Poštnina oavšallrana. - - - - --------------- £nicU a liceji Lj)rs&*n ^ Jjjvbtj««* m Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po poStl K 10'— mesečno. . četrtleino K 30-—. Ce pride naročnik sam v upravnistvo po list: Mesečno K 9'50. — inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. (Jrednifitvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave it. 24. Leto III. Maribor, sreda 2. junija 1920 Št. 121. Reško odposlanstvo pri Nittiiu. Trumbič o D' Annunzijevi blokadi Jugoslavije. — Naši sibirski vjetniki v Vladivostoku. — Grki v Traciji Po ruski odločilni bitki. zmagi bolj in bolj; nobena naloga ji ni bila kajti njihova taktika ni ostala brez uspeha V zapadnih prestolicah je nastal strah in čujejo se glasovi, da se hočejo Francija, pretežka, noben napor prevelik. Toda, kakor da bi bili vdarjeni z večno Pred mesecem dni nas je iznenadila j slepoto, so njeni sovražniki še vedno in vedno ! Anglija ter Italija pogoditi in spraviti z rusko poljska ofenziva proti sovjetski Rusiji. Raz- kovali nove načrte ter pripravljali rove j vlado. Učna so bila mnenja, različni občutki, ki so spremljali ta nepričakovani dogodek, toda eno smo vedeli vsi, da bo to poslednja borba, ki ima odločiti usodo nove Rusije. Oni, ki se boje nove in močne Rusije, so prorokovaii prvim poljskim uspehom velikanski pomen jjm ponujali, 2a zapadnjake do skrajnosti1 napravitf na vzhodu konec ’ prelivanja krvi, armade, ki naj stro, česar se streti ne da. J Vprašanje je tu le, kako si predstavljajo Toda Rusov tudi to ni oplašilo, nasprotno, to spravo, kajti za njo je predpogoj le započeli so proti onim zapadnjakom, ki jim ta, da priznajo Rusijo v onem obsegu, v niso hoteli priznati njihove sedanje vlade ter katerem jo hočejo Rusi. Če na to ne bodo niso hoteli skeniti ž njimi miru, katerega so j pristali, potem bo tudi ta najnovejši poizkus in začetek ruskega konca. Mi pa smo preveč dobro poznali sedanjo Rusijo, da bi bili le 2a trenutek v dvomu, kako bo končala ta nevarno ig.o. Pomešali so jim malo po bliž- j je poizkus in nič, prav nič več. Rusi se ne njem in daljnjem orijentu. i bodo udali, to je gotovo, ker se preveč za- Znano je, da sta Anglija in Francija1 vedajo svoje moči ter imajo preveč sredstev poslednja, odločilna borba na vzhodu. Danes najbolj občutljivi ravno v orijentu. Njuna na razpolago, da napravijo zapadu še bridke seje naše pričakovanje uresničilo: iz boibejvla^ nad Turkl> Arabcj( Per2i> jndijci ter dneve. z aja usija ot zmagova a. j Kitajci je zgrajer,a na jako peščenem pod-; Sila vstajajoče Rusije se je pokazala Najprej so se spravili nad novo Rusijo j stavku, tako da jo zamore ogrožati že naj-' za nepremagljivo. To je dejstvo, s katerim različni caristični generali, pozneje posamezne I manjši tresljaj. Rusi so to dobro vedeli in ’ bi m0rale računati vse druge države, kajti države antante, za temi ]aponci in j radi tega so tudi zasejali v ta ozemlja seme čimdalje bodo to tajile, tembolj kočljiva bo sedaj končno še Poljaki. — Toda boljševiške prevratnosti. Na tisoče boljše- Vsa stvar. Če se Ruse pusti v miru graditi mogočna in nezadržna sila nove Rusije, je J viških agitatorjev, dobro izšolanih in izvež- {n prenavljati svojo na novo vstajajočo strla vse napore ter zmagovito korakala dalje! banih se je razkropilo po Turčiji, Perziji in državo, potem se ne bo nikomur več treba po svoji začrtani ppti proti — osvobojenju Indiji in kamorkoli so prišli, povsod so za- bati ruskega boljševizma, ki je danes s:mo in novi vzpostavitvi velike, edine in mogočne sejali seme, ki je posebno zadnje dni začelo ge obrambna taktika, če pa se jim bo še države. Eden za drugim so propadali njenj poganjat, nevarne kali. Svetovno časopisje naprej delalo ovire, bo ta ruski taktični sovražniki, eden za drugim so premagani in nam dan za dnem poioča o sumljivih in ne- »boljševizem« napravil svetu še mnogo uničeni izginjali z vojnega pozorišča- Sila j varnih gibanjih v teh zemljah. ; bridkosti. vstajajoče Rusije pa je rastla po vsaki novi j Rusi so se izkazali tu izborne računarje j Med tem pa, ko se Rusi na zunaj v A. Rovmeiii L. stane. snasil tvojo vest težkih kesov an očitkov?! Vstavil se je pri vratih neke velike hiše, VlOlina. Sladko je umirati le s čisto vestjo in vedro v kateri so stanovali ljudje boljših slojev. (Konec). dušo1 u . . . I ~ Smo Že tu ? K, ... — Kaj takega ste vendar zakrivili? —, — Da. r«i5iiQnefnanec )e temnega, za- sem ga začudeno vprašal. Neznanec se je Odprl je. Stopala sva v temi po stopnji* pogleda prikimal z glavo m glo- stresnil, molčal nekoliko, nato dejal: , cah v četrto nadstropje. Iz polodprtih vrat je boko vzdihnil. Sla sva molče dalje. j — Hočete mi slediti? :sevala luč in lahko razsvetljevala presledek. — Kaj mi pa imate povedati? — sem ~ .... 9a vprašal. —- To, da vaše gosli vse vedo. \a%Tm 7as‘ j • . Prekoračili smo molče mnogo temnih, njegova razkuštrana glava in njegov bledi Govnwi •• v 0 za- Početje. zapuščenih ulic. Zvezde na nebu so pola- obraz se mi je v lučinem svitu dozdeval jasneji. }*e so moji duši z o pominjajočim gla- goma izginjale in se umikale sivemu svitu j — Pridite. sodnika. Vaša violina mi je nastopajoče zore. Sence so se redčile. I Prva soba je bila prazna. Slaba petro- Kam ? — K meni na dom. — Pojdem. - Ali tu? Da. Predno je vstopil, si je odgrnil klobuk; terasno nan.ovo . ne4ut5>o kesanje, a mi Mimo nas je štorkljal pijanec; nato mlada lejka je brlela na mizici. Vzel jo je z mirno fJrČnH® P°kazala tudl Pot sprave, po ka- deklina. Maček se jje skupili pod lokom............................................................................ ' u \b hi ' ^otel .s?m vdušiti svojo tesnobo duri in na;u motril s svoiimi žoltimi očmi. 1 v alkoholu, omamiti, vpijaniti samega sebe, Pozabiti, kar je bilo; a glas vaših gosli mi je §e bolj jasno pokazal globoki prepad, v katerega brezupno drvim. Opeval mi je pesem ljubezni, trpljenja, usmiljenja; pesem 5*5™ P° življenju polnem dobrot in sladkosti. ‘.mi je: tako, ali nisi mogel tudi ti po-efiL !n odpuščati? Ali si res moral slediti »lepo tvoji strasti? Tepec! Kdo bo sedaj jje skupi‘il pod lokom roko in stopil v sosedno sobo. Sledil sem svoiimi žoltimi očmi. j mu. Daleč nekje je bila ura na zvoniku, — j Pri vstopu nisem opazil ničesar; ko pa Štiri. | je neznanec privzdignil luč in posvetil v kot — Stanulete li daleč? isobe, je malo manjkalo, da nisem zakričal od Moj čudni tovariš se je stresnil in me , Sroze. prestrašeno pogledal I Na tleh le l2?ala napolnaga ženski in — ‘njena glava je bila naslonjena ob steno. Njen Kaj ste ravnokar dejali? ;obr?,z ]e b|1 ze,0 lep> njfiI{e o£i velike g ko. Vprašal sem vas, ako stanujete daleč, ^atimi obrvi, rožne ustnice pobledele in na- — O nel Samo še par korakov ... 