale odri-gtti S Koroškega naše čete in tako se je »godHo, da se je 16. artilerijski polk nastanil potetn v Ljubljani.
Že slavnostno okrašeni vhod v vojašnico Kralja Aleksandra je W priča, da se je moštvo polka z ljubeznijo pripravilo na proslavo spominskega dne. Ob prisotnosti celo-
kupnega častniškega zbora z generalom Živkovičem na čelu je opravil pred topniškim eskadronom službo božjo prota Jankovič. Službi božji so prisostvovali tudi ve1!, župan dr. Šporn. češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš, francoski konzu' de Flache, finančni delegat dr. Savnik, belgijski konzul Dular, a trgovsko akademijo in trgovsko šolo so zastopali dr. Bohm in profesorja Pero Modic ter Ceh. Istotako je ■bila zastopana žurnalistika. Pozneje je prišel tudi dr. Žerjav. K udeležbi sami moramo pripomniti, da se iz nerazumljivih razlogov velik del povabljenih ni odzva«, kai pač ni napravilo najboljšega vtisa.
Blagoslov in rezanje kolača.
Obred rezanja kolača Je pri naših pravoslavnih bratih ena onih verskih tradicij, ki na prelep način izkazuje medsebojno bratovsko ljubezen. In pravoslavna vera pozna
več takih' obredov, M so v testi? zvezi z bratskim medsebojnim razpoloženjem, so tako-Tekoč del velike srbske duše, ki je polna ljubezni do bližnjega. Nad vso to ljubezen pa kliče svečenik blagoslov Najvišjega s pozivom, naj ščiti in blagoslovi roko, ki reže kruh svojemu bratu. Izredno globok je pomen navzočnosti »družine« pri rezanju kolača. Očeta predstavlja polkovnik (Lazar I. Milovanovič). ženo narednik, a deco zastopa preprost redov. Vsi trije primejo kolač, nad katerim moli svečenik. Po končani molitvi, poljubi svečenik narednika, polkovnik pa redova. nakar razreže svečenik kolač na 4 dele. — Nehote prihajajo fioveku na misel oni časi, ko je prišel preprost avstrijski vojak v lokal, kjer je sedel njegov »feldwebel«. Gorje vojaku, če se je drznil vsesti se v bližino tako visoke šarže! Primerjajmo in razumeli bomo, zakaj je bila srbska vojska zmagovita!
Praznovanje.
V	z zelenjem in zastavami okrašenih lo-
pah na vzhodni strani dvorišča so bile pogrnjene mize. Z izrazom neprisiljene gostoljubnosti so višji častniki in domačin polk. Milovanovič povabili navzoče, naj prisedejo. Častniki sami so nato postregli gostom s kolačem, raki jo, pivom in vinom. Med tem pa je med sviranjem godbe Dravske divizije prikorakal na dvorišče oddelek voja-kov-telovadcev, ki so brezhibno izvedli pod vodstvom podporočnika Elster-ja nekaj prostih vaj. Sledilo je defiliranje čet pod vodstvom kapetana Gregoriča. Po kratki pavzi je nastopilo 30 jezdecev, ki so pod poveljstvom vrlega kapetana Bora Kneževina pokazafi navzočim, kaj se da doseči z marljivim vežbanjem. Nad vse pa je učinkovala improvizirana slika artilerijskega bojišča. Trije vodi artiljerije, na čelu jim zopet kapetan Kneževič, so pripeljali v polni bojni opremi na dvorišče topove. Z neverjetno naglico so se postavili v bojni red in že so se začuli prvi streli. V zasedi skriti sovražnik meče na artiljerijo granate, ki s silnim pokom pobijejo cef oddelek. Le dva
artilerista sta zaposlena še pri svojem Slednjič pade tudi eden od teh zadet narav* nost v srce. Predno pa izdahne, še zak-uct. Živijo kralj, živiio domovina! _ bo-vraz.«1 Ogenj preneha. Edini še živi častnik, poapo" ročnik Dule Vcdelič stopi na top, na katerem sloni mrtvo truplo zvestega junaka. Sklone se nadenj in mu odvzame zapečateno katero je pisala mati svoiemu sinu na .■"* jišče. Nato deklamira Vodelič krasno »M®' vo »Vojničko pismo«.
