182      O pristojnosti kazenskih sodišč po najnovejših predpisih.
O pristojnosti rednih kazenskih sodišč za sojenje dejanj, kaznivih po najnovejših
predpisih.
Ivan Brelih.
Po zasedbi sedanje Ljubljanske pokrajine po italijanskih oboroženih silah so bile izdane razne naredbe, razglasi in dekreti - zakoni, ki vsebujejo tudi kazenskopravne določbe. Zlasti so važni številni oskrbovalni, porazdelitveni in tržni predpisi glede življenjskih potreljščin (in materia annonairia) Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino.
Kolikor ni bilo v posameznih uredbah izrecno določeno, katera oblastva so pristojna za kaznovanje posameznih kršitev v poštev prihajajočih predpisov, so se v praksi pojavljali številni dvomi in spori. Deloma se ni zdelo vedno jasno, kaj spada v pristojnost upravnih oblastev na eni strani in sodišč na drugi strani, deloma pa so se glede po-edinih kaznivih dejanj pojavili tudi dvomi, ali pripada sojenje istih vojaškemu vojnemu sodišču ali lokalnim rednim sodiščem.
V tem pogledu je vseboval temeljne določbe Ducejev bando (razglas) z dne 24. aprila 1941-X1X (SI. L. št. ?). ki določa: Na ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanskib oboroženih silah, se uporabljajo še nadalje vsi tamkaj veljajoči zakonski predpisi v civilnih, trgovinskih, meničnih in kazenskih stvareh, kolikor ne odrede italijanska oblastva s posebnimi določbami kaj drugega (čl. 1). — Na ozemlju, označenem v prednjem členu, se nadaljuje izvrševanje sodstva po krajevnih sodnih organih ... (čl. 2). — V pristojnost vojaiške^iia vojnega sodišča pri okupacijskih četali spada sojenje kaznivih dejanj, ki jih predvidevata vojaški kazenski zakonik in italijanski obči kazenski zakonik in ki jih izvrše italijanski državljani na ozemlju, omenjenem v členu L, ali pa jih izvrši kdor koli drug na škodo oboroženih okupacijskih sil ali na škodo
o pristojnosti kazeasikih sodišč po najnovejših predpisih.      183
oseb, ki jim pripadajo ali so od njih odvisne, ker so v njihovi službi ali v njihovem spremstvu; kakor tudi sojenje kaznivih dejanj,ki jih predvidevajo vsi drugi italijanski kazenski zakoni, katerih u p o r a b a s e razširi na n a v e d e n o o z e m -Ije... (čl. 4).
Te določbe so bile potem še dopolnjene z razglasom z dne 17. maja 1941-XiX (SI. L. št. 351), ki določa: Na ozemlju bivše Kraljevine Jugosiavije izvrišujejo v eivilnih, trgovinskih in kazenskih stvareh sodstvo pristojni okrajni sodniki, trilbunali (okrožna sodišča) in apelacijska sodišča po tamkaj veljajočih postopnikih (čl. 8). — Italijanska vojaška sodišča ostanejo pristojna po določbah člena 4 razglasa z dne 24. aprila 1941. Ta vojaška vojna sodišča so pristojna za sojenje kaznivi h dejanj, ki so predvidena z razglasi, izdanimi na zasedenem ozemlju  (čl. 11).
Veljavnost odredb, izdanrh za Ljubljansko pokrajino, je potrdil še kr. dekret — zakon z dne 7. junija 1941-XiX št. 454, ki določa v čl. 1: Do nadaljnje odredbe veljajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine odredbe, ki jih navaja čl. 6 kr. dekreta — zakona z dne 18. maja 1941-XIX št. 452. (Tu so mišljene odredbe, ki so jih izdala zasedbena obkistvai).
Po teh doloobaih spada torej v pristojnost vojaških sodišč tudi s.ojenje kaznivih dejanj, ki jih obravnavajo ital. zakoni, katerih veljavnost se je po 24. aiprilu 1941 razširila na zasedeno ozemlje in sojenje kaznivih dejanj, ki jih predvidevajo razglasi, izdani za zasedeno ozemlje, — seveda kolikor posamezni razglasi ne določajo kaj drugega.