'pol zaprte. obrambo posluža^ejo taktičnega boliševizma, ko sejejo v svet potom svojih agentov prevratne utopistične ideje, grade z neumorljivo energijo doma nov red, na — široki demokratični podlagi. Oni boljševizem s katerim so prišli do vlade so zavrgli, ker jim ni bil cilj, ampak samo sredstvo in danes je Rusija najbolj solidna demokratična država na svetu, kjer ni o kakem boljševizmu, kakršnega poznamo mi, niti govora. Privatna last je zopet vzpostavljena, istotako prosta trgovina in obrt; odpravljene so vse izredne komisije itd. Končna bitka, ki je imela odločiti, ali bo sedanja ruska vlada in ž njo mogočna, velika in močna Rusija ostala ali ne, je izpadla za Rusijo ugodno in s tem je usoda tega vprašanja zapečatena. Kdor tega noče priznati, se bo še bridko kesal. —r. Beograd za našo Koroško. V nedeljo 16. maja je priredil „Detno-kratski Študentski klub" v Beogradu v kavarni „Ujedinjenje" javno predavanje o Koroški in o predstoječem plebiscitu. Predaval je narodni predstavnik h Bosne g. Gjuro Džamonja. Predavanje je bilo predvsem samo informativnega značaja, imelo je le nalogo, da seznani poslušalce s Koroško in s Slovenci, da poda beograjski vseučiliški mladini in drugim poslušalcem kratko a dobro sliko razmer tega najsevernejšega dela naše skupne domovine. G. predavatelj je najprej orisal v kratkih, a jakih potezah pomen Koroške in njeno zgodovinsko ulogo, ki jo je igrala v sivih prošlih dobah. Potem pa je prešel na zemljepisne in gospodarske prilike te zemlje, očrtal slikovitost in lepoto njenih dolin in planin, rek in jezer, bogastvo rud itd. Na podlagi Statistike je potem razjasnil, kij imamo sedaj in kaj smo tekom stoletij iz-gubiji v neizprosnem boju z Nemci. Orisal je tudi koroško nemško duhovništvo, ki je s pomočjo vere zastrupljalo naš narod s tujim, germanskim duhom; kako je ta germanski duh med ljudstvom deloval, kako pa se je zadnje čase zopet pričela buditi narodna zavest. Posebno pohvalno se je izrazil o Rožu, kjer je sam na licu mesta spoznal, kako zavedna je posebno tamkajšnja mladina. Vendar pa bo ta „biser v diademu jugoslovenskih krajev" zahteval še mnogo resnega dela. Treba bo neumorno širiti narodno idejo, agitirat , otvarjati knjižnice, prirejati javna predavanja, skrbeti za pouk in vz- gojo v šoli in izven šole, pred vsem pa skrbeti za dobro — aprovizacijo. Nazorno je razložil sestavo in ustroj sedanje administracije — narodnih svetov, ki vodijo tudi vso propagando. Pri tej priliki jc opisal tudi g. generala Maistra, njegov značaj, patrijotizem in sposobnost ter njegove velike zasluge za Jugoslavijo. Koncem predavanja je apeliral gospod predavatelj na zavest jugoslovenske demokratske omladine ter jo pozval, da tudi ona sama po svojih močeh dela za to, da se Koroško enkrat za vselej združi s skupno domovino Jugoslavijo. Tako misli na Koroško tudi naša demokratska omiadina v smelem Beogradu, ki je žal tako daleč od te nesrečne zemlje. Toda naj zna Koroška, da bije beograjsko srce istotako tudi zanjo, kakor za svoje Kosovo in tužno Reko, ter da se zaklinja, da pojde če treba za njeno osvobojenje tudi v smrt. Op. ur.: To poročilo nam je poslal srbski akademik iz Beograda, ki je bil pri predavanju prisoten ter se za Slovence vedno toplo zanima, kar kaže tudi to, da obvlada slovenščino skoro popolnoma in je bilo treba v njegovem poročilu napraviti samo par manjših popravkov. Iz rane na vratu je tekel potoček krvi in