Za iem se je razvifa prosta zabava. jaki in častniki med njimi so zaplesali Pn* ljubljeno »kolo«.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
31
EDGAR RICE BURROUGHS:
TARZAN
SIN OPICE.
»2 njim je vsak dan težje,« je odvrnil mr. Phi-iander. »Zdi se mi, da hoče ždaj k ravnatelju zoološkega vrta, da mu naznani, da je prošlo noč en lev ušel iz kletke. O, mis Jane, vi ne verjamete, kako trpim ž njim.«
»Vem, mr. Philander, toda čeprav ga vsi ljubimo, znate vi najbolje ravnati ž njim; naj vam reče karkoli — on ceni vašo učenost in neznansko zaupa vaši sodbi. Ubožec ne razlikuje učenosti in pameti.«
Mr. Philander je sledil profesorju Porterju in razmišljal, naj-li bo zaradi dvoumnega izreka gospodične Porter užaljen ali ponosen. Tarzan je opazil osuplost na obrazih, ko se je »Arrov« odpeljala. Ker je bila ladja zanj nov čudež, je sklenil pohiteti na rtič severno od zaliva, da si ladjo bližje ogleda in izsledi, kam plove. Hitro se je zavihtel skozi drevesa 1 prišel na rtič baš v trenutku, ko je ladja priplula z zaliva. Užival je krasen pogled na ta nepoznani, plavajoči čudež.
Približno dvajset mož je tekalo po krovu sem in tja.
Rahel veter je vel s celine; izven zaliva je ladja razpela vsa jadra, da bi kakor hitro mogoče dosegla odprto morje.
Tarzan je z radostjo motril njeno kretanje in rad bi bil na njenem krovu.
Tedaj so njegove ostre oči opazile v severni smeri na daljnem obzorju slaboten dim. Čudil se je, da kaj podobnega vstaja iz velike vode.
Istočasno so pa najbrže tudi na ladji »Arrov« opazili ta dim, ker so čez par minut izginila jadra in ladja je krenila nazaj proti obali.
Mornarji so spustili sidro. Na krovu je vladalo živahno vrvenje.
Potem so spustili čoln v vodo in naložili1 nanj velik zaboj. Dvanajst mornarjev je z vso naglico zaveslalo proti kraju, kjer je sedel Tarzan na svojem drevesu.
Ko se je čoln približal, je Tarzan spoznal moža s podganjim obrazom v njem.
Par minut pozneje je čoln pristal Možje so skočili na suho in postavili veliki zaboj na pesek. Nahajali so se na severni strani rtiča, da jih ljudje v koči niso mogli videti
Mornarji so se pričeli živahno pričkati med seboj. Potem je par od njih zlezlo na višino, kjer je bil skrit Tarzan. Par minut so se razgledovali po okolici.
»Tu je pripraven kraj,« je dejal mož s podganjim obrazom in pokazal mesto v bližini drevesa.
»Dober kakor vsak drug,« je pripomnil tovariš. »Če odkrijejo zaklad na krovu, ga bodo gotovo za-
plenili. Zakopljimo ga rajši tu in če kdo izmed nas odide vislicam, pride lahko sem in ga vzame.«
Mož s podganjim obrazom je poklical mornarje, ki so ostali v čolnu in ki so prišli s krampi in lopatami.
»Naprej!« je kričal Snipes.
»Oho!« mu je nekdo jezno odvrnil. »Saj nisi noben admiral, saj si — lopov!«
»Zdaj sem jaz kapitan, razumeš, šema!« je vpil Snipes in ga obsul s kletvinami.
»Mir, fantje,« je dejal nekdo drugi. »Bodimo složni, kaj bi se venomer prepirali.«
»Dobro,« je odvrnil drugi, »potem se naj pa tudi ta tu spodobno obnaša!«
Snipes je pokazal mesto, kjer naj kopljejo. »Peter pa naj nariše načrt tega kraja, da ga bomo pozneje lahko našli. Tom in Bill prinesita zaboj!«
»In kaj bo počel veliki gospod?« je vprašal Tarant — mornar, ki mu Je že enkrat ugovarjal.