Glede naredb (ordinanze), ki jih je izdal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in ki urejajo porazdelitev življenjskih potrebščin, potrošnjo istih, preskrbo z istimi in cene istih, ne more biti dvoma, da so kršitve določb teh naredb redoma spadale v sojenje rednih (civilnih in ne vojaških) sodišč, če ni bila izrecno določena druga pristojnost. Načelo italijanske zakonodaje je, da spada redoma kaznovanje kaznivih dejčvnj v pristojnost rednih sodišč in ne upravnih oblastev in to ne glede na vrsto zagrožene kazni. Po italijanskih zakonih spadajo v presojo sodišča razni prestopki (contravvenzioni), kakor n. pr.: Odklonitev navedbe podatkov o lastni osebi (čl. 651 kaz. zak.); motenje zaposlitve in počitka drugih oseb (čl. 659), nadlegovanje in motenje drugih oseb (čl. 660 kz.); prireditev javnih predstav in zalbav brez oblastveneg^ia do-
184     O pristojnosti kazenskih sodišč po najnovejših predpisih.
voljenja (čl. 666 kz.); uživanje alkoholnih pijač ob času, ko prodaja istih ni dovoljena (čl. 687 kz.); dajanje alk:o-holnih pijač nedoletnim ali umobolnim oseJiam (čl. 689 kz.); upijanjenje drugih oseb (čl. 690 kz.); pijanost (čl. 688 kz.); dajanje alkoholnih pijač očividno pijani osebi (čl. 691 kz.); preklinjanje (čl. 724 kz.); mučenje živali (čl. 727 kz.) in. razni drugi prestopki, ki »o se pri nas kaznovali policijsko. — Tako spadajo tudi razne kršitve finančnih zakonov v pristojnost sodišč, le lažji primeri spadajo v pristojnost finančnega oblastva, namreč le primeri, za catere določa zaikon samo kazen „ammenda" (to je denarne globe, Geldbufie); v vseh drugih primerih, to je tudi takrait, kadar je zagrožena „multa" (denarna kazen v ožjem pomenu besede-, Geldstrafe) pa je pristojen za sojenje trtbunal (okrožno sodišče) (čl. 21 zak. z dne 7. januarja 1929).
Ne glede na navedeno je upoštevati tudi dejstvo, da se posamezne naredbe Visokega komisairja „in materia annonaria" sklicujejo na prejšnje naredbe jugoslovanskih oblastev, po katerih je bila tudi določena, vsaj za večino kršitev, pristojnost sodišč. Tako se cela vrsta naredb sklicuje na uredbo jugoslov. min. sveta z dne 12. marca 1941 SI. L. 358 o cenah, ki je izrecno določila sodno pristojnost. To so n. pr. nairedbe Visokega komisarja z dne 25. septembra 1941 št. 110 o prijavni obveznosti in prodaji pnevmatik za kolesa; z dne 26. septembra 1941 št. 112 o maksimalnih cenaih za usnje in strojene kože; z dne 20. septembra 1941 št. 108 glede cen žita za oddajo „Prevodu"; nadalje razne druge naredbe o cenaih za kondenzirano mleko, o trgovanju in predelavi lanenega semena, o potrošnji in cenah jedil v gostinskih obratih, o cenah za marmelado, za kavine surogate, za svinjsko meso, za koruzno moko, za med, za suhe goibe itd., ki so izšle pred dnem 26. januarja 1942.
Da je naredbodavec (to je Visoki komisar) v duhu italijanske zakonodaje pri izdajanju naredb „in materia annonaria" imel v mislih redoma pristojnost sodišč in ne upravnih oblastev, izhaja iz naredlbe z dne 26. januarja 1942, ki vseibuje določbe glede kršitev oskrbovalnih predpisov (to je predpisov „in materia annonaria"). Ta naredba je bila izdana očividno zaradi tega, da se zaradi hitrejšega in uspešnejšega pobijanja kršitev vsaj lažji prestopki, ki so najštevilnejši, odvzamejo presoji sodišč in o d kažejo pristojnosti upravnih oiblastev. Naredba sama pravi v uvodu, da se je smatralo za „umest-
o pristojnosti kazenskih sodišč po najnovejših predpisih.      185
no", da se izdajo novi predpisi za pobijanje kršitev glede oskrbe, potrošnje in cen ter je v čl. 6 izrecno razveljavila vse prejšnje njej nasprotne in ž njo nerazdružljive določbe.