curkljal po belih grudih navzdol. — Zakaj ste jo umorili ? — sem ga vprašal s tresočim glasom. — Varala me je — mi je mirno odgovoril. — A kdaj ste jo umorili? — Včeraj večer. — Ah! ... In sedaj? Ni mi odgovoril. Vrnil se je prvo sobo, postavil luč spet na mizico, vzel svoj klobuk in odšel, ne da bi izpregovoril besedice. — Sledil sem mu. Tresel sem se po celem životu in zdi se mi, da sem se ga takrat zbal. Njegovo mirno vedenje me je presenetdo. Kadar smo prišli na ulico, mi je dejal: — Z Bogom. —- Kam ste namenjeni? — Na redarstveno postajo. — Ah! . . . Neznanec se je molče napotil. Po nekoliko korakih, se je obrnil in mi rekel: — Hvala vam ... — nato je nadaljeval svojo pot in izginil za ovinkom temne, ozke u'ice . . . Dnevne vesti. Pri našem včerajšnjem uvodniku je izostala opazka, da je izšel iz begunskih krogov ter da se z vsemi izvajanji ne strinjamo popolnoma. Toliko v pojasnilo. Imeniten advokat je dr. Leskovar. V sosvetu se huduje na df. Pfeiferja, češ, da je napravil občini škodo, ker ni zasledoval goljufivega uradnika Kjudra. Dobro pa ve dr. Leskovar, da je pustil dr. Pfeifer Kjudra takoj ko je zaznal za njegove nerednosti aretirati. Sodišče je takrat sicer izpustilo Kjudra, vendar ga je pustil dr. Pfeifer iznova zasledovati in izdana je še danes proti Kjudru tiralica. To je vaše resnicoljublje g. dr. Leskovar [ Sosveto-valce pa neženirano pita dr. Leskovar s takimi neresnicami in pri tem sebe poveličuje. V zadnjo „Stražo" piše dr. Leskovar nekaj o 612.000 K izgube pri gospodarskem uradu. Žalosten vladni komisar in advokat, ki tako slabo zastopa občino, da se hoče pustiti odreti od avstrijskega Warenverkehrsbiroja. Zakaj se pa ni upal ta biro nastopati proti dr. Pfeiferju? Ali hoče dr. Leskovar umetno zgubiti pravdo? Če ste tako preobloženi z drugim privatnim delom g. dr. Leskovar, potem odložite vaše odgovorno uradno mesto, ako vam je dobrobit občine in ne vaša osebna korist merodajna 1 Avstrijske agitatorje v stanovanje, Slovence yen. Naša stanovanjska komisija je zopet napravila lep in domoroden čin. Odpovedala je stanovanje gdčni. Markuš ter gdčni Špindler ter njenemu bratu, ki so stanovali doslej v dveh sobah ter mstanila vse tri, nikar se ne čudite — skupaj v eni sobi. Odvzeti dve sobi pa je nakazala znanemu agitatorju za Avstrijo Usarju v Slovenski ulici št. 28., ki je po preobratu nabiral podpise za avstrijski Maribor in ki se še doslej ni mogel sprijazniti z našo državo. Trije zavedni Slovenci dobe eno sobo, avstrijski agitator pa sam zase dve. Koliko časa bo še treba, da se bodo vremena Slovencem zjasnila ? Terorizem je danes na Slovenskem, če se otroci učijo sokolske himne. Tako piše »Straža«. Torej sokolska pesem je teroriziranje slovenske mladine. Sokolska pesem je budila pol stoletja slovenski narod in ga je vodila k svobodi. Ta pesem naj bi bila danes prepovedana. Ali bomo peli orlovsko: »Bog obvari, Bog ohrani«? „Leteli bodo ven“ namreč iz Prekmurja vsi, ki ne prihajajo tja v imenu klerikalizma. Tako piše »Slovenec«. Res, mi znamo reševati naše obmejne kraje. Kaj pa če pride Horthy ? Rušenje Meljskega hriba. Zadnji naliv ie na Meljskem hribu ob cesti proti Št. Petru (pri Mariboru) povzročil mestoma ogromne splavine gramoza in skalovja, ki je na treh mestih zaprlo že itak ozko cesto nad Dravo. Na onem mestu, kjer je nasip nad Dravo, je splavina na visoko zaprla vso cesto tako, da