»To tebe prav nič ne briga,« je renčal Snipes. »Vi bi hoteli, da bi vaš kapitan prijel kar za lopato!«
Vsi so se jezno ozrli nanj, ker ni ba nikomur pri srcu. Odkar je ubil Kinga, pravega kolovodjo upornikov, je povsod skušal igrati vodnika, kar je še bolj povečalo mržnjo proti njemu.
»Menda hočeš reči, da ti ni treba prijeti za delo. Bil bi pač isti napor kakor za nas,« je odvrnil Tarant.
»Mi ne pade v glavo,« Je odvrnil Snipes in razdražen potegnil samokres.
»Ce nočeš prijeti za lopato, dobiš kramp!« je
dejal Tarant. Istočasno je dvignil kopačo in raZ' klal ž njo Snipesu glavo. Ostali so molčali. Cez nekaj časa je nekdo pripomnil: »No, ta lopov nam ne bo več ukazoval.«
Pustili so ga na tleh in pričeli kopati iarn0' Zemlja je bila mehka, da jim je šlo delo hitro o rok. O ubitem se sploh niso več menili. Delali so zložnejše, ker se ni oni več umešaval s svoji® povelji.
Ko so izkopali za zaboj dovoli veliko luknj?« je Tarant predlagal, naj jo povečajo, da bodo se Snipesovo truplo položili poleg zaboja.
»Ce bo kdaj kdo tu kopal,« je menil, »mlt bo treba še naprej iskati.«
Predlog je ugajal in razširili so luknjo tolik^ da so še truplo spravili vanjo. Zaboj so zaVj*La jadro, spustili v jamo in nametali nanj zemljo. L” moža sta potem navrh položila Snipesovo trupM toda prej so mu pobrali še orožje in druge stvari ki jih je imel pri sebi
Nato so jamo zasuli, poteptali zrahljano 'P in nametali nanjo listja in vej.
Ko so opravili svoje delo, so se vrnili k ma čolnu in hitro odveslali k ladji.	•	'■
Veter je postal močnejši, in ker se je s*e dima na obzorju znatno povečal, so se uporniki P0* žurili odjadrati proti jugozapadu.
Vse te dogodke je Tarzan opazoval s svoje* drevesa. Razmišljal je, kaj naj vse skupaj pomeI|' Bil je uverjen, da so ljudje bolj neumni in t>reZ' srčni od živali džungle. Kako srečen je bil on> miru in varnosti velikega gozda.
KOSTA VUKASINOVIC. Ljubljana
Trgovina	velika!
modernih čevljev in usnjatih izdelkov. Samoprodaja izdelkov tovarne „Petovia d. d." priporoča svojo bogato zalogo čevljev, moških, ženskih zmeme| in dečjih
Izbira
Cene
PALAČA LJUBLJANSKI KREDITNE BANKE
Ravnokar je izšel I. del slovitega zgodovinskega romana
novo' Poslednji dnevi Pompejev
od E. L. Bu!wer, kot 24. zvezek Splošne knjiž-
nice ^ stane broširan vezan 1-20 več.
Din
Din 36*
s poštnino Din
 — II. del izide v najkrajšem času!
Naročila sprejema
ZVEZNA KNJIGARNA
UUBIJANA, MARI3IN TRG 8.
Sprejemam in
v praktičen pouk v svrho priucenja si za lastno rabo samostojno Izvrševati vsakovrstne modne klobuke. — Sl junijem tudi večerni teiaji
Konc. učni teiaji za medne obrt In med. salon
It. Plg d-fllozctlčt Ljubljana, Pred Škofijo M ■ ccttttttcttttttttcccatau«.1. el
Gumi za cepljenje trt
Peronospora cevi, jamčeno novo bla90 kakor tudi vsi v to stroko spadajoči ■Mm predmeti. ■■■■■■■■■■■■
JaMevalte cenike.
■O«
Talno za triov«.
Tovarniška zaloga:
Zdravko Krajnc • Celje.
3
C(.
$
			rro;	m	€	c		
								
Zvezna tiskarna in knjigarna
Wolfova ul. 1 v Ljubljani
Marijin trg 8
Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
Moderna knjigoveznica.
Hišne
potrebščine
emajlirano težko posod o znamke „Goliath" tn lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in Uto posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi naj-cenej« in naibolje pri tvrdki
A. Vitel,
Maribor, (Slavni tri It. S
I Botri, pozor! Za birmo!
%	—■b—   mm ...  —..m«...iin——
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para z davidno vred.
Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih 1
2
PProdamH [||(Službe
Psa
m
Najboljše največji izberi
najcenejše obleke za birmance v vseh velikostih in Vam nudi priznano solidna tvrdka
DRAGO /CHWAB
LJUBLJANA, DVORNI TM 3
Vedno v zalogi angleško in češko sukno, elegantni modni vzorci, razno moško perilo in drugo manufakturno in modno blago po konkurenčnih cenah. — Lister v vseh barvah, dalje surova svila, panama,
/	.platno, rips i. t d. za obleke v ogromni izberi.
Blagovolite sl ogledati zalogo I |
žistokrvnega Dobermana, 10 mesecev starega (velik) proda za 600 Din upravnik dvora Žiče
pii Konjicah._____________________
in omara za knjige ter razno drugo pohištvo po nizki ceni naprodaj pri Ivan Napast, Vii-marie 78 pri Ljubliani.
s celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g Andrej-u Sošič-u, Maribor* Trdinova ul. št. 3.
la kuhinjo, popolnoma novo elegantno, prodam. Kje, pove uprava ..Narodnega Dnevnika”,
BI.
rjavi, čistokrvni z rodovnikom, S mesece stari, naprodaj. Ogle-dalose:PotnaLoko 4 (Trnovo).
Oglasi v »Narodnem Dnevniku" Imajo velik uspehi
enonadstropna z gostilno in mesarijo v industrijskem kraju Slovenije, ter mesarija na Hrvat' v prometa*® kraju, Naaivo
lina.
želi mesta pii kakem boljšem vdovcu ali priletnem gospodu kot gospodinja. Gre tudi k vdovcu z malimi otroki. Zna dobro kuhati, opravljati gospodinjska dela in šivati. Ponudbe naj se pošiljajo upravi lista pod šifro Skibna gospodinja«.
s triletno trgovsko prakso, išče mesta, kjer bi dobila izpričevalo. Gre kot pr akti kantin ja. Cen) dopise na upravo lista pod šifro »Trgovako naobražena«.
event. trg. sotruduik za ^ece-rijsko stroko, vojaščine prost, išče primernega mesta najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro ,,Agl len*.
sprejme takoj z oskrbo po dogovoru. Rudolf Eibizelj, krojač, Brnica, p. Dol pri Hrastniku.
umili!
dobra, absolventinja „Slovenske trgovske šole“išče mesta v Ljubljani. Gre za par mesecev brezplačno. Ponudbe pbd„ Pisarniška moč” na upravo listu.
jel
Mizarski pomočnik, oženjen brez otrok, soliden in priden v svoji obrti, išče stanovanje z eno sobo in kuhinjo v Ljubljani aU bližini mesta. Pripravljen bi bil v ta namen, da bi eventu-elne popravke (mizarske stroke) vse sam popravil. Cenj. ponudbe prosim pod „Ivan Ižanska oesta 23. Ljubljana._________________
išče malo sobico ali kuhinjo v mestu. Odgovori pismeno pod šifro „Mlma'‘ na upravo lista ali ustmeno istotam.___________
pni
Išče primerne službe, najraje pri starejšemu samskemu gospodu. Gre tudi k vdovcu z 1—2 otrokoma. Nastop takoj. Cenj. ponudbe pod šifro »Varčna fmpadlaja« na upr. tega Usta.
•• tujka bi se rada seznanila z inteligentnim, mlaoim gospodom v svrho natančnejšega spoznavanja ljubljanske okolice. Ponudbe na upravo lista ped »Uro »Narava”,
Ma rinita.
ločena, želi
gospodom v svrho
w —_ pO»
prijateljstva. Cenj.	ligta.
Prijateljstvo
R azno
Za dobo letošnjega ve'* odd» od 15. do 25. avgust*
v najem restavracija	. ot04.
šču In tudi ^manjši	.gurO
Informacije daje mad ,.i(*gjiO' dopoldne ravnat*lj»tv0 skega urada.
10.000 Din proti odstopu bene parcele. Ponudbe P »Sigurno« na upravo —-----------------------
Lep, žrn
premog
S 4-5000 kalorij, fronjg
Ormož tona 6	preprodaja Slove:	x ^
r»8uS»č w,°"ov‘
ulica »tev- '•