Ta naredba določa glede pristojnosti: Kr. kvestura (v Ljubljani) in upravna oblastva prve stopnje (na deželi) so pristojna! izrekati kazen zapora do največ 2 mesecev, samo ali združeno z denarno kaznijo do največ 5000 lir. Č e tako oblastvo misli, da je treiba izreči višjo kazen, nego je zanjo samo pristojno, predloži ovadbo sodnemu oblastvu, — razen v primerili, ko je po čl. 7., 8. in 9. razglasa z dne 24. oktobra 1941 pristojno vojno sodišče. (Navedeni členi se nanašajo na primere, ko gre za znatne množine blaga, za povzročitev hude škode, za odtegnitve blaga normalni potrošnji, za dejanja pri izvrševanju obrti ali trgovine, ali za skrivanje blaga pri proizvajalcu, da se odtegne normalni potrošnji).
Iz vsebine ravnokar citirane naredbe jasno izhaja, da so bila do uveljavitve iste za sojenje te vrste kršitev praviloma pristojna sodišča, namreč redna sodišča, da pa so bile iz praktičnih razlogov s to naredbo vse lažje prekršitve dodeljene upra^'nim oblastvom.
V praksi so se zlasti prve čase naša okrajna sodišča izrekala nepravilno za nepristojna glede sojenja raznih kršitev naredb Visokega komisarja, posebno ako so bile zagrožene razmeroma nizke kazni. Kakor sem gori obrazložil, je bilo to postopanje zgrešeno, ker je do naredbe z dne 26. januarja 1942 veljala praviloma pristojnost rednih sodišč, kjer ni iz naredb samih izhajalo kaj drugega. Ta^ko je n. pr. uredba Visokega komisarja o vodenju registra prebivalstva v oibčinah Ljuiblj. pokrajine z dne 12. avgusta 1941 št. 84 določila v členu 28: Za ugotovitev prekršitev zadostuje, če ni nasprotnih dokazov, pričanje občinskih uradnikov in uslužbencev, podkrepljeno s prisego, pred županom, ki pokliče prekršitelje pred se in jih pozove, da opravijo denarno plačilo v javno korist; takojšnje plačilo proti potrdilu izključi kazenski postopek. Izmera denarnega plačila ustreza najnižjim globam v prejšnjem členu. — Če se prekršitelj brani, da bi na mestu plačal, napravi župan zapisnik in ga predči v 24 urah sodnemu oblastvu, ki mora brez odloga uvesti kazenski postopek.
Po tej uredbi morajo torej sodišča soditi dejanja, za katera so zagrožene razmeroma nizke globe od 100 do 500 lir (čl. 27 uredbe). Enak postopek kakor ta uredba predpisuje tudi Nar. Vis. kom. z dne 25. aprila 1942 št. 42 o novih do-ločbaJh za voditev registra prebivalstva.
186     O pristojaosti kazensikih sodišč po najnovejših predpisih.
Kakor že rečeno, so bila sodišča redoma pristojna za sojenje vseh kršitev predpisov, nanašajočih se na porazdelitev, potrošnjo in zlasti na cene življenjskih potrefbščin (,,in materia annonaria") in to vse do tedaj, da je stopila v veljavo gori citirana naredba z dne 26. januarja 1942 št. 8, ki je prepustila presoji upravnih oiblastev, katere primere imajo slednje kot težje narave prepustiti kaznovanju sodišč. Zato do 26. januarja 1942 pri veliki večini naredb te vrste ni bilo nič izrecno določeno glede pristojnosti, le pri naredbah, ki so določale maksimalne cene živilom in drugim potrebščinam, se je naredbodavec vedno skliceval na jugoslov. uredbo o cenah. Naredba Vis. komisarja z dne 9. julijai 1941 št. G? o določitvi pribitkov v nadrobni prodaji pa se sklicuje na bansko odredbo z dne 14. januarja! 1941, ki pa se glede kaznovalne pristojnosti sklicuje na uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 20. septembra 1959. Ta pa določa zopet, vsaj za tako-zvane ,jprestopke" (v nasprotju s „prekrški") kaznovalno pristojnost sodišč.