se je še v torek zjutraj moglo cesto pasirati le z obhodom preko nasipa. Kakor izvemo, so slični pojavi ob tej cesti na dnevnem redu za vsakim deževjem. Po vsaki večji nevihti se razruši izpod strmega hriba toliko materijala, da je cesta za več dni sploh zaprta za vozni promet, otežkočen pa je ob enem tudi osebni prehod preko visokih kamnenih splavin. Nevarnost za 1 udi in živino pa je tem večja, ker se od tega hriba trgajo tudi cele skale, ki padajo naravnost na cesto, na kateri se ni mogoče nikamor umakniti, ker takoj pod cesto pada breg strmo v Dravo, ki je ravno na tem mestu zelo deroča. Čudimo se, da ni nobene oblasti, ki bi tu napravila red. Cestni odbor na čelu mu g. okrajni glavar, čaka (kakor pri »zgodovinskem« mostu v Krčevini) še le na priliko, ko se bo razrušilo še več hriba in bo nekoliko ljudi ubitih in pokopanih pod lavinami kamenja. Značilno za delavnost in skrb za javno varnost omenjenih oblasti pa je tudi vprašanje, zakaj se ta cesta do danes še ni uredila tako, da bi bil Maribor zvezan ob tej strani Drave preko Št. Petra, Zgor. Dupleka do Ptuja; ker je od zadnje omenjenega kraja cesta že izpeljana, bi preostalo do Dupleka mogoče 8—10 km. Cesta naj bi bila izpeljana pod cerkvijo ob Dravi. Nekateri jo pa hočejo imeti preko hriba ob cerkvi z vijaduktom nad gostilno ob cesti nad Dravo, kar bi povzročilo ogromno stroškov. Zakaj jo hočejo imeti ob cerkvi, bi nam morda znal pojasniti g. okrajni glavar ali pa župnikov svak. Cene v letoviščih na Vrbskem jezeru. Kako ugodne so cene v letoviščih ob Vrbskem iezeru, naj občinstvo posname iz sledačih podatkov, ki nam jih pošilja generalni komisar! jat za tujski promet: Ribnfca: »Slrand-hotel« celodnevna hrana 31—50 K; »Hotel Walcher« celodnevna hrana 30—40 K; Eta-blissement Majernik (lastnik zaveden Cah Musil) hrana na dan In osebo 45—40 K. Otok: »Hotel Ebner« hrana za dan in osebo 31—50 K; »Gostilna pri Lipi« 30—40 K. Otroci do 8 let plačajo povsod polovico navedenih cen. Cene sobnm so razmeroma nizke. Tako stanejo sobe v hotelu VValcher v Ribnici, v hotelu Maiernik in v hotelu Pirker na Otoku 10—20 K v hotelu Ebner na Otoku ceto samo 6—8 K za osebo. Našemu občinstvu, ki ne more plačevati cen sobam po 50—70 K kakor so letos na Bledu, priporočamo najtopleje poset Vrbskega jezera. Zbiralna akcija za rešilni automobil. Darovali so nadalje: G Karel Hitzl 100 K, ter g. S. Makotter 50 K. Gospodu blagalnlku Jeglitschu pa so došle še sledeče svote: G. A. Ellinger in ga. A. Halbarth po 200 K; Naveržnikova udova ter g. H. Kieffer, Sv. Lovrenc po 100 K; g. Ivan Milošič 50 K, ter g. Fr. Konigshofer 40 K. Vsem tem bodi izrečena tem potom najpresrčnejša zahvala. Oni pa, ki doslej še niso ničesar darovali se naprošajo, da se tudi oni oddolže po možnosti dobri in človekoljubni stvari. Pred vratmi Celovca, v Žrelcu na Koroškem se vrši v nedeljo, dne 6. junija 1920. vseslovenska manifestacija z veselico na vrtu grajske gostilne. Sodelujejo: Vojaška godba, Glasbena matica iz Maribora, različna pevska, telovadna in druga kulturna društva. Spored: Ob 10. urj predpoldne (poletni čas!) otvoritev ceste Žrelec-Vetrinj s slovesno službo božjo na prostem; obhod po Žrelcu mimo demarkacijske črte z godbo in petjem; manifestacijski shod, pri katerem govore: posl. Fr. Grafenauer in drugi odlični govorniki in govornice. Popoldne ob 14. uri: Petje, pevski zbor mariborske