Po izdanju naredb© z dne 26. januarja 1942 št. 8 so v smislu predpisov te naredbe postala upravna oblastva pristojna za sojenje vseh novih kršitev oskrbovalnih predpisov, kolikor niso smatrala istih za teže kaznivih, in je tudi Visoki komisar v svojih naredbah, izdanih po tem, večinoma predpisal postopek v smislu navedene naredbe odnosno določil pristojnost upravnih oblastev. Sem spadajo razne naredJbe, izdane po tem dnevu, kakor n. pr.: Predpisi za mletje žita, o prepovedi uporabe železobetona in železa pri stavbenih delili, o uporabljanju bakrenih električnih vodnikov in železnega! gradiva za električne naprave, o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in prodaji in potrošnji mesa, o predpisih o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa, o potrošnji plina, o uporabljanju kož, o proizvodnji pridelkov, katerih oddaja je obvezna, o racio-niranju živil, o zapori goveje živine, o ureditvi preskrbe z vinom, o zapori in ureditvi potrošnje oibvezilnega in zdravilnega materiala ter razne določitve cen razoim vrstam blaga in za razna dela.
Kar se tiče naredb, izdanih glede predpisov za promet, za razna vozila, o skrajnih hitrostnih mejah motornih vozil, o zapiranju javnih olbratov itd., je bila večinama že pred izdanjem naredbe z dne 26. januarja 1942 št. 8 določena glede kaznovanja kršitev pristojnost upravnih oziroma policijskih oblastev. Pristojnost rednih sodišč je bila podana le glede nekaterih kršitev predpisov naredbe z dne 11. sep-
o pristojnosti kazenskih sodišč po najnovejših predpisih.      187
tembra 1941 št. 97 o ukrepih za zaščito javnega reda, to je za primere, ko je zagrožena kazen zapora do 6 mesecev in kolikor ni določena pristojnost vojaškega vojnega sodišča; nadalje glede kršitev predpisov naredbe z dne 27. septembra 1941 št. 118 o prepovedi odsvojitve motornih vozil ino-zemcem (kazen: zapor do 6 mesecev). Predpisi glede prometa in tem podobni predpisi, izdani po 26. januarju 194121, pa določajo kaznovalno kompetenco upravnih oblastev, kolikor ni v posameznih naredbah izrecno ustanovljena pristojnost vojaškega vojnega sodišča, kakor v naredbah: z dne 5. junija 1942 št. 106 o uvedbi obvezne civilne službe, z dne 19. junija 1942 št. 119 o neveljavnosti kakor koli prenarejenih novcev in bankovcev in obveznosti oddaje, istih, z dne 8. julija 1942 št. 140 o predpisih o rekviziciji nepremičnin v svrho uporabe za vojaške namene in z dne 16. julija 1942 št. 146 o kazenskih določbah za neustrezanje oblastvenim nalogom.
Tudi naredba z dne 9. marca 1942 št. 41 o določbah za prihajanje v mesto Ljubljana in za odhajanje iz istega določa za eno vrsto kršitev pristojnost voj. vojn. sodišča (za druge pa pristojnost upravnega oblastva).
Kar se tiče predpisov o zatemnitvi, se je sklicevala prva zadevna iiaredba Visokega komisarja z dne 6. junija 1941 št. 42 na naredbo bana z dne 18. maja 1940 št. 254, ki je določala; za kaznovanje kršitev predpisov o zatemnitvi pristojnost upravnih oblastev. Pri tej pristojnosti je ostalo vse do danes, ker se vse zadevne naredbe Visokega komisarja sklicujejo na njegovo prvo imenovano naredbo in nimajo glede kompetence novih določb.
Kakor že omenjeno, se razne naredbe Vis. kom., izdane po 26. januarju 1942 predvsem glede predpisov o oskrbo-vainju z življenjskimi potrelbščinami, deloma pa tudi glede drugih predpisov, v pogledu postopanja in kaznovanja kršitev sklicujejo na nav. naredbo z dne 26. januarja 1942 št. 8. To sklicevanje ni v vseh naredbah enako in dosledno, zaradi česar je postopek po posameznih naredbah različen.
Naredbe: o predpisih za promet in javne obrate z dne 6. februarja 19412, o prepovedi uporabe mask in preoblek z dne 5. februarja 1942, o prepovedi uporabe železobetona in železa pri stavbenih delih z dne 25. feibruarja 1942, o uvedbi enotnega obeda v gostinskih obratih in ureditvi prodaje mesa z dne 5. marca 1942, o predpisih za kolesarski promet z dne 25. marca 1942, o zapori žveplanega ali vloženega sadja itd. z dne 24. marca 1942, o olbveznosti oddaje radijskih aparatov z dne 26. marca 1942, o predpisih opre-
188     O pristojnosti kazensikih sodišč po najnovejših predpisih.
nočevanju v zasebnih hišah z dne 14. aprila 1942, o proizvodnji semenskih pridelkov, kaierih oddaja je olbvezna, z ¦dne l8. aprila 1942, o prijavi in zapori goveje živine z dne 11. maja 1942, o ureditvi preskrbe z vinom z dne 22. maja 1942, o spremembah predpisov za promet v času nočne prometne zapore z dne 24. junijat 1942 imajo besedilo: „krši-telji se kaznujejo, ako dejanje ne tvori težjega kaznivega dejanja, upravnim potom po specialnem postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942 št. 8, z globo od 100 do 1000 (odn. 2000 L), in v težjih primerih z zaporom do 2 mesece v". V teh primerih, kadar je kazen že določena v okviru, v katerem je upravno oblastvo pristojno, nastopa iziključna pristojnost upravnega oblastva.
Isto velja za naredbe, ki imajo besedilo: „ ... kaznuje se, ako dejanje ne tvori hujšega kaznivega dejanja, z globo od 1000 do 5000 lir in v hujših primerih z zaporom do 2 mesecev. Kršitve se ugotovijo in dokončno odločijo (sono.. definite) po upravni poti s postopkom naredbe z dne 26. januarja 1942 št. 8." (N. pr. naredba o predpisih o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca 1942, naredba o racioniranju živil z dne 25. aprila 1942).
Zopet druge naredbe, kakor naredba o spremembi cenika za zdravila z dne 50. marca 1942, naredba o potrošnji plina z dne 7. aprila 1942i in razni maksimalni ceniki za dela krojačev, modistk itd., imajo bolj jasno besedilo: „kršitelji.. se kaznujejo upravno po postopku naredbe z dne 26. januarja 1942 z zaporom do 2 mesecev in z gldbo do 5000 lir." Tu je jasna izključna pristojnost upravnih oblastev.
So pa druge naredbe, ki deloma vsebujejo poddbne predpise, katerih besedilo se glasi tako, da nastopi pristojnost sodišč, aiko upravno oblastvo smatra, da bo treba izreči kazen zapora nad 2 meseca ali gldbo nad 5000 lir. V teh naredbah se dotična določba glasi: „kršitve se kaznujejo po predpisih naredbe z dne 26. januarja 1942" (n. pr. naredba o ceniku zai zelenjavo in sadje z dne 27. aprila 1942, predpisi o poseku določenili gozdovnih pasov z dne 8. maja 1942). — Ali pa: „vsaka prekršitev predpisov se zasleduje v smislu naredbe z dne 26. januarja 1942", odnosno ,^kršitve se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941 v zvezi z naredbo z dne 26. januarja 1942" (naredba o maksimalnem ceniku za premog z dne 17. februarja 1942 in razni drugi ceniki, cene za stavbeni in mizarski les z dne 26. junija 1942). (Konec prih.)