Glasbene matice; gledališka predstava; nastop sokol' skega naraščaja iz Borovelj; tekmovanje narodnih noš s tremi darili. Med posameznimi točkami nastopajo koroška in druga slovenska pevska društva. Prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta, kegljanje na dobitke, licitacije itd. V vrtni dvorani ples. Vabimo vas, da priredite na ta dan skupen izlet v Žrelec, kar bode vsled posebnih vlakov in znižanih cen posebno ugodno, ter tako spoznate koroško ljudstvo, njegove šege ter naravno krasoto te dežele, obenem pa z nami vred pokažete moč naših zahtev po upravičeni posesti te zemlje! Vozni red posebnih vlakov objavimo pravočasno po časopisih. Pridite v narodnih nošah, društva z zastavami in napisi, okoličani na okrašenih vozovih! Veselični odbor v Žrelcu. I. dan naraščaja z javno telovadbo priredi Mariborsko okrožje MSZ v nedeljo 13. junija 1920. ob 16 (4) uri v Ljudskem vrtu. Pri tem nastopu bode pokazal sok >lski narašča) prvič javnosti smotreno delo sokolske telo. vadnice Prostovoljna požarna bramba v Pobrežju prt Mariboru priredi v nedelio, dne 4. julija t. 1. veliko poletno veselico na vrtu gostilne Roiko na Spodnjem Pobrežju. Ce njena društva v Mariboru in okolci naj vza mejo to blagohotno na znanje. V nedeljo, 6 t. m. o priliki velike slav nosti v /ie'cu na Koroškem bo vozil s tukajš-njega gj. kolodvora poseben vlak, ki odide na Koroško ob 4 uri 50 min. zjutraj, iz Žrelca pa odhaja ob 22 uri zvečer ter prispe v Maribor približno okrog 2 ure popolnoči. Kdoi si preskrbi potrebno izkaznico dobi 50% inižanje vožnje. Pomorski aspirant Alojzij A. Hinke se poživlja, da se čimprej prijavi pismeno ali ustmeno pri mariborski pukovski okružni komandi v Mariboru. Krčevina pri Mariboru. TukajSnje šolsko vodstvo je sprejelo od gospoda Viljema ln gospe Regine Ilger, zlatar v Mariboru, 1000 kron za revne učence tukajšnje šole. Krajni Šolski svet in šolsko vodstvo izrekata tudi tem potom še enkrat svojo najsrčnejšo zahvalo plemenitima dobrotnikoma. Kultura in umetnost. Pelikan. Drama v treh dejanjih; spisal August Strindberg; režiral g. Valo Bratina. Ime velikega Skandinavca Avgusta Strindberga je vsakemu kolikortoliko znano. S svojimi realistično-simboličnimi dramami, ki se pečajo po večini z ženskami si je priboril svetoven sloves. Hvaležni smo našemu gledališkemu vodstvu, da je sprejelo v svoj repertoire poleg njegovega »Upnika« sedaj še »Pelikana«. Pravljica o ptiču pelikanu, ki s svojo lastno krvjo hrani mladiče je znana. S tem ptičem je soprog primerjal svojo ženo Elizo, mater Friderika in Gerde o priliki njune srebrne poroke. Toda pravljica o pelikanu je pač samo pravljica in tako je tudi soprogova primera samo — ironiia. Resnica pa je ravno nasprotna. Eliza je ženska, ki jo je izkvaril izviren greh. Rod za rodom greši, otroci vidijo ta greh in se ga navzamejo, nadaljujejo ter ga končno spet prenesejo na svoje otroke. Tisoči propadajo, a se v svoji zaslepljenosti, v snu, niti ne zavedajo svojih dejani, samo nekaterim se posreči prebuditi se in tedaj spoznajo vso grozno resnico in gredo v — smrt. Elizo, udovo po trgovcu je igrala pri sinočnji Premieri ga. Bu k še k o v a, ki je v dramah je vrste neprekosljiva, zato je tudi to ulogo izpolnila do podrobnosti mojstrsko. Njenega sina jurista Friderika nam je podal g. Železnik z resnično in globoko realistiko. Njegova igra je bila kos živega živlien!.', ta»